Poštnina plačana ▼ gotovini.
Leto XXII., št. 49
upiavuisivo. ljudijuim, ttjuutjeva 6 — leiefoo štev. 8122, 3123, 3124, S12&. 312«. Lnseratiu oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul — Tel 3492 In 3382 Podružnica Maribor: Grajala crg
ftt. 1 — Telefon 245». Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon St. 190. Računi pn pošt ček. zavodih: Ljubljana it 17.748.
Ljubljana, četrtek rj. februarja 1941
Cena 2 Din
izhaja vaaft dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 30 din. Za toozematvo SO din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon
3122. 3123. 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg M. 1, telefon ti 2455, Celje, Stro8smayerjeva ulica štev. 1, telefon ftt 65
Rokopisi se oe vračajo
Neka] besed o našem osnovnem šolstvu
Razprave banskem svetu so pri proračunu prosvetnega oddelka pokazale, kakšno je slovensko šolstvo, pa kakšni so načrti in želje za njegovo reformo. Danes se hočemo nekoliko pomuditi pri stanju in razmerah našega osnovnega šolstva, kakršne se zrcalijo iz razprav banskega sveta.
Iz poročila načelnika prosvetnega oddelka smo čuli, da je število vpisanih učencev na osnovnih šolah letos padlo za 5630. To je brez dvoma pojav, ki vzbuja skrbi in sili k razmišljanju. Kaže nam, da je število rojstev začelo občutno padati tudi pri nas. Mogoča bi bila sicer tudi še razlaga, da smo začeli višjo osnovno šolo s predčasnimi odpusti že demontirati in dejansko zniževati osemletno šolsko obveznost na šestletno. Iz poročila samega ni razvidno, kaj ie vzrok nazadovanja v številu šolskih otrok.
Pač pa navaja poročilo dalje, da se v letošnjem šolskem letu ni vpisalo v šolo 939 otrok, ki so postali obvezni za posečanje šolskega pouka. Vzrok je pri 875 otrokih telesna ali duševna nesposobnost. v ostalih primerih pa nalezljive bolezni ali prevelika oddaljenost od šole. Pri 184.121 šoloobveznih otrokih to sicer v primeri z ostalimi banovinami države ni veliko, vsekakor pa preseneča visoko število duševno in telesno nesposobnih. Poučno bi bilo vedeti, kako je to število razdeljeno na posamezne okraje. Tudi šolski obisk ni povoljen, saj več ko 10 odstotkov v šolo vpisanih otrok šole ni redno obiskovalo. Brez dvoma so najvišji razredi pri tem najbolj trpeli in uporabljanje otrok za poljska in druga domača dela je gotovo tu glavni vzrok.
Število učiteljev je še vedno premajhno. tudi to izhaja iz uvodnega poročila Okrog 250 oddelkov je brez učitelja, ker je 310 učiteljev in učiteljev in učiteljic dodeljenih raznim pisarnam, meščanskim in drugim šolam, ali pa imajo studijski dopust. Po pisarnah jih je 56; na drugih šolah 174, na dopustu 80. Vsi ti ne poučujejo na osnovnih šolah, na katerih so nameščeni. Najneugodnejše pri tem je da manjka največ učiteljev v obmejnih šolah, kjer je pouk najtežji, kjer pa je tudi najbolj potreben. Ravno na teh šolah bi ne smelo manjkati nobene učne moči. Ako že morajo biti kaki oddelki brez učitelja ali učiteljice, bi bilo bolje, da bi bilo to v okolici mest, kakor pa na Kobanj-skem, v Slovenskih goricah ali v Prekmurju. Učiteljem je treba ustvariti možnost, da se kljub težkim razmeram uživijo v obmejnih krajih in tam tudi ostanejo. Predvsem morajo imeti človeka in učitelja dostojno stanovanje in možnost prehrane, a seveda tudi zadostno moralno oporo v nadrejenih oblastih in v vsem zaledju.
Nevzdržno in škodljivo je tudi, da ob mejah še vedno nimamo dovoljnega števila primernih šolskih poslopij. Ako obmejne občine same ne morejo postaviti novih poslopij iz lastnih sredstev, bi jim morali izdatno priskočiti na pomoč banovina in država, ali pa jih celo sami graditi. Potrebno bi bilo, da bi sestavili načrt za nekako petletko, v kateri naj bi se ob meji zgradile najnujnejše nove šole, pri čemer bi se pritegnili vsi činitelji, ki pridejo v poštev za gradnjo novih šolskih poslopij vobče in na meji še posebej. Prepričani smo, da bi potem v nekaj letih imeli našo mejo zastavljeno s šolskimi poslopji, ki bi bila vredna tega imena ter bi bila v vzpodbudo učencem in učiteljem. A tudi v splošnem bi morala biti dotacija banovinskega sklada za gradnjo šolskih poslopij višja in ne bi smela znašati letno za brezobrestna posojila le 150.000 din, za podpore pa 500.000 din.
K razpravi o zadevah prosvetnega oddelka se je javilo lepo število govornikov, katerih izvajanja pa, kakor smo na tem mestu že ugotovili, v splošnem niso zadovoljevala. Govori članov banskega sveta o razmerah na naših osnovnih šolah niso prinesli novih vidikov in razen nekaj primerov niso pričali, da bi se bili govorniki poglobili v bistvene šolske probleme. V poročilih o sejah smo po večini čitali ista imena govornikov kakor prejšnja leta in tudi njihova izvajanja so bila v glavnem enaka on^m na prejšnjih zasedanjih. Mnogo več je bilo govora o ponašanju učitelj-stva. zlasti izven šole, kakor pa o šolah samih in o razmerah na njih. Spet so se ponavljali neutemeljeni stari očitki učiteljem, da so versko mlačni, da se ne udeležujejo duhovnih vaj, da se družijo s temnimi elementi, da se v cerkvah ne vedejo dovolj dostojno itd. Le par govornikov je obravnavalo nepo-voljne razmere, v katerih morajo učitelji delovati, ter kazalo nekaj razumevanja za njihovo težko in požrtvovalno delo Nepremišljeno pa je bilo mnenje, k sreči samo osamljeno, naj bi učitelj ob meji ne smel prejemati nobene posebne nagrade, četudi dela v šoli in izven šole v pomanjkanju najprimitiv-neiših življenjskih potrebščin in v okolju. ki je šoli vse prej ko naklonjeno. Nekateri govorniki, zlasti oni iz
Dr. Cincar Markovič v Budimpešti
Slovesen In prisrčen sprejem našega zunanjega ministra v madžarskem glavnem mestu Avdienca pri regentu Horthyju in razgovor s Telekijem — Nocoj se bo Cincar-Markotič
vrnil v Beograd
Budimpešta, 26. febr. AA. (DNB) Jugoslovenski zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič in gospa Cincar-Marko-vič sta prišla danes dopoldne v Budimpešto. Jugoslovenski zunanji minister bo prebil dva dni v madžarski prestolnici. Na železniški postaji, ki je bila bogato okrašena z jugoslovenskimi in madžarskimi zastavami, so jugoslovenskega zunanjega ministra pozdravili madžarski zunanji minister Bardoszy, poveljnik prvega armadnega zbora, župan Budimpešte, visoki uradniki ministrstva za zunanje zadeve, člani jugoslo venskega poslaništva in druge osebnosti. V spremstvu jugosloven^ke-ga zunanjega ministra so visoki uradniki zunanjega ministrstva in 15 Jugoslovenskih novinarjev.
Ko je vlak zapeljal na postajo. fc godba zaigrala jugoslovensko in madžarsko himno, nakar je prvi izstopil zunanji minister Markovič. Madžarski zunanji minister Bardoszy je pristopil k njemu in sta se oba ministra prisrčno pozdravila. Nato so izstopili iz vlaka ga. Markovičeva ter člani spremstva: pomočnik Ilija Jukič. načelnik tiskovnega oddelka Milan Stevanovič. šef kabineta Vukašin Sečerovič. svetnik Sto-jan Gavrilovič in tajnik Aleksander Zve-kit. Z njimi je dopotoval tudi jugoslovenski poslanik v Budimpešti Rašič, ki je s tajnikom poslaništva Mijuškovlčern odšel Markoviču naproti. Soproga madžarskega zunanjega ministra je izročila ge. Marko-vičevi krasen šopek rdečih rož.
Oba zunanja ministra sta s svojima go-spema in s spremstvom odšla nato pred železniško postajo, kj^r je bila razvrščena častna četa z godbo. Minister OJncar-Mar-kovič je v spremstvu madžarskega zunanjega ministra Bardoszvja obšel častno fe-to, medtem pa je godba igrala obe himni. Ministra Markoviča in njegovo gospo so nato pospremili do hotela »Dima Palota«, kjer bo jugoslovenski zunanji mh»lsier s svojim spremstvom stanoval. Pred železniško postajo se je za prihod jugoslovcn-skega zunanjega ministra zbrala nepregledna množica, kj Je Markoviča pozdravila z navdušenimi klici »Eljen«- Tudi po ulicah, kjer se je vozil minister Markovič, so bile velike množice ljudstva, ki so toplo pozdravljale jugoslovenskega zunanjega ministra-
Poset pri predsedniku madžarske vlade
Po kratkem odmoru v hotelu se je zunanji minister dr. Cincar Markovič odpeljal na dvor ter se vpisal v dvorno knjigo admirala Horthyja. Od tam je odšel pred spomenik Neznanega junaka, kjer mu je četa vojakov izkazala vojaške časti. Med sviranjem vojaške godbe je položil dr. Cincar Markovič pred spomenik krasen venec z jugoslovensko trobojnico. Nato se je podal na grob pokojnega madžarskega zunanjega ministra grofa Istvana Csakyja ter tudi na njegov grob položil krasen venec in z večminutnim molkom počastil njegov spomin. Ob 12.30 je zunanji minister dr. Cincar Markovič ob'skal predsednika madžarske vlade grofa Tele-kija.
Ob 20.30 Je priredi! regent Horthy v budim peš tanskem kraljevskem dvorca slavnostno večerjo na čast jngoslovenskema gostu. Pri tej priliki so bile izmenjane pomembne zdravice, v katerih je bila ponovno naglašena obojestranska želja po čim tesnejšem sodelovanju obeh narodov in obeh držav.
Danes izmenjava ratifikacijskih listin
Jutri ob 11. bo svečana izmenjava ratifikacijskih listin o pakto o večnem prijateljstvu. Ob 13.30 bo priredil Jugoslovenski poslanik v Budimpešti Rašič svečano kosilo na čast jugoslovenskemu in madžarskemu zunanjemu ministra. Ob 17 bo priredilo madžarsko-.iugoslovensko društvo svečan sprejem v hotela »Hangaria«, ob 18.15 pa bo jugoslovenski zunanji minister dr. Cincar Markovič v hotela »Ritz« sprejel madžarske, madžarski zunanji minister Bardoszv pa jugoslovenske novinarje. Zvečer ob 20.30 bo madžarski zunanji minister priredil v Park klubu večerjo, nato pa bo sledil svečan sprejem jugoslovenskih gostov. Ob 23. bo jugoslovenski zunanji minister s svojim spremstvom zapustil Budimpešto.
Pozdravni članki madžarskega tiska
Budimpešta, 26. febr. AA Ves madžarski tisk pozdravlja v prisrčnem tonu jugoslovenskega zunanjega ministra C:ncar-Markoviča, ki je prispel v Budimpešto na obisk. Listi objavljajo članke o sijajni karieri jugoslovenskega zunanjega ministra in poudarjajo posebno njegovo delovanje, ki ga je razvil svoj čas v Budimpešti. Vladni list »Uj Magyarszag« piše med drugim:
| Govor madžarskega regenta v Mohaču je pokazal pot, po kateri naj pride do sporazuma med obema narodoma. Ta govor Je svoj pravni in politični izraz dobil v beograjski pogodbi, sestanek v Budimpešti, kjer bodo izmenjane potrdilne listine, pa to delo izpopolnjuje. Jugoslovenski gost občuti sedaj vso radost madžarskega naroda, ki Je vesel, da sta si oba naroda položila trden temelj za izgradil to prijateljstva, ki Je dobilo svojo politično obliko. Vzajemno poštovanje in medsebojne simpatije bodo omogočile tudi prakt črn razvoj tega prijateljstva. Cincar-Markov^ je poklican k temu delu. ker ima sposobnosti in izkustva za to. Ves madžarski narod pozdravlja z navdušenjem in iskrenimi prijateljskimi čustvi obisk beograjskih politikov v Budimpešti m pozdravlja v njih ves jugoslovenski narod, to je tisti sosednji narod, s katerim ga vežejo številni zgodovinski spomini, skupne oorbe in kateremu ga je še bolj približala prijateljska pogodba, ki je duhovna in politična zapuščina pokojnega grofa Csakyja. To je bilo njegovo največje in najbolj popularno dejanje. Posamezne točke prijateljske pogodbe so nastale v srcu obeh narodov V Cincar-Markoviču pozdravljamo starega prijatelja. Mislimo, da bo občutil iskreno ljubezen, katero Madžarska goji zanj in za njegov hrabri narod Njegov obisk služi miru in je dokaz, da hočeta oba naroda ohraniti mir v tem donavskem prostoru z vsemi svojimi silami, in da ga bosta tudi ohranila.
»Nemzeti Ujszag« pravi: Madžarski narod pozdravlja obisk jugoslovenskega zunanjega ministra v Budimpešti. Prijateljstva med obema narodoma ne narekuje konjunktura časa, temveč skupna preteklost. kakor tudi zamisel in sklep jugoslovenskega kneza namestnika Pavla in madžarskega namestnika Horthyja. ki sta tc delo že poprej začela Duhovno razumevanje, kakor tudi soglasje, ki so neobhodno
| potrebni pogoji za skupno politično pot, pa že davno obstoje v odnošajih med obema narodoma.
Budimpešta 26. febr. AA. (MTL) Ob obisku jugoslovenskega zunanjega ministra Aleksandra Cincar-Markovič je današnji »Pester Lk>yd« objavil uvodnik pod naslovom »Prijateljstva in usoda narodov«.
List najprej navaja zgodovinske vezi med Srbi in Madžari v raznih dobah zgodovine ter podčrtava vlogo madžarskega kralja Laicša. velikega carja DuSana Silnega, skupne boje Srbov ln Madžarov proti Turkom, zvezo madžarskega kralja Sigismun-da s srbskima dinastijama Lazarevičev in Brankovlčev, boje madžarskega narodnega junaka Ivana Hunjadina, ki ga srbske narodne pesmi proslavljajo kot Janka Si-binjanina, pcmen Karadjordjevega upora in končno napore Lajoša Košuta in Kalla-ya, ki so bili pristaši sodelovanja mad Srbijo in Madžarsko. Nato članek nadaljuje:
Po svetovni vejni je kraljevski namestnik Nikolaj pl. Horthy, bivši poveljnik avstroogrskega vojnega brodovja, državnik velikega obsega, poznavalec vrlin Jugoslo-venov. prevzel vodstvo madžarske politike in jo vodil v smeri, ki naj bi omogočila ponuditi meško in prijateljsko roko najmočnejšemu in najbolj moškemu izmed naših biv£ih nasprotnikov. Isto delavnost je razvijal tudi Julij Gombos. ki je dobro poznal jugoslovt<n-cke vrline. Kraljevski namestnik Hcrthy je dal izraza tomu svojemu prepričanju dne 29. avgusta 1926 ob proslavi obletnice bitke pri Mohaču. ko je v svojem govoru poudaril pomen zamisli o sodelovanju z Jugoslavijo tn ko so bile določene glavne smeri, po katerih bi tre-balo iti naprej. In če danes prisrčno in iskre--- lahko pozdravimo v madžarski prestolnici jugrslovenskega zunanjega m;ni-stra. tedaj lahko rečemo. c'a je to najmočnejše potrdilo tiste modre polifrke sporazumevanja, ki sta jo vodili obe sosedni državi.
Položaj na Balkan
Grška vlada odklonila tudi drugo angleško ponudbo za jremoč v četah, da ne bi dala povoda za nemški napad - Nemci zanikajo
namen vkoraka nja v Bolgarijo
Avdienca pri regentu admiralu Hortyju
Ob 13. je bil dr. Cincar Markovič sprejet v avdienci pri regentu Horthvju, ki ga je pri tej priliki odlikoval z velikim križem madžarskega reda za zasluge. Ob 14. je priredil predsednik madžarske vlade grof Teleki na čast jugoslovenskemu zunanjemu ministru dr. Cincar Markoviču in njegovemu spremstva svečano kosilo, ki so se ga poleg članov madžarske vlade udeležili tadi mnogi drugi madžarski od-ličnikl, predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Ob 16.30 je madžarski zunanji minister vrnil obisk dr. Cincar Markoviča, četrt ure pozneje pa ga je obiskal predsednik madžarske vlade grof Teleki.
Ob 17. je bila slavnostna seja obeh zbornic madžarskega parlamenta, na kateri so predstavniki obeh domov prisrčno pozdravili jugoslovenskega zunanjega ministra in dali izraza svojemu zadovoljstvu nad zbli-žanjem obeh sosednjih držav ter izrazili željo, da bi se sodelovanje med Madžarsko in Jugoslavijo na vseh področjih kai najbolj poglobilo.
New Tork, 26. febr. i. (AR). Poboža i na Balkanu costaia Čedalie boli nsjason Po informacijah, ki prihaiaio v Ameriko, ni mjgoče niti približno napovedovati stališča. ki ga bosta v bližali bodočnosti zavzeli zlasti Grčija in BoUaria V dobro poučenih ameriških kro ih za rjulaio. da je atenska vlada zcai zavrnila tud drago angleško ponudbo za nada'jnio angleško vojno pomoč v ob iki čet. V teh ki o lih zatrjujejo — in tako poroča ti/di agencija Ass. Press —. da je aneleška via a prvi predlog o pojačeni oomeči stavila Grčiji kratko ored smrtjo generala Me-taxasa. Metaxas ie tedai p nudbo od doni 1. ker ce ie bal nenadnega nemškega napada. Amliia ie nato svoio ponudbo ponovila, čim se ie prep ič ila. da nem ki vojaški zastopniki v naraščajočem številu prihajajo v Bolgarijo. Grška v'ada ie zdaj zavrnila tudi drugo angleško oonud-ob.
V ameriških krogih se širijo razna ugibanja o vzrokih grškega cd lonilnepa stališča. Vprašujeio se. ali Grčija name-I rava nuditi nemškim četam vojaški od-i por v primeru, da bi nemška voi ki rre-! koračila Bolgarijo in pričela ofenzivo na Solun. Ako se Grčija ras nam rava braniti. potem ie odklonitev angleške ponudbe tem boli nerazumljiva Razmotrivaio tudi možnest. da bo Gič ja zavzela dokončno stališče, ali se bo br~jira ali na. morda šele potem, ko bo videla, kai bo storila Turčiia. ako bi bila tudi sama prisiljena k obrambi V tem primeru bi se namreč lahko zgodilo, da bi Turčija svojo enkrat započeto v:jaško akcijo ra š rila tudi izven svojih meja. kar bi Grčiji gotovo obrambo olajšalo.
Agencija Associated Press priccminja k svojim informacijam o odklonitvi angleške oonudbe za pomoč GrčiiL da ie
Prekmurja in drugih obmejnih krajev, so tožili nad velikim pomanjkanjem učiteljstva. Načelnik prosvetnega oddelka jim je pojasnil, da obstoji »trenutno pomanjkanje učiteljstva in posebej še dobrega učiteljstva. Šele v zadnjih letih se je začelo načrtno delo za zboljšanje v tem pogledu.« Povedal« je, da delujeta sedaj dva domova za učiteljišč-nike, prvi v ljubljanskem Marijanišču, drugi v Mariboru. Banovine oba izdatno podpira; lani je bilo v banovinskem proračunu v ta namen 150.000 din, letos pa 100.000 din.
Iz statistike o učiteljiščih je razvidno, da je letos na državnih in samostanskih učiteljiščih preko 900 učencev in učenk, število, kakršnega še ni bilo. Ako bo pri tem obsegu ostalo tudi prihodnja leta, se moramo bati, da bomo kmalu spet dosegli nadprodukcijo, kakršno smo imeli pred leti. ko je bilo na pr.
leta 1934 samo v dravski banovini okoli 800 diplomiranih učiteljev in učiteljic brez nastavitve. Prav je, da se v učiteljišča sprejemajo predvsem učenci, ki so doma na kmetih in bodo zato imeli tudi več smisla in veselja za delo na deželi. Mnenja pa smo, da je skrbna poklicna izbira ravno pri učiteljskem stanu tako važna kakor pri malokate-rem drugem. V redu bi bilo zato, da bi vsakega učenca, ki se prijavi za učiteljišče. preizkusila banovinska poklicna posvetovalnica,
O gospodarskih osnovah našega osnovnega šolstva in o težavah, ki so z njimi združene, bi bilo treba posebej govoriti. To dokazuje že samo dejstvo, da velja osnovno šolstvo v Sloveniji naše občine 14.4, banovino 18.2, državo pa okroglo 90 milijonov dinarjev, skupaj tedaj okoli 123 milijonov dinarjev na leta
grška vlada že 19. februaria sp-ročila v London. aa oomoč odklanla. toda angleška cenzura ie šele •sedai pustiia objaviti te informacije.
Zagotovila kralja Borisa voditeljem opozicije
Sofiji. 26. febr o Kakor se ie zvedelo iz dobro poučenega vira. so v avdieid v kateri ie krali Boris sprejel z^too-iike opoziciiskih po itičnih stra-k razora l;a-11 o bolgarski zunanji p 1 tiki. Krali Boris ie med drugim poudaril da bo za vsako ceno skušal ohraniti Bo ga ijo izven vojne in da bo Bol?ariia očuvala n vtr 1-nost. ki najbolje ustrera nacionalnim in državnim interesom Kralieva iziava ie po sofijskih komentarjih naprav la gl bo'< vtis v vseh političnih k^o-ih Meniio di je bil s tem rbanem likvidiran nes-o-a-zum ki ie nastal med vlado in ooozici o
• 4 i.
Sovjetska balkanska politika
Carigrad, 26. febr. j. (Un. Press.) V zvezi z vestjo, da je Sovjetska unija obvestila vlade balk nsloih držav, da ne bo intervenirala na Balkanu v nobenem primeru, ako bi ji od tega grczll vojni spopad z Nemčijo, raznih .rivajo v turških političnih krogih zdaj zlr 1 tisto klavzulo v turško-angleški zavez J>'.u pogodbi, s katero je Turčija s svoje itrani odvezana vsakršne akcije, ki bi Tt cijo lahko zapletla v konflikt s Sovjetsk'. unijo. V merodajnlh turških krogih sodijo, da bo ravno ta klavzula Igrala veliko vlego v korakih, ki jih bo Turčija storila v kritičnem primeru.
Nemci ob bolgarski meji
Berlin, 26. febr. AA. (DNB.) Bolgarija je država, ki živi z Nemčijo v tesnem prijateljstvu. Nemčija ne bo nikdar storila nobenega dejanja, ki U utegnilo skaliti to prijateljstvo- S to ugotovitvijo je danes zavzelo zunanje ministrstvo stališče do poročil, ki Jih sovražnikova propaganda širi o neki dozdevni nemški lnflltraclji v Bolgarijo, da bi odvrnila pozornost javnosti od aretacije britanskih tajnih agentov v Bolgariji. Ta poročila imajo edino namen skaliti odnose med Nemčijo tn Bolgarijo. Na Wilhelmstrasse istočasno izjavljajo, da ne more biti govora o vkorakanju 6kitx čet na bolgarsko oaeeolja.
Bukarešta, 26. febr. AA. (DNB.) List »Curentul« poroča; Po zanesljivih poročilih iz Sofije so bolgarske oblasti odkrile zaroto. Cez 50 oseb, ki so bile v službi Inteligence Servicea ln britanskega poslaništva. je bilo aretiranih. Našli so tudi senzacionalen in važen material, ki ga se aj študirata policija in vojaška oblast. Očitno gre za angleško propagando, ki je zmerom hotela ribariti v kalnem.
Berlin zadovoljen
s turško politiko
Bc1^ 26. febr. AA. (Havas.) Berlinski dopisnik lista »La Suise« pravi, da je Berlin zadovoljen z govorem Sajradzogla in pristavlja, da posvečajo v nemški prestolnici posebno pozornost dejstvu, da bo Turčija branila svoje ozemlje in da ne bo ostala ravnodušna <Jo dogodkov, ki bi se utegnili pripetiti v področjih, ki jih Turčija smatra za svoje vplivuostno področje. Na ta način se jasno vidi, da bo Turčija začela izvajati vojaške ukrepe šele tedaj, ako bi bila neposre no ogrožena. Dopisnik omenja razen tega v zvezi z nemško-tur-škimi odnosi kot pomembno dejstvo prihod več turških komisij v Berlin, v prvi vrsti pa strokovnjakov za pomorska vprašanja.
Važne Butlerjeve izjave
London, 26. febr. s. (Reuter.) V spodnji zbornici je bilo podtajniku za zunanje zadeve Butlerju danes stavljeno vprašanje o položaju v Bolgariji. Butler je odgovorii: Kraljevska vlada smatra, da so nemške priprave za okupacijo Bolgarije sedaj skoro končane. Vlada je angleškemu poslaniku pred časom sporočila, da naj pripravi vse potrebno za odhod osebja Angleškega instituta v Sofiji ter da naj odredi odhod, kadarkoli bi okoliščine to zahtevale. Smatrati je, da Je z oziram na dejstvo, da so nemške priprave za okupacijo Bolgarije že tako daleč napredovale, angleški poslanik dal nalog za odhod osebja Angleškega instituta.
Vprašan glede stališča Turčije, je odgovoril Butler, da je angleška vlada popolnoma zadovoljna z načinom, kako izpolnjuje Turčija svoje obveznosti lz zvezna pogodbe z Anglija
Glede položaja na Daljnem vriiodu je dejal Butler, da je angleška vlada stalno v ozkem stiku z ameriško vlado glede vseh zadev, ki skupno zanimajo obe državi. Trenutno več glede tega ne more povedati.
