Didakta 195 51 Prilagoditev pravljice za otroke s posebnimi potrebami Beseda inkluzija se čedalje bolj uve- ljavlja v šolstvu, saj je tudi bistvenega pomena za otroke s posebnimi po- trebami. S pomočjo inkluzije imajo otroci s posebnimi potrebami mo- žnost vključiti se v redne osnovne šole, seveda s pomočjo omogočenih specialnih pripomočkov, kot je deni- mo prilagoditev literature. Bela knji- ga o vzgoji in izobraževanju iz leta 2011 je že podala mnenje o tem, da naj bi se oblikovale inkluzivne osnov- ne šole, za kar pa bi bilo potrebno postaviti temelje že v vrtcu. To po- meni, da bi se vrtci in šole morali ravnati po skupni kulturi in etiki, ki bi temeljila na pozitivnih odnosih in stališčih do različnih otrok, s čimer bi skušali zadovoljiti potrebe v izo- braževanju. Zakonodaja naj bi upo- števala možnost vključevanja otrok s posebnimi potrebami v običajni izobraževalni sistem z drugimi so- vrstniki; izjemoma bi bili izločeni le tisti otroci, ki ne morejo sodelovati v izobraževalnem procesu kljub doda- tnim pripomočkom in prilagoditvam (Globačnik 2012). Tudi Aksinja Ker- mauner (2016) navaja, da je za otroke s slepoto, slabovidnostjo ali okvaro vidne funkcije vsa svetovna in sloven- ska literatura sicer dostopna v braji- ci ali zvočni obliki v Knjižnici slepih in slabovidnih Slovenije, je pa manj tipnih slikanic za manjše otroke. Do- slej so za mladostnike z motnjami v duševnem razvoju prevedli Tavčarje- vo Visoško kroniko, Shakespearjeve- ga Romea in Julijo ter zbirko sedmih zgodb. Za otroke z gluhoto, naglu- šnostjo ali okvaro funkcije sluha je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije izdala priredbe šestih pra- vljic, ki so opremljene s CD-ji (tolmač pripoveduje zgodbo v slovenskem znakovnem jeziku, prav tako pa so prisotne slikovne ponazoritve kre- tenj). Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami pa se srečujejo s tem, da je mladinskih knjig vse več, vendar nastaja problem pri kakovosti le-teh. Namen pravljic je, da otroke za- bavajo, lahko se identificirajo z na- stopajočimi liki, prav tako pa se pospešuje otrokov razvoj osebnosti. Pravljice, kot pravi Bettelheim (2014), pomagajo otrokom razumeti, da se morajo v življenju soočati z resnimi težavami in bivanj- skimi stiskami, se- znanjajo pa se tudi z dobrim in zlim, saj je to eden bi- stvenih moralnih problemov. Kot je bilo že omenjeno, je pomemb- no, da poskušamo vsem otrokom s posebnimi potrebami zagotoviti prilagoditev literature. Prav zato je izrednega pomena, da začnemo ak- tivno delovati tudi na tem področju, vendar moramo veliko pozornosti seveda posvetiti tudi kakovosti.. Prav zaradi tega sem se odločila v name- ne magistrskega dela izdelati prila- gojeno pravljico za večino otrok s posebnimi potrebami. Tako sem za slepe otroke izdelala pravljico, ki vse- buje brajico, za slabovidne je pove- čan tisk pisave, za osebe z disleksijo je prilagojen nabor pisave, za gluhe in naglušne otroke pravljica vsebu- je fotografije kretenj, prav tako pa je k pravljici dodan DVD medij, na katerem je video posnetek pravljice v slovenskem zna- kovnem jeziku. Za osebe z motnjami v duševnem razvo- ju je poskrbljeno z enostavnostjo besedila, osebe z govorno-jezikov- nimi motnjami in nadarjeni otroci pa imajo v Navodilih za vzgojitelje, uči- telje in starše (ki so priloga pravljici) delovne liste z utr- jevalnimi nalogami in naloge za mo- žnost nadgradnje pravljice. V začetni fazi izdelave sem najprej napisala samo pravljico z naslovom Čudna ovčka Beba in njeni običajni pri- PRILAGODITEV PRAVLJICE ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI Ariela Abraham, dipl. vzgojiteljica predšolskih otrok in mag. prof. inkluzivne pedagogike, Vrtec Jurček pri OŠ Gornji Petrovci, Vrtec Hodoš Pomembno je, da poskušamo vsem otrokom s posebnimi potrebami zagotoviti prilagoditev literature. Prav zato je izrednega pomena, da začnemo aktivno delovati tudi na tem področju, vendar moramo veliko pozor- nosti seveda posvetiti tudi kakovosti. Prav zaradi tega sem se odločila v namene magistrskega dela izdelati prilagojeno pravljico za večino otrok s posebnimi potrebami. Tako sem za slepe otroke zdelala pravljico, ki vsebuje brajico, za slabovidne je povečan tisk pisave, za osebe z disleksijo je prilagojen nabor pisave, za gluhe in naglušne otroke pravljica vsebuje fotografije kretenj, prav tako pa je k pravljici dodan DVD medij, na ka- terem je video posnetek pravljice v slovenskem znakovnem jeziku. Za osebe z motnjami v duševnem razvoju je poskrbljeno z enostavnostjo besedila, osebe z govorno-jezikovnimi motnjami in nadarjeni otroci pa imajo v Navodilih za vzgojitelje, učitelje in starše (ki so priloga pravljici) delovne liste z utrjevalnimi nalogami in naloge za možnost nadgradnje pravljice. Pravljice, kot pravi Bettelheim (2014), pomagajo otrokom razumeti, da se morajo v življenju soočati z resnimi težavami in bivanjskimi stiskami, seznanjajo pa se tudi z dobrim in zlim, saj je to eden bistvenih moralnih problemov. 52 Didakta 195 jatelji, pri kateri sem se osredotočila na pozitivne lastnosti posameznih skupin otrok s posebnimi potreba- mi. Tako sem pri vsaki skupini otrok s posebnimi potrebami omenila, kako je (glavni lik) ovčka Beba sre- čevala prijatelje, za katere je sprva mislila, da so čudni, na koncu pa je ugotovila, da je v bistvu čudna ona, drugi prijatelji pa so običajni, saj je običajno biti drugačen. Sledilo je ši- vanje oz. izdelovanje nastopajočih li- kov v pravljici. Ker sem hotela, da je vsak nastopajoči lik snemljiv, je bilo potrebno v vsako nastopajočo žival prilepiti magnet – s tem sem hotela doseči, da lahko tudi slepi in slabovi- dni vsak lik snamejo in ga tridimen- zionalno otipajo. Po končanih živalih je sledila izdelava ozadja, za katerega sem se prav tako odločila, da bo otipljivo, zato sem izbrala vezani les iz topola. Najprej sem narisala šablone, nato jih izreza- la in ustrezno pobarvala z akrilnimi barvami, nato pa še s prozornim lak sprejem. Sledila je izdelava lesenih palic s pritrjenim magnetom, ki so namenjene temu, da lahko živali v pravljici snamemo in pritrdimo na palico, da služijo kot lutke za pou- stvarjanje pravljice ali samo branje. Odločila sem se tudi, da bo pravljica vsebovala zvočno predvajanje pre- branega besedila določene strani, zato sem dala izdelati napravo, ki je pripeta na desni strani pravljice. Nato sem se po- svetila snemanju in slikanju kretenj v slovenskem zna- kovnem jeziku. Ker pa sem želela poskrbeti za kako- vost in ustreznost kretenj, je moje »prevedene« kre- tnje pregledal tudi prof. Matjaž Juhart (profesor predmeta Znakovni jezik na UP PEF Koper). Po- snetek kretenj je posnet na DVD me- diju in priložen prilagojeni pravljici na zadnji strani platnice. Po posnet- ku je sledilo še fotografiranje, saj so na posamezni strani pod besedilo vstavljene tudi slike kretenj. Za po- moč pri tiskanju in izdelavi besedila v brajici pa sem se obrnila na Medob- činsko društvo slepih in slabovidnih Maribor, kjer so z veseljem priskočili na pomoč. K prilagojeni pravljici sem izdelala še Navodila za vzgojitelje, učitelje in