Posamezna številka stane 1 èia ar. Peštai«a plačana v gotovini. Naročnina listu: Celo leto 80 din., pai leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. lisven Jugoslavije: Celo leto 160 din. Insevati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Uptavništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Sleodoisen političen list za slovensko tj odšlo o »Naša Straža« izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mari-baru, Koroška cesta št. 5. Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure. Rokopisi se ne vračajo. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon intefurban št. 113. 100 številka. MARIBOR, dne 19 oktobra 1925. letnik l, Po Pašićevi vrnitvi. A. K. Jfauk iz stare Rusije. Razmere v Rusiji pred1 svetovno vojn*) so bäte nezdrave, vladlalla je koncepcija, protekcija in verska nestrpnost. Državna vena je Mila pravoslavna. Vse opozi-cijonailnie stranke j,e vlada hudo preganjala; zato je bilo Holiiko Riosov v inozemstvu. Drugače so pa Rutsi ravnali z navodi v Tur testami. Rusii so si to ozlemijje le polagoma podvhgld. General òejrnàj(ev jje leta 1865. z naskokom zavzel Taškent, glavno mesto irivtke strina; slavni Sko-belov jte osvojil Iella 1881. Geok Tepe in rodbvitma oaza (MeadV se je priključila Rusiji leta 1884. S tem j,e.prišla Rusija v posiest celega zahodnega Tuirkesitlaina. Kako so Rusi upravljali nove pokrajine? v Šolstvo jie ballo predi prihodom Rusov v Turkestaniu na visoki stopinji. Številfo šol je bilo j|ako veliko; delile so se v ljudske in visioke šole ali medSrese. Zato Rusi, kar sle šolsitMa tiče, niso ničesar izpremlinjlalli, pustili so vse pri starem'. Za otroke svojih uradnikov, oficirjev in naseljencev pa so uisfanloviili ruske šole, katere sio obiskovali tludi domačini, če so hoteli. Sodstvo, so Rusi sicer nekaj predrugačili, vendar pa so, da ne bi dražili dlo-nKačiniolv, pjnidiržalii prejšnje sodnike, katere iso im|e-ntovtalii »kazi*. Te sodnike so volile občine. Obemem pa so Rusi Ustanovili svoja sodišča, predi katerimi so se obravnavali kriminalni slučaji ter prepiri mod! Rusi in domačini. Teb sodišč so se pa tudi domačini lahko posluževali, če so hoteli. , Zelo previdinO so Rusi nastopali proti Turkestancem v verskem oziriu. Tamošnja mtohamedami so bili prej znani kot jako fanatični, d’oda njih fanatizem se je kimal« polegel ; Rusi sto jim pustili popolno versko svo-bbdb. Generali Kauffmaim jte v začetku prepovedal celo vsako misijonska delovanje odi strani pravoslavnih duhovnikov. še več! Pravoslavni so hoteli v Taškentu ustanoviti škofijlski sedež, a general Kauft ma nn, da bi preprečili vsak konflikt medi kristjjani in mohamedami, tega ni diovoM, marveč jie nasvetoval: kot: škofijski se-diež Vfcrniojje, glavno mesto sepiirečenske obliasti, ker so tam prebivali večinoma ruski naseljenci. Na tak način so bili Rusi kmalu bolj priljubljeni pri mohamedanih kot njihovi lastni .prejšnja gospodarji. Ko je bil general Kauffmahn nevarno zbolel, so prišli mohamedani prosit, če smetjo poleg pravoslavnih miolil za njegovo zdlravjle. Tako previdno so ravnali mogočni Rusi s podjarmljeni mohamedami v Turke stanai. Glavna stvar jim je Mia la, da, sto sii osvojili njihova srca. Kako pa se postopa z nami Slovene i v naši nartodlui drža vii? Če človek lo trezno premišlijjuje, pride do zaključka: Z nami se postopa tako, kakor da hi gotovi krogi imeli željo vsa slovenska srca od sebe odvrniti. Foglilejkmo šolstvo! Na ljudski šoli ima vso pravico demokratski šolski upravitelji, ljudstvo pa nič! Sploh pa ljudska šola ne m prednje, marveč nazaduje; s srednjo pa najbrž tudi ni dosti boljše. Plosebno peče gotove lijtadi krščanski nauk in verske vaje. 'Krščanski nauk naj bi učil neveren Liberalen .učitelj! Verske vaje pa hiočlejo sploh odpiravitli. Plečej|o jih tudi naše zasebne samostanske šote. No veste kaji? Tudi demokratjje pošiljajo radii otroke v le šole. Zakaj? Bredi teli sem govoril s hudim liberalcem dir. K. .in sem ga vprašal, v katero šolia bo dial svojto hčerko. »V samostan v Škofjo Ljoko«, mi je Odgovorili. »Pa Vi, gospodi doktor, pa Vi hočete diati svojo hčerko v samostansko šolo«, sem se zavzel. Mož se je nasmehnil Ln odgovoril: »Odi tam vsaj vem:, da pošteno nazaj dobim!« Tako mislijo o samostanskih šolah tudi pametni liberalci. (Piri sodstvu jo diottro zdaj, to, da so razprave "slovenski obravnavajo. Druge razmere menda ne bodo preveč rožnate. Koliko je spoštovanje do naše vere, lahko sklepamo iz besedi, ki jih je govoril minister za prosveto IjuMjanskemiu škofu. Če se je tako izrazil proti cerkvenemu knezu, ki ima toliko zaslug za državo, kako sie bp še le izrazil proti navadnemu duhovniku? Zato ni čudimo, dia katoliško duhovništvo tudi v gmnotnem oziru tako zapostavljajb. Še nekaj; moram omeniti. Slovenci smo se pred svetovno vojno hudo borili :s »Švabi« ali Nemici. Naši izobraženi fantje pa zdaj služijo kot vojaki v Srbiji, Makedbniji itd. irt tamkaj so jih, že dostikrat nagnali s psovko »Švabi«. Ne vem, ali za to, kar so Slovenci, ali ker so katoličani. Ateo kdo misli, da bo Ijphezen naših fantov zato tem večja, se jako moti. O davkih in naših gospodarskih razmerah naj raje molčim. S svojimi vrsticami sem imel namen, pokazati na rano, ki je odprta in ki peče ter boli. Naj; kompetentni činitelji gledajo na to, da se ta rana kmalu zapre in zaceli, čim dalje s'e to odlaša, tem slabše je. Širite Jašo Stražo“! Začetek nove politične faze. Ko se je Pašič vrnil, se je takoj drilo razumeti iz mnogih beograjskih — tudi režimskih listov, da se sploh ni pričakovalo, da se bo res že vrnil. Do zaditjega časa so se širile tudi iz radikalskih krogov vesti, da. se bo Pašič najbrž še zadržal nekaj časa v Trstu. Pašičeva tako nepričakovana vrnitev se označuje sedaj kot začetek nove laze v politiki sedanje vlade in tudi splošno v političnem položaju. Vsi politiki pričakujejo od Pasica, da spregovori že vendar enkrat ter nedvomljivo izrazi svoje mišljenje' glede sedanje vladne zveze. »Novosti« sto ob njegovem prihodu pisale med drugim: »Gospod Pašič je molčal in nikakor ni dopustil, da bi se doznalo njegovo mnenje glede pidi ti onega kurza, na katerem je osnovana sedanja vladna koalicija. Splošno se pričakuje začetek živahnega političnega kretanja, v katerem bo tudi naš stari malobesedne/. moral spregovoriti. S tem, kar bo spregovoril, mora biti pa seveda tudi v skladu njegovo osebno udejstvovanje v bodočih političnih kombinacijah,« »Dolžnost predsednika vlade.