3 nč.
109. številka.
(v Trstu, ▼ Četrtek zjntraj dne tO septembra 1896.)
Tečaj XXI.
„SDINOST"
Izhaja po trikrat na teden t Aoitih \»-danjih ob tovklta, četrtkih in aobotfth. Zjutranje izdanje izhaja ob 8. uri zjutraj, Tečemo p« oh 7, ari večer. — Obojno ledinje *t»ne: ct leden mesec . f. 1.—, it. vab A vatri)* f. 1.50 » tri mesea , . » 3.— , , , 4,.SO M pol • • » 6,— , » » 9.— vse leto . . . 12.— , . „!».—
Naročnino je plačevati naprej na aaroftbe brez priložene naročnin« ee uprava ae ozira.
Posamične fttovilke ne dobivajo v pio-dajulnieah tobaka v lrntu po 9 nvč. izven Trsta po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi se račune po tarifu v petitu; sa naslove i debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništva alioa Caserma At. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovaua se ne iprejamajo. Rokopisi so n« vračajo.
Naročnino, reklamacije In oglase sprejema upi avnHtvo ulioa Molino pio-colo hit. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije to proste poAtnine,
GI
IAsmN J*
Epilog in preludij.
Danes nam je napisati epilog in v zvezi z istim — preludij. Čudno, ne reB: po zvršetku zopet pričetek.
Kaj je epilog in kaj preludij ? Epilog je zaključna beseda dovršeni predstavi, preludij pa je predigra ali oznanjevalec tega, kar ima ie-te priti.
A mi smo danes v Čudnem položenju, da nam je pisati epilog in preludij. Važen dogodek imamo za seboj in važen dogodek imamo — pred seboj. Spominjati se nam je dovršenega dogodka in zajedno obrniti svojo pozornost predstojećemu dogodku. Zajedno, pravimo. Da, zajedno I Po vsej pravici govorimo o obeh dogodkih v jednem in istem članku. Kajti: iz že dovršenega dogodka dq'o se izvajati zaključki in posledice, ki morejo služiti kakor izborna morila predstojećemu dogodku.
Razsodni čitatelj je gotovo že uganil, kam da mislimo.
Predminole nedelje je bil občni zbor političnega društva „Edinost", tega zakonitega in pripo-znanega glasila tržaških in istrskih Slovanov; danes pa pričakujemo v Trst, njegovo ekscelenco, gospoda ministerskega predsednika, grofa Ba-d e n i j a.
To bi bila ona dva dogodka, na koja smo mislili. Ta dva dogodka, sta sicer — kako bi rekli — lokalno in po obliki ločena, ali za nas sta v lepi stvarni zvezi med seboj. In da nas žalostne skušnje, nebroj doživelih neprijetnih iznenadenj, razočaranj in desiluzij, niso odvadili optimizma, da nismo postali tako hladni in skeptični, kakor smo v resnici, smatrali bi ravno to kakor dober „omen", dobro znamenje, da je namreč hotelo naključje, da ta dva dogodka sledita tako neposredno drug drugemu. Z ozirom na obupno položenje primorskih Slovanov in njih opravičene pritožbe; z ozirom na nenormalne, in zato tudi nezdrave odnošaje sosebno na tržaškem ozemlji in v Istri, z ozirom na politiko, nedoumno računajočemu slovenskemu razumu, ki se je tirala dosed^j v tej nesrečni pokrajini, razorani globoko doli po vihaijih narodnih bojev
PODUSTEK. Zakaj ga ni bilo?
Spisal Do brivec.
(Zvrietek.)
Temno božanstvo je dahnilo Poglajenu v
možgane lepe, prijazne podobe--Pred njim
je bila jasna, sijajna, slavna bodočnost, poleg njega mila ženica — Elza Akademik je naslonil glavo na rob fotelja ter zrl ▼ strop, bojć se, da mu prekmalu zgine blagodejni sen; ali temnokrilo božanstvo mu je bilo danes posebno blago: mladenič je videl tudi sad rodbinske sreče — zalega dečka kostanjevotemnih las kakor njegov oče,
modrih očij — kakor Elza--— To še ni
bilo zadosti. Deček je imel tudi sestrico--,
drobna glavica, obrobljena s temno imenitni kodri
--kakor žareče oglje dve očesci — Sedanja
materina lepota je kakor senca--In življenje
kakor v raju!
Družba raznih prijateljev, učencev, znanoev in občudovalcev ga slavi kakor največjega umetnika novejše — ne! — vseh dob : od Apola do sodobnih genristov. Rafael, Michel-Angelo, Van Dick, flu-bens, Mackart, VereŠčagin, Matejko so mu samo lestva, po kateri se je vspel k dovršenosti. Vse
in po narodni strasti, vladajoči na močneji, da-si številno šibkeji, vendar pa gospodovalni strani italijanski ; z ozirom na objestnost, ki je morala nastati slednjič na tej gospodovalni strani po toli dolgem razdobju popolnoma zgrešene smeri naše javne uprave, in z ozirom na ogorčenje, ki je vsled tega istotako moralo nastati na drugi, tlačeni sirani, na strani trpinov, in z ozirom na napetost, ki se je morala izcimiti med deželami različnih narodnosti iz odurne objestnosti na jedni in opravičenega ogorčenja na drugi strani — z ozirom na vse to bilo bi naše pohlevno menenje le to, da je bil občni zbor političnega društva izboren preludij obisku ekscelence grofa Badenija! Pišoči torej epilog občnemu zboru našega političnega društva pišemo zajedno najprimerneji preludij prihodu med nas prvega svetovalca presvetle krone. Po takem nismo grešili, ko smo rekli, da za nas vsaj sta ta dva dogodka v lepi stvarni zvezi.
Saj rečemo lahko, da obstoji nekaka analogija med zborovanji in shodi političuih društev in pa — takimi potovanji državnikov, kakoršno je sedanje gospoda ministerskega predsednika: tem in onim je informativen namen.
Shodom je namen, da poučujejo narod o njega lastnem poloieqju, da mu razkrivajo rane, na katerih boleha in na katerih bi moral slednjič poginiti, ako se ne zacelijo pravočasno; da mu odpirajo oči gledć na pota, koja mu je hoditi, ako hoče ne le obvarovati svojo kožo, ampak tudi razvijati se in napredovati vspešno in vštricno z drugimi narodi. Namen je torej informativen in zajedno učilen. Ta namen se pa ne omanje samo na ljudstvo, ampak se razteza tudi na upravo države, na slavno vlado. Tudi le-tt treba ob-veščenj, zanesljivih informacij. In takih dobiva iz govorov, pritožeb in protestov na javnih shodih. Zato pa menimo, da so slavne oblasti na krivi poti, kadar hočejo omejevati svobodo govora na takih shodih in kadar hotć zapirati pot v javnost onemu, kar se je govorilo. Sq je le v interesu države, ako vlada, ki je le čuvarica interesov iste države, dozna o vsem, kakor misle in čutijo dr-
vpije: slava, slava! Slovenec nam je pokazal pot, ki vodi iz blatnega naturalizma in verizma do solnčnočistih idejalov. Slava takemu narodu, slava
Poglajenu--slava, slava brez konca in kraja 1
---Amor je preplašen zbežal. Poglajen je
namreč v sladkih nadah tako trdno zadremal, da
je smrčal prav na vse registre —--To je
bilo bogu ljubezni že več ko preveč. Bežš je oplazil Andreja Poglajena s krilom po obrazu.
