Leto XVI OKTOBER 1967 Cena 0,20 N din POL STOLETJA OKTOBRA Pred petdesetimi leti se je v Ev-r°Pi nekaj premaknilo. Utripu vsak-danjega življenja je delavski razred dodal novega. Ustvarjalci vseh dobrin, ki jih pozna današnje člo-yeštvo so plod razumskih dognanj 'n fizičnih sposobnosti pocdincev. Posameznik pa ni in ne bo nikoli Predstavljal kaj več, kot svojo osebnost, Posamezniki lahko obogatijo človekovo življenje, piscem zgodovine bo treba le poizvedeti za biografijo tega ali onega in opisati zasluge, ki jih ima za človeški rod. Oktobra 1917 pa so iztirili ustaljeni tok življenja milijoni; iztirili so ga ponižni delavci v Rusiji. Dovolj je bilo trpljenja, pomanjkanja vojn in lakote. Obogateni z nauki ustvarjalnega marxizma so se vojaki in delavci strnili okoli Lenina in se uprli bur-žuaziji, ki jih je vse dotlej zatirala m izkoriščala. Oktobrska revolucija je zahtevala žrtve. Padli so revolucionarji in njihovi nasprotniki. Tako je v vsakem boju. Dogajanja in preobrazbe zadnjih Petdesetih let pa jasno kažejo še na več. Revolucija proletariata se ni Ustavila pred vrati Leningrada, niti v veliki Rusiji, ampak se je raz-ruahnila iz Evrope v Azijo in od tam ua Afriko in v manjši meri na Ameriko. Velika Oktobrska revolucija Je zavoljo študijskih dognanj njenih Predhodnikov Marxa, Engelsa in drugih pomenila nastop novega obdobja, v katerem vlada proletariat nad delovnimi sredstvi in bogastvom naše Zemlje. Socialistična družba je sprejela konfrontacijo s kapitalistično. Boj Se n> končan; v drugačni obliki in z drugimi sredstvi se še vedno bije. Kljub trdovratnemu nasprotovanju denarnih mogotcev živi petdeset let Po Oktobru že polovico človeštva v •socialističnih deželah. Takšen uspeh Je mogoč le zato, ker se z zmago nad staro miselnostjo in ureditvijo, ni-s,n° zadovoljili le z glavami nekdanjih izkoriščevalcev ampak zato, ker smo postavili novo družbeno uredi-ev, ki zagotavlja napredek in ena-°sl vsem, ne oziraje se pri tem na narvo, veroizpoved ali jezik. Današnji čas zahteva enotnost delavskega razreda. Razvoj socializma in predvsem njen znanstveni razvoj sicer ne zahtevata nasprotij pri iskanju poti pač pa dopuščata takšne možnosti. Novejša zgodovina celo potrjuje pravilnost takšne politike, ko trdimo da je prav, če gre vsak narod po lastni poti do skupnega cilja, to je do osvoboditve in do socializma. Ravno to je tudi razlog, da je poti v socializem več, to je tudi potrdilo, da je teženj po osvoboditvi danes več, kod kdajkoli prej in, da je Oktobrska revolucija resnično premik človekove miselnosti. Banka postaja gospodarska organizacija ali vsaj odvisna od gospodarskih organizacij Vhvbincif Pol stoletja Oktobra Deset let dela zobne ambulante Iz ui’edništva Tretja seja upravnega odbora Sprejem za krvodajalce Poročila se je Požarnovarnostni teden J. Mavko — Prodaja v avgustu 1967 Pogostitev dvajsetletnikov Letošnje praznovanje 17. septembra Jože Klešnik Vesti B. Zupan — Nezgode v avgustu Največ vprašanj o zaposlitvi in odločanju Čestitka Marka Zamana Nogomet B. Zupan — Po šestih tednih spet. . . Športne igre v počastitev sedemnajstega septembra V. Habjan — Obvestila iz kadrovske službe Zahvale Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani - ■ Deset let dela zobne ambulante Enaindvajsetega septembra smo obiskali zobno ambulanto v podjetju in prosili doktor Mitjo Sircelja za kratek razgovor Konoplan: Danes je poteklo deset let, odkar deluje zobozdravstvena ambulanta Induplati. Ocenite prosim to dobo! Dr. Šircelj: Hvala za pozornost, ki nam jo je izkazal Konoplan ob tej naši obletnici. To dokazuje, da Konoplan res registrira vse dogodke v kolektivu in njegovi okolici. Tekom desetih let je obiskalo našo ambulanto več tisoč pacientov. Leta 1960 jih je bilo 3000, dve leti kasneje 5600, leta 1965 pa že 6850. Zobna ambulanta je in še izvršuje vse zobozdravstvene usluge, to je: plombiranje zob, osnovne kirurške posege in izdela protetične pripomočke (odkar je v sklopu te ambulante ustrezni laboratorij). Problematika zobne ambulante je bila vedno objavljena in pojasnjena članom kolektiva v Konoplanu. V kolikor je bila situacija v preteklem obdobju ugodnejša, glede obsega dela, se lahko primeri, da bo obseg dela nekoliko ožji če bodo to narekovali predpisi in dodeljena finančna sredstva. Praktično pa naši zavarovanci še niso občutili faktorjev reforme, ki so bili kritični v zdravstvenih domovih. Takšne prilike izhajajo iz razumevanja samoupravnih in upravnih organov v podjetjih, za katere vršimo usluge. Ti so znali z razumevanjem, skupno s kolektivom Zobne ambulante, premostiti težave. Obseg dela se v naši zobni ambulanti, kljub manjšim finančnim sredstvom, ni zmanjšal. Znano pa je, da se je prav v zadnjem času občutno podražil material, katerega uporabljamo pri našem delu. Večji obseg dela je dokazan tudi z naslednjima podatkoma: realizacija vrednosti našega dela je znašala leta 1965 11.5 milijonov starih dinarjev, v letu 1966 pa 8.5 milijonov. Razliko so izravnali kolektivi Induplati, Papirnica iz Količevega in LIP iz Pre-serij. Naša zobna ambulanta je že precej časa sodobno opremljena; to nam olajšuje delo, pacientom pa ugodnejše počutje. Tudi to je rezultat razumevanja teh kolektivov, ki so vložili sredstva za to investicijo. Paciente sprejemamo in naročamo v ordinacijo še vedno po ustavljenem urniku, ki je bil objavljen tudi v Konoplanu in ga že več let nismo spremenili. O strokovnosti dela v ZA lahko rečem, da so bile vse dosedanje ocene od strokovne komisije, ki nadzira naše delo, brezhibne. Zal pa sedanji sistem financiranja boljše