Štev. 35 t rst, v soboto 4 februvarja 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN Isdl ob nedeljah In praznikih ob 5., *b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ste*, se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih lobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Kabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Kini. Dornbergu itd. Zastarele Štet. po 5 nvć. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". ===== Plačljivo In utožljrvo v Trslu. = piNOsr NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je wtoi I «a celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece a K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, luaialn« m nadeljako ls«anja „EDINOSTI" stan«: «• oaia Uto Kron 5 30, s* pol lota Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma m na sprejemajo In rokopial se BO vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■ Giorgio Galatti štev. 18. . Poštno-hranllnlinl račun St 841*652. TELEFON It. 11-57. Politično društvo „Edinost" vabi na redni občni zbor ki se bo vršil t nedeljo 5. februvarja 1911 ob 10. uri predpol. v veliki dvorani „Nar. doma" v Trstu Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. BRZOJflUNE UESTI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 3. Zbornica je po veri-fciranju mandatov 40 hrvatskih poslancev ■adaljevala generalno debato o bančni predlogi. Po kratki debati je bila razprava od-godjena na jutri. Vlada in uradniške zahteve. DUNAJ 3. V današnji seji pododseka državnih uslužbencev je izjavil minister grof Wickenburg, da tudi sedanja vlada v svoje veliko obžalovanje ne more pritrditi predlogu poslancev Prohazke in Stčlzla. Vlada priznava, da draginja močno vpliva na življenjski položaj uradnikov in njih družin in prizna brez druzega potrebo, da se pomaga s predrugačbo sedanjega načina napredovanja. Vendar ne bi bilo ne v interesu uradnikov, ne ljudstva, da bi se na novo uredilo materijalni položaj uradnikov, brez novih disciplinarnih, predpisov. Dasi je vlada naklonjena zahtevam Mradništva, vendar sedanji položaj državnih financ ne dopušča, da bi se jih obtežilo v smislu predloga posl. Prohazke. Minister je priporočal, nai odsek pospeši posvetovale o vladni predlogi. Novi dunajski nuncij. RIM 3. — „Oserv. Romano" poroča: Papež je imenoval danes mons. Bavona apostolskim nuncijem na dunajskem dvoru. Na Koroškem ne vlada otroška ohromelost. DUNAJ 3. — Korespondenčni urad •bjavlja: Centralna konferenca deželnih zvez za promet tujcev nas naproša, naj z ozirom na vesti, ki so se razglasile na Dunaju, da vlada v Vrbi ob Vrbsketn jezeru bolezen Poliamyelitis (otročja ohromelost), ugotovimo, da se niti v Vrbi, niti sploh kje drugje na Koroškem že mesece ni pojavil aikak sličen slučaj obolelosti in so torej vse tozadevne vesti le zlobne izmišljotine. Atentat na guvernerja v Ispahanu. TEHERAN 2. Včeraj zjutraj je neki individuum večkrat vstrelil na ispanskega guvernerja in njegovega nečaka, prejšnjega _PODLISTEK. Skrbi gospe Bobkove. M. Ž. „Ta novica me je zares presenetila !" se je čudila gospa Bobkova. „Ali ne, to niti ne more biti! Ne, ne, — da bi si jo Dra-gotin resnično vzel ? Ta nepridiprav, ki mu si bilo nič sveto dovolj, da bi se svojimi pregrešnimi ustmi ne bil osmešil ?" Čitala je pismo še enkrat, in čitala je »ova in znova, petič in šestič in vedno se jej je zdela Rožina novica nerazumljiva, ne-možna, neresnična. „Ampak res to mora vendar biti! Tukaj stoji to črno na belem — a mene kličejo na svatbo. Torej poj-dem ! Ali preje bi si mislila, da me doleti smrt, nego-li ta novica. Jej jej, da se tako zgodi?! Kdo bi si bil mislil?! No, ta je dobra ! Da bi ji Bog dal, Rožici, obilo sreče !" In v glavi postarane tetke Bobkove so se pričeli vzbujati spomini. Spomnila se je sa ono dobo nazaj, ko je bila Rožica še Mlada, v dobo njenega dekliškega razvoja, m s temi spomini vred predočila si je tudi tedanje svoje skrbi in Še danes jej je bilo mekako tesno pri srcu ob teh spominih. „Radi te deklice sem morala vžiti kaj grenkobe" je vzdihnila, toda ne več tako trpko kakor v prejšnjih letih, temveč le tako policijskega predstojnika, ki je ruski podanik. Guverner je bil smrtno-nevarno ranjen, njegov nečak pa smrtno zadet Morilec je bežal v rusko odposlanstvo. Govori se, da so ruske oblastnije sklenile, da ne izroče begunca perzijski vladi. Bolgarija. SOFIJA 3. — Predsednik balkanskega odbora Buxton je danes odpotoval. Včeraj je imel še pogovor z finančnim ministrom Liapčevem. Parnik se razbit. MADRID 3. „Liberal" poroča iz Sa-gunta, da se je razbil parnik „Lepanto", ki je vozil premog. Utonilo je baje 22 mož. Sest trupel je morje že vrglo na kopno. Dva druga španska parnika se nahajata v nevarnem položaju. Kuga v Vztočni Aziji. HARBIN 3. Včeraj je umrlo za kugo 22 oseb, med temi dva Evropejca. Danes je umrlo za kugo šest Evropejcev. Ruski guverner umorjen. BEUTHEN 3. Blizu Kselce ob rusko-poljski meji je bil na lovu ubit guverner Dewella. Strel iz puške ga je zadel v prsi. Ne ve se, kdo je ustrelil. Sodi se, da gre za političen umor. Revolucija v Meksiki. NEW-YORK 3. Glasom neke brzojavke iz E1 Paso, je prišlo včeraj blizu Juareza do boja med konjeništvom zveznih čet in med ustaši. Zvezne čete so izgubile v boju 32, ustaši pa 62 mož. Mnogo prebivalcev iz Juareza je bežalo v El Paso. Boje se, da 1500 ustaše v vsak hip napade mesto. Vodja ustašev je obvestil župana in inozemske konzule v Juarezu, da prične v petek ob 3. uri popoludne streljati na mesto, ako se isto do tedaj ne uda. Snežni viharji. MADRID 2. V Sierri de Guadarana je zapadlo toliko snega, da je ustavljen železniški promet proti severu. BARI 2. Tukaj in po vsej barski po-! krajini je zapadlo mnogo snega. Vlaki imajo zamude. BEROLIN 2. „Lokal-Anzeiger" poroča ' iz Petrograda, da je silen snežni vihar prisilil vlak iz Smerinske (Podolsk), obstoječ j iz 20 voz, da se je moral ustaviti in pogasiti ogenj v stroju, ker se je bilo bati, da poči kotel. Trem sprevodnikom so zmrznile roke In noge, tako, da so jih morali odrezati. LONDON 3. „Reuterjev biro" poroča iz Otave, da so v Kanadi obtičali v snegu trije vlaki in da je vsak promet pretrgan, j V Montrealu in Otavi so morali ustaviti tudi promet poulične železnice. Tomsk 3. 