Akademik se je zbudil--—
Deklic — barones nikjer, konture nedovršene. Prestrašen je planil pokoncu, stopil nekoliko korakov po atelierju, a od nikoder glasu. Nesrečne sanje, nesrečna pijača!
Na ulici sreča tovariša, ki se je vračal iz akademije. Tako čudno ga je gledal, kakor da se je Poglajen postaral vsaj za trideset let.
,Hej, brate ! Kedo te je pa tako „popravil" ?* — Kaj ? Kako ? Kje ? ,1, no; pa ne zameri: obrvi imaš črne in goste kot krtov kožuh, ona le bradavica na levem licu je dobila svoj „par" na desnem, in nos, ljubi moj bratec, imaš tako temnordeč kakor vsak pa-tentovani vinski požeruh ... Po pravici ni danes b teboj — reci, kar ti drago, — saj ni pust, pa — brez zamere!1
žavljani; ako tem potem dozna onedostkih, o katerih se ni mogla obvestiti sama.
Potem pa, ko je slavna vlada doznala o tem, ki daje povoda tožbam in pritožbam, je dobro, da se imenitna gospoda sami prepričajo, d a -1 i in v koliko so opravičene pritožbe in re-kriminacije, ki razburjajo duhove najavnih p o 1 i t i š k i h shodih.
Saj to je naravno. Nočemo rekriminovati tu, nočemo tožiti nikogar, nočemo konkretovati zato-žeb, ampak na sploh bodi povdarjeno, da tudi uradniška hierarhija, od najnižega klina na lestvici pa gori do najvišega, sestoji iz — ljudij, a mi ljudje se motimo in grešimo, dokler živimo. Izključen bodi tu sleherni postranski namen, ako rečemo, da je tudi uradnik le človek, ki ima človeških slabostij v veči ali manji meri, in ki se torej istotako lahko moti in greši. Recimo, da ne namenoma, ampak le zato, ker je človek, ker stoii v sredi vihre bojev javnega življenja in ker drugače skoro da ni mogoče, kakor da si — izobražen človek — poleg vse svoje vestnosti v izvrševanju svojih dolžnosti vendar-le ustvari svoje subjektivno meneuje o tem aH onem vprašanju, o valovenju javnega in politiškega življenja, in da ga slednjič lastno pošteno prepričanje nagne nekako na ta ali ono smćr stvarij. Namen mu ni slab, ali njegovo subjektivno naziranje ga zavaja včasih, da se moti in da v zmoti potem tudi — grešil
Sedaj se razumemo menda, zakaj je dobro in potrebno, da se možje, stoječi na centralni upravi, tu pa tam na lastne oči in osebno obve-ščajo o resnično obstoječih odnošajih. Po takih potovanjih gospodov državnikov, ako so se izvršila zaresno voljo in brigo, odgovarjajočo njih namenu, dosezajo se isti cilji kakorsne imajo javni politiški shodi glede na vlado: pouči^jejo jo, obveščajo jo in pojašnjujejo stvari.
Tu je torej analogija: epilog o občnem zboru političnega društva „Edinost* je najprimerneji preludij obisku njegove ekscelence.
Obširnega epiloga, kakoršen bi bil potreben,
Poglajen je potisnil širokokr^jni klobuk a la Calabreze nizko na oči in stopal poleg tovariša k nekemu bližnjemu součencu, kjer je čisto skvaril
svojo „popravljeno* fizijonomijo.
* •
Klubovi prostori so sijajno odičeni, bleščeča svetloba se razlija po vseh predmetih. Zbira se že cvet umetniških in mecenskih rodbin; cvet mladih akademikov in postarnih mojstrov-strokov-njakov se suče v lepem vencn gospa in gospic. Nadporočnik grof B. se prijazno pogovarja zElzo — Poglajenovo Elzo — —; udovica dr. P—a visi ob roki akademika Dolniča, Štefanija se zabava z Jeničem, katerega pazno zasleduje gospa Ella S.
Dolnič se je zaman oziral. Poglajena ni bilo.
Oblečen je ležal doma na postelji in spal. Na licu znak najhujše resignacije, v roki pa listek : , Cenjeni gospod umetnik! Tu Vam prilagam {plačilo za tekoči mesec in naznanjam, da se slikarski pouk v moji hiši ne bode nadaljeval, ker se Elza kmalu omoži. S spoštovanjem — baron Tannen-waldu.
Poglajen je pa spal — kakor na grobu strtih nad.
seveda ue moremo pisati tu, ker nam je prostor preskromen. Zato prosimo njeg. ekscelenco, da bi vzel dobrohotno na znanje ono resnično sliko, ki so jo načrt Ali razni govorniki na občnem zboru pol. društva .Edinost" o naših tužnih odnošajih, zlasti pa bi želeli, da bi gosp. gruf prečital ves trezni, a vendar lapidarni govor misleca in poštenjaka dr. L agi nj e.
Iz tega govora izve : da imamo nebroj gospodarskih potrebščin, ki čakajo svoje rešitve; da nimamo niti osnovnih Sol; da moramo zaostajati povsod, ker država dosedaj ni v zadostni meri skrbela za naše kulturne potrebe; da naše sodne razmere niso normalne, ker mnogo uradnikov malo ali pa nič ne razumejo našega jezika ; da v mnogih krajih naše ljudstvo niti davkov ne more plačevati v svojem jeziku; da Slovanu v Istri skoro ni možno živeti, ker mu je posla z .nasprotniki, ki zločinski zavajajo italijansko ljudstvo, ucepljevaje istemu uverjenje, da v dosego namenov italijanske stranke je dovoljeno vsako sredstvo — glej občni zbor pol. društva italijanskega v Malem Lošinju 1 —; ki bi celo posvečeno osebo vladarjevo hoteli zlorabljati za svoje gospodovalne in z zakoni in duhom avstrijske države križajoče se namene italijanskega nadvladja v teh pokrajinah, in ki bi hoteli slovansko veČino v pokrajini istrski popolnoma izobčiti iz vseh politiških pravic, na ta način, da bi si oni — odločna manjftina — prisvojili vse mandate, da bi torej večina ne imela nijednega zastopnika v državnem zboru. Njegova ekscelenca izve torej iz Laginjevega govora, da imano mi primorski Slovani posla z ljudmi, ki nimajo ni zinisla, ni pojma, ni srca za najprimitivneje zakone pravice in pravičnosti in ki imajo le ciničen smeh na svojih ustnicah, ako jim hoče kdo govoriti o politiški morali. In taki ljudje, taka stranka, ne le da igrajo važno ulogo v pokrajini, ampak poverjeno jim je — dostojanstvo voditeljev in gospodarjev v deželi! Iz omenjenega govora izve njegova ekscelenca, (la gre zasluga le naftlm voditeljem, ako ni prišlo že do skrajuega v tej pokrajini, voditeljem, ki so stavljali dosedaj vsikdar državno korist nad svojo strankarsko, ki so mirili ljudstvo tudi v takih slučajih, ko bi bila strankarska korist morda zahtevala — drugače !! Njegova ekscelenca izve, da so ti naši voditelji blizo tam, da obnemorejo v svojem plemenitem prizadevanju za vzdržanje miru, in da — ako pojde tako dalje italijanski terorizem — bi se morali resignirano umakniti v tem pogledu. In še nekaj jako važnega izve njegova ekscelenca iz govora poslanca Laginje: vzrok, zakaj imamo toliko sovražnikov mi avstrijski Slo-v a n i! 1 Mi smo od prvega trenotka, od kar nas je Previdnost božja spojila z žezlom Habsburgov, vsikdar točno vršili svojo podaniško dolžnost; Slovan je bil miren in vesten državljau ob plugu, kakor je b«l po levje junaški borilec na bojnem polju za celokupnost te države ; avstrijski Slovan ni nikdar zanemaril svoje dolžnosti do vere in cerkve; avstrijski Slovau ni nikdar posezal po tuji lasti, nikdar ni žalil nikogar, ako ni bil izzvan v to, nikdar nI kratil pravic sosedu, ampak vedno je zahteval le svoje. Nikdar ni storil torej krivice, nikdar ni zanemarjal svojih dolžnostij in zato tudi ni nikomur — ničesar na dolgu. Zato je vskliknil dr. Laginja: ,Mi pa nimamo nikakoršnih zaveznikov, pač pa mnogo sovražnikov. Sovražijo nas pa le zato, ker mi imamo le tirjati in nismo ničesar dolžni in nikomur".
