PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102
Uradno glasilo slovenskih občin
St. 55	Maribor, petek
OBČINA BLOKE
20.9.2024
963. Odlok o spremembi Odloka o predkupni pravici občine Bloke
ISSN 1854-2409 / 2386-0448
Leto
XX
964. Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe na primarni ravni na področju zobozdravstva za odrasle in mladino
Na podlagi 199. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) in 15. člena Statuta občine Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/2017) je občinski svet Občine Bloke na 11. redni seji dne 17. 9. 2024 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PREDKUPNI PRAVICI OBČINE BLOKE
1.člen
S tem odlokom se sprejme sprememba Odloka o predkupni pravici občine Bloke (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/2023).
2.	člen
V 2. členu v prvi točki se v alineji h) na koncu doda parcela 711/126 k. o. 1684 Volčje, tako da točka h) po novem glasi:
»h) za ureditev turistične cone ob Bloškem jezeru na parcelah: 1012/8, 1012/5, 1012/2, 112/35, 112/34, 112/33, 112/32, 1016/1 in 711/126 k .o. 1684 Volčje.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0007/2024 Datum: 18. 9. 2024
Občina Bloke Jože Doles, župan
Na podlagi drugega odstavka 44.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 15/08 - ZPacP, 23/08, 58/08 -ZZdrS-E, 77/08 - ZDZdr, 40/12 - ZUJF, 14/13, 88/16 -ZdZPZD, 64/17, 1/19 - odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 -ZZUOOP, 203/20 - ZIUPOPDVE, 112/21 - ZNUPZ, 196/21 - ZDOsk, 100/22 - ZNUZSZS, 132/22 - odl. US, 141/22 - ZNUNBZ, 14/23 - odl. US in 84/23 - ZDOsk-1), 15. člena Statuta Statuta Občine Bloke (Uradno prečiščeno besedilo UPB1, Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) in s soglasjem Ministrstva za zdravje, izkazanim z odločbo št. 0142-714/2024-2711-3 z dne 11. 9. 2024, in soglasjem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije št. 0141-8/2023-DI/29, z dne 17. 9. 2024 je Občinski svet Občine Bloke na 11. redni seji dne 17. 9. 2024 sprejel
ODLOK
O PODELITVI KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE NA PRIMARNI RAVNI NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVA ZA ODRASLE IN MLADINO
1.	člen
(1)	Ta odlok je koncesijski akt, s katerim Občina Bloke (v nadaljevanju: občina), ob upoštevanju stanja in predvidenega razvoja mreže javne zdravstvene službe, določa vrsto, območje in predviden obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, trajanje koncesije in možnost podaljšanja koncesijskega razmerja za opravljanje javne službe na primarni ravni na področju zobozdravstva za odrasle in mladino.
(2)	S tem koncesijskim aktom se določi utemeljitev razlogov za podelitev koncesije, skladno z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.
2.	člen
Ta odlok ureja podelitev koncesije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva za odrasle in mladino v predvidenem obsegu do 1 tima na
Izdajatelj:
Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor
T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-locaKs.info | www.lex-locaUs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1661
območju občine za določen čas: 0,71 za zobozdravstvo za odrasle in 0,29 za zobozdravstvo za mladino, in sicer za obdobje 15 let, šteto od dneva začetka opravljanja koncesijske dejavnosti, na način in pod pogoji, kot jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost.
3.	člen
Koncesija se podeli, ker javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev na področju zobozdravstvenega varstva odraslih in mladine zaradi kadrovskih težav zagotavljanja zobozdravnika kot izvajalca zobozdravstvene dejavnosti.
4.	člen
Javno službo na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstvenega varstva odraslih in mladine lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, podzakonskimi akti, odlokom ter drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe.
5.	člen
(1)	Koncesija je pooblastilo, ki se podeli fizični ali pravni osebi za opravljanje javne zdravstvene službe.
(2)	Zdravstveno dejavnost na področju zobozdravstva za odrasle in mladino na podlagi koncesije opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pooblastila občine.
6.	člen
(1)	Koncesija za opravljanje javne zdravstvene službe na področju zobozdravstva za odrasle in mladino se podeli na podlagi izvedenega javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani občine in na portalu javnih naročil.
(2)	Javni razpis mora vsebovati najmanj podatke, kot jih predpisuje zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost.
(3)	Za vodenje postopka javnega razpisa, oceno ponudb in pripravo predloga za izbiro koncesionarja imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana.
(4)	Strokovna komisija po izteku roka za oddajo ponudb opravi odpiranje in pregled prispelih ponudb ter ugotovi izpolnjevanje razpisnih pogojev.
(5)	Strokovna komisija izbere med ponudniki, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, tistega, ki se je na osnovi meril izkazal kot najprimernejši, pripravi poročilo in ga predloži občinski upravi.
7.	člen
(1)	Razpisna dokumentacija mora biti pripravljena v skladu z zakonom in tem odlokom.
(2)	Razpisna dokumentacija se sočasno z javnim razpisom objavi na spletni strani občine in/ali na portalu javnih naročil in mora vsebovati najmanj tisto vsebino, ki jo predpisuje zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost.
8.	člen
(1)	Ponudnik mora za pridobitev in opravljanje koncesije izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost in druge pogoje, opredeljene v razpisni dokumentaciji.
(2)	Pri izboru koncesionarja občina upošteva merila, ki jih določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost, in merila glede na posebnost primarne zdravstvene dejavnosti na področju zobozdravstva za odrasle in mladino, določene v razpisni dokumentaciji.
9.	člen
(1) Koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe na primarni ravni zdravstvene dejavnosti podeli občina s
soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje, z odločbo o izbiri koncesionarja.
(2) Medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije občina in koncesionar uredita s koncesijsko pogodbo.
10.	člen
Nadzor nad izvajanjem koncesijske odločbe in koncesijske pogodbe v delu, ki se nanaša na razmerje med občino in koncesionarjem oziroma njune medsebojne pravice in obveznosti, izvaja občinska uprava.
11.	člen
Koncesijska pogodba preneha na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.
12.	člen
(1)	Občina koncesionarju z odločbo odvzame koncesijo, na način in pod pogoji, kot to določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost.
(2)	Občina je dolžna koncesionarja pisno opozoriti na kršitve, ki so lahko razlog za odvzem koncesije, in mu določiti primeren rok za odpravo kršitev.
(3)	Če koncesionar ugotovljenih nepravilnosti v roku ne odpravi, se mu koncesija odvzame z odločbo. Koncesijsko razmerje in koncesijska pogodba prenehata z dokončnostjo odločbe o odvzemu koncesije.
13.	člen
Koncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Pravni posel v nasprotju s prejšnjim stavkom je ničen.
14.	člen
Za koncesije, vključno z ureditvijo pravnega varstva, se uporablja zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, če z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, posamezno vprašanje ni posebej urejeno.
15.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št. 007-0008/2024 Datum: 18. 9. 2024
Občina Bloke Jože Doles, župan
965. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi 262. člena Zakona o Urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) in 15. člen Statuta Občine Bloke (uradno prečiščeno besedilo UPB1, Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/17) je občinski svet Občine Bloke na 11. redni seji dne 17. 9. 2024 sprejel
SKLEP
O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
I.
Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena se ukine na nepremičninah: • parceli št. 1184/7 k. o. 1693 Topol z ID zaznambo številka 12242538,
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1662
•	parcelah št. 1192/3, 1192/4 k. o. 1693 Topol z ID zaznambo številka 12242491,
•	parceli št. 1182/2 k. o. 1693 Topol z ID zaznambo številka 12242522,
•	parceli št. 2010/35 k. o. 1673 Velike Bloke z ID zaznambo številka 15701982,
II.
Po ukinitvi statusa grajenega javnega dobra se pri nepremičninah parcelah 1182/2, 1192/4, 1192/3 in 1184/7 k. o. 1693 Topol in parceli št. 2010/35 k. o. 1673 Velike Bloke v zemljiški knjigi izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena.
III.
Ta sklep se objavi V Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 478-0043/2024-1 Datum: 18. 9. 2024
Občina Bloke Jože Doles, župan
OBČINA DESTRNIK
966. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Destrnik
Na podlagi 32., 33., 35. in tretjega odstavka 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPP0, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11-0RZGJS40) ter15. člena Statuta občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 65/20) je Občinski svet občine Destrnik na svoji 8. redni seji, dne 19. 09. 2024, sprejel
ODLOK
O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE LOKALNE
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI DESTRNIK
I. Splošne določbe
1. člen (vsebina odloka)
(1)	S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Destrnik(v nadaljevanju: občina).
(2)	S tem odlokom se določijo:
•	dejavnosti, ki so predmet javne službe,
•	območje izvajanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov,
•	pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
•	javna pooblastila koncesionarju,
•	splošni pogoji za izvajanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo
•	vrsta in obseg monopola ali način njegovega preprečevanja,
•	začetek in čas trajanja koncesije,
•	viri financiranja javne službe,
•	način plačila koncesionarja,
•	nadzor nad izvajanjem javne službe,
•	prenehanje koncesijskega razmerja,
•	organ, ki opravi izbor koncesionarja,
•	organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in
•	druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe.
2.	člen (uporaba izrazov)
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
II.	Predmet javne službe
3.	člen
(storitve, ki so predmet javne službe)
(1)	Javna služba obsega naslednje naloge:
1.	odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode,
2.	redno vzdrževanje javne kanalizacije,
3.	prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
4.	prevzem in odvoz blata iz obstoječih pretočnih greznic ter malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, na območju izven meja aglomeracije, na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata,
5.	obdelava blata,
6.	pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
7.	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,
8.	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
9.	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh,
10.	izdajanje potrdil o opravljenih storitvah lastnikom obstoječih objektov, za storitve pod točko 3. in 4. tega člena,
11.	obveščanje uporabnikov javne službe,
12.	izdelava programa izvajanja javne službe,
13.	vodenje evidence o izvajanju javne službe,
14.	poročanje o izvajanju javne službe in
15.	priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2)	Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so:
•	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz 9. točke prejšnjega odstavka,
•	odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(3)	Posebne storitve iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko izvajajo le v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture.
III.	Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1663
4.	člen
(območje izvajanja javne službe)
Javno službo zagotavlja občina v obliki koncesionirane javne službe na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom, odlokom o načinu izvajanja javne službe, zakonom, ki ureja varstvo okolja ter drugimi veljavnimi predpisi.
5.	člen
(uporabniki ter razmerja do uporabnikov)
(1)	Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2)	Uporaba storitev javne službe oz. priključitev na javno kanalizacijo je obvezna pod pogoji, ki jih določa občinski odlok o načinu izvajanja predmetne javne službe, razen v primerih, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.
IV.	Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar
6.	člen (pogoji)
(1)	Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
•	da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javne službe,
•	da je organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljen za izvajanje javne službe,
•	da razpolaga s tehničnimi sredstvi za izvajanje javne službe,
•	da ima ustrezna dovoljenja za izvajanje dejavnosti, če so z zakonom predpisana.
(2)	Koncesionar mora za podelitev koncesije, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, koncedentu predložiti program izvajanja javne službe z oceno stroškov.
V.	Javna pooblastila koncesionarju
7.	člen (javno pooblastilo)
(1)	Koncedent lahko izvajalcu javne službe podeli pooblastila v skladu z 31. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini.
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3)	Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe opravlja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, in sicer:
•	razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
•	investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(4)	Izvajalec javne službe mora vzpostaviti, voditi in vzdrževati kataster komunalnih naprav v skladu s predpisi. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev občine.
VI.	Splošni pogoji za izvajanje javne službe
8.	člen
(splošni pogoji za izvajanje javne službe)
Koncesionar izvaja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, podzakonskimi akti, sprejetimi na njegovi podlagi, predpisi občine in splošnimi akti, sprejetimi na podlagi javnega pooblastila.
VII.	Obseg monopola
9.	člen (obseg monopola)
(1)	Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe iz prvega člena tega odloka, na območju iz četrtega člena tega odloka, se podeli enemu koncesionarju.
(2)	Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe na območju občine.
VIII.	Začetek in čas trajanja koncesije
10.	člen (začetek koncesije)
Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.
11.	člen (trajanje koncesije)
Koncesija se podeli za obdobje 15 let.
IX.	Viri financiranja javne službe
12.	člen
(viri financiranja javne službe)
Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz:
•	plačil uporabnikov storitev javne službe,
•	iz proračuna občine,
•	iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.
X.	Način plačila koncesionarja
13.	člen (koncesijska dajatev)
(1)	Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvrševanje gospodarske javne službe.
(2)	Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3)	Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
(4)	V primeru, ko gre za uresničevanje javnega interesa zagotavljanja javne službe, se lahko koncedent v javnem interesu in v korist uporabnikov odpove plačilu koncesijske dajatve, kar se posebej opredeli v koncesijski pogodbi.
XI.	Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne služb
14.	člen (nadzor)
(1)	Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
(2)	Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze ipd.), v kataster oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3)	Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1664
(4)	O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
(5)	Podrobnejši način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.
XII. Prenehanje koncesijskega razmerja
15.	člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
•	s prenehanjem koncesijske pogodbe,
•	z odkupom koncesije,
•	z odvzemom koncesije,
•	s prevzemom javne službe v režijo,
•	v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
16.	člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1)	Koncesijska pogodba preneha:
•	po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
•	z odpovedjo, če je sklenjena za nedoločen čas,
•	z razdrtjem,
•	v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
(2)	Razlogi in pogoji za razdrtje pogodbe, odpovedni rok ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju pogodbe oz. ob odpovedi, se določijo v koncesijski pogodbi.
17.	člen (odkup koncesije)
(1)	Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati dejavnost javne službe pred potekom časa trajanja koncesije, koncedent pa v določenem obsegu prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe.
(2)	Način, obseg in pogoji odkupa koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
18.	člen (odvzem koncesije)
(1)	Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju, ne glede na določila koncesijske pogodbe:
•	če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v za to določenem roku,
•	če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,
•	če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti,
•	če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta,
•	zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe,
•	če koncesionar preneha obstajati.
(2)	Koncedent mora koncesionarju, pred odvzemom koncesije, dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena.
(3)	V primeru odvzema koncesije v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima koncesionar pravico do odškodnine v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb.
19.	člen
(prevzem javne službe v režijo)
(1)	Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo.
(2)	Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.
XIII.	Način podelitve koncesije
20.	člen (javni razpis)
(1)	Koncedent pridobiva koncesionarja na podlagi javnega razpisa.
(2)	Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletnih straneh občine.
21.	člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1)	Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta, v skladu z določili zakona, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in javno-zasebnega partnerstva.
(2)	Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje.
(3)	Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi.
22.	člen (vsebina javnega razpisa)
1)	Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu.
2)	Javni razpis mora ob vsebini iz prejšnjega odstavka tega člena vsebovati tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in so določeni v 8. členu tega odloka.
24. člen
(postopek izbire koncesionarja)
(1)	Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek konkurenčnega dialoga v skladu z določili zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javno naročanje in zakona, ki ureja gospodarske javne službe.
(2)	Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Strokovna komisija pripravi razpisno dokumentacijo za izvedbo prve faze postopka, izda sklep o priznanju sposobnosti vsem ponudnikom, ki izpolnijo pogoje, izvede dialog s kandidati in pripravi razpisno dokumentacijo za oddajo končnih ponudb.
(3)	Župan lahko z župani drugih občin, ki imajo skupni javni interes za izvedbo postopka javnega razpisa in podelitev koncesije za opravljanje dejavnosti javne službe, imenuje skupno strokovno komisijo in izvede skupni javni razpis.
(4)V	primeru izvedbe skupnega javnega razpisa iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti občina vsaj enega predstavnika v strokovni komisiji, ki ga imenuje župan.
(3) Po končanem pregledu in vrednotenju strokovna komisija sestavi poročilo ter navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te ponudbe tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. (3) Komisija posreduje poročilo občinski upravi, ki izvede upravni postopek za podelitev koncesije po uradni dolžnosti.
XIV.	Organ, ki opravi izbor koncesionarja
21. člen
(organ, ki opravi izbor koncesionarja)
Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1665
XV.	Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe
22.	člen
(organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe)
Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine.
XVI.	Druge sestavine, potrebne za določitev in izvajanje javne službe
1.	Višja sila
23.	člen
(dolžnosti in pravice koncesionarja)
(1)	Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
(2)	V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah.
(3)	Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem.
2.	Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih
24.	člen (odgovornost za škodo)
Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.
3.	Začasen prevzem
25.	člen (začasen prevzem)
Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe v režijo ali na drug način, določen v koncesijski pogodbi.
4.	Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja
26.	člen (vrsta odgovornosti)
Koncedent subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine, če ni s koncesijsko pogodbo dogovorjena drugačna odgovornost.
5.	Zavarovanje odgovornosti za škodo
27.	člen (zavarovanje)
(1)	Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam.
(2)	Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo.
XVII.	Končna določba
28. člen (začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-7/2024-8R-8/9 Datum: 19. 09. 2024
Občina Destrnik Vlasta Tetičkovič Toplak, županja
967. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Destrnik
Na podlagi 233. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23, 78/23- ZUNPEOVE in 23/24), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN in 57/11-ORZGJS40), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17, 78/19, 44/22 - ZVO-2), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22- ZVO-2) in 15. člena Statuta občine Destrnik Uradno glasilo slovenskih občin št. 65/20) je Občinski svet občine Destrnik na svoji 8. redni seji, dne 19. 09. 2024, sprejel
ODLOK
O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE NA OBMOČJU OBČINE DESTRNIK
I. Splošne določbe
1.	člen
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Destrnik (v nadaljevanju: občina).
2.	člen
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
3.	člen (vsebina odloka)
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega:
1.	organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe po vrstah in številu izvajalcev,
2.	vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,
3.	pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
4.	pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalca javne službe,
5.	standarde komunalne opremljenosti, vrsto ter obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa,
6.	vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
7.	nadzor nad izvajanjem javne službe,
8.	kazenske določbe.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1666
4.	člen (uporaba predpisov)
Za vprašanja v zvezi z opravljanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi s področja varstva okolja. Prav tako je potrebno upoštevati predpise Republike Slovenije, ki bodo stopili v veljavo po sprejemu tega odloka in bodo določene zadeve morebiti definirali drugače, kot je določeno s tem odlokom.
5.	člen (opredelitev izrazov)
(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1.	komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalne odpadne vode so lahko tudi druge odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
2.	padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;
3.	industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni dejavnosti ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijske odpadne vode so lahko tudi druge odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
4.	komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;
5.	mala komunalna čistilna naprava (MKČN) je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo manjšo od 2.000 PE;
6.	obstoječa mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava za katero velja da je:
•	bila zgrajena pred 18. 12. 2015 v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje in od takrat tudi obratuje,
•	bilo pred 18. 12. 2015 pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno ali gradbeno dovoljenje,
•	bilo pred 18. 12. 2015 pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za obratovanje male komunalne čistilne naprave ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
7.	nepretočna greznica je nepropusten zbiralnik, brez prekatov, namenjen zbiranju komunalne odpadne vode;
8.	obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica za katero velja, da je:
•	bila zgrajena pred 18. 12. 2015 v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje in od takrat tudi obratuje,
•	bilo pred 18. 12. 2015 za objekt, ki je priključen na obstoječo nepretočno greznico, pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je vključevalo minimalno komunalno oskrbo objekta z zbiranjem komunalne odpadne vode v nepretočni greznici,
• bilo pred 18. 12. 2015 pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
9.	pretočna greznica je objekt ali gradbeni proizvod za anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode;
10.	obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica, ki je bila zgrajena in je obratovala pred 18. 12. 2015 v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje;
11.	kemično stranišče je stranišče, ki deluje brez izpiranja z vodo in v katerem se uporabljajo kemična sredstva (sanitarni koncentrati) za preprečevanje nezaželenih vonjav;
12.	populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
13.	obdelava blata iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
14.	območje izvajanja javne službe je območje celotne občine, za katero morata biti s predpisi občine določen način in obseg izvajanja javne službe;
15.	javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov;
16.	javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Sestavni del javne kanalizacije so tudi tisti deli kanalizacijskih priključkov, kjer trase potekajo pod javnimi površinami;
17.	interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška na javnem kanalizacijskem omrežju, vključno z omrežjem več stanovanjskih objektov na njihovem funkcionalnem-pripadajočem zemljišču ter opremo in napravami vgrajenimi na tem delu omrežja;
18.	kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti. Če je mesto priključitve na javno kanalizacijo pod javnimi površinami, se kanalizacijski priključek kot sestavni del interne kanalizacije, prične šele v točki ko ni več položen pod javnimi površinami;
19.	primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1667
20.	sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
21.	kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
22.	zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije;
23.	uporabnik javne kanalizacije in javne službe čiščenja odplak je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, priključenega na javno kanalizacijo, oziroma iz katerega se odpadne vode odvažajo ali po kanalizaciji odvajajo na čistilno napravo odpadnih vod ali ki koristi storitve javne službe.
(2) Drugi izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
II.	Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe
6.	člen
(oblika zagotavljanja javne službe)
Občina kot lastnica javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zagotavlja izvajanje javne službe v obliki koncesije.
III.	Vrste in obseg storitev javne službe
7.	člen (naloge javne službe)
(1) Javna služba obsega naslednje naloge:
1.	odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode,
2.	redno vzdrževanje javne kanalizacije,
3.	prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
4.	prevzem in odvoz blata iz obstoječih pretočnih greznic ter malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in malih čistilnih naprav z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, na območju izven meja aglomeracije, na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata,
5.	obdelava blata,
6.	pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
7.	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,
8.	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
9.	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh,
10.	izdajanje potrdil o opravljenih storitvah lastnikom obstoječih objektov, za storitve pod točko 3. in 4. tega člena,
11.	obveščanje uporabnikov javne službe,
12.	izdelava programa izvajanja javne službe,
13.	vodenje evidence o izvajanju javne službe,
14.	poročanje o izvajanju javne službe in
15.	priključevanje novih uporabnikov javne službe. (2) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so:
•	odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz 9. točke prejšnjega odstavka,
•	odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
8.	člen
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo)
Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so:
•	odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje,
•	čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje,
•	odvajanje padavinske odpadne vode, za katero se zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe,
•	čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje alineje v komunalni čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode predpisano, in
•	obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
9.	člen
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
(1)	Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:
•	prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje ter njena dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
•	prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in
•	pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: pregled).
(2)	Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta.
(3)	Ne glede na prvo in drugo alinejo prvega odstavka tega člena izvajalec javne službe ne opravlja obveznih storitev za objekt kmetijskega gospodarstva, če:
•	gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, razen če je z drugim predpisom določeno drugače, lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena oziroma v primeru uporabe komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice v
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1668
15 dneh po prejemu pisnega poziva izvajalca javne službe, vendar najmanj enkrat na tri leta, predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter datumi in količine njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko. (4) Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE na svojem območju pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev.
V okviru pregleda preveri zlasti:
•	ali mala komunalna čistilna naprava obratuje,
•	nastajanje in zbiranje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo,
•	zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
10.	člen
(odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode)
(1)	V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
(2)	Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
11.	člen (merilno mesto)
(1)	Na iztoku industrijske odpadne vode iz vira onesnaženja, ki je zavezan izvajati obratovalni monitoring in na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod in brez nevarnosti za izvajalca meritev.
(2)	Uporabnik mora upravljavcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.
(3)	Uporabnik mora upravljavcu v vsakem času brez predhodnega obvestila, dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled delovanja merilnih naprav, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode.
12.	člen (obratovalni monitoring)
(1)	Meritve obratovalnega monitoringa, ki so osnova za izračun kanalščine in čiščenja odplak, izvaja le s strani ARSO pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa odpadnih voda, ki določi način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode. Ostale potrebne meritve lahko izvaja upravljavec. Vse stroške meritev odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije.
(2)	O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih vod je uporabnik dolžan upravljavca sproti pisno obveščati. V ta namen mu mora redno dostavljajo poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih vod.
13.	člen
(spremembe kvalitete in količin industrijske odpadne vode)
(1)	Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
(2)	Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljavca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare
tehnološke opreme in malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
(3) Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
1. Opremljenost z javno kanalizacijo zaradi izvajanja storitev javne službe
14.	člen
(odvajanje komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbah)
(1)	Komunalna odpadna voda, ki nastaja v aglomeraciji, ki se mora opremiti z javno kanalizacijo, se mora praviloma v javno kanalizacijo tudi odvajati. Izjema so primeri, kjer bi priključitev objektov na javno kanalizacijo povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja s MKČN ali bi dolžina kanalizacijskega priključka presegla dolžino 100 m. Na območjih, kjer javne kanalizacije še ni, se komunalna odpadna voda odvaja neposredno v MKČN, izvedeno v skladu z veljavnimi standardi.
(2)	Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se komunalna odpadna voda, kjer še ni javne kanalizacije, lahko odvaja v vodotesno nepretočno greznico, če upravljavec nepretočne greznice zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje komunalne odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi.
(3)	Lastni objekti čiščenja odpadnih vod, kot so male čistilne naprave, ustrezne in nepretočne greznice, ki obratujejo v skladu s predpisi, imajo na območjih, kjer je po občinskih planih predvidena gradnja javne kanalizacije, samo začasen značaj. Po izgradnji javne kanalizacije mora uporabnik na lastne stroške greznico ali malo čistilno napravo odstraniti in izključiti iz sistema ter pod nadzorom upravljavca izvesti kanalizacijski priključek, v roku dveh let po izgradnji.
(4)	Odvajanje komunalne odpadne vode v obstoječe greznice je dovoljeno, če še ni pretekel rok za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določen v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(5)	Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo.
(6)	V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja (aglomeracije), ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
15.	člen
(odvajanje komunalne odpadne vode na območju, kjer ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo)
Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah: • odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni napravi (izvedeni v skladu z ustreznimi standardi), ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb, ali
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1669
• se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici in je njeno praznjenje zagotovljeno v okviru storitev javne službe.
2. Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne in padavinske vode v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo
16.	člen
(priključitev javne kanalizacije na čistilno napravo)
Javna kanalizacija po kateri se odvajajo komunalne odpadne vode mora biti priključena na ustrezno čistilno napravo.
17.	člen
(priključitev na javno kanalizacijo)
(1)	Uporabnik, ki je lastnik stavbe v kateri nastajajo odpadne vode, se mora priključiti na javno kanalizacijo povsod, kjer je zgrajena, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
(2)	Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na
javno kanalizacijo se mora opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi pod nadzorom izvajalca javne službe.
(3)	Komunalne odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav ločeno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma ob soglasju izvajalca javne službe se odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne vode je po predhodnem čiščenju v peskolovih in po potrebi v koalescenčnih lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkih do vodotokov, v skladu s soglasjem upravljavca vodotoka. Način odvajanja meteornih vod določi upravljavec v soglasju.
(4)	V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati tujih vod kot so drenažne vode, površinske vode, zaledne vode, podtalnico in vode uporabljene v toplotnih črpalkah.
18.	člen
(priključek na javno kanalizacijo)
(1)	Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi združijo izvesti revizijski jašek. Izjemoma se s soglasjem upravljavca dovoli izvedba več priključkov iz enega objekta.
(2)	Uporabnik je dolžan zgraditi priključek za kanalizacijo iz materialov, ki ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) in na način, ki zagotavlja popolno tesnost.
(3)	Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz kleti in prostorov objekta, ki so nižji od kote terena, se izvede z internim črpališčem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale v javno kanalizacijo. Tlačni cevovodi iz črpališč morajo biti opremljeni z elementom, ki preprečuje vračanje prečrpane odpadne vode iz kanalizacijskega priključka v interno črpališče.
19.	člen
(prijava gradnje priključka na javno kanalizacijo)
(1)	Uporabnik mora najmanj 30 dni pred začetkom gradnje priključka na kanalizacijo, prijaviti začetek gradnje ter si na podlagi pisne vloge izvajalcu javne službe, pridobiti njegove tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka.
(2)	K pisni vlogi iz prvega odstavka tega člena mora uporabnik priložiti:
•	pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali izjavo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967,
•	skica, iz katere je razvidna lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na javno infrastrukturo,
•	dokazilo o ustanovljeni služnosti na zemljiščih, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe.
20.	člen
(izvedba kanalizacijskega priključka in navezave na javno kanalizacijo)
(1)	Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo se izvede le v revizijski jašek.
(2)	Stroški izgradnje priključka na kanalizacijo bremenijo uporabnika. Izveden kanalizacijski priključek je last uporabnika, ki pa mora izvajalcu javne službe v času obratovanja omogočiti dostop do priključka.
(3)	Pred pričetkom izvedbe predstavnik izvajalca javne službe, skupaj z uporabnikom dogovorita traso, materiale in način izvedbe kanalizacijskega priključka.
(4)	Izgradnjo priključka na kanalizacijo lahko uporabnik naroči pri izvajalcu javne službe, ki mu za izgradnjo zaračuna dejanske stroške izgradnje v skladu z veljavnim cenikom izvajalca javne službe. Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, ga lahko izvede za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del, njegovo gradnjo pa mora nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe.
(5)	Navezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo ni dovoljena, če:
•	pisna vloga iz drugega odstavka 19. člena tega odloka ni popolna,
•	je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod,
•	odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi.
(6)	Po končani montaži in preizkusu vodotesnosti, uporabnik o tem obvesti izvajalca javne službe, ki pregleda izveden priključek. Uporabnik podpiše izjavo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z tehničnimi standardi in zahtevami upravljavca. Če so ob pregledu ugotovljene pomanjkljivosti, jih je uporabnik dolžan odpraviti.
3. Odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo
21.	člen
(praznjenje nepretočnih greznic)
(1)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem vsebine nepretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo.
(2)	Izvajalec javne službe mora odpadno komunalno vodo iz nepretočne greznice odvažati v čiščenje na čistilno napravo.
22.	člen
(prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic)
(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem vsebine pretočnih greznic v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo. Enkrat v treh letih se praznjenje pretočnih greznic izvede v okviru dejavnosti javne službe, pogostejše praznjenje in odvozi se vršijo po naročilu.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1670
(2)	Vsebino obstoječih pretočnih greznic izvajalec javne službe odvaža izključno na fekalno napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč.
(3)	Izvajalec javne službe lahko odda praznjenje greznic po pogodbi tudi drugim podizvajalcem, vendar se naročila za praznjenje zbirajo izključno pri izvajalcu javne službe.
23.	člen
(prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav)
(1)	Izvajalec javne službe mora zagotoviti praznjenje, odvoz in prevzem presežnega blata iz malih čistilnih naprav v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo.
(2)	Za prevzeto blato iz malih komunalnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po predpisih o ravnanju z odpadki.
24.	člen
(prevzem in obdelava gošč iz kemičnih stranišč)
(1)	Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti praznjenje, odvoz, prevzem in obdelavo gošč iz kemičnih stranišč.
(2)	Stroške praznjenja, odvoza, prevzema in obdelave gošč zaračuna izvajalec javne službe lastniku kemičnega stranišča oz. uporabniku, ki preda gošče v obdelavo na podlagi veljavnega cenika izvajalca javne službe na dan opravljene storitve.
4.	Monitoring za male komunalne čistilne naprave
25.	člen
(monitoring za male komunalne čistilne naprave)
(1)	Upravljavec male komunalne čistilne naprave, mora na iztoku iz naprave zagotoviti vzorčevalno mesto, ki omogoča odvzem reprezentativnih vzorcev za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izvedbo pregleda MKČN.
(2)	Izvajalec javne službe mora za vsako MKČN, ki je sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja na območju izvajanja javne službe, zagotoviti prve meritve in obratovalni monitoring. Izvajalec javne službe mora izvajati prve meritve in obratovalni monitoring v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.
(3)	Izvajalec javne službe mora vsako MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, ki ni sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja, pregledati enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, ter o vsakem pregledu izda poročilo.
(4)	Stroški izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa MKČN, ki so sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja so del izvajanja storitev obvezne javne gospodarske službe.
5.	Prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode
26.	člen
(odklop priključka z javne kanalizacije)
(1)	Odklop priključka z javno kanalizacijo je dovoljen na predlog uporabnika v primeru rušenja priključnega objekta ali če je je objekt nenaseljen in ni priključen na javno vodovodno omrežje.
(2)	Kanalizacijski priključek se odklopi na stroške uporabnika tako, da se zamaši na mestu priključitve na javno kanalizacijo.
(3)	Odjavo priključka mora podati lastnik objekta v pisni obliki, najkasneje 30 dni pred predvidenim odklopom priključka.
27.	člen
(začasna prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode)
(1)	Izvajalec javne službe lahko začasno prekine odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za
čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije.
(2)	O prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prejšnjega odstavka tega člena mora izvajalec javne službe uporabnike obvestiti pisno, preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način vsaj 8 dni pred prekinitvijo.
(3)	V primeru nepredvidljivih prekinitev, ki trajajo do ene ure obveščanje iz prejšnjega odstavka tega člena ni obvezno.
28.	člen
(prekinitev odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode v primeru višje sile)
(1)	V primeru višje sile, kot so potres, požar, poplave, vdori in izlitja škodljivih snovi v javno kanalizacijo, onesnaženja vodnih virov in podobno ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode. Zaradi teh primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljavca) odškodnino za škodo, ki bi nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja odpadne vode, če je le-ta nastala po krivdi upravljavca.
(2)	Izvajalec javne službe mora v primerih iz prejšnjega odstavka postopati skladno s sprejetimi načrti za take primere.
6.	Evidence
29.	člen (evidence)
Izvajalec javne službe mora voditi vse evidence, ki jih zahtevajo veljavni predpisi in državna zakonodaja.
7.	Javna obvestila in naznanila
30.	člen
(javna obvestila in naznanila)
(1)	Izvajalec mora najmanj enkrat letno obvestiti lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način o:
•	komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdelujeta komunalna odpadna voda in blato,
•	rokih in času praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in prevzemanju blata malih komunalnih čistilnih naprav,
•	načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe, predelave ali odstranjevanja obdelanega blata in