« Podi tem naslovom ugotavlja »Politički Glasnik« razne intrige proti sedanji vladini zvezi ter zahteva od Pašiča jasne odgovore z ozirom na sledeče: Nasprotniki plemenskega miru so začeli zadnji čas podkopavati v srbskih masah prepričanje, da je Pašič edlen od tvorcev sporazuma med radikali in ra-dičevci. Pri tem delu je Pribičevič najbolj vnet in gotovi radikali, nezadovoljni s politiko svoje stranke, vlačijo Pašičevo ime v spletke proti politiki sporazuma. Javnosti vsiljujejo sum, da jie koalicija radikalov in radičevcev vrinjena Pašiču odi strani one skupine radikaiskih prvakov, ki išče politično moč izven okvirja radikalne stranke. Ta teza je posebno ljuba Pribičeviču in njegovim listom:. Pa kolikor je ta intriga tudi zasnovana na najoeitnejšem zlonamerni, vendar ni brez nevarnosti za moralni ugledi vlade v javnosti. V stvari je pa sam: Pašič s svojini tajnim molkom glede politike sporazuma in s svojo rezervi ra n ostjo naprami Radiču dal povod, da se podobne intfige pletejo okrog njegovega imena in jim del javnosti tudi verjame. Tudi Glavno radikalno glasilo o Radiču. »Samouprava«, glavno beograjsko glasilo radikalne stranke je pred par dnevi popravljalo trditve samostojnih demokratov v pravem tonu popravkov, kakor sledi: »Ni res, da je gospod! Stjepan Radič sedaj to, kar je bil liani. Ni res, dia bi go spiai Pašič imel težave z gospodlom Radičem, najmanj toliko, kakor jih jie lani imel z. njim gospod Davidovič, Ni res, da bi sedanja vlada bila to, kar je bila vlada gospoda Davidoviča. Ni res, da bi bil velik problem za gospoda Pašiča najti način osvoboditve od Radičeve odvisiniosti. Sporazuan je odvisen samo od. iskrenosti jn če bo HSS vlagala toliko iskrenosti, kolikor je vlaga radikalna stranka, ne bo za celo vrsto let potrebna korektura političnega stanja. Sedaj! pa za to ni časa, ne potrebe. Delovanje, gospodia Pribičeviča. in njegove stranke ne more prispevati h taki spremembi. Delo gospodia Pribičeviča, nasprotno izključuje njega in njejgiovlo stranko od vsake politične kombinacije, o čemer bi imel priliko ‘sc Sami prepričati. Sodeč po vseh znakih, mu na to ne bo treba dolgo čakati. —- tgr O dr. Lazi Markoviču. Znani in važni beograjski list »Politički Glasnik«, ki se je resno zavzemal ne samo za sedanjo vladno zvezo, ampak tudi za pravo po-mirjlenjie s Hrvati, je zadnjič obdelali tudi radikalnega poslanca in bivšega večkratnega ministra dr. Lazo Markoviča. »Politički Glasnik« je podal dtohirto analizo Markovičevega sporazumaštva. Poprej kot minister je Markovič z nekaterimi svojimi tovariši z raznimi aferami ogorčil precejšen del: radikalnega poslanskega kluba. Da bi se vse to pozabilo in dri bi zopet splaval na površje, jie začel dr. Markovič vneto delati za novo situacijo. Naenkrat je bil' medi prvimi sporazumriši. Po kratkem obstoju nove vlade je pa začel, kakor pravi »■Politički Glasnik«, še z važnejšo intrigo. S pomočjo nekaterih svojih prijateljev jie med radičevci raznesel vest o rekonstrukciji vlade. Naravnost sugestivno je pripovedovali, da morajo priti v vlado ljudje, ki so'posebno zaslužni za sporazum, odpadejo pa najj ministri, ki so pod' prejšnjo P P vlado vršili hud piritisik na ra-dičevee. Misleč na rekonstrukcijo, pa g. dr. Markovič , seveda ni pozabil :na sebe in na svoja prijatelja Janji- !. ča in Kojiča. S seboj vred: je tudi ta dva predstavljal kot posebno »zaslužna sporazumaša« ter pripravljal teren, da bi prišli lahko vsi trije v vlado. Intriga jie bila dobro premišljena, ponesrečila se je pa, ker so radičevci sami vse nesli, na ušesa onim radikalom, pri katerih g. Markovič ni dobro zapisan. Radikali so za celo stvar I zvedeli, ko je bil Markovič; v Ženevi, in sedaj1 bodlo vsak dejstvo, da se neki ljudje iz najbližje Pašičeve okolice rezervirano drže napram svojim zaveznikom v vladi, ni najmanj ugodno za pomnjenje duhov. Za Pašiča je sedaj ena od glavnih nalog, najti način za najpopolnejše razbitje intrig, Javnost pričakuje, da bo Pašič tokrat prenehat z molčanjem in da bo prevzel, predi njo popolno odjgovomost za delo sporazuma. Izjava in nastop Pašiča za stvar sporazuma ne bi samo presekal vse intrige radikaliskega izvora, ampak bi Ludi popolnoma pomiril dluhove v radikalni stranki, posebno pa v poslanskem klubu. V klubu je situacija zelo mučna. Mnogi poslanci sat v negotovosti glede Pašičevega mnenja in stališča in ko se eni ravnajo samo po-svojih osebnih interesih, se dajo drugi zopet uplivali od! Pribičeviča, ki izkorišča Bašičev molk. Na lem molku je Pribičevič zgradil celo kuto iz papirnatih kart. Šef samostojnih demokratov še vedno računa, da je za Pašiča politika sporazuma samo navadna taktična poteza z namenom, uničiti Radiča ter se nada, da ga bo Pašič nekega dne zopet potreboval in poklical. Pribičevič vedlno zanika, dia bi bil Pašič eden od glavnih nosilcev politike sporazuma in to je zopet eden od vzrokov:, dia Pašič preneha molčati ter da razbije tudi le intrige in nade. Po sestanku Pašič—Radič. V petek zjjutraj: se je pripeljal! v Beograd Stjepan Radič in je bil še dopoldne sprejet odi Pašiča. Po pol-dnijgoumem razgovoru je Radič odpravil novinarje, ki so ga obsuli s vprašanji: »Ničesar ne morem povedati, gospodje, ali vse je jako dobro. Kar sva se razgovarjala s Pašičem. bo izneseno na seji ministrskega sveta.