Resno stanje bivšega Španskega kralja
Rim, 26. februarja. AA Zdravniško poročijo, ki je bile objavljeno snoči. pravi, da je imel bivši španski kralj Alfonz XIIL nove srčne napade in da je njegovo stanja
Rngieii zavzeli ffiogadisclo
Glavno mesto Italijanske Somalij e ob Indijskem oceanu v angleški posesti — V Libiji prvi spopad m ed nemškimi in angleškimi oklop-
Najrobi, 26. febr. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske v Keniji javlja v svojem
današnjem komunikeju, da so prednje edi-nice vzhodnoafriškib in zapadli oafriških čet v torek zvečer zasedle Mogadiscio, glavno mesto Italijanske Somalije.
K zavzetju Mogadiscia pripominjajo v angleških vojaških krogih, da so angleške čete očitno od Brave do Mogadiscia prodrle v enem samem dnevu, preko razdalje 120 milj (200 km). Doslej ni poročil, da bi bile pri tem naietele na odpor sovražne vojske. V treh dneh so prodrle angleške čete v Italijanski Somaliji sedaj že 320 km daleč. Je to po mnenju vojaških strokovnjakov najhitrejši prodor v moderni vojni zgodovini
Mogadiscio je zelo važno pristanišče in za Massauo v Eritreji drugo največje mesto v Italijanski Vzhodni Afriki V mirnem času je štel Mogadiscio okoli 60.000 prebivalcev, od tega 8000 Italijanov. Iz Mogadiscia vodi v notranjost 115 km dolga železniška proga Ob priliki abesinske vojne je služil Mogadiscio Italijanom kot glavno oporišče za napredovanje v Abesinijo z juga. Verjetno bo enako važno vlogo igral tudi sedaj v angleškem napredovanju v Abesiniji.
Nairobi, 26. febr. s. (Reuter) Uradno poročajo, da je pri zavzetju važne postojanke Džeiib v Italijanski Somaliji učinkovito sodelovalo južno-afriško letalstvo, ki je bombardiralo in obstreljevalo sovražne transporte na umiku. Prav tako sodeluje v bojih v Somaliji uspešno angleška vojna mornarica, ki je bombardirala sovražne postojanke in skladišča ob obali.
Poluradne cenitve pravijo, da je bilo ob priliki zavzetja Dželiba ujetih mnogo več Italijanov nego navaja današnje službeno poročilo iz Kaira- Mislijo, da bo število ujetnikov narastlo na 3000. Napad na Džeiib so izvedle tri skupine angleške vojske. Neka južno-afriška kolona je 100 km južno od naselbine prekoračila reko Džubo ter prodrla proti severu, druga kolona je prekoračila reko dalje proti severu ter je presekala cestno zvezo Dželib-Brava, tako da je bil Italijanom onemogočen umik v tej smeri Tretja kolona, ki so jo sestavljali vojaki z Zlate obale, so prodrli na sever ter onemogočili Italijanom umik tudi v tej smeri. Po zavzetju Dželiba se je mnogo italijanskih kolonialnih vojakov skrilo v okolici, ki je gosto obraščena z grmičevjem. Sedaj pa se ti vojaki polagoma javljajo Angležem ter se predajajo. V Dželibu je bilo zaplenjenih mnogo topov, vojnega materiala vseh vrst kakor tudi mnogo municije.
Angleško službeno vojno psročilo
Ka?ro, 26. febr. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu:
Eritreja: Naša severna kolona, ki prodira proti Kerenu, je zopet zadovoljivo napredovala Pri Kerenu samem se nadaljujejo krajevne operacije.
Abesinija: Abesinski patriotski oddelki so s podporo angleške vojske zopet uspešno razširili svoje vplivno področje na ozemlju Godžama in dalje proti jugu. Povzročili so, da so morali Italijani izprazniti več novih važnih postojank.
Po zavzetju angleške in italijanske Mo-Jale sta bili obe postojanki zasedeni od južnoafriške vojske.
Italijanska Somalija: Južnoafriške čete so včeraj zasedle Bravo, od koder se napredovanju nadaljuje. Število ujetnikov, ki so bili zajeti Pri Dželibu, znaša 64 italijanskih častnikov, 423 italijanskih vojakov in 886 kolonialnih vojakov.
Italijansko poročilo
Nekje v Italiji, 26. febr. AA. (Štefani.) Službeno poročilo št. 264 glavnega stana italijanskih oboroženih siil pravi o položaju v Afriki:
Severna Afika: Popoldne 2. t. m. so oddelki nemškega zbora v Afriki stopili prvikrat v spopad s sovražnikom jugovzhodno od Agedabije. Med spopadom z britanskimi oklopnimi oddelki je bilo uničenih več sovražnikovih motoriziranih vozil in tankov. Bilo je tudi več ujetnikov. Na nemški strani nd bilo nobenih izgub. Letala nemškega letalskega zbora so izvedla močan napad na ladje, na pristaniške naprave in vojaške objekte v nekem sovražnikovem pomorskem ooprišču v Ci-renajki. Zadeti m težko poškodovani sta bili dve ladji po 8 000 ton. V pristanišču je prišlo do močnih eksplozij in požarov.
V Džarabubu in Kufri se hrabre posadke upirajo sovražnikovemu pritisku.
Vzhodna Afrika: Topniško delovanje na obeh straneh ter delovanje mobilnih kolon pri Kerenu. Junaški odpor naših čet vzhodno od Džube se nadaljuje.
Geslo Itafije: Vse za zmago!
Rim. 26. febr. AA. (Štefani.) V Uktor-sld palačj je bil sestanek vseh tajnikov fašistične stranke v državi Na sestanku je bilo sprejeto in sklenjeno geslo: »Vse za zmago«. Vsa država je z največjim navdušenjem sprejela to geslo.
»Pomoč Amerike ne more rešiti Anglije"
MIlan, 26. febr. AA. (Štefani.) »Popolo dltalia« objavlja danes članek pod naslovom »Konec Canadian Cruisera«, v katerem pravi:
Po železni logiki ducejevega govora je eden izmed razlogov, da bo Anglija izgubila vojno, ta, da ameriška pomoč ne more prihajati v Anglijo. Drugi razlog je, da pomoč ne more prihajati v tolikšnem razmerju, da bi se zabrisale posledice dosedanjega uničevanja industrijskih naprav v Angliji. Tretjič pa ta pomoč v nobenem primeru ne more biti večja, kakor je nemška proizvodnja. Londonski in waShlngton-ski t'sk S« vedno upata v zmago samo zaradi tega, ker se Se ni začela velika ofenziva. ki jo je Hitler napovedal. Ko se bo to začelo, bo tudi konec tega slepila. Prav tako je značilno, da so nemške podmornice v dveh dneh potopile ogromno tonažo
nuni
angleškega brodovja. To potrjuje, da ameriški poseg ne bi mogel preprečiti zloma Anglije, tudi če bi ameriški parniki vozili potrebščine v Anglijo. Slučaj »Canadian Cruisera« je najboljši dokaz za te trditve. Ta angleški parnik se Je hotel izogniti srečanju z nemškimi vojnimi ladjami in je plul pod ameriško zastavo, pa so ga spoznali in potopili, kakor bodo potopljeni vsi drugi parniki. ki bodo pod ameriško zastavo hoteli pluti na to pro-kleto otočje.
Z albanskih bojišč
Nekje v Italiji, 26. febr. AA. (Štefani). Službeno poročilo št. 264 glavnega stana italijanskih oboroženih ail pravi:
Grško bojišče: Nič novega. Letala nemškega letalskega zbora so zbila eno sovražnikovo letalo nad Malto.
Atene, 26. febr. AA. At. a g.) Uradno poročilo št. 122 z dne 25. februarja pravi: čez dan samo nekaj krajevnih nastopov in topniškega dvoboja. Uradno poročilo ministrstva za notranjo varnost pravi, da m bilo nobenih dogodkov.
Atene, 26. febr. j. (At. ag.) Po službeni grški vojaški statistiki so grške čete na
albanski fronti ujele doslej že 20.000 italijanskih vojakov, med njimi 551 častnikov. 797 vojakov in 28 častnikov Je prišlo v ujetništvo bolnih.
Atene, 26. febr. s. (Reuter.) Poveljstvo angleškegb letalstva v Grčiji javlja: Močne skupine angleških bombnikov so v spremstvu lovskih letal včeraj napadle vojaške zgradbe, motorne transporte in koncentracije sovražne vojske na cesti med Tepelenijem jn KHsuro. Napadi so bili Izvedeni kljub zelo slabemu vremenu in kljub močnemu protiletalskemu ognju. Vsa angleška letala so se vrnila s teh operacij.
Angleži zasedli dodekaneSki otok Kastellorizo
London, 26. febr. s. (Reuter.) Admirali-teta in vojno ministrstvo sta objavili nocoj naslednji komunike:
Kastellorizo, majhen italijanski otok z oporiščem za hidroplane v vzhodnem Sredozemlju, so v torek, dne 25. februarja zasedle angleške čete.
Castellorizo leži v bližini turške obale, 80 milj vzhodno od Rodosa, v enaki razdalji od Krete in Cipra
Anthony Eden v Ankari
Važni angleško-turški politični in vojaški razgovori
Ankara, 26. febr. j. (Anat. ag.) Danes dopoldne sta prispela v Ankaro angleški zunanji minister Eden in šef generalnega štaba general Dill. Na kolodvoru se je k sprejemu zbrala velika množica ankarske-ga prebivalstva, ki je angleška gosta navdušeno pozdravljala ter jima neprestano vzklikala. Na peronu so gosta pozdravili turški zunanji minister Saradzoglu, pod-načelnik turškega generalnega štaba, generalni tajnik zunanjega ministrstva, guverner ankarskega mesta, veliko število visokega uradništva, angleški poslanik v Ankari egiptski, grški, poljski, belgijski in holandski poslanik. Navzoči so bili nadalje britanski letalski, mornariški in vojaški ataše ter veliko število turških vojaških odličnikov. Ko sta Eden in Dill izstopila ter se pozdravila s predstavniki turške republike, Je vojaška godba zaigrala britansko in turško narodno himno.
Po sedanjih dispozicijah bosta Eden in Dill ostala v Ankari dva do tri dni.
Dopoldne, ko Je napravil Eden prvi ofi-cielni poset pri Saradzoglu, so se takoj tudi pričeli prvi razgovori o aktualnih vprašanjih. Po konferenci bo angleški zunanji minister Eden še danes posetil tudi turškega ministrskega predsednika dr. Sajda-ma, nato pa predsednika narodne skupščine. General Dill je napravil prvi službeni obisk pri maršalu Cakmaku, šefu turškega generalnega štaba. Zvečer je priredil turški zunanji minister Saradzoglu na čast angleškima gostoma slavnostni banket, ki mu Je sledila recepcija. V turških diplomatskih in političnih krogih sodijo, da bodo na razgovorih med vodilnimi člani turške vlade, turškega generalnega štaba in predstavniki angleške vlade ln vojaštva tvorili poglavitni del problemi, ki se tičejo Balkana.
Ob priliki prihoda angleškega zunanjega ministra Edena v Turčijo piše davi list »Ulus« med drugim: Približuje se najvažnejša perioda v evropski vojni. Kaj je potem naravneje, nego da se sestanejo zavezniki ter proučujejo položaj.
Ankara. 26. febr. o. Angleški zunanii minister Eden ie ob 15.45 položil venec na grob prvega predsednika turške republike Kemala Atatiirka. ob 16.30 ie obiskal predsednika vlade Rešida Saidama. ob 17. pa predsednika turškega parlamenta. Ob 20. se 1e udeležil v hotelu »Pa lace« spreiema. ki ga je njemu na čast priredil turški zunanji minister Saradzoglu. Jutri zvečer bo priredil velik sprejem angleški poslanik v Ankari Razgovori Edena s turškimi državniki so se pričeli že popoldne ter se bodo nadaljevali jutri.
Poset na ameriškem poslaništvu
Ankara, 26. febr. s. (Columbia BS). 2e dve uri po svojem prihodu v Ankaro je angleški zunanji minister Eden v spremstvu šefa generalnega štaba Dilla posetil ameriškega poslanika Mac Marrya v ameriškem poslaništvu.
Iz Anikare v Atene?
London, 26. febr. s. (Reuter). Nekatera poročila Javljajo, da bo angleški zunanji minister Eden iz Ankare odpotoval še v Atene, druga poročila pa javljajo, da se bo Eden iz Ankare takoj zopet vrnil v Kairo. Na uradnih angleških mestih ne dajejo trenutno še nobenih informacij o nadaljnjem programu Edenovega potovanja.
Odmev v Nemčiji
Berlin, 26. febr. s. (Columbia B. S.) K obisku angleškega zunanjega ministra Edena in šefa generalnega štaba Dilla je bilo ColumbSjinemu posebnemu poročevalcu v Berlinu rečeno na merodajnem mestu, da bo šele nadaljnji razvoj dogodkov pokazal £os.od'ce tega obiska. Nemčija upa, so izdavili nemškJ uradni krogi dalje poročevalcu, da se Turčija ne bo pustila od Anglije zapeljati h kakršnim koli vojaškim ukrepom proti Bolgariji
Ameriška opozicija proti Rooseveltovemu zakonu
Dodatni predlog, ki prepoveduje pošiljanje ameriškega vojaštva izven zapadne poloble
Washington, 26. febr. & (Columbia BS). Izgleda, da namerava v debati o zakonskem osnutku za posojanje vojnega materiala v senatu sedaj opozicija osredotočiti svoja prizadevanja na sprejetje dodatka k zakonskemu osnutku, ki bi prepovedoval pošiljanja ameriškega vojaštva izven »zapadne poloble« oziroma izven ameriških posesti. Opozicijska sikupina, ki stav-lja ta dodatni predlog, trdi, da ima zanj že zasigurano večino* v senatu, ker ima na svoji strani 52 senatorjev. Ameriški vladni krogi se temu dodatnemu predlogu protivijo ter pravijo, da bi korisitil Japonski in osnim velesilam, ker bi dejansko pomenil, da bi smele v Evropi in Aziji storiti karkoli bi hotele, ne da bi Zedinjene države v primeru potrebe imele možnost vojaške intervencije.
Obenem je ta dodatni predlog sprožil ne samo v političnih, temveč tudi v geografskih znanstvenih krogih debate in polemike, kje so prav za prav meje »zapadne poloble«. Mnogi na primer opozarjajo, da tudi Island in Azori spadajo v ameriško varnostno področje.
V včerajšnji debati v senatu je znani demokratski senator Wheeler izjavil, da mu je neki član angleškega parlamenta izjavil, da bodo Zedinjene države že prav kmalu stopile v vojno na strani Anglije, in sicer verjetno zaradi zapletljajev na Daljnem vzhodu Wheeler je dejal, da ne bo nič iznenaden, ako bo lepega dne ču/1, da so bile ameriške čete že odposlane v Sin-gapur.
Republikanski senator Aiken je nasprotno, kakor se je pričakovalo, izjavil, da ne bo glasoval za Rooseveltov zakon o pomoči Angliji, češ, da bo to glasovanje pr*v za prav plebiscit c tem, ali bodo Zedin ne države ohranile m*T, sli stopile v vojno. Po mnenju Aikena pomen Rooseveltov zakon zadnji lcorak pred odlokom, da M ameriško vojaštvo pošlje širrrni sveta v borbo. Razen tsga je Aiken Rooseveltov zakon označil kot poskus uvedbe diktature v Zedinjenih državah.
Washington, 26. febr. s. (Ass. Press). V Beli hiši se le vršilo dane; več važ ih konferenc. Dopoldne so se zbrali pri predsedniku Rooseveltu zunanji minister Hull. vojni minister Stimsc-n. pcdtajrik mornariškega ministrstva Forester ter šefa štabov vojske in mornarice genera' Marshall in admiral Stark. Zaodai porr lin? so ?e sestali naAo v Beli hiši k novi konf erenci finančni min ster M rgenthau. zunanji minister Hul in pod'ajnik mornariškega ministrstva. Izvedelo sa je. da sta im?i obe konferenci namen, da p ipravita v e potrebno, da bo rrog če zakan o posojanju voinega materia a takoi izvesti, čim ga bo kongres sprejel.
Popoldne ie povabil Roo~evelt k sebi Harrvia Hopkinsa in anleš':ega letalskega maršala Dowdinga. da se pas- etu'e z njima o posebnih vrrašaniih ^lede pošiljanja ameriških letal v Anglijo.
Rooseveltovi odgovori
na razna vprašanja
Washinglon, 26. febr. j. (Ass- Press.) Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki tiska zastavili Rooseveltu med drugim tudi vprašanje, če bo morda novi ameriški poslanik v Londonu Winant ponesel v London tudi kako ameriško poslanico glede mirsvnih načrtov Anglije in Ze-c"injenih držav. Roosevelt je odgovoril, da razpravljanje o mirovnih načrtih zdaj ni aktualno, ker je treba najprej delati za zmago v sedanji vojni.
Na vprašanja, ali je za primer vojne Amerika dovolj oskrbljena z nekaterimi najvažnejšimi surovinami med njimi tudi S kositrom in kavčukom, Je Roosevelt odgovoril, da ima Amerika dovolj teh surovin. Kar se tiče kavčuka, bi se v skrajnem primeru lahko ustvarile nove dodatne zaloge z zbiranjem starega kavčuka, dokler si Zedinjene države ne bodo zgradile lastne industrije za proizvodnjo sintetičnega kavčuka
Postani In ostani član Vodnikove družbe!
Nemške priprave za končno borbo proti Angliji
»Zadnji Hitlerjev govor poslednja kancelarjeva beseda, po kateri bo sedaj spregovorilo orožje"
Stockholm, 26 febr. j. (TOP). Berlinski dopisn:k lasta »Stockholms Tidningen« piše, ds smatrajo nemški krogi zadnji Hitlerjev govor kot zadnjo kancelarjevo beseda pred pričetkom končne borbe proti Angliji. Nem*k; krogi naglašajo. da je bila to zadnja Hitlerjeva vojna parola in poslednja vmesna bilanca, po kateri bo zdaj spregovorilo orožje.
Berlinski dopisnik kodanjskega lista »National Tidende« poroča v zvezi s pričakovanji u skorajšnjih velikih vojaških dogodkih, da je v vseh nemških krogih vzbudtto posebno pozornost dejstvo, da so včeraj vse nemške radijske postaje in vsi nemški listi objavili poziv na vse nemške vojake na dopustu, katerih službena mesta so na Norveškem, da se morajo nemudoma bodisi ust meno. bodisi telefonično ali brzojavno javit' na najbližjih vojaških poveljstvih. Tudi berlinski dopisniki drugih, inozemskih listov opozarjajo na to okrožnico nemškega radia in časopisja.
New York, 26 febr ». (Ass Pre**). Bivši namestnik ameriškega vojnega ministra Johnson je v neki «dresi, naslovljeni na newyorške zavarovalnice, navede! informacije. da je bilo v Nemčiji izgotovljenih zadnji čas 700.000 angleških vojaških uniform in prav toliko padal To dokazuje, da se Nemčija resno pripravlja na invazijo Anglije, v pnr vrsti s pomočjo padalcev. Razen tega sr baje pripravljene velike množine kremove kisline m raznih arzenovih plinov.
Berlin. 26. febr j. (DNB) Mereča mi krogi v Berlinu z vsr. pozornostjo spremljajo dehato, ki je že nekaj ča^a v teku v Londonu in k* se suče okroe možnosti uporabljanja razn;h bojnih strup<iv v nadaljnji fazi sedanje vrine Kaki-r ie bilo mogoče čuti danes v nekem predavanju pred zastopniki časopisja smatrajo v merodajnih nemških krogih veliki angleško aktivnost na tem področju kot zelo značilno. Tako na primer so Angleži o priliki zadnjega obiska Willkieja v Angliji razkazali temu ameriškemu odposlancu tudi eno izmed največjih podjeti: angleške kemične industrije. Nadalje je znano, da prispe v kratkem v Anglijo tudi znani ameriški ekspert za bojne pline prof. James Conant. V spremstvu Conanta bo prišel v Anglijo tudi cel štab njegovih tehniških sotrudnikov. Nadalje je značilna okoliščina, da si angleški tisk zadnji čas močno prizadeva, predstaviti ta problem tako, kakor da je treba z nemške strani pričakovati skorajšnje uporabe bojnih plinov r velikem obsegu.
Porurje, Dunkerque
Calais in Boulogne
London, 26. febr. j. (Reuter.) Preteklo noč je angleško letalstvo spet izvršilo več napadov proti Nemčiji in zasedenim po-
krajinam. Kakor ugotavlja današnji komunike letalskega ministrstva, je precejšnje število letal bona teniškega poveljstva v noči od torka na sredo napadlo industrijske cilje v Porurju ter letališča v zasedeni Franciji- Prav tako so letala bombniškega poveljstva kakor tudi letala obalnega poveljstva preteklo noč bombardirala invazij-ske luke Boulogne, Dunkerque in Calais. Eno letalo se s teh poletov ni vrnilo. Včeraj preko dneva je neko letala bombniškega poveljstva napadlo podmorniške delavnice in skladišča v Vlissingenu.
London, 26. febr. s. (Columbia BS.) Danes popoldne so izredno močne skupine angleških bombnikov v spremstvu lovskih letal, tipov Spitflre in Hurricane preletele Kanal ter napadle nemške vdorae luke ob francoski obali. Angleški bombniki so leteli v gosti formaciji. Opazovalci smatrajo, da je bil to največji dnevni napad na vdor-ne luke, kar so jih v zadnjih tednih izvedla angleška letala.
Nemško službeno
vojno poročilo
Berlin. 26. febr. AA. (DNB). Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
Neka naJa podmornica javlja, da je potopila eno sovražnikovo oboroženo trgovsko ladjo z 8000 tonami. Neka druga podmornica je poto«pila neko britansko patm<l-no Ifldjo in uie^ več članov niene posadke. Juge/vzhodno od Anglije je bil pri spopadu z našim bojnim čolnom potopljen neki britanski rušilec.
Na libijski obali jugovzhodno od Agedabije, je prišlo včeraj do spopada med nemškim in angleškim motoriziranim ogle-dnišk;m oddelkom. Več angV^kih motornih vozil in več tankov je bilo uničenih. Ujetih je bilo več sovražnikov. Na nemški strani ni bilo izgub Predvčerajšnjim popoldne so nem:ki bombniki povzročili požare na dveh velikih trgovskih ladjah v nekem pristanišču Cironajke Istočasno je bilo poškodovanih več objektov v pristaniških napravah Nemška lovska letala so nad Malto zbila en Hurrican
Manjši oddelki nemških bombnikov so preteklo noč izvedli napade na ve jaške objekte in pristaniške nanrave v Hufflu, Har-vichu in Grithu Varmouthu. kakor tudi na letališča v vzhodni Angliji in na tovarne vojne industrije v Ibichu
Pri neuspelem poskusu sovražnikovih letal. da bi izvedla napad na obrežje ob Ro-kavskem prelivu, so nemški lovci zbili tri britanska letala. Sovražnik je preteklo noč na več krajih zapadne Nemčije metal eksplozivne in zažigaine bombe in povzročiti pri tem samo neznatno škodo. Požari so bili takoj pegašeni. Nemške protiletalske baterije so zbile eno sovražnikovo letalo.
Smučarske tekme naše vojske
V	dnevih od 22. do 26. so bile na Pokljuki tri velike smučarske preizkušnje naših
vojakov smučarjev — Tekmam so prisostvovali številni vojaški dostojanstveniki
Pokljuka, 26. februarja
Tukaj so se v dnevih od 22. do 26. t- m. vršile smučarske tekme za prvenstvo IV. armijske oblasti in sicer preteklo soboto tek posameznikov na 18 km, v ponedeljek patrolne tekme ter danes za zaključek še stafetne tekme. Tekmam so prisostvovali številni visoki predstavniki naše vojske, med njimi armijski general Peter Nedelj-kovič, komandant savske divizije div. general Marič, komandant osješke divizije div. general Alimpič, dravske divizije div. general Stefanovič, komandant planinske brigade bilg. general Lukič, brig. general I ^kar, komandanta planinskih polkov polkovnika Kocič in Milenkovlč ter še številni drugi. V dnevih tekmovanja je bila na Pokljuki tudi celotna godba I. planinskega polka iz škofje Loke, ki je igrala pri vseh startih in prihodih ter sprejemih.
V	prvem tekmovanju — teku na 18 km — je bil vrstni red na cilju naslednji:
1. Podpor, Svigelj Jože 1:03:17, 2. nar. Brumec 1:03:22, 3. nar. Jazbec 1:04:17, 4. redov Pogačnik 1:06:34, 5. por. Crnobori 1:06:43, 6. por. Krajnc 1:10:16.
V	patrolnl tekmi na SO km s streljanjem je imela proga okrog 600 m višinske razlike. Strelišče je bilo blizu Sport-hotela. Patrole so se razen v smučanju pokazale odlične tudi v streljanju. Nastopilo je vsega 5 patrol, in sicer dve za planinsko brigado ter po ena za dravsko, savsko in osješko divizijo. Vrstni red na cilju je bil naslednji:
1. Planinska brigada (podpor. Svigelj Jože, nai\ Brumec, podnar. Pavlič, red. Zupančič) 2:50:03, 2. planinska brigada (por. Krajnc, nar. Jazbec, red. Pogačnik ln red. štrukelj) 2:52:06, 3. dravska divizija (podpor. Svigelj Milan, por. Lavrlč, redov Blatnik, redov Likteneker) 3:15:35. Naslednji mesti sta zasedli patroli osješke ln savske divizije.
Danes so bile stafetne tekme na 4X12.5 km dolgi progi. Tekmovanje je bilo posebno zanimivo zaradi tega, ker Je planinska brigada postavila dve precej izenačeni štafeti in je bila borba za prvo mesto ves čas ogorčena. Najboljše čase so na tej progi dosegli podpor. Svigelj Jože s 44:50, druga najboljša dva pa sta bila por. Krajnc s 45:38 in nar. Jazbec s 46:46. Na cilju so se štafete razvrstile takole:
1. Planinska brigada (podpor. Svigelj Jože, podpor. Primožič, nar. Brumec, podnar. Pavlič ) 3:10:29, 2. pla.nln.ska brigada (por. Krajnc, por. Crnobori, nar. Jazbec, red. Pogačnik) 3:11:15, 3. dravska divizija podpor. Svigelj Milan, por. Lavrlč, red. Lihteneker ln red. Blatnik 3:37. Na naslednji mesti sta prišli štafeti osješke in savske divizije.
