231. številka.
Ljubljana, vtorek 11. oktobra.
XIV. leto, 188 L
SLOVENSKI NAROD.
t ——____, -,_
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o - o g e r * k e dežele /a <■••'..> l«-t<> 1»"» g\., la p,.! let* 8 gfl., t* četrt leta 4 iL — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 tfld.. ?a četrt letn 3 nU\. .'10 kr., za Ml aieteC 1 i,rld. l«i kr. Za pošiljanje na dom se raćuna 10 ki. M mesec, ;i<> kr. za četrt leta. — Za tuje d e >. e 1 e toliko več. kolikor poštnina ./naša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 pld. f>0 kr., \>t* polt) prejeman M četrt leta '•> golđ. Za oznanila ae plačuje od četiriatopne petit-vrste *> kr., če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., «"•»■ st> dvakrat, in I kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai se izvolč trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — UredniStvo je v Ljubljani v Franc Koltuanovej hiši n£rle<lalidk:fc rtolbav*. Oprav ni štvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, iCjV administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolnianovej biii.
Italijanstvo na Primorskem.
Po raznih krajih lepe primorske dežele je dokaj Italijanov, prav za prav večina polašče-nih Slovanov, ki »kile prek Jadranskega morja v obljubljeno deželo, v laško kraljestvo. Goni jih k temu preživa narodna zavest, če prav drugače nemajo najmanjšega uzroka po odre-Šenej Italiji. Saj jim naša premila vlada vse stori, kar si ti ljudje le požele. NamestniŠtvo jim uraduje italijanski, italijanski z njimi občuje in jim dopisuje: okrajnih glavarstev uradniki po italijanskih gnezdih in straneh z njimi občujejo ustno in pismeno le italijanski, davkarije jim jednako strežejo in le jedne nij mej njimi, ki bi v dotiki z Italijani se posluževala tujega, na pr. nemškega jezika, jednako je z drugimi gosposkami primorskimi in na suhej zemlji. Odvetniki in pravdniki, ter razni . sodniki od najmlajšega adjunkta gori do predsednika deželne narisodnije občujejo in uradu-jejo v dotiki z Italijani izključno italijanski, — in tudi drugod vsi uradni in vladni krogi strežejo Italijanom v roke, ter jih kar najbolj mogoče podpirajo. A Itatijani se le mulo zmenijo za vse te dobrote, katere bi Slovanom na Primorskem skazovane za zmiraj otele Avstrijo nevarnosti od italijanskega kraljestva in od prenapetih domačih Italijanov jej preteče. Jako nevestno ravnajo oni vladni krogi, ki malomarno prezirajo vse namere primorskih irre-dentarjev. Res, na prvi trenutek se Avstrija ne bode zgrudila, če mladi Italijančiči po noči v glavnej goriškej ulici kriče „Eviva lTtalia!" in „abbasso . . . vse drugo". Gotovo na prvi trenutek ne bode poginila Avstrija, če se po istrskih gnezdih ae toliko goji irredentarstvo, če se mu celo uradniki sladkajo, če se pri velikonočnej svečanosti gode Humbertov marš,
Če znani gospodje ondu nosijo marjetice in plešejo po Garibaldijevem marši! Kako bi bili mi primorski Slovani (Slovenci in Hrvatje) hvaležni primorskej vladi, raznim c. kr. uradom in dunajskemu ministerstvu, ko bi vsi ti hoteli z nami tako ravnati, nam tako streči, kot strežejo Italijanom in poitalijančenim Slovanom po Primorskej! Proslavjali bi c. kr. gosposke, ter jim radi storili vse, kar bi le od nas zahtevali. Tudi bi vlada potem ne imela nobene skrbi od strani Italijanov in italijanskega kraljestva, kajti zvesto jej udani Slovani bi bili nepremičen jez proti vsem laškim napadom. Laška irredenta bi potem kmalu izbrisala Primorsko izmej vrste neodrešenih italijanskih pokrajin, kot je izbrisala izmej njih slovansko Dalmacijo, katero je komaj nekaj let vodil odločni general RodiČ. V vsakem boji se nadejamo zmage le takrat, čo nasprotnika odbijamo in napadamo z jednakim orožjem. Narodni napadi se odbijajo uspešno le z narodnim orožjem. Napadi laških irredentarjev na Primorsko se bi uspešno odbijali le s slovanskim orožjem, s podpiranjem Slovencev in Hrvatov v Primorskej : te probuditi, te okrepiti, bi našej primorskej vladi imela biti najsvetejša dolžnost. Kakor hitro bodo primorski Slovani tolikanj oživljeni in okrepčani, strašili bodo sami cesar stva habsburške rodovine preimenitne meje ob morji in proti laškemu kraljestvu. S silo, s policijo in z drugimi takimi pripomočki pa vlada ne bode nič opravila nasproti irredenti, katero tudi podpira narodna vlada laškega kraljestva. Kaj mi je treba za to naštevati posebnih dokazov? Zdaj je premeten italijanski državnik sam prijavil, da je uže pred leti naš minister vnanjih zadev grof Andrassy, pri shodu našega presvitlega cesarja z italijanskim kraljem v Benetkah naravnost svaril laško mini-
sterstvo pred irrodentarji, ter zahteval, naj jim odtegne vso podporo, če hoče Italija kedaj biti v prijateljske] zvezi z Avstrijo. A vse je bilo zastonj ! Irredenta se je razvijala in krepila s pomočjo italijanske vlade, ter je postopala tako nespametno nasproti Avstriji, da sta Bismark in Beaconstield (ta mali* pred svojim odstopom od ministerstva) bila Uže privolila Avstriji začeti zoper Italijo vojno, za katero so se Italijani uže oboroževali. Vsemogoča irredenta je mmolo poletje zabranila shod itali-lijanskega kralja z našim cesarjem, kar je primorskim Slovanom prav po godu, kajti slovanske) reči, našej narodnoj reči bi le škodila vsaka prijateljska zveza mej Avstrijo in Italijo. Uže tako božajo primorske Italijane in renegate, ter jih pri vs:ikej priliki podpirajo, da laže tlačijo primorske, državi vedno tako zveste Slovane. Kdor izmej merodujnih državnikov avstrijskih nij slep in gluh, sprevidel je pač takrat, kako globoko je ukoreninjena laika irredenta, kako s svojimi načeli prešinj.t vse delovanje laške vlade, in da celo laški kralj mora udajati se njenej volji tu njenim nameram. Ta neovrženi dogodjaj bi moral primorsko vlado in dunajsko mini .terstvo probuditi ter jima odpreti oči, da bi videli, kolika nevarnost Avstriji preti od irredentarjev in z njimi zvezanega italijanskega kraljestva. Na to nevarnost kažejo celo Nemci v mogočnej Nemčiji. Res, da ti ne skrbe za nas iz gole ljubezni, ampak le zato, ker sumi preže* po zahodnjih avstrijskih deželah od Krkonošev doli do Jadranskega morja. Tako je zadnjič glasovita „National-Zeit.ung" iz Berolina prijavila imeniten članek, „Italien und seine Nachbarnu, katerega jeden odstavek slika razmere me; Avstrijo in Italijo s sledečimi besedami:
„Jako nepremišljeno je ravnanje laških dr-
Listi iz tujine.
