D Poštnina plačana v gotovinL Leto XII., štev. 268 L pravoištvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5 - Teieton št 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Selen-bur^ova ul 3l - TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova * cesta št 13. — Teletoo št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190 Računi pri pošt ček. »vodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 78 180 Wien št 105 241 LJubljana, četrtek 19. novembra I93I T3.ZL 1931 fr-at,--- prilog, Cena 2 Din Koalicija Brlining - Hitler na vidiku Položaji welmarske koalicije postaja zaradi vedno večjih uspehov Hitlerjeve stranke od dne do dne težavnejši voditelja nemških socijalistov dr. Bre*t scheida, ki je že napovedal marks stično fronto proti združenemu meščan stv-j. Breit-scheid je sicer kasneje do navil naoačno tolmačenje svojega govora, češ da nikdar ni govoril o kaki politični marksistični fronti, temveč o potrebi složnega nastopa vseh delavskih strank v obrambo skupnih isz-rednih interesov. Kljub umu pa ie v soci-jalistični stranki zelo omajano zaupanje da bi mogla njih stranka .loj tak-m; oko.i ščinami še dolgo podpirati sedanjo v'ado. Tako postaja notranje-oo^.čni položaj v Nemčiji vedno bolj zamotan. Gotove je samo to, da Hitlerjevci zaenkrat nočejo ničesar čuti o sodelovanju s Hu«enberjj'.vo stranko. Hugenberg ie predstavnik srare fevdalne Nemčije, zastopnik nemške vele-finance in veleindustrije. Hitler, čegar stranka se izdaja za delavsko stranko in se zavzema za uvedbo novega družabnega in gospodarskega reda v Nemčiji pa pravi, da ne more iti roko v roki z reakcijo. Pa tudi Bruning se kljub temu, da ga dogodki vedno boli ženejo proti desnici, boji sodelovanja s Hitlerjem, čeprav ie slednji v svoji gonji proti »črni reakciji« že zelo zelo popustil. Ni pa zameriti centrumu. če navzlic temu nima v nacionalistično stranko pravega zaupanja, ker misli, da so vse to samo sredstva za dosego cilja. Pred očmi jim je pač zgled stranke popolarov v Italiji, ki je pomagala dvigniti Mussolinija na oblast, ko pa je svojo moč utrdil, jo je razsnal in razbil. Vendar se vsak dan množijo v centrumu glasovi, ks zagovarjajo sodelovanje z nacionalnimi sociialisti. Zlasti prihajajo sprejemljivi glasovi iz vrst krščanskih sindikatov, ki se boje. da bi se Hitler če ne bi našel pomoči pri centrumu. slednjič le moral obrniti na Hugenberga in pod njegovim vplivom zavzel pot socijalne reakcije. Poleg tega se tudi program krščanskih so-cijalistov in nacijonalnih socijalistov v marsičem ujemata: tako v zahtevi po državni kontroli nad bankami, preureditvi delniškega prava, v borbi proti prevelikim plačam in borzni špekulaciji. Briiningova prisotnost v desničarski vladi pa bi bila vsekakor neobhodno potrebna, da se malo potolaži porazen vtis, ki bi ga gotovo taka vlada prve čase zbudila v inozemstvu. Hitler gre sedaj smotreno za svojim ciljem, da si pribori oblast. Čim popusti cen-trum, je nacijonalistična vlada v Nemčiji na vidiku. A centrum se zadnje čase vedno bolj pomika proti dsnici. Berlin, 18. novembra, sj. Zadnji dogodki v Nemčiji, zlasti pa izid volitev na He-senskem, so zope-t spravili v ospredje vprašanje desničarske vlade, ki bi jo tvorila koalicija centruma in nacijonalnih socialistov. Znano je sicer, da med Hitlerjem in Briiningom nikdar niso vladali prav prisrčni odnošaji in je sedanja vlada tudi vse storila, da desničarski radikalizem zatre. ali mu vsaj kolikor mogoče zavre razvoj in otežkoči razmah. Vendar pokažejo kljub temu vsake nove volitve porast Hitlerjeve stranke in razkroj strank wehnarske koa Iicije, ki ie danes na vladi, tako da bosta pod pritiskom politične stvarnosti morala slednjič Hitler in Bruning v svojih osebnih averzijah le popustiti. Z vsakim dnem postaja namreč jasnejše, da se radikalnega vala, ki je poplavil Nemčijo, ne bo dalo več zajeziti in Bruning bo stal lepega dne pred alternativo: ali koalicija z desnico ali demis;ja. To bo vsekakor za Briininga silno težka preizkušnja, kajti Hitlerjeva stranka predstavlja nemirne in neurejene sile povojne Nemčije ter resno nevarnost za mir in red Evrope. Razne tajne in javne sile so že na delu. da bi prišlo čimprej do take koalicije. Pa tudi Hitler sam skuša odstraniti vse ovire ki so na poti sodelovanju med narodnim' socialisti in centrumom. Že za časa posle 1-niega zasedanja parlamenta ie bilo opažati čudno izpremembo v njegovi taktiki. Nemška javnost od tedaj še ni slišala tako pomirljivih besed, kakor jih je o priliki zadnjega zasedanja nemškega državnega zbora rabil Hitler za Briininga. Pa tudi v drugih taborih se od tedaj mneže glasovi, ki se zavzemajo za desničarsko koalicijo Naivnetejši pobornik za novo politično siper ie prometni minister Treviranus. ki je sicer šef samo majhne in neznatne stranč-ce ki pa velja kot zaupnik Hindenburga »r Briininga za izredno vplivno osebo v renv %kem javnem življenju. Tudi socialisti sami, ki držijo sedanjo vlado, ne upajo več v dolgi obstij današnje koalicije Neosnovano očitajo vlad' da i" ona sama zakrivila naglo napredovanje narodnih socialistov, ker ni bila nikdar proti njim dovoli energična. Socialisti, k: čutijo da je nacionalistični pokret v Drvi vrsti naperjen proti njim. zahtevajo ssdai od vlade. da vendar enkrat odkrito pokaže, al' hoče odločno nastopati proti nacionalistom in prenehati s svojo dvorezna po1:tiko. V zvezi z novim političnim stanie-n ie govor Italijanske skomine po ameriškem posojilu Grandijeva posvetovanja v Washingtonu - Njegove izjave novinarjem - 0 reviziji mirovnih pogodb niti besede - Grandijeva gospodarska misija v Newyorku "VVashington, 18. novembra, d. Včeraj zjutraj je imel Grandi na vse zgodaj konferenco z državnim tajnikom za zunanje zadeve Stimsonom. Konferenca je trajala dve uri. Politika sta si obrazložila svoji stališči o perečih mednarodnih vprašanjih. Dopoldne je Grandi obiskal ameriško nacionalno pokopališče in položil venec na grob Neznanega vojaka. Nato se ie sestal s predsednikom vrhovnega sodišča Hug-liesom, s katerim ie imel krajši razgovor, še pred poldnevom se je ponovno srečal s Stimsonom, ki mu je predstavil ameriške novinarje, ki imajo navado, ob torkih prihajati k ameriškim državnikom po intervju ve. Grandi je sprejel novinarje in jim razložil italijansko politiko o razorožitvi, o vojnih dolgovih in reparacijah. S slabo prikritim znanim namenom, je Grandi novinarjem zatrdil, da italijanska vlada ni zmanjšala svojih naporov, da bi dosegla sporazum s Francijo o pomorskih silah obeh držav. V zvezi z vojnimi dolgovi in reparacijami je Grandi omenil Mussolinijeve besede. da sta ti dve vprašanji med sabo neločljivo združeni in da je treba spremeniti tudi drugo, če se na kakršenkoli način spremeni prvo. Nadalje je hotel Grandi govoriti o londonski konferenci, ker pa je neki novinar institiral na tem, da bi povedat kaj bolj določnega o vprašanju francosko-italiianskih pogajanjih, je minister odgovoril: »Italija je prepričana, da ie sporazum potreben in da bi ga vsi pozdravili. Zato se tudi stalno prizadeva, da bi dosegla konkretne rezultate za to vprašanje.« Direktnemu odgovoru na vprašanje o reviziji mirovnih pogodb se je Grandi izognil s priložnostno frazo. Grandi je končno govoril o razorožitvi fn sedanjem premirju v oboroževanju. Ko so ga novinarji vprašali po vsebini njegovih razgovorov z dr. Briiningom v Berlinu, Grandi ni hotel dati nikakršnega pravega odgovora. Dejal je le. da se Bruning trudi na vse mogoče načine, da hi olajšal sodelovanje med evropskimi drža-vami. Berlin, 18. nov. č. V Berlin je prispela iz NVashingtona vest, da je italijanski zunanji minister Grandi prišel v Ameriko le, da preskrbi rimskemu režimu ameriško posojilo, ki ga v Italiji smatrajo sedaj za edini izhod iz sedanje gospodarske krize Ta svoj namen je Grandi jasno pokazal tudi pri svojem včerajšnjem sprejemu ameriških novinarjev, ko je ponovno omenil, da pojde prihodnji teden v Newyork, da se tam sestane z ameriškimi bankirji. Italijo so državni finančni razlogi prisilili, da so v zadnjem času njeni diplomatski zastopniki po vsem svetu razglašali svoj pacifizem in svojo pripravljenost sodelovati z Zedinjenimi državami za razorožitev. Spiloh se je italijanska diplomacija dolgo pripravljala za svoj odločilni korak v Newyorku. Celo Grandijevo potovanje v Berlin je deloma služilo temu namenu Grandi in Bruning sta se sporazumela, da bosta Nemčija in Italija postopali z enakimi metodami in postavili enake zahteve na bližnji razorožitveni konferenci v Ženevi. Grandi namerava sedaj za nem-Sko-italijanski razorožitveni blok pridobiti še Zedinjene države. S takšno politiko je obenem računal, da se bodo Italiji obenem izpolnile njene skomine po ameriških dolar j i h. Toda med tem je bil tudi Laval v Wa-shingtonu in je preprečil Grandijeve načrte, kar so priznali celo prizadeti berlinski diplomatski krogi. V Washingtonu so Grandi ju dejali, da je potrebna v prvi vrsti poštena rešitev francosko-italijanskega pomorskega problema in da bodo šele potem pristali na razgovore o italijanskih željah o ameriško-italijansko-nemški razorožitveni politiki in o eventuelnem ameriškem posojilu, ki ga želi rimski režim. Tržaški komunisti pred fašističnim posebnim sodiščem Rim, 18. novembra d. Posebno sodišče za zaščito države je včeraj sodilo skupino antifašistov iz Trsta, ki so bili obtoženi komunizma. Med 12 obtoženci je bilo pet Slovencev. Branili so jih trije odvetniki, štirje so bil oproščeni, Lakovič je bil obsojen na 5 let, Skedel na 4 leta in 2 meseca, Fissi in Pertot na 3 leta. Bevi!acqua na 2, Rudež in Pavlič vsak na poldrugo leto, Budin pa na leto dni zapora. » 1 ; M i VE SB Naročnina znaš« mesečno 45 — Din. za inozemstvo 40 — Dia Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122. 3123 3124 3125 in 3124 Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon kt 2440 tpoooči 2582) Celje: Kocenova al 8 Telef št 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu VELIKA AKCIJA ZA OMILJENJE BREZPOSELNOSTI V zvezi z akcijo Društva narodov za pobijanje brezposelnosti bo predlagala vlada izvedbo velikih javnih del — Stroški bi znašali okrog 4 milijarde — Za izvedbo bi bilo potrebno mednarodno posojilo s posredovanjem Društva narodov Beograd, 18. novembra. M. v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje se je vršila danes pod predsedstvom ministra za socialno politiko dr. Marka Kostrenčiča konferenca zastopnikov vseh gospodarskih ministrstev. Razpravljali so o velikih javnih delih mednarodnega značaja, ki bi se mogla izvršiti v naši državi s pomočjo mednarodnega posojila. To posojilo bi posredovalo Društvo narodov v zvezi s svojo akcijo za pobijanje brezposelnosti. Konference so se udeležili strokovni uradniki vseh v poštev prihajajočih ministrstev. Naloga konference je bila, da pred vsem prouči, kakšna in katera javna dela bi se dala izvesti v naši državi. Na podlagi sklepov te konference bo minister za socialno politiko da! odgovor na vprašanja Društva narodov, čegar posebna komisija bo nato proučila tehnično stran predlaganih del ter njihov mednarodni značaj in gospodarsko važnost. Na konferenci se je razvila o stavljenih predlogih zelo zanimiva strokovna razprava. Zastopniki posameznih ministrstev so z globokim poznavanjem prilik in z odlično dokumentacijo posegli v razpravo, tako da ie dobilo ministrstvo za socialno politiko na podlagi te konference iasno sliko ter bo moglo staviti o tem važnem vprašanju Društvu narodov konkretne predloge. Med raznimi predlogi, o katerih je razpravljala ta konferenca, je bilo več predlogov, ki zaslužijo posebno pozornost. Med te predloge spada zlasti tudi predlog o ureditvi moderne avtomobilske ceste, ki bi vodila od Jesenic preko Ljubljane Zagreba In Beograda do Soluna in od tam dalje do Carigrada. Druga cesta bi šla od Zagreba do Sušaka, odnosno do italijanske meje, tretja cesta od Beograda preko Pančeva proti Bukarešti, četrta od Beograda preko Osjeka do madžarske meje, peta od Niša proti Sofiji, šesta od Zagreba preko Varaž-dina In Maribora do avstrijske meje in naposled še velika mednarodna cesta, ki bi vodila od Sušaka ob morski obali do Ko-tora in od tam naprej do albanske meje. Skupna dolžina teh cest bi znašala okrog 2800 km. Stroški bi znašali okrog dve milijardi dinarjev. Vsa ta gradbena dela, naj bi se izvedla v dobi šestih let, računajoč pri tem na leto 200 delovnih dni. Na ta način bi se lahko zaposlilo dnevno okrog 33.000 delavcev. Druga skupina javnih del bi obsegala gradnjo železniških prog. Poleg jadranske proge je zamišljena gradba nove proge, ki bi šla od Kičeva preko Majdanbega. Stubika, Kraljeva do Negotina. Stroški za gradbo te prosre bi znašali okros 560 milijonov Din, delo pa naj bi se izvršilo v treh letih. Pri gradbi te proge bi se dalo zaposliti dnevno 5 do 6 tisoč delavcev. Z gradbo te proge bi bila ustvarjena cenejša tranzitna proga mod Francijo, Italijo in Jugoslavijo na eni ter Ru-munijo in Rusijo na drugi strani. Ta proga bi bila obenem del mednarodne železniške proge ob 45. vzporedniku, ki vodi od Bor-deauxa preko Lyona, Trsta, Ljubljane, Zagreba. Beograda in Bukarešte v Odeso. Med ostalimi predlaganimi javnimi deli ie bilo predlagano tudi izsušenje Skadrskega jezera. Pri tem je zainteresirana tako Jugoslavija kakor Albanija. Stroški bi znašali okrog 700 milijonov Din. Z izsušitvijo Skadrskega jezera bi se pridobilo mnogo 10 tisoč hektarov plodovite zemlje, kar bj bilo velike važnosti za pasivne pokrajine v zet-ski ba novimi in v južnem delu primorske banovine. Razpravljalo se je tudi o gradbi modernega pristanišča na Dunavu in Savi pri Beogradu. Stroški bi znašali okrog 500 milijonov Din. V zvezi s tem se je razpravljalo tudi • gradbi prekopa med Dunavom in Egejskim morjem ter o regulaciji Morave in Vardarja, s čimer bi se omogočila na obeh teh rekah rečna plovba. Ta predlog se je sprožil že leta 1909. in znano je. da so se s tem načrtom resno bavili tudi Nemci za časa svetovne vojne. Dolžina te vodne poti bi znašala okrog 610 km. Stroški bi znašali okrog 812 milijonov Din. Za gradbo teh prekopov bi se omogočila direktna plovba od izliva Rena do Soluna. S tem bi se skrajšala morska pot preko Gibraltarja v Indijo za več tisoč kilometrov. Vrhu tega bi se pokazale tudi razne druge gospodarske koristi, ker bi regulacija Morave in Vardarja preprečila vsakoletne poplave, razen tega pa bi se moglo ob vsej progi zgraditi več električnih central v svrho elektrifikacije .posameznih pokrajin. V zvezii s tem predlogom o izsušifcvi Skadrskega jezera je bil stavljen tudi predlog za izsušitev Kosovega polja v Hercegovini. Stroški za to bi znašali okrog 31 milijonov. Delo bi se lahko izvršilo v najkrajšem času, pridobilo pa bi se s tem nad 4000 hektarjev izredno plodovite zemlje, ki je v teh krajih še posebno primanjkuje. Ministrstvo za socijalno politiko bo na podlagi teh predlogov v najkrajšem času sestavilo odgovor za Društvo narodov ter predložilo obenem konkretne predloge. Japonska ofenziva v Mandžuriji Japonci so porazili čete generala Ma ter zavzeli Angan- v« • /1« o ci m Ucikar Pariz, 18. nov. g. Dočim si v krogih Društva narodov mrzlično prizadevajo, da bi dosegli sporazum med Kitajci in Japonci, se vrši v Mandžuriji ogorčena bitka. Po semkaj prispelih vesteh so japonske čete po napadu oddelkov kitajskega vrhovnega poveljnika generala Ma, pričele na fronti ob reki Noni nepričakovano protiofenzivo in so porazile Kitajce. Čete generala Ma so se popolnoma razpršile in beže proti Cicikarju ob vzhodno kitajski železnici. Tudi to mesto je že neposredno ogroženo. Artiljerijski ogenj Japoncev postaja vedno intenzivnejši. Važno železniško križišče Anganči so Japonci že zasedli. Kitajci so na begu pognali v zrak železniški most pri Snalinu, zaradi česar je japonsko napredovanje nekoliko zastalo. Pri Taonanu so Japonci odrezani od vseh zvez s četami, ki jim slede. Na bojnem polju vlada izredno hud mraz nad 20 stopenj pod ničlo z ostrimi severnimi viharji. Japonci kljub temu korakajo z vsemi silami naprej im so dospeli že pred Tašin. Mukden, 18. novemlbra, g. Japonske čete se v naglem pohodu približujejo mestu Oi-oTcar, ki ga popolnoma po načrtu obkolju-jejo. Njihovi oddelki so po močni artiljerijski pripravi ob 9. zvečer krajevnega časa zavzeli Cicikar ter pognali Kitajce v beg. S tem &o Japonci prodrli tudi v severno Mandžurijo ter imajo potemtakem