Popoldne ob 14. je komandant IV. armije arm. general Nedeljkovlč razdelil nagrade, obenem pa je Imel tudi lep -nagovor na zbrane tekmovalce, v katerem se je med drugim zahvalil tudi ZSSJ, ki je nekoč dala prvo pobudo za uvedbo smučanja v vojski. V Imenu ZSSJ ln Smk. Ljubljane Je pozdravil Številne vojaške odllCnlke ln tekmovalce g. An te Gnidovee. Tehniino vodstvo vsoh tekam je bilo ▼ rokah kape t. PLiljarJa. Organizacija prireditev je bila
prav dobra ln tudi snežne prilike so bile razen majhnih nevščečnosti ugodne.
Vojaške smučarske tekme se bodo nadaljevale v dnevih od 4. do 9. marca na Ja-horini, in sicer za prvenstvo vse jugoslo-venske vojske. Na teh tekmah bosta planinska brigada in IV. armija močno zastopani.
Granlčarji v patrolnem teku
Mojstrana, 26. febr.
Davi ob 7.30 so najboljši graničarji iz vse države nastopili v patrolnem teku na 30 km s predpisano opremo, na polovici proge pa so morali tudi streljati. Proga je bila izpeljana v bližini Mojstrane, deloma v Radovno ter deloma proti Vratom ln Hrušici Ob začetku tekme je močno snežilo, tako da se je bilo spet bati, da bodo tekmovalci imeli težave z mazanjem; okoli 10. se je zjasnilo in je bil sneg pozneje prav dober. Tudi v današnjem patrolnem teku se je razvila huda borba med graničarji I. in IV. odseka, ki so jo nazadnje oni z albanske meje odločili v svojo korist. Po polovici proge — pri 15 km — je bilo pripravljeno strelišče, ki ga je oskrboval kranjskogorski poročnik Mršavelcvid, ln kjer so morale patrole streljati na tri balončke. Odlično so streljali tekmovalci L in III. odseka, med katerimi so prvi prišli tudi z najboljšim časom na cilj.
Vrstni red tamkaj je bil naslednji: redovi Removič, Sireta in Dabovič) 3:13:47,
1. patrola I. odseka (por. Vukočič ter redovi Removič, Sireta in Dabovič) 3:13:47, 2. patrola IV. odseka (kapt. Jorgadžijevič, podnar. Gacič ter redova Blagojevid in Dragovič) 3-14:37. 3. patrola m. odseka (por. Stražnicki, kaplar Andrič ter redova Stojanovič in Dragomirovič) 3:28:13, 4. patrola II. odseka 3:42:36.
Tekme se nadaljujejo jutri v Kranjski gori s slalomom in smukom.
Povišanje plač pri Suzorju
Zagreb, 26. febr. o. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je danes uradno objavil, da bodo vsem nameščencem in zdravnikom delavskega socialnega zavarovanja zaradi porasta draginje povečane s 1. marcem plače za 25 odstotkov. Za dnevničar-je volja isto povečanje od 1. februarja dalje.
Nesreča italijanskega parnika
Split. 26. febr. o. Davi ob 9. se je v zalivu Strožanac pri Splitu zaradi eksplozije potopil italijanski 1400-tonski tovorni parnik »Senio«. Parnik je bil registriran v Trstu ter je vozil med italijanskimi in jugo-silovenskimi lukami, včasih pa je podaljšal svojo pot tudi do Albanije. Vzrok eksplozije ni znan.
Zemunska vremenska nap a ved: Delno oblačno in pretežno vedro vreme v državi. Jutranje megle bodo v dolinah in kotlinah, ponoči pa lahen mraz.
IVasi kraji in ljudje
Slovenci v glasbenem življenju prestolnice
Časten delež naših glasbenikov — V novo ustanovljenem pihalnem kvintetu so Štirje Slovenci
Novi pihalni kvintet,, čigar koncert
Beograd, 25. februarja Simfonična glasba v Beogradu prednjači po številu prireditev vsem ostalim mestom Jugoslavije, pa tudi po kakovosti ne zaostaja za koncerti velikih svetovnih središč ter ji je posvečena največja pažnja vseh v poštev prihajajočih činiteljev. Zanimalo pa bo, da zavzemajo v izvajanju koncertov, zlasti orkestralnih, Slovenci kot godbeniki odličen položaj. Beograjska Filharmonija kot elitni simfonični orkester metropole ne gleda pri angažmaju niti na narodnost, niti na zahteve prosilčeve, nego zgolj na njegovo sposobnost. Tako je bilo mogoče ustvariti odličen ansambl, ki pa sestoji iz godbenikov prav vseh evropskih narodov; med njimi najdemo skoraj najbolj strnjeno zastopane Slovence. Zlasti zavzemajo mesta solističnih pihal: 1. oboa, 1. klarinet, basklarinet, 1. fagot, 1. rog so Slovenci, ki bi jih naša Ljubljanska Filharmonija in opera krvavo potrebovali, pa so morali svojčas s trebuhom za kruhom, ker jim ožja domovina ni mogla ali ni znala nuditi za življenje potrebnega zaslužka.
Nedavno so štirje od teh v družbi s flavtistom Habšidom ustanovili pihalni kvintet, prvi v državi, po zgledu znamenitega francoskega združenja »Quintette d* Instruments žl vent«, ki je prepotoval ves svet in povsod žel ogromno navdušenje. Beograjski pihalni kvintet sestavljajo flavtist Habšid, oboist Medven, klarinetist
bo jutri prenašal beograjski radio
Partlič, fagotist Turšič in kornist Perko ter ga zato lahko utemeljeno imenujemo naš kvintet. Vsi opremljeni z odličnimi instrumenti, so po svoji tehnični naobraže-nosti, muzikalnosti in rutini kar najlepše pozvani, da uvedejo tudi v jugoslovanskem glasbenem življenju posebno področje re-produktivne interpretacije, za katero je doslej bilo pri nas še malo zanimanja in skoraj nobene domače literature.
V četrtek 27. t. m. ob 21. uri nastopi naš pihalni kvintet na koncertnem večeru. katerega bo prenašala beograjska radijska oddajna postaja. Na sporedu je kvintet našega skladatelja L. M. škerjanca, ki bo pri tej priliki prvič izvajan v Jugoslaviji, ter kvintet Josipa Slavenskega. Na to oddajo opozarjamo naše občinstvo, ki se bo lahko prepričalo, kako pravilno razumejo naši godbeniki svoj poklic v naši metropoli in kako častno tam zastopajo odlični sloves slovenske glasbene nadarjenosti.
Ako pristavimo, da deluje v beograjski Filharmoniji vsega 17 Slovencev, med njimi violinist Uroš Prevoršek, čellst čeho-vin, harfist Piki, nadalje ugotovimo bogato udejstvovanje dirigenta M. Poliča na operi in omenimo še ostalo pedagoško delo slovenskih glasbenikov v Beogradu, smo prilično očrta 11 važnost, pomen in ugled, katerega naša glasba po svojih vrednih predstavnikih po pravici uživa v prestolnici.
Javni nameščenci za svoj obstanek
26 stanovskih organizacij se je obrnilo na merodajna mesta s prošnjo, naj se uredi gmotni položaj nameščencev in vpokojencev
Ljubljana, 26. februarja eksistenčni minimum. V poslednjem času
Številne stanovske organizacije so poslale predsedniku kraljevske vlade, podpredsedniku kraljevske vlade, ministru financ in banu dravske banovine skupno predstav-ko, ki se glasi:
Podpisane organizacije smo v številnih spomenicah in predstavkah opozarjale na obupen položaj, v katerega so zašli javni uslužbenci in upokojenci in njih družine zaradi ogromnega porasta cen prav vsem življenjskim potrebščinam. V vsaki od teh predstavk smo poudarili neodložljivost pomoči, ki bo uspešna le tedaj, če bo naše delo nagrajeno v razmerju s tržnimi cenami, tako da bodo naši osebni kakor skupni družinski prejemki predstavljali resničen
E*trašen samomor
bolnega preužitkarja
Maribor, 26. februarja Na grozen način si je končal življenje 481etni preužitkar Andrej Kučej iz Pernice nad Muto. Domači so ga našli v postelji v krvi in z groznimi poškodbami. Poleg mrliča sta bila dva noža. Domnevajo, da si je Kučej najprej prerezal vrat, nato pa si je še razparal trebuh. Izkrvavel je in umrl.
Kučej je večkrat tožil zaradi groznih bolečin, ki jih ima v zvezi z zaprtjem vode. Očividno ni mogel več prenašati teh bolečin in je rajši šel prostovoljno v smrt. V isti sobi je ob času groznega samomora bdel tudi Kučejev llletni sin, ki pa ni nitd opazil, kdaj si je oče na tako grozen način končal življenje.
smo naslovili na Vas zopet dve predstavki, prvo dne 14. oktobra leta 1940., drugo letos dne 27. Januarja. V obeh so podrobneje prikazane naše utemeljene zahteve, zato jih danes ne ponavljamo. Opozarjamo le, da se je v mesecu januarju ti po ugotovitvah Narodne banke zopet dvignil življenjski indeks in je bil ob koncu tega meseca za 53.3% večji kakor ob začetku evropske vojne. V dravski banovini se je indeks povečal še bolj.
Ker vse naše dosedanje stremljenje, vse naše spomenice in predstavke niso prinesle uspeha, se danes ponovno obračamo na Vas v polnem pričakovanju, da bomo našli razumevanje za čim hitrejšo in uspešno ureditev našega položaja.
Po vesteh, ki so jih prinesli dnevni listi, pripravlja kraljevska vlada uredbo, po kateri bi se za državne uslužbence in upokojence uvedla posebna aprovlzacija. S podporo, ki bi jo dajala država, naj bi jim bila omogočena v nabavljalnih zadrugah nabava življenjskih potrebščin po nižjih cenah. Ker uredba še ni izšla, nam je nemogoče zavzeti do tega in takega reševanja našega gmotnega vprašanja odrejeno stališče. Kljub temu pa izražamo dvom, da bi mogle take aprovizacije urediti naš materialni položaj. Za resnično ureditev obstojata po našem globokem prepričanju samo dve možnosti: ali znižanje cen vsem industrijskim in kmetijskim proizvodom ali pa zvišanje naših prejemkov na višino, ki bo ustrezala naraslim cenam. Da bi bila rešitev trajna, bi bilo v bodoče naše prejemke avtomatično mesečno uravnavati v razmerju s cenami po indeksu Narodne banke.
Istega dne so organizacije poslale skupni predstavki tudi kr. namestnikom g. Pe-roviču in Stankoviču. Predstavki se glasita:
Ogromno narasle cene vsem tudi najneob-hodnejšim življenjskim potrebščinam so spravile vse javne uslužbence ln upokojence in njih družine v naravnost obupen položaj. življenjski indeks je po ugotovitvah Narodne banke porastel od septembra 1939 do januarja 1941 za 53.3%. Neobhodno so potrebni takojšnji ukrepi, s katerimi naj se naši osebni ln družinski prejemki dvignejo na višino, ki bo sorazmerno naraslim cenam predstavljala resnični eksistenčni minimum za nas in naše rodbine. Organizacija posebne aprovizacije za državne uslužbence in upokojence, kot jo namerava uvesti s posebno uredbo kraljevska vlada, našega položaja ne bo mogla rešiti.
V naši veliki stiski se obračamo na Vaa, gospod kraljevski namestnik, s prošnjo, da nas podprete v naših upravičenih zahtevah in pripomorete s svojim vplivom k čim prejšnji ureditvi našega položaja.
Ob 7O-letnici
Viktorja Bohinca
Saj ni bilo treba ie slike/ Vsak Te pozna in vsak ve, da si fant od tare in da Te je ujela tajna fotografska kamera ob neprilični uri Tvoje lice pa je drugače vedno vedro, mladostno in nasmejano.
Nič se zavoljo tega ne huduj in ie davno ni treba, da bi vstal od mize, iel v pu-stiv in da bi splahnil blesteči zvok Tvoje trobente. Sam si mi povedal, namigujoče sicer, pa vendarle toliko prepričevalno, da se nisem mogel ubraniti slutje, ki to jo
opravičile listine. Saj ne gre za točen dan, glavno je, da se je pred sedmimi desetletji v mokronoški graščini prvič sprostil Tvoj tedaj še nežen glas, ki pa je že takrat obetal, da bo dosegel moč in silo Je-rihonske trobente. Ko si pred par leti Janezu, tistemu iz klavnice, sebi in meni v bajti tam gori pod Kokošinco zasmodil ajdove žgance, tako da nam ie cviček ni več teknil do zadnje kaplje in fmo ga morali par čaš darovati celo zemlji, ki iz nje likoli ne bo priklila vinska roža, si bil prav malo zgovoren, najmanj pa, da bi nam zaupal, kdaj približno si boš naložil šesti križ. Tudi brhka Čehinja, tista z Jadrana, ki smo z njo števili v bajti slovansko vzajemnost, Ti ni mogla omajati jezika. —
Toda iztakmh smo vseeno. Zdaj, ko Ta mrvi m s temi vrsticami, si že v enoirtse-demdesetem. Kdo bi si mislil, da smo si od tistega časa že dvanajstič izmenjali novoletna voščila! Da, v enoinsedemdesetem si. Listine trdijo tako, pa tudi rožnodolski Tunek, tisti, ki tako rad posoja svinčnike in ki se Ti je v njegovem lovišču posrečilo lani podreti osem kil težkega zajca.
Ne bi bilo v redu, da bi sedemdesetletnice Tvojega življenja ne sporočil javnosti v časih, ki so sicer resni, ko pa iz časopisov doznamo za abrahamovino skoro vsakega več ali manj pomembnega starčka. Pa naj bi šel neopaženo mimo nas takšen
sedemdesetletni mladenič kakor si Ti?! ★
Usoda Te je položila v od vsega začetka Merkurju v naročje. Pod njegovim okriljem je plavala barka Tvojega življenja lagodno in mirno vse do časa, ko je tudi Tebe potegnila vojna vihra v svoj metež. Bolj zalega in korajžnega sol dat a si je Ju-denburg težko predstavljat. Tvoja pojava je zatemnela sijaj vseh častnikov, ko sta
Večkrat je že prepozno, nikoli pa nI prezgodaj, da se začne s pravilno nego zob.
.oGOV
f. • • Vi i''*


PROTI ZOBNEMU KAMNU |' Jk
* Hanom, tistim, ki Je takrat dri vojakom zdrave zobe, a nam zdaj draži pivo, ie-tala po glavnem trgu in zadivljala dekleta.
Kolo je že od nekdaf simboličen znak Merkurjev. Ti pa si bi! že kot zoreč mladenič zaljubljen v bicikel. Da si bil tak kam pele, bi ne verjet, če bi mi ne bil tesa razodel verodostojni Angelo, tisti, ki poskrbi poleg nove hiše tudi za varno zaklonišče
Nekako trideset let je menda tega Dirka. V Ljubljani ste stariah po vrstnem redu. Do trojanskega klanca pa si prehitel vse druge, tako da si si pri Koniku lahko
mirno privezal dušo. Zopet si bil pustil za seboj vse ostale in v Žalcu ponovno krenil v hišo, ki iz nje Bog roko ven moli. V Celju si bil prvi. V Ljubljani pri povratni dirki takisto. —
★
N'č se zavoljo tega ne huduj, dragi naš Viktor, in še davno nt treba, da bi umolknil blesteči zvok Tvoje trobente. Vsi Tvoji prijatelji prav iz srca želimo, da bi donela enako ubrano kot doslej še mnolo zdravih in zadovoljnih let in da bi Ti še davno ne oznanila zatona Tvoje dobrodušne šeg avosti.
V imenu premnogih Tvoj P.
Policija išče strupene kača
Ves Novi Sad ugiba, kdo je tat, ki je ukradel kcvčcg
s 15 strupenimi kačami
Novi Sad, 26. februarja
»Jutro« je kratko že omenilo, kolikšno bridko presenečenje je pač doživel tat, ki je krotitelju kač Petru Brakusu iz Valož-nice ukradel kovčeg, v katerem je bilo petnajst strupenih kač. Zgodilo se je to pretekli ponedeljek zvečer. Novosadska policija je odslej na nogah, da izsledi tatu, preden se ne zgodi hujša nesreča. Novo-sadski stražniki pač v svoji dosedanji praksi še niso imeli tako nenavadne tatvine pa tudi ne tolikšne skrbi zavoljo ukradenega plena. Zgodba je kakor nalašč za pust, pri tem pa zadeva seveda lahko postane tudi usodna.
če bi šlo za kokoške ali zimsko suknjo, naj bi bilo. če se plen najde, dobro, če ne, se že še kako prestane. Zadeva gre ▼ arhiv in počaka, dokler morda naključje ne nanese, da se reč pojasni. Toda — strupene kače! Bednik, ld je brezumno segel po kovčegu s strupenimi kačami, bo pač prebledel, ko bodo lačne strupenjače šinile proti njemu. A če se jih bo rešil in morda zavrgel kovčeg s kačami, se lahko zgodi huda nesreča! Bilo U res presunljivo, če bi bil tat fotografiran v trenutku, ko je odpri kovčeg, toda slika bi bila tudi bridek
opomin vsem, ki segajo po tuji lastnini. Nauk je ta: ne samo na ob ognju, temveč tudi ob tatinskem plenu se lahko grdo ope-češ!
Tako so razmišljali na novosadski policiji, ko je Peter Brakus, ki se je predstavil kot krotitelj kač, prijavil, da mu je neznan tat iz čakalnice 3. razreda ukradel kovčeg s 15 strupenjačami. Brakus je čakal na vlak, da se odpelje v Sremske Karlovce, kjer Je nameraval prirediti predstavo s svojimi nevarnimi živalcami. Za nekaj trenutkov se je odstranil in že se je našel potepuh, ki je bil pač prepričan, da je v zanimivem kovčegu bogve kako dragocen plen, pa je brž segel po nJem in izginil v mesto. Brakus je policiji natančno opisal, kakšne so kače in katerega rodu so, toda v naglici so ga pozabili vprašati, ali je svojim strupenjačam že Izpulil zobe ali pa so takorekoč še kompletne. Brakus je moral nadaljevati pot in zdaj policija ne ve, kam je odpotoval, pri tem pa morajo stražniki vsepovsod poizvedovati z atatom. Novi Sad ima vsekakor nenavadno senzacijo. Bolj kakor o vsem drugem so sredi pustnega veselja ugibali: kak je človek, ki je odnesel strupene kače?
Nj. Vls. knez namestnik Pavle In kraljevi namestnik dr. Radenbo Stankovič na otvoritvi nemškega znanstvenega zavoda v Beograda
KnUnrni pregled
Dve razstavi
V Galeriji Obersnel je priredil slikar ln kipar France Kralj do daljšem odmoru razstavo svojih del. V družbi z niim razstavliata kolekcijo slik oziroma grafik že dobro znani France Godec in Franceta Kralia učenec Vladimir Lakovič Umetniško delo Franceta Kralja uživa že izza časa. kar ie prvič nastoDil v naši kulturni iavnosti zasluženo Driznanje Način njegovega dela ki se očituje v svojevrstnem pretiravanju crooircii človeškega telesa, izvira iz dobe tako zvanega ekspresionizma ki ie bil s ovenskemu občinstvu tu i in se zato n: mo?el vk reni-niti v ši-š h krogih To stališče P3 ni mo?lo omajati resoeka do Kralieve ustvarjalne sile ki je plod izredne ori-roiene nadarjenosti in dovršenega znania To znanje se v sedanji ra: sta-n ka?e predvsem v njegovih malih plns;ik~h ki iim ume nosebno v miniaturni obdelavi trdega ouŠDanovega lesa dati življenjsko silo V teh si«-er nekoliko grotesno učinku jočih figuricah leži vsa mo* Franceta Kralia kot obl kovalca V slikah ki so izdelane na sv-ž m ome*u v f rma+u ki le za to tehniko navadno malhen 'idim nr"d*rrem vme+nikovo ne'ignano ž^lio po ek«-.flr!ne-tii V bistvu kaže n1»~©va koTekclia kakšne vidre darvoine stopnje, tem ve*	^nova no+r1ir" s^ove® V ffa
1e urival m^js+er z vpo oravieo ž" d šle!
France Godec ie naš liub; znanec že od nrve rakave ki ie b'l * nI o otvo"ie-> Ober=r-elov umetniški paviljon. Njegova sedanja zbirka vpliva mnogo enotnejše od
prve in kaže odločen napredek v tehničnem. posebno pa v barvnerm no^ledu. Godčeve barve so razkošne in tople, pri tem pa prepričujejo čeprav iih prav kakor Jakooič boli ustvarja kakor Dosnema po naravi. V motivih išče lepote v krajini in v človeški figuri v zvezi z interieurom naglašujoč posebno njih barvne harmonije. Čeprav pri izdelavi ne gre v detajla, vendar njegov način ne nasprotuie dobremu okusu Vse razstavljene slike so izvršene v temperi
Tretji razstavljalec. Vladimir Lakovič. ie izšel iz šo^ Franceta Kralia in se Drvič Dredstavlia slovenskemu občinstvu Hvale vredno ie. da ie niegov učitelj pokazal javnesti dela svoiega nadarjenega učenca in da tako daje Dobudo za nadaljnjo umetniško izobrazbo tega mladega slovenskega talenta Ce že sedai nekatera Lakovčeva de^ — posebno njegove monotipije — dokazujejo prav lep podvig. smemo pač še mnogo pričakovati, ko bo imel Lakovič za seboj akademski študij. V taleh primerh bi b'lo pač treba da bi priskočila na pomoč mladim ta en-tom banska uprava s primernimi štipendijami. kakor se za to z vso vnemo poteguje Društvo slovenskih likovnih umetnikov.
*
Časovna skladnost med omenjeno razstavo in razstavo karikatur prekmurskega rojaka Ladislava Kcndorja me sili. da referiram v istem članku tudi o tej prireditvi, ki je bistveno drugačnega zna-
čaja. Kondor se je kot samouk razvil v rutiniraiega artista in ima za seboj nenavadno zanimivo zgodovino svetovnega popotnika. Priredil ie v dvorani veletrgovine Bat'a obsežno razstavo karikatur, ki vzbuiaio pozornost predvsem zaraii množine zanimivih osebnosti, ki jih Je Kondor narisal po naravi in po svoje »iz-maličil«. Lastnoročni podpisi portretiran-cev. kakor so Saljapin. Trocki. Bad glio, Balbo. Bagrjanov. M'ško Kranjec in dr. bi bili že kot zbirka avtegramov sami po sebi atrakcija tembolj moralo veljati kot reklama za potujočega risarja, ki mu je vsak podpisnik s svojim podpisom izrekel hkrati svoie tiho priznanje.
Po kakovosti se razstavljena dela kalna zelo ra;'likuie1o. vendar so nekatera kakor poljski posestnik (12). poljski profesor (5). angleški tip (59) in Kitajec iz Port Saida (138). polng že imenovanih izvde-na z nesporno virtuoznostio in dobro ka-rakterizacijo- Izvedba vseh teh skerai izključno v profilu narisanih glav. je predvsem dekorativna in posveča pozornost tipičnim č/tam obrisa, medtem ko ie uho mi vseh na aeome.rični način tipizirano.
Vsokako ie tudi ta razstava, ki ne sodi v okvir naših navadnih razstav likovne umetnosti svojevrstna mikavno7*, ki Ji občinstvo po vsej pravici posveča zn~tno pozornost.	nt—
Razgovori o »Zvonu«
V prihodnjih dneh bo izšel prvi dve+ni zvezek 61. letn ka mesečnika »Ljubljanski Zvon«. V izrodno težkih razmerah, tred zamračenimi vidiki svetovno zgodovinskega obzorja nastODa najstarejša slovenska literarna revija sedmo desetletje svo'ega obstoja. Pod vodstvom pisatelja crot Juša
Kozaka kljubuje naš zaslužni kulturni obzornik vsem nevšečnostim vzburkaneea časa in zbira okrog sebe številne sodelavce iz raznih idejnih struj in iz vseh rodov. ki se uveljavljajo v domačem slovstvu. Prav zaradi ooltične heterogenosti sotrudniškega kroga so krivična podtikanja ki nai starosti slovenske revialne književnosti otežkočijo že brez tega ne-lahko izhajanje v sedanjem času. Splošna nerveza naših dni in naraščajoča nestrpnost sta krivi, da se danes sleherno kulturno delo brez potrebe in zavestno ten-denciozno vrednosti s političnih vidikov. Mlad e in stare pri LZ pa druži predvsem vera v svobodo, v človeka, v narod, v kulturo, nikakor pa ne določena politična usmerjenost
V zvezi s sedanjim položajem LZ Je uredništvo »Jutra« naprosilo nekatere njegove mlajše sodelavce, da novedo. kaj mislijo o pomenu in nal-gah »LJubljan-skeea Zvona« in kaj pripravljajo za 61. letnik. Začenjamo objavljati odgovore, ki smo iih doslej prejeli.
L Ivo Brnčič.
Pesnik, esejist in kritik Ivo Brnčič, ki biva sedai v Drnišu (Dalmacija) izjavlja glede pomena in nalc« LZ:
— Pomen »Ljubljanskega Zvona« poudarjata dva činitelja: njegova več ko šestdesetietna tradicija tn c« njegovo sedanje uredništvo. »Ljubljanski Zvon« se uvršča med najstarejše revije te vrste v Evropi in v njem se 1« resnično odzrcalHo vse naše kulturno prizadevanje dolgih desetletij s tvojimi najboljšimi umetniškimi ia idejnimi rezultati. »Ljubljanski Zven« je bil in ie še zmeraj nosilec kontinuitete našega kulturnega razvoja in kot tak Je tudi v tujini najbolj znana slovenska revije. Vzdržati to kontinuiteta organsko
spojiti sodobne napredna stremljenja z našo tradicijo, navezati današnjo borbo za novo obliko družbe, za novega človeka in novo. res ljudsko kulturo z najboljšimi izročili slovenske preteklosti in njene borbe za socialno, narodnostno in kulturno svobodo, to ie dandanašnja naloga »Ljubljanskega Zvona« in zato mislim, da je to postojanko treba za vsako ceno držati
V vrsti sodobnih slovenskih revij, med katerimi se ie uveljavila nekakšna delitev dela. je »Zvon« edina izrazito literarna periodična publikacija svoje idejne smeri. Zato se mi zdi neupravičeno, presojati razmerje med »Zvonom« in drugimi slovenskimi revijami s konkurenčnih vidikov. Slovenska literarna proizvodni a ie danes že tako intenzivna, da bi se t~k>i pojavilo vprašanje placementa literarnih prispevkov, čim bi katera med slovenskimi revijami prenehala izhajati.
