Leto XXII., št. 17 Ljubljana, torek ti. januarja 1941 Cena t Din Upravuistvo. i^juuijana, Hnalljeva 0 — relelon štev 3122, 3123, 3124, 3123. Inseratru oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel 3492 tn 3392 Podi uzmca Maribor: Grajski trg St- 1 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Koeenova ulica 2. TelefoD št. 190. Računi pn pošt ček. zavodih: LJubljana št 17 749. Izhaja vsaM dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica a. letet on j 122. 3123. 3124. 3125. 3126. Manoor, Grajski trg dt i. telet on št 2455 Celje, Strossmayerjeva ulica štev i, telefon St 65 Rokopisi se ae vračalo Razdelitev ameriške volne mornarice Amerika je slej ko prej v ospredju svetovne pozornosti. Po veliki Rooseveltovi pobudi je na delu kongres, da odobri ali zavrže predsednikov predlog. Vodilni predstavniki vlade Zedinjenih držav podajajo svoja mnenja in čedalje bolj očitno postaja, da se more Roosevelt naslanjati na sodelovanje neštetih enakomslečih državnikov. Iz deklaracij članov vlade odseva predvsem soglasje glede načrta, da se Zedinjene države v ogromni meri oborožijo. Predsednikov predlog razodeva v podrobnem ta načrt. V svetif je največjo pozornost vzbudil zlasti oni del načrta, ki se tiče nadaljnje gradnje vojne mornarice Zanjo so postavljene v proračun ogromne vsote. Minister za vojno mornarico je te proračunske zahtevke pojasnjeval in jih značilno do-po^il z napovedjo o bodoči preuredbi celotnega vojnega brodovja. Razodel je. da bo v bodoče vojna mornarica Zedinjenih držav razdeljena na tri dele. ki bodo vsak zase tvorili celoto s posebno uredbo in poveljstvom ter določenim teritorialnim delokrogom. Ta napoved je vzbudila veliko pozornost in povsod so ji posvetili ter ji še posvečajo največjo pažnjo. Kakor je obče znano, so do sedanje vome vlogo vojnega ladjevja premotri-vali po svetu dokaj drugače nego danes. Naloge voine mornarice so se zdele brez primere boli preproste in enostavne, kakor se izkszuieio v sedanji vojni. Res je sicer, da jih je komplicirala že pre^šnia svetovna vojna s svojim pod-mornišklm aparatom, toda prave za-pletljaje je prinesla šele nova vojna, ki je uvedla v napad zračno brodovje. Izkazalo se je, da je mogoče z bombniki ogrožati tudi največje vojne ladje. Kakšne polenrke so se b'le vnele med mornarskimi strokovnjaki še za časa španske državljanske vojne, ko so bombniki generala Franca z zračnimi torpedi nask~kovali republ:kanske voine ladje ter eno ali drugo tudi potopili! Takrat so zlasti britanski strokovnjaki trdili, da je to nemogoče, pa da je ladja nedvomno zadela na mmo in se od nje po+opila. Nemara so se prav takrat vršil' poskusi o uč;nkovitosti borbe bombnikov zoper vojno mornarico. Tako bo znabiti zapisal nekoč zgodovinar, ko bo komentiral te dni izvršeno potopitev ang7e?ke križarke »Southampton«. Manj preizkušene so še nove maihne, a silno urne bojne ladje, motorni čolni naska-kovalnega tipa, pa žepne križarke itd. Obrambne in napadalne naloge sodobne vojne mornarice so se s tem zelo otežile ter se razširile. Zedinjene države smatrajo, da so se silno razširile naloge njih obrambe v zemljepisni razprostranjenosti. kar pomeni, da so se zahteve povečale, in sicer orjaško povečale tudi v tej smeri. Vsemu temu ustreza novi program glede silnega povečanja vojne mornarice ter njene nove razporedbe. Doslej je bilo ameriško ladjevje pod enotnim vodstvom in stacionirano v glavnem v Tihem oceanu. Njegovo operativno sposobnost je bistveno večal Panamski prekop. On je pomenil za mornarico osnovno važno oporišče, ki ji je omogočalo obvladovati položaj v obeh oceanih. Zato se je njeno prizadevanje osredotočilo na obrambo tega prehoda, ki je moral ostati v vseh primerih neprizadet in neogrožen. Novi položai poimujejo v Washingto-nu vse drugače. Zato posvečajo novim nalogam mornarice vse širši delokrog. Mornariški minister je narovedal, da se bo voino ladjevje razdelile na tri enote. dve tihomorski in eno atlantsko Zlasti je mars^ie presenetilo, da bosta potrebni kar dve tihomorski enoti. V resnici pa ie tudi to kaj preprosta shrar Tihi ocean je največji na svetu, a za Ameriko je osnovno važno, da obliva ameriško ozemlje na dveh sektorjih. Prvi je v severnem delu. kier je, že bolj v sredini, Havajsko otočje. Tu je za prohod ali nrevoz preko oceana najvažnejše oporišče, ki leži daleč sredi oceana- vendar bliže ameriški nego azijski celini. Na Havajskem otočju je bilo že do sedaj glavno oporišče ameriške vojne mornarice. Toda sedaj se njena naloga še povečava. Zakaj čedalje bolj resno razmotrivajo strokovnjaki tudi pomembnost obrambe ob severnozapad-ni ameriški obali, kjer bi bilo mogoče od japonskega otočja prodreti v obrež-r'h morjih na Daljnem severu do Alia-ske ter ob njej proti jugu. na kanadske ozemlje, od tam pa do pravega ozemlia Zed;njenih držav. V strokovnih in političnih glasirh se je ta možnost v zadnjem času resno obravnavala in v načrt so postavili oporišča, ki naj preprečijo izkoriščanje naznačenih možnosti Severna pacif;ska mornariška enota bo imela iz svoiega osredia na Havajih nalogo sodelovanja v tem sek-toriu. Južni Pacifik ima dru?e probleme. Tu ležijo Filipini, ameriško otočje ki so mu že hoteli podeliti domimonsko spmostoinost. ki pa je dobilo v dobi novih mednarodnih napetosti naenkrat ogromen pomen Južni pnciPški mornarici pripravljajo glavno oporišče na Fi- Sestanek Hitler ■ Mussolini Šesta nek je bil včeraj v navzočnosti zunanjih ministrov Ribbentropa in Ciana in sta se Hitler in Mussolini sporazumela o vseh vprašanjih, o katerih sta razpravljala Berlin, 20. jan. br. (DNB) Danes ob 14.50 je biio objavljeno po radiju naslednje posebno poročilo: Kancelar Hitler in italijanski ministrski predsednik Mussolini sta imela o priliki sestanka v navzočnosti obeb zunanjih ministrov držav osi obširne razgovore o položaju. Razgovor je potekel v duhu prisrčnega prijateljstva med obema šefoma vlad in v duhu tesnega vojaškega zavezništva med nemškim in italijanskim narodom Ugotovljeno je bilo popolno soglasje v obojestranskem naziranju v vseh vprašanjih Berlin, 20. jan. s. (Columbia B. S.) Danes opoldne je bilo inozemskim novinarjem v Berlinu na uradnem mestu sporočeno, da so vesti, češ-da sta se sestala kancelar Hitler in ministrski predsednik Mussolini, netočne. že nekaj ur po tem demantiju pa je bilo izdano inozemskemu časopisju novo uradno sporočilo, ki pravi, da sta se danes kancelar Hitler in ministrski predsednik Mussolini sestala v navzočnosti obeh zunanjih ministrov Ribbentropa in grofa Ciana. Kraj sestanka v uradnem poročilu ni omenjen. Sporočilo navaja, da je bil dosežen med Hitlerjem ln Mussollnljem popoln sporazum o vseh vprašanjih, o katerih sta razpravljala. Bern, 20. jan. j. (SDA). O včerajšnjem sestanku med vodjo rajha, kancelarjem Hitlerjem in predsednikom italijanske vlade Mussolinijem je bilo danes v Berlinu objavljeno službeno poročilo, ki pravi, da sta imela vodja rajha in duce ob priliki sestanka možnost ob navzočnosti zunanjih ministrov grofa Ciana in nemškega zunanjega ministra Ribbentropa izmenjati poglede na splošni položaj. Razgovori so se vodili v duhu prisrčnega prijateljstva med šefoma obeh vlad in v znamenju tesne vojaške povezanosti med nemškim ln Italijanskim narodom. Razgovori so se končali s popolnim sporazumom v pogledu vseh vprašanj, ki so obojestranskega Interesa. Budimpešta, 20. jan. s. (Columbia B. S.) Po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov sta kancelar Hitler in ministrski predsednik Mussolini razpravljala na svojem sestanku najbrž o naslednjih vprašanjih:, 1. b nemških vojaških operacijah v Sredozemlju, zlasti v zvezi s prisotnostjo nemških letal v Siciliji. 2. O pogojih za sklenitev dokončnega miru med Nemčijo, Italijo in Francijo. 3. O položaju na Balkanu. V tem ozira je bilo najbrž govora o vojašld kampanji za pomlad in o možnosti nemškega posredovanja v italijansko-grškem konfliktu. New York, 20. jan. p. O sestanku Hitlerja in Mussolinija trdijo, da je bil najbolj verjetno v Monaltovu. Newyorški komentarji pravijo, da so razpravljali na njem o vojaškem sodelovanju Nemčije in Italije in bržkone tudi o odstopitvi francoskih pomorskih in letalskih oporišč na Sredozemskem morju. Ameriške dooneve New York, 20. jan. o Švicarski dopisniki ameriških agencij javljajo, da še vedno ni znano, kje sta se sestala Hitler in Mussolini. Prav tako ni mogoče dobiti nobenih zanesljivih informacij, o čem sta razpravljala. Sklicujoč se na podobne sestanke v bližnji preteklosti, smatrajo, da je treba v kratkem pričakovati neko novo akcijo držav osi, ker so običajno po takih sestankih sledili novi podvigi na diplomatskem ali vojnem področju. Tako je na primer neposredno po zadnjem sestanku v Firen-zi 27. oktobra lanskega leta sledil napad na Grčijo. Sodeč po vesteh iz Italije in Nemčije je treba pričakovati nenaden napad na razne strateško važne točke. Dr. Cladius v R!mis Bern, 20. jan. j. (Havas). Rimski dopisnik švicarskega lista »Basler Nachrichten« poroča, da pričakujejo za danes v Rimu prihoda nemškega gospodarskega delegata dr. Clodiusa, ki velja za specialista v sestavljanju mednarodnih trgovinskih pogodb. Clodius prispe v Rim na čelu nemške gospodarske delegacije, ki bo štela 35 nemških gospodarstvenikov. Dsn&van v SaSIJi Sofija, 20. jan. s. (Columbia B. S.) Davi je prispel semkaj iz Aten posebni odposlanec ameriške vlade polkovnik Donovan. Izvedelo se je, da prihaja Donovan v posebni misiji, najbrž po nalogu predsednika Roosevelta in da bo posetil med drugim tudi carja Borisa. Poučeni krogi pripisu- jejo Donovanovi misiji Izreden pomen ter mislijo, da bo Donovan lahko vplival na stališče Bolgarije napram zahtevam, ki bi jih morebiti Nemčija postavila Bolgariji. Mislijo, da bo Donovan pred oči 1 carju Borisu ameriške poglede na politični položaj v Evropi in povedal tudi, v kakšnem obsegu so Zedinjene države odločene podpreti Anglijo v vojni. Donovanovo misijo v Bolgariji primerjajo z misijo Sumnerja Wel-lesa v Rimu nekaj mescev pred vstopom Italije v vojno. Smatrajo, da bo Donovano-va naloga v Sofiji še važnejša nego je bila VVellesova v Rimu. Polkovnika Donovana je na kolodvoru v Sofiji ob prihodu sprejel ameriški poslanik pri bolgarski vladi Earl. Takoj ko je pr. spel Donovan v svoj hotel, je stopil p< telefonu z njim v stik tudi angleški posla nik Rendell in dogovoril z njim sestanek Polkovnik Donovan je prispel v posebn tajinstveni misiij v Evropo že pred tedn Najprej je posetil Anglijo, nato Egipt tr fronto v Libiji, potem pa še Grčijo. Nje gov obisk v Bolgariji je povsem nepričakovan ter je gotovo zelo važen političen dogodek. Priprave za ofenzivo proti Anglffi Rim, 20 jan. s. (Ass. Press.) s>Popolo d' Italia« piše danes, da bodo Nemci v prihodnjih 70 dneh pričeli z veliko ofenzivo proti Angliji. List pravi, da so pripravljalne ak cije nemškega generalnega štaba za ta veliki napad že v teku. iopklnsovi prailogi vtedi Curih. 20 jan. o. Kakor poročajo dopisniki švicarskih listov iz Rima, bo Roose-veltov posebni odposlanec Hopkins napravil sporazumno z angleško vlado demaršr v Moskvi. Hopkins bo ruski vladi nas veto val, naj zavzame samo proti Japonski v vzhodni Aziji energično stališče, lahko ohrani pa svoje dosedanje odnose z Nemčijo. Roosevelt je namreč mnenja, da h? Rusija mogla biti zanesljiv zaveznik pri sklepanju miru in sodelovanju na mirovni konferenci. Ce se bo Rooseveltu posrečil sporazum z Rusijo, bo sporočeno državam osi, da predlagajo Zedinjene države ustavitev sovražnosti in sklicanje mednarodne konference, na kateri naj bi enakopravno sodelovale vse države brez razlike. Prometne omejitve na Madžarskem ukinjene Budimpešta, 19. januarja. AA. (MTT). »Pester Lloyd« piše: Omejitev v prometu potniških vlakov, ki je stopila v veljavo 16. t. m opolnoči zaradi neugodnih vremenskih razmer, bo ukinjena že 20. t. m. Potniški promet bo zopet uveden v vsem obsegu, kakor je bil pred 17. decembrom. Rooseveltovo nie Prezident Roosevelt je imel po ustalilbiaju gover, v katerem je pa-udnrjal, da mora biti geslo vseh AmcrZeanov ohranitev svobode in republikanske oblike vladavine Zeilnjsnlh Washlngton, 20. jan. s. (CBS). Danes, točno opoldne po vzhodno-ameriškem času (ob 18. srednjeevropskega časa), je bilo na Kapitolu v Washingtonu slovesno tretje ustoličenje prezidenta Zedinjenih držav, Franklina Roosevelta. Nekaj pred 18. so se zbrali na častni tribuni pred Kapitolom vsi člani ameriške vlade in diplomatskega zbora, kakor tudi bivši podpredsednik Zedinjenih držav Garner in novi podpredsednik Wallace. Osem minut po 18. je med zvoki mornariške godbe prispel iz Kapi-tola, burno pozdravljen od množice, prezident Roosevelt in zavzel prostor na tribuni. Po kratkem uvodnem verskem obredu je v roke vrhovnega državnega sodnika Hughesa položil prisego najprej novi podpredsednik Zedinjenih držav Wallace, nato pa je Roosevelt ponovil za vrhovnim sodnikom naslednjo tradicionalno prisego: »Jaz, Franlilin de Lano Roosevelt, prisegam, da bom po svoji vesti in moči izvajal službo prezidenta Zedinjenih držav ter bom po svoji sposobnosti izvajal in čuval ustavo Zedinjenih držav. Naj mi Bog pr tem pomaga!« Predsednik Roosevelt ln vrhovni sodnik Hughes sta si nato med vzklikanjem množice segla v roke. Potem je imel Roosevelt svoj nastopni predsedniški govor, ki je trajal samo 15 minut. Roosevelt je izjavil med drugim: Vsak nacionalni dan ob predsedniških ustoličenjih od 1. 