375 dijakov tukajšnjega teh-nologičnega zavoda, ki so se bili udeležili nekega nedovoljenega dijaškega shoda, je bilo izključenih iz zavoda. Dunaj 3. — Avstro - ogrska banka je znižala diskont od 5% na 4l/a%. Budimpešta 3. Semkaj došli železniški minister dr. Glombinski je predpoludne po-setil ministerskega predsednika grofa Knuen-Hedervary-ja, trgovinskega ministra Hiero-nymi ter druge člene ogrske vlade. Minister se popoludne vrne na Dunaj. ' — i ~ iz navade; saj niti danes, ko se zdi, da se vse tako lepo in ugodno izteče, ne bi tajila, da je Rožici v času njenih šolskih let : grozila mnoga mnoga nevarnost. Posamezne epizode dogodkov iz let, ! odpluvših že v morje časa, so se osvežile I v mislih tete Bobkove. Tedaj, ko je brat poveril malega škrateljna, Rožico, njej v oskrbo, je teta Bobkova imela na stanovanju še kandidatinje z učiteljišča, ali, kakor se je imenovalo, z velikoblaškega dekliškega pedagogija. Bivale so tedaj pri njej tri: Pavlina Ivančičeva, Lenarčičeva Milena in pa Rožica. Jedna lastnost je bila skupna vsem trem — pridne so bile v izvrševanju svojih šolskih dolžnosti, ali sicer so se po značaju zelo razlikovale ena od druge. Lenarčičeva je bila brunetka temnih oči in tihe naravi. Ljubila je igro na gosli, često in rada je prepevala se svojim razkošnim, mirno dvigajočim se in padajočim glaskom narodne pesmice slovenske z neobičajnim čutom ; najrajši pa si je zapela ono lepo: Sem slovenska deklica Milka mi je ime, sem obraza bistrega, hrabro imam srce . . . Pri zabavnih knjigah je vzdržala sedeč do preko Šest ur brez prenehanja. Součenke so si izmislile za njo celo vrsto pridevkov: „knjigomolka", „filozof", „ljudska knjižnica", da, celo „Čopovka" so ji dejali z ozirom na slavnega Copa, dihurja, ki „noč in dan žre Delegacije« Vojni odsek. BUDIMPEŠTA 3. Vojni odsek avstrijske delegacije je začel danes razpravo o prvračunu vojske, oziroma mornarice. — Poročevalec dr. Schlegel je potem obširno poročal o mornariškem kreditu in povdarjal, da ima vojna mornarica važne naloge ne le ob času vojnih zapletaje v, ampak tudi ob mirovnem času. Naloga jej je pred vsem braniti in pospeševati prek-morsko trgovino ter čuvati ugled države in braniti podanike, nahajajoče se v inozemstvu. Četudi nimamo kolonij, je vendar prekmorska trgovina precej velikega obsega in ta trgovina ima tem veči pomen, ker narašča od leta do leta. Neka teorija gre za tem, da je treba skrbeti le za obrambo obrežja. Ob vojnem času zamore pa flota izpolniti svojo nalogo le tedaj, ako nasprotnika poišče in ga uniči v odprti bitki. Odkar so prve vesti prodrle v javnost, da namerava uprava naše mornarice izvesti mornarični program, se debatira tudi o tem vprašanju. Eni zastopajo stališče, ki označajo zahtevo po dreadnoughtih kakor smešno, drugi zastopajo pa stališče, da je treba privoliti v vse zahteve vojne mornarice in čim prej zgraditi nove ladije, ali pa naj se sedanji nezadostni mornarični proračun prepusti drugim koristnejim vojnim svrham in naj se vojno mornarico likvidira. Izkustvo zgodovine pa govori proti likvidaciji. Zatorej treba spopolniti floto in armado z ozirom na financijelno moč države in prebivalstva. Poročevalec je rekel, da zahtevani znesek 322 mil. kron je tako visok, izlasti, ker se je prešlo na gradnjo ladij od 20 000 ton. (dreadnought) in se je mesto dosedanjih divizijskih skupin treh ladij uvedlo skupine štirih ladij. Na kak način naj se najde pokritje za delni znesek izvenrednega kredita, odpadajoči na avstrijsko državno polovico, o tem bo morala dati pojasnila avstrijska vlada, izlasti pa finančni minister. — Poročevalec je rekel dalje, da ni nič prigovarjati temu, da se oddaja gradenj razdeli v razmerju kvote med obema drža-I vama, toda zdi se jako nevarno oddati 1 gradnjo ogromne ladije v vrednosti 60 mil. kron ladijedelnici „Danubius" na Reki, ki še ni dokazala, da je v stanu zgraditi tako ladijo. Poročevalec je pozval vlado, naj to vprašanje dobro preštudira. Slednjič je priporočal proračun mornarice odseku v natančno pretresovanje. Del. Fink je predlagal, naj se najprej vrši generalna debata o proračunu vojnega ministerstva, kateri naj sledi takoj posebna debata o mornarici in potem o rednem proračunu za vojsko. — Predlog je bil vsprejet. Posl. Dobernig je zahteval, da se uprava vojne mornarice osvobodi od železnega kartela s tem, da naroči potrebno že-lezje carine prosto iz inozemstva. Del. Steiner je rekel, da je za ljudskega zastopnika zelo težko glasovati za vojaške potrebščine, ker ljudstvo že skoro ne more več zmagovati teh bremen, radi katerih mora zanemarjati svoje potrebščine. knjige.a In Še drugače so jej rekali, toda Milena se ni nikdar togotila radi tega. Bila je lepa, priljudna, na ustnicah je imela miren, komaj znaten, a vendar zelo simpatičen usmev in s primerne oddaljenosti se je z več ali manje svetimi čutili oziralo proti njej vsaj ducat platoničnih oboževalcev. Ko-leginje so ugibale, da je v njo zaljubljen tudi mladi gimnazijski profesor Mirnik, ki je pri njih (kar je bil tekom leta stari in sitni profesor zgodovine Šimi umrl), približno dva meseca že poučeval zgodovino; saj si drugače niso znale razlagati njegove trme pri razlaganju in ljubosumno so sledile njegovim pogledom, ki jih je skrivno včasih uprl v moderno frizuro kakor ebanovina črnih, gostih Milenih lasi. Ampak Lenarčičeva je ostala mirna, kakor da ni nič. Nič ni videla, nič ni slišala... t „Punica! Ti si kakor čok, kakor hrast!" so jej očitale koleginje. „Zakaj se nočeš v nobenega zaljubiti ?" Toda „ljudska knjižnica" se je le nasmehnila, obrnila glavico in citirala prijateljicam Garborga. „Žene sanjajo le o močnih, brkatih možeh", in pridejala: „Jaz hočem ljubiti nekoliko drugače". Da-li je do danes Milena spoznala ljubezen ali ne, ne ve niti gospa Bobkova, da-si jo je imela od vseh najrajši, ker ji Milena ni delala nikakih skrbi. Nasprotno more reči, da se je gospica Lenarčičeva trudila, zmanjšati gospej Bobkovi skrbi, ki jih je imela z drugimi. Milena je učila svoje Del. K o z 1 o v s k i je rekel, da se drži tudi on stare tradicije Poljakov, ki so vedno glasovali za vojno silo države. Zahteval je neka pojasnila glede dveletne vojaške službe. Posl. Ellenbogen je rekel, da je vprašanje dreadnoughtov vzbudilo med ljudstvom silno ogorčenje. Rekel je, da je dreadnoughtska kuga modna bolezen, katere bistvo je v tem, da bodo dreadnoughti, ki bodo zgrajeni z ogromnimi troški, naravno zgubili v kratkem času svojo vrednost. Izrekel se je za to, da naj bi se izvršilo med Italijo in Avstrijo sporazumllenje glede omejitve oboroževanja. Del. dr. Š u s t e r š i č je označil vsa izvajanja govornikov vladnih strank za tekmovanje z opozicijo. Ojstre besede strank so padle od te strani posebno proti avstrijski vladi, vsekako na tleh, tki ustavno za to niso pravo. Čudno je, da se gospodje ne dogovore na Dunaju s svojo vlado. Umevno je, da se nahajajo danes v veliki zadregi. Za nas vse je težavno stališče, ko stopi pred nas s svojimi velikanskimi zahtevami mornariška uprava in se pri tem sklicuje na naš patrijotizem. Kdo je kriv, če treba danes vprašati, kje naj se najde pokritje, ker še ni bilo rešena, že dve leti nujna finančna reforma, če ne vladne stranke ? Ali je bila opozicija kriva, da je prišel na površje vsak hip nov finančni načrt, katerega se je zopet opustilo ? Glavno v priznanju vladnih strank je bilo priznanje popolnega političnega fijaska zadnjih let. Od kakem finančnem načrtu nove vlade pa ni bilo nič čuti. Vlada čaka, da se stranke združijo na kak finančni načrt. Na to pa more dolgo čakati. Dolžnost vlade je, da v tako važnih vrašanjih vodi, da pride s finačnim načrtom, s katerim stoji in pade. Govornik priznava odkrito, da je izvršitev predloženega flotnega načrta po njegovem prepričanju, potrebna. On zaupa za-povtdniku mornarice toliko, da ne dvomi, da ne rabimo te ladije, ko on tako pravi. Ne more pa umeti, zakaj se ne bi smelo izgovoriti, da moramo spraviti našo mornarico na ono stališče, na katerem