Pod sedanjim uredništvom ie postal »Zvon« v najboljšem pomenu boseJe sodobna revija, glasnik vseh svobodnih in iaprednih teženj našega človeka in či veka sploh, postal je revija ki sroaja živ interes za vse družbeno, kulturno in narodnostno dogajanje v tej usodni dobi s prav tako tankim posluhom za resnično kvaliteto. To je tretji razog. zavoljo katerega ie danes »Zvon« Slovencem potreben in nepogrešljiv.
Na drugo vprašanje odgovorja g. Brnčič tole:
— Ne živim več med Slovenci, moji osebni stiki s slovenskim kulturnim življenjem so se orecei zrahljali, zato ne morem povedati nič gotovega o svojih načrtih za letošnji letnik »Zvona«. Ker mi daje mol sedanji ooložai več priložnosti za beletristično delo kakor za katero koli drtueo. zato ie pričakovati, da bom v reviji sodeloval predvsem s te vrste pri-
PLANICA
25. II. — 2. III. 1941.
DomaČe vesti
*	Ban dravske banovine g. dr. Marao Natlačen v petek dne 28. februarja ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
*	Kaj pa je x našo medicinsko fakulteto? iz zdravniških krogov nam pišejo: Cas hiti in treba bi bilo skrbeti, da se razširi medicinska fakultea na predpi ane dalj-nje semestre, da se dobijo p.imeroe učne moči za nove predmete in da se p-tkrbi za potrebne lokale. Toda o vsem tem ni duha. Stvar ie začela stagnirati in ie zastala in nevarnost ie. da bo toliko časa zastajala, da bo konec vsemu in da se bomo ponašali namesto s popolno fakulteto z nekakim komičnim torzom Kajti kaj se pravi to, da imamo zasedena tn stoli -ce: patološko anatomijo, kirurgijo in interno medicino, dočim vsesa ostaleea kar je potrebno za nadalinii študii. nedosta-ja?I Ali se bodo mar naši diiaki šolali samo v teh treh predmetih po em se pa morda s posebnim vlakom vczili v Drav-lje ali Ricmanje Uprav čeno zahtevamo, da se to vprašanje takoi uredi, in da tu ne velia noben izgovor, d 3 za to ni finančnih možnosti itd Profesorie se vs k čas lahko imenuje in tudi nekaj prostorov. pa bodisi da ie treba zgraditi nekaj provizoričnih barak se ba naglo dobi o dotlej, da se vendar enkrat reši ves problem in se konča ta Drcvizori.i Tako oa ne gre. da bi se sedai s'epamišilo z govoričenjem o popolni medicinski fakulteti kjer se ni niti za dosedanie Dredmete primerno skrbelo in se tudi za p-;hodn st ničesar ne dela in sploh V3a zadeva na neresen način fca_ateliz:ra.
*	Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 17 z dne 26. t. m obiavlia odločbo o uno-rabi uredbe o kontroli cen na živila, kmetijske in ind"striiske pro'zvode in na vse druge ekstrakte teh strok naredbo o po-razdelievaniu surovih kož navodila urada za kon+rolo cen za izvajani0 naredbe o razdeljevanju surov'h kož p-avilnik o izvoznih klavnicah, spremembo odstavka 2. čl. 2 pravilnika o reviziii kartelnih sporammov. pojasnilo o taksni orosto-ti pooblastil za prevzemanie rreie^kov uslužbencev, ki so v voiaški služb1 ali odsotni po uradnem poslu maksimirani? cen pralnemu milu in snremembe v^ sta-ležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravsk=> banovine
*	Razpisana zdravniška služba. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje mesto specialista za interno medicino v Centralni ambulanci v Ljubljani. Pogoji za sprejem so na vpogled pri oblastni upravi. Pravilno kolkovane prošnje s prilogami je dostaviti na oblastno upravo do 31. marca.
*	Smrt vrlega Sokola. Umrl je v Vaiti vasi pri Novem mestu lesni trgovec g. Ivan Vintar po daljši in mučni bolezni. Rodil se je leta 1888. v Straži kot sin znanega lesnega trgovca Vintarja, kateremu poklicu se je tudi sam posvetil ter po očetovi smrti vodil lesno trgovino. Mnogo je potoval ter si s svojo prijaznostjo in šegavostjo pridobil številne znance in prijatelje. Bil je vedno odločno napreckie-ga mišljenja hi med soustanovitelji sokolskega društva Straža Val ta vas, kjer je vedno zavzemal mesto v društveni upravi ter bil tudi pripravljen društvu priskočiti z denarno pomočjo. V poslednjih letih ga je napadla težka bolezen, zdravil se je v bolnici usmiljenih bratov v Kandijl kjer so bili zdravniki primorani, da so mu odrezali roko. Junaško je prenašal bolečine ter je imel tudi v tem času vedno šaljivo besedo v ustih. Končno je težki bolezni podlegel. Kako priljubljen je bil, je pokazal njegov pogreb. Od vseh strani so prihiteli znanci in prijatelji, da ga spremijo na zadnji poti. Pred hišo žalosti so mu v slovo zapeli pevci nagrobno pesem »Blagor muc in pri odprtem grobu
FHMGJOSEF
GRENCICA
.Bfg':'s: 8«. 22365 od H6-U <9«0 s
»vigred«. ,tUa>gopokojnemu časten spomnit njegovim preostalim pa naše sožalje.
•	Novi grobovi. Umri je rudniški uradnik v poke ju g. Martin Siapšak. Pogreb bo danes ob 14. iz kapele sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svoje drage ga. Hilda Ehriichova, vdova po strojevodji državmh železnic. Pogreb bo v petek ob 15. iz kapele sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. — Po dolgi mučni bolezni je dotrpel komponist in notar g. Josip Kenda. Pogreb bo v petek ob 16. iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — V škofji Loki je nenadno umrl mesar in posestnik g. Karel Rottenbiicher. Pogreb bo v petek ob 16. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. — V starosti 67 let je v Vnanjih goricah preminila ga. Jera Marinkova. Pogreb bo danes ob 10. z doma žalosti na pokopališče k Sv Duhu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
•	Zadnji veliki sneg je povzročil mnogo Škode med divjačino. Zadnji sneg, ki je zapadel zelo visoko, je napravil med divjačino občutno škodo. Trpele so zlasti srne. ki so od lakote poginile. Sedaj, ko Je sneg že večinoma skopnel, so naleteli gozdni čuvaji in lovci na mnogo poginulih živali, ki so jih mnogo uničile tudi lisice. Tudi sestradani volkovi so napravili med divjačino veliko škode.
•	Šoferski izpit) za sreze Novo mesto. Brežice, Krško in Črnomelj se bodo vršili na sreskem načelstvu v Novem mestu 20. marca ob 10. uri Za vlaganje prošenj je čas do 10. marca.
•	Zavod za vzgojo pohabljenih otrok, zlasti onih, ki so postali žrtve otroške paralize. bo ustanovila banska oblast v Zagrebu. Izprva so nameravali tak zavod namestiti na ortopedski kliniki, zdaj pa bodo uredili samostojno medicinsko-socialno ustanovo, v kateri se bodo pohabljeni otroci dalje zdravili, šolali in se izučili kake prikladne obrti. Sredstva za novi zavod so že zagotovljena po banovinskem proračunu 1941. Zaenkrat bo mogoče sprejeti okrog 30 otrok. Strokovnjaki sodijo, da je v vsej banovini Hrvatski okrog 30.000 malih pohabljencev. Nova ustanova bo torej pač šele zametek nadaljnjih takih ustanov po Hrvatskem.
•	85 milijonov kredita za regulacijo Mo-rave. Ministrstvo za Javna dela je dovolilo Alekslncu in okoliškim vasem 40.346.000 din za različna javna dela. Samo za regulacijo Morave pri Aleksincu je namenjenih 35 milijonov dinarjev, za gradnjo vodovoda v Aleksincu pa 5 milijonov din. Ostanek je namenjen za izgraditev raznih uradnih poslopij. Dela se bodo pričela v kratkem. Tako bo Aleksinac, ki je važno kulturno in gospodarsko središče slikovite in plodne pokrajine, mnogo pridobil in si še bolj učvrstil sloves kot »srbski Heidel-berg«, kjer je mnogo študirajoče mladeži.
•	Italijanski b°mbarder je pristal blizu Splita. Preteklo nedeljo je prebivalstvo Zaostroga onkraj Splita doživelo veliko senzacijo. Neki italijanski bombard6r. ki je na povratku iz Grčije izgubil orientacijo, je moral pristati, ker mu je zmanjkalo bencina. Od petih članov posadke — oficir, dva podoficirja in dva kaplarja — so se trije rešili s padalom, oficir in podoficir pa sta ostala v letalu in se trudila, da ga rešita. Toda pravilen pristanek jima žal ni uspel. Letalo je z zmanjšano brzino treščilo na tla, komaj 300 m od frančiškanskega samostana. Letalo se je popolnoma razbilo, pdlota pa k sreči nista bila mrtva. Eden je bil težje, eden pa lažje ranjen. Letalo je bilo trimotarno, Oboroženo s štirimi strojnicami Takoj je bila poklicana komisija Iz Divulj. Neko naše pomorsko letalo je prepeljalo v Split oba ranjena letalca.
•	Splitski karneval je bil letos spet tako živahen kakor nekdanja leta. Po daljšem presledku so bili lani vnovič poživljeni starinski karnevalski običaji letos pa je bilo še bučneje kakor lani. številni plesi so bili Izvrstno obiskani in že od prvih dni karnevala so bile splitske ulice polne pisanih maškar. Obnovljeno je bilo tudi društvo »cukunov« (pajacev), karnevalsko pogrebno podjetje, ki je letos na pustni torek spet priredilo velik sprevod maškar, o polnoči pa je z vsemi častmi sežgalo princa Karnevala na grmadi.-Ceremoniji, s katero je bila zaključena letošnja bučna pustna sezona, je prisostvovalo na tisoče Split-čanov. Prav tako živo je bilo letos tudi po drugih jadranskih mestih. Zdaj pa se bo naš Jadran naenkrat znašel v pomladi ta življenje bo dobilo spet čisto drugačno lice.
•	Mete°r v Istri prebivalci Sušaka so v soboto zvečer okrog pol 22. ure občudovali redek nebesni pojav. Velik meteor je padel v bližini Klane, nedaleč onkraj naše meje. čuti je bilo tresk, kakor da je padla bomba in vse hiše 50 km naokrog so se stresle, v gozdov je nedaleč od Klane so oi-le poslane patrole vojakov in karabinjerjev, da poiščejo meteor, kar pa jim doslej ni uspelo.
•	Poljska tragedija vas je ganila. Radi
1 bi razgalili njeno uganko. Odkod poljskemu narodu duševne silnice, ki vendarle obljubljajo temu našemu slovanskemu narodu, kljub trenotni propasti, sijajno bodočnost? Vpogled v to poljsko odporno dušo tn njeno miselnost dobite v Sienkie-wiczevih knjigah! Berite njegov »Potop« (I. ln H. del 150 din, vsak del posebej 75 din) ali »Z ognjem in mečem« (75 din), pa primerjajte dednega sovražnika Poljakov s predlanskimi dogodki. Knjige dobite v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. (—)
•	Zbirka veterinarskih predpisov. V zbirki Zakoni in uredbe, ki jo izdaja knjižna založba tiskarne Murkur v Ljubljani, je izšel kot ponatis prirejen po »Službenem listu«, LXV zvezek, ki vsebuje pravilnih
0	živinskih potnih Ustih, pravilnik o odstranjevanju in uničevanju živalskih trupel ln odpadk°v, pravilnik o cenitvi poginulih ta ubitih živali, določbe o pregied-nikih-lalkih klavnih živali in me&a ta nove takse za živinske p°tne U»te. Knjižica, »d obsega 68 strani ta osem obrazcev k prvemu pravilniku, velja s poštnino vred 18 din ln se dobi pri knjižni založbi tiskarne Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 23, ln v knjigarni Tiskovne zadruge.
•	Na begu ustreljen. 40letni Stojan Talenta je v Zenici odnese) iz neke trafike mnogo tobaka in nekaj gotovine. Ko ga je stražnik gnal v zapor, je Talenti naenkrat uspelo pretrgati verižico, s katero je bil uklenjen, ta se pognati v beg. Stražnik Je kričal za njim, naj se ustavi. Pri tem je trikrat ustrelil v zrak Ker se Talenta ni ustavil je stražnik ustrelil četrtič za tatom. Tedaj se je Talenta že umaknil na neko dvorišče in stražnik ga ni več mogel najti. Kmalu nato pa je neka gospodinja sporočila, da je našla na svojem dvorišču neznanega mrliča. Bil je Talenta. Smrtno ranjen je opešal in izdihnil.
•	Smrtna žrtev na svatbi. Po raznih krajih je še vedno navada, da streljajo na svatovanjih. Pri tem se pogosto dogajajo smrtne nesreče. Tako je bilo tudi v Dolnji Lomnici pri Zagrebu. Svatje so se naplli in mladeniči so naprej streljali za šalo, potem pa so uprizorili medsebojno bitko. Po nesreči in po nedolžnem je bil zadet mladi kmetovalec Imbro Pavišič iz Dubo-vca. Orožniki so takoj po uboju polovili 10 udeležencev krvave bitke.
•	Um°rjen ta vržen v Mrežnico. Preteklo leto so potegnili Iz Mrežnice pri tovarni v Dugi Resi truplo delavca in posestnika Tomaža Novosela. Preiskava je dognala, da je Novosel lani na veliko soboto pil v neki gostilnici. Imel je pri seoi precej denarja, ker je bil pravkar prodal par volov. Preiskava je dognala, da sta Novosela ponoči pijanega zavlekla na most dva mlada zločinca, ki sta ga pobila, oropala in vrgla v Mrežnico. Te dni je bil umor docela pojasnjen in sta bila oba zločinca aretirana.
Ij
u— Ime Franceta Kralja je eno najbolj vidnih v naši likovni umetnosti. Po dveletnem prestanku, pred katerim je z uspehom razstavljal v nekaterih evropskih kulturnih središčih, se nam zdaj spet predstavlja s posrečeno kvalitetno izbiro kipov ln slik na razstavi v Obersnelovi galeriji na Gcsposvetski cesti, skupaj s slikarjem Francetom Godcem in Vlacimirjem Lako-vičem. Kakor Godčevi gvaši in tempere ter Lakovičevi liki vzbujajo upravičeno pozornost Kraljeve mejstisko in precizno izdelane male figure, kipci iz barvnega pe-ščenca in pušpanovega lesa. V drobni, miniaturni plastiki je Kralj priznan mojster. Prav tako so nekaj posebnega njegove freske, ki jih v malem formatu najbrž še niste videli. Razstava bo odprta do 9. marca tn nanjo še posebej opozarjamo.
o_ Kondorjeva razstava Karlkatur v
palači Bat'e je prav dobro obiskana. Odprta bo še do nedelje. Vstopnina je nizka.
u_ zarodi velikega zanimanja za prireditev v Planici bodo vozili v nedeljo nekateri posebni vlaki. Redni vlak iz Ljubljane naj bo na razpolago predvsem številnim posetnikom iz Gorenjske. Ljubljančane pa zlasti opozarjamo n^ posebna vlaka. ki bosta odhajala ob 6 00 in 7.05. paradi sedanjih razmer je uvedba posebnih vlakov otežkočena zato naj se zanimanci prijavijo pri Putniku še pred soboto.
n_ »Visoko pesem«, 8 slik Hke Vašte-
tove lz življenja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna bodo ponovili v šentjakobskem gledališču v soboto
1	in nedeljo 2. marca obakrat ob 20.15. Ker je odšlo pri prvi popoldanski predstavi Nušičeve veseloigre »Gospa ministrica« preteklo nedeljo mnogo stalnih okoliških obiskovalcev brez vstopnic, bo ponovitev te
spevki. Kajpada ne mislim opustiti eseia in tudi kritike ne, ki sem se ie zadnje čase boli ocrijel.
ZAPISKI
SLOVAŠKA KNJIŽEVNOST
V LETU 1940
V revialnem tedniku »Slowakische Rundschau« (Bratislava) ie objavil dr. Jan Sedlak pregled pomembnejših pojavov in doeodkov minulega leta v slovaški književnosti. V uvodu svojega sestavka postavlja pisec kot poglavitno nalogo današnjega slovstvenega ustvariania pri Slovakih, da nai literatura sodeluie or celotni prestavbi narodnega živlienia. Poezija. ki priteka iz čistih vrelcev življenja pod močnim pritiskom novega časa. ie postala oznanievalka preroda ln kažipot novih smeri Luksu? igračkaaja t barvitimi iluziiami ln s fantaziio več ne zadošča: književnost ni mogoče postaviti v bojni odnos nasproti stvarnemu življenju. To prilagoievanie burnemu toku časa. ki na vseh kraiih in koncih ruši stare vrednote in postavila nove 1e vtisnilo tudi s'ovaški književnosti prevadujoči P°-čat Pisec oa ug^tavlla da ie leto 1910 pomenilo naoredek samo na nek te ih področiih Na dru«ih oodročiih se ie pojavil za stol ki ie oo nle-ovem mnenju v nemali meri poledica solznih razmer Tomeurs časa Pesništvo izvaja dr Se-dlfik nada^e prinaša od d->e do dn- nova presenečenja, ki 90 kaikrati sicer samo kvantitativna medtem ko prozna d<*la znatno zaostajajo. Na področju dramat-
skega ustvariania Slovaki še vedno čakajo novih moči Zelo mnogo so v minulem letu storili na področiu orev d.ie literatur. kjer se opaža smotrno delo.
Po tem solcšnera pregledu prehaja pisec k posameznim pojavom Izmed pesnikov poudarja zlasti pomen dveh zbirk Andreja 2danova morda naiiz a it?iš?ga pesnika iz vrst slovaških avt nomistcv.V ostalem se ie pojavila cela vrsta novih zbirk in med niimi novih imen ki kažejo procvit slovaške DoeziJe Pri tem se opažata dva tokova: z ene strani se ob-navlla refleksivna in mistična ooe iia z druge oa poeziia vsakdanjega življenja in socialne stvarnosti Pisec posebej ka-rakterizira zbirke Antona Prida^oka Jana Harante. Ivana Javorja, impresionista Jurija Gaidoša Breze Ruda Strisž^nca in Marienke Jančove. Slovaki imajo tudi surrealiste. ki so izdali lani pesniški zbornik »Sania in resničnost«
V prozi ie naioomembne ši pojav tretji del cikla romanov Mila Urbana »V zankah«. V teh romanih obravnava avfor »Živega biča« življenje slovaškega ljudstva v preteklosti in se pasebei bavi s prehodom kmečkega človeka v mestno življenje. Pozornost le vzbudila Marait Figuli z romanom »Triie konii kost?n1e-ve barve« Zelo prodiiktlven le v zadnjem fesu Ferdinand Bata i le ie izdil lansko leto kmečki roman vBrmborekov-ci«. Andrei Dobrota ooisule v novem romanu »Mrtva sreča« usodo dveh meš"a-> sldh Hudi ki se oehr-ta za srečo, a najdeta smrt. Založba »Tranosc'a« ie zda'8 roman Štefana Rysula. ki ie Izšel šele ob
zabavne veseloigre v nedeljo 2. marca ob 15.15. Preskrbite si pravočasno vstopnice.
o— Veder konce^ne plesalke T«*jaue Farčideve, ki je bil napovedan za ponedeljek. 3. marca je preložen na petek, 7. marca- Prireditev bo v opernem gledališču, kjer se lahko rezervirajo vstopnice.
o— Roditeljski večer bo za starše dijakov bežigrajske gimnazije danes ob 20. v gimnazijski risalni ci. Na sporedu sta predavanji o francoščini in prirodopisu.
Občni zbor Glasbene Matice bo v
ponedeljek 10. marca v sobi St. 17 poslopja Glasbene Matice. (—)
u— Drevi ob 20. uH izp°polnJevalnl plesni tečaj Jenkove šole v Kozini. Jutri pet-kov nadaljevalni tečaj. V nedeljo 2. marca ob 16 uri popoldanski plesni tečaj v veliki dvorani K«zine s pouk°m novosti, študenti (-nje) popust. (—)
o— Diplomirani tehniki! Danes bo občni zbor vaše stanovske organizacije ob pol 20. uri v salonu restavracije pri »Sestid« Udeležite se tega občnega zbora ker se bo na zboru razpravljalo o preosnovi društva. Odbor.
o— Barve v gorah. Alpinistični klub »Skala« bo priredil v sredo 5. marca ob 20. v Frančiškanski dvorani v proslavo svoje 201etnice predavanje Slavka Smoleja pod naslovom »Barve v gorah«. Predavanje bo spremljalo 210 barvnih diapozitivov z naših Alp. bo izredno zanimivo ln kvalitetno v vsakem oziru. tako da ga moremo priporočati vsakemu ljubitelju fotografije ln naših gora. Vstopnina bo: sedeži po 8 in 5. stojišča po 3. Predprodaja v kinu »Union«. Preskrbite si vstopnice takoj, ker bc zadnje dni veliki naval: to predavanje bo namreč pokazalo nove poti v naši fotografiji in je zato zanimanje zanj že sedaj zelo veliko. (—)
o— V splošno bolnišnico so prepeljali 60 letno ženo poštnega zvanlčnika Marijo Smolnikarjevo iz Ljubljane, ki jo je na ulici ugriznil pes ter ji prizadejal občutno rano na stegnu. 401etni posestnik Janez Vidmar iz Železnikov nad škofjo Loko si je dajal opravka s slamoreznico na nožni pogon. Zarafi nepazljivosti ga je slamo-reznica zgrabila za hlačnice ter mu z rezili močno obrezala desno nogo 4Hetni posestnik Janez Pegan lz Besnice pri Kranju Je doma pri popravljanju strehe padel na tla ln obležal z zlomljeno nogo. Janez Ku-drič, železniški delavec lz Radovljice pa se je spotaknil ob tračnioo na kolodvoru in si prav tako zlomil nogo.
u— Plačilo za pobalinsko nesramnost, že nekaj časa sem se dogaja da nadlegujejo sumljivi moški ženske, ki se v večernih urah same vračajo domov. Po iz-povedbah nadlegovanih žensk kaže, da je v igri domenjena druščina nesramnežev, ki se potiho približa in potem močno vščipne svojo žrtev. Včeraj pa je eden te pobalinske bratovščine vendar slabo naletel. Po Resljevl cesti se Je okrog 21.30 vračala domov gdč. prof. G., ki je na nesramnost takoj kiiepko reagirala; udarila je moža — bil je elegantno oblečen moški okrog 30 let — po glavi, da je lovil klobuk, nato ga je še z dežnikom parkrat udarila. Seveda jo je nadlegovalec hitro ucvrl po Resljevi cesti, gospodična pa za njim ln mu kričala: »Kukavica, za nesramnost si imel pogum, zdaj pa tečeš pred žensko!« Ko bi vse nadlegovane gospe 'imele toliko poguma in prisotnosti duha bi družba nesramnežev kaj hitro jenjala s svojimi pobalinstvi
u— ObSmrtno podporno društvo Vič-Glinee. Naprošeni smo za naslednjo objavo: želja članov je, da se bo vršil izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: poročilo predsednika za leto 1940. blagajniško poročilo, tajniško poročilo, volitve celotnega odbora, zahteva po nevtralni revizij! in slučajnosti
o— V Kotnikovl aMd, ki sega od m enakega ulice proti lCasaryko*i Cesti, Je bilo zgrajenih v zadnjem času več modernih tronadstropnih stanovanjskih par lač. Leva stran ulice je od Slomškove odnosno mestne elektrarne skoraj povsem ^l/janA v kratkem bodo ulico podaljšali do Masarykove ceste čez dvorišče mestne plinarne. S tem bo pridobljena najkrajša zveza Tabora m okolice z glavnim kolodvorom. Na podaljšku Kotnik o ve ulice bodo seveda zrasle nove tro- in štirinadstropne palače. Cim bo ta važna cesta urejena, bo dobila Ljubljana polef Tyrševe, Miklošičeve, Kolodvorske in Res-ljeve ceste še peto paralelno prometno žilo.
u— Tatvine ta vlomi. Iz avtobusa zraven protestantovske cerkve je prod dnevi neznan tat odnesel zajeten zaboj, v katerem je bilo blizu trideset parov copat iz finega usnja. Lastnik Franc Brejc z Gorenjskega je oškodovan za 2.500 din. Vlomilec je obiskal stanovanje Alojzija Tup-Siča v Lončarski stezi ter odnesel dva metra blaga ta nekaj obleke v skupni vrednosti poldrugega tisočaka. Krovskemu mojstru Ivanu Janpžiču je bilo z dvorišča v Staretovi ulici ukradenega precej kosov perila. Isto se je zgocilo Mariji Fetterjevi v Zvezni ulici. Tat, ki se Je nemara hotel založiti z živili, je vdrl v kletno drvarnico trgovca Ferdinanda Nickelsbacherja na Bleiwelsovi cesti ter si prisvojil pet ročk masti, »ežkib skupno 30 kg. V podstrešju hiše št 1 v Ulici na Grad je lztikal neznan prijatelj tuje lastnine. Ker ni našel ničesar primernejšega, se je moral zadovoljiti s pocinkano pločevinasto kadjo, ki je pa vseeno vredna razmeroma lepe denarce Z dvorišča je pa podjeten tat odpeljal nekaj kosov tračnic za poljsko železnico, ki jih bo gotovo skufal vnovčiti
Objave
Ob ®vo£ 601 e tulci je poklonil g. Anton Adamič, ugledni trgovec ln inčustrijec iz Kranja ženski podružnici CMD šentpeter-Ljubljana 500 din. Nadalje Je prejela ista podružnica od glavnega blagajnika CMD g. Avgusta Ludvika v dar 100 din ob obletnici smrti njegove soproge, bivše predsednice šentpetrske podružnice. Obema prijaznima darovalcema se vodstvo šentpetrske podružnice prisrčno zahvaljuje.