stimulira kvantiteto dela kot kvaliteto. Konoplan: Kaj je bilo v pomoč vašemu delu: pri tem mislim na sodelovanje z organi samoupravljanja in upravami treh kolektivov? Dr. Šircelj: Razumevanje. Konoplan; Kako ste zadovoljni: — s kadrovsko zasedbo članov ZA in — z zdravjem zob vaših pacientov? Dr. Šircelj: S sodelavci sem zelo zadovoljen. Odlikujeta jih težnja po sodelovanju, strokovnost in samoiniciativnost. iNaša mlajša instru-meniarka je opravila diferencialni izpit s prav dobrim uspehom in bo zato nadaljevala študije in postala višja medicinska sestra. O zdravju zob pa tole: polovica pacientov skrbi za svoje zobovje, mnogi pa — žal — ne znajo ceniti, kaj pomeni imeti zdrave zone. Konoplan: Znane restrikcije v zdravstvu vas omejujejo prt oosegu in tempu dela. Kako se bo to odrazilo prt zdravju zob? Dr. Šircelj: V kolikor bo razumevanje in sodelovanje med ZA in Kolektivi tudi v prihodnje takšno, kot sedaj, zavarovanci teh restrikcij ne bodo občutili, ue pa pride do sprememb, potem bo tudi obseg našega dela bistveno manjši. Precej (ali vse) je odvisno od finančnih sredstev, ki jih bo dodelilo socialno zavarovanje posameznim ZA. Konoplan: Vemo, da je danes najlažje prositi za izruvanje zoba. Koliko zob ste — približno — izruvali v desetih letih dela v tej ZA? Dr. Šircelj: Verjetno je res najlažje prositi za izruvanje zoba, toda zavedati se moramo, da je ta poseg lahko zelo neprijeten tako za zobozdravnika kot tudi za pacienta. Ruvanje zob sodi med kirurške posege, ki so lanko povezani s komplikacijami. Za naše delo je značilno, da je količnik med zdravljenimi in izruvanimi zobmi 1 : 1.8, kar je veljalo do nedavnega za najboljši količnik v širši okolici. Zanimivo je nadalje, da število izd rtih zob pada napram številu obiskov v ZA. V letu 1962 smo izruvali 836 zob, 1964 — 622 zob in 1965 le še 594 zob. To je rezultat sanacije zobovja in pogostejših obiskov zavarovancev. Nasprotno smo leta 1960 plombirali 1750 zob. 1962 — 3155 zob, 1964 — 3563 zob in 1965 — 3730 zob. Konoplan: Kaj mislite bi pomagalo v tej situaciji, da ne bi bila edina vaša akcija »ruvanje«? Dr. Šircelj: Kljub ekonomski situaciji, pogojeni z reformo, si bodo naši zavarovanci še vedno lahko privoščili ruvanje in plombiranje zob. Težje bo pri protetičnih nadomestkih, zaradi participacije, ki prizadene žep vsakega zavarovanca. Konoplan: Predpisi predvidevajo združitev zdravstvenih ustanov. Je zato naša zobna ambulanta v »nevarnosti«? Dr. Šircelj: Novi zakon o reorganizaciji zdravstvene službe predvideva sedaj drugo skrajnost od te, po kateri smo delali doslej. Gre za centralizacijo celotne zdravstvene službe. V kolikor bi šlo le za strokovno usklajenost dela, je to pozitivno; če pa bi ta ukrep vodil v centralizacijo delovnih enot bi bil to negativni moment, katerega bi občutili predvsem zavarovanci. Konoplan: Zakaj? Dr. Šircelj: Likvidacija obratne ambulante, s poznavanjem strukture obolenj pacientov, njihove potrebe pri ustaljenem delu in delo OZA, ki je prilagojeno potrebam proizvajalcev, se ne more primerjati s situacijo, ki bi nastala če bi moral pacient iskati pomoč v oddaljeni centralni ustanovi. To vprašanje bo zlasti pereče, ko bodo v upravnih službah pričeli delati z deljenim delovnim časom. Kcnoplan: Kadar ni denarja — ne v vaši blagajni niti v žepu pacienta — mislite, da lahko nudite pomoč s predpisi? Dr. Šircelj: Vsekakor. Prva pomoč je zavarovancem zagotovljena na osnovi obstoječih predpisov, ki velevajo, da smo dolžni odstraniti bolečino. Konoplan: Se ukvarjate poleg zo bozdravstva tudi z okulistiko (zdravljenj vida — op. p.)? To bi radi vedeli, ker se često primeri, da vas obiščejo pacienti, ki gredo skozi čakalnico naravnost v vašo ordinacijo. Ti imajo, po mojem mnenju, tako slab vid, da sploh ne vidijo, da pred njimi potrpežljivo čakajo, na vrstni red, že drugi pacienti. Dr. Šircelj: Okulistika sodi avtomatično v moj poklic saj je dostikrat pogled v oči lepši, kot v ustno votlino. Konoplan: Vaše sporočilo našim bralcem ob 10-letnici ZA! Dr. Šircelj: Želimo si predvsem tudi v prihodnje sodelovanje s člani kolektiva, katerim bomo tudi nadalje zdravstveno pomagali v okviru naših možnosti. Dosedanja praksa je dokazala, da ima pametno sodelovanje samo pozitivne rezultate. Za Konoplan je vprašanja postavljal Otmar Lipovšek Iz uredništva V zadnji številki Konoplana (9/XVI) smo napravili dve napaki, zaradi katerih se v prvem primeru s tem opravičujemo avtorju članka TUDI V NAŠEM PODJETJU UPORABLJAMO POLINOZNA VLAKNA tovarišu inženirju Branku Novaku ter bralcem, ki so napako sami ugotovili. V navedenem sestavku se mora glasiti prvi stavek pravilno tako: Zaradi hitrega razvoja in vse večje uporabnosti sintetičnih vlaken, so regenerirana celulozna vlakna pričela v uporabi nekoliko zaostajati. Vzroke . . . Bralci našega glasila so prav tako opazili, da je bila naslovna stran septembrske številke Konoplana (9/XVI) označena z avgust 1967. Neljubo napako nam prosim oprostite in svojo številko sami označite tako, kot je pravilno. Urednik Tretja seja upravnega odbora »Zbralo se nas je komaj pet članov upravnega odbora« je začel 3. sejo predsednik Jeraj in nadaljeval, zato to sejo »ocenjujem še za dopustniško in sem predlagal eno samo točko dnevnega reda«. Dnevni red je nato pričel s poročilom inženir Bergant, šef tehnične službe in rekel, da smo predčasno obveščeni o dobavi 20 avtomatskih statev, katere bomo lahko montirali že mesec dni prej, kot je bilo predvideno. Povezano s tem bomo izločili enako število statev, ki so iztrošene in vredne le še kot staro železo. Naročen