XVII.
(Dnevniških črtic št. 4.)
Marseille 2. avgusta 1880. Evo me v deželi francoskej, v republikanskem mestu „par excellenceu, kjer se je rodila slavna himna slobode „Allons enfants de la patrie", ki je pri tolikih prilikah navduševala sinove „velicega naroda", kakor se ime nujejo Francozje tako radi. Se ve, da danes ne morem od mesta videti ničesar, kajti le par ur ostanka ima vlak in potem nemudoma mi je dalje voziti se. Blizu polunoči je uže bilo, ko smo se pripeljali semkaj in prva stvar je bila, okrepčati od dolge vožnje utrujene kosti Bvojega rojstva in napasti grešno telo. Pri tako romantične j. krasnoj vožnji, kakor je
od Genove naprej, bi pač človek lehko popolnem pozabil na jed in pijačo, a tem nadležneje se glasi pozneje „nikdar mirujoči godec, ki ga zovemo želodec". On zahteva svoje pravic« in treba se je udati, saj je hvala Bogu kmalu potolažen in ostaja mi časa pisati v domovino par korespondenčnih listkov in zabeležiti si prve utiske divne te vožnje. Zdi se mi, kot da nij iBtina vse, kar je gledalo oko od ranega jutra pa do pozne noči, ko da je gledalo v magično laterno ali da sem sanjal. In vender bila so istinita vsa krasna mesta, cvetoče livade, visoke gore, romantični morski zalivi in otoki, strme skalnate brežine in ob njih razbijajoči se valovi. Smelo rečem, da težko si je misliti zanimljivejšo vožnjo; meni je bila najkrasnejša, kar sem jih dozdaj še doživel.   Naj nabrojim samo glavnejše točke.
Mimo Genove z razgledom na Hvahno luko in na utvrjene vrhove,  mimo prijaznega
mesteca Sestri Ponente in prekrasnih vrtov graščine Pegli in nekaterih manjih postaj doape se do mesta Voltri z 12.000 prebivalci in znamenitimi labrikami za pupir. Pri postaji Celle zabavala nas je druhal bosopetih poba ■ linov, kateri so na morskem produ v visokem mehkem pesku sem ter tja drveči se lotili solde, katne smo jih metali iz vagonov. Ko je padel denar na tla in se zakopal globoko v pesek bila je ko blisk truma 20 do 30 teh dečakov na kupu, jeden vrh druaega, glave, roke, noge vse navskriž! Savona je prijazno veliko utrjeno mesto z impozantnim kaštelom. Mej postajama Vado — Bergeggi je intere-santen tunel, na čigar izhodu stoji močna tvrdnja va. Malo naprej pa je mesto, mojo bi moralo biti prav za prav, kajti ime mu je vpravo — Noli. Ne pritožil bi se, kajti ptijazno mestece je, imajoče lepo lego, nad mestom pa je grad, od kojega vodi zid doli  do morja.
žavniktv; najprej poživljajo severne države zoper nasprotne jim Francoze, a kmalu potem ravno isti državniki še priznati nečejo naj starših posestev avstrijskih. Po naših mislih si nova Italija ne bode opomogla, dokler se ne bode privadila sama sebi odrekati bo in se omejiti. Dolžnost italijanskih politikov je, da natanko premislijo, kako bo doslej ravnali in koliko s tem dosegli. A glede na od no saje mej Nemčijo in Italijo ohladilo se je pač nekdanje prijateljstvo ter se bode še bolj ohladilo, če se ministri in narod italijanski ne morejo odločiti, da bi za zmirom pozabili na Trst in južne Tirole ter jih nikdar več niti zahtevali niti poželeli. To mora postati stalno načelo italijanskej politiki in občno mnenje celega kraljestva mora ukrotiti vse one Italijane, ki bi pregrešili se zoper rečeno načelo. — — — — (Jelo misliti si ne moremo, da bi Italijani kedaj s privoljenjem nemškega cesarstva odtrgali Trst od Avstrije. Vsakeršna nakana na Trst meri tudi proti Nemčiji ter škoduje koristi nemškega naroda. Zato naj Italijani pošteno priznajo ta avstrijska posestva in njih obstanek, kajti le s tem pogojem morejo ostati naši prijatelji."