Bežigrajski podružnici CMD je v počaščen je spomina pok. g. Jos. Pahorja daroval odvetnik dr. Bogdan žužek 200 din in ne 100 din kakor je bilo včeraj pomotama javljeno. Predsednica.
Naš* **Ied*f*šče
DRAMA
Četrtek. 27.: Othello. Red četrtek. Petek 28 ob 15.: Romeo in Julija. Dijaška predstava Izven Globoko znižane cene od 14 din navzdol Tragedija varčnega zaupanja je Shakespearov »OTHELLO« V ign so nanizani prizori, v katerih je pokazano. kako podleže zaupljivi, plemeniti Maver Othello spletkam kovarnega pribočnika Jaga ki osumi Othellovo ženo zakonolomstva
Glavne vloge bodo igrali: Levar, Mineva Boltar- Ukmarjeva. Sever in Gabri jelči-čeva. Režiser: prof. Sest.
Za dijaštvo bodo uprizorili jutri popod-dne ob 15 Shakespearovo tragedijo »ROMEO in JULIJA« z Janom in Levarjevo v naslovnih vlogih. Žalengra, mlade, zveste ljubezni, ki jo uniči sovraštvo dveh rodbin, je našla v genialnih Shakespearovih stihih in prizorih saibtilno liričen in močno dramatičen izraz Igralske kreacije sodelujočih zaslužijo največjo pozornost.
OPERA Četrtek, 27.: zaprto. Petek. 28.: Ples v maskah. Red A.
Otroke, ki sodelujejo pri mladinski opereti »ANGEL r AVTOM«, obveščamo, da bodo imeli danes ob pol 15. uri skuinjo v Operi!
Opozarjamo na samostojni baletni koncert, ki bo 7. marca v Operi. Priredila ga bo Splitčanka TATJANA FARČ1Č.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 1. marca ob 20.15: Visoka pesem-Nedelja, 2. ob 15.15.: Gospa ministrica Popoldanska predstava poslednjič. Ob 20.15: Visoka pesem.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 27.: Caričine Amaconke. Red C. Petek, 28.: zaprto.
Sobota, 1. marca: Caričine Amaconke. Red B.
&lovo Ljubljane cd veselega princa
Vse prireditve na pustni torek številno obiskane
koncu leta in ie bil takoi nagrajen z neko slovstveno nagrado.
V	dramatski literaturi ni bilo razen nekaterih malenkosti nič novca Zdi se da je to še vedno tisto torišče slovaškega literarnega udeistvovanja. kier dosezaio domači p''sci naj man i urpeha. Br ti lav ko gledališče si mora pomagati s p e.-odi lz tuiih slovstev in s predelavami ter režijskimi obnovami starejših slovaških dei če hoče dati tudi kaj d mač^ga
V	pregledu previ dnega S'0^stva omenja dr. Sed'ak na prvem me tu »č"dovito lepi Geraldiniiev izbo-- Pesm: izood Triglava« ki nas ie seznanil z najpomembnejšim v slovenski poeziji« Izš'a ie t- di antologiia s^dabne srbske lite-afrire ki io ie sestavil Ja^r-sia" Ma^v. r>re"-ed'a pa sta io Andrei Vrbackv in T^n M: arlk. Kniiea ima naslov »Gor-ki ven Pi^ec napoved pohvalno omenla c,ovaSki rr-ved Sedmakove<*a romana »Kaplan Martin Čedermac«.
Poprav! V včerajšnjem poročilu o premieri Nušičeve »Protekeiie« ie tLkarski škrat smiselno izmaličil stavek ki se e lasi pravilno: Zaplet 1ai »Protekcije« ie celo za Nušiča. kakor koli ni naivečii mojster v komediiski intrigi, dokai primitiven ...«
Češka književnost v 1- 1940. v teku 1. 1940. ie izžn na Češkem in Moravskem 3732 knii" in broš ir med nllnv St8 leposlovnih I?med leprs^vn h kn1l<? ie bilo največ (3^ romanav. pe=n šk:h ?bi^k pa le izšlo 170 Prevodov je bilo 341 lz 21 jezikov.
Linbljana 26 februarja
Letošnia poslovitev od princa Karnevala ie bila v Ljubliani vsekakor zelo živahna Prireditve kolikor iih ie bilo l.a-poveaanih in s posebnim sporedom pripravi ienih so bile tako rekoč že nap ei oddane, razen teca Da le bila menda v vsak: ro tilni in kavarni domača vese ica Povsod se ie trlo ljudi. Na ulirah ie bilo živahre;e kakor pri belm dnevu, vendar razposajenost ni bila h upna Vse ie na-živahneie kakor pri bolem dnevu veniar tudi pritajena otožni coslavliamo od časov. kakršni se morda ne bodo kmalu spet vrnili.
V prostorih Avto- luba v Kazin? so se
zbrali številni člani ln 00 niih vpeliani go?tie. ki iih ie sprpiemal oredsednik g. veleindu?tri:ec Avgust Poaorotnik s člani unravneea odbora To ie bila elitna interna prireditev z vsem čarom prijateljske družabnosti Dame 90 priS e v ;zbranih toaletah, oo^rdie v večerni obleki. Ob pridn m icraniu Adanrčeveea iazza se ie takoi razvilo nalbolifi? ra~pol ženie Krona plesnega sr>~reda. ki ?a ie v~di1 g. Je^ka. ie bila cveti čaa kvadrila Uprava AvtokHiba ie lahko takoi včerai Izročila za rimsk- pomoč prav dostojen P"i-soevek kot dohodek te lepe družabne prireditve
Bohemskl večer gledaliških Igralcev
ima že utrien sloves in vsako leto svoje zvesto občinstvo. Tudi letos ie bilo v Miki: čevih sp-dniih orostrrlh polno, prepolno Omotično V7dušie 1e bilo pač edino. kar ie motilo izvrstno res prisrčno bo-hemsko razpoloženje Zbrana 1e bila seveda vsa teatrska drrž:na Dame so skrbele za dobro pastrežN) posameeni člani 90 nrin>°va1l k veselemu soore+u M "-d številnimi prilateMi gledališča čigar vodstvo le bi1© r^nrf^zenMrano po uprav*' ku Ot~w> 2ur*anč'ču so bW seveda tudi Bani literarne ume*n1«k» bratovščine Večer 1e kar prebit™ mi" 11 Z-^tni qr»so žek m ie Sej v sklad stanovske bolnSke blagajne.
»Vs« za smrti!« — ie bilo geslo letošnje maškarade Ljubljanskega Sokola ki je seveda spet uspela tako. kakor ie bilo pričakovati Zabavi namaniani prostori v Narodnem domu so bili že pred pričet-kom prireditve pretesni Okrasili 30 jih prav okusno marljivi člani prireditvenega odseka pod vodstvom br. Kovača. Organizacija prireditve ima že stare izkušnje in ie tudi letos zmagovala naloge na vsej črti. Člani in članice so imeli seveda polne roke dela pri stojnicah. Prišlo ie mnogo okusnih mask in vrvež ie bil res pester. Igral ie sckolski jazz.
Sokolsko društvo v Šiški je priredilo v vseh orostorih svoiega »rostranega doma maškarado Prostori so bili leno okrašeni Občinstvo ie prišlo iz vseh delov Ljubljane ln se ie pridno vrtilo Nekaj zelo posrečenih mask ie vzbujalo pozornost. Preskrba ie bila prav dobra in tudi v cenah zmerna — Valčkov večer viškega Sokola ie bil nadaljevanje izvr tno uspele maškarade »Smaragdna noč« Privabil ie spet rekordno število oo~etnikov ki 90 občudovali krasne dekoracije d varane no zamisli mojstra br. Lipeta Kosca Ob neumornem igraniu domačega iazza N*kcy so prišli na svoi račun ljubitalii valčka kakor tudi modernih plesov Za zaba- o so skrbele prav posrečene maska V bifš-iu in baru se ie dobilo po zmernih cenah vse. kar si ie poželelo srce Ves veče- ie potekel v pravem karneva'sk:-m razpoloženju in bo ostal vsem v leoem spominu. — V Delavski zbornici ie priredil DKSK Edinstvo družabni večer s plesom Tudi tu ie bila dvorana nabito oclna Na sporedu so bile nekatere oriletne točke Prav dobro razpoloženje so ustvarili razni ku-pleti. ki so iih podali člani ob so~eml1e-vantu kitare. — In tako bi bi1 tre-ied ljubljanskih prireditev skerai neizč pen. če bi se hoteli povsod pomuditi P->l'r*i1-sks ura le bili oovsool stro«o izvalana. Kliub temu ie p^pe1 nično jutro zsr»5Ilo mai sflMB ie hudo pustno razpoloženega. Prijazno sončno vreme m le že prineslo JOTI poedntv bližnje pomladi.
Iz Maribora
a— Razdeljevanje živilskih nakaznic za marec. Jutri v petek bo zaključno razdeljevanje živilskih nakaznic za marc in sicer za sledeče ulice: V šoli v Miklošičevi ulici: Ulica 10. oktobra. Usnjarska, Vojašniška, Vojašniški trg, Volfcmerjev prehod, žičld prehod in židovska ulica. V šoli z vhodom iz Razlagove ulice: Grajski trg, Grajska ulica, Jugoslovanski trg, Trg svobode. Vetrinjska ulica, Vrazova ulica in Ulica kneza Koclja. V šoli v Raz-lagovi 26: Trstenjskova, Cafova, Kersnikova, Kopitarjeva, Maistrova, Zrinjskega trg in Razlagova. V šoli na Gosposvetski: Koroška cesta. V šoli v žolgerjevi ulici: Frankopanova in Jezdarska. V šoli na Ruški cesti: Levstikova, Linhartova. Hočka, Magdalenskl trg, Žitna, Malgajeva, Mar-montova, železničarska, Ljubljanska, Taborska, Stritarjeva. Studenška, Teslova, JPoštelska in Tvorniška ulica.
a— Mariborski pnst. Navzlic resnim časom je bilo po okrašenih javnih lokalih obilo občinstva, ki se je poslavljalo cd princa Karnevala. Zapitki po kavarnah in gostilnah so bili majhni. V gledališču so uprizorili »Habakuka« v korist pokojninskemu skladu Združenja gledaliških Igralcev. Ob zaključku je bilo žrebanje pustnih daril krofov, klobas in vina. s krofi je izžrebanka postregla igralkam ln igralcem. Pustne m^škarade letos ni bilo.
a— Mariborski Fotoklub je imel v mali dvorani Grajske kleti svoj redni občni zbor. Na zboru, ki so mu prisostvovali g. L. Zorzut za mestno občino, predsednik ljubljanskega Fotckluba Pipenbaher in podpredsednik JFAU Frajtič, ki so pohvalili klubovo delovanje, so poročali predsednik inž. Vičič, tajnik Pohar in blagajnik Ralca- Izvoljen je bil nov odbor z g. dr. Kušarjem na čelu.
a— Smrtna kosa. V Židovski ulici 14 je preminila v lepi starosti 75 let vdova po uradniku gospa Ivana Nakrstova, mati gledališkega igralca g. Rida Nakr-sta. Plemeniti, srčno dobri gospe ohranimo svetal spomin, žalujočim svojcem naše globoko sožalje.
a— Posebni vlak za Planico. Pri zadostnem številu prijavljencev bo vozil v nedeljo posebni vlak iz Maribora, ki bo vozil po sledečem voznem redu: Maribor 3.00, Pra^ersko 320. Celje 4 08, Zidani most 4 40, Hrastnik 4.53, Trbovlje 4.5S. Litija 518. Na ta v7ak morejo vstopiti posetrrki Planice tudi na imenovanih vmesnih postaiah, vendar naj se vsaj do sobote priiavijo v svojem kraju pri Put-n:ku. tujskoprometnem društvu ali pri podružnici SPD, v Hrastniku pa v Foto-klubu.
a— Sokol Maribor L vabi vse svoje članstvo na redni letni občni zbor, ki bo v sob"to 1. marca ob 20. uri v beli dvorani Matičnega Sokolskega doma- Bratje ln sestre. prid'te vsi polnoštevilno ter točno ob napovedani uri. Uprava. (—)
a— Sokol Maribor L obvešča svoje članstvo dn fco začetek občnega zbora dne 1. marca že ob pol 20. uri in ne šele ob 20. uri, kakor je bilo pomotoma javljeno. (—) a— Kolo je pustil v betnavskem ribniku, 41 kg moke pa je odnesel. Francu Reberju so odpeljali kolo znamke »Nero« z evid. št. 2-139.564. Na kolesu je bila vreča, v kateri je bilo moke za 41 kg. Kolo so našli v betnavskem ribniku, toda brez vreče z dragoceno vseb no.
a— Nevaren vlomilec zajet. Končno so vendarle šmarješki orožniki zajeli znanega nevarnega vlomilca Alojzija Lovren-čiča iz Spodnjega Dupleka, ki je skupno z zloglasnim šerecem vlomil v Ferkovo gostilno na Pesnici ter pri posestnikih Rajšpu, ploteju, Pavalcu in Arnejšku v Slovenck h goricah. Lovrenčiča so spravili v mariborsko jetnišnico, za pobeglim še-recem poizvedujejo.
a— Osumljeni tihotapljenja ljudi čez mejo. Tukajšnjemu državnemu tožilstvu so bile ovadene 3 osebe, in sicer nek; 48-letni trgovski inkasant Franc P. iz Maribora ter 511etni posestnik Franc V. in njegov 191etni sin Albert V. iz Slatinske-
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLAN3NSEK
BEETHOVNOVA UL. 14, javlja izid žrebanja z dne 26. februarja,
V. razreda, 41. kola. DIN 200.000.— št. 69922 DIN 40.000.— Št. 91096 DIN 30.000.— št. 90007 DIN 20.000,— št 59246 DIN 16.000.— št. 18507 85174 DIN 12.000.— št. 2057 40289 PO DIN 10.000.— 22124 37901 40936 86740 88630 PO DIN 8.000.— 33060 43719 45008 83041 90208 PO DIN 6.000.— 14198 25708 30216 35719 52178 58799 6548-1 65942 81865 84751 PO DIN 5.000.— 4727 15095 18234 21737 31196 60377 64663 69165 70480 77124
71182 78956 89852 91818 95605
53621 56260 86168
45842 55073 80996 93877
PO DIN 4.000.— 1906 7536 11593 14341 17251 18291 19771 20366 23303 27674 28263 30946 32693 33899 40347 41015 43721 44658 44311 46814 50499 70815 72323 75119 78524 80451 84623 86254 Nadalje je oilo izžreoanih 3e veliko število dobitkov po din 1.000 —
Ker so oili dobitki (avljeni telefonično. eventualna pomota ni izključena javlja izid žrebanja z dne 25 februarja Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče, naj srečk<» takoj predložijo v Izplačilo
No v'm naročnikom so srečke še na razpolago.
ga vrha pn Svečani, ker so osumljeni, da so spravljali naše ljudi čez mejo.
a— Mariborski krojači in šivilje so imeli občni zbor, ki ga ie vodil g. Reicher. Poleg predsednika sta izčrpno poročala tajnik Pravdič in blagajnik Zidarič. Na zboru je bilo govora o pomanjkanju sukanca in drugega blaga s področja krojaške ter šiviljske stroke. Združenje kro-jačev in sorodnih obrtov v Mariboru šteje 230 članov, ki zaposlujejo 291 pomočnikov in pomočnic. Dohodkov je bilo 23.714 din, izdakov pa 20.202.25 din. Volitev letos ni bilo.
Pri lenivosti črevesja je naravna Franz-Josefova grenčica prijetno, dobro učinkujoče sredstvo, ki zmanjšuje težkoče. ker pogosto že male količine dobro delujejo.	Reg. S. br. 15485/35
a— Skrivnostni streli v Melju. Iz zasede sta v noči na sredo streljala na vogalu Principove in Trdinove ulice dva moška na. nekega Mariborčana ki pa k sreči ni bil zadet. Nočna strelca, ki sta oddala po eden strel, sta jo v cik-cakastih vijugah ubrala proti Meljskemu hribu. Skočila sta čez neko ograjo in izginila. Policija jima je že na sledu.
Is Cella
e— Akcija za zimsko pomoč v Celju je dosegla lep uspeh. Nabrali so v gotovini 360 634 50 din, v blagu pa 48.000 din. skupaj torej 408.634.50 din. V gotovini so prispevali: industrija 257.100 din, denarni zavodi 17.910 din. trgpvci 42.400 din, obrtništvo 8366 din odvetniki in notarji 6740 din, svobodni tehnični poklici 5050 din, zdravniki in lekarnarji 3940 din. državni uradi 1717 din, 39. pešpoik 1035 din, posamezniki iz raznih satanov 12.650 din. donos kinovstopnic je znašal 3073 din," čisti dobiček gledališke predstave za zimsko pomoč pa 633.50 din. V blagu so prispevale naslednje tvrdke A VVesten d. d. 200 ton premoga v vrednosti 24.000 din Cinkarna d. d. 100 ton premoga v vrednosti 12.000 din, tekstilna tovarna »Metka« flanelasto blago v vrednosti 5000 din, tekstilna to-
| varna »Elka« 200 m ženskega tn 120 m moškega blaga ter moke v vrednosti 4000 din, R. Stermecki blago v vrednosti 3000 din. Socialni odbor mestnega poglavarstva je doslej razdelil med najpotrebnejše gotovine in blaga v vrednosti 30.000 din. Vse javne in šolske kuhinje dobijo zaenkrat po 3000 din na račun. Šolski zavodi, humanitarna društva ter javne in šolske kuhinje naj čimprej predložijo socialnemu odboru seznam potrebnih revežev Socialni odbor bo takoj proučil predložene podatke, po seji odbora za zimsko pomoč pa se bo začelo razdeljevanje blaga med reveže.
e— Posebni vlak za piMnleo. Pri zadostnem številu prijavljencev bo vozil v nedeljo posebni vlak iz Maribora, ki bo postal tudi v Celju. Iz Celja bo odhajal ob 4 08. Prijave za potnike iz Celja sprejema do sobote Putnik v Celju.
e— Izpiti vozatev motornih vozil za področje pred^tojništva mestne policije v Celju in sreskega načeKtva v Lakem bodo v četrtek 6 marca ob 8 zjutraj na sres-kem načelstvu v Celju. Kandidat' naj vložijo prošnje čimprej pri predstojništvu mestne policije v Ceflju.
e— Brzi turnir Celjskega šahovskega kluba se prične v petek 28 t. m. ob 20. v klubovih prostorih v kavarni »Evropi«.
e— Uradni d&n Zbornice za TOl za Celje in okolico bc v torek 4 marca cd 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za msto Celie v Razlagovi ulici.
e— Na ljudskem vseučilišču bo predaval drevi ob 20. g Tugomir Prekoršek o modemi vojni. Govoril bo o raznih sredstvih, ki se jih poslužujejo, da bi omajali moralo nasprotnika Predvajal bo nad 150 ski-optičnih slik vseh vrst modernega orožja in njegove uporabe. Opozarjamo na to zanimivo predavanje.

področja, ker ni mogoče predlagati enotnih kalkulacij ln maksimalnih cen za vsa
produkcijska področja.
Gospodarstvo
Imenovanje zborničnih svetov Trgovinsko-industrijske in Obrtne zbornice
Vozne ugodnosti za sejme In razstave
V tarifi za prevoz potnikov so bile dodane nove določbe za sejme in razstave, ki se prirejajo v Jugoslaviji m v inozemstvu. Po teh določilih je odobren porast 50% od redne vozne cene pri odhodu in povratku. Otroci od 4 do 10 let plačajo po. lovioo znižane voznine, kakršno predvideva ta tarifa za odrasle osebe. Prošnja za dovolitev teh popustov mora biti predložena generalni direkciji državnih železnic, komercialnemu oddelku, in sicer 30 dni pred začetkom sejma, odnosno razstave. Po tem roku sprejete prošnje se bodo obravnavale samo po možnosti. V prošnji za znižano voznlno je treba označiti kraj in čas sejma, oziroma razstave. Popust se dovoljuje za čas največ 10 dni, priištevši rok. ki se za potovanje pri odhodu m povratku določa posebej za vsako prireditev. Kadar mora zaradi kratkega časa ali zaradi spremenjenih pogojev za izrabo že dovoljenega popusta železniška (Erekcija svoje edinice obvestiti na telegrafski način, je za stroške treba plačati 500 din.
Pri odhodu mora ponlk plačati redno vozno ceno do kraja, kjer je se-em oziroma razstava. Popust 50" „ za odhod ln po-vratek se upošteva na povratku. Pri odhodu mora potnik z vozno karto kupiti tudi obrazec št. 13, ki velja samo za eno osebo Legitimacijo mora vsak potnik podpisati, kontrolno osebje pa lahko zahteva od potnika, da podpis ponovi. Potnik, k! vstopi v vlak na postaji, ki ne izdaja voznih kart, lahko kupi vozno karto od sprevodnika, legitimacijo pa na prvi post3ji aH pa pri upravi se-tma. Preknle-nje potovanja je pri odhodu in povratku dovoljeno samo enkrat.
Ob koncu januarja je bila v »Službenih nov in ah« objavljena uredba o ustanovitvi Obrtne zbornice v Ljubljani in o spremembah in dopolnitvah uredbe o trgovinskih, industrijskih in obrtnih zbornicah. Ta uredba določa v čl 3, da postavi trgovinski minister v 15 dneh Trgovtnsko-industrijski zbornici in Obrtni zbornici predsednka, podpredsednika in svetnike začasnih svetov. To imenovanje je sedaj izvršeno z odlokom trgovinskega ministra dr. Andresa.
Začasni svet trgovtnsko-industrljske zbornice
Za predsednika Trgovinsko-industrijske zbornice je imenovan KaH Ceč; za predsednika industrijskega odseka Rihard Skubec in za podpredsedn'ka dr. Ciril Pavlin; za predsednika trgovinskega odseka Albin SmerkoIJ ln za podpredsednika An-lon FazaTinc; za predsednika gostinskega odseka je imenovan g. Ciril Majcen.
Za člane Industrijskega odreka so imenovani: dr. Kozma Ahačič, Ivan Avsenek, Bogomul Burnik, Karel Ceč Evgeo Ivane, Josip Kavčič, inž. Kiepach, inž. Tomo
Knez. Alojzij Kmetič, Anton Krejči, dr. Ernest Rekar, Anton Rojina, Frane Sire in Stane Vidmar. Za člane trgovinskega odreka so imeno-, vam: Maks Cukala, Franc Gorjanc. Jože Hrastelj, Franc Kamenšek. Edmond Ka-stelic, Anton Macun, Anton Merhar, Fer-do Pinter, Martin Plut, Dragotin Radej, Ivan Rojnik, Milko Sen čar, Josip Senioa, Franc Tavčar.
Za člane gostin"kega odreka pa so imenovani: Josip Cajhen, Gojko Hribar, Anton Koritnik, Štefan Mekiž, Miro Peter-Un, Josip šerec, Ivan Skrlj, Josip Verlič in Josip Vindišer.
Začasni svet obrtne zbornice.
Za predsednika Obrtne zbornice Je imenovan Karel Kavka, za podpredsednika pa Rudolf žitnik.
člani zborničnega sveta pa so: Josip Ambrožič, Fran Camernik, inž. Boleslav | Likar, Anton Lečnik. Jože Musar, Josp Rebek, Josip Ruech. Iv3n Sojč, Miroslav Urbns. Miha Vahter. Franc Vernik, Jurij j Verfcič, Karel Vidmar, Alojzij Vimer, Ivan Vrhovec, Janez Vrečar, Miha Zaloker in Peter Zadravec.
Povišanje poštnih pristojbin
S 1. aprilom se bo pristojbina za običajno pismo povečala v krajevnem prometa od 1 na 1.50 din, v mednarodnem prometu pa od 1.50 na 2 din
Ze lani so bile v avgustur povišane telefonske in telegrafske pristojbine, od poštnih pristojbin pa je bila povišana le tarifa za časopise. Sedaj bo sledilo tudi povišanje poštnih pristojbin- S. 1. aprilom t. L bodo uveljavljene naslednje povišane poštne pristojbine:
Pristojbina za navadno pismo (do 20 gr) v krajevnem prometu se poviša od 1 na 1.50 d'n, (pri večji teži se računa pristojbina kakor v medkrajevnem prometu). V medkrajevnem prometu se poviša pristojbina za pismo do 20 g od 1.50 na 2 din; za pismo do 50 g bo znašala v bodoče pristojbina 3 din (doslej 2), za pismo v teži do 250 g 4 din (3.50), do 500 g 6 din (5), do 1 kg 12 din (10) in do 2 kg 15 din (18).
Občutno se poviša poštnina za odprte dopisnice (razglednice), in sicer v krajevnem prometu na 1.50 din (doslej 1 din), v med-
krajevnem prometu pa na 2 din (doslej 1
din).
Za književne oglase se bo v bodoče plačalo za vsak primerek do 100 g teže po 10 par (doslej 5 par).
Priporočnina za poštne pošiljke se poviša v krajevnem in medkrajevnem prometu od 3 na 5 din, v prometu z Grčijo, Rumunijo in Turčijo od 4 na 5 din, v prometu z ostalimi državami pa od 4 na 6 din. Prav tako se povišajo pristojbine za povratnico, za obvestilo, za zahtevo povračila pošiljke, za izplačilo povračila, nadalje postranske pristojbine v denarno-nakazniškem prometu, pristojbine za poštne predale itd.
Pristojbina za poslovne papirje se poviša tako, da znaša za poslovne papirje v notranjem prometu do 100 g 2 din (doslej 1.50), do 250 g 2.50 din (1.75), do 500 g 3 din 2.50), do 1 kg 4.50 din (4), do 2 kg pa 7.50 din (7)-
Nas klirinški dolg v Nemčiji se je zopet zmanjšal
Saldo našega klirinškega dolga v Nemčiji, ki se je v drugi četrtini februarja naglo dvignil, sicer za 18 in pol milijona mark, se je v tretji četrtini zopet zmanjšal za 15.4 milijona mark, in sicer od 76.72 na 61.28 milijona mark. Istočasno pa se je saldo naših klirinških terjatev v češkomoravskem protektoratu ponovno povečal od 71.8 na 78.4 milijona Kč.