Iz nadaljnjih govorov na rečenem občnem zboru izve njegova ekscelenca, da je postalo me-nenje splošno, da smo dovolj opozarj.-li vlado, in izve, da je bilo čuti usodno vprašanje : „d a-1 i u a m je se usojena sreča, nadalje živeti pod žezlom slavnih Habsburgov?!
Njegova ekscelenca izve, da so po naši tržaški okolici taki odnošaji kakoršnih ni v vsej o-stali Avstriji: da prebivalstvo nima ni najmanje ingerencije na svoje občinske stvari in da tu o-pravljajo javne interese uprav taki ljudje, kojih ljudstvo — n e m a r a ! 1!
Tako je donela pesem na občnem zboru „E-dinosti". Mi seveda moremo beležiti tu le tekst pesmi; one kipeče melodije, one toplote, onega kipenja, one elementarno silo pojavljajoče se nevolje, ne moremo predočiti tu plastično. Resnica pa je, da še le po zvokih, po melodiji postaja pesem značilna iu pomembna.
Gospod grof Badeni je avstrijski patrijot, in ker je patrijot, morajo ga ti zvoki z občnega »bora pol. društva „Edinost" dovesti do resnega premišljevanja. Kajti t« niso bili le zvoki razdraženja, neizogibno spojenega s politiškimi in narodnimi borbami, ampak tu je bilo čnti vmes zvokov črnega pesimizma, resignacije, obupa. Še niso prevladali ti zvoki, ali dejstvo, da je sploh prišlo do takih zvokov, moralo bi biti glasen memento na oni strani, kjer bi morali skrbeti za to, da se narod, kojega zgodovina je napolnjena potoki krvi za obstanek te države, kojega požrtvovalnost ni omahovala nikdar, ko je trebalo žrtev za državo: da se tak
narod ne jame pogrezati v brezdno pesimizma in obupa.
Takov je naš epilog občnemu zboru potiškega društva „Edinost", dal Bog, da bi bil prihod njegove ekscelence preludij sreč-neji bodočnosti v teh naših pokrajinah, dal Bog, da bi tudi v naša srca enkrat posijal žarek sreče in zado-voljnosti: nikomur na škodo, a na blagor — vsem!
Politlike vesti.
V TRSTU, dne 9. septembra 1896.
Kako se spoStnjejo prava Hrvatske! V
„Hrvatski domovini" čitamo: „Da vidite, kako se v Hrvatski spoštuje „nagodba* in kako se respek-tuje naše pravo, naj nam za merilo služi to le : Kralj, davčni urad v Varaždinu, kadar izdava karte za lovce, izdava jih „kakor kraljevi oger-ski davčni urad" — v madjarskem jezika in potem še le v hrvatskem — prevodu. Tako se vrši določba §. 57. nagodbe, koja določba se glasi: „Za organe nkupne vlade določa se hrvatski jezik službenim jezikom v mejah kraljevine Dalmacije, Hrvatske in Slavonije.
Zakon tako, a praksa drugače, to se imenuje potem čistost pogodbe".
Ta vsklik smo Čitali, kakor rečeno, v „Hrvatski domovini". Nam pa je milo pri srcu, kadar mislimo, kako bi lahko bilo v Hrvatski in kako je — Bogu bodi pototeno — v resnici.
Tako se krši kos za kosom svečano prepoznanega praia Hrvatske. Vzlic na svečani način pripoznani brezpogojni avtonomiji Hrvatske In vzlic dejstvu, da je v tej nezavisui iu avtonomni Hrvatski izrecno pripcznan hrvatski jezik edinim službenim jezikom — vzlic vsem pisanim pogodbam in državnim aktom vidimo, kako se po državnih uradih, v zaameh zakonom, uriva tuji madjarski jezik, kako je ta jezik že tako prevladal v nekojih strokah, da se skoro ne morefi večvoziti na železnicah po hrvatskih tleh, ako ne znaš— madjarski.
Tako se krčijo vedno bolj hrvatska prava na hrvatskih tleh. A najžalostneji na tem je to, da so hrvatski politiki po velikem delu krivi, da je tako. Mi vemo in pripoznamo radi, da pritisk državnega aparata mnogo premore, ali vendar — ob toli razsežni avtonomiji, v toli čvrstem narodu, ob toli sijajni zgodovini, ob tradicijah, s kojimi se sme ponašati narod hrvatski po vsej pravici, menimo, da bi si ogerski oblastneži nikakor ne dovoljevali takih atentatov, ako ne bi javnega življenja hrvatskega razjedal črv nesrečnega prepira, ki razdvaja na več taborov poštene in za čast in nezavisnost domovine vnete življe. Kdo ne bi bil jedue misli z drom. L a g i n j e m, ki je rekel na občnem zboru „Edinosti", da treba zaustaviti ta medsebojni boj, ki absorbuje vse najbolje sile najboljih patrijotov, koristi pa le — u kupnemu nasprotniku!?
Carska dvojica ruska v Vratislavi. Ruski car bival je te dni v glavnem mestu pruske Sileziie, v Vratislavi, kjer se je sešel z nemškim cesarjem. Nam ni namen, da bi opisavali razne slavnosti, ki so se vršile tam carski dvojici v čast. Zanemarili bi pa svojo dolžnost, ako ne bi omenjali zdravijce nemškega cesarja carju na čast, kajti pohlevnost v tej zdravijci — kakoršne po-hlevnosti sicer ni vajena nemška nrav — in pa hladna rezerva, s kojo je bila vsprejeta od ruske strani, kažeta nam v bengališkem svitu sedanje mednarodno položenje, oziroma dejstvo, da vse kar hita, da si pridobi — prijateljstvo Rusije. Nemški cesar je rekel: „Dovolite Vajini Veličanstvi, da poiožim k Vajinim nogam svojo zahvalo na milostnem obisku in na časti, ki Sta jo
■aklonili 6. voju s tem, da je smel defilovati pre4 Vama. Radost, ki je v Vratislavi donela nasproti Vajinima Veličanstvoma, ne tolmači samo čutstev tega mesta, ne le provincije silezijske, ampak vsega mojega naroda. Isti pozdravlja v Vašem Veličanstva nositelja starih tradicij, zaščitnika miru. Narod Vas pozdravlja na istem mestu, kjer sta se bila sešla slavni prednik Vašega Veličanstva in moj praded. Čutstva, ki jih gojimo mi in ves naš narod do Vašega Veličanstva, smel I bi poviti v vsklik: Bog blagoslovi, Bog ščiti iu Bog obvaruj Vaše Veličanstvo v blagor Evrope!"
