PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni (Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni (Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M,	dnevni!
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270 ‘
-i 5—5
=> %• ► % o o c 2 o i-* S
"II9
§s?
-n r


Cena 700 lir - Leto XLII. št. 207 (12.532)
Trst, sreda, 3. septembra 1986

Tragedijo na Črnem morju orisal namestnik ministra za trgovinsko mornarico Nedjak
Pri potopitvi ladje »Admiral Nahimov« je umrlo 79 ljudi, 319 pa jih pogrešajo
Po izjavi p •nika .ta
Bocenski
»paket«
dopolnjen
oktobra
MOSKVA — Kot je bilo mogoče slutiti že od vsega začetka, se. je v nedeljo nekaj pred polnočjo na Črnem morju odigrala ena naj hujših pomorskih tragedij v zadnjih desetletjih. Pri potopitvi sovjetske potniš-še ladje »Admiral Nahimov« je po razpoložljivih podatkih izgubilo življenje skoraj 400 ljudi.
Podatke o nesreči je posredoval namestnik sovjetskega ministra za trgovinsko mornarico Leonid Nedjak, ki je včeraj v ta namen sklical tiskovno konferenco v Moskvi. Povedal je, da je v trenutku nesreče na »Admiralu Nahimovu« bilo 1.234 potnikov in članov posadke. Rešili da so 836 brodolomcev, od katerih se jih 29 zdravi v bolnišnicah, in našli 79 trupel, število pogrešanih pa da znaša 319.
Nedjak je izrazil upanje, da bodo rešili še kako življenje, čeprav je priznal, da so resnične možnosti za to zelo majhne. Pri reševalni akciji sodeluje kakih 50 ladij in precejšnje število helikopterjev in letal, a zadnjega brodolomca so našli pri življenju v ponedeljek popoldne, število žrtev je sorazmerno visoko iz več razlogov. Kot znano, je do potopitve
prišlo po trčenju »Admirala Nahimo-va« s tovorno ladjo »Pjotr Vasev«. Namestnik ministra je povedal, da je slednja s kljunom udarila v bok potniške ladje. Nastala je široka odpjrti-na na višini strojnice, tako da se je »Admiral Nahimov« pjogreznil v vm de Črnega morja v 15 minutah.
Nesreča se je pripetila kakih 8 milj od obale dobro uro px)tem, ko je »Admiral Nahimov« odplul iz pristanišča Novorosijsk. Kot je px>vedal Nedjak, so v trenutku nesreče bile ugodne vremenske razmere. Ni bilo megle in morje je bilo mimo. Natančno dinamiko katastrofe bo ugotovila nalašč ustanovljena vladna komisija, namestnik ministra p)a je že izjavil, da ji je botrovala »človeška nap»aka«. Podobno stališče je zavzelo glasilo sovjetske vlade »Izvestja«. V svoji sinočnji številki (gre namreč za večerni dnevnik) je navedlo pričevanja nekaterih brodolomcev,' p>o katerih naj bi nesrečo zakrivil krmar tovorne ladje, M ni upošteval opozoril, poslanih s krova »Admirala Na-himova«. Podčrtati velja, da sovjetske oblasti tokrat ne zavijajo nesreče v skrivnostni molk, kot so to doslej običajno delale.
RIM — Vlada namerava rešiti juž-notirolski problem do konca oktobra. Tako je obljubil najožji Craxijev sodelavec, podtajnik v predsedstvu vlade Giuliano Amato na televizijski razpravi, na kateri je sodeloval tudi predsednik Južnotirolske ljudske stranke Silvius Magnano, ki je bil sicer kritičen do dosedanjega zavlačevanja, a hkrati dovzeten za sodelovanje pri razreševanju še zadnjih neizpolnjenih določil južnotirolskega paketa. V podkrepitev svoje napovedi je Amato pojasnil, da so po majskem preverjanju med vladnimi strankami ustanovili ožjo delovno skupino, ki jo je vodil sam in so jo sestavljali še minister za dežele Vizzini ter zastopniki 5 strank.
Skupina naj bi razčistila pojme o še neizpolnjenih normah »paketa«, ki zadevajo predvsem rabo nemščine na sodiščih in pri policijskih oblasteh, nato pa možnost neopredelitve med Nemci, Italijani in Ladinci pri štetjih ter pouk nemščine v italijanskih o-troških vrtcih in prožnejše izvajanje etnične proporčnosti. Zato naj bi bilo mogoče že v prihodnjem mesecu dopolniti paket, za kar naj bi se bila zavzela tudi Vizzini in sam predsednik Craxi.
Odmevnost vselej opravičuje sredstva ?
Nadaljuje se delo 8. konference voditeljev neuvrščenih držav
V Gandhijevem poročilu popoln pregled trenutnih perečih mednarodnih problemov
Italijanska radikalna stranka se lah-ko ponaša z novim članom. Gre za Oiuseppa Piromallija, domnevnega voditelja kalabrijske majijske organizacije 'ndrangheta’ in za Vii}cenza Andrausa, morilca milanskega bandi-la Turatella. Piromalli in Andraus sta se vpisala v PR konec julija in v začetku avgusta, za njuno odločitev Pa se je zvedelo šele včeraj. Sekretar radikalne stranke Negri je
0	sprejemu novih članov previdno Golčal, za popularizacijo častitljivih vpisov pa je poskrbel Marco Pan-nella, ki je poslal Negriju odprto pi-Srno, seveda prek časopisov. Pannella očita sedanjim voditeljem stranke, da So doslej zamolčali sprejem riovih uglednih članov, s tem pa so zamudili Priložnost, da bi izzvali škandal, ki
01	imel nedvomno odmevnost v vseh uiedijih in bi prav tako nedvomno °krepil radikalno stranko. »Avgusta. ~~ piše Pannella — bi ta nenasilna Ponba eksplodirala z vso močjo in
. prisilila ljudi k razmisleku, k iska-uyu y državi in v kaznilnicah.« Sedanji tresk pa bo po mnenju Pannelle pvkejši, stranka ne bo včlanila več novih ljudi, spodbuda k spremembi kazenskega postopka in drugih ‘jdstarelih zakonov bo manjša. Ob . °ncu se pisec zahvaljuje Piromalliju U Andrausu, ker sta s svojim vpisom ^spevala, da bo PR »ostala stran-■ a’ ki se bojuje za življenje pravice nza pravico do življenja«.
£ vpisom Piromallija in Andrausa 0 Pannella in voditelji radikalne ranke dosegli to, kar so želeli: od-fvnost v medijih.
a-Ysclk pač izbira taktiko in strate-izh-’ ^ rnu najbolj ustreza, kot tudi °ira druščino, ki mu najbolj ustre-č aIi v kateri se počuti najbolje. Po-£ Politike niso vselej premočrtna. ,eveda pa je tudi vprašanje, kaj neka Juzba v določenem obdobju potrebu-^ • 5 sedemdesetih letih je italijanska v bitki za razporoko in splav *Vomno potrebovala borbeno in iz-.idljivo radikalno stranko. Postavija-se pa vprašanji: ali je današnja ^ vedno tista radikalna stranka? Ali by^es italijanska družba res potre-iln.6 ^C0 strank°- ki ::e Ponaša s vlivom Piromallijev in Andrausov?
(vt)
HARARE — Na osmem vrhu neuvrščenih se je včeraj nadaljevala splošna razprava, v kateri vodje delegacij razgrinjajo stališča svojih držav, hkrati pa so zasedali oba komiteja in delovne skupine.
Indijski premier Radživ Gandhi je najprej kot predsedujoči 7. vrha poročal o dejavnosti gibanja v zadnjih treh letih. Nekaj poudarkov iz njegovega kratkega, toda celovitega pregleda tega obdobja: neuvrščeni morajo uvesti sankcije proti Južni Afriki, politika sile ne more zagotoviti miru in varnosti, neuvrščeni nočejo sodelovati v blokovskih konfrontacijah, krize je treba reševati s pogajanji.
Radživ Gandhi je izrazil prizadetost in žalost, ker gibanje kljub poskusom ni moglo u-staviti vojne med Rakom in Iranom, v poročilu pa se je dotaknil tudi drugih kriznih žarišč, Srednje Amerike, Kampučije, Afganistana, Cipra, Zahodne Sahare in Bližnjega vzhoda ter ponudil neuvrščeno vizijo, temelječo na izvirnih načelih, rešitve vseh teh problemov.
Voditelji držav so na včerajšnji seji spre-jeli tudi dnevni red in poročilo ministrske konference. Oboje je sicer formalnost, toda dejstvo, da so to storili brez dodatnih zapletov,
ki smo jim bili tukaj priča — z dodatnimi predlogi Sirije, Irana in Libije za razširitev dnevnega reda — jemljejo v krogih konference kot dokaz dobrega vzdušja na osmem vrhu.
Politični komite, ki — tako kot gospodarski — odstavek za odstavkom usklajuje besedilo sklepne listine, ki ga bodo ob koncu vrha sprejeli voditelji neuvrščenih držav, je danes sprejel del o Čadu in Cipru.
Gospodarska komite je sprejel oceno mednarodnih gospodarskih razmer. Pakistan je v zvezi s tem posredoval zanimiv predlog: usta-novili naj bi skupino strokovnjakov razvitih in dežel v razvoju, ki bi skupaj iskali za razvite zanimive in oprijemljive točke, na podlagi katerih bi lahko vendarle začeli toliko zaželeni dialog Sever - Jug o novem mednarodnem gospodarskem redu.
V Harare je dokaj nepričakovano prispel tudi libijski voditelj Gadafi. Po mnenju opazovalcev naj bi skušal doseči obsodbo Reaganove administracije, ker pa na konferencah neuvrščenih na vrhu velja načelo konsenzusa mu bo le s težavo uspelo doseči resolucijo v tem smislu.
Obrambni minister Spadolini v Trstu
Obrambni minister Spadolini je po ponedeljkovi nesreči pri Banih prišel v Trst, kjer se je sestal z vojaškimi poveljniki in obiskal ranjence v bolnišnici	(Telefoto AP)
Danes v italijanskem nogometnem pokalu
Triestina in Udinese v gosteh
O
Včeraj objavili spored nogometne A in B lige
Druga liga še... nepopolna
O
Na ponedeljkovem rednem obenem zboru
Izvolili nov odbor SZ Jadran
NA 10. STRANI
S tiskovne konference sovjetskih znanstvenikov
Problem nadzorstva nad jedrskimi eksplozijami je povsem izmišljen
Danes je mogoče zabeležiti tudi najmanjše poskuse
MOSKVA — V seriji tiskovnih konferenc o prepovedi jedrskih poskusov oziroma kontrol nad morebitnim takšnim sporazumom, ki jih zadnje čase prirejajo v sovjetskem zunanjem ministrstvu, so včeraj nastopili znanstveniki. Vodil jih je podpredsednik akademije znanosti ZSSR Jevgenij Veli-hov. Njihov skupni refren je v znani trditvi: nikakršnih jedrskih eksplozij ni več mogoče prikriti in izgovarjanje ZDA na problem nadzorstva je torej le pretveza za čisto druge namene.
Akademik Velihov je navedel ameriški primer, ko so brez težav registrirali eksplozijo petkilotomske atomske bombe v oddaljenosti 725 kilometrov od kraja detonacije. Njegov kolega Igor Nersesov.pa je pozneje povedal, da je mogoče s sodobno aparaturo zaznati tudi najmanjše poskuse z dve do tritonskimi bombami na tisoč kilometrov, vsekakor pa ni nobe-
nega dvoma o moči take eksplozije na razdalji 600 do 700 kilometrov.
Sovjetski znanstveniki so hoteli zlasti poudariti pomen skupnih preverjanj, ki jih po enoletni pogodbi o sodelovanju opravljajo z izvedenci ameriškega sveta za varstvo okolja. Poleti so prišli predstavniki te zasebne organizacije iz ZDA s svojo aparaturo ter na območju poskusnega poligona pri Semipalatinsku (severovzhodni rob Kazahstanske SSR) spremljali takratne jedrske poskuse pri sebi doma, v Nevadi. Domenjeno je, da bodo skupaj s sovjetskimi kolegi januarja in februarja ponovili podobne preizkuse v a-meriški Nevadi. »Geofizični merilni instrumenti omogočajo polno nadzorstvo tudi nad najmanjšimi jedrskimi poskusi ali celo eksplozijami v industrijske namene,« zatrjuje Jevgenij Velihov. »Zdaj so praktično ovrženi vsi pomisleki zastran kontrole. Zdaj je dokazano, da je ta problem izmišljen. Gre
torej za pohtična vprašanja: zakaj vztraja ameriška administracija na nadaljnjih eksplozijah? Kakšni so resnični razlogi za to?«
Sovjetski akademik je odgovoril tudi na ta — čisto politična — vprašanja: količina poskusov in argumentov, s katerimi jih hoče Bela hiša o-pravičevati, govori samo o tem, da je ameriška administracija v zagati pred lastno javnostjo. Smoter vsega tega je lahko samo eden, namreč ohranjanje napetosti in strahu pred prvim jedrskim udarom, je še rekel Velihov.