se nahaja italijanska. To gotovo ni sovraštvo napram Italiji. Prijateljstvu med Anglijo in Francijo ne škoduje nič, ako Anglija očito izjavlja, da mora obdržati svojo mornarico v isti moči, kakor dvozveza. Ako spravimo svojo mornarico na stališče, na katerem se nahaja italijanska mornarica, naša oboroževanja nikakor niso naperjena proti Italiji. Hočemo prijateljstvo z Italijo, hočemo ohraniti zvezo z Italijo. To sledi že iz tega, da mi nimamo nikakih aspiracij na italijansko zemljo. Rekel je, da ne bo odrekel vladi ustavnega odobrenja za dreadnoughte, ako bo vlada dokazala, da so bili potrebni. Konečno je rekel govornik, da mora vlada prisiliti železni kartel, da napravi poštene cene, ali pa naroči potrebno železje za dreadnoughte v inozemstvu. Bilo bi nemoralično, ko bi vlada ostala v sedanji nedelavnosti napram železnemu kartelu. Kuga v Mandžuriji. V seji dume dne 1. t. m. je finančni minister Kokovcev imenom vlade odgovoril na neko interpelacijo v zadevi odredb v pobijanje kuge. Rekel je, da je vlada storila i družice „resnosti in pameti", kakor so s posmehom imenovali njene razgovore o mislih v delih svetovnih pisateljev. Kaj dela, kako se ji godi, in je-li srečna? Po maturi Milena ni več pisala svoji velikoblaški „gospodinji"; le za god je vselej uljudno poslala razglednico z voŠčilom. Baš nasprotnega značaja je bila Pavlina. Vsaj enkrat na teden je menjala svoj „ideal" ; hitro se je zaljubljala, vedno sanjala o „njem", po noči in po dnevu, ali v kratkem času je našla na njem vsaj pol ducata smešnosti in takoj ga je obsodila: „Ne, ne, ta ni pravi, tega ne morem ljubiti". Naglo se je odločala, menjavala svoje misli po vetru. Kar zatleskala je s svojima drobnima ročicama, katerih nohte je skrbno gojila, in že je premislila, za katerega bi imelo sedaj goreti njeno vznetljivo srčece? -„Mora imeti nežne brke in krasne velike oči", ga je taksirala in razprla svoje ročiče, kakor da bi čakala, da ji naenkrat oboževalec, ki si ga je sanjala, pade v prazno naročje ali okoli vratu. Ali takoj za tem se je sama prisrčno smejala svojemu navdušenju. Rada, da, strastno je plesala; součenke so jo zato v šali nazivale „gospica kadrilja". Toda to imenovanje ni bilo baš najbolj primerno, kajti kadrilje Pavlinka ni nič kaj rada imela, dajala je temveč prednost valčku, škotski in prav posebno še polki hitri, ki jo je plesala z bujno dekliško norostjo. (Pride še.) ritrau 11 »EDINOST« št. 35 vse mogoče v svrho, da se prepreči daljno razširjenje kuge. A tu ni glasom soglasne izjave najslavnejših specijalistov nikakega druzega sredstva, kakor omejevanje prometa. Kakor ugodni znak treba smatrati, da so dosedaj v Harbinu oboleli le taki Evropejci, ki so se posvetili boju proti kugi. Med evropskimi stanovalci ni obolel nihče. Glavno ognjišče epidimije v Harbinu je v kitajskem delu mesta, ki je ločen od ostalega mesta z vojaškimi kordoni. Boj proti epidemiji na kitajskem teritoriju je za ruske oblastnije iz taktičnih in političnih razlogov nemogoč. Kitajci trošijo vesti, da so zanesli v Mandžurijo kugo, Rusi, ki razšiijajo kugo zato, da bi deželo opustošili in potem prazno deželo zasedli. Okolnost, da leže ognjišča kuge v mnogih vaseh kitajskega teritorija in nemogoče življenjske razmere Kitajcev so krive, da ruskim oblastim ni možno, da bi prevzele pobijanje epidemije na kitajskem ozemlju. Odrejeno je pa vse potrebno, da se ne zanese v državo kuga potom železnice. Vse za mednarodni promet namenjeno blaga iz Harbina se desinficira. — Kože sviščev se pošilja naprej še-le potem, ko so bile skrbno desinficirane. Pošta gre skozi roke zdravnika in se jo, koder je to potrebno, desinficira. Duma je sprejela na to predlog, v katerem se izraža željo, da bi bila kužna epidemija kmalo preiskana znanstveno. rNovoje Vremje pa javlja iz Harbina, da se je napredovanje kuge ustavilo. V zadnjih tednih umrljivost skoro ni na-rastla. Ker je serum proti kugi brezuspešen, se sklepa na poseben značaj te kuge. Zato se smatra za potrebno, podvzeti cepljenja s posebnim serumom te kuge. Sanitetna komisija v Harbinu je sklenila ustanoviti laboratorij in je naprosil petrogradski eksperimentalni zavod za pomoč. GOVOR dra. RybdFa na javnem shodu političnega društva „Edinost" minole nedelje. (Zvršetek.) Kaj je vlada ? Za našo javnost je navadno pojm „vlada* nekak vsemožen strah, ki vse more, kar hoče. Zato je pri nas vsakemu zlu le vlada kriva. Ali bodimo odkritosrčni in priznajmo: da more vlada biti nekak strah, na tem so poslanci v prvi vrsti krivi. Če jej poslanci n. pr. ne bi votirali proračuna, tega, kar potrebuje za državno upravo, bi morala vlada odstopiti. Vlada je torej odvisna od poslancev. Ali zlo je v tem, da v našem parlamentu ni nobene velike stranke, ki bi izvajala pravice in nosila odgovornost večine. Će torej kričimo proti vladi, bi morali kričati tudi proti sebi, ker nismo skrbeli, da bi ustanovili veliko stranko, oziroma, da bi iz več sorodnih si strank ustvarili dovolj močno večino. Le tako bi prišli do vpliva. Če hočemo imeti svoje ministre, moramo popred imeti svojo večino. Izkratka: mi moramo pridobiti vpliva na vlado oziroma državno upravo. Ali, dokler se le prepiramo med seboj, je lahko za vlado, ker se jej ne treba bati poslancev. Neopravičene zahteve do poslancev. Dotlej pa ostaja krivično, ako volilci zahtevajo vse možno od poslancev. Tako se n. pr. posamični uradniki obračajo do poslanca, naj bi izposiovai to ali ono, a če ne doseže tega, kar so želeli, hitro — lop po njem! Nikdo pa noče pomisliti, da poslanec ni vsemožen. Posebno nesmiselno in krivično pa je, ako se zahteva od nas na eni strani, naj razsajamo proti vladi, z druge strani pa naj jo prosimo raznih milosti. Eno, ali drugo — obojnega pa naj se ne zahteva od posianca ! Bodimo vsaj dosledni ! Skrajno krivična so očitanja, ako nismo mogli nič izposlovati za kakega posamičnega slovenskega uradnika, kajti pomisliti treba, da je v vsakem takem slučaju sto nemških poslancev proti njemu! Naj se torej za take posamične slučaje ne zahteva čudežev od nas! Prva in glavna naloga nam mora vendar biti, da pobijamo zistem, da delamo na to, da vlada pade! Še nekaj o naši politiki. To bi bile glavne stvari, ki sem se jih hotel danes dotakniti. Ker je že ura kasna, naj izrečem le še par besed o našem političnem društvu. Naše ljudstvo naj bi umelo, da je naloga tega društva težka. Vsaj dobro in pošteno voljo naj bi se priznavalo voditeljem tega društva. Ali mnogi niti te ne priznavajo. Neki češki list je napisal te dni grenko resnico. Nekdaj se je slavilo junaštvo onega, ki si je tudi pred prestolom upal govoriti odkrito resnico. Danes pa treba junaštva, če hoče poslanec govoriti odkrito resnico — svojim volilcem. Jaz sem se vendar odločil za to, ker menim, da je za pošteno politiko koristneje, ako si govorimo resnico med seboj. Od vodstva se zahtevajo tudi nemožne stvari in na vsem je krivo le ono. Voditelji so odgovorni — se govori. To je res. Ali, Čim morajo nositi odgovornost, mora se dosledno tudi njim prepuščati, kakova naj bo politika. Pri nas pa si mnogi predstavljajo stvar drugače. Voditelji naj bi bili le nekake