v rokah najvažnejše gospodarsko križišče Mandžurije in vojaški glavni stan Kitajcev. S tem je manidžunski 6por dosegel višek, ker bo imelo zavzetje mesta Cicikar bržkone za posledico protest sovjetske Vlade. Tudi južno od vzhodno kitajske železnice divja huda bitka, v kateri sodeluje 20.000 Kitajcev in cfcoli 5000 Japoncev. Po japonskih virih so sicer napadli Kitajci, toda Japonci eo jih odbiti. Kakor se ie izveddo, je japonski generatlmi štab odposlal še eno divizijo japonsfriih čet v Mandžurijo. Kakor govore, je kitajski vrhovni poveljnik generali Ma, ki je bil doslej pravi junak dneva, ne* znamo kam pobegnil Nemčija na poti h konsolidaciji Po angleški sodbi se je Nemčiji posrečilo prebroditi najhujše težkoče in prihaja njeno gospodarstvo v normalno stanje dočnosti in da se bo dr. Briiningu ter nje» govi vladi posrečilo rešiti državo pred najtežjo katastrofo in povesti nemški narod na pot lepše bodočnosti. Dejstvo, da ima v inozemstvu okrog 20 milijard mark kratkoročnih in dolgoročnih posojil, daje Nemčiji tudi veliko prednost pri pogajanjih za novo ureditev reparacij. Izboljšanje gospodarskega položaja v Nemčiji je vplivalo tudi na desničarske kroge, ki hočejo sedaj za vsako ceno priti v vlado. Mirno se lahko že sedaj trdi, da prehaja življenje v Nemčiji v normalen tok in da se bo Nemčija prva rešila vseh posledic svetovne vojne in svetovne gospodarske krize. Pred važnimi izpremem-bami v rumunski vladi Bukarešta, 18. ncv. M. V najkrajšem času bo izvedena preosnova rumunske vlade. Voditelj' vseh političnih strank so prejeli včeraj poziv, naj se do danes zvečer izjavijo aii so pripravljeni sodelovati v novi vladi, ki bi imela zopet strankarsko obeležje. V pozivu se poudarja, da je vlada g. Jorge dokončala svojo nalogo, ki je obstojala pred vsem v konvertiranju kmečkih dolgov in v sanaciji državnih financ. Novo vlado naj bi sestavljal-' utfled-ni politiki. V krogih opozicije zatrjujejo, da je sedanja vlada prisiljena odstopiti, ker v parlamentu nima več večine. Glavni steber sedanje vlade je bila skupina Duce ki šteje 81 poslancev Duca pa je pred par dnevi obvrstil Jorgo, da njegova skupina ne bo vec*podpirala vlade, marveč da preide v opozicijo Ni še znano, kako stališče bodo zavzele ooedine stranke k tem načrtom, vsekakor n* smatrajo izpremembe v vladi za neizogibne. Pariz, IS. novembra g. Nemški poslanik Hosch je dopoldne izročil francoski vladi besedilo pisma, v katerem prosi Nemčija za sklicanje konzulta-tiivnega odbora po Youngo.vem načrtu. Pismu je priloženo obširno gradivo, ki izčrpno pojasnjuje finančni položaj Nemčije. Besedilo nemškega .predloga se zaenkrat čuva strogo taj.no. V reasumeju gospodarskega ekspozeja o položaju Nemčije se ugotovalja, da se bo istočasno z uradnim odborom strokovnjakov mednarodne banke za plačila vršilo v Basiu tudi novo zborovanje bankirjev za podaljšanje kreditov. V uewyorških bančnih krogih zagotavljajo v zvezi s tem, da je sodelovanje Amerike pri proučevanju nemške plačilne zmožnosti zagotovljeno. London, 18. novembra, v. »Times« objavlja obširen članek o gospodarskem položaju Nemčije. Pisec ugotavlja, da zavzema danes Nemčija med izvoznimi državami prvo mesto ter ie prehitela celo Anglijo in Ameriko. V avgustu je znašail v Ameriki izvoz po vrednooti 23 milijonov, angleški 29, nemški pa 40 milijonov funtov Na drugi strani je nemški uvoz tako padel, da izkazuje trgovinska bilanca visoko aktivnost. Po sedanjem razvoju nemške zunanje trgovine bodo aktiva nemške trgovinske bilance znašala nad 3 milijarde mark. Pri vsem tem pa je treba še upoštevati, da izvaža Nemčija v pretežni večini gotove izdelke, kar ji daje maksimalni zaslužek ter omogoča Intenzvino izkoriščam je kapitala. Spričo takega položaja se Nemčiji nastopajoče zime ni bati ter bo m.iogo lažje kakor druge industrijske države prebila grozečo krizo kljub naraščanju brezposelnosti. neurejenosti in nesigurmosti odnoša-jev do inozemstva. Ta izreden uspeh Nemčije na gospodarskem polju je pripisovati v prvi vreti ra-cijonalizacir nemške industrije. Vse kaže, da je Nemčija že na pragu boljše bo- Nesoglasje med Lavalom in Briandom Pariz, 18. nov. d. Včerajšnji prvi dan parlamentarne debate o francoski zunanji politiki je potekel brez večjega zanimanja. Zbora lica je bila večji del debate prazna ter so se poslanci v stranskih prostorih največ razgovarjali o senzaciji dneva, namreč o poostritvi nasprotstev v vladi sami. Zvedelo se je namreč, da obstojajo med Lavalom in Briandom znatne razlike v na-ziranjih. O vzroku tega nesoglasja so mnenja zelo različna. Nekateri trdijo, da si želi Briand preosnovo vlade v levičarski smeri, drugi pa, da se hoče Laval znebiti sedanjega zunanjega ministra s pomočjo viadine krize ter sam prevzeti njegovo mesto. Pojavile so se tudi druge govorice. Tako se govori, da išče Laval primerno priliko za padec svoje vlade, da bi napravil na ta način mesto vladi Tardieua in Flandina. Težkoče, na katere je Laval naletel v sedanji vladi, so baje tako veHke, da je njegova aktivnost zlasti v zunanjepolitičnem pogledu zelo ovirana. Pariz, 18. novembra AA. Vesti, ki so snoči iznenada pričele krožiti po Parizu o zdravstvenem stanju Brianda, niso točne. Uradni krogi potrjujejo, da je Briand prisostvoval popoldanski seii -parlamenta, da pa ni padel v nezavest. Tudi mu ni zastajalo dihanje, kakor so nekateri trdili, pač pa je bil utrujen zaradi velike vročine v poslopju oarlamenta. Iz parlamenta je Briand odšel v palačo zunarries-a ministrstva, kier je imel dališi sestanek z japonskim veleposlanikom v Parizu. Obsodba hitlerjevcev zaradi umora komunističnega poslanca Hamburg, 18. novembra AA. Razprava zaradi umora hamburškega poslanca je trajala 14 dni. Vodja nacionalno socialistične patrulje Jansen je bil obsojen na 7 let ječe, njegov tovariš Bammel na 6 let, tretji obtoženec Hoeckemeier, ki je bil oddal na komunističnega poslanca smrtne strele, pa na 7 let ječe. Konvencija o italijanskem vinskem uvozu v Francijo Rim, 18. novembra d. V palači Chigi sta državni podtajnik pri zunanjem ministrstvu in francoski poslanik Beaumarchais podpisala francoskoitalijansko kovencijo o uvozu italijanskih vin v Francijo. Pogodba določa dve perijodi za uvažanje italijanskega vina v Francijo. V prvi dobi, to je do aprila 1932, bo veljal v Franciji za italijanska vina prehoden režim. Za ta čas bo uvoz kontingentira^ in bo podvržen najnižji francoski vinski carinski tarifi, v drugi perijodi se bo pa kontingent nekoliko povečal. Pogodba b-> stopila v veljavo bržkone že po desetih dneh. Razpis uradniških mest v resoru kmetijskega ministrstva Beograd, 18. novembra p. Ministrstvo za kmetijstvo je razpisalo natečaj za večje število uradniških mest v tem resoru. Za vsa mesta se zahteva poljedelska fakulteta. Podrobnosti natečaja so objavljene v »Službenih Novinah«. Iz državne s!«žbe Beograd, 18. novembra p Za apotekar-ja državne bolnišnice v Liubljani je imenovana mgr. pharra. Vida Fink, ki je bila dosedaj pri banovinski bolnišnici. Jugoslovenske voli tve v evropski luči Inozemski listi še vedno razpravljajo o izidu naših volitev in njihovem pomenu za našo notranjo in zunanjo politiko Inozemski listi se še vedno bavijo z izidom jugoslovenskih volitev in njihovim pomenom ne le za Jugoslavijo, temveč za vso Evropo. Listi podčrtavajo, da pomenijo naše volitve, slično kakor angleške, okrepitev pozitivnih sil v Evropi in zato važno pridobitev za mednarodno konsolidacijo. Danes navajamo še nekaj izvlečkov iz inozemskih listov in revij. Znana pariška revija »L' Europe Nou-velle« objavlja daljši članek, v katerem pravi med drugim: Izid volitev predstavlja nesporno velik uspeh za vlado. Ker z neke strani ugovarjajo, da zaradi določb volilnega zakona narodna volja ni prišla do pravega izraza, je treba pribiti, da je opozicija potem, ko se med seboj ni bila mogla zediniti za skupen nastop, polagala vso nado na volilno abstinenco. Toda tb je bil prazen up, število volilcev, ki so se udeležili volitev, je neprimerno večje, kakor pa je bilo pri zadnjih volitvah leta 1927, ki so se vršile pod strankarskim režimom in na podlagi stare ustave. V Beogradu je tokrat glasovalo 31.500 volilcev, a 1. 1927 samo 18.000. V Zagrebu je prišlo tokrat na volišče 23.204 volilcev napram 19.630 leta 1927, ko je bil tam še Radič. Ljubljana je dala tokrat 13.464 glasov napram 10.101 pri zadnjih volitvah. Volilna udeležba v primeri s številom volilnih upravičencev je po banovinah dokaj različna ter se giblje med 30 odstotki v primorski banovini, kjer je bilo na dan volitev skrajno slabo vreme, in 83 odstotki v moravski banovini. Povprečno se je udeležilo volitev v vsej državi 65 odstotkov. Spričo kritične dobe, v kateri se nahaja Evropa in ves svet, lahko črpa Jugoslavija iz izida teh volitev velike garancije miru in stabilnosti. Pariški »L' Ordre« piše: Jugoslovenski narod je na zadnjih volitvah odobril režim narodnega in državnega edinstva., ki ga je uvedel 6. januarja 1929 kralj Aleksander, da bi se s tem napravil konec bratomorni borbi politikov, ki so dovedli državo na rob propasti. Na zadnjih volitvah je jugoslovenski narod jasno izrazil svojo čvrsto voljo, da hoče zedinjen živeti pod vodstveni svojega kralja, heroja iz velike svetovue vojne. S svojo impozantno udeležbo pri volitvah je jugoslovenski narod zlasti odobril tudi administrativno reformo od 3. oktobra 1929, s katero je bila država razdeljena na banovine in dobila sedanje ime Jugoslavija, s čimer je jasno izraženo, da tvori nedeljivo celoto. Bivša kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pa je s tem tudi jasno izrazila svojo voljo, da hoče živeti v miru in slogi. Zato važnost teh volitev daleč presega okvir jugoslovenske politike; . po angleških volitvah dokazuje tudi ta dogodek, da še obstoje v Evropi solidni elementi, ki pravilno pojmujejo nevarnost de-magoške, vso sodobno civilizacijo ogražajo-če politike. Bruseljski Ust »Vingtieme Siecle« objavlja izide volitev, analizira sestavo nove Narodne skupščine in pravil dalje: Nekatere bivše stranke so se abstinirale pri teh volitvah, ker se niso mogle zediniti za skupen program in enoten nastop pri volitvah. Volitve so pokazale, da v Jugoslavija ml več mesta za take stranke. Volilci so se jasno izjavili za opozicijo ali pa za jugoslovensko idejo, ki bo osnova programa nove veLike nacionalne stranke. Vlada bo imela v novi Narodni skupščini potrebno zaslombo za izvedbo svojega zelo obsežnega programa. S stališča zunanje politike predstavlja močna zedinjena in delovna Jugoslavija važen element zlasti za ozdravljenje Balkana. Bukareški »Vitorul« objavlja v celoti uvod ml članek pariškega »Tempsa« o pomenu volitev v Jugoslaviji. »Cuventul« prinaša članek znanega političnega publicista Vladimira Jonesca, ki pravi med drugim: Dne 8. novembra so se vršile v Jugoslaviji prve volitve pod novim režimom in ria osnovi nove ustave. Volitve so potekle v vzornem redu. Sodelovali so pri njih odlični vodilni predstavniki bivših političnih strank, kar dokazuje, da se je nekdanja politična borba pomirila ter da vse pozitivne sile manifestirajo čvrsto voljo za sodelovanje pri konsolidaciji države. Impozantna udeležba volilcev je najboljši dokaz ,s kakim zadovoljstvom je narod sprejel reforme, ki jih je izvedel sedanji režim, in kako je vse prebivalstvo hvaležno svojemu vladarju za njegove velike državniške čine, s katerimi so biie onemogočene vse parlamentarne in politične intrige. Enodušna manifestacija narodne volje pri teh volitvah dokazuje, da je narod odobril in formalno sankcijomral akcijo kralja Aleksandra ter izrazil zaupanje v novo ustavo ter v siosobnost in stabilnost novega režima. »Epocha« slika nedeljske volitve kot plebiscit za politiko sedanje vlade in za narodno in državno edi.nstvo. Proti političnemu terorju v Nemčiji Hitler informator notranjega ministr: Gronerja — Komunistična propaganda v nemški vojski no gradivo, ki ga ho skrbno proučil. Poseb« no pozornost je treba posvetiti razkroje- valni propagandi komunistične stranke, ki se širi v velikem obsegu v državni hrambi in policiji. V političnih krogih je vzbudilo pozornost, da je notranji minister Groner imenoval izmed strank, ki vrše politična na-slstva, izrccno le komunistično stranko in da je povsem zamolčal nasilstva narodnih socialistov. Zdi se, da je državnemu notranjemu ministru, ki je obenem tudi vojni minister, povsebno neprijetna komunistična propaganda v državni hrambi, te more od državljanov le tedaj pričakovati spoštovanje avtoritete države, če so prepričani, da imata zakonodajna in ekse-kutivna oblast enotno voljo. Nevarnosti, ki prete državi in posameznim deželam, zahtevajo čim ožje sodelovanje med državno upravo in deželnimi upravami. Treba ie obvarovati državo vseh pretresijajev ter brezobzirno zatreti vsa nasilna obračunavanja med političnimi nasprotniki. Sredstva za to nudijo zasilne odredbe. Ne gre samo za notranji obstoj države in njene ustave, temveč tudi za zunanjo politiko v Č3->u. ko gre za najvažnejše odločitve. Državnemu kancelarju se mora zavarovati za uspešno vodstvo zunanje politike hrbet doma. Brezpogojno je potreben oster nastop proti vsakemu terorju, umorom in drugim rasilstvom nad političnimi nasprotnici, ki so postala kulturna sramota za Nemčijo. Državni predsednik ga je naprosil, naj posvet! posebno pozornost političnim umorom ir, to prošnjo obnavlja na naslov notranjih ministrov posameznih nemških dežel. Razen tega jc prejel od Hitlerja o tem obsež- Francija zvišuje uvozne carine Zcšeita proti konkurenci angleškega blaga — Splošno povišanje carin za industrijske izdelke Pariz, 18. novembra d. Za varstvo francoske industrije pror,j angleški konkurenci, ki postaja zaradi padca funta z vsakim dnem večja, je francoska vlada odredila za uvoz angleškega blaga izredno carino 15 odst. Ta ukrep se opira na odredbe proti dum-p'igu, izdane letos 1. avgusta, ter je stopil v veljavo že v ponedeljek 16. t. m. Poleg angleškega blaga je uvedena izredna carina tudi za blago iz mnogih drugih držav, katerih valute so nazadovale v svoji vrednosti. Prav tako kakor za Anglijo se pobira tudi za avstralsko, dansko, mehiško in švedsko uvozno blago posebna carina 13 odstotkov, za indijsko blago 7 odstotkov, za argentinsko ter urugvajsko 10 odstotkov in za norveško 8 odstotkov. Izjemo uživa ie blago, ki je bilo že oproščeno minimalnih carin, in proizvodi, ki imajo za seboj sve- tovni trg in na katere ne vplivajo izpre-membe valut. Francoske oblasti bodo sestavile poseben imenik takega blaga. Poleg teh carin namerava, francoska vlada uvesti še nove, o katerih je včeraj že predložila zbornici zakonski načrt v odo britev. Po tem načrtu se bo dosedanja enotna carina 2 odstotkov za blago 'In izdelke, uvožene v Francijo, povišala in pobirala v naslednjem razmerju: za sirovine 2 odst. za polfabrikate 4 odstotke, za popolne industrijske izdelke pa 6 odstotkov. Uvedba teh novih carin ima namen omejiti uvoz inozemskega blaga in izdelkov v Francijo, ki je v zadnjih dneh zelo narasel, in ustvariti primerno kompenzacijsko podlago za prihodnja trgovinska, pogajanja Francije z mnogimi državami, predvsem z Anglijo. Štirje dolenjski srezi uvrščeni med pasivne pokrajine Beograd. 