Tako glasovita „National Zeitung", ki je kot nekdanji Bismarkov organ Nemčiji trebila pot do narodno-državne jedinosti. Iz navedenih besed bode pač vsnk čitatelj precej posnel, da nemški nacijonalci ne gore toliko za obstanek preljubega nam avstrijskega cesarstva, ampak vsled narodnega načela le nečejo, da bi Italija požrla Trst s primorsko deželo, katero bi Nemci kot najnaravnejšo pot v prekomorske vzhodne dežele radi za se dobili. Državna sebičnost jih goni k temu. A tudi učile naj bi te besede merodajne kroge v našem cesarstvu, kako malo smemo zaupati zdanjim našim zaveznikom Prusom — Nemcem; učile naj bi merodajne kroge, kako je treba zadovoljevati avstrijske narode, oživljati in okrepčevati njih narodnost, da bodo o času nevarnosti mogli uspešno se braniti sovražnikov, ki nam prete ali ki bi nam v bodoče pretili od strani nemškega cesarstva in laškega kraljestva.
Na to nevarnost opozarja avstrijsko vlado tudi nemški, močno razširjeni list „Schwab. Merkur". Ta južnonemški časnik spomina v članku „Italien im europaisehen Concerte" na nekdanjo laško napetost, ki se je v Lombardiji in Veneciji izražala v besedah „Morte ai Tedeschi!" Proti koncu pa piše tako-le: „Staro sovraštvo Italijanov je še zmirom na-merjeno proti Avstriji in proti tej državi obrača irredenta vse svoje nakane. Avstrija mora zato
neprestano paziti svoje jugozahodne meje, tembolj ker irredentovci postopajo v skrivnej zvezi z italijansko vlado in s skrivnim odobravanjem celega italijanskega naroda."
Ne morem si misliti, da bi naša vlada ne bila po svojih diplomatih in agentih natanko poučena o vseh razmerah mej laško vlado in italijansko irredento. Če pa je natanko poučena o teh razmerah ter dobro pozna namere in sovražne nakane irredentovske, dolžnost sveta jej je tudi vse storiti, da Primorsko zavaruje proti tolikim nevarnostim. Po takem je tudi zadnji čas, da podpira primorske Slovane, da goji njih gmotni in duševni razvoj ter ž njimi meje zavaruje proti požrešnim irredentovcem. Popolnem napačno pa je, če celo merodaj ni uradni krogi na Primorskej širijo in podpirajo italijanski živelj. Ž njim si Avstrija na lastnih prsih goji strupenega gada, ki jo o priliki utegne smrtno vpičiti. Zato naj se opusti po celej Primorskej nespametno, toliko škodljivo potujčevanje, toliko nevarno poitalijančevanje slovanskega življa. Narodna ravnopravnost naj obvelja tudi Slovanom v iolah in uradih! V to ime Bog pomozi!
Iz kranjskega deželnega zbora.
V. seja 8. oktobra 1881.
(Daljo.)
Poslanec dr. vitez Kaltenegger v imenu finančnega  odseka  poroča o pritožbi gospoda grofa Lanthierija glede   računov  o Slapskej graščmi, vsled katerih je gospod grof za razne naprave,  ki jih je deželna sadje-  in vinorej-ska  šola v  smislu   sklenene  pogodbe izvela na Slapskem posestvu, konci 1879. leta deželi dolžan   61GG   gold. 56  kr.   Grof Lanthieri je sicer te račune odobril, a zdi Be mu krivično, da mu dežela zaračuna t roške za zboljšanje zemljišč, katera mu zdaj nič  ne neso, on pa mora deželi plačevati obresti od inta-buliranega posojila 6300 gld. in vrhu tega še od deželnih predujmov za gospodarski inventar. On torej prosi, naj se mu odpusti računski dolg gori omenjenih 6166 gl. 56 kr. glede vknjiženega posojila pa naj se od 1. januvarija letos naprej oprosti plačevanja obresti.   Finančni odsek je z ozirom na pogodbo, katero sta sklenila dežela in grof Lanthieri, predlagal naj se odbije le-tega zahtevanje, vender   pa  naroči deželnemu odboru, da se ne zaračunajo nikakeršne obresti od denarjev, ki so se ali dozdaj uže potrosili za nakup  in vzdržavanje gospodarskega „fundus instructus" ali se še bodo potrosili s to svrho; tako iz računov naj se izločijo vsi dohodki in troški tikajoči se gospo
darske oprave, vse obresti od tacih tro 5 kov in vrt nar jeva plača. Po teh vodilih naj se z nova določi gospoda grofa Lanthirija računski dolg.
Zbor brez razprave potrdi odsekove nasvete v drugem in takdj tudi v tretjem branji.
Poslanec baron Apfaltrern v imenu finančnega odseka poroča o 5., 6., 7. in 8. točki dnevnega reda in sicer najprej o nakupu mestne ledenice na bolničnem vrtu. Zbor po odsekovem predlogu pooblaBti deželni odbor, naj mestno ledenico kupi za 1200 gld., kupno pogodbo z magistratom sklene in prepis posesti v zemljiških knjigah preskrbi. Za potrebno popravo ledenice se postavi 800 gld. v proračun za 1882. leto.
