Posamezna Številka 10 vinarjev.
M. 113.
v hodim v Celrteh, 24. mala 1917.
Leto XLV.
Si V «11 >1 po poŠti! s
1* <-•■» .»a jttjir«!	K 26' —
»» » a.«*«	. .	„ ?'20
I« ••«:>)»« Mlaiarta .	„ J 9 —
14 •»•»•• i»o««n.also	„ 35' —
V	UtuMiniu oa dom 1
Za s-tO «•> o»pia| , . K 24*— f« »j • »*•-• ., ..K 2'—
V	••.««> £v-i«m«nt as»eno„ 1-80
J= Sobotna Izdaja: =
Z* m« .iu.....K 7'—
S« »•'•»ci)« oalulotno „ 9 — tt ostalo tnoitmaivo. „12 —
	o.Vi'! A	?1 J .• •H*;
	i	. "Vv'
? 1 *	1	/ hibi.
m	w	M--"' |
Inserati:
Enostolpna petitvrgta (72 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat .... po 30 t za dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
: Poslano:
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje (n praznike ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni red,
__ Uredništvo |e t Kopitarjevi nllol itev 6/1». BoHoplal ae ne vračajo, nelrsnklrana pisma se ne —> sprejemajo. - Uredniškega telelona štev 74. =
Političen list za slovenski narisi
Dpravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun
poštns hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrsko 26.511, bosn.-bero. št, 7563. - Upravnišksga Iclelona št 188.
Na včerajšnjem očbnem zboru c. kr. kmetijske družbe je generalni ravnatelj g. ces. svetnik Gustav Pire podal naslednje poročilo o družbenem delovanju:
Poročilo o delovanju glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki ga imam čast podati v imenu odbora, se nanaša na upravni leti družbe za 1915 in 1916.
Spojim pa poročilo za obe leti skupaj, saj se je vse družbeno delovanje moralo prilagoditi razmeram, ki jih jc ustvarila sedanja svetovna vojna in to delovaje samoobsebi umevno v sedanjih razmerah ni bilo namerjeno toliko na tehniški napredek v kmetijstvu, kolikor za kmetijski obrat v obče vsled popolnoma predru-gačenih razmer ter je bilo obe leti slično. Poleg boja naše zmagovite in hrabre armade, v kateri stoji večina naših najčilej-ših kmetijskih moči je v sedanji svetovni borbi najvažnejše vprašanje prehrana prebivalstva. ki je na ramah doma ostalega kmetijskega prebivalstva, zlasti pa naših nad vse pridnih kmetskih gospodinj in kmetske mladine. Poglavitno družbeno delovanje v zadnjih dveh letih, ki je bilo od dne do dne važnejše, je bilo poseganje v tiste okoliščine, ki pomagajo v teh težkih časih kmetijsko pridelovanje vzdržavati in iti na roko kmetovalcem ob raznih nepri-likih, ki so sicer naravne posledice razmer, ki se pa vendarle večkrat po nepotrebnem zakrivijo.Glavni odbor ni zamudil nobene prilike vzeti v zaščito naš kmetijski stan, kojega razmere in delovanje drugi sloji domalega ne razumevajo in c!a zato popolnoma napačno presojajo. Tako pri nas na Kranjskem, kakor snloh v Avstriji, se je sicer v zadnjih desetletjih kmetijska organizacija naravnost bujno razvila, pri čemer se je pa žal, v nemar pustil vpliv na javno mnenje. Javno mnenje dela pri nas časnikarstvo, ki je popolnoma tuje kmetijski produkciji in to je vzrok, če kmetijski stan v teh hudih časih, v katerih za državo največ žrtvuje mora pretrpeti toliko neosnovanih očitanj in celo preganjanj, ki jih še vedno ni konec.
Ob izbruhu vojne ni nihče računi! s tako dolgo vojno, ki so jo sovražniki naredili ne le boj z orožjem, ampak tudi z namenom, nas potom izstradanja vreči ob tla. V teku sedaj skoraj triletne vojne dobe, se je kot naravna posledica morala tudi od strani države urediti preskrba prebivalstva z raznovrstnimi potrebščinami, zlasti z živežem, ki prihaja večinoma iz rok kmetovalcev. Pri tej ureditvi se je pa notri do zadnjega časa gledalo skoraj izključno samo na razdelitev pridelkov in skoraj nič na nad vse važno pomoč k zadostni kmetijski produkciji. Preskrba prebivalstva z živežem je postala zadeva državne uprave in njenih organov in tako se je izcimil nekak državni socializem, ki zato ne more biti brezhiben, ker ga ima v rokah enostransko izobraže- birokracija, ki je naenkrat postavljer pred naloge, ki so ji bile doslej popolnoma tuje in je bila vajena izvrševati skoraj le eksekuti-vo in malokdaj tudi inicijativo za uspešno gospodarsko in celo za kmetijsko delo. — Sodelovanje strokovnih organizacij in kmetijskih strokovnjakov se je povečini smatralo neootrebno in se še danes preveč prezira. Med prvimi nalogami glavnega odbora kmetijske družbe v zadnjih dveh letih se je bilo temu nedostatku upirati in skušalo tamkaj popravljati, kjer se je delala škoda,
Kaj je vse glavni odbor v tem času storil v prid kmetovalcev in kmetijske produkcije naše dežele, je itak znano vsem navzočim iz zapisnikov odborov sej, ki se redno objavljajo v družbenem glasilu »Kmetovalcu«, kjer se nahajajo tudi vse druge družbene uradne vesti in objave, ki kažejo delovanje glavnega odbora Iz lch-ko unljivih ra?logov pa ni bilo mogoče vsega objaviti in tudi to poročilo mora
marsikaj važnega iz teh razlogov zamol-
čati.
Kmetijska družba ni sedaj ostala ne le po številu udov, ki jih je štela pred vojno, ampak se je to število v zadnjem času še za več tisoč pomnožilo. To dejstvo in pa splošno priznanje kmetovalcev na veliki zaščiti in opori, ki jo najdejo pri naši družbi, je najboljši dokaz za uspešno delovanje glavnega odbora in mu je istočasno zadoščenje za vsa neupravičena očitanja napram kmetijski družbi kot stanovski organizaciji, saj vrši ona le dolžnosti, ki jih njeni udje morejo od nje zahtevati.
Neposredno poslovanje z družbenimi udi silno narastlo in se vidi iz 35 milijonskega prometa pri družbi v prošlem letu.
Namesto umrlega predsednika je doslej vodil družbene predsedstvene posle po letih izvolitve najstarejši podpredsednik g. kanonik msgr. dr. Evgen Lampe, katerega je v njegovi nenavzočnosti nado-mestoval podpredsednik g. prelat in kanonik Andrej Kalan.
O družbenih zavodih in podjetjih mi je čast naslednje poročati:
1.	Družbena podkovska š o-1 a je zaenkrat vsled vojne morala prekiniti pouk, vendar je ostal neizpremenien podkovski obrat pod vodstvom c. in kr. štabnega živinozdravnika v p. M. Knafli-ča namesto ravnatelja podkovske šole Lovro Tepina, ki je odšel k vojakom. Isto-tako se vrši v živirozdravnici, ki je spojena s podkovsko šolo, tudi naprej ambula-toriško zdravljenje živali po gori imenovanem g. štabnem živinozdravniku.
2.	Družbena sadna drevesni c a se je oskrbovala po doslej običajnem načinu in danes daleko več ne zadostuje zahtevam po sadnem drevju, ki se od strani družbenih udov stavijo. Gg. družbeniki naj pa vzamejo na znanje, da je že pred vojno in celo pa sedaj vzdrževanje drevesnice, oziroma vzgoja drevja postala tako draga, da ni mogoče več aktivno z družbeno drevesnico izhajati in cla mora družba izdatno doolačevati. Družba ima vedno več udov, zato soloh v bodočnosti več re bo mogla vsem udom postreči s sadnim drevjem in bo naravnost izključeno za 4 K udnine dati udom po 3 sadna drevesa in vrhutega še »Kmetovalca«, čegar tisek se je istotako silno podražil. Sedaj nastala draginja bo na vsak nač'n ostala in se ne bo mogoče izogniti povišan'u udnine, oziroma udnino tako urediti, da bodo na eni strani udje zadovoljni in na drugi strani ne bo družba imela nrevelikih doplačil.
3.	Kmetijska gospodinjska š o 1 a v Ljubljani, ki jo je družba 1. 1898. ustanovila, sedaj med vojno ne deluje, dasi se zlasti v zadnjem času oričlasuje izredno veliko deklet, ki bi rade prišle v to šolo. Razmere v Marijanišču v Ljubljani, kjer je gospod<njska šola nastanjena, so pa take. da s šolo nikakor ni mogoče pričeti in vrhu tega hi bile tudi velike težkoče s nrehrano gojenk. Vsekako bo na glavni odbor takoj po končani vojni šolo zopet otvoril in se že sedaj na to deluje, da se šola popolni in izboljša.
4.	Zalaganje poučnih kmetijskih knjig in spisov jc samoobsebi umevno v sedanjih razmerah zaostalo, kajti sedanja doba za pouk o naprednem kmetijstvu ni posebno prikladna in tudi kmetijski strokovnjaki, ki morejo take knjige spisovati, so sedaj z drugim delom preobloženi. Od zadnjega občnega zbora sem, je izšel samo en nov zvezek družbene »Kmetijske knjižice«, in sicer »Soseda Razumnika konjereja«. Poleg teh knjig izdaja glavni odbor kratke spise z naslovom »Gospodarska navodila«, ki vsebujejo poučno tvarino o važnih gospodarskih vprašanjih. Od zadnjega občnega zbora sem je glavni odbor izdal šest novih »Gospodarskih navodil«, katerih jc sedaj 53, med njimi že mnogo v drugem in tret-
jem ponatisu. Mnogo teh navodil je popolnoma pošlo in je nujna potreba preskrbeti novih izdaj.
5.	Kmetijski knjigovodstve-n i u ra d, ki ga je družba 1. 1912, ustanovila, je vsled vojske moral prenehati delovati, dasi bi ravno sedaj med vojno v zaščito kmetovalcev pri obtoženju zaradi •aavijanja cen mogel jako veliko koristiti. Pri prehodu iz vojnega v mirovno gospodarstvo bo pa ta urad posebno važen po-stal;ker edina prava kmetijska konzumna statistika more dati podlago za pravilno in pravično presojanje dobičkonosnosti kmetijstva, katerega bo kot poglavitni temelj produkcije vsestransko sčistiti, kajti dolgo let po vojni postanejo kmetijske produkcijske razmere iste kakor sedaj in se utegnejo v marsikaterem pogledu še celo poslabšati. Iz tega vzroka mora biti ena glavnih družbenih nalog, kakor hitro se zopet vrnejo normalne razmere, takoj oživiti delovanje kmetijskega knjigovodstve-nega urada, in sicer na širši podlagi, kakor je bilo nred vojno.
6.	Družbeno glasilo »Kmetovalec« je završilo z 1. 1916. svoj 33. letnik. Naklada družbenega glasila se je v prošlem letu močno povečala. Odkar traja vojna, je v listu posebni oddelek za vse naredbe, ki posegajo v delovanje kmetovalcev, ki jih morajo poznati, če naj ne pridejo v neljube zadrege in vse naredbe se redno objavljajo v listu pod naslovom »Vojne naredbe«. Če družbeno glasilo ni tako obširno kakor pred vojno, je vendar njegova vsebina prilagodena sedanjim razmeram in da je ta vsebina prava, so dokaz mnogobrojno dohajajoča priznanja od strani preprostih kmetovalcev, kakršnih pred vojno družba ni bila vajena. Taka priznanja so pač najblagodejnejše zadoščenje družbi.
7.	Priskrbovanje kmetijskih potrebščin družbenim udom se je tudi od zadnjega rednega občnega zbora zn?fno razširilo, dasi na eni strani mnogo teh potrebščin, kakor n. pr. umetnih gnojil, ni mogoče v toliki množini dobiti, kakor bi jih družbeni udie radi imeli, a na drugi strani se je v teh časih clružba po možnosti pobriga'a, da so udje dobivali potom družbe ko'ikor mogoče veliko semenskega blaga, ki je sedaj izredne važnosti. Da ne tratim časa in gosnode za-stoDnike podružnic ne mučim s števili, ne popišem podrobno družbenega blagovnega orometa ter le navedem, da je družba 1. 1916. oreskrbela 27.947 strankam razn;h notrebščin z drevjem, s stroji in z orodjem vred okrog 376 vagonov ter je to Mago oddala v 38.303 pošiljatvah. Vsega blagovnega prometa ie bilo, če se računi, da ie družba blizu 376 vagonov gospodarskih potrebščin za svoie ude nakupila in ravnotoliko oddala, nad 750 vagonov.
Glasom današnjemu občnemu zboru predloženega računskega zaključka je imela družba v 1. 1916. dobrih 351 •'. miljonov denarnega prometa, v 1. 1915. slabili 17 miljonov in v 1. 1914. dobrih 10 miljonov kron denarnega prometa. Iz teh števil jasno sledi ogromno družbeno delovanje in njen izredno hitri razvoj, ki bodi dokaz, da glavni odbor pri svojem delovanju ni zamudil nobene prilike kranjskemu kmetijstvu pomagati kjerkoli je bilo mogoče.