je in prejeli bomo tudi votkovni navijalni stroj za potrebe Pripravljalnice. Rok dobave je malo daljši in pričakujemo pošiljko v začetku prihodnjega leta. Upravnemu odboru predlagam nadalje odobritev nakupa dveh cik-cak šivalnih strojev za našo konfekcijo, na katerih bomo lahko izdelali več izdelkov, za katere je na trgu povpraševanje. Inženir Bergant je seznanil člane tudi z rezultati razgovorov, katere je vodil v Beogradu, ko se je tam mudil po službenih opravkih. Iz poročila povzemamo, da bomo prihodnje leto morali delati le najboljšo kakovost izdelkov, sicer bomo imeli težave s prodajo. Člani upravnega odbora so se s Predlogi in poročilom šefa tehnične službe strinjali in naročili tehnični službi izvršitev nalog. Poročilo ing. Berganta je dopolnila računovodkinja tovarišica Marinšek in povedala, da imamo trenutno 6,22 milijonov N din obveznosti do dobaviteljev in 8 milj. N din terjatev za prodano blago. Pri finančnem poslovanju je ostala raven kreditov nespremenjena. Pri delu smo v primerjavi z drugimi gospodarskimi organizacijami tekstilne stroke na boljšem, ker nimamo težav s Prodajo. Poročilo je zaključil inženir Bergant s tem, da je rekel o izvoznih Pogodbah, da so dogovori še v teku. Sef kadrovske službe Ivan Deržič je na to poročal še o razgovorih pripravljalnega odbora za proslavitev Praznika kolektiva. Dejal je: »Letos bomo praznovali 17. september v soboto 16. septembra. Osrednja pro-slava bo ob 16. uri v naši dvorani. Primerna tekmovanja v odbojki, streljanju in šahu bodo med tednom m bodo zmagovalci prejeli zanje Primerna praktična darila. Za zabavo« ki se bo razvila po proslavi, bo Pripravljen prostor v dvorani in v vseh prostorih naše menze. Za ples, m v delu programa, bo igral plesni ansambel profesorja Pavla Kosca. Člani upravnega odbora so nato sklenili predlagati delavskemu svetu, da prejme vsak član kolektiva za Praznik posebno nagrado za prizadevnost pri delu v znesku 150 N din. Upravni odbor je v nadaljevanju seje sklenil, da pomaga šoli za de- fektno- mladino na Homcu materialno s tem, da jim odstopi šivalni stroj, starejše izdelave. Prav tako so sklenili, da bodo izločili iz spiska vso prejo v pripravljalnici, ki je raznolika in tehta v večini primerov manj kot en kilogram. Preja bo naprodaj v naši trgovini. Prošnjo Krajevnega odbora Prevoje je upravni odbor zavrnil, ker je smatral, da je dolžnost avtobusnih podjetij, da zgradijo ustrezne po- Sprejem za Šestnajstega septembra letos so bili gostje Izvršnega odbora sindikalne podružnice Induplati krvodajalci, ki so svojo kri dali za sočloveka že več kot petkrat. Slabo vreme je bilo krivo, da niso prišli na sprejem vsi, ki so bili upravičeni do tega. Poldruge desetine od 48 povabljenih zavoljo slabega vremena ni bilo; to jim lahko opravičimo, čeprav bi vsi radi videli, da bi bili v tolikšnem številu zbrani, kot so sc odzvali za dajanje krvi. V klubskem prostoru (poleg menze) je zbrane goste pozdravil predsednik sindikalne podružnice Induplati tovariš Marjan Slapšak. V svojem pozdravu je rekel, da je krvodajalska akcija v našem kolektivu bila vedno pozitivna in so dali naši sodelavci tekom šestnajstih let 300 litrov krvi. Mnogi so s pomočjo njihove krvi ostali živi in skoro gotovo je, da vsi tisti ne vedo za darovalce krvi in jim zato ne bodo izrekli zahvale. Zahvalil se je zato krvoda- staje. Svojo odločitev je UO utemeljil s tem, da v skladu skupne porabe sploh nimamo potrebnega denarja. Na razpisano delovno mesto, za šefa ekonomske službe v Induplati, je upravni odbor prejel dve ponudbi. Odločil se je za Jožeta Klešnika, absolventa Višje šole za organizacijo dela, ki ima urejene tudi ostale zahteve, ki omogočajo delo v podjetju. krvodajalce jalcem predsednik Slapšak in naglasil, da mu je prijetno, ker lahko reče, da je krvodajalcev v podjetju vedno več in je ta humana akcija v ponos vsem članom kolektiva. Na koncu je Marjan Slapšak pozval tovariša Lojzeta Klančarja, da prevzame posebno darilo Izvršnega odbora, zato, ker je med zbranimi doslej največkrat daroval kri za sočloveka. Klančar je dal svojo kri 32-krat. Za humano delo sc je krvodajalcem zahvalil tudi direktor Induplati tovariš Marinc in sc z besedami pridružil prej povedanemu, ko je bilo rečeno, da je na krvodajalce ponosen celotni kolektiv. Po kosilu so se krvodajalci zadržali še v prijetnem pomenku ter ob kozarcu dobrega vina zapeli nekaj domačih pesmi. Sprejem in pogostitev krvodajalcev je bilo lepo in prijetno doživetje ter velja s tem delom nadaljevati. r POROČILA SE JE: Matilda Krampač, tkalka, poročena TROJANŠEK. Požarnovarnostni teden Od petindvajsetega septembra do prvega oktobra letos je priredila Gasilska zveza Slovenije skupno z Republiškim sekretariatom za notranje zadeve. Zavarovalno skupnostjo Slovenije in Gospodarsko zbornico POŽARNOVARNOSTNI TEDEN. Namen akcije je bil seznaniti državljane s škodo in vzroki nastanka požarov ter jih vključiti v prizadevanja za krepitev požarne varnosti. Iz teh razlogov in iz potrebe, ki jo čutimo do preventivnih mer za preprečevanje požarov ni odveč, da nekaj besedi spregovorimo tudi v našem glasilu. Znano je, da je vsaka preventiva cenejša od kurative čeprav moramo v danih okoliščinah računati tudi z njeno pomočjo. Kljub pazljivosti je namreč v preteklem letu razplamtelo v Sloveniji 21 požarov v tekstilnih tovarnah. Aktivni poseg gasilcev je pri teh požarih obvaroval pretežno vrednost vnetljivega materiala, toda 27,1 "A, je le uničenega od plamenov. Iz podatkov ni razvidno, koliko po- Mladi gasilci pred tekmovanjem v Jaršah PRODAJA V AVGUSTU 1967 V