Glede barake in drvarnice v bolnici in glede drvarnice v podružnici na Poljanah je finančni odsek odsvetoval gradnjo barake za kirurgični oddelek, kakor jo je predlagal deželni odbor po želji zdravnikov, in mestu nje nasvetoval za poletinski čas šator, ki utegne veljati le okolo 120 gld. Zbor brez debate sprejme nasvet finančnega odseka in potem za drvarnico v bolnici dovoli 450 gld., za ono v bolničnej podružnici na Poljanah pa 250 gld., toda s pristavkom finančnega odseka, da je od omenjenih 450 gld. usmiljenim sestram plačevati 5°/0 obresti.
Prošnjo g. dr. Pavla Prajniča, zdravnika-azistenta v blazničnej podružnici na Studenci, za definitivno nameščenje, zbor po nasvetu linančnega odseka usliši in od 1. oktobra po-čenši ustanovi stalno mesto zdravnika-azistenta na Studenci s plačo 800 gld., relutom 43 gld. 20 kr. za postrežbo, perilo in kurjavo, in pet • letnicami po 50 gld.
Po rešitvi teh treh točk se proračuni deželnih dobrodelnih naprav, namreč proračun bolničnega, porodiškega, najdeniškega in blaz-ničnega zaklada sprejmo po nasvetih finančnega odseka v soglasji s prejšnjimi sklepi. Po vrhu se naroči deželnemu odboru, naj račune o zdravilih še posebej daje pregledati po bolničnik zdravnikih.
(Konec priti.i
Broji kacih 2000 ljudij, živečih se večidel ob morji z ribarstvom in malo kupčijo. V obližji je mnogo tunelov in naravnih podzemeljskih jam. Pri postajah Loano — Oriale bilo je ob morskem bregu vse polno kaktusov in aloe v najlepšem cvetu, zares lep pogled. Albenga, malo od morja v desno stran v lepej rodo vitnej dolini stoječe mestice, h kateremu pripada nekoliko oddaljeni otok Isola d' Albenga. Oneglia je kaj prijazno, utrjeno mesto, broječe okolo 10.000 probivalcev. Tik železnice stoji velikanska nova jetnišnica. Krasen panorama odpre se očem okolo in okolo po Liguriškej brežini, prava podoba zemeljskega raja! Tu rodil se je slavni Andrea Doria, dože Genoveški. Prva postaja naprej je romatično ležeče mesto Porto — Maurizio z veliko lepo luko. Broji kacih 8000 prebivalcev, kateri se pečajo s trgovino, ki je zelo živahna. San
leži v lepej rodovitnej ravani ob morji in se steza do bližnjih vrhov ter broji nad 10.000 prebivalcev. Ventimiglia je zadnja postaja na Italijanskem, odkar je Italija odstopila Nizzo in Savojo 1. 1860. Napoleonu III. Ne vedel bi omeniti ničesar, nego da je poslopje na štacijonu prava baraka, vse iz lesa in zanemarjena, da je groza.
Komaj sem prišel 8 svojimi zapiski do meje francoske, a uže se glasi prvo zvonenje za odhod, treba mi je tedaj prenehati, kajt oddati moram še pisane dopisnice in peskrbeli, da dobom dober prostor v vagonu. Vožnja obeta biti jednako zanimljiva kakor denašnja in do Barcelone je še precej daleč. Dospel bomo tja jutri zvečer, vozeči se ves čas skoraj na obalih morskih in čez Pireneje. Če ne pre; bodem pa v Barceloni nadaljeval popis zanim ljive te vožnje, katere glavne točke imam užr
Remo, jako lepo mesto, z velikanskimi hoteli, itak začrtane v svojih zapiskih.
J. N.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 10. oktobra.
„Czasu poroča, da se bodo delegacije sklicale v 25. dan oktobra, državni zbor pa 2. novembra. Deželnih zborov delovanje trajalo bode najdalje do 25. oktobra.
Listi še vedno ne morejo nehati pisati o shodu ruskega lu avstrijskega carja.
W. AUg. Ztg." ve na vso sapo pripovedovati, da se prav kmalu snideta, drugi li3ti pa zopet trdijo, da se to ne bode tako kmalu zgodilo. Dopisnik „Politike" pa ve povedati, da v raero-dajnih krogih nihče ne ve nič o tem, da bi se kmalu sešla vladarja. Vsakako, pravi ta dopisnik, je tak shod mogoč, ker so razmere mej Avstrijo in Busijo jako prijateljske, in nič men j prijateljske so tudi razmere mej obema vladama, ki si prizadevati, da se vsako vprašanje soglasno reši.
ViuMi.i«' tlHsave.
Mnogo se je uže pisalo po vseh listih o delitvi orijeuta, a vender še prinašajo osobito angleški listi vsak dan zopet članke o tej stvari. Naj omenimo le „Pali Mali Gazete" : „Velika množina protestov, katere je uvodni članek v „Timesu o namerah Avstrije v Salonikih prouzročil v avstrijskih uradnih in neuradnih organih je dovoljni dokaz, da je nekaj na tem vender le resnice. Popolnem je znano, da avstrijski agenti v Macedoniji, Tra-ciji, Epiru, Grškej in celo v vzhodnjej Rume-liji delujejo in mašinerijo za operacijo pripravljajo, ki bi bila potrebna. Dovolj je dokazov, da so avstrijski agenti z uradno koni-venco agitirali, hercegovsko vstajo pomagali
J
{
prouzročiti in da ao bile priprave za okupacijo Bosne in Hercegovine uže jedno leto pred shodom berolinskega kongresa izvršene. Iste priprave se delajo zdaj glede Salonikov." To so zopet kaj čudni glasovi.