•	drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in prevzemu blata malih komunalnih čistilnih naprav.
(2)	V zvezi z opravljanjem javne službe mora izvajalec javne službe upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, redno obveščati in na druge načine seznanjati, da morajo:
•	na svojih površinah redno čistiti in vzdrževati utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in
•	čistiti in vzdrževati svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1671
8. Pogoji izvajanja javne službe
31.	člen
(javna pooblastila, upravni postopki)
(1)	Izvajalec javne službe izdaja v upravnih postopkih sledeče dokumente:
•	smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve,
•	mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov,
•	projektne pogoje k idejni zasnovi,
•	soglasja k projektnim rešitvam,
•	soglasja za priključitev obstoječih objektov oziroma drugih objektov na javno kanalizacijo,
•	soglasja za ukinitev priključkov na javno kanalizacijo,
•	soglasja k spremembam priključkov
(2)	Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3)	Upravljavec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije.
(4)	Koncendent si pridržuje pravico, da določenih pooblastil ne odda izvajalcu javne službe, kar se podrobneje uredi s koncesijsko pogodbo.
32.	člen
(prevzem objektov javne kanalizacije in čistilnih naprav v upravljanje)
(1)	Za vnos objektov in omrežij javne kanalizacije in čistilnih naprav v evidence osnovnih sredstev lastnika javne infrastrukture in za prevzem v upravljanje, mora biti predložena naslednja dokumentacija:
•	gradbeno dovoljenje in okoljevarstveno dovoljenje, če ga je bilo v postopku potrebno pridobiti,
•	projekt izvedenih del,
•	elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
•	zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov,
•	poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov od znotraj s predloženim video posnetkom,
•	zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
•	uporabno dovoljenje,
•	garancijske izjave,
•	potrdila o vpisu stvarne pravice o dostopu do omrežja in objektov javne kanalizacije v zemljiško knjigo,
•	oceno vrednosti predanega objekta,
•	objekti odvajanja odpadnih vod z vgrajeno strojno in elektro opremo (črpališča, razbremenilniki, zadrževalniki ter dušilke, objekti vakuumske kanalizacije) ter objekti čiščenja odplak ki se predajajo, morajo imeti vso z zakonom predpisano dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, servisne listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti.
(2)	Lastnik in upravljavec javne kanalizacije, lahko na podlagi skupnega soglasja, z namenom racionalizacije, po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjšata obseg potrebne dokumentacije iz prvega odstavka tega člena.
33.	člen (izvedba javne kanalizacije)
(1) Vsa nova javna kanalizacija in obnova obstoječega omrežja se mora graditi v ločenem sistemu kanalizacije, razen v sledečih primerih:
•	padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
•	zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
•	je padavinska voda tako močno onesnažena, da je klub čiščenju v peskolovih in lovilcih olj ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
Vse navedene izjeme se lahko izvajajo izključno s soglasjem upravljavca.
(2)	Najmanjši dovoljeni premer javne gravitacijske kanalizacije je 200 mm. Najmanjši dovoljeni padec gravitacijskega kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Največji dovoljeni padec gravitacijskega javnega kanala je 6 %, pri večjih padcih se uporabi umirjevalne ali kaskadne jaške.
(3)	Cevi za kanale javne kanalizacije se mora polagati na peščeno ali betonsko posteljico minimalne debeline 10 cm, kadar pa je padec kanala do 2 % ali ko je kanal pod vplivom podtalnice pa obvezno na betonsko podlago in z upoštevanjem vzgonov.
(4)	Minimalni premer revizijskega jaška globine do 2 m je 80 cm, globlji pa mora biti minimalnega notranjega premera 100 cm. Na povoznih površinah mora biti jašek prekrit z lito železnim pokrovom nosilnosti minimalno 400 kN, na ostalih površinah pa najmanj 250 kN. Pokrov vgrajen v strnjenem naselju ali na poplavnem terenu ne sme imeti odprtin.
(5)	Za izvedbo gravitacijske, tlačne in vakuumske kanalizacije, črpališč, razbremenilno zadrževalnih bazenov, čistilnih naprav ter drugih javnih objektov in naprav dejavnosti odvajanja in čiščenja odpadnih vod, upravljavec v fazi projektiranja poda pogoje, v katerih natančneje definira zahteve za vsako posamezno investicijo, ki sta jih investitor in izvajalec dolžna upoštevati.
V. Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe ter prepovedi
34.	člen
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
35.	člen
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
(1) Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
•	zgraditi objekt in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe,
•	redno vzdrževati interno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami ter voditi dnevnik obratovanja male čistilne naprave, če je sestavni del interne kanalizacije,
•	redno kontrolirati sestavo industrijske odpadne vode in rezultate na zahtevo posredovati izvajalcu javne službe. Če je uporabnik za svoje industrijske odpadne vode, zavezanec za izvedbo meritev obratovalnega monitoringa, je letno poročilo o izvedbi obratovalnega monitoringa odpadnih vod vsako leto dolžan poslati upravljavcu,
•	pravočasno opozarjati na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
•	redno plačevati odpadno vodo,
•	odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1672
•	odvajati odpadno vodo, ki ne prekoračuje mejnih koncentracij, določenih s predpisi,
•	dolžnost prijaviti izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode takoj ko ugotovijo spremembo,
•	dolžnost spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne in padavinske vode,
•	če naprava za pred čiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pismeno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov pred čiščenja,
•	pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje in čiščenje odpadne vode in obračun stroškov,
•	dovoliti preglede in opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanja količin in lastnosti odpadne vode (dostop do obračunskega vodomera oziroma do merilnega mesta), v vsakem času,
•	upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode,
•	pred zagonom male komunalne čistilne naprave omogočiti izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenje odpadnih vod pregled naprave in mu predati dokumentacijo o ustreznosti.
(2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne in padavinske vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
36.	člen
(obveznosti lastnikov objektov, ki odvajajo v javno kanalizacijo padavinske vode)
(1)Požiralnike	in peskolove na javnih površinah, iz katerih se meteorna voda odvaja po javni kanalizacijski mreži, so dolžni upravljavci ali lastniki čisti najmanj enkrat letno. Prav tako so dolžni lastniki objektov, katerih padavinske vode iz streh se odvaja v javno kanalizacijo, najmanj enkrat letno čistiti peskolove odtokov iz streh.
(2)	Upravljalci ali lastniki javnih površin morajo enkrat letno po izvajalcu javne službe zagotoviti čiščenje lovilcev olj na teh javnih površinah.
37.	člen (prepovedi)
(1)	Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadno vodo, ki bi lahko:
•	povzročila požar ali nevarnost eksplozije,
•	povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi,
•	povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
•	stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
•	povzročala, da v kanalih nastajajo škodljivi plini,
•	povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
•	zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi,
•	povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
•	vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
(2)	V javno kanalizacijo torej ne sodijo cunje, tekstilni izdelki, čistilne krpe, folije, vrečke in drugih plastični izdelki, papirnate brisače, tamponi, vložki, kondomi, plenice, bombažne vate, vlažilni robčki, palčke za ušesa,
cigaretni ogorki, ostanki hrane, olja in maščobe iz gospodinjstev, odpadne vode iz kmetijstva (gnojevka, ostanki škropiv), ostanki zdravil, strupene snovi (kisline, lužine, razredčila, vnetljive snovi, pripravki za gnojenje in gojenje rastlin, motorna olja, barve, nafta ali bencin za čiščenje).
(3) V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan izvajalcu javne službe poravnati stroške za odpravo škode.
38.	člen (obveznosti izvajalcev del)
(1)	Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna in druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(2)	Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje, med izvedbo pa odvajanje ne sme biti moteno.
(3)	Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje, itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.
(4)	Stroški sanacij morebitnih poškodb bremenijo izvajalca del.
(5)	Pri novogradnjah vseh objektov, le te ni dovoljeno postavljati na trase cevovodov javne kanalizacije, upoštevati je potrebno odmike dogovorjene z upravljavcem javne kanalizacije.
VI. Pravice in obveznosti izvajalca javne službe
39.	člen
(obveznosti izvajalca javne službe)
Izvajalec javne službe ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti:
•	da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju in da pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka,
•	pregleduje in nadzira stanje kanalov, njihovo vodotesnost in stanje drugih objektov odvajanja in čiščenja odplak,
•	izvaja vse naloge navedene v 7. členu tega odloka,
•	pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za pred čiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
•	da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z načrti, na katere je bilo dano soglasje,
•	da pregleda in prevzame v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji, navedenimi v tem odloku,
•	skrbi za kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak,
•	da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke, po položitvi pred zasipom,
•	da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in po izvedbi,
•	obvešča uporabnike o planu odvoza grezničnih gošč ter prekinitvah odvajanja in čiščenja odpadnih voda, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
•	skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov,
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1673
• na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12, 98/15), izvaja vse naloge, ki mu jo za komunalne odpadne vode nalaga uredba.
(3) Izvajalec javne službe mora o prekinitvi odvajanja odpadne komunalne in padavinske vode iz prvega odstavka tega člena, uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja in na drug krajevno običajen način.
40. člen
(program izvajanja javne službe)
(1)	Javna služba se mora izvajati v skladu s programom izvajanja javne službe (v nadaljnjem besedilu: program).
(2)	Program mora biti pripravljen na podlagi evidence iz 27. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode( v nadaljnjem besedilu: uredba) in mora vsebovati naslednje vsebinske sklope:
1.	osnovni podatki, ki so podatki o:
•	javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o javnih kanalizacijskih sistemih,
•	območju občine, kjer se izvaja javna služba,
•	predpisih in drugi pravnih aktih občine o določitvi izvajalca javne službe in izvajanju javne službe,
•	naseljih, kjer se izvaja javna služba, in
•	aglomeracijah, kjer se izvaja javna služba;
2.	podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe, ki so podatki o:
•	javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o hidravlično samostojnih sistemih kanalizacijskega omrežja z enim iztokom, ki je lahko iztok v vode ali drug javni kanalizacijski sistem, v upravljanju posameznega izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: javni kanalizacijski sistem),
•	komunalnih čistilnih napravah,
•	cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe,
•	številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog, povezanih z izvajanjem javne službe, in
•	drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe;
3.	opredelitev načina izvajanja javne službe, ki mora vsebovati:
•	način izvajanja javne službe v posameznih objektih in predvidene spremembe v času veljavnosti programa,
•	načrt vzdrževanja in čiščenja javne kanalizacije, ki mora vsebovati opis za to predvidenih tehnologij,
•	opis sistema za zaznavanje izrednih dogodkov in napak v delovanju javne kanalizacije (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare tehnoloških sklopov, prekinitve delovanja komunalnih čistilnih naprav, delovanje razbremenilnikov in podobno) in njihovo dokumentiranje,
•	opis sistema za odpravljanje napak v delovanju javne kanalizacije in dokumentiranje odpravljanja napak,
•	načrt ukrepov za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
•	načrt izvajanja javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo,
•	načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v nepretočne greznice,
•	načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
•	načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena uredbe,
•	način zagotavljanja obdelave blata,
•	način obveščanja uporabnikov javne službe in
•	načrt izvajanja posebnih storitev ;
4. pogoji in časovni načrt izvajanja posameznih obveznih storitev javne službe. Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da je v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti.
(3)	V primeru sprememb v času veljavnosti programa izvajalec javne službe pripravi spremembo programa in spremenjeni program po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da so spremembe v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev.
(4)	Občina program iz petega oziroma šestega odstavka tega člena potrdi, če je v skladu s predpisi.
(5)	Program, ki sta ga potrdili odgovorna oseba izvajalca javne službe in občina, mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva, najpozneje do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti oziroma roku 30 dni po njegovem sprejemu, če gre za spremembo programa.
(6)	Program, razen podatkov iz 31. člena uredbe, mora izvajalec javne službe javno objaviti na svoji spletni strani in spletni strani koncedenta.
VII. Standardi komunalne opremljenosti, vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajaje javne službe
41.	člen (objekti javne infrastrukture)
Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine so primarno omrežje in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
•	kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne in padavinske vode,
•	črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode,
•	razbremenilniki visokih vod,
•	zadrževalni in pretočni bazeni,
•	drugi objekti in naprave potrebni za obratovanje javne kanalizacije,
•	čistilne naprave odpadnih komunalnih in padavinskih vod.
42.	člen
(objekti in naprave v lasti uporabnika)
(1) Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika so:
•	interna kanalizacija s kanalizacijskim priključkom od hišne kanalizacije do vključno prvega priključnega jaška na javno kanalizacijo ali do meje z javno površino,
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1674
•	začasne naprave in objekti za čiščenje odpadnih voda (male komunalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame, gnojišča), za čas do priključitve na javno kanalizacijo,
•	interna kanalizacija v objektu,
•	naprave in objekti na interni kanalizaciji (črpališča odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj),
•	vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
•	merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav,
•	vodomeri, ki služijo za določitev količin porabljene vode, ki ne izteka v javno kanalizacijo.
(2)	Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na lastne stroške.
(3)	Uporabnik je dolžan z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje.
VIII.	Viri financiranja javne službe in način njenega oblikovanja
43.	člen
(viri financiranja storitev)
(1) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
•	iz plačil uporabnikov storitev javne službe (kanalščina, čiščenje odplak, odvoz in čiščenje grezničnih gošč in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, storitve izdelave ocen in mnenj),
•	iz proračuna občine, iz dotacij, donacij in subvencij,
•	iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
IX.	Cene storitev javne službe
44.	člen (oblikovanje cen)
(1)	Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavne metodologije ali predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2)	Izvajalec javne službe je dolžan cene storitev javne službe predhodno predložiti občinskemu svetu v potrditev.
45.	člen
(merjenje količin odpadnih voda)
(1) Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi:
•	na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje;
•	na osnovi porabljene vode odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem omrežju ali lastnem črpališču uporabnika. Če v času popisov dostop do vodomera ni mogoč, je lastnik, upravljavec ali uporabnik objekta dolžan sporočiti izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod stanje na vodomeru;
•	uporabniki, za vodo, ki jo uporabljajo v proizvodnji (jo vgrajujejo v izdelke, uparjajo ali uporabljajo v kmetijski dejavnosti), niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode za v tej alineji navedene namene. Voda iz teh posebej vgrajenih
vodomerov, po uporabi ne sme dodatno obremeniti okolja in ne sme odtekati v javno kanalizacijo;
•	uporabniki za vodo, ki jo uporabijo v kmetijski dejavnosti za napajanje živali (odpadne vode iz živinoreje ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo), plačajo kanalščino in čiščenje komunalnih odpadnih vod za enako količino porabljene vode kot plačajo okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
•	kjer ni meritve porabljene vode, na podlagi števila oseb, ki imajo stalno prebivališče v posameznem objektu, pri tem da je letna količina odvedene odpadne vode za eno osebo 50 m3.
(2)	Količino odpadnih voda ugotavlja upravljavec kanalizacijskega omrežja.
(3)	Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna šest mesečna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. Obračun na podlagi prejšnjega odstavka tega člena se izvede če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev.
46.	člen (plačila storitev)
(1)	Porabniki so dolžni plačevati opravljene storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca javne službe. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je narejen na istih računih kot obračun porabe pitne vode le v primerih, ko je pri uporabniku izvajalec javnih služb vodo oskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod isti.
(2)	V primeru, da uporabnik ne poravna opravljenih storitev v določenem roku po prejemu računa, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka določenega v opominu, lahko izvajalec javne službe fizično zapre priključek na javno kanalizacijo ter dolg izterja po sodni poti.
(3)	V objektu z več uporabniki, se račun za odvedeno in očiščeno odpadno vodo izstavi upravniku (upravljavcu) objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne porabnike.
Uporabniki lahko sami določijo z medsebojnim sporazumom deleže po katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem pisno obvestijo izvajalca javne službe.
X.	Nadzor nad izvajanjem javne službe
47.	člen (nadzorni organ)
(1)	Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.
(2)	Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
XI.	Kazenske določbe
48.	člen (prekrški)
(1) Z globo 1.400 EUR se kaznujeta za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:
•	se ne priključi na javno kanalizacijo,
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1675
•	uporabnik zgradi priključek brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe,
•	ne prijavi gradnje priključka na kanalizacijo izvajalcu javne službe,
•	naveže priključek na javno kanalizacijo kjer to ni dovoljeno,
•	ne odklopi priključka v skladu z določili tega odloka,
•	ne obvesti upravljavca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.(13. člen),
•	ravna v nasprotju s 35., 36 in 37. členom tega odloka,
•	ne pridobi predhodnega soglasja izvajalca javne službe pred izvedbo del s katerimi posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
(2)	Z globo 450 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(3)	Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.
XII.
Prehodne in končne določbe
49.	člen (prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda na območju občine Destrnik ( Uradni vestnik Občine Destrnik , št. 3/2001 in 2/2002).
50.	člen (veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-7/2024-8R-7/7 Datum: 19. 09. 2024
Občina Destrnik Vlasta Tetičkovič Toplak, županja
968. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora EUP JV7, Športni park Janežovski Vrh
Na podlagi 119. člena v povezavi z drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Ur. list RS št. 61/2017) in 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) je Občinski svet občine Destrnik na svoji 8. redni seji dne 19. 09. 2024 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ENOTO UREJANJA PROSTORA EUP JV7, ŠPORTNI PARK JANEŽOVSKI VRH
I.
UVODNE DOLOČBE
1.člen (splošno)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2011, 43/2016, 28/2018, 45/2018, 59/2018; v nadaljevanju OPN) sprejme Občinski podrobni
prostorski načrt za enoto urejanja prostora EUP JV7, Športni park Janežovski Vrh (v nadaljevanju OPPN), ki ga je izdelala družba Arhitekt Šmid, arhitektura, urbanizem, inženiring, d.o.o. Maribor, Ulica heroja Bračiča 18, M+ aribor (datum april 2024, št. proj. 7-010520), s katerim se načrtuje gradnja športnega parka s pripadajočimi prometnimi, komunalnimi in ostalimi ureditvami. (2) OPPN se vodi v zbirki prostorskih aktov v prostorskem informacijskem sistemu pod identifikacijsko številko 1792.
2.člen (vsebina OPPN)
(1)	OPPN obsega tekstualni in grafični del. Izdelan je v analogni in digitalni obliki. Tekstualni del je določen v tem odloku in določa območje OPPN, umestitev načrtovane prostorske ureditve, priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, parcelacijo, kulturno dediščino, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter varovanje zdravja ljudi, ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev.
(2)	OPPN je sestavljen iz naslednjih delov:
A.	ODLOK
B.	GRAFIČNI DEL:
1.	Izsek iz OPN s prikazom meje M 1 : 2500 obravnavanega območja
2.	Prikaz območja OPPN z obstoječim M 1 : 1000 parcelnim stanjem
3.	Načrt parcelacije	M 1 : 750
4.	Ureditvena situacija z urbanističnimi M 1 : 750 pogoji
5.	Ureditvena situacija z urbanističnimi M 1 : 750 pogoji in karakterističnimi prerezi
čez območje
6.	Ureditvena situacija prometne M 1: 750 infrastrukture
7.	Prikaz ureditev glede poteka omrežij M 1 : 750 in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
8.	Prikaz vplivov in povezav s M 1 : 1500 sosednjimi območji
9.	Prikaz ureditev, potrebnih za M 1 : 1500 varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
C.	PRILOGE:
1.	Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
2.	Prikaz stanja prostora
3.	Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta OPN občine Destrnik
4.	Obrazložitev in utemeljitev OPPN
5.	Izhodišča
6.	Povzetek za javnost
7.	Elaborat ekonomike
II. OBMOČJE OPPN
3.člen (območje OPPN)
(1)	Območje se nahaja ob vznožju vpenjajoče se glavne ceste Rogoznica - Senarska in obsega zemljiške parcele oz. dele št. 256/1, 256/2, 259/2, 257 (del), 262/10 (del), 262/12 (del), 343/1 (del) in 343/8 (del), v katastrski občini 370 - Janežovski Vrh. Območje OPPN meri skupaj pribl. 2,57 ha.
(2)	Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz njegove meje v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz karte »Načrt parcelacije«.
(3)	Ureditve v tem OPPN se funkcionalno navezujejo na sosednja območja. Prometno omrežje se na jugu, severu
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1676
in vzhodu navezuje na občinsko cesto. Navezave na območje izven obsega OPPN so vidne iz grafične priloge »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«.
4.	člen
(namenska raba območja)
(1)	Osnovna namenska raba: območja stavbnih zemljišč.
(2)	Podrobnejša namenska raba: površine za šport, rekreacijo in oddih (ZS).
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
5.	člen
(opis prostorske ureditve)
(1) Na zemljiški parcelah št. 256/1, 256/2, 259/2, 257 (del), 262/10 (del), 262/12 (del), 343/1 (del) in 343/8 (del), v katastrski občini 370 - Janežovski Vrh je načrtovana ureditev športnega parka z nogometnim igriščem, večnamenskim igriščem, rekreacijskim parkom in pripadajočimi prometnimi, komunalnimi in ostalimi ureditvami.
6.	člen
(vrste dopustnih dejavnosti, gradenj in objektov)
(1)	Vrste dopustnih dejavnosti:
•	dejavnosti družbene infrastrukture,
•	rekreacijske, športne in druge dejavnosti za prosti čas,
•	storitvene dejavnosti,
•	kulturne dejavnosti,
•	spremljajoče gostinske dejavnosti,
•	urejanje in vzdrževanje zelenih površin.
(2)	Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:
•	gradnja novih objektov, dozidave in nadzidave,
•	tekoča investicijska in vzdrževalna dela na objektih in napravah,
•	odstranitev obstoječih objektov in rušitve stavb,
•	rekonstrukcija objektov in naprav,
•	funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,
•	gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
•	urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
•	gradnja, urejanje in vzdrževanje športnih igrišč,
•	spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti.
(3)	Vrste dopustnih objektov - nestanovanjske stavbe v skladu z navedenimi določili: nezahtevni in enostavni objekti ter gradbeno inženirski objekti v skladu z 8. členom tega odloka.
•	stavbe splošnega družbenega pomena;
•	stavbe za šport;
•	stavbe za storitvene dejavnosti;
•	stavbe za gostinske dejavnosti;
•	objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas;
•	lokalne ceste in javne poti;
•	objekti za preprečitev zdrsa in ograditev.
7.člen
(urbanistično in arhitekturno oblikovanje novogradenj)
(1) Horizontalni gabariti, lega objektov in ureditev so razvidni iz grafičnega dela na kartah »Ureditvena situacija« in »Urbanistični pogoji«, vertikalni gabariti pa iz karte »Karakteristični prerezi«.
(2)	Pomen regulacijskih elementov iz karte »Urbanistični pogoji«:
•	gradbena površina je maksimalna pozidana površina stavbe;
•	gradbena linija je linija, na katero morajo biti objekti naslonjeni z eno fasado ali vsaj z delom (cca. 30% le-te);
•	gradbena meja je linija, ki jo predvidena stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjena v notranjost;
•	etažnost je število etaž nad nivojem terena;
•	otroško igrišče je površina, na kateri se uredijo igrišča za igro manjših in večjih otrok;
•	športno igrišče je površina, na kateri se uredijo igrišča normiranih velikosti za športne dejavnosti
•	pešpot je prometna površina, ki je namenjena pešcem in kolesarjem.
(3)	Območje OPPN je razdeljeno na tri dele in sicer na severni del z rekreacijskim parkom, osrednji del s parkiriščem in večnamenskim igriščem ter južni del z nogometnim igriščem in spremljevalnim objektom.
(4)	Severni del območja OPPN je namenjen rekreacijskemu parku na parcelah št. 259/2 in 262/12, obe k.o. 370 Janežovski Vrh:
•	na območju se uredijo parkovne površine z obvezno postavitvijo urbane opreme (vsaj tlakovane poti, klopi in igrala);
•	uredi se otroško igrišče;
(5)	V osrednjem delu območja OPPN je umeščeno večnamensko igrišče s parkiriščem na parcelah 259/2, 262/12, 256/1, 256/2 in 257, vse k. o. Janežovski Vrh:
•	na območju se uredi večnamensko športno igrišče v velikosti 60,00 m x 34,00 m;
•	na območju se predvidi parkirišče z 52 parkirnimi mesti ter dva dodatna parkirišča ob cesti A s skupaj 24 parkirnimi mesti;
(6)	V južnem delu območja OPPN je predvidena ureditev nogometnega igrišča s spremljevalnim objektom na parcelah št. 256/1, 256/2 in 257, vse k. o. Janežovski Vrh.
•	na območju se uredi nogometno igrišče v velikosti 110,00 m x 68,00 m;
•	gradnja spremljevalnega objekta je mogoča znotraj gradbene meje velikosti 14,00 m x 40,00 m
•	najvišja višina objektov je 10,00 m od kote terena do najvišje točke objekta;
•	maksimalna etažnost: P+1 ali P+M;
•	dopustna je gradnja delno vkopane pritlične etaže
•	klet: gradnja kleti ni dovoljena;
•	streha: dvokapna streha; nizko-naklonska enokapna ali dvokapna streha skrita za atiko; ravna streha z naklonom do 5°; priporočljiva je izvedba zelene strehe;
•	fasada: uporabljeni materiali so omet, les, beton, steklo ali sodobni obložni materiali v predpisanih barvah; uporabljene barve so v barvni lestvici svetlih zemeljskih barv, svetlih sivih barv, bela barva.
(7)	Med zelenimi in športnimi površinami so načrtovane utrjene pešpoti. Celotno območje se napaja s cesto A, ki poteka od severovzhoda proti jugozahodu.
8. člen
(gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov)
(1) Dovoljena je gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov določenih v petem odstavku tega člena. Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani z glavnim objektom. Dovoljena etažnost je samo pritličje, najvišja višina objektov je 3,50 m od kote terena. Strehe pomožnih objektov so ravne ali enokapne nizko-naklonske.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1677
(2)	Pri umestitvi nadzemnih enostavnih in nezahtevnih objektov v prostor je potrebno spoštovati odmik od sosednje parcelne meje, ki je min. 3,00 m ter predpisane odmike in varovalne pasove komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in priključkov nanje. Dovoljena je gradnja z manjšim odmikom od sosednje meje s soglasjem soseda.
(3)	Enostavni objekti in nezahtevni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na komunalna, energetska in TK omrežja.
(4)	Enostavni objekti in nezahtevni objekti morajo biti na parceli postavljeni, tako da ne zakrivajo preglednosti v polju preglednega trikotnika.
(5)	Dopustni enostavni in nezahtevni objekti ter gradbeno inženirski objekti:
•	manjše stavbe v pritlični izvedbi, ki niso namenjene bivanju (lopa, garaža, drvarnica, pokrito skladišče za lesena goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti),
•	manjše stavbe kot dopolnitve obstoječe pozidave (lopa, uta, nadstrešek, savna, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, fitnes, vetrolov, zimski vrt in podobni objekti),
•	pomožni objekti v javni rabi (grajena urbana oprema, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih, zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, sanitarna enota, grajeno spominsko obeležje, križ, kapelica, pomožni cestni objekti, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti)
•	ograje (v skladu z določili 9. člena tega odloka),
•	zaščitne ograje na igriščih (v skladu z določili 9. člena tega odloka),
•	oporni zidovi (v skladu z določili 9. člena tega odloka),
•	rezervoarji za vodo so priporočeni kot zbiralniki deževnice za zalivanje in zalogovniki sive sanitarne vode,
•	športno igrišče na prostem,
•	objekti za oglaševanje,
•	priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
•	samostojno parkirišče,
•	pomožni komunalni objekti,
•	male čistilne naprave,
•	kolesarske in pešpoti.
9. člen
(pogoji za urejanje odprtih površin)
(1)	Povsod tam, kjer ni načrtovanih stavb ali drugih objektov oziroma utrjenih cestišč, peš poti ali ploščadi se uredijo zelene površine kot hortikulturno urejene zelenice z urejenimi potmi.
(2)	Med parkirnimi mesti se zasadijo drevesa v skladu z grafičnimi prilogami. Drevesa se zasadijo v skladu z predpisi o načrtovanju, sajenju in negi lesnatih rastlin na javnih površinah.
(3)	Višinske razlike terena na zemljiščih namenjenim gradnji, prometnim, športnim in ostalim ureditvam določenim s tem odlokom se uredijo v terasah z opornimi zidovi. Dopustna je gradnja enostavnih, nezahtevnih in manj zahtevnih opornih zidov. Dovoljena maksimalna višinska razlika med spodnjim in zgornjim zemljiščem je 2,50m. Oporni zidovi se gradijo iz armiranega betona. Zidovi višine nad 1,00 m, ki so vizualno izpostavljeni, morajo biti ozelenjeni ali obdelani z naravnim kamnom. Oporni zidovi višji od 0,70m in vsi oporni zidovi ob pešpoteh in cestnih površinah, kjer bi lahko prišlo do padca preko zidu, se opremijo z varnostno ograjo. Ograja na opornem zidu je ločen objekt in se oblikuje v skladu z
določili petega odstavka tega člena. Oporni zidovi višji od 1,00m se lahko gradijo z minimalnim odmikom 1,00m od sosednje parcelne meje. Dovoljena je gradnja z manjšim odmikom od sosednje meje s soglasjem soseda. Višine opornih zidov ne smejo segati v polje preglednosti ceste.
(4)	Vsi oporni zidovi se podrobno obdelajo v projektni dokumentaciji na podlagi obvezno izdelanega geomehanskega poročila za celotno območje OPPN.
(5)	Dopustna je postavitev ograj, kot enostavni objekt, do višine 2,20m nad zemljiščem. Masivne zidane ograje niso dopustne. Dopustna je postavitev zaščitnih ograj na igriščih, kot enostavni in nezahtevni objekt, do višine 10,00m nad zemljiščem. Ograje ne smejo segati v polje preglednosti ceste in cestnih priključkov. Ograje se lahko gradijo do parcelne meje, a tako da se pri gradnji in pri vzdrževanju ne posega v sosednje zemljišče. Ob mejah s cestnim telesom s pločnikom je minimalni odmik ograj 0,50 m, ob mejah s cestnim telesom brez pločnika pa 1,00 m. Dovoljena je gradnja ograje na parcelni meji, s čimer morata soglašati oba lastnika sosednjih parcel.
IV. PRIKLJUČEVANJE	OBJEKTOV	NA
GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
10.člen (skupne določbe)
(1)	Za načrtovano prometno, energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja elektronskih komunikacij se izdela projektna dokumentacija. Projektiranje in gradnja infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva.
(2)	Pri izdelavi projektne dokumentacije in gradnji komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati minimalne horizontalne in vertikalne odmike med posameznimi komunalnimi vodi. Posebej je potrebno upoštevati minimalni horizontalni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša 3,0 m in minimalni vertikalni odmik, ki znaša 0,5 m, pri čemer vodovod poteka nad kanalizacijo. V primerih ko to ni mogoče, je potrebno vodovod ustrezno zaščititi.
(3)	Zasnova prometnega omrežja je razvidna v grafičnem delu na karti »Ureditvena situacija prometne infrastrukture«.
(4)	Potek komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav ter omrežja elektronskih komunikacij je razviden v grafični prilogi »Ureditvena situacija komunalne in energetske infrastrukture«.
11.člen (prometna infrastruktura)
(1)	Območje OPPN je prometno dostopno preko podrejeno priključne ceste. Območje OPPn se na obstoječe cestno omrežje priključuje na severovzhodni strani, kjer se priključuje na cesto 6219 Janežovski Vrh-Destrnik, ter na jugozahodni strani, kjer se priključuje na cesto 560411 jP. Za napajanje območja se uredi nova dovozna cesta: cesta A.
(2)	V območju priključkov se zagotovi preglednost, ki jo je treba določiti s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti.
Prečni profili predvidenih cest so določeni v odvisnosti od pomena teh cest v območju in prilagojeni predvideni zazidavi ob njih. Izbrana širina cest in dimenzije priključnih radijev zagotavljajo prevoznost merodajnega vozila (troosno vozilo za odvoz smeti), kar ustreza osnovnim gasilskim intervencijskim vozilom - površine za gasilce ob zgradbah.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1678
(3) Parkirne površine za potrebe območja so predvidene na prostem na osrednjem delu območja, parkirišče P1, P2 in P3 (76 zunanjih parkirišč), ki so dostopni z dovozne ceste z oznako A. Natančno število potrebnih parkirnih mest se določi v projektni dokumentaciji glede na velikost spremljevalnega objekta ob nogometnem igrišču. Prav tako je potrebno urediti predpisano število parkirnih mest za osebe z invalidskimi vozički. Glede na veljavne predpise se v času projektiranja zunanje ureditve predvidi tudi število parkirnih mest za električne avtomobile s polnilnimi postajami.
(5)	Kolesarji se po cestnem omrežju vodijo po vozišču. Promet se umirja s prometnim režimom in talnimi oznakami. V projektni dokumentaciji se predvidi število in lokacija parkirišč za kolesa v skladu z namensko rabo in velikostjo objektov ter rabo zunanjih površin.
(6)	Upoštevajo se zahteve, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi.
12.	člen (vodovodno omrežje)
(1)	Za potrebe spremljevalnega objekta se predvidi nov vodovodni priključek iz obstoječega vodovodnega cevovoda PE 110, ki poteka na južni strani območja. Na mestu priključitve na glavni vodovodni cevovod se vgradijo zaporni ventili.
(2)	V neposredni bližini se nahaja požarni hidrant. V kolikor se v požarni študiji pokaže potreba se hidrantno omrežje nadgradi ali podaljša.
13.člen
(odvajanje padavinskih in komunalnih odpadnih vod)
(1)	Izvede se ločeni sistem odvajanja padavinskih in komunalnih odpadnih vod. Na javno kanalizacijo se predvidi odvod izključno sanitarnih-komunalnih odpadnih vod od posameznih objektov. Kanalizacija se izvede v vodotesni izvedbi, za katero se po končani izgradnji pridobi atest o vodotesnosti.
(2)	Za potrebe spremljevalnega objekta se predvidi nov priključek sanitarno-komunalne odpadne vode. Nov cevovod se priključi na obstoječ kanalizacijski cevovod, ki poteka na jugu območja, po cesti 560411 JP. Potrebna je izdelava načrtov kanalskih priključkov od posameznih objektov.
(3)	Vse objekte je treba zaščititi pred vdorom odpadne vode iz sistema GJI-kanalizacija.
(4)	Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin se uredi tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda iz urbanih površin. Padavinske vode s streh ter vode, ki ne bodo onesnažene s škodljivimi snovmi se speljejo v ponikovalnice, ki so locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1m nad najvišjo gladino podzemne vode. Pri izdelavi projektne dokumentacije se preveri možnost zajemanja padavinske vode v zbiralnike za ponovno uporabo vode za zalivanje zelenih površin.
(5)	Odvajanje padavinskih vod s prometnih površin se uredi z novim vodom meteorne vode kanalizacije, ki poteka ob cesti A in se izliva v površinski odvodnik na južni strani območja. Odvajanje padavinskih vod s prometnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 8582). Izpust padavinskih voda v površinski odvodnik mora biti izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine odvodnika in ne bo segala v njegov svetli profil. Po potrebi mora biti opremljena s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga odvodnika ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti podrobno obdelan v projektni dokumentaciji.
Odvajanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 8582) iz katerih se nato vode speljejo v ponikovalnico. V primeru tlakovanja ali uporabe gramoza, je treba pod povoznimi površinami zagotoviti neprepustnost takšnih površin z ustreznimi tehničnimi rešitvami, da bodo odpadne padavinske vode speljane v smeri proti lovilcu olj in usedalniku.
(7) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih vod iz javnih cest in utrjenih površin mora biti usklajena z veljavno Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Ur. I. RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Ur. I. RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
14.člen
(elektroenergetska infrastruktura in javna razsvetljava)
(1)	Na območju OPPN potekajo obstoječi elektroenergetski vodi, 20 kV srednjenapetostni vod d-404 Rogoznica-Desenci in 20 kV srednjenapetostni vod d-532 Janežovski Vrh. Pred pričetkom gradbenih del za predvideno ureditev na območju, je potrebno prestaviti obstoječe srednjenapetostne vode v skladu s pogoji upravljalca, Elektro Maribor, d. d..
(2)	Za napajanje območja z električno energijo se načrtuje nova transformatorska postaja (TP) z novim srednjenapetostnim in nizkonapetostnim razvodom. Iz predvidene TP se zgradi nizkonapetostno omrežje do razdelilnih omaric novih predvidenih objektov. Območje OPPN se opremi v skladu s strokovnimi podlagami ''Ureditev EEO 0,4-20kV na območju OPPN za EUP JV7, Športni park Janežovski Vrh'', št. 130/22-PT-SP, avgust 2022, izdelal Elektro Maribor d. d.
(3)	Vse cestne površine in parkirišča na območju se opremi z javno razsvetljavo tako, da bo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči zagotovljen varen potek prometa. Pri postavitvi svetilk je potrebno upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja ter zmanjševanja porabe električne energije.
15.	člen (elektronske komunikacije)
(1)	V bližini območja OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev. Nov tK priključek se izvede v bližini hiše Janežovski Vrh 17.
(2)	Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija iz PVC ali AC zaščitnih cevi ter z ustreznimi kabelskimi jaški, ločeno za potrebe TK in KTV omrežja. V kabelsko kanalizacijo se položijo ustrezni kablovodi.
(3)	Za priključevanje objektov se izvedejo ustrezni priključki, skladno s pogoji posameznega upravljavca elektronskega komunikacijskega omrežja.
(4)	Na območju OPPN je dopustno namestiti bazno postajo in vzpostaviti maloobmočne brezžične dostopovne točke v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju iz oddelka klasifikacije vrst objektov CC-SI 22 na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov.
(5)	Pred pričetkom gradnje in izvajanja posegov na območju OPPN, je potrebno opraviti zakoličbo obstoječega elektronskega komunikacijskega omrežja na mestu predvidene gradnje oz. posega ter določiti zaščitne ukrepe v skladu z navodili upravljavca omrežja. Vsi obstoječi vodi elektronskega komunikacijskega omrežja na območju izvajanja del, se morajo ščititi ves čas gradnje. Zaščitni ukrepi za elektronsko komunikacijsko omrežje (PVC cevi, obbetoniranje, prestavitev kablov in podobno) se določijo v projektni dokumentaciji za izvedbo za
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1679
posamezen poseg znotraj območja OPPN v skladu s pogoji in navodili upravljavca omrežja.
16.	člen
(plinovod, daljinsko ogrevanje)
V območju ni plinovoda ali daljinskega ogrevanja.
17.člen (ogrevanje)
(1)	Pri gradnji predvidene ureditve in spremljevalnega objekta je potrebno upoštevati lokalni energetski koncept in zakonodajo s področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energijsko učinkovito gradnjo.
(2)	Za energetsko oskrbo predvidenih objektov se uporablja sončna energija, geotermalna energija, toplotne črpalke vseh vrst, lesni peleti ali lesni sekanci.
V.	PARCELACIJA
18.	člen (parcelacija)
Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije iz grafičnega dela občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki je prikazan na karti Načrt parcelacije. (2) Nove parcelne meje so določene s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz načrta parcelacije.
VI.	KULTURNA DEDIŠČINA
19.	člen (varstvo kulturne dediščine)
(1)	Območje OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine.
(2)	Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča ali investitor ali odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(3)	Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ali lastnika zemljišča ali investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oz. se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VII.	VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE TER VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI
20.	člen (varstvo narave)
(1)	Na območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
(2)	Vse urejene površine morajo biti oddaljene vsaj 1,00m od območja gozda, ki se nahaja na parceli št. 262/12, k. o. Janežovski Vrh.
21.člen (zrak)
(1)	Varovanje pred onesnaženjem zraka se izvaja skladno z določili veljavnih predpisov o kakovosti zraka na območju Občine Destrnik. Stavbe je treba ogrevati na okoljsko neoporečne energente in spodbujati razvoj trajnostnih oblik mobilnosti. Za ogrevanje in hlajenje objektov se v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak) ali elektrika in plin oz. lesna biomasa v skupni kotlovnici.
(2)	Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Med gradnjo je potrebno:
•	vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
•	preprečevanje raznosa materiala z gradbišč,
•	čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,
•	prekrivanje deponij in transportnih sredstev v času prevozov sipkega materiala,
•	protiprašna zaščita vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
(3)	Skladno s sprejetimi predpisi s področja varstva okolja se priporoča izvedba t. i. zelene strehe kot izravnalni ukrep, ki je pomemben iz vidika mikroklime in bilance zelenih površin.
(4)	Na območje OPPN ni dovoljeno umeščanje objektov oz. dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij v zrak in hrupa v okolje.