1789 dalje je ameriški narod posvetil vse svoje misli Zedinjenim državam. Washington je posvetil svojo nalogo ustvaritvi ameriškega naroda. V Lin-colnovih časih smo imeli nalogo, da se borimo za ohranitev države pred razkrojem od znotraj. Danes nas čaka naloga, da rešujemo državo in njene ustanove pred razkrojem od zunaj. V tem trenutku je važno, da se spomnimo, kakšen je naš položaj v zgodovini in kakšna utegne biti naša bodočnost, če se izoliramo od ostalega sveta ali če zapademo v brezdelje. Človeško življenje se ne ceni po tem, ali traja nekaj let več ali manj, temveč po načinu življenja. Prav tako pa je tudi življenje nacije odvisno od volje do življenja, od demokratskega življenja naroda. Mi Američani vemo, da je demokracija dober način vladavine. Pred 8 leti smo preživeli težko krizo med tem pa smo še utrdili svoj položaj Nsše demokratske ustanove so pri tem ostale neprizadete. Ameriška demokracija ni propadla. Vidimo, da še živi, s skupnim prizadevanjem, po svobodni volji večine našega naroda. Demokracija ni mrtva. Izmed vseh oblik vladavine je demokracija edina, ki je sposobna jamčiti razvoj civilizacije ln napredek človeštva. Končno je demokracija tudi najbolj nepremagljiva oblika člo veške družbe. Kakor vsak človek, Ima tudi vsaka na-clja svoj duh. Ta duh je težko izraziti z besedami. V njem je vključena zgodovina lipinih, v področju Manille, ki leži v severnem delu otokov. Ker si je postavila Rooseveltova vlada sodelovanje z Veliko Britanijo za osnovo svoiega programa smatrajoč obrambo britanske posesti za lastno obrambo, je že na prvi pogled razvidno, da je v načrtu tudi sodelovanje z britanskimi pomorskimi oporišči, predvsem s Singapurom, z Avstralijo in Novo Zelandijo, vse to v povezanosti z obrambo Nizozemske Indije Že po tem lahko presodimo, kako ogromne naloge in kako povsem samosvoj delokrog se obeta južni pacifiški mornarici. Zato ni težko vživeti se v razloge, ki so odločali v Washingtonu za nov program razmestitve. Tretja mornarica bo postavljena v Atlan+ski ocean. Njene naloge so dane že s tem. kar je bilo doslej v Washing-tonu izrečenega glede vojne v Evropi. Zato ne preseneča, da se komentarji, ki jih moremo čitati te dni, ob posebni atlantski mornarici skoro nič ne ustavljajo. Le ena stvar vzbuja že sedaj znatno pozornost. Atlantska mornarica bo namreč imela d voino nalogo: operirati v severnem delu Atlantika, a razen tega obvladovati položaj tudi v južnem Atlantiku, v morskih prostorih na obeh straneh ekvatorja. Tamkaj vodi najkrajša pot mimo Afrike v Južno Ameriko, pot, ki ni dolga in ki ji narava postavlja le malo ovir. pa končno pot. ki vodi v malo zavarovano ter skoro ne-oboroženo Južno Ameriko Ni čudno, da se že sedaj nakazuje južni Atlantik kot posebno, zelo svojevrstno pomorsko področje, ki mu mislijo v VVashmgtonu posvetiti prav posebno pozornost, saj je skrb za primerna oporišča na južnoameriški vzhodni obali že več mescev pereče na dnevnem redu pogajanj med ameriškimi vladami. nacije. V duhu ameriške nacije je zapopa-den duh vseh narodov zapadne poloble, pa tudi demokratskih narodov drugod po svetu. če bi ta duh propadel, bi propadlo tuai telo Zedinjenih držav. Govorim danes tu z ameriškega Kapito-la. V 48 naših državah, v naših mestih, vaseh, na morjih naj velja geslo, izrečeno leta 1789 od prvega predsednika Zedinjenih držav Washingtona, ki pa velja še prav za leto 1941: ohranitev svetega ognja svobode, ohranitev republikanske oblike vladavine Zedinjenih držav. Izpolnitev tega cilja je vredna največjih žrtev. Branili bomo svojo demokracijo, ne da bi se pred komurkoli umaknili. Velika vojaška parada VVashington, 20. jan. s. (CBS.) Po inav-guracijski svečanosti na Kapitolu se je vršila pred predsednikom Rooseveltom velika vojaška parada. Najprej je v zraku defiliralo 235 najmodernejših in največjih letal ameriške vojske in vojne mornarice. Nato je prikorakalo 6400 vojakov kopne vojske, z najmodernejšimi oklopnimi oddelki. Roosevelt pripravlja mirovno akera? Bern, 20. januarja. AA (Havas) Rimski dopisnik švicarske brzojavne agencije poro-ča: Sveta sto! i ca je dobila poročilo apostolskega nuncija v VVasJrngtonu da je Roosevelt pripravljen začeti diplomatsko akcijo za mir. V zvez* s tem podčrtavajo vatikanski krogi važnof»t razgovora, ki ga je imel apostolski nuncij v Londonu msgr. Godfree z Roose-eltovim posebum odposlancem Hopkinsom. Hopkins, jc obvestil vatikanskega nuncija o tem ka ie sporazumno z britansko vlado ukrenil v Moskvi. Wash'ngton bi želel da bi mogc' računati z moralno podporo Vatikana pr akciji za ustavitev vojnih grozot in za obnovo pravičnega miru na pobudo svete stolice. V/illkie pri Hulln in Roosevelta Washington, 20. januarja, AA (DNB). Zun.mji minister Cordell Huli je imeil včeraj dve uri trajajočo konferenco z republikanskim predsedniškim kandidatom Wen-dellcm VViikiejem. Prerešetala sta vpraa-nja, ki so v zvezi s po'.it:čnim položajem v Evropi in na Daljnem Vzhc-du. Po tem sestanku je Wilkie obiska! Roosevelta in konferiral z njim pol ure v navzočnosti Cor-deflla Hulla. Po obeh sestankih je Willkie izjavil, da je govoril z Rooseveltom o položaju v Evropi. Predsednik Roosevelt mu je izročil lastnoročno pismo za Churchilla O vsebini pisma ni hotei VVillkie ničesar povedati, i Nato je Willkie govoril o podrobnostih J svojih načrtov, ki jih ima s svojim obis- i kom na Ang'e"kem, m dodal, da se bo po možnosti sestal z vsemi vodilnimi angleškimi osebnostmi, posebne pa želi razgovor z Bevinom in Edenom. Senator V/hseler le za fiitariso pomoč Washington, 20. jan. j. (Ass. Press). Senator Whcc!er, ena izmed vodilnih osebnosti ameriških izo'acionistov, ki je zadnji čas že večkrat zelo ostro nastopil proti Rooseve!tovi politiki za neomejeno pomoč Veliki Britaniji, je danes izjavil, da bo Rooseve!tov zakonski osnutek o ameriški pomoči Angliji v senatu naletdl na ostro opozicijo. VVheeler je naglasil, da je že zdaj večina članov senata proti zagonskemu osnutku v sedanji obliki, pripomnil pa je pri tem. da bi bila večina senatorjev navzlic temu voljna glasovati za kak nadomestni zakonski predlog. » katerim bi s« dovolila Angliji finančna pomoč, ki pa I y celoti ne bi wneda presegati 500 milijo- | nov funtov šterlingov (ca 135 milijard d'n). Kot vzrok, zakaj bo senat nastopil proti Rooseveltovemu zakonskemu osnutku, je VVheeler navedel pomislek, da bi se sme'a dovoliti predsedniku Ri.oseveltu samo zaradi pomoči, ki jo potrebuje Anglija, tako velika pol nemoč ja, kakor jih imajo sicer le še diktatorji v totalitarnih državah. Urgiranje dobave letal New York, 20. jan. j (Un Press). Zastopniki angleškega letalstva so v soboto apelirali na zastopstva ameriške letalske industrije, da bi se doseglo pospe?eno do-bavljanje ameriških letal Veliki Britaniji. Hkrati so zastopniki angleškega letalstva intervenirali, da bi se konstrukcije letal, ki so v gradnji, izpremenile v tem smiis!u, da bi se poveča'a brzina letal preko dosedanjih maksima'nih mej. Povečanje brz;ne utemeljujejo s povečano brz no nemških borbenih n bombnih letal, s katerimi bi bile uspešne borbe sicer nemogoče. Predstavnikom ameriškega tiska so zastopniki angleškega deta-ctva, izjavili, da dokazujejo v Angliji sestreljena nemška letala, da grade Nemci svoja 'letala s prvovrstnim materialom Kakršnakoli je že resnica o pomanjkanju industrijskih surovin v Nemčiji, vendar dokazujejo sestreljena nemška letala, da vsaj na tem področju nemške tovarne ne delajo z nikakim zasilnim nadomestnim materialom. Dicldrajife ameriških dohroimetij v tujini New York, 20 jan. j. (AR). Današnji »Newyork Times« in »Newyork Herald Tribune« objavljata na naslovm strani vest, da se pripravlja vladni dekret o blokiranju vseh ameriških dobroimetii v tujih državah, izvzemši v Angliji m državah latinske Amerike. Besedilo dekreta se že sestavlja. »Newyork Tribune« poroča nadalje,, da že delj časa obstoja načrt o blokiranju ameri kih dobro:met1 j v tujini toda šele zadnji čas je načrt postal zelo aktualen in je našel odobravanje v vladnih krogih. Sicer še ni znano, ab fcc Roosevelt dekret že zdaj podpisal, teda iz dejstva da se besedilo dekreta že izdeluje, je mogoče sklepati, da je skorajšnji podpis zelo verjeten. Konferenca v Bnenos Airesu Montevideo, 20. jan. n. (SDA). Prihodnje dni bo v Buenos Airesu konferenca zunanjih ministrov držav ob La Plati. O konferenci je paragvajski zunanji minister. ki ie že na poti v Argentino, izjavil, da bodo na niei določili ne le trdnejše osnove za nadaljnje gospodarsko sodelovanje dr?av ob La Plati marveč tudi na vse načine okrepili miroljubno sodelovanje med njimi. Parasrvai po_ebno želi. da bi se čim boli porlobilo medsebojno eo-spodarsko sodelovanje med vsemi pet mi državami ob La Plati, ker bo Južni Ara> riki le na tak način moreče premagati težave nastaiaioče eospodar^ke krz1?. Id jo ie povzročila sedanja vojna v Evroni. Predvsem jim bo na tak način mogoče vsai deloma nadomestiti primanjkljaj ;z-voza v Francijo in nekatere drupe evropske države, ki so bile do vojne glavni od-jemaici njihovih kmetiiskih pridelkov. Vladna kriza v Pragi Bern, 20. jan. n. (INS.) Izvedelo se je, da je na Češkem nastala vladna kriza. Državni podtajnik protektorata dr. Frank je objavil v nekem praškem nemškem Ista hud napad na pokret če."k'h leslonarjev. Zaradi tega se le odločil ministrski predsednik general Eliaš podati ostavko svojega kabineta. Protektor von Neurath Je ie osnovno sprejel generala in ga akulal pridobiti. da bi umaknil svojo deimlsijo. Kriza zaenkrat Se ni rešena. mi D ^ % sunki u Rfrikl Pr®^!ranje angleških motorizira nih oddelkov iz ponovno zavzete Kasale v Sudanu v italijansko Eritrejo - Rim, 20. jan. n. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi 227. službeno vojno poročilo, v katerem beleži o bojih v Afriki in o novem nemškem letalskem napadu na Malto: V Cirenajki delovanje patrol in topništva na frontah pri Tobruku in Džarabu-bu. Pri Džarabubu so naša letala uspešno bombardirala sovražne motorizirane čete. Sovražna letala so napadla Tobruk. Eno sovražno letalo je bilo pri tem sestreljeno od našega protiletalskega topništva. V vzhodni Afriki je sovražnik s precejšnjimi silami napadel neko našo postojanko na sudanski fronti. Napad je bil odbit in je bilo več angleških vojakov ujetih. Neka naša kolona je pognala v beg sovražne motorizirane čete in eskadron konjenice. Naša letala so bombardirala oklopne avtomobile in čete v raznih krajih Sudana. Sovražna letala so napadla več krajev v Eritreji, a je bilo le malo škode. Skupine bombnikov nemškega letalskega zbora, ki so jih spremljali italijanski in nemški lovci, so strmoglavo napadle pomorsko oporišče La Valetta na Malti. Ponovno so bile zadete ladje v luki, arzenal in pristaniške naprave. Neka ladja se je potopila. Matično ladjo za letala »Illu-strious«» ki je bila že prej ponovno poškodovana, je spet zadelo nekaj bomb težkega kalibra. Italijanska in nemška lovska le-talav ki so spremljala bombnike, so sestreliva 6 sovražnih lovskih letal. Eno naše lovsko in 4 nemška bojna letala se niso vrnila v svoja oporišča. Davi ob zori so sovražna letala napadla in odvrgla eksplozivne in zažigalne bombe na neki kraj v južni Italiji. Vojaške naprave niso bile poškodovane. Dva civilista sta bila lažje ranjena. Rim, 20. jan. n. (Štefani) Sedaj je bilo ugotovljeno, da sta bili o priliki letalskih napadov na angleško vojno brodovje v Si-cilrkem prelivu v prvi polovici januarja hudo poškc-dovani dve sovražni križarki, prva 10. t. m. južnovzhodno od Pantellerie, druga 11. t. m. vzhodno od Malte. Obe križarki sta bili istega tipa. Zaenkrat še ni mogoče dognati, katera izmed obeh je bila križarka »Southampton«, za katero so Angleži priznali, da so jo izgubili. m O Kairo, 20. jan. j. (Re. ter.) Službeno co-ročiio vrhovnega poveljstva angleških sil na Bližnjem vzhodu pravi o vojaškem pj-lo^aju v Zaj»adni puščavi, da se obleganje Tobruka nadaljuje po določenem stia.e-škem načrtu. V glavnem je idaj v teku ureditev dolge zvezne črte med Tobru-kom in Marsa Ivlatruhom. po kateri dobiva angleška armada pred Tobrukom ttso oskrbo in vojaška ojačenja. Ker je promet na tei zvezni črti zaradi intenzivnih vojaških operacij silno narasel, je bilo treoa okrepiti in zboljšati vse prometne naprave. Na zvezni črti Tobruk—Marsa Matruch se neprenehoma premika pravcati veletok prevozov angleških čet in vojnega materiala. Komunike letalskega oovelistva javlja, da ie bilo ob sobotnem nemškem letalskem napadu na Malto sestreljenih 7 nemških bombnikov strmoglavcev vrste Junkars 87. Vsa ta letala je sestrelilo protiletalsko topništvo. V zračnih borbah so nato angleška lovska letala uničila še neko nadaljnje nemško bombno letalo, dočim so dve hudo poškodovala. V nedeljo so nemški bombniki v spremstvu nemških in italijanskih borbenih letal izvršili v celoti pet napadov na Malto. Doslej je bilo ugotovljeno. da ie bilo samo v prvih dveh napadih sestreljenih 15 nemških letal, in sicer deloma od angleških lovcev, deloma pa od protiletalskega topništva. Sovražnik je sestrelil eno angleško lovsko letalo. Škoda zaradi teh bombnih napadov je občutna zlasti na privatnem imetju, dočim vojaško važne naprave niso utrpele posebne škode. V petek so angleška letala izvršila močan bombni naoad na Tobruk Bombe so zanetile velikanske požare na terenu, kjer imajo Italijani svoja skladišča bencina in olja. Avstralska lovska eskadrila ie sestrelila italijansko bombno letalo tipa Savoia 81. London. 20. jan. i. (Reut°r.) Angleško letalstvo sistematično uničuje italijanska skladišča vojnega materiala v vzhodni A-friki. Kep ie dovoz rezervnega materiala Iz Italije popolnoma presekan, bodo Ita-liiani v kratkem nuino zašli v velike težave glede oskrbe svoie tamkajšnje armade V petek ponoči so bile soet naoadene razne italijanske postojanke, med njimi As-mara. Asab in oosamezne vojaške postojanke v Somaliji Pcsadka v Tobruku šteje ZOoooo mož Kairo, 20. jan s. (Reuter.) Po angleških informacijah se trdnjavski pas pri Tobruku razteza v širino 40 km in zavzame torej celo večji obseg nego trdn:avski sistem ori Bardii. Trdnjavski sistem sestavljajo bunkerji, železobetonske postojanke, strojniška gnezda, pasti proti tankom, žične ovire itd. Angleži cenijo, da ie posadka v Tobruku manj številna nego je bila ena v Bardii Mislijo namreč, da ie vsa italijanska vojska v prvih postojankah v Za-padni ouščavi v Egiptu in v Libiji št^a samo 100.000 mož. od katerih pa so i'h Angleži že okoli 80.000 zajeli, oziroma jih je nadlo v vojni. Svojo glavno silo so Italijani uporabili za obrambo Sidi Barabija in Baride. Po teh računih bi bila torej v Tobruku še približno 20.000 mož. Živahna akcija italijanskih letal Rim, 20. jan. n. (Štefani)- Italijansko letalstvo je bilo včeraj spet zelo intenzivno na delu na albansko grški fronti in v zaledju. Tn skupine bombnikov so hudo bombardirale sovražne postojanke na fronti, čete. ki so bile na poti na fronto ter tren-ske kolone neposredno za grško prvo črto. Na neki strateško važni cesti je bil porušen daljši mosit. Italijanska letala so tvdi s strojnicami obstreljevala grške čete. Druge skupine italijanskih bombnikov so bombardirale R* vrsti več grških luk in pristanišč na grških otokih Pri včerajšnjih dveh napadih iyi Malto, ki so ju tako uspešno izvedli nemšiki bomb- niki, je sodelovalo tudi italijansko lovsko letalstvo, ki mu je uspelo sestreliti več »Spitfireov« in »Hurricanov« ter nekaj angleških lovcev tudi poškodovati. Pa tudi v severni Afriki so akcije italijanskega letalstva spet močno oživele. Skupina bombnikov je severno-vzhodno od Džarabuka napadla sovražne motorizirane čete ter jih razpršila. Lovska letala so tam v bližini sovražne čete obstreljevale s strojnicami. V Sudanu je bilo razdejano neko angleško taborišče. Uničenih je bilo več oklop-nih avtomobilov Posebna skupina bombnikov je navailila na Aromo Razdejala je tamkajšnjo železniško postajo in bombardirala tbdi čete. ki so ^e pravkar zbirale. Izvidnišk: poleti italijanskega letalstva so se razširila od Grčije m sredmega Sredozemskega morja vse do Indijskega oceana in Adenskega zaliva Italijanski ujetniM v Ingiji Rombay, 20. jan. n. (Reuter) Davi je prispelo semkaj nadaljnjih 4000 italijanskih ujetnikov iz Afrike. Odvedeni 50 bili v notranjost dežele kjer je po raznih ujetni-ških taboriščih zbranih že nad 20.000 Italijanov. ržllo poveljstva Kairo, 20. jan. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: Libija: Ničesar poročati. Sut&n: Naše čete so brez odpora zasedle močno utrjene sovražne postojanke pri Ka-sali in Tepene in prodirajo dalje proti vzhodu. Pri Metemi so naše izvidnice zopet aktivne. Kenija: Naše izvidnice se udejstvujejo in so prizadele sovražniku žrtve. Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju: Včeraj je bila zaradi neugodnega vremena letalska aktivnost nad Libijo sicer znatno omejena, vendar je naše letalstvo izvedlo mnogo izvidniških in patrolnih poletov nad prvimi frontnimi črtami. V vzhoeni Afriki so angleški bombniki napadli sovražne postojanke pri Tepene v Eritreji. Polnega učinka napada ni bilo mogoče ugotoviti. Napadi so bili izvedeni tudi na Asab in dvakrat na Masauo. V Albaniji so angleška letala včeraj uspešno napadla Berat. Eksplozivne in zažigalne bombe so bile vržene na vojaštvo in motorna vozila, zlasti vzhodno od mesta. Povzročenih je bilo več požarov. London, 20. jan. j. (Reuter.) K angleški zasedbi Kasale dajejo danes na merodaj-nera mestu v Londonu naslednja pojasnila: Ko so Italijani 17. januarja izpraznili Kasalo. so imeli tamkaj dve diviziji svojih kolonijskih čet. dva bataliona milice in veliko število domačinskih pomožnih čet. Dasi so bile angleške čete številčno dosti šibkejše, so vendar z neprestanimi krajevnimi napadi, v katerih so dosegale uspeh za uspehom, slednjič prisilile nasprotnika. da ie moral izprazniti to oo&tojanko. ki pa bi io bili Italijani nedvomno še pravočasno lahko utrdili. Kot prestolnica s.u-danske pekraiine je bila Kasala strategič-no zelo važna postojanka ter ie iamčila Italijanom kontrolo nad železnico in cestami. s čimer jih je v veliki meri varovala pred angleškim napadom z zaoadne smeri Posebno važna ie bila Kasala kot izhodišče za italijanski vpad v Sudan Angleške motorizirane edinice so že ds?lie časa od raznih smeri izvrševale na podr >čiu Kasale naoade na italijanske čete dočim ie angleško letalstvo večkrat zar>oredoma bombardiral samo mesto Italiiani ~o v teh napadih utrpeli oreceiš^je izgube dočim so angleške čete nato tudi odraza e vse zveze Kanale z italijanskim vo;a'kir-zalediem Nedvomno ie bi'a največja an-g'e"ka akciia na Dodmčiu Kanale še v novembru lanskega leta ko ie neka oat o"i> severno od mesta uničila italijanski odred broieč skorai 1000 mož Sred' decembra so nato Italiiani tvegali poslednji jbunra poskus da bi potisnili Angleže iz niiho-vih Dozicii V frontalnem naoadu ki so ea izvršili iz Kasale v severni smeri, na so bili z velikimi izgubami odb ti NePv>-sredno 00 tem neuspelem naoadu sn začeli še ored božičem orio-avliatf evakuacijo Kasale Sedež itaH^an-kega oovelistva severno od Kasale ie bil izpraznjen ln zaseden od Angležev 7 lanuarla. 17. 1an"ar-ia oa so Italiiani zanetili tudi samo Kasalo. ki so jo nato zasedle angleške čete. Kritičen položaj v Abeslniji Stockholm, 20. jan. j. (TOP.) Stockholm-ski listi se mnogo baviio s kritičnim položajem. ki ie nastal za Italijane v Abesiniji zaradi naraščajočega angleškega rri-tiska. kakor tudi zaradi notranjih sil. ' ' se v Abesiniji vse boli organizirajo k oboroženi vstaji. Londonski dopisniki švedskih listov prinašajo o položaju obširna tolmačenja londonskih krogov. Tako piše dopisnik lista »Stockholms Tidningen«. da bo v kratkem Anglija pričela ofenzivo proti Abesiniji hkrati z dveh strani. Prvi sunek bo naperjen iz Sudana, dočim bo šla druga ofenziva iz Kenije. Lahko se pričakuje, da bo prvi angleški sunek pred samim začetkom ofenzive proti Abesiniji naperjen proti Eritreji. Angleži bodo v prvi vrsti skušali osvojiti Asmaro. Trenotno gredo iz Za-padne puščave v smeri proti Sudanu veliki prevozi zaplenjenega italiianrkega orožja in municije. zlasti pušk. Nedvomno je. da ie vsaj del tega vojnega materiala namenjen abesinskim rodoljubom, ki se pripravljajo na vstajo. Londonski dopisnik lista »Svenska Dag-bladed« sodi. da je izpraznitev Ka=ale po italijanskih Četah nedvomno v direktni zvezi z nevarnim položajem, v katerega so prišle italijanske čete v Sudanu. Po mnenju tega lista ie splošni vojaški položaj na abesinskih mejah za Italijane skrajno nevaren. Uničevanj® angleških mest V noči sta ponedeljek fe bil glavni dlj nemških bombnikov zopet Southampton London, 20. jan. j. (Ass. Press) V noči od neaeije na ponedeljek je bilo nemško letalstvo navzlic slabemu vremenu dokaj aktivno v svojih napadalnih akcijah na angleško otočje. Nemška letala so v posameznih ločenih skupinah napadala zlasti obalne predele v južm in jugovzhodni Angliji. Napadi so trajali od mraka pa do zgodnjih jutranjih ur. Poglavitni cilj je bila to pot luka Southampton v južni Angiiji. Nemška letala so po vsej priliki poskušala mesto zažgati, ker je bilo vrženih nanj več sto zazigalnih bomb. Dobro organizirana gasilska in reševalna služba pa je ta nemški načrt preprečila. Stotine zažigalnih bomb je bilo takoj odstranjenih, tako da vobče niso mogie zanetiti požarov. Druge bombe, ki so padle zlasti na stanovanjska poslopja, pa so navzlic temu zanetile nekatere večje požare, ki jih je gasilstvo slednjič obvladalo šele proti jutru. Rušilnih bomb so vrgla nemška letala le majhno število ter je bilo povzročene nekaj škode na luških napravah in trgovskih in stanovanjskih poslopjih v mestu. Napad na Southampton je bil srednje jakosti. Manjše skupine nemških bombnikov so obiskale tudi London, kjer so metale bombe zlasti v vzhodnih mestnih okrajih. Napad pa je bil manjšega obsega in je bila tudi škoda temu primerno neznatna. Število človeških žrtev je bilo v Southampto-nu sorazmerno majhno in tudi v Londonu so bile le nekatere osebe lažje ranjene. Tudi napadi na ostale objekte v južni in južnovzhodni Angliji niso povzročili prekomerne škode. London, 20. jan. s. (CBS) Letalski alarm v Londonu je trajal preteklo noč celih 7 ur. Pričel se je zgodaj zvečer in je bil končan šele ob 2 zjutraj, napad na presto-lico pa ni bil hud. Vrženih je bilo le malo bomb in povzročena škoda je majhna. O priliki letalskih napadov na Anglijo preteklo noč je bilo sestreljenih 5 sovražnih bombnikov. Štiri je sestrelilo protiletalsko topništvo, enega pa lovska letala. London, 20. jan. s. (Reuter.) Letalsko in notranje ministrstvo javljata v svojem nocojšnjem komunikeju: Sovražna letala so danes tekom dneva razvijala nekaj aktivnosti nad Anglijo. Posamična letala so napadla po eno točko v Norfolku, Kentu in okolici Londona. Povzročena škoda je le majhna in človešk'h žrtev ni bilo. Zgodaj popoldne je prišlo do letalske bitke z nekim nemškim letalom v bližini vzhodne škotske obale. Po kratki borbi je bil angleški pilot ranjen, sovraino letalo pa zelo resno poškodovano. London, 20. jan. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da zaradi slabega vre- mena preteklo noč angleški bombniki niso izvedli napadov na Nemčijo in zasedena ozemlja. Nemško službeno vojno poročilo Berlin, 20. jan. n. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo: Močnejše skupine nemških bojnih in str-moglavskih letal so včeraj znova napadle luko La Valetta na Malti. Več bomb težkega kalibra je spet zadelo matično ladjo za letala, ki je bila zasidrana ob pomolu, dalje neki rušilec v doku, in dve trgovinski ladji, ki sta bili zasidrani v luki. Opaženo je bilo, da so nadaljnje bombe zadele ladjedelniške napi*ave, doke in tovarniške objekte kakor tudi arzenal v La Valetti. Nastali so tudi požari. Nemška in italijanska lovska letala, ki so spremljala naše bombnike, so sestrelila skupno 5 angleških lovskih letaL V okviru izvidniških akcij nad Veliko Britanijo so nemška letala 25 km južnovzhodno od Harvicha napadla neki konvoj. Bombe so treščile na neko 8000 tonsko trgovinsko ladjo. Ladja je pričela goreti, čim je bila zadeta in se je nagnila na stran. V pretekli noči so skupine nemških bombnikov kljub neugodnemu vremenu napadle in bombardirale važne vojaške objekte, v Londonu in Southamptonu. Poleg tega 'so bile bombardirane luke na južno-zapadni obali Anglije. Pet nemških letal se včeraj ni vrnilo z napadnih poletov proti Angliji. V decembru okrog 9.000 žrtev letalskih napatfov London, 20. jan. j. (Reuter) Informacijsko ministrstvo objavlja službene podatke o žrtvah, ki so jih med civilnim prebivalstvom zahtevali nemški letalski napadi v mescu decembru. Iz njih je razvidno, da je bilo v decembru ubitih v vsej Angliji 3793 oseb, dočim jih je bilo 5044 tako hudo ranjenih, da so morali iskati pomoči v bolnišnicah. Med smrtnimi žrtvami je 1434 žensk in 521 otrok, med ranjenci pa 1775 žensk in 307 otrok. Število smrtnih žrtev decembru se je zmanjšalo napram smrtnim žrtvam v septembru, ko so pričeli pojačeni nemški letalski napadi na Anglijo. Kakor je razvidno iz podatkov, je bilo v septembru ubitih 6954 ljudi, v oktobru 6S34 ln v novembru 4588. Ranjenih pa je bilo v septembru 10.615 ljudi, v oktobru 8696 in v novembri 6954 ljudi. Italijanski protisunki severno ®d Klisure Po grških poročilih so bili italijanski napadi povsod gladko odbiti — Na severu in ob morju zatišje Rim, 20. jan. n. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske pravi v svojem 227. službene«! vojnem poročilu o položaju na grški fronti: Na grški fronti nikakih posebnih dogodkov. Vremenske prilike so še nadalje neugodne. Naša letala so uspešno bombardirala sovražna oporišča. Obstreljevala so s strojnicami in razpršila sovražne čete in trenske kolone na pohodu. Grška poročila Atene, 20. jan. j. (AR.) Na albanski fronti so bile včeraj vojaške operacije večjega obsega samo na osrednjem fron-nem sektorju med Tepelenijem in Klisuro Italijani ki so v zadnjih dneh svoje postojanke na tem frontnem oseku zelo utrdili, so včeraj z več močnimi napadi skušali •ztrgati Grkom postojanke, ki so jih le-ti zavojevali v zadnjem tednu po umiku Italijanov iz Klisure. Navzlic veliki jakosti italijanskega napada pa je grška obramba na vsem frontnem odseku vzdržala pritisk ter očbila napade z velikimi izgubami za Italijane. V grških rokah Je poleg dokaj-šnjega števila ujetnikov ostalo tudi mnogo vojnega materiala. Grške čete so nato same pričele z manjšimi protisunki na italijansko bojno črto. Te operacije se še nadaljujejo. Na severnem frontnem sektorju je vladalo zaradi hudega mraza in globokega snega 3koraj popolno zatišje Celo topništvo je delovale le v manjšem obsegu. Patruljne akcije pehote so bile povsem lokalnega značaja. Na južnem frontnem sektorju je prišlo včeraj v okviru patruljnega delovanja do več krajevnih spopadov, ki pa položaja niso bistveno izipremenili. Precej aktivno je bilo na tem frontnem sektorju letalstvo, ki je operiralo zlasti v frontnem zaledju. Grška letala so ponovno obstreljavala in bombardirala italijanske postojanke in taborišča ter skladišča za bojno črto. Ti poleti so se raztezali globoko na albansko ozemlje. Italijansko letalstvo je s strojniškim ognjem podpiralo napade manjših italijanskih patruljnih edinic na grške postojanke severno od Himare. Atene, 20. jan. j. (At~ ag.) Poroiilo grškega vrhovnega vojnega poveljstva štev. 85. od 19. januarja zvečer pravi, ca so bile na albanski fronti le omejene bojne operacije. Grki so ujeli veliko število Italijanov in zaplenili veliko množino vojnega materiala. Gifki potonili Sovražno pogmorniso Atene, 20. jan. s. (Reuter.) Grško mornariško ministrstvo javlja v posebnem komunikeju: Naše podmorniške edinice so uničile neko sovražno podmornico. V Solunu ni angleških čet Atene, 20. jan. p. Glede na vesti v tujem tisku, da so Angleži izkrcali v Solunu svojo pehoto in motorizirane oddelke, je zastopnik grške vlade energično izjavil, da so vseskozi netočne. V Solunu sploh niso bile izkrcane nobene tuje čete. Sprava Petain—Laval Službeno poročilo vlade v Vlchyju o sestanku med maršalom Fetalnem in Lavalom Bern, 20. jan. j. (SDA) Po včerajšnjem sestanku med predsednikom francoske vlade maršalom Petainom in bivšim zunanjim ministrom Lavalom je francoska vlada objavila službeno poročilo, ki ugotavlja, da sta imela maršal Petain in Laval v Fertyju dolgo trajajoč razgovor, tekom katerega sta izravnala vse nesporazume, ki so dovedli do znanih dogodkov 13. decembra lanskega leta. Poročilo pravi: Iz razlogov visoke notranje politike se je 13. decembra maršal Petain odločil, da razreši Lavala od sodelovanja v vladi. Razlogov za ta korak glede na posebne okoliščine ni mogoče že zdaj povsem jasno razložiti francoskemu narodu. Dogodki 13. decembra so dali povod raznim govoricam in vznemirjenju, ki so jih razni pariški listi izkoriščali Te stvari se seveda niso smele še nadalje širiti. Maršal Petain, ki zdaj bolj kakor kdajkoli poprej želi odstraniti nevarnost delitve mnenj, želi tudi bolj kakor kdaj poprej odstraniti nesporazume, ki bi utegnili vplivati na odnošaje med oblastvi v zasedenem delu Francije in med francosko vlado. Iz tega razloga si je maršal Petain prizadeval, da je prišlo do razgovora z bivšim zunanjim ministrom Lavalom. Po sestanku se je maršal Petain takoj vrnil v rezidenco, dočim je Laval odpotoval v Pariz. Pariz, 19. jan. AA. (DNB) Pariški tisk označuje razgovore, ki jih je imel maršal Petain z Lavalom, kot najpomembnejši dogodek zadnjega tedna. Vsi listi obširno razpravljajo o tem dogodku in izražajo mnenje, da se bo politična kriza, ki traja v Franciji že od 13. decembra, sedaj dokončno rešila in da bo francoska vlada lahko krenila po poti, ki je po pisanju pariškega tiska edina možna za obnovo in ozdravitev države, namreč po poti sodelovanja z Nemčijo. Posledica tega sestanka bo po mnenju »Petit Parisiena«, da se bodo možje, ki so se po gornjih dogodkih v juliju 1940 odkrito izjavili za politiko nem-ško-francoskega sodelovanja, znašli združeni na čelu Francije, da bi državi zagotovili tisto vlogo, ki ji pripada. Za maršalom Petainom morajo v državni upravi stati Laval, Marquet in Flandin. Franciji je potrebna močna roka. ter močna in složna vlada. Sedaj je zadnja priložnost, katera ne smemo izpustiti. Položaj Petainove vlade Vichy, 20. jan. br. (SDA) Nocoj je bil objavljen naslednji službeni komunike: Nemški poslanik v Parizu Abetz je bil 17. decembra sprejet v Vichyju od maršala Petaina, kateremu je izročil posebno poslanico. Maršal Petain je odgovoril na to poslanico 25. decembra. Odgovor je kot osebno pismo maršala Petaina izročil admiral Darlan istega dne, ko ga je v okolici Pariza sprejel kancelar Hitler. Pri tej priliki je bilo dogovorjeno, da bo dobil maršal Petain na svoje pismo pismen odgovor, Do te ure ta odgovor še ni prispel. Maršal Petain smatra, da že iz razlogov kurtoazije ne kaže izvršiti preosnove vlade, predno ne pride pričakovani odgovor. Dokler se to ne zgodi, ne more biti govora o kaki preosnovi vlade. V Vichyju pričakujejo, da bo odgovor Hitlerja prinesel francoski poslanik v Parizu, čigar prihoda pričakujejo v Vichyju. Silno naraščanje francoskih dolgov Vichy, 20. januarja AA. (Tass) V šestih mesecih po sklenitvi premirja so francoski nacionalni dolgovi dceegli nezaslišano višino. Samo narodni banki dolguje država 188 milijard frankov. K terpu je treba prišteti še 73 milijard za vzdrževanje okupacijskih čet Tik pred vojno je bilo na Francoskem za 130 milijard bankovcev v prometu, danes pa za 220 milijard. Vojne sovražnosti med Siamonn in Francijo Hanoi, 20. jan. s. (Ass. Press) Francosko vojno poročilo javlja, da so francoska letala v noči od 17. na 18. t m. izvedla več bombnih napadov na siamske postojanke. Ob reki Mekong so v teku boji med siam-sko in indokitajsko kopno vojsko. V po-morsk ibitki, ki se je pred dnevi vrš*a v Siamskem zalivu, rta bili dve siamski ladji potopljeni, tretja p« je bila poškodovana. Vichy, 20. jan. AA (Hfcvas.) Francoska admiraliteta ie objavila sporočila ki pra- | vi. da ie križarka »Le Mout Piquet« s tor-pedovkami »Dumont«. »Admiral Garnier«. »Tair« in »Mame« 16. t. m. stopila v slik z dvema siamskima okloonima patrolnima ladjama in tremi siam k'mi rušilci. Borba se ie vodila pod zelo težkimi okoliš li-nami. Skoro celotna siamska mornarica je uničena. Ena siamska oatrolna ladja je bila zažgana. 