zastave, za katerimi bi šli drugi, a vodili naj bi oni t- kritiki — iz ozadja. Jaz pa pravim: voditi mora voditelj, naj bo že Peter ali Pavel! Mi se ne potegujemo za mandate. Ni nam do te časti — dobičke od tega pa bi jaz prav rad prepustil drugim. Ali dokler nam poverjate zaupanje in ste nas izvolili za poslance, ali v odbor našega političnega društva, dotlej je dolžnost za vsacega zavednega Slovenca, da nam — dokler smo in nosimo odgovornost — prepušča vodstvo politike. S tem pa ni rečeno, da odbijamo dobre nasvete. Naše delovanje je javno in javno polagamo račune, redno stopamo pred vas in želimo kontakta z volilci. Ali dokler nam nalagate odgovornost, zahtevamo, da nam puščate svobodno roko glede taktičnega postopanja v korist našega naroda. V Ljubljani smo doživeli ravnokar strašen primer, kam vodi nedisciplinirarnost. Začeli so nastopati mladi ljudje — pošteni, idejalni in z najboljimi nameni, da bi koristili. Ker pa niso imeli ne izkustev, ne odgovornosti, so postopali lahkomiselno in s tem več škodovali narodu, nego narodni sovražnik. V svoji neizskušenosti so zaveli vso politiko, da je danes v Ljubljani neizmerno žalostno: političen in gospodarski polom. Oni mladi ljudje so morda teoretično prav dobro poznali politiko, aH ker jim je nedostajalo izkustev, niso računali s težavami in nasprotstvi, ki se stavljajo na pot na praktičnem izvajanju politike. Starejši pa imajo izkustvo in to je — kakor povsodi — potrebno tudi v politiki. Ti žalostni dogodki naj nam bodo v pouk. Kadar se vam bo zdelo, da smo postali prestari, da v nas ni več potrebnega ognja in navdušenja, tedaj — le odpravite nas in mi radi prepustimo drugim delo, ki mu mi nismo več dorasli. Ali dokler nas puščate na teh mestih, prosimo vas — ne v našem — ampak v interesu dobre in poštene slovenske politike, da nam prepuščate izbiranje sredstev za izvajanje politike na korist in blagor Slovenstva ! Dnevne novice. Demon Hrvatske dr. Frank, „največji" Hrvat, ima zelo čudne pojme o hr-vatsko-slovenski kulturni vzajemnosti. Kakor znano, izdajata slovenska in hrvatska „Matica" vsako leto tudi po eno hrvatsko, oziroma slovensko knjigo. A to dr. Franku ni prav; zato hujska v svojem glasilu proti „Hrvatski Matici". Tako umeva hrvatsko-slovensko vzajemnost dr. Frank, čegar poli-tiško rovarenje proslavljajo v svojem strankarskem egoizmu tudi gospoda v vrstah S. L. S. Paul Singer, ravnokar umrli voditelj nemške socialne demokracije, je bil eden najstrožjih marksistov in oboževatelj Bebla. Po svojem poklicu je bil bogat trgovec, a je svoje premoženje uporabljal izključno v dobrodelne namene. Financiral je razne dobrodelne zavode in zlasti moško prenočišče, ustanovljeno od berolinske občine. Posebno radodaren je bil napram revežem. Kakor izboren parlamentarec je vžival velik ugled tudi pri nasprotnikih. Njegov pogreb je bil sijajen, udeležilo se ga je vse berohnsko delavstvo, ki bo Singerja gotovo težko pogrešalo. Dogodki na avstrijskih vseučiliščih. V Pragi se je predvčerajšnjim vršil velik shod češkega naprednega dijaštva radi dogodkov na univerzi v Krakovu. Vsi govorniki so povdarjali tendenco klerikalizma, ki si hoče podvreči tudi univerze. Zahtevali so, da se teološko fakulteto loči od univerze. Izvoljen je bil odsek sedmih članov, ki bo skušal doseči, da pride do skupne manifestacije vseh naprednih akademikov v Avstriji brez razlike narodnosti. Proglasiti nameravajo tridneven štrajk na vseh avstrijskih vseučiliščih. Nemška nenasitnost ne pozna mej. Poročali smo včeraj, da je češki deželni šolski svet sklenil ustanoviti tri češke manjšinske šole. Ta predlog je podpiral tudi namestnik grof Thun. Nemci so hudo „razburjeni" vsled najnovejše „krivice", ki da se jim je zgodila in „Neue Freie Presse" pravi, da bi se kaj takega pod namestnikovanjem grofa Coudenhove ne bilo nikdar zgodilo. Nemci so pač nepoboljšljivi in s takimi ljudmi se morajo Čehi pogajati! Ni čuda, da doslej češko - nemška pogajanja niso vspela. Ustaja v Arabiji. Iz Jemena prihajajo vedno bolj vznemirljive vesti. Ustaški šeik Euseli Muhtod požiga vasi, ki so Turkom zveste, mori moške, skopljava otroke in odvaja žene. Vlada razdeljuje, med zvesto prebivalstvo orožje in živila. Število ustašev se ceni na 80.000 mož in se ne ve, pride-li turškim posadkam v mestih še pravočasno pomoč, ali ne podležejo prej premoči. Položaj na Portugalskem. Glasom vesti, ki prihajajo iz Portugalske, je položaj v deželi zelo kritičen. Vlada daja kar po vrsti zapirati bogate ljudi, katere se potem pušča na svobodo proti položitvi kavcije. To dela vlada zato, da pride v prazne blagajne nekaj denarja. A kakor se zdi, portugalske sodnije nikakor niso kar tako pri volji, da bi izvrševale ukaze mogotcev. Zato so sodnije samo te dni 55 oseb izpustile na svobodo brez vsake kavcije. V Hsbonskem arzenalu je prišlo minuli ponedeljek do nove demonstracije vojakov proti vladi. Čuje se, da je biio radi tega nad 20 oseb aretiranih? Londonskim listom poročajo njih dopisniki na Portugalskem, da je položaj v deželi obupen. Vse državne blagajne so prazne, a vlada se iz strahu pred ljudstvom ne upa razpisati novih davkov. Vatikan in Španska. — Iz Madrida : Med Vatikanom in špansko vlado ni prišlo do nikakega sporazuma. Papež ni pritrdil predlogu vlade, kako na novo zasesti nekatera škofovska mesta. Sasonov in Izvolski v Londonu. Iz Londona poročajo, da se ruski minister za vnanje stvari Sasonov koncem aprila ali začetkom maja v Pariz. Od tam pride Sasonov skupno z Izvolskim v London. Utrjevanje Trentina. Dunajska „Zeit" beleži iz „Echo de Pariš" vest, da je vojaški poveljnik Tirolske, nadvojvoda Evgen, z več generali poklican v Trent, da se na licu mesta posvetujejo o problemih glede utrjevanja meje. Ruski načrt za obrambo Črnega morja. — Iz Petrograda : Mornarični odsek proračunske komisije državne dume je izrekel željo, naj bi vlada nemudoma vkrenila odredbe za varstvo deželne brambe ob Črnem morju. _ Ljudsko štetje. V obrambo. Karol Bizjak, uslužbenec pri južni železnici, ki je bil obdolžen, da je za se in svojo družino vpisal italijanski občevalni jezik, izjavlja odločno, da je za vso družino vpisal slovenski občevalni jezik, ker drugače — kakor Slovenec — tudi ni mogel. Gosp. Fran Kompare, bivajoči v ulici Maiolica, nas prosi, naj pojasnimo, da oni Kompare, ki je vpisal italijanski občevalni jezik, je Peter in stanuje v Skorklji. Fran Kompare je vpisal slovenski občevalni jezik. Gospod Fran Primčič, stanujoč na Bel-vederu št. 69, nas prosi, naj njegove družine se tikajoč del notice „Slovenski Kala-breži", v „Edinosti" od minulega petka, objavimo, da je on sicer izpolnil naznanilnico v italijanskem jeziku, da je pa navedel toliko glede sebe, kolikor glede svoje družine slovenski občevalni jezik. Revizorji na delu. V Kari Lukeževo hišo št. 20 v ulici Molin a vento je prišel revizor, ne da bi bil strankam, ki so vpisale slovenski občevalni jezik, pokazal pole, marveč je odgovore na svoje poizvedbe beležil v posebno knjižico, ki jo je imei seboj. Tako posebno na stanovanju Tereze Mahne in Josipine Vrč vrata št. 3, ter Ivana Erbiša št. 4. Ti stanovalci so uverjeni, da se je dogodila kaka zloraba, kajti čemu bi bilo sicer tako tajnostno postopanje ? ! j Slovenski kalabreži. Anton Frank, doma iz Trnovske fare v Brkimih in stanujoči v hiši št. 16 v ulici Giacomo in Monte, je vpisal vso svojo iz 7 oseb obstoječo družino za kalabreže. Oskrbnik hiše Quarantotto je tudi postal kalabrež. Zna veliko jezikov — baje tudi arabskega — le svojega ne zna, ali noče znati. Vse, samo ne Slovenci! Pri železniškem uradniku, Nemcu Jos. Schandy-ju v Kolonji, Strada nuova št. 46 služi Ivana Mižgur iz Ilirske Bistrice. Gospodar jo je vpisal za Slovenko. Magi-stratni števni komisar je prišel 3. t. m. dopoludne, ko omenjenega uradnika ni bilo doma, in je prijel njegovo gospo, kako da občuje s svojo deklo, če je vsa družina vpisana za Nemce. Ona mu je odgovorila, da govori z deklo nemško, ker kot Nemka ne zna slovenski — Nato je „komisar" prečrtal dekli „slovenisch" in • zapisal „deutsch". 