Znanstveniki so tudi povedali, da so že povabili indijske in švedske strokovnjake za ‘preverjanje geofizičnih signalov na skupno sovjetsfoo-ameriško srečanje, ki so ga imeli pred časom. Sovjetska zveza je torej v celoti odprta za ves svet in vse države, ki jim je do popolne prepovedi jedrskih poskusov, je dodal ugledni sovjetski akademik.
Potrjena smrtna obsodba za Andrijo Artukoviča
BEOGRAD — Zvezno sodišče je včeraj sporočilo, da je na seji senata 1. septembra letos zavrnilo pritožbo zagovornikov vojnega zločinca An-drije Artukoviča in potrdilo drugostopenjsko obsodbo vrhovnega sodišča Hrvaške. Kot je znano, je vrhovno hrvaško sodišče potrdilo obsodbo zagrebškega okrožnega sodišča, ki je obtoženega Artukoviča spoznalo za krivega zaradi vojnih zločinov in ga obsodilo na smrt. Zvezno sodišče je ugotovilo, da v navedenih obsodbah niso kršili določil kazenskega postopka niti kazenskega zakona, kar bi lahko' vplivalo na pravilno in zakonito razsodbo. Postopek je potekal pravilno in so jasno dokazali, da je obtoženi kot notranji minister takoimenovane Neodvisne države Hrvaške med drugo svetovno vojno storil več vojnih zločinov, za katere ga je bremenila obtožnica javnega tožilca. Zvezno sodišče, ki je sprejelo razsodbi prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča meni, da je samo smrtna kazen ne glede na časovno oddaljenost in starost obsojenega sorazmerna njegovi družbeni nevarnosti in stopnji kazenske odgovornosti. Zaradi teh razlogov so pritožbe zavrnili kot neutemeljene in potrdili razsodbo hrvaškega vrhovnega sodišča, (dd)
Sovjetsko poročilo o aretaciji Daniloffa
MOSKVA — Kot je bilo pričakovati, je na včerajšnji tiskovni konferenci »izbruhnila« afera z aretiranim ameriškim dopisnikom Daniloffom. Načelnik uprave za informacije Gennadij Gerasimov je pristal na poseben »brifing« o tem, na številna vrtajoča vprašanja ameriških in drugih zahodnih dopisnikov pa je povedal le to, da so Nicholasa Daniloffa zasačili agentje KGB v trenutku, ko je od nekega sovjetskega državljana prejel zapečateni omot, v katerem pa so bili dokumenti tajne narave. Do srečanja s tem sovjetskim državljanom je prišlo na Leninskih gorah, to je prostrano jugozahodno območje Moskve, kjer kraljuje znana »katedrala« univerze Lomonosova. Vse naokrog so parki, v njih pa navadno dosti mladine. »Ali vsakega tujega dopisnika v Moskvi spremlja po osem tajnih agentov?« je razkačeno vprašal eden od Američanov. »Zakaj pa mislite, da so sodelavci KGB spremljali prav Daniloffa? »Morda so zasledovali tistega, ki mu je predal tajne dokumente«, je odvrnil Gerasimov in dodal, da je vse, kar se je zgodilo, »banalno dejstvo«, podobno prizorom iz slabih filmov. Večkrat je ponovil zagotovilo, da se nima kaj zgoditi dopisniku, ki pošteno opravlja svoj posel. Daniloff bo kakšnih deset dni v preiskovalnem zaporu (celo naslov je povedal: Električeskaja ulica), potem ga bodo predali sodišču, pač pa je Gerasimov spotoma označil dejanje kot zločin.
Nekaj podrobnosti iz prelomnega leta 1976 na Kitajskem
Pred desetimi leti
je umrl Mao Ce-tung
PEKING — Čez nekaj dni bo poteklo deset let, odkar je umrl kitajski voditelj Mao Ce-tung. Preminil je namreč 9. septembra 1976. Poznejši razvoj dogodkov v Kitajski in izven nje je v marsičem redi-menzioniral njegov lik, kljub temu pa bo gotovo ostal v zgodovini zapisan kot »Veliki krmar«, če iz drugih razlogov ne, pa vsaj zato, ker je Kitajce, se pravi četrtino človeštva, uspešno popeljal skozi nevarne ožine obnavljanja popolne neodvisnosti.
Kot je običaj, bo skorajšnja 10-letnica Maove smrti dala povod za najrazličnejše zapise o njegovem življenju in delu. Ob tej priložnosti pa prihajajo na dan tudi številne podrobnosti o dogodkih, ki so se na Kitajskem zvrstili tik pred 9. septembrom 1976 in takoj po njem in o katerih po desetih letih lahko trdimo, da so pomenili zgodovinsko prelomnico.
Kitajski in svetovni javnosti je postalo dokončno jasno, da so »Velikemu krmarju« dnevi šteti, že 15. junija 1976. Tistega dne je na Kitajskem zaključeval obisk madaga-skarski predsednik Didier Ratsira-ka. časnikarje, ki so na pekinškem letališču prisostvovali njegovemu odhodu, je neki junkcionar kitajskega zunanjega ministrstva presenetil s tole izjavo: »Predsednik Mao je prileten in Centralni komite KP je sklenil, da se ne bo več srečal s tujimi gosti.« Razumljivo je, da so tiskovne agencije takoj raznesle po vsem svetu vest, da Mao umira.
Trditev je seveda bila nekoliko preuranjena, čeprav osnovana. Nekaj dni pozneje je kitajska televizija oddajala posnetke, ki so sicer dokazovali, da Mao še živi, iz njih pa je bilo tudi razvidno, da je »Veliki krmar« v obupnem zdravstvenem stanju. Na osnovi teh posnetkov je neki francoski zdravnik diagnosticiral, da je Parkinsonova bolezen, za katero je Mao bolehal, dosegla zadnji stadij in da bolnik ne bo dočakal jeseni. Sredi avgusta je dopisnik italijanske tiskovne a-gencije ANSA v Pekingu prejel skrivnostno pismo, v katerem je bilo med drugim rečeno, da je »usoda Maove dinastije pri koncu«.
kar je spet dalo povod za ugibanja, ali je kitajski voditelj sploh še živ.
O Maovi usodi ni bilo potlej nobene neposredne ali posredne informacije vse do 9. septembra, ko so njegovo smrt uradno naznanili. Najbrž kot prvi tujec je bil o njej. obveščen bivši ameriški obrambni minister James Schlesinger, ki se je tedaj mudil v Pekingu na čelu neke delegacije. Schlesinger je že v jutranjih urah opozoril tuje dopisnike, naj bodo pripravljeni na pomembno sporočilo. In dejansko je kitajski radio ob 16. uri po krajevnem času naznanil Maovo smrt.
Leto 1976 je s kitajskega političnega prizorišča odneslo dve drugi osebnosti, ki sta ob »Velikem krmarju« kakih 30 let držali kitajsko krmilo: 8. januarja je umrl ministrski predsednik Ču En-lai, 6. julija pa je preminil »oče kitajske ljudske vojske« Ču Teh. Incidenti, do katerih je aprila prišlo na znamenitem pekinškem trgu Tianan Men, in številni drugi znaki so medtem jasno kazali, da je v teku oster boj za nasledstvo. Uveljavljati se je začela skupina »pragmatikov«, ki jo je vodil Deng Kiaoping, kot je dokončno pokazal šele poznejši razvoj dogodkov.
Proces "demaoizacije" je namreč več čas potekal brez sunkovitih preokretov. V kakšno smer pluje Kitajska je vsekakor postalo precej jasno že slab mesec po Maovi smrti, in sicer 7. oktobra 1976, ko so aretirali skrajneže, ki jih je vodila »tolpa štirih« z Maovo vdovo na čelu. Koliko kaže politična ura v. Pekingu, je bilo mogoče ugotoviti tudi s pazljivim prebiranjem kitajskih časopisov. Dokler je bil »Veliki krmar« živ, so ga v vsakem pomembnejšem članku po nekajkrat citirali. Jeseni 1976 pa so natančni bralci že ugotavljali, da se je število Maovih citatov v časopisju znatno zmanjšalo. S tega vidika je pomemben datum 13. februar 1977, ko se je prvič zgodilo, da na prvi strani partijskega glasila »Ljudski dnevnik« ni bil naveden niti en stavek pokojnega kitajskega voditelja.
Zaposleni so bili v jedrski elektrarni Černobil
Zaradi »strahopetstva in panike« v SZ izključili iz partije 27 oseb
MOSKVA — Kot poroča Pravda, so 27 delavcev, zaposlenih pri varnostnih delih v jedrski elektrarni Černobil, izključili iz partije zaradi »strahopetstva in panike«.
List piše, da so izmerili stopnjo sevanja in na podlagi temeljitih pregledov dovolili prebivalcem dveh krajev, Čermošnaje in Nivetskojega, da se za kratek čas vrnejo domov in odpeljejo s seboj svoje pohištvo in obleke.
Vladna komisija, ki jo izmenoma vodi po en podpredsednik vlade SZ in Ukrajine, je zahtevala podaljšanje mandata za bivanje v Černobilu, da bi uspela »zapečatiti pokvarjeni reaktor«. Le-ta ne oddaja več radiacij, piše Pravda, toda ostanki sevanja so še vedno precej visoki, zato s tem delom zaposlene osebe skrbno upoštevajo varnostne predpise.
Pravda nadalje piše, da so v izpraznjene vasi prišli tatovi, ki so odnašali premičnine in stikali za alkoholnimi pijačami. Zato sedaj v teh vaseh krožijo policijske patrulje, ki se zamenjujejo vsaka dva tedna.
Pravda nadalje piše, da nima namena idealizirati položaja in da so med zaposlenimi v JE Černobil slaba reorganizacija dela, težave pri zamenjavi skupin in primeri skrivanja.
Glede izključitve 27 oseb iz partije, Pravda dodaja, da o strahopetstvu nima smisla izgubljati besed, pač pa zaskrbljuje panika, ki je posledica nevednosti in pomanjkanja informacij. Pravda piše, da so na izpitu padli zdravniki, rešili so se samo radiologi. Zato bo potrebno poslej napraviti veliko več na področju informiranja prebivalstva.
Jugoslavija se zavzema za rešitev ' žgočih gospodarskih problemov
ŽENEVA — Jugoslavija se odločno zavzema za multilateralizem v mednarodnih akcijah za reševanje žgočih gospodarskih problemov in daje prednost tistim pobudam, ki v to reševanje vključujejo najširši krog držav. Primer takšne pobude je predlog neuvrščenih in ostalih držav v razvoju za sklic mednarodne konference, na kateri bi preučevali monetarno finančna vprašanja. To je med drugim poudaril vodja jugoslovanske delegacije Kazimir Vidas, na zasedanju sveta Unctada, ki poteka v Palači narodov v Ženevi v vzdušju vse odločnejših zahtev, da sprožijo konkretne mednarodne akcije za vzpodbuditev gospodarske rasti in razvoja. Veleposlanik Vidas je dejal, da bosta zato v bližnji prihodnosti dve dobri priložnosti in sicer sedmo srečanje Unctada in načrtovani novi večstranski pogovori v GATT za liberalizacijo svetovne trgovine.
□ BEOGRAD — Za meningitisom je v obdobju od 1. do 18. avgusta letos zbolelo 19 od 154 novorojenčkov, kolikor so jih v tem času odpustili iz porodnišnice v Zemunu. Štirje dojenčki so umrli, en novorojenček pa je še v kritičnem stanju. Ostali dojenčki pa, kot pravijo v mestnem komiteju za zdravstvo, niso več v nevarnosti.
Zemunsko porodnišnico so zaprli takoj, ko so ugotovili prvi primer meningitisa. Uvedli so tudi vse potrebne higienske in epidemiološke ukrepe. Do zdaj niso zabeležili nobenega novega primera obolenja za meningitisom.
S 43. beneškega filmskega festivala
Lilienthal v tekmovalnem sporedu Resnaisov Melo pa izven konkurence
Režiser Peter Lilienthal
BENETKE LIDO — Edini film včeraišnjepa tekmovalnega sporeda je bil zahodnonemški Das Schiveigen des Dichters. (Pesnikov molk) Petra Lilienthala. Kljub naslovu, pa je bil prvi del. projekcije za novinarje, ki na Lidu predstavljajo italijanski in tuji dnevni tisk, dokaj kričeč. Za kričanje so poskrbeli seveda novinarji (raje bi opustila naštevanje psovk, ki so letele m račun projekcionista in organizacijč), ki so najprej »upravičeno« mislili, da gledajo sicer film v originalni verziji, a brez obljubljenih podnaslovov, nato pa so »odkrili«, da je projekcionist enostavno zamenjal okence in predvajal film, kot bi ga ne smel. Poleg podnapisov je namreč igralcem odščipnil košček glave in jim »odrezal« noge do gležnjev.