2 rušilca pa potopljena. Računajo. da ie bil tudi tretji rušilec težko poškodovan. Na francoski strani ni bilo niti izgub niti škode. V Vichvju misVjo, da je ta francoski pomorski uspph toliko pomembnejši, ker so se proti f ran-ostem enotam borile najmočnejše s;ie siamske mornarice, kakor tudi dejstvo, ker je siamska eskadra mislila, da se nahaja v popolni varnosti pri Kočanki. v pri^tan šču, katero ščitijo pomorske stene, h kate-im je pristop znatno otežkočen. Potopila patrclna ladia pripada vrsti Ainitija (2200 ton), ki imajo po 4 tonove 203 mm. Potoo-ljeni rušilci so bili tudi zelo modemi in so bili ored 4 leti zgrajeni v Monfelconu v Italiji. o zunanji trgovini Beograd, 19. jan. AA. Uredba o direkciji za zunanjo trgovino prevideva, da bo svet za zunanjo trgovino imel konference s predstavniki gospodarskih zbornic, zadružnih zvez in ostalih gospodarskih organizacij, s katerimi bo razpravljal o vprašanjih zunanje trgovine in trgovinske politike sploh. Po sklepu sveta za zunanjo trgovino z dne 10. januarja t. 1- bo 7. februarja ob 9. dopoldne v direkciji za zunanjo trgovino takšna kcnforenca, na kateri bodo govorili o sledečih vprašanjih: 1) razvoj in režim zunanje trgovine. 2) organizacija uvoznikov in izvoznikov, 3) želje in predlogi gospodarstvenikov. Vabila na konferenco so bila poslana vsem trgovskim, industrijskim in obrtniškim zbornicam, kmetijskim zbornicam, centrali industrijskih korporacij, glavni zadružni zvezi. Gospodarski slogi, Povodu, Prevodu in drugim ustanovam, ki se bavi-jo z vprašanji zunanje trgovine. Požar v zagrebškem semenišču Zagreb, 20. jan. o. Okoli 13- Je danes izbruhnil v zagrebškem bogoslovnem semenišču na Kaptolu velik požar. Poklicani prostovoljni gasilci so takoj prihiteli ter ukrenili vse potrebno, da bi požar omejili. Menijcs,, da so ogenj povzročili delavci, ki so varili v mansardi cevi za centralno kurjavo, Mansarda je bila zgrajena s stroškom 1,200.000 din za razširjenje semenišča. Vnelo se je najprej nekaj desk, nato pa podstrešje. Iz strehe semenišča je švigal ogromen plamen. Požar je bil zelo velik in se je gasilcem posrečilo le z velikim naporom okoli pol 17. pogasiti ogenj. škoda je znatna ter jo cenijo na več milijonov, vendar pa še nI dokončno ugotovljena. Požar je uničil večji deJ mansarde in streho v vzhodnem celu poslopja, razen tega je delno zgorel tudi arhiv glasbenega društva Vijenac, ki je najstarejši glasbeni arhiv na Hrvatskem in cenijo njegovo vrednost na 15 milijonov dinarjev. Poškodovana je bila tudi kapelica, in sicer od vode, ki so jo brizgah gasilci v velikih curkih, vendar pa je bila obvarovana pred ognjem. Razen tega je mnogo škode tudi v tretjem in drugem nadstropju zaradi velikih količin vode, ki se je razlivala po hodnikih in stopniščih. Dvignjena jadrnica Šibenik, 20 jan. o. Jadrnica »Nevidjane«, ki je pred par dnevi, na tovor j ena s kožami, na poti iz Obrovca v Zader v hudem viharju zadella cb pečine v Velebitskem kanalu ter se potopila 6 m globoko je bila sedaj s pomočjo reševalnega broda vojne mornarice »Spasnlac« potegnjena na površje. Jadrnico so odvlekli v Zadar kjer bodo izkrcali tovor, nakar jo bodo poslali v eno naših ladjedelnic v popravile. Zemunska: Zvodrilo se bo od severozahoda, le ohladilo se bo. Pretežno ob'ačno z dežjem ali snegom bo na južna polovici države. Naši kraji in ljudje Lanski plen jadranskih ribičev Pet milijonov kg ulovljenih, 53.00$ sodov rib nasoljenih Split, 20. januarja 2e pcmovnokrat se je poudarjala stara resnica, da ie naš sinji Jadran neizčrpna zakladnica, ki io vse premalo izkoriščamo. Ni dvoma, da bodo težki časi ko se bo boli in boli čutilo pomanikanie hrane, pripomogli k temu. da bomo začeli tudi -Jadranu posvečati večjo pozornost in da se bo potrošnja rib povišala na tisto mero. ki bi mogla biti vsai povprečna v primerjavi s potrošnjo rib v osrednjih evropskih državah. F^avkar ie bila v Zagrebu prva velika konferenca o mnogih važnih vprašanjih ribištva na Jadranu Tu ie bilo ugotovljeno. da so jadranski ribiči lansko leto nalovili okrog 5 milijonov kilogramov rib. Na prvi pogled se to zdi zelo velika množina. V primerjavi s oreišniimi leti ie to res tudi velik napredek Kakor je na zagrebški konferenci por oni ravnatelj pomorskega prometa e Rihard "rizin, je bilo leta 1922 nalovlienih komai 2 milijona rib. predlanskim 3 milijone tako da je lanskih 5 milijonov že res velika količina Toda z modernizacijo ribolova na Jadranu se bo dala letna oridob:tev še močno dvigniti da bo izdatno oskrbovana ne samo Jugoslavija. marveč da bo tudi izvoz donašal našemu Jadranu čim več rednih letnih dohodkov. Treba ie povečati število predelovaimc rib. 2e svoj čas ie bilo na Jadranu 25 tovarn rib in ribjih konzerv, danes oa iih obratuje samo 12. Treba bo poskrbeti za redno zalaganje ribjih tržišč v naši državi, vsekakor oa bo zraven treba skrbeti za čim večji izvoz v inozemstvo. Ribištvo ie treba modernizirati in z najstrožjimi ukreni pobijati početje »dinamitašev« ki z različnimi eksplozivi neusmilieno uničuieio stari in mladi ribji zarod Posebno važna panoga jadranskega ribištva ie nasolievanie rib Statistika za preteklo leto izkazuje, da ie bilo na vsem Jadranu nasoljenih 53.000 sodov rib. in sicer: 49 000 sardei. kakih 3 700 brglju-nov in maniše količine skuš. olavic in bukvic Solili so iih na preprost dalmatinski način, uvaiaio oa se tudi novejše metode. zlasti oo holandskem zgledu V oori-četku lanske ribiške sezone ie bilo veliko pomanikanie sodov in soli in tako so bili jadranski ribiči prikrajšani za kakih 10 milijonov dinarjev Zatorej je nujno potrebno da se takoi v oričetku letošnje sezone ribolova oskrbiio jadranski ribiči s otrebno množino ^odov in soli. da bo škoda čim manjša, zaloge in dobički pa čim večji. Gozdarstvo fe važna gncp&darska panoga Ministrstvo za gozdove in rudnike je izdalo prvo popolno statistiko Znano je, da je gozdarstvo v naši državi ena najvazn-ejsuti narodno-go^podar-skih panog. Kijub lemu vse dosiej še nismo imen ločnega pregleda o naših go-zaovih in gozdnem gospodarstvu. Šele zciaj je izdalo ministrstvo za gozdove in ruamke prvo statistiko, ki se nanaša na sianje v letu 1938. Po trditvi same službene statistike doslej nismo razpolagali s podatki o količini in Kakovosti naseda gozdnega bogastva, še manj pa o proizvodni sposobnosti in potrošnji. Vzroki teh nedostatkov so bili različni. Predvsem nismo imeli v vseh krajih države zemljiškega katastra, kjer pa so kataster imeli, pa niso vpisovali vseh sprememb in no^ih vrst kultur. Ponekod so se nerešena vprašanja lastništva in neurejeni gozdno,posestni odnosi. Najbolj pa je oviralo delo pomanjkanje strokovnega osebja in komplicirana administracija. Ministrstvo za gozdove je te pomanjkljivosti videlo in je popolnoma reorganiziralo prejšnjo statistično službo. Prvi uspeh tega je sedanja verodostojna statistika. Iz zelo obsežnega gradiva tehnično dobro opremljene statistike se bomo omejili samo na tiste podatke, ki nas v sedanjih časui pomanjkanja drv najbolj zanimajo. Od skupne državne površine odpade na gozdove 8,180.102 ha, torej 33.1%. Pod gozdno površino razumemo vso zemljo, poraščeno z drevjem in tudi površine, ki sicer niso porasle z drevjem, pa služijo gozdnemu gospodarstvu. Najbolj porasle z gozdom so vrbaska, dravska in drinska banovina (45 do 47%). Na. manj gozdne površine pa je v dunav-ski banovini (niti 9%). 13 srezov v dunav-ski banovini nima niti 1% gozdne površine, medtem ko imajo nekateri kraji čez 60%. tako n. pr. srezi Dravograd, Cabar, Delnice. Fojnica, Teslič, Zepče, Zenica. Kladanj, Vlasenica in Cajniče. Dubrovni-ški srez ima 40% gozdne površine, Hvar do 50% in Korčula do 60%. Država poseduje 2,852.460 ali 34.9% gozdne površine. Samoupravna telesa posedujejo 1,558.880 ha ali 19.1%, zemljiške in agrarne zajednice 297.697 ha (3.6%), imovinske občine 464.727 ha (5.87c), cerkvene in verske ustanove 122.125 ha (1.4%), privatne ustanove in društva 292.704 ha (3.6%), privatniki pa imajo nesorazmerno veliko gozdno površino v svoji posesti, namreč 2.585.495 ha ali 31.6%. Največ državnih gozdov je v vrbaski in drinski banovini, najmanj pa v dravski banovini. Cerkvenih gozdov je največ v banovini Hrvatski in dravski, najmanj pa v drinski. Od vse gozdne površine se normalno izkorišča 7.883.051 ha ali 96.4%, medtem ko je nacionalnih parkov in za-šč:rem-lalo vse življenje še mladostno čila. Nesreča za nesreča Litija. 20 ianuaria Po vsej pravici lahko trd mo. da ie letošnja zima sezona nesreč Zaradi raznih nesreč ie moralo že več naših krajanov iskati zdravniške pomoči ali Da so morali celo na zdravljenje v ljubljansko bolnico. Brivski vajenec Čarman David se je vračal zvečer s posla domov Na Glavnem trgu so mali navihanci pripravil} .drsalnico. kjer po čez dan prirejali svoie tekme. Neža je morala rano od doma. V Celju se je seznanila s svojim možem Jožetom Plevčakom, mesarskim pomočnikom, s katerim sta se L 1900 preselila v Trbovlje. kjer sta pričela mesarsko obrt. Priče-tek je bil seveda težak, saj denarja ni bilo pri hiši. Mesarija se je hitro razvila v dobro idočo obrt. V gospodarskem vzponu pa ie gofvDo Plevčakovo udarila usoda s smrtjo moža L 1908. Kljub še nepopla-čanim dolgovom ie slavlienka vztrajala pri delu ter v teku let postala lastnica lepega Martnatovega nosestva. Deco ie vzgojila skrbno v narodnem in naprednem duhu. Sin Jože je prevzel mesarijo. ki danes slovi kot ena prvih v Trbovljah vse tri hčerke ge. Berta. Marta in Maja so že poročene in v uglednih socialnih položajih. Slavljenka še osebno vodi obsežne gospodarske in obrtne posle. Ob življenjskem slavju iskreno čestitamo ge. Plevčak-Pravdičevi z željo, da bi jih obhajala še mnogo istotako zdrava, čila in zadovoljna. Zadnja pot Daka Makarja Metlika, 20. januarja Ob številni udeležbi pogrebeev je v petek nastopil zadnjo pot g. Dako Makar. Ko je še ležal na mrtvaškem odru, so se ljudje ob blizu in daleč poslavljali cd pokojnega moža — poštenjaka, ki so mu stali ob strani bratje Sokoli. Dr. šlmrak je s številno duhovščino opravil pogrebne molitve na pokojnikovem cV> mu in pevci so zapeli žalostinko. Množica se je uvrstila v sprevod, kakršnih v Metliki nismo vajeni videti. Za križem so stopali obrtniki, za njimi gasilci, ki so jim sle- j dili ncsilci vencev. Za celo vrsto sokolskih praporov je stopala četa Sokolov v krojih, zlasti odposlanstva tistih društev, ki jim je bil pokojni Dako ustanovitelji ali mentor. Med Sokoli smo videli tudi br. Engelberta Gangia. Duhovščini je sledil voz z venci, nato pa krsta pokojnika, obložena s cvetjem, ki ga je poklonilo sorodstvo. Za sorodniki smo videli v sprevodu med drugimi sreskega načelnika g Antona Svetino, mestnega župana g. Malešiča, zastopnika društva Bela Krajina, gg. inž. Vraničarja in Boža Račiča, podstarešlno sokolske župe v Karlovcu dr. Variolo, ln mnogo pokojnikovih prijateljev in znancev. Pred So-kolskim domom se je od častnega staroste poslovil prosvetar Stane Turk. Godba je zaigrala žalostinko in sprevod je krenil proti pokopališču. Pri grobu se je od pokojnega brata poslovil dr. Variola, za karlovško župo, br. Vrankovlč, za črnomeijsko sokoteko okrožja g. Božo Račič za družtvo Belo Krajino in od svojega someščana župan g. Ivan Male-šič. Godba je igrala ves čas pogrebnih obredov in pevci so rajnemu zapeli r zadnji pozdrav. Spomin na pokojnega Daka Makarja bo ostal lep in svetel, kakor je bilo lepo in svetlo vse njegovo življenje. Društvo Posavčanov v Ljubljani je položilo obračun o lanskem letu Ljubljana, 20. januarja Društvo Posavčanov iz brežiškega okraja v Ljubljani je imelo v sredo 15 t. m. občni zbor Prisostvovalo mu ie nepričakovano lepo število članov tako da ie bil salon gostilne ori Mraku sknrai polno zaseden. Iz poročil odbora izhaja da ie bilo društvo kljub vladajočim občim neorili-kam orav delavno Prvenstveno skrb ie posvečalo povzdigj duhovne in materialne kulture prebivalstva Posavia Socialno pomoč nalbedneišim v sodelovanju s Higienskim zavodom zavzemanje za lavna dela. predvsem za gradnjo cest razne akcije za izboljšanje kmetijskih razmer tn dvig kmetijske prosvefe pospeševanje turizma in planinstva itd ie imelo društvo stalno ored očrni in ie doseglo ponekod tudi lene uspehe. Da bi svoie v Ljubljani živeče članstvo družabno Dovezalo in mu obenem omogočilo žlvahnelšl stik z rodnimi kraji Po-savja. 1e pripravilo dva Drooagandna skupinska izleta: orvega na Liseo pri Sevnici drugega v Sotelsko dolino r obiskom romarske postojanke Sv Gore. dalje Sp Sušice na Blzel tekem ln Kapel. V delovnem načrtu novega poslovnega leta Ima drvS+vo nadalievanie ln okrepitev dosedanjih akcij: Doles tega bo skušalo organizirati zajetje narodopisnega blaga. Od prireditev je nameravan II. posavski družabni večer v začetku februarja v Ljubljani. v teku leta pa izlet na novo planinsko postojanko Plešivec na Bohorju in romarski izlet na Sv. Gore. Društvo, ki šteje 80 članov, ima 3 odseke: gospodarskega, propagandnega in odsek za javna dela; po sklepu letošnjega občnega zbora naj bi se ustanovil še kulturni oziroma študijski odsek. Za predsednika je bil ponovno izvoljen višji šolski svetnik g Krošel Jože: tudi odbor, le deloma izpopolnjen, je ostal stari. Člani društva imajo vsako prvo sredo v mescu širši sestanek v Prešernovi sobi pri Mraku. Jos«. ST. JANŽ PRI DRAVOGRADU. Tudi naša šola je priredila za svojo revno deco bo-žičnico, pri kateri je bilo obdarovanih 89 otrok z obleko, perilom in obutvijo. V imenu obdarjenih otrok se šolsko upravitelj-stvo predvsem zahvaljuje kralj, banski upravi, tekstilni tovarni Ornik in Mitrovič na Otiškem vrhu, ki je s perilom in obleko obdarila nad 30 otrok. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, podružnici v Mariboru ter podružnici Slovenske straže v Mariboru, ki sta podprli božičnico z obleko, perilom in čevlji. Vsem najlepša hvala! Nakaznice za kruh in meko bodo uvedene s 1. februarjem (Podrobnosti glej na 5. strani) "Serija A, štev. 000.009 0 Nakaznici za krah aii moki za februar 1941. ime in priimek ..........---------------- Žig trgovca «1! preskrbcv-iega urada kateri Izda nakc.co odiemalcu poklic Rojstni dan, mesec, leto------- Kraj_______________________ulica hiš. štev. Heprenotljivo 1 Brst vpisa podatkov naveijavno! 3 « o a Ji I 3" s o 3 a O , a 1 ! 0» ! I t 55kaj"K 3 O , a. 1 - £ 3 Ji 75 gr '.moke aii M^gjkrjha 75 gr jmoke % ^ H l^ru »A --i--i AU 75 gr »no*« iTfG75&rA iHcginlha ti kg kruha 75 gr imoke 75 gr moke 75 gr moke 75 gr jmoke nro iKgVCha 75 gr moke * I ^glkr^a j * 7 H fj&ruhA 0 m 75 gr imoke ' 75 gr moke . 