avgustu smo prodali za 7 %> manj blaga kot julija. Prodajni plan je bil realiziran le s 84.2 "/o. Več nismo prodali tudi zaradi objektivnih težav in to: pomanjkanje nekih surovin in nepravočasno oplemenitenje tkanin. Kljub temu se je vrednost zalog blaga — računano po lastni ceni — znižala, v primerjavi z junijem, za 1,15 °/o. Glede na to, da se bližamo jeseni, ko bodo poljedelci za svoje pridelke iztržili denar, in da so dopusti pri kraju, lahko pričakujemo živahnejšo trgovinsko dejavnost. Makulaturnega blaga smo imeli avgusta 7419 m2, kar je zelo veliko, celo, če pomislimo, da je ta količina kar za 22 °/o večja kot lansko leto v istem mesecu. Izvoz: Na zahodno tržišče smo v avgustu izvozili za 3216 $ naših tkanin. žarov je v tekstilnih tovarnah nastalo zaradi tega ali onega vzroka, celotna podoba pa pravi, da botruje največkrat nepazljivost, nato otroška igra, samovžig, neugotovljeni vzroki, elektrika, gradbena pomanjkljivost, udar strele in drugi vzroki. V mnogih primerih lahko nastanek požara preprečimo. Primerna vzgojenost prebivalcev in strokovna usposobljenost dežurnih gasilcev lahko dostikrat koristi več, kot intervencija dobro opremljene gasilske edinice, ki pride na kraj požara tedaj, ko se je ta že razplamtel. Odveč je govoriti, da izdatki za požarno varnost niso rentabilni. Nikoli se še ni zgodilo, da bi bila škoda zaradi požara manjša, kakor izdatki za sredstva, s katerimi bi bilo mogoče to škodo preprečiti ali vsaj bistveno zmanjšati. Zgovoren primer za to trditev je požar v Mariborski tekstilni tovarni v letošnjem letu, ki je napravil škode za 100 milijonov starih dinarjev. Podobni in še večji požari so letos uničili imetje v skladišču Luke Koper, v skladišču LTH v Škofji Loki, v parketarni Verd na Vrhniki in drugod. V Induplati že dalj časa nismo zabeležili požara. Dobro organizirana gasilska edinica ter gasilsko-stro-kovno usposobljenost naših sodelavcev je bistveno vplivala na takšno stanje. Prepričani smo, da bomo vprašanju požarne varnosti tudi v prihodnje posvetili tisto pozornost, ki ji gre, predno bi bilo prepozno. Pogostita v dvajsetletnikov V petek 15. septembra so bili gostje delavskega sveta Induplati vsi tisti naši sodelavci, ki delajo v tovarni že dvajset let. Vabilo na skupno kosilo in tovariški razgovor z obujanjem spominov na preteklost, je v našem vsakdanjem življenju postalo tradicionalno. Letos je bilo povabljenih triinšestdeset "dvajsetletnikov«. Razen petih so prišli vsi (izostali so torej le bolniki). Organizatorji so zbrali strelišče kot najprimernejši prostor, kjer lahko hkrati gostijo večjo družbo. Gostom je spregovoril direktor Kamilo Marine in jim uvodoma čestital k jubileju. Omenil je nadalje, da je sedaj že preko 25 °/o tistih sodelavcev v podjetju, ki delajo v Induplati dalj, kot 20 let. Ti sodelavci predstavljajo jedro in tisto silo v podjetju, ki je zgled ostalim. Graditeljev tovarne skoro ni več med nami; na njihovo mesto so prišli mlajši, ki nadaljujejo delo za napredek in dobrobit vseh. "Vi ste učitelji mlajšim«, je rekel direktor, »v tem je moč za prema- govanje težav. Živimo v izredno težavnih časih, ko smo prekinili s tradicijo in času, ko nadaljujemo delo z lastnimi (tudi finančnimi) možnostmi. Delež, s katerim uspevamo premagovati težave, je tudi vaš in skupno delo je uspešno.« Ves čas, ko delamo v tej tovarni si želimo, da bi bila naša prihod-njost še lepša, je na koncu rekel Marinc in še enkrat čestital jubilantom. Z enakimi željami in čestitkami je nagovoril zbrane jubilante tudi predsednk delavskega sveta Lado Zabukovec. Navzočim je izročil nato pohvale kolektiva za prizadevno dvajsetletno delo in jih povabil na kosilo in tovariško popoldne. Prijetno razpoloženi gostje delavskega sveta so preostali čas popoldneva ostali v prijetnem pomenku in živo obujali spomine »na dvajset let«. Odveč je le razmišljanje mlajših, kako »daleč« je še do upokojitve čeprav je precej pomenkov ubralo tudi to pot. No. na kraju je bilo res vse prijetno in bo ostala pogostitev tudi letošnjim dvajsetletnikom v lepem spominu. Valji pred oplemenitilnico Letošnje praznovanje 17. septembra Slaba udeležba zaradi slabega vremena V soboto 16. septembra popoldne °b 16. uri je bilo v dvorani vse pripravljeno za pričetek proslave obletnice samoupravljanja. Kljub za-f^udi — prireditelji so čakali na boljši obisk — se je v dvorani zbralo kaj malo ljudi. Slabo vreme, ki je nagajalo prav v času, ko je bilo treba iti na proslavo, je bilo krivo, aa so se odzvali vabilu na proslavo le strokovnjaki iz tehnične službe ter prebivalci iz najbližje okolice. Zbranim je spregovoril direktor Marinc in med drugim rekel, da smo, kljub zaostrenim pogojem poslovanja, lahko z uspehi zadovoljni. Modernizacija našega strojnega par- il oži; Klešnik šel' organizacijsko-analitičnega oddelka Po odhodu doktor Franca Jerov-ca iz Induplati je bilo prosto delov-n°_ mesto šefa ekonomske službe v našem podjetju. Na ustrezni razpis, ki se je glasil za mesto šefa organizacijsko-analitičnega oddelka, kakor ga imenuje nova shema v Induplati, sta se prijavila dva kandidata. Upravni odbor je izbral tovariša Jožeta Klcšnika zato, ker je ustrezal zahtevanim pogojem in ker s<> tudi njegovi pogoji (stanovanje) ugodni za kolektiv. Jože Klešnik se je rodil leta 1931; v Induplati je nastopil službo januarja 1953. Prvo strokovno sposobnost je pokazal pri montaži strojev okroglo tkanje gasilskih cevi in k*l za tem nekaj časa vodja tega oddelka tkalnice. Zaradi sposobnosti Jo bil premeščen za vodjo fizikalne-Sa laboratorija in kasneje za vodjo nichansko-tehnološkc