Št. 423 V Mariboru, sobota 22. oktobra.__HUečaj. 1870. Vtorek, so--- — i^HH H^I^B ■■■ hm mm b^H»M §^bb |fl m m gfa^_w «^ Oznanila: ■ ■ h ■ ■ V ■ ■ ■ ^1 II # ■ ■ I B fl B I !■ ^LV. ■ H ^1 I fl| B B I B ■ M ■ ■ ■■■ ■ H ■ ■ ■ se tiska lkrat, m SLOVENSKI NAROD, m Vredniitro in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplati) hii. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franknjejo Slovenci tu Hrvatje. II. V prvem članku pisanem pod tem napisom (štev. 120. „Slov. Nar.*) oroeojeni .Zatočnik" ob kratkem program hrvatske narodno stranke izgovarja v teh tir-jatvah : naj se skliče hrvatski sabor iz Dalmacije, voj-niške krajine in provincijala (civilne Hrvatske), kten edini more ustanoviti trajno , ker pravično in koristno zvezo. „Okolo take Hrvatske — pravi Zatočnik in to je po dolgem času tisto mimogredno politično omenje-vanjc nas Slovencev — oko lo Hrvatske se bodo zbrali Istra, Kranjska in slovenski Štajer, da se ohranijo svoji narodnosti in m o nar h i j i." Zatočnik se s to ne novo tirjatvo obrača na — grofa Andrašija , od kterega ob enem znhteva, naj „u ovom času, gdjeno sva Evropa trepti od užasne neke slutnje, gdjeno vsi temelji monarhije praskaju i lome ae, u ovom času očeki vanja, koje možda no bude od duga trajanja" — naj Andraši rabi svoj vpljiv dokler ga ima, da se naredi sprava s Čehi in Galicijo, ter naj se izvede oni gori omenjeni hrvatski program v zboru, ki bode dopolnjen s poslanci iz krajine in Dalmacije. Pri tej priliki bodi omenjeno, da se tudi magjar-ski listi v zadnjem času zarad nenadnega izida vojne pečajo skoraj samo z veliko politiko , ali politiko prihodnosti. V čudnih računih, ktere ti možje sem ter tje delajo o veliki podonavski državi, ki hi na mesto denašnje Avstrije stopila, je mnogo čudnega blaga. Ker pa „Zatočnik" ne negira vse zveze in vse skupnosti z Ogersko, ker se obrača na magjarskega državnika, da bi izvel hrvatski program in ustanovil Hrvatsko, okolo ktere bi se slovenske pokrajine zbirale; navajamo se eno magjarako izjavo , ki je važna, in je zašla celo v nemške liste. Znani magjarski „učenjak" Julius Schwartz nas Sloveuce v najnovejši svoji kombinaciji ne meče v nemški bund Cislajtanccv, ki padejo pod Prusijo, temuč „Slovenijo" kot posebno deželo pri-tika k Hrvatski in Dalmaciji. To omenjamo kot znamenje časa in ko bi to stvar za resno vzeli, ter magjarskemu plemenu v bodočnosti toliko vpljiva pripisovali, da bi to izvršil, odgovorimo, da smo precej in brez pomisleka pripravljeni udati se tistemu, ki nas z edin i, na jugoslovanstvo nasloni in pon^mčevanja reši. Magjarovanja se nam ne bi bilo bati, posebno v zvezi s Hrvati ne, ponemčevanja pak se nam je bati jako. Ker pa ne verjemo v sanjo onih ogerskih domoljubov, ki menijo in upajo, da se bode okolo magjarstva država kristalizirala, temveč ker zaupamo več v bodočo moč slovanstva, odgovarjati nam je Hrvatom, in povedati jim, kaj hočemo storiti m i, in kaj zahtevamo, da store oni za nas in tako posredno za sebe. Ponavljati nam je, da smo v tacem položji, ka je, ali bi moralo glavno vodilo naše politike biti ohranitev samih sebe. Slovanje hočemo ostati. Da se ohranimo, pripravljeni smo žrtvovati vse, kar je mogoče. Naši južni sosedi iz tega lehko sodijo, da bode ob določnem času vsak zaveden Slovenec delal za zedinjenje ž njimi, dobro vedoč, da se samo na sebe, samo na svojo moč oprti držati ne moremo. Misel tega zedinjenja ni; nova. Že ob času absolutizma se je rodila, a hodila je okolo v napačni obleki, slabo razumljena. Kakor je bila vsa „slovanska vza jemnost" jako čudna sentimentalno -graniatikalno- meglena podoba za pesnike , ne pa za politarje, tako je tudi jugoslovanska vzajemnost, naše edinštvo s Hrvati, dolgo bilo v neplodni, nerazumljeni, nepraktični obliki jelo Širiti se. Hotelo se je od nas, da svoj jezik zavrnemo in pišemo takoj hrvatsko-srbski. Ta uk je imel že mnogo učencev pri nas, zlasti med našimi starejšimi domoljubi. Mlajši možje so dobro spoznali, da bi bil to nenaraven skok, ki