Kmetijsko rasli 11 s t v o jc glavni odbor pospeševal z dobavo dobrega semena in v zadnjem času zlasti z dobavo semenskega žita. Priskrbovanje semenskega žita pa ni lehko in samoobsebi umevno se je doživela marsikatera prevara, kajti vsled zanemarjenja umnega rastlinstva v deželi, se jc v prejšnjih časih pridobilo veliko premalo izkušenj in zalo se je v sili in v naglici moralo kupiti tudi semensko žito, čegar uspevanje v deželi ni bilo zajamčeno. Šc dolgo let po vojni ostanejo sedanje razmere in zato bo morala družba z vsemi silami bolic ncilovati to
panogo kmetijstva in zlasti izbiro semenskega žita postaviti v deželi na pravo znanstveno podlago. Sedanja vojna je namreč prav očitno pokazala, cla smo glede kmetijskega rastlinstva še v marsičem zaostali smo mnogokrat na napačni poti, oziroma se je marsikaj zamudilo, ker smo bili prisiljeni veliko preveč slediti modernemu večkrat pretiranemu klicu po zboljšanju živinoreje, dasi je ta kmetijska panoga popolnoma zavisna od kakovosti rastlinstva in je neoporečna resnica, da se kakovost živinoreje vedno zrcali v kakovosti poljedelstva. Pribita je resnica, da se dohodek iz poljedelstva pri nas na Kranjskem da podvojiti in to storiti nc zahteva sam družbeni poklic delovati za tehniški napredek kmetijstva v deželi, ampak kruta potreba, ki nas bo še dolgo časa silHa kolikor mogoče veliko kruha in sploh živil v deželi sami pridelali.
V i n s t v o je družba pospeševala s poučnimi spisi v »Kmetovalcu«, ki so skoraj izključno iz peresa c. kr. vinarskega nadzornika Bohuslava Skalickega. Večina teh poučnih vinarskih spisov se je tikalo zatiranja trsnih škodljivcev 7. novimi sredstvi, ki se jih jc moralo pričeti rabiti namesto starih, preskušenih in dobro nčinkujočih sredstev, ki jih pa seveda ni ali premalo. V tem pogledu je bilo delovanje naše družbe po zaslugi g. Skalickega naravnost iz-gledno, saj so ga v drugih deželah posnemali. Namesto žvepla se je vpeljal kalijev hipermanganat, oziroma letos natrijev tio-sulfat. Da se je hranilo na silno dragi mo-clri galici, se je priporočalo jo rabiti v zvezi z galunom, oziroma z žveplenokislo glino, kar je našim vinogradnikom prihranilo več stotisoč kron. Na ureditev oddaje modre galice za škropljenje trt proti pevono-spori je lahko naša družba naravnost ponosna, kajti nikjer v Avstriji niso imeli vi-nogradiiiki dovolj zgodaj in toliko modre galice, kakor na Kranjskem. Preden je družba doznala za državno akcijo glede modre galice, je že v jeseni 1. 1915. kupila na Švedskem zadostno množino modre galice, ki je bila seveda precej draga in ki je prišla v Ljubljano že vsa do meseca aprila 1916. Med tem časom jc tudi kmetijsko ministrstvo poskrbelo za cenejšo modro galico, ki jc pa večinoma zelo pozno aH sploh prepozno došla in kmetijska družba jc mogla s svojo švedsko modro galico pravočasno nadomestiti državno modro grlico. Državne modre galico seveda ni bilo dovolj in primanjkljaj so lahko kranjski vinogradniki pokrili z dražjo švedsko modro galico. Nekaj švedske modre galice je družba oddala tudi svojim udom na Štajerskem in Primorskem ter jc ostanek lahko z dobičkom oddala na Hrvatsko in Ogrsko ter se je ta dobiček porabil v pokritje izgube na Kranjskem. Za letošnje leto je kmetijsko ministrstvo odkazalo za Kranjsko dovolj modre galice in ker je družba takoj založila vso kupno ceno, je kranjska dežela prva dobila vso obljubljeno galico ter je družba razdelitev te galice tako uredila, da jc bila že koncem marca t. 1. v toliki množini v rokah vseh vinogradnikov, kolikor so jo naročili. Tako imajo sedaj vinogradniki pravočasno toliko modre galice, kolikor je letos potrebujejo. Kmetijska družba se jc z vso silo zoperstavila nameri, uveljaviti na Kranjskem maksimalno ceno za vino enako kakor na Primorskem in Tirolskem, vsled česar so kranjski vinogradniki za svoj vinski pridelek izkupili nekaj milijonov kron več, kakor če bi obveljale predlagane maksimalne cene, podobne onim nizkim, ki veljajo za Primorsko in Tirolsko. Istotako sc je kmetijska družba z vso silo zavzela proti zasledovanju vinogradnikov po cesarski naredbi z dne 21. avgusta 1916, v kolikor jc bilo to zasledovanje na podla gi utemeljcnh strokovnih računov neupravičeno.
Sadjarstvo jc družba pospeševala enako kakor druga leta, v prvi vrsti 5 tem,
da je sama oddala veliko tisoč visokodebel-natih dreves iz svoje drevesnice in enako so storile tudi vse tiste podružnice, ki imajo svojo drevesnico. Vprašanje glede družbene drevesnice se bo pa moralo na en ali drug način kmalu rešiti.
Pospeševanje živinoreje, in sicer govedoreje, prašičereje in konjereje se v tem času, za katerega velja to poročilo, ni moglo več tako vršiti kakor ob času pred vojno, bodisi, ker so tozadevne podpore docela aH deloma izostale, bodisi, ker se sedaj med vojno ne gre toliko za izboljšanje kakovosti živinoreje, kolikor za ohranitev zadostnega števila živine. Kjer se je pokazala le kaka prilika družbi sodelovati ali vmes poseči, je vsikdar po možnosti ščitila koristi našega kmetijstva. Zlasti se je zavzemala za primernejše cene živini, ki so bile uradno dokaj nižje uveljavljene, kakor v sosednjih kronovinah in je storila vse korake, da se ni preveč sena in krme vzelo iz dežele. Če se ni takoj in vselej dalo tisto doseči, kar so želeli naši živinorejci, ni bilo temu krivo ne dovolj ostro nastopanje družbe in drugih merodajnih činiteljev, zlasti deželnega odbora/ ampak krive so bile druge okoliščine in dejstvo, da je tudi kmetijska družba morala stati na stališču, da gre preskrba armade pred vsem drugim. Od dobrega stanja armade je v prvi vrsti zavisna njena zmagovitost; tega kmetijska družba pri vseh svojih nastopih v korist kmetijstva ni smela nikdar prezreti in ta patriotična dolžnost kmetovalcev, preskrb-ljevati armado z vsemi potrebščinami, mora stati na prvem mestu, čc so vsledtega tudi ovirani v svojem rednem gospodarstvu.
Razentega, kar sem doslej imel čast navesti o družbenem delovanju, je omeniti tudi izdelovanje statistike o letini, ki prizadene družbeni pisarni izredno veliko dela. Dasi je odnekdaj veljala družbena statistika o kranjski letini kot vzorna, vendar ni bila taka, kakor bi morala biti, kajti z malenkostnimi sredstvi, ki jih je družba v to svrho dobila od države, je bilo izključeno kaj boljšega sestaviti. Kmetijska družba je skozi leta in leta opozarjala kmetijsko ministrstvo na nedostatke pri sestavi te statistike, stavila je svoje predloge, katerih izvršitev bi seveda stala precejšnje vsote. Da bi ta denar ne bil zavržen, spri-čujejo sedanje razmere, ki so ob ureditvi prehranitve prebivalstva pokazale, da je statistika o letini ne le pri nas na Kranjskem nedostatna, ampak veliko bolj še v drugih deželah. Celo v Nemčiji, kjer imajo tozadevno vse veliko bolje urejeno, kakor pri nas v Avstriji, se je končno izkazalo, da so se samo pri pridelku na žitu zmotili za 10 milijonov meterskih stotov. Upajmo, da bodo izkušnje sedanje vojne povzročile zanesljivejše sestavljene statistike o letini, saj taka ni le važna ob takih razmerah kakor so sedanje, ampak važna je tudi v mirnih časih za presojo rentabilitete in davčne moči kmetijskega stanu.
Izredno veliko je bilo družbeno sodelovanje v prid kmetijstva pri raznih nared-bah, k: so izšle vsled sedanjih vojnih raz-me< in katerih velik-* '- t čina globoko posega v kmetijski obrat. Tozadevno je družba porabila vsako priliko v prid naših kmetovalcev. V to svrho je vložila nebroj utemeljenih in deloma zelo ostrih vlog, ki so se tikale zakona o dajatvah za vojno, določevanja maksimalnih cen za kmetijske pridelke in izdelke, zasledovanja kmetovalcev zaradi domnevnega zahtevanja čezmernih cen za njih pridelke itd. Podrobnosti o teh vlogah ne gre navajati, ker javno ni mogoče in dovoljeno o njih govoriti, vendar so udje naše družbe in istotako vsi kranjski kmetovalci lahko prepričani,. da je družba kot popolnoma nezavisna zastopnica interesov kranjskega kmetijstva neustrašeno vsikdar zastopala koristi kmet-skega stanu, ne da bi bila pri tem pozabila na upravičene zahteve in želje drugih slojev prebivalstva in še manj na dolžnosti kmetovalca napram državi, ki ima v teh izjemnih časih pravico do izjemnih naredb in zahtevati patriotično požrtvovalnost vseh slojev, torej tudi kmetijskega.
Kakor si kmetijska družba ni pustila vzeti pravice do upravičene kritike, kjer je bila umestna, ravnotako je pa vedno poživljala kmetovalce na požrtvovalnost ter domoljubno delovanje ter je zlasti z vsemi silami delala, da se je naše kmetsko prebivalstvo pridno udeleževalo podpisovanja prepotrebnega vojnega posojila. Kmetijska družba je pa sama iz svojih sredstev, oziroma iz družbenega pokojninskega zaklada, podpisala nad 100.000 K vojnega posojila. V svojem patriotičnem duhu pa družba tudi ni pozabila onih, ki se neposredno z neprestano opasnostjo za svoje življenje borijo za našo državo, in je tako n. pr. v zadnjem Božiču poslala za moštvo onih sedem polkov in bataljonov, ki so sestavljeni iz sinov naše dežele, po 500 K, t. j. skupaj :500 K kot božično darilo.
Slavni občni zbor! Živimo v času največje človeške borbe, ki jo pozna svetovna zgodovina, smo priča največjih zgodovinskih dogodkov, ki prineso celemu svetu velike politične in šc za dolgo dobo let velikanske gospodarske izoremembe. Že se
kažejo znaki zarje bodočega miru, ki ga pa bržkone ne sklenejo državniki po svoji volji, ampak po volji narodov, katerih demokratsko mišljenje stopa od dne do dne z vedno bolj nepremagljivo silo v ospredje. Danes je skoraj cel kulturni svet zapleten v svetovno vojsko, ki preti uničiti kulturno delo stoletij, da tisočletij, in zgodovina nas uči, da so pri takih preobratih bila zmago-nosna vsikdar demokratska načela, kajti ona so tista, ki so ustvarila ves napredek. Zaupanje v zmago teh načel nam daje upanje na skorajšnji mir.
V tem zgodovinsko tako pomenljivem času ni prezreti letošnjega zgodovinskega leta naše družbe, ki bodočega meseca oktobra t. 1. završi stopetdesetletnico svojega obstanka. Slavlja stopetdesetletnice sicer družba ob času vojne nc more vršiti in je zato odloženo na primernejši čas. Pomenljivo pa je, da tvorijo mejnike v zgodovini naše družbe razne vojne in da so ravno demokratska načela silno vplivala na družbo, oziroma na njen razvoj, ki tudi ni bil vsikdar brez boja. Po končani sedemletni vojski, ki je ze takrat pokazala veliko važnost boljšega in izdatnejšega pospeševanja kmetijskega pridelovanja za državo, je cesarica Marija Terezija leta 1767. ukazala ustanoviti v Ljubljani »Družbo poljedelstva in koristnih umetnosti na Kranjskem«. Kakor stare družbene listine spričujejo, ni bila ta družba posebno priljubljena pri deželnih stanovih, kajti ravno takrat se je šlo za osvoboditev kmeta iz sramotnega jarma podložništva, katero osvobojenjc so bistre glave v odboru društva podpirale. Duh, ki je povzročil francosko revolucijo, se je jel kazati tudi na Kranjskem. Kmetijska družba je takrat skozi dve leti, t. j. v letih 1775. in 1767. izdajala svoje glasilo »Tedenski Glasnik« v nemškem jeziku z imenom »Der vvochentlicbe Kundschafter«. Urednik mu je bil veleučeni družbeni kancler, in sicer Francoz prof. Baltazar Hacquet, ki je v tem listu odkrito in prikrito pobijal takratna zastarela načela. Ob strani so mu stali razni veleučeni možje naše dežele, katerih imena ostanejo zapisana v zgodovini naše dežele. Da je nadaljno izhajanje lista prenehalo že po dveh letih, niso bile krive gmotne razmere, ampak vpliv takratnega ustroja države, ki je vedel zadušiti vsako demokratsko gibanje. Ta sovražni vpliv je bil tudi vzrok, da je temu gibanju neprijazna vlada takratno družbo poljedelstva pod vladno zaščito razpustila, odtegnile so se ji državne in druge podpore iz javnih zakladov s pretvezo, da družba zbira glavnico, namesto da bi porabljala denarna sredstva v svoje smotre. Njeno premoženje se je zaseglo in bogata ter veliko vredna knjižnica se je pa izročila ljubljanski lice-jalni knjižnici. Pač se je milostno pripustilo družbi naprej delovati, če se najdejo možje, ki hočejo brez podpor iz javnih zakladov z dobrimi sveti in zgledi kmetijstvo pospeševati. Iz ohranjenih starih listin izhaja, da je družba res kot zasebno društvo še naprej životarila in to celo za časa francoske okupacije, saj je v listinah najti, da je družba takrat imela svojo pisarno v palači francoskega guvernerja, t. j. v sedanji škofijski palači in se je pogajala s francosko vlado, zastran ljubljanskega botaniškega vrta, ki je še danes pravzaprav lastnina naše družbe. Po odhodu Francozov in po končani vojni z njimi, so zopet vnovič jeli spoznavati veliko važnost kmetijstva, zato je ccsar Franc I. z ustanovno listino z dne 16. septembra 1. 1814. dal nanovo naši družbi uradni značaj s pravili in predpravica-tni, ki jih ima še danes in vrnilo se ji je svoječasno zaseženo premoženje, kolikor ga je še bilo. Pribito torej stoji, da naša družba ni, enako drugim, nikdar prenehala delovati in zato sme letos popolnoma upravičeno proslavljat stopetdesetletnico svojega obstanka in neprestanega delovanja. Koncem prve polovice prejšnjega stoletja je zopet pričelo demokratsko gibanje, narodi so se pričeli prebujati in 1. 1843. je naša družba dobila pravico izdajati »Kmetijske in rokodelske Novice« v slovenskem jeziku in to po prizadevanju in dobrohotnosti svo jega nepozabnega pokrovitelja, ljudskega princa, nadvojvode Ivana. Izdajanje »Novic« ni le velevažen zgodovinski dogodek za naš narod, ampak tudi važen zgodovinski mejnik za našo družbo, ki je šele z »Novicami«, izdajanimi v domačem jeziku, pričela dobivati pravi stik s kmetovalci. Od takrat naprej se je družba vedno bolj razvijala, pravila so se preurejevala razmeram primerno, namesto »Novic«, ki so postajale vedno bolj politični list, je stopil kot družbeno uradno glasilo 1. 1884. strogo strokovni list »Kmetovalec« in končno je dobila sedanja c. kr. kmetijska družba kranjska z zadnjimi novimi pravili popolnoma demokratični ustroj ter je postala prava strokovna zastopnica kmetijskega stanu na Kranjskem.