18. novembra, v. Z odlokom notranjega ministra so uvrščeni srezi Črnomelj, Mt-llika. Kočevje in Novo mesto med pasiv-t>.; pokrajine ter bodo na podlagi tega odloka uživali rse ugodnosti tako gleilc omiljo-nja javnih dajatev, kakor glede javnih podpor. Smrt uglednega vojaškega duhovnika Snoči ob pol 8. je umrl v Ljubljani pre-častlt! g. Hubert Ran t, višji vojni svečenik v pokoju. Priprave za kongres inženjerjev in arhitektov Beograd, 18. novembra p. Glavni odbor udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov je imel danes svojo tretjo plenarno sejo. Sklenjeno je bilo, da se bo vršil prihodnji kongres meseca junija 1932 v Skoplju. Na kongresu se bo razpravljalo med drugim tudi o položaju inženjerjev v državni in javni službi, o ureditvi mednarodnega avtomobilskega prometa v naši državi in o razvoju rudarstva s posebnim ozirom na interese inženjersk.ega poklica. Izboljšanje zdravja rumunskega kralja Bukarešta, 18. novembra s. Kralj, ki je sedaj skoraj popolnoma okreval po vnetju v grlu, bo v prvih dneh prihodnjega tedna zapustil Sinajo in se čez zimo naselil zopet v Bukarešti. Akcija za sanacijo bratovskih skladnic Včeraj se je zglasila pri g. banu dr. Ma-rušiču deputacija glavnega spravnega odbora Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, ki so jo tvorili gg. dr. M. Obersnel od KID z Jesenic, Fran Švber od TPD iz Trbovelj in Fran Trebovec od SCR iz Mežice, na čelu z narodnim poslancem g. Ivanom Mohoričem. Deputacija je obrazložila g. banu kritično stanje bratovskih skladnic in ga zaprosila, da se uvede v svrho sanacije skladnic posebna akcija od strani banovine in od ministra za socijalno politiko ter da se stavijo v bodoči banovinski in državni proračun za to akcijo potrebni krediti. Deputacija je izročila g. banu obš:rno spomenico, v kateri jc statistično podrobno prikazan razvoj prilik in poslovnih rezultatov pokojninske blagajne, razpored prispevkov po poed:nih krajevnih sklad-nieah ter kretanje aktivnega članstva pokojninske blagajne. Deputacija je ugotovila, da v tekočem letu dohodki ne pokrivajo več tekočih izdatkov, kljub temu, da so bili prispevki od prvotnih 5 odst. ka tegorijskega zaslužka v teku let povečani na S pa celo do 12 odst. in so s tem do segli skrajno mejo. Zaradi raznih redukcij je število aktivnega članstva padlo tekom zadnjih šestih let za ea 5000 članov, dočim število upokojencev še vedno narašča. Uprava jc šla s šted.njo in svojimi ukrepi do skrajnosti in je izčnpa'a vsa sredstva, vendar ni mogla zaradi sedanjo splošne krize v lastnem delokrogu dos»&> sanacije skladnic. G. ban dr. Marušič je izvajanja deputa-cije pazljivo poslušal in obljubil, da bo stavil v banovinski proračun ki se baš sedaj sestavlja, potrebne zneske za sanacijo bratovskih skladnic. kar je dcputacLia vze la z zahvalo na znani« Obsodba mariborskih komunistov Beograd 18. novembra. M. Pred državnim sodiščem je bila danes proglašena razsodba v procesu proti skupini komunistov, ki so bili obtoženi po zakonu o zašiiti države zaradi komunistične propagande. Obsojeni so Rajmund Sclnvarz, dd'av:c iz Stu> dcncev pri Mariboru na 3 leta rohije, Dra-guti-n Golob, krojač iz Maribiora na 1 leto strogega zapora, Fran Vrabl, pekovski pomočnik iz Studencev pri Mariboru na 9 mesecev strogega zapora, Ivan Malcj, krojaški pomočnik, Robert šumder, pekovski pomočnik in Fran Moneti, ključavničarski pomočnik iz Studencev pri Mariboru vsak na 6 mesecev strogega zapora. Fran Šturm, delavec iz Studencev pri Mariboru na 7 mesecev strogega zapora, Bogomir NVelnhand1!, mehanik iz Maribora na 6 mes-ecev strogega zapora. Slavko Zupančič, I. -oiač i« Studencev pri Mariboru na 9 mesecev strogega zapora, Fran Jurjec, delavec iz Ljubljane na 1 leto Strogega zapora Oproščeni pa so Ana Junec iz Ljubljane. Ferdinand Kos iz Prevalja in Matej Gorenc z Jesenic. Vsem obsojenim sc vračuna v kazen preiskovalni zapor. Bolgarska opušča inozemsko tiskovno službo Traga, 18. novembra h. Bolgarska vlada je zaradi proračunskih težkoč odpravila pri vseh poslaništvih tiskovno službo. Zaradi tega je bil tudi dosedanji tiskovni ataše bolgarskega poslaništva v Pragi, Kri-stov Borina, odpoklican v Sofijo. Borina je bil v Pragi od 1. 1924. ter je bil prej srednješolski profesor in pisatelj. Predavanje dr. Beneša o nalogah mladine Praga, 18. novembra h. Včeraj je imel zunanji minister dr. Beneš v Oficirskem domu predavanje o nalogah mladine, ki so se ga udeležile številne osebnosti iz vladnih krogov in diplomatskega zbora. Med njimi je bil navzoč tudi jugoslovenski poslanik dr. Grisogono, ki bo jutri v svečani avdijenci izrečil predsedniku Masaryku svoje poverilnice. Katastrofa španskega parnika Bukarešta, 18. novembra s. Kakor poročajo iz Galaca, se je na črnem morju snoči potopil 7.600-tonski španski parnik »Harvagiu«, ki je bil naložen z žitom. Vsa posadka 25 mož je jtonila. Prijet korziški razbojnik Pariz, 18. novembra č. Francoski orožniki so na Korziki v borbi proti razbojnikom dosegli svoj prvi večji uspeh. Prijeli so zloglasnega Dominika Santominija, ki je bil desna roka razbojnika Bartolija. Razbojnik je pri prvem zaslišanju povedal, da se je naveličal zasledovanja orožnikov, ki bi morda trajalo še več tednov, pa^rbi se nazadnje vendarle končalo z njegovo aretacijo. Hmeljski trg žatec, 18. novembra h. Včeraj je bilo prodanih nekaj partij prvovrstnega hmelja, okoli 30 stotov po 350 Kč. Danes je bilo prodanih nekaj srednjih vrst hmelja po 200—230 Kč. V splošnem je bil okvir cen od 180 do 350 Kč. Razpoloženje je mirno. Prava slovenska večina Od prvih volitev pa vse do 6. januarja 1929 smo živeli v neprestanem volilnem vrvežu, kajti strankarske kartoteke so se obesile na vsakega državljana. Nikdar n» bilo miru in strankarstvo je postajalo vedno hujše. V vsakem krogu se je vgnezdilo in lahko rečemo, da pri nas ni bilo podjetja in niti navadne kavarniške družbe bre2 važne ali celo odločujoče strankarske besede. Po vsakih volitvah so se oglašali razni gospodje ter se postavljali s svojo »slovensko večino«. O tem, kako so to večino dosegli, nam seveda ni treba govoriti, ker je vsem še predobro v spominu. Z razpustom prejšnjih strank so se duhovi polagoma pomirili, državljani so se oddahnili in volitve 8. t. m. so končno dale drugo, in sicer — pravo slovensko večino. Do le večine pa seveda ni prišlo z metodami, ki so jih nekdaj uporabljali gotovi strankarji. Baš f;, nam tako kvarne in neprijetne metode, so si za sedanje volitve v pomnoženi meri prihranili le oni, ki so volitvam nasprotovali, isti ljudje, ki so se nekdaj tako postavljali s .sn'Cjo večino. Danes lahko vsr.kdo vidi, kako so pogoreli. Razne svoje gospodarske vplive, ves denar, vse svoje pretorijance imajo še od poprej. O^. poprej pa so jim bile tudi vse metode dobrodošle za odvračanje državljanov od volitev, uspeha pa ni in ga nt pa naj si lastijo kot svoje tudi one stare nezadovoljneže. ki se še nikdar niso brigali za narodna in državna vprašanja in ki jih ne manjka v nobenem kraju. Naj vzamejo še te za svoje, prava slovenska večina pa je vendar sestavljena iz velike, doslej v naših krajih še nikdar združene armade zavednih volilcev. ki so šli na volišče v zavesti, da jih kliče država. Ta prava slovenska večina je volila tokrat po naslednjih preudarkih: M: vsi. ki smo državljan! Jugoslavije, moramo složno, brez Tazlike stanu, vere in mišljenja sodelovati pri ureditvi države. :iaše domovine. Kdor ne sodeluje pri tem. skupnosti in vsakemu posamezniku potrebnem delu, je nasproten in škodljiv skupnosti kakor tudi samemu sebi. To je jasno za vse, pa naj prebivajo po mestih ali pa v samotnih gorskih vaseh. Tn r>d povsod je hrumela skupaj prava naša narodna večina. Sama se it znašla v svojih mislih in idejah in to nam je gotovo lahko norok, da se ne ck> nikdar ve* razšla. • Poslanec Mrovlje med svojimi volilci Prebivalstva Zagorja se je v lepem Številu odzvalo povabilu poslanca g. Mrovlije-ta na sestanek pri Grearju, da se poraz-govorijo o raznih težnjah. Sestanku sta prisostvovala tudi sreski načelnik g. Podboj in poslancev namestnik g. Birolla. O več zadevah, ki so zelo važne za zagorsko kotlino, se je razpravljalo na tem sestanku in soglasje, ki je vladalo med poslancem in zborovalci, je porok, da bo mogel g. -Mrovljo s pridom zastopati težnje velikega višnjegorsko-litijskega sreza. Zastopniki vseh slojev so soglašali tudi v tem, da bo treba v prvi vrsti pomagati rudarjem v tej strašni krizi, kajti od boljše eksistence rudarjev bodo imeH tudi vbes galo naših zavednih mož. škof ia Loka 6e jc odločno izjavila za zdravo državno go- spodarsko politiko ter za mir, red Ln slogo. Tudi v našem okraju je napočila sedaj doba konstruktivnega dela in po volilni borbi se začenja sedaj borba pridobivanja vseh, ki jim je na srcu država in njena bodočnost. Živahne volitve v krškem srezu Dan volitev je bil v krškem srezu dan narodne sloge. Zavest, da more biti držj-va dobro urejena le takrat, kadar narod tafrjev, ni več. Najprej je umrl v Kranju Vinko, lani Peter v Celju, včeraj ob 19. pa po težki bolezni še Fran, ki je bil po rodu iz Jarš in je ao-segel 79 let. Ko je odslužil vojake, se je posvetil gospodarstvu in moderniziral mlinski obrat, ki je slovei po vsej deželi. Za mlinarstvo se je zavzel že oče treh bratov in sinovi so bili njegovi dostojni nasledniki, ki so mnogo doprinesli k razvoju našega gospodarstva in posebej še industrije. Pokojni Franc Majdič je bil po vsej deželi znan po svoji dobrodušnosti in v posebno dobrem spominu ga imajo njegovi sodobniki, ki so se tolikokrat izborno zabavali v njegovi kavalirski družbi. Med vojno se je Fran Majdič izkazal tudi s svojo dobrotljivostjo. Z najpotrebnejšo moko je zalagal reveže v okolici, posebno pa je skrbel, da so imeli duševni delavci dosti kruha. Ko je 1. 1922. pogorel njegov mlin, je odstopil pogorišče svojemu bratu Petru, kjer je ta zgradil tkalnico, ki sedaj prav živahno deluje pod firmo: »Industrija platnenih izdelkov v Jaršah«. Pokojnik je bil tudi podpornik raznih narodnih in naprednih društev, posebno izdatno pa je podpiral Bralno društvo v Mengšu in Sokola v Domžalah. Drugače se ni udejstvo-val v javnem življenju, mnogo zaslug pa ima za razvoj našega kolesarstva, še pred potresom je bil med glavnimi našimi športniki ter je športne klube s svojo Jarež-Ijivostjo izdatno podpiral. Ko je po požaru opustil mlinarstvo, se je preselil v Celje, kjer je pomagal svojemu bratu in po njegovi smrti njegovim naslednikom. Pokojnikovo truplo bo prepeljano v Jarše, v domačiji bo blagoslovljeno, v petek ob 16. pa položeno k večnemu počitku v rodbinsko grobnico v Mengšu. Pokojniku časten spomin, ugleinemu sorodstvu naše Iskreno sožalie! Ljubljana. 18. novembra. Včeraj jc po dolgi iin mitični bolezni ▼ starosti 83 let v Krškem umrl prvi ravnatelj tamošnje meščanske šole v p. ter usta* novitelj en ravnatelj krške okrajne poso- jilnice g. Ivan Lapajne, oče vseučiliškega profesor!ja v Ljubljani g. dr. Stanka Lapaj-netia in zdravstvenega načelnika v ljub- Samo še danes se lahko prisrčno zabavate pri izborni veseloigri s petjem (Plavi slav cele Mična in zabavna zgodbica o mladem dekletu, ki je hrepenelo po slavi. Else Elster Dopolnilo Foxov zvočni tednik! Predstave ob 4., % 8 in 9*4 zvečer. Telefon 2124. Elitni kino Matica ijanskem srezu g. dir. Žrvka Lapajneta. Rojem na Vojnem pri Idriji, ie služboval kot učitelj najprej v Idri ji, pozneje na meščan« ič, gigar >Rodoljupce< je pred dvema letoma z velikim uspehom zrežiral dr. Branko Gavella. Prav kakor v »Rodoljupcih«, je tudi v »Kir Janji« obilo humorja in satire. Niso zaman Sterijo-Popoviča imenovala srbskega Motferea ali Gogolja. Njegova komedija ima nekoliko potez obeh nesmrtnih mojstrov, čeprav ju po umetniški višini ne doseza. Toda v komediji Sterije-Popoviča je kos domačega srbskega življenja, iz nje se oglaša — skoraj bi rekli rasni humor. >Kir Janja« se odigrava v cincarsko-srbskem am-bientu. Cincarji so imeli še pred pol stoletja važno vlogo pH postanku in razvoju srbskega meščanstva. Kakor je Ostrovskij osvetlil življenje ruskih »kupcev,« je Sterija- Poipovič prikazal v vedri, zabavni podobi življenje cinearskega trgovskega sloja in mlade, zdrave srbske nacionalne družbe. »Kir Janjo« si igrala pred vojno prav na vseh srbskih odrih. Poleg Stankovi čeve »Ko-štane«, ki smo jo Slovenci dobili šele kot opero, je »Kir Janja« najpopularnejši komad iz domačega srbskega repertoarja, takoj za njim pa se vrste Nušičevi. V »Kir Janji« si je pridobil ime in neverjetno popularnost pokojni Jfika Ilija, igralec, ki ga je pri Srbih vse poznalo in lci še dames živa v neštetih anekdotah ter v spominih baš na »Kir Janjo«. Vlogo Ilije igra v tej režiji eden najboljših beograjskih odrskih umetnikov g. Go-šie, njegovo ženo pa ga. Arsenovička, ki je bila v prejšnjih letih najboljša Koštana. Tudi ostale vloge so dobro zasedene. Znano je, da srbska odrska dela najver-neje odigrajo Srbi sami O tem smo se lahko že ponovno preverili »Kir Janja« je po svojem ambientu iin narečju tako prežet s posebnostmi nekdanjega življenja srbske družbe, da lahko samo srbski igralci podajo ta komad v vsej njegovi polnoti in njegovi vprav klasični komiki, ki vzbuja grmenje smeha. Jezikovnih težkoč se ni bati — vsak pozoren Slovenec bo lahko sledil dejanju. Beograjske igralce pa pozdravljamo v svoji sredini, čeprav njihov nastop še ni ofi-cielno gostovanje beograjske drame. Morda je vendarle nadobuden začetek?! Ali ne bi mogla beograjska in zagrebška drama ab-solvirati pri nas ciklus značilnih doma5ih komadov, naša drama pa recipročno v Zagrebu in Beogradu? To bi bila pametna in obojestransko vzpodbudna gledališka politika, kakršno bi morala država jx>dpreti in pospešiti« —o. Ga. Staller-Stotterjeva, bivša članica naše opere in potem opere v Gradcu, je angažirana kot prva lirično-dramatična pevka na dunajsko Volksopero. Raziskavanje jugoslovenskih narodnih pesmi. Pred dnevi je »Pnager Presse« pri* občilla daljše poročilo o diskusijskem večeru, ki ga je agilno Nemško društvo za slovanska raziskavaraja v Pragi posvetilo jugoslovanski narodni epild. Diskusijsko gradivo je obstajalo iz izsledkov ekspedi« cije, ki jo je v letošnjem poletju priredilo omenjeno društvo s sodelovanjem beograjskega Etnografskega muzeja in filozofske fakultete v Skoptju. Ekspedi cije sta se bila udeležila znana praska profesorja Gese-mann in Bedking Prof Gesemann ie obsežno poročal o odkritju zborovske ali skupinske narodne epike, ki so jo ugotovili v Macedoniji To je presenetljiva novost, saj smo sfl petje narodnih epskih pesmi doslej predstavljali edmole v podobi guslarja. ki poje s spremijevanjem svojega instrumenta. Rusko gledališče v Beogradu. Skupina okrog ge Rak:tinove je zbrala ruske igralce-pribežnike iin namerava prirejati v beograjskem Češkoslovaškem domu redne predstave v ruščini Na sporedu so pretežno lažjd, zabavni komadi, med njimi Jevrejinovljeva »Na jp ogl av itne j ša zadeva«, Fajkova igra »Človek z aktovko«, Molnar »če bi čar vedel . . .« L dr. Seznam knjig Tiskovne zadrnge. Za petnajstletnico svojega obstoja je izdala Tiskovna zadruga obsežnejši, okusno opremljeni katalog svojih knjig. Seznam je urejen tako, da vzgaja za knjigo; zato imaš na posameznih straneh izjave velikih mož o vrednosti čitanja knjig in o knjižnici, pri pomembnejših knjigah pa so navedene ocene ali je kako drugače opozorjeno na značaj in vrednost knjige. V uvodu Tiskovna zadruga dobro poudarja, koliko je s svojim založniškim delom storila za slovensko kulturo. Seznam knjig, ki je obenem tudi pregled nje založniškega dela, samo potrjuje to izjavo. Nadalje čitamo v uvodu: »Vzlic težkim Časom, ki ne prizanašajo nikomur in ki 90 še posebno neprijazni založništvu, zaupamo v naše občinstvo in trdno verujemo, da bo potreba dobre, lepe slovenske knjige stalno rasla .. Zakaj knjiga je bila in še ostane kulturen posredovalec, ki ga nič na svetu ne more nadomestiti.« Geslo, ki ga to naše založništvo pošilja v svet, se glasi r »Vsaka kulturno zavedna družina imej svojo knjižnico. Ne izposojena knjiga, k! jo naglo prečitaš. marveč lastna knjiga, h kateri se večkrat vračaš, govori v hiši za tvojo kulturno zavednost in višino tvojega duhovnega življenja«. nik g. Zorko iz Kamnika pa je zasliševal domače. Pire je dobil dva udarca z nekim topim železnim predmetom. Prva rana jo v sredini čelnice 4 cm v polkrogu, druga pa na desni strani temena 6 cm v polkrogu. Udarca sta bila zadana drug preko drugega v obliki X- Rani sta deloma prebili kosti. Možgani so bili popolnoma nedotaknjeni. Kak mlajši človek z zdravo kon-stitucijo ne bi podlegel takoj, Pire pa ja bil star 70 let, holehal je na poapnenju žil in mu je kri zalila možgane, tako da ja na mestu izdihnil. Pogreb bo jutri, v četrtek ob 10. dopoldne iz Radomelj k Sv. Mar leti Pire je nameraval prepustiti hišo svoji rejenki, vendar še ne takoj. Kočarjeva sa je nameravala v kratkem poročiti z nekim delavcem, s katerim se je bila seznanila, ko so doma popravljali hišo. Pire je dejal, da bodo prav lahko vsi živeli doma skupaj, o kakem prepisu hiše pa ni hotel zdaj nič vedeti. Kak motiv je gnal morilca k podlemu zločinu, je nemogoče dognati. Pire doma ni imel dosti denarja, zavarovan pa tudi nd bil. Kamniški okoliš je zadnje čase torišče raznih nepridipravov, ki izvršujejo vlome in ogražajo javno varnost. Pri tem stanju je orožmištvo v kamniškem srezu premaloštevilno, orožniki so dan ra noč na oestah. Bolne žene dosežejo z uporabo naravna »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar cesto učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanj:. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vlomi v Kamniku Kamnik, 18. novembra. Snoci ob 22.45 sta vlomila v hišo št. 13 v Maistrovi ulici dva mlada fanta ter sta hotela odnesti trgovcu Savsu, ki ima tudi kemično čistilnico, nekaj obleke. Z vitrihi sta odiprla vežna vrata in tipala po veži, kje so vrata v zlatarsko trgovino urarja g. Cerarja in v delavnico g. Šavsa. V delav-r niici je spala nameščenka g. Šavsa, ki je videla naenkrat v sobi kič, ki je prihajala skozi ključavnico. Postala je pozorna, vendar pa je mislila, da se je kdo vrnil domov. V sobi za lokalom je spal g. Šavs, ki je i« postelje zapazil na dvorišču svetlobne znake žepne svetiljke. V temi je pogledal na dvorišče in videl, kako pobirata dva fanrta iz stojal obleke, ki so se zračile po osna« žen ju. Hotel je hitro ven, pa je v naglici prebrnil umivalnik, kii je opozoril vlomilca na nevarnost in sta odnesla pete. V Homcu sta noč preje hotela dva vlomiti v hranilnico, pa ju je hlapec pregnal. Iz Radomelj poročajo, da sta se tudi tam oglasila pri Kancu, pa nista nič opravila. Danes od 9. dopoldne dalje sprejemamo v predprodaji osebna ki telefonična naročila za premiero operete Kongres pleše Lilian Harvey Willy Fritsch Conrad Veidt Lil Dagover Razkošje. Fantastične množice sodelujočih. Balet. Muzika. Petje, šlagerji. Nepozabna ljubavna vsebina. Krasna režija. Ljubavna afera roškega carja Aleksandra na dunajskem kongresu. Njegova ljubezen do srčkane dunajske prodajalke DEFLN1TIVNA PREMIERA , JUTRI! Preskrbite si še danes vstopnice! Elitni kino Matica Telefon 2124. iUILIJOKI ŽE VEČ KOT 30 LET po spodaj navedenem navodilu za uporabo LEVJE FRANCOSKO ŽOA.VJE tn blagoslavljajo njegov neprekosljiv čudovit ačinek! Pri revmi, protinu, ishiasu natrite boleče mesto. — Pri zobnih bolečinah vdrgnite dlesno, izperite ustno votlino in grgrajte! — Pri glavobola, nervoznosti in nespanju vdrgnite čelo in vse telo in vzemite, predno ležete spat, mlačno kopelj z dodatkom levjega francoskega žganja. — Pri utrujenosti za masažo vsega telesa. Pri želodčnih bolečinah vzemite košček sladkorja z 10 kapljicami tega žganja. Pri izpadanju las in prhljaju za masažo kože na glavi. Kot ustna voda itd. — Pri potenju pod pazduho, potenju nog, rok ali telesa umijte znojene dele zjutraj in zvečer. LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE je pristno le v tu naslikani in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI. Zahtevajte izrecno LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE in zavrnite odločno vsak nadomestek! LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE dobite v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po Din 10, 26, 52. Varujte se pred po tvorbami! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROŽDJENKA, Zagreb, Maruličev trg 5. Telefon 73—52. Domače vesti * Jugoslovenski zdravnik pozvan na dunajsko kliniko. Kakor javkajo dz Sarajeva ;ie tamkajšnji zdravnik dr. Svetozar Pes'0 speeijalist za tuberkulozo, pozvan na Dunaj, da na kliniki profesorja dr. Sorga demonstrira svojo metodo in svoje preparate •:a zdravljenje tuberkuloze in bronhialne tstme. Sestavila se je posebna zdravniška komisija, tol bo kontrolirala delo ter proučila učinkovanje dr. Pešieevih preparatov. + Nov odvetnik v Ljubljani. Odvetniška zbornica razglaša, da se je g. dr. Anton Mojzer. odvetnik iz Beograda, s svojo pi-•in najelitnejša meščanska družba, častnemu aamskemu komiteju sre največja zahvala. Vobče upravičeno pričakujemo, da bo »Triglav« nadaljeval s svojimi kulturnimi prireditvami tudi v drugih krajih Posavga. Prepričan ipa je tudi lahko, da ga bodo Brežice vedno podpirale v njegovem kulturnem stremljenju. To r»m bolj, ker je čisti dobiček namenjen za podporo .revnih akademikov. »Triglavu« belimo na nadaljnji poti še mnogo tako lepih večerov. Ca. * Železniške legitimacije za upokojence in invalide. Prejeli smo: Vsi upokojenci in njih rodbine, ki so j>im bile izstavljene železniške legitimacije L 1927 in jim bo torej potekla petletna doba koncem tega leta, se a bi jo, da jih po možnosti vrnejo do 10. decembra finančni direkciji, odseku za računovodstvo v Ljubljani. Da izposlujemo od direkcije državnih železnic izstavitev novih železniških legitimacij, naj se prošnjam TTiloži slika, 10 Din v gotovini in zadnji ' nv smeh in razvedrilo. Filmi so sijajni, izdelani .pod vodstvom priznanih kapacitet. Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici ob delavnikih vedno ob pol 3. popoldne, v nedeljo ob 11. dopoldne. Priporočamo ogled tega programa .vsakomur, zlasti šolski mladini in dijaštvn. Cene najnižje. u— Vsa Ljubljana že nestrpno čaka na premiijero filma »Kongres pleše«. Elitni ki- ANT. KRISPER MESTNI TRG Moške galoše po Din 68 NAZNANILO Cenjenemu občinstvu, zlasti še potujočim krogom, dajem v vednost, da pričnem na progi Novo mesto — Ljubljana obratovati z redno avtobusno vožnjo v petek, dne 20. t. m. Odhod iz Novega mesta ob 6.40 uri, prihod v Ljubljano ob 8. uri. Odhod iz Ljubljane ob 15.15 uri, prihod v Novo mesto ob 17.45 uri. Cena vožnji tja ali nazaj Din 30.—. Za otroke izpod 10. leta se plača samo polovična cena. Postajališče: Novo mesto: Trg kraljeviča Petra; Ljubljana: Mestni dom in Figove. Podrobni vozni red izide ob otvoritvi proge. Za naklonjenost in posluževanje te ugodne avtobusne zveze se priporoča avtopodjetje IVAN KLINAR, Novo mesto. 14042 VINOGRADNO POSESTVO v Halozah pri Ptuju, kjer se pridelajo najboljša sortirana vina kot renski rizling, mozler, silvanec in traminec, išče v Ljubljani dobro situiranega gostilničarja, ki bi točil ta vina v naravni kvaliteti. Reference in točne informacije pod značko »Vinska točilnica« na oglasni odd. »Jutra«. 14025 Najcenejša gospodinska knjiga je ..PRIPRAVLJANJE MLEČNE «HRANE" od Št. Humekove. Vsebuje 103 recepte za pripravljanje mlečnih jedi in tri popolne brezmesne jedilnike. Zahtevajte jo po knjigarnah ali pa pri Centralnem mlekarskem <*mštvu v Ljubljani. 13802 no Matica jo je že od torka dalje.najavljal, toda v Zagrebu, kjer je film sedaj na sporedu, se publika ne more ločiti od lepega, nepozabnega filma, že celih 17 dni ga Igrajo pri skoro dnevno razprodanih predstavah in dan na dan so ga morali na željo publike podaljševati. Odtod tudi dejstvo, da se je od torka dalje napovedana premiera m-orala preložiti na petek. Jutri bo torej definitiv-no premiera v Ljubljani dn v Elitnem kinu Matici sprejemajo tudi že danes osebna in telefonska naročila. Priporočamo občinstvu, da si v čim večjem številu preskrbi že danes vstopnice za jutrišnjo premiero In se tudi v nadaljnih dnevih kar največ poslužuje predprodaje, ker bo naval na dnevno blagajno velik. Film ostane v Ljubljani le kakih 5 dni, ker mora nato v Beograd. Zato priporočamo občinstvu, da se s pose-tom in ogledom filma čimprej požuri. u_ šentjakobski gledališki oder bo ponovil na splošno željo občinstva v soboto in v nedeljo ob 20.15 Alsberg-Hessejevo sPre-iskavo« v premijerski zasedbi. »Preiskava« je doživela pri sobotni premijeri kakor tudi pri nedeljski reprizl sijajen uspeh in občinstvo ni štedilo s priznanjem. Zato vabimo vse one, ki si te izredno globoke igre še niso ogledali, da posetijo naš oder in daljo s tem zadoščenje za veliki trud. ki so ga imeli vsi sodelujoči pri tej uprizoritvi. V soboto dne 28. t. m. in nedeljo 29. t. m. pa uprizorijo znano Molnarjevo anekdoto »Igra v gradu«, ki je imela tudi pri nas pred leti tako lep uspeh. Igra je popolnoma na novo naštudirana in režija izpopolnjena. Predprodaja vstopnic za »Preiskavo« je v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. Sezite po njih! DREVI JADRANOVA PLESNA VAJA! u—■ Prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo vabi svoje člane na razgovor o organizaciji odseka za varstvo prirode, ki se bo vršil v petek 20. t. m. ob 18. v predavalnici Mineraloškega instituta univerze. Važno! Novo! Premiera! Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. zvečer. Kako more zakonska žena zopet osvojiti svojega nezvestega moža! Oglejte si šaloigro KONCERT iMmtiuiunuMiiMiiiiii""»MintniurtHiiuiuuumii*Miii 11111 • 11 »i 11< ti • 1111. M i • 111111H Smeh! Olga Čehova Walter Janssen Oskar Karlweis Uršula Grabley Zabava! u— Seja oblastnega odbora Jadranske straže bo v torek 21. t. m. ob 20.30 v prostorih restavracije »Zvezda«. Vabljeni! u_ Slov. zdravniško društvo naznanja, da bo v petek 20. t. m. ob 18. v predavalnici ženske bolnice nadaljevanje predavanja g. dr. J. Kallaya: OTalna sepsa. II. del. Vabimo tudi gg. kolege, ki se I. dela niso udeležili. u— Prosvetno in izobraževalno društvo »Zora« v šiški bo priredilo v nedeljo 22. t. m. v salonu pri »Levu« družabni večer. Sodelujejo pevski in mandolinistični zbor »Tabora«, razni solisti itd. Na programu so tudi druge zanimivosti. Vabljeni so vsi člani, rojaki emigranti ter prijatelji društva. Vstopnina je prosta. Začetek ob 18. u— Probuda. Redni občni zbor »Probu-de« z običajnim dnevnim redom se bo vršil drevi ob 19.30 v gostilni pri Mraku. — Odbor. u— Cene kmetijskim pridelkom in živini so bile preteki; teden naslednje: voli I. 5—6 Din, II. 4—5, III. 3_4 Din kg žive teže, telice I. 5, II. 4, III. 3, krave I. 4—5, II. 3_4 III. 2—3, teleta I, 7, II. 6. prašiči banaški 9_10, domači 6_8, pršutarji 5—6. Meso I. 12—14. II. 10—12, III. 8—10, svinjina 12— 18, svinjska mast 18, slanina 12—18, mleko 2.50—3, čisti med 16—20. Ječmen (100 kg) 180—210, rž 190—210, oves 185—210, koruza 155_165, koruzna moka 220—240, pše- .nična moka št. 0 od 450—430, fižol 275—335 krompir (100 kg) 125. seno 60—80, slama 50—60. Sadje: jabolka I. 450, II. 300, III. 150, hruške I. 600, II. 450, III. 250. u— Zopet hud karambol. Karamboli na ljubljanskih uMcah in cestah, zlasti pa in a križiščih, so skoro na dnevnem redu. Pred-sinočnjim sta trčila na 'otjlu Resi je ve in Sv. Petra c. dva avta. Lastnik osebnega avtomobila, trgovec Branko Šučevič iz Maribora, ima okrog 20.000 Din škode, ker se mu je .razbil skoro ves prednji del voza. Okrog 1000 Din škode je tudi na tovornem aivtu, ki ga je šokiral šofer Andrej Sede j. Hud karamibol je bil včera j tudi na Dunajski- cesti pred kavarno »Evropo«. Tam sta okrog 15. trčila 2 tramvajska voza, in sicer s tako silo, da sta se skoro postavila po= konci. Ljudje v vozovih so 6e nemalo prestrašili, vendar k sreči irtso dobidi večjih poškodb. Kaiko je prišlo do karanvbola, bo pojasnila preiskava. u— Velika racija v Ljubljani. Policijska uprava se je odločba, da napravi po daljšem presledku zopet racijo v več j an obsegu. ki jo je izvedla v torek ponoči. Policijski organi so šli na posel prav sistematično in so v nočnih urah zaprli ter preiskali V6e me6tne okraije s periferijo. Večjo pozornost so posvečali zlasti kolodvorskemu okraju in pa Mostam ter Šiški. Pre« iskali so vsa znana zatočišča brezposelnih, med katerimi je veliko dolomržnežev, ki 6e najraije nagibajo k tatvinam. Uspeh racije je prav čeden. V nočnih in zgodnjih jutranjih urah so spravili na policijsko upravo okrog 30, po večini samih mladih ljudi, ki niso mogli povedati. Česa iščejo v Ljubljana. Po perlustraciji vseh aretiran-cev jih je bilo nekaj izpuščenih, dočim je policija druge izgnala iz mesta, odnosno nekatere, ki imajo na vesti razne tatvine ali dru^e ffrehe, izročila sodišči:. u— Mladi vlomilci izrofeni sodišču. Zasliševanje mladih 1 julhljansikih apašev, ki so vlaml jafli v izloBbema okna. se vtihotan-Ijali v stanovanja, in povsod iskali prilike za vlome, ie bifo včeraj končano rn so bili izročeni v>di<šču Ostalo ni samo pri aretaciji 5 mladeniče v. Prvi a^e tiran ci so izdali Kino Ljubljanski dvor § _Telefon 2730_ § JCde ie morile c ? Senzacijonalna kriminalna drama ? napete vsebine LOUIS BROOKS — JAMES HALL Ob 4., pol 8. in 9. zvečer. Najnižje cene 4 in 6 Din. nato še 4 druge krivce, ki so morali se-veda tudi v zapor. Poskušali so vlomiti tud^ v nabiralnik pri zvoncu Sv Antona n3 Smar-li gori, in sicer s pomočjo krampa, kar se jim pa ni obneslo. Nadalje so priznali še več drugih drobnih tatvin in vlomov. k>i jih v nekaterih primerih oškodovanci sploh ris-o prijavili. u— Drobne tatvine. V Lasanovi gostilni na Vodnikovi cesti je te dni ukradel nekdo Francetu Freisegerju iz Zapiiž črno dolgo suknjo, v kateri so bile tudi usn ate rokavice. Freiseger ima 1200 Din škode. Iz barake na Hrenovem stavbišču v Zgornji šiški je odnesel nekdo Francetu Zorcu par delovnih čevljev, vrednih 300 Din. Iz pralnice v Rožni dolini je tat odnesel na ško> do Antonije Učakove več perila, vrednega 200 Din. V noči na torek so vlomili neznani storilci z vltnihom v verando Josipa Privšfca na Cesti na Loko 2S Odnesli so tenmosivo suknjo, ponosen zalemkast po vršnik, 2 kompletni oWefci, sive hlače, pa* škornjev in še nekaj druge obleke v skupni vrdnosti 2000 Din. u— Tatovi koles so postali v zadnjih dneh zopet neverjetno podjetni. Tatvine se vrste druga za drugo, sleherni dan in t vseh delih mesta. Gradbeni tehnik Martin Šver je prijavil, da mu je nekdo odpelja1 900 Din vredno kolo i%pred Mauričeve pi same na Dunajski cesti 38. Mizarskemu mojstru Matevžu Markiču, stanujočemu rs Poljanskem nasipu 24, je nekdo odpel j: predsinočnjim kolo znamke »Gloria« izpred domače hiše. Tako smo6o je imel poleg drugih še zidar Valentin Marinko, kateremu je 'bilo izpred Agnolove gostilne na Glinoaih ukradeno 1200 "Din vredno zeleno plesikano kolo znamke »Pariz«. u— Drzen poset v Mali vasi. Kar v opoldanskih urah je posetil _neznan_ zlikovec spalno sobo peka Josipa L"rbančiča v Mar vasi pri Ježrci in odnesel nekaj nad 6000 dinarjev gotovine, /lato moško uro, zlato verižico, zlato žensko uro, srebrno moško uro in zapestno žensko uro, medeninasto enokrovno uro, zlat poročni iprstan in še 2 z1ata prstana z vdelanimi dragimi kamni Skupna škoda je okrog 13.000 Din. u_ Darovi za Belo Krajino. Pisarni Rdečega križa v Wolfovi ulici so poslali: Društvo strojevodij v Ljubljani 500 Din, šol'-, na Zidanem mostu 125 Din in šola Sv. Marko 87.40 Din. u_ Miklavžev večer za mladino popoldne, za odrasle zvečer s plesom priredi kol II. v soboto 5. t. m. v dvorani Kazin<\ u— Danes plesne vaje trgovskih name ščencev ZPNJ v veliki dvorani hotela Union. Igra Negode Jazz. Začetniki točno. u_ Nogavice, volnene, flor in svilene, dobite res trpežne pri šterk nasl. Karničnlk Stari trg 18. Iz Maritmra a_ Ena najboljših klasičnih operet Zel- lerjev »Ptičar« se bo zopet uprizorila in bo njena premijera v soboto 21. t. m. Uprizoritev režira P. Rasberger, dirigira L. Her-zog, plesne točke pa je naštudiral A. Hara-stovič. Poleg celotnega operetnega ansambla bo nastopil tudi gledališki plesni zbor. Radio Maribor r. z. z o. z., Miklošičeva ul. 2. Zaloga: žarnice, radioaparati, zvočnik7 sestavni deli, drobni materija! po najnižjih cenali. a_ Riziko dela. V delavnici državnih železnic je .včeraj dopoldne delavec Martin Lenarčič, star 41 let, tako nesrečno ravnr! .pri skobelniku, da mu je zmečkalo prste na levi roki. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnico. a_ Iz nezgodne kronike. V splošno bolnico so tekom včerajšnjega dneva prepeljali ve ponesrečencev. Hlapcu Antonu Valeiv tinčiču so se splašili konji .in je padel po<' voz. Pri tem se je inočno poškodoval p" •telesu. Učenka, 10 letna Anica Horvatov« ge nenadoma obležala nezavestna. 