1 y554*: i L$LS> 75 jrjmoke aii Jha 75 gr moke Iruha -k..»ha Vi (gJ^Uhe([ f M I^LruhA --i-i--j ALI 3* 55 75 gr -moke mer iksTO« H 75 gr moke ar kg kruha 14 kg jkruha ''I 14 kg ikruha l^s l^LoILJ aji 14 kg jkruha „ 75 gr moke M>g :kr*ha ^ 14 {g^™11^ J X >Ki"u A -^4——--Uu- '5RrA % kg ikruha % kg ikruha 75 gr moke 75RrA H kg ikruha 75 gr iirake _ Rmofk ii r\ \ kg ikruha gjjnoke Jžg kruha gr^oke V4 kg: kruha {TAT 75 gr moke «11 Vt kg: kruha M9a0 Vt kg :kruba IC5 RoU aii K kg jkruha 75 gtJnoke Jkg\ruha TalO K kg ikruha H kg kruha i RoSJ tt kg jkruha =5= grjjjpke •4 kg: kruha H7T 75 gr .moke aii K kg. kruha tegrjlpk. bi kg!kruha Hns- 75 gr moke «1 K kg kruha hf kg kruha A u kg jkruha K kg Ikruha |Cs RoU U kg ikruha 1^5 gr^oke 1 fl" il kg kruha tPT "75 gr .moke tjll \ kgj kruha C«na 0 25 din Knknrni pregled Povest o učiteljici Ženska založba Belo-modra knjižnica v Ljubljani je izdala Milene Mohoričeve povest iz življenja slovenske učiteljice »Korenove Saše učna doba« (284 strani, oprema Lize Hribarjeve, broš. 80 din). Avtorico pozna naša kulturna javnost predvsem kot prevajalko (med drugim je poslovenila VVellsovo »Svetovno zgodovino) in kot sodelavko nekaterih slovenskih revij, zl?sti mesečnika »Modra ptica«, kjer se oglaša z leposlovnimi in literarno-kritičnimi prispevki. »Korenove Saše učna doba« je prvi večji izvirni tekst ge. Milene Mohoričeve. Z njim je ta razgledana intelektualka prispevala v slovensko književnost slovstveno stvaritev, ki je določneje začrtala njen literarni obraz in ki s svojimi idejnimi in pripovednimi značilnostmi opravičuie zanimanje za njeno delo ter pozornost za nadaljnji razvoj. Morda spodnji naslov »Povest iz življenja slovenske učiteljice« ni povsem upravičen. Izmed štirih delov te povesti je samo četrti odmerjen Sašinemu učiteljeva-nju: težišče knjige je v »učni dobi« in četrti del nam samo pokaže, kako se ideje, sanje in zanos Korenove Saše srečujejo s tisto življenjsko realnostjo, ki obdaja stoMne slovenskih uč teljic. Sa^a Korenova je Ljubljančanka, hčerka odvetn ka, kj pa je kmečki sin po rodu lz okolice Ljutomera Prvi del nas seznanja z okoljem in z duševno rastjo glavne junakinje. Predvsem odpira pisateljica ne posebno širok in psihološki tudi ne zelo intenziven, vendar pa zadosti zajemljiv pogled v oboje činiteljev, ki v tem času najbolj oblikujeta študentko Sašo: v rodbino in v šolo s tovarišicami. Na primeru dr. Korena in njegove žene kaže meščanski zakon, kj je izčrpal svojo čustveno vsebino ln sloni samo še na otroku, na kon-vencionalnih vezeh in na neodločnosti obeh partnerjev, da bi prekinila neiskreno sožitje, ki si ga dr. Koren olajšuje z odnosom do operne pevke Marije. Vedno večje čustvene divergence razdvajajo zakon Kore-novih. Nastajajo lz različnosti temperamentov in iz drugih zamotanih duševnih vrelcev (pisateljica se ne bavi z njih podrobnejšo razčlembo in tudi kontrast Marije je premedel. da bi osvetlil problematiko Korenovega zakona). Saša se v tem le na zunaj zvezanem rodbinskem življenju zateka k Micki, preprosti in dobri ženski, ki v veliki meri vpliva na pridob-ljive čustvene osnove Sašinega duševnega razvoja. Po hudi bolezni se deklč vdaja sanji, da bi šla v samostan in tam našla zaželeno življenjsko srečo. Vnema se za usmiljenko sestro Celestino in ne pričakuje od stvarnega življenja nič velikega. Morda je to zaradi tega. ker je ne ogreva zadosti sonce materinske ljubezni, ki tolikokrat zjasni mlademu človeku življenjsko pot. Oče, ki mu je hčerka bližja ln tesneje vdana, ji ne more dati vsega nadomestila. Epična možnost, ki bi nastajala lz očetovega razmerja s pevko ln s hCerkinega položaja v tem zapletljaju src. je ostala neizkoriščena. Pisateljici je bolj šlo za to, da prikaže razvoj gašinih socialnih čustev in vpliv življenjskega izkustva. Njen na p e-tresljlvejšj doživljaj je usoda sošolke Amalije, ki jo zaradi nosečnosti izkliut jo iz šole in ki postane potlej žrtev odprave plodu šola s svojimi nepopolnostmi in čedalje intenzivnejše doživljanje življenja razblinita počasi nezrele sanje in z njimi tudi ideal samostana. V Saši se vedno bolj budi socialno bitje. V drugem delu. ki traja časovno skoraj do mature, doživlja Saša prvo resničnejšo ljubezen s študentom tehnike Janezom. Je to revolucionarna razpoložen mladenič, ki sodeluje prj raznih akcijah. Postane njen zaročenec in preživita skupaj počitniško idilo v lepem kraju med Muro ln obronki Slovenskih goric, na posestvu brata dr. Korena, kjer se, seznan'ta z resničnim življenjem kmetov, kmečkih delavcev in vi-ničarjev. Tretji del povesti je zgoščen okrog dveh dogodkov, ki sta bila za Sašino življenje usodna: Janeza zapro zaradi nelegalne akcije in obsodijo v petletno ječo, oče dr. Koren pa umrje tik pred njeno maturo, življenje je Sašo kruto zgrabilo s kleščami svojih naključij. Mahoma se ji zjasnijo pogledi in odpre trden življeniski cilj. Socialno čustvo ln življenjske skušnje jI izkristalizirajo življenjski ideal, ki nima nič skupnega s tistim denarju in moči vdanim »realizmom«, kakor ga zastopa njena mati. Odloči se, da postane učiteljica. >Sla bom na vas in bom delala tam. kolikor zmorem.« pravi v pismu gospe j Mariji. »Čutim, da je to edina pot. po kameri moram kreniti, edina, na kateri lahko odslužim svoj dolg.« Ta dolg je potekel iz spoznanja socialne povezanosti tn do'žno-sti ki jih ima lzobraženstvo do Hudstva. Učna doba Korenove Saše 5e ni končana, čeprav nastopi kot učiteljica prvo s'už^"no mesto. Tu se znajde v slovenskem vaškem povprečju, sredi ljudi, ki žive vsak svoje resnično življenje, brez programov, idealov in velikih ciljev. Kljub vsem oviram jame učiteljica Saša organizirati socialno, prosvetno in higiensko delo med ljudstvom, a ker se nehote zaplete v lokalna nasprotja med političnimi strankami in ker je zaročenka političnega kaznjenca, jo vladajoči vržejo visoko v gorenjske hribe. Tudi tu se Saša vživi in dela za ljudstvo, dokler se nenadno ne pojavi Janez, ki je odslužil kazen, napravil izpite in dobil službo. Tako se Saša lahko odreče učiteijevanju in postane Janezova žena. Ali je opustila vse svoje sanie in zasnove? Ali je šele sedaj dosegla cilj? Je to rešitev vseh vprašanj? Pisateljica si je sama stavila ob koncu podobna vprašanja, vendar ni odgovorila nanje. Je li zgodba Korenove Saše tipičen primer ali oris individualne usode? Je to variacija na stari t6ma o nasprotju med ideali in življenjem, med voljo in močjo, med iluzijami in stvarnostjo, med posameznikom in množico ? — Vsekako je ostalo marsikaj le nakazano in marsikaj ne-odgovorjeno. Toda ni li tako sploh v življenju ? Nosilna konstrukcija povesti je zlasti v prvem delu precej obtežena s teoretiziranjem, ki ni nujno za organični potek povesti. Tudi karakterizacija oseb ni izdelana do tiste jasnosti, ki jo zahteva Gorki: da vidimo osebe v njihovi fizični podobi. Z druge stranj pa ima povest zlasti v drugem delu ln dalje mnogo strani, ki so pripovedno pristne in doživljene. Na splošno Je »Korenove Saše učna doba« stvaritev Intelektualke, ki je dala zgodbi bolj racionalni kakor emocionalni ton. Ga. Milena Mohoričeva je z njo v marsičem osvetlila duševni razvoj slovenskega dekleta iz rodbine ki je šele v prvi generaciji meščanska. Posebej je pokazala, da so tudi dekleta občutljiva za današnjo so- cialno napetost in da hočejo — kakor v Gorkega »Materi« — aktivno sodelovati pri prestavbi družbe. Nedvomno nam je ga. Milena Mohoričeva dala s to knjigo značilno literarno delo in se z njim uvrstila med tiste naše pripovednike, ki imajo res kaj povedati. —o. ZAPISKI G. SEVER KOT JAGO V »OTHELLUW Drama je uvrstila v tekoči repertoar Shakespearovega »Othella« in sobotna prva repriza v tej sezoni je imela na zunaj premierski značaj. V režiji prof. O. Šesta vprizorjeno delo je ostalo v glavnem nespremenjeno in je zato odveč novo presojanje njegovih dramatskih, igralskih in drugih značilnosti. Najvažnejša sprememba je nova zasedba Othellovega praporščaka Jaga. Vlogo, ki je dramatski enakovredna naslovni vlogi in v nekem pogledu, zlasti psihološko, morda še bolj zamotana, je prevzel za C. Debevcem g. Sever. 2e prvi njegovi nastopi na našem odru so pokazali, da se začenja razvijati nesporno pristni odrski talent Poznejše večje vloge, zlasti lani Couture ▼ Mauriacovem »Asmodeju«, so samo izpričale pravilno in močno rast te oblikovalne nadarjenosti. V vlogi Jaga je imel g. Sever priliko pokazati široki in v globino segajoči razpon svoje igralske umetnosti Dal je osebi hudobnega spletkarja in zagrenjenega ljubosumneža umetniško prav do odtenkov prepričljivo podobo, ki je kos sleherni situaciji Njegov Jago je bil tudi ob boku Levarjevega Othella polno-krvna figura, ki jo je odlikovala naravna, umerjena igra brez nepotrebne patetika. Zato je dosegal z njo nesporen uspeh in se uvrstil med tiste naše igralce, ki lahko prevzemajo najtežje vloge. Kot plemič Roderigo se je simpatično uveljavil g. Defnaie vesti * Teden zim&ke pomoči v dravski banovini. Kakor smo poročali v ponedeljskem »Jutru«, je g. ban imenoval odbor Zimske pomoči za dravsko banovino. V odboru je vrsta uglednih predstavnikov oblastev in korporacij. Teden zimske pomoči v dravski banovini je določen od 2. do 8. februarja. V tem času se bodo zbirala po banovini v trgovinskih, obrtnih in industrijskih podjetjih, po lokalih, po cestah in hišah sredstva za zimsko pomoč. Prireditve v tem tednu naj bi po možnosti bile v prid Zimske pomoči. V vseh mestih in večjih krajih banovine so organizirani krajevni odbori za zimsko pomoč, ki že nabirajo in bodo tudi v tednu zimske pomoči nabirali sredstva za zimsko pomoč. Sredstva, ki jih bodo zbrali krajevni odbori, bodo le-ti sami razdelili potrebnim v svojem področju. Sredstva, zbrana pri odboru Zimske pomoči za dravsko banovino, pa bo le-ta razdelil po izkazani potrebi med krajevne odbore za zimsko pomoč na področju banovine. * O sodelovanju radijskih postaj Jugoslavije, o čemer smo izpregovorili v nedeljskem uvodniku, poročajo listi nekatere podrobnosti. Pravijo, da je bilo po izčrpnem razgovoru o sporedu vseh treh postaj sklenjeno, da bodo vse tri prenašale isto nacionalno uro od 19.25 do 19.40 takole: ob ponedeljkih iz Zagreba, ob torkih iz Ljub-lajne, ob četrtkih iz Beograda. Poslej bodo vse tri postaje prenašale oddajo »Naša vojska« in to ob sredah od 19.25 do 19.55. Predstavniki Radio Beograda, Zagreba in Ljubljane ter kratkovalovne radijske postaje v Beogradu se bodo shajali enkrat na mesec, da menjajo misli in določijo oddaje skupnih prenosov. Radio Beograd priredi tretji koncert za našo vojsko v nedeljo 18. februara ob 11. dopoldne v Narodnem gledališču v Beogradu. Prenašal ga bo tudi radio. Ker pa je ne samo posvečen, temveč tudi namenjen vojski Jugoslavije, ga bodo naslednji dan, v ponedel'°k od 17.30 do 19. ure ko je vojaštvo po vojašnicah prosto, oddajali še z magnetofonskega traka. * Ban dra\-ske banovine g. dr. Marko Natlačen danes ne bo sprejemal strank, ker je službeno obsoten. * Poročila sta se včeraj v Žalni g. Božiček Edmumd, učitelj v Grižah in gdič. Olga Kvedrova, hčerka trgovca lz Žalca. Priči sta bili za ženina g. Jože Hofer, dipl. j tehnik, za nevesto g. Branko Krašovic ve- j letrgovec. Bilo srečno! (—) * God sv. Neže. Danes praznujemo god sv. Neže, ki ima po ljudskem verovanju veliko besedo v zadevah vremena, kar v tem času vremenske zmede ni kar tako. Star pregovor pravi: če zime ni do sv. Neže, tedaj jo ona pač izleže. Zime imamo, hvala bogu, že precej za seboj, zato smemo pričakovati, da nam bo dobra svetnica prinesla ugodnejše vreme. Po drugem ljudskem verovanju pa »na dan sv. Neže kuram zadek se odreže«. Bog daj, da bi toplejši val, ki nas je zajel, res vplival v tem smislu, saj so jajca letošnjo zimo tako narasla v ceni, da so postala že pravi luksuz. * Knjižnica uglednega znanstvenika. Pokojni znameniti hrvatski zgodovinar dr. Ferdo šišič, ki je bil profesor na zagrebški univerzi, je zapustil dragoceno knjižnico, ki šteje nad 14.006 knjig. Nedavno je bila knjižnica ponudena zagrebški univerzi, ni pa znano, za kolikšno vsoto. Za knjižnico se med tem zanimajo nekatere znanstvene ustanove v Beogradu kakor tudi v Budimpešti. * Aprovizacljski uradi po vsem Hrvatskem. Na Hrvatskem nameravajo uvesti karte za kruh in moko po vseh krajih banovine. Vsa zagrebška gospodinjstva, ki jih je okoli 60.000, morajo v osmih dneh izpolniti popisne pole, kakor pri nas. Moka se jim ne bo odvzela, pač pa se bodo po veličini zalog regulirale krušne karte. Posamezne družine bodo dobile krušne karte šele potem, ko bodo izčrpale svoje domače zaloge. * Sredi žitnice je zmanjkalo moke. Kakor poročajo zagrebški listi iz Novega Sada, je tudi tam premalo kruha in krušne moke. Kako bi se potem čudili mi, če je zavladalo pomanjkanje celo v središču premožne žitnice. Kakor po drugih mestih, ouuo torej tuoi v Novem Sadu uvedli krušne karte. Vsak zasebnik bo moral prijaviti zaloge pšenice ln moke, da bo delitev čim pravičnejša. Policija bo tu in tam pregledala zasebne zaloge in je zagrozila, da bodo posamezniki za napačne prijave kaznovani s kaznimi od 6 mescev zapora do 100.000 din globe. Jutri bo v Novem Sadu posvetovanje stalnega odbora osrednjih gospodarskih organizacij dunavske banovine. Razpravljali bodo o vprašanju prehrane vse države. Ob dejstvu, da v žitnici Jugoslavije primanjkuje moke in kruha, se bodo nemara spomnili nekdanje porogljivke, ki so jo prepevali Ličani Bosancem: »Avaj, Bosno, što si dočekala, da te Lika kuku-ruzom hrani!« ♦ Otroci, ki so prestali Golgoto čez Albanijo. V Beogradu so te dni prvič zborovali Beograjčani, ki so pred 25 leti morali kot otroci s srbsko vojsko na trnjevo pot čez Albanijo. Zdaj so ustanovili svoj akcijski odbor, ki bo skušal najti način, da tudi ti nekdanji popotniki mimo albanskih prepadov dobijo zasluženo priznanje: odlikovanje z albansko spomenico. vanj. Zato bi prav zdaj Imelo Društvo za hrvatski jezik Široko ln plodno delovno področje.« |J| 1 W iNOVOV^?^^ I TUUl^ji^^-O R O G E O I O A rLJUBUAMA haribob OtN * Tudi milodari svetnikom so postali manjši. Zagorska okolica že dolga leta časti sv. Antona kot zaščitnika živine. Tako je tudi pretekli petek pohitelo precej njegovih častilcev v kotredeško cerkvico. Pc opravilu je bila dražba svinjskih krač, klobas in mesa. Prejšnje čase se je nabralo po nekaj košov teh dobrot, letos pa jih je bilo prav malo. Pač slabo vreme in slabi časi. Poleg tega tekmujejo razne cerkvene | Parfumerija Venus POSLUJE SEDAJ v palači Bata * Koliko so lani tiskali v Zagrebu. V Zagrebu izhaja 327 časnikov in časopisov, med njimi znani zagrebški dnevniki, cela vrsta revij, tednikov, mesečnikov itd. Izhaja tudi madžarska revija, nekoliko nemških periodičnih časopisov in nekoliko francoskih. Tednikov, mesečnikov in revij, ki imajo v naslovu pridevnik »Hrvatski« je 45, s pridevnikom »Jugoslovenski« pa 7. Poleg 10 dnevnikov Izhaja tedensko, mesečno, polmesečno itd. 317 najrazličnejših drugih časopisov. Vsi zagrebški dnevniki se tiskajo letno v približno 33 milijonski nakladi, za kar potrebujejo milijon kg rotacijskega papirja, torej okoli 100 vagonov. Vsi časopisi in listi, ki izhajajo letno v Zagrebu, pa porabijo letno 200 vagonov papirja, če pa priračunamo še ostale publikacije, knjige itd. ki izidejo v enem letu, porabijo v Zagrebu na leto skupno 500 vagonov papirja. * Za ustanovitev gozdarske šole v Ba~ njaluki se je zadnji čas počel pokret, ker ima vsa Bosna in Hercegovina doslej eno samo gozdarsko šolo ln sicer v Sarajevu. Na območju vrbaske banovine je 720.000 ha gozda, katerega oskrbuje 20 gozdnih uprav s 308 čuvaji. Ker stopi letno v pokoj 25 čuvajev, je treba vsako leto namestiti okrog 30 novih čuvajev in ti naj bi se izšolali v gozdarski šoli v Banjaluki. Spričo velike važnosti gozdnega gospodarstva, ki se je pokazala zlasti v sedanji vojni, je pričakovati, da bo Banjaluka šolo dobila. * Kje se zbira domači kapital? O tem razmišljajo »Varaždinske novosti« v številki od 15. t. m. in izvajajo: »Po letu 1918 je bil Zagreb leta in leta vodilen v gospodarstvu in denarstvu. Celo desetletje je bila večina kapitala osredotočena v Zagrebu Medtem ko je Beograd bil politično središče, je veljal Zagreb za središče denarstva. Polagoma so se denarno dvigali tudi ostali kraji, toda tolikšnega nazadovanja kapitala nista Zagreb in Hrvatska zabeležila nikoli kakor preteklo leto. Kapital ni čustven. Nabira se tam, kjer sodi, da se bo poslovanje razvijalo mirno in varno brez vsakršnih pretresov, tam, kjer ga preveč ne obremenjujejo in kjer je prepričan, da bo poslovanje boliše in dobitek večji. To ugotavljamo po dolžnosti kronistov, čeorav bi nam bilo ljubše, da ne bi objavljali takih maloutešnih in poraznih statistik, ki so tembolj porazne. ker ie med kanitalom izven banovine Hrvatske v znatni meri tudi hrvatski denar.