22.	člen (tla)
Med gradnjo se:
•	posege v tla izvaja tako, da so prizadete čim manjše površine tal;
•	z viški materiala od izkopa gradbenih jam je potrebno ravnati skladno z veljavnimi predpisi o preprečevanju obremenjevanja tal z vnašanjem odpadkov;
•	za začasne prometne in gradbene površine (skladišča gradbenih materialov, lokacije za parkiranje gradbene mehanizacije) prednostno uporablja obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, ki se določijo pred začetkom izvajanja del;
•	posebno pozornost se posveti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru se onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preišče skladno z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja se določi tudi lokacija začasnega odlagališča;
•	na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (v kolikor te nastajajo);
•	na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporablja le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa tehnično brezhibni gradbene stroji in ostala mehanizacija;
•	z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati skladno z veljavnimi predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Investitor mora zagotoviti prevzem zemeljskega materiala odpadkov od pooblaščenega zbiralca gradbenih odpadkov ali oddajo neposredno v predelavo odpadkov, ki jo opravlja pooblaščeno podjetje. V dogovoru z javno službo, ki je zadolžena za zajem in
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1680
odvoz odpadkov na območju občine se sklene dogovor za odvoz zemeljskega materiala in oblikovanje začasnih deponij tega materiala ter primerno urediti površine.
23.	člen (ravnanje z odpadki)
Zagotovi se deponiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnim občinskimi predpisi. Za zbiranje odpadkov je predvidena obstoječa zbiralnica ločenih frakcij v neposredni bližini.
24.	člen (varstvo voda)
(1)	Odpadne vode, ki bodo nastale v času uporabe objektov so:
•	padavinske vode s streh stavb in utrjenih površin,
•	padavinske vode s parkirišč,
•	komunalne odpadne vode.
(2)	Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej se na celotnem območju urejanja omeji ali prepreči z naslednjimi ukrepi:
•	predvidena je izgradnja ločenega kanalizacijskega omrežja za padavinske in komunalne odpadne vode, zaključenega z obstoječo komunalno čistilno napravo;
•	komunalne odpadne vode iz stavbe se vodijo v javno komunalno kanalizacijo z iztokom na obstoječo čistilno napravo;
•	padavinske vode s strešine se vodi v ponikovalnice, ki se locirajo na gradbenih parcelah stavb;
•	odvodnjavanje padavinskih vod s parkirnih in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in standardiziranih lovilcev olj;
•	pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
•	odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbišču se ne smejo izpuščati v podtalje, z njimi je treba ravnati v skladu z določili veljavne uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
•	vsa dela je treba izvajati v skladu s tehničnimi predpisi in standardi, ki veljajo za tovrstna dela;
•	na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
•	gradbeni stroji na gradbišču in transportna vozila za dovoz in odvoz z gradbišča morajo biti tehnično brezhibna, da ne bi prišlo do kontaminacije tal in vode zaradi izlitja goriva ali olja. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se izvaja izven gradbišča, v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah;
•	prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen);
•	končni izkopi gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju so v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Ur. L RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode, kar mora biti podrobno obdelano v projektni dokumentaciji. Gradnja je izjemoma dovoljena tudi globlje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je v skladu z zgoraj navedeno uredbo za to treba pridobiti mnenje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja oziroma vodno soglasje, če gradbenega dovoljenja po
predpisih, ki urejajo graditev objektov, ni treba pridobiti;
•	v času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke;
•	v primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, se za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika-vrtine) ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote.
•	v primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (vertikalni kolektor - geosonda) se za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, pridobi dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde).
•	pred gradnjo objektov na območju OPPN mora biti zgrajena vsa tista predvidena javna gospodarska infrastruktura, na katero se posamezna stavba mora priključiti;
(3)	Investitor mora po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju pridobiti vodno soglasje.
(4)	Vsi objekti s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. in 37. členom ZV-1, odmaknjeni od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine vodotoka, 5 m pri vodotokih 2. reda.
25.	člen (varstvo pred hrupom)
(1)	Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19) se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom.
(2)	Na območje OPPN ni dovoljeno umeščanje objektov oz. dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij hrupa v okolje. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Naprave, ki povzročajo hrup na prostem (ventilatorji, kompresorji, črpalke), se umestijo v smeri sever ali vzhod, kjer ni stavb z varovanimi prostori.
26.	člen (varstvo človekovega zdravja)
(1)	Gradbišča je treba organizirati tako, da bo čas izvajanja del čim krajši. Čas gradnje in prevoza materiala potrebnega za izgradnjo se omeji na čas med 7. in 20. uro.
(2)	Pri načrtovanju ureditev, ki bi utegnili povzročiti elektromagnetno sevanje, je potrebno upoštevati predpise s področja o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(3)	Za območje OPPN je treba v skladu Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in 88/12) zagotoviti oskrbo prebivalstva s skladno zdravstveno ustrezno pitno vodo.
27.	člen (svetlobno onesnaženje)
(1) Zaradi svetlobnega onesnaženja se je treba izogibati osvetljevanju gradbišča po 20. uri.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1681
(2) Vsa javna razsvetljava in vsa zunanja svetila na in ob objektih morajo biti skladna z zahtevami Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13).
VIII. UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
28. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1)	Območje OPPN se nahaja v erozijskem območju, kjer so potrebni zahtevni zaščitni ukrepi. Pri prostorskih ureditvah in posameznih ukrepih v prostor so potrebni preventivni ukrepi z namenom, da se erozijsko delovanje čim bolj omeji. Pred izvedbenim planiranjem in arhitekturnim projektiranjem je potrebno pridobiti strokovne presoje in tehnične rešitve za zagotovitev zadostne stabilnosti objektov. Na erozijskem območju je prepovedano: poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, vlačenje lesa.
(2)	Območje OPPN se nahaja na območju, kjer je zanemarljiva verjetnost pojavljanja plazov. Na območju niso predvideni dodatni ukrepi za preprečevanje nastanka plazov.
(3)	Obravnavano območje leži po karti Potresne nevarnosti Slovenije v potresni coni VII. stopnje po MCS lestvici s projektnim pospeškom tal 0,10 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju in temu primerno predvideti način potresno varne gradnje. Varstvo pred potresi je treba zagotavljati z ustreznim upoštevanjem opredeljene stopnje potresne nevarnosti pri načrtovanju in razporeditvi stavb in drugih objektov ter zlasti pri njihovem projektiranju. Objekte je treba graditi protipotresno v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s predmetno stopnjo potresne ogroženosti.
(4)	Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju nizko, saj območje ni plazovito, zato izdelava elaborata ni potrebna.
(5)	Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju nadzora nad:
•	tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,
•	uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
•	ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov ter
•	ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje.
(6)	Območje ni poplavno. Obravnavano območje OPPN se po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo
vodonosnikov Dravsko-ptujskega polja (Ur. I. RS, št. 59/07, 32/11, 24/13 in 79/15) nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode, z oznako VVO III, zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. Zaradi možnosti razlitja nevarnih snovi se morajo na parkiriščih in manipulativnih utrjenih površinah izvesti ustrezno dimenzionirani lovilci olj s koalescenčnimi filtri, ki so priključeni na javno kanalizacijo.
(7) Temeljenje objektov se izvede v skladu z geotehničnim mnenjem. Pri gradnji je potreben stalen nadzor geomehanika.
29.	člen (varstvo pred požarom)
(1)	Požarno varnost je potrebno zagotoviti v skladu z veljavnimi predpisi o požarni varnosti.
(2)	Območje načrtovanega OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.
(3)	Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
•	zmanjšanje možnosti nastanka požara,
•	zagotovitev učinkovitega in varnega reševanje ljudi, živali in premoženja ob požaru,
•	zmanjšanje škode ob požaru.
(4)	Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov.
(5)	Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem. V hidrantnem omrežju se zagotovi zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
(6)	Ukrepi za preprečevanja širjenja požara na sosednje objekte ter naprave za gašenje in dostop gasilcev se načrtujejo v skladu s tehnično smernico TSG-1-001.2010 - Požarna varnost v stavbah. Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4,00 m objektov od mej in 8,00 m med stavbami. V primeru manjšega odmika, se dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) opredeljujejo v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.
(7)	Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko dostopne ceste, cestnega priključka na cesto in površin za dostavo vozil - parkiranje pred stavbami. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom in gasilskemu vozilu tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN. Vse dostopne ceste ustrezajo standardu SIST DIN 14090 - julij 1999.
IX. ETAPNOST
30.	člen (etapnost)
Načrtovane objekte in ureditve je možno graditi etapno v več zaporednih fazah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka faza mora biti zaključena celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1682
X.	DOPUSTNA ODSTOPANJA
31.	člen
(tolerance glede oblikovanja in velikosti objektov)
(1)	Pri dopustni gradbeni meji je možno lokalno odstopanje izven dopustne gradbene meje za 2,00 m v vse smeri zaradi izzidkov. Pri tem ne sme biti poseženo v svetli profil ceste. Objekti so lahko tudi manjših tlorisnih dimenzij. Odstopanja se presodijo v projektni dokumentaciji.
(2)	Tehnični elementi za zakoličenje objektov se določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
(3)	Vse višinske kote se natančno določijo v projektni dokumentaciji. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov.
(4)	Pri umestitvi nadzemnih enostavnih in nezahtevnih objektov v prostor je potrebno spoštovati odmik od sosednje parcelne meje, ki je min. 1,50 m ter predpisane odmike in varovalne pasove komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in priključkov nanje.
32.	člen
(tolerance glede infrastrukturnih ureditev)
(1)	Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje elektronskih komunikacij), so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve. Le-te ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. V skladu z odstopanji do tehničnih rešitev se lahko prilagodi tudi parcelacija.
(2)	Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
XI.	OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
33.	člen (obveznosti investitorjev)
(1)	Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven ureditvenega območja OPPN morajo investitorji pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
(2)	Investitorji so dolžni na lastne stroške naročiti projektno dokumentacijo in zgraditi manjkajočo komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo, kot je načrtovano s tem OPPN.
(3)	Ne glede na dinamiko načrtovanja posameznih ureditev mora biti v prvi etapi izdelana projektna dokumentacija za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo. V kolikor bo za posamezne cestne odseke občina določila, da jih je možno graditi v režiji investitorja v zameno za del komunalnega prispevka, se za takšen dogovor sklene pogodba. Predvideno je, da se po izgradnji in pridobitvi uporabnega dovoljenja za cesto in nove infrastrukture ta cesta in javne infrastrukture za ustrezno odškodnino predajo Občini v last (kot javno dobro), upravljanje in vzdrževanje.
34.	člen (obveznosti v času gradnje)
(1)	Pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave, jih zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode ter uskladiti vse posege v območje varovalnih pasov njihovih objektov in naprav.
(2)	Gradbišče mora biti zavarovano z ograjo, delo pa organizirano tako, da bo gradnja zavzela čim manj prostora in da bo preprečeno onesnaževanje tal.
(3)	Pri odrivih zemlje je treba zagotoviti, da se humusna plast skrbno odgrne in deponira na lokaciji posega, ločeno od ostalega materiala ter se takoj po končani gradnji uporabi za ureditev zelenih površin.
(4)	V času gradnje imajo investitorji in izvajalci še dodatne obveznosti in sicer:
•	zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
•	promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala.
•	sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
•	v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
•	zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
•	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
•	v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
•	vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja,
•	zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
•	sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
•	na celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin se zagotovi zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo in
•	po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter površine urediti skladno z načrtovanim namenom.
(5)	Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
35.	člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po realizaciji s tem OPPn načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj, Občinski svet Občine Destrnik sprejme sklep o prenehanju veljavnosti tega OPPN. Na območju OPPN po
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1683
prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt.
Po prenehanju veljavnosti se merila in pogoji tega odloka prenesejo v prostorsko izvedbene pogoje (PIP) hierarhično višjega prostorskega akta (OPN). Pri določanju nadaljnjih meril in pogojev za območje enote urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, je potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku.
XIII. KONČNE DOLOČBE
spremembe in dopolnitve OPPN). Spremembe in dopolnitve OPPN imajo v državnem prostorskem informacijskem sistemu (PIS) identifikacijsko številko 2512.«
2. člen
Za prvim odstavkom 2. člena se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) SD OPPN predvideva spremembo prometnega urejanja območja, spremembo dostopov do zemljišč in spremembo ureditvenih pogojev za umestitev stavb na območju OPPN.«
36. člen (vpogled OPPN)
OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki, dostopen na sedežu Občine Destrnik, kjer je tudi na vpogled.
37. člen
(nadzor nad izvajanjem odloka)
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo inšpekcijske službe za posamezna področja.
pristojne
38. člen (pričetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-7/2024-8R-11/12 Identifikacijska številka v PIS: 1792 Datum: 19. 09. 2024
Občina Destrnik Vlasta Tetičkovič - Toplak, županja
3. člen
Za 3. členom odloka se doda 3.a člen, ki se glasi: »3.a člen
(sestavni deli sprememb in dopolnitev OPPN)
Spremembe in dopolnitve OPPN vsebujejo:
(1)	Spremembe in dopolnitve odloka
(2)	Grafični del:
1.	Pregledna karta s prikazom vplivov in M 1:5000 povezav s sosednjimi območji
2.	Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje M 1:1000 okolja, naravnih virov in ohranjanja
narave, ter ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi n drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
3.	Izsek iz kartografskega dela OPN	M 1:2000
4.	Parcelno stanje	M 1:500
5.	Ureditvena situacija	M 1:500
6.	Situacija komunalne in energetske M 1:500 infrastrukture
7.	Situacija prometne ureditve	M 1:500
8.	Načrt parcelacije
969. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za nov območje stanovanj Vintarovci - Sever v enoti urejanja prostora VI5
Na podlagi 112. in 119. člena ter v povezavi z drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17,199/21 - ZureP-3 in 20/22 - odl. US - ZUreP-2) in v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 -ZUreP-3) in 16. člena Statuta Občine Destrnik je Občinski svet Občine Destrnik na 8. redni seji, dne 19. 09. 2024, sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA NOVO OBMOČJE STANOVANJ VINTAROVCI-SEVER V ENOTI UREJANJA PROSTORA VI5
1. člen
V odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za novo območje stanovanj Vintarovci- sever v enoti urejanja prostora VI5 se za 1. členom doda nov 1.a člen, ki se glasi:
»1a. člen
(predmet sprememb in dopolnitev odloka)
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za novo območje stanovanj Vintarovci - sever v enoti urejanja prostora VI5 (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 50/2015), ki jih je izdelala družba Umarh d.o.o., pod številko projekta: 21-OPPN-01 (v nadaljevanju
(3) Priloge:
•	Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
•	Podatki iz prikaza stanja prostora
•	Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
•	Sklep o pričetku priprave SD OPPN
•	Izhodišča za pripravo SD OPPN
•	Strokovne podlage
•	Konkretne smernice
•	Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov plana in CPVO odločba
•	Mnenja k osnutku SD OPPN
•	Mnenja k predlogu SD OPPN
•	Povzetek za javnost
•	Elaborat ekonomike«
4.	člen
4. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »4. člen (ureditveno območje)
(1)	Ureditveno območje OPPN:
Območje obdelave OPPN obsega zemljišča na parcelah št. 577/3-del, 577/4-del in 856/9-del, vse k.o. Vintarovci. Velikost območja je cca 2876,00 m2.
(2)	Meja območja OPPN:
Območje je locirano zahodno ob lokalni cesti 060141. Potek meje območja je razviden iz grafičnega dela OPPN.«
5.	člen
Za 5. členom odloka se doda 5.a člen, ki se glasi: »5a. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
Območje OPPN je neposredno povezano s sosednjo enoto urejanja prostora VI1 z namensko rabo namensko
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1684
rabo SK - površine podeželskega naselja in predstavlja nadaljevanje obstoječe stanovanjske pozidave v smeri proti občinskemu središču. Območje je prometno navezano neposredno na lokalno cesto 060141. Območje OPPN je od občinskega središča oddaljeno cca 1,5 km, do katerega je vzpostavljena primerna prometna povezava s površinami za pešce. V občinskem središču so zagotovljene ustrezne storitve (trgovina, pošta.) in družbena infrastruktura (vrtec, šola, občinski urad.). Do območja ne potekajo linije javnega potniškega prometa, najbližje postajališče JPP je oddaljeno okoli 1 km (AP Zasadi). S spremembami in dopolnitvami OPPN bo omogočena boljša povezava stanovanjskih objektov s kmetijskimi površinami v zaledju. Zaradi spremembe umestitve dovozov bo treba izvesti nivelacijo (znižanje) terena v območju predvidenih ureditev. Območje se nahaja na nagnjenem terenu in erozijsko ogroženemu območju, zato je predvidena uporaba ustreznih ukrepov, da ne pride do poslabšanja razmer na sosednjih zemljiščih.«
6.	člen
Za 6. členom odloka se doda 6.a člen, ki se glasi: »6a. člen
(planska in urbanistična podlaga sprememb in dopolnitev OPPN)
Pravna podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN sta 112. in 119. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17,199/21 - ZureP-3 in 20/22 - odl. US - ZUreP-2) in v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 - ZUreP-3).«
7.	člen
Četrta alineja 8. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:
»• enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z namensko rabo območja in določitvijo v OPN,«
8.	člen
9. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »9. člen
(zasnova urbanistične ureditve območja s pogoji za oblikovanje objektov)
(1)	Programska izhodišča:
Na obravnavanem zemljišču je skladno s sklepom župana ter uskladitvijo interesov lastnikov zemljišč predvidena naslednja zasnova: Za celoten kompleks bo uporabljeno obstoječe cestno omrežje, skupaj s potrebo energetsko in komunalno infrastrukturo za gradnjo štirih družinskih stanovanjskih hiš.
(2)	Funkcionalna in programska zasnova:
Na celotnem obravnavanem območju so umeščene 4 parcele za družinske stanovanjske objekte. Dostopi na parcele so organizirani preko dveh individualnih priključkov na lokalno cesto 060141, od katerih vsak omogoča dostop na dve parceli. Priključki na lokalno cesto se načrtujejo v skladu s pravilnikom o priključevanju na javne ceste preko lokalnih javnih poti oz. lokalnih cest. Za zagotovitev dostopov se deli obstoječih zemljišč namenijo za javne poti. Velikosti novih zemljišč za gradnjo so med 590 in 720 m2. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.
(3)	Pogoji za oblikovanje objektov:
Največja dopustna etažnost stavb je Največja dopustna etažnost je K+P+1N+M, v primeru izgradnje kleti mansarda ni dopustna. Kleti se lahko izvedejo samo v pol vkopani izvedbi, tako, se je v celoti vkopana samo ena stranica, popolnoma vkopane kleti niso dopustne. Stanovanjske stavbe so pravokotnega osnovnega tlorisa v razmerju stranic najmanj 1 : 1,2. Dovoljene so dvokapne
strehe z nakloni od 35 do 45°, s slemenom vzporednim daljšim stranicam objekta. Dovoli se izstreške, izzidke in strešna okna. Kritina je opečna ali opečni podobna v temno sivi, temno rjavi ali opečni barvi. Dopustna je izvedba sončnih kolektorjev. Vidni kleparski izdelki so bakreni ali v barvah brona. Fasadni materiali niso predpisani. Barve fasad so svetli pastelni odtenki barv iz naravnega kolorita okolice. Lesene fasadne obloge in senčila se pleska v prosojnih mat barvah, da je vidna struktura lesa. Nad izpostavljenimi deli stavb, enostavnimi in nezahtevnimi objekti ter pritličnimi garažami, nadstreški in pergolami za zunanje bivanje so dovoljene položne in ravne strehe ter pohodne terase.
(4)	Pogoji za lociranje objektov:
Stavbe so locirane na zemljišče glede na konfiguracijo terena in vzporedno z lokalno cesto. Osnovni objekti so omejeni z gradbenimi mejami, ki pomenijo največje tlorisne mere objekta (objekti so lahko manjši). Gradbene meje lahko presegajo napušči do razdalje 1 m in konzolni nadstreški pred vhodnimi deli objekta do 1,5 m. Pritlične garaže, nadstreški in pergole za potrebe bivanja se lahko locirajo izven gradbenih mej. Za stavbe z varovanimi prostori je treba zagotoviti minimalne čase osončenja prostorov.
(5)	Oblikovanje zemljišč in zelenih površin:
Vse površine, ki niso povozne ali pohodne, morajo biti zatravljene. Zelenice in zasaditve mora redno vzdrževati lastnik. Zaradi spremembe umestitve dovozov, ki so predmet SD OPPN, bo treba izvesti nivelacijo (znižanje) terena v območju predvidenih ureditev. Dopusti se gradnja opornih zidov do višine 1,5 m, ki morajo biti intenzivno ozelenjeni.
(6)	Višinska regulacija kompleksa:
Višinsko bodo objekti prilagojeni obstoječim objektom in terenskim danostim.
(7)	Komunalna infrastruktura:
Komunalna infrastruktura se pretežno že nahaja na ali ob območju OPPN, obstoječi objekti v neposredni bližini OPPN so priključeni na elektro in telekomunikacijsko omrežje, vodovod in imajo urejene dostope do javne ceste. Odvajanje odpadnih komunalnih vod bo urejeno z odvajanjem v javno kanalizacijo, v skladu s pogoji pristojnih mnenjedajalcev.. Pogoji za priključevanje na posamezne infrastrukturne objekte in naprave so podani v poglavju „zasnova komunalne infrastrukture in načrtovanega grajenega javnega dobra" kjer so upoštevane pridobljene smernice posameznih upravljavcev. Na obravnavanem območju ni elektroenergetskih vodov in naprav.
(8)	Največji dopustni Faktor zazidanosti (FZ) je 0,4, največji dopustni Faktor izrabe (FIZ) je 1,2.«
9. člen
10. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »10. člen
(odmiki objektov od parcelnih mej)
(1)	Osnovni objekti so na zemljišče locirani v skladu z grafičnim delom OPPN. Odmiki objektov ali delov objektov, ki niso določeni z gradbenimi mejami ali niso izrecno opredeljeni v odloku, morajo od parcelne meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 2 m.
(2)	Enostavni in nezahtevni objekti v skladu z trenutno veljavno Uredbo o razvrščanju objektov, morajo biti z najbolj izpostavljenimi deli objekta od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni za polovico svoje višine, pri vkopanih objektih najmanj 1,5 m, ograja kot enostaven objekt in objekti brez kriterija višine pa se lahko gradijo do meje. Objekti za posode za odpadke so lahko locirani ob parcelni meji, v ograji ob ulici;
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1685
(3) Ne glede na določbe iz prejšnjih odstavkov mora biti z ustreznimi odmiki zagotovljena požarna varnost in prometna preglednost.«
10.	člen
V prvem odstavku 11. člena se navedba parcele št. 573 nadomesti z navedbo parcele št. 573/9.
11.	člen
12.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»12. člen (cestno omrežje - promet)
Za priključitev na lokalno cesto 060141 bosta urejena dva individualna priključka, vsak od njiju bo napajal dve parceli. Ob vsakem objektu morata biti zagotovljeni 2 parkirni mesti.«
12.	člen
13.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»13. člen (električno omrežje)
Predvidena je priključitev objektov na elektroenergetsko omrežje. Za potrebe izvedbe OPPN je treba rekonstruirati obstoječe NN omrežje, NN izvod I-03 PROSTI VOD IN NNK POKOPALIŠČE po tehničnem poročili BZ/21-PT-022, traso predvidenega NN kablovoda določiti v sodelovanju z OE Ptuj, Elektro Maribor d.d.. Treba je zgraditi nov nizkonapetostni kabelski priključek iz rekonstruiranega omrežja NN izvod I-03 PROSTI VOD IN NNK POKOPALIŠČE in sicer v točki PS-RO/9. Možno je odstopanje predvidenih tras zaradi kasnejše uskladitve z ostalimi komunalnimi vodi.«
13.	člen
19.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen (ogrevanje in prezračevanje)
(1)	Ogrevanje bo urejeno individualno in z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so obnovljivi viri energije in ostali viri energije v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Prezračevanje bo naravno in delno lahko tudi prisilno.
(2)	V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote skladno z veljavnim Zakonom o vodah ter vodno soglasje.«
14.	člen
20.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in varovanjem zdravja ljudi
20. člen (varstvo okolja)
(1)	Realizacija obravnavanega OPPn ter sprememb in dopolnitev OPPN ne bo negativno vplivala na varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, ker je širše območje že delno pozidano z družinskimi stanovanjskimi hišami in se razmere ob zadostno dimenzionirani komunalni infrastrukturi ne poslabšujejo.
(2)	V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenjevanje okolja.
(3)	Predvidena gradnja je locirana izven območja visokih voda.
(4)	V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti opredeljen način ogrevanja objektov.
V	primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko sistema voda - voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti vsa potrebna soglasja in dovoljenja v skladu z veljavno zakonodajo.
(5)	Investitor mora k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti mnenje organa, pristojnega mnenjedajalca s področja upravljanja voda.
(6)	Območje OPPN se uvršča v II. stopnjo varstva pred hrupom.«
15.	člen
V	drugem odstavku 23. člena se črta zadnji stavek.
16.	člen
25. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »25. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje se glede erozije nahaja v območju zahtevnih zaščitnih ukrepov, zato mora dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja smiselno vključevati geološko poročilo s poudarkom na erodibilnosti in stabilnosti terena, s katerim se ugotovi stopnja tveganja za načrtovane posege in ki mora vključevati rešitve omilitvenih ukrepov. Iz geološkega poročila mora biti razvidna tudi rešitev odvodnjavanja ter način temeljenja objektov. Pri gradnji mora biti zagotovljen geomehanski nadzor. Za območje OPPN je bilo izdelano geološko- geomehansko poročilo št. GM 239-2015-01-28 (Vi5), ki ga je izdelal TerraLike-Miha Lubi s.p. iz katerega izhajajo naslednji ukrepi za zagotavljanje stabilnosti območja. Za potrebe Sd OPPN je bila preverjena predvidena rešitev, ki podaja usmeritve v skladu z dopisom Primernost umestitve objektov v prostor po SD OPPN za novo območje stanovanj Vintarovci -sever v EUP VI5; Faza: Predlog, maj 2024, dopis št. GM 239-2015-01-28 (Vi5) - dopis, TerraLike- Miha Lubi s.p., maj 2024. Iz navedenega izhajajo naslednji ukrepi za zagotavljanje stabilnosti območja:
•	priporočljivo je temeljenje objektov na mreži plitvih pasovnih temeljev,
•	vsa dela povezana z zemeljskimi deli, z izvajanjem izkopov in temeljenjem objektov je priporočljivo izvajati v stabilnih vremenskih razmerah in ob stalnem strokovnem geotehnično- geomehanskem nadzoru,
•	izkope za temelje naj obvezno pregleda in prevzame geolog - geomehanik, ki bo glede na dejanske projektirane globine temeljenja, dejansko sestavo zemljin - temeljnih tal v izvršenih izkopih ter dodatne obtežbe na temeljna tla po statičnem izračunu, podal eventualna dodatna ter dokončna navodila glede temeljenja objektov,
•	izkopan material ob izvedbi gradbenih jam za podkletene objekte se naj deponira na območju, ki ne bo ogrozil stabilnosti vkopa ali pobočja ter ne bo povzročal zastoja meteornih voda,
•	tla so za vodo slabo do zelo slabo prepustna ali praktično neprepustna, zato je treba vse meteorne vode kontrolirano zbirati in odvodnjavati vstran od vplivnega območja temeljenja objektov (v meteorno kanalizacijo ali do obcestnega jarka pod območjem preko sistema zadrževalnikov),
•	v primeru izgradnje kleti, naj se naj kletna etaža izvede kot delno vkopana v zaledno pobočje, tako da bo omogočeno gravitacijsko odvodnjavanje drenažnih in zalednih voda izza kletnih sten in
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1686
temeljev posameznega objekta. V celoti vkopana klet, ki bi bila izvedena pod nivojem lokalne ceste, se odsvetuje, saj bi zaradi trajne ali občasne zasičenosti zemljin z vodo, v primeru neustreznega odvodnjavanja, to lahko imelo negativne učinke na vplivno območje objektov, lokalne ceste in pobočja pod njimi.
Rešitve, predvidene v SD OPPN, so načrtovane ob upoštevanju predhodno navedenega geološko-geomehanskega poročila in dopisa.
(2)	Na območju ni visoke podtalnice, območje ni požarno ogroženo.
(3)	Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju.«
17.	člen
V tretjem odstavku 26. člena se briše zadnji stavek. Za četrtim odstavkom 26. člena se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve. Odmiki od parcelnih mej so opredeljeni v 10. členu odloka. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. (6) Voda za gašenje se bo zagotavljanja z gasilskimi vozili (cisternami), izvedba hidrantnega omrežja ni predvidena, je pa dopustna.«
18.	člen
Prvi odstavek 28. člena odloka se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom območja OPPN z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 7 - Načrt parcelacije. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.«
Za prvim odstavkom se doda drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniškim mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje. Prvi in drugi odstavek se ustrezno oštevilčita.«
19.	člen
29. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »(1) Parcelacija na območju lahko smiselno odstopa od predvidene glede na dejansko ugotovljene meje. Točne lokacije cestnih priključkov lahko odstopajo od v OPPN predvidenih, če je za njihovo izvedbo pridobljeno soglasje upravljavca ceste. Sprememba predvidene parcelacije glede skupnih parcel dovozov je dopustna, v kolikor je rešitev predvidenih dovozov potrjena s strani občine in upravljalca ceste.
(2)	Ob soglasju upravljavcev infrastrukturnih omrežij so možna odstopanja od tras in načina izvedbe predvidenih infrastrukturnih omrežij.
(3)	Lega meteornih zadrževalnikov in potek meteorne kanalizacije lahko odstopa od predvidene, v kolikor se drugačne rešitve izkažejo za bolj ustrezne in so usklajene z Direkcijo RS za vode.«
20.	člen
30. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »(1) Gradnja se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota.
(2) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvaja etapno, in sicer v logično funkcionalno zaključenih celotah, na način, kot je predvideno končno stanje po izvedbi vseh objektov, ne glede na to v kakšnem vrstnem redu se bodo objekti gradili.«
KONČNI DOLOČBI
21.	člen
(vpogled v spremembe in dopolnitve OPPN)
Spremembe in dopolnitve OPPN so na vpogled med uradnimi urami v prostorih Občine Destrnik in v prostorih Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju ter na spletnem Občine Destrnik.
22.	člen
Ta odlok (spremembe in dopolnitve OPPN) začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-7/2024-8R-12/13 Identifikacijska številka v PIS: 2512 Datum: 19. 09. 2024
Občina Destrnik Vlasta Tetičkovič - Toplak, županja
970. Sklep o potrditvi lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi za del enote urejanja prostora »ZN3« za parcele št. 299/4, 299/5,299/6, 310/1 in 310/2; vse k.o. 369 Janežovci v občini Destrnik
Na podlagi prve alineje prvega odstavka 134. člena, ter 135. in 138. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23-ZDU-10, 78/23-ZUNPEOVE, 95/23-ZIUOPZP; v nadaljnjem besedilu ZUreP-3) ter 16. člena Statuta Občine Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 65/2020) je Občinski svet Občine Destrnik na 8. redni seji, dne 19. 09. 2024 sprejel
SKLEP
O POTRDITVI LOKACIJSKE PREVERITVE ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA PRI POSAMIČNI POSELITVI ZA DEL ENOTE UREJANJA
PROSTORA »ZN3« ZA PARCELE ŠT. 299/4, 299/5,299/6, 310/1 IN 310/2; VSE K.O. 369 JANEŽOVCI V OBČINI DESTRNIK
1. člen
(1) S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov 3967 in se nanaša na zemljišče, ki sega na parcele št. 299/4, 299/5,299/6, 310/1 in 310/2; vse k.o. 369 Janežovci in se po določilih Odloka o občinskem prostorskem načrtu Destrnik (Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 13/2011 z dne 29. 12. 2011)-obvezna razlaga, 57/17, 1. SD OPN (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 43/2016), 2. SD OPN (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 28/2018), v nadaljnjem besedilu:
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1687
OPN)) nahaja v delu enote urejanja prostora oznake »ZN3« z namensko rabo delno območje drugih kmetijskih zemljišč - K2 in delno območje stavbnih zemljišč (površina razpršene poselitve - A).
2.	člen
(1)	Obseg in oblika stavbnega zemljišča se prilagodi tako kot izhaja iz Elaborata lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi, ki ga je izdelala družba UMARH d.o.o., Zelenikova ulica 1, 2250 Ptuj, št. naloge 23-LP-08, junij 2023, dopolnitev marec 2024.
(2)	Grafični prikaz preoblikovanja stavbnega zemljišča z lokacijsko preveritvijo je določen v elaboratu lokacijske preveritve, ki je priloga sklepa.
3.	člen
(1) Na zemljišču iz prvega in drugega člena tega sklepa se v skladu s 134. in 135. členom ZUreP-3 omogoči preoblikovanje obstoječega stavbnega zemljišča razpršene poselitve A na območju parcelnih št. 299/4, 299/5, 299/6, 310/1 in 310/2; vse k.o. 369 Janežovci. Prilagojena in natančno določena oblika in velikost območja stavbnega zemljišča je grafično prikazana v prilogi sklepa.
(2) Predvidene ureditve na stavbnem zemljišču, ki s tem sklepom spreminja obliko, se omogoči po določilih OPN, ki se nanašajo na površine razpršene poselitve.
4.	člen
(1)	V skladu s sedmim odstavkom 138. člena ZUreP-3 se sprejeti sklep objavi v uradnem glasilu in evidentira v prostorskem informacijskem sistemu, ko bo vzpostavljen.
(2)	Občina Destrnik podatke o lokacijski preveritvi posreduje Upravni enoti Ptuj in Ministrstvu za naravne vire in prostor.
(3)	Občina Destrnik vnese podatek o spremenjeni obliki in velikosti stavbnega zemljišča v evidenco stavbnih zemljišč, ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN pa jo ustrezno prikaže v grafičnem prikazu namenske rabe prostora.
5.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-7/2024-8R-13/14 Datum: 19. 09. 2024
Občina Destrnik Vlasta Tetičkovič - Toplak, županja
Priloga: Prilagojena in natančno določena oblika in velikost območja stavbnega zemljišča
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1688
OBČINA KIDRIČEVO
971. Sklep o potrditvi ocene izvajanja občinskega programa varnosti Občine Kidričevo v letu 2023
23/24) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 14. redni seji, dne 12.9.2024, na predlog župana sprejel naslednji
Na podlagi 73. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) in tretjega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17) 15. člena statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo Slovenskih občin, štev. 62/16 in 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo na 14. redni seji dne 12.9.2024 sprejel naslednji
SKLEP
O POTRDITVI OCENE IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE KIDRIČEVO V LETU 2023
1.
Občinski svet Občine Kidričevo ocenjuje, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine Kidričevo za leto 2023.
2.
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 223-2/2024-2 Datum: 16.9.2024
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
SKLEP
O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
I.
Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobi nepremičnina parc. št. 252/4, k.o. (430) Cirkovce (ID 1694763), zemljišče v izmeri 127 m2.
II.
Pri nepremičnini iz I. točke tega sklepa, ki je v lasti Občine Kidričevo, matična številka: 5883709000, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo, do celote-1/1, se zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena.
III.
Po uveljavitvi tega sklepa izda občinska uprava Občine Kidričevo po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra nepremičnine v lasti Občine Kidričevo, ki se po pravnomočnosti pošlje pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo javnega dobra.
IV.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 478-33/2023 Datum: 16.9.2024
972. Sklep
Na podlagi 70. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 77/07-UPB, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18-ZNOrg) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin št. 62/16 in 16/18), je občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 14. redni seji, dne 12.9.2024 sprejel
SKLEP
I.
Iz sklepa štev. 350/95, z dne 30.5.1995, o določitvi javne infrastrukture na področju kulture (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/1996), se izvzame - dom krajanov Cirkovce.
II.
Sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Štev. 620-1/2024-3 Datum: 16.9.2024
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
974. Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javnem vzgojno - izobraževalnem zavodu Osnovna šola Cirkovce
Na podlagi Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l.RS št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12 in 47/15, 46/16, 49/16-popr, 25/17-ZVaj, 123/21, 172/21, 105/22-ZZNŠPP, 141/22 in 158/22-ZDoh-2AA), Zakon o vrtcih (Ur.l.RS št. 12/96, 44/00,78/03, 72/05, 25/08, 98/09, 36/10 in 62/10, 14/15, 55/17 in 18/21), Pravilnik o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 17/14, 47/17 in 43/18) Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l.RS št. 108/09 -UPB in 57/07), Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur.l.RS št. 97/03, 77/05, 120/05, 93/15 in 59/19), Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur.l.RS št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10 in 47/13) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18 ) je občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 14. redni seji, dne 12.9.2024 sprejel
973. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra
Na podlagi 260. člena v povezavi z 262. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 -ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in
SKLEP
O SPREMEMBI CEN PROGRAMOV VRTCA V JAVNEM VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU OSNOVNA ŠOLA CIRKOVCE
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1689
I.
Cene programov vrtca v Javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Cirkovce so sledeče: V enoti Vrtca Cirkovce
•	prva starostna skupina od 1. do 3. let 599,42 evrov
•	druga starostna skupina od 3. do 6. let 439,66 evrov
Cena prehrane na dan znaša	2,00 evrov
II.
Z dnem veljavnosti tega sklepa preneha veljati Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javno vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Cirkovce, Uradno glasilo slovenskih občin štev. 60/23.
III.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 10. 2024 dalje.
Štev. 301-3/2024-4 Datum: 13.9.2024
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
975. Sklep o odvzemu statusa javnega dobra
Na podlagi 260. člena v povezavi z 262. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 -ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) in 15. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 62/16 in 16/18) je Občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 14. redni seji, dne 12.9.2024, na predlog župana sprejel naslednji
SKLEP
O ODVZEMU STATUSA JAVNEGA DOBRA
I.
S tem sklepom se odvzame status javnega dobra nepremičninam parc. št. 829 in 830, obe k.o. (430) Cirkovce.
II.
Z uveljavitvijo tega sklepa nepremičninam iz I. točke preneha status javnega dobra in postaneta polna last Občine Kidričevo.
III.
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 711-5/2024 Datum: 16.9.2024
Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan
OBČINA KRIŽEVCI
976. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o turistični in promocijski taksi v Občini Križevci
Na podlagi 13., 17. in 50. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1; UL RS, št. 13/2018), 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; UL RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 84/2010 - odl. US, 40/2012 - ZUJF, 14/2015 - ZUUJFO, 76/2016 - odl. US, 11/2018 - ZSPDSLS-1, 30/2018) in 15. člena Statuta Občine Križevci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/2018) je Občinski svet Občine Križevci na 13. redni seji dne 18.9.2024 sprejel naslednji
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O TURISTIČNI IN PROMOCIJSKI TAKSI V OBČINI KRIŽEVCI
1.	člen
Spreminja in dopolnjuje se Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Križevci ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/2020).
2.	člen
Spremeni se 3. člen, ki po novem glasi: Višina turistične takse za prenočitev na osebo na dan se določi v znesku 2,00 EUR, na osnovi slednje znaša promocijska taksa 0,50 EUR, skupna višina obeh taks tako znaša 2,50 EUR na osebo na dan.
3.	člen
S 1.1.2025 preneha veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o turistični in promocijski taksi v Občini Križevci ( Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/2023).
Sprememba odloka začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 1.1.2025.
Številka: 9000-0008/2022-80 Datum: 18.9.2024
Občina Križevci Branko Slavinec, župan
OBČINA MAKOLE
977. Odlok o spremembah Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2024
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 11/14 - popr., 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 -ZIUOOPE in 62/24 - odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18, 195/20 - odl. US, 18/23 - ZDU-1O in 76/23), in 101. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 10. redni seji dne, 18. 09. 2024 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE MAKOLE ZA LETO 2024
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1690
1. člen
Spremeni se 2. člen Odloka o proračunu Občine Makole
tako, da se splošni del proračuna določi v naslednjih zneskih:
Konto		O P I S	Plan 2024 (v EUR)
			