bi se bridko maščeval, spozu.ili, da moramo narod s pomočjo njegove ožje lastitosti z o r i t i, da moramo in moremo aamo s čisto domačim svojim narečjem mnogo na nemštvo že na pol izgubljenega terena nazaj pridobiti. Izkušnja je učila, da je to prava pot bila. Ko bi bili mi one na rodnjake med nami slušali, ki so nam sosebno za časa cvetenja znanega „ilirizma* priporočali hrvatski pisati, bili bi pač pomnožili za nekoliko hrvatsko inteligencijo, ali prosti narod, naša glavna moč, bi bil v politični omiki zastal in nikakor ne tam, kjer je zdaj , in med nami samimi bi ne bili toliko rojakov od nemškutarenja, ki nam ga je sto- in stoletna zgodovina vsejala, odvrnili. To vse naj pomislijo oni Hrvati, ki nam še dan denes zamerijo, da se „literarno" nismo še zedinili in se še ne mislimo. Mi moramo v boji proti nemškutarskim valovom, ki so naš čolnič tako daleč odnesli, da se skoraj potapljamo, rabiti veslo, kakor Brno ga najbolj navajeni, mi moramo zdaj doma vse moči ediniti, mi hočemo vstrajni biti, ne omagati, in cilj proti kteremu veslamo, vedno pred očmi imeti. Ali tudi vi, Hrvatje, nas ne smete z oči puščati, nam morate pripravljeni biti bratovsko roko podati! Dopisi. / I* Račjega. [Izv. dop.] 15. t. m. je bil tu živinski semenj, kterega se je udeležilo tudi 10 ogerskih živinskih kupcev, ki so posebno krave kupovali. Gotovo je ta dogodjaj v zvezi a tem, da se za Prusko po Ogerskera živina kupuje. Kaka prememba! Nekdaj so hodili Stajarci na Hrvaško in Magjarsko po živino, sedaj pa narobe. Naj se tedaj posestniki s prodajo živine ne prenaglijo, ker utegne cena poskočiti. — Hrvaški ban baron Rauch tlači kar je narodnega v njegovem delokrogu, celo železniški uradniki niso več varni pred njim. Narodni postajni načelnik v Zagrebu gosp. V. je moral odstopiti in tukajšni postajni načelnik bi bil prišel na njegovo mesto, ako bi se v veliko srečo gosp. Rauch-Dimeža ne bilo o pravem času zvedelo, da je gosp. Stehno pošten Čeh i. t. d. To je bil vzrok, da je le zalogni načelnik (Magazinschei). — V bližnjem Fravhajmu se je volilo za občinski zastop, sicer ne v nazočosti žandarjev — kakor pri lanskih dopolnilnih volitvah, ko so narodnjaki izstopili in se volili nemškutarji — pa vender pod vodstvom c. k. okrajnega komisarja dne 28. septembra, Volitev vsih 4 občin je odlično narodna, ali kakor je rekel gosp. okrajni komisar, klerikalna, ker v nasprotnem taboru pojma „naroden" in »klerikalen" nalašč stavijo kot enaka in mislijo s tem Bog ve kaj uspeha doseči, pa zastonj. — Baje da bi klerikalni stranki nagajal, je razpisal c. k. okrajni komisar volitev župana za vse 4 občine na nedeljo 8. oktobra ob dveh popoldne, ko je ravno popoldansko opravilo — pa glej ! volitev Prijateljski dopisi do brata hipohondra. i. Draga dušica! Zmirom me nadleguješ, naj ti kaj pišem, češ, da te razveseljujejo moja pisma. Naj Ti bode, kakor želižl Ti si estetičen človek od nekdaj, in v vsem svojem obnašanji .naiven"; torej dobiš poglavje, o naivnosti. Beseda „naiv" jo prenošena po starem Gel-lertu iz francoščine, in se je rodila iz sredovečue latinščine „nativus", kar je v oni dobi, ko so še nemški vitezi skoz avisli hodili k slovenskim lepoticam, pome-njalo: odkritosrčen. Naivnost je uzvišei.ost prirojenega, je retorična figura, je nek pojav vtipa, ki ga rodi dobra volja značaja. Ali Ti si neprijatelj abstraktnih definicij, zato bodem ti bistvo naivnosti razkladal v primerah. Naiven je le oni, ki ima nepokvarjeno srce. Ko je Chlodevvig Kralj francoski poslušal pasijon, ga jo trpljenje Kristovo tako ganilo, da je naglas kliknol v cer- kvi: Ko bi le jaz bil zraven s svojimi Franki, ne bi Krista križali. Zunanja prostost in notranja vrednost, nedolžna neskrbljivost, ka bi kdo izrečeno besedo krivo razlagal, te lastnosti rodijo — naivnost. Nek kralj jaše mimo nekega svinjskega pastirja, in ga popraŠa: Dečko! jeli bi ti rad bil kralj?— „o da!"— in zakaj? „Da bi na konji jahaje svoje svinje pasel.