76 letn< -ga Ivana Pušnika je popadla slabost, ko s > je mudil po opravkih v Mariboru. Zgrud se je na cesti in se hudo potolkel. Poklicali so reševalce. Vrtnar. Josip Wal!n>-r ua Ko roški cesti 77 si je pri rezanju nevarno poškodoval dlan desne roke.. Trgovskemu pomočniku 2-6 letnemu Ivanu Peklarju se je pripetila nesreča. Ko se je ponoči vozil s kolesom po Radvanjski cesti je padel in s: zlomil desno nogo pod kolenom. Neki pa-sant je slišal njegove bolestne klice in *■> tem obvestil stražnika. a_ 110 policijskih prijav, kar znači rekordno število v kroniki mariborske .policije, je bilo vloženih tekom včerajšnjega dne. Ni pa stvar tako strašna. Gre za naš> mariborske gostilničarje, ki predrago točijo nov vinski mošt. V prijavah je navedeno, da gostilničarji kupujejo mošt po 1.75, al; 2 do 3 Din, točijo ga pa po 6—8 Din. To je dalo povod, da so popisali vse gostilničarje tekom včerajšnjega dne, ki so se zoper to pregrešili. a_ Aretacija mutca. Ves premražen in ozebel se je včeraj potika! brez dokumentov po mestu gluhonemi moški. Stražnik ga je privedel na policijo in so ga dali čez noč v .policijske zapore. a— Nič mu ne verjamejo, namreč Francu P., iz Pobrežja, ki se je predvčerajšnjim sani prijavil policiji zaradi napada na hlapca Beka na Meljski cesti pri belem dnevu. Povabljeni hlapec Bek se tudi ni prikazal r. t policijo. Zgodba fe postala še vse bolj zapletena. Franca R. bodo izročili sodišču. a— Aretirani ponočnjaki. Pred razgrajači policija nima miru. Posebno komičen je bil lov za dolgokrakim Ludvikom Č.. ki jo je po bliskovito odkuril ko mu je stražnik napovedal aretacijo. Ludvika pa so izdali nie-covi pajdaši in bo vseeno dobil svoj delež. Antonu L. niso vsi izgovori nič pomagali. Moral je v policijske zapore, ker ga sumijo raznih tatvin. a— Kot iz neba je priletel iz neke srostil-ne na Meljski cesti brezposelni Žagar Ivan Vuk. Za njim je prifrčal suknjič in klobuk. Ni še pobral vsega gologlavi Ivan, ko je D ,t- zadnji dan prodaje srečk drž. razr. loterije Jutri in pojutrišnjem se bo vršilo že žrebanje v I. razredu. Le nekaj eetrtinskih srečk je še na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, 19 priletela iz gostilne še žlica in velika cula. Tudi to oboje je Ivan pobral in nekoliko očistil od blata, naprtil culo na rame, žlico pa ti zataknil za raztrgan škorenj in jo mahnil vnovič v gostilno. Komaj je pokukal no-!ri, že so se s sunkom zaprla vrata. Ivana jc pogrelo, dvignil je pest in velika šipa na vratih se je zdrobila na tisoč koščkov. Naključje pa je prineslo stražnika in Ivan ie moral z njim. a__ Bioskopi. Grajski kino od danes dalje : Dve ljubavi«. "Union kino od danes dalje ^Valčkov čar«. Iz Celja c— Zanimiv mladinskj koncert. V nedeljo 22. t. m. popoldne ob pol 17. bo v dvorani Ljudske posojilnice velik koncert, ki ga bo priredil mladinski pevski zbor narodne šole v Trbovljah—Vode. Opozarjamo v prvi vrsti okoliško prebivalstvo od blizu in daleč, da imajo zelo ugodne železniške in avtobusne zveze. Predprodaja vstopnic od 20 Din navzdol je v knjigarni Gorfčar in Leskovšek na Kralja Petra cesti, i.-rotam se tudi dobijo sporedi z besedilom pesmi, ki bodo izvajane na koncertu. Nastopilo bo 110 mladih šolarjev*pevcev, večinoma rudarskih otrok. Peli bodo 16 sodobnih kompozicij, 6 katerimi so zastopani skladatelji Adamič (10 pesmi), Premrl, Kogoj, Marolt, Maki in Aljaž. Koncert se bo vršil pod pokroviteljstvom Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Mladi, pa sijajno vvežbani zbor je nastopil že v raznih kra-i-h v naši banovina, preteklo nedeljo pa z i/rednim uspehom v Ljubljani, kjer je ub is kal o koncert poleg mnogoštevilnih predstavnikov oblasti in drugih dostojanstve-'kov še nad 2000 ljudi. Vse kritike dose-tUniih koncertov so odlične. Naj nihče ne izostane! c— Le še danes in jutri morete kupiti srečke državne razredne loterije. Na razpolago je le še nekaj srečk. Žrebanje bo tras j al o danes in jutri. Ne zamudite ugodne prilike! Studio Izvleček Iz programov Četrtek. 19. novembra. LJUBLJANA 1*2.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: < iimnastsične vaje. — 19: Italijanščina. — 19.80: Srbohrvaščina. — 20: Zabavno čtivo. -- 20.30: Fagot in rog. — 21.30: Pevski due-ti: pa. Gjungjenac ln g. Gostič. — 22.30: Napoved časa in poročila. jI j Popularni AMERIKANSK1 od 7—S—10 cevni z vgrajenim dinamičnim zvočnikom, ZELO SELEKTIVEN izvinredna občutljivost, enostavno upravljanje električni priključek s ceno in kvaliteto Generalni zastopniki: Raše & Corap. DUBROVNIK Konavoska 36 1'ctek. 20. novembra. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Gospodinjska ura. — 19: Francoščina. — 19.30: Predavanje o Holand-rki v nemškem jeziku. — 20: Prenos opere ^negurooka« iz gledališča. — 22.80: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 15.45: Popoldanski koncert. — 20.30: Pevski koncert ge. Davidove. — 21: Saksofon. — 21.20: Arije in pesmi. — 22 30: Poročila. — 22.50: Plošče. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Komorna glasba. — 20 30: Prenos iz Beo-arada. —22.40: Plesni večer. — PRAGA 19.20: Godba na pihala. — 20.25: Pevski koncert. — 21: Orkestralen koncert. — 22.20: Plošče. — BRNO 19.20: Slika jesenskega nastrojenja. — 19.50: Prenos iz Pra-•je. — 20.20: Komedija. — 21: Koncert iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Opereta. — 20.15: Simfoničen koncert. — 23: Lahka iti plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 17: Petje in klavir. — 19.40: Ob gornjem Inu. — 20.35: Operni orkester. — 22.20: Lahka glasba. — I e— Mestni kino bo predvajal drevi ob ■ pol 21. premiero največjega zvočnega fil- ■ ma letošnje sezone »Grock«. V glavnih vlogah nastopajo slavni komik Grock, Liane Haid, Celjan Harry Hardt in Betty Bird. e— Živahno gibanje med celjskim obrtništvom. Tukajšnje Obrtno društvo je ustanovilo te dni lasten tamburaški zbor in pa mešan pevski zbor obrtniškega naraščaja. Zbor bo vodil in vežbal učitelj in znani pevovodja CPD g. Pec Šegula. V velikem slogu se tudi že vršijo priprave za svečano proslavo 50 letnice obstoja obrt= no-nadaljevaine šole in 40 letnice obstoja Obrtnega društva v Celju. e— Nesreče. V torek popoldne je tolkla z železnim tolkačem premogov e grude 51 letna šivilja Lucija Flaj&ova iz Gaber-ja, stanujoča v koloniji Lastni dom št. 11. Nepričakovano pa ji je to'kač spodletel ob trdi gruda in jo zadel v zapestje leve roke, kjer ji je pretrgal žile. Včeraj zjutraj okrog 3. pa je zadeli železni jamski vagonček v državnem premogovniku v Zabukovci 28-letnega rudarja Jožeta Ožirja v levo stran glave in mu težko ranil levo oko in lice. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnici. Iz Laškega 1— Tudi jubilej. Brez vsakega pompa je obhajala 11 t m. ga. Terezija Smodejeva 40 letnico, odkar je laška »purgarica«. Seve pa so si njeni čestilci privoščili na ta pomembni dan še poseben »firkelček« rebu= lice pri »Grozdu«. To je namreč birtija naše jubilantke, prav tam na konfinu Laškega, nekak laški »Figah i rt«. Marsikateri kmet, ki se mu ni posrečilo prodati kravi-ce na sejmu v Laškem, je spravil vendar še pri »Grozdu« trudno mlekarico na kupca, pri litru rebuli ee seveda. Pa tudi drugače je pri »Giozdu« vedno preskrbljeno za želodčni blagor. Smodejevkini krofi privabijo vsalko leto na pustni torek procesijo Laščanov pod mirni »Grozdov« krov. Še na mnoga leta! Iz Ptuia j— Osebna vest. Policijski nadzornik g. Mladen Cabrijan se je po dvomesečnem policijskem tečaju v Ljubljani zopet vrnil in prevzel policijske posle. j— Kino bo predvajal ta četrtek 19. tega meseca ob 20. uri nemi film »Najlepša žena Pariza«. Šport Glavna skupščina JPS (Konec) Nadalje je bil definitivno akceptiran za termin 14. avgusta dvomateh z Avstrijo na Milstattskem jezeru. D.vomatch obsega water-polo, štafeti 4X 200 m prosto in 3X100 m mešano, plavanje 100 m in 400 m prosto, 100 m hrbtno in 200 m prsno, vse samo za moške. — Ponudbo madžarskega saveza, ki ga poraz B-reprezentance kar po dveh naših klubih precej boli, za sodelovanje na. tro-matehu češka—Avstrija-Madžarska dne 19. junija na Platensee. je skupščina z ozirom na zgodnji termin odklonila in sklenila predlagati Madžarom kasnejši datum, eventualno sodelovanje na mitingu, ki se ga udeleže madžarska B-reprezentanca, Poljska in češka in se bo vršil koncem avgusta v Budimpešti. Sledili so samostojni predlogi članov. Odbit je bil predlog Jadrana za zvišanje dovoljenega maksimalnega števila prijav za poedino točko od 4 na 6 za vsak klub, oziroma za štefete od 2 na 3, prav tako predlog Boba, naj se tekmovanje za državno prvenstvo v water-polu oddeli od plavanja in skokov in se izvede posebej. Poleg obeh navedenih so bili predloženi edinole še predlogi ljubljanskega podsa-veza in SK Ilirije. Kot najvažnejši je smatrati sklep, da je treba obenem s prijavami za državno prvenstvo tudi ne nad 14 dni staro kolektivno izpričevalo o izvršenem zdravniškem pregledu vseh prijavljenih tekmovalcev, ker se sicer prijave ne bodo upoštevale. Dalje je bilo sklenjeno, da se bodo podvzeli vsi primerni in potrebni koraki, da se plavanje uvede kot učni predmet v šole in vojsko in pa da se c"o-seže ukinitev prepovedi udejstvovanja di-jaštva v športnih društvih. — Na predlog Ilirije je bila uvedena za državno prvenstvo in za reprezentativne internacionalne tekme obvezna enotna skakalna deska tkzv. »Brandsten-brett«, ki jo je odobrila FINA in so jo na letošnjem evropskem prvenstvu v Parizu uporabljali brez izjeme vsi skakači in skoro vse skakačice. Nadalje je na predlog LFP skupščina za njegove velike zasluge za plavalni šport izvolila soglasno člana Ilirije inž. Stanka Bloudka za častnega člana saveza. Ilirija je tudi predlagala skupščini saveza, da s pravom takojšnjega nastopa odobri verifikacijo odlične plavačice, bivše članice sušaške Victorie, Zlate Wimmer-jeve za Ilirijo. Wimmerjeva je bila namreč po junior-skem državnem prvenstvu izključena lz Victorie. Prijavila se je bila nato za Ilirijo in po pravilih bi morala dobiti za izključitev dveletno zabrano starta. Ker pa razlogi za izključitev niso menda bili zadostni in torej izključitev neumestna, je Ilirija prosila savez, da jo verificira s pravom takojšnjega nastopa. Na to pa savez zaradi prezaposlenosti sploh ni odgovoril in zato je Ilirija to predlagala skupščini. Ta pa je odredila da g. šerič zadevo preišče in bo o njej poročal upravnemu odboru saveza. ki bo na svoji prvi seji o tem odločil. Interesantno je, da je delegat Victarie S- Blaži na prisnai, da izključitev Wim-merjeve iz Victorie ni bila upravičena in da Victoria ne bi nasprotovala takojšnji verifikaciji za Ilirijo. Prav tako je bila izročena v preiskavo in odločitev upravi saveza še vedno ne likvidirana afera bivših funkcionarjev LPP inž. Debeljaka, Sanrina in Marca. Uvedene so bile nekatere novosti, predvsem v občevanju saveza s podrejenimi organizacijami (podsavezi in klubi). Tako je bilo n. pr. sklenjeno, da vsaka taka organizacija, ki v teku 14 dni ne odgovori savezu na nujen dopis, plača kazen v iznosu 10 Din. Tudi je še bilo sklenjeno, da program in način vzdržavanja drž. prvenstva ostane isti kakor letos. V spomin 10-letnice svojega obstoja bo savez za 1. 1932. razpisal poki. ki pride v trajno last kluba, ki v vseh štafetah za državno prvenstvo doseže največjo skupno vsoto točk. Skupščina je še vzela na znanje poročilo o skupščini zbora plavalnih sodnikov, ki se je vršila prejšnji večer. Ta skupščina je razpravljala o vprašanju, naj se li zbor ukine in njega agende preneso na savez in to odločno odklonila ter sklenila poživeti delovanje zbora in njegovih sekcij. V vseh poasavezih se morajo do 28. februarja ustanoviti sekcije. Stalnost se bo odslej priznavala samo na predlog sekcije ne več avtomatično kakor doslej, izdale se bodo vsem sodnikom legitimacije in pričele se bodo strogo inkasirati sodniške takse. Za vsak podsavez, oziroma sekcijo bo zbor imenoval izpraševalne komisije, za katere je skupščina sama že bila določila eksaminatorje. Tako je določen za ljubljansko sekcijo g prof. Andro Kuljiš. Izvoljen je bil tudi nov upravni odbor zbora, ki je sestavljen naslednje: Predsednik: J. Esapovič, podpredsednik inž. Lujo Sendjerdji, tajnik in blagajnik T. Bedenko, odborniki Grilc (Karlovac), Kuljiš (Ljubljana), Šerič (Split) in Maca-novič (Zagreb). S tem poročilom ie bila skupščina, ki je trajala okoli 9 ur. zaključena. še eno interesantno dejstvo: na vsej skupščini ni bila izgovorjena niti besedica o olimpijadi, ki se prihodnje leto vrši NIVEA-CREMEs Din S.oo do Din 22.oo Jugosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. J., Maribor, Gregorčičeva ul. 24 Pri neprijaznem vremenu zahteva Vaša keža še posebno skrbno nego z NIVEA-CHEME da ne postane hrapava in raskava. Najbolje je, če vsak večer obraz in roke temeljito nadrgnete. Toda tudi podnevi, preden] odhajale na prosto, lahko uporabljate Nivea-Lreme, ker taista popolnoma prodre v kozo, tako da se koža prav nič ne sveti. Nivea-Creme Vam da mladostni izraz. Izgledali bodete mladi in sveži. Razlika napram luksuznim kremam: Nivea-Cremes najvišji učinek — cena nizka. v Los Angelesu v Ameriki. Smo za tja pač še mnogo, mnogo premajhni in — zave- damo se tega! SR Ilirija (lahkoatletska sekcija). Danes ob 20. obvezen sestanek načelstva v kavarni »Evropi«. Zadnji sestanek pred občnim zborom! V petek pridite k treningu polnoštevilno! Važen pomenek! ASK Frimorje (lahkoatletska sekcija). 21. t. m. ob 17.30 bo v spodnjih prostorih hotela Mikliča redni letni občni zbor sekcije. Na dnevnem redu so poročila, volitve, proračun ter program v letu 1932., tek uedinjenja, zimski trening itd. Udeležba vseh članov obvezna. ASK Primorje (plavalna sekcija). 21. t. m. bo ob 17.30 v spodnjih prostorih hotela Mikliča redni letni občni zbor plavalne sekcije. Udeležba vseh članov obvezna. TSK Slovan. Smučarji! Danes ob 20. prvi redni sestanek vseh smučarjev v lovski sobi gostilne »Sokol«. Vabijo se tudi nečlani in prijatelji smučarstva. Crcss-country SK Ilirije, ki bi se moral vršiti v nedeljo 15. t. m., bo nepreklicno v nedeljo 22. t. m. ob pol 9. dopoldne. SPODARSTVO Država je vrnila Narodni banki 1§Q milijonov V najnovejšem izkazu Narodne banke od 15. t. m. je zlasti zanimiva sprememba v pogledu začasnega avansa glavne državne blagajne. Po zakonu , o Narodni banki ima država, kakor znano, pravico najeti za prehodne potrebe glavne državne blagajne do 000 milijonov Din. Ta kredit je država do srede oktobra izkoristila v višini 500 milj-jonov Din. V,izkazu Narodne banke od 15. t. m. pa vidimo, da je v drugi četrtini tek. meseca država odplačala na ta kredit 150 milijonov, tako da je sedaj dolžna le še 350 milijonov. Izplačilo je bilo izvršeno iz državnega dobroimetja pri banki, ki se je v 3. četrtini oktobra po realizaciji francoskega posojila od 300 milijonov frankov povečalo ua 673 milijonov D':i in od katerega je ostalo v predzadnjem izkazu še neizkoriščeno 429 milijonov Din; po delnem odplačilu dolga Narodni banki pa je sedaj to dobro-iuietje zmanjšano na 277 milijonov Din. Zanimivo je nadalje ponovno povečanje meničnih posojil za skoro 30 milijonov Din. Menična posojila so s tem dosegla višino iSP»2 milijonov Din in so se orl srede septembra povečala za 413 milijonov. Narodna banka je s tem razširjenjem kreditiranja v znatni meri pripomogla k zboljšanju fitua-cije na našem denarnem trgu, ki se kaže tudi v tem, da se žirovna dobroimetja bank pri Narodni banki dalje dvigajo. Ta žirovna dobroimetja so do 8. oktobra padla na 213.5 milijona Din, nakar so se polagoma pričela zopet dvigati, in sicer 22. oktobra na 244, 31. oktobra na 274. 8. novembra na 286 :n v zadnjem izkazu na 301 milijon Din. Podlaga se je zaradi odtoka deviz zmanjšala za okrog 100 milijonov I>Vi na 2186 milijonov; to zmanjšanje pa ni bistveno vplivalo na odstotno razmerje kritja, ker se je tudi obtok zmanjšal, in sicer obtok bankovcev za 90 na 5211 milijonov Din in obveznosti na pokaz za 184 na 665 milijonov. Skupaj so se torej te obveznosti, za katere je potrebno kritje zmanjšale za 275 milijonov, od 6151 na 5876 milijonov Din. Zlato 'n devizno kritje ie ostalo nespremenjeno na višini 37.2%). samo zlato kritje pa se je povečalo od 28.6 na 29.9°/». Stanje od 15. t. m. je bilo naslednje (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 8. t. m.): aktiva: kovinska pod lasa 2185.9 (—102.4), od tesa v zlatu 1756.8 (+0.2), v.valutah in devizah 429.1 (—102.0), posojila na menice 1831.9 (+29.7); lombard 294.6 ( + 0.4); začasni avans szl. drž. blagajne 350.0 (—150.0); pasiva: obtok bankovcev 5210.8 (—90.5); obveznosti na pokaz 665.3 (—184.4), od tega nasproti državi 277.0 (—152.1). po žirovnih računih 301.3 ( + 14.S), po raznih računih 87.0 (—47.1); obveznosti z rokom 698.8 (-49.G). = Rekordna aktivnost nemške trgovinske bilance. Nemška trgovinska bilanca kaže zadnje mesece izredno visoko aktivnost, ki je brez dvoma v vzročni zvezi s kreditnimi razmerami, ki so nastopile v juliju. Likvidacija kreditov sili zlasti industrijo k forsira-neniu izvozu, uvoz pa nazaduje, ker podjetja rie morejo dobiti novih kreditov. Uvoz. ku se je lani gibal nad 700 in 900 milijoni mark mesečno, se letos že od avgusta drži pod 500 milijoni. Izvoz pa je v oktobru skoro dosegel 900 milijonov nasproti lanskemu povprečnemu izvozu od 1000 milijonov mark. Že v juliju je aktivnost nemške trgovinske bilance dosegla 265 milijonov mark, v avgustu se je dvignila na 349, v septembru na 387, v oktobru pa na 396 milijonov. V prvih 10 mesecih t. 1. je izvozni presežek dosegel že ogromno višino 2 milijard 358 milijonov mark (31.8 milijarde Din), dočim je lani za vse leto znašala aktivnost 1644 in predlanskim 36 milijonov mark, prej pa ie bila bilanca močno pasivna, in sicer 1. 