Škoda, da se ravno z Lilienthalovim filmom na Lidu ponovno vname polemika o tem, kako je treba predvajati festivalske filme. Povsem razumljivo je, da so
filmski festivali tiste ustanove, ki morajo skrbeti za brezhibno predvajanje »avtorskih del«, ki so vsem tako pri srcu. Kaj pa ko so gledalci, novinarji in kritik1 prepuščeni na milost in nemilost takih, imenujmo jp1 »filmskih delavcev«, ki še svojega dnevnega opravilu ne znajo dostojno izvajati? Kdo bi moral jamčiti za prif merne festivalske projekcije? Kdo lahko obrazloži Li-lienthalu (in verjetno še drugim avtorjem), da so, smo, vsaj četrt ure žvižgali in kričali, preden so sploh ustavili projekcijo in preverili, kaj nam je? Samo 0(j kritik pa se na festivalu ne da in ne more živel1-Zaenkrat se je pozitivna plat beneškega festivala izka' zala predvsem v selekciji filmov, saj sta bila oba »glavna« filma včerajšnjega programa nadpovprečna.-Naj začnem kar pri že omenjenem Lilienthalu, »režiserju, ki potuje«, bančnemu uradniku, ki je odkril, kako lahko film bogati človeka. Tokrat se je s filmsko kamero podal v Izrael, kjer je posnel enkraten film o zapletenem in ljubezensko močnem odnosu mea očetom, pesnikom, ki se je izpel in problematičnemu sinom, ki se na svet sicer bolj malo spozna, očetu P® bo le znal vliti novega pesniškega duha. V Lilientha-lovem filmu se je še posebno dobro izkazal Len Ram ras, ki' nadvse prepričljivo poda psihološko plat dobro-voljnega a omejenega Gideona, pesnikovega sina.
V samih superlativih pa bi vam morala poročati 0 delu Francoza Alaina Resnaisa »Melo«. Z njim na W stivalu so se Francozi izkazali za tiste, ki jie lalm postavijo z zdaleč najboljšo in najbolj izpiljeno iQroi In to na vseh nivojih. Resnaisov »Melo« je namre film, ki ni film pač pa na ekran postavljeno gledal1 ško delo, ki poveličuje igro štirih sijajnih interpretom Sabine Azemajeve, Fanny Ardantove, Pierra Ardnti in Andreja Dussoliera.
Resnaisovo delo je režijsko brezhibno, podajani Bernsteinovega gledališkega teksta o ženski, ki je P^e več ljubljena in preveč ljubi (Azema), je enkraten do kument komorne igre, še celo scena »art deco« je pd vsem očarljiva. Ob vsem tem pa te nekaj le mo ; Čutiš, in režiser tega tudi ni skušal prikriti, da postal gledališki, ne pa filmski gledalec. Mar je , filmskem festivalu to prav? Morda že, če je film, 'c v tem primeru, na vseh nivojih »izven konkurence«-
EVA FORNAZARIČ
Ukrepi proti steklini v FJK
VIDEM — Po izbruhu slinavke v Furlaniji-Julijski krajini v krajih San Ouirino in Fraforea-no, so se na pobudo Dežele sestali predstavniki s kmetijskega in živinozdravstvenega področja. Sestanek je sklical odbornik za zdravstvo Renzulli zato, da bi sledili razvoju epidemije in da bi pravilno ukrepali.
Virus slinavke napade ponavadi govedo, koze, prašiče in ovce ter povzroči nastajanje mehurčkov na jeziku, dlesnih, v prebavilih, na mlečnih žlezah in parkljih. Pri tem žival se ne hrani, je vročična in ima včasih ohromelost. Čeprav je epidemija v FJK pod zdravniško kontrolo, so na sestanku odločili, da bo treba čimprej cepiti čimvečje število živali tako v naši deželi kot tudi drugod po Italiji; v isti sapi pa so prepovedali vsako preprodajanje živine na sejmih.
Na sestanku so tudi poudarili, da morajo lastniki živine skrbeti za čistočo v hlevih in da morajo obvezno prijaviti vsako novonastalo žarišče bolezni. Prav zaradi tega delujejo na deželnem področju posebne ekipe ži-vinozdravnikov, ki cepijo in kontrolirajo živali.
w Na včerajšnji seji deželnega odbora
Že letos posameznim občinam posebna deželna sredstva
TRST V drugi polovici avgusta je dokončno stopil v veljavo ukrep o upravljanju krajevnih financ, o katerem je v Deželi tekla beseda že lanskega decembra. Bistveno je to nova finančna linija, ki jo je vlada uvedla v korist deželnih in drugih manjših uprav. Gre v glavnem za nekatere novosti pri sestavljanju letnih obračunov posameznih občin, pokrajin in krajevnih konzorcijev, ki jih bodo pozneje krajevne uprave z lahkoto, zlasti pa pravočasno obdelale in predstavile pristojnim organom.
Operativnost blagajne, ki je bila doslej omejena na področju posojil, bo letos presegla to mejo in bo namenjena tudi načrtom in planiranju javnih del, ki spadajo pod krajevne ustanove, katere bo določila Dežela. To pa obenem pomeni, da bodo iz deželnega sklada črpali sredstva za uresničitev vseh tistih objektov, katerih obstoj bo v določeni meri rentabilen. Zaenkrat spadajo v ta sklop javna dela, kot na primer pokopališča, ceste, vodovodna omrežja, greznične napeljave in čistilne naprave ter urbanizacijska dela, ki sicer spadajo pod občinske in pokrajinske uprave.
Druga važna postavka novega deželnega normativa za finance zadeva šolska poslopja, za katera je predvideno financiranje po hitrem postopku, zlasti za najnujnejša dela. V ta namen bo nova deželna blagajna razpolagala s posojili v znesku 70 do 80 milijard lir, ki jih bo smotrno porazdelila v prihodnjem triletju 1986 - 1989. Deželni odbornik Rinaldi, ki je tudi predstavil nov deželni zakon, je poudaril pomen slednjega, saj bo omogočil dokončanje mnogih začetih del in morda celo rešitev številnih problemov, ki so bili doslej vezani na zapletene birokratske postopke.
Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je že v teku včerajšnjega dne vzel v vpogled seznam načrtov, ki so ga predstavile posamezne krajevne uprave in ga posredoval pristojnim ministrstvom. Iz deželne blagajne bodo tako že v tekočem letu črpali sredstva za vodovode posameznih občin, za kanalizacijo, uničevanje odpadkov in smeti ter za preurejanje pokopališč. Takoj za tem pa bodo na vrsti obnovitvena in sanacijska dela na šolskih poslopjih.
Na Koprskem obrali že prve tone grozdja
KOPER — Glede na to, da so trgači koprskega Droginega tozda Vinakoper konec minulega tedna že obrali belo grozdje sorte pinot z desethektarskega vinograda v Laborju pri Borštu, bi sodili, da se je na Koprskem trgatev že začela. Vendar je Nevjo Pucer, vodja kmetijske pridelave pri tozdu Vinako-per povedal, da so se za obiranje grozdja v štiriletnem vinogradu v Laborju
odločili, ker so analize pokazale optimalno razmerje med sladkorjem in kislinami v grozdnih jagodah. V koprski kleti pa začetek ' prave'' trgatve napovedujejo za sredo septembra.
Doslej so vzorce grozdja iz vinogradov v slovenski Istri jemali enkrat tedensko, sedanji včerajšnji vzorci pa naj bi dali dokončni odgovor, kdaj se bo trgatev začela.
Konec tedna bo v Piranu mednarodni ex tempore
PIRAN — Konec tedna bodo Obalne galerije Piran priredile 21. mednarodni slikarski ex tempore. Tudi tokrat bodo lahko slikarji izbirali med naslednjimi temami: Istra, Piran, morje, ribe, soline, vino, gostišče Ribič, Dom Koper, razpisali pa so tudi prosto temo.
Izbira tehnike je prepuščena avtorjem, platna bodo žigosali in prijave sprejemali v piranski galeriji v petek in soboto med 7. in 19. uro in v nedeljo med 7. in 10. uro. Slike pa morajo avtorji oddati v nedeljo najkasneje do 12. ure.
Zaradi številnih nagrad (vseh nagrad bo 9, prva pa bo znašala na primer 100 tisoč ND) organizatorji pričakujejo rekordno število udeležencev. Sicer pa bodo razstavo tega ex tempora odprli v nedeljo, 7. septembra ob 19. uri v Mestni galeriji in takrat tudi podelili nagrade.
• CASARSA — V Casarsi bo jutri ob 20.30 v okviru Festivala Unita javna razprava na temo: Vojaška služba in najnovejše reforme. Prisotni bodo član vsedržavnega vodstva ZKMI Francesco Petrelli, posl. Isaia Gasparotto, Roberto Viezzi in Aldo D' Alessio.
Teden starejših občanov v Sežani
Starejšim je treba posvetiti vso skrb
Prireditve ob sežanskem občinskem Prazniku se zaključijo v soboto, 6. septembra z otvoritvijo telovadnice in vodovodnega omrežja v Komnu ter vodovoda Podnanos - Laže. Vendar pa oodo od 6. do 13. septembra vso skrb Posvetili starejši generaciji. Ta teden bo namreč v sežanski občini potekal ^Teden starejših občanov«, ki ga že vrsto let pripravlja Zveza društev upokojencev občine Sežana. Letos bo potekal pod pokroviteljstvom Občinske-9a sveta zveze sindikatov in Ljubljan-ske banke Sežana.
Otvoritev tedna starejših občanov do v soboto, 6. septembra ob 14. uri na rokometnem igrišču v Hrpeljah. V primeru slabega vremena pa se bo slovesnost, na kateri bodo sodelovali hčenci osnovne šole Dragomira Benčina - Brkina Firpelje in gledališki igraje Stane Raztresen, odvijala v telovadnici. Tukajšnje društvo upokojen-cev prireja tudi razstavo ročnih del.
Preko celega tedna se bodo zvrstile |tevilne kulturne in športne aktivnos-tr- Socialne in zdravstvene delavke ter Predstavniki društev upokojencev Dodo obiskovali starejše občane na Pomu, pripravili razna predavanja o zdravem načinu življenja in ohranjevanju kondicije v poznih letih. Delov-ne organizacije bodo v svoje sredine Povabile upokojene delavke in delavce- Kot vsako leto so vključili tudi DDade osnovnošolce, ki pišejo proste sPise s šaljivo vsebino o srečanjih s starejšimi ljudmi. Posebno skrb pa bodo posvetili starejšim nad 80 let. trudili se bodo, da bodo povečali članstvo oziroma pridobili nove člane v vseh petih društvih upokojencev, ki Delujejo v sežanski občini. Upokojen-De pa bodo opozarjali, da se lahko na-°Dijo na glasilo Vzajemnost.
^ V nedeljo, 7. septembra prireja DU Komen tekmovanje v balinanju in tfeljanju, tradicionalni piknik in razgovor s starejšimi občani. DU Senože-e prireja isti dan na balinišču restav-acije Adrija v Senožečah balinarski brnir. Sekcija upokojenih žensk di-jtskega društva organizira srečanje tarejših upokojencev iz krajevne kbpnosti Divača ter bo obiskala bol-
ne in onemogle člane. V sredo, 10. septembra pa se bodo srečali upokojenci iz Vrem.
Teden starejših občanov se bo zaključil v soboto, 13. septembra v Sežani. Ob 8. uri bo pričetek balinarskega turnirja na balinišču društva upokojencev Sežana in balinarskega kluba Skala. Na njem bodo sodelovale ekipe društev upokojencev iz Postojne, Ilirske Bistrice, Divače, Pivke, Hrpelj -Kozine, Senožeč, balinarski klubi Skala Sežana, Rovna Štorje, mladi iz Komna in ekipe Zveze vojnih invalidov NOV iz Trsta. Ob 13. uri bo streljanje, na katerem bodo sodelovali strelci društev upokojencev Sežana, Hrpelj -Kozine, Divače, Pivke, Senožeč, ekipe osnovnih šol iz Sežane, Divače, Hrpelj, Komna in Dutovelj ter mladinska ekipa krajevne skupnosti Sežana ter srednje družboslovne in ekonomske šole Srečka Kosovela Sežana. Šahovsko tekmovanje se bo pričelo ob 14. uri. K sodelovanju so se prijavile ekipe društva upokojencev Sežana, Zveze VVI
NOV iz Trsta, osnovne šole Sežana, Komen, Divača, Hrpelje - Kozina, Dutovlje, krajevne skupnosti Sežana, Srednje družboslovne šole V. P. Sežana. Kulturni program se bo pričel ob
17.	uri. Sodelovali bodo pevci zborov, recitatorji, glasbena pola in osnovna
šola Sežana. Najboljšim športnikom in zaslužnim članom društev upokojencev bodo podelili priznanja. Knjižne nagrade pa bodo prejeli učenci za najboljše spise. Pozno v noč pa bo sledila zabava s plesom.