« Pašič je pa pred vladnim predLsednišlvom nagovoril neko deputacijo: »Odkod ste vi ljiudje?« — »Mi smo delegati sreza ključkega.« — Pašič: »E, ne morem vas sprejeti, sem V velikem posllu, pridite jutri,« — Delegati: »Živijo Pašič!« — Pašič: »E, ja da vidim najprije zašto ste došli, pa onda eto lako.« — Na vprašanje nekega novinarja, ce priđe Radič Y vlado, je Pašič odvrnil: »E, ja —ovaj — to se ne može tako govoriti.« — »Zakaj ne?« — Pašič: »Još treba, da se teševa, pa čemo da svršimo.« — tgr Čas Markoviču v klubu napravili velike neprijetnosti. — tgr Iz Radičevega »Doma«. V zadnji številki svojega »Doma« pripoveduje Radič Zopet prav veselo. Ko svoj sporazum z radikali vedno opisuje z vznesen imi besedami ter previdno molči o njegovi vsebini, na ur tokrat navaja kot vzrok tega sporazuma — čujte in stami te — ceste in pota. Doslovno je zapisal štedečte: »Naše gosposke stranke ne misli jo nia pota in ceste razven v volilni dobi, ko so jim ceste samo na jeziku in v obl juhah, če bi jim narod hotel dati volilne glasove. Pri seljjaški stranki je pa briga za ceste nekdaj in sedaj ena od njenih glavnih nalog. Seljaška stranka pa ni mogla za ceste ničesar storiti, diofcter je bilia ne samo v opoziciji, ampak tudi v najhujšem bojim s predstavnico srbskega seljaštva — narodno radikalno stranko. Zato je vodstvu hrvatske -seljaške stranice bilo propadanje naših potov in cest eden od velikih razlogov za, sklenitev! narodnega sporazuma.« — Potem Radič na dolgo in, široko opisuje, kako! slabe so ceste v Srbiji. Sam se jie o tem prepričal ta mesec, ko jie iz Beograda potoval v Topolo in Optenac. Zanemarjena srbska pota opisuje Radič prav dobro. Drastično pripoveduje, kako se srbski seljak odpravlija v bližnje mesto, kakor cla bi šel na. fronto, šest mescev v letu pa sploh ne more iz vasi v vas, samo ob najlepšem' vremenu;, ko vpreže po več parov voltov, lahko z največjimi težavami odvleče nekaj svojjih pridelkov na prodrijo in pripeljle domov, kar mu je najpotrebnejše. To je vse res, A kako je mogel Radič ravno radi teh zanemarjenih cest napraviti sporazum z radikal i, ko jie le ceste im mizerne razmere v Srbiji videl šele pred desetimi dnevi? V posebno luč postavlja tudi Pašiča, ko tildi, da miu mora ob pivi priliki povedati, kako slabe so ceste v Srbiji. Končno nam Radič 'še kot velik uspeh sporazuma napove, da bo delal z,a spremembo naziva »gradbeno ministrstvo« v »ministrstvo za ceste in zgradbe«, če Pašič. res ne ve, kakšne so ceste v Srbiji in ko radikali doslej; niti v Srbiji niso popravili cest, si lahko vsakdo predstavlja, koliko se bo v tem oziru, popravilo pod radi kal no-radličevsko vlado in v delokrogu ministrstva za »ceste in zgradbe«. — tgr Bosanski muslimani ostanejo kot doslej. Prvak JMO dr. Hrasnica je poročevalcem listov izjavil, da je položa j njegove stranke med narodom prav dober in da so vse vesti o nesoglasju neresnične. O tem ni niti govora, da bi Ijludstvo stranko zapuščalo ter se približevalo vladni skupini. Kar se tiče delovanja v skupščini, je dr. Hrasnica izjavil: »Naši Ijjudje so za to, da ostane stranka tludi nadalje tako organizirana in formirana, politične beležke. kakor je bila doslej. Poslanskemlu klubu je dana svoboda, dia si išče zaveznike, centralni odbor je pa še posebej naglasil, d'a je treba obdržati dobro odnošaje z dosedanjimi prijatelji in zlasti z Davidovičevo stranko. Pri dobrih odnosa jih z dosedanjimi prijatelji je umevno, da ostanemo proti današnji vladi v opoziciji in to šc tembolj, ko doslej! še nismo občutili prav nobenega zboljšanja in klo nova vlada doslej še sploh ni delala.« — Glede Pnibičeviča je še posebno povdiarijal, da JMO nima ničesar skupnega z njim in da nikdar ne bo imela. Bosanski muslimani iščejo vedno dobre zveze in zaslombo v Hrvatski, a se tudi lu ne morejo srečali s samo stojnimi demokrati, ki niso in ne bodo pritegnili k sebi Hrvatov. — tgr Iz Slovenije. Naši poslanci so odpotovali vsi k rednemu zasedanju skupščine v Beograd. Od kod naj vzamejo občine denar? Kakor znano, ne dobivajo naše občine že skoro dva meseca nobenih občinskih doklad radi davčnih zaostankov posamezni! i davkoplačevalcev. Oblasti zahteva od občin, da morajo predložiti sezname glede kuluka. Kuluk se odmerja in ravna po plačilu direktnih davkov..Ako hoče občina zadostiti zapovedi od zgoraj in izdelali seznam kulukarjev, se mora obrniti na davčni urad, da mu ta preskrbi izpis glede direktnih davkov. Občine so se res obrnile na davkarije, a te so jim odgovorile, da že dobe omenjeni prepis, a proti plačilu najmanj 900 D, ker je to črezurno delo. Odkocl naj, vzame sedaj, župan denar? Seznam o kuluku, mora biti predložen, občinske doklade so v Sloveniji ukinjene, davčni uradniki so pripravljeni iti občinam na roko samo proti dobri nagradi za nadure. Za ravnokar pribita vprašanja bi se moral zanimati g, veliki župan. — ot. Občni zbor ljubljanske sekcije profesorskega kosiva se je vršil včeraj v nedeljo v Mariboru v gimnazijski dvorani ob obilni udeležbi iz v.seh mest Slovenije, kjer so srednje šole. Trajali je od 11. db 13. in od 15. do 18. ure. Razpravljalo se je o gmotnih in idealnih interesih srednješolskega učiteljstva. Izmed številnih sklepov, ki so se sklenili, omenjamo predvsem to da so profesorji sklenili resolucijo, da je treba, da se uvede slovenščina kol učni predmet tudi na srednjih šolah s srbohrvatskim učnim jezikom. Grajalo se je, da se v novih tiskovinah, namenjenih staršem učencev, premalo upošteva slovenščina. Profesorji so se načelno postavili na stališče, da se ne sme noben profesor premeščati brez najtehtnejših razlogov; premeščanje proti volji stalnih profesorjev naj se izvršujejo samo na podlagi disciplinarne preiskave. Isti dan se je vršil tudi občni zbor profesorske Samopomoči, to je organizacije, iz katere dobivajo enkratno podporo dediči umrlih profesorjev. V to Samopomoč plača vsak profesor v slučaju smrti svojega tovariša 25 IX Ker znaša število članov pri Samopomoči 240, dobijo dediči v vsakem smrtnem slučaju 6000 D. Za predsednika Samopomoči je bil izvoljen prof. dr. Strmšek v Mariboru, za predsednika ljubljanske sekcije {ki obsega profesorje iz vse Slovenije kakor tudi Samopomoč) pa profesor Jeran iz Ljubljane. Zbor gospodarskih korporacij m, organizacij v Slo» - veniji zaradi prevelikih davčnih bremen. Združene gospodarske korporacije in organizacije, kakor: Zveza industrij- cev, -Zveza trgo-vskilh igremijev, Zveza obrtnih zadrug, Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov, Jugoslovanska obrtna zveza, -Kmetij-slka družba, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo itd., .priredijo v petek, dne 23. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne v -dvorani '»Kino- Matica« v Ljubljani veliko zborovanje, -na katerem -se bode -razpravljalo -davčno vprašanje, ki -postaja vsled trajne gospodarske krize v -Sloveniji vedno bolj pereče. Na zborovanju se bodo v obliki resolucije stavile zahteve za izpre-me-mbo sedanjih davčnih zakonov in -za omilitev -davčne prakse. Na zborovanje so povabljeni zastopniki vlade, centralne in oblastne, zastopniki vseh -gospodarskih korporacij in organizacij, predstavniki političnih strank, zastopniki oblastev in uradov. Zbor je javen. »Sreča te išče, um ti je dan! Našel ju boš, če nisi zaspan!« — Tako je nekoč zapel pesnik. Tudi ti lahko najdeš srečo, dlra-gi čitatelj! Um li je dan, samo zaspan ne smeš biti, temveč vzeti v -roko dopisnico in naročiti srečke efektne loterije društva Katoliški dom v Ljutomeru. Stane samo bore 5 D, pa- ti lahko prinese srečo. Če zadeneš -glavni dobitek, dobiš kompletno spalno opravo (2 postelji z nočno omarico. 2 omari, umivalnik. mizi» s štirimi stoli — vse iz trdega lesa)! Drugi dobitek je moško ali žensko kolo, 3. šivalni stroj, 4. pisalna miza. Tudi 300 litrov pristnega Ljtu-tomeržana ne manjka. -Da boš pa imel podlago za njega, kupi še eno srečko, pa lahko dobiš prašička! Na zadnji strani srečke, ki jo boš kupil, lahko razbereš še mnogo drugih lepih dobitkov, saj jih je vseh skupaj 250! Samo ne odlašaj, dragi čitatelj, ampak takoj sezi po njih! Piši samo dopisnico, pa ti društvo Katoliški dom srečko do-pošlje. če se ti pa vidi bolje, pa ti društvo javi samo številko srečke, katero si kupil, sirečko samo pa li hrani društvo! Razprodaja lei srečk dobijo 10 odstotkov provizije! Dnevne novice. Nadaljevanje sflabra med sedanjim in prejšnjim prometnim ministrom. Zadnjič smo opisali, kako prejšnji minister Stanič zavrača sedanjega ministra Ra- dojeviča, da nima drugim pravice očitati zlorab pro-' stih železniških kart, ker se je sam- cela leta poprej, koše ni bil minister, najbolj pehal za takimi nepostavnimi ugodnostmi. Prejšnji minister Stanič je svoja očitanja s podpisom objavil v »Politiki« ter je podal tudi precej podatkov za sodišče v slučaju, da minis-ter Ràdojeyiò takoj toži. Minister Radojevič pa doslej! -še ni tožil in tudi ni odgovoril javno, pač pa je v »Politiki« izšel članek njegovega kabinetnega načelnika čadj-eviča. — Kabinetni načelniki so v beograjski vladni in politični praksi, ljudje, ki izidej-o in zaidejo s svojim prijateljem ministrom. Dela nimajo pravzaprav nobenega ali pa se -ga ne poprimejo, lenivec sedijo v ministrovi predsobi kot zadnja in -odločilna instanca za razne prošn ji-ke in posetnike ministra. Načelnik1 čadj-evič služi sam ali pa po naročilu svojemu šefu- in odgovarja torej prejšnjemu prometnemu ministru. Odgovor je slab in prav nekvalificiran. Najprej trdi načelnik, -da njegov minister nima ne volje ne časa, da bi mislil na prejšnjega ministra g. Staniča. Nadalje pravi, da tudi nima volje, da bi se bavili z zadevami, ki jih je g. Stanič razkr-ičal iz -ulice. — S temi stvarmi -se pa le malo bavi, in sicer trdi, da j-e imel pred tremi leti sedanji minister Radojevič prosto vožnjo v London in -nazaj kot imžener za zagradbo železniških prog:. Da bi se vozil s svojimi tovariši na veseljačenje, pa načelnik »enostavno zanika. S takim -odgovarjanjem se načelnik in njegov -šef pač ne moreta ponašati. Če j-e bil gospod Radojevič pred leti res zaposlen pri zdrahi državnih železnic, še s tem na primer ni rečeno, da j-e imel: pravico do brezplačne vožnje v London in nazaj, ko se naše železnice vendar ne gradijo preko naših mej- skozi celo Evropo. — Igr Dve različni vrsti politikov v naši državi. V noči -od 13. na 14. oktobra -se je peljal baje skozi zagrebški kolodvor v zastrtem salonskem vozu naš ministrski predsednik. Baje, ker on se ni prikazal. V lem obstoja ravno umetnost Lega previdnega maža, da malo govori in se redko kje in kediaj- pokaže. On je tudi v politiki ravno tako, kakor bi čepeli v kakem- zastrtem salonskem vozu, pred katerim stojijo ljudje in radovedno vprašujejo: Ali je, ali ni notri? — Drugi naši politiki so p-a čisto drugačni. Radi se kažejo pred javnostjo in skoro neprestano govorijo. Javnost se je tudi glede le druge kategorije na jasnem v vprašanju: Bogzna, kaj bo neki jutri zopet govoril! Kak Sakrileg! O zadnjem Pribičevičevem shodu v Vinikovicih se delajo -in krožijo po časopisju, vsi mogoči dovtipi. Pribičevič sam naglasa, da je bil njegov shod v Vinkovcihl eden naj večjih triumfov SDS politične slave, Po »inženersko strokovni« -oceni je bito na tem shodu 10 tisoč ljudi. Tako trdijo: Pribičevičeva zagrebška »Riječ«, beograjska »Reč« in »iPolilika«. «Beograjski -dnevniki«, ki je tudi navdušen za Pribičevičev triurna!, je videl -samo 6000 udeležencev, zagrebške »Novosti«, -ki se istočasno klanjajo RR režimu in Pribiče-viču, so naštele le- tri tisoč 'zborovalcev. » Jutarnji list« je reduciral omenjene ištevilke na 1200, a- osiječki »Hrvatski list« na 800. Pribičevič sam se pač hvali, da 'je to njegov največji shod. Prvi veliki dogodek vin-kovškega triumfa je bil pozdrav 8 letne deklice. Glede pozdrava tega