1928. zaj.728 in 1. 1927. za 3432 milijonov mark. — Pobuda vojvodinskih braeliarjev za prospeh hmeljarstva. Dne 16. t. m. so zborovali v Petrovcu pri Novem Sadu hmeljski trgovci in hmeljarji (zastopniki Zveze vojvodinskih hmeljarjev), da bi se zedinili v enotnem postopanju pri izposlovanju raznih potrebnih ugodnosti za hmeljarie od naše vlade. Znano je, da se obdajajo vse hmeljarske države, kier je poleg produkcije tudi poraba hmelja velika, z visokimi carinami. Naš hmelj, ki ga vsako leto mnogo več pridelamo kakor ga doma porabimo, se kar ne bo mogel plasirati na tržiščih, kjer je znan in se vprašuje po njem. Češkoslovaški hmeljarji so že dosegli za svoj hmelj v Nemčiji in Franciji znatno znižanje carinskih tarif. Naša država si mora napraviti pot r.a inozemska hmeljska tržišča. Sedaj ie pravi čas, ko je sklepanje trgovinskih pogodb pred durmi, da se kaj doseže tudi za hmeljarje. Da bi bile hmeljarske vrste sklenjene, so zborovalci sklenili, pozvati tudi slovenske hmeljarje, da se priključijo tej njihovi akciji. Na tej konferenci so pretresli še nekai podrobnosti iz kopice perečih hmeljarskih vprašanj. Ni nobenega dvoma, da se bodo zastopniki slovenskega hmeljarstva in hmeljske trgovine odzvali povabilu na skupno delo, da izposlujejo čim več ugodnosti baš za naš kvalitetni pridelek. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 1500 kg mila. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku). Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 40.000 kg portlandskega cementa, raznega železa in pločevine; do 30. t. m. pa glede dobave 2700 komadov termolitne opeke in 500 kg kremenčite moke. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 3. decembra ponudbe glede dobave krogličnih ležajev. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 16. deccmbra ponudbe g'ede dobave števcev. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI). Borze IS. novembra. Na ljubljanski borzi se je danes deviza Ne\vyork v skladu z mednarodno situacijo ponovno okrepila. Tudi devizi Amsterdam in Trst sta se nekoliko dvignili. Vse ostale devize pa so obdržale nespremenjene tečaje. Na zagrebškem efektnem tržišču je prišlo v Vojni škodi do prometa le za kašo po 275. Zanimanje za dolarske papirje pa je nadalje prav živahno in so bili zabeležjnt zaključki v 7n/o Blairovem posojilu po 66 in 67.50. Efekti. Ljubljana. Amsterdam 2267.18—2274.02, Bruselj 784.84- 7S7.20. Curih 1098.45 do 1101.75. London 209.88—217 38, NevvTork 5625.33—5642.33. Pariz 221.01-221.67, Praga 166.96—167.46. Trst 288.52—294.52. Zagreb. Amsterdam 2267.18—2274.02, Bruselj 784.84—787.20. London 209.88—210.70, Mj: lan 288.52 — 289.42, Ne\Vyork kabel 5647.33 — 5664.33, Ne\vyork ček 5625.33 do 5642.33, Pariz 221.01—221.67. Praga 1G6.96 do 167.46. Curih 1098.45—1101.75. Curih. Beograd 9.10. Pariz 20.1375, London 19.42, Ne\vyork 514.50. Bruselj 71.40, Milan 26.5150, Madrid 43.50, Amsterdam 206.60, Berlin 121.20. Stockholm 107.—, Oslo 106.50, Kobenhavn 106.—. Sofija 3.72, Praga 15.22, Varšava 57.50, Budimpešta 90.0250, Bukarešta 3.05. Devize. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 274—276, investicijsko G 1.50 den.. 4% agrarne 30—33. 6% bealu-ške'42.50-44. 8n'o Blair 67-67.50. 7% Blair 59.50—60, 7% Drž. hip. banka 62.25 den. Zasebne vrednote ne notirajo. Beograd. Voina škoda 275. 276 zaklj., veliki komadi f'78. 277 zaklj., za november 279 zaklj.. investicijsko 64—65.50 4% agrarne 64—65.50. 8°'« Blair 66 zaklj.. 7%> Blair 61 bi., 7°/o Drž hip. banka 63.25. 64 zaklj., Narodna banka 4900—4950. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (18. t. m.). Tendenca za les siaba Eksekutivno je bilo prodanih 97.670 ka (5 vagonov) drv. zdravih, polsuhih (sečnja junij 1-931), do 10% okroglle. brez klad, 1 m dolgih, po 17.50 Din ta llHJ kg fco. vagon Stična. ŽITO + Chicago (18. t. 111.) Začetni tečaji. niča: za december 60, za marc 63, za maj 64.50, za julij 64.75. koruza: za december 45.375, za maj 49.125, za julij 51; rž: za december 53.50. za maj 56. + Winnipng (18. t. m.) Začetni tečaji. Pšenica: za december 65.375, za maj 09, za julij 70.50. + Novosadska blagovna borza (18. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 36 vagonov. Pšenica: baška potiska, 80 ku, 1% 260 zaklj.; dolnjebaška, 79 kg, 2»/» 252 za k i;. Oves: sremski, slavonski 130 — 132.50. Ječmen: baški, sremski. 63/64 kg 120—125. Koruza: baška stara 102.50 — 105; baška, sremska nova za dec.-jan. 67.50—72.50; za marc-maj 84—86; gornjebaška stara 95 do 97.50; južnobanatska stara 90—92.50; sremska stara, okolica Indjija 102 50 — 105; okolica Šid 102—107; baška sušena 83—84; sremska sušena 83—95; banaška sušena 78 do SO. Moka: baška in banatska postal ^Og« in ?.02 g c 360—380; >2c 340—360; >5* 305-315; rSz 255—265;' »7« 190—200; sS< 122.50—127.50. + Budimpeštanska tenninska borza (18 t. m.). Tendenca za pšenico ustaljena, za ostalo žito slaba; nromet srednji. Pšenica: za dec. 11.2S—11.29, za marc 12.34—12.35; rž: za dec. 12.75 — 12.80, za marc 13.08 do 13.70; koruza: za maj 14.14 — 14.20. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Četrtek, 19.: Kir Janja. Gostovanje članov drame Narodnega gledališča v Beogradu. Izven. Petek, 20.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Četrtek, 19.: Zaprto. Petek, 20.: Snegu ročka. Red C. Sobota, 21.: Židinja. Izven. Znižane cene. »Kir Janja« prvič na slovenskem odru. Drevi vprizore na našem odru člani beograjske drame eno najboljših veseloiger srbske literature :>Kir Janja«, ki jo je v Molierovem duhu napisal Jovan St. Popovič. V komerP-ji nastopijo najizrazitejši predstavniki beograjske drame, med njimi kot režiser g. plaovie in v naslovni vlogi Kira Janje 2. Gosič. Poleg teh imata še vlogi ga. Arseno-vičeva in gdč. Mikuličeva ter gg. Dušano-vič, Marinkovič in Jovanovič. Dejanje komedije se vrši v nekem mestu v Banatu. Ker bo to edino gostovanje beograjskih dramskih umetnikov v letošnji sezoni, še prav posebno opozarjamo na ta večer. Predstava je izvem, veljajo nekoliko zvišane dramske cene. Reprizc in premijere. V petek se poje v naši operi zopet velika ruska pravljična opera Snegu ročka' z ao. Ribičevo v naslovni vlogi. Prva letošnja vprizoritev melodijo zne opere sžidinje' bo v soboto. Glavno tenorsko partijo Žida Eleazarja poje g. hv'-, ki je imel v vlogi Radamesa v .Aidi - tako lep uspeh. Prihodnji teden bo v operi premijera operete ^Dežela smehljaja , v drami pa »Zapravljivca«. Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Četrtek. 19.: Kralj na Betajnovi. Ab. C. Petek, 20.: Zaprto. V petek ob 20. uri se vrši članski sestanek Jnad »Jadran«. Govorili bomo o smernicah našega dela. Vabljeni so tov. starešine, za člane pa je udeležba obvezna. Denar in jezo si prihranite ako kurite zZephir-pečmi Znatno znižane cene! ZEPHIR«, d. d., tvorniea peči in emaila. Subotica. 337 Samoprodaja za Ljubljano: Breznik & Fritsch; Celje: D. Rakusch; Maribor: Pinter & Lenard. Navzlic mirovnim stremljenjem Društva narodov se razvijajo na Daljnem vzhodu krvavi vojn! dogodki, Id so do zdaj zahtevali že stotine mrtvih in ranjenih na obeh straneh. Zgoraj levo: Pu Yi, zadnji kitajski vladar, ki so ga Japonci oklicali za mandžurskega cesarja. Zgoraj levo: železniški most čez reko Noni, ki je postal središče svetovnega zanimanja. Spodaj levo: Lepaki japonske zasedbene vojske na mukdenskih ulicah. Spodaj desno: Japonci transportirajo ujete kitajske vojake pri Tritsikaru Iz življenja in sveta Prve Izvirne slike Iz bojev ob reki Noni Razbojnik Bartoli Krvave orgije na Korziki — Razbojništvo plodonosen vir doltotfkov Ajaccio, sredi novembra Najprvo kratka zgodbica za ilustracijo korziškega značaja. V Baru des Ports sredi Ajaccia na Napoleonovem trgu se prepirata Santoni in Colona zaradi nekega lovišča. Razgovor postaja vedno glasnejši in dokazovanje srditejše. Slednjič zmanj-kajo Santoniju dokazi. Po starem korzi-škem običaju seže tedaj po samokresu in Colona pade pogoden s štirimi streli smrtno zadet Morilca ujamejo na begu orožniki, a umirajočega Colono odpeljejo v ajaško bolnišnico. Ponoči prihrumi Colo-nova družina v Ajaccio, vdere v bolnišnico, naloži umirajočega člana na voziček in ga vlečejo proti domu. Mož je seveda umrl še med prevozom, toda kaj zato, Colona je umrl v svoji lastni postelji in to je glavno. Ni čuda. da je pri taki miselnosti, ki bi prav dobro spadala med junake Xn. ia Xm. stoletja, banditstvo imelo na Korziki tako zaslombo. voda in razloga kakor divje zveri vse, kar jima pade pod roko Tako se vračata na primer 10 maja zvečer proti Palneci. Orožnik na straži Delavci popravljajo cesto in avto se mora izogniti ter obtiči pri tem v cestnem jarku v blatu. Oba razbojnika to tako raz-ljuti, da izstopita iz voza ter brez vsakega povoda začneta streljati med mirne delavce, pri čemer ubijeta dva in dva težko ranita ,r nVm^ri Poineco ♦oJi' ni ni— Brat in stric razbojnika Bartolija Do 1929 je Korzika živela primeroma mirno. Samo tu pa tam je kaka mala drama vznemirila enoličnost vsakdanjega življenja. Tega leta se pojavi pa v njeni kriminalni zgodovini ime Bartoli. Orožniki primejo nekega Noela Bartolija, 60 let starega kmeta ter ga izroče oblastvom, ker je ubil nekega telegrafista in nekega orož-niškega narednika. »Moj brat, ki je izvršil umore, je mrtev,« pravi Noel in 20 ljudi je pripravljenih pričati, da govori resnico. Toda te govorice pravega razbojnika Jožefa Bartolija prav nič ne motijo. On je v vasici Palneca, kjer pijejo, plešejo in prisegajo smrt orožnikom. Medtem pa stikajo njegovi zaupniki za pripravnimi pajdaši, zlasti med mladino, ki je zašla na kriva pot, in kmalu je razbojniška tolpa skupaj. Najvernejši Bartolijev pajdaš je bil Bornea. Rojen je bil v Sardi- Bandit Bornea ti enega lesnega trgovca, ki ne bi Barto-liju plačal davka. Razbojnik si umišlja, da je velika osebnost, izdaja povelja in pi-ie grozilna pisma korziškemu pr efektu. Neverjetno se zdi, da je neki visok uradnik pariške policije, ki je bil na letovi- Bodalo korziškega bancHta s napisom: »Da U bila rana smrtna!« To je možno zaradi pojavov, znanih poslušalcem radia niji, a služil je kot orožnik na Korziki. Zaradi neke umazane afere je pobegnil iz vojske v gorovje. Bartoli ga je sprejel v svojo četo. Od tedaj sta oba razbojnika nerazdružljiva in vzpodbujata eden drugega na najhujša grozodejstva Tako doseže leto 1930. vrhunec krvavih pustolovščin. 17. januarja se je vračal zakupnik avtobusnega prometa med Ajacciom Cozano in Zicavo Marsilly spokojno proti domu. Noč je lepa in mirna in motor brni enakomerno. Naenkrat se pojavita v grmičevju dve oboroženi postavi in mu zapovesta, naj se ustavi. Mož uboga. »Ko se vračaš jutri po tej poti domov, nam boš izročil 3.000 frankov,« meni eden izmed' neznancev. »3.000 frankov...« »Da, 3.000 frankov, če ne ubogaš, tx> bolje za tebe, da si poiščeš kak drug posel.« Marca 1930. nastane v Patreto Bichiza-no prepir med dvema gostoma, po :menu Predali in Del Porta. Na koncu dolgega prerekanja potegne Del Porta puško z rame in ustreli na Predalija, toda trgovec Fumeli iz Sartene, ki je bil priča dogodka, udari po roki in Predali je samo lahko ranjen. Vendar je Predalijeva družina nezadovoljna. Fumeli se je slabo ponašal, kajti njegova dolžnost je bila, da Del Porta ubije. Treba ga je torej kaznovati. Pie-dalijevi stopijo v zvezo z Bartolijem in mu pojasnijo zadevo. Bandit je pripravljen ubiti Fumeli ja za 10.000 frankov. 5. marca je Fumeli pozvan k preiskovalnemu sodniku v Ajaccio. Povedal je vse, kar je videl onega dne v gostilni in se vračal proti večeru v Sarteno s svojimi rojaki. Na poti se ustavi v kavarni v Petreto Bi-chizano. Pijejo in se veselo razgovarjajo, ko stopi naenkrat pet oboroženih mož, ki pozovejo vse goste, naj se takoj odstranijo iz dvorane. Po ostrih protestih morajo ubogati. Fumeli izstopi prvi, komaj pa je prestopil prag. zagrmijo v temi streli in mož se zgrudi mrtev. Bartoli je zaslužil svoj krvavi denar. Ta zahrbtni umor je povzročil celo senzacijo v kralejstvu ma-chija. Vsi klateži in poklicni roparji priznajo Bartolija za svojega neomejenega gospodarja in ga prosijo za sprejem v haj-duško družbo. Sledi cela vrsta strašnih umorov, ki omajajo na Korziki vsako vero in zaupanje prebivalstva v državno avtoriteto. Krvave orgije na Korziki noče biti konec. Večino vseh teh zločinov imata na vesti Bartoli in Bornea, ki morita brez po- Rast trave poslušajo, -. 40nrni teden v ČSR Ravnatelj gottingenskega zavoda za uporabljeno elektrike prof. dr. Reich je poročal te dni o zelo zanimivih poskusih za zvočno predvajanje rasti. Dr. Reich uporablja elektronsko cev, ki je silno občutljiva in rabi kot merilni instrument. Poslušalcem radia so znani piskajoči zvoki, ki se oglašajo iz zvočnika, kadar premikajo kondenzatorja, oziroma dva nihalna kroga, ki sta drug proti drugemu skoraj uglašena. Teh piskajočih glasov se poslužuje dr. Reich. Med dve lahko gibljivi kondenzatorski plošči položi n. pr. kli-joče zrno ječmena. Zrno se nevidno razvija in pritiska plešči drugo od druge. Vsak premik njiju 'ege, tudi najmanjši, pa se da izmeriti na podlagi višine piskajo-čega glasu, ki nastane pri tem v zvočniku. Tako je torej res mogoče poslušati, »kako trava rase« in ta stari rek je v svojem dosedanjem pomenu izgubil ves svoj rai-son d' etre. Sču blizu Ajaccia, prejel od Bartolija pismo naslednje vsebine: »Ce hočete imeti mir, velja to 20.000 frankov. Zapomnite si ime Bartoli,« in gospod je plačal. Se bolj čudna pa je naslednja zadeva. Nekega kandidata za državnozborske volitve je Bartoli počastil z dopisom: »Podoba je, da izdate zelo mnogo denarja za to, da bi bili izvoljeni. Mislim, da nimate prav nobenega vzroka, da pri tem pozabite na Bartolija. Velja vas to samo 100 tisoč frankov. Drugače bodo lahko v kratkem rekli »rajnki kandidat Untel«.« Razumljivo je, da pod takimi okoliščinami ni nihče hotel na Korziki verjeti, da se je trgovcu Samonettiju posrečilo samemu ubiti opasnega in neverjetno drznega razbojnika ,ki mu ni mogla biti kos vsa francoska uprava in orožništvo. Iz uredniškega koša Vodni trg. Ce poiščeš na tukajšnjem starem sodišču določen prostor, najdeš tri kabine. Na vratih prve čitaš napis: »Višji uradniki«, na drugih: »Srednji uradniki« in na tretjih vratih končno: »Možje«. ysak dan ena Romunska kraljica-mati Kraljica-mati je prispela v Monakovo, kjer se je nastanila pri svoji hčeri Ileani (desno), poročeni Habsburg Zrakoplovi v Arktidi Uradno poročilo o polarnemu poletu »Grofa Zeppelina«, V časopisu »Arktis«, ki ga izdaja Družba za raziskovanje Arktide z zračnimi vozili, priobčuje nje glavni tajnik, stotnik Bruns, uradno poroči'o o poletu »Grofa Zeppelina« na severni tečaj. Kot najbolj bistveno točko poudarja to poročilo, cia je zrakoplov s svojim pristankom na morju pri Hookerjevem otoku v bližini »Maligina« dokazal popolno usposobljenost zrakoplovov za nenevarne daljše postanke na polarnih morskih gladinah. Med takšnimi postanki lahko mirno vkreujejo in izkrcujejo ljudi in material. To je važno, ker bo mogoče v prihodnje izkrcati v Arktidi opazovalce, ki jih zrakoplov lahko spet vkrca čez nekoliko mesecev. Poročilo zagovarja nato dejstvo, da so v zrakoplovu med vožnjo izpustili v zrak samo štiri registrirne balone. Pravi, da bi bili stroški drugače preogromni in deloma neupravičeni ker nas notranjost Arktide z vremenoslovnega stališča ne more toliko zanimati kakor nje rob, ki ga uspešneje lahko proučujejo stalne vremenske postaje. K temu bi bilo pripomniti, da skriva lahko tudi notranjost Arktide v vremenskem c-ziru kakšno presenečenje, kar se pa tiče velikih izdatkov ne igrajo pri znanstvenem raziskovanju takšne vloge. Dostikrat so že bili izdatki ogromni, uspehi pa po številu le omejeni, a znanost ve, kako neprecenljivi so lahko na zunaj malenkostni uspehi. Poročilo pravi na koncu, da je »Grof Zepnelin« dokazal možnost sigurne zračne plovbe tudi v megli. Čitaite '"'irbovaio revijo »ŽIVI n™ va in SVET« »Pusti vodo v škafu, saj nimamo niti kapljice črnila pri hiši!