Sedčinje vplivno gibanje demokratske misli, ki prepaja ogromno večino pripadnikov vseh kulturnih narodov, in ki se ne da več prezirati, sicer navidezno izvira iz delavskih slojev, ki so si znali s svojo iz-borno organizacijo pridobiti prvenstvo pri tem gibanju, a v duhu in v srcu je bil in ie moral biti kmetski stan od vsctfa pričet-
ka edinole demokratski in kot tak bo ostal
steber vsake države in prav posebno naše stare, slavne Avstrije. Posledic sedanje grozne svetovne vojske se še malokdo zaveda; nastalo bo občno propadanje blagostanja, toda na nastalih razvalinah bo zgraditi novo in večje blagostanje. Angleški na-rodno-gospodarski pisatelj William Petty, je svoječasno zapisal preresnične besede: »Narava je mati, delo je oče bogastva.« Kmet je tisti, ki naravo, t. j. grudo s svojim delom obvlada in zato je on tisti sloj prebivalstva, ki bo po končani vojni obenem kot mati in oče ustvarjal v najznatnejši meri novo blagostanje. Ne bo zatemnila slava vojskovodij in junakov sedanje vojske, toda veliko večje število junakov stavi v sedanjo orjaško borbo kmetijski stan, ki se v zaledju, sicer tiho in potrpežljivo bori v potu svojega obraza s plugom za domovino in ki se bo po končani vojni moral še z večjim naporom naprej boriti, da nam vojna ne prinese samo zmage z orožjem, ampak tudi gospodarsko zmago, ki naj se zrcali v bodočem blagostanju. Prvi delavec-trpin, ki je bil pognan iz raja z božjo zapovedjo »V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh!« je bil kmetovalec, ki je večinoma in tudi pri nas prišel v podložništvo. Toda prišel je Krist, ki je odrešil človeštvo; njegovi nauki, ki tvorijo našo vero, so zgolj demokratskega duha, zaradi katerih je moral na križu umreti, a s prodiranjem krščanske vere je vendarle razbunil cel svet, njegovi nauki z nepremagljivo, nadnaravno silo učinkujejo in so končno tudi odrešili kmeta iz jerobstva, v katerega je zašel. Sveti križ je tedaj tudi znamenje odrešenja iz jarma kmetskega podložništva. Sovraštvo je med največjimi grehi, zato sedaj toliko trpimo, ker se nismo ravnali po Gospodovi zapovedi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« Edinole v duhu Kristusovih naukov pridemo do toliko zaželjenega blagodejnega miru in temu sledečemu zopetnemu blagostanju, pri katerem bo odločilnega pomena obdelovalec grude in nositelj najtežjega delavskega bremena: kmet. Od kmeta obdelovana gruda rodi po naravnih zakonih, ki jih je Bog dal svetu; te spoznavati ter umno in uspešno kmetovati ter tako novo bogastvo kupičiti, bo naloga umnega pospeševanja tehniškega kmetijstva, katero naša družba odnekdaj vrši. Ogromne so naloge, ki čakajo po sklenjenem miru našega kmeta, in enake so tudi naloge, ki čakajo v najbližji bodočnosti našo družbo. Zavedajo naj se kmetovalci svojega nadvse važnega poklica, kakor se bo vsikdar zavedala c. kr. kmetij, družba kranjska svojega, ki danes zboruje kot svobodna zastopnica kmetijskega stanu v prostorih hiše deželnih stanov kranjske dežele, kajti ravno v tej dvorani, v kateri danes v teh zgodovinsko pomembnih časih zborujemo, so podlegle nenaravne predpravice in je prišla vsaj deloma do veljave suvereniteta naroda pod okriljem slavne vladarske habsburške hiše!
Ko je ces, svetnik Pire končal svoje poročilo, je sledilo odobravajoče ploskanje. Za tem je dr. Lampe pojasnjeval, da Kmetijska družba ni delovala samo na-vznotraj in samo v deželi, marveč se je po svojem preudarku udeleževala perijodič-nih konferenc predsednikov kmetijskih družb in deželnih kulturnih svetov na Dunaju, ki so se vršile ob raznih važnih prilikah, kadar je bilo treba nastopiti za kmetijske koristi. Poljedelsko ministrstvo pošilja k tem konferencam svoje referente. Kot zastopniku c. kr. kmetijske družbe mu je bilo omogočeno priti v razne centralne zastope. Tudi v posvetu za prehrano se je udeleževal vseh posvetovanj. V slednjem posvetu je 88 članov in od teh komaj ena tretjina zastopnikov kmetijstva. Seje so zaupne in iz teh ne more poročati, pač pa omeni, cla ustroj tega posveta kmetijskim zastopnikom ni posvečen in da so takoj ob sestavi zahtevali njega preosno-ve. Zastopniki kmečkih koristi so ustanovili svoj klub, v katerem se vselej dogovore o enakem nastopanju. Po teh kratkih izvajanjih je otvoril debato, h kateri se je kot prvi oglasil državni poslanec Demšar iz Selc. Ta je v svojem govoru odvračal mnenje o »izvrstnih financielnih razmerah«, v katerih se kmet nahaja. Predlaga splošno politično debato o stanju kmetov. — Dr. Lampe izjavi, da politične debate ne more dopustiti, ker je družba nepolitična, Za to je mesto v državnem zboru. Gosp. govornik naj tam kot poslanec stavi za kmetijstvo koristne predloge, za kar mu bo Kmetijska družba rada na uslugo s svojim bogatim materialom. — Podpredsednik gospod prelat Kalan zahteva, sklicujoč se na § 14., društvenih pravil, da se konstatira, da je občen zbor sklepčen in aH so navzoči opravičeni glasovati, Se konstatira iz zapisnika, da je zastopana 101 podružnica in so navzoči delegati opravičeni glasovati. — Delegat Tavčar graja dosedanjo nespametno politiko o cenah za kmetijske pridelke ter primerja ceno za 100 kg krompirja in ceno, ki jo je vojaštvo plačevalo za korenje. Krompir mora kmet dali po 9 kron, voja-
štvo plača korenje po 24 kron. Spričo takih razmer je bilo mogoče, da se je razvila razna nedovoljena trgovina. Kmeta so naučili skrivati svoje pridelke. Konča, da naj bi bile cene take, da bi kmeta zadovoljile in ga ne silile skrivati. — G. Ludovik Baje protestira proti pozdravu Zadružne centrale, proti temu, da je centrala zborovala v hiši Kmetijske družbe in da je »Kmetovalec« njeno glasilo. (Glasen hrup. Klici: To ne spada sem!)
Dr. Lampe potrdi, da je Zadružna centrala res imela svoj ustanovni občni zbor v prostorih Kmetijske družbe na lastno prošnjo. Čisto prav je, da kmetijske organizacije prijateljsko sodelujejo in je le koristno, ako glasilo Kmetijske družbe prinaša tudi oglase kmetijskega zadružništva, (Odobravanje.)
Kanonik poslanec Lavrenčič pripomni: »Ustanovitev Zadružne centrale je bila sklenjena na podlagi soglasnega sklepa deželnega zbora iz leta 1911. Naglašam soglasnega.«
K 3. točki dnevnega reda je bil predložen in odobren račun za leto 1916 in proračun za leto 1918. Številke kažejo napredovanje družbe. Poleg močnega pokojninskega zaklada si je v teku obstoja premoženje ugodno pomnožila. Promet v preteklem letu je znašal nad 35 milijonov K.
Kot 4. točka dnevnega reda je bila napovedana volitev predsednika za bodočo triletno poslovno dobo. Odbornik, poslanec Piber predlaga izvolitev dr. Lampeta, ker je ta po smrti Povšetovi izvrstno vodil družbo. Za kmetijstvo se živo zanima in ga v raznih zastopih tudi iz« vrstno zastopa, zato meni, da govori iz src vseh, ako predlaga njegovo izvolitev. Izvolitev se izvrši potom vsklika z vsemi proti dvema glasovoma.
K 5. in 6. točki glede izvolitve novega, podpredsednika in novih udov glavnega odbora, ki jim je potekla triletna poslovna doba, predlaga za izvolitev na predsedniško mesto poslanca in župana A. Zurca iz Kandije, za ude glavnega odbora pa Iv, Hočevar, posestnika v Strugah, dosedanjega uda Fr. Isteniča, posestnika v Gor« Logatcu, Ant. Cerar, župana v Moravčah, I. Vehovca, poslanca in posestnika v Žužemberku in barona Friderika Rechbacha, veleposestnika v Kumbergu. Omenja, da sta dve mesti postali prosti vsled tega, ker sta se dosedanja uda, ravnatelj Kmetijske šole na Grmu Viljem Rohrman in Bartol odpovedala prostovoljno, da bi moglo biti močneje zastopano kranjsko ve-leposestvo in kmetijstvo. Oba st akot ve-ščaka itak vedno na razpolago udom s svojim sodelovanjem. Vsi predlagani sQ bili soglasno izvoljeni.
Predlog glavnega odbora za stalno nastavljenje treh uradnikov, ki služijo pri družbi že deset let, in pa predlog glede ustanovne liste, na podlagi katere bi se posebej upravljal pokojninski zaklad druž-binih uslužbencev, sta bila soglasno sprejeta in odobrena.
Od predlogov podružnic in samostojnih predlogov delegatov je omeniti sledeče: Novomeška podružnica predlaga* da bi glavni odbor deloval na to, da bi vinogradniki pravočasno dobili dovolj sladkorja za napravo petijota. Poroča delegat Vovko. Toplo podpira predlog župan B a-j u k iz Belekrajine. Od iste podružnice je bil podan predlog za skrb, da bi se dobilo žvepla za žvepljanje sodov. Poročevalec Skalicky. Predlogi neke dolenjske podružnice vsled njih vsebine niso smeli biti javno obravnavani z ozirom na sedanje čase in je glavni odbor izrekel, da bo na pred" loge odgovorilo tajništvo pismenim potom kakor tudi vse potrebno ukrenilo, da se nit razne nedostatke opozore merodajne oblasti. Delegat Bohte iz Zastare pri Črnomlju je poročal o težavah in neprilikah, ki s« pojavljajo vsled pomanjkanja petroleja. Delegat Bore je pozival družbo, naj vse potrebno ukrene in opozori oblasti zaradi rekvizicije krav in prisilno zahtevanje pa-
Sesto vojno posojilo.
0
S
«
o a
o
ss >
o
M
1»
«
M)
Kdo Di se obotavljal, pomagali z imetjem, ako tisoči s smrtio izpolnjujejo težko dolžnost?
Rlh. S c h a u k a 1.
(D
<r>
<
S, s o
■a o
V)
S,
C
o
Šesto vojno posojilo.
še od strani vojaštva in okrajnih političnih oblasti. Zaradi ureditve ccn sc jc oglašal delegat Majdič. Belokranjski deiegatje so poživljali družbo, naj pri vladi izposluje dovoljenje za zopetno vpeljavo scmnjev, delegat Baicc je prosil družbo pojasnila, ako vlada res misli jeseni takoj rekvirirati poljske pridelke. Na stavljene predloge so odgovarjali dr. Lampe, ces. svetnik Pire, deloma Skalicky, radi semnjev, rekvizicij in statistike je splošno pojasnjeval vladni svetnik pl. Delela. S tem je bil ob 1. uri popoldne dnevni reci izčrpan, nakar je predsednik s pozdravom na cesarja zaključil zasedanje.
Francoski minlslrslcl premik o zadnji olenZiVi, o ruski revo.ociji in o travnem vprašamo.
Pariz, 23, maja. (K. u.) Zbornica je zelo močno zasedena, ko prično razpravljati o 40 vloženih interpelacijah.
Napake pri zadnji ofenzivi.
Z ozirom na interpelacije o zadnji ofenzivi je izjavil ministrski predsednik Ribot: Kar se je od ofenzive upalo, je bilo pretirano. V izvedbi so se storile napake, a uspehov ne precenjujmo in ne pod-cenjujmo. Vlada je smatrala za potrebno kazni in je izvedla izpremembe v višjem poveljstvu, da odstrani vse, kar ni v zvezi z vojaškimi ukrepi. Vojni minister sodeluje z armadnim odsekom. Zbornico prosim, naj počaka z razpravo o tej interpelaciji, dokler nc bo odsek končal svojega dela,
O ruski revoluciji in o nastopu Združenih držav.