dekletca sta fatalni poročili obeh ,Pri-bičevičevih origanov »Reči« in »Riječi« in bodoči biograf tega velikega državnika bo v veliki nepriliki. »Reč« trdi, da je deklica začela svoj pozdrav z: Največji naš učitelj in voditelj-! A .»Riječ« piše, da se je začel ta po-zdrav.z; Dragi gospod! Kak sakrileg! Ali Kokelj. Spomini ruskega državni* ka Grof Sergej Juljevič Vitte, eden prvih državnikov, ruskih. in v prvih letih vladanja znameniti svetovalec carja Nikolaja tl., ima za Rusijo velike zasluge. Bil je v odličnih službah; eno leto je bil prometni, deset let finančni minister in šest mescev ministrski predsednik, Kot finančni minister je uredil ruske finance in je rešil valutno vprašanje, Zastopal je tudi Rusijo pri raznih trgovskih in mirovnih pogajanjih. Da bi bil car Nikolaj II. njega bolj poslušal-, bi ne bilo prišlo do rusko-japonske vojne! Umrl je meseca februarja leta 1915. Po njegovi smrti je izdala njegova soproga dva debela zvezka »Spominov*. V teh Spominih nam opisuje carja Nikolaja II., razne velike kneze, ministre, diplomate pa tudi pustolovce. Slika nam intrige na carskem dvoru, kako so visoke osebe druga drugi pod-kopavale vpliv pri vladarju itd. Dostikrat se je zgodilo, da je padel poštenjak, intrigant in nesposobnež pa je prišel na površje. m* Car Nikolaj II. je bil jako dbber človek, a mehek, omahljiv in brez energije. Bil je pod vplivom svoje matere, svoje žene in velikih knezov, ki so mu vsiljevali svoje pro-težirance, dostikrat prav nesposobne ljudi. To je privedlo Rusijo do katastrofe v japonski vojni in do prve revolucije, po tudi do silnega ponižanja v svetovni vojni, ko je stara Rusija žalostno podlegla. Naj navedem tu nekatere podrobnosti iz I. zvezka Spominov.*) Rusija je skušala priti do vojnega pristanišča na odprtem morju. Aleksander III. je nameraval napraviti mogočno vojno pristanišče na murmanskem obrežju, na severnem polotoku Kola. Tam morje nikoli ne zmrzne, ker tok iz Atlantskega oceana prinaša gorkoto. Isti načrt si je osvojil car Nikolaj II., toda vsled carjeve omahljivosti in raznih spletk ni prišlo do uresničenja. Če bi bilo do tega prišlo, bi si Rusija najbrž bila prihranila poniževalno japonsko vojno. Vsled opustitve pristanišča na Murmanu je Rusija stremila na Vzhod. Sibirska železnica je bila že v delu. Rusi so želeli da bi glavna proga mesto ob reki Amur šla naravnost skozi Mandžurijo v Vladivostok. Da bi se to zgodilo, je bilo treba pogajanj s Kitajem. Za časa kronanja carja Nikolaja II. v Moskvi leta 1896 je prišel v -Petrograd Znameniti kitajski državnik Lihungčang, Takrat sta Vitte in Lihungčang, pooblaščena vsak od svoje strani, sklenila tajno pogodbo med Rusijo in Kitajem. Po tej pogodbi Kitaj dovoli, da Rusi zidajo železnico po kitajskem ozemlju skozi Mandžurijo v Vladivostok. Pri železnici se Rusom dovoli nekaj ozemlja, njihova policija in varnostna straža. Rusija se pa obveže, da bo varovala integriteto kitajskega ozemlja vseh agresivnih nastopov od strani Japonske. Ta pogodba se je sklenita v Petrogradu. Da bi jo le Rusi bili držali! *) Grof S. J. Ville: Vospominanija, tom. I. Berlin 1922, Nato je odšel Lihungčang s svojim spremstvom h kronanju v Moskvo, kjer so bili že zbrani zastopniki raznih držav. »PraViteljstvenij vestnik* je o vseh korakih teh visokih dostojanstvenikih pri kronanju natanko poročal, kje so bili, kaj so delali, kdaj jih je car sprejel itd., le o Lihung-čangu ni nobeden list niti besedice omenil. Iz tega je razvidno, kako delajo diplomati, kadar hočejo kaj zakriti, Na Hodinskem polju pri Moskvi, kjer carji ob kronanju navadno pogostijo ljudstvo, se je takrat bila zgodila velika nesreča. Okrog 2000 ljudi je bilo mrtvih in poteptanih vsled silnega navala ljudstva. Lihungčang je to izvedel in je vprašal Vitteja, če bodo o tem obvestili carja? Vitte je rekel, seveda mu bomo poročali in uverjen sem, da je car to zvedel takoj po katastrofi. Lihungčang je odgovoril: »Pri vas so državni uradniki neizkušeni. Ko sem jaz bil generalni gubernator v Pečili, je bila tam kuga in desettisoč ljudi je umrlo, jaz sem pa poročal cesarju v Peking, da je vse dobro, da ni nobenih bolezni, marveč vse je v normalnem stanju. Če bi jaz bil uradnik vašega carja, bi ravno tako storil in bi zakril to nesrečo na Hodinskem polju.* Na Kitajskem je pač dosti ljudi, zato človeško življenje malo velja. Na dan katastrofe, 18. maja zvečer je bil napovedan bal pri francoskem poslaniku Montebello. Velik knez Sergej Aleksandrovič je pravil, da so za to mnogi svetovali carju uplivati na poslanika, da bi bal odložil ali da bi se car bala ne udeležil. Na zadnje pa je pristavil, da je to rek velika nesreča, a vendar ne sme omračiti praznika carjevega kronanja, zato je treba hodinsko katastrofo v lem smislu ignorirati. Tu se je veliki knez le malo lepše izrazil kot zgoraj Lihungčang. No, car je prišel na bal, a videti je bil silno potrt; le enkrat je plesal z grofico Montebello in se je kmalu odstranil. Lihungčang se je sešel v Moskvi tudi z buharskim emirom. Pravil mu je, da se Kitajci drže verskih načel, ka- tere je učil Konfucij, in je vprašal emirja, kakšno vero da ima on. Emir mu je odgovoril, da je njegovo vero ustanovil Mohamed in mu je razlagal glavne resnice te vere. -Na to sta se poslovila. Emir je sedel v kočijo, katera se je začela ravno premikati, ko je Lihungčang zaklical za njim. Kočija je obstala in ruski olicir, ki je spremljal emira, je vprašal: »Kaj je vam ugodno?» Nato je odgovoril Li-hhngčang: »Prosim vas, povejte emiru — jaz sem mu prej pozabil povedati ■— da je bil ta Mohamed, ki je ustanovit njegovo vero, tudi na Kitajskem, in sicer kot -kaznjenec, ki je kopal rudo, Kitajci so ga pa izgnali in je najbrž prišel vr emirovo deželo, kjer je ustanovil svojo vero.