« * Društvo za hrvatski jezik pogrešajo. »Zagrebački list«, plašilo znanega radičev-skega prvaka dr. žisre Scholla, piše: »Svoj čas je bilo v Zagrebu Društvo za hrvatski jezik, katerega naloriti pu-^ti morali najbrž umokrrti s svojih »bo;is**, kier so tako samopašno mrcvarili nemški jez^k. Mozart°vo jrbilejno Iet°. Letos bo dovršila 150'etnica smrti znamenitega skladatelja W A. Mozarta. Kulturni svet mesta Dunaja pripravlja za jubilejne dni vrrto gledaliških predstav in koncertov. Postopoma bodo izvajali vse Mozartove opere od »Tita« do »Čarobne piščalke«, prav kakor tudi ostale njegove skladbe. Letos se copolnjuje 185. leto, kar se je Mozart rodil v Solncgradu in sto^estdesetletnica, kar s>e je trajno preselil na Dima j. Mozartevo leto se bo začelo v Solnogradu in končalo na Dunaju kjer bodo proslave njegovega spomina dosegle višek V okviru Mozartovega leta je dunajska filharmonija priredila 11. t m. slavnostni koncert pod vodstvom Hansa Knapperbuscha. V celi vrsti nadaljnjih koncertov nameravajo Izvajati tudi tista Mozartova dela. ki so sicer le redko na koncertnih programih. cal policijo na pomoč. Komisija je ugotovila ne samo, da je cena pretirana, temveč da so parklji pokvarjeni, zato jih jt> takoj zaplenila. V pričo radovedne množice so pol vagona parkljev odpravili v občin sko uničevalnico. Zadeva pride pred sodi Sče. u— Kruha je zmanjkalo Včeraj je po vsem mestu nastala pravcata panika ko je domala po vseh pekarnah zmanjkalo kruha. Gospodinje, ki se nisc o prvem času založile s pecivom, so begale okrog a samo tu in tam je bilo še mogoče dobi+j kos koruznega kruha. M^stn' prehranjevalni urad je začel tudi ljubljanskim pekom deliti karte, po katerih jim bo v bodoče odmerjena količina moke z ozirom na števi« njihovih odjemalcev. Obenem i;m je začei deliti tudi moko, posamezna pekarna dobi po eno vrečo, kar nikakor ne zaleže. Vsi ljubljanski peki potrošijo za peko okrog 10.000 kg moke na dan Peki zahtevajo na) jih pre-hranjevani urad do 1. tebruarja. ko bodo živilske nakaznice stopile v veljavo, založi s potTebno količino moke in izražajo mnenje. da bi ta čas ob'ast lahko ustavila prodaje moke zasebnim konzumentc.nri, češ. da je ti v splošnem itak premorejo toKko,. kolikor je bodo do kunca mesca potrebovali za kuho doma Resnica ie da ogromna večina mestnega prebivalstva živi od pekovskega kruha m zato b bde prav. da pristojne instance pekarnam priskrbe zadostno količino moke. Primarij dr. šavnik ne ordinira do 2. februarja Novi prost°ri zaščitne š°le. Zaščitna šola mestnega poglavarstva je včeraj dobila nove prostore. Odslej se bo nahajala v Mestnemu domu na Krekovem trgu, kjer se je včeraj popoldne vršila svečana otvoritev novih prostorov v H. nadstropju. Stene predavalne dvorane so bogato »okrašene« z različnimi plinskimi maskami, ilustracijami, ki nazorno prikazujejo pravilno in nepravilno ravnanje o priliki zračnih napadov, z najrazličnejšim orodjem, zaščitnimi predmeti in podobnim. K otvoritvi, ki So se je udeležili predvsem zastopniki razlčnih panog letalske zaščite, je banovino zastopal načelnik dr. Ogrin, vojaško oblast pa kapetan Miha jI o Mitič. Nove prostore je otvoril župan dr. AcUešič, nato pa je direktor mestnih uradov predaval o zgodovini zaščitnega dela v Ljubljani in po ostalih krajih Slovenije. Po otvoritvi novih šolskih prostorov so si navzočni ogledali zaklonišče, ki ga urejajo pod Gradom. u— Nova grobova. Umrl je g. Franc P e t e r 1 i n, višji sodni svetnik v poke ju. Pogreb bo v sredo ob 15. iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Po kratki bolezni je preminil upokojeni uradnik Trboveljske premoge kopne družbe g. Josip S u c h y. Pogreb bo v sredo ob poq 15. iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — Pokornima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! 31* DRAŽBA KOŽ divjadi na velesejmu — 27. januarja 1941. Blago pošljite na naslov: Ljubljana — »DIVJA KOZA«, Velesejem. u— Dela na velesejmu. Kakor smo svoj čas poročali, je uprava Ljubljanskega ve-lesejma začela graditi nove paviljone v tri-kotu med Celovško cesto, Lattermannovim drevoredom in letnim telovadiščem Ljubljanskega Sokola. Dela je mraz za nekaj časa prekinil, čim pa se bo vreme toliko izboljšalo, da ne bo zmrzoval beton, jih bodo naglo nadaljevali, tako da bodo paviljoni že poleti izročeni svojemu namenu. Betonsko ogrodje je po večini že zgrajeno, del paviljonov pa je že v surovem stanju pod streho, prav tako tudi lepo vhodno poslopje v Lattermannovem drevoredu. u— DolenJska cesta je prav za prav glavna prometna žila. ki teče skozi naše mesto, sai veže Ljub'jano z Zagrebom in prestolnico države, oa je vendar močno zapostavljena in pozrbljena. Cesta je pred-vsam preozka in jo bo treba znatno razširiti. zlasti na odseku od doleni^kega mostu do železniškega prelaza Kakor čuiemo. nameravajo p^d^eti vrsto kostanjev ob cesti, ki so sicer mla;ša od dreves, katera so nekoč stala v Zvezdi, a so v večio napoto S tem v zvezi nameravajo urediti tudi hodnike. Na smrt so obsojane tudi vel:ke košate line na B'eiweisovi cesti med Celovško in Tvrševo cesto, kjer bodo zgradili še nekai štirinadstropnih oalač in uredili hodnike Namesto l n b~do oskrbeli nov. pri m orne i ši r>acad. kakršnega so že nanravili na odseku cd Aleksandrove do Tr"a"ke certe PO BILANCI . . . ... rJl*right*kniigovoflstvo! Idealno — pregledno — hitro in pregledno. Oton S t i g M c, organizator, Ljubljana, Aleksandrova 4/II, tel. 39-09. u— V znamenju odjuge. Novi val mraza. ki nas ie ob;skal v soboto, je najav-ljal vremensko spremembo, ki se ie hitro uveljavila Nartopil ie močan 1ug. ki je že v nedeljo zvečer dvignil živo srebro na + 2. včerai dopoldne oa ie znašala minimalna temoeratura 0 stopinj Sneg se naglo topi. od strešnih žlebov lije. a tu in tam se usipaio celi plazovi pne^a s streh. Zjvt^ai in zvečer ie še zmerom nevarna polica. zlaa se t"di bli*a ne- varnost ooolav ker ie zlasti oo e^rah m"o»o sne^ Včerai oo^l^ne ie kazal toplomer v mestu +4 verjetno oa se bo živo srebro še dvignilo. n— Gozdovnišld rod Vzhajajočega s»nca v Ljubljani se prisrčno zahvaljuje Odboru za postavitev spomenika dr. Ivanu Lahu za poklon jenih 30 izvodov »Spominov dr. Ivana Laha«. Knjige se bodo razdelile vsem goz;ovniškim knjižnicam. u— Učite se ruske ln francoske kuhinje! V petek 24. t. m. se bo v restavraciji pri Keršiču na Celovški cesti pričel tritedenski kuharski tečaj, v katerem se bodo udeleženke — morda pa tudi udeležencev ne bo manjkalo — seznanile z dobrotami francoske ln ruske kuhinje. Ljubljanskim gospodinjam se nudi lepa prilika, da se nauče nekaj novih receptov ln novega načina, zlasti še, ker bo poglavitni smoter tečaja, poučiti ženski sve^, kako se dobro kuha za majhen denar, kar v teh časih draginje ni- kakor nI majhna reč. Pohitite s prijavami, ki jih sprejema restavracija Keršič! o— Zgodbica o najdenih Isočakih. Pod tem naslovom smo v nedeljo objavili kratko notico, v katero pa se je našemu poročevalcu vrinilo nekaj netočnosti, ki jih • tem popravljamo. Resnica je naslednja: Slikarji vajenec Alojz Sever je s svojim bratran -m na Cesti VL v Rožni dolini naletel na . .etnega dečka, ki je z nekim tovarišem enakih let pravkar odpiral kuverto, iz katere se je vsula množica tujih bankovcev. Sever in njegov tovariš sta se, kakor se razume, pozanimala za stvar, a ko sta bankovce pegledala od blizu in sta razbrala, da bo vsega, skupaj kakšnih 12.500 lir, nista mogla verjeti, ca bi bil to pravi denar. Sporazumela sta se z mladim najditeljem, da ga odnese ta na policijo, kjer pa so prepoznali pravi italijanske bankovce. G. Sever je malega najditelja pozneje sam poiskal in mu speročil, da mu pripade zakoniti delež nagrade. u— Predavanje Slavističnega društva. Drevi ob 20. bo v dvorani trgovske akademije na Bleiweisovi cesti predaval dr. A. Breznik o zanimivem jezikovnem vpraša^ nju: V katero smer se razvija slovenski jeziK? Vljudno vabljeni. Vstop prost. u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča, da bo pod njegovim okriljem v torek 28. t- m. v beli dvorani hotela Union predavala lektorica na naši univerzi ga. Fani S. Copeland »O naših cvetlicah«. Predavanje bodo spremljale njene lastne kolorira-ne skioptične slike. o— Drugi del vrtnarskega tečaja za lastnike malih vrt°v, ki bo obravnaval načrtno sadjarstvo v malem vrtu, se prične v torek 21. t. m- Predaval bo na:zoraik g. Josip štrekelj o pripravi zemlje, o sajenju, presajanju in gnojenju sadnega drevja. Začetek točno ob 19. v kemijski predavalnici I. državne realne gimnazije v Vegovi ulici Vstop prost. u— Starka v ognju. V bolnišnico so pripeljali 77-letno posestn:co Marijo Grahko-vo iz Lokev pn Črnomlju, ki si je bila doma zakurila v peč: pa ji je po nesreči padel ogorek na obleko da je biia naenkrat vsa v plamenih. Na njene obupne krike so prihiteli domači. pogas;'i gorečo ob"eko in močno opečeno ženo odpeljal' v bolnišnico. u— Žrtve smuke in poledice. Na kirurški oddelek splošne bolnišnice so pripeljali 14-4etnega mesarjevega sina Ivana Erzerja :z Ljubljane, ki si je pri smučanju zlomil levo nogo in 8-letnega posestnikovega sina Josipa Vidica iz Most, ki si je pri smučanju zlomil desno nogo. Žrtev poledice je postal I7-letni mehaniški vajenec Vladimir Mrzlikar na Viču, ki mu je spodrsnillo na gladkih tleh, da si je zlomu/ desno nogo. Podobno usodo je doživela 55-letna Ana Marova. žena vlakovodje iz Ljubljane, ki si je zlomila levo nogo Še hujše pa se je zgodilo 34-letncmu hlapcu Juliju Smčiču iz Cirčič pri Kranju ki bi biil skoraj zmrznil v snegu. V bolnišnic- so ugotovili, da s£a mu zmrznili obe nogi m roki u— Dva drzna vloma. Dva mlada vlomilca sta v noči na nedeljo poskušala svojo srečo pri železni b agajni kina Slo'e v Kolodvor ki ulici. Medtem ko ie bil eJen pridno na delu okrog b'againe. ie druti zunaj stražil. Vlomiloc ie nemc/cm d lal dck'er ni rrišel do kina po svoji sluz -ni dolžnosti čuvaj železniške direkcije Ciril Zalaznik in oogledal. ali ie vse v redu. Komaj pa ie stopil sko'; vrata, ga ie na straži stoječi tat tako močno iz zas ds udaril s trdim predmetom oo glavi, da je ra-del v nezavest. Slučajno so prišli mimo neki ljudje, ki so opazili čuva:a na t'eh in takoi zaslutili, da nekai ni v redu. Vlomilca sta se prestraš:la in zbežala po stopnicah navz?or. kar ie bilo zanju usodno. Ko se ie čuvaj osvestil, ie te!efen'čno no-klieal policijo, ki ie oba zlikovca kmalu arefra^. Blagajno sta že navrtala. n: na jima uspelo odnesti vsebine, okrog 8r00 din. — Nemalo p^^enečen ie bil včeraj zcVbotehnik I. Mav^er. ko se ie vračal ob 18. na svoi dom. Pod ježami ie opa*:l da v njecovem stanovanju Pori luč. Oprezno je poskusil vstopiti, a ie ug~tov-'l. da so vrata zatrta. Poskusil je pri drugem vhodu. toda že naslednji hin ga ie udari1 neznanec r>o Plavi, .da se ie onesvesti1. Preden se ie Mavzer zavedel, ie ta+ prb°-rava pa tega ni upštevala in je novinarje briskira-La. To postopanie ie skraino netaktno sa* so ravno no\inarji oni. ki so s svoiim de-lom v največji meri zainteresirali občinstvo za gledališče in nudijo gledališču stalno Dodocro. Celjski novinarji so zaradi omenieneos+croania celjske g1©-dališke uprave sklenili, da bodo v bodoče izvajali konsekve^e če se bo slična netaktnost še ponovila. e— Umrl ,ie včeraj na Zg Hudinii pri Celju 811etni preužitkar Mirtrn Ma^ej V cel i~ki boln;§nici so umrli 54le1~r,a pose^t-nica Antonija Pla^Vanova iz Zelož pri Pol7eli. 301etni Žagar Jernej Semprimo^mk iz Malih Rovt pri Bcčni in 651etni. v Mr-kono^je pri Delnicah pristojni An^riia Tonile. dninar brez stalnega bivališča. e— Dijaški kuhinji v Celin ie daroval sreski šolski nadzornik 2. Rihard P?stev-šek v Celiu 100 din v počastitev soomina pokoine svakinje ge Franje Pestevškove v Mariboru lekamarica mr oh sa. Zora Volov^kova v Mozirju oa ie darovala 1°0 din namesto venca na grob ge. Fani Go-ričaneve v Mozirju. e— Storilca prijeli, oškodovani na nI zran. Celjska policiia je aretirala nekega moškega, ki ie lani poleti ukradel s tako zvane >kamnite mize« v mestnem parku fotoTafski aoarat. Ker lastnik aoarata ni znan. nai se iaT,i nri oredstojništvu mestne policije v Celju. tv a— Ahrahamovina Znana študentka go-stilničarka Jožica Maiheničeva je praznovala v ožjem družinskem krogu 50-letni-co rojstva. Želimo ji na pragu drugega pol-s zemlji 107 dni! Gostio meglo srno imdli 18 dni. s'abo pa 56 dni, s slano je bilo 23 dni, z nevihto pa 21 dni a— Tudi stanična volna Kriza mariborske tekstilne industrije b: bila nedvomno mnogo preje dozorela in bi se usodne po-sledice za tekstilno stroko neobhodno potrebnih surovin že davno preje občutile, ako bi se ne bile naše mariborske tekstilne tvornice pomagale s stanično volno, ki je prihajala iz Nemčije Čuje s>e, da je v zadnjem času začelo pri nekaterih tvorni-cah primanjkovati tudi stanične volne, ki ne prihaja več v žeflenih in naročenih količinah Če bi se dobavne priflike ne zbolj-šale. bodo neprilike dobile obliko akutno-sti, čim bodo popolnoma pošle zaloge stanične volne, ki so še na razpolago. a— Studenci dobijo kino Zgledu pobreš-ke iniciativnosti so sledil- sedaj tudi Stu-denčani. Komisija ki si je ogledala prostore Grmekove dvorane. ;e odobrila obrt kina g Paradižu iz Maribora Otvoritvena predstava bo predvidoma 1 februarja t. i. a— Paketi nazaj V nedeljo zvečer je bilo poslanih nazaj proti Zagrebu 350 paketov z jestvinami. ki so bili namenjeni čez mejo Gre menda za neustrezne carinske formalnosti. Čez Maribor je slo v decembru 1940 okoli 25.000 takšnih zavojev z jest-vinami. a— lz gledališke pisarne Ker je to leto g Vladimir Skrbinšek angažiran za pol sie-zone v Mariboru, za drugo polovico pa v Skopi ju in odide 1. februarja v Skoplje. se ljubitelji izvirne slovenske drame opozarjajo naj si čim preje nabavijo vstopnice, ker bo za zadnji predstavi — drevi je predzadnja! »Lepe Vide« prav gotovo veliko zanimanje. a— Šahovske novice Na prvem letošnjem šahovskem tekmovanju za prvenstvo Slov šahovske zveze v Mariboru so se preizkusili najboljši šahisti Šahovskega kluba »Vidmar« ter šahovske sekcije SK Železničarja. Rezultati so bili: Kukovec (Vid.) : Fišer 1:0. Mišura (Vid) : Ketiš 1:0, Kuster (Vid.) Babič 0:1. Lukeš sen (Vid.) : Vidovič 0:1 Nosan in Knehtl sta remi-zirala Peče (Vid.) Foraj 0 1 Marvin : Dasko 1:0 Skerlovnik : Eferl 1:0. Končni uspeh je 4 m pol za «ahisite SK Vidmarja, dočim so dobili šahisri SK Železničarja 3 in pol točke V nadaljnjem poteku tekmovanja se srečajo najboljši šahist, Marib. šahovskega kluba m SK Železničarja. — Namesto venca na grob blage po-kojnice ge Ane Kukovec soproge odvetnika in bivšega mjn dr V Kukovca, je darovala Nabavljalna zadruga mariborskih lekarnarjev 200 din za Rdeči križ. a— Streli v Krčevini. V nočni uri je 25 do 30 letni moški klical na korajžo po \Ieksandrovi cesti v Krčevini Neki Konrad Kovačič ga je hotel prijazno posvariti, naj ne moti nočnega miru. Ko se je pri- bližal bojevitemu možakarju, pa sta počila dva strela. Drugi strel je ranil Kovač i ča na čelu. Kovačič se je zatekel na reševalno postajo, za nočnim strelcem in razgrajačem pa poizvedujejo. Gospodarstvo Uvedba nakaznic za kruh in moko S 1* februarjem bo v vsej dravski banovini uvedena prodaja kruha In moke na nakaznice S 1. februarjem t. L bodo na področju dravske banovine uvedene karte za kruh in moko, ki bodo imele uradni naziv: nakaznica za kruh in moko. Odredbo o teh nakaznicah, s katerimi se uvaja racioni-ranje kruha in moke, bo ban podpisal v teku današnjega dne. O priliki uvedbe nakaznic za kruh in moko je predsednik »Prevcda« g. Fran Snoj podal predstavnikom časopisja nekaj informacij. Ze z banovo odredbo o oskrbovanju s pšenico in moko, ki je stopila v veljavo 1 januarja t. L, je bil storjen prvi korak k racioniranju prodaje pšenične moke. S to naredbo je določeno, da ne sme d-itl noben trgovec istemu odjemalcu na mesec več mlevskih izdelkov iz pšenice, kakor toliko, da odpade na vsako osebo na mesec 4 kilograme pšen;čne moke. za otroke po 3 in 2 kg. za delavce, ki so zaposleni pri težkih ročnih delih, pa 5 kg. Količine, ki so bile uvedene že s to odredbo, bodo tudi po 1. februarju ostale nespremenjene. Pripomniti je treba, da velja racioniranje samo za pšenično moko in kruh, kolikor je izdelan iz pšenične moke, ne pa za koruzno moko. ki se lahko kupuje v neomejenih količinah. Ker se enotni kruh v dravski banovini po banovi odredbi o peki in prodaji pruha. ki je prav tako stopila v veljavo 1. januarja t. 1., peče tako, da je izdelan iz 40% enotne presejane pšenične moke ter iz 60% koruzne moke. je količina kruha, ki se bo lahko kupila na nakaznico toliko večia. Namesto 1 kg pšenične moke bo vsakdo lahko kupil 3.33 kg kruha. 