	A.	BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV	
			
	I.	S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78)	2.636.327
		TEKOČI PRIHODKI (70+71)	2.273.766
70		DAVČNI PRIHODKI	2.093.416
700		Davki na dohodek in dobiček	1.969.157
703		Davki na premoženje	77.759
704		Domači davki na blago in storitve	46.500
			
71		NEDAVČNI PRIHODKI	180.350
710		Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	140.100
711		Takse in pristojbine	5.500
712		Globe in druge denarne kazni	8.500
714		Drugi nedavčni prihodki	26.250
			
72		KAPITALSKI PRIHODKI	38.000
722		Prihodki od prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov	38.000
			
74		TRANSFERNI PRIHODKI	305.061
740		Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	305.061
			
78		PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE IN IZ DRUGIH DRŽAV	19.500
787		Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij in iz drugih držav	19.500
			
	II.	S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43+45)	2.765.520
			
40		TEKOČI ODHODKI	932.513
400		Plače in drugi izdatki zaposlenim	231.470
401		Prispevki delodajalcev za socialno varnost	36.840
402		Izdatki za blago in storitve	566.438
403		Plačila domačih obresti	33.500
409		Rezerve	64.265
			
41		TEKOČI TRANSFERI	1.030.048
410		Subvencije	31.400
411		Transferi posameznikom in gospodinjstvom	644.700
412		Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	76.835
413		Drugi tekoči domači transferi	277.113
			
42		INVESTICIJSKI ODHODKI	689.084
420		Nakup in gradnja osnovnih sredstev	689.084
			
43		INVESTICIJSKI TRANSFERI	113.875
431		Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki	19.375
432		Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	94.500
			
	III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.)	-129.193
			
	B.	RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB	
			
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1691
75	IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)	0
750		Prejeta vračila danih posojil	0
			
44	V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)	0
440		Dana posojila	0
441		Povečanje kapitalskih deležev in naložb	0
			
	VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPIT. DELEŽEV (IV. - V.)	0
			
	C.	R A Č U N F I N A N C I R A N J A	
			
50	VII.	ZADOLŽEVANJE (500+501)	20.000
500		Domače zadolževanje	20.000
			
55	VIII.	ODPLAČILA DOLGA (550+551)	148.400
550		Odplačila domačega dolga	148.400
			
	IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)	-257.593
			
	X.	NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.)	-128.400
			
	XI.	NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.)	129.193
			
	XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH KONEC PRETEKLEGA LETA	257.593
2.	člen
Spremeni se 13. člen Odloka o proračunu Občine Makole za leto 2024 tako, da se glasi:
Za financiranje projekta fotovoltaika in energetska sanacija javnih stavb se občina lahko zadolži do višine 20.000 EUR.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-4/2024-20 Datum: 18. septembra 2024
Občina Makole Franc Majcen, župan
slovenskih občin 2/2007, 45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na svoji 10. redni seji dne 18. 09. 2024 sprejel
ODLOK
O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI MAKOLE
1.	Splošne določbe
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča v Občini Makole (v nadaljnjem besedilu : občina).
2.	Območje, na katerem se plačuje nadomestilo
978. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Makole
Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 (Uradni list RS, št. 123/23 in 12/24) v povezavi s VI. poglavjem Zakona o stavbnih zemljiščih Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 - odl. US, 29/95 - ZPDF, 44/97 - ZSZ, 101/13 -ZDavNepr, 22/14 - odl. US, 187/21 - ZIPRS2223, 150/22 -ZIPRS2324), 218. členom in 218.a do 218.d členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 -uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - odl. US, 92/05 - ZJC-B, 111/05 - odl. US, 93/05 - ZVMS, 120/06 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 - ZRud-1A, 20/11 -odl. US, 57/12, 110/13, 101/13 - ZDavNepr, 22/14 - odl. US, 19/15, 66/17, 61/17 - GZ, 150/22 - ZIPRS2324) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo
2.	člen
Nadomestilo se plačuje na celotnem območju občine.
3.	člen
(1)	Nadomestilo se plačuje za zazidana in za nezazidana stavbna zemljišča.
(2)	Za zazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami ali gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na katerem stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1692
površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
(3)	Za nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tiste zemljiške parcele, za katere je s prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ali da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in, če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odpadnih voda ter dostop na javno cesto. Zemljiška parcela, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče, mora imeti najmanj površino, kot jo za gradnjo določa izvedbeni prostorski akt.
(4)	Oskrba s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odpadnih voda ter dostop na javno cesto štejejo za zagotovljene, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
4.	člen
(1)	Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.
(2)	Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina (SlST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.
(3)	V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se štejejo tudi zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti. To so predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem, nepokrita skladišča, športna igrišča in površine bencinskih servisov.
(4)	Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev iz tretjega in četrtega odstavka 3. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega prostorskega akta.
5.	člen
(1)	Podatke za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča občina pridobi iz katastra nepremičnin. Osnovo za določitev poslovnih subjektov predstavlja tudi Poslovni register Slovenije.
(2)	Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavlja kataster nepremičnin ter vsakokratni občinski prostorski akti. Občina vzpostavi lastno evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč.
(3)	Če podatek iz prvega ali drugega odstavka tega člena o površini, namenu oziroma dejavnosti v uradnih evidencah ne obstaja, se ne vodi, oziroma obstaja dvom o njegovi pravilnosti, le-tega lahko na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka določi organ občine, ki je pristojen za odmero nadomestila.
(4)	Ugotovitveni postopek občina vodi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
3. Merila za določanje višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča
6.	člen
Za določitev nadomestila za zazidana stavbna zemljišča oz. stavbe se upoštevajo:
1.	opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave,
2.	lega stavbnega zemljišča,
3.	vrsta dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemljišča.
3.1 Ovrednotenje opremljenosti stavbnega zemljišča
7.	člen
(1) Opremljenost zazidanega stavbnega zemljišča z objekti javne infrastrukture in možnost priključka na te objekte se ovrednoti z naslednjimi točkami:_
zap. št.	vrsta priključka:	št. točk
1.	cesta v protiprašni izvedbi	20
2.	makadamska cesta	10
3.	javno kanalizacijsko omrežje	20
4.	javno električno omrežje	10
5.	javna razsvetljava	10
6.	telekomunikacije	10
7.	vodovodno omrežje	20
(2)	Šteje se, da so vsa zazidana stavbna zemljišča opremljena s cesto.
(3)	Šteje se, da ima zazidano stavbno zemljišče možnost priključka na javno vodovodno, javno kanalizacijsko, električno omrežje ter telekomunikacijsko omrežje, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh infrastrukturnih objektov.
(4)	Za opremljenost z javno razsvetljavo se šteje, da je zazidano stavno zemljišče opremljeno v kolikor je omrežje javne razsvetljave oziroma posamezna luč oddaljena od meje stavbnega zemljišča največ 50 m.
3.2.	Lega stavbnega zemljišča
8. člen
Glede na lego stavbnega zemljišča je celotno območje Občine Makole opredeljeno kot eno območje.
3.3.	Namen uporabe stavbnega zemljišča oziroma vrsta dejavnosti
9. člen
Nadomestilo se plačuje za zemljišča, objekte in dele stavb z naslednjim namenom:_ _
Namen stavbe, dela stavbe oz. zemljišča	Število točk
Stanovanjske stavbe	90
Garaža, kot samostojni objekt	90
Poslovne stavbe (razen za kmetijski namen)	250
Poslovne stavbe (kmetijski namen)	100
Nezazidana stavbna zemljišča-stanovanjski namen	40
Nezazidana stavbna zemljišča- poslovni namen	60
10. člen
(1) Pri izračunu nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upošteva površina zemljiške parcele, ki se jo šteje za nezazidano stavbno zemljišče po tem odloku, ne točkuje pa se komunalna opremljenost.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1693
(2) Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjska in poslovna) se plačuje nadomestilo 50% za stanovanjsko dejavnost in 50% za poslovno dejavnost.
4.	Določanje višine nadomestila
11.	člen
Letna višina nadomestila se izračuna tako, da se medsebojno pomnožijo:
•	površina stavbnega zemljišča izražena v m2,
•	s seštevkom točk glede na namensko rabo zemljišča in skupnim številom točk glede na komunalno opremo in
•	vrednostjo točke.
12.	člen
(1)	Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2025 znaša 0,002000.
(2)	Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom ugotovljenim na podlagi letnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, če je količnik večji od ena. Ugotovitveni sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
(3)	V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prejšnjem odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine Makole, na predlog župana.
5.	Odmera nadomestila
13.	člen
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik zemljišča oz. stavbe ali dela stavbe od katere se plačuje nadomestilo.
14.	člen
(1)	Nadomestilo se zavezancu odmeri letno za tekoče leto z odločbo.
(2)	Nadomestilo se plačuje mesečno, trimesečno, polletno ali letno. Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona, ki ureja področje davkov.
(3)	Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu krajevno pristojna enota Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju: finančni urad).
(4)	Finančni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi podatkov o stavbnih zemljiščih in o zavezancih za nadomestilo, ki mu jih posreduje občinska uprava.
(5)	Podatke o zavezancih in stavbnih zemljiščih pridobiva občinska uprava iz uradnih evidenc, od upravnega organa, pristojnega za izdajo dovoljenj za posege v prostor, iz občinskih prostorskih aktov in drugih lastnih evidenc ter na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča.
(6)	S podatki, ki jih ne pridobi iz uradnih evidenc, občina seznani lastnike na način, kot določajo predpisi o graditvi objektov.
(7)	Nadomestilo se plačuje tudi za nelegalno zgrajene objekte.
(8)	Zavezanci so dolžni prijaviti občinski upravi vse podatke, vezane na nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v najkasneje 15 dneh od nastanka obveznosti oz. spremembe.
(9)	Če zavezanci ne sporočijo zahtevanih podatkov za odmero nadomestila v roku iz prejšnjega odstavka, občinski urad sam pridobi podatke iz uradnih evidenc in prične postopek po uradni dolžnosti.
(10)	Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu, v katerem je obveznost ali sprememba nastala.
(11)	Nadomestilo je finančni vir občinskega proračuna in se plačuje na transakcijski račun proračuna Občine Makole.
6.	Oprostitve plačila nadomestila
15.	člen
(1)	Nadomestila se na lastno zahtevo oprosti zavezanec, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni ali neposredno plačal komunalni prispevek ali izvedel opremljanje po pogodbi o opremljanju po določbah zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje. Oprostitev plačevanja nadomestila traja 5 let in začne teči od dneva vselitve v stanovanje oziroma stanovanjsko hišo.
(2)	O oprostitvi plačila na podlagi listinskih dokazov odloči občinska uprava. Zoper odločitev je dovoljena pritožba na župana občine.
7.	Kazenske določbe
16.	člen
(1)	Z denarno kaznijo 500,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik če:
•	V roku 30 dni na poziv občinske uprave ne sporoči podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila,
•	ne prijavi sprememb,
•	prijavi napačne podatke.
(2)	Z denarno kaznijo 200,00 EUR se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka.
(3)	Nadzor nad izvajanjem tistih določb tega odloka, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana sankcija, opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole.
8.	Prehodne in končne določbe
17.	člen
(1)	Z dnem uveljavitve tega odloka preneha za območje Občine Makole veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list Republike Slovenije, št. 29/1996 in 73/2003), ki ga je sprejela prejšnja skupna Občina Slovenska Bistrica.
(2)	Do začetka uporabe tega odloka se uporabljajo določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list Republike Slovenije, št. 29/1996 in 73/2003).
18.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne 1. januarja 2025.
Številka: 900-4/2024-21 Datum: 18. septembra 2024
Občina Makole Franc Majcen, župan
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1694
979. Odlok o spremembi Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Makole
Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 - ZNOrg, 82/20, 3/22 - ZDeb in 37/24 -ZMat-B) in 16. člena statuta Občine Makole (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 2/2007,45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 10. redni seji dne 18. 09. 2024 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI MAKOLE
1.	člen
S tem Odlokom se spreminjajo določbe Odloka o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Makole (Uradno glasilo pod točko slovenskih občin št 46/2022- v nadaljnjem besedilu Odlok).
2.	člen
V Odloku se za 6. členom doda nov 6.a člen, ki se glasi: Priloga 1: Pogoji, merila in kriteriji za vrednotenje športnih p
6.a člen
(pogoji, merila in kriteriji za vrednotenje športnih programov in področij)
Pogoji, merila in kriteriji za vrednotenje športnih programov in področij so v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Črta se četrta alineja 2. odstavka 7. člena Odloka. Na koncu tretje alineje se »,« zamenja s ».«.
4.	člen
Ostale določbe Odloka ostanejo nespremenjene. Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št. 900-4/2024-22 Datum: 18. septembra 2024
Občina Makole Franc Majcen, župan
in področij
ORGANIZIRANOST V ŠPORTU:		
MERILO ZA IZBIRO PROGRAMA	POGOJI ZA TOČKOVANJE	ŠTEVILO TOČK
■ delovanje/pomen na lokalni ravni,	Izvajalec neprekinjeno deluje 15 let in več	10
	Izvajalec neprekinjeno deluje 5 do 14,99 let	5
	Izvajalec neprekinjeno deluje manj kot 5 let	1
■ organiziranost na lokalni ravni,	Športna zveza	20
	Izvajalec ima več kot 60 aktivnih članov	10
	Izvajalec ima med 30 in 59 aktivnih članov	5
	Izvajalec ima manj kot 30 aktivnih članov	2
■ konkurenčnost/uspešnost športne panoge,	Izvajalec ima štiri (4) in več tekmovalnih selekcij	10
	Izvajalec ima dve (2) do tri (3) tekmovalne selekcije	5
	Izvajalec ima eno (1) tekmovalno selekcijo	2
■ razširjenost: število vadeči/športnikov.	Izvajalec ima pet (5) in več vadbenih skupin	10
	Izvajalec ima tri (3) ali štiri (4) vadbene skupine	5
	Izvajalec ima eno (1) ali dve (2) vadbeni skupini	2
ŠPORTNI PROGRAMI:		
NETEKMOVALNI ŠPORTNI PROGRAMI:		
MERILO ZA IZBIRO PROGRAMA	POGOJI ZA TOČKOVANJE	ŠTEVILO TOČK
■ število vadečih v vadbeni skupini,	Do 8 vadečih	5
	Od 8 do 15 vadečih	10
	Nad 15 vadečih	15
		