* Emir je bil vsled tega zelo vznevoljen, Lihungčang se je pa na ta način maščeval, ker se je emir pred njim kot vladar zelo ponašal. Rusija je v pogodbi z Lihungčanom garantirala integriteto kitajskega ozemlja, a je sama to pogodbo prelomila. Z grožnjo je prisilila Kitaj, da je odstopil polotok Ljao-lung, druge evropske velesile so pa tudi nekaj izsilile. D* se je to zgodilo, tem» dal je prvi povod nemški cesar Viljem II. Ta je meseca julija 1897 vrnil carju obisk v Petrogradu. Ko se je Viljeih že vračal v Nemčijo in se je car, ki ga je spremljal, vrnil v svoje stanovanje, je prišel po opravkih k njemu veliki knez Aleksej Aleksandrovie. Car mu je pravil, kako neprijetno mu je bilo na potu, ko se je z Viljemom peljal in ga je ta naenkrat vprašal: »Ali je Rusiji potrebno kitajsko pristanišče Kiao-čou, ker tega pristanišča ne obiskujejo ruske ladje? V interesu Nemčije bi želel to pristanišče zasesti, da bi bilo postojank» za nemške ladje, toda tega noče storiti brez soglasja ruskega! carja.* Car ni povedal, ali je bil z Viljemom v tem soglasen ali ne, rekel pa je, da mu je bilo skrajno neprijetno, 4* je kot gost tako nastopal. In ker je bil car jako mehek najbrž ni mel poguma Viljemu kot gostu se kategorična odreči in Viljem je smatral to kot soglasje. In da bi Rusija za Nemci ne zaostala, je tudi sama izsilila Kitajcem polotok Ljaotung, Anglija Vei-hai-vei itd. Vsled teh ropov evropskih velesil se je kitajsko ljudstvo silno razburila ,in posledica je bila znana bokserska vstaja. Iz tega vzroka, da bi se bokserska vstaja dalje ne širila, so Rusi zasedli Mandžurijo in jo niso hoteli več zapustiti. V pogodb' z Japonsko so Rusi izročili Korejo popolnoma japonskem« uplivu, toda skesali so se, da so to storili. Hoteli so tam zopet stopiti na trda tla in nek Bezobrazov s svojo kompanijo je pod videzom raznih koncesij Japonce naravnost yjval ® M ~ " (Dalje sledi.) . Polovična vožnja je dovoljenja na vseh vlakih razen Simplon-Orient-Ekspresa pose In ikom Zagrebške kuUurno-historične izložbe. Legitimacije se dobe v Mariboru v podružnici Prve hrvatske štedionice, ter stanejo 30 dinarjev. »Finančni minister« v Osijeku. Osiječane, ki so se nahajali zadnje čase v izredno slavnostnem razpolo-ižentjiu radi veliike razstave, prirejene v mestu, je potegnil pošteno neki neznani pustolovec. Osiješko razstavo je namreč obiskal »finančni minister dr. Stojadi-novič« ter svoj obisk še dan preje naznanil listom brzojavno; listi so'svoje čitatelje o tem seveda takoj; obvestili in »finančnega ministra« je poleg oficijelnih zastopnikov sprejela tudi velika množica ljudstva. Pri policiji pa je vzbudil ministrov obisk nezaupanje in se je telefonieno informirala v Beogradu. Odi tam je dobila odgovor, da jie »finančni minister« v Osijeku navaden slepar, ker se dr. Stojadinovič nahaja v Beogradu. Policija je takoj na to odredila aretacijo laži-ministra, toda ta je moral po čudnem naključju zavohati, kaj ga čaka ter je pravočasno popihal. Sneg v Slavoniji. V Osijeku in ostali Slavoniji je zapadel miniuli teden precej visok sneg. V noči ga je padlo za 30 cm. V ravnicah je sedaj že izginil. Tudi pri nas v Sloveniji je zadnje dni v višjih legah padlo nekaj snaga. Stoletni Dalmatinec. V Podgori v Dalmaciji je 15. t. mt slavil svojo stoletnico starček Simon Kurtič. Starec je popolnoma svež in pri moči, le vid mu je nekoliko oslabel. Spominja se vseh veselih in žalostnih doživljajev iz mladih let. Stoletnik je vedno skromno jedel in pil vodo. Nekaj statistike iz čevljarske obrti v naši državi. V Jugoslaviji jie po* najnovejši statistiki 26.000 čevljarjev s 140 tisoč delavci in 14 čevljarskih tovarn s 4500 delavci. Predvsem je treba pri nas upoštevati, da nosi 70 odstotkov celotnega prebivalstva opanke. Aretacije komunistov v Angliji. Angleška vlada je pričela z energično akcijo proti komunistom. V Londonu je izvršila policija v uredništvu komunističnega glasila in v stanovanjih komunističnih veljakov preiskave. Aretiran je znani komunistični vodja Cambell in več znamenitejših prvakov -stranke. Aretirani komunisti so izročeni sodiščih, ki vodi preiskavo. Capinsko posredništvo Ilija M. Jovanovič v Beogradu, Karadjordjeva ulica 79, 1. sprat, slan tar. 5, telefon 31—43 posreduje hitro za nabavo uverjenja ministrstva trgovine in industrije v vseh slučajih predvidenim carinskim tarifom in oproščenja carin pri ministrstvu financ (generalna direkcija carin). Iz Maribora. Ravnatelj Fran Voglar umrl. Zadnjo soboto, dne 17. oktobra, je umrl v mariborski bolnici ravnatelj državnega ženskega učiteljišča g. Fran Voglar". Rajnega je zadela sued poukom v šoli kap in so ga prepeljali v bolnišnico «vezavestnega. G. Voglar je 'že iprecej časa bolehal na srčni hibi. BIagopokojnik je v mariborskih narodnih krogih znan fetta dni pred in po preobratu, ko je ibil tajnik Narodnega sveta. Truplo pokojnega so položili na mrtvaški oder v . mestni hranilnici, odkoder se vrši danes, v pondeljek, ob 15. uri pogreb na pobreško pokopališče. Pokoj njegovi dui ši, žalujoči -rodbini' naše sožalje? škandal obmejnega komisarijala. Mariborska kronika beleži zopet brezprimeren škandal v najbližji soseščini carine — pri obmejnem policijskem komisari-jatu. To je posebna institucija brez vsake zveze s policijskim komi sari jatom na Slomškovem trgui ter ima nalogo nadzirati prekomejni potniški; promet. Ta policija je tore j v najožji zvezi s tujskim prometom in radi-tega so dogodki, ki so se pri tem uiradlu dogodili, ne samo največji škandal ampak tudi nekaj takega, kar bi se moralo udariti z najhujšo »obznano« kot skrajno Škodljivo državi in njenemu ugledu. Država se trudi za povzdigo tujskega prometa, na policijskem komisa-rijatui pa tujce pretepajo in oplu jejo. — Eden od organov te policije si je dovolil tudi najpodlliejšo in naj-tarutaln-ejšo nesramnost napram neki dami. Uradino jo je izvabil v pisarno, žalil jo je s svojimi nesramnimi zahtevami, potem pa pretepel —. Glede postopanja s tujci je nedavno izdal veliki župan hvalevredno strogo odredbo, posamezni