priprave dela. „ Tovariš Klešnik je končal Višjo solo za organizacijo dela v Kranju 'n je zatorej sposoben opravljati tudi novo delo. Člani kolektiva mu k napredovanju čestitamo in želimo »bilo uspeha. Urednik ka bo omogočila boljše in lažje delo in s tem posredno tudi boljše osebne dohodke. Izjemoma je zatajil tuji dobavitelj strojev, je naglasil direktor. Naročeni stroji so nared, še vedno pa ni urejeno z uvoznim dovoljenjem. Pričakujemo pa, je nadaljeval Marinc, da bo zadeva že v prihodnjih dneh urejena. Nekaj misli je direktor posvetil tudi našim osebnim dohodkom. Bili smo na vrhu med tekstilci, kar zadeva osebne dohodke. Danes je to drugače. Zadevo bomo uredili; posebna komisija pripravlja osnutek analitične ocene delovnih mest, ki bo na vpogled vsem in o katerem bo organizirana razprava vseh zaposlenih. Ko bo analitična ocena sprejeta, bo pričela veljati. Z njo ne bo dobil nihče manj, kot doslej. Več, kot predvideva povprečje bodo prejele predvsem tkalke, je poudaril direktor. Marinc je svoj govor zaključil z besedami; »Pomembno je, da je ko- V naši obratni ambulanti nadaljujejo s strokovnimi sistematičnimi pregledi. Skoro vsi smo že bili na takšnem pregledu (izjeme so lahko manj časa zaposleni) in vemo, da so v ambulanti ugotovili že prenekate-re bolezni in jih zato pričeli pravočasno zdraviti. Zdravstveni pregledi sodijo v preventivo, ki je cenejša kot kurativa, čeprav stane en pregled 141.80 N din. Osemindvajset tkalskih strojev v jadrovinskem oddelku je v soboto 9. septembra prenehalo delati. Posebna skupina delavcev jih je demontirala in zmetala na dvorišče, (zato so naredili v zid primerno luknjo, ki jo bodo po montaži novih strojev zopet zazidali). Stroji so brez vrednosti zato, so jih prodali kot staro železo. Pri Tekstilstroju v Zagrebu smo že naročili nove tkalske stroje (20 komadov), ki bodo montirani v najkrajšem času. Na teh strojih bomo stkali več in tako povečali naš dohodek, zato so solze zastarela stvar enako kakor izločeni stroji. Naše izdelke smo v poletnih mesecih pokazali obiskovalcem na ljubljanskem vinskem sejmu na GR in na zagrebškem jesenskem velesejmu. Na Gospodarskem razstavišču smo predvsem gostincem prikazali naše nove izdelke v paviljonu, kjer so razstavljale še tovarne SVILANIT, ZAPUŽE, IBI, BPT in STOL. V Zagrebu pa smo sklenili dogovor z Združenjem za napredek gostinstva in turizma in razstavljamo delno samostojno in delno kot dopolnilo lektiv, ki se bori za napredek, enoten, da svoje težave in želje obravnava v domači hiši, kjer edino lahko doseže soglasje in uresničitev predlogov. Zadovoljen, da ponosni praznujemo letošnji praznik vam s tem tudi čestitam in želim prijeten večer.« Na sporedu je bila nato samostojna glasbena prireditev ansambla, prof. Pavla Kosca s katerimi je nastopil tudi naš sodelavec in pevec Janez Grčar, ki je prejel od navzočih mnogo odobravanja za svoj nastop. Pred zaključkom proslave je predsednik sindikalne podružnice Marjan Slapšak razdelil zmagovalcem v športnih igrah, prirejenih v počastitev 17. septembra nagrade. Tekmovalci so se pomerili v kegljanju, streljanju in nogometu. Po končanem slavnostnem delu proslave je bila zabava, na kateri je za ples igral ansambel Pavla Kosca. Prijetna zabava je trajala do 24. ure. drugim (z našimi zavesami iz leacri-la). V veliki količini pa so naši izdelki uporabljeni tudi v paviljonu JUGODRVA in v montažni hišici JELOVICE. Nadalje smo sklenili, da bomo samostojno razstavljali tudi v Beogradu na sejmu MODA U SVETU ter na graškem jesenskem velesejmu. NEZGODE V AVGUSTU V avgustu so bile v podjetju 3 nezgode pri delu. Vse so bile lažje in so skupaj zahtevale 27 izgubljenih delovnih dni. Po obratih so bile nezgode prijavljene takole. Tkalnica Vrhovnik Milka (30), tkalka. Ko je rezala nitko v blagu, jo je kladivce tkalskega stroja udarilo na mezinec desne roke in ji ga poškodovalo (17 dni). Tončka Klemenčič (28), tkalka. Ko je hotela odrezati nitko na blagu, je šla z roko preblizu kladivca tkalskega stroja, zato jo je kladivce udarilo na noht sredinca desne roke (8 dni). Pripravljalnica Jože Mrvar, (17), delavec v pripravljalnici. Ko je vozil z ročnim vozičkom zaboj preje je stopil na žebelj, ki je bil v deski. Pri tem si je poškodoval stopalo desne noge (2 dni). Največ vprašanj o zaposlitvi in odločanju Skupina študentov in profesorjev iz ZDA je spraševala predstavnike našega kolektiva. Vprašanja in odgovore objavljamo v našem listu tako, kot so potekala. Skupina osemnajstih študentov iz raznih univerz Združenih držav Amerike in nekaj profesorjev iz njihovih visokih šol je pod vodstvom profesorja doktorja Abramsa obiskala v sredo 30. junija naš kolektiv. Njihov obisk v Jugoslaviji je študijskega značaja; zanima pa Ame-rikance predvsem naša samoupravna ureditev in reševanje nekaterih primerov. Razgovor je potekal bolj kot izmenjava mnenj o določenih vprašanjih, kakor v stilu množičnega intervjuja. To je tudi razlog, da mi niso poznani priimki spraševalcev, medtem ko bom pri odgovorih v nadaljevanju tega zapiska omenil, kdo je na vprašanja odgovoril in kaj. Naše goste je pozdravil šef kadrovske službe tovariš Ivan Deržič in pri tem navedel zgodovinski pregled nastanka in razvoja tovarne Indu-plati Jarše. Deržič je med drugim naglasil, da smo na osnovi analiz potreb tržišča zamenjali našo klasično surovino s sodobnejšo iz sin-tetike in temu primerno izmenjali tudi asortiment izdelkov. »To je zgodovina našega podjetja, povedana v zelo skopih besedah« je rekel Deržič, »prosim pa dame in gospode, da nas v nadaljnjem razgovoru vprašajo za stvari, ki bi jih želeli vedeti. Mi jim bomo radi odgovorili.