■ kompetentnost strokovnega kadra,	Če je usposobljen	5
		
■ uporaba športnega objekta,	Uporaba in plačilo najemnine v občini Makole	15
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1695
	Uporaba brez plačila najemnine v Občini Makole	5
	Uporaba in plačilo najemnine drugje	5
	Uporaba brez najemnine drugje	0
		
■ cena športnega programa.	Za uporabnika brezplačno	10
	Uporabnik krije do 50 % cene	5
	Uporabnik krije nad 50 %	0
		
TEKMOVALNI ŠPORTNI PROGRAMI:		
MERILO ZA IZBIRO PROGRAMA	POGOJI ZA TOČKOVANJE	ŠTEVILO TOČK
■ število športnikov v tekmovalni skupini,	Do 8 športnikov	10
	Od 8 do 15 športnikov	30
	Nad 15 športnikov	50
		
■ kompetentnost strokovnega kadra,	Če je usposobljen	20
		
■ uporaba športnega objekta,	Uporaba in plačilo najemnine v občini Makole	15
	Uporaba brez plačila najemnine v Občini Makole	5
	Uporaba in plačilo najemnine drugje	5
	Uporaba brez najemnine drugje	0
		
■ razširjenost športne panoge,	Nogomet, košarka, odbojka	30
	Drugi olimpijski športi	10
	Drugi športi	0
		
■ konkurenčnost športne panoge,	Nastopi v ligaškem tekmovanju	30
		
■ pomen športne panoge za lokalno okolje.	Nogomet	100
	Drugi športi	10
		Korekcijski faktor
Korekcijski faktor za ŠPORTNE PROGRAME:	Trajanje programa nad 6 mesecev	1
	Trajanje programa od 3 do 6 mesecev	0,7
	Trajanje programa pod 3 mesece	0,5
RAZVOJNE DEJAVNOSTI:		
USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV:		
MERILO ZA IZBIRO PROGRAMA	POGOJI ZA TOČKOVANJE	ŠTEVILO TOČK
■ Deficitarnost.	Izkazana potreba po novem strokovnem kadru	10
ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA:		
ŠPORTNE PRIREDITVE:		
MERILO ZA IZBIRO PROGRAMA	POGOJI ZA TOČKOVANJE	ŠTEVILO TOČK
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1696
■ mednarodna/lokalna odmevnost,	Članek ali prispevek v nacionalnem/mednarodnem mediju	10
	Članek ali prispevek v lokalnem mediju	5
		
■ množičnost,	Na prireditvi več kot 50 udeležencev	10
	Na prireditvi od 20 do 50	5
	Na prireditvi do 20 udeležencev	3
		
■ raven prireditve,	Uradno priznana prireditev na državni ali mednarodni ravni	10
	Prireditev na lokalni ravni	5
		