Ribot je prosil, naj se razprava o interpelacijah Renaudela in Mairata o ruski revoluciji in o nastopu Združenih držav v vojsko še počaka, ker je povabila ruska vlada francosko na razgovor, Umevamo težave, na katere je zadela ruska vlada, katero sestavljajo ugledni in hrabri možje. Ti srčni možje so podali izjave, ki nas popolnoma zadovoljujejo, ker nameravajo pred vsem uvesti v armadi najstrožjo disciplino. Ruski zunanji minister je točno označil sofizem, s katerim Nemčija zlorablja formulo »brez aneksij in brez odškodnin«. (Splošno pritrjevanje, ki se ponavlja.) Nemčija je hotela vojsko. Zahtevali bomo povračilo; ne bo šlo za aneksije, marveč za pravico in za pravičnost. Mir brez odškodnine škode Rusija ne bo rekla, a ne bo šlo za vojne odškodnine, ki se nalagajo kot kazni, (Splošno pritrjevanje, posebno pri socialistih.)
Gre za pokoro, za čin pravice. Cel svet bo tvoril sodni dvor. Nek ruski general je upravičeno rekel, da je smešno staviti gotove predloge o miru brez osvojitev, ko imajo Nemci še zasedene dele Francije, Rusije, Belgije in Srbije. Boja ne nameravamo nadaljevati v duhu osvojitev in prilastitev, marveč da zopet vzamemo, kar je bilo naše. Ponavljam: Francija noče nobenega narocla zatirati, niti narodov svojih sovražnikov ter priznava svobodo vseh narodov, Francija na dan zmage ne bo klicala po maščevanju, morveč po pravici. (Pritrjevanje pri socialistih.) Gre pred vsem za to, da se doseže trajen mir. Mora vojske nas tlači že predolgo. Vojaški despotizem moramo zato uničiti. Tisti dan, ko bo to uvidel nemški narod, se bo lažje' dosegel mir. To je, kar Rusi in mi vedno trdimo. Našim demokratom je pri srcu, da pride ruska vojska zopet v roke njenih voditeljev in da nastopi z ofenzivo, med tem ko se Združene države pripravljajo, da nam bodo poslale v nekaterih tednih svoje prve divizije, ki jim bodo sledile druge. Rusija naj, stori svojo dolžnost; ničesar se nam ne bo potem bali. Morebiti bodo prosili za mir, nc svetohlinsko kakor danes s hinavskimi in zavratnimi sredstvi, marveč odkrito in s pogoji, ki se strinjajo s častjo Francije. Če se nc bo prisililo za mir, ga bomo izsilili.
Odločne Ribolove izjave so izvedle na vseh klopeh največjo pozornost in viharno pritrjevanje tudi pri socialistih.
Po Riboiovem govoru je zbornica nadaljevala razpravo o interpelacijah glede na podmorsko vojsko.
Renaudel jc pritrdil, naj se razprava o njegovi interpelaciji glede na vojne smotre odgodi.
Zbornica je nato sklenila razpravljati o interpelacijah glede na namene vlade nasproti tistim Francozom, ki se nameravajo podati v Stockholm dne 1. junija, ko bodo tudi razpravljali o vojaški politiki.
" i ii Krasu
Po ki . . odmoru so prešli včeraj Opoldne, n i dan dvoletnice vojne napovedi, Lahi po besnem artiljerijskem ognju k splošnem naskoku infanterije. Boj moža proti možu se bije na celem Krasu. Lahi so popolnoma posneli angleško-francoski bojni sistem in poskušajo z napadi sedaj v tem, sedaj v drugem odseku. V laških vrstah. se bojujejo tudi Angleži, Francozi in jBelgijci. Posebno so pomnožili svoje top-
ništvo z najtežjimi angleškimi topovi. Laška publicistika stavi velike nade v to deseto laško ofenzivo, ki ima namen zlomiti avstrijski odporni železni zid in privesti Italijo do zmage Toda zelo lepo je delati račune brez krčmarja. Cilj laških napadov pri Plaveh, pri Gorici in na Krasu je Trst, Ta pa je še daleč,
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. maja. Uradno:
Včeraj je bilo ob Soči zopet mirno. Šele pozno zvečer je sovražnik, ki se je bil pripravil z metalci min, napadel naše jarke pred Gorico; s težkimi izgubami zanj smo ga vrgli.
Danes zjutraj so otvorili italijanski topovi in metalci min ogenj proti našim postojankam na Krasu. Topovska bitka se razvija do velike besnosti. Na Koroškem in na Tirolskem so se tu in tam močnejše bojevali.
Načelnik generalnega štaba,
AVSTRIJSKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Dunaj, 23. maja. Uradno:
Na Krasu se od opoldneva dalje bijejo boji pehote.
Drugi del vroče borbe.
Dunaj, 23. maja. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Kakor je bilo pričakovati, se zdi, da se hoče po miru včerajšnjega dne z današnjim pričeti drugi del vroče borbe. V odsekih, v katerih je doslej divjal glavni naval boja, je bilo v sovražnih vrstah tudi včeraj razmeroma mirno, izvzemši sovražnega napada vzhodno od Gorice, ki je bil krepko pripravljen z metalci min in ognjem, kljub temu pa s težkimi izgubami za sovražnika odbit. Nasprotno pa so bile naše patrulje kakor vedno pridno na delu, da so motile in vznemirjale sovražnika s krajevnimi podjetji. Pri tem delovanju so imele uspeh in so privedle ujetnike iz sovražnih vrst.
Na kraški planoti sovražna artiljerija in metalci min že od jutranje zore živahno obstreljujejo našo fronto; ogenj je vedno hujši. Naša artiljerija streljala enako, tako da postaja artiljerijska bitka na kraški planoti vedno ljutejša.
Italijansko uradno poročilo.
22. maja. Na tridentinski fronti je sovražnik kljub porazu zadnjih dni nadaljeval različne ofenzivne operacije z namenom, da bi nas odvrnil. Ali njegovi napori, da bi italijansko vojno vodstvo odvrnil od ciljev, ki si jih je postavilo, so zaman. V noči od 20. na 21, t, m. so bili silno presenetljivi napadi proti našim izpostavljenim črtani na Col Cavento (Adamello), pri mostu Plubega (Chiese) in v dolini Giu-mella (Ponale) z našim ognjem odbiti. Med Gardskim jezerom in Adižo je sovražnik po intenzivni in daljši artiljerijski pripravi vseh kalibrov napadel postojanke na Dosso Alto (jugozapadno od gore Loppio) in na Zugni. Naskakovalci so bili s težkimi izgubami odbiti. Drugi tekom včerajšnjega dne v dolini Posina, na Asiaški planoti in v Karniji proti našim postojankam v dolini Piccolo poskušeni mali napadi so se vsi izjalovili.
Na fronti Julijskih planin, v severnem odseku Gorice se je artiljerijski dvoboj, ki je bil že včeraj zjutraj živahen, proti večeru ojačil, ne da bi sledile pehotne akcije. Utrdili smo zasedeno višino na točki 364 vzhodno od Plavi, kjer smo se polastili 1 topa in 30 ujetnikov. Vzhodno od Gorice je sovražnik trdovratno poskušal, da bi nas pregnal z višine točke 126 (južno od Grčine). V noči od 20. na 21. t, m. je naše letalo obstreljevalo zadnje sovražne zvezne črte pri Vogrskem v Vipavski dolini in se nato vrnilo.
Angleži, Francozi, Belgijci, Srbi in Portugalci na italijanski ironii.
Curih, 23. maja. Nevtralni dopisniki na italijanski fronti soglašajo v tem, da višek bojev še ni dosežen. Italija trdno namerava topot izsiliti odločitev v pozitivnem ali negativnem smislu, zato zastavlja vedno nove množice čet. Neprestano dohaja tudi angleška težka artiljerija. Nadalje pričakujejo portugalskih in francoskih kolonijalnih pomožnih čet. Tudi srbske in belgijske čete se udeležujejo teh bojev, ki prekašajo vsa podjetja na tej fronti v dosedanji vojski. Cadorna je prisegel, da bo ob dveletnici vojne napovedi, to je dfnes, dosegel znaten uspeh.
Kaj bi rad Cadorna,
Ženeva, 23. maja, »Echo de Pa-;- piše: Končni cilj Cadornovega sunka ni nič ! manjši, kakor da si z napadi v gore v'u v. pravi prosto pot za osvojitev Trsta.
Skrbi,
Ženeva, 23. maja. »Matin« poroča z italijanske fronte o pozornost vzbujajočem ojačenju avstrijskega protipritiska na celi fronti. Odkrilo je treba predočiti možnost avstrijske protiofenzive.
Ameriška pomoč za Italijo,
Lugano, 23. maja. »Corriere della Sera* poroča iz Washingtona z dne 19. maja: Pogajanja med ministrom Arlotto in ameriško vlado zaradi rešitve resnetfa \pra-
šanja tonaže so dejansko kazala uspehe. Sklenilo se je, da bodo Italija, Francija in Rusija dobile pomoč, med tem ko bo Angleška ostala vezana sama nasa in bo poleg lega še pomagala zaveznikom. Pričakujejo, da se bo, ko bo sklenjen zakon o rekviziciji trgovskih ladij, takoj čutilo zboljšanje sedanjega pomanjkanja ladij, in sicer tudi za slučaj, če Ameriki ne bo mogoče dovoliti Italiji potrebnih 100.000 ton ladij, ki jih želi.
Anglija dobavlja Italiji strelivo.
Rotterdam, 23. maja. »Daily Telegr,« javlja: Od 1. aprila dalje so skoraj popolnoma izostale ameriške ladje s strelivom, Ker manjka v Italiji premoga, jc Anglija prevzela velik del izdelovanja streliva Za. Italijo,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 23. maja. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Pri Hulluchu in pri Bullecourtu smo odbili več angleških sunkov, ki jih je bil pripravil močan ogenj.
Bojna črta nemškega cesarje v i č a.
Ob Aisne in v Champagni so dopoldne s topovi le zmerno streljali.
Popoldne so Francozi nepričakovano pričeli močnejše streljati, nato so pričeli z visoke planote od Paissy do gosda La Vil-le-aux-Bois močno napadati; napade so do večera z veliko trdovratnostjo nadaljevali. V žilavem boju moža z možem in s krepkimi protisunki so držali bavarski, hano-verski, spodnješlezijski in poznanjski polki svoje postojanke proti več navalom in so sovražnika vrgli, Ljuti boji z ročnimi granatami v posameznih kosih jarkov so se nadaljevali tudi ponoči.
Sovražniku je zadal naš ogenj med umikanjem izdatne izgube.
Armada maršala Alberta Wurtemberškega.
Na lorenški bojni črti v Sundgau smo pregnali sovražne poizvedovalne oddelke.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
20. majnika ob 3. uri popoldne. V
Champagni je sovražna pehota napadala postojanke, ki smo jih bili osvojili včeraj severno gora Cornilet, Hclm in Teton. Sovražnika smo povsod odbili in mu zadali občutne izgube; dosegel ni ničesar. Dne 20. t. m. smo ujeli približno 1000 neranje-nih sovražnikov, med njimi 28 častnikov,
Položaj sporazuma neugoden.
Rotterdam, 23. maja. »Manchester Guardian« piše: Položaj front sporazuma politično ni zadovoljiv. Vojaško stojimo dobro, a vsi smo upali, da bomo s to glavno ofenzivo zmagali, na kar smo čakali že tri leta.
Tri ranljive točke Anglije.
Amsterdam, 23, maia. »Nineteenth Centurv« piše: Pričakujemo, da se bo kmalu vojska končala, ker trpi Anglija v pomanjkanju vojakov, živil in na delavskih nemirih. Vojni smotri sporazuma naj se revidirajo,
V Angliji stavka nad 300.000 delavcev.
Christianija, 23. maja. Norveški listi poročajo iz Londona, da stavka v angleških industrijskih mestih nad 300.000 delavcev. Zahtevajo več živeža.
z oslom mi
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 23. maja. Veliki glavni stan: S krepkim učinkujočim ognjem smo odgovarjali na ogenj ruskega topništva, ki se je bil v več odsekih zopet oživil.
Na macedonskem bojišču so se med viharjem in dežjem manj bojevali.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Bolgarsko uradno poročilo, Sofija, 23. maja. Uradno: Na fronti od Ohridskega jezera do jezera Puikovo običajni pehotni ogenj, ki ;e bil v ovinku Črne od časa do časa zelo močan. — Sovražni pehotni oddelek, ki je skušal vzhodno od Dobrcgapolja prodirati, smo z ognjem pregnali. Ob spodnji Strumi, posebno med jezeroma Putkovo in Tahino živahen artiljerijski ogenj.
Francosko balkansko poročilo. 21. majnika. Od časa do časa so streljali s topovi na celi bojni črti. Srbski in angleški letalci so uspešno metali bombe na sovražna skladišča.
No morin.
Zopet 70,200 ton ladjinega pros.' lepljenega. Berlin, 23. maja. Uradno: 1. Naši podmorski čolni po m	-
zemskem morju iznova oolopili večie ste- '
vilo parnikov in jadrnic s skupno vsebino 53.000 ton. Med njimi angleški transportni parnik čet »Transylvania« (14,315 ton), katerega so bili spremljali rušilci; neznan, popolnoma naložen 8000tonski pomik, ki je vozil v Italijo; neznan 5500tonski angleški parnik, ki je vozil ravno tja; dalje italijanski oborožen parnik »Alessandra« (8000 ton) z 11.000 tonami pšenice, namenjene Italiji; »Fcrrara« (3172 ton), najbrž s strelivom; angleški oboroženi parnik »Ka-rongu« (4665 ton), ki je vozil iz Neaplja \ Port Said.
2, Uspehi naših podmorskih čolnov na Atlantskem oceanu in na Severnem morju: Potopljeni so bili 4 parniki in pet jadrnic s 17,200 tonami.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
22.300 ton potopljenih.
Berlin, 23. maja. Uradno:
Novi uspehi podmorskih čolnov na Atlantskem morju: 22,300 ton.
Potopljeni so bili med drugim 3 veliki oboroženi parniki, past podmorskim čolnom v obliki 3000 tonskega velikega parka; katere poveljnika smo ujeli. Načelnik admiralnega štaba mornarice,
Tretjina norveške trgovinske mornarice uničena.
Kristianija, 23. maja. »Tidens Dagen« poroča, da je izgubila norveška mornarica med vojsko skupno 740.000 ton ladij: tretjino vse norveške mornarice.