1. redni občni zbor „Zveze jugoslov. železničarjev" se bo vršil jutri, v nedeljo dne 5. t, m. točno oh 5. uri popoludne v dvorani „Konsumn, društva'* v Rojanu. DNEVNI RED: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo blagajništva. 4. Poročilo računskih pregledovalcev. 5. Poročilo nadzorstva. 6. Volitev osrednjega upravnega odbora. 7. Izprememba glavnih pravil. 8. Samostojni predlogi. 9. Razno. Pozor tovariši-železničarji! Po občnem zboru se bo vršil „Železničarski družinski večer" lavno tam. Železničarje in drugo narodno občinstvo vabimo, da se udeleži s svojimi družinami tega večera. Vstopnina znaša za moškega 1 krono, za eno damo se ne plača vstopnine, vsaka druga pa plača 40 stot. Čisti dobiček je namenjen za društvene potrebe. Preskrbljeno bode vse najboljše: godba, pelje, ples. ODBOR. V Trstu, dne 4. februvarja 1911 Domače vesti. Občni zbor političnega društva „Edinost" se bo vršil v nedeljo predpo-ludne v telovadnici „Trž. Sokola". Ob te; priliki moramo vnovič naglasiti dejstvo, da se v naši javnosti kaže vse premalo zanimanja za to najvažneje društvo v naši narodni organizaciji. To se pravi: zanimanja je že. — Mnogo je zahtevanja in še več kritike. Ali s tem zanimanjem in s temi zahtevami ni v nikakem razmerju podpora, ki jo društvo dobiva od rojakov. Kdor zahteva od društva, bi je mogel tudi podpirati in od vsakega zavednega Slovenca bi bilo pričakovati vsaj toliko, da mu je člen. To se more zahtevati tem opravičeneje, ker je členarina tako nizka, da jo zmore vsakdo. Gospod dr. Rybar je v svojem govoru na javnem shodu minole nedelje označil veliko nalogo tega društva in je prav nazorno pojasnil njega važnost za ves naš narodni razvoj, tako, da je smemo imenovati prvaka vseh naših narodnih društev. In resnica je ta, da se ob vsakem važnem dogodku rojaki zatekajo ravno k temu društvu, proseč nasveta, podpore in zaščite. Ali ni potemtakem naravnost neodpusten greh na samem sebi, ako je ne podpirajo oni, ki potrebujejo njegove pomoči vsaki hip ? I — To se pravi: grešiti proti samemu sebi! Rojaki! Vspričo jutršnjega občnega zbora se obračamo do Vas nujnim pozivom, da pridete na jasno sami seboj: hočete li imeti krepko politično organizacijo, v polni meri vsposobljeno za težki boj, ali je nočete imeti ?! Če jo hočete — in menimo, da hočete vsi — potem je t prvi vrsti od Vas samih odvisno, da jo boste imeli ! — Lepo je, da v tako velikem številu prihajate na razne manifestacije, ki jih prireja naše politično društvo. A ravno zato, da jih bo moglo prirejati v še veči meri, treba, da mu nudite svojo pomoč — materijalno in moralno. Ne le vi, ki ste že členi, ampak tudi drugi pridite, vpišite se v društvo, da boste čuli poročila o delovanju društva in da se udeležite razprav o načinu, kako bi se ta naša politična organizacija spopolnila. Čim več bo udov, tem veča bodo sredstva in tem veči bo moraliii efekt vseh prireditev društva. „Edinost" se prodaja na novo v sledečih tobakarnah: ulica Giulia št. 44, ulica Crosada št. 5. Klin s klinom. Protestni shod, ki se je vršil minuli petek v Špitalu na Dravi, je sklenil resolucijo, v kateri je rečeno med drugim sledeče: „Zborovalci pričakujejo od vsega prebivalstva mesta Spital, da na primeren način odgovarja na izzivanje treh Slovencev in da pretrgajo vse občevanje ž njimi /" To piše „Grazer Tagblatt", ne da bi bil konfisciran. Zato imamo isto pravico tudi mi. Mislimo, da nam ni potreba še posebej opozarjati našega ljudstva, kaj naj stori napram raznim nemškim hujskačem na naši zemlji ! Ne pošiljajte svojih otrok v Legino šolo ! Iz sv. Križa smo prejeli: Imam dečka, ki mu je 11 let in ki sem ga v nepremišljenosti poslal v Legino šolo, da-si govorimo doma z otroci izkijučno slovenski. Včeraj je prinesel dečko domov šolsko spričevalo in v razpredelnici je navedena za slovenščino trojka, za italijanščino pa dvojka. Potem takem ni dečko napredoval v nobenem jeziku ! A če poleg tega pomislimo še na dolgo pet do Legine šole izven vasi ia na nevarnosti vsled prometa z vozovi, avtomobili in biciklji, so res nespametni oni slovenski stariši, ki pošiljajo svoje otroke t Legino šolo, da delajo tam iz njih izdajice svojega naroda. Tržaška trgovinska In obrtna zbornica. Trgovinski minister je potrdil zopetno izvolitev Ivana Antona pl. Demetrio predsednikom, in Edmunda Richetti pl. Ter-ralba podpredsednikom tržaške trgovinske in obrtne zbornice za leto 1911. Značilna izjava. „Grazer Tagblatt" priobčuje izjavo, da vest, razširjena po listih, češ, da je „Zadružna zveza" dobila od države posojilo, ne odgovarja resnici. To jemljemo lojalno na znanje. Značilno pa je pismo, ki je je pisala — kakor za-trja uredništvo rečenega lista — Zveza in s katero podkreplja svojo prošnjo za priob-čenje. Naglašala da je namreč, da bi bilo pod njenim dostojanstvom, da bi stopila ▼ stike z listi, kakoršnja sta „Slov. Narod" in „Jutro". Je-Ii to res, je-li to možno, da bi kaka slovenska korporacija smatrala pod svojim dostojanstvom priobčevati kako pojasnilo v kakem slovenskem listu druzega političnega mišljenja, dočim je prav lepo združljivo z njenim dostojanstvom, da priobčuje pojasnila v listu, ki ni le liberalen in najodločrieji nasprotnik katoliške vere in cerkve, ampak tudi zasramovalec vsega, kar je slovensko ter navaden revolver-žurnal?! Če je to res, potem bi bilo to znakom, da je strankarsko sovraštvo že tako razjelo slovenska srca, da so dotični Slovenci izgubili vsaki smisel za lastno slovensko dostojanstvo. Glasilo znorelih nemških hajtovcev „Grazer Tagblatt" priobčuje sledečo vest: „Na Nabrežini so našteli 2216 prebivalcev. Med temi baje 1947 Slovencev, 41 Nemcev in ostanek Italijanov, Hrvatov in Čehov". Torej le „baje" toliko Slovencev. Radi verujemo, da bi bili gospoda Nemci tudi iz Nabrežine napravili po večini nemško \ V Trstu, 4 febru ar]H 1SM1. „EDINOST" st. 35. Stran III občino, Če bi bili — mogli, če bi bili n. pr. poslali tja kakega števnega komisarja, ki se je praktično izvežbal na Koroškem v fabrikaciji Nemcev na debelo. Ker pa za sedaj še ljudsko štetje na Nabrežmi vendar le še ni izročeno nemškim zbe-meležem in jim tudi nikdar ne bo.