■ ustreznost; izključno/pretežno športna.	Športna prireditev je namenjena izključno otrokom	10
	Prireditev je izključno športa in namenjena vsem	5
	Prireditev je pretežno športna	3
980. Pravilnik o dodeljevanju enkratne denarne pomoči za sanacijo plazov, ki ogrožajo objekte, iz sredstev proračuna Občine Makole
Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A in 80/20 - ZIUOOPE) in 16. člena statuta Občine Makole (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 2/2007,45/2014 in 64/2016) je Občinski svet Občine Makole na 10. redni seji dne 18. 09. 2024 sprejel
PRAVILNIK
O DODELJEVANJU ENKRATNE DENARNE POMOČI ZA SANACIJO PLAZOV, KI OGROŽAJO OBJEKTE, IZ SREDSTEV PRORAČUNA OBČINE MAKOLE
I. Uvod
1. člen
(1)	S tem pravilnikom se določijo upravičenci do dodelitve enkratne denarne pomoči pri odpravi posledic naravnih in drugih nesreč za plazove, ki ogrožajo objekte, pogoji in razlogi za dodelitev te pomoči, oblika in višina pomoči, kriteriji in postopek dodeljevanja ter izplačevanje pomoči upravičencem v Občini Makole ter nadzor nad porabo sredstev.
(2)	Občina Makole sredstva za enkratno denarno pomoč upravičencem zagotavlja iz sredstev proračuna na postavki 023227 Enkratna pomoč za plazove.
II.	Upravičenci
2. člen
Do enkratne denarne pomoči so upravičeni oškodovanci (lastniki) s poškodovano oziroma ogroženo nepremičnino v Občini Makole in so škodo prijavili na predpisanem obrazcu (AJDA).
III.	Namen enkratne denarne pomoči
3.	člen
Enkratna denarna pomoč je namenjena sofinanciranju sanacije plazov, ki ogrožajo legalno zgrajene objekte.
IV. Dodelitev pomoči
4.	člen
Postopek dodelitve sredstev za pomoč prizadetim zaradi plazov vodi Komisija za vodenje postopka dodelitve sredstev za pomoč prizadetim za plazove, ki ogrožajo objekte (v nadaljevanju Komisija), ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo trije člani.
5.	člen
(1)	Do dodelitve denarne pomoči pri odpravi posledic za plazove, ki ogrožajo objekte, je upravičen posameznik oziroma družina, ki izpolnjuje pogoje iz 2. člena tega pravilnika in je oddal vlogo na objavljen javni poziv za dodelitev sredstev.
(2)	Javni poziv je objavljen na spletni strani občine. Rok za oddajo vlog je najmanj 30 dni.
6.	člen
(1) Enkratna denarna pomoč prizadetim zaradi plazov, ki ogrožajo objekte, se na osnovi tega pravilnika dodeljuje po naslednjih merilih:_
Ocena stroškov sanacije	Predvidena višina sredstev sofinanciranja odprave škode na objektih oziroma sofinanciranja novogradnje
do 20.000,00 €	do 5.000,00 €
nad 20.000,00 do 50.000,00 €	do 10.000,00 €
nad 50.000,00	do 20.000,00 €
(2) Višina sofinanciranja lahko doseže največ 70 % ocenjenih stroškov sanacije.
7. člen
(1) Enkratna denarna pomoč prizadetim zaradi plazov, ki ogrožajo objekte, se na osnovi tega pravilnika dodeljuje po naslednjih kriterijih: • vidne poškodbe na objektu 10 točk,
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1697
ogroženost objekta brez vidnih poškodb 5 točk družinski član s stalnim prebivališčem na naslovu ogroženega objekta za vsakega družinskega člana upošteva 2 točki.
Ocenjena vrednost sanacije - za vsakih 2.500 EUR se dodeli 1 točka
(2)Višina formuli:
Vrednost točke
dodeljenih sredstev se dodeli po naslednji
Skupna višina planiranih sredstev _ sofinanciranje škode v proračunu Skupno število točk iz vseh vlog
za
Število
dodeljenih
točk
Višina sredstev
= posameznemu upravičencu *
sofinanciranja
vrednost točke (3) Višina sofinanciranja ne more preseči vrednosti določenih v 6. členu tega Pravilnika.
8. člen
(1)	Komisija po obravnavi popolnih vlog in vrednotenju le-teh pripravi poročila, vlagateljem pa izda odločbo o odobritvi ali zavrnitvi enkratne denarne pomoči. Upravičenost do denarne pomoči in njena višina se ugotavlja na podlagi v vlogi navedenih dejstev, cenitev, predloženih dokazil, ogleda mesta nesreče, kadar je to izvedljivo, ter drugih verodostojnih virov.
(2)	V primeru naravnih in drugih nesreč se za ureditev bivanjskih razmer praviloma takšna pomoč nameni za neposredno nabavo potrebnega materiala, ali za izvedbo storitev za nujno sanacijo.
(3)	Samo izjemoma se izredna pomoč nakaže upravičencu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku neposredno na njegov osebni račun.
OBČINA NAKLO
981. Sklep o ukinitvi statusa dobra lokalnega pomena
grajenega javnega
Na podlagi 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/2015) je občinski svet Občine Naklo, na svoji 12. redni seji, dne 11.9.2024 sprejel
SKLEP
O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA
1.	člen
S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pri nepremičninah:
•	katastrska občina 2096 Naklo parcela 610/2 (ID pravice / zaznambe 16466045),
•	katastrska občina 2096 Naklo parcela 606/21 ( ID pravice / zaznambe 19550057).
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 007-0014/2024 Datum: 12.9.2024
Občina Naklo Ivan Meglič, župan
9.	člen
Vlagatelj lahko v roku 15 dni od vročitve odločbe vloži pritožbo zoper odločbo. Pritožnik mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti merila, postavljena za ocenjevanje vlog. O pritožbi odloča župan. Vložena pritožba zadrži podpis pogodb. Odločitev župana je dokončna.
10.	člen
Za kvaliteto izvedbe sanacije odgovarja vlagatelj.
11.	člen
(1)	Pri ravnanju z vlogami se upoštevajo določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(2)	Nadzor nad namensko porabo dodeljenih sredstev prejemnikom opravlja občinska uprava.
(3)	Če se ugotovi, da je vlagatelj v vlogi navajal neresnične podatke, ali ni realiziral projekta, mora prejemnik pridobljena sredstva vrniti skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
V. Prehodne in končne določbe
12.	člen
Za vsa ostala vprašanja postopka, ki niso določena v tem pravilniku, se smiselno uporabljajo področni predpisi in določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
13.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št. 900-4/2024-23 Datum: 18. 9. 2024
Občina Makole Franc Majcen, župan
OBČINA POLJČANE
982. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območju EUP ZGP6
Občinski svet Občine Poljčane je na podlagi 119. Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21) in 15. člena Statuta občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/21-UPB1), na 11. redni seji dne 17. 9. 2024 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE EUP ZGP6
I. Splošni določbi
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1)	S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/20) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje EUP ZGP6 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2)	Na podlagi Odločbe Ministrstva za okolje in prostor (št. št. 35409-161/2022-2550-5, z dne 29. 9. 2022) v postopku priprave in sprejemanja obravnavanega OPPN ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja.
(3)	OPPN je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 2875.
(4)	OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 3/22.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1698
2. člen (vsebina in oblika OPPN)
(1)	Ta odlok določa območje oppn, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2)	OPPN vsebuje tekstualni del (odlok) in grafični del.
(3)	Grafični del OPPN vsebuje grafične prikaze:
iz občinskega prostorskega M 1:5000
6
7
M 1:5000
M 1:500 M 1:500
M 1:500
M 1:500
Izsek načrta
Situacija obstoječega stanja z mejo M 1:500 OPPN
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
Zazidalna ureditvena situacija Situacija poteka omrežij in priključevanja objektov na komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo
Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije in prerez P1 Situacija ureditev za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (4) Spremljajoče gradivo OPPN so:
Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta Izhodišča za pripravo prostorskega akta Prikaz stanja prostora Strokovne podlage Smernice in mnenja Mnenja
Elaborat ekonomike Okoljske presoje
Obrazložitev in utemeljitev OPPN Povzetek za javnost
OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3.	člen (predmet OPPN)
Predmet OPPN je umestitev dveh skladiščnih hal za potrebe obstoječe poslovne dejavnosti podjetja z zunanjo ureditvijo in pripadajočo ureditvijo gospodarske javne infrastrukture in priključevanja novih objektov nanjo.
III. OBMOČJE OPPN
4.	člen (območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega celotno območje enote urejanja prostora z oznako ZGP6. Površina območja je ca 3574 m2. Območje OPPN obsega parcele št. *242, 211 (2) del in 1193/4 del, k.o. Poljčane (782). V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.
5.	člen
(posegi zunaj območja OPPN)
Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo so dopustni tudi posegi na zemljišča izven območja OPPN. Predvidena je izgradnja nizkonapetostnega kabelskega priključka iz transformatorske postaje TP T-115 Poljčane Dom na parceli št. *262 do nove priključno merilne omarice, na parceli št. 211, ki poteka preko parcel št. *262, 282/4, 1194/4, 1194/2 in 1192/1, k.o. Poljčane (782).
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6.	člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1)	Območje obravnave se nahaja v severozahodnem delu naselja Zgornje Poljčane.
(2)	Območje meji na obstoječe stanovanjsko območje prostostoječih hiš. Na severni strani območje meji na kmetijska zemljišča. Na osrednjem delu območja je stara dotrajana stanovanjska stavba, ki jo je investitor že odstranil. Teren je v naravi travnik, ki rahlo pada proti severu.
(4) Ob vzhodnem robu območja poteka državna regionalna cesta I. reda 1237 Poljčane-Podplat (Potrčeva ulica), s katere je izveden obstoječi dovozni priključek na območje obravnave. Ob cesti je urejen hodnik za pešce. Ob južnem robu poteka občinska javna pot JP 947661 Zgornje Poljčane-Ljubično (Partizanska ulica).
7.	člen (vrste gradenj)
•	Na območju OPPN so dopustne gradnje in drugi posegi pod pogoji določil tega odloka:
•	novogradnje,
•	rekonstrukcije,
•	vzdrževanje objektov,
•	vzdrževalna dela v javno korist,
•	odstranitev,
•	gradnja pomožnih objektov,
•	sprememba namembnosti.
8.	člen
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1)	Z OPPN je predvidena poslovna namembnost.
(2)	Dopustna je umestitev nestanovanjskih stavb ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti. Dopustne so predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovske dejavnosti, intelektualne dejavnosti (uprave podjetij).
(3)	Vrste dopustnih objektov so opredeljene v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI):
•	12520 rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (od tega samo skladiščne stavbe).
(4)	Za potrebe ureditve območja OPPN so dopustne tudi gradnje:
•	211 ceste,
•	222 lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,
•	24205 objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (od tega ograje in oporni zidovi).
9.	člen (pomožni objekti)
(1)	Na gradbeni parceli je ob osnovnih objektih dopustna gradnja pomožnih objektov. Pomožni objekt je objekt, ki dopolnjuje funkcijo osnovnega objekta in ga po njegovem namenu in velikosti ne presega ter zaradi njega ne pride do potrebe po dodatnih komunalnih priključkih (nadstrešnica, nadstrešek, kolesarnica, objekt za lastno oglaševanje, urbana oprema ipd.).
(2)	Pomožne objekte je dopustno graditi na gradbeni parceli, na kateri je že izgrajen osnovni objekt oziroma se gradita osnovni in pomožni objekt sočasno. Pomožni objekti so lahko glede na zahtevnost enostavni, nezahtevni ali manj zahtevni.
(3)	Pomožni objekti, ki so stavbe, se lahko postavijo kot samostojni objekti, lahko pa se osnovnega objekta dotikajo vendar z njim niso konstrukcijsko povezani.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1699
10.	člen (predvidene odstranitve)
Na območju OPPN ni obstoječih stavb, ki bi jih bilo potrebno odstraniti. Dotrajana stanovanjska stavba je že odstranjena.
V. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
11.	člen (zasnova)
(1)	Zasnova opredeljuje gradnjo dveh skladiščnih stavb z oznakama 1 in 2.
(2)	Z urbanistično arhitekturno zasnovo območja je določena umestitev objekta, prometnih in zelenih površin. Urbanistična zasnova izhaja iz obstoječe parcelacije, lastniških razmer, prostorskih danosti ter omejitev. Umestitev objektov se prilagaja obstoječemu terenu.
(3)	Umestitev predvidenih objektov je določena z gabariti, odmiki, dopustno izrabo prostora in pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov.
12.	člen
(tlorisni in višinski gabariti objektov)
(1)	Zasnova skladiščnih objektov je pravokoten podolgovat tloris, tlorisni gabarit objektov je 45,00 m x 14,00 m.
(2)	Višina objektov je 7,00 m. Objekt je pritličen.
(2) Kota tal pritličja objektov je za objekt z oznako 1 ca 262,00 m n.v. in za objekt z oznako 2 ca 262,70 m n.v., podrobneje se opredeli v projektni dokumentaciji zunanje ureditve.
13.	člen (dopustna izraba prostora)
(1)	Dopustna izraba prostora je določena s faktorjem zazidanosti parcele FZ in dopustno etažnostjo. Faktor zazidanosti parcele (FZ) predstavlja razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele, v zazidano površino se šteje površina vseh stavb in pripadajočih pomožnih objektov, ki so stavbe, na gradbeni parceli.
(2)	Faktor zazidanosti parcele (FZ) je največ 0,8.
14.	člen (odmiki)
(1)	Odmiki od parcelnih mej s sosednjimi stavbami:
•	nova objekta morata biti odmaknjena od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, odmik mora biti najmanj 4,00 m,
•	pomožni objekti morajo biti od parcelnih mej odmaknjeni najmanj 1,50 m,
•	minimalni odmiki zunanjih ureditev (parkirišča, dovozi, manipulacijske površine) od parcelne meje morajo biti vsaj 0,50 m,
•	sosedske ograje in oporne zidove je dopustno graditi največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Lahko se gradijo na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo.
(2)	Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnem odstavku tega člena, so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(3)	Odmiki novih objektov od javnih cest:
•	gradnja v varovalnem pasu javne ceste je dopustna na podlagi pisnega soglasja pristojnega organa za promet,
•	minimalen odmik novih objektov od roba vozišča občinske javne ceste mora znašati najmanj 2,00 m za stavbe in 1,00 m za ograje, na nepreglednih delih se odmik lahko zaradi zagotavljanja preglednosti
ustrezno poveča, kar določi upravljavec v projektnih pogojih in mnenju, • odmiki ograj in živih mej od javnih cest ter njihove višine ne smejo ovirati polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih ureditev, pridobiti je potrebno soglasje pristojnega organa za promet. (4) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
15.	člen
(arhitekturno oblikovanje objektov)
(1)	Arhitektura objektov je sodobna, oblikujejo se enostavni volumni enotnih barv. Fasade objektov se izvedejo iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barva fasade je v svetlejših sivih barvnih tonih ali umazano beli barvi, v kombinaciji z drugimi sodobnimi obložnimi materiali (steklene površine, les, kamen, kovina in drugi sodobni materiali). Prepovedane so žive in kričeče barve. Oblikovalski poudarki so lahko na vhodnih - glavnih fasadah objektov. Oblikovanje vseh objektov na gradbeni parceli je potrebno poenotiti.
(2)	Streha je dvokapnica minimalnega naklona, pokrita s pločevinasto kritino rdeče oziroma temne barve, zaključena z atiko. Dopustna je namestitev sončnih celic na strehah stavb, le te se na streho namestijo vzporedno s strešino.
(3)	Pomožni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na osnovno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno z osnovnim objektom.
(4)	Zunanje ureditve se izvedejo po načelih sodobnega oblikovanja in se med seboj in z osnovnim objektom oblikovno uskladijo.
16.	člen (ureditev zunanjih površin)
(1)	Dovoz in dostop na območje je iz južne smeri iz Partizanske ulice (javna pot JP 947661) z dvema priključkoma. Vzhodni dostop se izvede kot uvoz/izvoz za tovorna in osebna vozila. Zahodni dostop se izvede kot uvoz in izvoz za osebna vozila.
(2)	Ob Potrčevi ulici se na meji z območjem OPPN ohranja obstoječi hodnik za pešce, ob rekonstrukciji obstoječega križišča državne ceste RI-219 (Potrčeva ulica) in občinske javne poti JP 947661 Zgornje Poljčane-Ljubično (Partizanska ulica) se hodnik za pešce izvede v nadaljevanju obstoječega proti jugu ter se s prehodom za pešce preko občinske javne poti nadaljuje tudi na južnem delu križišča.
(3)	Ob objektih se uredijo tlakovane površine za potrebe manipulacije in parkiranja. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z oblikovanjem okoliških stavb, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Praviloma se uporablja materiale v nevtralnih, neizstopajočih barvah. Tlakovanje se izvede tako, da je možno zagotoviti ustrezen odtok padavinskih voda. Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(4)	Ograjevanje celotnega območja ni predvideno, morebitna sosedska ograja na stiku s stanovanjskimi objekti se prednostno ureja z zasaditvijo živice, za katero se uporabi avtohtone rastlinske vrste in je lahko ojačena z žično mrežo. Ograja je lahko tudi mrežna, lesena, zidana kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali perforiranimi polnili iz sodobnih materialov, lahko kombinirana z živico. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine ograj in živice so dopustne do 1,60. Ob javni cesti ne smejo ovirati polja preglednosti in vzdrževanja cest, pridobiti je potrebno soglasje pristojnega organa za promet.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1700
(5)	Za prilagoditev terena niveleti občinske ceste je potrebna prilagoditev kote pritličja predvidenih objektov in izvedba opornega zidu na severnem robu stavbnega zemljišča oziroma modeliranje terena. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni s popenjavkami, višina merjeno od terena do vrha zidu ne sme presegati 1,50 m. Primerneje je teren urejati z modeliranjem terena z zatravljenimi brežinami, ki so zunaj območja OPPN na severni strani. Višina zemljišča na zahodni parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.
(6)	Južni rob območja se z robnikom loči od javne ceste, uredijo se zelenice z zasaditvijo dreves. Severno od objektov se rob kmetijskih površin zasadi z drevjem in/ali živico, uporabi se rastišču primerne avtohtone listavce (na primer maklen (Acer campestre), siva jelša (Alnus incana), črni topol (Populus nigra), divja češnja (Prunus avium), bela vrba (Salix alba), navadni gaber (Carpinus betulus)).
(7)	Zagotoviti je potrebno ozelenitev prometnih površin. Na območju parkirišč se, kjer prostor dopušča, zasadijo drevesa. Na štiri parkirna mesta se zasadi eno drevo.
VI. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
17.	člen
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na
gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
•	pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic in mnenj k OPPN,
•	pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
•	trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene. Praviloma se mora posamezne vode združevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike (odmiki od naravnih in grajenih struktur), kote križanja in druge zahteve, ki jih določajo veljavni predpisi,
•	dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
•	obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
•	dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
18.	člen (promet)
(1)	Območje OPPN se nahaja v varovalnem pasu državne ceste RI-219, odsek 1237 Poljčane-Podplat (Potrčeva ulica) in v varovalnem pasu občinske javne poti JP 947661 Zgornje Poljčane-Ljubično (Partizanska ulica). Ob državni cesti je obstoječi hodnik za pešce.
(2)	Z državne ceste RI-219 je izveden obstoječi dovozni priključek na vzhodni strani območja. Priključek se ukine.
(3)	Napajanje območja se uredi z južne smeri iz Partizanske ulice (javna pot JP 947661). Vzhodni dostop
se izvede kot uvoz/izvoz za tovorna in osebna vozila. Promet na območje predvidenih manipulacijskih površin, načrtovanih z OPPN (na parcelah št. *242 in 211, k.o. Poljčane (782)), za vlačilce in priklopnike ni dopusten. Zahodni dostop se izvede kot uvoz in izvoz za osebna vozila. Uvoza sta obstoječa in se uredita v skladu s priloženo grafiko. Izvozni del na Partizansko ulico je zaradi ozke javne poti, na katero se vozilo priključuje, urejen v širini 12,00 m tako, da omogoča varen promet. Opremljen je z vertikalnim prometnim znakom »2101«, križišče s prednostno cesto ter s horizontalno prometno signalizacijo »odvzem prednosti«. Zahodni uvoz/izvoz iz Partizanske ulice je širine 6,50 m, opremljen s vertikalnim prometnim znakom »ustavi 2102« ter horizontalno prometno označbo »stop črta«. Ta priključek je namenjen zgolj osebnim vozilom ter za manipulacijo merodajnega vozila za odvoz odpadkov (»T« križišče).
(4)	Rekonstrukcija obstoječega križišča državne ceste RI-219 (Potrčeva ulica) in občinske javne poti JP 947661 Zgornje Poljčane-Ljubično (Partizanska ulica) posega na jugovzhodni del območja OPPN. Hodnik za pešce ob državni cesti se izvede v nadaljevanju obstoječega proti jugu ter se s prehodom za pešce preko občinske javne poti nadaljuje tudi na južnem delu križišča.
(5)	Vsi priključki se uredijo tako da omogočajo dostop intervencijskim vozilom.
(6)	Zaradi oviranja prometa na regionalni ali občinski cesti vsled tehnologije izvajanja del si mora investitor oz. izvajalec del skladno z določbami zakonodaje o cestah pridobiti odločbo za delno zaporo ceste od upravljalca ceste, na osnovi vloge in začasne prometne ureditve za čas izvajanja del. Promet na cesti je dolžan odgovorni izvajalec del v času izvedbe zavarovati z ustrezno cestno - prometno signalizacijo v smislu določil zakonodaje s področja signalizacije in zapor. Postavi in vzdržuje jo za to usposobljeno, registrirano in pooblaščeno podjetje na stroške investitorja - koncesionar vzdrževanja državne ali občinske ceste.
(7)	Vzhodni del območja bo urejen kot manipulacijske površine. Na zahodni strani območja se južno od objekta uredi parkirišče za osebna vozila.
(8)	Meteorna in druga odpadna voda s parcel in cestnega priključka ne sme pritekati na državno ali občinsko cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ali občinske ceste in njenega cestnega telesa. Prečni skloni uvozov in izvozov se uredijo pod maksimalnim naklonom 2,50-4.00%.
(9)	Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest. Za vse posege v območju varovalnih pasov je potrebno k projektni dokumentaciji pridobiti mnenje upravljavca.
19.	člen (parkirne površine)
Parkiranje se zagotovi v sklopu gradbene parcele, v skladu s zahtevami OPN je potrebno zagotoviti 1 PM/100 m2 neto površine ali 1 Pm/2 zaposlena. Možna je umestitev 13 parkirnih mest. Od tega bodo 4 parkirna mesta bočna, minimalnih dimenzij 6,00 x 2,20 m in 9 pravokotnih minimalnih dimenzij 5,00 x 2,50 m.
20.	člen (vodovodno omrežje)
(1)	Preko območja OPPN poteka javno vodovodno omrežje PE HD DN40 ter vzdolž regionalne ceste DUCTIL DN250.
(2)	Cevovod PE HD DN40 ovira izgradnjo predvidenih objektov in se ga prestavi izven območja objektov.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1701
(3)	Oskrba objektov s pitno vodo se lahko zagotovi iz javnega vodovodnega omrežja, izvede se iz prestavljenega vodovoda PE HD DN 40.
(4)	Za oba objekta se izvede ločen vodovodni priključek PE HD DN 32 mm. Za vsak objekt se predvidi svoje merilno mesto (vodomer), ki se namesti zunanjih vodomernih jaških. Jaška sta tipska termoizolacijska jaška ustreznih dimenzij, primerno odvodnjavana in zaščitena pred zmrzaljo. V primeru umestitve jaška v povoznih površinah mora biti le-ta opremljen s povoznim pokrovom.
(5)	V primeru, da v predvidenih objektih ne bo potrebe po zagotavljanju pitne vode, se priključek na javno vodovodno omrežje ne izvede.
(6)	Oskrbovalni tlak na mestu priključitve je v posebnih pogojih in posameznih primerih lahko izven meje normale (1,50 do 6,0 bar), v teh primerih je potrebno tlake korigirati. Vgradijo se naprave za zviševanje ali zniževanje tlaka, ki so del interne - uporabnikove vodovodne napeljave. Ko tlak v omrežju presega 6,0 bar je potrebno vgraditi napravo za znižanje tlaka (reducirni ventil). V primeru, ko je tlak v omrežju manjši od 1,5 bar, je treba za obračunskim vodomerom vgraditi napravo za dvig tlaka. Naprave za zvišanje ali zniževanje tlaka so del interne -uporabnikove vodovodne napeljave in se izvedejo na stroške investitorja.
(7)	Hidrantno omrežje se izvede v skladu z načrtom požarne varnosti iz obstoječega vodovodnega omrežja ductil DN250, ki poteka ob državni cesti RI-219 na vzhodnem robu območja OPPN v fazi izdelave DGD projekta.
(8)	Na trasi vodovodnega priključka ni dopustno graditi podzemnega ali nadzemnega objekta, saditi dreves ter postavljati opornih zidov, ograj ali drogov.
(9)	Pred pričetkom gradbenih del je investitor oz. izvajalec del dolžan pri upravljalcu naročiti zakoličbo obstoječega javnega vodovoda. Za posege v neposredni bližini vodovodnih cevi, kjer je razdalja od skrajnega roba cevovoda manjša od 0,50 m, je potrebno izvajati zemeljska dela ročno in pod nadzorom upravljalca vodovoda.
(10)	Pri gradnji vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo. Upošteva se Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (OKP Rogaška Slatina d.o.o., oktober 2020).
21. člen (kanalizacijsko omrežje)
(1)	Obstoječe javno kanalizacijsko omrežje poteka po robu območja OPPN ob južni strani Partizanske ulice. Gre za mešan kanalizacijski vod DN 350 mm.
(2)	Predvideno kanalizacijsko omrežje se izvede v ločenem sistemu (ločeno odvajanje meteornih in fekalnih voda).
(3)	Komunalne odpadne vode se začasno spelje v ustrezno dimenzionirano malo komunalno čistilno napravo, naprej pa se očiščene vode iz čistilne naprave vodijo preko predvidene meteorne kanalizacije v javno mešano kanalizacijo DN 350 mm. Priključitev je preko revizijskega jaška. Po izgradnji centralne čistilne naprave Poljčane se male komunalne čistilne naprave opusti in se izvede priklop na novo javno kanalizacijo v Partizanski ulici.
(4)	Padavinske vode se odvaja preko peskolovov in požiralnikov ter linijskih rešetk v predvidene revizijske jaške ter nato preko zadrževalnika meteornih voda v mešan javni kanalizacijski sistem na Partizanski ulici. Na gradbenih parcelah je potrebno zagotoviti ustrezno dimenzionirane zadrževalnike meteornih vod iz utrjenih površin pred iztokom v meteorno kanalizacijo. Iz Geološko-geotehničnega poročila (izdelal GHC-Projekt, projektiranje in inženiring d.o.o., št. proj. GG 168/8/22,
19.10.2022) je razvidno da ponikanje voda na tem območju ni priporočljivo.
(5)	Padavinske vode z manipulacijskih površin, kjer se pojavi možnost onesnaževanja, se pred iztokom v zadrževalni bazen očisti v ustrezno dimenzioniranem lovilcu olj.
(6)	Tla v objektih morajo biti načrtovana brez talnih iztokov, v primeru izvedbe le-teh, pa morajo biti odpadne vode speljane po vodotesnem sistemu preko lovilca olj in usedalnika v kanalizacijo za padavinske odpadne vode.
(7)	Odvajanje padavinskih voda z območja obdelave se uredi tako, da le te ne pritekajo na občinsko ali državno cesto, na njej ne zastajajo ali jo prehajajo, predvideno je zadrževanje vode z ustreznimi skloni, robniki in ustrezno dimenzioniranim zadrževalnim bazenom.
(8)	Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda znotraj območja obravnave.
(9)	Pred priključitvijo posameznih objektov je potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje za priključitev pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.
22.	člen (elektroenergetsko omrežje)
(1)	Preko območja OPPN poteka nadzemni nizko napetostni elektroenergetski vod 0,4 kV.
(2)	Za potrebe napajanja predvidenih objektov se izgradi nov nizkonapetostni kabelski priključek iz transformatorske postaje TP T-115 Poljčane Dom. Nov nizkonapetostni kabelski priključek poteka iz TP T-115 Poljčane Dom na parceli št. *262 do nove priključno merilne omarice PS ROx.1 na vzhodni strani Potrčeve ulice in preko nje do nove priključno merilne omarice PS ROx.2 na jugovzhodnem delu območja OPPN na parceli št. 211. Poteka preko parcel št. *262, 282/4, 1194/4, 1194/2 in 1192/1, k.o. Poljčane (782). Po potrebi se izvede rekonstrukcija nizkonapetostnega bloka v transformatorski postaji za zagotovitev prostega izvoda. Za potrebe morebitne kasnejše izvedbe sončne elektrarne na območju OPPN se lahko v jarek položi dodatna rezervna cev za izvedbo naknadnega kablovoda.
(3)	V sklopu elektrifikacije območja je predvidena ukinitev nadzemnih vodov na območju gradnje in nadomestitev le teh z novimi podzemnimi NN kablovodi, vključno s kablovodom za napajanje obstoječe javne razsvetljave na južnem robu Partizanske ulice in kablovodom za napajanje omarice KKS omrežja na parceli 211, k.o. Poljčane (782).
(4)	Vsi elektroenergetski vodi se na območju OPPN ustrezno preuredijo, na podlagi IDZ načrtom elektrifikacije območja po načrtu Elektro Maribor d.d. v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Pridobiti je potrebno ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za NN kabelski razvod, ki se mora glasiti na investitorja Elektro Maribor d.d.. Za zemljišča čez katere potekajo trase novih nizkonapetostnih kabelskih razvodov je pridobiti služnostne pogodbe.
(5)	Pred pričetkom del je potrebno seznaniti OE Slovenska Bistrica in si zagotoviti zakoličbo obstoječih vodov in gradbeni nadzor iz njihove strani.
(6)	Napajanje objektov je dopustno na način samooskrbe s sončno elektrarno in hranilnikom električne energije brez priključitve na omrežje.
23.	člen (javna razsvetljava)
(1) Javne površine se na območju OPPN lahko opremi z razsvetljavo.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1702
(2)	Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja in zmanjševanje porabe električne energije.
(3)	Zunanja razsvetljava se načrtuje v minimalni izvedbi z žarnicami z nizkim sevanjem UV svetlobnega spektra svetlobe, zato se ne uporabijo LED žarnice z belo-modro svetlobo. Zunanja svetila naj osvetljujejo le talno površino, ne pa osvetljevati okolice nad vodoravnico (delež sevanja svetlobe navzgor mora biti 0%), po možnosti se samodejno izklapljajo in vklapljajo preko tipal.
24.	člen
(omrežje elektronskih komunikacij - TK)
(1)	V območju OPPN poteka obstoječe omrežje elektronskih komunikacij v upravljanju Telekom Slovenije d.d. (v nadaljevanju: TK omrežje). Pri posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe TK omrežje, ga zakoličiti in ga po potrebi ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih upravljavca.
(2)	Priključno mesto na obstoječe TK omrežje je predvideno na investitorjevi parceli št. 211, k.o. Poljčane (782). TK omarica za obe stavbi je predvidena znotraj območja OPPN.
(3)	V fazi izdelave projektne dokumentacije se izdela projekt TK priključka na javno TK omrežje.
25.	člen
(omrežje elektronskih komunikacij - KKS/TELEMACH)
(1)	V območju OPPN poteka obstoječe omrežje elektronskih komunikacij v upravljanju Telemach d.o.o. (v nadaljevanju: KKS omrežje), ki se delno prestavi.
(2)	V fazi izdelave projektne dokumentacije se za potrebe zaščite obstoječega in gradnjo novega KKS omrežja izdela ustrezna projektna dokumentacija.
(3)	Vsa dela se izvaja v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavca KKS omrežja. Na pripravljene projektne rešitve je potrebno pridobiti soglasja upravljavcev.
26.	člen
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1)	Ogrevanje in hlajenje predvidenih stavb se zagotavlja s klimatskimi napravami, ki kot vir energije predvideva obnovljive vire energije (sončni kolektorji na stavbah).
(2)	Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.
27.	člen (plinovodno omrežje)
Na obravnavanem območju ni zgrajenega javnega plinovodnega omrežja. Priključitev objektov na plinovodno omrežje ni predvideno.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
28.	člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1)	Območje OPPN se v celoti nahaja znotraj območja kulturnega spomenika Zgornje Poljčane - Vas; EŠD 28168 (naselbinska dediščina).
(2)	Za zagotovitev skladnosti z varstvenim režimom se umestitev in oblikovanje objektov ter zunanjih površin izvaja v celoti skladno z določili OPN.
(3)	Za vsak poseg je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in mnenje.
(4)	Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
29.	člen (varstvo zraka)
(1)	Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka z emisijami prahu in plinov gradbenih strojev med gradnjo se upošteva naslednje ukrepe za varstvo zraka: ureditev dovoznih poti na gradbišče in zadostno močenje prevoznih poti ter odkritih površin ob sušnih dnevih z namenom zmanjšanja prašenja.
(2)	Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:
•	kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporabi električna energija,
•	gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
30.	člen (varstvo voda)
(1)	Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu.
(2)	Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(3)	Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga pred gradnjo ali v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
31.	člen (varstvo tal)
(1)	Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.
(2)	Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Pri gradnji se humus odstrani in pravilno deponira. Viške zemljine se uporabi pri urejanju zelenic. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode.
32.	člen (varstvo pred hrupom)
(1)	Območje OPPn je opredeljeno s IV. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2)	Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
•	uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,
•	upoštevajo se časovne omejitve rušitev in gradbenih del v vplivnem območju stavb z varovanimi prostori (dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro od ponedeljka do petka, ob sobotah pa samo izjemoma oziroma v primeru neodložljivih del, ob nedeljah in praznikih, ki
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1703
so dela prosti dnevi, so gradbena dela prepovedana),
•	transportne poti na območje ureditve potekajo izven stanovanjskih območij,
•	delovodje morajo zagotoviti ustrezno disciplino na gradbišču, zvočni signali naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj brez potrebe ne obratujejo v prostem teku,
•	v primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa - zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno.
(3) Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa. Območje OPPN meji na stanovanjske objekte, zagotovijo se aktivni in pasivni protihrupni ukrepi, kot so:
•	smiselno se umešča vire hrupa (zajemi in izpusti prezračevalnih sistemov, ventilacijski in klimatski sistemi naprave, naj bodo orientirani stran od stanovanjskih objektov,...),
•	potrebnost izvedbe morebitnih ukrepov se določi na podlagi meritev hrupa pri posameznih stanovanjskih objektih in na podlagi modelske ocene predvidene ravni hrupa.
33.	člen
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Zunanja razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
34.	člen (ravnanje z odpadki)
(1)	Za vsak objekt se na posamezni gradbeni parceli zagotovi ustrezno urejen prostor za zabojnike ob ali v objektu kot zbirno mesto. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto, če je zagotovljen ustrezen dovoz z vozilom za odvoz odpadkov.
(2)	Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini.
35.	člen (ohranjanje narave)
(1)	Območje OPPN se v celoti nahaja znotraj ekološko pomembnega območja EPO Dravinjska dolina.
(2)	Zasaditev na severnem delu območja OPPN se izvede z rastišču primernimi avtohtonimi listavci (na primer maklen (Acer campestre), siva jelša (Alnus incana), črni topol (Populus nigra), divja češnja (Prunus avium), bela vrba (Salix alba), navadni gaber (Carpinus betulus)).
(3)	Zunanja razsvetljava se načrtuje v minimalni izvedbi z žarnicami z nizkim sevanjem UV svetlobnega spektra svetlobe, zato se ne uporabijo LED žarnice z belomodro svetlobo. Zunanja svetila naj osvetljujejo le talno površino, ne pa osvetljevati okolice nad vodoravnico (delež sevanja svetlobe navzgor naj bo 0%), po možnosti se samodejno izklapljajo in vklapljajo preko tipal.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
36.	člen (varstvo pred poplavo)
Območje OPPN se nahaja izven poplavno ogroženih območij.
37.	člen (varstvo pred potresom)
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.15.
38.	člen (zaklanjanje)
Gradnja zaklonišč ali ojačitev prve plošče kot dopolnilna zaščita ni potrebna.
39.	člen (varstvo pred požarom)
(1)	Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje manipulacijske in prometne površine.
(2)	Voda za gašenje požarov se zagotovi iz obstoječega vodovodnega omrežja ductil DN250, ki poteka ob državni cesti RI-219 na vzhodnem robu območja OPPN. Zagotovitev požarne varnosti je predvidena z obstoječim ali z izgradnjo predvidenega hidrantnega omrežja v skladu z načrtom požarne varnosti v fazi izdelave DGD projekta.
(3)	Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(4)	Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
40.	člen
(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost)
(1)	Območje OPPN ni plazovito ogroženo s snežnimi plazovi. Nahaja se na erozijskem območju, kjer se načrtujejo zahtevni zaščitni ukrepi in na plazljivem območju z majhno in srednjo verjetnostjo pojavljanja plazov; (geoportal ARSO, gis.arso.gov.si).
(2)	Izdelano je Geološko-geotehnično poročilo o pogojih ponikanja in temeljenja za objekte na območju OPPN eUp ZGP6 v Poljčanah (izdelal GH-Projekt, projektiranje in inženiring d.o.o., št. proj.: GG 168/8/22, 19. 10. 2022).
(3)	Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi objektov se upoštevajo pogoji:
•	Teren je položen, nevarnosti za nestabilnost ni.
•	Enostavnejši objekti (pritlične armiranobetonske objekte ali jeklene hale in podobne objekte) je možno temeljiti plitvo na mreži med seboj povezanih armiranobetonskih pasovnih temeljev ali na s temeljnimi gredami povezanimi točkovnimi temelji. Vsi temelji bodo lahko izvedeni v plasti peščene gline.
•	Zahtevnejše objekte (objekti višine P+2 in več, na posedke občutljivi objekti) pa je potrebno temeljiti globoko na pilotih.
•	Uredi naj se odvodnjavanje površinskih ter globinskih zalednih vod. Zunanja ureditev naj se temelji na minimalno 80% globine zmrzovanja. Pri izkopih zemljine je potrebno brežine izvesti pod naklonom 1:1,5, v nasprotnem primeru je potrebno izkope varovati s trajnim ali začasnim podpornim ukrepom, ki ga potrdi geomehanik.
•	Potrebna je izdelava geološko - geomehanskega poročila v fazi izdelave projekta za izvedbo PZI, v
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1704
katerem se preračuna temeljenje na podlagi dejanskih obtežb in reakcij objekta na temeljna tla.
41.	člen (razlitje nevarnih snovi)
Padavinske vode z manipulacijskih površin, kjer se pojavi možnost onesnaževanja, se pred iztokom v zadrževalni bazen očisti v ustrezno dimenzioniranem lovilcu olj.
X.	ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
42.	člen (etapnost)
(1)	Gradnjo skladiščnih objektov je možno izvajati etapno, v prvi etapi objekt z oznako 1 in v drugi etapi še objekt z oznako 2. V posamezni etapi se izvede pripadajoča prometna, komunalna, energetska in komunikacijska infrastruktura, v prvi etapi pa se izvede tudi vse potrebne z OPPN načrtovane skupne prometne, komunalne, energetske in komunikacijske ureditve.
(2)	Rekonstrukcija obstoječega križišča državne ceste RI-219 in občinske javne poti JP 947661 Zgornje Poljčane-Ljubično (Partizanska ulica) predstavlja svojo etapo, ki ni vezana na opredeljeni etapi iz prvega odstavka tega člena.
XI.	DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
43.	člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
•	morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
•	pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
•	zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
•	sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
•	v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
•	v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
•	vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
44.	člen
(gradbene parcele ter merila in pogoji za parcelacijo)
Opredeli se gradbena parcela za nova objekta, ki določa predvideno parcelacijo. Načrt parcelacije z elementi za zakoličbo je prikazan na karti št. 6 Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije.
XII.	VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
45.	člen (dopustna odstopanja)
(1)	Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
•	spremembe tlorisnih gabaritov objektov na manjše dimenzije,
•	spremembe višinskega gabarita do +/- 0,50 m,
•	sprememba kote pritličja do +0,50 m za objekt z oznako 1 in do -0,50 m za objekt z oznako 2,
•	sprememba mikrolokacije objektov (zamik objektov v smeri vzhod - zahod) in ob upoštevanju odmikov, določenih s tem odlokom,
•	sprememba namembnosti objektov za dejavnosti, ki so v območju opredeljene kot dopustne dejavnosti v 8. členu tega odloka,
•	odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(2)	Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere.
XIII. KONČNE DOLOČBE
46.	člen (vpogled)
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Poljčane in na Upravni enoti Slovenska Bistrica.
47.	člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
48.	člen (začetek veljavnosti)
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-0006/2024-8-201 Datum: 17. 9. 2024
Občina Poljčane dr. Petra Vrhovnik, župan
983. Pravilnik o dodeljevanju finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Poljčane
Na podlagi 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 11. redni seji dne 17. 9. 2024 sprejel
PRAVILNIK
O DODELJEVANJU FINANČNIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI POLJČANE
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1705
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
(1) S tem pravilnikom se določajo upravičenci, ukrepi, pogoji in postopek za dodeljevanje sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Poljčane.
2.	člen
(1)	Sredstva po tem pravilniku se dodeljujejo s ciljem in namenom vzpostavitve učinkovitega podpornega okolja za potencialne nove podjetnike ter že delujoča podjetja v vseh fazah njihovega razvoja.
(2)	Za uresničevanje ciljev Občine na področju pospeševanja razvoja malega gospodarstva v Občini Poljčane se sredstva po tem pravilniku dodeljujejo po pravilih dodeljevanja pomoči de minimis skladno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis.
3.	člen
(1)	Sredstva za pomoči po tem pravilniku se zagotavljajo v proračunu občine v višini, ki je določena z odlokom o proračunu občine za posamezno leto.
(2)	Pomoči de minimis se dodeljujejo kot nepovratna sredstva v obliki dotacij.
II.	UPRAVIČENCI DO POMOČI
4.	člen
(1) Upravičenci do pomoči po tem pravilniku so:
•	samostojni podjetniki,
•	mikro in majhna podjetja po Zakonu o gospodarskih družbah,
•	fizične osebe s stalnim bivališčem v občini, ki so se samozaposlile oz. zaposlile v skladu z 12. členom tega pravilnika.
5.	člen
(1)	Do sredstev po tem pravilniku niso upravičena podjetja in podjetniki, ki:
•	so v prislini poravnavi, stečaju ali likvidaciji,
•	so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje,
•	so v stanju kapitalske neustreznosti po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij,
•	nimajo poravnanih finančnih obveznosti do Občine Poljčane,
•	nimajo plačanih prispevkov in poravnanih obveznosti do delavcev.
(2)	Prav tako do sofinanciranja niso upravičena podjetja, ki so dejavna v sektorjih:
•	primarne proizvodnje kmetijskih, ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture;
•	predelave in trženja kmetijskih in ribiških proizvodov in je znesek pomoči določen na podlagi cene/količine proizvodov, kupljenih od primarnih proizvajalcev oz. zadevnega podjetja;