Poročila iz Rusije.
Aleksejev o stanju ruske armade.
Petrograd, 22. maja. (Kor. ur.) Agentura: V glavnem stanu se je zbral prvi kongres zastopnikov častnikov armade in mornarice. V otvoritvenem govoru je opozarjal generalisimus delegate na vznemirjajoč klic: »Domvina je v nevarnosti!«, ki je za-donel zadnje dni. Izjavil je, da je ta klic upravičen, ker je vojna moč ruske armade res znatno padla, ker so častniki in vojaki sprti in ne zaupajo eden drugemu. Ruska armada, ki je bila včeraj še tako strašna, je danes usodno slaba in to nasproti strašnemu, vztrajnemu in močnemu sovražniku, ki sega s svojo lakomno roko po drugih deželah južne Rusije in ki sc ne zadovoljuje z že zasedenim ozemljem. Generalisimus je pozval zastopnike, naj ko se vrnejo k svojim polkom, store vse, da se bodo odpravili vsi spori v armadi, da se bo zopet obnovila disciplina, ki je v armadi izginila in da bodo častniki in vojaki v tesni slogi zopet lahko šli nasproti zmagam, brez katerih blagobit Rusije ni mogoča. Predsednik kongresa, polkovnik Novozicev, je odgovoril: Gospod generalisimus! Zagotovim Vam. vse bomo storili, kar bomo le mogli, da postane armade zopet močna za boj.
Vojni smotri delavskega iu vojaškega sveta--Zopet napetost med vlado in svetom,
Amsterdam, 23. maja. »Temps« javlja: Med vlado in delavskim in vojaškim svetom so postale razmere radi vojnih smotrov zopet napete. Delavski in vojaški svet si pridržuje pravico, da se loči od sporazuma, če ne bo pritrdil vojnim smotrom delavskega in vojaškega sveta.
Za okrepitev armade.
Petrograd, 23. maja. (Kor. ur.) Na splošnem posvetu socialnodemokraških strank, ki se nazivajo minimalisti, so sklenili: 1. Revolucijska demokracija mora z vsemi sredstvi pomagati, da bo ruska armada sposobna udariti in braniti koristi domovine proti vnanjim nevarnostim, ki ji groze, 2.) Pobratimstva vojakov ne morejo privesti, da bi se sklenil mir in sledi iz njih le hujskanje armade.
Pred novimi izgredi v Rusiji.
Curih, 22. maja. »Neue Ziiricher Ztg.« poroča o položaju v Rusiji: Zdi se, da se položaj za sporazum boljša, ker bodo socialisti ministri vpliv vlade med vojaki zvečali in omejili vojaško propagando najskrajnejše levice. Rusiji pa najbolj grozi anarhija na deželi in stavke v municijskih tvornicah. Če bo to še dlje trajalo, bodo izbruhnili še hujši nemiri, kakršni so bili meseca marca.
Kongres ruskih kmetov za mir.
Petrograd. (ICor. ur.) Zakasnelo. Delavski in vojaški svet javlja, da so sprejeli 2. t. m. na kongresu kmetov v Moskvi resolucijo, ki zahteva, naj se konča vojska s pravičnim mirom, ki prepušča vsem narodom možnost, da bodo odločevali r.-.mi o svoji usodi.
Francozi o Rusih,
Bern, 22. maja. Glede na novo rusko vlado je pisal »Journal«: Čeri posebnega miru so se izognili, a nova vlada mora popustiti svojo nedelavnost. Čc ne bodo osta-razmere nasproti svetu take, kakršne so bUe, predno so sc zedinili. »Radkal. piic: Ruski obzor je zelo temen. Vihar 5e lahko izpremeni v ciklon. Kakorkoli s<j presoja položaj, se mora reči, da je naloga vlade izredno težavna. Upa naj se, da bo mogla delati. Dredno bo bitka izifuhlierv«
Proti ruskim Judom.
Kodanj, 23, maja. (K. ur.) »Politiken« javlja iz Petrograda: Na kongresu vojaških odposlancev z bojne črte, ki zboruje zdaj v Petrogradu, je general Shalon, ki ni več aktiven, prebral sledeče pismo: Iz uradnega angleškega vira se poroča, da so zborovali 22, t. m. v Kodanju tajno ruski judje, ki bivajo na Danskem. Udeleženci so sklenili, da se bodo vrnili v Rusijo, kjer bodo v armadi nastopali proti vojski z Nemčijo. Vsi udeleženci so prijazni Nemcem. Delavski in vojaški svet je zahteval, naj povzročitelje tega zločinskega početja postavijo pred sodišče.
Kongres kadetov.
Petrograd, 23. maja. (Kor. ur.) Agentura: Tu se je zbral 8. kongres kadetov. Za predsednika je bil izvoljen Miljukov, ki je v svojem nagovoru poročal o splošnem političnem položaju in označil smoter, ki ga zasleduje stranka, da se utrde svoboščine priborene potom revolucije.
Rusija dežela presenečenj.
Berlin, 23. maja. »B. Z.« javlja iz Sofije: Tukajšnji krogi, ki so imeli prejšnje čase zveze z rusofili, nočejo ničesar izjavljati o važnosti razvoja dogodkov v Rusiji, ker so navajeni računati glede na Rusijo s presenečenji. Ve se le, da povsod nadvla-duje občutje za mir. Kmalu se bo odločilo, če se bo posrečilo Rusiji, da pridobi svoje zaveznike za mir; če se pa to ne posreči, ga bo sklenila sama.
Nemiri na Finskem.
Stockholm, 21. maja. (K. u.) Listi poročajo, o plenitvah, nemirih in o aretacijah na Finskem. Ognjegasci v Helsingforsu in v Abo so pričeli baje stavkati. Osebni promet čez Tornejo je prekinjen. Čez mejo puste ie kurirje diplomatov baje na povelje iz Petrograda.
Kongres častnikov v Petrogradu,
Petrograd, 22. maja. (K. u.) Tu zboruje kongres delegatov častnikov iz cele Rusijo; delegatov je na kongresu nad 600.
Buchanan namerava odstopiti.
Frankobrod, 23. maja. »Frankfurter Zeitung« javlja iz Haaga: Buchanan, pravijo, bo odstopil. Sledil mu bo pruski veleposlanik sir Bertie.
Ruske tvornicc izdelale po revoluciji 25% manj blaga.
Stockholm, 23. maja, (Kor. ur.) »Aft-onbladet« poroča iz Haparande: Na zboru zveze petrograiskih inženirjev se je poročalo, da so ruske tvornice izdelale, odkar traja revolucija, 25% manj blaga, kakor prej, ker se je skrajšala delovna doba, in vsled splošnega nereda.
Poročile o miru.
Sazonov ne postane veleposlanik v Londonu.
Rotterdam, 23. maja. (Kor. ur.) »Nie-uwe Rotterdamsche Courant« javlja iz Petrograda: Imenovanje Sazonova veleposlanikom v Londonu so preklicali.
Vojno slaoje v UiM.
Amsterdam, 23. maja. Izgredi v Lizboni radi pomanjkljive prehrane so bili hujši, kakor se je prvotno sodilo. Velike množice, med njimi mornarji, so plenili slaščičarne in pekarije. Razglasili so vojno stanje. Čete so zasedle s topovi in s strojnimi puškami glavne ceste; dozdaj jc bilo ubitih 10, ranjenih pa 50 oseb.
Portugalska mornarica obstreljuje Lizbono,
Genf, 23. maja. Vstaja v Lizboni je ze-'o resna. Mesto so vojne ladje obstreljevale. Narod jc naskočil pekarije. Vojaki stražijo ceste. Le s težavo so upostavili red.
Prelom diplomatskih zvez med Nemčijo in Liberijo,
Berlin, 23. maja. (Kor. ur.) Pri nemški vladi poverjeni poslovodja republike Liberija jc po svoji vladi obveščen, da co prclo;r-' diplomatske zveze z Nemčijo.
želja po splošnem miru.
Kodanj, 23. maja. »Politiken« piše: Vprašanje posebnega miru sc v Petrogradu vedno bolj izločuje, a zato čimdalje močnejše žele posebnega miru in da se revidirajo vojni smotri.
Francoski socialisti na stockholmskem posvetu.
Stockholm, 23. maja. (K. u.) Socialistični posvet zveze departementa Seine je sprejel s 5745 glasovi manjšinjski predlog na udeležbo pri stockholmskem posvetu.
Posvet z Bolgari v Stockholmu.
Kodanj, 22. maja. (Kor. ur.) »Berling-
ske Tidende« javlja iz Stockholma: Trajni socialistični mirovni odsek se je včeraj pričel pogajati s socialističnimi odposlanstvi raznih vojskujočih se dežel. Prvi so prišli na vrsto Bolgari. Izjavili so, da so načelno za mir brez aneksij, a pristavili so, da pridobitev Dobrudže in Macedonije po Bolgariji ne spada pod pojem aneksij.
Anglija preseneti svet glede na mirovno vprašanje (?).
Budimpešta, 23. maja. Iz popolnoma zanesljivega vira poroča »A Vilag«: Angleška bo glede na mirovno vprašanje presenetila svet. Težka kriza zadnjih dni se je končala ugodno miru. Angleški oficielni krogi bodo zavzeli nasproti stockholmskem posvetu zelo ljubeznivo stališče, če bo dokazal, da ni samo nemška ekspozitura.
•
Papežev odposlanec.
Lugano, 23. maja. »Secolo« poroča, da se v vatikanskih krogih čuje, da ima novi monakovski nuncij msgr. Baselli, ki potuje skozi Švico v Nemčijo, papeževo lastnoročno pismo za bavarskega kralja in najbrže tudi za cesarja Viljema.
Nolranja polila.
juiisuaa.
Američani v Franciji.
E;r:i, 23. maja. (Kor. ur.) Tukajšnji ameriški konzulat poroča, da bedo na odredbo vlade Združenih držav ekspedicij-skemu zboru namenjenemu v Evropo kmalu sledile divizije rednih čet. Dcvel. polkov tehničnih čet, ki so jih že rekrutirali, je tudi namenjenih Franciji. Ameriška divizija šteje 20.000 do 25.000 mož.
Brazilja prekliče nevtralnost.
Newyork, 23. maja. (Kor. ur.) Associated Press« javlja iz Rio de Janeiro: Brazilski kongres je sprejel predsednikovo prošnjo o preklicu nevtralnosti.
Grof Tarcovski se vrnil na Dunaj.
Dunaj, 23. maja. Danes popoldne ob 5. uri se jc pripeljal avstrijski veleposlanik
grof TarrtC.vski z veleposlaniškim osobjem in z večjim številom avstrijskih državljanov na Dunaj.
Štajerski Nemci in jugoslovansko vprašanje.
Kakor poroča »Deutsche Wacht« .se jc vršilo v Celju zborovanje nemških zaupnikov, na katerem je poročal poslanec Marki. Nas zanima oni del sprejete resolucije, ki se tiče jugoslovanskega vprašanja: --»Poživljamo nujno nemške poslance naj nastopijo z vso odločnostjo proti onim stremljenjem, ki hočejo izpodriniti nemški živelj iz južne Avstrije in ustanoviti posebno državnopravno tvorbo.«
Seja načelnikov klubov.
Dunaj, 24. maja. Danes se vrši seja načelnikov klubov, katere se udeležujejo poleg predsedstva zbornice sledeči klubovi načelniki: dr. Korošec, Ivčevič, Stanek, Stapinski, Romančuk, Vasijlko, Gross, Hummer, Ofner, Seitz, Faidutti in Simio-novici. Poljski klub bo zastopal mesto Bi-linskega dvorni svetnik dr. German.
Nov nemški klub.
Dimaj, 23. maja. (K. u.) Dunajski nem-škožidovski poslanci Friedmann, Ganscr, Hock, Kuranda, Neumann, Ofner in Zen-ker so se združili v posebnem nemško-svobodomiselnem klubu. Predsednik kluba je Ofner, podpredsednik Friedmann, zapisnikar Ganser.
Vprašanje zborničnih podpredsednikov.
Dunaj, 23. maja. Kot zastopnik Romanov pride mesto Malfattjia za podpredsednika v pošiev Rumun Simonovici. Mesto
Zdarskyja se imenuje v čeških poslaniških krogih ime poslanca Sedlaka.
Kriza v poljskem klubu.
Lvov, 23. maja. Poslanec David pl. Abrachamowicz, večletni podpredsednik poljskega kola, je izstopil iz predsedništva kluba.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 23, maja. Cesar jc zopet imenoval dosedanje predsedstvo gosposke zbornice, Na mesto novega tretjega podpredsednika je imenovan grof Sylva Tarouca.
Dunaj, 23. maja. (Kor. ur.) Predsed-| ništvo gosposke zbornice je razposlalo I dnevni red otvoritvene seje, ki se vrši v sredo, dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne. Med drugim jc na dnevnem redu: Volitev predsedstva, izjava predsednika, volitev deveterih članov v odsek za politične zadeve. odsek za pravne zadeve in odsek za finančna vprašanja.
Za deželnega glavarja na Tirolskem jc imenovan poslanec S c h r a f f 1.
Vladarjevo pismo o odstopu Tisze, Budimpešta, 24. maja. (K. u.) Uradni
list objavlja sledeči Najvišji sklep: Njegovo c. in kr. Veličanstvo je sklenilo, da milostno sprejme s sklepom v Gyongyosu dne 23. t. m. podpisano demisijo ogrskega skupnega ministrstva in istočasno odreja, naj posamezni ministri poslujejo dalje do bodočega Najvišjega sklepa.
Bivši ogrski ministrski predsednik grof Khuen Hedervary je odpotoval na Dunaj.
Rele novice.
Na kozah je obolel še neki 40letni Nikolaj Glad, katerega so nemudoma prepeljali v bolnišnico za nalezljive bolezni. — Mestni zdravstveni urad poživlja občinstvo, naj se takoj cepi proti kozam, da se bolezen ne razširi.