« Izumitelj kolesa umrl ! V Ambronayu na Južnem Francoskem j je umrl v starosti 68 let Anthelme Balmo-; net. Balmoneta smatrajo za izumitelja modernega dvokolesa. Tudi znamenje svetovne krize Mednarodni luksuzni brzovlaki, ki so imeli prej samo vozove L razreda, uvajajo počasi tudi II. razred. Tako bo z n. razredom opremljen od 1. decembra dalje »severni ekspres« Pariz—Kelmorajn— Berlin—Varšava, ki mu bodo vrhu tega dali večjo brzico, orient-ekspres in ekspres Riviera—Napoli, ki vozi trikrat tedensko iz Berlina in Amsterdama. Vprašanje živcev v Rusiji Nemški publicist Klaus Mehnert opisuje v reviji »Ost Europa« svoje letošnje potovanje po Rusiji in obravnava med drugim tako zvano vprašanje živcev v sovjetskem življenju. »Pri nas v Nemčiji,« pravi Mehnert, »so ljudstvu odpovedali živci že po štirih letih pomanjkanja med svetovno vojno. Rusija pa živi že 17 let v nenormalnih razmerah — kako je potem mogoče, da kaže rusko ljudstvo še zmerom toliko poleta in energije za zagrabitev novih ogromnih težav? Pjatiletka bi pomenila celo za spočito ljudstvo nalogo, ki si jo moremo komaj predstavljati, Rusija pa jo hoče izvršiti po poldrugem uničujočem desetletju. S samo pasivno pokorščino se uspehi zadnjih let in mesecev ne dado doseči — možni so le z aktivnim sodelovanjem. Razlikovati je treba med dvema vrstama pomanjkanja: med deprimirajočim in heroičnim Deprimirajoče pomanjkanje vodi do uničenja discipline in prevratne nevolje, heroična pa samo še bolj sklepa vrste tistih. ki ga trpijo. Tudi v Rusiji se uničujejo živci onih. ki stoje v prvih vrstah. Več nego nekoliko let ne zdržijo naoora A medtem dorašča-io iz ogromnega človeškega rezervoara Rusiie sveže moči, ki vstopajo na mesta utrujenih.« Poroka teniškega prvaka s svojo zmagovalko Dr. čern^, minister za socialno politiko, je izjavil, da bo v kratkem uzakonjen 40urni teden na Češkoslovaškem, kar naj bi zmanjšalo število brezposelnih Mož z močnim želodcem Cešče nego si predstavljamo, se dogaja, da odstranjujejo kirurgi ljudem po operativnem potu najbolj čudne predmete iz notranjosti telesa, n. pr. žeblje, igle, nože, žlice, vilice, gumbe, kovance, kose železa in lesa itd. Osebe, ki požirajo takšne predmete, so običajno psihopatične narave. Za takšno osebo je šlo te dni v bolnišnici v Kemptenu na Nemškem. Mož je požrl celo steklenico piva, pa ne cele v dobesednem pomenu, temveč v drobcih, ki jih je bil zavil v papir. Ko so ga operirali, so našli v njegovem črevesju okoli 150, deloma zelo ostrih Črepinj, in sicer so te črepinje brez posebne škode pasira-le prej požiralnik in želodec. Ustavile so se šele v črevesju. Tri dni po tej nei&hki operaciji si je mož snel obvezo in zapustil na skrivaj bolnišnico. Bil je že tri kilometre daleč, ko so ga spet ujeli, in medpotoma je bil požrl cel kupček kamnov. Ugotovili so, da so ga hoteli že v neki drugi bolnišnici rešiti steklenice, oziroma njenih drobcev v želodcu, pa je bil med pripravami za operacijo ušel. Bunny Austin s svojo nevesto, umetnico Phylis Constam V Londonu se je poročil mladi angleški teniški prvak Austin z igralko Constam, ki jo je bil spoznal v Ameriki. Igralki se je posrečilo, da je premagala mojstra v tenisu in ljubezni Smučarske drese kroji po meri iz nenad-kriljivega lodna najceneje tvrdka Drago Schwab, Ljubljana f Cene malim oglasom t 2enitve, dopisovanja, naznanil* te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda l.— Din. Pristojbina za Šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek mJutra«, je plačati ie pristojbino 2.— Din. Pri• ttojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani UMI. — Telefon Itevilka 2492. 3492 Za c«f|oocr 2 Din K ft amfcah SSCaslove matih oglasov dobite takoj po izida tista w podružnicah ,Jutra* » »Mariboru, r v »Voocm mestu, 0 1»rbovljah in na Jesenicah, ki sprejemajo tndi naročila na male oglase in inserate. iuiiS^ Slaščičarja samostojnega delavca -T>rej-im £uiek, škotja. Loka. Šiviljsko učenko spnjine atelje H?ty, K>>n-rr- sni nrr Vi. ' 33612-1 Brivskega pomočnika 4<>b: tra nnd,u!erja, ki inia -»fsclj« iti na -lelelo, z oskrbo v hiši sprejme - I. decembrom Filipič Anton. Krivec- Črna pri Pre-valjah. 53708-1 Namesto žeru sprejmem gospodično v pi-.virno. Ponudbe na pghsni ©dd.-lek -».Jutra« pod ~ šifro »Pravilna nemščina«. 53739-1 Modistko .»prejmem takoj na deželo. « hrano :n stanovanjem t hiši ter plačo no dogovoru P^nipno ponudbe na osrl-•cddelek »Jutra« pod šifro »Midistka«. 53771-1 F*ksum in provizijo n n ,3 >10 potnikom ta obisk privatnibr 6trank sa Ljub-i : in t in okolico ter vso drar-ko banovino ta tna n if.ikturno b'ago. — Po-nudbs n* oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum ln provizija«. 52092-3 m o fšk* i Krpanje (»"i t ebiek sprejmem v Hrenovi uhci štev. lit I. 50733-3 Dobra šivilja »prejma konfekcijsko delo na dom. Naslov v osla?, oddelku »Jutra«. '53750-8 Lckaino zastopstvo radio-aparatov in zlatnine na obroke, prevratnem za večji trg. — Garancija n* r-izpo:a_-i . '""nj. ponudbe >o podružnico »Jutra« v V»:-:l>oru pod »Prevzame takoj«. 53705-3 Koucesionirana Šoferska šola Ocjko Pipcnbaclier Ljubljana. Gosposvetska - 12 — Zahtevajte informacije. 52100-4 C\MERMKO"A šoferska šola 1 JuMjana, Dunajska c. 36 (Jugo Auto) telefon 2236 Prva oblast, boneesijonirana Prospekt 15 tastonj — pi šite ponj! 251 Vse moderne jezike «•• nauč!t« dobro in poce-n' v žoli za jezike. Gosposka ulica 4/1. 53740-4 Nižješolca *>; inštruiral. ronudbe na o--l as. oddelek >Jutra« pod i?'rurca uspeh«. 53761-4 Natakarica z ' a - -.-i o osebno pravico in Tn-k.i.j kavcije, prosi mesto t boljši gostilni v Ljub-i uii ia takoj. Ima svoje -lovanje. Xas!ov v ogl. o - lelku »Jlitra-.. 53557-2 Natakarica t da, pridna in poštena, k: govori slov., srbohrv. nemško, išče službo v b 'jši gostilni aH restavra-i za takoj. Ponudbe na • •trla«. oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna noč«. 53330-2 Brivski pomočnik «-tr 20 let. ki govori tudi m mško, išče službo. Xa-s' u- pove oglasni oddelek »Jutra«. 53703-2 Gospodična srednje starosti, k: zna- tu-d: šivati, želi sJnžbo — ■ jraj« pr; samostojnem g >*pf>du. ponudbe na ocrl. ■i l-lcii-k »Jutra« pod šifro •Kjerkoli«. ' 53732-2 Vftnar-šofer oženjen, z večletno prakso in dobrimi spričevali, išče mesto. Naslov v oglaenern oddelku »Jutra--. 53705-2 Kuharica poštena in varčna. želi k orožnikom aH finančni kontroli. Marija Zupan. Sv. Petra S. 53647-2 Trgovski pomočnik mešane stroke,, vojaščine prost, «preten prodajalec, vešč tudi neni;ke,^a jezika želi za takoj službo v mešan: trgovini. Ponudbe na ocrlas. oddelek »Jutra« pod »Zmažeo iu zanesljiv«. 53707-2 Kleparski pomočnik mlad, priden in pošten, želi službo. Naslov: Andrej Okorn. Tržišče. _ Dolenjsko. 53716-2 Kroj. pomočnica išče službo samo za dopoldne. Plača postranska stvar. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53739-2 Opekarne! Obratovodja želi premeniti službo. Naslov v o?la«netn oddelku »Jutra«. 53727-2 Pisalna miza ■jedilna, tnTz» s 4, stoli, omara s .predali-, divan in starinski -klečivTtiik n.ipro--daj,- Naslov pove- osla sni oddelek'; »>Tutra«. 53774-2 Zaboje dobro ohranjene, večje število proda trg-ovina P>ata. 53700-6 Briljanten na .it za 8000 Din naprodaj v Komisijski trgovini, Igriška - ulica 10. 53777-6 Lončeno peč dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5377S-6 Telefonsko centralo rabljeno"— -Segment (brezžična. 15 priklopov). 2 telefonska pretlkalca (Zvri-schensehalter) z alarmno zaklo-pnico. ■ 3 aparate za hišni tele/pa; jw>- 5, priklopov (Limenvrelier. - 2 / namizna in r stenski), 1 šte-. viinik za' Kpne zvonce (Tableau), 3 priklopov,- več zvoncev- .in. .tasterjev.. razen erekt.rrfni materija], žico, les.fe'iiče;' ete.. desko za 25 ključev, gugalnik (jehaukeisfnlil), kolesa za jermenjfe.* in mizo 'za .motor prSBpn- -na 2 Duna i«Vi c. št- 31/11.' dešrio. 53773-C >' fj f f# S000 Din iščem za 2 nreseca;; proti garanciji in dobrim obrestim. Dopise na oglasni oddelel-»Jutra« pod šifro _ »Sigur-no?5 100«. '53084-16 Kartoteka-- Nova kolesa en.o .damsko in tn" moška, ostali od neke licitacije, naprodaj ia vsako ceno. Xaj ogied, tpsi;€Jetetrofo-nski družbi "t " o." z..' Xjubljana, Aleksandrova > cesta št. 7. • - - • 53734-11 jFCupdm Tračno žago rabljeno — v garantirano uporabnem stanju, z dvoj-irm čeln0'"-epn:m ležajem i Stirnzapfenlager) in po možnosti s krogljičnim le-žajem. s polno, in praznoti kom. vključljivo normalnim priborom, ter o^blastno pr. Jpisanimi varnostnimi pripravami, iščemo. Pismene ponudbe na: jT:tan« d. d., Kamnik. 53G06-7 Vinske sode hrastove, rabljene, dobro ohranjene, od Jjh—200 !tr. kupi Fr. Prijatelj, Tržišče — Dolenjsko. Plinski štedilnik močan, s 4 plameni' in j pečicama, poceni naprudaj V Knafljevi ulici št. 13/ir. 53678-6 Bukova drva cela po 115 Din,-žagana po 125 Din i.n klana po 135 Din tn-' dostavlja na dom Putrich, Dolenjska cesta 6 53670-6 Otroški voziček naprodaj v Prisojni ulici št. l/II. .53520-6 Lovranski imroni lavorjevo listje (Lorber) in vse drago južno sadje, nudi najfinejše Franjo Kinkeia, Sušak. 53410-6 Razna trg. oprava ugodno naprodaj. Vprašati pri tvrdki Ivan Jclačin, Ljubljana, Emoaska c. 2. 52SOS-S Puhasto perje čisto, čohano. kg po 48. Din, druga vrsta kg po 38 Din. čisto belo, št. no^zetin L. BROZOVIC. ZAGREB. brez dvoma boljši kakor nerodne knjige »KARTOTEKA« Ljubljana Šelenburgova ul. 6 I Telefon 33-3S. 21)7/3 Načrte za stavbe izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. ...-. : . :..;. ai6-2Q Posestvo ,;>.v. u—or;' -iv z s^- ipodarsiiinij" -'jk^ionjv £u-pim"' prdtj' .'takojšnjemu plačilu;- Ponudbo z natančnim opisom Tri" c-eno' na naslov:, Pctar '/.tudarec, 1'laviv, pošta Podčetrtek. - ': ... ., 473S5-20 llioa 52. • 22-6 Železen štedilnik dobro ohranjen, ' pro-iain. Ogledati v popoldanskih urah pri hišnici v Ker.ži čevi ulii-i 6 fpoleg artilje- Starinska garnitura in druge, antikvitete novo-d-ošle. K>m:>;jska trgovina v igriški ulici štev. 10. 53776-6 tcigar Rice BurroughS; Tarzan, kralj džungle Kmalu sta izprevidela. da ne bosta imela nevarnosti ne miru , dokler ju ne bodo ločile od življenja v divji džungli štiri trdne stene že drugo jutro, takoj po pičlem zajtrku je jel lord Greystoke graditi hišo. To je bila težka naloga, čeprav sta se zadovoljila z eno samo sobico. Hotel v Dubrovniku ki :ima ..'14 sob,. restavracijo, kuhinjo in kopalnico, vse moderno opremljeno, s tekočo vodo iu električno razsvetljavo v vsaki sobi; z vrtom in 'pritiklinami zelo ugodno prodam radi družinških razmer. Pisati na: Poslanski pretinac 15. Dubrovnik. ' 5373S-20 Kateri posestnik v Ljubljani proda nekaj m' sveta, da s; postavim tiiš:co z dvema" sobama in kuhinjo. — Event. kupim manjšo stavbo, ki' bi se dala preurediti za stanovanje. Plačam takoj. Ponudbe na" oglasni oddelek 'Jutra« pod »Svoj dom«. 53769-20 Enonadstropno hišo z gospodarskim poslopjem :n cca 10.000 m*' sadnega vrta ter cca. 12.000 m' gozda proda .Franjo Gerk-man. Laško. 53789-20 Tr:stanovani. hišo na periferiji Ljubljane, v bližini železnice kupim za približno 150.000 Din. Naslov pove 02-lasn; oddelek 5 Jutra«. 53784-20 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab Černe — juvelir Ljubljana. Woifova nlica S Hotele, gostilne kavarne", restavracije in r! notoče prodaja in daje t najem pasloviaca za gostil mčarstvo M S. Piv|ekovi6. Zagreb. liica i46'l. Informacije proti, poslani 5 Din »namki pošljemo franko. 213-19 Vinotoč ■Jobro idoč, o.irlam kavcije .zmožni agilni osebi, z lastno osebno pravico. — Ponudbe s sliko in referencam: na oglasni oddelek »•hitra« nod značko »Kav oija 15.HOO«. . 53724-19 Majhno skladišče po možnosti: blizu trga ali kolodvora i^eem. — Ponudbe na. oglasni oddelek »Jtrtra« pod »Ljubljana«. .. 53720-19 Stanovanje 2 parketiranih s.^b, kuhinje in pritikiin takoj oddam v Tovarniški ulici štev. 27. Vodmat. 50700-21 Dvosob. stanovanje pod Rožnikom oddam za 500 Din mirni stranki. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 53702-21 Stanovanje komfortno. 3 »oh :n ;r'': klin. v vili oddam s februarjem. N'a-iov v figi as. oddelku »Jutra«. 53493-21 Stanovanje sobe :n kuhinje oddam . s 1. decembrom v z:-,lan':, hi-i na Galjevici štev. '9?. Lepo delavnico (skiadišče) "27 m'J veliko, za mirno obrt. oddam za 880- Din. Ponudbe na ogl. oddelek, »Jutra? pod šifro ...Sredi mesta 53757-19 Lokal Za špeeeri jo fti mlekarno, na prometni točki takoj oddam. ,Naslov v oglasnem oddelku > Jutra«. 53764-19 Kredenčno omaro i marmornato plojeo, rabljeno-'ali novo kupim. Ponudbe 7. opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod »101«. 5351S-12 J^L Ein smoking skoraj nov, za večjega gospoda, naprodaj v Knafljevi; ulici 13/11. 53679-13 Plašče za zdravnike laborante. brivce itd. Jopiče za natakarje, peke, mesarj'e. kuharje in sorodne obrti izdeluje po meri najboljše: C. J. Hamann. Ljubljana. Mestni trg 8. 53253-13 Črno suknjo iz. najboljšega blag.' poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 53763-13 Vrehrami Aboi.ente v centru mesta sprejmem po 20 Din dnevno. Dunajska kuhinja. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 53770-14 Mesarijo fmesn;co, hladilnico, klav-n;co in hlev) oddam v najem. Ponudbe ped značko -Mesnica« na oglasni oddelek »Jutra«. 58551-17 Pekarno inbro Močo dam v najem proti odkupu inventarja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pekarna 100« 53751-17 Mlekarno oddam v najem s 1. decembrom. — Poizve se na Sv. Petra cesti štev. 27. 53705-17 v^uum Namizna iabolka lepa kg 3 Din. maslo kuhano kc 25 Din, orehe. štarejske suhe kg 5 Din. razpošilja. Kupuje pa lepe suhe gobe po naivišji ceni. — Peter šetina. Radeče. 231-33 oddajo Krasno stanovanje tetočno, 4 sob. kopalnice in drugih pritikiin, s tele-fo-trom, garažo in souporabo vrta, v vili v I. nad stropju, v centru mesta •Oddam s 1. februarjem, event. tudi ' preje. Vprašati v Knafijcvi u.l. 1:' II. 53577-21 Več stanovanj krasnih, zračnih in svetlih odda -Burii". v Zg. Šiški. Kosova cesta. 53063-21 2 stanovanji novourejeni; po 4 sobe z vsem komfor.to.rn, na Blei-weisovi cesti takoj oddam — Pojasnila Jaje Korsika. P.lehveisova cesta. 53586-21 Stanovanje 1—2 sob, kuhinje in pritikiin — kakor tudi prazno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, 50745-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam « 1. decembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jntra«. 53741-21 Dvosob. stanovanie v Dev, Mar. v Polju, bli-zn po=taie ali v blv.ini Jančeta iščem. Ponudbe s ceno vratarju hotela Tratnik v Ljubljani. ."3766-2! Stanovanje sobe in kulrnje o d d .i m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 537,S!-21 5 Um^ponfu iscejo Stanovanje 3—4 sob, kopalnice in pritikiin iščem s 1. januarjem al; pozneje. Dopise na og'as. oddelek »Jutra« pod »Industrijski uradnik«. 50671 -21 'a Stanovanje eno- ali dvosobno, z v?em komfortem, iščem za takoj. Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Soinčno«. 53725-21'a Stanovanje 2 ali 3 sob. z vsenr pr:-tiklinami. išč" za februar mirna dvočlanska stranka. Ponudbe na og'as. oddelek -Jutra« pod šifro -.Plačam redno«. 3376S-21 a oddajo Lepo sobo s strogo separiranim vir-dom oddam na Miru 25/11 53596-23 Gospoda ali gdč. sprejmem v čedno opremljeno sobo s f osebiiim vhodom in električno razsvetljavo, v ccntru mesta. — Ogledati med 12. in 14. uro. Naslc-r pove cglasni oddelek »Jutra«. 53542-23 Opremljeno sobo s parketom in elektriko oddam stalnemu in solidnemu gospodu. Naslov v v oglasnem oddelku Jutra 53701-23 Lepo sobo s posebnim vhodom, na M:kloSičevi cesti oddam boljšemu gospodu takoj aJi s 1. decembrom. Nas'ov v oglasnem oddelku -Jutra« 50711-23 Majhno sobico oddam gospodični. Nasiov v oglasnem oddelku Jutra 53712-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom od-dajn Naslov v oglasnem oddelku Lepo sobo event. tudi 2 skupaj — v Zvezdi oddam 2 gospodičnama ali zakoncema. Naslov pove oglasni oddelek »Jut.ra«. ."0746-23 Separirano sobo z elektriko in kopalnico, event. s hrano miiiam v vili za 330 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 53742-23 Solidnemu gospodu nudim dobre- domačo hrano In stanovanie. Naslov v ogiai-nem oddelku Jutra 53753-23 2 lepi prazni sobi s posebnim vhodom oddam v sredini mesta za pisarno ali slično. Naslov v oglas, oddelku -Jutra«. 53747-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, v centru mesta oddam solidnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek -Jutra«. 537 4 S. 23 2 gospodični sprejmem na stanovanje in brano v Kolodvorski ulici št. 23 1. 