•	predelave in trženja kmetijskih proizvodov in je pomoč pogojena z delnim ali celotnim prenosom na primarne proizvajalce.
(3)	Pomoč po tem pravilniku ni namenjena za dejavnosti povezane z izvozom v tretje države ali države članice. Pomoč se pogojuje s pogojem, da se daje prednost domačim proizvodom pred uvoženimi.
III.	KUMULACIJA POMOČI
6.	člen
(1)	Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 in (EU) št. 717/2014 do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 2023/2831.
(3)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do dovoljene zgornje meje 300.000 EUR.
7.	člen
(1)	Skupni znesek pomoči de minimis, ki ga država članica dodeli enotnemu podjetju, ne sme presegati 300.000 EUR v katerem koli triletnem obdobju.
(2)	Pomoč de minimis ne glede na datum plačila pomoči de minimis podjetju velja za dodeljeno ob pravnomočnosti izdane odločbe o dodelitvi sredstev.
(3)	Zgornja meja dodeljene pomoči se uporablja ne glede na obliko pomoči de minimis ali njene zastavljene cilje ter ne glede na to, ali se dodeljena pomoč v celoti ali le delno financira iz sredstev Unije.
8.	člen
(1) Izraz »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
•	eno podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja
•	eno podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja
•	pogodba med podjetjema ali določba v njuni družbeni pogodbi ali statutu, daje pravico enemu podjetju, da izvršuje prevladujoč vpliv na drugo podjetje
•	eno podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora, samo nadzoruje večino glasovalnih pravic
•	podjetja, ki so v katerem koli razmerju, iz prejšnjih alinej, preko enega ali več drugih podjetij, so prav tako »enotno« podjetje.
IV. UKREPI POMOČI
9.	člen
(1)Ukrepi pomoči po tem pravilniku so:
•	sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij,
•	sofinanciranje izobraževanja, usposabljanja in promocije,
•	sofinanciranje samozaposlovanja, odpiranja novih delovnih mest ter zaposlovanja brezposelnih oseb.
10.	člen
(Sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij)
(1)	Namen pomoči je pospešitev nastajanja podjetij in zagotavljanje pogojev za njihovo hitrejšo rast s sofinanciranjem materialnih in nematerialnih investicij.
(2)	Upravičeni stroški za materialne in nematerialne investicije na območju občine so:
•	stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč na območju občine;
•	stroški pridobivanja projektne in investicijske dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov;
•	stroški gradnje, nakupa ali preureditve poslovnih prostorov;
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1706
•	stroški nakupa nove opreme;
•	stroški nakupa patentov, licenc, know-how ali nepatentiranega tehničnega znanja ter programske opreme.
(3)	Neupravičeni stroški po tem ukrepu so:
•	stroški davka na dodano vrednost in drugih davčnih dajatev;
•	stroški zamudnih obresti;
•	stroški dela zaposlenih pri upravičencu;
•	stroški nakupa drobnega inventarja;
•	drugi stroški, opredeljeni v javnem razpisu.
(4)	Višina dodeljene pomoči ne sme presegati 100 % upravičenih stroškov. Materialna in/ali nematerialna investicija mora ostati v lasti upravičenca najmanj 5 let.
11.	člen
(sofinanciranje izobraževanja, usposabljanja in promocije)
(1)	Namen ukrepa je spodbujanje pridobivanja znanja in kompetenc podjetnikov ter zaposlenih na vseh področjih ter promocije podjetij, kar omogoča spodbujanje inovativnosti in konkurenčnosti podjetij.
(2)	Upravičeni stroški po tem ukrepu so:
•	stroški inštruktorja;
•	stroški izobraževanja in usposabljanja za katera se izkazuje širši podjetniški interes ter za nadgradnjo poslovanja;
•	stroški svetovanja v povezavi s projektom usposabljanja;
•	izpolnjevanja in usklajevanja z novostmi zakonskih predpisov;
•	stroški, ki nastanejo zaradi najema, postavljanja in upravljanja razstavnega prostora, ko se podjetje udeleži kateregakoli sejma ali razstave;
•	stroški promocije izdelkov, storitev ali podjetja.
(3)	Neupravičeni stroški so:
•	stroški davka na dodano vrednost;
•	stroški izobraževanja, ki pripomore k višji stopnji javnoveljavne izobrazbe oziroma sodi v javno veljavni izobraževalni program;
•	stroški dela zaposlenih pri upravičencu;
•	potni stroški, stroški dnevnic, prehrane in prenočevanja, če niso neposredno povezani z izobraževanjem, usposabljanjem in/ali udeležbo na sejmu ali razstavi;
•	tekoči stroški vzdrževanja spletnih strani;
•	drugi stroški, opredeljeni v javnem razpisu.
(4)	Višina dodeljene pomoči ne sme presegati 100 % upravičenih stroškov.
12.	člen
(sofinanciranje samozaposlovanja, odpiranja novih delovnih mest ter zaposlovanja brezposelnih oseb)
(1)	Namen ukrepa je spodbujanje ustanavljanja novih podjetij, povečevanje števila zaposlenih in ustvarjanje novih delovnih mest ter zmanjševanje brezposelnosti. Predmet pomoči sta sofinanciranje samozaposlovanja in sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest.
(2)	Do sofinanciranja za samozaposlovanje so upravičene fizične osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Poljčane v koledarskem letu in so državljani Republike Slovenije.
(3)	Do sredstev za zaposlovanje je podjetje upravičeno v primeru zaposlitve registrirane brezposelne osebe s stalnim bivališčem na območju občine in v kolikor nova zaposlitev pomeni povečanje skupnega števila zaposlenih nad najvišjim stanjem v preteklem letu brez upoštevanja upokojitev.
(4)	Vsaka sofinancirana zaposlitev mora trajati najmanj 24 mesecev.
(5) Višina dodeljene pomoči ne sme presegati 100 % upravičenih stroškov.
V.	POSTOPEK DODELJEVANJA SREDSTEV
13.	člen
(1)	Sredstva po tem pravilniku se bodo upravičencem dodeljevala na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, skladno s pogoji in po postopku, določenim v tem pravilniku in v javnem razpisu.
(2)	Javni razpis se lahko objavi za enega ali več ukrepov, navedenih v tem pravilniku. Besedilo javnega razpisa se objavi na občinski spletni strani in v sredstvih javnega obveščanja.
(3)	V primeru morebitnega ostanka razpisanih sredstev, namenjenih posameznemu ukrepu, se le-ta lahko prerazporedijo na druge razpisane ukrepe iz tega pravilnika, kjer bo prispelo večje število vlog od razpoložljivih sredstev, vendar le v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. O prerazporeditvi ostankov sredstev med ukrepi odloči župan s sklepom na predlog odbora za gospodarstvo.
(4)	V kolikor bo, glede na število vlog in odobreno višino upravičenih sredstev, predvidenih sredstev za javni razpis premalo, se bodo vsem upravičencem dodeljena sredstva sorazmerno znižala.
14.	člen
(1)	Postopek za dodelitev pomoči de minimis vodi odbor za gospodarstvo.
(2)	Strokovne in administrativno tehnične naloge za odbor opravlja pristojni občinski upravni organ.
(3)	Občinska uprava, na podlagi prejetega predloga odbora, z odločbo odloči o višini odobrenih finančnih sredstev.
(4)	Zoper odločitev je dopustno vložiti pritožbo, o kateri odloča župan. Odločitev župana je dokončna.
(5)	Medsebojne obveznosti med upravičencem pomoči in občino se uredijo s pogodbo.
(6)	Kontrolo nad porabo sredstev opravlja pristojni občinski upravni organ.
15.	člen
(1)	Javni razpis mora vsebovati:
•	skupni znesek objavljenih sredstev namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva,
•	ukrepe, za katere se dodeljujejo sredstva,
•	navedbo upravičencev, ki lahko zaprosijo za sredstva,
•	pogoje, ki jih morajo upravičenci izpolnjevati,
•	postopek dodelitve sredstev
•	rok za vložitev vlog.
•	način oddaje vloge.
(2)	Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na TRR račun, ki je naveden v prijavnem obrazcu, v roku največ 30 dni od prejema odločbe oziroma prejetih vseh zahtevanih dokazil.
VI.	OBVEZNOSTI PREJEMNIKA POMOČI IN DAJALCA POMOČI
16.	člen
(1) Dajalec pomoči bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobil:
•	pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v obdobju zadnjih treh let,
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1707
•	pisno izjavo prejemnika pomoči v primeru pripojitve ali delitve podjetja, da pomoč de minimis za novo ali privzeto podjetje ne presega zgornje meje de minimis pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 2023/2831,
•	izjavo s seznamom vseh podjetij, s katerimi tvorijo enotno podjetje v smislu 2. člena Uredbe 2023/2831.
(2) Dajalec pomoči bo pisno obvestil prejemnika, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831.
17.	člen
(1) Dajalec pomoči mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazilih o izpolnjevanju pogojev 10 let od datuma dodelitve pomoči po tem pravilniku.
18.	člen
(1) Prejemnik pomoči de minimis ni upravičen do izplačila, oziroma mora prejeta sredstva vrniti, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
•	da prejemnik pomoči projekta ni izvedel;
•	da prejemnik nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
•	da prejemnik pomoči ob sklenitvi pogodbe ni dal pravih podatkov oziroma je podal zavajajočo izjavo;
•	da prejemnik pomoči redno ne izplačuje plač/socialnih prispevkov;
•	da je prejemnik pomoči davčni dolžnik;
•	da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena;
•	ter ob ugotovljenih drugih kršitvah in nepravilnostih.
VII. KONČNE DOLOČBE
19.	člen
(1) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-0003/2024 (11-T6) Datum: 17. 9. 2024
Občina Poljčane dr. Petra Vrhovnik, županja
984. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Poljčane
Na podlagi 15. člena Statuta Občine Poljčane - UPB-1 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021), v zvezi s 24. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 - odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 - ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) je Občinski svet Občine Poljčane na 11. redni seji dne 17. 9. 2024 sprejel
PRAVILNIK
O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI POLJČANE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen (vsebina pravilnika)
(1) Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, upravičence in vrste pomoči s posameznimi ukrepi Občine
Poljčane (v nadaljnjem besedilu: občina) za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja. (2) Sredstva po tem pravilniku se dodelijo kot državna pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2607 z dne 22. novembra 2023 o popravku Uredbe (EU) 2022/2472 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 2023/2607 z dne 23. 11. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 2022/2472).
2.	člen
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
3.	člen (oblika pomoči)
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev.
4.	člen (opredelitev pojmov)
Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
(1)	»pomoč« pomeni ukrep iz 10. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(2)	»mikro, malo in srednje podjetje« pomeni fizične ali pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in izpolnjujejo merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(3)	»kmetijski proizvod« pomeni proizvode iz 7. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(4)	»primarna kmetijska proizvodnja« pomeni dejavnost iz 44. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(5)	»predelava kmetijskih proizvodov« pomeni dejavnost iz 45. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(6)	»trženje kmetijskih proizvodov« pomeni dejavnost iz 35. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(7)	»kmetijsko gospodarstvo« pomeni subjekt iz 2. točke 3. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 - odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 - ZPOmK-2, 18/23 in 78/23; v nadaljevanju: ZKme-1);
(8)	»nosilec kmetijskega gospodarstva« je oseba iz 3. točke 3. člena ZKme-1 ;
(9)	»podjetje v težavah« pomeni fizično ali pravno osebo, ki opravlja gospodarsko dejavnost in izpolnjuje merila iz 18. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1708
(EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1);
(10)	»opredmetena sredstva« pomenijo sredstva iz 55. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(11)	»neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva iz 32. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(12)	»intenzivnost pomoči« pomeni odstotek iz 12. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(13)	»standard Unije« pomeni standard iz 60. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(14)	»naložbe za skladnost s standardom Unije« pomenijo naložbe iz 33. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(15)	»nezahtevna agromelioracija« je agromelioracija iz četrtega odstavka 78. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1 D, 79/17, 44/22 in 78/23 - ZUNPEOVE);
(16)	»enotno podjetje« pomeni fizične in pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in so med seboj povezane v skladu z drugim odstavkom 2. člena Uredbe Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831, 15. 12. 2023);
(17)	»začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« pomeni začetek izvajanja projekta ali dejavnosti iz 53. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(18)	»naravne nesreče« pomenijo pojave iz 38. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(19)	»slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami« so vremenske razmere iz 2. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(20)	»druge slabe vremenske razmere« so vremenske razmere iz 41. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(21)	»škodljivi organizem rastline« pomeni organizem iz 43. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(22)	»zaščitena žival« je žival iz 47. točke 2 . člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(23)	»biogorivo na osnovi hrane« pomeni biogorivo iz 28. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
(24)	»zemljišče v uporabi kmetijskega gospodarstva« je zemljišče, za katero ima nosilec kmetijskega gospodarstva pravico do uporabe kot lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje vseh lastnikov in solastnikov zemljišča ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišča.
5. člen (vrste pomoči in ukrepi)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbi, navedeni v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči oziroma
Vrste pomoči	Ukrepi:
Državna pomoč po skupinski izjemi v kmetijstvu v skladu z Uredbo Komisije (EU)	UKREP 1: Pomoč za naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe
6.	člen
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)
(1)	Do pomoči po tem pravilniku v okviru ukrepov v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 niso upravičeni subjekti, ki so:
•	naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
•	podjetja v težavah.
(2)	Pomoč po tem pravilniku se ne dodeli:
•	za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
•	če je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
(3)	Pomoč po tem pravilniku v okviru ukrepov v skladu z Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne dodeli za davek na dodano vrednost razen, kadar po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, le-ta ni izterljiv.
7.	člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
(1)	Državne pomoči se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega na občinski spletni strani, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ ter tem pravilnikom.
(2)	Za dodelitev sredstev kot subvencionirane storitve pri ukrepu iz 16. člena tega pravilnika se izvede javno naročilo za izbor najugodnejšega ponudnika, ki izpolnjuje prepisane pogoje.
(3)	V javnem razpisu oziroma javnem naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
(4)	Podrobnejša merila za dodeljevanje državnih pomoči ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se določijo v javnem razpisu oziroma javnem naročilu.
(5)	Naložbe, za katere se dodeli pomoč iz ukrepov 1 in 2, morajo upoštevati prepovedi in omejitve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1709
(EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L št. 2024/1143 z dne 23. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 1308/2013), tudi če se te prepovedi in omejitve nanašajo le na podporo Evropske unije iz te uredbe.
8.	člen (spodbujevalni učinek)
(1)	Za ukrepe v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(2)	Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
•	ime fizične osebe oziroma naziv pravne osebe;
•	velikost podjetja;
•	opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
•	lokacijo projekta ali dejavnosti;
•	seznam upravičenih stroškov;
•	vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost;
•	izjavo vlagatelja glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika;
•	izjavo vlagatelja o dodeljenih in/ali zaprošenih sredstvih pri drugih dajalcih pomoči za iste upravičene stroške.
9.	člen (dodelitev sredstev)
(1)	O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku odloča pooblaščena oseba na predlog strokovne komisije, ki jo imenuje župan.
(2)	Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo pri županu v roku 8 dni od prejema odločbe. Odločitev župana je dokončna.
(3)	Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
(4)	Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe.
10.	člen (izplačila sredstev)
Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
•	dokazila o plačilu obveznosti (račun in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
•	druga dokazila, določena z javnim razpisom.
11.	člen (združevanje pomoči)
(1)	Najvišji zneski pomoči in največja intenzivnost pomoči po posameznih ukrepih iz 12. do 17. člena tega pravilnika, ne smejo preseči največje intenzivnosti pomoči in najvišjih zneskov pomoči, določenih v 4., 14., 17., 21. in 28. členu Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
(2)	Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se lahko združuje z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s takim združevanjem ne preseže največje intenzivnosti pomoči ali najvišjega zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472.
(3)	Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne združuje s plačili iz drugega odstavka 145. člena in 146. člena Uredbe (EU) št. 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrt SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str.1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024) v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472.
(4)	Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne združuje s pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena največja intenzivnost pomoči ali najvišji znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472.
II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 2022/2472
12. člen
UKREP 1: Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)
(1)	Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
•	izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
•	izboljšanje naravnega okolja, higienskih pogojev ali standardov za dobrobit živali;
•	vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem s trajnostno energijo, energijsko učinkovitostjo, oskrbo in varčevanjem z vodo;
•	prispevanje k trajnostnemu krožnemu biogospodarstvu ter spodbujanje trajnostnega razvoja in učinkovitega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak, vključno z zmanjšanjem odvisnosti od kemikalij.
(2)	Pomoč se ne dodeli za:
•	nakup plačilnih pravic;
•	nakup in zasaditev letnih rastlin;
•	dela v zvezi z odvodnjavanjem;
•	nakup živali;
•	naložbe v namakanje;
•	naložbe v proizvodnjo biogoriv ali proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;
•	nakup zemljišč;
•	ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine;
•	že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
•	investicije, ki se izvajajo izven območja občine;
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1710
•	stroške, povezane z zakupnimi pogodbami;
•	obratna sredstva.
(3) Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva v zvezi s primarno proizvodnjo se lahko dodeli za:
•	Podukrep 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev,
•	Podukrep 1.2: Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
13.	člen
Podukrep 1.1: Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
(1)	Pomoč se dodeli za naložbe v kmetijska gospodarstva v povezavi s primarno kmetijsko proizvodnjo.
(2)	Upravičeni stroški:
•	stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskem gospodarstvu, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev);
•	stroški nakupa strojev in opreme do tržne vrednosti sredstva;
•	stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij;
•	stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
•	stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (kot npr. protitočne mreže);
•	pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
(3)	Upravičenci do sredstev so kmetijska gospodarstva, ki so mikro, mala in srednja podjetja, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha kmetijskih površin v uporabi na območju občine in naložbo izvedejo na območju občine.
(4)	Pogoji za pridobitev pomoči:
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o stroških povezanih z naložbo, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	za naložbo, za katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, mora biti navedena presoja opravljena še pred datumom dodelitve individualne pomoči in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt;
•	ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo;
•	predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel.
(5)	Pogoji iz prejšnjega odstavka so podrobneje opredeljeni v javnem razpisu.
(6)	Intenzivnost pomoči znaša do 65 % upravičenih stroškov.
(7)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
14.	člen
Podukrep 1. 2: Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
(1)	Pomoč se dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.
(2)	Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
•	stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
•	stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo;
•	stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino.
(3)	Upravičenci do sredstev so kmetijska gospodarstva, ki so mikro, mala in srednja podjetja, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha kmetijskih površin v uporabi na območju občine in naložbo izvedejo na območju občine.
(4)	Pogoji za pridobitev pomoči:
•	ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o stroških povezanih z naložbo, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
•	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča.
(5)	Pogoji iz prejšnjega odstavka so podrobneje opredeljeni v javnem razpisu.
(6)	Intenzivnost pomoči znaša do 65 % upravičenih stroškov.
(7)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
15. člen
UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)
(1)	Naložba se nanaša na opredmetena ali neopredmetena sredstva v zvezi s predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov s ciljem povečati dodano vrednost kmetijskim proizvodom in spodbujati trženje kmetijskih proizvodov.
(2)	Upravičeni stroški:
•	gradnja ali izboljšanje nepremičnin, namenjenih predelavi in trženju kmetijskih proizvodov,
•	nakup novih strojev in opreme;
•	splošni stroški v zvezi z izdatki iz prejšnjih alinej, kot so honorarji arhitektov, inženirjev in svetovalcev, plačila za storitve svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški za študije izvedljivosti;
•	nakup in razvoj računalniške opreme ter patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
(3)	Pomoč se ne dodeli za:
•	obratna sredstva;
•	nakup zemljišč;
•	ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine;
•	že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije;
•	stroške povezane z zakupnimi pogodbami;
•	naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane;
•	naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije.
(4)	Pogoji za pridobitev pomoči:
•	dokazila o registraciji dopolnilne dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (v kolikor upravičenec še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči);
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	naložba mora biti skladna z zakonodajo Evropske unije in nacionalnimi predpisi s področja varstva okolja;
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1711
•	za naložbo, za katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, mora biti navedena presoja opravljena še pred datumom dodelitve individualne pomoči in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt;
•	ponudba oziroma predračun za načrtovano naložbo;
•	dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi.
(5)	Pogoji iz prejšnjega odstavka so podrobneje opredeljeni v javnem razpisu.
(6)	Upravičenci do sredstev so kmetijska gospodarstva, ki so mikro, mala in srednja podjetja, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, dejavna na področju predelave in/ali trženja kmetijskih proizvodov na območju občine in imajo v lasti oziroma zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine.
(7)	Intenzivnost pomoči znaša do 65 % upravičenih stroškov.
(8)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva.
16. člen
UKREP 3: Pomoč za ukrepe izmenjave znanja in informiranja (21. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)
(1)	Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti, pridobivanje strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami, mentoriranjem ter predstavitvene dejavnosti in dejavnosti informiranja v povezavi s primarno kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Predmet podpore so izobraževanja, usposabljanja in informiranje nosilcev registriranih kmetijskih gospodarstev, njihovih članov in delavcev.
(2)	Ukrepi v okviru tega člena so v skladu z opisom sistemov znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS) iz strateškega načrta SKP 2023-2027 za Slovenijo.
(3)	Prednostne vsebine dejavnosti prenosa znanja in informiranja, v skladu z opisom sistemov znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS) iz strateškega načrta skupne kmetijske politike za Slovenijo so:
•	specialistična znanja na področjih uvajanja sodobnih tehnologij in digitalizacije v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov;
•	upravljanje kmetij, finančnih spretnosti in podjetništva;
•	prilagajanje in blaženje vplivov podnebnih sprememb;
•	zdravje rastlin in živali;
•	ohranjanje in varovanje naravnih virov ter biotske raznovrstnosti.
(4)	Upravičeni stroški so:
•	stroški organizacije poklicnega usposabljanja, dejavnosti pridobivanja strokovnih znanj, vključno z usposabljanji, delavnicami, konferencami in mentoriranjem, ter stroški predstavitvenih dejavnosti ali dejavnosti informiranja.
(5)	Pomoč ne vključuje neposrednih plačil udeležencem. Pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa znanja in informiranja.
(6)	Izvajalec storitve prenosa znanja in informiranje je pravna ali fizična oseba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževanja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja.
(7)	Pogoji za izvajalca storitve:
•	dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti;
•	program dejavnosti prenosa znanja in informiranja za določeno obdobje s predračunom načrtovanih stroškov.
(8)	Pogoji iz prejšnjega odstavka so podrobneje opredeljeni v javnem naročilu. Način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca in druge morebitne obveznosti izvajalca se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila.
(9)	Upravičenci do pomoči so nosilci, člani in delavci kmetijskih gospodarstev, ki so mikro, mala in srednja podjetja, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, na področju predelave in/ali trženja kmetijskih proizvodov na območju občine.
(10)	Pomoč je na podlagi objektivno opredeljenih pogojev dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
(11)	Če dejavnost prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore.
(12)	Intenzivnost pomoči znaša do 100% upravičenih stroškov.
17.	člen
UKREP 4: Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (28. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)
(1)	Cilj pomoči je sofinanciranje dela stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje, z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov:
•	naravnih nesreč;
•	slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, in drugih slabih vremenskih razmer;
•	bolezni živali ali škodljivih organizmov rastlin; ter
•	zaščitenih živali.
(2)	S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prejšnjega odstavka.
(3)	Upravičeni stroški so stroški zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.
(4)	Upravičenci do sredstev so kmetijska gospodarstva, ki so mikro, mala in srednja podjetja, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji na območju občine in imajo sklenjeno zavarovalno pogodbo za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi za tekoče leto.
(5)	Pogoj za dodelitev pomoči je veljavna zavarovalna polica, z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja.
(6)	Pomoč po tem pravilniku skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 70% upravičenih stroškov.
V. NADZOR IN SANKCIJE
18.	člen
(1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu ali javnem naročilu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe lahko preverja tudi Nadzorni odbor občine.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1712
(2)	V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora upravičenec vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi:
•	da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena;
•	da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
•	da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva.
(3)	V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
(4)	V primeru, da upravičenec odobrenih sredstev v pogodbeno določenem roku ne izkoristi, bodisi, da je le tega iz neupravičenih razlogov zamudil, bodisi, da se ugotovi kršenje pravil javnega razpisa ali javnega naročila, izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti.
VI.	HRAMBA DOKUMENTACIJE
19.	člen
(1) Občina hrani evidence in vso dokumentacijo, ki je podlaga za dodelitev državne pomoči po tem pravilniku, vključno z dokazili o izpolnjevanju pogojev, deset let od datuma dodelitve zadnje pomoči po tem pravilniku.
VII.	KONČNI DOLOČBI
20.	člen
Z dnem sprejetja tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Poljčane za programsko obdobje 2015-2020 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/2015).
21.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št.900-0003/2024 Datum: 17. 9. 2024
Občina Poljčane dr. Petra Vrhovnik, županja
OBČINA RADENCI
985. Sklep o imenovanju članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Na podlagi 6.člena Zakona o VOZNIKIH 6. člena Zakona o voznikih ( Uradni list RS, št. 92/22 - uradno prečiščeno besedilo in 153/22) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 6. dopisni seji, dne 13.9.2024, sprejel naslednji
SKLEP
O IMENOVANJU ČLANOV SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU
1.
V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se imenujejo:
1.	Miran Jelen, kot predstavnik lokalne skupnosti
2.	Robert Rožanc, kot predstavnik lokalne skupnosti
3.	Helena Hedžet, kot predstavnica OŠ Kapela
4.	Simona Celec, kot predstavnica OŠ Kajetana Koviča Radenci
5.	Aleksandra Fifolt, kot predstavnica Vrtca Radenci »Radenski mehurčki«
6.	Simon Šipek, kot predstavnik Policijske postaje Gornja Radgona
7.	Jože Vaupotič, kot predstavnik Avto moto športno društvo Radenci
2.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu deluje kot posvetovalno telo župana in opravlja določene naloge določene v Zakonu o voznikih (ZVoz). Za delovanje Sveta se smiselno uporabljajo določila Poslovnika Občinskega sveta Občine Radenci.
3.
Svet šteje sedem članov in članic. Mandatna doba sveta traja štiri leta.
4.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 011-0010/2024-1 Datum: 13.9.2024
Občina Radenci Roman Leljak, župan
OBČINA RUŠE
986. Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2023
Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, številka 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617, 13/18, 195/20 - odl. US, 18/23 -ZDU-1O in 76/23) in 15. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, številka 23/18), je Občinski svet Občine Ruše na 13. redni seji, dne 19. septembra 2024 sprejel
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE RUŠE ZA LETO 2023
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2023.
2.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2023 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Ruše za leto 2023. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2023 ter o njihovi realizaciji v tem letu.
3.	člen
Zaključni račun proračuna Občine Ruše za leto 2023 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1713
Splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov zaključnega računa proračuna z obrazložitvami, se objavijo na spletni strani Občine Ruše: https://ruse.si.
Številka: 4103-0001/2024 Datum: 19. 9. 2024
Občina Ruše Urška Repolusk, županja
80 < DN < 100	50	299,87 €
100 < DN < 150	100	599,73 €
150 < DN	200	1.199,46 €
Predmetne tarife omrežnine za infrastrukturo, s katero se izvaja javna služba odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, se za uporabnike, ki so gospodinjstva in izvajalci nepridobitnih dejavnosti, subvencionirajo v višini 5
987. Sklep o potrditvi elaborata in cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode v občini Ruše v letu 2024.
Na podlagi določil 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 - ZVO-2), skladno s 23. in 24. členom Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje obvezne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/18) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/18), je Občinski svet Občine Ruše na 13. redni seji, dne 19. 9. 2024, sprejel
SKLEP
O POTRDITVI ELABORATA IN CEN STORITEV OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE V OBČINI RUŠE V LETU 2024.
1.
Občinski svet Občine Ruše potrjuje Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode v občini Ruše v letu 2024, ki ga je predložilo podjetje Komunala ODTOK d.o.o., Tržaška cesta 39, 2000 Maribor, maj 2024.
2.
Cena storitve gospodarske javne službe odvajanja komunalne odpadne vode in odvajanja padavinske odpadne vode z javnih površin, brez davka na dodano vrednost, znaša 0,3204 [EUR/m3].
3.
Cena storitve gospodarske javne službe čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda z javnih površin, brez davka na dodano vrednost, znaša 0,6003 [EUR/m3].
Mesečna tarifa omrežnine za infrastrukturo, s katero se izvaja javna služba odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, znaša glede na zmogljivost priključkov,
5.
Mesečna tarifa omrežnine za infrastrukturo, s katero se izvaja javna služba čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, znaša glede na zmogljivost priključkov,
Presek vodomera [mm]	Faktor omrežnine	Mesečna omrežnina odvajanje [€]
DN < 20	1	6,00 €
20 < DN < 40	3	17,99 €
40 < DN < 50	10	59,97 €
50 < DN < 65	15	89,96 €
65 < DN < 80	30	179,92 €
Presek vodomera [mm]	Faktor omrežnine	Mesečna omrežnina čiščenje [€]
DN < 20	1	9,07 €
20 < DN < 40	3	27,20 €
40 < DN < 50	10	90,66 €
50 < DN < 65	15	135,99 €
65 < DN < 80	30	271,98 €
80 < DN < 100	50	453,29 €
100 < DN < 150	100	906,58 €
Predmetne tarife omrežnine za infrastrukturo, s katero se izvaja javna služba čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, se za uporabnike, ki so gospodinjstva in izvajalci nepridobitnih dejavnosti, subvencionirajo v višini 15 %.
6.
Cena storitve črpanja, odvoza in čiščenja blata iz obstoječih pretočnih in nepretočnih greznic ter malih ČN do 50 PE, brez davka na dodano vrednost, znaša 0,3917 [EUR/m3 porabljene pitne vode].
7.
CENIK DODATNIH STORITEV:
•	Cena storitve pregleda/nadzora pri izgradnji kanalizacijskega priključka, z izdajo izjave o ustreznosti kanalizacijskega priključka, brez davka na dodano vrednost, znaša 40,97 EUR na opravljeni pregled.
•	Cena pregleda male komunalne čistilne naprave, brez davka na dodano vrednost, znaša 40,97 EUR na opravljeni pregled.
•	Cena izdaje tehničnih smernic za gradnjo kanalizacijskega priključka, brez davka na dodano vrednost, znaša 25,00 EUR na izdano tehnično smernico.
•	Cena odklopa kanalizacijskega priključka, brez davka na dodano vrednost, znaša 88,00 EUR.
•	Cena prevzema, odvoza in obdelave gošč iz premičnih suhih stranišč, brez davka na dodano vrednost, znaša 29,68 [EUR/m3].
8.
Z dnem uporabe tega sklepa preneha veljati Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode v Občini Ruše v letu 2023 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/23).
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1714
9.
Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se prične naslednji mesec po njegovi uveljavitvi.
Številka: 354 - 0035/2024 Datum: 20. 9. 2024
Občina Ruše Urška Repolusk, županja
988. Sklep o določitvi cen programov javnega vrtca v Občini Ruše
Na podlagi 28., 28. b in 31. člena Zakona o vrtcih (ZVrt) (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 - ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 -ZIU, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 55/17, 18/21); 24. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 -ZPCP-2D, 14/13, 56/13 -ZŠtip-1, 99/13, 14/15 - ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 - odl. US, 51/16 - odl. US, 88/16, 61/17 - ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 - ZFRO, 54/22 - ZUPŠ-1, 76/23 - ZŠolPre-1B in 122/23 - ZŠtip-1C); Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in 93/15, 59/19) in 15. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018) je Občinski svet Občine Ruše na svoji 13. redni seji, dne 19. 9. 2024 sprejel
SKLEP O DOLOČITVI CEN PROGRAMOV JAVNEGA VRTCA V OBČINI RUŠE
1. člen
Cene programov v javnem vrtcu v Občini Ruše znašajo mesečno na otroka:
Vrsta programa	Cena v EUR
prvo starostno obdobje	640,96
drugo starostno obdobje	484,19
2. člen
Mesečni strošek živil za otroke, upoštevan v ceni programa vrtca iz prejšnjega člena, znaša 55,27 EUR. Za čas, ko je otrok odsoten in ne obiskuje vrtca, se cena programa zniža za stroške neporabljenih živil. Če starši obvestijo vrtec o otrokovi odsotnosti do 9. ure, se cena programa zniža za stroške neporabljenih.
3.
Višino plačila oziroma znižanega plačila staršev, na podlagi oddane vloge, določa pristojni center za socialno delo, v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Višina plačila staršev je odvisna od dohodkov družine in posledično uvrstitve v plačilni razred (od 1 - 9). Staršem, ki pri centru za socialno delo ne uveljavljajo znižanega plačila vrtca, izstavi vrtec plačila 77% veljavne cene programa, ki ga otrok obiskuje.
4. člen
Račune za plačilo razlike med ceno programov vrtca in plačilom staršev, ki imajo stalno prebivališče v drugih občinah, izstavlja tem občinam osnovna šola neposredno.
5.	člen
Staršem otrok, s stalnim prebivališčem na območju Občine Ruše, se plačilo za otroke vpisane v vrtca v Rušah, določeno z odločbo pristojnega centra za socialno delo, dodatno zniža, in sicer:
•	za 18 % staršem, katerih otroci so vključeni v programe prvega starostnega obdobja,
•	za 10% staršem, katerih otroci so vključeni v programe drugega starostnega obdobja.
6.	člen
Dodatno znižanje plačila za vrtec iz prejšnjega člena ne pripada staršem otrok, za katere se del cene programa vrtca v skladu s predpisi, ki urejajo znižano plačilo vrtca, krije tudi iz državnega proračuna..
7.	člen
Starši otrok, za katere je Občina Ruše po veljavni predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu in jim državni proračun ne sofinancira plačila programov, lahko uveljavijo rezervacijo:
•	zaradi počitniške odsotnosti otroka enkrat letno, in sicer v obdobju od 1. junija do 31. avgusta. Rezervacijo lahko starši uveljavljajo za neprekinjeno odsotnost otroka najmanj en in največ dva meseca. Starši so dolžni počitniško odsotnost pisno napovedati vrtcu vsaj teden dni pred prvim dnem odsotnosti. Za počitniško rezervacijo plačajo starši 30% njim določenega zneska plačila po odločbi za program, v katerega je bil otrok vključen pred rezervacijo, brez upoštevanja dodatnih znižanj iz 5. člena tega sklepa, prav tako se jim ne odštevajo stroški neporabljenih živil.
•	za čas neprekinjene bolezenske odsotnosti otroka v trajanju najmanj 30 koledarskih dni (prvi upoštevani dan odsotnosti je delovni dan), se na osnovi vloge staršev ob predložitvi ustreznega zdravniškega potrdila, plačilo staršev za program vrtca zniža tako, da znaša plačilo starša 30% njim določenega zneska plačila.
O znižanju plačila iz prejšnjega odstavka odloča pristojni organ Občinske uprave Občine Ruše.
8.	člen
Starši lahko koristijo rezervacijo za namen iz 7. člena v skupnem trajanju največ tri mesece letno.
9.	člen
Za starše, ki imajo skupaj z otroki stalno prebivališče izven občine in njihovi otroci obiskujejo vrtec v občini Ruše, za obračun višine obveze za čas poletne odsotnosti otrok veljajo določila njihove matične občine, ki je plačnica razlike med ceno programa in plačilom staršev.
10.	člen
V primeru vpisa ali izpisa otroka sredi meseca se plačilo staršev proporcionalno zmanjša glede na število dni prisotnosti otroka v vrtcu v mesecu vpisa ali izpisa. Za otroke iz drugih občin se občinam, plačnicam razlike med ceno programa ali plačilom staršev ter državnega proračuna, za ta mesec zaračuna samo proporcionalni del razlike med ceno programa in plačilom staršev.
11.	člen
Zamudno uro, ko starši ob zaključku obratovalnega časa vrtca ne pridejo po svojega otroka, vrtec staršem zaračuna za vse vrste programa zamudo v višini 6,20 EUR za vsako začeto uro zamude.
Plačilo so dolžni poravnati vsi starši, ne glede na njim določen plačni razred in občino stalnega bivališča.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1715
12.	člen
Občina Ruše bo za otroke, za katere je po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje, zagotovila vrtcu sredstva za plačilo celotne razlike med plačili staršev in ceno programa, ki nastane zaradi določitve vseh dodatnih znižanj in rezervacije po tem sklepu.
13.	člen
Javnemu vrtcu v Občini Ruše se odobri plačilo drugih stroškov dejavnosti in nalog, ki niso všteti v ceno programa in jih je ustanovitelj dolžan kriti po drugih zakonih in podzakonskih predpisih in po dogovoru (stroški dela med z zakonom določenim normativom in sistemiziranim delovnim mestom, nudenje dodatne strokovne pomoči, začasni spremljevalec).
14.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi cen programov javnega vrtca v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 31/2023).
15.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 10. 2024 dalje.
Številka: 602-0020/2024-3 Datum: 19. 9. 2024
Občina Ruše Urška Repolusk, županja
989. Sklep o lokacijski preveritvi za določitev obsega stavbnega zemljišča na območju posamične poselitve v Občini Ruše na parceli št. 155/8, K.O. Spodnji Vrhov dol (indentifikacijska številka lokacijske preveritve v zbirki prostorskih aktov: 4161)
Na podlagi 138. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) ter 15. in 73. člena Statuta Občine Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2018) je Občinski svet Občine Ruše na 13. seji, dne 19. 9. 2024, sprejel
SKLEP
O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA DOLOČITEV OBSEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU POSAMIČNE POSELITVE V OBČINI RUŠE, NA PARCELI ŠT. 155/8, K.O. SPODNJI VRHOV DOL (IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA LOKACIJSKE PREVERITVE V ZBIRKI PROSTORSKIH AKTOV: 4161)
1.	člen
S tem sklepom se potrdi lokacijska preveritev z identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov 4161, ki se nanaša na širitev stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi, na parceli št. 155/8, K.O. Spodnji Vrhov dol.