Aprovizacija. V zadnji seji občinskega sveta je bila živahna debata glede preskr-bitve z živili. Župan je izjavil, da ostane sedanja krušna porcija najbrž neizpreme-njena do nove žetve. Kave dobi vsaka oseba na mesec le 5 dkg, ker je ni mogoče dobiti od nikoder. Mesto fižola in ječmena, katerega hrani aprovizacija le za bolnišnice, se bo prodajala v večji meri koruzna moka. Tc dni je prišlo 100 prešičev, katerih meso se bo prodajalo po znižanih cenah. Občina si je preskrbela tudi večjo množino kavinih surogatov in čaja.
Na Sušaku so po dolgem času dobili zopet kruh, mesto katerega se je do sedaj prodajala le koruzna moka.
Zaplenili so trgovki Antoniji Ivančič več vreč fižola, ječmena, žita in moke, ker je prodajala blago po 7 K kg. Zagovarjati se bo morala pred sodiščem radi navijanja cen.
V	hrvatskem Primorju boleha živina
na neki nepoznani bolezni. Živinozdravniki so mnenja, da je bolezni krivo pomanjkanje zadostne krme. Pravijo, da se meso te živine zato prodaja po znižanih cenah in je neškodljivo.
Policijska ura za javne lokale. Po najnovejši ministrski odredbi smejo biti gostilne, točilnice vina, slaščičarne, kavarne in zasebni klubi odprti do polnoči. Gledališča, kinematografi in plesne dvorane pa le do 10. ure zvečer. Trgovine smejo biti splošno odprte od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Trgovine z jestvinami pa od 5. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Izpolnjevanje odredbe se bo strogo nadzorovalo.
Po polnoči se ne sme nihče več nahajati na ulici. Izvzeti so le stražniki in drugi nočni uslužbenci.
Električno železnico prično graditi na Sušaku, in sicer od Riječine do Martin-ščice.
Zahvala.
V	sveto dolžnost si štejem, da izrekam vsem, ki ste za časa mojega 32meseč-nega ujetništva z menoj sočuvstvovali ali zame molili, najiskrenejšo zahvalo prav iz dna srca. Povračaj Vam Bog s svojim najbogatejšim in vsestranskim blagoslovom!
Dr. Anton Zdcšar C, M,
Ljubljana (Tabor, 12).
Cesar sprejel flemisijo orola Tisze.
Budimpešta, 23. maja, (Kor. ur.) Cesar i ni pritrdil predlogom vlade glede volilne reforme, zato je podal grof Tisza demisijo celokupnega kabineta. Cesar jc demisijo sprejel.
Cesar je naročil Tiszi, naj vodi dalje tekoče zadeve.
Glede avdijenc, ki so v zvezi s r.CvSta-vo novega kabineta, se ni še nič ukrenilo.
Priorsfce novice.
Zajcdnica presv. Srca Jezusovega za Trst in okolico nima sestanka (kakor je bilo pomotoma javljeno) na binkoštni četrtek, temveč na binkoštni torek, t. j. 29. majnika ob pol 11. uri v Marijinem domu. Istočasno bo tudi občni zbor »K a t. tiskovnega društva«. Na obilno udeležbo vabi odbor.
Novice iz zasedene Gorice. V Kobaridu jc vse spremenjeno. V kobariškem trgu se nahaja sedaj 52 trgovin, ena kavarna in gostilna in tri zloglasne hiše. To je italijanska omika — brez vere, brez Boga. Od Kobarida pri Starem Selu je vse polno elegantnih barak, ki tvorijo stanovanja za italijanske častnike. Hčerka mesarja Gruntarja je poročila nekega Italijana »primo tenente«. Od Robiča, kjer obrne Nadiža v Italijo, se vije v Kobarid železnica.
Č. g. kurat Leben (Ljubljančan) je zopet bliže domovini, menda je v Breginju.
Neupravičen napad »Hrvatskega lista.
Deželna upravna komisija za Istro nam piše: »Hrvatski list« se pritožuje, da se je pri nastavljanju deželnih uradnikov imenovalo tudi neistrane, kar deloma resnici odgovarja. Računskim revidentom je bil namreč imenovan dr. Vadnal iz Kranjske, ki je bil nastavljen pri finančnem ravnateljstvu v Trstu. Kljub ponovnemu razpisu sc ni nihče oglasil za to mesto. Računski oddelek je izgubil vsled vojske izmed 15 nič manj kol 8 uradnikov, pa je bilo potrebno takoj imenovati sposobnega računskega uradnika. Čeprav dr. Vadnal ni Istran, vendar zna popolnoma dovršeno hrvatski (to se razume tudi slovenski) jezik. Nadalje se je imenovalo v deželni pi-i sami, kjer jc padlo število uradnikov od i 8 na enega, začasno tri ženske sile. katere
pripadajo slovenski narodnosti in ki poznajo oba slovanska deželna jezika. Da je izmed teh samo ena Istranka, se mora upoštevati to, da so se mesta v slovanskih listih večkrat razpisavala, pa če se ni oglasilo dovolj Istrank, temu ni kriva deželna upravna komisija. Nadalje jc stalno nastavljen deželni podtajnik Rade Kundič iz Voloskc in Otmar Pavlinič iz Kastva kot računski asistent, oba Hrvata, Za deželnega tajnika jc imenovan dr. Pechotsch, ki je italijanske (?) narodnosti, ali pozna perfektno slovenski jezik. V Istri so Slovenci, pa zaradi tega ni upravičena pritožba, če so zasedli nekatera uradna mesta Slovenci. Ali v Istri so tudi Italijani, preko katerih se ne sme iti pri izpopolnitvi uradniških mest in sicer z ozirom na enakopravnost narodnosti. Torej od sedem novoimenovani uradnikov jih šest pripada Slovanski narodnosti. Vsi novoimenovani uradniki poznajo tudi nemški jezik, kar je na vsak način velike važnosti za urad. Ne more sc sicer oporekati, da se pri izpopolnitvi teh mest niso mogle upoštevati osebne želje. Vsakemu je bilo svobodno kompetirati za ta mest,a. Pri deželnih uradih bi se morala izpopolniti še nekatera mesta, kar se je pa moralo za sedaj opustiti vsled pomanjkanja sposobnih reflektantov. Sicer pa ne izvršujejo štirje člani poverenstva samo posel pri-sednika deželnega odbora, ampak tudi važne stvari deželnih uradnikov, kar pomeni veliko olajšanje deželnega proraču-na. Končno sc je nastavilo začasno dva upokojena računska kontraktna uradnika (Velcich in Barsan, oba Istrana), ki bosta takoj zapustila svoji mesti, kakor hitro se najdejo sposobne mlajše sile, sposobne deželnih jezikov. Trditev, da se mora ozirati na obstoječe predpise pri podeljevanju uradniških mest izključno na Istrane, ne temelji na zakonu, pa bi tudi tak predpis bil tudi neizvedljiv. V resnici doslej ni bilo mogoče najti za računski oddelek uradnikov iz Istre. Deželni upravni komisiji bi se morala izkazati hvaležnost, ker je v tako kratkem času in z majhnim številom uradnikov izvedla jezično enakopravnost.
Odlok deželnega otlbsra goriškega o odškodnini vojnih škod št, 2224 je povzročil med begunci veliko razburjenje. Ljudstvo je popolnoma prezrlo clrugi del odloka, ki natančno razločuje clvoj-i no vrsto vojnih škod. Zakon o vojniii dajatvah, zlasti § 32. in 33. govori o ta* kih delih, dajatvah in škodah, ki so bis le povzročene po izrecnem ukazu vojaške višje oblasti. In lc take dajatve ini škode ceni in povrne komisija, ki je zato ustanovljena. Vse druge vojne ško-i de pa, povzročene in nastale vsled voj-i ske, zlasti zapuščene vrednosti in pohi-štvo, ne spadajo pod ta zakon. Kako bol ta škoda cenjena in povrnjena, bo imeli določiti poseben zakon, katerega pa se-i daj sploh šc ni. Isto velja tudi o civilnih osebah, ki so od granat pohabljene in zahtevajo penzijo. Tudi za take ni do sedaj nikakih zakonitih določb, ken ni prej nihče na to možnost mislil.
Italijani proti Slovenccm. Na tržaškem mestnem magistratu ni vojska nič izpremenila in brez skrbi, da bi sc komu kaj zgodilo, se ravna s Slovani prav tako kakor v prejšnjih časih. Vodja mestnega, magistrata je od vlade imenovana oseba, torej odvisen od c. kr. tržaškega namestnika Friesa-Skene. Na občnem zboru političnega društva »Edinost« v Trstu je dr< Vilfan o tem govoril: »V dokaz, kakšne razmere so vladale doslej na tržaškem mestnem magistratu, bodi naslednji pre* značilni dogodek: Kmalu po napovedi laške vojne cem sc obrnil na mestni magistrat, da mi izda domovnico. Prosil sem slovenski, in sicer da mi izdajo domovnico tudi v slovenskem jeziku. Poslali so mi italijansko. Pritožil sem se na cesarskega komisarja dvornega svetnika pl. Krekichaj Na slovensko pritožbo sem prejel od ces< komisarja nemško rešitev, da je uradni jezik tržaške občine — italijanski! Pritožil sem se še nato na cesarsko namestništvo, kjer so mi obljubili rešitev šc tekom ti' stega meseca, a sedaj, po dveh letih, še vedno nimam rešitve. Take so pač razmere v Trstu.«
Č. g. kaplan Josip Jug, kateremu sel ni posrečil beg iz Gorice, kakor srno bili svojčas poročali, jc še vedno v Gorici in stanuje na Montu, kakor prej.
Predsednik deželne upravne komisije mejne grofije Istre, Alojzij Lasciac, je ob* iskal pretekli teden občine koprsko, izolsko, dekansko, dolinsko, očizlokalrisko, materijsko, cittanovsko, pazinsko in ti« njansko, da se natančno prepriča o razmerah aprovizacije teh občin.
Ženske železniške sprevodnicc. Na državni progi Trst — Herpelje-Kozin.a so nastavljene ženske sprcvoclnice nemške narodnosti.
Za slepe vojake v Gradcu (za harmoniko slepcu) nam je poslala družba vrlih Tržačank in Tržačanov iz restavracije »Borsa« po gdčni. Mariji Stemberger iz Središča 126 K. Darovali so: Marija Stemberger 20 K, Humbert Sodej 4 K, Boris Si-mandl 6 K, Hansl Richa 2 K, Marija Ra-tajc 10 K, Lojzika Popit 10 K, Rudolf Pra*
mert 2 K, Franc Podgornik 2 K, Kari Po-glic 5 K, Elizabeta Gregoric 5 K, Morati Ferdl 2 K, Morati Rudolf 3 K, Mirti Wall-ner 1 K, Kleinsauer Loni 5 K, Hvala iskrena blagim srcem!
Pogreb preč. g. Ivana Wolfa, stolnega kanonika goriškega, je bil v Ljubljani dne 12. maja. Pokopaval je prevzvišeni g. kne-zonadškof goriški, dr. Fr. B. Sedej, ki se je v ta namen pripeljal iz Zatičine. Pogreba so se udeležili: g. deželni predsednik grof Henrik Attems, prelata Jos. Pavletič in Aleksander Zamparo, stolna kanonika goriška; Ivan Filipič, čast, kanonik in dekan v Ločniku, več bogoslovnih profesorjev goriških, podvodja Anton Rutar, profesorja dr. Peter Šorli in dr. Ignacij Kobal poleg več drugih goriških duhovnikov. Ljubljanski kapitelj je bil skoro polnoštevilno zastopan. Za njim so se vrstili drugi ljubljanski duhovniki in pokojnikovi znanci in prijatelji.
Smrtna nesreča z ročno granato. V
Dobravljah, občina Sv. Križ na Goriškem, jc postal 701etni Anton Kravos žrtev ročne granate. Radi neprevidnega ravnanja je granata eksplodirala in ga na mestu ubila.
Zelenjava in sadje iz Istre za Trst. Čim dalje traja vojno stanje, tem bolj dela država na to, da bi prešla v čim večjem obsegu trgovina z življenjskimi potrebščinami v njene, oziroma v roke pod njenim nadzorstvom stoječih zavodov. Tako se je po tržaški aprovizacijski komisiji dogovorno z istrskimi civilnimi in vojaškimi oblastmi sklenilo, da naj da Istra polovico zelenjave in sadja Trstu, druga polovica pa naj ostane doma za lastno porabo istrskemu prebivalstvu. Vso zelenjavo in sadje, ki bo prihajalo iz Istj;e v Trst, bo prevzemala od pridelovalcev tržaška aproviza-cijska komisija, ki ima svoje središčno na-kupovališče v pristanišču, hangar 41, in ki blago nadalje prodajala trgovcem. Ta bo blago razdeljevala branjevkam. Določale se bodo z veljavo vsakrat vsaj za teden dni najviše cene za prevzemanja zelenjave in sadja po aprovizacijski komisiji, za oddajo branjevkam in za razprodajo na drobno konzumentom.
Novo šolo za otroke beguncev so o tvorili v Guntendorfu.
V Florenci je interniran Karel plem. Doljak, bivši goriški deželni uradnik.
Velikodušen dar čistilnice mineralnega olja v Trstu v dobrodelne namene. Upravni svet čistilnice mineralnega olja v Trstu je sklenil na svojem rednem občnem zboru dne 15. t. in. ob 25 letnici obstoja družbe nakloniti 100.000 K v korist vojno-pomožnih ustanov. 90.000 K je bilo izročenih gospodu namestniku, ki je po želji darovalcev določil 25.000 K za zgradbo zdravilišča za jetične vojake iz Trsta, 25.000 K za vojne invalide iz Primorske, 25.000 K za sklad vdov in sirot vojakov, padlih na Primorskem, 10.000 K podpornemu odboru za primorske begunce in 5000 K podpornemu odboru za pomorščake, ribiče in njih družine, zabredle v revščino radi vojske. Ostalih 10.000 kron je bilo izročenih poveljniku pomorskega okraja, kontreadmiralu baronu Koudelka z namembo za sklad vojno-mornariških vdov in sirot.