4 kg moke ali 13.3 kg kruha na mesec Normalna nakaznica za odraslo osebo daje pravico nakupa 1 kg pšenične moke odnosno testenin ali 3.33 kg enotnega kruha na teden. Mesečna količina znaša torej za odraslo sebo 4 kg pšenične moke ali 13.33 kg kruha. Po posebnih nakaznicah za otroke do 6 let starosti znaša mesečna količina 2 kg moke ali 6.66 kg kruha, po posebnih nakaznicah za otroke v starosti od 6 do 14 let pa 3 kg moke ali 10 kg kruha. Za delavce, ki so zaposleni pri težkih delih (tu so mišljeni predvsem rudarji, stavbinski delavci, težaki in železničarji) je predvideno, da dobe še poseben dodatek v višini 1 kg moke ali 3.33 kg kruha na mesec, tako da bo dobil težak na mesec 5 kg moke ali 16.66 kg kruha. . Posamezni odrezki nakaznic se glasijo j na 75 grama moke ali četrt kilograma j kruha. Samo prvi odrezek, ki velja za do- i ločen teden, se glasi na 33 dkg kruha ali j dvakrat po 50 g moke. 1 Kontrola zasebnih zalog Nakaznica za kruh ali moko se glasi na ime upravičenca in morajo biti izpisani tudi rojstni podatki poleg podatkov o poklicu in stanovanju. Predvidene so tudi posebne nakaznice za tujce. Karto dobi družinski poglavar, ki mora pri tem podpisati posebno izjavo glede zalog, ki jih hrani doma. Ce ta zaloga presega količino, potrebno za 1 mesec, tedaj za dotični mesec ne dobi karte. Kdor bi podal v tem pogledu napačno izjavo, bo kaznovan Predvidena je tudi pravica kontrole zalog pri zasebnikih. Z novo uredbo, ki jo pripravlja kr. vlada, pa so predvidene v tem pogledu še strožje sankcije. Zavodi in ustanove dobe skupne nakaznice za vse osebe, ki se v tem zavodu hranijo. Za potrošnjo v gostinskih obratih in za potrošnjo v slaščičarnah zaenkrat ni predvideno racioniranje. razen za one goste, ki se stalno hranijo v določenem gostinskem obratu Racioniranje le za gostinske obrate izvedeno le v toliko, da dobe gostinski in slaščičarski obrati na mesec določene kvote, preko katerih ne morejo kupovati kruha in moke. Te kvote pa bodo določene na predlog stanovskih organizacij gostilničarjev in slaščičarjev Za vsako nakaznico za kruh in moko bo treba plačati 25 par. Od tega zneska odpade 12 par na stroške tiska. 10 par bo dobila občina, ki bo delila nakaznice, iz sredstev ostanka 3 par pa bo Prevod dodelil vsakemu okrajnemu odboru za prehrano po 1000 din za režijo. Potreba Ljubljane Na podlagi nakaznic bo Ljubljana dobivala mesečno po 33 vagonov pšenične moke. Poleg tega se računa, da bo znašal konzum koruzne moke na mesec okrog 50 vagonov. Za vso Slovenijo pa bo na podlagi nakaznic predvidena mesečna količina 240 vagonov pšenične moke in 355 vagonov koruzne moke. Da bi se preprečila nelegalna kupčija, bo z banovo odločbo prepovedan nakup moke pri kmetih, obenem pa bo prepovedano kupčevanje z nakaznicami ali nelegalno kupčevanje z moko. Preskrbljeno je, da bodo vsi upravičenci o pravem času prejeli nove nakaznice za kruh in moko. Razdelitev teh nakaznic bo v Ljubljani organizirana tako, da se bodo nakaznice delile na 214 krajih. Za ostala živila se zaenkrat ne bodo izdajale nakaznice, ker se še proučuje vprašanje, ali se naj racioniranje izvrši na podlagi nakaznic ali družinskih legitimacij za nakup. Pripravljen je načrt odločbe o družinskih nakupnih legitimacijah, v katere bi trgovci vpisovali vse prodane količine določenih vrst živil in življenjskih potrebščin. Mesečna količina olja, ki je določena za Slovenijo, znaša 39 vagonov, kar ustreza naročilom v letu 1939. Za februar in marc bodo te oddajne kvote zmanjšane za 25%, da si bodo lahko veietrgovci ustvarili zalogo za poletje, ko je potrošnja večja. Iz banovine Hrvatske smo že dobili 250 vagonov bučnega semena, kar bo omogočilo večjo proizvodnjo bučnega olja. Nadaljnjih 100 vagonov bučnega semenja pa bomo dobili iz Hrvatske na podlagi kompenzacije za krompir iz Slovenije. Glede masti je omeniti, da smo sedaj nekoliko bolje založeni. Z veietrgovci j« dosežen sporazum, da držijo na zalogi preko običajnih količin 10 vagonov masti, za kar dobe od Prevoda za izgubo na obrestih po 15 par za kilogram na mesec, in sicer na breme sklada za vskladiščenje masti, kamor se steka prispevek po 50 par od vsakega kilograma masti, ki se uvozi v Slovenijo. Prevod sam pa ima rezervo 15 vagonov. Omejitev nakupa in predaje živil preko količin, ki so bile običajne pred 1. septembrom 1939. V nedeljski številki smo že poročali, da je trgovinski minister predpisal naredbo o obsegu prodaje blaga, ki se naslanja na uredbo o ureditvi prodaje blaga od 8. novembra 1940 Medtem ko je bilo z uredbo od 8. novembra lanskega leta dovoljeno proizvajalcem, trgovcem na debelo in drobno, da lahko odrečejo kupcem prodajo živil in ostalega blaga iz čl 1. uredbe o pobijanju draginje preko običajnega obsega, je z novo naredbo izdana prepoved prodaje preko običajnega obsega. Novo naredbo je trgovinski minister izdal na osnovi pooblastila, ki ga vsebuje uredba od 8 novembra Ta uredba pooblašča trgovinskega ministra, da sme za blago iz čl 1. uredbe o pobijanju draginie s svojo naredbo odrediti obseg prodaje ali količine, preko katerih proizvajalci, predelovalci. trgovci na debelo in drobno in drugi prodajalci ne smejo prodajati dotičnih živil odnosno blaga Z naredbo. ki jo je izdal trgovinski minister na podlagi gornjega pooblastila je sedaj določeno, da proizvajalci, predelovalci trgovci na debelo, trtrovci na drobno 'n drnei orodaia'ci ne smejo prodajati in izročati kupcem živila in ostalo blago Gospodarske vesti — Prisilni odkup drv. Iz Beograda poročajo, da je trgovinski minister podpisal pravilnik o poslovanju Centrale za kurivo, s katerim se ureja način prisilnega odkupa drv in način odvzema neprijavljenih količin. Odločbo o prisilnem odkupu ali konfiskaciji neprijavljenih količin izda Centrala za kurivo, odkup in konfiskacijo pa izvrše organi upravnega oblastva prve stopnje Centrala za kurivo lahko predpiše prisilni odkup, kadar se lastnik drv proti vi prodaji v svobodne roke ali prodaji po maksimalnih cenah, odnosno če se pokaže, da obstoje v krajih, ki morajo uvažati kurivo, večje količine drv, nego ustreza predvideni kvoti. = Zmanjšan obtok bankovcev. Po najnovejšem Izkazu Narodne banke od 15. t. m. se je obtok bankovcev zmanjšal za 259 na 13.492 milijonov. Od začetka januarja se je obtok v celoti zmanjšal za 341 milijonov, medtem ko je v zadnji četrtini decembra narasel za 505 milijonov. Obveznosti na pokaz so se istočasno povečale za 247 na 4133 milijonov. Zlata podlaga se je dvignila na 1.5 na 2786.6 milijona stabilizacijskih din v stvarni vrednosti 4459 milijonov, devize izven podlage pa so narasle za 69.2 na 783.5 milijona din. Menična in lombardna posojila so nazadovala za 22.5 na 1733.8 milijona oin, eskont banov za narodno obrambo pa je prvikrat nazadoval za 30 na 6952 milijonov. Stanje naše oskrbe z najvažnejšimi živili Poslovanje Prevoda Kakor je znano, je skrb za prehrano v dravski banovini naložena banovinskemu prehranjevalnemu zavodu (Prevodu), ki je od svoje ustanovitve v okiobru znatno razširil svoj delokrog. Tako je od 15. oktobra do 18. januarja Prevod fiksno kupil 2500 vagonov raznega blaga. Promet z blagom, kjer vrši Prevod le kontrolo (sladkor, riž, olje), pa je znašal v tem času 320 vagonov. Glede na rastoči promet se je znatno povečalo tudi osebje Prevoda, kjer je nameščenih že 28 ljudi Oskrba s pšenico Prevod si je nadel nalogo, da bi zbral rezervo v višini 2000 vagonov pšenice. Težkoče pri nakup1 pšenice pa so nastopile prej, nego se je pričakovalo. Tako je do srede decembra Prevod nakupil le 13U0 vagonov pšenice. Odslej računa na mesečni dovoz okrog 100 vagonov pšenice. V tej zvezi je treba pripomniti, da niso resnične govorice, češ da nam primanjkuje pšenice, ker jo izvažamo v inozemstvo. Od srede lanskega leta nismo izvozili nobene pšenice, pač pa smo dobili v tem času iz Slovaške 300 vagonov bele moke, od katere je prišlo v Slovenijo 30 vagonov. Verjetno je, da bomo iz Slovaške dobili še nadaljnje količine bele pšenične moke. Slovaška mora za svoje potrebe del pšenice uvažati iz Rusije, vendar je potrošnja bele moke na Slovaškem manjša, tako da se lahko bela moka izvaža. Verjetno je tudi, da bomo dobili še nekaj pšenice iz Bolgarije, ker obstoji sporazum, da bomo Bolgariji prodali določeno količino modre galice v zameno za pšenico in oljarice. Doslej je v Slovenijo prišlo, če se upoštevajo tudi one količine pšenice in moke, ki so jo uvozili trgovci s Prevo-dovimi dovolilnicami, 1700 vagonov pšenice in 2040 vagonov pšenične moke, skupaj preko 3700 vagonov. Od tega je na zalogi okrog 1200 vagonov. Po zatrdilu strokovnjakov iz vrst žitne trgovine je baje v Vojvodini "e na razpolago 12.000 do 15.000 vagonov pšenice, po drugih ugotovitvah pa znaša količina okrog 6000 vagonov. Oskvba s koruzo Prvotne cenitve letošnje letine koruze so se glasile na 500.000 vagonov, pozneje pa je bila ta cenitev znižana na 430.000 vagonov. Ce je navzlic dobri letini prišlo pri oskrbi s koruzo do zastoja, je to predvsem posledica prehodnih težav. Danes se občuti v mestih pomanjkanje koruzne moke, ker trgovci niso pričakovali, da bo povpraševanje po koruzni moki glede na spremenjene razmere tako naraslo in niso imeli poguma se založiti z večjimi količinami moke, ker koruzna moka ni sposobna za daljše vskladiščenje. Dežela je danes s koruzo in koruzno moko bolje pre- skrbljena. Pričakovati je, da bo v kratkem na razpolago tudi v mestih dovolj koruzne moke, zlasti potem, ko ne bomo več navezani na umetno sušeno koruzo in bodo mlini lahko mleli naravno sušeno koruzo. Do 18. januarja je prišlo v Slovenijo nekaj manj nego 1000 vagonov koruze. Dnevna potreba znaša sedaj, ko je predpisana obvezna uporaba koruzne moke za izdelovanje kruha, 28 vagonov. Verjetno pa je, da bomo v bodoče dobivali iz Vojvodine dnevno po 30 do 40 vagonov koruze, tako da si bomo lahko ustvarili nekaj rezerve za primer, če bi nastopile težave pri prevozu. Prizad je te dni ustavil dodeljevanje koruze, ker bo v prihodnjih dneh uveden nov režim nakupa in bodo odstranjene pomanjkljivosti sedanjega režima s koruzo, ki so povzročile, da kmetovalci niso hoteli prodajati koruze, ker jo pod roko lahko dražje prodajo. Doslej je tudi banovina Hrvatska uvažala umetno sušeno koruzo iz Vojvodine, čeprav bo imela na lastnem področiu presežek. Na Hrvatskem pa ni potrebn:h sušilnic za koruzo. V bodoče se bo Hrvatska oskrbovala z lastno koruzo in je bo lahko še oddala kakih 6000 vagonov Sloveniji. Težkcče nastajajo tudi zaradi trenutne nezadostne kapacitete mlinov. Ker so mlini v Sloveniji po večini navezani na vodno silo in v zimskem času primanjkuje vode, lahko danes od 40 večjih slovenskih ml:nov le tretjina obratuje s polno kapaciteto. Tudi za bodoče oskrbo Slovenije s krušno moko ie -ažno vprašanje mletie. ker moramo, če dobimo na razpolago n?pp'co in koruzo, to žito tudi iznr^eH. Mesečna kol;č;na. ki jo je treba izmleti, znaša 800 vagonov. Sladkor, olje in mast Za sladkor zaenkrat ni predvideno, da bi se uvedle nakaznice. Za Slovenijo je določena mesečna količina 102 vagona, kar je več, kakor je znašala potrošnja v letu 1939. Pri racioniranju bi nastale velike težave, ker je potrošnja sladkorja v posameznih krajih zelo različna in bi enotno določena mesečna količina na osebo povzročila, da bi v nekaterih krajih dobili sladkorja preveč, v drugih pa premalo. Ljubljana potrebuje na mesec 33 vagonov, Maribor 13 vagonov, Celje 9 vagonov sladkorja. Pri dobavah nastanejo pogosto zamude, ker mora n. pr. trgovec na debelo sladkor najprej naročiti preko Prevoda, ki odda naročilo Prodajni centrali za sladkor, od katere dobi obvestilo, pri kateri tvornici lahko kupi dotični sladkor. Nato mora sladkor naprej plačati; ko tvornica prejme denar, šele odpošlje blago. S Prodajno centralo za sladkor se vrše sedaj pogajanja, da bi imela Prodajna centrala v Sloveniji vskladlSče-Oih vsaj 300 vagonov sladkorja. Borze 20. januarja Na ljubljanski borzi je bilo danes povpraševanje za grške bone po nespremenjenem tečaju 39. V Beogradu pa je bil promet po 39. Tečaji na svobodnem trgu ao ostali nespremenjeni. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda pri čvrsti tendenci notirala 466 — 467 (v Beogradu je bil promet po 468). Do zaključka je prišlo samo v 7®/a Se-ligmanovem posojilu po 103. UK\ IZ*. Ljubljana. Ofldelni tečaji. London 174.57 — 177.77, New York 4425 — 4485. Curih 1028.64 — 1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90 — 219.10, New York 5480 — 5520, Curih 1271.10 — 1281.10. Piivatni kliring: Berlin 1772 — 1792, Grški boni 39 den. Curih. Beograd 10, Pariz 8.35, London 16.1250, New York 431, Bruselj 69.20, Milan 21.75, Madrid 40, Amsterdam 229 Berlin 172.50, Stockholm 102.7750, Oslo 98.50, Kobenhavn 83.50, Sofija 4.25, Lizbona 17.24, Budimpešta 85 Atene 3.00, Carigrad 3.3750, Bukarešta 215. KFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 466 — 467, 4®/o agrarne 56 den., 4% severne agrarne 54 den., 6®/0 begluške 84 — 85, 6°/o dalm. agrarne 81 — 81.50, 6"/0 šumske 79 den. 7% stabiliz. 96 den., 7®/0 invest. 100 den!, 7«/« Seligman 102.50 — 103 (103), 7®/,, Blair 98 den., 8% Blair 106 den.; delnice Narodna banka 7050 den., PAB 200 den., Trboveljska 370 — 380. Beograd. Vojna škoda 467.50 — 468 (468), 4®/» severne agrarne 54 — 55, 6"/« begluške 84 75 — 8550 (85), 6®/„ dalm. agrarne 80 — 80.50 (80 — 80.25) 6»/0 šumske 78 — 79 (78.50), 7«/0 Stabiliz. 