2.	člen
Na zemljišču iz prvega člena tega sklepa se, v skladu s 134. in 135. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3; Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 -ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24, v nadaljevanju: ZUreP-3), omogoči razširitev obstoječega stavbnega
zemljišča, območja posamične poselitve, v velikosti 482,58 m2 v osrednjem delu (širitev 1) in v velikosti 65,58 m2 v SV delu (širitev 2), kot izhaja iz Elaborata lokacijske preveritve za določitev obsega stavbnega zemljišča na območju posamične poselitve v Občini Ruše, na parceli št. 155/8, K.O. Spodnji Vrhov dol (Studio Urbis d.o.o., Mariborska cesta 10, 2327 Rače, februar 2024, številka elaborata: 2024-01-ELP; v nadaljevanju: elaborat lokacijske preveritve).
Natančna oblika in velikost območja stavbnega zemljišča iz 1. člena tega sklepa sta določeni v elaboratu lokacijske preveritve in razvidni v grafičnem prikazu prilagojene ter natančno določene oblike, lokacije in velikosti območja stavbnega zemljišča. Elaborat lokacijske preveritve je sestavni del tega sklepa.
3.	člen
Gradnja na stavbnem zemljišču, ki s tem sklepom spreminja velikost in obliko, se omogoči po določilih Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše, MUV, št. 26/10, Obvezna razlaga 6. odstavka 11. člena, 6. odstavka 13. člena in 6. odstavka 14. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše, MUV, št. 7/11, Obvezna razlaga 3. alineje 14. odstavka 7. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV št. 26/10), UGSO, št. 38/2012, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (prve spremembe in dopolnitve), UGSO, št. 7/2013, Obvezna razlaga posameznih določil Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV, št. 26/10, MUV št. 7/11 -obvezna razlaga, UGSO št. 38/12 - obvezna razlaga ter UGSO, št. 7/13 - 1. spremembe in dopolnitve) - 3. obvezna razlaga, UGSO, št. 5/2015, Obvezna razlaga 7. odstavka 64. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV, št. 26/10, MUV, št. 7/11, UGSO, št. 38/2012, UGSO, št. 7/2013 , UGSO, št. 5/2015) - 4. obvezna razlaga, UGSO, št. 22/24, v nadaljevanju: OPN.
Skladnost nameravane gradnje se preverja na podlagi tega sklepa, elaborata lokacijske preveritve iz 2. člena, na podlagi mnenj nosilcev urejanja prostora k elaboratu lokacijske preveritve in na podlagi relevantnih členov OPN.
4.	člen
V skladu s sedmim odstavkom 138. člena ZURep-3 se sprejeti sklep skupaj z elaboratom in mnenji nosilcev urejanja prostora objavi v prostorskem informacijskem sistemu.
Občina Ruše vnese podatek o spremenjeni obliki in velikosti stavbnega zemljišča v evidenco stavbnih zemljišč, ob naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN pa jo ustrezno prikaže v grafičnem prikazu namenske rabe prostora.
5.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Datum: 19. 9. 2024 Številka: 3506-0001/2024-27
Občina Ruše Urška Repolusk, županja
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1716
OBČINA ŠKOFJA LOKA
990. Odredbo o spremembi Odredbe o določitvi parkirnih površin v občini Škofja Loka na katerih je uvedeno plačilo parkirnine
Na podlagi 17. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa (Uradni list RS, št. 40/2009, 41/2011, 47/2012, 106/2012, 58/2013, 89/2013) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka uradno prečiščeno besedilo - UPB-3 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/21) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 14. redni seji, dne 12. 9. 2024 sprejel
ODREDBO O SPREMEMBI ODREDBE O DOLOČITVI PARKIRNIH POVRŠIN V OBČINI ŠKOFJA LOKA, NA KATERIH JE UVEDENO PLAČILO PARKIRNINE
1. člen
V Odredbi o določitvi parkirnih površin v Občini Škofja Loka, na katerih je uvedeno plačilo parkirnine (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 56/2016, 43/2019) se v prvem odstavku 2. člena spremeni prva vrstica v tabeli, tako da se glasi:
zap.št. parkirišča	ime parkirišča	parcele	št. Parkirnih mest	št. Plačljivih parkirnih mest	Uporaba parkirnih dovolilnic	Št. dovolilnic glede na plačljiva parkirna mesta v %
103	Štemarje	1108/2, 28/3, 29/2, 88/1, 1108/1, 1109, 46/12	183	181	Da	40
V drugem odstavku se priloga 1 Grafični prikaz plačljivih parkirišč nadomesti z novo prilogo 1 Grafični prikaz plačljivih parkirišč.
2. člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. oktobra 2024 dalje.
Številka: 371-0049/2019 Datum: 12. 9. 2024
Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan
Priloga 1: Grafični prikaz plačljivih parkirišč
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1717
991. Sklep o razglasitvi javne infrastrukture na področju kulture v občini Škofja Loka
Na podlagi 70. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 - ZNOrg, 3/22 - ZDeb in 105/22 - ZZNŠPP) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 23/2021 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 14. redni seji dne 12. 9. 2024 sprejel naslednji
Št.	Naziv	Ulica, hišna številka	Nepremičnina	Št. k.o.	k.o.	ID stavbe/ opombe
1.	Kompleks Loškega gradu z muzejem na prostem in letnim gledališčem	Grajska pot 13, Škofja Loka	536	2035	Škofja Loka	površina: 2036 m2
			537	2035	Škofja Loka	površina: 12380 m2
			538	2035	Škofja Loka	površina: 3359 m2, št. stavbe 973 in 974
			542	2035	Škofja Loka	površina: 1140 m2
			544	2035	Škofja Loka	površina: 572 m2
			546	2035	Škofja Loka	površina. 352 m2
			548/1	2035	Škofja Loka	površina: 1641 m2, št. stavbe: 91
			*132	2035	Škofja Loka	površina: 3442 m2, št. stavbe: 91
			1111/2	2035	Škofja Loka	površina: 47 m2, št. stavbe 1304
2.	Sokolski dom Škofja Loka	Mestni trg 17, Škofja Loka	569/4	2035	Škofja Loka	površina: 622 m2; št. stavbe 1298
			569/6	2035	Škofja Loka	Površina: 140 m2
			596/5	2035	Škofja Loka	površina: 63 m2; št. stavbe 1298
3.	Kašča	Spodnji trg 1, Škofja Loka	617/10	2035	Škofja Loka	površina: 301 m2, št. stavbe 458
			617/12	2035	Škofja Loka	površina: 88m2
4.	Martinova hiša	Mestni trg 26, Škofja Loka	*146	2035	Škofja Loka	površina: 255 m2, št. stavbe 266
5.	Nunska kašča	Blaževa ulica 14, Škofja Loka	Stavbna pravica 9004	2035	Škofja Loka	Posamezni del stavbe 1 in 2 v stavbi št. 32, vpis za čas trajanja stavbne pravice 9004 (do 9. 8. 2048)
II.
Nepremičnine v lasti Občine Škofja Loka iz I. točke tega sklepa, ki z dnem sprejema tega sklepa v zemljiški knjigi nimajo statusa javne kulturne infrastrukture, se zaznamba javna kulturna infrastruktura zaznamuje po predpisanem postopku. Nepremičnine iz I. točke tega sklepa, pri katerih je zaznamba javna kulturna infrastruktura že vpisana v zemljiški knjigi, le-tega ohranijo.
Zemljišče, objekt ali njegov del, ki ima pridobljen status javne kulturne infrastrukture, mora njegov lastnik ali upravljavec vzdrževati v stanju, ki omogoča splošno rabo v skladu z njegovim namenom.
III.
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 57/2003).
Številka: 622-15/2024 Datum: 12. 9. 2024
SKLEP
O RAZGLASITVI JAVNE INFRASTRUKTURE NA PODROČJU KULTURE V OBČINI ŠKOFJA LOKA
I.
Javna infrastruktura na področju kulture postanejo naslednje nepremičnine ter oprema v teh nepremičninah, ki služijo kulturnim dejavnostim in so v lasti Občine Škofja Loka:
Občina Škofja Loka Tine Radinja, župan
OBČINA VITANJE
992. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vitanje
Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12-ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21-odl.US, 123/21, 44/22, 130/22-ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) ter 17. člena Statuta Občine Vitanje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 49/17 in 4/19) je Občinski svet Občine Vitanje na 3. dopisni seji dne 16. 9. 2024 sprejel
PRAVILNIK
O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI VITANJE
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1718
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen (vsebina pravilnika)
(1)	Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, upravičence in vrste pomoči s posameznimi ukrepi za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vitanje (v nadaljnjem besedilu: občina).
(2)	Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za:
•	državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. december 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2607 z dne 22. novembra 2023 o popravku Uredbe (EU) 2022/2472 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 2023/2607 z dne 23. 11. 2023), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 2022/2472);
•	pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2831 z dne 15. 12. 2023, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 2023/2831);
•	druge ukrepe občine.
2.	člen
(način in višina zagotavljanja sredstev)
Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu občine za tekoče leto.
3.	člen (oblika pomoči)
Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij.
4.	člen (opredelitev pojmov)
Izrazi, uporabljeni po tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1.	»član kmetije« je oseba iz četrtega odstavka 5. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 - odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 - ZPOmK-2, 18/23 in 78/23, v nadaljnjem besedilu ZKme-1);
2.	»enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
(a)	podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
(b)	podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;
(c)	podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
(d)	podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.;
3.	»intenzivnost pomoči« je odstotek iz 12. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
4.	»kmetijsko gospodarstvo« pomeni vse enote iz 2. točke 3. člena ZKme-1;
5.	»kmetijski proizvod« so proizvodi iz 7. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
6.	»kmetijski sektor« je sektor iz 8. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
7.	»mikropodjetje« pomeni fizične in pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in izpolnjujejo merila za mikropodjetje iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
8.	»nepremičnine« so zemljišča s pripadajočimi sestavinami v skladu z 2. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 - odl. US, 79/12 - odl. US, 61/17 - ZAID, 7/18, 33/19 in 54/21 - ZKN);
9.	»nezahtevna agromelioracija« je agromelioracija iz četrtega odstavka 78. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 - uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 - ZKme-1 D, 79/17, 44/22 in 78/23 - ZUNPEOVE);
10.	»nosilec kmetijskega gospodarstva« je nosilec iz 3. točke 3. člena ZKme-1;
11.	»podjetje v težavah« so fizične in pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost in izpolnjujejo merila iz 18. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1);
12.	»pomoč« je ukrep iz 10. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
13.	»predelava kmetijskih proizvodov« je dejavnost iz 45. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
14.	»primarna kmetijska proizvodnja« je proizvodnja iz 44. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
15.	»trženje kmetijskih proizvodov« je dejavnost iz 35. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
16.	»začetek izvajanja projekta ali dejavnosti« je začetek izvajanja projekta ali dejavnosti iz 53. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472;
17.	za »1 ha primerljivih kmetijskih površin« se šteje:
•	1 ha njiv ali vrtov (GERK 1100, 1130) ali
•	2 ha travnikov (GERK 1300) ali ekstenzivnih sadovnjakov (GERK 1222) ali
•	4 ha pašnikov (GERK 1330) ali
•	0,25 ha plantažnih sadovnjakov (GERK 1221) ali ostalih trajnih nasadov (GERK 1240,1180) ali
•	0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin (drevesnice, trsničarstvo) (GERK 1190) ali
•	200 m2 proizvodnih površin pri pridelavi gob ali
•	8 ha gozdov ali
•	5 ha gozdnih plantaž (GERK 1420) ali
•	6 ha močvirnih travnikov oziroma drugih površin (GERK 1321).
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1719
V primeru rabe kmetijskih zemljišč, ki je podlaga za preračun 1 ha primerljivih kmetijskih površin, se šteje raba po GERK-ih.
5. člen (vrste pomoči in ukrepi)
Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika in omogočajo
VRSTE POMOČI	UKREPI
Državna pomoč po skupinski izjemi v kmetijstvu v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472	UKREP 1: Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva, povezane s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)
Pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831	UKREP 2: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis;
Ostali ukrepi občine	UKREP 3: Sofinanciranje dejavnosti društev s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja
6.	člen
(izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)
(1)	Do pomoči po tem pravilniku iz ukrepov v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 niso upravičeni subjekti, ki:
•	so naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom;
•	nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države;
•	so podjetja v težavah.
(2)	Pomoč po tem pravilniku se ne dodeli:
•	za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer, če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo;
•	če je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga.
(3)	Pomoči po tem pravilniku, v okviru ukrepov v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472, se ne dodeli za davek na dodano vrednost, razen, kadar po predpisih, ki urejajo davek na dodano vrednost, ta ni izterljiv.
7.	člen
(način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči)
(1)	Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa, objavljenega na spletni strani občine, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ ter tem pravilnikom.
(2)	V javnem razpisu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu občine za tekoče leto.
(3)	Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu.
(4)	Občina je dolžna po dodelitvi sredstev poročati pristojnemu ministrstvu o višini dodeljenih sredstev po upravičencih in ukrepih.
8.	člen (spodbujevalni učinek)
(1) Pomoč iz ukrepov v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti.
(2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
•	naziv, sedež in velikost podjetja oziroma kmetijskega gospodarstva ter druge podatke o vlagatelju, določene z javnim razpisom;
•	opis oziroma namen projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca;
•	lokacijo projekta ali dejavnosti;
•	seznam upravičenih stroškov;
•	vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter
•	izjavi vlagatelja:
a)	o že dodeljeni in zaprošeni pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter
b)	glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 6. člena tega pravilnika.
9.	člen (dodelitev sredstev)
(1)	Župan s sklepom imenuje strokovno komisijo za pripravo in izvedbo javnega razpisa (v nadaljevanju: komisija).
(2)	O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku na predlog komisije odloča pooblaščena oseba občinske uprave. Upravičencem se izda odločba o višini odobrenih sredstev za posamezni ukrep.
(3)	Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu.
(4)	Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo.
(5)	Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti odločbe.
10.	člen (izplačila sredstev)
(1)	Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca.
(2)	Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo:
•	dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu),
•	druga dokazila, določena z javnim razpisom.
11.	člen (združevanje pomoči)
(1) Največja intenzivnost pomoči in najvišji znesek pomoči v ukrepih iz 12. do 14. člena tega pravilnika ne smejo preseči največje intenzivnosti pomoči in najvišjih zneskov pomoči, določenih v 4. in 14. členu Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472, ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1720
(2)	Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se lahko združuje z vsako drugo državno pomočjo zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se v celoti ali deloma pokrivajo, če se s takim združevanjem ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472.
(3)	Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne združuje s plačili iz drugega odstavka 145. člena in 146. člena Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrt SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24.5.2024), v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472.
(4)	Pomoč po tem pravilniku v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2022/2472 se ne združuje s pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s takim združevanjem presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 2022/2472.
II. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 2022/2472
12. člen
UKREP 1: Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva, povezana s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 2022/2472)
(1)	Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev:
•	izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje;
•	izboljšanje naravnega okolja, higienskih pogojev ali standardov za dobrobit živali;
•	vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, energijsko učinkovitostjo, oskrbo s trajnostno energijo ter varčevanjem z energijo in vodo.
(2)	Pomoč se ne dodeli za:
•	nakup plačilnih pravic,
•	nakup in zasaditev letnih rastlin,
•	nakup živali,
•	ožičenje ali polaganje kablov za podatkovna omrežja zunaj zasebne lastnine,
•	naložbe v namakanje,
•	dela v zvezi z odvodnjavanjem,
•	naložbe v proizvodnjo biogoriv;
•	naložbe v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov;
•	že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,
•	naložbe, ki se izvajajo izven območja občine,
•	stroške, povezane z zakupnimi pogodbami,
•	obratna sredstva.
(3)	Pri naložba, za katere se dodeli pomoč, se upoštevajo prepovedi in omejitve iz Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (UL L št. 2024/1143 z dne 23.4.2024).
(4)	Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki so mikropodjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, in imajo več kot polovico kmetijskih zemljišč, ki so v njihovi lasti ali zakupu, v občini, vendar najmanj 1 hektar primerljivih kmetijskih površin v uporabi.
(5)	Intenzivnost pomoči znaša največ 65 % upravičenih stroškov.
(6)	Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči ne sme presegati 3.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo po posameznem javnem razpisu.
(7)	Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva v zvezi s primarno proizvodnjo se dodeli za:
•	Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev;
•	Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov.
13. člen
Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev
(1)	Pomoč se dodeli za naložbe v kmetijska gospodarstva v povezavi s primarno kmetijsko proizvodnjo.
(2)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva ali drug polnoletni član kmetijskega gospodarstva z overjenim soglasjem nosilca.
(3)	Upravičeni stroški:
•	stroški gradnje, nakupa ali izboljšanja nepremičnin na kmetijskem gospodarstvu, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji (stroški materiala in storitev), pri čemer je nakup zemljišč upravičen le v obsegu, ki ne presega 10 % skupnih upravičenih stroškov gradnje oziroma izboljšanja objekta;
•	stroški nakupa ali zakupa nove kmetijske mehanizacije in opreme;
•	stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku;
•	stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (na primer protitočne mreže);
•	pristojbine za pridobitev, razvoj ali uporabo računalniške programske opreme, računalniškega oblaka in podobnih rešitev ter pridobitev patentov, licenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk.
(4)	Pogoji za dodelitev pomoči:
•	izdano ustrezno dovoljenje za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	za naložbo, v zvezi s katero mora biti opravljena presoja vplivov na okolje v skladu s predpisi o posegih v okolje, mora biti navedena presoja opravljena še pred datumom dodelitve individualne pomoči in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt;
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1721
•	projektna dokumentacija za izvedbo naložbe;
•	ponudbe oziroma predračuni za načrtovano naložbo;
•	zbirna vloga (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel.
14.	člen
Podukrep 1. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov
(1)	Pomoč se dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov.
(2)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva ali drug polnoletni član kmetijskega gospodarstva z overjenim soglasjem nosilca. Vlogo lahko predloži tudi pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo.
(3)	Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki);
•	stroški urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov;
•	stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije;
•	stroški izvedbe del za preprečevanje plazenja in sanacijo plazov na kmetijskih zemljiščih.
(4)	Pogoji za dodelitev pomoči:
•	ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč;
•	račun oziroma dokazila o plačilu stroškov za projektno dokumentacijo, za katere se uveljavlja pomoč;
•	kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč, nezahtevna agromelioracija ali preprečevanje plazenja in sanacija plazov;
•	dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča;
•	zbirna vloga (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel.
III. UKREPI DE MINIMIS V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) ŠT. 2023/2831
15.člen
splošna določila de minimis Uredbe Komisije (EU) št.
2023/2831
(1)	Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831 niso upravičena podjetja iz sektorjev:
•	primarne proizvodnje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, opredeljene v členu 5, točki (a) in (b), Uredbe (EU) št. 1379/2013,
•	podjetja dejavna v predelavi in trženju ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, nabavljenih ali danih na trg
•	primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
•	predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:
a)	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine takih proizvodov, ki so nabavljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje;
b)	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2)	Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot
je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3)	Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(4)	Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
(5)	Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 - uradno prečiščeno besedilo, 178/21 - popr., 196/21 - odl. US, 157/22 - odl. US, 35/23 - odl. US, 57/23 - odl. US in 102/23) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(6)	kupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831, ne sme preseči 300.000 EUR v obdobju zadnjih treh let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(7)	Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831.
16.	člen
(kumulacija de minimis pomoči)
(1)	Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2832 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (UL L, 2023/2832, 15.12.2023).
(3)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 352, 24.12.2013, str. 9) in Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L 190, 28.6.2014, str. 45) do ustrezne zgornje meje iz člena 3(2) Uredbe Komisije (EU) št. 2023/2831.
17.	člen
UKREP 2: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - de minimis
(1) Cilj pomoči je diverzifikacija dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter širjenje nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1722
(2)	Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec dopolnilne dejavnosti ali drug polnoletni član kmetijskega gospodarstva z overjenim soglasjem nosilca.
(3)	Upravičeni stroški:
•	stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov, ter naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
•	stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter nekmetijske dejavnosti na kmetiji;
•	stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti.
(4)	Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in se ta opravlja na območju občine.
(5)	Pogoji za pridobitev sredstev:
•	dokazila o registraciji dopolnilne dejavnosti na kmetiji in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, v kolikor upravičenec še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v enem letu od prejema pomoči;
•	dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi;
•	predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno;
•	projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja;
•	poslovni načrt za izvedbo naložbe s predračunom stroškov, kadar skupna vrednost naložbe presega 50.000 EUR;
•	drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom.
(6)	Intenzivnost pomoči znaša do največ 50 % upravičenih stroškov.
(7)	Skupni znesek za posamezno naložbo lahko znaša največ 3.500 EUR po posameznem javnem razpisu.
(8)	Ne glede na določilo iz prejšnje alineje se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz šestega odstavka 15. člena tega pravilnika.
18.člen
(obveznosti prejemnika do pomoči in občine)
(1)	Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(2)	Prejemnik mora k vlogi predložiti:
•	pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v obdobju zadnjih treh let;
•	pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovil, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
•	seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
•	izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo sedmega odstavka 15. člena tega pravilnika.
(3)	Občina bo z odločbo pisno obvestila prejemnika:
•	da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 2023/2831,
•	o odobrenem znesku de minimis pomoči.
IV.	OSTALI UKREPI OBČINE
19.	člen
UKREP 3: Sofinanciranje dejavnosti društev s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja
(1)	Namen podpore je sofinanciranje stroškov društev in združenj s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja z namenom večanja prepoznavnosti v lokalnem pomenu ali širše.
(2)	Upravičenci do pomoči:
•	društva in združenja, ki so registrirana po zakonu o društvih in je njihova dejavnost s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja in imajo urejeno evidenco o članstvu,
•	delujejo na območju občine oziroma združujejo člane iz občine,
•	izpolnjujejo pogoje in merila javnega razpisa in k prijavi za razpis priložijo vso popolno zahtevano dokumentacijo,
•	izvajajo in se vključujejo v aktivnosti na območju občine in o tem vodijo evidenco.
(3)	Upravičeni stroški
•	stroški povezani s predstavitvijo oziroma promocijo dejavnosti pomembno za razvoj kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja kot so: splošna predavanja, tečaji brez pridobitve certifikata, krožki, strokovne ekskurzije, seminarji, udeležbe na posvetih, okrogle mize ipd., ki so namenjeni za splošno javnost;
•	stroški povezani z organizacijo in izvedbo različnih aktivnosti, ki prispevajo k prepoznavnosti občine kot so: priprava gradiv, zloženk, objave v medijih, organizacija samostojnih prireditev ipd., brez informacij o proizvodih, proizvajalcih proizvodov, blagovnih znamkah ali shemah kakovosti z namenom njihovih promocij;
•	stroški povezani z organizacijo in izvedbo različnih aktivnosti, ki izhajajo iz ohranjanja kulturne in tehnične dediščine kmetijstva, gozdarstva in podeželja: prikazi tradicionalnih domačih obrti in običajev, prikazi tehnične dediščine, razstave, tekmovanja ipd.;
•	stroški povezani s sodelovanjem in predstavitvijo na prireditvah lokalnega, regionalnega, državnega ali mednarodnega pomena ter na prireditvah drugih društev in organizacij;
•	materialni stroški, povezani z izvedbo programov.
(4)	Pomoč se ne dodeli:
•	za prijavljeni program za katerega so že bila pridobljena sredstva na drugih razpisih občine,
•	za dejavnost društva oz. združenja, ki je pridobitnega značaja.
(5)	Intenzivnost pomoči znaša do 100 % upravičenih stroškov. Najvišji znesek pomoči se določi z javnim razpisom.
(6)	Sredstva se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa in razpisne dokumentacije, v kateri so podrobneje opredeljeni pogoji, kriteriji in merila za sofinanciranje.
V.	NADZOR IN SANKCIJE
20.	člen (nadzor in sankcije)
(1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oz. javnem razpisu, spremljata in preverjata pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, in komisija. Namenskost porabe lahko preverja tudi nadzorni odbor občine.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1723
(2)	V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev mora upravičenec vrniti odobrena sredstva v celoti in s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, obračunanimi od dneva nakazila, če se ugotovi:
•	da sredstva delno ali v celoti niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena;
•	da upravičenec projekta ni izvedel;
•	da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke;
•	da je upravičenec za iste upravičene stroške in za isti namen že pridobil finančna sredstva iz kateregakoli javnega vira, pa je bila s tem presežena dovoljena zgornja meja pomoči po predpisih. V tem primeru se vrne znesek nad dovoljeno zgornjo mejo pomoči.
(3)	V primerih iz 2. odstavka tega člena upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti od vložitve vloge.
(4)	V primeru, da upravičenec odobrenih sredstev v pogodbeno določenem roku ne izkoristi, bodisi, da je le tega iz neupravičenih razlogov zamudil, bodisi, da se ugotovi kršenje pravil razpisa, izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednjo leto od vložitve vloge.
VI.	HRAMBA DOKUMENTACIJE
21.	člen (hramba dokumentacije)
(1)	Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika.
(2)	Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku.
VII.	KONČNI DOLOČBI
22.	člen
(prenehanje veljavnosti predpisa)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Vitanje za programsko obdobje 20152020, podaljšano 2021-2023 (UGSO, štev. 50/2015, 68/2015 in 70/2020)
23.	člen (začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 900-008/2024-003 Datum: 16. 9. 2024
Občina Vitanje Andraž Pogorevc, župan
OBČINA ŽIRI
993. Sklep o začetku priprave tehnične posodobitve Občinskega prostorskega načrta Občine Žiri (SD OPN 4)
Na podlagi 142. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 - ZUreP-3) in 30. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 68/17) je župan Občine Žiri sprejel
SKLEP
O ZAČETKU PRIPRAVE TEHNIČNE POSODOBITVE OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE ŽIRI (SD OPN 4)
1.	člen (območje)
(1)	S tem sklepom se prične postopek tehnične posodobitve grafičnega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Žiri (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 36/24, v nadaljnem besedilu SD OPN 4), po postopku in na način, ki ga določa Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 - ZDU-1O, v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3) v drugem odstavku 141. člena in v 142. členu.
(2)	Prva tehnična posodobitev se izvede za celotno območje Občine Žiri.
2.	člen
(razlogi za uvedbo postopka)
(1)	S tehnično posodobitvijo občina zagotavlja ažurnost grafičnega prikaza namenske rabe prostora prostorskega akta s katastrom nepremičnin.
(2)	Tehnična posodobitev se izvede s samostojnim postopkom sprememb in dopolnitev prostorskega izvedbenega akta in ne vključuje novih prostorskih ureditev ter ne določa nove izvedbene regulacije prostora.
3.	člen (potrjevanje)
(1)	Tehnično posodobljen grafični izvedbeni del SD OPN 4 izdelata pooblaščeni prostorski načrtovalec in pooblaščeni inženir s področja geodezije.
(2)	Tehnični posodobitvi se priloži izjava prostorskega načrtovalca in pooblaščenega inženirja s področja geodezije, s katero potrdita, da so izpolnjene zahteve iz drugega odstavka 141. člena ZUreP-3.
(3)	Občinski urbanist na podlagi četrtega odstavka 46. člena ZUreP-3 potrdi, da so izpolnjeni pogoji za uporabo postopka tehnične posodobitve v skladu s 142. členom ZUreP-3.
4.	člen
(objava gradiva in vključevanje javnosti)
(1)	Ministrstvo pred objavo gradiv na spletnih strneh ministrstva v sedmih dneh preveri ali je gradivo pripravljeno v tehnično ustrezni obliki in o tem obvesti pripravljavca prostorskega akta.
(2)	Z namenom vključevanja in sodelovanja javnosti bo Občina Žiri objavila osnutek tehnično posodobljenega izvedbenega dela SD OPN 4 in Elaborat tehnične posodobitve na spletni strani občine. Vpogled v gradivo bo omogočeno tudi v prostorskem informacijskem sistemu.
(3)	Javnosti se omogoči dajanje predlogov in pripomb na objavljeno gradivo v roku vsaj 15 dni.
5.	člen (sprejem)
(1)	Občina na podlagi pripomb javnosti ter skladno s stališči do pripomb pripravi predlog tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta, ter ga predloži v obravnavo in sprejem Občinskemu svetu Občine Žiri.
(2)	Občinski svet sprejme predlog tehnično posodobljenega občinskega prostorskega izvedbenega akta s sklepom ter ga skladno z določili ZUreP-3 objavi ter ga objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prostorskem informacijskem sistemu.
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1724
6. člen (objava)
Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. :3500-0003/2024-25 Datum: 20.9.2024
Občina Žiri Franc Kranjc, župan
994. Sklep o pripravi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Šporni center Polje
Na podlagi 119. člena v povezavi s 128. in 129. členom Zakona o urejanju prostora - ZUreP-3 (199/21, 18/23 -ZDU-1O, 78/23 - ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) ter 30. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 68/17 in 53/19) je župan Občine Žiri sprejel
SKLEP
O PRIPRAVI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA ŠPORNI CENTER
POLJE
1.	člen
S tem sklepom se začne postopek priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za Športni center Polje (v nadaljevanju: OPPN).
Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o urejanju prostora - ZUreP-3 (199/21, 18/23 - ZDU-1O, 78/23 -ZUNPEOVE, 95/23 - ZIUOPZP in 23/24) (v nadaljevanju: ZUreP-3) ter podzakonski predpisi.
2.	člen
OPPN Športni center Polje se pripravi na pobudo Občine, ki skupaj z nogometnim kljubom iz Žiri načrtuje ureditev športnih površin in objektov, ki ležijo neposredno ob kompleksu glavnega nogometnega igrišča s tribunami, stadiona, športne dvorane in šole.
3.	člen
(območje in predmet načrtovanja)
Območje OPPN je opredeljeno z enoto urejanja prostora ZI130 in podrobnejšo namensko rabo prostora BC - športni centri. Ureditveno območje OPPN obsega zemljiške parc. št. 863/13-del, 863/14-del, 1318/1 -del, 1319/2, 1319/3, 1319/4, 1320/1, 1320/2, 1320/3, 1321/1, 1321/2, 1322/1, 1322/2, 1322/3, 1322/4, 1323/4-del, 1323/7-del, 1324/1-del, 1325/3-del, vse k.o. 2023 - Žiri, v skupni površini 17.868,00 m2.
Območje OPPN leži na jugovzhodnem obrobju naselja Žiri, na območju sotočja Poljanske Sore in Račeve. Območje obdajajo na vzhodu stanovanjske površine, na jugovzhodu in jugu kompleks nogometnega igrišča s tribunami, stadiona, športne dvorane in šole, na jugozahodu in zahodu površine predvidene obvozne ceste mesta Žiri, na severu pa kmetijske površine in vodotok Račeva.
Območje OPPN je dostopno po mestni ali krajevni cesti 499222 - Športna dvorana-stadion ali 499221 - Polje-cerkev ter ima možnost priključitve na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo, ki poteka južno v območju šolsko športnega kompleksa.
S tem OPPN se na obravnavanem območju načrtuje ureditev nogometnega igrišča in vadbenih površin. Za delovanje športnih površin se lahko umestijo pripadajoči objekti in uredi pripadajoča gospodarska javna
infrastruktura. Predvidi se tudi možnost umestitve stavb za športne ali zdravstvene dejavnosti s pripadajočo dostopno cesto in drugo infrastrukturo.
V območje urejanja bodo po potrebi vključene tudi dodatne površine, ki so potrebne za nemoteno izvedbo in rabo načrtovanih prostorskih ureditev.
4.	člen
(način pridobitve strokovnih rešitev)
Strokovna rešitev kot zasnova načrtovanih prostorskih ureditev se pripravi na podlagi analize stanja prostora (prometna dostopnost, komunalna opremljenost, stanje in oblikovanost grajenih struktur in površin), pravnih režimov, razpoložljivosti gospodarske infrastrukture ter drugih vsebin, ki so potrebne za predvideno prostorsko ureditev ali pa ima prostorska ureditev nanje lahko vpliv, analizo vpliva načrtovanih prostorskih ureditev na robna območja ter na okolje, v okviru nadrejenih prostorskih aktov in predpisov s področja urejanja prostora ter izkazane investicijske namere.
Podlago za OPPN lahko predstavljajo še druge strokovne podlage, skladno z zahtevami posameznih nosilcev urejanja prostora (v nadaljevanju: NUP).
5.	člen (vrsta postopka)
Postopek priprave OPPN se izvede ob smiselni uporabi 119. do 124. člena ZUreP-3.
6.	člen
(roki za pripravo OPPN in posameznih faz postopka)
Okvirni roki za pripravo OPPN in posameznih faz
Okvirni roki posameznih faz postopka so odvisni od smernic, mnenj, usklajevanj z NUP, okoljske presoje in pripomb javnosti ter se lahko spreminjajo.
7. člen
(državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki bodo pozvani za podajo mnenj)
Državni in lokalni NUP, ki bodo pozvani za podajo mnenj so:
postopka so naslednji:
pridobitev mnenja zavoda, pristojnega za ohranjanje narave, o verjetno pomembnih vplivih na varovana območja in o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja	iz mnenja pristojnega zavoda za ohranjanje narave (št.) z (datum) izhaja, da je/ni treba izvesti presojo/-e sprejemljivosti vplivov izvedbe OPPN na varovana območja
priprava osnutka OPPN	30 dni po uveljavitvi sklepa o pripravi OPPN
pridobivanje mnenj NUP k osnutku OPPN	30 dni po pozivu
priprava dopolnjenega osnutka	30 dni po pridobitvi vseh mnenj NUP
javna razgrnitev in javna obravnava OPPN	30 dni
obravnava predlogov javnosti ter priprava predloga stališča glede upoštevanja pripomb javnosti	15 dni po zaključku javne razgrnitve
priprava predloga OPPN	30 dni po potrditvi stališča do pripomb javnosti
pridobivanje mnenj NUP k predlogu OPPN	30 dni po pozivu
priprava usklajenega predloga OPPN	21 dni po pridobitvi vseh mnenj NUP
Št. 29/24.5.2024_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1725
•	Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, zrsvn.oelj@zrsvn.si
•	Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, gp.mop@gov.si
•	Ministrstvo za naravne vire in prostor, Direkcija RS za vode, gp.drsv@gov.si
•	Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, glavna.pisarna@mors.si
•	Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, gp.mk@gov.si
•	Ministrstvo za zdravje, Direktorat za javno zdravje, gp.mz@gov.si
•	Občina Žiri, obcina.ziri@ziri.si
•	Elektro Ljubljana, d.d., info@elektro-ljubljana.si
•	Telekom Slovenije, d.d., info@telekom.si
V postopek se vključi tudi druge NUP, v kolikor se izkaže, da rešitve posegajo v njihovo pristojnost.
8.	člen
(način vključevanja javnosti)
Občina bo vključila javnost v pripravo osnutka OPPN ter ji omogočila predložitev predlogov in usmeritev v okviru javnega posveta ali drugega načina vključevanja javnosti.
V nadaljevanju postopka bo javnosti omogočeno dajanje pripomb v 30 dnevnem roku javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPPN, o kateri bo javnost obveščena na krajevno običajen način. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava.
Občina bo sprejeta stališča glede upoštevanja pripomb javnosti objavila na spletni strani Občine.
9.	člen
(obveznosti udeležencev pri urejanju prostora)
Sredstva za financiranje izdelavo OpPn, izdelavo strokovnih podlag, ki bi jih lahko zahtevali nosilci urejanja prostora ali okoljskega poročila, zagotovi pobudnik OPPN oz. investitor.
10.	člen
(uveljavitev in objava sklepa o pripravi OPPN)
Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in na spletni strani Občine Žiri. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Številka: 350-0004/2024-17 Datum:9.9.2024
Občina Žiri Franc Kranjc, župan
Št. 29/24.5.2024
Uradno glasilo slovenskih občin
Stran 1726
OBČINA BLOKE	Stran
963.	Odlok o spremembi Odloka o predkupni 1660 pravici občine Bloke
964.	Odlok o podelitvi koncesije za 1660 opravljanje javne službe na primarni
ravni na področju zobozdravstva za odrasle in mladino
965.	Sklep o ukinitvi statusa grajenega 1661 javnega dobra
OBČINA DESTRNIK	Stran
966.	Odlok o predmetu in pogojih za 1662 podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Destrnik
967.	Odlok o odvajanju in čiščenju 1665 komunalne in padavinske odpadne
vode na območju Občine Destrnik
968.	Odlok o občinskem podrobnem 1675 prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora EUP JV7, Športni park Janežovski Vrh
969.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 1683 Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za nov območje stanovanj Vintarovci - Sever v enoti urejanja prostora VI5
970.	Sklep o potrditvi lokacijske preveritve 1686 za določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi za del enote urejanja prostora »ZN3« za parcele št. 299/4, 299/5,299/6, 310/1 in 310/2; vse k.o. 369 Janežovci v občini Destrnik
OBČINA KIDRIČEVO	Stran
971.	Sklep o potrditvi ocene izvajanja 1688 občinskega programa varnosti Občine Kidričevo v letu 2023
972.	Sklep	1688
973.	Sklep o pridobitvi statusa grajenega 1688 javnega dobra
974.	Sklep o spremembi cen programov 1688 vrtca v Javnem vzgojno -izobraževalnem zavodu Osnovna šola Cirkovce
975.	Sklep o odvzemu statusa javnega 1689 dobra
OBČINA KRIŽEVCI	Stran
976.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 1689 Odloka o turistični in promocijski taksi v Občini Križevci
OBČINA MAKOLE	Stran
977.	Odlok o spremembah Odloka o 1689 proračunu Občine Makole za leto 2024
978.	Odlok o nadomestilu za uporabo 1691 stavbnega zemljišča v Občini Makole
979.	Odlok o spremembi Odloka o 1694 sofinanciranju letnega programa športa
v Občini Makole
980.	Pravilnik o dodeljevanju enkratne 1696 denarne pomoči za sanacijo plazov, ki ogrožajo objekte, iz sredstev proračuna Občine Makole
OBČINA NAKLO	Stran
981.	Sklep o ukinitvi statusa grajenega 1697 javnega dobra lokalnega pomena
OBČINA POLJČANE	Stran
982.	Odlok o občinskem podrobnem 1697 prostorskem načrtu za območju EUP ZGP6
983.	Pravilnik o dodeljevanju finančnih 1704 sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Poljčane
984.	Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju 1707 razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Poljčane
OBČINA RADENCI	Stran
985.	Sklep o imenovanju članov Sveta za 1707 preventivo in vzgojo v cestnem prometu
OBČINA RUŠE
986.	Zaključni račun proračuna Občine Ruše 1712 za leto 2023
987.	Sklep o potrditvi elaborata in cen 1713 storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode v občini Ruše v letu
2024
988.	Sklep o določitvi cen programov 1714 javnega vrtca v Občini Ruše
989.	Sklep o lokacijski preveritvi za določitev 1715 obsega stavbnega zemljišča na območju posamične poselitve v Občini
Ruše na parceli št. 155/8, K.O. Spodnji Vrhov dol (indentifikacijska številka lokacijske preveritve v zbirki prostorskih aktov: 4161)
OBČINA ŠKOFJA LOKA	Stran
990.	Odredbo o spremembi Odredbe o 1716 določitvi parkirnih površin v občini Škofja Loka na katerih je uvedeno plačilo parkirnine
991.	Sklep o razglasitvi javne infrastrukture 1717 na področju kulture v občini Škofja Loka
OBČINA VITANJE	Stran
992.	Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju 1717 razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Vitanje
OBČINA ŽIRI
993.	Sklep o začetku priprave tehnične 1723 posodobitve Občinskega prostorskega načrta Občine Žiri (SD OPN 4)
994.	Sklep o pripravi Občinskega 1724 podrobnega prostorskega načrta za Šporni center Polje