^ ker Primorska vendar še ni Koroška ali Štajerska, se moramo naravnost čuditi brezsramnosti, s katero ta znoreli list pripoveduje, da so na Nabrežini baje našteli toliko in toliko Slovencev, Nemcev in tako dalje. Čudimo se sploh, kako je prišla ta vest v „Grazer Tagblatt" in morda nam bi znalo županstvo na Nabrežini to pojasniti. Radovedni smo pa tudi, če so številke v „Grazer Tagblatt" resnične? Od kje se je vzelo onih 41 Nemcev? Na vsak način ti Nemci ne morejo biti drugo, nego uradniki in uslužbenci južne železnice ter njih družine. Ti ljudje torej omadežujejo narodni značaj slovenske občine in to po zaslugi južne železniceTisto pravico, ki jo zahtevajo Nemci v Špitalu ob Dravi na Koroškem, da se premeste od tam trije uradniki južne železnice, ki so naveli slovenščino kakor občevalni jezik, zahtevamo mi, da premeste iz Nabrežine nemške uradnike! Gibanje drž. uradnikov. — Včeraj je bila pri namestniku deputacija državnih uradnikov, kateri je namestnik rekel, da vlada — z ozirom na slab financijelni položaj države — ne more vstreči njih zahtevam. Pričakovati je zato, da začne po-jutršnjem pasivna rezistenca v vseh drž. uradih. Jugoslovanski Železničar. Pod tem naslovom je izšla včeraj prva številka glasila „Zveze jugoslovanskih železničarjev". List ima 8 strani in mnogo raznovrstnega, zanimivega gradiva. List priporočamo najtopleje. Nemški poštenjaki. Nedavno smo zabeležili na tem mestu, kako so v „Grazer Tagblatt-u" opisovali tižaške Slovence kakor najhuje fanatike, ki si dovoljujejo naj-huia nasilstva, sleparije in zlorabe povodom ljudskega štetja na škodo Italijanov. Pritožbe Italijanov da so popolnoma opravičene. Na tako piščalko so piskali nedavno temu. Sedaj pa piskajo na — drugo piščalko. Sedaj piskajo že na drugo piščalko in prav tako kakor — mi!! Ro-gajo se Italijanom, da hočejo celo iz ciganov v Rojanu napraviti Italijane. Očitajo Italijanom korupcijo. Pravijo, da treba ljudsko štetje v Trstu dobro nadzorovati, je odvzeti mestnim organom ter je poveriti nepristranskim državnim uradnikom. Potem pa piše: V nasprotnem slučaju bi morali Nemci — istotako kakor Slovenci — zahtevati, da se vse štetje proglasi neveljavnim f Glejte, glejte! Nedolžna italijsnska jag-njeta so postala naenkrat — volkovi! Kako naj si tolmačimo ta fenomen, to hitro spremembo v sodbi o Italijanih ? Nu prav lahko. Dokler so ti nemški poštenjaki mislili, da bo italijanski volk gtdbil le slovenske duše, je bilo vse v redu in je bil volk deležen tudi nemške hvale! Ker pa se sedaj boje, da volk ne bo prizanašal tudi nemškim dušam, so nemški poštenjaki kar enkrat v soglasju s Slovenci!! To bi bil zopet tako - le en poučen izgled, kako daleč seza nemško prijateljstvo do Italijanov in kateri je pravi namen temu hlinjeneiuu prijateljstvu : Italijani naj se le bavijo z dušenjem Slovencev, da bodo mogli oni — Nemci — tem mirneje nadaljevali svoje delo Slovencem in — Italijanom na škodo! Pomanjkanje uradnikov na sodnijah. Tožbe o pomanjkanju uradnih moči na naših sodnijah so na dnevnem redu. Bilo je o tem govora že v mestnem svetu, deželnem in državnem zboru. A vse ne pomaga nič. Mnogo kvalificiranih kompetentov je, ki čakajo še danes na rešitev prošenj, ki so jih vložili za službe, razpisane prep letom dni in več. Zakaj ne bi se temu odpomogto? Pomagano bi bilo s tem dotičnim prosilcem, ob enem pa strankam, ki sedaj trpe radi .premalega števila osobja na naših sodnijah. Za veliki planinski ples se je osnoval, kakor že omenjeno, poseben odbor naših narodnih dam, ki je pričel že tudi svoje marljivo delovanje, da čim častneje izpade ta velika planinska prireditev dne 11. februvarja 1911. Ker vemo, da bo slavno narodno občinstvo tudi to pot dokazalo naklonjenost slovenskemu planinstvu, nam bo vsak prispevek in dar hvaležnostjo dobrodošel. Darove naj se izvoli izročati načelnici damskega odbora : gospi Zinki dr. R y b a f e v i, ulica Valdirivo 11. Danes zvečer vsi na trgovski ples! Danes zvečer se vrši v „Narodnem domu" veliki trgovski ples, ki bo vsekakor ena najlepših predpustnih prireditev in bo gotovo prekašal svoje prednike. Naše trgovstvo zasluži vse simpatije slovenskega občinstva, saj je trgovina eden najvažnejših faktorjev vsakega naroda in merilo njegove moči. Zatorej danes vsi na ples našega narodnega trgovstva! Neprisiljene zabave in veselja ne bo manjkalo. Odsek za ljudsko predavanje ima danes v soboto popoludne ob 3. uri v Slovanski Čitalnici sejo. Prosim vse odbornike in druge zainteresirance, da se seje gotovo udeležijo. Predsednik. Tržaška mala kronika. Tatvinska dekla. Pred časom je gospa Angeli, stanujoča v Vodovodni ulici št. 13 imela v svoji službi kakor deklo žensko, ki si je nadevala ime Elisa Brandolisio. Po kratki službeni d bi je dotičnica izginila brez sledu; iz predala pa je izginilo z njo 200 kron. Proti njej je bila podana ovadba, ali še le včeraj so jo iztaknili in aretirali. Pri tem so ugotovili, da se ona prav za prav imenuje Eliza Mian. Priznala je tatvino in jo opravičevala s tem, da je bila tedaj v blagoslovljenem stanu, vsled česar si ni znala pomagati drugače iz gmotne zadrege. Nagla smrt. Včeraj zjutraj ob 8.30 je trgovec Viktor Leoni, star 47 let, stanujoči v ul. Farneto 38 nagloma umrl. Ravno tako je Ivan Valentič, star 78 let, stanujoči v ul. Solitario včeraj izdihnil vsled kapi. Poskus samomora. — Marija Suban, stara 41 let, stanujoča v Škorklji št. 669 je sinoči v trenotku hipne blaznosti izpila večo dozo sirupa Pagliano. Poklicali so zdravniško postajo, ki jo je prepeljalo v bolnišnico. Koledar in vreme. Danes: Veronika dev. — Jutri: Agata dev. Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne 7° Cels. — Vreme včeraj: lepo, zvečer burja. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, hladni vetrovi, nestanovitni. Padavine. Nestanovitno vreme. SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-::: govežka naročila. :::: J07IP GOREHJCC Trst, ul. Caserma 6. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: Brzojavna adreaa: ::: :: ;:: GORENJEC - TRST. TELEFON 21-15. :::: Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga knjig, papiija in pisarniških po-:::: :::: trebščin. :::: :::: Velika zaloga muzikalij, molitvenikov in časopisov Ueliki Kinematograf „B6LUCD TEST - ulica Beivedsre štev. 10 - TRST iS Sobota 4. in Nedelja 5. februvarja: 1) Majvečji Ferry-boat na nemškem, po naravi. — 2) Ces. grad Schonbrunn, poletno bivališče cesarja. — 3) Sv. Pavel, prizor iz sv. pisma. Movost. ■■ 4) Komična novost. — NB. Samo v pondeljek velik dramatičen večer. Traia 1 uro. POSOJILNO IN KOIISUMHO DRUŠTVO £ ______NA OPČINAH -———s vabi na redni občni zbor kateri se vrši Društvene vesti. Drevi ob 9. uri v prostorih državnih uradnikov, ulica S. Francesco, ples poštnih in brzojavnih vslužbencev. I. plesni venček priredijo dne 11. t. m. v krasno odičeni dvorani „Trgovsko-izobraževalnega društva" v ulici Sv. Frančiška 2, I. pekovski pomočniki N. D. O. Poleg plesa se bodo vršile tudi druge zabave : šaljiva pošta, srečolov itd. Sviral bo salonski orkester. Nadejamo se, da nas p. n. plesalci in plesalke na tej naši prvi prireditvi posetijo v obilnem številu. Čitalnica pri sv. Jakobu opozarja vse one, ki so kupili listke za srečolov, da so ostala darila št. 34, 37. 