Olga Knez Stojkovič
Lov za medvedom
GRČARICE — Medvedka, težka kakih 250 kilogramov, ki se te dni kar pogosto pojavlja v vaseh v krajevni skupnosti Dolenja vas, je povzročila kar precej razburjenja in strahu v tem kraju ribniške doline.
Ljubljansko Delo piše, da je kosmatinec povzročil kmetom precejšnjo škodo. Tako je pred nedavnim zaklal in odnesel štiri ovce, Jožetu Vričku, gozdnemu delavcu iz Grčarskih raven pa je medved prišel pozno ponoči v hlev in odnesel dva prašiča. Karlu Košmrlu pa je žival ubila 25 kokoši.
Nekega večera so vaščani pregnali medveda s petardami, nekateri pa tudi z motornimi žagami. Medved se je pojavil tudi v drugih krajih ribniške občine, v Podklancu, Žimaricah in na Bloški planoti, v Runar-skem pa je Janezu Knavsu zaklal tri ovce. Domnevajo, da gre za isto žival. Lovci so že začeli z organiziranim pregonom medveda.
Drzen rop nanesel roparjema 90 milijonov
TERZO D'AQUILEIA — Včeraj zjutraj sta dva oborožena zlikovca vdrla v prostore tukajšnje Kmečke hranilnice in posojilnice, ravno v trenutku, ko v banki ni bilo nobene stranke. Blagajnik, ki je pravkar odprl okence na pultu se ni mogel zoperstaviti roparjema, ki sta mirno nagrabila kakih 90 milijonov lir. Nato sta blagajnika in drugega uradnika, ki je pravkar prišel v službo, zaprla v shrambo in se nemoteno oddaljila.
Prestrašena uradnika sta povedala, da sta roparja govorila v pravilni italijanščini brez narečnega naglasa in da sta bila sorazmerno mlada. Policijski agenti, ki so se takoj odzvali klicu na pomoč iz prostorov banke, so uvedli preiskavo in postavili številne cestne zapore.
O roparjih zaenkrat še ni sledu, zaskrbljenost pa je velika, saj je v zadnjih štirih dneh prišlo do dveh podobnih podvigov, kar daje slutiti, da gre za organizirane roparske skupine.
Gozdarske znanosti v službi človeštva
LJUBLJANA V nedeljo zvečer se bo v Cankarjevem domu pričel 18. IUFRO svetovni kongres o znanstveno - raziskovalnem delu na področju gozdarstva, lesarstva in gozdnega okolja. Prvi del se bo zaključil 13. septembra v Cankarjevem domu, kongres pa se bo nadaljeval v okviru znanstvenih ekskurzij širom po Jugoslaviji do 24. septembra.
Gre za veliko znanstveno manifestacijo, ki jo Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij prireja vsakih pet let, vedno nekje drugje in z novo tematiko. To pot je moto kongresa: Gozdarske znanosti v službi človeštva. Osrednje teme bodo: varstvo gozdov, socioekonomska vloga gozda, umi-ranje gozdov, gozd in energija, razvijanje raziskoval-nega dela v deželah v razvoju in še mnoge druge, ki bodo predstavljene s približno 800 različnih referatov. Do sedaj se je na kongres prijavilo 1500 tujih udeležencev. Če dodamo nekaj sto jugoslovanskih
udeležencev ter tujce, ki se bodo prijavili v zadnjih dneh, pričakujejo okoli 2000 udeležencev.
Ta svetovni kongres, ki je pisan na kožo današnji problematiki - propadanju naravnega okolja - bo pod pokroviteljstvom Zveznega izvršnega sveta in ga bo v imenu zvezne vlade in Izvršnega sveta otvo-ril predsednik Branko Mikulič.
Kongres je izredno razvejan, saj bo v 36 dvoranah Cankarjevega doma preko 170 znanstvenih sestankov in sej različnega pomena, od plenarnih do drobnih seminarjev. Na pripravah za kongres je sodelovalo poleg referentov še okrog 230 funkcionarjev IUFRO unije iz vsega sveta in približno 200 strokovnjakov iz Jugoslavije.
Jugoslovanske stroke so se poleg svojih referatov angažirale tudi v pripravah znanstvenih ekskurzij, ki bodo stekle po vsej Jugoslaviji. Zaenkrat je predvidenih 17 ekskurzij, na njih bodo pokazali kako in
kje so v SFRJ uspeli, pa tudi tisto, kar je gozdarski in lesni stroki spodletelo. Vsebina prikazovanja bo različna od republike do republike. V slovenskem prostoru in Hrvatski bodo prikazali visok nivo ekološke nege gozdov. Na tak način bo možno najbolj prepričevalno povedati, da je možno in da je treba ekonomijo in ekologijo združevati in po optimalni poti reševati probleme v zvezi z varovanjem narave.
Posebnost na kongresu bo tudi pet izbranih ključnih govornikov. Med njimi dr. Nylu C. Brady iz ZDA, poznani strokovnjak za dežele v razvoju, ki je z uspešnim vodstvom riževega projekta v delu Oceanije uspel s povečano pridelavo riža in s tem zmanjšal lakoto v tem delu sveta. Prisoten pa bo tudi Bernd Ldtsch iz kroga ekologa Konrada Lorenza. Predstavil se bo z idejami, ki jih posreduje v še neobjavljeni knjigi Energija in ekološki problemi, ki jo piše skupaj z nobelovcem Konradom Lorenzem.
Philipp Vandenbevg
Hetera
»Atenec,« je ponovil kralj. Za hip se je obotavljal, po-^ PQ je spregovoril in s svojimi besedami je presene-velikaše, ki so pozorno poslušali pogovor: »Podaril ti 'a? svobodo, dovolil ti bom oditi, da boš sporočil Aten-kako je Kserks pripravljen maščevati svojega očeta
lreia-	.	.	.
Privežite ga na voz in poženite konje skozi tabor, oa ^era proti jugu, od vzhoda proti zahodu. Potem mu P0*1]' e Perzijsko ladjevje pred Halikarnasom in dajte mu lad-' _da se bo odpeljal v Helado in razširil strah po vsej
6/a to sta dva sužnja privezala do smrti izmučenega ,Qkida na kozla pri vozu, Terilos pa je z bičem pognal )fe9o skozi velikanski tabor.
»No, kar oglej si vse,« je vzkliknil Terilos, medtem ko Podil konje in vijugal med šotori in živalskimi hlevi. »In mrp sj zapomni, kar ti bom povedal!« Kakor za zastorom “itela mimo Aiakida nakopičena perzijska moč. Crnob-,c je samo kot iz daljave zaznaval naštevanje obvesce-hhega šefa. Ta je govoril o 170-krat deset tisoč pesakih, f^krat deset tisoč jezdecih in dvakrat deset tisoč Arab-n ,ri Libijcih. Še enkrat tolikšno pa naj bi bilo število
spremljajočih sužnjev, evnuhov, priležnic in pekaric. Razen tega še vlečne in tovorne živali, bivoli in kamele, osemsto žrebcev in šestnajstkrat tisoč kobil, indijski psi v takšnem številu, da so štiri velike vasi osvobodili sleherne tlake, samo da so skrbele za pasjo hrano.
Ko je Terilos opazil, da črnobradec že skoraj nezavesten visi na kozlu kočije, je ustavil, zajel iz korita pri studencu skledo vode in je pljusknil Grku v obraz. Aiakides je prestrašen planil pokonci, pogledal s široko razprtimi očmi po perzijskih hordah, Terilos pa je nadaljeval vožnjo.
Na južnem koncu tabora je Perzijec ubral pot proti Halikarnasu. Od zahoda, kjer je ležalo morje, je veter prinašal oblake prahu, in s hripavim glasom je Terilos poskušal preglasiti hrup konjske vprege: »Dobro odpri oči, starec,« je vpil proti vetru, »naj nič ne uide tvojemu pogledu. Kopensko silo Perzijcev sem ti že pokazal, zdaj pa moraš videti še naše ladjevje: dvanajstkrat po sto ladij z 200 možmi, dvanajst po sto ladij z 80 možmi. Zapomni si številke, slišiš, stari, natančno si jih zapomni in poročaj Atencem, kaj si tukaj videl!«
Aiakides je imel še komaj moči, da je držal glavo pokonci. Vsak kamen, vsaka vzpetina tal, na kateri je poskočilo vozilo, mu je povzročila bolečino v tilniku, da mu je glava omahnila naprej, in Magnesijec je že začel dvomiti, ali bo preživel to peklensko vožnjo v Halikarnaški zaliv, ali bo sploh še kdaj prišel v Atene in spet videl svojega sina Medona.
Dafne je vodila arhonte areopaga, priče in trop radovednežev, ki se niso ustrašili poti od Aten do Maratona, na kraj, kjer je po njenem spominu ležal zakopan zaklad barbarov. Kraja ni bilo težko najti, tri visoke črne ciprese so ji kazale pot.
Na zunaj je bila videti prepričana o svoji stvari, v sebi pa je drhtela in pošiljala neme molitve v nebo, da bi bilo perzijsko zlato še vedno na istem kraju. Dafne do zdaj ni hotela izdati te skrivnosti, saj bi s tem razkrila motiv Kali-asa, o čigar poštenosti so v Atenah tako že dvomili, odkar je tako skrivnostno izgubil življenje. Bala se je, da bi jo potegnilo v karkoli, zato je tako vztrajno molčala. In ravno ta barbarski zaklad naj bi bil zdaj njena zadnja rešitev, naj bi podkrepil resničnost njenih trditev in jo rešil težkega suma.
»Tukaj;« je rekla, medtem ko se je ozirala okoli, »da, tukaj mora biti!« Arhont Eponimos je pokimal, drugi arhon-ti so se postavili v krog okoli kraja, kjer sta dva sužnja začela kopati.
Temistokles na nasprotni strani kroga je opazoval hetero: ali spretno slepari ali je res prepričana o tem, kar trdi? Ta samozavestna ženska, ki so ji bogovi dali več pameti kot marsikateremu uglednemu moškemu v atenski polis, je bila vsega sposobna. Si je morda samo izmislila to fantastično zgodbo, da bi se rešila obsodbe? Saj je vendar morala računati s tem, da bodo arhonti preverili njeno trditev še posebno, ker je šlo za to, da odkrijejo vojni zaklad barbarov. Dafne sploh ni pogledala Temistokla.
Tla na robu močvirja so dišala po trohnobi in že po nekaj zamahih z lopato so se pokazale prelomljene puščice in razcepljene konice sulic, priče boja, ki so ga Atenci bojevali z vso močjo. Ko so odstranili korenine, se je lepo videlo, da ta del zemlje tokrat ni bil prvič prekopan. Sužnja sta zastala, arhont Eponimos je stopil bliže in preiskujoče pogledal v jamo.
Danes nov »vrh« deželnih in pokrajinskih tajništev
Richetti se je dokončno odpovedal kandidaturi za župansko mesto
Uradno odprtje bo 9. septembra
S predavanji za vzgojiteljice začetek seminarja za šolnike
Na ponedeljkovem sestanku v Vidmu med strankami deželne večine, na katerem je bil pretežno govor o problemih deželnega značaja pred obnovitvijo dejavnosti deželnega sveta, je tekla razprava tudi o politični krizi na Tržaškem. Po pričakovanju ni privedla do bistvenih premikov, saj so razna odprta vprašanja še brez odgovora; med temi je gotovo na prvem mestu vprašanje novega župana, ki naj bi prevzel vodstvo občinske uprave. Križni veti namreč onemogočajo kar je potrdil tudi videmski sestanek da bi bila za župana, ki bi vodil večinsko upravo, lahko izvoljena socialist Agnelli (ki je že podal ostavko), ali pa demokristjan Richetti. Prvega ne bodo demokristjani nikoli podprli, drugi pa ne uživa podpore predvsem Liste za Trst.