organi obmejne policije pa uprizarjajo škandal za škandalom. Poziv merodajni oblasti, da eksemplarično kaznuje krivce, potnikom pa, da vse nepravilnosti točno prijavijo! — tigr i r ^, r ^ : r'i : r-v r^-rn; I'm/** . IW ; j W%| j k/^é I I ^ | hA* ■ | bA* j b<%t 1 to« | fcNl 1fcA< ; fcArf ■ : DALMACIJA IN NAŠE MORJE je predmet DRUGEGA PROSVETNEGA VEČERA, ki ga priredi Prosvetna zveza v Mariboru v, petek, dne 23, oktobra t. L ob 8. upri zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. — Predava prof. Ivan Mazovcc. — številne in krasne skioptične slike! rv*11 M I f’V* I I »NA ; M j »V* i-A/* ( »V« I AA j j AA 1 INA j INA I AA j A/< i AA I AA rAA> A k * 1 k A 1 V A I K A 1 K A I h A j K A ' k A 'ki A.4- Pevske vaje »Maribora* so danes, pondeljek od' 6. do £><>1 8. ure zvečer za moški zbor, v četrtek, od 6. do pol 8. ure za dame, obakrat v pevski sohi Ccciljanskega dirušlva v stolnem župnišču. Skupna vaja se nam še naznani. . Motoma nesreča. Včeraj okrog pol 11. ure predpoldne se je med Pesnico in Št. lijem nevarno ponesrečil 32 letni posestnik barvarne g, Viktor Nedogg. Vozil se je v družbi nekega podoficirja na svojem motornem kolesu »Indiani«. Na ovinku za Pesnico se je na brž vsled prevelike hitrosti dogodila nesreča in oba ponesrečenca sla obležala v obcestnem jarku težko poškodovana v nezavesti, šele črez približno 2 uri so ljudje opazili ponesrečenca ter obvestili rešilno postajo v Mariboru, ki je oba prepeljala v bolnico. Krvav pretep v Mehu, Včeraj krog 8. ure zvečer je alkohol tolikanj -razpadi glave nekaterih delavcev, da so se med seboj do krvavega stepli in je moral eden celo v bolnico in sicer ključavničar pri Eilertu Viktor Korošec, ki je odnesel itz boja zabodljaj z nožem v hrbet. Razen Viktor Korošca je še bil bolj neznatno ranjen iz nožem Jos. Hren, delavec pri Franzu, Luki Kirbišu, delavcu, so bili v pretepu izbiti dva zoba, Anton Tominc je -prejel lahkejišo poškodbo na desnem očesu. Državna borza dela v Mariboru. Od '11. do 17. oktobra t. 1. je bilo pri tej borzi -dela 131 prostih mest prijavljenih, 234 oseb je iskalo -službo, v 95 slučajih je pa borza posredovala uspešno, od 1. januarja do 17. -oktobra pa je bilo 5905 prostih mest prijavljenih, 8454 oseb je iskalo službe, v 2498 slučajih je borza posredovala uspešno in 599 oseb je odpotovalo. Prodaja umetnih vencev in šopkov pred Vsemi svetimi se 'bo vršila na novem Glavnem- trgu. Ker je bilo vrtnarstvo z naredbo min. trgovine in industrije z -dne 13. julija 1925 Uradni list št. 68-219 uvrščeno med rokodelske obrti, se prepoveduje prodaja umetnih šopkov in vencev vsakomur, ki se ne bo mogel izkazati z obrtnim listom, oziroma legitimacijo vrtnarske zadruge. Prodaja konj. Dne 21. Oktobra 19i2'5 proda 12. artilerijski polk -potom javne licitacije na sejmišču pri mestni klavnici v Mariboru štiri državne konje, 1 v starosti 16 let, 2 v starosti 17 let in 1 v starosti 20 let, vsi štirje konji- so zdravi in -prav dobre konstitucije. Licitacija se prične ob 10. na določeni dan. LISTEK. Mali svet naših očetov. Koman v treh delih, Spisal Antonie Fogaanur«. Prevod iz italijanščine. JUT 65 »No, končno, gospa!« je izbruhnil Gilardoni. »Treba je vedeti . . . .« Franco je viharno stegnil roki proti njemu in zakričal: »Gospod profesor!« »Nimate prav!« je odgovoril la. »Nimate prav, nimate prav!« »Kaji je, Franco?« je vprašala Luiza začudeno. »Ali je kaka stvar, ki je jaz ne vem?« »To je, da moram iti proč, da bom šel proč in nič drugega!« Marija se je vzbudila® ko je zakričal njen oče: »igospod profesor!« Ko je videla nato, da je tudi mati razburjena, ji je šlo na jok. Končno se je spustila v krčevit jok: »Ne očka, ne proč očka, ne proč očka!« Franco jo je vzel na roke, jo poljuboval in božal. Ihte je ponavljala: »moj očka, moj očka« s pretresljivim, žalostnim, do srca segajočim glasom. Njenemu očetu se je trgalo srce, obl j uho val ji je, da bo vedno ostal pri njej ter se razjokal odi žalosti, da jo mora varovati, od ganutja vsled te nove nežnosti, ki se je bas sedaj odkrila. _ Luiza je mislila na krik svojega moža. Gilardoni je zapazil, da sluti skrivnost. Da bi jo odvrnil od te misli, jo je vprašak ali misli Franco kmalu odpotovati. Odgovoril mu je Franco. Odlvisno je to odi pisma iz Torina. Mogoče čez en teden. Najpozneje v štirinajstih dneh. Luiza je molčala in razgovor je zastal. Franico je začel govoriti o politiki, o možnosti, da bo izbruhnila vojna spomladi. Pa tudi ta pogovor je kmalu zamrl Zdelo se je, da misli Gilardoni in Luiza na nekaj drugega, da prisluškujeta butanju valov ob vrtni zid!. Končno se je Ismael vrnil;, dobil svoj čaj, zagotovil, da jezero ni preveč razburkano in da se lahko odpravijo. Komaj so 'bili Maironijevi v čolnu, komaj je Marija zaspala, je vprašala Luiza svojega moža, ali je mogoče kaka stvar, o kateri ona ne ve in o kateri Gilardoni ne sme govoriti. Franco je molčal. »Dovolj«, je rekla. Tedaj ji je njen mož ovil roko okoli vratu, jo stisnil k sebi in ugovarjal besedam, ki jih ni izgovorila: »O Luiza, Luiza!« * Luiza je pustila, da jo je objel, a ni vrnila objema. Tedaj ji je njen obupani mož hitro obljubil:, da ji bo povedal vse, vse. »Misliš, da sem radovedna?« je zašepetata v njegovem objemu. Ne, ne, vse ji hoče takoj povedati, tudi to, zakaj ji ni tega preje povedal. Ugovarjala je. Hotela je, naj pove pozneje, prostovoljno. Veter je bil ugoden in luč, ki je gorela na oknu. verande, je Ismaelu dobro služila za smer. Franco je ves čas držal svojo ženo v objemu ter molče gledal ono svetlo točko.Ne eden, ne drugi ni mislil na I jubeznjivo, pametno roko, ki jo je prižgala. Mislil pa je nanjo Ismael; bil je prepričan, da niti Veronika, niti Cija nista zmožni take bistroumnosti, in blagoslavljal je objičje gospoda inženjerja. Ko so izstopili iz čolna, se je Marija vzbudila in zdelo se je, da oba mislita nanjo. Ko sta bila v postelji, je Franico ugasnil luč. »Stvar se tiče stare matere«, je rekel s tresočim in ubitim glasom. Ltiiza je zašepetala: »dragi« in ga nežno prijela za rok«. »Nikdar nisem govoril o tem«, je začel Franco, »da ne bi obtoževal stare matere, in poleni ludi . . .