- — Posebno naivnost pokazujejo otroci. Vprašal je učitelj učenca: Kaj zastopiš pod stvarmi? in otrok brez premišljevanja odgovori : Uši in bolhe. — Ali tudi učitelj mora biti pri naivnih vprašanjih učencev — naiven v odgovorih, in to je bil oni čestivredni mož, kteri je na učenčevo vprašanje: Kaj se pravi, gospod učitelj, pre-šestovati ? prav mirno odgovoril: To boš, ljubo dete, še le zastopilo, ko že bodeš bolj staro. — Slavni francoski naravoslovec Biiffon je tudi imel dar naivnosti. Vpraša ga enkrat njegova učenka, dekle 14 let staro, ko sta se sprehajala po travniku, kjer se je čreda goveje živine pasla: kakošen razloček bi bil med volom in bikom? Biiffon učenki pokaže hrpo telet in rečo: glej bik je oče njihov, vol pa strijc. — Naivna je bila tudi ona kmetica, proti kteri se je njeni grajščak in grof pritožil : če bote suša in vročina še dolgo trpeli, mora vsa živina konec vzeti — na kar kmetica prav prijazno reče: Da ljubi bog le vas ohrani, žlahtni gospod 1 Naivnost pa se razločuje od abotnosti, kar Francoz imenuje: niaiserie. Takošen „Niais" ali abotnjak je bil oni gorenji Štajerc, kteri je, ko so ga vprašali, kako je med soldate prišel, resno odgovoril: Schauens, wie olles hot gehen miissen, bin i bolt a Freiwilliger wor'n. Kaj pa misliš brate, je li oni učitelj bil naiven, kterega je komisar vprašal: koliko živine je v celi fari, in od prav postrežljivo odgovori : Blizo 200O duš?! ali pa oni padar, kterega je zakonsk mož vprašal, kako je to, da je njegova žena že v šestem meseci zakonskega življenja otroka porodila, in ga padar prav mirno potolaži: Prijatelj, s prvim otrokom se to večkrat zgodi, ali potler nikdar ne več. — Naivnost se najde, kakor sem že rekel v najlepšem cvetu pri prostih ljudeh. Znani kralj pruski Friderik Puklavec je vprašal svojega soldata: Kako dolgo ie služiš? Soldat mu odgovori: 13 let. Koliko pa si star? 19 let: Hoho, hoho! reče kralj. Kaj ne V odgo- župana in svetovalcev je bila če mogoče še bolj klerikalna oziroma narodna, ker voljeni so : v Fravhajmu za Župana g. Janez Gert, svetovalca g. Franc Divjak in g. TomaŽ Kraojc; — v Murji za župana g. Janez Koren, svetovalca: g. Janez Kraut in g. Martin Tratnik. V Ješencih za župana g. Janez Šlamberger, svetovalca g. Janez Pungartnik in g. Juri F r a n g e ž. V Loki je ostalo pri starem, namreč: župan g. Jakob Babic, svetovalca g. Valentin Predan in g. Jernej Koren. Da je volitev za Fravhajm in Murje posebno srečna, se že iz tega razvidi, ker so ravno na novo izvoljeni, možje, ki so pred 5 — 6 leti po dolgi rouji znašli in zasačili veliko tatinsko drubal, iz k toro so bili trije vodje po 7, 6 in 5 let težke ječe obsojeni. — Pa ne samo v varstvenem, zlasti v narodnem obziru je ta volitev važna, ker se nadejamo, da se bo vse narodno uradovalo in da se bodo vse 4 občine popri-jele le slovenskega jezika v vsakoršnom psanji, kar ne bo brez upljiva na naše prijetno Račje, kjer je itak že narodna večina. iS Radoljce 18. okt. [Izv. dop.J Leta 1809 junija meseca je nad famozni deželni predsednik baron Konrad pustil nabijati po oglih ljubljanskih ulic glasovite plakate: Kranjci Vaš jezik je vpeljan v urndnijo itd. in je s tem javno slovensko ljudstvo sleparil, kajti nabili so meni letos junija meseca, torej celo leto pozneje nemški list gospod berič na vrata edino zato, ker sem se ga branil vzeti ter odločno tirjal slovenskega. Zopet nekoliko dni preteče in davkarske in politične gosposke dobojo nov zaukaz o rabi slovenskega jezika, pa tudi to je bil zopet le udarec v reko. Nič, pravnic nič nam ne koristi; edino le to nam je pokazal ta novi podkovani zaukaz, kako strašanska korupcija vlada med uradniki, tako da jih noben zaukaz naj si bo še tako oster ni vstanu iz njih svoje-glavnosti predramiti — kajti kmalo bo tri mesece, kar je oni ukaz priromal tudi v Radoljško davkarijo, obesli so ga na vrata, a to je tudi vse, kar je s tem dosegel gospod Konrad, in pisatelj teh vrst je edini, kteremu so napisali slovenski tekst v davkarske buk vice, pa v strašno slabem prevodu. Več ko