8 tem, da se je nemški cesar toli ponižno doteknil „starih tradicij" — onih namreč, ko je Rusija ščitila hrbet Nemčije —-, da je omenjal vladarjev iz one dobe in da je proslavljal carja kakor dobrotnika vse Evrope, hotel ga je — to je jasno — zvabiti do kake politiške izjave, toda car se je omejil na običajno brezbarveno zahvalo. V Nemčiji ne bi smeli pozabiti, da nekdaj ni bilo rusko-francoske zveze, kakoršna faktično obstoji danes. Kdor pa je v intimnih razmerah do Francije, ta mora biti — taka je posledica dogodkov iz leta 1870 — jako previden v Nemčiji. A ruski car je že dokazal opetovano, da je jako previden vzlic svoji mladosti.
V Nemčiji naj se le spoprijaznijo z mislijo, da so tninoli časi — starih tradicij.
Kako sodijo v Braziliji o Italiji. Kakd zaničljivo, prezirno sodi braziljski parlament o Italiji, dokazujeta naslednja dva slučaja, ki sta se dogodila v jedni poslednjih sej parlamenta združenih držav braziljskih. Razpravljalo se je o gonji na Italijane in o zadoščenju, ki je zahteva Italija zaradi „pogažene svoje časti". Poslanec Medeiros de Albuquerque je rekel, sklicevaje se na ponos držav braziljskih: „Naš narodni ponos ne sme se ponižati toliko, da bi smel teptali našo čast koji italijanski vojak, ki je bil pobegnil, ko se je bližal Meuelik14, Še ostreje se je izrazil poslanec Martins Juniar. Le - ta je govoril o slučaju, ako bi Brazilija odbila zahteve Italije in rekel: „Nam se ni bati ničesar, kajti Brazilijo ni ceniti manje nego Abesinijo. Naši generali tudi niso slabši nego je Menelik, a Italija nam nima stavili nasproti hrabrejših generalov, nego je Baldissera. V ostalem pa opravi Brazilija svoje posle sama in nima potrebe, da ji pomagajo tujci." — Grenka je ta za — velesilo Italijo!
Armenski beguni. Iz Marzilje poročajo, da je dospelo tjekaj nekoliko Arraeucev, ki so se bili vdeležili napada na otomansko banko v On rje nagradu. Odpeljejo se v Novi York.
Krečansko vprašanje. Iz Aten poročajo na Dunaj: Nova konBtitucijc stopi v veljavo dud 1. septembra (po našem koledarju dn6 13) — Mohamedanci namerujejo poslati posebno deputacijo k sultanu, ki naj bi prosila nekaterih sprememb v tej konstituciji.
Iz Bukarešta poročajo, da krščanski prebivalci Krete nikakor ne morejo biti zadovoljni s koncesijami, ki jih je dovolila turška vlada. To pa zaradi tega ne, ker so jako neznatne v očigled pravu zatiranih Krečanov in pa ker Turčija po svoji navadi vae obljubi, a ne izpolni ničesar. Tako bode tudi v tem slučaju slepila še nadalje diplomate in Krečane, kakor dela glede Makedonije in Armenije.
Različne vesti.
Ministerski predsednik grof K. Badeni dospe v Trst danes zvečer z brzo vlakom ob 8. uri 40 minut.
Odbor političnega društva „Edinost" bode
imel svojo prvo sejo prihodnjo nedeljo ob 10. uri predpoludne v prostorih „Del. podp. društva". Na dnevnem redu bode konstituiranje odbora in drugi važni predmeti. Čestiti novoizvoljeni odborniki so povabljeni, da se v polnem številu udeleže te seje.
t Dr. Rudolf Schmause. Dnč 6. t, m. preminol je v Pragi iskren prijatelj Slovencev: deželni advokat Rudo f Schmause. Pokojnik je bil na Češkem in na Slovenskem obče poznat narodnjak in rodoljub. Dr. Schmause je bil prireditelj onega vlaka, ki je pred 9 leti pripeljal lepo število čeških rodoljubov na obisk slovenske zemlje in tudi Trsta. Dr. Schmause je bil tudi ustanovitelj „češko-slo-venskega spolka" za podporo slovenskih dijakov v Pragi in za gojitev bratske vzajemnosti med Čehi in Slovenci. — Blag mu spomin!
Intronizacija ikofa msgr. Šterka. Neobičnim :
cerkvenim sijajem zasedel je svoje mesto naš vrhovni dušni pastir. Občinstvo se je jelo zbirati že na vse zgodaj po onih ulicah, po kojih se je imel pomikati sprevod iz župne cerkve Marije Pomagaj do stolue cerkve. Predno je pričela slav-nost, bila je zbrana ogromna množica, »osebno pred biskupsko palačo, na prostom pred stolno cerkvijo in v tej cerkvi sami. Nekoliko pred 8. uro podala se je duhovščina vse škofije (vključno župnike oddaljenih žup), na čelu ji kanonika msgr. Sinčič in msgr. Černe, v škofijsko palačo po presvetlega škofa. Sprevod se je zatem podal s Škofom v bližnjo župno cerkev Marija Pomagaj Tam je bila tiha sv. maša, kojo je daroval župnik don Lupetina. Po dovršeni službi božji jt-1 se je pomikati iz cerkve ob zvonenju zvonov vseh cerkva skoro brezkončen sprevod. V sprevodu so b\li razven duhovščine: vse tukajšnje nabožne bratovščine, magistratni uradniki, oddelek veteranov — in velika množica ljudstva. Procesijo je zaključil drug oddelek veteranov. Prevzv. škof je korakal po«! bogato vezenim nebom v popolnem ornatu, z mitro na glavi inpastiisko palico v roki. Med potjo je presv. Škof blagoslavljal ljudstvo. Pred stolno cerkvijo pričakovali so nj. presvetlost dvorni svetovalec pl. K r e k i č kakor zastopnik namestnika, župan dr. P i 11 e r i na čelu mestnega BVčta, načelniki civilnih in vojaških oblastnij, zastopniki raznih korporacij in drugi. Na pragu cerkve je blagoslovil škof množico, zbrano pred cerkvijo in ono v cerkvi ter se zatem podal pred oltar Najsvetejšega, kjer je opravil kratko molitev. Cerkev je bila sijajno odicena z okrasi, ki so, kakor že rečeno, došli iz Bolonje. — Slovesna ceremonija intronizacije se je vršila po predpisanem cerkvenem obredu. Ko je bil prevzvišeni škof sedel na svoj sedež, nagovoril ga je dekan stolnega kapitelja msgr. Sinčič latinskim nagovorom. Škof je odgovoril v istem jeziku. Zatem je duhovščina poljubila škofovski prstan in tej ceremoniji je sledila pontifikalna služba božja, Med isto je svirala mestna glasba. - - Nekoliko pred poludnevom bila je slovesnost završena. Prevz. škof se je odpeljal v škofijsko palačo.