« Vprašanje: Povejte razliko med vlogo Zveze komunistov in delavskim svetom predvsem glede vloge odločanja! Marjan Regent, ekonomist in sekretar OO ZK v Induplati: (brez prevoda je tovariš Regent odgovoril na vprašanje v angleščini, katero brezhibno govori.) Značilni sta dve obdobji Zveze komunistov. V prvem obdobju, iz prvih povojnih let, so komunisti neposredno odločali o našem družbenem in gospodarskem življenju. To je bilo potrebno zavoljo prevzema oblasti in zaradi nezadostne ekonomske baze, s katero je razpolagala naša država. V drugem — sedanjem — obdobju odločajo o teh vprašanjih samoupravni organi v gospodarskih družbenih in kulturnih institucijah. Zveza komunistov pa je slej kot prej aktivni idejni usmerjevalec vsega dogajanja. Vprašanje: Kako označujete vlogo Zveze komunistov po vprašanju posveto valno-usmer j evalnega dela ? Franc Jeraj, absolvent Višje šole za organizacijo dela in predsednik upravnega odbora Induplati: Samoupravno organi vodijo ekonomsko politiko na osnovi analiz. Pri tem iščejo pota za doseganje najboljših gospodarskih rezultatov, ki zagotav- ljajo potrebno produktivnost in pro-speriteto podjetja. Vprašanje: Kako pa deluje sindikat spričo delovanja samoupravnih organov in delom Zveze komunistov v podjetju? Marjan Slapšalt, absolvent sred-njetehnične šole in predsednik sindikalne organizacije v Induplati: Sindikat sodeluje z samoupravnimi organi in Zvezo komunistov sicer pa je osnovna naloga sindikatov zahtevati realizacijo sklepov in skrbeti za človeka. To dosežemo na sestankih, na katere vabimo predstavnike drugih organizacij, drugi pa vabijo naše predstavnike. Vprašanje: Kaj če ni dela za ljudi? Slapšak: Dogovorili smo se, da ljudi ne bomo odpustili. Če bi do takšnih primerov vseeno prišlo, se bodo začasno nezaposleni javili na Uradu za zaposlovanje, kjer jim bodo povedali, kje so prosta delovna mesta. Vprašanje: Odkod dobite denar za preusmeritev proizvodnje. Vam potrebna sredstva oskrbijo samoupravni organi, Zveza komunistov ali sindikat? Deržič Ivan, slušatelj Višje kadrovske šole in šef kadrovske službe v Induplati: Program našega dela pripravi razvojni oddelek. To je delo strokovnih služb, pri sprejemanju načrtov pa sodelujejo tudi vse ostale organizacije v podjetju. Menjava mnenj, kaj je analiza in kako najdemo najboljše zaključke, je bila daljša in jo je zaključil tovariš Deržič in pri tem rekel: Samoupravni organi sprejemajo samo načelne odločitve. Delo se nadaljuje pod vodstvom strokovnih služb. Vprašanje: Povejta nam prosim, odkod je vodilno osebje tovarne Induplati in kaj ste in odkod navzoči gospodje? Zanima nas, ali ste adrni-strativno delegirani v to podjetje oziroma kako drugače? Jeraj: V naslednjih letih planiramo avtomatizacijo našega dela in s tem skrčenje obstoječe delovne sile. Zaposleni so pretežno prebivalci iz okolice, so pa tudi iz drugih krajev in manjše število tudi iz drugih republik Jugoslavije. Vodstvo podjetja je zasedlo svoja mesta na osnovi ustreznega razpisa, ki navaja v vsakem posameznem primeru tudi pogoje za poedino vodilno mesto. Vprašanje: Kako bo potekalo zmanjšanje delovne sile? Jeraj: V manjšem obsegu računamo na naravno fluktuacijo delovne sile. Predvidevamo spremembo pokojninskega zakona, ki bo skrajšal potrebni čas za uveljavitev pokojnine. Vprašanje: Ali bosta lahko delavski svet ali uprava podjetja pomagala začasno nezaposlenim pri pridobitvi nove zaposlitve? Jeraj: Nekatere delavce bomo prekvalificirali, kolikor jih bomo pač potrebovali za proizvodnjo. Nekatere pa bomo zaposlili v sosednjih tovarnah. Vprašanje: Je kadrovska služba samostojni oddelek? Deržič: Je, ima pa komisijo, ki jo imenuje delavski svet. Takšne komisije imajo tudi ekonomske enote. Komisije odločajo o sprejemu novincev in premestitvah. Vprašanje: Če izločimo vse faktorje za zaposlitev odvečne delovne sile in če se tudi v drugih tovarnah avtomatizirajo, ali je sploh mogoče računati na prosta delovna mesta? Jeraj: V takem primeru bi res lahko prišlo do določenega problema. Tako je tudi v drugih gospodarskih organizacjah in tudi v ZDA. Vprašanje: Kako pa je urejeno vprašanje zaposlovanja novincev iz univerz? Deržič: To trenutno še ne predstavlja pomembnejšega problema. Vprašanje: Kako prekvalificirate ljudi? Deržič: Prekvalifikacijo dosežemo s primernimi strokovnimi tečaji, katere organiziramo po potrebi. Na posebno željo vodje skupine profesorja doktorja Abramsa so navzoči predstavniki podjetja Induplati povedali svojo biografijo in navedli pot, po kateri so prišli do sedanjih delovnih mest. Zanimivo je bilo vprašanje, ko so gostje hoteli vedeti, če so vsi vodilni imeli potrebno kvalifikacijo že pred nastopom delovnega mesta ali Razgovor sta vodila tovariš Jeraj, predsednik UO za skupino Induplati in dr. Abrams za skupino Amerikancev so se izšolali kasneje. Odgovorili so vsi tako, kot to dejansko je. Vprašanje: Ste po vprašanju formiranja cen za vaše izdelke svobodni? Jeraj: Za nove izdelke dobimo odobritev za predlagano ceno iz centralnega mesta v Beogradu, kjer spore ja jo ceno s podobnimi in konkurenčnimi izdelki in cenami. Za precej izdelkov pa lahko prosto oblikujemo ceno. Spretnost pri tem je naša stvar in zasluga. Vprašanje: Kolikšen delež denarja namenite od celotnega proračuna tovarne za osebne dohodke? Jeraj: V povprečju znaša ta delež petino našega bruto produkta. T° Pa ni fiksni izračun ampak niha glede na finančne rezultate podjetja. Vprašanje: Kako je urejeno z amortizacijo? Jeraj: Na osnovi zveznega pred-Pisg nam je