sto kmetov sem prašal, dobro vede da niti besedice nemški ne znajo, jeli so jim žo v davkarske bukvice napisali slov. tekst, ali vsak mi jo odmajal da ne. Nosil je te dni berič po hišah tistim gospodarjem, ki še za tretje četrtletje niso plačali, napoved, da jim bo zarubljeno blago po dražbi prodano — ali med 30 tacemi liateki, bil je edino le meni prinesel list s slovenskim prevodom na drugi strani, drugi so vsi nemški. Evo gospod Eibisfeld! tu imate rezultat vašega mogočnega ukaza. Ali ste pa morebiti dali še kaki drugi skrivni zaukaz, kteri je onega ki nosi št. 156 tako formuliral: da le tistim so ima zapiaati slovenski tekst, ki to zahtevajo, dobro vedoč da si prost kmet ali rokodelec kaj tacega zahtevati ne bo upal, kajti po tisočletnem tlnčenji postali smo res pravi zajci, kader je treba zahtevati in braniti našeh svetih narodnih pravic! Potem pa se bo lagalo, da slovensko ljudstvo nič ne mara za slovenščino, ter hoče le nemško uradovanje in nemške dopise. Sicer pa odkritosrčno rečem, da ni pričakovati od gospoda Konrada, da bi v tej zadevi kaj zdatnega storil. On ki je že pred letom obešal lažnjivi oklic, da je naš slovenski jezik v urade vpeljan, in ki je letos glasoval proti novi potrditvi že trikrat ne odobreno postave o rabi slovenskega jezika v uradih, niti ni zmožen, niti nima volje pripomoči nam Slovencem do te pravice. Dobro vemo, da stvar ostane pri starem tako lolgo, dokler njegovo veličanstvo dotične postave potrditi ne blagovoli, ako se pa to zgodi, potem bode naš deželni zbor takim malopridnim uradnikom že vedel in znal pomagati, da bodo slovenski uradovati se naučili. Is Dolenjskega, 19. okt. Iz v. dop.| Naj Slo-vence pozorne storim na neko judovanje, ki nam mnogo škodi. Tam na Dunaji neki eni usiljivi judovski časnikarji list fabricirajo, ki je v zadnjem „Narodu* imenovan in se zove „Gcmcindezeitung." Ko sem bil na Dunaji, v Gradcu, v Pragi in po druzih mestih, nikoli nikjeri nisem v honetnih krogih med novinami tega Meka našel. Na Dunaji je kakor neznan. Samo po Kranjskem ga povsod najdeš. Vredniki ga kar pošiljajo brez naročbe tudi , pa potlej denar iztirjajo. List je tako bedasto, brez programa, brez značaja pisaa, samo »mnrktschreierei" v njem, da se je čuditi, kako da ga pametni ljudje drže. Naj bodo vendar naši fajmo-štri (še ti podpirajo to škandalovanje), učitelji, župani i. t. d. — pametni in naj ne podpirajo in trosijo v deželo tacega lista. Vsak pošten domoljub mora delati proti temu bumbugu, in listu grobo pot na Dunaj nazaj pokazati, kadar se pride z judovsko nesramnostjo v občine silit. — Koliko duhovnikov in druzih domačinov je, ki nimajo za podpiranje domačih časnikov denarja, za tako oslarijo pač. Is Postojne 17. okt. [Izv. dop.] R—n. Še so vsakdo spominja, kako slavno se je vrnila ljubljanska "feuerscheu" in obrnila hrbet, ko je gorelo 17. p. m. ua dolenjski cesti bli/.o Ljubljane. Vsi, tudi taki, ki sicer niso iteligencije vzeli v zakup, grajali so po pravici to zajčevo lastnost vrlega društva, in če bi bil po-pred še kdo z dobrim očesom gledal te pruske pikel-havbe, gotovo je vsakdo potem se z nejevoljo spominjal tistega dneva. To so tudi li prusujalni dobro vedeli; a kožo imajo jako debelo in šio jim je le malo do srca ali pa nič. Jako sem so todaj čudil, ko sem pri zadnjem ognji v Postojni, ko je silni požar že vse dosegljivo upepelil, naenkrat oh polnoči zagledal na poŽarišči bliskajoče se pikelbavbe. Mislil Bem si že skorej, da 60 Prusi tukaj, a kmalu sem spoznal, kaj to pomeni, ko so s svojo gasilnico pričeli „ta velki Špel". Začudil sem se jako, da so ti vitezi tako daleč in že post festum prisopihali, ko mi je bilo vendar znano, da se ognja boje kakor hudič križa. Zvedel sem pozneje, da jih je nekdo noende telegrafično poklical in vsled tega so tudi prišli, ne naslanjajo se na svoja pravila, kakor pri omenjenem ognji blizo Ljubljane. Ker sem te viteze prvikrat videl, hotel sem so tudi prepričati, kaj vendar znajo in kakšne čudeže bodo delali, ko je že