Popoludne ob 2. je bil v škofiji slavnosten obed, katerega so se vdeležili: dvorni svetovalec pl. Krekid, župan dr. Pitteri, štabni častnik vojne mornarnice pl. Schonta in kanoniki stolnega kapitlja. Prvo napitnico govoril je škof, pozvavši duhovščino in civilne oblasti, naj bi po geslu cesarjevem: „Viribus unitis" res združenimi močmi delovali v blagor ljudstva. Svoj govor je zaključil trikratnim „živio" na Nj. Vel. cesarja in na sv. Očeta. Tej napituici odgovoril je dvorni svetovalec pl. Krekid v imenu vlade. Zahvalil se je na izjavi škofa, da hoče isti delovati v blagor ljudstva ter ga zagotovil dobrohotne podpore vlade. Zaključil je svojo napitnico z zdravijco na škofa. Istotako je župan dr. Pitteri napil škofu. Zatem je izrazil kanonik Sinčič čestitke v imenu duhovščine vse škofije. Vrsto napitnic je zaključil škof z zdravijco na vernike svoje škofije.
Odlikovanje. „Wiener Ztg.a javlja: Nj. Vel. cesar podelil je umirovljenomu podpredsedniku deželnega finančnega ravnateljstva, Juriju baronu P 1 e n k e r j u komturui križec Fran • Josipovega reda z zvezdo.
Potrjen in nepotrjen zakon. Nj. Vel. cesar je potrdil zakon, ki u;a je bil sklenil deželni zbor istrski gledč pobiranja šolnine na javnih šolah te pokrajine, ni pa potrdil zakona o razdelitvi občine pazinske.
Poročil se je gosp. M a t k o Primožič, sodili pristav v Trstu, z gospodiČitio M a rij eto Sctiflerjevo na Dunaju. Novoporočenceiua naše najiskreneje čestitke.
Pogreb pok. Oskarja Polleya je bil dostojen tega odličnega moža, toliko v Trstu, kolikor v Sežani. Ob 3. popoludne v pouedeljek so odpeljali namreč truplo iz Trsta v Sežano. Blagoslovljenje trupla v Trstu se je vršilo v navzočnosti velikega števila znancev in prijateljev pokojnikovih. Krsto so spremljali iz Trsta v Sežano poleg družili tudi pevci .Slov. pevskega društva". Vožnja se je vršila nepretržno do Sežane. Pred Sežano so pričakovali krsto ognjegasci, uradništvo in mnogo drugega občinstva. Sprevod se je pomikal naravnost v cerkev. Po dovršenih cerkvenih obredih so za-
peli sežanski pevci .Blagor mu!* in Ha to pev«i , .Slov. pevskega društva* isto pesem. Cerkev je bila natlačeno polna in se je potem razvil jako lep sprevod, ki je pričal o spoštovanju, ki je je užival pokojnik. Na grobu so se izvršile običajne molitve in so pevci .Slov. pevskega društva* zapeli krasno žalostinko „Nad zvezdami*. In potem se je zagrnila zemlja uad truplom blagega Oskarja, a ni prosimo Vsemožnega, da podeli večni mir njegovi duši!
Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Sežani so darovali Cirilčki v Tomaju 1 gld. 20 nč., v veseli družbi pri g. Iv. Renčelju-Malalanu v Sežani se je nabralo 4 gld. 25 nč. in g. Filip Ritschel, lekarnar, je dodal še jedno krono. Hvata vsem!
Izlet „Sokolov* v Devln je vspal sijajno. Radi pomanjkanje prostora smo morali odložiti poročilo za prihodnje izdanje.
Obletnica „Det. podp. društva*, ki se je vršila minolo nedeljo, obnesla se je v svojem zju-tranjem delu uprav sijajno, popoludne pa se je bilo boriti z večnim nasprotnikom letošnjih veselic — z dežjem.
Nekoliko pred 8. uro odkorakali so členi v dolgem sprevodu in z vihrajočo zastavo v cerkev pri sv. Antonu novem, kjer je daroval sv. mašo veleč. g. župnik F a b r i s sam. V cerkvi je pelo „Slovansko pevsko društvo* Volaričevo mašo. Pelo pa je toli precizno, izborno, da se je tudi ob tej priliki pokazalo, kako lepo in vsestranski napreduje to društvo v noveji dobi. Hvala je bila splošna in mi moramo le čestitati vrlemu društvu na tem splošnem priznanji.
Po sv. maši so se členi zopet razvrstili za svojo zastavo in odkorakali v istem redu in z godbo do svojih društvenih prostorov. Pred društvenimi prostori je godba zasvirala, kakor vsako leto, cesarsko pesem, kojo je množica poslušala razogiavo. Potem se je zastava pohranila v društvenih prostorih.
Veselica v lepo odičenem vrtu „Mondo Nuovo* se je pričela ob 6. uri in se je lepo vršila do blizo 8^, ko je jel padati dež. Tudi na veselici je „Slov. pevsko društvo" pelo lepo iu precizno in tamburaši so udarali priljubljeno popevke. Predsednik prof. M a n d i č je v lepem govoru tolmačil pomen teslavnostiter pozival na ljubezen in zvestobo do družtva. Žal, da je slabo vreme preprečilo nadaljni razvoj te lepe veselice; vendar pa se je zabava nadaljevala v zaprtih prostorih.
Tu pa si ne moremo kaj, da ne bi izrekli svojega iskrenega obžalovanja, da se je naše razum-ništvo v premalem številu udeležilo popoludanske slavnosti. Vemo, da je letos obilica veselic, vse na jednem kupu, in tudi to poštevamo, da je ta večni dež vsakemu že kolikor toliko udušil veselje, vendar pa mislimo, da naši delavci-poštenjaki zaslužijo, da bi jim naše razumništvo kazalo svoje simpatije tudi ob — najneugodnejih okolnostih.
Na Sveti Gori bila je povodom predvčerajšnjega praznika tolika množica ljudstva, kakor že mnogo let ne. Bilo je romarjev iz vseh krajev Primorske. Umevno je, da je bilo izredno živahno gibanje tudi po goriškem mestu. Vlaki južne železnice so odhajali natlačeni ljudstvom.
Iz Hrenovic nam pišejo dne 7. t m.: Širna naša župnija je praznovala te dni dvojen praznik. Topiči so grmeli, veselo pritrkovanje zvonov je naznanjalo slovesne dni in trobojnice so ponosno plapolale ua visokih mlajih. — Od kraja: dne 3. t. m. popoludne so pripeljali na Hrib pred župnijsko cerkev hkrati pet novih zvonov, na štirih ozaljšauih vozeli. Veličasten sprevod se je začel že pri Hraščah, od koder je stopalo na čelu 15 jezdecev na odičenih konjih in z zastavami v rokah, na vozeh so pa držali zastavice v rokah najeti dečki 10—12 let, za vozmi so stopala belooble-čena dekleta. Male deklice so razvrstili kar na voze okolu zvonov, da je bilo videti, kakor da angeljci čuvajo prihodnje glasnike veselja in žalosti za hrenoviško župnijo. Muogobrojno zastopana duhovščina in množica ljudstva je poveličevala sprevod. Ob 8/i4. uri pop. so se razvrstili jezdeci pred župnijsko cerkvijo, sprevod se je ustavil, ljudstvo je vrelo v cerkev, zvonovi so bili doma. Po dovršenem blagoslovu in zahvalnici so odpeljali dva že blagoslovljena zvonova k bližnji podružnici na Studenec. Ostale tri korenjake Cnajveči
tehta 32 stotov) so obesili kar pred cerkvijo, in že zvečer se je razlegal nov glas po naših planjavah.