O francoskej ministerskej krizi prinaša „Temps" naslednje baje avtentično poročilo : „Kabinet je v soglasji z gospodom predsednikom republike sklenil, da odda kacih 10 dnij predno se snide zbornica, ostavko. Ta ukrep naj bi Grevvju dovolil, da sestavi nov kabinet, ki bi 28. oktobra pri otvorenji zasedanja stopil pred zbornico." Določeno je torej, da odstopi kabinet okolo 18. oktobra in potem bode sestavil Gambetta kabinet.
Iz Milana se brzojavno poroča, da so v mestu zasledili zarote proti laškemu kralju. To zaroto so baje osnovali socijalisti. Zaprli so nekdanjega garibaldističnega častnika Antonija Rensija; v njegovem stanovanji so našli bombe, katere so bile namenjene za to, da bi jih zarotniki vrgli pod kraljev voz, kadar bi se peljal na sprehod.
„Italia" ve pripovedovati, da papež še vedno misli na odhod iz Rima. Ta list opira svojo trditev na to, da je dal papež napraviti popolen izkaz arhivov, ki eo v vatikanskej knjižnici.
Angleški listi se mnogo pečajo z intervencijo sultana v Egiptu. „Standard1* se boji, da se dogodjaji v Egiptu in Tuneziji v hitrem razvoji bližajo krizi, ki bi mogla jako resne posledice glede evropskega miru imeti. Tem angleškim glasovom pa odgovarja „Vakit" in našteva uzroke, zaradi katerih je sultan vmešaval se v Egiptu. Oficijozni ta list piše: „Ker so Turčijo opozorili na nered in težnje, katere so težile egiptovsko armado vladi nasproti, spoznal je sultan potrebo, da pošlje specijalno misijo v Egipt, ki naj bi natanko preiskavala, kaj je prouzočilo nemire".
trebovali: Dilje iz jelovega in mecesnovega lesa, trame iz jelovega lesa, razne stvari iz lesa, usnja, laneno in olivno olje, loj, mast, milo, metle, oglje, razno orodje, smolo itd. Natančna pojasnila o teh rečeh daje trgovinska in obrtna zbornica v Ljubljani.
— (Vojaške glasbe koncert) v Čitalničnej restavraciji je bil dobro obiskan. Radostno smo opazili, da se glasba trudolju-bivo uri in znatno napreduje. Občinstvo je bilo vsled tega jako zadovoljno in radodarno z zasluženo pohvalo.
— (S Pristave nad Borovnico) se nam piše: Pri nas zgodila se je v petek proti večeru ganljiva nesreča! Deklica, stara 6 let, gre po rebri nizdoli in na opolzlih tleh pade. Tedaj pa se jej klinja od nožiča — „pop-karja" — ki ga je imela v  žepu,  zatakne v trebuh in jo lehko rani. Komaj pride ubožica tri sto korakov daleč domov,  uže jej jame črevo skozi rano siliti,  tako, da je morala v soboto proti jutru izdihniti mlado svojo dušo. Te novice bi ne pošiljali mej svet, ko bi našega ljudstva ne vznemirjala maloskrbnost našega zdravnika na Vrhniki! Stariši unesrečene ubožice poslali so še tist večer po zdravnika, ali temu se nij ljubilo svoje dolžnosti spolno-vati, češ, da nij nevarnosti. Ali je bila nevarnost ali ne, — tega ne vemo.   To pa vemo, da   ta   neozirnost  vrhniškega  zdravnika nij prva, a težko tudi, da bi bila zadnja, Če g. zdravniku ne pride od prave strani resen migljaj.
Domače stvari.
— (Kranjski deželni zbor.) Dnevni red denašnje (VI.) seje: 1. Branje zapisnika o V. seji deželnega zbora. 2. Naznanila de-želno-zbornega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži načrt postave z dopolnilnimi odločbami kranjskega stavbnega reda, zadevajoč postopanje pri stavbah na podeljenih jamskih poljih. (Priloga št. 47.) 4. Ustno poročilo gospodarskega odseka o vladnej predlogi glede obiskovanja c. kr. rudniške šole v Idriji in pravico javnosti imajočih osobinskih šol. (K prilogi št. 19.) 5. Ustna poročila upravnega odseka o nekaterih peticijah. 6. Poročilo finančnega odseka o proračunu normalno šolskega zaklada za 1. 1882. (Priloga št. 44.) 7. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za 1. 1880. (K prilogi št. 13.) 8. Ustno poročilo finančnega odseka o cestnej zgradbi Idrija-Vrščevo. (K prilogi št. 28.) 9. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu blaznično stavbnega zaklada za 1. 1882. in računskem sklepu za 1. 1880. (K prilogi št. 11.) 10. Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah. 11. Poročilo odseka za pretresanje letnega poročila o § 7. tega poročila zadevaj očem cestne stvari. 12. Poročilo odseka za pretresanje letnega poročila o § 2. tega poročila. (Priloga št. 45.)
— (Preširen v Hrvatih.) Zadnji broj „Vienaca" začel je objavljati daljši životopis Fr. Preširna in kritiko o njega spisih, posneto po spisih Stritarja, Levca, T. Zupana.
— (Trgovcem.) V 3. dan prihodnjega meseca novembra bode pri c. kr. komandu pomorskega arzenala v Pulji obravnava o ponudbah zadevajočih zakladanja arzenala z raznimi stvarmi in ravno tist dan pa v c. kr. pomorskej bolnici v Pulji obravnava zaradi zakladanja bolnice s stvarmi, katere se bode leta 1882. potrebovale.
Razne vesti.