poznana najvišja in najnižja stopnja amortizacije. Delavski svet pa sklene med tema mejama kolikšna je oziroma bo. Vprašanje: Kakšen vpliv ima Zveza komunistov v podjetju, ali samo ideološko-političnega ali tudi Strokovnega? Regent: Preko svojih članov v organih samoupravljanja skuša ZK doseči uveljavitev naprednih predlogov. Regent je nato pojasnil še delo OO ZK v podjetju. Prepozno, da bi lahko pismo vojaka Marka Zamana objavili v septembrski številki, nam je imenovani pisal iz Maribora, kjer služi vojaški rok. Objavljamo ga tokrat v prepričanju, da bodo bralci sprejeli ponatis pisma tako, kot je bilo namenjeno ~~ torej za praznik 17. septembra. Urednik Spoštovani! Po dolgem molku vas lepo pozdravlja nekdanji sodelavec — električar, sedaj vojak Marko. Odkar sem v Mariboru na od-služenju vojaškega roka, sem že spoznal življenje v uniformi; v marsičem se razlikuje od onega v ci-vilu. Včasih ni prav nič prijetno, a kmalu posije sonce in zbriše iz spomina ure, ki so počasi minevale. Misli večkrat »uidejo« v dobre stare case, ki jih ni več. Ustavijo se ob prijateljih, domu, prijetnih trenutkih ... Večkrat pomislim na čas, preživet med sodelavci. Vedno znova mi Je Prinesel tovarniški časopis vaše uspehe in težave, s katerimi sc srečujete, obenem pa še prijeten občutek, da niste pozabili na me. Najlepše se zahvaljujem za to uslugo. . _ p*b skorajšnjem prazniku vam Z('tim še veliko uspehov v pos-lo-Vanju in vas tovariško pozdravljam. Marko Zaman Maribor, dne 30. 8. 1967. Vprašanje: Formirate cene izdelkov glede na produkcijo in, ali je od tega odvisna plača delavca? Jeraj: Delavci so plačani po učinku — na enoto proizvoda. Vprašanje: Kako vpliva avtomatizacija na osebni dohodek? Jeraj: V tkalnici imamo še vedno enostavnejše stroje; če pa so že avtomatizirani, potem dela delavec na več strojih. Prosto so po tern vprašanju gostje pojasnili, kako je to urejeno v ZDA. Po njihovih izjavah odločajo o normi delavci sami. Vprašanje: Ali se delavci zanimajo za zunanje politične dogodke? Znano nam je, da se študentje na univerzah močno zanimajo za ta vprašanja. Regent: Tudi naši delavci se zanimajo za dogodke v svetu in za našo zunanjepolitično usmeritev. To zanimanje 'izhaja iz težnje po miru. Vi Amerikanci besede mir ne pojmujete v njenem polnem pomenu, ker že dolgo niste imeli vojne na domačih tleh. Pri nas pa so goreli naši domovi in umirali so naši očetje, bratje in sestre. Nam je mir potreben in si ga želimo, zato nam tudi ni vseeno, kaj se dogaja v svetu. Mi ne govorimo samo o miru ampak ga hočemo tudi imeti. Gostje so si nato skupno s predstavniki podjetja ogledali našo avtomatsko tkalnico in se nato zadovoljni z odgovori poslovili. Vprašanja in odgovore je prevajal v brezhibni angleščini študent Mitja Meršol, zapisek o vsem pa je priredil Otmar Lipovšek Udeleženci 3. ameriško-jugoslovan-skega seminarja NOGOMET V prvem krogu so nogometaši Indu-plati premagali v gosteh moštvo Dob z rezultatom s : 1 in se tako primerno o dolžili za poraz letos spomladi, ki je Jaršane stal »preselitev« v višji razred. Ze v drugi minuti igre je Pirš prisebno potisnil žogo v mrežo vratarja Doba. V sedmi minuti igre je to storil debitant v moštvu Šink. Do' polčasa je Pirš ponovil svoj podvig. V drugem deiu igre so igralci Doba presenetili našo obrambo in zmanjšali rezultat na 1:3. V teku igre pa so se vpisali v listo strelcev še enkrat Pirš in Šink ter Joško Je-retina. Naši igralci so nastopili kot homogeno moštvo, kar ne velja za nasprotnika, ki je igral sicer bojevito toda nepovezano. Dobljani si tako hudega poraza niso zaslužili. Za prvi nastop j e igralce pripravljal Janez Pogačar; v prihodnje pa bo igralce moštva Induplati treniral Hočevar iz Ljubljane. Trener je po enotnem mnenju edini, ki lahko zagotovi moštvu napredek, zato ga Jaršani zopet imajo. V drugem krogu so se v nedeljo 10. septembra srečali naši nogometaši na domačem igrišču z nogometaši TVD Partizana Mirna na Dolenjskem. Razigranim domačinom debitant iz Mirne ni bil kos Dve točki so si zato priborili igralci INDUPLATI in pri tem dosegli rezultat Takoj v začetku igre so gostje zapravili priložnost, da bi povedli. Kar so zamudili, so izkoristili domačini in že v tretji minuti igre vodili z 1 : a (Pirš). Pet minut kasneje je bilo 2:0, v trinajsti minuti 3 : o, nato 4 : 0. v trideseti minuti igre so potisnili žogo v mrežo vratarja Bonče gostje. Do polčasa so domači igralci zvišali rezultat na 6 : 1. V drugem polčasu so Jaršanom pošle moči; kljub temu pa so rezultat zvišali na 8:1. Tako visokega poraza si igralci Mirne prav gotovo niso zaslužili celo, če trdimo, da so bili kondicijsko bolje pripravljeni. Naši fantje so tokrat zaigrali dobro, homogeno in predvsem koristno. Nasprotniki iz Mirne so igrali kljub visokemu porazu fair in tako zapustili pri Jaršanih najboljši vtis. Sodnik je svoje delo opravil dobro. S šestimi točkami zaenkrat na prvem mestu, v tretjem krogu tekmovanja v NPL so nogometaši Induplati premagali v gosteh enajsterico Rakeka z rezultatom 1 : 0. Na blatnem igrišču so igralci obeh moštev zaigrali včasih nehote precej ostro. Zmaga Jaršanov — gol je zabil mladi Šink — je zaslužena in — nepričakovana. Dobra igra s Savo. Nasprotnik s Save je za Jaršane vedno neprijeten. To velja tudi za zadnje srečanje. Pritisk gostov na gol vratarja Bonče se je končal z nesrečnim avtogolom krilca Janeza Hafnerja. To se je zgodilo v 4. minuti. Nadaljevanje je prineslo Jaršanom tri lepe priložnosti za zadetek, ki pa niso bile izkoriščene. V 49. minuti igre je sicer pristranski sodnik le dosodil 