Tudi klirinški račun z Italijo kaže znatnejše spremembe. Med tem ko se je saldo našega dolga v prejšnjih tednih stalno dvigal, se je v tretji četrtini februarja naglo zmanjšal, in sicer od $3.0 na 18.4 milijona din.
Od ostalih pasivnih klirinških računov zaznamuje nadaljnje povečanje našega dolga klirinški račun z Madžarsko, kjer se je saldo dvignil od 87.8 na 92.0 milijona din. V kliringu s Slovaško je zabeleženo malenkostno zmanjšanje našega dolga od 25.7 na 25.4 milijona Ks. Zmanjšal se je tudi naš klirinški dolg v Belgiji od 4.3 na 4.1 milijona din. Povečal pa se je saldo našega dolga nasproti Turčiji od 4.1 na 4.4 milijona din, nasproti Danski od 5.4 na 5.8 milijona din. medtem ko je saldo našega dolga v Romuniji ostal nespremenjen.
Med aktivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun s Francijo zmanjšanje salda naših terjatev od 3 8 na 3.7 mil. frankov na nespremenjeni višini 5 mil. frankov pa so ostale naše terjatve v franc. kolonijah Saldo naših klirinških terjatev v Nizozemski pa se je le nebistveno zmanjšal na 5.77 milijona goldinarjev. Prav tako je
ostal skoro nespremenjen saldo naših klirinških terjatev v Bolgariji in v Norveški. V kliringu s Finsko, ki je bil prvikrat označen v izkazu od 15. t. m., smo postali aktivni. Dne 15. t. m. smo dolgovali 1 milijon din, sedai pa imamo terjatev v višini 2.1 milijona din.
Vprašanje kontrole cen za gradbeni les
Stalna delegacija lesnega gospodarstva i kraljevine Jugoslavije je na seji 19. t. m v Beogradu poprvno razpravljala o vprašanju izločitve gradbenega lesa iz seznama predmetov, ki spadajo pod kontrol«, cei Ponovno |t zavzela stališče, ra spn-čj zadesinih količin blaga na nt~&era trgu n "tir.ejenii- n.f/nostl prodaje n* 3tvHim potrebe za kontrolo cen gradbenega lesa. Ker je ml tes in gr dberi miteiial vne šen tudi v novi seznam kontroliranega olaga ie stalna dele jv.1a predložila i. ntstratvu za oskrbo ln prehrano prošnjo, v kateri poudarja, da se v naši državi ne more pojaviti nobeno pomanjKanj® grad- ■ benega lesa, zlasti Se. ker je izvoz v mnoge države onemogočen in so zaradi tega v naši državi znatne zaloge neprodane »i lesa. Pri izobilju proizvodnje je ponuo*<-na domačem trgu zelo živahna, zaradi velikega števila producentov pa konkurenca velika. Zato ni povoda, da bi se gradbeni les uvrstil v seznam kontroliranega blaga. če pa smatra urad za kontrolo cen, da mora ostati gradbeni les v seznamu kontroliranega blaga, potem naj ae ma gradbeni material, ki dejansko služi potrebam stavbarstva, določijo maksimalne cene, in sicer regionalno za posamezna t
Gospodarske vesti
= Uredba o zvišanju glavnice »Jugoslo-venskega jekla«. Na podlagi čl- 1 uredbe
od 16. septembra 1939 o spremembah obstoječih in izdanju novih predpisov, je na predlog ministra za gozdove in rudnike ministrski svet predpisal uredbo o zvišanju temeljne glavnice delniške družbe »Jugo-slovensko jeklo«. Temeljna glavnica družbe iz $ 3 uredbe o ustanovitvi delniške družbe »Jugoslovensko jeklo« v znesku 600 milijonov din se zvišuje na 800 milijo, nov din, oziroma za 200 milijonov din, razdeljenih na 40.000 delnic, ki se glase na donosi tel ja, z nominalno vrednostjo 500Q din. Pooblašča se finančni minister, da v imenu države plača iz sredstev državne blagajne 130 milijonov din, oziroma prevzame 26.000 delnic. Državna hipotekama banka pa lahko po sklepu svojih pristojnih organov vpiše prioritetne delnice družbe v znesku 70 milijonov din (14.000 delnic). Vse te delnice se morajo izdati po nominalni vrednosti.
= Novi seznani blaga, ld spada pod kontrolo cen. Novi seznam kontroliranega blaga, ki ga je prejšnji teden izdal minister za oskrbo in prehrano, je sedaj objavljen tudi v »Službenem listu« dravske banovine od 26. februarja.
= Iz trgovinskega registra. Vpisale so se nastopne tvrdke: Društvo za uvoz ln izvoz tekstilnih in industrijskih proizvodov d. d. centrala Beograd, podružnica v Ljubljani (družblna glavnica 500.000 din člani uprave: dr. Pietro Vigoreli, Milan, dr. Renato Cundig, Beograd, in dr. Vekoslav Ki-sovec, Beograd); Marko Jakil in drug, nakup surovih kož, strojenje ter trgovina s kožami in usnjem, Zalog 55 (družbeniki: Slamlč Franc star, trgovec ln industrljec, Slaraič Franc ml., zasebnik oba v Ljubljani, ln Marko Jakil, usnjarski mojster v Zalogu); »Crowntex«, Kronich A Prebil, mehanična tkalnica v Ljubljani; L Hafner & Co, izdelovanje ln prodaja paramentov, pa-sarsklh izdelkov in cerkvenih potrebščin v Ljubljani (družbeniki Hafner Josip ml. trgovec, Hafner Marija, soproga trgovca, in Vinko Gruden, pasarskl mojster, vsi v Ljubljani); Industrijsko tn gradbeno podjetje Anton Res v Ljubljani (industrija za izdelovanja asfalta, asfaltnih m kamenih Izdelkov gradbena obrt za nizke stavbe, polaganje granitnih kock ter zalivanje asfalta; imetnik Anton Res, Industrljec v Zagrebu); Vinko Punoer, trgovina s spe-cerilskim in kolonialnim blagom na debelo in drobno v Mariboru; R. Hojak, žaga ln trgovina z lesom, Rodlca pri Domžalah; Ivan Schuller junior, trgovina z lesom in gospodarskimi pridelki na debelo. Slovenji Gradec; Tomljanovlč Marko, trgovina z lesom na debelo v Črnomlju: Karol SedeJ trgovina z lesom in gozdnimi pridelki na debelo. Farna vas, občina Prevalje; inž. M. ln Fr. Hmelj, izdelovanje gradbenega zaščitnega ln izoliranega materiala, ksilo-litnega tlaka, zaščitnega olja, loščPnega voska, lesne volne ter oblaganje sten in podov s tem materijalom.
4 PETROLEJA NI
pa vendar krasna m poletna tvetloba I »ULAPUli SVETILKO t
M SVEČAMI 1 litei tpirira gor« 22 ar' Svetilka tehnične popolno Ni! Ura kompliciranih r»-takov kot pri podobnih f»c-Cilkah Dokler trna zaloga ie cena din 299-'— i kom
pletnim priborom. V a r o 11 e i« < a bI od i Ni podobnega fabrikata ta co eeoc tn i io takocric
svetlobe-l»riRO-LLiX K O.. CA-GREH. RADISINA UL. 9-
Prospekti brezplačno 10 franko I Tel 72-60. lliemc agilne zastopnike w preprodajalce t
Borze
26. februarja
Na jugoslovenskih borzah je bilo tudi danes povpraševanje za grške bone do 37.50. Tečaji na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo pri čvrsti terdenci povpraševanje po 480 (v Beogradu j2 bil promet do 479). Tudi v cs4alih drža nih vrednotah ni bilo oremeta Zakl u?k oa so bili zabeleženi v delnicah Trboveljske po 387.50 — 390
DEVIZE
LJubljana. Oficfelni tečaji: London 174.57 — 177.77. New Vork 4?25 — 4 85, Curih 1023.64 — 1038.64. Tečaji na Svobodnem trgu: London 215.^0 — 219.10, New York 5480 — 5520. C:ir'h 1271.10 — 1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772 — 1792. S^lun 37 50 den.
rnr?h. Beograd 10 Pariz 7.50 L n-ion lo 60. New York 431. Bruseli 69 Milan 21.70. M-dnd 40. Amst-rd^m 229 B 'lin 1 50. St-vkholm 102 60. OsV, 9^.50 Ko-i nhavn 83 50. Sofija 4.?5. Lraborn 1" 26, Budimpešta 85 Atene 3.00. Carigrad 3.3750 Bukarešta 2.1250.
KFF.RTI
Zagreb. Dr?avne vrednote: Voina Skoda 480 den.. 4B/a a-rarne 57 den. 4% neverne a-Ta-Tie 57 den. be luške 85 50 den.. 6°/« dalm asrraroe 82 b1.. 6°/« šumske 81.50 bi.. 7°A» stabiliz.. 99 den.. 7in-ve~t. 100 den.. 7®/o FeMgman 105 de-^., 7®/« Blair 104 den.. 8"o B^ir 110 dn : d-l^;ce: Narodna barka 700o den.. PAB 505 d-ru, Trboveljska 387 50 — 390 (337.50 — ?90>.
Beograd. Vojna škr>da 478 — 480 (473), 4®/« agrarne 56 — 56.50. 4°/« severne agrarne 55.75 den.. 6"/o begluške P6.25 den.. 6"» dalm agrarne 81 — 81 25 (81 — 81.25) 68/« š,-m-ke 81 den„ 7*/e štabi'i' 99.50 den., 7®/o Invest 101 — 101.50. 7% Bla:r 107.-0 den (107). 8®/o Blair 110 — 1H (111). Narodna banka 6900 — T00D (6920).
Blagovna tržišča
ŽITO
r-f Chicago, 26. februarja. Zače^n5 teya-ji: pšenica: za mai 82 875. za j Hi 78 375, za sept. 78.625; koruza: za nai 61 125, 60.625
+ \Vinnipeg, 26. februarja. Začetni tečaji: u*en'ca: ra mai 77.50 za j"lii 79.125.
-f- NovOsadska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca ne«rvempn1ena Ove*: h->«ki, j sremski ln slavonski 430 — 435. Ječmen: baški in sremski 580 — 590. KorUza: času Drimemo suha z 22^- vlaee franko va-eon ali flen 216 (za vsak odstotek manj vlaee se cena do viša za 4 din) umetno sušena koruza s 14"'« vlaee 250 din Moka (franko vaeon ali šleo v dunavsk' bano-vini>- Dšenična »Oee« in »Os« 723 70% Dreselana Dšenična moka 358 85®'f enotna ošenična mrka 382 25 neoreceiaia Dšenična moka 351 Dreseiana koruzna moka ali koruzni zdrob z največ J4°/f vlaee 321 oreseiana koruzna moka i? času Drimerno suhe koruze 250 neprese ana 230 Otrobi (franko vagon ali šlep dunav-ska banovina): Dšenični 200 koruzni • kalmi 150 bre2 kali 70 Fižol: baški in sremski 645 — 655.
Iz Slovenske Bistrice
sb— Dvakrat so se v tem mesecu že zbrali učitelji »lovenjebistrtškega okr^J^. Učiteljstvo kljub težkim razmeram pohvalno deluje na izpopolnitvi svoje izobrazbe. Preteklo soboto je bil v šoli v Slovenski Bistrici vzoren nastop, ki ga je imela gospodična Angela Budja. Zan'mi-va je bila razprava, ki jo Je vodil sreski šolski nadzornik g. Leo Cepuder in v katero so posegli posamezni učitelji, pri čemer so se razbiatrili marsikateri problemi. Drugi del je obsegal nadzorniško poročilo. Na podlagi opazovanj ob priliki nadzorovanja je g. nadzornik pokazal uč telj-stvu dobre in slabe strani šolskega dela ter dal zbranemu učiteijstvu mnogo dobrih napotkov in pobud glede uveljavljanja podrobnega šolskega dela na n:š h šolah.
Iz Zagorja
z— Občina bo d°btla 2 vagona krompirja. Vsi, ld ga rabijo, naj se zglasijo na občini. Pretekli teden pa je občina razdelila na železniSki postaji 2 vagona koruze.
Lep zgled iz Slovenskih goric
Vzajemen nastop dveh obmejnih sokolskih društev
Maribor, 26. februarja
Dve zgledni kulturni deilovni družini na naši severni meji sta se znali v letošnji zimski sezoni preko vseh ovir uveljaviti z zelo lepim uspehom. Z lastnim orkestrom in operetnim ansamblom sta priredili opereto »Hmeljsko prince««. To sta sokolski društvi pri Sv. Antonu in pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Prvo je dalo igralce — pevce, drugo pa orkester. Vedeti je treba, da leči obe društvi razdalja nad 10 km toda ob strnjenem prizadevanju sta obe društvi srečno rešili i nalogo in ustvarili dogodek, ki je v krcniki našega obmejnega kulturnega dela vsekakor zdlo častna delovna postavka.
Da bo slika tega prizadevanja popolnejša, naj še dostavimo: Antonjevčani &o prihajali k vajam več ko uro daleč, izpr-va trikrat na teden, zadnji teden p« vsak večer. Šolski upravitelj Kocuvan je prihajal celo od Sv. Andraža, dirigent Cvirn in njegova gospa pa od Sv. Lenarta in potem so zadnji teden prihajali od Sv. Lenarta tudi vsi člani orkestra Klobuk doi pred tako požrtvovalnim idealizmom!
Prva vprizoritev je bifla na nedeljo 19. p. m. v Sokolskem domu pri Sv. Antonu v navzočnosti avtorja Radovana Godca is Juridoštra, ki je vsem sodelujočim odkritosrčno čestital. Nato so opereto po*
novili v soboto 25. p. m. spet ob sijajni udeležbi domačinov in okoličanov, ki so predstavo sprejeli s silnim odobravanjem. V nedeljo 26. p. m. pa je Sokolsko društvo Sv. Anton gostovalo z opereto pri Sv. Lenartu. Kakor znano, je snov vzeta iz življenja savinjskih hmeljarjev, pri katerih se po hmetijski »valuti« meri resnica refrena: hmdj po pet — dobiš pogled; po deset — imaš ugled; po sto — »come il faut«; če imaš pa miilijon, je deklet cel bataljon ... Opereta je prav učinkovita, še zlasti. če jo podajo tako dobri pevci in igralci, kakršne smo lehko videli v Slovenskih goricah in če jih vodi dirigent, kakršen je g. Cvrrn, ki je že lani dvignil orkester na visoko stopnjo. Dvorana lenarfkega So-kolskega doma je bSla polna udeležencev, ki so že prva izvajanja orkestra burno pozdravili. O nastopajočih je treba pač izreči kar splošno polivalo Dobili smo obmejno kulturno žarišče, ki je bilo tolikanj potrebno in ki naj zdaj uspeva v nai skupni narodni blager ob meji. Razmišljaj-mo o novih načrtih in združimo se ob so-diMovanju nagega obmejnega središča Maribora k nadaljnji izgradnji na?e kulturne stavbe! Vsem sodelujočim naj bodo č*. stitke bodrilo k nadaljnjemu dedu, kj zasluži, da ga spoznajo tudi vsi večji kraji ob naš severni meji.
Borbe v Abeslnl|l in Eritreji
Italijanski imperij v Afriki Je znatno večji nego matična država
v Evropi — Eazlike med abeslnsko in sedanjo vojno
Vojaški strokovnjak polkovnik Mas v. Pitreich objavlja v nemških listih pregled o bojih v Italijanski Vzhodni Afriki ter prihaja do naslednjih zaldjučkov:
Razsežnost italijanskega ozemlja v Afriki je petkrat tolikšna ka&OT materina dežela na eviopski celini. Italijanski imperij ima na črnem kontinentu
dobrih 3000 km meje
proti britski posesti. Vojaško povedano, je to zelo dolga meja. Poleg tega doseže višinska raz'.ika v afriSki posesti italijanskega imperija mestoma kar 4000 m, poljedelstvo pa sega do meje 3000 m nad morjem. Vojaška pomembni so tudi previsi ter večkrat na stotine kilometrov dolge rebri in pobočja. Podnebje je tropsko, kolikor ga ne cmiljuje krajevna lega. Raz-rečeni zre k učinkuje tu
dvakrat močneje
kakor na evropskih tleh in znaša v višini 2400 m toliko, kolikor na evropskem ozemlju v višini 4800 m. Razlika v temperaturi doseže ponekod celo 40 stopinj na dan- Vse to je treba upoštevati pri presojanju vojažkih operacij.
Strategičnega položaja v Afriki danes ni mogoče presojati z istim meiilom. kakor v itaajansko-afcesinski vojni pred štirimi leti. Takrat je bil italijanski napad na ne-guševo državo lažji, ker so se afcesinski vojaki pod vodstvom turškega generala Vehib paše često pognali naravnost
pred ogenj italijanskih pušk.
Abesincl so bili poleg vsega tudi slabo oboreženi. Toda tudi Italijani so si stekli v zadnjih letih mnogo izkušenj. Njih ko-lonijalna vojska je boljše izurjena, vodi jo podkralj vojvoda d' Aosta ter ima na razpolago dobre zveze z zaledjem, ki jih prej
Dželdo/« "Gsriri
, hsrcr A
J • A
»Bodle
«. »Torbiv | Woladcje'' \ »Ck
jWiIovcn
.RerT« eletw«i»
•0dur _
7*
Bulo Busti •

»B/UDOA
H
»on-
Balad.
Ser.nl^BARDERA "06ADI« Afgoj/
IO/
f|jKISMAJU
igjMtoni,
• Birkao:
ni bilo. Abesinija kaže, odkar je prišla pod italijansko oblast, ugodne
nastavke neke kulture,
poleg tega je tudi zadostno vojaško pripravljena. Ker je Italija svoje kolonije še v mirnem času založila s potrebnimi si-rovinami ni dvoma, da Imajo pristaniška mesta, ki se zaradi vojne ne morejo upo-
Vojskovodja na bojišču
s?
General Wavell v puščavi blizu Bardie
I Se še ne veš, zdt^f izve
da je angleški kralj sprejel avstralskega min. predsednika Menziesa v avdienei;
da je španska vlada podaljšala vojašld rok na dve leti;
da bo tudi v Turčiji uveden enotni ljudski kruh;
da je otok Lemnos samo 140 km oddaljen od bolgarskega ozemlja;
da se je bivši nizozemski min. predsednik de Geer vrnil na Holandsko ter se nahaja v Haagu na svobodi;
da je v noči od 16. na 17. t. m. v bližini Zlina zavozil neki avto v reko, kjer je utonilo šestnajst stražnikov;
da je prispelo v Zedinjene države prvih 15 angleških letalcev, ki bodo prevzeli »leteče trdnjave« ter jih povedli v Veliko Britanijo;
da morajo mesarji v Milanu vpisovati prodane količine mesa posameznim odjemalcem v posebne sezname;
da organizira avstralska vlada šole za letalce v Indiji in Burmi;
da je prispel bivši maršal poljske vojake Rydz Smisli na svojem begu iz Rum unije
v Palestino:	__
da so v preriji države Wisconsin trije mladeniči ln štiri mladenke zavozili z avtomobilom v reko, kjer so utonili.
Vojaške vežbe
rabljati, manjši pomen, kakor bi kdo sodil.
Os strateškega položaja
v italijanski Vzhodni Afriki tvori cesta Massaua—Addis Abeba—Mogadiscto. Angleži skušajo sicer na raznih mestih vdreti v abesinsko ozemlje, toda se jim to ne posreči popolnoma. Nekatere točke so zaradi pragozdov sploh nedostopne. Zato si Britanci prlza evajo, da bi dosegli kakšen usrveh v Eritreji in Somaliji. V Eritreji pritiskajo proti Asm ari in Massaui. Italijani se pa
dobro držijo.
Sovražna skupina, ki pritiska proti Kerenu, je hiia ustavljena. Na Jugu je nekoliko drugače. Tam se je oddelkom brltske južnoafriške vojske posrečilo, da so z oja-čenii izvedli sunek na Džubi ter so zasedli Kismajo. Navzlic temu pa ne morejo zabeležiti nobenega hlstvenega uspeha.
Plodovit
V Visoki pri Kraljevem gradcu živi družina z največjim številom otrok na ozemlju Vzhodne Češke. To je družina kmetiča Vostrčila. Hranitelj družine Je star 50 let, njegova žena pa 48 let. Zakonca sta Imela 18 otrok, štirje so jima umrli, ostalih štirinajst živi. Med njimi je devet sinov ln pet hčera. Najmlajši družinski član je star komaj šest mesecev.
Most pri Burmi
F. ■■ • \ .• . . .	; ... v .
F" '. i	*
angleških čet za prehod čez reko
Cesta, ki drži v čangkajSkovo Kitajsko, je bila lani do jeseni zaprta s posebnim mo-stomjd je v angleških rokah. Od oktobra 1940. je ta pot zopet odprta in dobiva maršal Cangkajšek po nji pomoč v orožju in strelivu
ANEKDOTA
Slavni fizik Ampčre je bil vzor raztresenega profesorja. Tako si je hotel nekoč mod predavanjem obrisati nos. Bil je pa tako zatopljen v predmet, ki ga je demonstriral ob tabli, da je prijel mokro gobo in se vanjo vseknil.
VSAK DAN ENA
»Dragica, hotel sem ti prinesti opico v dar, pa tega ni dovolil kapitan na ladji.«
»Nič ne de, dragec, kaj hi mi opica, kadar imam tebe!«	(»Magazinet«)
Setev za smrtno žetev
->-
iT*-	•••.i^r.,
•-: mm-
Iz nekega podzemskega skladišča v Angliji odvažajo granate za topove
Kuponi za prehrano v Švici
Njih uporaba ne bo časovno omejena
Švicarska vlada se je odločila k daleko-sežnemu ukrepu. Doslej si lahko jedel v švicarskih hotelih ln gostilnah brez nakaznic, po 1. aprilu pa bo drugače. Toda glede na to, da Švica zavisi v znatni meri od tujskega prometa, se bo racloniranje izvajalo drugače kaokr v ostalih deželah Evrope.
Uvedli bodo posebne kupone za različne obroke. Kuponi ne bodo obsegali posameznih jedi, temveč se bodo glasili na dolo-
čeno skupino jedi ob raznih dnevnih časih. Za zajtrk bo treba oddati polovico kupona, za obed ali večerjo cel kupon ali pa dve polovici. Vsak oseba, ki ima pravico do živilskih nakaznic, prejane 40 kuponov, ki se delijo tudi na 80 polovičnih kuponov. Uporaba kuponov ni časovno omejena. Hotelirji in gostilničarji, ki boio predložili kupone pristojnih oblast, bodo prejeli odgovarjajoče količine živil za svoje goste.
Omnibus za
120 potnikov
Neka tvorni ca karoserij v južni Nemčiji Je pred kratkim dogotovila 20 m dolg omnibus, ki lahko sprejme 120 potnikov. Toliko je namreč sedežev v vozilu.
Strokovnjaki pravijo, da je to največji omnibus današnjih dni. Vozilo ima štiri osi te i je navzlic svoji dolžini prav dobro porabno. Poskusi so pokazali, da s primerno okretnostjo obvlada tudi ovinke na dovolj širokih cestah in prelazih. Seveda je v njem dobro poskrbljeno tudi za zračenje. Poleti se streha omnibusa lahko na dveh mestih odpre.
Razbojniški napad pri belem dnevu
V ponedeljek popoldne Je bilo v Parizu Izvršeno nenavadno drzno razbojništvo. Trije nameščenci zavoda »Credit Commer-cial« so vozili v majhnem ročnem vozičku iz Francoske Nar. banke 3.7 mili jamov frankov gotovine- Nekaj metrov pred bančnim poslopjem so se pojavili štirje razbojniki, ki so planili iz avtomobila. Uporabili so strelno orožje ter so enega izmed nameščencev ubili, drugega hudo ranili, tretji pa je pobegnil v bližnjo vežo, kjer se je skril napadalcem. Zločinci so med neprestanim streljanjem zmetali denar v avtomobil, ki je stal na ulici. Iz poslopja banke so obmetavali avto s črnilniki in drugimi predmeti. Kljub temu se je razbojnikom beg posrečil.
Svoboda za rešitev otroka
Pariški »Matin« poroča, da je bil izpuščen iz nemškega ujetništva vojak neke francoske transportne kolone. Mož je bil na delu v nekem nemškem mestu, kjer je padel v vodo otrok, ki bi bil skoro utoniL Francoz je planil za njim in ga rešil smrti. Nemške vojaške oblasti ao mu zaradi tega podarile prostost.
Italijanska baterija v Libiji
otvarja topniški ogenj proti sovražnim postojankam
Londonska ulica v razvalinah
Slika je bila posneta po nekem letalskem napadu nemških bombnikov
H. Adams:
10
$aisg in Jft\osemartj
Roman
»Torej pet tisoč zame.« Široka dlan se je iztegnila preko mize. Lažni duhovnik se je za trenutek obotavljal, nato pa odštel zahtevani znesek
»Poglej, Alf,« je začel Američan, ko je spravljal lahki zaslužek v žep, »ti si in ostaneš tepec. Iz-rečno sem ti zabičil, da se kar moči malo kaži ljudem. Ali je vredno zaradi te berači je tvegati tolikšno stvar?«
»Potoval sem kot velečastHi Basdl Tnots. To je ena mojih najboljših vlog Nihče me ne bi mog«] sumničiti, in ta angleški d-b-luh naj se sramuje, da ie im^l tako mršavo listnico.«
Sobesednik si prižgal smotko in ga nekaj časa gledal skozi oblake d;ma.
»Med svojo kariero. Alf. sem se naučil dvojega,« je počasi izpregovoril. »Če se je kdo mbrusil na kakšno reč. mu ie nrav tako nesmiselno o-*Podarjati, kakor da bi klical »Stoj!« za avtomobilom ki dirja na ves plin. V takem primeru moremo samo upati, da bo znal ločiti r>o?e1 od zabave «
»Pametna misel. Ju — kdor je zmožen ra nati po nji. Nu. in kaj je drugo, č-sar si s- nau"il?«
»Pazi!« Govoril je skoraj grozeče »Kaiar človek streže na veliko ribo, mora biti preklet no ec ako se hkratu ukvarja z malenkostmi. Ti si domišljaš, da je tvoj »velečastiti Toots« sam vrag si ga
vedi, kaj, in — nu, saj ne trdim, da ne bi dobro igral svoje vloge, a deniva, da bi šlo kai narobe in bi moral po bliskovo izginiti? Kje ostanem jaz? Na petdeset-petdeset sem te pritegnil k en-mu svojih najboljših... hm ... podvzetij, ti pa tveg š vse skupaj za bore nekaj drobiža. Ako hnčeš obo-gateti, moraš biti vse dru?ače potmežlnv.«
»Prav imaš. Ju.« je priznal pajdaš. »In kako 1e z našo stvarjo? Je kaj novega?«
»Ne še.« Ju je govoril komaj slišno »D~nn Carter ostane tu kak m~sec dni. morda celi dalj. Neko dp-kle. baje njegova nečakinia se je tui; š? nridružMo. In potem ne sm°va noz"*Hti nečaVn Billa Pattersona. .. in varušk. Z^ z^i šp n? vem. kateremu bi bilo najlaže prt' do živega.«
»Kai pa, če bi se jaz lotil nečakinie?« je vprašal Alf.