Spričo takega položaja se je prejšnji župan Richetti včeraj formalno odpovedal tej kandidaturi. Naslovil je pismo strankinemu pokrajinskemu tajniku Raoulu Pupu, v katerem mu sporoča to svojo odločitev. V njem obenem izraža zaskrbljenost zaradi sedanjega položaja, ki je obtičal na mrtvi točki; ta zaskrbljenost pa je za Richettija še toliko večja, ker izhaja iz prepričanja, da je prejšnja večina kljub težavam in negotovostim dobro opravila svoje delo pri vodenju Občine in Pokrajine, da se je v tem okviru obnovil dialog z deželno upravo in državno oblastjo in da se je pač ponovno vzpostavila osnovna solidarnost znotraj občinske stvarnosti. Po Richettijevem mnenju
V pismu strankinemu pokrajinskemu tajniku Richetti tudi dodaja, da je že konec prejšnjega leta napovedal svoj odstop, ki pa ga je zaradi pritiskov ostalih strank in tudi PSI lahko formaliziral šele pozneje. Temu načelu ostaja zvest tudi v sedanjih okoliščinah: ker se znotraj nekaterih strank bodoče večine opažajo nasprotovanja in dvomi o njegovi kandidaturi za novega župana pri čemer pa je Richetti prepričan, da ti dvomi ne zmanjšujejo vrednosti dela odborov, ki jih je sam vodil se ji je včeraj tudi formalno odpovedal.
Pri tem je izrazil prepričanje, da bo njegov umik poenostavil pogajanja v tej zaključni fazi; izrazil je tudi željo, da bi se okrog izbire novega župana odprlo odkrito in lojalno soočanje med strankami zaradi odgovornosti, ki jo pri vodenju Občine nalaga ta funkcija. Svoje pismo pokrajinskemu tajniku zaključuje z ugotovitvijo, da bi bilo res paradoksno, ko bi tiste politične sile, ki so se skušale izogniti predčasnim volitvam, sedaj nadaljevale po isti
poti in ne poskrbele, da bi mestu končno zagotovile trdne uprave. S to svojo odločitvijo je Richetti dal svoj doprinos tako zaključuje pismo za upravljanje mesta in za njegovo bodočnost.
Richetti se je tako umaknil. Razprava o imenu novega župana se bo vsekakor nadaljevala že danes dopoldne, ko se bodo na sedežu deželnega sveta ponovno sestali predstavniki deželnih in pokrajinskih tajništev strank deželne večine. To je glavni zaključek ponedeljkovega videmskega sestanka, saj so ostala vprašanje še brez odgovora. Vsekakor pa prevladuje mnenje, da bo pred 10. septembrom, ko se bo ponovno sestal občinski svet, prišlo do sporazuma za oblikovanje večinske občinske uprave. V tem okviru se vse bolj veča možnost izvolitve novega župana iz laičnih vrst, pri čemer pa prihajata v poštev predvsem liberalec Trauner in republikanec Pacor; nekaj možnosti naj bi imel tudi listar Deo Rossi. To so seveda le predvidevanja s sicer določeno osnovo, vendar pa se v sedanjem položaju stvari lahko spreminjajo iz dneva v dan.
S prvim predavanjem za vzgojiteljice se bo jutri na učiteljišču Slomšek začel letošnji 22. seminar za slovenske šolnike na Tržaškem. Vzgojiteljice bodo poglobile vprašanje miselnih vzorcev in jezikovne vzgoje predšolskega otroka. O tej temi bo predavala prof. Marjana Pačnik, pedagoška svetovalka Zavoda za šolstvo SR Slovenije, ki bo orisala vprašanje tako s teore-točne kot praktične plati.
Vzgojiteljice bodo porazdeljene v dve skupini: A skupina bo sledila predavanjem jutri in pojutrišnjem, B skupina pa prihodnji teden, 10. in 11. septembra.
Uradno odprtje seminarja za šolnike bo v torek, 9. septembra v Kulturnem domu v Trstu. Pred uradno slovesnostjo bodo vzgojitelji, učitelji in profesorji sledili predavanju dr. Aleksandre Kornhauser, predstojnice Mednarodnega centra UNESCO za kemijsko izobraževanje in informatiko pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani, na temo "Znanje za jutri". Ob 11. uri bo uradno odprtje seminarja, ki se ga bodo poleg naših šolnikov udeležili predstavniki šolskih oblasti s Tržaškega in iz matične domovine. Po odprtju bo generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič priredil sprejem za udeležence seminarja.
V sredo, 10., in v četrtek, 11. septembra, bodo na vrsti učitelji. "Novejša spoznanja o ustreznih in neustreznih načinih učiteljevega komuniciranja v razredu" in "Moderne oblike in metode dela šole s starši" sta naslova tem, ki ju bodo obravnavali skupno s predavateljema, mag. Cveto Razdevšek - Pučko s Pedagoške akademije v Ljubljani oziroma mag. Jožetom Valentinčičem, urednikom Prosvetnega delavca v Ljubljani.
Profesorji slovenščine, drugih jezikov in humanističnih predmetov bodo posvetili pozornost očetu naše književnosti: "Trubar v svojem in našem času" je naslov predavanju, ki ga bo imel dr. Jože Koruza s Filozofske fakultete v Ljubljani. Drugo predavanje se bo dotaknilo smotrov in metod slovnične, semantične in pragmatične obravnave jezika v srednji šoli. Predavala bo dr. Olga Kunst - Gnamuš s Pedagoškega inštituta Univerze v Ljubljani. Predavanji za profesorje slovenščine bosta 16. in 17. septembra.
Profesorji naravoslovnih predmetov; matematike in fizike bodo poglobili vprašanje solin. 18. septembra bodo sledili predavanju na temo "Živi svet solin" dr. Toneta Vrabarja z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, naslednjega dne pa se bodo udeležili ekskurzije v Sečoveljske soline.
Poletni centri niso samo priložnost za igranje ampak marsikdaj tudi koristna šola za življenje
ni mogoče izgubiti vsega tega zaradi politične negotovosti, prepiranj in recipročnih sumov med partnerji bodoče večine, kar se je še zaostrilo po nepravilni in prenagljeni izvolitvi župana Agnellija.
Teden dni pred sejo občinskega sveta, ki bi moral sprejeti na znanje odstop prof. Agnellija ter izvoliti novega župana in novo upravo, kar po Richettijevih besedah zasledujejo vsi, pa čeprav z različnim slogom in občutljivostjo, se bivši župan zahvaljuje svoji stranki, ker je ponovno predlagala njegovo kandidaturo za župansko mesto; to njegovo kandidaturo pa je po njegovih besedah predlagala ne toliko zaradi zaupanja v njegovo osebo, ampak predvsem kot odraz volje, po kateri je treba nadaljevati po nekaterih političnih in upravnih smernicah, ki so bile določene v teh letih. Richetti je vsekakor prepričan, da sta politična in operativna kontinuiteta ter vplivna in močna večina dragocen zaklad za mesto in da morata prevladati nad zaskrbljenostmi osebnega značaja.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
V zadnjih letih se je število poletnih centrov pomnožilo: v letošnjem poletju se je na Tržaškem zvrstilo kar sedem poletnih centrov za slovenske in italijanske otroke. Dejstvo dokazuje, da javne ustanove in slovenska društva posvečajo večjo pozornost vzgoji in razvoju predšolskih in predvsem osnovnošolskih otrok.
Dolinska občina že tri leta zaporedoma prireja poletni center. Marina Košuta, ki je na Občini za to odgovorna, pravi, da je poletni center za otroke trenutek sprostitve, srečanja s vrstniki in doživljanja novih izkušenj. Cilj poletnega centra je prav ta, da otroci kreativno izkoristijo poletni prosti čas: otroci se pod vodstvom animatork ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, s katerimi lahko vsakdo izrazi svojo osebnost, in se privadijo na življenje s vrstniki. Poletni center je v veliko korist predvsem tistim družinam, kjer so starši zaposleni. Preden gredo v službo, starši izročijo svojega otroka varstvu animatork.
Istega mnenja so tudi prireditelji openskega poletnega centra. V korist zaposlenim staršem so urnik letošnjega poletnega centra podaljšali. Skrb prirediteljev poletnih centrov pa je tudi ta, da otroci pridobijo čim več novih spoznanj. Na openskem poletnem centru so skušali poskrbeti za čimbolj kvalitetne dejavnosti, ki naj bi dopolnjevale bivanje v centru. Poletnih centrov ne smemo izenačiti s priložnostjo igranja brez zadržkov in ciljev. V obliki igre moramo otroke vzgajati in učiti. Da to lahko dosežemo, mora biti igra pravilno vodena, kar zahteva veliko strokovne pripravljenosti animatork.
Kot nam je povedala animatorka Sabrina Zidarič, tudi v nabrežinskem že tradicionalnem poletnem živžavu vsako leto poskrbijo za ustrezen vzgojno izo-
braževalni program, ki naj bi bil za otroke istočasno zabaven in zanimiv..
Otroke v poletnem centru ne smemo prepustiti prosti nesmiselni igri, pravi psihologinja dr. Nada Berce. Večina otrok ne zna sprostiti lastne domišlije pri ustvarjanju originalnih oblik iger. Otroke je treba torej voditi v različne kreativne igre. Ne smemo pa ga stalno podrejati pravilom, ker bi tako postal avtomat, ampak mu moramo pustiti dovolj prostora, da lahko svobodno ustvarja. Animatorke, svetuje psih. N. Berce, naj otrokom predlagajo take igre in dejavnosti, ki bi sledile razvojnemu postopku, katerega bi otrok ustvaril in preko tega naj bi dosegel določen cilj. Take oblike aktivnosti otroka navajajo na razumsko organizacijo dela in igre. Ko bodo otroci dosegli sposobnost urejevanja dela, bodo lahko začeli ustvarjati. Pomanjkljivost otroka današnjega časa, je pojasnila psih. Berce, je prav ta, da ni sposoben urejevati misli in torej niti ustvarjalnega mišljenja. V šoli in doma, kjer otrok čezmerno gleda televizijske programe, sprejema otrok znanje pasivno. Tako postane otrok pasiven tudi pri igri in bo pasiven tudi v življenju, če v otroku pravočasno ne spodbujamo razvoja ustvarjalnosti in domišljije. Dejavnosti v poletnih centrih naj bi razvijale torej predvsem razumske sposobnosti otroka. Poletni center, pravi psih. Berce, je poleg tega izjemna priložnost, da otroka neopazno učimo mnogih za življenje važnih navad (hranjenje, umivanje, higijena, obuvanje, itd.).
Psih. Nado Berce smo še vprašali, kateri naj bi bil glavni vzrok, da tako veliko število otrok obiskuje poletne centre.
»Sodobne družine so maloštevilne in otrok čuti večjo potrebo po družbi,« nam je odgovorila psih.
Nada Berce. »Starši današnjih časov želijo svojega otroka bolje razumeti, mu v krizah predhodno p°' magati in ugoditi vsem njegovim potrebam in željam. Skrbijo tako, da bi otrok prebil čim več časa v družbi sorojencev. Otroke vpišejo v društva in druge izvenšolske dejavnosti, kjer naj bi otrok pridobil nove prijatelje. V poletnem centru so odkrili idealno pobudo, ki bi napolnila otrokove počitniške dni-Med bivanjem v poletnem centru imajo otroci ustrezne možnosti za zabavo in igranje z vrstniki
Tudi socialni delavki Anamarija Kalc in Odila Bufon menita, da ima poletni center izredno pozitivne lastnosti. Ena izmed teh je, da se poletnih centrov udeležijo tudi prizadeti otroci, ki imajo tako možnost, da se vključijo v družbo vrstnikov. Poleg tega se je urnik poletnih centrov izkazal zelo primeren, posebno za otroke, ki jih dolgotrajna ločitev od staršev zelo prizadene in se torej neradi udeležijo letovanj in kolonij.
Socialni delavki sta podčrtali, da je zelo p°' membno, da slovenska društva usmerjajo svoje delovanje tudi v to področje in predvsem to, da so mladi društveni člani izkazali veliko zanimanje za prirejanje poletnih centrov. Vendar bi morali podobne pobude prirejati čez celo leto. Tudi med šolskim letom si otrok nedvomno želi vedre družbe in razvedritve. Primerne, bi bile prireditve, ki bi ne bile ne agoniS' tične in ne kompetitivne in pri katerih bi lahko vsak otrok lahko aktivno sodeloval. Poskrbeti bi morah tudi za prireditve, ki bi bile primerne za doraščajof0 mladino. Adolescenti so sicer vezani na običajne dejavnosti. Glasba in šport pa vseh mladostnikov ne privlačujejo, za manj sposobne pa v teh aktivnostih ni prostora.
w
Živžav v vrtcih v Zgoniku in Gabrovcu
Občinska otroška vrtca v Zgoniku in v Gabrovcu sta v ponedeljek odprla vrata malčkom iz zgoniške občine. Po dobrih dveh mesecih počitnic so se otroci spet srečali s svojimi prijatelji in vzgojiteljicami, najmlajši, tisti, ki so se letos prvič vpisali v vrtca, pa so se šele spoznali z novim okoljem. Zgoniš-ki vrtec obiskuje letos skupno 17
otrok, med katerimi so štirje novinci, gabrovski vrtec pa šteje 14 otrok z dvema novima malima članoma.