Soboto zvečer je ravno tako spremstvo kakor zvonove čakalo presv. knezoškofci, ki je prišel posvetit nove zvonove in delit zakrament sv. birme. Pri drugem slavoloku — na polju pri Goričah — so pozdravili Prevzvišenega domaČi naši veljaki, duhovščina pa že prej — pred Hraščami —, kjer je prijezdil mal deček v narodni noši in podal knezoškofu šopek ; Prevzvišeni pa je postavil dečka in šopek poleg sebe v kočijo.
Naslednji dan 6. t. m. se je vršil dvojni praznik. Ob 9. uri zjutraj je bil v krasno odičeni cerkvi običajni začetek — Ecce sacenlos rnagnus
—	in potem je imel knezoškof govor, po govoru je bilo posvečevanje zvonov, sv. maša in slednjič je Prevzvišeni zopet — pred birmovanjem — spregovoril nekaj besetl pred oltarjem. Zahvalil je vč. g. župnika in gosp. kapelana, ki sta se mnogo trudila, da je dobila cerkev nove zvonove; „pa
—	rekel je — brez ljudstva bi ne bilo nič.Vsakdo je daroval po svoji moči; kdor ni mogel, je imel vsaj dobro voljo, in tudi ta je všteta pri Bogu. Vse to so zakladi, katere smo Bogu posodili.. .* Morda je na to napotil knezoškofa napis na velikem zvonu, ki pravi:
Župnik Puc za nas je prosil, zbiral
Nemanič, kaplan pomagal mu zares,
Marsikdo faranov ga podpiral,
Če tudi ne vsak, pa — kje smeti ni vmes ?
Nekaterim napisi sploh niso ugajali, mnogi so bili nevoljni; na drugih dveh zvoneh so le običajnosti.
Po litanijah je Prevzvišeni obiskal cerkvi v Hruševju in Rakolku, naslednji dan na Vel. Ubelj-skem in Razdrtem.
Streljanje, zvonenje, slavoloki povsod, povsod slavnostni sprejemi, zastave, predstavljanje, navdušene množice, ki so srečne, da morejo videti svojega dušnega pastirja. In vendar še vedno čujemo britke tožbe, da smo po „Narodu" okuženi liberalci! Kdo ne govori resnice ? 1
0 poroki princeso Jelene. Iz Cetinia poročajo: Tu se govori, da odpotuje knez Nikola prihodnji teden v Monzo (Italija), da določi s kraljem Ura-bertom, kar je potrebno gledć potovanja princese Jelene v Rim. Pravijo, da se odpelje princesinja dne 1. oktobra na koji italijanski vojni ladiji, kojo bode spremljala italijanska vojna eskadra. Bržkone se princesa ukrca v Baru (Antivari). Spremljali jo bodo: nje zaročil i k princ Neapeljski (ki se v ta namen vrne koncem tekočega m. na Četi n je), knez in kneginja črnogorska, brata neveste, princa Danilo in Mirko, nje sestri Ana in Ksenija, vojvoda Petrovič (minister vladajoče hiše Črnogorske in in atrije nevestin), vojni minister Plamenac, finančni minister Matanovič, minister Črnogore v Italiji, markiz Del Bianco in razni častniki. V spremstvu princeze bodo nadalje Barski katoliški nadškof msgr. Milinovič, mitropolita Mitrofan Ban ter dvorne (iame Plamenac, Radonič in Vukotiif.
Bolszen grofa šuvalova. Iz Varšave poročajo, da se je grofu Šuvalovu obrnilo toliko na bolje, da more že nekoliko gibati ude, katere je bila zadela kap. Toda moral bode ostati se prilično nekaj časa v postelji.
Popravek. V poročilu o občnem zboru političnega društva „Edinost", objavljenem v poslednjem izdanju našega lista, je v govoru državnega poslanca dr. Lagiuje pomota, kaleča smisel do-tičnega odstavka. Na drugi strani v tretji koloni, v 26. vrstici od zgoraj stoji: .Oni Be ravnajo po francoskem principu . . namesto tega pa bi moralo stati: Oni se ravnajo po framazonskom principu.. .* Naj nam naši čč. čitatelji blagovoljno oprostč to pogreško.
Logar v Korminu in d&vica v Tržiču. Iz Ko<> mina poročajo, da tam razgraja Itšgar že kakih 14 dnij. Bolezen ima epidemiški značaj, kajti sedaj je bolnih preko 40 oseb. Zdravstvena oblast je dala zapreti vodnjak v neki hiši v kolodvorski ulici, kajti sodi se, da je voda v dotičuem vodnjaku okužena. — V Tržiču pa so morali šole zapreti, ko je jedva pričelo novo šolsko leto. Obolelo je namreč več otr6k za Ičgarjem.
Pomiloščeni kaznenci. Nj. Velič. cesar pustil je 25 kaznencem v raznih kazninicah monarhije preostanek kazni. Med pomiloščenimi sta 2 kaz-nenca kaznilnice v Kopru in 1 iz one v Gradiški.
Zopet Andrej Škrl. Naš poročevalec, ki nas je obvestil, da že toli znani morilec Andrej Škrl »ne ozdravi nikdar več", bil je slabo poučeu. Kajti takrat, ko smo objavili v poslednjem izdanju vest, da je Škrl še v bolnišnici, ker mo niso mogli izvleči krogelj, bil je Škrl že „čez hribe in doline* ! Ušel je namreč po noči med minolo nedeljo in ponedeljkom iz bolnišnice. V dotični sobi, kjer je bil Škrl, bila sta še dva druga bolna vojaka-kaznenca. Ta dva sta bila kaznovana le zaradi malih prestopkov, zatorej sta nosila svojo vojaško opravo, v tem ko je imel Škrl obleko kaznencev, ker je bil, kakor znano, obsojen (po pomiloščenju) na 12 let ječe. Omenjeno noč je Škrl čakal, dokler nista zaspala ta dva vojaka. Oblekel je domobransko opravo jednega istih, si predpasal v sobi ležeči predpasnik, kakoršne nosijo bolniški strežaji in potrkal na vrata. Pred vrati na straži stoječi vojak je odprl in zazrši Škrla, smatral ga ie v polutemi za bolniškega strežarja. Pustil ga je torej ifobodno iti. Škrl je vstopil v stranišče, ter splezal raz okno po strelovodu iz vrtoglave visočine tretjega nadstropja na tla! Preplezal je zid bližnje kampanje Ara, kjer je slekel vojaško uniformo in odložil predpasnik ter se preoblekel bržkone v civilno obleko, katero je dobil, Bog zna od kodi. Doslej še nimajo sledu o drznem begunu kljubu energičnemu zasledovanju.