starše, v katerih sem opisala, kako uporabljati pravljico (poudarek je predvsem na tem, da ovčka Beba »po- tuje« po vsaki strani) in zakaj je ta pri- rejena po določenih korakih. Opisala sem tudi posebnosti skupin otrok s po- sebnimi potrebami (le za tiste skupine, za katere sem po- sebej prilagodila pravljico) in doda- la delovne liste za določene otroke s posebnimi potre- bami in nadarjene. Ob koncu, ko je bila pravljica v pravi po- dobi, sem se še dogovorila za sesta- nek z določenimi otroki s posebnimi potrebami (na Centru IRIS – Zavodu za slepo in slabovidno mladino Lju- bljana, na OŠ IV Murska Sobota, na Centru za sluh in govor Maribor in na OŠ Gornji Petrovci), ki so pravljico pregledali in preverili ustreznost in kakovost moje prilagojene pravljice. Ugotovila sem, da so vse funkcije in prilagoditve v moji pravljici zanimi- Šablone in končni izdelki živali K prilagojeni pravljici sem izdelala še Navodila za vzgojitelje, učitelje in starše, v katerih sem opisala, kako uporabljati pravljico in zakaj je ta prirejena po določenih korakih. Didakta 195 53 ve tako za otroke s posebnimi potre- bami kot za polnočutne in nadarjene otroke. Čeprav gluhi otroci ne slišijo, jim je bilo zanimivo čutiti vibracije ob pritisku na gumb za predvajanje zvočnega posnetka. Čeprav slepi ne vidijo, jim je zanimivo tipati ilustra- cije, ki sem jih prilagodila tako, da sem nastopajoče živali v pravljici se- šila in jih nanjo neposredno pripela s pomočjo magneta, tako da otroci lahko otipajo tridimenzionalne živa- li. Čeprav je bilo otrokom z motnjo v duševnem razvoju težko prebrati pre- brano oz. slišano zgodbo, so jo hitro povezali z nastopajočimi živalmi in jo uredili v neko smiselno celoto. Če- prav otrokom z govorno-jezikovnimi motnjami branje predstavlja stisko, jim je bila moja pravljica zanimiva, saj so jo lahko dojeli s pomočjo po- slušanja besedila na zvočnem pred- vajalniku. In čeprav naj nadarjeni in polnočutni otroci pri prebiranju pravljice ne bi potrebovali vseh ome- njenih prilagoditev, so se te izkazale kot izjemno dobrodošle, saj vključu- jejo več otrokovih čutil, s tem pa pra- vljica posledično postane toliko bolj zanimiva. Pri vseh srečanjih z otroki s posebnimi potrebami pa velja ome- niti, da je bil njihov velik poudarek na palicah z magneti, s pomočjo katerih so lahko nastopajoče živali sami spremenili v lutke. Slednje so ne le na tiste z motnjo v duševnem razvoju, ampak na vse otroke vpliva- le zelo pozitivno, saj so z njimi lahko poustvarjali zgodbo ali pa se prosto igrali naprej. S pomočjo lutk so otro- ci skozi igro razvijali različne kogni- tivne procese. V projekt, v katerem sem izdelala omenjeno prilagojeno pravljico, je bilo vloženega veliko truda, ki se je poplačal z nasmehom otrok in pozitivnim vzdušjem ob pre- biranju pravljice. Ker je projekt mo- goče tudi nadgraditi, upam, da bodo moji argumenti med izdelavo in po njej komu v pomoč in mu služili kot izhodišče za še večji, boljši projekt. Literatura Bettelheim, Bruno (2014) Rabe čude- žnega: o pomenu pravljic. Ljubljana: Studia humanitatis. Globačnik, Bojana (2012) Zgodnja obravnava. Ljubljana: Zavod Republi- ke Slovenije za šolstvo Kermauner, Aksinja (2016) Knji- ževnost za otroke in inkluzivna paradigma (ideologija). Detinjstvo. Časopis o književnosti za decu, let. 1: str. 78–88. Dostopno na http://www. komunikacija.org.rs/komunikacija/ casopisi/Detinjstvo/XLII_1/10/show_ download?stdlang=ser_lat, 1. 7. 2016. Ohišje za zvočno predvajanje Prilagojena pravljica – odprta Prilagojena pravljica v končni obliki