39, 53, 62, 95, 104, 116, 228, 233. 254, 260. — Kdor je zadel kako številko, naj se javi tekom 8 dnij v društvenih prostorih vsak dan od 7. do 9. , ure zvečer. Bralno izobraževalno društvo „Tabor" iz Verhoveij priredi v nedeljo 5. svečana ples v prostorih g. Štef. Ozbič na Re-pentaoru. Začetek ob 3. uri pop. Pri plesu igra tamburaški zbor dr. „Tabor". Naše gledališče. Jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer repriza operete „VALČKOV ČAR" Ta opereta je dosegla v četrtek tako velikanski vspeh, da nam res ni treba o njej še posebno pisati. Kakor smo prerokovali za premiero, da bo obisk ogromen, tako smo o tem prepričani tudi za reprizo, ker vlada za to dražestno opereto nenavadno veliko zanimanje. Popoldanske predstave ni. # * # Pevske vaje dramatičnega zbora se vršijo danes točno ob 8. uri zvečer. Pevovodja. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA. VERDI. Danes repriza opere Musorg-skega „Boris Godunov". EDEN. Variete. v soboto 11. febr. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. DNLVNI RED: 1. Poročilo načelstva, 2. Odobrenje letnih računov. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. nt • - - * r —^ nnnnmiwinnnnnncaiaiiBi«nnnnnn iib rm g Odlikovani čevljarski mojstre jjjj {j Viktor Schenkp ga piporoča svojo zalogo razno- | vrstnega obuvala za gospe, go- h S3 srpode kaRor tudi za otroke ~ Prodaja nsjbofj.biks |jj Fredin, Globin, cava- Ij E DAROVL - Za ubogo družino Ivana Zadnika, uli • ; o št. 16, ki je odločno branila Slovenku narodnost, daruje N. N. 2 K. Denar hrani nprava. — Za podružnico družbe sv. C. in M. na Greti je podaril gospod Rupel Jakob 1 krono. Gospodarstvo. »Tržaška posojilnica in hranilnica" je imela v mesecu januvarju t. I. K 1 milijon 760,306 88 prometa. Med temi je bilo vplačanih hranilnih vlog K 529,376*46, izplačanih vlog K 522,042-40. Posojil se je izplačalo K 178,947-76, stranke so vrnile posojil K 162,25946. Ogrska poštna hranilnica je praznovala dne 1. t. m. 25-letnico svojega obstanka. Vesti iz Goriške. Mirenski „Sokol" opozarja na svoj sobotni plesni venček. Kakor se je občinstvo rado odzvalo povabilu, da si ogleda delo v telovadnici, tako vabimo v zimski dobi v veseli krog. Za postrežbo je vse dobro preskrbljeno. Nadejamo se torej obile udeležbi. Na zdar ! Druge slovenske delele Nemški roparji duš na delu. Iz do sedaj objavljenih vspehov ljudskega štetja na Koroškem so znane med drugimi tudi te številke: Žabnice: število prebivalstva 844, med Vrtna: semena ■ i kakor: karfijola, kapus, verzot, koleraba, korenjček, peter šil j, solatna pesa, mesečna redkvica, radič, različne solate, endivija, špinača, grah, šparglji, dalje: vsa deieljna, travna in poljska semena priporoča trgovina s semeni Sever 4 Urban ič LNOST« 35 V Trstu, dne 4. februvarja Ihll temi 347 Nemcev in 497 Slovencev. Pred sej City, kakor da bi bil ogromen potres, desetimi leti so našteli 855 prebivalcev, med Na tisoče oken je razbil zračni pritisk. — temi 693 Slovencev in 162 Nemcev. V res- Mnogo ljudi je bilo vrženih v reko Hudson. niči ie v tej občini 15 Nemcev in nemčurjev V spodnjem delu mesta je zavladala taka skupno zmešnjava, da je bil nekaj časa zaustavljen Šmarieta v Rožni dolini 1153 prebival- ves promet v prodajalnah, bankah itd. Streho med temi 1066 Slovencev in 87 Nem- kolodvora v Jersey City je eksplozija razbila; Pred desetimi leti 1154 prebivalcev, mnogo poslopij in zidovje grozi se podreti. Pogled na mesto eksplozije je naravnost grozen. Poleg mrtvih je bilo tudi preko 1000 oseb ranjenih po koščekih, ki so leteli na vse strani. Vse njujorške bolnišnice so prenapolnjene z ranjenci. Zdi se, da je škoda še mnogo večja, nego se to zdi na prvi pogled. Razstava panamskega kanala v San Frančišku. Iz Washingtona poročajo: Poslanska zbornica je z 259 proti 43 glasovom določila San Francisko kakor kraj, kjer se bo povodom otvoritve panamskega kanala leta 1915 vršila svetovna razstava. (Prej se je govorilo, da bo razstava v Novem Or-leansu. Op. ured ) Mesto Trent ima po zadnjem ljudskem štetju 12.776 moških in 14 314 žensk, skupno 27,096. Dne 31. decembra 1900 so našteli 11.952 moških, in 11.952 žensk; cev cev. med temi 1140 Slovencev, 14 Nemcev. V resnici sta tam samo 2 nemška učitelja, ki pa tudi nista Nemca, ampak „Siidmarki-prodana Slovenca. Ukve 845 prebivalcev, med temi 334 Nemcev, 511 Slovencev. Pred desetimi leti 899 prebivalcev, med temi 817 Slovencev in 82 Nemcev. V resnici tam razun nemčurskih učiteljev ni nobenega Nemca. Lipa nad Vrbo ob Vrbskem jezeru 913 prebivalcev, med temi 330 Slovencev, 583 Nemcev. Pred 10 leti 689 prebivalcev in sicer 666 Slovencev 23 Nemcev. V resnici je v tej občini kakih 12 nemčurjev, med temi nobenega pristnega Nemca. Kostanje, 963 prebivalcev, med temi 634 Slovencev, 329 Nemcev. Pred 10 leti 1005 prebivalcev in sicer 703 Slovencev, 302 Nemca. Skupno je gori omenjenih občinah 4718 sprejme pod prav ugodnimi pogoji več poslovačev za življenski oddelek, potem za oddelek zavarovanja p^oti požaru tn konečno za oddelek zavarovanja proti vlom- skej tatvini. Reflektantje naj se obračajo do generalnega zastopa banke „Slavija" v Ljubljani. m ■ j Burico Davanzo ^Vk^?! r ■ J Izbrana zaloga Kem. Kunrfrelou in ceuMaKir. Kuadrelcu. 1 gggr Zaloga cementa POR T LAN D j nestopljivega cementa, HIDRAVLIČNO APNO in KREDA. | ■ ■ prebivalcev proti 4602 pred 10 leti. Povišek skupno 22 637. — Od zadnjega ljudskega znaša torej 116 prebivalcev, ali v odstotkih §tet]a je torej narasi0 prebivalstvo za 4453 oseb. Trgovski uradnic liaoBhpga jezika v&rii-kih tvrd K ah v ca Edinost 2-5. Slovencev je danes 3038 proti 4019 pred lOJeti, Nemcev 1680, proti 583 pred 10 leti. Število Slovencev je torej v desetih letih padlo za 981 ali v odstotkih 24 odsto. Število Nemcev se je pomnožilo za 1097, ali ▼ odstotkih 200 odsto 1 Ko bi bilo število Nemcev naraslo za ■ekaj odstotkov, in ono Slovencev padlo v istem razmerju, bi se moglo reči, da je to naravni proces in da se ves slovenski živelj umika pred nemškim. Tudi ko bi se bilo torej res vršila kaka nasilja, bi se bilo moglo vendar misliti daje to posledica asimilacije. Ali kdo bo veroval, da se vrši asimilacija Slovencev v Nemce kar tako na debelo, da, narašča, kakor na primer v Ukvah, število Nemcev v 10 letih od 82 na 334, to je za 300 odstotkov, a ono Slovencev pada od 666 na 320, to je za 100 odsto ! Kaj takega se more natvezati pač le kakemu zabitemu gornještajerskemu krofarju in k ve-čemu še kakemu avstrijskemu — n inistru, rr~ ali profesorju na kaki nemški univerzi. In VOOVa to naj bi siužilo znanosti in avstrijski državni upravi ?! Uboga znanost I Uboga uprava ! Mrtev lovec poleg ustreljene divjačine. Iz Gorenje Bele na Koroškem poročajo : Dne 30. januarja je šel na lov na srne 19-letni nečak trgovca z lesom gosp. Florijana Wabniga, Osvald. Ker ga ni bilo domov, so ga šli iskat in našli so ga mrtvega poleg ustreljene srne. Podrobnosti o tem skrivnostnem dogodku še niso znane. Eksplozija acetilenskega aparata. f Iz Senožeč. — Na Svečnico zvečer bi se StdllOVcMije bila