Ob lepem vremenu so se malčki že prva dva dneva razigrali na lepo urejenih vrtovih in brezskrbno prebili prve urice novega šolskega leta. V prvih tednih bo potekal pouk le dopol-
dne, ob uvedbi refekcije pa bo stekel s polno paro tudi popoldne. Otroci bodo ta teden prebili v vrtcu le tri dni: jutri in v petek bodo namreč vzgojiteljice zaposlene s seminarjem za slovenske šolnike na Tržaškem, zaradi česar bo pouk ta dva dni odpadel.
Na slikah vrtca v Gabrovcu (levo) in v Zgoniku.
Podpis pogodbe o dodelitvi novega sedeža obema devinskima pevskima zboroma
V	ponedeljek zvečer so na nabrežinskem županstvu podpisali pogodbo, 5 katero je devinsko-nabrežinska občina dala na razpolago pevskemu zboru Fant)6 izpod Grmade in Dekliškemu zboru Devin poslopje za ureditev novega sedeži obeh zborov v Devinu. Pogodbo so podpisali župan Bojan Brezigar, predsednik8 obeh zborov Ivo Kralj in Marija Brecelj in v svojstvu notarja glavni občinsk1 tajnik dr. Walter Švara. Prisotni so bili odbornica za kulturo Marinka Terčon in predstavniki obeh zborov. Pogodba določa, da imata oba zbora za 20 let bre?' plačno na razpolago poslopje, vendar morata sama prevzeti stroške za popravij8 in ureditev. V primeru, da bi občina predčasno preklicala pogodbo, bo moral8 zboroma povrniti vse stroške.
Po podpisu pogodbe je župan Brezigar v kratkem govoru poudaril pom®11 tega sklepa in še zlasti dejstvp, da bo v kratkem tudi v spodnjem delu občjh® urejeno slovensko središče, pa čeprav so prostori razmeroma majhni. V Devin namreč ni bilo sedeža nobene slovenske organizacije odkar so fašisti v dvajset1*1 letih razpustili društvo Ladja.
Predstavniki obeh zborov so se občinski upravi zahvalili za prizadevanje za dodelitev sedeža in so izrazili upanje, da bo mogoče po zapadlosti, pa čeprav gr® za dolgoročno dobo, obnoviti pogodbo;
Zgodovinska razstava o modi v Trstu
Danes bo ob 18. uri na gradu Sv. Justa slovesna otvoritev razstave "Mod8 Trstu od 18. stoletja do tridesetih let našega stoletja", ki jo je organizirala Trž8®' ka letoviščarska ustanova. Ogledali si bomo lahko približno 60 primerkov sta^ . ženskih oblek. Razstava je nedvomno zanimiv, četudi neobičajen presek zgod0' vinskega razvoja našega mesta. Vse razstavljene obleke so last zbiralke Marie*1' ete Verchi. Načrt razstave je pripravil Marino Cassetti. Razstava bo odprta do novembra s sledečim urnikom: zjutraj od 10. do 13. ure in popoldne od 15. do ure. V nedeljah in praznikih bo razstava odprta samo zjutraj.
Podpore Občine revnejšim občanom
V	prvem polletju leta 1986 je občinski podporni urad namenil potrebni1?1 občanom eno milijardo 200 milijonov lir. Od tega je šlo 325 milijonov lir revn®!' Šim občanom, 2.11 milijonov civilnim invalidom, gluhonemim in slepim, dnev11 hrano so za 155 milijonov nudili 130 osebam, 29 milijonov je šlo za živilske do0o 124 družinam, 124 milijonov za brezplačno namestitev v Ljudskih stanovanjih osebam in 75 milijonov za olajšano namestitev v Ljudska stanovanja; za druž1 ske pripomočke so namenili okoli sedem milijonov, za sirote na delu uirl1 L staršev je šlo 153 milijonov, za oskrbovalnino desetim mladoletnim sirotam . raznih institutov so namenili okoli 86 milijonov, za pomoč petim izseljencem-so se vrnili v -domovino, pa so nakazali 21 milijonov lir.
Tiskovna konferenca v okviru praznovanj 30-letnice
Vsakoletni pojav ob koncu turistične sezone
Tržaška CGIL o svoji pobudi za zmanjševanje brezposelnosti
Tržna vrednost dinarja zadnje dni močno upadla
Ob priliki tridesetletnice njene ustanovitve tržaška CGIL seveda ni mogla pozabiti na pereči problem brezposelnosti, ki že vrsto let pesti naše mesto. Zaradi tega je včeraj popoldne na tiskovni konferenci, ki je potekala v Domu pristaniških delavcev, predstavila javnosti peticijo s katero hoče uveljaviti vrsto ukrepov v korist brezposelnih.
Paolo Macaluso, član tajništva CG IL, je v krajšem uvodnem govoru dejal, da je brezposelnost ključno vprašanje, s katerim se danes spopada sindikalno gibanje.
Za njim je spregovoril odgovorni za »zaposlovanje« pri CGIL Giorgio Uboni. Uboni je navedel vrsto podatkov, za katere pa je sam povedal, da niso zanesljivi. Prav dejstvo, da ni zanesljivih podatkov o številu brezposelnih močno ovira pravilno delo-
Seja deželnega sveta v torek, 23. t.m.
Včeraj so se sestali načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu, ki so med drugim sklenili, da se bo deželna skupščina ponovno sestala v torek, 23. septembra. Na dnevnem redu bo zamenjava svetovalca Liste za Trst Marina Tassinarija, ki je pred kratkim umrl (zamenjati bi ga moral Alfieri Seri) ter razprava o resoluciji, ki so jo predložili komunistični svetovalci in ki o-bravnava v sedanjem trenutku zelo pereče vprašanje tragičnih dogodkov, do katerih je prišlo v nekaterih vojašnicah v naši deželi.
Deželna skupščina bo nadalje razpravljala o vseh tistih zakonskih osnutkih, ki jih je osrednja vlada z različnimi utemeljitvami zavrnila. Seje načelnikov svetovalskih skupin sta se udeležila tudi predsednik deželnega sveta Solimbergo in odbora Biasutti, ki je med drugim izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da je vlada v zadnjem času zavrnila več deželnih zakonskih osnutkov.
vanje mehanizmov pri zaposlovanju. Po Ubonijevem mnenju, bi morali ponovno določiti pristojnosti Urada za delo. Spregovoril je tudi o deželnem zakonu 32 o mladinskem zaposlovanju ter o posebnih »pogodbah za delovno usposabljanje mladih«. Uboni je dejal, da so to dobri ukrepi, ki o-niogočajo gospodarstvenikom, da poceni zaposlijo mlade.
Za Ubonijem je spregovoril predstavnik Centra za obveščanje brezposelnih CID (CGIL), Roberto Birsa, ki je podrobno predstavil peticijo, ki jo bo CGIL odposlala raznim krajev-nirn upravam (občinam, pokrajini, Krajevni zdravstveni enoti idr.). CG IL v peticiji zahteva, da bi krajevne uprave sprejele sledeče ukrepe: naj-Pfej hi morale zmanjšati stroške, ki jih morajo brezposelni plačati, da se lahko udeležijo raznih natečajev; drugič: na delovna mesta, ki ne zahtevajo visoke specializacije (do 3. kategorije), bi morale krajevne u-Prave neposredno zaposliti delavce, ki so vpisani v seznam brezposelnih
na Uradu za delo; tretjič: krajevne in javne uprave ne bi smele vztrajati na nadurnim delom svojih uslužbencev, razen v posebnih primerih. Z denarjem, ki ga porabijo za plačevanje nadur, naj raje zaposlijo več delavcev, oziroma uslužbencev; četrtič: brezposelni naj bi plačali avtobusno mesečno vozovnico po znižani
Obrambni minister Spadolini si je včeraj v spremstvu vojaških in političnih oblasti ogledal kraško gmajno nad Trbiško cesto pri Trebčah, kjer so se v dopoldanskih urah v ponedeljek med vojaškimi vajami smrtno ponesrečili trije vojaki, štirje pa so bili ranjeni. Obisk obrambnega ministra jasno priča o velikem odmevu, ki ga je imela nesreča prevrnjenega oklepnega vozila ne le v tržaški javnosti, temveč v vsedržavnem okviru. Minister Spadolini je nato obiskal ka-tinarsko bolnišnico, kjer se zdravita 19-letna Roberto Sgrinzato in Franco Ruzzarin (oba sta doma iz Veneta), ki sta bila v nesreči hudo ranjena. Tržaški zdravniki so si za oba pridržali prognozo. Njuno zdravstveno stanje je, kljub hitrima kirurškima px>segoma, še vedno zelo resno: Sgrinzato ima hude trebušne poškodbe in si je zlomil kolk, Ruzzarinu pa je težko oklepno vozilo poškodovalo prsni koš in mu zlomilo več reber. Zdravniki vsekakor menijo, da bi se jima moralo zdravje v prihodnjih dneh postopoma izboljšati. Popoldne se je minister Spadolini srečal tudi s sorodniki treh umrlih vojakov (25-letnega Fabia Santija iz Mester, 20-letnega voznika oklepnega vozila M 113 Vincenza Passerinija iz Frosino-neja in 19-letnega mitraljezca Mi-cheleja Gallocchia iz Benetk).
Obrambni minister je prispel v Trst v spremstvu načelnika generalštaba italijanske pohote generala Polija. Z vojaškim helikopterjem se je pripoljal na trebensko gmajno, na kraj nesreče. Tu mu je general Bac-
ceni in potic: CGIL zahteva od krajevnih uprav, da bi posredovale pri vladi, raznih ministrstvih in parlamentu, da bi razveljavili zakon, ki onemogoča osebam, ki so starejše od 35 let, da se lahko zaposlijo v državnih službah. Birsa je še dejal, da je na prazniku CGIL. že več kot sto občanov podpisalo policijo. (W)
co, poveljnik mehanizirane brigade Gorizia, ki vodi vojaško preiskavo, obrazložil potek nesreče. Na kraju, kjer se je 12-tonsko oklepno vozilo med vojaškim manevrom prevrnilo, so bili še vidni sledovi krvi in oljnat madež. Po izvidih vojaških oblasti naj bi se M 113 med vijugasto vožnjo p>o strmini navzdol nenadoma ustavil ,se zavrtel za 90 stopinj in se šele nato prevrnil na desni bok in na streho ter po ponovnem obratu obstal spot na gosenicah.
Mimster Spadolini ni hotel dati nobene izjave o nesreči. Dejal je le, da sta v teku dve preiskavi (vojaška in sodna) in da bo mogoče šele po izteku preiskav točno ugotoviti vzrok
Bralci, ki so te dni sledili gibanju tržnih tečajev tujih valut, so z zadnjim tednom avgusta opazili skokovit padec vrednosti jugoslovanskega dinarja. V Trstu sicer ni prišlo do zgodovinskega minimuma, kakršnega so zabeležili v Gorici, kjer so pretekli potek banke kupovale dinar po 2,20 lire, vendar se je tudi pri nas njegov nakupni tečaj že 26. avgusta spustil na 2,50 lire, kolikor je znašal tudi včeraj. Pojav, ki smo mu sicer priče ob vsakem zaključku glavne dopustniške sezone, nam je pomagal komentirati Pavel čeh, ki dela na področju deviznega tržišča pri Tržaški kreditni banki.
Z začetkom zadnjega tedna v avgustu, ali točneje od ponedeljka, 25. avgusta, se je tečaj dinarja nasploš-no znižal, ne le v Italiji, temveč tudi v Avstriji, Švici in Nemčiji, kjer je ■ največ poletnega povpraševanja po jugoslovanskem dinarju. Glavni razlog je znan: ob koncu glavne turistične sezone to povpraševanje močno upode, kar seveda povzroči višek ponudbe in s tem podeč tržne kota-cije dinarja. Drugi — sicer mnogo manj bistveni — razlog po je bolj psihološke narave: nekatere banke so si oskrbele precej visoke zaloge dinarjev, ki so jih sedaj dale naprodaj po znižanih cenah zaradi nekaterih neosnovanih govoric o morebitni devalvaciji jugoslovanske denarne enote. Vsekakor pa je sedaj tečaj dinarja nižji od njegove realne vrednosti, je
nesreče. Med svojim postankom v Trstu se je obrambni minister srečal tudi z namestnikom državnega tožilca Coassinom, ki vodi sodno preiskavo.