Dnevne novice.
+ Milijonska prijava na VI. vojno posojilo. Deželni odbor vojvodine Kranjske je pri Kranjski deželni banki v Ljubljani priglasil nom. 1 milijon kron VI. vojnega posojila.
—	Dvornim svetnikom je imenoval cesar svetnika kranjske deželne vlade Gustava Kulavicsa s pregledom taks.
-f- Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje jc dobil dr. Božidar Kiissel, okrožni zdravnik v Trebnjem.
—	Frančiškanska provincija sv. Jero-nima v Dalmaciji je imela 16. maja z Zadru pod predsedstvom preč. P. gener. vizita-torja Vendelina V o š n j a k kapitularno skupščino, pri kateri je bil izvoljen provin-cijalom P. Anton K azil ar i, kustosom P. Bernardin B e n j o v s k y, definitorjem: P. Josip Kar v in, P. Mavricij Gugič, P. Toma Tomažič, P. Rafo C a p u r s i.
—	Ob smrti odličnega duhovnika. — Slivnica pri Mariboru. Velika žalost nas je dohitela; nenadomestljiva izguba nas je zadela. Dpe 1. majnika t. 1. je umrl naš preblagi župnik Franc Hirti, ki je bil 29 let naš dušni pastir in v vsakem oziru naš neumorno delaven ter moder voditelj. Kot vzgleden duhovnik je vneto gojil in pospeševal cerkveno življenje med svojimi župljani; kot iskren domoljub je plemenito širil narodno izobrazbo. Vse ga je ljubilo in visoko spoštovalo. Najbolj je vdano ljudstvo od blizu in daleč kazalo svojo ljubezen do uzornega pokojnika na dan pogreba, 3. majnika. Ogromna množica ljudi se ga je udeležila. Med pogrebnim govorom, ki ga je imel č. g. dr. Anton Medved, prof. iz Maribora, o pokojnikovih vsestranskih zaslugah, ie bilo po cerkvi jokanje in vpitje, da se je videlo, kako se hvaležni otroci poslavljajo od svojega t>re-
dobrega očeta. Spomin na nepozabljivega g. Franca Hirti bo ostal trajno med nami!
—	Smrtua kosa. Umrl je v Sodražkem trgu ondotni 40 letni občinski uslužbenec Matevž Pucelj, po domače Hoslar. ki se je leta 1866. udeležil vojske z Italijo. Izvrševal je prav vestno tudi več let službo trž-kega redarja. Zvesto je opravljal svojo službo do zadnjega dne; prijatelji mu kličejo v slovo: Z besedo živci si skromno — prejmi plačilo ogromno! — Na Bledu je umrl Ernst grof Aichelburg. — V Gradcu je umrl lovec J. Krulej, — V Karlovcu je umrla soproga vojaškega kapelnika g. Josipa Stern.
Srebrno poroko jc praznoval sodni višji predstojnik g. Jakob Mesarec iz Celja z gospo soprogo Lino.
—	Predčasni konec šolskega leta. Na-učni minister je odredil, da bodo srednje šole zaključile šolsko leto že v četrtek dne 28. junija.
—	»Slovencev« podlistek »Pomlad v Albaniji« (spisal Ivan Podlesnik) priobčuje-jo pod naslovom »Letošni žaro v Skadru« »Narodni Listy« v češkem prevodu,
—	Zvišanje draginjskih doklad državnim uradnikom. Dne 21, maja se je vršila v finančnem ministrstvu pod predsedstvom finančnega ministra v navzočnosti številnih poslancev vseh strank, v kateri je izjavil finančni minister dr. Spitzmiiller, da namerava zvišati z dne 1. junijem draginjske doklade državnim uradnikom. Zvišanje bo znašalo 50 do 80 odstotkov dosedanjih draginjskih doklad. Na vprašanje poslanca Heilingerja je minister izjavil, da se je vzelo v poštev tudi zvišanje draginjskih doklad vpokojencem.
—	Iz Idrije. Učenke c. kr. rudniške ljudske šole so na »Bruševši« priredile veselico v domačem krogu in nabrale prostovoljnih doneskov 20 K za Rdeči križ. Za njih trud in patriotično požrtvovalnost se jim podružnica Rdečega križa v Idriji toplo zahvaljuje. — Arko, načelnik podružnice.
—	Koroška vas pogorela. Velika vas Peče v podklošterskem okraju ob železnici Beljak—Trbiž je 20. t. m. skoraj popolnoma pogorela. . Upepeljenih je bilo 50 kmetij. Škoda znaša več stotisoč kron.
—	Na scSkeia bojišču je padel poročnik Rudolf Bernreiter.
—	Zastrupila sc jc v Kallwangu na Štajerskem v Ambrus pristojna Marija Blatnik.
—	Na Bobra! letos v toplico ne sprejmejo nobenega civilnega bolnika.
—	Z lovsko puško se ie obstrelil doma v stopalo leve noge Franc Brence, 24 let stari sin posestnicc Marije iz Zaplane št. 35 pri Vrhniki. Pred 14 dnevi je nameraval iti streljat vrane, a se mu je, ko je vzel puško v roke, no nesreči izprožila. Rana se mu jc v zadnjem času jela slabšati, vsled česar je moral v tukajšnjo deželno bo'nišnico.
Skušnje na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani se bodo vršile rine 26. junija 1917, ob devetih dopoldne, in sicer iz podkovstva za kovače, ki n;so obiskovali nodkovske šole. Več v »Kmetovalcu«. C. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani.
LMjlaaske novce.
lj Velika dobrotnica. Dne 22. t. m. v Ljubljani umrla gospa Marija P a g 1 i a -ruzzi pl. Kicselstein je skoraj celo svoje premoženje, okoli 200.000 K, volila v dobrodelne namene. Pristojbine proste legate po 2000 K dobijo: Ubožni zaklad za mesto Ljubljano, Elizabetna otroška bolnica, LJršulinski samostan, Llchtenthurnov zavod, bolnica v Kandiji pri Novem mestu in Filharmonično društvo v Ljubljani, ostali znesek je določen za ustanovo, in siccr polovica za v vojni oslepele vojake in vsled vojne osirotele otroke rodom iz kranjske dežele. Pogreb pokojnice bo danes ob 6. uri popoldne.
lj Na Rakovniku. Ljubljančanom in sploh vsem Slovencem je znano vsakoletno praznovanje Matere božje pod imenom •-Pomočnice kristjanov«. Letos se bo vršila ta pobožnost binkoštni ponedeljek še posebno z namenom, cla izprosimo od Marije njeno varstvo naši ožji domovini in zmagonosni mir celi Avstriji. Slovesnost bo tudi letos povzdignil s svojo udeležbo Nj. eksc. knezonadškof goriški dr. Frančišek Sedej, ki bo obenem ta dan podelil več zavodovim gojencem zakrament sv. birme. Birmovanje prične točno ob 9. uri, nakar bo govor g. Iv. Dobcr-šek, župnika v Sevnici, in slovesna ponti-fikalna sv. maša. Popoldne ob pol štirih govori g. P. Ramšak D. J. Po govoru procesija s kipom Marije Pomočnice.
lj Prodajni dan za »Rdeči križ« dne 2. junija 1917. Tekom dolgotrajne silovite svetovne borbe se stavljajo do avstrijskega »Rdečega križa« največje zahteve. V živahni delavnosti izpolnuje »Rdeči križ« vestno velikanske naloge svojega plemenitega delokroga od početka vojske na res vzoren način. Vzdrževanje mnogih dragih naprav »Rdečega križa, v katerih dobe naši junaški ranjeni in oboleli vojaki zavetišče in skrbno oskrbo, zahteva trajno zelo
velika denarna sredstva, katera je treba v prvi vrsti zagotoviti s prispevki in darili. V ta namen, da se okrepe denarna sredstva »Rdečega Križa« in njegovih deželnih društev, je ministrstvo za notranje stvari dovolilo prireditev Prodajnega dne za »Rdeči križ« v soboto dne 2. junija t. 1. Izvajajoč to akcijo se bode te dni vodstvo »Rdečega križa« v Ljubljani obrnilo do domačega irgovstva s prošnjo, da trgovci od-menijo od brutto izkupila na dan 2. junija t. 1. gotov del tega izkupila, ki ga sami določijo, »Rdečemu križu«. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko opozarja trgovce na Kranjskem na to važno patriotično prireditev ter jih nujno poživlja, da z vso pripravljenostjo ustrežejo želji našega tako zaslužno delujočega »Rdečega križa« ter da s polnoštevilnim odzivom dejansko pospešujejo plemenita prizadevanja Rdečega križa«. Vsak posamezni trgovec, do katerega se obrne »Rdeči križ«, delc.j na to, da bode financielni uspeh predstoječe prireditve kar moč sijajen. Domače trgovstvo naj sc po svojih najboljših močeh prizadeva, da naša dežela tudi pri tej akciji done-se nov dokaz svojega izpričanega patriotizma.
lj Velika hrvatska umetnica, pevka markiza Maja pi. Sirozzi, bo v petek, dne 1. junija v Ljubljani v hotelu »Union« kon-certirala.
lj Maksimalne cene za konjsko meso že nekaj časa pripravlja deželna vlada.
lj Oddaja cenejšega mesa na rumene izkaznice. Mestna aprovizacija ljubljanska bo oddajala v soboto popoldne zopet meso po zničani ceni na rumene izkaznice skupin A, B. C. Natančnejši razpored se šc objavi.
lj Oddaja cenejšega mesa v Mostah. Mestna aprovizacija ljubljanska jc prevzela tudi oddajo cenejšega mesa v Mostah. Prvikrat se bo delilo goveje deso v soboto, dne 26. maja 1917, popoldne, in sicer iz mesarije Karla Štruklja na Zaloški cesti št. 14. Meso sc bo oddajalo strankam, ki imajo provizorične bele nakaznice, in sicer 1 kg po 2 K. Rodbine do 3 oseb dobe 1/3 kg, rodbine z 4 in 5 osebami ;Vj kg, rodbine s 6 in 7 osebami 1 kg, rodbine z 8 in 9 osebami IVj kg, rodbine z več osebami
kg. Da se prepreči vsak naval, se imajo stranke najstrožje ravnati po naslednjem redu: Od 2. do 3. ure popoldne pridejo na vrsto stranke z izkaznicami št. 1—200 in od 3. do 4. ure popoldne pa izkaznice s št. od 201 naprej, Stranke, ki bi se iz katerega koli vzroka nc ravnale po predpisanem redu, ne dobe mesa. Vsaka stranka naj pripravi tudi drobiž, da se olahkoči poslovanje.
lj Dodatno krušne izkaznice za težake, Vsled naredbe urada za ljudsko prehrano z dne 12. maja 1917 imajo dobivati višjo množino kruha le oni delavci težaki, kateri so zaposleni v rudokopih ali industrijskih podjetjih in kateri opravljajo pod posebnimi razmerami nepretrgoma najtežje telesno delo, (Obrtna podjetja torej ne pridejo v poštev.) Za presojo vprašanja, koga je prištevati težakom, pa ne zadošča še, da kdo v industrijskem podjetju nepretrgoma opravlja najtežja telesna dela, temveč je treba vpoštevati šc prav posebne razmere kakor: izredno dolg delavni čas, velika vročina v obratu ali podzemeljsko delo, Vsled tega sc v prihodnje pri krušnih komisijah dodatne krušne izkaznice ne bodo izdajale več težakom samim, temveč industrijskim obratom na njih prošnjo, v mestni posvetovalnici. Tozadevne prošnje je vlagati za težake, ki stanujejo v ljubljanskih krušnih okrajih, pri mestnem magistratu. Prošnji jc priložiti zaznamek težakov in pa doprinesti dokaz, da so podani vsi gori navedeni pogoji za prejem dodatne težaške krušne izkaznice.
lj Društvo »Jugendschutz«. Od 1. 1834, obstoječe društvo otroške varovalnice je pred kratkim spremenilo in prikrojilo svoje delovanje današnjim razmeram. V bodoče bo to društvo »Jugendschutz« posečalo svojo skrb nemškim vojnim sirotam in drugim nemškim sirotam. Spremenjena pravila so bila z dne 19. aprila potrjena od deželne vlade, nakar se je vršil cinc 8. maja društveni občni zbor, pri katerem je bilo izvoljeno novo predsedstvo in sprejeli novi člani. V odbor so bili izvoljeni: komerčni svetnik in tovarnar Maks Samassa, gospe Evgenija Raspi, Hani pl. Zhuber, Elza Galle in gg, polkovnik Karel pl. Hcllegha. hra-nilnični tajnik Rajmund Schischkar in dr. Oskar Plautz. Društvo ima lastno hišo v Florijanski ulici kraj cerkve sv. Florijana.
lj Prvo ljubljansko delavsko konzum-no društvo. Iz bilancc za pretečeno leto posnamemo, da ima društvo 1315 članov, ki tvorijo z družinami nad 6000 glav. Denarni promet je znašal 1,965.622 K 95 vin. Za blago se je izdalo 770.015 K 27 vin. prejelo pa 780.155 K 23 vin. Za vojno posojilo se je izdalo 9564 IC 68 vinarjev, ra plačah se je izdalo 14.421 K 50 vin. Kosmati dobiček pri blagu znaša 28.630 K 63 vin., čisti dobiček pa 3798 K 51 vinarjev. Društveno premoženje jc znašalo koncem leta 1916, na blagu 186.597 K, na terjatvah 5204 K 93 vinarjev, na predplačilih 15.044 K 40 vin., v hišah 53.767 K 12 vin., v inventarju 906 K 41 vin., v raznih deležih 934 K, v vojnih
posojilih 14.353 K 68 vin. in v gotovini 5900 kron 57 vin., skupaj 232.708 K 11 vin. Rezervni zaklad znc.š-'. 65 857 K 15 vin.
lj Pozor! Oni trgovci, ki doslej še niso
prines'i ra magistrat odrezkov sladkornih kart za mesec majnik in izrabljenih prejemnic za isli mesec, se opozarjajo kar najstrožje, da morajo prinesti odrezke sladkornih kart in izrabljene prejemnice v četrtek, dne 21 maja t 1. na magistrat v lokal osrednje krušne komisije.
lj Malo Iiiiiico v okolici ljubljanski bi rad kupil neki obrtnik. Ponudbe na uredništvo »Slovenca«.
lj Našla se jc na Vodnikovem trgu črna usnjata denarnica z majhno svoto. Naslov najditelja pove upravništvo »Slovenca«.
lj Šolska knjiga se jc našla pri VI. krušni komisiji v Rokodelskem domu. Iz-grbitclj jo dobi tam prihodnji krušni dan.