kmalu pripetila v restavraciji Mlakar v in monte ^95 Senožečah velika nesreča. Po nerodnosti - nekega uslužbenca je eksplodiral acetilenski {tflftda b&biCE aparat. Istega večera je priredilo senožeško gasilno društvo v omenjeni restavraciji svojo običajno predpustno veselico. Vsi prostori so bili natlačeni ljudi obojega spola, gram veselice je bil pri kraju, vse je bilo Evpeptična mmMm ž—s v ■■■■■■ ■ 1ALI 0GLA7I ■■■■■a mali OGLASI se računajo po 4 EtoL besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 stoti nk. Plača se takoj Ins. oddelku. a torbica z raznimi predmeti Videlo «e je osebo, katera je pobrala torbico, in se prosi dotičnega, da jo prinese, pro i primernemu plačilu, v upra.ništvu Edinosti, izognivSi se nepri-likam. jji AMAflo'|!,l; ijfcf 'li' "v" Slovenec popolnoma vešč nemškega m it«-išČe kakšno koli meHto p i alo-Tratu Ponudoe pod „ližačan" 194 lepe zunao osti, stara ltt, z enim otrobom žtli spoznanja z vdovcem, ki ima 1 ali 2 otroka. Re^ne pouucbe v svrho možitve ako mogoče s sliko, pod Laalov „Slovenka št. ^01" na inserutni oddelek Edinosti. 201 MARCO F MARTINOLICH, Mali Loš nj Ta tekočina je bila od vseh takozvanih toničnih tekočin, povspeŠu-jočih prebavljanje, od zdravnikov pripoznana za najboljo. — Ne glede na to. da je zelo prijetna za okus radi pravilne proporcije alkohola in aromatičnih snovij, ima tudi lastnost, da ne vpliva dražilrco, kakor drugi slični izdelki. Je izboren pripomoček v vseh adinamičnih boleznih in specijelno za prebavljanje, v malaričnih boleznih, anemiji, nevrasteniji, infekcijah itd. Priporočljiva je rekonvalescentom vsake starosti in se jo jemlje lahko čisto ali pa z vinom, mineralno vodo, kavo itd. flareo F.llartinolieh Zastopstvo 2a Avstro-Ogrsko in zaloga v Trstu * Glovanni Tarabochia, U». Marcato vecchio 3. Telf. 39 Rimsk VIII. sk- Služkinja Edmo-a pou št- ki govori nemški in zna kuhati, i>čj takoj službo. Naslov pove k00. 20U Maske ii, u št. se dajo v najem ; velika i^bera vsako-1 vrstuin oblee. Trst, ulica S L.azz*ro ! tad. I9t>' Promnfnni plošče v slovenskem jeziku po UldlTIUTUIII, K 2. — Emporium gramofonov Zanetti, ulica Cavana 5t. 4. 197 ■ se odda s 1. sušcem in »i er soba, scbica, kuhinja. Cologna 192 % dežele, ka era Je že eno leto pr&lc Bilo ie 11 in tri četrt, ko je kar naenkrat dJi f mm?KP° p°' ' v., . x- * ___-« „ godbi admiuistra jjo vtčih bil Kelerence dobre. — prestrašila občinstvo nepričakovana silna de- * štDJH na Inr4J Qdd. Edm.sti pod „Oster-. (116 m_____!!-. -__ ^ — /s ! /> tAO ______ 26 letni irladen^Č s popolnoma nt omadeževano preteklostjo, trgovsko izobražen, s 50 000 K premLŽenjtm, se želi skzmniti z go-piro od 17. do 24. leta v svrho ženit e, b čisto pieu kiostio, vese-liem do trgovine, iz mesta ali dtžtie, če m< g o če a ki.piialom 6000 K. Kes e poDudbe če le mogoče 8 sliko, za katero vrnitev se jamči, je poslati na In-st ratni oddelek Edinosti pod Šifro »PriLodnjoat". Najstrožja ta no»t. 32 tonacija, ob enem se je močno zasvetilo, pa namah je bilo vse v temi. Nastala je splošna zmešnjava, vpitje, jok, klicanje itd. Vse je vrelo proti izhod-hodnim vratom, ki so se pa vsled grozne gnječe Še zaprla, ljudje so hodili eden po drugem, ter je bilo zlasti več žensk pohoje-nih in opraskanih. Naposled so ljudje v temi jeli skakati skozi okna, ki so bila od eksplozije vsa na drobcih. Ranjen je bil precej tudi načelnik gasilcev, gosp. J. Mah-nič. Restavrater g. Mlakar je ves ožgan po obrazu ter ima vse lase in brke osmojene; poleg tega bo imel pa še nad 1000 kron škode. V taki zmešnjavi bi se bila lahko pripetila velika nesreča, da niso nekateri gospodje ohranili hladno kri ter pomirili občinstvo. Najbolj poškodovan je torej gosp. Mlakar, drugi so pa z večjimi ali manjšimi praskami in bunkami vhiteli nesreči. Restavracija je kakor demolirana, vsi stoli in mize razbite, po tleh pa se še vidijo ostanki razbitih dobitkov, ki so vsi pohojeni ; oziroma zmečkani. Malokateri obiskovalec veselice je prišel domov brez kakega vidnega znaka na obleki, zlasti so bile nekaterim gospicam v tem dirndaju vse obleke strgane. __________ Razne vesti. Vezuv bruha. Iz Napolja javljajo, da je začel vezuv bruhati. Iz glavnega žrela se dviga gost dim. — Slišati je tudi bob-aenje. Strašna eksplozija dinamita v Nju-Yorku. V mestnem delu Josey City v New-Yorku se je dogodila pri prekladanju veče množine dinamita iz nekega železničnega ▼oza na ladijo, strašna eksplozija, ki je zahtevala 50 človeških življenj in napravila 4 milijone dolarjev škode. Eksplozija se je izvršila, ker je nekemu delavcu padel iz rok težak zaboj. Pok je bil Strašen, da je pretreslo ves mestni del Jer- Patent, divan-postelja Machnich Okrasi radi svoje krasne elegance vsaki prostor in ae spremeni v hipu s samim premakljajem v iako komodno posteljo z lastnimi žimnicami in blazinicami. — Divan je izdelan ca tak način, ki zključuje, da bi 9e ugnezdil mrčes. Ći-iti ae lažje kakor postelja. Prospekti zastonj. Evenuitrel. na mesečne obroke. Vsprejemajo se vsakovrstna tapecijska in dekoracijska dela. C. MACHNICH. trst, ■»'• s- cl°Mnnl B t Posestvo v najlepši legi pri Piščancih (kat ! občina Rojan) se proda ali da v najem pod iako ugodnimi pogoji. - Pospstvo obstoji iz prostorne kmeČEe hiše in nad 4000 kvad. , stžnjev \inog ada, je tbzid^no in ima lastni studenec. Naskv pove upravništvo E linosti. 189 Fot' graf Ant. dERKiČ via Pozor! Čitajte, uucžujte! dtlie Peste 10, je na razpolago sla nemu 01 čin«tvu ▼♦s pustni čas do 9. ure zvečer v svrho slikanja v kostumih. 2129 AUTORIZOVANA TRŽAŠK. POSREDOVALNICA Acquedotto 9, 1. nadstropje Giorgio Illich, Trst Zavod za posredovanje nakupa in prodaje nepremičnin m zemljiS 1, posojil na bipotete, postavitve, sUnovanj, vil, zalog in trgovin. Sprejemije se uprava nepremičnin. CROATIA im ZAVAROVAL. DRUŽBA V ZAGREBU : Ustanovljena leta 884 Centrala: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske in Preradvićeve ulice. Glavna zastopstva: Osjek, Reka, Sarajevo, ^'ovisad, Ljubljana. Podružnica: v Trstu, Corso ste*. I. ---Telefon 25-94 --- Podpisani priporoča slav. občinstvu svo o trgovino jest vin. ::: in Specijelno domačih in blsvrliklh testenin, kakor tndi olj«, moko, sir. VEDNO 8VfiiE BLAGO II PRVE VESTE. Anton Juroa, Trst ulica Industria 55 vogal ulico Broletto Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja : I) Na življenje 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2) Zavarovanje dete 3) Zavarovanje življenske rente. 2) Proti škodi po požaru 1) Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren.) 2) Zavarovanje prem.č in (pohištva, prodajalniškega blaga, g-ospodarskih stroiev. blaga itd. 3) Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) 3) Zavarovanje steklenih sip. Zadružno imetje v vseh delili znašalo je leta 1909: K 3,110 210 S6 Od tega temeljna glavnica..............K 800.000.— Letni dohodek premije s pristojbinami.........K 1,117.856*03 Izplačane škode...................K 3.923.103*48 Sposobni posredovalci in akviziterji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. NatanjČneje informacije d^ POlNCCl „M12" TKt, COKO Št. 1, I. D. = ;e=]l i—n-u