Črtica o policiji v Carjeagradu. „Neae Fr. Pr.- poroča dne 6. t. m. iz Carjegagrada: Javlja se, da je griki služabnik neke evropske, f Car-jemgradu bivajoče obitelji izginol onega dne, ko je pričela revolucija v Caijemgradu. Vrnil se je še le v soboto. Gospodar ga je vprašal, kje se je klatil toliko dnij. Služabnik je odgovoril povsem hladnokrvno: „Pozvali so me bili ua policijo. Tam so mi dali železen drog ter mi nkazali, da ga smem rabiti samo v ta nemen, da pobijam Armence*. (!) Služabnik je tudi povedal, da se je udeležil gonje na Armence in da je pobil par teh nesrečnikov. — Omenjeni list, kojemu prepuščamo odgovornost na tej gorostasni vesti, pa ne pov$, da-li je dotična evropska rodbina pridržala v svoji službi tega zverskega moža.
„Mojiee HirtchM. Pokojni „človekoljubni* baron Hirsch dospć na nekako čuden način do ne-umrljivosti. V argentinski republiki (južna Amerika) namreč biva prilično število priseljenih Židov. Ti ljudje imajo zahvaliti vse svoje blagostanje pokojnemu baronu Hirscbu. Da pa izkažejo svojemu dobrotniku svojo hvaležnost, so sklenili, da dajo tekom jednega leta, računši od dneva, ko je umrl barou Hirsch, vsakemu novorojencu ime .Mojzes Hirsch*. — Znana je plodnost Židov, zatorej utegne biti v Argentiniji po preteku jednega leta na stotine „Mojzes Hirschov". Razločevali se bodo jeden od druzega bržkone po številkah.
Grelne ljubezni žalostni konec. Ne dolgo tega je soproga nekega imovitega dunajskega trgovca ušla v Ameriko in sicer s komptoaristom njenega moža. Žena je bila stara 35 let, nje ljubimec pa 20 let. Žena je bila toli poštena, da ni svojemu možu odnesla nič denarja. PriSedši v Novi York se je za zaljubljenca začela doba trpljenja. Denar jima je kmalu pošel in trpela sta pomanjkanje. Nekega dne je policija aretovala nesrečnega mladeniča in ga poslala v San Francisko; podoben je bil nekemu morilcu in trajalo je več mesecev, predno se je skazala njegova nedolžnost. Dobil je nekaj odškodnine za čas, ko je bil v zaporu ter se vrnil v Novi York, kjer je izvedel, da se je njegova ljubimka utopila, ker ni imela o čem živeti. Tudi fantu je denar kmalu pošel in ker ni mogel dobiti zaslužka je skočil v morje.
Trda glava. Na Dunaju se producira sedaj neki Francesco Danielo, ki pušča, da razbijajo različne predmete ob njegovi glavi. Produkcije tega Francesca vzbujajo povsodi veliko strmeuje. Na neki slavnosti na Nižjem Avstrijskem se je Danielo toliko časa zaletaval v neko hrastovo deblo, dokler se ni oluščila vsa skorja. Taki dokazi o „trdi glavi" niso dali miru nekemu mizaiju, inje tudi on poskusil dokazati, da njegova — mizarjeva — glava ni nič manje trda nego ona Francesca Daniela. Toda alabo se je sponeslo ubogemu mizagu. Potem, ko se je dal 7 krati mahniti po glavi s kosom lesa, je — obolel.
Danielova glava pa je trda. V neki vasi na Moravskem je pustil, da so sedem stolov razbili na njegovi glavi. V poslednjih tednih je bil ta
komaj 20letn! po^rst'iik najtrše glave n« sv» tu obsojen da umuje. V* Steyiu s« mu je auuiiec ^podtaknilo na nekih stopnjicah; glavi njegovi — to je naravno, se ni dogodilo nič hudega, toda noga se mu je izpahnila, da ga je bolelo prav pošteno. No, sedaj je zopet zdrav in vesel in se pripravlja za nadaljevanje svoje „trdoglave" umetnosti. Bavi se namreč z namenom, da si kar za cel voz drv di razcepiti na svoji glavi. Še lepši dokaz o trdosti glave g. Francesca bi bil ta — tako opaža zlobno .Agramer Tagblatt* — ako bi jo nesel isti na poskušajo med A b e s i n c e.
Koledar. Danes (10.): Nikolaj Tol., spozn.; Pulherija, kraljica. — Jutri (11.): Prot in Hijacint, mučencu. — Mlaj. — Solnce izide ob 5. uri 36 min., zatoni ob 6. uri 19 miu. Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 19 stop., ob 2 pop. 24 stop. C.
Najnovej&e vesti.
Rim 8. Glasom časniških poročil je vojni minister že odredil potrebno za veliko vojaško parado povodom puroke princa neapeljskega, Vojaštvo, ki se udeleži te parade, je že dobilo povelje, naj dospe dne 30. oktobra v Rim.
Pariz 9. Včeraj je bil ministerski svčt, kateremu je predsedoval minister za zunauje stvari Hanotaux. Isti je priobčil, da se delajo velike priprave za vsprejem ruskih Veličanstev. Prijavil je zaj«Mln», da odpotujeta istega dnć dva visoka do-Btujaudtvenika is Berolina v Pariz, da se v njiju prisotnosti določi podrobni program za vsprejem.
Carjlgrad 8. Odposlanci velesil prijavili so Porti v posebni spomenici, da so Krečani vsprejeli koncesije ter pozivno vlado, da naj to objavi ter izvoli generalnega gubernSija. — Včeraj je turška vlada prijavila odposlanikom,dajesasnovala izredno sodišče, koje bode naglo in javno obsojalo revolucionarne Armence in one mohamedance, ki so zakrivili izgrede ter dotične policijske agente, ki niso storili svoje dolžnosti.
Madrid 9. Iz Havane javljajo, da je policaja prijela in zaprla več odličnjakov, ki so podpirali upornike. Med temi je profesor kazenskega prava z vseučilišča v Havani, ravnatelj ktnservatorija, več odvetnikov in več trgovcev.
Atene 8. Krečanski odbor pripravlja ladije, da pripelje krečanske begune nazaj v domovino. — List ,Asty' svetuje makedonskemu odboru, da naj ustavi gibanje v Makedoniji, koje je dovolj jasno pokazalo, da je makedonsko prebivalstvo grškega mišljenja.
T»«tovln*h«i br«oj«vka ln vastl
Btulmpelt*. Pšenie« jesen rt.78-6.79 Pioni«* t% ■pomlad 189« 7.08 do 7 09 —.—. Oves zajeten 5.23—5*25 R* ia jesen 5.9* —5.94 Koruza m sept.-okt. 3.57—3.58 Pft«aifK non od 7H kil. f. 6 95 - 7 05 od 79 kiio. 7.05—7.10.. o,l 80 kil. f. 7.lO—7.15od 81. Kil. i 7 20
7-85 , od sa kil. fo«*, --Ječmen 5*90-7*70
proso —•——• —,
Trg popolnoma brez posla.
Fraga. Neraoniraui sladkor for. 11.90, oktober-december 11.10 silno mlačno.
Pruga. Centrilugal novi, poutavljne v Trat s carino »red odpošiljata* prncoj f, 35 25 35.25 Concassc 86*50—36-75 Četvorni 87*50—38. V glavah sodih 89*25-39*50 Havrr Kuva Samo« gou>i uvorajf" za september 62.— *» januvar 58.50.