— Prcccs dr. Adler. Zagovornik na smrt obsojenega dr. Friderika Adlcrja dr. Gustav Harpner jc vložil ničnostno pritožbo, tak oda se bo s tem. bavilo še najvišje kot kasacijsko sodišče. Pritožba zahteva tudi, naj se izjemno sodišče, ki je dr, Adlcrja obsodilo na smrt, proglasi kot nepristojno in naj sc ves proces poveri porotnemu sodišču. Dr. Adlcr sam je bil proti temu, 6a bi se vložila ničnostna pritožba.
Novo strojne puške. Te dni jc v Thu-
nu strokovna komisija preizkušala nove \rslc strojno puško. Iznajdba prekaš vse dosedanje na tem polju. Mehanizem goni električni motor in daje streljanju izredno hitrost. Predvsem je značilno, da se strelja brez detonacije. Edino le ropot motorja kaže, da strojna puška deluje.
Mrliška obleka iz papuja. Na Nemškem bodo prepovedali pokopavati mrliče v obleki. Da sc prištedi čim največ platna in drugega blaga, bodo mrliče oblačili v srajce iz papirja ter jih pokrivali s papirnato odejo. Prepovedano bo tudi oblačiti mrličem nogavice in čevlje. Tako naznanjajo nemški listi.
MM »Čili!.
Nadvojvoda Maks častni doktor živino-jrriravništva.
Dunaj. 24. maja. (Kor. ur.) Cesar je do-\olil profesorskemu kolegiju živinozdrav-niške visoke šole na Dunaju, da sme podeliti častni doktorski naslov živinozdrav-ništva nadvojvodu Maksu,
Voditelj pozuanjskih Poljakov umrl.
V nedeljo, dne 13. t. m. jc umrl v Poznanju voditelj dr, Stanislav Karwowski.
Strankarski shod neu>.ške socialne demokracije.
Berlin, 24. maja. (K. u.) »Vorvvarts« javlja: Vodstvo socialno demokrat, stranke je sklenilo, da skliče strankarski shod nemške socialne demokracije 12. avgusta t. 1. Dnevni red in kraj se bo določil sporazumno s prizadetimi korporacijami.
Španska in Nemčija.
Madrid, 23. maja. (K. u.) Ministrski predsednik jc obvestil kabinet; cla je odgovorila nemška vlada na špansko noto, da bo spoštovala morja pocl špansko oblastjo. Odgovor Nemčije je zadovoljiv.
N?.pesiost med sporazumom in špansko.
Kolin,- 23. maja. (K. u.) »K. Ztg.« javlja po »Basler Nachrichten«: Pozornost je vzbudilo, ker je nemški kancler pohvalil v svojem govoru Špansko. Sporazum se pritožuje, da jc Španska preveč ravnodušna, ker nemški podmorski čolni kratijo njeno nevtralnost. Razmere med Francijo in Špansko so nekoliko napete, ker jc prevzel vlado Garcia Prieto po nemškem vplivu. Pichon je objavil pozornost vzbujajoč članek z nadpisom: »Nevtralna nevarnost«, ki jc naperjen proti Španski.
Angleži zahtevajo, naj se napade nemška obal.
Amsterdam, 23. maja. V Londonu se živahno agitira, naj angleško brodovje krepko nastopi proti Nemčiji. Časopisje poziva admiraliteto, naj nastopi ofenzivno proti nemški obali.
Ljudovlads Hondurat
jc tudi pretrgala diplomatične vezi z Nemčijo. Ta ljudoviada, katere predsednik je sedaj dr. Albert Mcmbreno, meri 114.670 km", prebivalcev pa ima 553.000. Glavno mesto je Tegucigalpa z 22.000 prebivalci. Glavni poljedelski in industrijski produkti so: govedo, riž, mineralne snovi, sadje, les, kovine.
Zračna pošta.
Lugano, 23. maja. Radi pomanjkanja premoga in vsled lega omejenega železniškega prometa namerava italijanska poštna uprava uvest: poštni promet z letali. Včeraj se je vršil prvi lak polet iz Turina v Rim. Poročnik cic Bernardi sc jc ob 11. uri 19 min. dvignil v Turinu in prišel ob 3. uri 40 min. v Rim. Prinesel jc poštne vreče z okoli 200 kg pisem in časopisov, ki so tako prišli 8 ur preje kot z železnico. Poskus pa ni imel popolnega uspeha, ker se je aparat, ko sc je izpustil na tla, resno poškodoval.

Letalec je prinesel pozdravno pismo turin-skega škofa papežu in je hil sprejet od ministrskega predsednika Bosellija.
Poza? v Gyongyosu.
Gyongyos, 23. maja. Mesto nudi sliko strašnega opustošenja; več kot 100 trgovin je vpepeljenih; 1400 hiš v vrednosti 30 milijonov kron je zgorelo. Bancs zjutraj so od-kopali dve novi žrtvi požara. Uradna preiskava je dognala, da je iskra iz dimnika pralnice javne bolnišnice zažgala streho mizarske delavnice, od tam se je ogenj vsled silnega vetra razširil po celem mestu. V Gyongvos-Uspety, sosednji občini, je pogorelo 150 hiš. Cesar in cesarica sta se pripeljala ob 3. popoldne in si natanko ogledala pogorišče. Cesar je obljubil izdatno pomoč.
Narodne vojaške, sestavno priredil Fran Ferjančič. Zbirka obsega venček narodnih vojaških pesni za čveteroglasni mešani zbor. V venček so vpletene pesmi: »Pobič sem star šele 18 let«; »Oj ta sol-daški boben« itd. Zbirka izšla v žepni obliki in se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani s poštnino vred za 70 vin.
Vojaške n?rodne pesmi za šolo in dom. Nabral ;n za dvo- oziroma triglasno petje postavil Anton Kosi. Zbirka obsega 26 priljubljenih narodnih pesmic, ki bodo tudi šolskim otrokom zelo ugajale; več pesmi se poje lahko korakoma n. pr.: »Pesem slovenskih voakov«, »Regiment po cesti gre«, »Popotnica vojaška« in »Oj ta vojaški boben«. Besedilo pesmic je prirejeno za otroke. Zbirka (v žepni obliki) se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani in velja s poštnino 1 IC 20 vin.
Najprijetnejše odvajalno sredstvo so po sodhi vseh, ki jih poznajo, Fellerjeve milo učinkujoče Rhabarbara krolice z zn. »Elsa-kroglice«. Medtem ko mnoga druga odvajalna sredstva dražijo črevo in slabe želodec, učinkuiejo Fellerjeve na želodec krepilno in ne zapuščajo nikakih škodljivih učinkov. Vsled tega zaslužijo brezpogojno prednost. 6 škatelj pošlje na vse strani franko za le 5 K 57 vin. lekarnar E. V. Fcller v Stubici, Elsatrg št. 134 (Hrvatsko). Istodobno sc more naročiti Fellerjev bol lašajoči, dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenč-ni fluid z zn. »-Elsa-lluid*. 12 steklenic stane iranko le 7 K 32 vin.	(va)
Ustan. 1910.
i
Henrik Weisz
dobavljj p > povzetju naslednje čevlje v vsaki velikc.sti. Kizilio izključen. Zamena dovol ena. S cenikom med vojno ni mo-go;'c postreči. Par domskih čevljev K 35.-, K 10.-, K 45.-, iu K 50. K 55. Par Čevljev za strapac (bakenci) K £0-, K 60. iu K 70.-. Pur Cevl ev za gospode K A5 —, K 50.-, K 53.-, in K tO. Beli moderni p.atneni Čevlji za dume v vsa ki velikosti. Čevlji za otroke v vsaki velikosti, najnižje cenc. 1 škatlja kreme za Čevlje K 1. —
znkon protokol
Ueenee
išče mojstra krojaške obrti. Učil se je že osem mescev. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 1291.
Vam plačam, akoVa-šib kurjih očes, bra-dav c in trda kože, tekom 3 dni s korenino in brez bolečin ne odpravi
Kla-lialsam.1 stvenim pismom
K 1-75, 3 lončki K 4 50, 6 lončkov K 7-50. Stotine zahvalnic in priznalnic Kemeny, Kaschau (Kassa) L, poštni predal 12/306 Odrsko. 1042
pleskarski in likarski mojster
Ljubljana, Himska cesta 16
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Solidna in točna postrežba. 604
ki leži skrajno ugodno za lesno trgovino tik kolodvora v Savinjski dolini. Stalna vodna moč ima 85 IIP, povečaš pa isto lahko na 120 HP. K posestvu spada tudi prostorna vila s (i sobami, dvoje solidnih stavb (žaga) s stroji, skladišče za deske in 1 1/2 hektarja stavbišča. — Dopisi pod »žaga 1290« na upravništvo »Slovenca«:.
seSsoftoJa
[{.V«nv- . . 3 tubo K S'—, « tub l< 8-- - NiUake 1 fc.1sobne prliline vee. Snežno bele loho doseZrte k X1U1S zolmo vodo Takojšnji učinek. Ceuu K 2, 3stek I. K 5. KEMEliV, Kaschau l.poSt. pr. I8-Z.43 Ofrrskn.
Kuharica
z deželo se sprejme v boljšo hišo blizu Ljub-Ijane Nastop takoj. Plača po dogovoru Naslov pove upravništvo „Slovonca" pod št. 1281 (akc znamka za odgovor).
Sprejme se takoj v poduk kot
deček poštenih staršev v špecerijsko trgovino J. Kušlan v Kranju.
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
136
t. 1769 M. a.
RAZGbflS.
Mestni magistrat odreja na podstavi § 20. obč. reda, točka d) za stolno mesto Ljubljano, sledeče:
1.	Vsem mesarjem, ki imajo stojnice v Šolskem drevoredu in na Vodnikovem trgu, se naroča, da pripeljejo na trg vse meso najkasneje do 6. ure zjutraj in je takoj pripravijo za nadrobno prodajo.
2.	Mesarji smejo oddajati meso fzkJjnčno Ie na izkaznice za meso, ki jih izdajajo mestne krušne komisije. Za vsako prodano količino mesa morajo odrezati odrezek dotičnega dne.
3.	Mesarjem se nadalje naroča, da morajo postreči strankam po vrsti, kakor so prišle k stojnici, tako da je vsaka izjema izključena.
Protiravnanje se bo v zmislu obstoječih določil najstrožje kaznovalo.
JVIestni magistrat ljubljanski,
dne 15. maja 1917.
1288
ob Vizeljski cesti pol ure od Brežrc,
katero obstoji iz hiše, hleva in dvo-stropnega kozolca s šestimi oddelki. Tik hiše je zemljišče ali pristava, ki meri 11 oralov, in ne daleč od tega je hrastova hosta, ki obsega 4 orale. Vse to posestvo se proda po 4000 K oral, kar se dobro obrestuje. Za slučaj, da bi se hosta posekala, se dobi iz nje 800 kubičnih metrov drv. — Pojasnila daje in ponudbe sprejema hotel Sche-ner v Krškem,
Ako se poprej za skupno posestvo nobeden kupec ne oglasi, se vrši par-celijska prodaja na binkoštni ponedeljek od 1. do 4. ure popoldne na licu mesta v Glogovem brodu št. 10.
Proda se arondirano, 37 oral veliko
A
s krasno lego v Halozah pri Ptuju na štajerskem.
Posestvo obsega: 1 i/2 orala novega, 8—10 letnega amerikanskega vinograda; 5 oral starega, opuščenega vinograda, ki je še za prenoviti; 10 oral travnikov njiv in sadonosnikov ter 21 oral gozda in sicer 2 orala lepega bukovega, 2 orala hrastovega, 2 orala podrenega in 2 orala lepega, kostanjevega ter 13 oral mladega, 6 do 12 let starega smrečjevega gozda.
Na posestvu je tudi viničarija.
Posestvo je neobremenjeno ter se proda le radi družinskih razmer za 75.CC0 K proti takojšnjemu izplačilu.
Ponudbe pod: »Posestvo«, Ljubljana, poštni predal 74.
rssadruga s r;2»m. zaveso v LfubSjani
ir šesto 57a °/o avstrijsko vojno posojilo
e»s> objjaviilsnšfa psgojiih, tako da sfcans nomrnaSnih K 106*—:
I. davka prosto 57*7» amortizacijsko drž. posojilo 92 K. - II. davka proste 57*7«dne 1-maJal92T vračljive drž. zakladnice 93*50 K.
Vrednostni papirji avstr. vojnega posojila se sprejmejo v brespiačno shrambo in upravo.
Podpisane banke naznanjajo, da imajo na binkošrno soboto t. j. 26. maja 1917 svoje
8
% m vil f i ■M M & i
na kar se p. t. komtenti v svrho pravočasne podelitve naročil opozav;ajo.
Ljubljana, 26. maja 1917.
PodniZnFcs c« kr. pr"«?. avstr. kretfMrrga zzm&a m frgBKlrco m obrt u L kr. pr&n. EpEssšna prometaa banka, peiružnica u Ljubljani, preje J. L
m	m	tu* o	• ■
IJiibHsiiAa fcre mm banka, L]uM.Jssga.
IKrska Natika, LfiibU&ua.	mam™*	.«»«*«,
ž g rflrifcž. ^lajLai^o... 1.. „ ...^Ma^^^^SžiSKcS
t
18220179