98 — 99, 7®/, Seligman 103 — 103.50, 7% Blair 99.50 — 100.50 (100), 8®/, Blair 106 den. (106.50), PAB 207 den. Blagovna tržišča SITO + Novosadska blagovna borza (17. t. m) Tendenca nespremenjena. Oves; baški, sremski in slavonski 340 — 345. Ječmen; baški, sremski 400 — 410. Moka: (franko mlin cdn. vagon, brez prom. davka in vreč): »Ogg« ln »Og« 723; enotna pšenična moka 382.25; presejana koruzna moka iz koruze, ki ima največ 14®/» vlage, 321, iz času primerno suhe koruze 250. Otrobi (franko mlin ali vagon, brez prom. davka in vreč): pšenični 200, koruzni 150, brez kali 70 Fižol: baški ln sremski brez vreč 550 — 560. Iz življenja na deželi DBAMLJE. Letošnjo zimo nam je mati narava blagoslovila z obilnim snegom. Tukajšnji smučarski klub, pod vodstvom spretnega smučarja Maksa Hojnlka je prišel letos na svoj račun. Dan za dnevom vidimo na vseh bližnjih hribih živahne fante, pa tudi dekleta se že pridno udejstvujejo na dllcah- Posebno ugodno za smučarje je na prijaznem hribu sv. UrSule, kjer se nahaja znana skakalnica v tako zvonih Jeepergih. V nedeljo 19. t. m. ao napravili domači smučarji nekako tekmo, ki se je je udeležilo nad Štirideset domačih smučarjev, Drifili pa so tudi iz sosednega SpttaHCa. iz čl. 1. uredbe o pobijanju draginje v večjih količinah, kakor so jih običajno prodajali in izročali pred 1. septembrom 1929. Prav tako pa tudi trgovci na debelo in na drobho, prodajalci in potrošniki ne smejo kupovati živila in ostalo blago iz čl. 1 uredbe o pobijanju draginje v večjih količinah, kakor so jih običajno kupovali pred 1. septembrom 193A. Prodajne količine se lahko povečajo ali zmanjšajo le v primeru, če so medtem nastale spremembe v obsegu poslovanja pri trgovcu, odnosno v primeru osebnih in rodbinskih sprememb potrošnika, zaradi katerih se je potreba v dotičnem blagu povečala ali zmanjšala. Kršitve gornjih odredb se bodo kaznovale po predpisih uredbe o ureditvi prodaje blaga 8. novembra, t. j. v veletrgovini z zaporom do 6 mescev in z denarno globo do 100.000 din, v nadrobni trgovini pa z zaporom do 6 mescev in z denarno globo do 25.000 din, medtem ko je za potrošnike, ki bi na enem mestu ali na več mestih kupili večjo količ;no posameznih vrst blaga, kakor je z naredbo dopustna. predvidena kazen zapora do 30 dni in denarne globe do 10.000 din. Zmagal je znani skakač Anton Paučič, ki je prejel kot nagrado nove smučke. — Tujski promet v Dramljah vsestransko napreduje. Veliko zaslugo pri tem moramo priznati Pctoškemu Nacetu. Njegova gostoljubnost je znana že daleč preko meje naših lepih Dramelj. Iz Hrastnika h— Fotoklub Hrastnik bo imel jutri, v sredo ob 20. svoj redni letni občni zbor. Prvič ga prireja v svojem novem demu. Člani naj se občnega zbora udeleže polnoštevilno. Iz Kamnika ka— N**vo smuš^o skakalnico so o tvorili naši marljivi športniki v nedeljo. Najprej so bili smuškl skoki začetnikov, nato pa so bile na veliki skakalnici tekme v skokih za klubsko prvenstvo. Najdaljši skok je cosegel Janežič Milan z 29 m, drugi je bil Trpine Milan. Opozarjamo že danes, da bodo 9. februarja tekme v vseh vrstah smučanja in skakanja. ka— .Poroka pisatelja dr. Vladimir.ia Bartola. včeraj dopoldne sta v frančiškanski cerkvi v Ljubljani stopila pred oltar pisatelj dr. Vladimir Bartol in gdč- Dragica Podobnikova iz Kamnika. Pisatelj dr. Bartol živi v Kamniku že par let. V Kam-ftiku splošno znanemu in priljubljenemu paru želimo ' »o srečo in zadovoljstvo. ka— Ofcčni zbor Sokcia bo v četrtek 30. t. m. ob 20. v dvorani Narodne čitalnice. Opozarjamo članstvo, da Ima pravico do glasovanja samo, če ima poravnane članske prispevke. Zato plačajte članarino! Iz Zagorja z— Rudarji razpravljajo, kje ie krivda, da niso dosegli pri zadnji obravnavi večjega poviška. ki bi bil primeren sp.oSni draginji. Eni zatrjujejo, da je temu pripomogla že obravnava v oktobru. Drugi pravijo. da so bili zastopniki delavstva premalo pripravljeni z dokazili o porastu draginje. Kljub neuspehu kaže delavstvo dobro voljo do dela in ni opažati tistega razburjenja. ki si ga nekateri žele. z— Združenje gostilničarjev zagorskega okoliša je v petek zborovalo v Renčofovi gostilni v Toplicah. Udeležba bi bila gotovo večja, če bi javna skrb za naše ceste bila nekoliko boljša. Predsednik Ivan Drnovšek je po pozdravu izročil besedo Francu Renčofu, ki je poročal o tajniških poslih ln o blagajai. Med letom je umrla vrsta članov ln članic, ko so jim prisotni izkazali čast. Poročila pričujejo, da so v gostilni na deželi v precejšnji stiski in se v malih gostilnah obrat ne izplača več. Cene vinu se dvigajo teden za tednom, da jih uradni ceniki ne dohajajo. S krušnimi kartami bodo sledile sitnosti z gosti. Uprava je, kolikor je pač bilo možno, izposlovala razne ugodnosti članom. Blagajna izkazuje 12.346 din premoženja. Po zaupnici z zahvalo je bila soglasno spet izvoljena stara uprava. Nato je obširno poročal zvezni ravnatelj Peteln lz Ljubljane. Tudi njegove besede so pričale, da se bližajo gostinstvu težki časL z— Planinsko rajanje, ki je bilo v soboto v vseh prostorih Sokolskega doma, je bilo odlično pripravljeno. Na odru so gostje zagledali Tomazinovo kočo s Sv. Gore, ki sta jo posrečeno napravila gg. Weinberger in Potočnik. V gornjih prostorih smo pa Zagorjani enkrat za izjemo imeli svoj bar z odlično godbo. V Tomazinovi koči sta vlekla harmoniko znana igralca Stebana. V dvorani je izvrstno igral jazz iz Trbovelj. P^azveseljivo je bilo opaziti številne udeležence lz Trbovelj ln Hrastnika, na žalost pa so izostali Litijani. Podružnica SPD Zagorje—Litija sicer s prireditvijo ni dosegla posebnega gmotnega viška, pokazala pa je, kako se d& vse lepo opraviti, če so odborniki pridno na delu. br— Divji lovci. Na površini 40.000 ha gozda mnogokrat nalet5jo lovski čuvaji in varnostni organi na divje lovce, ki nastavljajo pasti aili streljajo na divjačino, ki jo je v naših gozdovih vse polno. Ne pri za nesejo pa niti zaščitenim živalim Stanje lo* višč v našem okraju je prav zadovoljivo, ■aj je med zakupniki mnogo takih, ki skušajo dvigniti stanje lovišča in ki se zanimajo ter razumejo na pravilno rejo divjačine. Nekateri zakupniki goiuo v svojih revirjih redke živali, n. pr. kozoroga, jelena, gamsa itd. Vsem tem lastnikom lovišč, ki hočejo dvigniti ter poživiti lepoto in romantičnost gozda, napravljajo največjo škodo divji lovci. Neki zakupnik lovišča v Planini pn Sevnici ie žrtv(>va' težke tisočake za sta sii t ega kozoroga ki je sam kraljeval v njegovem lovišču, pa so mu ga nepoklicani lovci pred kratkim ubili. Če na bo oblast divjim lovcem trdo stopila na prste, bo iz naših gozdov kaj kmalu izginila idila, Id ji daj« čar bas zaščitena divjačina. Letala v službi sodobne vojne kirurgije Prevoz ranjencev z bojišča v zale dje - Transfuzija krvi in sedanja vojna — Klinike na kolesih Vr Jna kirurgija se je okoristila z mnogimi pridobitvami zadnjega časa. Eno izmed vrhovnih načel vojne kirurgije je to, da je treba ranjenca spraviti z obvez o JUTRO« št. 17. 7 Torek, TL L 194L ELEŽKE Nastop novega ministra za prehrano Po informacijah iz Beograda bo novi minister za oskrbo in prehrano dr. Milan Protič, o katerega imenovanju smo poročali v ponedeljskem »Jutru«, iimel svoj kabinet in ostale pisarne v prostorih narodne skupščine. Minister dr. Protič si je včeraj ogledal dodeljene mu prostore ter se je sestal tudi z resornimi ministri od katerih bo prevzel dolcčene posle, predvsem z ministri Andresom, čubrilovičem in Konstan-tinovičem. Razep tega je obiskal tudi ustanove, ki bodo prešle po uredbi o osnovanju novega ministrstva v njegovo pristojnost. Slirb za slovensko mladino na Koroškem •x»Koro"'ki Slovenec«, glasilo naših soroja-kov v Nemčiji, prinaša razmišljanja o položaju in vlogi slovenske mladine na Ko-ro kem in med drugim pravi: »Oči premnogih izmed nas so uprte v bodočnost, ko bo spet mir v deželi, ko bo narod za mogel posvetit' v»f svoje mlade s:'e svojemu kulturnemu in gospodarskemu procvitu. A vse te lepe nade so resnične le tedaj, če jih trajnu povezujemo z mislijo na mladi rastoči rod. ki bo slovenski koroški narod jutrišnjega dne Nič nam ne mere hasniti še tako prijetna prihodnjost, če je bo deležen samo star rod in če ne bo svojih nad in idealov irogel izročiti mladini, ki bo za svojimi očeti in materi-m>i nositelj slovenskega duha in slovenske misili. Kdor izgovon besedo »bodočnost«, je hkrati izgovori' besedo mlad:na Res je pogled na trenutno usodo slovenske kcroGke miadme vse pre' ko razveseljiv. Naša mladina je v neposr&dpi nevarnosti, da jo prilike spravi j ( ob dragoceni zaklad narodne kuhure. Pret; y vsega pomilovanja vredna vloga kulturnih brezdomcev. Vendar ne bo nad tem vsekakor žalostnim dejstvom nihče klcnii glave in izgubljali poguma dokler živi v njem zavest, da je na usodi svoje mladine sam brez sleherne krivde Zato sd morami- glede bodočnosti naše mladine in našega naroda staviti edino vprašanje: ali vršimo svojo dolžnost? Ni tako važno, ali je narod mojster svoje usode, brezpogojno in nujn' pa je. da narod hoče dejavno množit: svoi procvit in blaginjo. Le tisti narod dela resnično za svoj kulturni napredek in gospodarski razmah, ki posveča največji kot> svoje ljubezni rastoči svoji mladini V slovenski vzgoji naše mladine je naše prvo in glavno delo za bodočnot>i Tod moramo storiti svojo dolžnost v polni meri, potem nam bo pogled v prihadnjost upravičeno veder in upa poln!« Hrvatski delavski konzul Zagrebški listi napove lujejo. da bo Hrvatska delavska zbornica v Zagrebu v kratkem imenovala posebnega svojega delegata. ki bo stalno nastanjen v Beogradu. Njegova naloga bo vzdrževati stalne zveze z Osrednjim tajništvom delavskih zbornic, ki se nahaia v Beogradu, in oa s hrvatskimi ministri. Za deiegata so že odobreni potrebni krediti v znesku 120.000 din. Verjetno bo imenovan za delegata eden izmed funkcionarjev Hrvatske delavske zveze. Kakaznice za kruh in moko na Hrvatskem Tudi v banovini Hrvatski imajo vedno večje težave s prehrano prebivalstva. V Splitu so v soboto mesarj' zaprli svoje lokale in stojnice in sploh niso prodajali mesa. Izjavili so, da ne bodo klali živine in prodajali mesa dokler banska ekspozitura ne določi novih maksimalnih cen. Na Sušaku je pričelo primanjkovati koruznega zdroba. ki je glavna hrana tamoš-* njecja prebivalstva. Koruzni zdrob stane že 6 din kg, a ga še ni mogoče dobiti V okolici Su aka že nekaj dni n' kruha, na Sušaku samem pa so ostalli brez kvasa. V hrvatskih mestih so končane priprave za uvedbo kart za kruh moko in še nekatere življenjske potrebščine. Karte bodo uvedene v vseh avtonomnih mestih in na sedežih sreskih načelstev. Izdane bodo že ta teden, v veljavo pa bodo stopile povečini s 1 februarjem. Kart za kruh in moko zaenkrat ne bodo dobili zasebniki, ki še imajo primerne rezerve moke, katere so si nabavili svoječasno na pobudo lokalnih samoupravnih čmiteljev Po objavi uredbe o uvedbi kart za kruh in moko bodo ustanovili v vseh mestih in na sedežih sreskih načelstev posebne aprovizacij-ske odbore ki bodo izdajali karte in izvajali nadzorstvo nad njihovo uporabo ter nad razdeljevanjem moke in kruha. Nov dnevnik v Zagrebu Kakor poročajo zagrebški list',, bo v začetku februarja defmitivno prenehal izhajati zagrebški dnevnik »Hrvatska straža«, glasilo tako zvanih organiziranih hrvatskih katoličanov, v glavnem pristašev bivše Hrvatske pučke (ljudske) stranke Program te stranke je bil nekdaj sličen onemu Slovenske ljudske stranke, kasneje pa so se pristaši Hrvatske pučke stranke pridružili hrvatskim frankovcem in je. tudi »Hrvatska straži« pisa'a povsem v frankovskem duhu. Namesto »Hrvatske straže« bo pričel izhajati v Zagrebu nov katoliški dnevnik »Hrvatski g!as«, ki p? se ne. bo vmešaval v dnevno pdiitiko Zadovolji1 se bo s kroni-stičnim beleženjem dnevn;h političnih dogodkov in bo sk'j?al bit' predvsem informativni list na katolišk" podlagi Novi dnevnik bo izdajal konzorcij ki ga bo sestavil zagrebški nadikof dr Aloizij Stepi-nac. Za sedaj še ni znano kdo bo glavni urednik noaitb oeseaa jO pax jarek 3 din. za 5111* m dajanje naslova 5 dm, najmanjši znesek 17 dm Rabljene mizarske stroje rezkalni stroj, poravnalni stroi, krožno iago in vier-kantmaschine, v dobiem staniu, kupuiem. Ponudbe 2 oznakom marke in cene poslati na »Štora«, Zagreb, Bukovačka C. 45. 1087-29 OGLAS Centralna nprava humanitarnih fondov pri ministrstvu prometa bo imela na podlagi čl. 86a do 98 zakona o državnem računovodstvu drugo Javno ofertalno licitacij j v skrajšanem roku 10 dni za nabavo raznega posteljnega in bolniškega perila, ter za potrebe svojih bolnic v Zagrebu, Sarajevu in v depan-dansi sanatorija na Golniku. Ta licitacija se bo vršila v Beogradu na dan 29. januarja 1941. ob 11. uri predpoldne v pisarni centralne uprave humanitarnih fondov (poslopje ministrstva prometa v Sarajevski ulici v Ul. nadstropju, v sobi št 543). Splošni in specijalni pogoji za to licitacijo se lahko dobe pri centralni upravi h. f. v sobi št. 544, vsak delavnik od 11.—13. ure po ceni din 30.— v gotovini. Po predpisih zapečatene ponudbe sprejema komisija na dan licitacije najdalje do 11. uri predpoldne, v sobi št. 543. Kavcija se mora položiti najkasneje do 10 ure predpoldne na dan licitacije pri blagajni centralne uprave h. f., v sobi št. 544 v m. nadstropju zgradbe ministrstva prometa v Sarajevski ulici v Beogradu. kavcija znaša 5% za jugoslovenske in 10% za tuje državljane od ponudene vrednosti in mora biti položena v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih, ki se sprejemajo po zadnjem tečaju na beograjski borzi. Iz kancelarije centrale uprave humanitarnih fondov CU št. 7110/40. r i f fi^k&Sr___i ZAHVALA Vsem, kl so našega nepozabnega soproga, očeta, deda, tasta, strica in svaka, gospoda Inž. Julija šimečeka radarskega inšpektorja v pokoju spremili k večnemu počitku, darovali mu lepo cvetje in nam izrekli tola-žilne besede, naša iskrena hvala. Videm pri Krškem, dne 21. januarja 1941. Žalujoči rodbini ŠIMEČEK in ZUPANČIČ Jakec Skok in Skakec Ultlf doskoki dveb navihancev v treh ooelavjih. TRETJE POGLAVJE 48. Po knjigah išče paragrafar pazni, kakove so za takšne grehe kazni. Potem ko Salamon zažvrgoli: »Jih petindvajset s šibo vsak dobi!« Po kratki bolezni je umrl Josip Suchy upokojeni uradnik Trboveljske premogokopne družbe In član Društva slovenskih književnikov v Ljubljani Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 22. januarja ob pol 3. uri pop. Zal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 20. januarja 1941. M. FLORJANA, uršulinka, sestra, Dr. IVO BENKOVIČ za številno sorodstvo. -d'- ...vi .i>. ' ..-.i.' ' S Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Umrl nam je stric, svak, gospod Franc Peterlin VIŠJI SODNI SVETNIK V POKOJU IN HIŠNI POSESTNIK, ODLIKOVAN Z REDOM SV. SAVE m. RAZREDA Pogreb bo v sredo 22. t. m., ob 3. url pop. z tal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. Ljubljana, Beograd, dne 20. januarja 1941. Žalujoči ostaH ZAHVALA Za vse dokaze Iskrenega sočutja in sožalja, kl smo jih prejeli ob smrti naSega nepozabnega« srčnoljubljenega soproga, predobrega očeta, tasta in svaka, gospoda VRBINC ANTONA POSESTNIKA V ŠTEPANJI VASI kakor za poklonjeno cvetje ln vence se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo Izrekamo čč. duhovščini, gospodu zdravniku dr. Franta Mlsu za pomoč ob bolezni, sosedom, vsem prijateljem in znancem, kl so blagega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Stepanja vas, Ljubljana, dne 20. januarja 1941. • S^ / ' '' - • m • v.. * ■ t,. ' ,'».;//. Zahvala Vsakemu in vsem, ki so nam ob priliki bolezni našega dragega brata OAKOTA stali ob strani ter vsem, ki so z darovanjem vencev, govori in udeležbo poveličali njegov pogreb in rigm bodisi pismeno ali ustmeno izrazili sožalje, prisrčna hvala! Metlika, Ljubljana, Zagreb, Kreka. MAKAR-jevi Urejuje Davorin Bavljeo. - Izdaja m konzorcij »Jutra« Stanka Virant, — Za Naroda* tlakama d. d. kot Uakataarja Fran Jana. — Za luaraoi dal ja odsororea Aloji Novak. — Val ? JJubljanl.