Hasa^rcr. Santo* k«»oi1 averag" september 50*75 ia december 48*50. za mare 1897. f. 48*75.
InnajHka bon« B.
Oriatai t papirju n „ v »rebru Avstrijski r«nta v zlatu „ „ t kronah Kreditne akcijo , . , . London 10 Lit. . . Napoleoni . . .... 20 mark 100 italj. lir
aaptnmbpsi inu«.
danes pred včeraj . . . 101.75 101.80 . . 101*85 10180 . . 123 35 123.80 . . . 101.15 101.20 . . . 878,— »73 80 . . . 119 55 119.60 . . . 9.52'/, 9.52'/» . . . 11.72 11.73 ■ . . 4138 4430
Trina oena (Cene •• razuaejs aa debel« Ia s oarlae vred.)
Domadl pridelki.
, _ , Cena	od for.
Fižol t Koks...........100 K.	—
Mandoloni......... „	— .—
Hvetlorudeči........ .	—.—
temnorudeči........ „	—.—
kanarček......... „	—
bohinjski......... „	10.50
beli veliki......... .	—.—
. mali......... „	—.—
zeleni, dolri........ „	— •—
*> okrogli........ „	—
mešani hrvatski...... „	—.—
„ štajerski...... „	—
Maslo fino štajersko ....... „	65.-
Jsčmsn it. 10......... . „	8.75
» »......................9.75
« 8......................11.50
Zelja krunjdko.......... 100 K. 6.—
f*P» .........................—
Krompir, ........ „	2.—
Proio kranjsko......• . . . „	8,—
Sća, kranjska.............n _
eh ogerski......................63.—
«Mt ........... ,	48.-
Xava Mocca......................165.-
<1o for.
10.75
70*— 9.-12.-11.75 6.50
2.25 8.25
64.— 60.-166.-
fojrlon ''lant. fina...... m IT2 173 —
j • r,erl......... n	1 te-- 184.-
Java Malan*........ „	147.- 149.-
Porto ricco......... w	163.— 164.—
Onatemala....................148.— 147. -
San Domingo..................156 — 157—
Malabar Plant........ „ __ __
n nativa........ n ___ — !—
Laguayra Plant....... „ _
n nativo....... n __j_
Santo« fini......... n	122.— 124.—
, srednje flni...... ,	119.— 121!—
* srednji.........H2._ H4]—
. ordiuar........ H	lo«._ 108.-
R10 oprani ........ ,	__ —
r nnjfinlji......... "	12"!— 128^-
„ srednji......... n	HO.— 114.—
Slrdker Centrifagal I. vrste .... „	35.75 36.—
Concassd....................37.50 37*75
v glavah..................—.— —._
razkosani........ „	8&50 3875
SIS italijanski fini..................20.25 20 50
» srednji................19.50 19.75
Japan fini AAA..................16.60 16.75
• srednji..................15.75 16.-
Raugoon extra....................12.25 12 50
	I.......... „	10 50 10.75
I	I........... 9.50 975
Petrolej lUHki T sodih........ 2n.— —
▼ »bojih od 29 kil. . . . , 6.15	— .-
Olje Italijansko nnjfinoji...... „	55.—	b«.—
B srednjefino..... „	51. ~	52.—
bombaino, amerik...... . „	28.50	29.—
dalmatinsko....................31.-	32.—
Limoni Mesinski ........ „	5.50	5.75
Pomaraafte » ........zaboj	—.—	—
Mandeljni Dalmatinski I 100 K.	—.—	—.—
- Bari . . I ,	57.—	58 —
Pinjoli ............. .	87.—	89—
I0U6I Dalmatinski novi...... „ 6 75	7 —
, Puljeiki........... 5.—	r..2 5
S;~.okvo Pulješke ...............11—	ll.ftO
„ Orške * veuoih, ... „	—.	—.—
BulUnine) ......................38.-	40 —
7ampirli} novi.......... „	94,—	25,—
OibcDe /.........................._._	-.-
Polenovke srednje velikosti .... .	47.—	48.—
n velike ........ ,	—.—	—.—
m male......... „	—.—	-.—
Slanlkl v velikih sodih...... w	—.-	-.-
» . * '/» ■ ■ ............1» —.— —.—
Žveplo ..........................—
Otvoritev plvarne
Corsia Stadion št. 19.
(ex Reimond)
Podpirani fitejem si v čast javiti slavnemu p. n. slovenskemu občinstvu, da sem prevsel na svoj račun znano pivnrno m vrtom v ulici Stadion, hit. 19, kjer je „Tržaško podporno in bralno druitvo1*.
Točim znano zdravo Judtmannovo pivo po 26 nS. istrsko fino vino po 40 nč., teran po 5« nč., belo itajersko po 48 no. liter.
Kosila dobivajo se v pivarnl kakor 6ea ulioo po 20 nč., večerje od 18 nč. da^je.
Zajedno VBojam se javiti slavnemu občinstvu, da imam pripravno sobo M klubov« na razpolago^ Odda se, ako se prijavi želja dan prej.
Postrežba Je točna In brza Priporoča se toplo slavnemu občinstvu za mnogobrojni obiBk.
Makso Lavreučič, gostilničar ulica Stadion 19.
Assicnrazioni generali
v Trstu
(društvo je ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je raztegnolo svoje delovanje na vso veje zavarovanja posebno pa: iab zavarovanje proti požaru — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blAga in zavarovanje na življenje.
Društvena glavnica in reserva
dne 81. decembra 1R93. f 58,071 673*84 Premijo za poterjati v naslednjih letih	f. 30,541 70064 Glavnica 7(1 zavarovanje ži-venja do Hl. decembra 1894 f. 169,929.62503 Plačana povračila:
a)	v letu 1894	f. 9.737 614*48
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1894	f. 262,401.706*51
Letni računi, izkaz dosedaj plačanih od-škodvanj, tarife in pogoje za zavorovanja in Bploh vsa natanjčneja pojasnila se dobo v Trstu v uradu društva: Via della Stazion" *A. 338/1 lastnej hiši.	12-12
■^■■■■■■■■1 - VSiZSMm *
Riunione Adriatica di Sicurta
24-2	v Tr«*tu.
Zavaruje proti požarom, prevozu po »uhem, rekah in na morju, proti loči, na živenjo v vhiu kombinacijah.	. QO„
Glavnica in reserva društva dne 31. •'«•»5™ '?92 Glavnica drufitva	?ld* 4.00(,*00° ~
Promijna reserva zavarovanja
na življenje 1'remijna reserva zavarovanja
proti ognju Premijna ren.-rva zavarovanja
blaga pri pre»ažai»iu ReBervn r» razpolaganje
Re»nr< >i »h varovani« l!r°tl PreVx miiijHf.ju knrzov, bilanca (A) UeHervu z »»varovanja proli pr«-
mi»junju kurzov,bilanca (B) Rezerva »peeijalnih dooičkov
zavarovanja na življenje Občna reserva dobičkov
Urad ravnateljstva : VI« Valdirivo ,br. » (v lastnej hiš)
13,32ft 346-98
1,632.248 22
49.465.07 500.000*-
383.822.42
243.331 83
500.000*-1,187.164.86
Lastnik kensorcii lista ,Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. —
Tiskarna Dolenc v Trstu.