Po obisku ranjencev v katinarski bolnišnici se je Spadolini v mrtvašnici glavne bolnišnice poklonil žrtvam nesreče, nakar se je srečal z vojaki tretje čete 1. bataljona S. Giusto, ki so se udeležili tragičnih vojaških vaj na trebenski gmajni. Po kosilu v kasarni Brunner na Opici na h in srečanju s sorodniki treh žrtev, katerim je izrekel sožalje vojaških oblasti in vlade, je obrambni minister zaključil svoj obisk v Trstu.
Kot rečeno je tragedija pri Trebčah globoko odjeknila v italijanski javnosti. Združenje Anavafat, ki ščiti družine italijanskih vojakov, je izdalo v Rimu tiskovno spioročilo, v katerem opiozarja na slabe razmere v italijanski. vojski. Le te je treba po njenem mnenju spremeniti, da se bo spremenila tudi življenjska raven vojakov.
O ponedeljkovi nesreči bo govor tudi v parlamentu. Podpredsednik neodvisne levice v senatu, sen. Milani, je namreč naslovil na ministra Spiadolinija vprašanje o tragediji, o pioteku nesreče in o izvežbanju in pripravljenosti vojakov za take vaje.
Ob smrtni nesreči treh vojakov je tudi tržaški župan Agnelli izrekel sožalje poveljniku tržaških oboroženih sil. gen. Lalliju in sorodnikom umr lih.
Včeraj je medtem svetovalska skupina KPI v deželnem svetu vložila na predsednika deželnega odbora vprašanje o nesreči treh vojakov, v katerem želi izvedeti za točne vzroke tragedije. Komunisti v vprašanju opozarjajo na nekatere druge podobne nesreče (smrt treh vojakov med vojaškimi manevri v Furlaniji sep> tembra 1984), ob katerih pa, kljub številnim zahtevam, generalštab še ni pojasnil pravih vzrokov, ki so botrovali tragedijam.
zagotovil Pavel Čeh in dodal, da so pri TKB od začetka preteklega tedna, ko je tečaj zdrsnil na 2,50 lire, pjrodali precej dinarjev. V povpirečju se te dni njegova vrednost vrti okrog 2,60 -2,70 lire, po predvidevanju pia bi se moral počasi ustaliti na nekaj čez 3 lire, kar pomeni, da bi dosegel normalno razmerje med uradnim tečajem (v Jugoslaviji) in tržnim tečajem (v tujini), ki navadno dosega razliko 3 stotinke, medtem ko znaša tačas kar celo liro. Jasno je torej, da gre za popolno anomalijo in ni čudno, da so — po besedah našega sogovornika — že včeraj nekatere banke kupovale jugoslovansko valuto po 2,80.
Gre torej za pojav podcenjenosti dinarja, ki ga beležimo ob vsakem koncu avgusta, v manjši meri pia po vsakem prazničnem obdobju, in pred katerim se ponavadi povpraševanje in z njim kotači ja dinarja zvišata. Ob tem pa seveda ne gre prezreti tudi postopnega realnega razvrednotenja jugoslovanskega plačilnega sredstva, o katerem sami po sebi govorijo naslednji podatki, ki nam jih je posredoval Pavel čeh: zadnjega avgusta 1982 je tečaj dinarja znašal 22,50 lire, istega dne 1983 12,50 lire, leta 1984 8,50 lire, zadnjega avgusta lani 5 lir in 30. avgusta letos 2,60 lire. V štirih letih se je torej dinar razvrednotil za 20 lir, če ga primerjamo s prav tako inflacijsko načeto liro, in je z 22,50 zdrknil na 2,50 lire.
Tragičen zaključek poskusa bega čez mejo
Poskus, da bi prekoračil italijansko-jugoslovansko mejo pri Fernetičih, se je za 35-letnega romunskega državljana Antonina Konstantina tragično končal.
Konstantin je v petek, nekaj po 11. uri, skupaj s svojim 31-letnim rojakom Nikitom Corneliuom, medtem ko je poskušal prekoračiti državno mejo, naletel na zasedo graničarjev. Romuna se na opozorilo vojakov nista zmenila, ustavila sta se šele na opozorilni strel graničarjev. Med postopkom sta Romuna napadla graničarje. Vojaki so na ubežnike streljali. Hudo ranjeni Konstantin je umrl med prevozom v izolsko bolnišnico, medtem ko Comeliua ni bil poškodovan.
Občinska obvestila
Tržaška občina obvešča, da je treba do 20. septembra oddati prijave, na osnovi katerih se zaračunavata davek za zasedbo javnih piovršin ali prostora ter davek za odvoz smeti. Prijava je potrebna tako v primeru, da gre za začetek ali pa za spremembo davčnega razmerja.
Občina tudi opozarja, da je treba prijavo za zaračunavanje pristojbine za pse oddati v roku petih dni od datuma, ko smo postali lastniki živali.
Ob težki izgubi dragega Renza Faganela izrekajo iskreno sožalje družini Ivica, Emilio, Tom in Patrik.
KD Primorsko - Mačkolje izreka iskreno sožalje Marti, Justini in njunima družinama ob smrti drage mame oz. sestre.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
Marinke
Theuerschuh-Pisani
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, predstavnikom u-stanov in društev, župniku g. Tonetu Bedenčiču in g. Dušanu Jakominu, ženskemu pevskemu zboru Repenta-bor. Slovenski skupnosti, sovaščanom in vsem tistim, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami.
Franko, Andrej, Marko in Renata
Repentabor, 3. septembra 1986
3- 9. 1985	3. 9. 1986
Ob 1. obletnici prerane izgube dragega
Giuliana Košute
se ga z ljubeznijo spominjajo
SVOJCI
Križ, Opčine, 3. septembra 1986
Z lasmi v kokošjem jajcu prigoljufale težke milijone pri vraževernih ljudeh
letečem oddelku tržaške policije so zaskrbljeni vse večje nezakonite »podjetnosti« Romov. V i dveh mesecih so Romke kar dvakrat izrabile st in vraževernost svojih žrtev in ju opeharile ke milijone.
prvem primeru funkcionarji skoraj niso hoteli a, saj so to vest zaradi preiskovalne tajnosti m e zaradi kočljivega vprašanja zamolčali. Navedb da so tri Romke nekega naivneža opeharile za ijonov in da je za del te vsote podpisal celo '. Zgovornejši so bili ob zadnjem primeru. Tudi
0	navedli imena žrtve ne imen domnevnih sle-Vsa zadeva pa je tako anahronistična, da clo-iloh ne more verjeti, da se lahko kaj takega v današnjem tehnološko razvitem obdobju.
1	Romki sta pred dnevi uspeh prepričati ne8o nko, da si je pustila brati usodo z dlam. lo adnje ni nič neobičajnega, a kaj,^ ko sta ji zen-To navedli vse njene križe in težave in jo pre-. da vse izvira iz njenega privarčevanega de-
ki jj ga je nekdo uročil. Svetovab sta ji, naj »prekletim« denarjem in s kokošjim jajcem cez
15 dni zglasi v njunem taboru pri Sv. Sergiju. Ženska je imela torej dovolj časa, da bi se lahko tudi pre-mishla. A njena naivnost in vraževernost bržkone sta bili brezmejni, kot njena želja, da bi se znebila uroka, ki ji je prinašal smolo, da se je polna upanja res zglasila pri obeh ženskah. Ti sta pred njo razbili jajce in v njem našli šop las, kar naj bi dokazovalo, da bo ženska ponovno dobila denar tudi po uničenju v prečiščevalnem ognju.
Ženska je denar res izročila, uničenju seveda ni prisostvovala, a nato je dneve in dneve zaman čakala, da bi se ji »prečiščen« denar vrnil. Ko je končno spoznala sleparijo, je vso zadevo prijavila pohciji. Ob tem so na letečem oddelku navedb, da je bil podoben primer tudi v Tržiču in da so Romke poskusile oslepa riti celo policijske fukcionarje. Nevarnost novih sle parij je torej po mnenju funkcionarjev precejšnja, v našem mestu je ogromno ostarelih ljudi, ki najlažje postanejo žrtve takih spretnih goljufov. Med drugim je treba tudi navesti, da je take sleparije zelo težko dokazati, zato je previdnost policijskih funkcionarjev upravičena.
Na včerajšnji tiskovni konferenci (od leve proti desni); Igor Castellani, Giorgio Uboni, Paolo Macaluso in Roberto Birsa
Minister Spadolini se je poklonil trem žrtvam nesreče pri Trebčah
"v
Se vedno pridržana prognoza za vojaka ki sta bila ranjena v oklepnem vozilu
Nov sedež Zveze vojnih invalidov NOV
Pred približno mesecem dni se je Zveza vojnih invalidov NOV preselila iz svojih dosedanjih prostorov v Ul. Montecchi 6 v novi sedež v Ul. Cice-rone 8/b, kjer imata svoj sedež tudi Kmečka zveza in ustanova INAC.
O selitvi v nove prostore je Odbor Zveze pismeno obvestil vse svoje člane in navedel tudi novo telefonsko številko. Prav s telefonskimi zvezami pa so nastale težave, ki pa bodo, tako so vsaj pri podjetju SIP zagotovili, v teh dneh odpravljene, tako da se bodo lahko člani tudi po telefonu redno povezali z novim sedežem Zveze.
Novi sedež v Ul. Cicerone je v pritličju in je izredno funkcionalen. Tu sta dve pisarni in pa še soba, ki bo lahko služila raznim sejam in sestankom. Takšen sedež je Zveza vojnih invalidov že dolgo potrebovala, saj so bili prostori v Ul. Montecchi proč od mestnega središča, torej oddaljeni od
železniške postaje, pa tudi od izven-mestnih avtobusnih prog. Ker so bili prostori še v četrtem nadstropju, so se morali člani posluževati dvigala, ki pa občasno ni delovalo, nekateri starejši pajja niso znali niti uporabljati.
Že dalj časa je zato bila pri odboru Zveze prisotna misel, da je ireba priti do primernejših prostorov, ki so tokrat prav v središču mesta, v bližini vseh prometnih zvez in torej dosegljivi tudi težkim invalidom.
Skrb za urejevanje problemov, ki zadevajo ostarele osebe, je prisotna v številnih naših ustanovah in organizacijah. In prav o vsem tem bo naš dnevnik spregovoril v bližnji prihodnosti, podrobneje v reportaži, ki bo med drugim posredovala tudi podatke o dejavnosti ustanov in organizacij, ki opravljajo tudi na tem področju pomembno in koristno delo.
V Podlonjerju predavanje o trgatvi
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov od Sv. Ivana, z Vrdele in iz Podlonjerja je priredila v ponedeljek v Ljudskem domu v Podlonjerju zelo zanimivo in obiskano predavanje o trgatvi in o pripravah nanjo. Gost večera in predavatelj je bil ravnatelj vinske kleti Vinakras v Sežani inž. Miran Vodopivec, ki je po predavanju odgovarjal na številna vprašanja prisotnih vinogradnikov
V TRSTU
CARLO GOLDONI
Primorske zdrahe
Režija: BORIS KOBAL
PREDSTAVA NA PROSTEM: v petek, 5. t. m. ob 20.30 v borovem gozdičku v MAČKOLJAH.
gledališča
CANKARJEV DOM Od 7. do 13. t. m. - IUFRO
18.	kongres svetovne zveze gozdarskih znanstvenoraziskovalnih organizacij.
Od 17. do 18. t. m. - Drugačnost otrok v šoli
Organizator Svetovalni center Ljubljana
Velika dvorana
V	četrtek, 11. t. m., ob 21. uri: NOR-DRING INTERNATIONAL - Koncert ob svetovnem kongresu IUFRO.
Mala dvorana
V	petek, 19. t. m., ob 19.30: MOEBIUS SHOW - Gledališka skupina Moebius iz Toronta (Kanada) izvaja pantomimo. Umetniški vodja Paul Gaulin.
Srednja dvorana
Od 15. do 26. septembra ob 20. uri: Sodobni argentinski film.
V	sredo, 24. t. m., ob 19.00 : Alpinizem v vertikali. Predava Silvo Karo.
KULTURNI DOM NOVA GORICA Velika dvorana Kulturnega doma
Jutri, 4. t. m., ob 19.30 in v. petek, 5. t. m., ob 20.30: Otvoritev koncertne sezone 1986/87. Recital mladega goriškega pianista Benjamina Šaverja.
OBČINA ZGONIK
(TRST)
OBVESTILO O OBJAVI RAZPISA NATEČAJA
ŽUPAN
obvešča, da je po sklepu občinskega odbora št. 142/g z dne 26. 6. 1986, ki ga je potrdil za veljavnega Pokrajinski nadzorni odbor v Trstu dne 23. 7. 1986 prot. št. 5843/4828, razobešen na občinski oglasni deski od dne 1. septembra 1986 razpis natečaja idej za načrt za obnovitev občinskega poslopja št. 15 v Zgoniku in preureditev le-tega v center za pospeševanje kmetijstva Enoteka, h kateremu se lahko prijavijo inženirji in arhitekti, ki so vpisani v odgovarjajoče tržaške in goriške poklicne kolegije.