vse pogorelo. Ali ni me sreča doletela spoznati njih izurjenost in biavuro; iz tega, kar sem videl, sem le sodil, in tako bo tudi okrog stoječi ljudje govorili, da so le vodo tratili s svojimi nepotrebnimi eksperimonti, zato so jo pa tudi hitro odpalili, Mi so brez pohvale, kakor dolazili, tako odlazili. Druzega mi o njih ni znano nego to, da je ta »Špel" veljal še nad sto forintov | zares prokleto drago, prevelik luksus, o tacem času klicati izurjeno pivogasilce ljubljanske; naj bi se bil ta denar pokloni) pogorelcem, kterim bi bila ta podpora bolj koristila nego ljubljanskim pikelhavbarjem prenepotrebna lustfahrt. Ubi pameti Is Trsta 18. oktobra. [Izv. dop.] (Politično. — Mestna policija. — Zgodovina mesta Trsta.) »Sveta vojska" I tako vpijejo in pisarijo Nemci o sedanji vojski proti Fraucozu, krivo misle, da jim gre za narodnost, za čast in slavo svoje domovine. Ravno tako so Italijani radosti pijani, da se jim ko-nečno posrečilo vzeti stari večni Rim, prisvojiti si oni kraj, o kterem so nekdaj rekali, da je rana v nogi italijanski. Ako pa bode ta rana precej zaceljona, ali bo morda še veča — to nij Še gotovo. Mi privošimo ve-Belje Nemcem in Italijanom, a ne moremo molčati, kader nam segajo čez moje tudi v naše kraje, in eden na severni, drugi na južni strani kakor zviti mački ča-kato na plen. Slovensko časopisje v Trstu in v Gorici jo zaspalo, v zborih o Slovencih niti slišati ne morejo Italijani, pač pa o najmanji izjavi njih narodne zavednosti jim koj rusko namere podtikajo. Tako toži brez-zuačjijui »Cittadino", da so oblastniki slepi, ka ne vidijo od kod pride nezadovoljstvo med okolične Slovence, (gotovo od Rusov ?1), ko so se Prosečki in Sče-denski fantje brarnbovci protivili priseči k cesarski ban-deri in so le k svoji domači zastavi prisegli. O ti potuhnjenec I OJ kod pride, da vi Italijani na vae „kriplje" delate, da mestno policijo v svoje roke dobite. Skedenci in Prosečani nimajo nikakih skritih namenov, vi pa jih imate, ;i to se vam prav lahko dokaže. Ko so pred mesec dni prišli iz Gorici telnvadniki (ginnastici) italijanski in ste jih sijajno sprejeli in pogostili, ali niste vikali na vse grlo : „viva V Italia I" a noboden vam tega ni za branil. Za vas ni Avstrija. A Slovenec ni še vikal : Živela Rusija t V zborovi soji 12. vinotoka so dvo prav zanimive stvari se obravnavale. Prva, da policija do sedaj od vlade plačana, ima priti v roke mestne. To bi že prav bilo v mestu, ki je vsem narodom enako pravično, nikakor pa ne v takem mestu, ki je iz več narodov sestavljeno kakor Trst, ki se lahko imenuje mala Av- vori soldat — pet let sem služil za gosjega, štiri leta za volovskoga pastirja, 4 leta pa služim svojega kralja, jeli ni to trinajst let? — Toliko za denes. Drugokrat več. Da si mi zdrav! Ves Tvoj 'Emja^on, II. ' Draga dušica! Pišeš mi, da Te je moje prvo pismo prav razveselilo. Prosiš me, da bi Ti v drugem pismu nekaj pisal o modrosti življenja. Praviš, da sem jaz, ki že služim štiri papeže, pet škofov, tri cesarje in blizo pol stotine ministrov, si kaj v življenji skusil. Brate, res je. Pod prvim papežem, ki sem ga služi), sem nosil po vasi križ in smo prav vroče boga molili, pod prvim cesarjem smo imeli zlate in tolarje, pod prvim škofom smo znali, kaj smo in kaj imamo storiti, pod prvim ministrom smo vedeli, kaj jo državno in mednarodno pravo. Sedaj sicer ne živim brez uma, vendar tudi ne brez suma, a ker hočeš od mene razpravo o modrosti življenja, fiat, fiat! Ali zapomni si najpoprej vrste anglež-kega modrijana: »man wants bit litlle hero helow nor vants that listlle long." Ali po slovenski : človek potrebuje malo tukaj, in te malenkosti ni še dolgo. Če hočeš srečno živeti, posnemaj Sokrata. Ksan-tipe, po slovensko: žolta — kobila, ga je uiartrala žive njegove dni, vendar je ostal zadovoljen. Epiktetu so ukradli železno lampo, on si je dal napraviti pr-ščeno, in tati so mu dali mira; slavni vodja rimski Regullus si je za penzijo samo izvolil 7 oralov zemljišča, da njegova rodbina