* (Deželska banka,) katerej je bila izdaja novih 100.000 delnic po 500 frankov z vplačo 250 ih frankov od visoke vlade dovoljena, ravnokar razpošilja na vse stare svoje delničarje, ki imajo priznano pravico za nove delnice oglasiti se, okrožnico, v katerej je povedano, kako jim je treba pri tem poslu ravnati. Dovoljeno je na toliko novih delnic se naročiti, kolikor starih ima kdo v svojej lasti. Cena jim je zdaj o izdaji lastavljenja na 615 frankov, od katerih je treba 365 frankov v gotovini vplačati. Iz premijev, vsak po 115 frankov, se bode vstanovil rezervni zalog, ki ne sme manjši od 15 milijonov biti. Nove delnice bodo od 1. oktobra t. 1. nesle obresti in so starim popolnem jednako postavljene. Po tem takem imajo uže pravico do dividende od leta 1881. Starejše delnice dobodo, kakor je znano, plačila na odbitek vsaka po 10 frankov 40 eentimov, ki se od vplačila na nove delnice odtegne. To se ima pa tako-le vplačevati: 125 frankov se vplača brž pri naročbi ali subskripciji nove delnice, 125 frankov pa od 15. do 20. oktobra in 104 franki 60 eentimov dne 30. oktobra letos. Vplačilom, ki bi se do imenovanih obrokov ne izvršila, se zar»čuna 5% zamudnih o brest i j. Oglašati se je najdalje do 7. oktobra letos in sicer pri družbi Union generale v Parizu samej ali pa pri njenih podružnicah v Lyonu, v St. Etiennu, v Marsiliji in Rimu. Stare delnice se morajo zajedno z •glasi poslati, da se opravičeval ni listki do novih delnic previdijo z družbinim pečatom
* (Pesnik in založnik.) Iz Londona se poroča, da je mladi pesnik hotel izdati obširno knjigo in v to je izročil rokopis založ niku. A ta slednji je bil nekam len, nikdar nij imel volje prečkati rokopis. Naposled pa je bila mlademu pesniku vender uže pošte potrpežljivost. V 27. dan septembra povabil je svoja dva prijatelja in se z njima podal v pisarno založnikovo. Prijatelja privezala sta založnika na stol in ga čuvala pesnik pa mu je Čital rokopis. Ali iz jeze o sili izvršenej na njem ali zaradi resnične sodbe o proizvodu — založnik nij hotel založiti dela.
štva" in v njem gospoda c kr. deželnega gozdarskega nadzornika G o 11 a referat o pogozdovanji Krasa. Iz tega referata posnemljemo naslednje.
Od leta 1874., odkar se je posebna skrb obrnila na pogozdovanje, obsegajo nasadi okolo 160 hektarjev. Isti se razdele na občine Po-Btojna, Št. Peter in Vipava. Od teh spada pomladanskemu in jesenskemu nasadu okolo 34 hektarjev, za kar se je okolo 300.000 listnatih in igličnatih drevesc, 25.000 sadičev jagned in 160 kilogramov pravih kostanjev porabilo. Pravi kostanj se je nasadil v  Vipavskej  dolini na prošnjo tamošnjega občinskega pred stoj ni štva. Ta nasad kakor tudi drugi so se prav dobro obnesli, tako da se je izmej vseh nasajenih rastlin 70% prgelo. Posebno se mora opozarjati na objekte Sovič   nad postonjsko jamo, Ostri vrh pri Postojni, in na nasadne objekte pri Bistrici in Vipavi.   Mej nasajenimi rastlinami kažejo črni borovci najboljši uspeh. Poskus z nasadom jagned se je na obilej zemlji in v zatišji obnesel in priporočati je, da se pogozduje tudi s to vrsto. NajodliČnejši nasadni objekti, kot: Ostri vrh, Sovič in pri Flamljah so obdani z suhimi zidovi, da so varni pred pasočo se živino. Za te zidove se je v prošlih 4 letih okolo 1200 gold. izdalo in  sicer po 1 gold. 40 okr. za kurentni meter.
Stroški za pogozdovanje oziroma za vzgajanje rastlin znašajo za 1879. 1. 3274 gold. 83 kr., za leto 1880. pa 3332 gld. 80 kr. Pri zadnjih stroških so všteti izdatki za jesensko nasade in razen tega se je od teh 3332 gld. porabilo 720 gld. za gradnjo magacina, ki je ob jednem hišica za stražnika. Rastline za pogozdovanje Krasa se vzgajajo v centralnoj semenski drevesnici pod Rožnikom, ki je zdaj razširjena na 290 hektara, 5 oral, 85 štirja-ških sežnjev.
Izkaz o rastlinah v tej drevesnici kaže, da1 je bilo jeseni 1880. leta listnatih drevesc 844,400, igličatnih 3.341,000 in sadnih 241,800, vkup 4.428.200 rastlin, ki so se vzgojile, od setve 80 kil macesnovega, 40 kil belo-borevega, 100 kil črno-borovega 80 kil smrekovega, 200 kilakacije-vega, 50 kil javorovega, 50 kil jesenovega in 122 kil semena raznih družili gozdnih in sadnih dreves. Skupni letni troški za vzdržavanje semenske drevesnice s plačilom za stalnega delavca vred, ki je bil ob jednem nadzorovatelj semenskej drevesnici, znašali so za 1879. leto 1500 gld. in za 1880. leto 1600 gold., tako da stane vzgoja 1000 drevesc skoraj 60 kr. Vsako leto pa se vzgoji ne le toliko drevesc, kolikor jih trebe za pogozdovanje Krasa, nego še razdeli se jih mnogo naprednim občinam in privatnim osobam. V slednjih dveh letih se je tako močno povpraševalo po sadičih, da se bodo mogli mnogi prosilci na deželi stoprv v bodočej pomladi zadovoljiti.