11-metrovko, katero je F. Bleje realiziral v gol. Polovico drugega polčasa so gospodarili na igrišču igralci Induplati, potem je bila igra zopet enakovredna. Konec je pripadal gostom. Končni rezultat 1 : 1. V posamični igri so bili gostje boljši od Jaršanov; v kolektivni igri so bili boljši domači. Sodnik pa je bil zelo pristranski in videti je bilo, da želi zmago gostov. Po šestih tednih spet... Šest tednov ni bilo v podjetju nobene nezgode pri delu. Nekega ponedeljka v avgustu pa sta se zgodile dve popolnoma enaki nezgodi pri delu. Rako je do tega prišlo? Del tkalskega stroja se imenuje tudi kladivce in ravno to kladivce je dvema sodelavkama priščipnilo prst na roki (ob stroj). Obe nezgodi sta bili lažji. Vendar je pri tem zanimiv način in okolje, kako j,e prišlo do nezgode. Obe nezgodnici sta hoteli odrezati nitko v blagu, vendar sta to storili prekmalu, ko blago še ni prišlo do deske pred blagovnim valjem. Obstaja nevarnost pri V treh športnih igrah so se pomerili naši sodelavci, kdo je boljši. Sorazmerno največ gledalcev je pritegnilo tekmovanje v kegljanju. V »borbeni« igri se je pomerilo deset mož iz enote za vzdrževanje z desetino iz upravnih in strokovnih služb. Do konca srečanja negotov izid je pritegnil pozornost gledalcev, ki so vztrajali na kraju tekmovanja do konca. Zmagali so s šestimi podrtimi keglji več možje iz enote za vzdrževanje v postavi: Dušan Pirš, Franci Zibert, Pavle Šenk, Vinko Jagodic, Danijel An-dromako, Mirko Kašnik sen., Košenina, Andrejka Roman, Franjo Rihtar ter Nace Uršič. Streljanje z zračno puško je trajalo dva dneva. Zmagal je rutinirani strelec Miro Simič z 89 krogi. Na drugo mesto se je povzpel Ivo Sešek z 81 krogi, tretje Vstopi: 1. Franc Aleš, električar, vstopil 1. 9. 1967, 2. Franc Košenina, tekstilni tehnik, vstopil 12. 9. 1967, 3. Alojz Ručigaj, ključavničar, vstopil 12. 9. 1967. Izstopi: 1. Ivanka Herbaj, tkalka, izstopila 28. 8. 1967, 2. Albina Šušteršič, šivilja, izstopila 31. 7. 1967, 3. Olga Hribar, tkalka, izstopila 21. 8. 1967, 4. Marija Pintar, tekstilni tehnik, izstopila 31. 8. 1967, kladivcu tudi takrat, če se ustavlja stroj pri kladivcu namesto z ročico, kar je edino pravilno. Pri tkalskem stroju obstajajo še druge nevarnosti, predvsem ob izletu čolnička, pri snemanju valjev, pri utežeh ipd. Zato naj ta sestavek velja kot ponovno opozorilo na nevarnosti pri tkalskih strojih. Ob upoštevanju teh nevarnosti bo še manj nezgod v tkalnici, kar bo vplivalo na manj zastojev in na neprilike za posameznika ob nezgodi in po njej. Bodimo pri svojem delu previdni, zbrani in dosledni. Tako bo naše delo še varneje. mesto si delita z enakim številom krogov (79) Nace Uršič in Jernej Ručigaj, Dušan Žnidaršič pa je bil peti s 76 krogi. Streljanje je veljalo nekoč za množični šport. Skoda, da se sedaj ne tekmuje več tako pogosto, ker bi to pritegnilo več tekmovalcev kar velja predvsem za ženske, kjer je zmagala edina tekmovalka z 71 krogi. Darilo za zmagovalko je tako prejela Marija Juhant. V dežju so se v soboto popoldne pomerili še nogometaši. Fantje iz vzdrževalnih obratov so premagali nasprotnike iz tekstilnih oddelkov z rezultatom 4 : o. Zmaga je povsem zaslužena in — pričakovana. V zmagovalni enajsterici so igrali Brata Pavle in Danijel Šenk, Joško Jeretina, Uršič, Limoni, Marjan Zupan, Tomč, Juračič, Žnidaršič in Hinko Kušar jun. 5. dr. Franc Jerovec, šef ekon. službe, izstopil 31. 8. 1967, 6. Mirko Kašnik ml., ključavničar, izstopil 6. 9. 1967, 7. Berta Gornik, pomočnik sklad, preje, izstopila 6. 9. 1967, 8. Ivanka Ceglar, šivilja, dne 11. 9. 1967, 9. Ivanka Murič, natakarica v Poč. domu v Umagu, izstopila 21. 9. 1967, 10. Dušan Žnidaršič, ključavničar, izstopil 21. 9. 1967, 11. Pavle Šenk, ključavničar, izstopil 22. 9. 1967, 12. Ignacij Uršič, ključavničar, izstopil 25. 9. 1967. Ob bridki izgubi mojega moža Jožeta Bunarja se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi pomagali ob tej težki uri. Ker se ne morem zahvaliti vsakomur posebej velja ta, zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste mi nudili denarno pomoč. Posebej hvala sosedom in sodelavkam ter sodelavcem v tovarni. Hvala tudi vsem, ki ste mojega moža spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče v Radomljah. Žalujoči: žena Tončka sinova Joško in Tone V oseminštiridesetem letu starosti je v ponedeljek 11. septembra umrla naša sodelavka Ivanka Ceglar Članica našega kolektiva je postala pred nekaj več kakor štirimi leti. Zaposlila se je v konfekciji kot šivilja. Zaradi bolezni je morala letos v bolnico, kjer so ji zaman skušali pomagati. Zahrbtna bolezen je ostala tudi tokrat zmagovalec. Na zadnji poti smo jo spremili na pokopališče v Radomlje, kjer so se od nje poslovili skoro vsi njeni sodelavci iz obrata konfekcije, ter predstavniki podjetja in drugi. Pokojnico bomo ohranili v lepem spominu. Ob smrti mojega dobrega očeta Franca Orehka se zahvaljujem sodelavkam za cvetje, ki ste ga prinesli mojemu pokojnemu očetu v zadnji pozdrav Žalujoča hčerka Marija por. Svetlin Dob, septembra 1967 Ob nenadni izgubi našega dragega moža in očeta, sc iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem tovarne »Induplati«. Posebna zahvala sodelavcem konfekcijskega oddelka, ki so mojega nepozabnega moža spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili venec, nam izrekli sožalje, in se v tako velikem' številu poslovili od njega. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoča žena Marija Skok s sinovoma Prizor pred jarškim golom na tekmi Dob : Induplati Športne igre v počastitev sedemnajstega septembra