ne bode stradala. Garibaldi ovrže napuljsko krono, in molze — koze, sedaj kozo republiko. Konfutsce je bil zadovoljen s vodo in riž-kaŠo, in je dosegel visoko starost, prvi Kalifi so bili radi, da so imeli tri zlate, in klajo za eno kamelo, in enega črnega roba (sužnega). Omar je suedel ječme-njak z (hitel j n i (že ni zastopil modrosti življenja) in je pil vodo, pridigoval je v raztrgani suknji, in našli so ga enkrat spečega med berači pred mošejo medinsko. Njegovi nasledniki so prevzetno živeli v dvorih nemarnih v Damasku, Bagdadu, v Kairi in Kordovi, niso iz nožnico potegnili meča, temuč sedeli v scrailu, zato pa so postali to, kar dvorni pridigarji. — Sreča je, moj dragi prijatelj, če človek vse ima, kar želi, ali veča sreča še je, če človek več ne želi, nego kar ima. „Daj uain denes naš vsakdanji kruh", jo večno resnično načelo ; — ali že reformator Luther ni zastopil prošnje te, temuč je v razlaganji pristavil : Essen, Ttinken, Kleider, Schuhe, Haus, Hol, Aecker, Vieb, Geld, Gut, Frau, Kinder und Gesinde, fromme Obern (takega vsakdanjega kruha bi nam trebalo, posebno nam Slovencem), gut Regiment und Wetter, Friede, Gesundheit, Zucht, Ehre, gute Freunde und gotreue Nacbbaren, in nezadovoljnež 5e pristavi „und derglei-chen" — raztezavonje, ktero kaže na najnezado-voljnejše srce. Kralj orel Wilhelm in njegov sokol Bismark, ktera govorita v vojskinih poročilih „o Gottes Fiihrung in Fiigung", še bi imela rada več, nego nemški Mahumed Luther, in sicer: Brandncrja, Lotmeržana, Zavričana, celo Kozlerjevo pivovarnico in roženbaški kofe. — Ostani, prijatolj hipohouder, pri naturi, ako hočeš biti zadovoljen v življenji. Ko je bog človeka stvaril, in človek rodil ljudi, so ti ljudje pili studenčeuico in jedli iz drevesa, in ni bilo želodčnega katara in ve-trovja v želodcu. Spali so, kader so bili trudni, ustali atrija v veliki. Policijo hočete imeti za svoje skrivne uaraene, da bi ložje italijančili in l>i vas pri vaših shodih živa duša ne motila, ako bi same italijanske od vas plačane policaje za varuhe'", imel i; pa pod tako policijo bi se Slovencem hudo godilo. Stari moj oče, pošten kmetic, mi je pravil, ka je v Trstu pred Francozom (preden si je Napoleon I. Trst prisvojil) tako trdo bilo da je vsak mestni postopač smel zmeriati in celo h palico protepati kmeta, a ubogi »ščavo" se mu niti v bran postaviti ni smel. Pa ko jo prišel Francoz, je vsem postopačem palice pobral, in kmet je srnel slobodno hoditi po Trata. Ako bi tako policijo napravili, bi to bil velik korak v barbarstvo, n uo v napredek. Že sto nastavili po vsej mestni okolici za „vinske ogleduhe", za mestne mitnice same Italijane, furlane. pregnano garibaldince. ki, kakor nekdaj čolnarji rimski v Palestini, s zaničevanjem slovenskega ljudstva opravljajo svojo dobro plačano službo. Pa to mestnemu zboru ni zadosti, da ima s. mo italijanske, sebi privržene uradnike, nego tudi v srca mladine hoče vsaditi sovraštvo do Slovencev. V omenjeni seji 12. vinotoka se je tudi pripoznala nagrada 300 gold. uekej »zgodovini mesta Trsta« , ktero je v rokopisu spisal g. J. Cavalli. Poznamo g. pisatcla, dn zna dobro italijanski pisati, ali pa zna dobro zgodovino pisati, to je drugo vprašanje. Omenjeni gospod rojen v »Starem mestu" (Cividale) furlanskem, je svoje studije dovršil v Vidmu, in od tržaškega Škofijstva je bil v semenišče sprejet. Ne zna niti nemškega, niti slovenskega jezika. Lani je Drišel v Trst za vcrouoitelja, in ko je bila razpisana nagrada 300 gold., se je lotil pisati zgodovino Trsta, ki bodo kot učna knjiga v mestnih (in oko-ličnih?) ljudskih šolah. Dokler knjiga ni tiskana, ni moč natančne kritike o njej podati, ali toliko smemo reči, da, ker ona mestnemu (italijunskemu) odboru popolnoma ugoduje. je pisaua v onem duhu, ki tukaj druzega naroda ne pozna, kot samo italijanskega, kakor tudi sama pove: »a rngionc i Triestini Bi van tano di esscro puro aangue romano" (po pravici trža čani se ponašajo, da so čiste rimske (?!) krvi). Kader pride knjiga na svetlo, bomo videli, kako gosp. C. to dokazuje" Ali morda tudi gosp. C. misli o Slavjanih, kteri bivajo v Trstu in okolici in v Primorji , kakor njegov rojak gosp. Prospero Antonini, ki se v knjigi »II Friule Orientale" (Milauo 1865). ne eramujo reti »okraj Sočo so pokrajino slovensko, po kterih biva čudna zmes ježatih druhali, — sodrga brez imena, brez narodnih poročil, brez pismenega jezika".