Mej občinami so se pri pogozdovanji osobito odlikovale občine Vipava, Postojna iu Bistrica, katerim se izreče pohvala. Končno opomina g. referent, da prebivalstvo uvida veliko korist pogozdovanja, da je tedaj upati, da se bode prejemalo z veduo večjim veseljem tega dela. V minolih 10 letih se je mnogo obrnilo na bolje.
Narodnogospodarske stvari.
Pogozdovanje Krasa.
Pred kratkim izšel je poslednji zvezek „iz-Za arzenal bodo po-1 vešča kranjsko-primorskega gozdarskega dru-
f*ONlUail 4».
Sr/a us ko komensko učiteljsko društvo
bode zborovalo  v četrtek  13. »lan t. in. ob 9. uri predpoludnem na Brežini. Dnevni red temu zborovanju je naslednji: 1  Predsednikov nagovor.
2. Verificiranje zapisnika poslednjega zborovanja.
3. Društvena poročila.
4. „Jezik in njega važnost v ljudskej šoli**, govori g. učitelj Janko Leban.
5. „0 snažnosti in disciplini v ljudskej šoli in o sredstvih to doseči", govori g. učitelj Anton Koršič.
6. Predlogi.
K obilnej udeležitvi uljudno vabi
Anton Leban, predsednik. Komen, dne 7. oktobra 1881.
Poziv gg. Sokolovcem!
V po nedelj e k 10. t. m. zvečer pridela se je Kol« za telovadbo. — Oni gg. Sokolovci, kateri žele izuriti se v telovadbi, naj ne zamndč prilike, katera §e jim nudi. — Za začetnike uredili se bodo posebni oddelki tuko, da jim bode Vez velikoga truda mogoče vrlo napredovati v telovadbi. — Telovadne uro nastavljene so na tri dneve v tednu, namreč na ponedeljek, četrtek in soboto; prično se točno ob 8. nri in končajo ob (J. uri zvečer.
Podpisani odbor u soj a si tedaj vse gg. članove , Sokola", kakor tudi drugo prijatelje telovadbe k prav obilemu ter marljivemu obiskovanju telovadnih ur najuljudneje vabiti.
V Ljubljani, dnč 8. oktobra 1881.
Odbor „Sokola".
rulet
8. oktobra: Pri Nlouu: Lieder, Fried z Dunaja. Pri Hal!«!; Buch|or z Trsta.
Dunajska borza 10. oktobra
(.Izvirno tolegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg t bankovcih Enotni drž. dolg v srebru
1860 drž. posojilo Akcije narodne ba Kreditne akcije
Srebro . . Napol. . . C. kr. cekini
. 76	gld. 50		kr.
. 77	n	50	■
	n	30	
. 131	it	50	rt
830	n	-	n
. 369	H	—	n
. 118	n	35	n
	n	—	n
	n	367,	■
5	n	61	n
	n	80	n
Vsako množino (570 - 3)
jajc
(na dom prinesenih) kupi
Rudolf ]Kirt>isoIi,
nladelear, >  LJnblJani, v ,,Evem«H".
Št. 11.259.
Razglas.
(573—1)
Tirolski zeljerezec
je zopet prisil sem in stanuje: Rožne ulice *<• 15
(Gostilna „pri mestu Monakovem"); priporoča se ča-stitumu p. n. občinstvu omenjajoč, da je na izrecno željo tudi pripravljen, zelje bolj debelo rezati. On ostane celo sezono tukaj. (571—3)
lir. l*.t(Osouova
vata proti protinu
takoj zmanjša in hitro ozdravi     (579—1)
protin in revmatizem
vsake vrste, kakor: obrazne, prBne, vratne in zobne bolečine, protin v glavi, rokah ali v kolenih, trganje
po udih, bolečine v hrbtu ali na ledji. V zavitkih po 70 kr. in polzavitkih po 40 kr. se dobi pri Trnkodi)Ji. lekarna „pri samorogu" v Ljubljani.
V najem se da
na Vrbniki h. hI. 115 zaradi preselitve gostilnt* In prudajaluleu r. mešanim blagom. Polog tega so še tri sobe za stanovanje. Prodajnlniea se leliko prevzame, r. blagom ali brez blaga. Natančnejša pojasnila so zvedo v istoj hiši (564—3)
Št. 14.104.
Oznanilo.
(574-1)
Dne* 1. novembra 1. 1881 se bode nova mestna glavna klavnica odprla in javnej porabi prepustila. Da se tedaj natančni ogled živine, žive in zaklane omogoči, se v smislu sklepa mestnega zbora dne 20. julija 1. 1881 očitno naznani, da je od zgoraj navedenega dneva naprej klanje goveje živine, prašičev, telet, ovac, ovnov, koz, koštrunov, jagnjet in kozličkov obrtnikom, ki se s klanjem pečajo, in tistim gostilničarjem, ki govedino in klavno živino za javni použitek koljejo, jedino in samo le v tej javnej klavnici dovoljeno. Vsa za očitno prodajo in javni použitek v ljubljanskem mestnem okrožji namenjena goveda in klavna žival sme se torej le živa v mesto upeljati.
Vsako v mesto ipeljano zaklana govedo ali klavna živina, kakor tudi posamezni kosi upe-ljanega presnega (frišnega) mesa zgoraj omenjenih živinčet, dalje vsaka v okrožji mesta Ljubljane same zunaj nove klavnice za javni použitek zaklano govedo ali klavna živina in posamezni njeni deli, bodo se brez milosti odvzeli in ako dopustljivo na korist ubožnega zaklada prodali, osobe pa, pri katerih se žival ali meso dobi, bodo po cesarskej postavi od 20. aprila leta 1854 v denarji s 5 gld. do 100 gld. ali pa z zaporom od 1 do 20 dni kaznovane.