« Nastal je molk. Tedaj je Franco spremljal svoje besede z znaki največje nežnosti, dočim mu jih njegova žena ni več vračala. »Bal sem se«, je- rekel, »kakšen vtis bi napravilo to nate, kaj boš občutila pri tem, kaj, si mislila . . .« Kolikor bolj so bile njegove besede negotove, tolik« bolj nežen je bil njegov glas. Luiza je čutila, da se bliža, ne prepir, pač pa trdo in težko nasprotstvo. Najraje hi videla sedaj, da njen mož ne bi govoril. In mož, ki je začutil njeno hladnost, ni nadaljeval. Položila mu je čelo na ramo in rekla tiho, 'boreč se sama s seboj: »Pripoveduj.« Tedaj j*e ponovil Franco, govoreč v njene lase, ono, kar mu je povedal profesor v njegovi poročni noči. Ko je ponovil na pamet pismo in oporoko svojega deda, je omilil nekoliko stavke, ki so sramotili njegovega -očeta in staro mater, Luiza, ki ni pričakovala takega odkritja, je med pripovedovanjem dvignila glavo z rame svojega moža. Ta je prekinil pripovedovanje. »Dalje«, je rekla. K o je končal, ga je vprašala, ali se lahko dokaže, da je bila dedova oporoka zatajena. Franco je takoj odigvoril »ne«. »Toda«, je rekla, »zakaj si potem govoril o tem, kaj si bom mislila?« Takoj ji je prišla misel, da je stara mati skoraj gotovo storila zločin in da je možna tožba. Toda če tožba ni bila mogoča? Franco ni odlgovril. Ko je nekoliko pomislila, je vzkliknila: »O, prepis oporoke? Ali se lahko uporabi? Ali je ta oporoka veljavna?« »Da.« ; »In ti se je niso hotel poslužiti?« »Ne « 'v.' i - . * 4 »Zaka j, Franco?« »Vidiš!« je vzkliknil Franco in se razvnel. »Vidiš? Saj sem vedel! Nočem se je poslužiti, ne, ne, na noben način. * »Iz kakšnih vzrokov?« »Moj Bog, vzroki! Vzroke je treba občutiti, moraš jih čutiti, ne da bi ti jih povedal!« »Ne čutim jih. Ne misli, da mi je do denarja. Ni mi do denarja, daj ga komur hočeš. Toda občutim pravičnost. To je želja tvojega starega očeta, ki. jo je treba spoštovati, to je zločin, kar je storila tvoja stara mali. Ti si veren, moraš spoznati, da je ta papir spravila na dan božja pravičnost. Ali se hočeš postaviti med božjo pravičnost in to žensko?« »Puti božjo pravičnost pri miru!« je odgovoril Franco jezno. »Kaj vemo mi o potih božje pravičnosti? 'Poleg božje pravičnosti je tudi božje usmiljenje! Stvar se tiče matere mojega očeta, veš! Ali nisem vedno omalovaževal tega prokletega denarja? Kaj sem storil tedaj, ko mi je -stara mati zagrozila, da me razdedini, če s,e poročim s teboj?« Ljubezen in jeza, vse skupaj, mu je stisnilo grlo. Ni mogel govoriti, prijel; je Luizo za glavo in jo pritisnil na sv-oje prsi. »Omalovaževal sem denar, da sem dobil tebe«, je rekel z zastrtim glasom. »Kako moreš zahtevati, da si ga sedaj skušam pridobiti s pravdami?« »Toda ne!« ga je prekinila Luiza in gvignila glavo. »Denar daj ‘komur hočeš. O pravici govorim! Ali nimaš čuta za pravico?« »Moj Bog!« je globoko vzdihnil. »Bolje bi bilo, da tudi nocoj ne bi govoril s teboj o temi. »Mogoče res. če nočeš na noben način izpremeniti vojih sklepov, potem bi bilo res bol je.« Luizin glas je izražal pri tem žalost, ne jeze. »Sreča pa«, je pristavil Franco. »Ona listina ne obstoja več.« Luiza je vztrepetala. »Ne obstoja več?« je rekla tiho in s strahom. »Ne. Profesor jo. je na moje povelje uničil1.« Nastali je dolg molk. Luiza je počasi položila glavo na svojo blazino. Franco je rekel na-to glasno: »Pravda! S temi listinami! § tem sramotenj em! Proti materi mojega očeta! Radi " denarja!« »Ne ponavljaj tega!« je užaljeno vzkliknila njegova žena. »Zakaj ponavljaš verino to? Saj veš, da ni res?« I Razdraženo sla govorila drug z drugim. Videlo se lje, da sta med prejšnjim molkom v mislih nadaljevala to stvar. Ujezil ga je očitek, in brez premisleka je odgovoril: »Ničesar ne vem.« Šarajte zf- spomenik vojnim žrtvam, ki počivajo n« pokopališču v Pobrežju pri Mariboru! Marljive zastopnike išče stara zavarovalnica v vseh krajih prevaljskega marenberškega in slovenjgraškega okraja. Javijo naj se le tamošnji domačini na upravo lista pod »Trajen dober zaslužek.« 487 Kavarna »Evropa«, čez cesto od kolodvora, dnevno koncert, vsi časopisi na razpolago, dobre pijače, postrežba točna. Se priporoča! — Za Jos. Ciizela — Gabro 5H9 Zamenja se lepa dvonadstropna hiša v Mariboru v sredini _ mesta proti enaki hiši v Celju. Hiša se tudi- takoj proda. Upravništvo: Maribor, Gregorčičeva ulica 8. 511 Novoupeljana gostilna s petimi gostilniškimi sobami na prometnem kraju, z velikim vrtom, gospodarskim poslopjem, in 4 oralom zemlje, v bližini Maribora, tik kolodvora, se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji takoj odda v najem. Najemnina se plača 1 leto naprej. Naslov v upravi »Naše Straže.« 510 Pletene jopice, bluze, telovnike za moške in ženske, svi-terje, kostume, spodnja krila, pelerine, kapice, nogavice, dokolenice itd., vse iz najboljše volne, dobro izdelano in za nizko ceno dobite v strojni pletami M. Veszjaik, Maribor, Vetrinjska ulica 17. 489 Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba * o. z. v Ljubljani,Wolfova ulica št. 1—I. 107 mK Armin Kllinger trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Kralja Petra trg 9. MARIBOR Kralja Petra trg 1. METALLUM baterije za svetiljJce ■«■■■BBHnBnHIRIIIRBSIlllll■■■S> Hoške klobuke najnovejših oblik, po najnižjih cenah kupite pri tvrdki Anic« Traun, Haribor, Grajski trg i najboljše Itn najvarnejše r^ j r.K m i r„K rr.K !\rp ir,K rl k* I tk*41 k * I k i ! k i ! k*l kVfk-^l.kVlk A cBiinaiimiimiiRrnmiiiiiHHiaiiiiumBm Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru, Stolna nlica št. 6 r, z. z n. z., Stolna elica št. 8 v ki obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri. Jgr.evt»l«,c