»Potem bi bHp <n+r>r»sti <r Patter^nom.«
sAIi na ene izmed varušk?«
»Morebiti te snravim v hn+«l in rat-> i« zdM treba, da te ljudje k*r moči malo vidiio Zelo previden moram biti Nemara se tvi nrliki «am no-izkusim zbližati s Pattersonom Kadar bo čas. ti ž 3 povem kako in kaj. dotlej pa, Alf, moraš biti lepo priden in pameten.«
6
Daisvil se le že v prvsm trenu*ku z*7dvo d i: gospa Gasterjeva ni Bog si g3 vei; kiko n lv njena. Ne da b' bila imeb seVri n^ rtri"? Do a-na kakršen koli sum zoper njo — nikakor ne, tudi proti pravi Rosemarv ji bi se bila tako držala. Vzrok je bil v tem, da sta Gasterjeva kot siromaš-
na sorodnika z največjo nejevoljo gledala na pojavljanje vsakogar, kdor bi bil danes ali jutri utegnil imeti od premožnh Carterjevih korist.
Dva dni po razburljivem srrčanju med Bi'lom in Froissetom sta prispela v Dinard. Go~po Ga-sterjevo so odlikovala široka usta z velikimi štr-lečimi zobmi. Nenehno, čeorav jalovo pri^aieva-nie, da bi z ustnicami prikrila te zobe. je dajalo njenemu obličiu čudno napet iz^pz Kakor je bila sicer proti vsakomur prekipevajoče ljubezniva. tako ni n;koli zanemarila orfož^o^t za koristno dmbno delo — +o ie. z* doHr^kanie	Car-torievi in za om-^ovažuiočo knMnovanj" BPIt in Paisvie Gospod Gaster mr?av bledi^en mo? ka-k:h štirideset in nekaj let. bil — i/ r>r~Tv'čnnia ali np. kdn vp' — nas^^vitnik veh r~č: k' daie"0 7iT>-lipiniii lp Vn^Mr^T mi^-^Tiri^ti Ni ni ne pil pp ir"—'i ir» pVnra* vnkri ^a^avv re nasmehnil le male/kdaj in govoril brr? iskrice humorja. Edino, nri čemer se je od ikoval. je bila ied. V tem ie bil podoben znani suhi k^avi: jedel ie in jedel, a zredil se ni n'ti za gram Daisy je pogosto ugibala, kaj je neki bilo A!isi Gasterje-vi, da ga ie vzela; bržkone zato. ker drugače sploh ne bi bilo dobila moža. Tn vendar s*a se Gaster in niepova žrn^ oč:tno dobro razumela — vsaj
nr^irfili c;r> r>:<;+i riik^li
»Morda je Mihaela G^steria časih malce težko prenašati,« je teta Amy rekla Di;s/ji, »a človek se mora nekoliko ozirali nanj. Dober je, toda v življenju je zm-rora imel nesrečo. Najnrej je bil duhovnik, potem je imel nekakšno trgovino; tu-ii s poljedelstvom se je že ukvarjal in zastopnik je
bil za vse mogoče reči — zavarovalnice, gramofone, sesalke za prah in kaj vem kaj še. A časi so težki, in mimo tega je bil zmerom veliko ore-zaupljiv...«
»Kaj pa zdaj dela?« je vprašala Daisy.
»Doran ju je podprl, da se najprej nekoliko oddahneta, in ko se bosta odpravljala nazaj, j ma misli dati denar za zgradbo majhne kapelice... tega si najbolj želita.«
Priložnost, da je Mihael Gaster pokazal svoje družabne zmožnosti, se je kmalu po^ud la. Po kosilu so sedeli skupaj in poslušali godbo. Gospod Gaster je pil sladkorno vodo, njegova ž-ma sa je bila odločila za čaj. Kar neverjetno je bi!o. kakšne količine te malo ra^bu^l^ve piia^ s^ravlia1a vase. Ostali so w ukvarjali z zan^mivej^nv mokrotami. Pr^d Daisvio ie »eb^rrv rn bbr«. prekrasna barvna mešanica z ledom. Gaster je nejevoljno zrl na to rutrnasto tekoč no.
»In sveto pismo pravi: ,Vino leze v gl^vo',« je dejal. Silno rad je navajal stavke iz svetega pisma
»Ali ne nravi tudi: .Vino dela, da je človeku srce veselo'?« je vprašal Bili.
»Kaj pa je veselost?« je bil odgovor. »Napačna sodba o prav tako napa?ni zabavi «
»Veselost vendar tudi lahko pomeni srečo in blaženost,« je vzkliknila Daisy.
»Nikoli ne. če se poraja iz prevelike priza"eslji-vosti do samega sebe « se je oglas:la gospa Carterjeva. »Ce se razvija čista veselost iz dobrot, ki :ih kdo izkazuje drugim ljudem, je to povsem nekaj drugega — kakor vidiš pri svojem stricu.«
BELEŽKE
Neprecenljive zasluge
vojnih obveznikov
Samostojno-demokratski prvak dr. Hin-ko Krizman je napisal \ »Narodnem kolu«, tedniku SDS za podeželje, članek »Naša vojska«. V članku pravi dr. Krizman med drugim:
»Naša država je ostala v sedanjem svetovnem spopadu resnično nevtralna. Naš uarod pozna morda med vsemi evropskimi narodi najbolj vse strahote vojne. Med nami je še danes več invalidov, vojnih sirot in vdov, kakoT v katerakoli drugi državi. Mi nikogar ne sovražimo in od nikogar ničesar ne zahtevamo. Nevtralnost, v kateri živimo, pa nam nalaga tudi gotove obveznosti in skrbi. Prva naša dolžnost v teh resnih časih je storiti vse za ohranitev in utrditev naše nevtralnosti, ki jo bodo spoštovali drug: le tako dolgo, dokler jo bomo pripravljeni braniti tudi z orožjem v roki. če bi bilo potrebno. V opasnih časih in siredi vojnih zapletijajev lahko narodu mnogo koristi sposobna in oprezna diplomacija, toda glavni čuvar neodvisnosti, svobode in nevtralnosti je narodna vojska. Žalostna resnica je, da se pri mednarodnih račun:h in kombinacijah upošteva samo oborožena moč posameznih narodov in njihova odločnost, boriti se v primeru potrebe. Prilike so danes take, da je narod tem bolj varen miru in neodvisnosti, čim bolj je vojaško pripravljen. čim močnejšo vojsiko in čim bolj je odločen biti se proti vsakomur, ki bi hotel kršiti njegove meje. Miroljubnost naroda ne sme sloneti na strahu pred vojno.
Mi smo ohranili svoj mir in svojo nevtralnost v veliki meri zato, ker stoje na naših mejah naši fantje in možje, ki
opraviljajo svojo težko in odgovorno službo za obrambo domovine. Pred temi našimi malimi in neznanimi možmi in fanti moramo odkriti glave in se jim globoko prikloniti. Ko odhajajo po pozivu domovine k svojim vojaškim edini ca m, zapuščajo svoje družine, svoja gospodarstva in zasebne posle, od katerih žive oni in njihovi svojci. Zasluga in žrtve teh mož so nam zgradili v svetu pozicijo, katero danes uživamo v miru in zadovoljstvu, kljub vsem težavam današnjih časov.«
Škofovska konferenca
Kakor poročajo zagrebški listi, se bo sredi prihodnjega tedna sestal v Zagrebu poslovni odbor konference jugoslovenskih katoliških škofov. Seji bo predsedoval zagrebški nadškof dr. Stepinac, ki se ie nedavno vrnil iz Rima in ki bo ob tei prilik tudi porcčal o svojem rimskem obisku.
Visoka bogoslovna šola v Splitu
Kakor sie je to zgodiilo že v ostalih delih države, je sedaj tudi hrvatski ban izdal uredbo, s katero se bogoslovno semenišče v Splitu povišuje v položaj visoke šole. Šala se vzdržuje iz banovimdcega proračuna ter stoji pod nadzorstvom banske oblasti v Zagrebu in škofijskega ordinariata v Splitu. Rektorja imenuje ban na predlog procesorskega zbora.
Dr. Maček — član
Jadranske straže
»Hrvatski dnevnik« objavlja daljše poročilo o delovanju »Jadranske straže« v
Zagrebu. V članku pravi, da je »Jadranska straža« s svojim neumornim delom dosegla velike uspehe pri ustvarjanju jadranske in sploh pomorske zavesti med ljudstvom, ki se bolj in bolj zaveda, kakega pomena je zanj dejstvo, da ležimo ob morju. Na koncu objavlja list, da je postili član »Jadranske straže« tudi predsednik dr. Vladko Maček, ter poziva vse Hrvate, da slede njegovemu zgledu.
Nezadovoljstvo med pristaši JEZ na Hrvatskem
Zabeležili smo že več odmevov o imenovanju srbskega podbana na Hrvatskem. Ker je to imenovanje v skladu s staro tradicijo — saj je bila že iz dobe hrvat-sko-srbske koalicije navada, da je bil hrvatski podban Srb — v hrvatski javnosti ni naletelo na nikak odpor. Da so ga z veseljem pozdravili Srbi, pristaši Samostojne demokratske stranke, kateri novi podban pripada, je razumljivo. Pač pa je bilo z deljenimi čustvi sprejeto med Srbi, ki se štejejo za pristaše JRZ. Tudi ti so seveda zadovoljni, da je podbanski položaj zavzel spet Srb, vendar zagotavljajo, da so oni v srbskem življu na Hrvatskem močnejši od SDS, in so zato mnenja, da bi moral biti podban vzet iz njihovih vrst.
Navdušene besede
V Beogradu so izdali mladinski prijatelji bivšega ministra dr. Laze Markoviča. list »Zamah«, ki objavlja uvodnik o osebnosti dr. Markoviča. Uvodnik pravi:
Osebnost dr. Lazarja Markoviča je prandiozna v političnem, intelektualnem in moralnem pogledu. On osvaja. On razsvetljuje. Zaradi čara svoje osebnosti pridobiva dr. Markovič vedno nove pristaše in s tem neprestano krepi ln povečuje stranko katere prvak je: radikalno stranko. Mladina z navdušenjem spremlja delo dr. Markoviča. Zvesto mu sledi in veruje v končni uspeh njegovega dela. Mi smo potniki na vlaku. Naš vlakovodja pa Je dr. Markovič, ki je sposoben, felku-šf*n tn dalekoviden mož, zato bo naš vlak s. ečno pripeljal na cilj.
Močoo dvomimo, da bi bila g. dr. Markoviču taka'? visoko doneča pretiravanja po godu. Pač pa se nam zdi, da je storijo o vlaku ki zanesljivo in hitro voza k cilju, slišala in verjela ona četvorica Slovencev, ki je pod vodstvom dr. Koruna razcepila dr. Pucovo S'ovensko besedo«, da bi še pravočasno zasedla ta mamljivi vlak.
„Odlišen psložaj Italije"
Ped gornjim naslovom piše znani italijanski publicist Mario Apellius v listu »II Popolo d'Ita!ia« med drugim naslednje:
»Nad italijanskim imperijem se razprostira dih epopeje. Italijanski narod je a srcem s svojimi vojaki, ponosen na njihovo cdlifir.o zadržanje. Zavest Italijanskega imperija se globlje in globlje krepi v duši italijanskega naroda Zato je tudi notranja italijanska fronta odlična- 2e tri mesce prihajajo neprijetne vesti, toda narod ie čvrst Velika Britanija se je nade-
jala, da bo zadela občutljivost italijanskega življa s splošnim napadom na vse naše prekomorske posesti, pa je doživela razočaranje. V ostalem pa: Kaj so neki mogli pričakovati Angleži od naroda, ki ima za seboj Piavo in sankcije?
Obstreljevanje Genove in nesmisleni poskus s padalci kaj jasno odkrivata angleške napake. Moralna moč Ligurcev znatno prekaša moralno silo Angležev. Možgani, ki so si izmislili zločinski napad na Genovo, so tudi rodili komični padalski poskus v Lukaniji. Obe akciji sta brez vsakega strateškega pomena, služita samo britanski propagandi, toda vojna se ne dobi z zvočniki. Takisto nesmiseln je poskus Angležev, da bi ločili Italijo od Nemčije. Angleži so dosegli samo to. da sta se duši obeh narodov še bolj zbližali in da se je utrdila solidarnost obeh oboroženih sil. Italija z moško žilavostjo in izrednim pogumom prenaša sedanjo težko preizkušnjo, iz katere bo narod izšel zrelejši ter čvrste.1-ših živcev ln mišic. Naš vojak se je povsod izkazal. Javnost sedaj še ne ve, kako veličastni ao bili italijanski veliki, mornarji in letalci pri nekaterih priložnostih, prišel pa bo dan, ko bo vse to znano in tedaj bo narod nanje ponosen. Avstrija nas je preizkusila, sedaj pa prihaja vrsta na Anglijo.«
„VoUcischer Beobachter" o Hitlerjevem govoru
Glavno narodno socialistično glasilo »Volkischer Beobachter« komentira pone-deljski govor kancelaria Hitlerja. Pravi, da je bil to »govor pred pohodom k zmagi«, in nato nadaljuje:
»Vodja ve, da smo nestrpni. On ve, da ne čakajo samo milijoni njegovih vojakov, temveč vsi Nemci z nestrpnostjo dneva, ko bo konec »zime počitka« m ko bomo zopet stopili v tesen stik s sovražnikom. Z veseljem smo slišali novo moško besedo zvestobe do Italije, ki je za skupno stvar doprinesla že tako ve!'ke žrtve Morali bi sami sebe prezirati ako bi vedeli, da je ka-kor Angležem tudi nam mogoče otresti se zaveznikov v trenutku, ko so peraženi.«
V enakem smislu pišeio tudi drugi nemški listi, ki vsi soglasno poudarjajo, da sta Mussolinijev in Hitlerjev govor uvertura v zgodovinsko pomlad.
Poplava v Beogradu
Beograd, 26. febr. p. Zaradi dežja in tajanja snega, so zadnje dni narastle mnoge reke v naši državi, zlasti na jugu Občuten porast vode ie izzval skrbi v mnogih krajih. Id so izpostavljeni soom'aian-skim poplavam Tudi v Beosradu samem so bili najnižji okraji ob Savi in Dunavu že poplavljeni. P odo1 nema so pod vodo otoki v Dunavi in Savi. Poplavljeni so tudi nekatere ulice v bližini Dunava in Save. Obstoja nevarnost, da se bo poplava še razširila.
Iz državne službe
Beograd, 26. febr. o. Upokojena sta dr. Rihard Kosina. banovinski zdravnik v Novem Sadu. ter Lavoslav Lipuž.' glavni arhivar policijske uprave v Ljubljani.
S OKO L
Sokolska župa v Novem mestu bo marca pričela izdajati svoje lastno glasilo »župni vestnik«. župni vestnik za prve čase ne bo tiskan, pač pa se bo razmnoževal na pisalnem stroju. Z Izdajo lastnega žup-nega vestnika se bo medsebojna vez sokolskih edinic in župe okrepila. Vsaka župna edinica naj določi poročevalca, ki bo redno poročal v vestniku o opravljenem sokolskem delu, kakor tudi o delu, ki ga društvo namerava dovršiti. Lastno žup-no glasilo je tudi v novomeški sokolski župi nujna potreba. Po župnem vestniku bodo vse edinice obveščene o delovanju posameznih župnih edinic, kar naj bi bilo v vzpodbudo ostalim, ki se bore z mnogimi težkočami. župni vestnik naj krepi voljo do dela in vztrajnosti, podžiga pogum, saj je sokolsko delo posvečeno domovini in narodu, ki zlasti v sedanjih resnih in težkih časih potrebuje pravih in dobrih delavcev.
Sokol I. Ljubijann-Tftbor priredi v nedeljo, 2. marca, točno ob 16 un v veliki dvorani na Taboru mladinsko telovadno akademijo z naslednjim sporedom: 1. godba, uvodna koračnica; 2 pesem sokolsikih legij, poje mladinski zber; 3. »Sončece že vzhaja«, izvaja ženska deca; 4 »Ujeli smo medveda«, izvaja moška deca, 5. rajanje najmlajših, izvaja ženska deca: f> »Vesela pomlad«, izvaja ženska deca, 7. »En hribček bom kupil«, izvaja ženska deca; 8. vaje na gredi, ženska deca; 9. skupinske proste vaje. moške dece; 10. šestorica z obročem, ženska deca; 11. preskoki, moške dece; 12. osmorica. ženska deca; 13. deve-torica, moška deca; 14 godba koračnica. Sedeži so po 6 in 4 d'n, stojišča pa 2 din. Pričetek bo točno ob 16. uri.
Iz živlfenja na deželi
Iz Ptuja
j— Na pomoč Dijaški kuhinji v Ptuju! Povečana skrb za zdravstveni odgoj mladine in težke življenjske razmere so do-vedle Dijaško kuhinjo v Ptuju v zelo neugoden gospodarski položaj. Meščani, meščanke, starši, prijatelji in nekdanji pod-piranci kuhinje, spomnite se je! Vemo. da je šele pred kratkim trkala »Zimska pomoč« na vaša vrata, vendar ne odslavljaj-te praznih rok nabiralk, kj se bodo prihodnji teden zglasile pri vas in poprosile za našo gimnazijsko mladež, ki se hrani v Dijaški kuhinji, da ne bo treba 3 mesece pred sklepom pouka ustaviti obrat. Vsem dobrotnikom že vnaprej lepa hvala! Odbor.
j— V Glasbeni Matici vadita pridno kar dva orkestra hkrati, godalni in simfonični. V torek 4. marca bomo imeli priliko slišati Mozartovo simfonijo »Nfčna godba® št. 525 v 4 stavkih ter dve ljubki ba-gatelli od' Beethovna, obe skladbi za godalni orkester Simfor;čni orkester pa bo na dan koncerta izvaja1 Beethovnovo uverturo Egmont. Dvofakov Slovanski ples št. 1 m skladbo dirigent« profesorja g. Gre-gorca samega: Brodnika za simf'.nični orkester in mešan pevski zbor. k> bo doživela na koncertu svojo krstno izvedbo. V Ptuju so iz umljivih razlogom domače koncertne prireditve redke. Ni lahko zbrati dovolj no število dobrih godcev v orke-
ster in z njkni izvajati khstftne ridsdbe tako, da nudi koncert v resnic? umetniSd užitek. Tega dela se je loti' g profesor Gregorc Na koncertu 4. marca že zdaj opozarjamo in vabimo na to pomembno prireditev z domačimi umetniki. — K D.
Iz Hrastnika
h— Posebni vlak v Planico. V primeru
zadostnega števila prijavljencev bo vozil v nedeljo posebni vlak iz Maribora. Udeleženci iz Hrastnika naj se prijavijo do sobote v Fotoklubu. Vlak odhaja lz Hrast, nika ob 4.53.
Iz Trbovelj
t— Posebni vl&k za Planico. V primeru
zadostnega števila prijavljencev bo vozil v nedeljo posebni vlak iz Maribora. Udeleženci iz Trbovelj naj se prijavijo do sobote pri podružnici Slovenskega planinskega društva Vlak odhaja iz Trbovelj ob 4.58.
Iz Kranja
r— Odbor »Zimske pomoči« je na svojih sejah razmotrival pobiranje prispevkov ln daril ter je odločil, da se pobiranje po mestu samem, t. j. pri privatnikih, Obrtnikih, trgovcih to drugih pri dobitnikih odloži za mesec marc, ker so se takoj razne gospodarske ustanove ln industrijska podjetja na prvi poziv z vso uvidevnostjo odzvale s precejšnjimi prispevki. 'Odbor je tudi sklenil v sporazumu s krajevnimi oblastmi, da do konca marca ne bo nobenih drugih nabiralnih akcij. Po-
drobna nabiralna akcija je sedaj določena za ča« od 4. do 11. marca in Jo bosta izvedli obe dobrodelni društvi Kolo Jugo-slovenoSdh sester tn Vtncendjeva družba po svojih uglednih damah.
SPOR?
Repriza celjskega zleta
v soboto in nedeljo bo v Mojstrani IV. zlet gorenjskih smučarjev s številnimi prvenstvenimi nastopi naših
najboljših in mladine
V	soboto in nedeljo se nam v Mojstrani obeta prava repriza celjskega zleta slovenskih smučarjev. Danes so dospele že prve prijave, po katerih se da sklepati, da bo posebno velika udeležba mladine pri vseh mladinskih tekih in v skokih. Temu se ne smemo čuditi, če upoštevamo, da so vprav iz Mojstrane izšli številni naši najboljši tekmovalci v klasičnih disciplinah. Ga. Min ca ima tudi letos zbrano celo vrsto odličnih mladih borcev, ki bodo skušali vsa prva mesta priboriti svojemu kraju. Nič manjša pa ne bo udeležba mladine iz Rateč, Kranjske gore in Jesenic ter Bohinja, kajti vsi bodo hoteli pokazati, kaj so se naučili od lanskega leta.
V	Mojstrani bomo letos tudi prvič videli na domačih tleh vse naše internaclonalce, kajti letos ni bilo še niti ene prireditve, kjer bi mogli videti na delu vse naše najboljše tekmovalce. Kakšno zanimanje vlada za ta zlet med tekmovalci naj kaže tudi dejstvo, da je na željo tekmovalcev pod-zveza razpisala še tekmo v veleslalomu za seniorje. Vedeti moramo namreč, da imamo letos v alpskih disciplinah dolgo vrsto odličnih tekmovalcev, med/katerimi se bije hud boj za prvenstvo. ® —
V	soboto in nedeljo je zbor gorenjskih smučarjev in tudi onih iz ostalih podzvez — v Mojstrani!
Navodila za udeležence
Vsi tekmovalci in udelženci se naprošajo, da se glede prehrane in prenočišč obračajo pravočasno na Smučarski klub Dovje - Mojstrana Prenočišče v Dovje -Mojstrani je maksimirano na din 15.—■. Prehrana s tremi obroki na din 33.—w
Zbor vseh tekmovalcev je v soboto dne 1. marca po prihodu popoldanskega vlaka pred postajo Dovje - Mojstrana, odkoder bo povorka z godbo na otvoritveno mesto pred hotelom Triglav, kjer bo ob 15.30 veličastna otvoritev izleta z dviganjem državne zastave. Povorke se morajo brezpogojno udeležiti vsi tekmovalci.
V Planici so začeli, •.
Včeraj so Izvedli nad 80 skokov, najdaljšega med Nemci Palme na 98 m, najdaljšega med našimi Finžgar na 93 m.
Planica, 26. februarja Dopoldne so šli prvi skakači preko velike skakalnice. Ponoa je nekoliko snežilo, tako da smučke niso tekle najbolje in so v dopoldanskih urah dosegali le razmeroma manjše daljave. Na skakalnici so se pred i oldnevom zbrali samo domači skakači, ki so drug za drugim — vsi brez padcev — dosegli naslednje daljave:
Finžgar 68 m, Klančnik 72 m (najdaljši skok v tej seriji), Nedog 68 In pol, Novšak 65, Pribošek 70, Mežik 58 in Zalokar 54 m.
Popoldne ob pol 14. so prvič odšli na strmino tudi gostje iz Nemčije. V tem času je šlo že mnogo gladkeje in je eden od gostov prišel za 2 m manj kakor na stometrsko znamko. Nemcem so se priključili tudi naši, ki so Izvedli še nekaj krasnih skokov, med katerimi je bil najdaljši Fin-žgarjev na 93 m, s katerim je obenem prekosil najdaljši skok Novšaka iz leta 1936 (89.5 m). V podrobnem so bile dosežene naslednje daljave:
pri Nemcih: Krans 87, 93, 97 ln 94 m, Mair 75 ln pol, 88 in 90 m, Palme 92, 90, 98 (najdaljši skok dneva) in 97 m, Lahr 84, 92 in pol, 95 in 95 m, Klopfer 82 (s padcem , v izteku), 95 in 92 m ter Gering 73, 8S ter dvakrat po 92 m.
Od naših so popoldne skakali: Finžgar 85 in 93 m (najdaljši skok domačega ska-kača sploh), Nedog 73, Pribošek 69, Mežik 72 in 77 ter Zalokar 71. Trening se nadaljuje jutri.
Za nedeljski izlet v Planico, se je tre^a prijaviti »Putniku« v vseh mestih, kjer so njegove pisarne, da se izkoristi polovična vožnja, ki je cenejša od nedeljske povratne karte. Vstopnina k prireditvi je din 15.— kot vstopnica pa velja kovinski znak, ki ga je treba vidno nositi. Otroci v spremstvu staršev plačajo din 5.— (za vsakega otroka do starosti 14 let) in prejmejo zanje posebne znake na kartonu.
šolska mladina, ki bi se prijavila v skupinah za Planico, dobi vstopnice po din 5.— za osebo, toda samo tedaj, če javijo število udeležencev pismeno v Ljubljano m nakažejo zanje denar, da ae jim pošljejo maki v naprej. Teh ugodnosti lz tehničnih razlogov v Planici ni mogoče urediti.
Opozarjamo še na to, da 90 prijave pri »Putnlku« potrebne že zaradi tega, ker je edini vlak, ki pride pravočasno k prire-
Cetrtek, 27. februarja
Ljubljana 7: Jutra ji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Nekaj solistične lahke glasbe (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski salonski orkester (v«cči K. Petrič). — 14: ■ Napovedi, poročila. — 17.30: Pisan spored (Radijski orkester). — 18.40: Slovenščina , za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: i Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura: Beograd govori. — 19 40: Plošče. — 19 50: Deset minut zabave. — 20: Koncert zbora Glasbene Matice in Slovenskega vokalnega kvinteta. — 21: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila.