Zasebniki, ki za lastno domačo rabo koljejo, smejo  to zunaj javne klavnice le tačas
storiti, če si za vsako živinče, ki je nameravajo zaklati, dovoljenje mestnega magistrata, katero se brezplačno dobi, preskrbe.
Teleta in prašiči smejo se le nezvezam ▼ zato napravljenih vozćh na prodaj in za klanje v mesto vpeljati.
Plačila za perabo klavnice določi naslednji
tarif.
I. glavnina.
Od vola, bika, krave    .   .   .   2 gld
„   prašiča težkega nad 20 kilogramov ......— n
„   prašiča težkega menj kakor 20 kilogramov   .... — n
n   teleta.......— n
„   ovce, ovna, koze, koitrana
jagnjeta......— ,
„   kozlička......— m
IX. Elevščlna
na dan od jedne živali po pretečenih 24 urah. Od goveda za dan in noč ali samo za noč   10 kr. „  klavne živine razen kozlička   .   .     3 „
IH. Vaga.
Od vola, bika, krave......20 kr.
„   prašiča.........15,
„  teleta..........10»
„   ovce, koze itd........ 5 „
„   1 do 500 kilogramov mesa, kož,
loja, od vsakih 100 kilogramov .     4 n n   Od 500 kilogramov naprej od vsakih 100 kilogramov.....3 „
Množina pod 100 kilogramov računi se za celih 100 kilogramov.
Tarif za porabo ledenice v klavnici ostane nespremenjen, kakor je za porabo ledenice na cesarja Jožefa trgu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dno 19. septembra 1881.
Župan: Laschan.
- kr.
80 „
40 „ 50 „
40 n
10 „
1 m i-1 i no :
5. oktobra: Jurij Vrvičar, delavec, zdaj kaznjenec na gradu, 43 let, Ulice na grad št. 12, za sprijen jem drobu.
— Antonija Fcnuantiii, čev-Ijarjeva hči, 15 m., Mestni trg št. 9, za škrlatico.
6. oktobra: Andrej Skrbeč, uradni sluga v pokoji, 69 let, Hrenove ulice št. 12, za pljučnim emphvsemoin.
— Karol Budan, mlinarjev sin, 12 dnij, Pristavniške ulice št. 8, za božjastjo.
7. oktobra: Janez La-pajne, okrajni sodnik v pokoji, 69 let,, Poljanska cesta št. 6, za črevesnim katarom.
Podpisani mestni magistrat razglaša, da se bode vsled dotičnoga sklepa tukajšnjega mestnega zbora dne 19. septembra 1881 svinjski sejem, ki je bil do zdaj na obrežji pred nekdanjo sladkornico, od 1. novembra t. 1. naprej ob letnih sejmih in tržnih dneh na prostor poleg nove mestne klavnice prestavil in poaihmal le tukaj vršil.
Mestni magistrat t Ljiljani,
dne 4. oktobra 1881
Župan: Laschan.
Št. 14.007.
Razglas.
(567—3)
Dva mlada psa iz jedne osamljene tukaj šnje hiše sta v zadnjih dneh, kakor se je kou-statiralo, za steklino poginila.
To se z naročilom javno naznanja, dn se ima na vse pse skrbno paziti in dn je vsakdo, kdor na kakem psu znamenja prave stekline ali tudi takšna znamenja zapazi, po katerih se da soditi, da more steklina nastopiti, dolžan je to nemudoma semkaj naznaniti, sicer ga zade nejo nasledki §. 387 kazenskega reda.
Mestni magistrat v Ljnbljani,
dne 3. oktobra 1881.
Župan: Laschan.
I Filharmoničnega društva šola trobcev.
Dnč 15. oktobra t. 1. začne se v godbonoj  šoli tilbarinoničnega društva v Ljubljani poučevanje v trobilib in sicer: I^lsL-vteu (učitelj g. .los. Twrdy); oboa in ietgfot (učitelj g.fS k 1 e n a f); Islctriaaet (učitelj g. Je tel);
troToa, grozdui rog" in s-u-rma, (učitelj g. S t i ar al). Honorar znaša mesečno 1 gld. za društveno ude in njihove sorodnike, 2 gld. za neude; vender jo ravnateljstvo tudi pripravljeno, ubožne učence oprostiti plačevanja honorara.
Oglaša naj se pri g. godbenem ravnatelju Nedvedu, ftosposke ulice, knežji dvor št. 14, II. nadstropje mej ijal. in */t2. uro. V L j u b 1 j a n i, dnč 10. oktobra 1881.
Ravnateljstvo.
(577—1)
Dvanajsta redna
glavna skupščina
kranjske obrtne družbe
tt* ZL-o-o/bljstn.! x #**. «lan oMolirsi Ittttl oli 4. uri pojiolmliie
v direkcijskem bureau družbe.
Dnevni red:
a) Foročilo o uspehu pretečenega službenega leta.
b) Poročilo pregledovalnega odseka.
c) Volitev vseh udov upravnega sveta, ker je potekla doba poslovanja po §. 25 pravil.
d) Volitev ravnatelja po §. 25 pravil.
e) Volitev pregledovalnega odbora.
Gospodje delničarji, ki hočejo glasovati, prosijo se v smislu §. 10 statutov, naj svoje delnice vsaj do dne 20. oktobra t. I. vlože v družbenej blagajnici ter vzemo legitimacijske karte. (568—2)
l/.citelj ii odgovorni ured»ik Maksa Armič.
Lastnima in tisk -Narodne tiskarne".