*) Pa tudi ako ne piše tako hudo proti Slovencem, vsakako se opira le na pristranske zgodovinarje Trsta, ki vsi za poredoma več ali manj z neko posmehljivo za ničiji vostjo govore o »barbarskih Slavjanih." — Toliko bolj priporočujemo Slovencem, ki hočejo kaj o Trstu in njegovi zgodovini zvediti, knjigo neutrudljivega našega J. Godino Verdelski-ga: „Opis in zgodovina Trsta in njegovo okolice", ki v gladkem, tudi prostemu kmetu *) „(Jontrade Blaviche abitate da strani ed amfibi miscugli d' U>ridi volghi, da una acuozzaglia senza nome, privn di tradizione patric o di idimo scritto." (nag. 12.) umevnem jeziku, v mesečnih snopičih na svetlo izhaja. Ravno na narodopisnem in zgodovinskem polji je za nas Slovence še mnogo celine, zato je pa tudi dolžnost pravih rodoljubov tako spise, ki našo čast in pravico proti napadom nasprotnikov branijo, podpirati. — Iz Dunaja, 10. oktobra. [Izv. dop.] (Novi d e-ž o 1 n i š o 1 s k i nad/ urnik /a Istro.) Iz jako zanesljivega vira sem ravnokar zvedel, da bo vlada poslala goriškega Klodiča v Istro za šolskega nadzornika. To so mi je že pred Lreuii tedni dozdevalo, ko so so zastrau tega jeli s KI. pogajati. Se očitniše se joto ka zalo pri pozvedovavnih ali preiskavnih zborih sern sklicanih učiteljev srednjih šol in nekterih šolskih nadzor nikov. Tu se jo KI. tako nemožato okoli odborovega predsednika, sedanjega ininisterijalnegu svetovalca lizal in uklaujal, da se je človeku studilo. Pa na stran te ostudne osebnosti. Gotovo je, da bo KI. dosto bolj pripraven za slovansko Istro, kot jo bil dosedanji nem Ški G., ki le besedice slovenski ne ume. Istri bi želeli , da bi novi nadzornik možato branil slovanske ljudske šole pred hudim navalom italijauskega ister skega svetovalstvn. V ondešnjom šolskem svotovalstvu bo sicer čakalo mnogo težkega dola vsacega pravičnega nadzornika, pa opiraje se na ustavo in šolske postave bo pri dobri volji dosti opravil.} Za ietersko šolstvo se od novega nadzornika nadejamo boljše prihodnosti. Gotovo se hi nade slo vansko Istre hitro uresničile, ko bi dobila nadzornika ki bi imel le košček energije, le nekoliko pogumnosti sprva jej namenjenega Dalmatinca Klaića. Upam pa da bo tudi goriški KI. uspešno delal za Istersko Šolstvo to tem bolj, ker mu šolska uprava ne bo časa kratila Po njegovem zahtevatiji so bo administracija ločila od njegovega posla in izročila posobnerou uradniku. In dela je na ostajanje ; kajti slovanska Istra ima šo jako malo narodnih šol, nobeno slovanske 4 ali 5 razredne šole — in so, ko so se bili naspali, in niso vpraševali dohtarjn, na kteri strani človek mora ležati, nko se hočo dobro naapati. Takrat so so postili kakor živina, ktera tudi ve, kedar jej jo zadosti teknolo, stari so postali ko morje brez človeka- in živinozdravilskih šol. K u 1 t u r a jo vso spremenila; kar je bog stvaril, ni bilo več dobro. Brate, to vire ti imenujem za zado-voljnost življenja. Bodi pošten, imej čut za znanost in umnost, in čo nimaš zdravja, ohrani si mir prca in duše. Kedar so morje vzhuikn, najlepše in jasniše nebo mu ne da zrcala, če pa burja utihne, vsako zvt zdico vidiš v planjavi morja. Ne poželi reči, kterih ni, ali k t ere niso v razmeri tvojih moči — človek živi, kakor Nemec pravi: in der nnihen Wirklichkeit, in istenstvo ne trpi s a n-j a č o v. — Vendar Ti si hipohonder in žilice so ti trosejo pri vsakem novem nazoru, zato denes sklepam. Dobro spi ! Ves Tvoj normalke, ne ene slovansko meščansko čuda črez čudo le italijansko ui'iteljsko pripravnico v Rovinji ! Politični m/gltMl. Dunajska vlada jo zopet opustila svojo ve liko idejo