Beograd i9.40: Narodne pesmi. — 21: Jugoslovanska glasba. — 22: Lahka godba in ples. — Zagreb 20: Komorni koncert. — 20.30: Zvočna igra. — 21: Narodne pesmi in ples. — Praga 20-20: Simfonični koncert. — 21.15: Vesela muzika — 20.30: Iz opere »Prodana nevesta«. — So- ; fija 20.30: Orkestralni koncert. — 21.30: Lahka godba in ples. — Berlin 19.15: Zabaven spored. — 21.15: Pester glasbeni ( program. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim 21: Operni prenos.
ditvi, vlak ob 5.40 zjutraj. Posebni vlaki, ki bodo vozili pozneje, bodo sprejeli samo tisto število oseb, kolikor jih bo prijavljenih v naprej.
Izletna pisarna se nahaja v občinskem domu v Mojstrani in bo poslovala v soboto in nedeljo 1. ln 2. marca.
Rediteljsko in sanitetno službo bodo opravljali gasilci.
Vstopnina k skakalnim tekmam din 5.—.
Vsi gorenjski klubi se pozivajo, da pošljejo vse svoje tekmovalce na 4. izlet v Mojstrano. Četrti praznik gorenjskih smučarjev naj po svojem značaju ne zaostaja za izleti v Bohinju, Kranjski gori in Tržiča
Zveze z vlaki so ugodne.
Vsem klubom, društvom in odsekom je za dneve l. in 2. marca zabranjena izvedba kakršnekoli zimskosportne prireditve na teritoriju GZSP.
★
Razen tekmovanj za prvenstvo GZSP v klasični kombinaciji, mladinskih tekih, slalomu in skokih ter v slalomu za dame, je Izdala podzveza na Jesenicah za dneve IV. zleta Gorenjskih smučarjev še.
Razpis
veleslaloma za seniorje za prvenstvo zleta
GZSP razpisuje o priliki IV. zleta gorenjskih smučarjev bo v Mojstrani še zlet-no prvenstvo v veleslalomu za seniorje, ki bo v nedeljo dne 2. marca t L a pričetkom ob 10.30 na Rupah. Dolžina proge znaša okrog 2000 m, višinska razlika pa 500 m.
Pravico nastopa imajo vsi verificirani tekmovalci SZSZ. Vsak tekmovalec nastopi na svojo odgovornost. Tekmuje se po pravilnikih SZSZ in ZSSJ. Prijave na predpisanih tiskovinah je poslati do 28. L m. do 12. na naslov GZSP na Jesenicah. Pri-javnlne ni. žrebanje bo v petek, dne 28. t. m. ob 19. v pisarni SZSZ na Jesenicah. Objava doseženih »rezultatov bo v nedeljo 2. marca ob 18. pred hotelom »Triglav« v Mojstrani. Prvi triie tekmovalci prejmejo darila.
Prvih 5 mest se upošteva tudi pri ocenjevanju najboljšega kluba na zletu.
Zamere in zadrege med kolesarji
Koroška kolesarska podzveza odgovarja na zadnje sklepe SKZ.
Iz Slovenjega Gradca smo prejeli v zadevi nedavnega spora okrog občnega zbora Koroške kolesarske pod-zveze in imenovanja dveh komisar- i jev v njej daljši dopis, v katerem se naš informator ponovno ha vi z doji od ki na tem občnem zboru In poudarja v glavnem naslednje:
Vse kaže tako, da so gospodje pri SKZ hoteli stresti svojo jezo na Koroško kolesarsko podzvezo in so ji zato postavili komisarja, ki naj bi sklicala nov občni zbor. Zakaj je nov občni zbor potreben? Ali gospodom morda ni po volji, da so bili na občnem zboru sprejeti predlogi, ki so vsi naperjeni proti njihovemu dosedanjemu delu? Ali morda zato, da so lahko še za teden dni odložili občni zbor zveze, ki bo zdal dokonJno menda vendar 9. marca? Da bo javnost vedela, kakšna krivica se je zgodila podzvezi. želimo objaviti onih šest točk. ki so bile v razpravi tudi na občnem zboru in o katerih bo še govora. Koroška podzveza zahteva,
da se razveljavi sklep o prekinitvi od-no&ajev med SKZ in Zagrebom, da se razveljavi sklep o Izstopu SKZ lz kolesarske zveze v Zagreba, da se razveljavi sklep o vstopu SKZ v kolesarsko zvezo v Beogradu, da se sporoči kolesarski zvezi v Beograd, da Je bil sklep o vstopu SKZ sprejet od dveh odbornikov, ld nista Imela pravice zastopati SKZ, da se obvesti kolesarska zveza v Beograda, da smatra koroika podzveza za svojo pristojno vrhovno organizacijo kolesarsko zvezo v Zagreba ta da se občni zbor SKZ vrši v Maribora.
Morda bo prišlo do sprave v naših kolesarskih vrstah — tako nadaljuje pismo — toda šele potem, ko bodo gospodje, ld niso zaželeni, pustili kolesarski šport ter prepustili njegovo vodstvo dragim, ki so bili ie dolga leta na vodilnih mestih ▼ njem. S komisarji ln sklepi po vzorcu teh zadnjih |
Kako sem odstranila
svoje gube
k« m odrekli ko-smetičnl specialisti la takozvani »odstranjevale! gub«.
ENOSTAVNA DOMAČA NEGA USTVARJA ČUDA
Za noč sem uporabljala kremo, pomešano z Biocelom, ki ga pridobivajo iz jedra globokih kožnih celic mladih živali. Ta Je kakor Biocel v Vaši lastni koži. T« v resnici magična substanca ohranja Vašo kožo Čvrsto, »vežo in mlado Odkril k> ie glasoviti dermatolog Zdaj je pome-fiana z rožnato kremo Tokalon. Uporabljajte to brano za kožo z Biocelom zvečer. Zjutraj uporabljajte belo kremo T o k e 1 o n.
Ona brani kožo._______________
zožuje razširjene pore In je ob enem najboljša podlage za puder in šminko.
V vsakem primeru je zajamčen uspeh, č« uporabljate ti dve kremi ali pe Vam povr-•emo dvakratno kupno ceno.
Trajna ondulacija najbolje drži, ako so lase negovane in hranjene s LECITHIN KREM-OLJEM
M OS K I
PRI
ŽIVČNI	_ _
SLABOSTI
poskusite OHoSag^j
1 Dob* M • »M*- <•*>'» ■ PoMf POtllOM MO'l 1 Pott)ooio M1M	itvn.^^	V
Belini grOC»*D ■ KNtI MIH AJ10VA1		
r««. po« S.«'
pa ne bo konca sporov, temveč baš nasprotno. želja nas je, da bi se sploh prenehalo s pisanjem člankov po listih, temveč naj bi se vsi, ki jim je kolesarski šport pri srcu, poprijeli dela ln z delom pokazali, kaj znajo.
Kakor nam pišejo še dodatno lz Slovenjega gradca, sta komisarja, ki ju je na zadnji seji imenovala Slovenska kolesarska zveza zaradi sklicanja novega občnega zbora Koroške kolesarske podzveze, odklonila sprejem te funkcije in o tem »baje« obvestila tudi vodstvo SKZ. Slovenjgraška športna javnost je zdaj v dvomih, kako bo mogoče ponoviti občni zbor. tem bolj, ker je za 9. marca že sklican občni zbor zveze
v Mariboru.
Ni naša stvar, da bi se spuščali v presojo, kdo izmed obeh taborov ima v tej verigi sporov prav ali ne, čeprav je po naših Informacijah Koroška kolesarska podzveza v svojem delovanju opustila nekatere neobhodno potrebne formalnosti. Ne glede na to in tudi na dejstvo, da je ta podzveza po številu klubov najmanjša, pa se tudi mi strinjamo s piscem, da naj se vsi, ki hočejo obdržati ali celo dvigniti naš kolesarski šport, otresejo malenkostnih osebnih sporov ter složno primejo za delo, ki ga je na vseh koncih več ko preveč. Samo tako bo naše kolesarstvo krenilo v pravo smer in takrat bo tudi lahko najti rešitve za vse probleme, ki zdaj po nepotrebnem trošijo že tako slabe moči v kolesarskih vrstah.
Table-tenis v Škofji Loki. Tudi v škof ji Loki so pričeli igrati table tenis. Nekoč je bil ta šport tamkaj precej razvit, toda zaradi odhoda nekaterih igralcev je zanimanje zanj zelo popustilo. Letos se je ponovno začelo igrati in kažejo se že uspehi. Razen manjših dvobojev med domačini in okoličani je prejšnjo nedeljo nastopil ljubljanski Korotan. Gostje so pokazali, da so pač starejši in bolj rutini rani igralci, kar ji Je tudi pripomoglo do zmage 5:4. Za ločane je bil to velik uspeh. Ker je bilo zanimanje veliko, so povabili še najboljše moštvo SK Mladike, ki je nastopilo v postavi Krečič—Strojnik R. Rezultat Je bil 5:2, ker sta morala partiji tretjega igralca prepustiti nasprotniku. Gosta, ki sta bila izredno razigrana, sta predvedla tehnično lepo igro. Za fikofjo Loko so nastopili v teh igrah: Marguč S, Pire ln Gruden. Zlasti prvi ja pokazal da bo ■ treningom Ae marsikaj dosegel. Za Veliko noč pripravljajo večji propagandni turnir z udeležbo ljubljanskih in dragih igralcev, želimo čim več uspehov!
MALI OGLASI
CENE MALI
O 6 L A 8 O
Po 50 par sa besedo, Dtn 8.— davka sa vsak oglas m (nitratno pristojbino Din 3.— sa «fro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— sa vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje
naslovov. Najmanjši snesek za enkratno objavo oglasa Din 20._.
Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— sa besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas m enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro aH dajanje t s lovov. Nalmnrilšl me*ek sa enkratno objave oglas« Din 20.—
Službo dobi
Les
Biro »Central« I Kupim drva
Ko!ar?eva 10 L Beograd. I večjo količino, vb»J nate! ef on 26 228. lifie kuha- I pol ruha: mehko mi*ar rlce. sobarice, dekleta, I ako blago. Ponudbe na proda *p'ke ln raznovrst- j Ivan Vejvoda, Karlovac.
no žensko osebje za notranjost Beograda. Na stop vsak dan. 3592-1
Stalno shižbo
dobi takoj dober rezbar, vešč sestavljanja lesnih figur. Vavpetl*, Ljubljana. Celovška 09.
4189-1
4210-15
Avto, moto
Dober rezbar
ge sprejme za lesne izdelke. Prednost oni. ki se razume tudi na »paplr-maše«. Vavpetlč. LJubljana. Celovška 69.
4190-1
Raznašalca
do 18 let starega, sprejmemo. Naslov v vseh posl Jutra.	4183-1
4-sede?ni osebni
avto Fiat 422
t Jako dobrem stanju r dvema rezervnima kolesoma. * prav dobrimi gumami, se proda. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Dobre gum*< 624« 4157 10
Osebni avto
znamke »Adler«
6 cyl., 4-sedežen, v brezhibnem stanju, poceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
3618-10
Plinski generator
[ na oglje za tovorni avto prodam radi pomanjka-| nta gum. Ponudbe pod r>Dln 9500» na ogl. odd. [ Jutra.	4193 10
Avto Adler junlor
nov, vožen 4000 km. pod plombo, prodam. Ogled re5čega upravljanja WolT I v soboto ln nedeljo sla-lokomoblle in prpravll | ščiiarna Skrblnc, L^ub
4201-10
Služkinjo
pridno n poSteno, vajeno kuhe ln vseh gospodinjskih del, »prejmem takoj. Naslov t vseh poslov. Jutra.	4164-1
Strojnika
Hi So
manjšo pritlično aH eao-nadstropno. kupim, nedaleč od sredine Ljubljane, ki bi se dala povišati, odnosno povečati. Situacija hiše ln velikost parcele mora omogočati povečavo. Posre dovalcl so Izključeni Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »250.000 takoj«.	4154 20
Sobo odda
Opremljeno sobo
c posebnim vhodom oddam s 1. marcem v centru gospodični. Naslov
Kupim
VSOKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO - PLOTINO
BPIL1PMTE
SM BBnCDt SPFIB JE RURtflE
».SERF ITD StflBIMKi hbkite ter umithime PO hClJVIŠJIH CEHBM
ST R R ft TVRDKft
3os EBERLE
UUBUHNP TYR4FVA 2
Clasbita
Klavir
prvovrsten ta dobro obiv njen kupim. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Klavir T«.	4147 3»
Dragocenosti
Vsakovrstno dat«
kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir, Ljubljana, WoUova ulica
Inserirajte v »Jutra«9
PREMOG
KOKS — DRVA and)
I. Pogačnik
BOHORIČEVA b relefon 20-58 Pestre*ba brezhibna
Sobe išče
Gospod
v stalni službi b« teles ulcl, lSče skromno sobo s brano v Ljubljani, takoj. Ponudbe na oglas ni odd. Jutra pod »Posten plačnike«. 4200-»a
-u gospodični, f vseh poel. Jutra.
4187 23

Sončna soba
se odda solidni osebi ta- ; koj. Vodnikova 28-11.
4197-23
Opremljena soba
lepa, velika, s posebnim vhodom, nasproti banske uprave, se odda. — Naslov v vseh posl. Ju-Jutra.	4188-23
po!nojarmenll:ov itd. — sprejmemo. Pocudbe ne ogl. odd. Jutra pod »žaga 777«	4148-1
i ljana, Jernejeva
Služkinjo
pridno in poiteno, vaje-lšče boljša obitelj za takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	4180 1
Iščemo tajnika
ali tajnico!
Kupim avto
kabrlolet in limuzino. s&t.o dober voe. Prednost amerlkansRa znamka, Kaniten ali Admiral in sli'no. Aleksander Ra-danovič, Okučanl.
4204-10
2 (dobro preddzobrazbo na precej oddaljenem veleposestvu v Sloveniji. Predpogoji: obvladanje
ln nemškega jszika, po možnost! tudi znanje srbohrvaščine m italijanščine. s Aeano, čitljivo pisavo ter znanje strojepisja. — Ponudnik! z daljšo prakso v gozdar skl stroki ln knjiga vodstvu ima:o prednost. — Lastnoročno pisane prošnje. katere n-.orajo biti opremljene s prepisi spri, čeval. življenjskim opi som, priporočili in novejšo sliko (katero se vrne). naj se naslovi na ogl. odd. Jutra pod ii Iro »Ponudba »» tajni ško mesto«.	4178-1
Posojilo
dajemo našim članom ln perfektno varčevalcem Ugoanl po-slovenskega | goji. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi var Sevalci brezplačno zava rovanl. Zadruga »Moj Dom«, Ljubljana. Dvor žakova S. Iščemo pover Jenlke.	199 16
Hranilne vloge
Ljubljanske kreditne banke, Prve hrv štedlo niče. Prekmurske banke, kupimo takoj po naj-tjoljši ceni
Bančno kom. zavod
Maribor.
S7-36
Post rež ni ca
čista, poštena ln spretna se išče. Gledališka ul. 14-V. vrata 18. 4219-1
Dobra frizerka
ee takoj sprejme. čoh Anton. Prešernova 11,
Posojila
ratTi?na, preskrbim hitro Io brez kakšnega predplačila
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ul. 12 Znamka 3 din.
4203-16
Lepo opremljeno
sobo
sončno, s posebnim vho dom, oddam s 1. mar cem v Langusovl ulici 5 (Mirje). Poleg Tržaške ceste ln tramvajske postaje. Polzve se: Langu »ora 5, pritličje, desno.
4173-23
Sobo
čisto, mirno, s soupom bo kopalnice ln vso oskrbo, t centru, oddam. — Naslov v vseh posl. -pitni.	4182-23
Sobo
čisto, mirno, oddam takoj solidni osebi. Mestni trg 17, ni. nadstr.
4206-23
Prazna
parketirana soba
s posebnim vlodom. se odda. Polzve se »Pod Gozdom št. S, blizu hotela »Bellevite«.	4216-23
Informacije
Preklic.
Nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila kjerkoli moja žena */ril-ka Zagorje. 25. februar-a 1941. Jože Plahutnlk.
4175-31
INSERIRAJ V „ JUTRU44?
OGLAS
Režijska komisija Pov. Iv. Štev. 206-41 L ministrstva vojske in mornarice sprejme v službo sledeče osebe:
TEHNIKE s srednješolsko tehnično izobrazbo za dela v laboratorijih, s prakso v elektro- ali radlotehničnlh merjenjih,
TEHNIKE s srednješolsko tehnično izobrazbo za precizne mehanične konstrukcije, po možnosti s tovarniško prakso.
PRECIZNE MEHANIKE » poznanjem modernih strojev, (radlllc).
Osebe, ki reflektlrajo na ta mesta, naj vpoSljejo takoj po predpisu taksirane prošnje s kratkim življenjepisom in s spiskom spričeval, ki bi jih mogli predložiti pri nastopu v službo.
Plača mesečno ali na uro tn to po stvarnih sposobnostih.
ProSnje je nasloviti na spodnjo adreso:
Iz pisarne Režijske komisije Pov. Iv. Stev. 206/41,
Cačak, 22. februarja 1941 leta.

Pri kaši ju
REMEDIA
(juajacoH
SIRUP
v tem originalnem zavitku Dobiva se v vseh lekarnah
Glavno zastopstvo za Slovenijo: Apoteka Bahover — LJubljana.
«K 4 «' nttt m n »
4 ^	^ modroee vrhnje tn spodnje — Ima
fuomane s^itk^ ,
STARO
OLJE
ZOPET
no vo!
s pomočjo regeneratorja »sistema Schlegel«
»Tehnovum«
Zagreb, Gorjanska 6. Pri nas že več kot 300 aparatov v obratu!
Od Vas ie
»civisno. da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redne temlčno čistiti ai barvat) v tovarni
JOS. REICH
LJubljana Poljanski nasip 4-« htinici • fvetioiikaiaic*
Jia^U
VEGETABILNO PARMO KUPAfilE ZA LICE
Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah.
Boljše brije In dalje traja . •.
Moderne kauče
ln fotelje nudi solidno tn po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnih M e % t n i trg 13.
'easBssanstssBBisGi
Postani in ostani itan Vodnikove družbe!
Zahtevajte o«<-sod britvico
A L C O S O

&■<* ■ ••" - v! 'v'

Mestni pogrebni
Občina Ljubljana	Jf
Globoko užaloščeni Javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena, zlata mama, stara mama, teta in tašča, gospa
Hilda Ehrlich
vdova po strojevodji drž. žeL
Pogreb drage pokojnlee bo v potek, dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Marije, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 26. februarja 1941.
f

Jerica Franci
r. Raj ar, hčerka; Franc Rajar, zet; Milan, vnuka — ter ostalo sorodstvo
Umrla nam Je naša nepozabna mati, sestra, teta in babica, gospa
JERA MARINKO
včeraj, dne 25. februarja 1941, ob 20. uri v starosti 67 let, Bogu vdana ln previdena s sv. zakramenti.
Pogreb drage pokojnlee bo dne 27. februarja 1941 ob 10. uri dopoldne iz doma žalosti, na pokopališče Sv. Duha v Vnanjih goricah. Blago pokojnico priporočamo v blag spomin ln molitev. Sv. maSe zadušnice se bodo brale v Vnanjih goricah ln na Brezovici pri Ljubljani.
Vnanje gorice, 26. februarja 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
i
m
Celje.
4220-1
Družabnika
Dekle ali vdovo
s 23.000 din za novodobno podjetje sprejme mo takoj. Sodelovanje sprejme siarejsl vdovec. I potrebno radi prevzema Ponudbe pod »Zvesta I enega dela posla. Po-pnjateljica« na ogl. ocd. nudbe pod »Dober za-Jutra.	4193-1 | siužek 941« na ogl. odd.
TUtra.	4191-16
Služkinja
pridna, poltena, stara | Kdo posodi 24 do 30 let, dobi mesto ^ 160.000 na I. mesto marcem. Naslov v nove stanovanjske in tr-vseh posl. Jutra.	govske hiše za Bežlgra-
4205-1 I dom, vredne din 500.000 za dobo 1 leta proti do-* j„i ..i i „lr„„», I brini obrestlm. Ponudbe
Izdelovalca keksov p^ »ugodna naložba
popolnoma samostojnega na ogl. odd. Jutra.
in veščega, resnega ln treznega, sprejmem. — Obširne ponudbe z navedbo zahtevane plače poslati M. Drobac, Zagreb, Ilica 21 -HI dvor.
4211-1
4202-16
mmimrm
Mlekarna
dobro iaoča, se zaradi od po to vanj a takoj odda. Tržaška c. 62. 4186-19
Instrukcije
sa vse šolske predmete | nudijo brezposelni profesorski kandldatje - strokovnjaki. — Novinarski dom. Gosposka 12: urad ne ure oa 10. do 12.
219-4 I
Prodam
Prvorazredne
korenjake
Rlparla-Portalls ln Gfithe 9 po 50 par nudi Zlher Pranjo, Zamušacl, p. Sv Marjeta Moškanjci.
301-6
Prodam
leseno špansko steno, B raznih nemških knjig, slovensko »Francoska re volucija«, 2 dela ln rja ve kožne gamaše. Gledališka ul. 12, priti., levo 4191-6
U
Strojne podjetje
Ing. Borštnar
Ljubljana, Sv. Jerneja ulica 5t«v. 18 izdeluje
vodne turbine
fege, mline, transmistfe, dvigala itd.
105-29
Lisice
tn
stroj lmo. barvamo prvovrstno tzoelamo — Krznarstvo L Rot. Ljub ljana. Mestni trs S
•47
Daljnogled
lovsko ■ športni, prizma tičen (trieder) šest ali osemkratna povečava, ln RADIO APARAT novej šl model, 4+1 ali 51, ne naa eno leto star. kupim. Ponudbe s točnim opison- ln navedbo cene pod »Prizma« na oglas nI odd. Ttitra. 4156 7
Buteljke
kupuje po najvišji ceni TVredarna. LJubljana. 21 dovska ul. 6.
3109-7
Mizarstva! Lesne
industrije!
Nabavite 6l nože za sko-belne stroje marke — Steinstosser Dauerschnltt dokler traja zaloga. Trgovina strojev DOV2AN IVAN, Ljubljana, Frančiškanska 4. Tel. 45-42.
3856-2S
Posest
Tri krasna stavbišča v Splitu
za gradnjo »blok«-hlS, le že-*a v naJprometnejSl ln najidealnejšl poziciji, —■ med središčem Splita in kopališčem Bačvice 9. v bližini železniške postale, v velikosti 300 kv. m, 414 kv. m ln 446 k v. m. torej v skupni velikosti 1160 kv. m, ki so kot par cele odobrene za gradnjo blok-hlš, a se morejo tudi vse trt Izrabiti za gradnjo ene same velike palače, so naprodaj. Cene so strogo solidne. Vse informacije in kopije načrtov pošlje resnim Interesentom — Poslovnlca Pavlekovlč, Zagreb, niča 144.	4212-20
ZemljišCe
okoli 5500 tv. m, » bil žinl Rakovnika. L.ublja na, proaam po 14 din kv m. Telefon --J-5B
4132 30
Mestno poglavarstvo Maribor, X. St. 636/2-110-1941.
RAZPIS LICITACIJE
Mestno poglavarstvo v Mariboru razpisuje
IL javno pismeno ponudbeno Hcfltadjo
1.	za g rad bo dovoznih cest k carinarnici v Mariboru na dan 11. marca 1941 in
2.	za dobavo tlakovalnega materijala za tlakovanje dovoznih cest k carinarnici v Mariboru na dan 12.
marca 1941.
Obe licitaciji se vršita vsakokrat ob 11. uri dopoldne v sobi St. 8. mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ulica St. 8/L
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na skupne zneske odobrenih proračunov za:
1.	gradbo dovoznih cest .... din 1,266.091.51
2.	dobavo tlakovalnega materijala . din 1,088.210.90 in sicer ločeno za vsako skupino posebej.
Predpisana kavcija znaša za
1.	gradbo dovoznih cest .... din 115.000.—
2.	dobavo tlakovalnega materijala . din 105.000.— ter se mora položiti pri blagajni mestne občine mariborske najkasneje do 10. ure na dan licitacije.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroSkov med uradnimi urami v pisarni mestnega gradbenega urada v Mariboru.
Ponudbe morajo biti taksirane z državnimi koleki za:
1.	gradbo dovoznih cest......din 400.—
2.	dobavo tlakovalnega materijala . . din 400.—
in predložene s predpisanimi dokumenti na dan licitacije med 10. in 11. uro predsedniku licltacljske komisije.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski mestnega poglavarstva mariborskega. V Mariboru, dne 18. februarja ln41.
L. S.	Predsednik: Dr. JT7VAN, L r.

ZAHVALA
Za izraze sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli ob izgubi našega nepozabnega brata in strica, gospoda
Adolfa Pauserja
posestnika In trgovca
se vsem najlepše zahvaljujemo. Predvsem izrekamo zahvalo gosp. primariju dr. Ignaciju Pauliču za njegov trud, da bi nam ohranil blagega pokojnika, častiti duhovščini s presvitlim proštom g. K. Cerinom na čelu, predstavnikom uradov in številnim lovskim tovarišem, kakor tudi vsem onim, ki so v tako obilnem številu spremili našega plemenitega pokojnika k zadnjemu počitku. Iskreno se zahvaljujemo vsem za poklonjene vence in cvetje, zahvala pa tudi vsem pevcem in godbi.
Novo mesto, dne 25. februarja 1941.
ŽALUJOČI OSTALI

Mestni pogrebni avc Občina Ljubljana
Po dolgi in mučni bolezni je dotrpel naS predobri pepa t« brst, gospod
JOSIP KENDA
komponist in notar
Pogreb nepozabnega papana bo v petek, dne 28. t. m., ob 4. url pop. z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, Brdo, dne 26. februarja 1941.
Globoko žalnJoS: Lojzka, soproga; Joža, Dunja, Boris, otrodt prof. Robert, brat in ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen, - ladaja aa konzorcij »Jutra* Stanko Viraat. — Za Naroda« tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jsran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.