53754-23 Gospoda kot sostanovalca, v sn-d:-ni mesta spre:mem takoj ali i prv'm. Naslov pove oglasni oddelek »Jnt-ar. Prazno sobo oddam. Naslov pove oglas. oddelek »Jutra-. 507*2-23 M »scejo Prazno sobo s kuhinjo ali kopalnici — event. s souporabo k.ih -nje iščem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« r»"d šifro »Centrično«. 50756-21 a Soinčno sobo strogo separirano. po mož nosti s souporabo kopal niče. v centru mesta '.-čem za takoj. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Južna lega*. 50789-20 a I. K. Pisemce in darilce prejel — skrajno žalosten — nisem zaslužil — lahkim srcem si se poslovila — a vzlic. temu ostajam Tvoj v mislih in srcu. 53731-24 Gospodično ki je zadnjo nedeljo ob '•j 12. uri promenirala pred stoluico z neko gospo in potem sedela v tretji klopi n.-i desni strani, prosi g,-p. 1 v rjavi suknji, na. prjazno sporoči na oglas, oddelek »Jntra« pod š'fro »Dolga želja«, aii zbliža-nje mogoče. 53762-24 Edo! Trpim enako In želim, da mi pišeš na moj naslov. 53793-24 »Avtoizletu Pros:m. da dvignete takoj pi=m.> v oglasuem oddelku »Jutra«. ~ 53783-24 Gospa želi itkreiio prijateljstvo le z r e s n : m. starejšim, boljšim gospodu-m. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nesebičnost« 5.",775-2 4 GJasoviti grafolog v Slovenjgradcu Novo! Dalmatinski seljački :>o-drum na Sv. Petra nasipu ;t. 43 je otvorjen. Viio po konkurenčnih cenah: črno S Din, rdeče S Din. belo 10 Din. rakija 35 Din in kvjFria -S P:n. Priporoča 'e dalmatinski seljak 53767-18 U rti* /J ' rt IAAamUUUH« Harmoniko polkromatično, predam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 50693-26 Pianino dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogla.S. oddelek »Jutra« pod šifro »Planino 1931«. 53726-25 Grafolog in hirosof N. Sadlueki o-stane v Celju š« do 31. novembra. Naslov: Hotel »Evropa« soba št. 17. Od 23. novembra v Kranjn, fiotel pri »Jelenu« 53394-24 »Jutra« Šmid, Jesenice! Dvigni pismo — glavna pošta, poštno ležeče. — 53738-23 Tvoja Marica. 53704-24 Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom nenadomestljive izgube naše nad vse ljubljene, nepozabljene soproge, mame, stare mame, sestre, tete, tašče, svakinje in sestrične, gospe Ivane Pirnat roj. Spreitzer soproge trgovskega potnika naša najiskrenejša zahvala. Prav posebno zahvalo smo pa dolžni preč. duhovščini, gosp. dr. primariju Krajcu v Leonišču za veliko skrb in lajšanje trpljenja v bolezni, in Iskrena hvala vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. 14C45 Ljubljana, dne 18. novembra 1931. Žalujoči ostali. Zahvala Ob priliki smrti mojega moža Maksimilijana pl. Fišerja sem dobila od vseh strani toliko dokazov iskrenega so-žalja, da je meni nemogoče zahvaliti se vsem osebno. Posebno se zahvaljujem g. dr. med. Albinu češar-ku, ki je meni pomagal z nasveti v zadnjih dneh pokojnikovega trpljenja, č. duhovščini, Sokolu in gasilskemu društvu z Bleda, gospodom pevcem za žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti, bodi izrečena tem potom moja iskrena zahvala. KARMAH sprejema obiske vsuk Jan v hotelu. *GoI«. — Ostane samo do nedelje. 23. novembra odpotuje v šoSta.iij (hotel Hanke«>, potem pa v Novo mesto. 14050-24 Trgovec eksporter lesa. mirnega značaja, žeii radi takojšnje žen'*vo znanja z in-te igeiitoo dame. dobro gospodinjo srednjih let. l.f resne, nesaonimne dopise na. oglas-;: oddelek Jutra prtii »Mirili dom«. 53251-23 Braka-jazbečarja '•> leta starega psa in psi- co. z rodovnikom proda Kare«, Letuš - Šmartno ob Paki. 53790-27 Foksterijerja ■J, leta staro čistokrvno ps|80 V. 8—Ifl Ks, v popolnoma dobrem stanju kupim. Ponudbe z natančnim opisom moteja na tovarno lepenke E. Pogačnik, Brezno nad Mariborom. 5048S-29 Stroj na valjke (prej za mletje soli) v dobrem stanju, s pripadajočo transmisijo ter več lesenih :oo 1 s r./j o v o-d stroj.nega n jedilnega olja prodam. Naslov v oglasnem oddelku J litra«.. " 53755-29 Foto-amaterji! Vsak. kdor kupi pri meni 10 filmov in iste pri men: pusti izdelati, dobi enaj--tega zastonj « kopijami vred. Vsa izdelava s f mom vred stane 27 Din pri Foto Turist: Lojze š ai n c. šelenburgova nI. št. 6'I. 356-00 Klobuke vseh vrst najnovejše oblike po znatno zDlžaai coni dobite »• modnem sal--.ru Stuchlv-Maške. Židovska u 3. 50511-V. Preklic Obžalujem, da sem 31. oktobra t. 1. v gostilni Habič v Dravogradu laziaiil g-Kaiser Gvidona, trgovca in župiana v Dravogradu z neutemeljenim očitkom, da je bil pri =Sudmarki« ter mu zahvaljujem, da je odstopil od kazenske tožbe. Kogclnik Alojzij — p. d. R lačni k. posestnik v Podklancu t.ri Dravogradu ,v!709-31 Izjava Izjavljam, da nisf-in plačnik za dolgove, ki bi jih napravil moj ll.letni sin na inoje ime. ter bom proti vsakemu, ki b* od njega kupil karkoli, sodnijsko postopal. — Jurati Franc. Vič-Brdo 52. 5S730-3I Telefon 2059 Premog suha drva ,'oMčnik. B)b»riiev» ft. I fi zna i prodaja Gospodarska Zvca Živi karpi »Vit.-ingau« p«me. nadalje ščuke iu lini bc dobijo dnevno po najnižji ceni prj tvrJki Ford. Urelner, Maribor, Gosposka ul. 2. 14052 Najnovei* »luIiniUt pa* tetaa ielezna zelo praktična zložljiva postelja z tapeciranim madracom — CraEtiina za viaku hrtu. otcle, za putpjvče o»o-be in nočne tliilkt, Stane Dia 399.—• Razpoii* ljan poitom in tclczni* cos po povzetja. Leten«' zlulintka patentna • zelo - praktična »bf. Ifira postela « tapecira-■ia Biadracom., ~ Stane spatjni P»'e«V fotelj stane mmtw LiefealuM praktičan za Ie2anie*in teden je. Stane »in IS«.—. Po (cm imam tiita ;«> hano: perje k< po Din čisto belo {osje ke po Dia 13*— in čisti puh kf po Dia 2M___ C BROZOyič. ZAGREB Hita n. in. Kdor svoje oči ceni, zahteva pri optiku izključno PUNKTAL STEKLA ZA OČALA Prosjnkt »Punktal 14« brezplačno pri Karlu Zeisiu, Jena, ali pri M. Pavloviču. glavno zastopitv-o za Jugoslavijo. Beograd, Ml . Dra-škoviOa (prej Sremska) 9. 34019 URADNIKA veščega knjigovodstva, srbske in nemške korespondence ter vseh pisarniških poslov, sprejme industrijsko podjetje v Južni Srbiji. Mlajše samske in sposobne moči imajo prednost. Poleg plače stanovanje z razsvetljavo. Ponudbe poslati na Jugoslovensko Rudolf Mosse d. d.. Beograd. Poštni pretinac 409 pod šifro P. S. 1800 573«. 14012 Mladi in močni ljudje se vam smejejo, ker st* slabi. Znair«initi zdravnik dr. Sehmei-dler in njegovi sntrudnik; so pokazali, kako se more vsak slab :n starejši moški (a tudi ženska) pomladiti, odnosno okrepiti. P -ite takoj, dokler je še čas, za brezplačno j>ojas-nllo ua: 13933 »Apotheken-Bedarfs - Kontor« Abtei- !ung 1, Berlin S\Y48, Friedriehstr. 19 Družabnika s potrebnim kapitalom IŠČE veščak — tujec, specijalist v pletilni in tkalni stroki, ki tudi že poseduje lepo in popolnoma urejeno tovarno. Tozadevne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Družabnik«. 1404€ Zastopnike za prodajo moke v Celju. Ptuju in Mariboru, agilne in spretne, IŠČEMO. — Ponudbe z navedbo referenc na oglasni oddelek ; Jutra c pod »Samoproilaja«. 3 4034 Bled, 17. novembra 1931. 14043 se zadovo. 'M , ., Ijife 5 drugimi * izdelki ki so baje, ravnofakodofcri fdKomo|ele vendar povsod i dobili Pravi original rmni MILO MED. UNIV. DR. ZDENKA PL. FIŠER. Lovske puške floberti, bro\ning pištole, lovske in ribiške potrebščine 350a F. K. KA1SER, puihar Ljubljana, Kongresni trg 9. SOKOL Sokol>k« župa Novo me.-t > je najmanjša edinica višjega reda v dravski banovini, šteje 14 društev in 4 čete, ker pripadajo vsa belokrajinska društva še vedno župi v Karlovcu. Vendar pa zaznamuje tudi ta župa lep napredek. Po-greša pa primernih prostorov, tudi dobrih prednjakov še manjka. Moških čianov je 1051, žensk 406, župni izpit ima samo 7 prednjakov in le 3 pre-dnjačice. Tri društva delujejo pod lastnini krovom, eno ga gradi. Brez vsake telovadnice so 4 edinice. Število telovadcev znaša 236. telovadk 10S, moškega naraščaja 151, ženskega naraščaja 61; moške dece je 363, ženske 201. V župi telovadi skupno 1240 oseb. kar je seveda premalo. Osrednje društvo, Novo mesto šteje 226 članov in 115 članic ter ima 29 Telovadcev, 19 telovadk, 72 moškega in 2S ženskega naraščaja, 52 moške in 54 ženske dece. kar je posebno glede mladinskih oddelkov veliko premalo. Pecn Sokolstv o v Mariboru se f-caj lepo razvija. Dolga leta poprej je bilo samo eno društvo, danes pa delujejo v Mariboru in neposredni okolici štiri društva: rnatva. I., II. in III Matica sama ima nekako od-kazan delokroa v sredini mesta. Sokol I. zavzema del Maribora med Pobrežiem in Studenci, Sokol II. se je ustanovil za Po-hrežje in Sokol III. za oni del mesta, ki meji na Košakc. Po'eg teh društev pa delujejo prav za prav že v Mariboru še društvo Studenci in pa četi Razvanje in Kam = niča. Lastni krov ima Sokol v Studencih, poleti vežba matično društvo na lastnem vežbališču. Sokol 1. v podoficirski šoli, kjer ima lepo vežba i išče, pa tudi vsa o.ta-la društva imajo na razpolago dovolj prostora. SOKOL!! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRIU' C. Schmldl: 15 Mesto mrtvih v Jukatanu Pftmj« »Rad,« sem mu odgovoril. »Veselilo me bo, če vam bom mogel koristiti, commander; in vidi se mi, da bo tako!« Zdaj smo plavali že dokaj daleč na morju — Viola, J02, Dick Golder in jaz. Dogovorjeno je bilo, da nas bodo na kopnem spremljali tudi kapitan in dva moža s »Palome«. Najrazličnejše misli so mi rojile po glavi, med tem ko se je moj pogled izgubljal v igranju večno nemirnih valov. Skoraj kakor v snu sem slišal, kako je jel Dick kramljati z Joejem. Dotlej še nisem bil povedal svojemu pomočniku, kaj mislim o tem možu; hotel sem, da bi si sam ustvaril sodbo, m zanimalo me je, kakšna bo. V takem morju solnčne bleščave in življenjske slasti je nemogoče ohraniti hladno glavo. Krepki morski zrak je navdajal moje neslo z nekakšno prekipevajočo radostjo. Iris mi je stala pred duhovnimi očmi — in Viola njej nasproti. In Viola je spet zmagovala in hrepenenje po njej me je prevzemalo do globin srca. Kaj je življenje brez svoje najvišje zemeljske izpolnitve — brez ljubljena žene? Kdo mi more danes očitati, da sem prerod ocbiral svoje srce strasti, ki se ni mogla in ni smela izpremer.iti v ličnost? Samo nečesa si ne morem odpustiti. Upal sem, da je Kamil mrtev. Premišljeval sem o tej možnosti do najskrainjih posledic. V treznih trenutkih sem odganjal te misli od sebe, a če sem pogledal Violo, sem čutil, da so močneuše od mene. In os sem nalašč okleval in ubral drugo smer — tedaj je bil Kamil ---nikar, Izkušnjavec, poberi se proč od mene! Bog, še danes se ti vsak dan zahvaljujem, ker nisi dovolil moji blaznosti, da bi bila dozorela v zločin. Niti trenutka nisem zamudil ali zanemaril, ko sem iskal Kamila. »Tako zamišljeni?« Violin mehki glas me je zbudil iz brszbrežnih sani. »O čem pa sanjarite?« »O sreči,« sem odgovoril. Zmedeno me je pogledala. Sele zdaj sem opazil, da sva bila sama. Dick in Joe sta naju bila zapustila; sedela sta na zadnjem koncu jahte i,ti opazovala šumeči val, ki se je vlekel za ladio. »Da, o sreči, o tisti največji sreči, ki nam jo more dati ta lepi svet,« sem ponovil. Molčala je, a jaz sem nadaljeval: »Srečni boste, Viola, kadar se borno vračali s Kamilom.« Videl sem, kako se je zdrznila. »Ali vi ne boste, Štefan?« »Jaz bom zadovoljen. A sreča je mnogo več od tega. Človek se ne bi smel gnati za njo. Saj nič ne pomaga. Sreča se smehlja samo svojim ljubljencem,« sem odvrnil. »Kaj vam manjka do sreče, Štefan?« Violin glas je lahno zadrhtei. Brez ovinkov sem odgovoril tako odkrito, kakor je bila vprašala. »Ljubezen. Ljubezen ljubljene ženslke.« Spet ie legel molk med naju. Govoriti nisem hotd več. V žive barve solnčnega dne so se počasi razlivali mehkejši toni. »Mladi ste še, Štefan.« »Da. — In čez nekaj let bom star.« »Ali ne ljubite Irids?« Njen ljubki obraz se je bolestno skrivil, ko je to vprašala. »Iride —?« Dolgo sem gledal Violo, trudeč se, da bi razbral skrito misel v njenih črtah. »iride?« sem ponovil kakor odsoten. »Da, morda jo ljubim.« »Nu vidite, saj to je ljubljsna ženska in sreča,« se je zasmejala. Ta smeh me je zdramil. Kako čudna je bila vendar ta mlada ženska! Mahoma je z močno roko zgrabila za vajeti, ki so ji pravkar še uhajale. »Tedaj zasnubite Irido. Kolikor opažam, ni popolnoma ravnodušna do vas.« »Ali se mi hočete oddolžiti, Viola, za to. ker vam bom vrnil izgubljenega Kamila? Ali bi morda radi zaslužili zvodniški kožušček?« Rahel posmeh je bil v njenem glasu, ko je odgovorila: »Mislim, da bi bil vsak boljši kožuh predrag za tisto trohico truda, ki bi ga imela.« »Ali menite, da bi mogla ženska, kakršna Je Iris, osrečiti moža, kakršen sem jaz?« »Gotovo da, Štefan. Le mož bi jo moral vzgojiti, zakaj Iris je še zelo malo vzgojena.« »Ali je moral Kamil svošo Violo tudi šele vzgojiti?« tihi ali sodelujoči, se išče za povišanje produkcije za že obstoječe zelo rentabilno podjetje s kapitalom 200.000—300 000 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobičkanosno podjetje«. 14027 POZOR! POZOR! MESO ZOPET CENEJŠE! prve vrste volovsko meso prve vrste telečje meso . prve vrste svinjsko meso Od 16. t. m. dalje prodajam ... od 10—12 Din kg ... od 12—14 Din kg ... od 14—16 Din kg Se priporočam Josip Musar, mesar, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 61, mesnica — šolski drevored, stojnica 14033 Tovarniška prodaja narejenih oblek znamke ,,TIVAR" po originalnih tovarniških cenah in sicer: Obleke za otroke Din 110, 120, 130, 140, 150, 170, 180, 200, 270.— Za dečke Din 200, 240, 260, 290, 300, 330.— Zimski plašči za otroke Din 250, 350, 380.— Moške obleke Din 240, 290, 340, 390, 480, 580, 660, 750.— Moški zimski plažčl Din 270, 370, 440, 470, 540, 570, 640, 750.— Moški Hubertus plašči proti dežju Din 320, 340.— Otroški Hubertus plašči proti dežju Din 200, 260, 290.— Lovski Din 270.— Hlače Din 90, 140, 150, 170.- IVAN KOS, družba z o. z., Ljubljana Izvrstna izdelava. — Cene brez konkurence. — Blago dobro. — Solidna postrežba. Samoprodaja „TIVAR" oblek St* Petra cesta 23 In CelovSka cesta 63. KRANJ, GLAVNI TRG 101. KILAV0ST Specialist KLEBER je došel! Bolniki, ki trpite na otrplosti organov, morete zopet ozdraviti, ne da bi prekinili svoj posel in brez vsake nevarnosti za Vaše zdravje. »Slovita metoda za elastično zadržavanje kile instituta za kilavost in bandaže (Institut Herniaire deLyon)« prvovrstnega univerzitetnega medicinskega centra na Francoskem, katere dobre uspehe hvalijo tisoči zdravnikov, se bo praktično izvajala tudi pri nas, ker je specialist Kleber v naši državi otvoril nekaj center za strokovne aplikacije (poskusne demonstracije) in prodajo aparatov preizkušene tehnike za elastično zadržavanje kile izum bratov Kleber, specialistov za kilavost. Iz tega razloga bo generalni direktor instituta Herniaire de Lyon, gospod Kleber, osebno demonstriral svoje slovite elastične pasove, ki izborno zadržavajo vse kile in znanstveno uravnavajo vsak otrpli organ, kot potujoče ledvice, upadle maternice, razširjeni ali viseči želodec, kile, dalje pasove za nosečnost itd. dajal brezplačne nasvete bolnikom, in sicer v Ljubljani, hotel Union, soba št. 14 v četrtek 19. novembra od 9. do 19. ure; v Mariboru, hotel »MERAN« v petek 20. novembra od 9. do 17. ure. 14048 Cene aparatom se gibljejo med -150—650 Din. Pas Kleber preprečuje kilavost in vsakogar usposobi za delo. Bolniki: moški, ženski in otroci, v Vašem interesu je, da nas obiščete, ker bo specialist Kleber prihajal vsake tri mesce, da Vas obišče in Vam da strokovna navodila. ' .•>,, - P. ^' ' -■->■: n v.;. k; -' v-i.-a V . fc* ■■ T .••.«•*' ,-v. mi I^-M' Mjl Si, 'V*; mm . v:: . mm V globoki žalosti javljamo tužno vest, da nas je naš plemeniti in dobri svak oziroma stric, stari stric, gospod Fran Majdič industrljec v torek, dne 17. novembra ob 19. uri po kratkem, potrpežljivo prenašanem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 79. letu starosti za večno zapustil. Zemski ostanki dragega pokoinika bodo prepeljani v Jarše in v domačiji blagoslovljeni. V petek, dne 20. novembra ob 4. popoldne položimo dragega pokojnika k zadnjemu počitku v rodbinsko grobnico v Mengšu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, 21. novembra ob 7. zjutraj v župni cerkvi v Mengšu ter v župni cerkvi v Celju. Predragega pokojnika ohranimo v blagem spominu! CELJE, dne 17. novembra 1931. 14040 Rodbine MAJDIČ in ostali sorodniki Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.