sestaviti svojo posebno kandidatno listo za Češko. Pri tako ločenih strankah bi se menda tudi ne našlo mnogo količkaj veljavnih mož, ki hi so dali sta viti na tako listo. — Vojui minister Kuhn bodo baje odstopil in pride gen. Molinarv na njegovo mesto. V „N. L." beremo sledeče zanimive, a nevesele vrste »Razumi so samo ob sebi, da hi uravnanjo s češko opozicijo ne spokojilo še vso drugo opozicije: tirolsko slovensko in poljsko. Vsaka teh opozicij tirja še posebej kaj, in tedaj bi bilo treba se še z vsako po seboj od njih pogoditi. To pa vravnanja z opozicij češko čisto nič ne broni. — Kdo je nekdaj prašal, ali bo uravnanjo z Ogri samo po sebi tudi, vso drugo dr žar no opozicijo razve Ogrov spokojilo V Državno pravo češko jo nnjznamenitnojša zadeva med kraljem in po lifičuim narodom češkim, ki se ne tika drugih (> „ 80 „ 1800 drž. posojilo.......98 w 40 » Akcije narod, banke..... 7I.'l „ — „ Kreditne akcije........257 „ — „ London...........123 „ 40 „ Srebro...........1*22 „ — „ Napol........... 9 „ Ml » Miha Truden, (2) trgovec v Trstu, kupuje za gotove novce po primernej ceni: fižol, oves maslo in druge domače pridelke; a prodaja ravno tako tržaško blago, kakor: kavo, grozdje (otbebe, vajnprle), laško olje, sol, pctroleum i Id. Kmetijski pomočnik (Okonom), neoženjen se od 1. januarja prihodnjega leta z dobro plačo v službo vzame. Na taiste, kateri v vinoreji in živinozdravstvu skušnje imajo, se bo posebno oziralo. Spričala naj se pošljejo na Trebansko graščino poŠta Trebno Treffeni na Kranjskem. (1) Na tisoče ljudi ima zahvaliti svoje lepe lase edinemu, najzanesljivejšemu in najboljemu Ipoiftiockii Ksi Immiio rast (\\ aai'Nvuohsmittol). Ni je stvari, ki bi lase na glavi bolj branila in v raatcnji podpirala, kakor po vsem svetu tako znana in •loveča, od mediciniiuih avtoritet preskušena, z najsijajnejšimi in čudovitimi vspehi kronana, od Nj. c. kr. apostoljskega veličastva cesarja F r a n z a «1 o ž c t a 1. avstrijskega, kralja ogerskega in češkega itd. z izključljivo c. kr. pri vi legijo za ves obseg c. kr. avstrijskih držav in vseh ogerskih kronovin s patentom 18. uovembra 1865, št. 15.810,1892 odlikovana Resedina pomada za kravžljanje CReeeđa-Krftusel-fPomađe), pri ktero redni rabi se celo najbolj gola mesta na glavi popolnoma z lasmi obrastejo, sivi in rudeči lasje dobo temnejšo barvo j oaa lasna tla Čudovito okrepča, popolnoma in v malih dneh odpravi vsakojak oprhljanje in luskinanja, za vselej in v kratkem ustavi izpadanje las, daje lasom naravno svetlobo, lasje dobijo povito pdi@&% in jih brani, da v pozno starost ne osi ve. Zarad svoje jalco prijetne vonjave in krasne zunanje oblike jo poleg vsega kinč najfineji toaletni mizi. Cena ene steklice s podukom (v 7 jeaikib) I gld. 50 kr., s poštnim pošiljanjem I gld. 60kr.a. v 3flT Prodajalci dobe dostojne odstotke. Fabrika in glavna centralna razpošiljavna zaloga za drobno in debelo pri Karlu Polt-u parfumeur-ju in lastniku većih c. kr. privilegij na Ounaji. Hernals, Annagasse 15, v lastni hiši, kamor naj so pošiljajo vsa pismena naročila, in kjer se naročila It provinc za poslan gotov denar ali proti poštnemu povzetju najhitreje izvršujejo. (2) Glavne zaloge so edino pri gospodih: Viktor Grablovvitz, lakarju „gum Mohrin" v Gradcu, Murrorttadtplati; na dalje pri Eduardu Mahru, Matija Fiirstov sin, diSavarskemu kupcu v Ljubljani, trgovec z nirnberSkim blagom v Beljaku in A. Hudelist v Celovcu. \ 1» Kakor pri vsakem izvrstnem abnkatu poskušajo se tudi pri tem že ponarejanja in paćenja; . . ' * torej prosinio, naj HltttDol obračajo lc na gori omenjene zaloge in naj pravo Kesedino iu>- mado pa kravzljaujo od Karla Polta na Dunaji izrecno lahtevajo, kakor naj tudi pazijo na gori tiskane marke. 2 • _ U O Zaloga rumhurškega platna. cd S s s c- « 2 o O rm 3 3 00 ■ ■ 2 S, 000 0 1 d L. -M U o r no n 3- S > h •J veni h tkai o Reise 1 BUlE|d L'B9)JSjnt|lUllJ bBo|OZ iKdatelj in vrednik Anton TomAl*. bantniki; Hr .loftt Vnunlak In drutc1 Tiekar Ednard Janschltz