Rok za predstavitev oddelkov je določen v 120 dneh od datuma objave razpisa na način, ki ga predvideva razpis sam, katerega besedilo lahko dvignete na županstvu vsak dan od 8. do 14. ure.
ŽUPAN
(dr. Miloš Budin)
razne prireditve
Devinsko-nabrežinska občina sporoča, da je na razpolago še nekaj vabil za predstavo KRESNA NOČ, ki bo 5., 6. in
7.	t. m. na starem devinskem gradu. Zaradi omejenega števila sedežev bo vstop dovoljen samo z vabilom. Za rezervacije telefonirati na št. 201018 v dopoldanskih urah.
včeraj-danes
Danes praznuje 80. rojstni dan RUDI BANDI
Obilo zdravja in dobrega počutja mu želijo vsi njegovi, posebno pa David, Ivo, Igor in Tatjana.
Danes, SREDA, 3. septembra
GREGOR
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 19.40 - Dolžina dneva 13.12 - Luna vzide ob 5.06 in zatone ob 19.40.
Jutri, ČETRTEK, 4. septembra
ZALA
PLIMOVANJE DANES: ob 03.32 najnižje - 50 cm, ob 10.11 naj višje 39 cm, ob 15.51 najnižje - 19 cm, ob 21.26 najvišje 38 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 22,3 stopinje, zračni tlak 1020,5 mb rahlo pada, veter 8 kilometrov na uro jugozahodnik, vlaga 50-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Veronica Guastalla, Micol Wieser, Antonella Amato, Andrea De Faveri, Stefania Peraino, Sara Marži, Valentina Michelazzi.
UMRLI SO: 72-letna Lucia Coslovich, 65-letna Ivonne Ostromann, 4-letni Stefane Martin, 81-letna Teresa Borri, 81-letna Amelia Simeone, 82-letna Carmela Sili-gato, 76-letna Irene Zupancich, 71-letni Umberto Samez, 87-letni Stefano Micato-vich, 75-letna Nerina Panizzut, 71-letni Emilio Leprini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, L do sobote, 6. septembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo (Greta), Lungo-mare Venezia 3 (Milje), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1.
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba — od 19.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungoma-re Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) in BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnuj-nejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Šola Glasbene matice - Trst vpisuje nove gojence do 10. septembra od 9. do
12.	ure v Ul. R. Manna 29.
Didaktična ravnateljstva sporočajo, da morajo učitelji in vzgojiteljice, ki so na lestvici suplentov, predstaviti na ravnateljstva izjavo o bivališču do 9. t. m.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1986/87 sledeče tečaje v TRSTU: 1. drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur); 2. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnične upravne uradnike (900 ur); 3. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje (1200 ur); 4. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur); 5. tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur); 7. tečaj ažu-riranja za zunanjo trgovino (40 ur); 8. tečaj ažuriranja za vodenje malih obratov -finančni aspekti (40 ur); 9. izpopolnjevalni tečaj za tehnike vzdrževalce hardwara mini in mikro računalnikov (300 ur); 10. izpopolnjevalni tečaj v vrtnarstvu - Ko-lonkovec (40 ur); 11. izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo in kletarstvo -Nabrežina (60 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 13. septembra na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 12. ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 62948. V GORICI pa prireja Zavod sledeče tečaje:
1.	tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 2. tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur, začetniški); 3. tečaj za fiskalno ažuriranje pri vodenju malih obratov (40 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 13.. septembra v Slovenskem dijaškem domu v Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 83495, vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure.
razna obvestila
Mešani pevski zbor Primorec - Tabor
obvešča vse svoje člane, da bo prva vaja letošnje sezone danes, 3. septembra, ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah. Obenem vabi vse mlade ljubitelje zborovskega petja, da se ob tej priliki pridružijo.
ŠZ Sloga - planinski odsek vabi planince, športnike in prijatelje na tradicionalni spominski pohod BAZOVIŠKE ŽRTVE 86, ki bo v Bazovici v nedeljo, 7. septembra. Zbirališče ob 10.30 pred vaškim spomenikom padlim v NOB.
Zveza vojnih invalidov obvešča, da se je preselila v NOVE PROSTORE V UL. CICERONE 8/b (Kmečka zveza, Patronat INAC). Nova telefonska številka je 631084.
Slovenski dijaški dom "S. Kosovel" v Trstu (Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11 tel. 040/573141) sporoča, daje v teku VPIS ZA PRIHODNJE ŠOLSKO LETO. Domska pisarna je odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 9. do 12.30 in od 16. do 18. ure.
TPPZ "P. Tomažič" obvešča, da bo v petek, 5. septembra, v prostorih TPPZ P. Tomažič v Bazovici SEJA GLAVNEGA ODBORA. Dnevni red: nastopi-gostovanja, 15-letnica TPPZ in razno. Prva vaja pa bo v petek, 12. septembra, ob 20.30.
Lovski pevski zbor Doberdob obvešča pevce, da bo prva vaja danes, 3. septembra, ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu.
Grafična delavnica Atelier in kulturno-umetniška skupina Prints prirejata TEČAJE GRAFIKE za novo sezono 86/87 s pričetkom 29. septembra. Za informacije telefonirati na št. 631989 ali 200085 vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 17.30 do 19. ure.
razstave
V	Sesljanu na sedežu Turistične ustanove je odprta razstava del mladih likovnikov, ki so sledili slikarskemu tečaju prof. Ninija Perizija v sugestivnem kraškem okolju nabrežinskih kamnolomov.
V	Mali galeriji v Sežani bo jutri, 4. septembra, ob 18. uri otvoritev razstave akademskega slikarja Krištofa Zupeta 'Portreti nekaterih sodobnih slovenskih kulturnih delavcev".
izleti
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan priredi enodnevni izlet 14. septembra na Piancavallo. Vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdiri-vo 30 - 2. nadstr., tel. 61011.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec priredi v nedeljo, 14, septembra, izlet k Sv. Gregorju pri Sodražici ob priliki zbora osme Levstikove brigade in odkritja spomenika padlim. Vabljeni bivši borci in ostali. Vpisuj_eta Marjo Zahar - tel. 228481 in Milka Žerjal - tel. 228230.
Prispevajte za
»Dijaško matico«
Pobuda VZPI-ANPI za Opčine, Bane in Ferluge
Izpopolnitev publikacije ”Uprli smo se fašizmu44
Ob 15-letnici odkritja spomenika padlim v NOB bo sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani in Ferlugi izdala 29. novembra letos publikacijo "Uprli smo se fašizmu", kot dopolnitev izdaje iz leta 1971. V novi brošuri bo popoln seznam borcev in aktivistov, domačinov in tistih, ki so se kasneje preselili na Opčine, k Banom in Ferlugom in tu še živijo. Prav tako bo v tej izpopolnjeni izdaji orisan podrobni potek bitk za osvoboditev Opčin. Odbor naproša vse bivše borce oziroma njihove svojce ter aktiviste NOB, ki niso člani krajevne sekcije VZPI-ANPI, da se zglasijo v prvi polovici septembra v knjižnici »Pinko Tomažič in tovariši« ob ponedeljkih ali petkih med 16. in 19. uro, da posredujejo potrebne podatke. Izdaja nove publikacije bo priložnost, da dobijo Opčine, Bani in Ferlugi točno zgodovinsko podobo svoje prisotnosti v NOB.
ODBOR
kino
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 007 - Mis-sione Goldfinger, i. Sean Connery
CAPITOL - Danes zaprto.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Un bel pas-ticcio, kom., ZDA 1986, 110'; r. Blake Edwards; i. T. Dansen, H. Mandel.
EKCELSIOR II - 17.30, 22.00 Scuola di sesso, er. dram., □ □
FENICE - Danes zaprto.
MIGNON - 17.00, 22.00 Nana, It. 1984; r. Dan Wolman i. Katya Berger, Jean-Pierre Aumont, □ □
ALCIONE - 16.00, 22.00 Cocoon - L'e-nergia delTuniverso, fant., ZDA 1985, 100'; r. Ron Howard; i. Tahnee Welch, Steve Guttemberg.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.10 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986, 120'; r. Woody Allen; i. Woody Allen, Mia Farrow.
VITTORIO VENETO - 17.00, 22.10 AIDS, il pericolo strisciante, dram., ZRN 1986; r. P. Grandi; i. B. Winter, N. Cro-njager.
RADIO - 15.30, 21.30 Giochi d’amore sulla neve, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
mali oglasi
16-LETNO DEKLE išče prvo zaposlitev. Tel. 040/213182.
15-LETNO DEKLE išče zaposlitev kot cvetličarka ali kakršnokoli resno delo. Tel. ob uri obedov na št. 040/200882.
PRODAM puhalnik za seno. Tel. 040/229279.
HOTEL v Gorici sprejme v službo gospodično za hotelsko recepcijo. Pogoji: znanje jezikov, korespondence in hotelskega dela. Pismene ponudbe pošljite ali prinesite v Palače hotel, Korzo Italia 63, 34170 Gorica.
IŠČEM knjige za prvi razred vzgojiteljske šole. Tel. 040/212633.
OSMICO je odprl v Dolini Josip Sancin - Šarnek.
IŠČEM MAJHNO stanovanje ali mansardo v okolici Barkovelj, Grete ali v mestu. Klicati ob urah kosila na št. 040/574511.
PRODAM na Opčinah v Ul. Fiordaliso št. 4 hišo z 72 kv. m in vrtom. Ogled 5. in 6. septembra od 11. do 20. ure. Takojšnje plačilo.
SE ŽELITE UČITI FRANCOŠČINE?
Francozinja, diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega poučevanja jezika v Trstu, nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 040/566256.
GRADBENI ODPUST (condono edili-zio) kdor bi rad izkoristil zadnji rok (30. 9. 1986) se lahko za vse možne informacije obrne na tel. št. 040/213723 v uradnih urah.
PRODAM hišo v Boljuncu: 3 sobe, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, klet in dvorišče. Tel. 228390.
PRODAM 500 kg koruze. Telefonirati ob 20. uri na št. 231901.
IŠČEMO mladega dinamičnega fanta z opravljenim vojaškim rokom, dobrim znanjem elektronike ter vsaj pasivnim znanjem srbohrvaščine za službo prodajalca-tehnika v Trstu. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro TEHNIK.
PRODAM prenovljeno stanovanje v Ul. Frausin, 64 kv. m, v 4. nadstropju, tel. 228390.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 2. 9. 1986
Ameriški dolar		.	1.385.	Japonski jen		8,
Nemška marka 		686,	Švicarski frank 		851,
Francoski frank		208.	Avstrijski šiling		97.
Holandski florint 		608,	Norveška krona 		190.
Belgijski frank				32,-	Švedska krona		200.
Funt šterling		.	2.055.	Portugalski eskudo		9.
Irski šterling		. 1.880.	Španska peseta			10.
Danska krona		180.	Avstralski dolar 		800.
Grška drahma 		10,	Debeli dinar		2,60
Kanadski dolar 		990.	Drobni dinar		2,60
M 1 MU			
			
prispevki
ARISTON - 21.00 Ballando con uno sco-nosciuto, dram., VB 1985; r. Mike Ne-well; i. Rupert Everett.
LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Blanca e Bernie, Walt Disneyeva risanka.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Incontri molto particolari, porn., □ □ NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Un mer-coledi da leoni, dram., ZDA 1982; r. John Milius; i. Jean-Michael Vincent, William Katt.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Mesec srhljivke: Venerdi 13, 11 terrore conti-nua, □
EDEN - 15.30, 22.00 Oriental Blue in 60 centimetri: Tuomo-elefante, porn.,
□ □
Ob 3. obletnici smrti drage mame Juste Tretjak daruje hči Ida z družino 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 20.000 lir za vzdrževanje Doma A. Sirk.
V	spomin na Pepija Husuja daruje Vinko Furlan 10.000 lir za FC Primorje.
V	počastitev spomina pok. Rudolfa Kalca daruje družina Bole 50.000 lir za KD Slovan - Padriče.
V	spomin na Pepija Husuja in Pepko Milič daruje Miroslav Štrekelj 30.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na drago Anico Mratelanc daruje Polda Gruden 30.000 lir za Dijaško matico.
Svojci pok. Emilije Vremec roj. Sosič darujejo 50.000 lir za SKD Tabor, 50.000 lir za SD Polet in 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Milke Vremec daruje družina Škerlavaj - Pahor 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Milko Vremec darujeta Stanka in Riko 20.000 lir za Sklad M. Čuk
Ob prvi obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Giuliana Košute darujeta Ana in Nives 40.000 lir za Center za rakasta obolenja, 40.000 lir za SKD Tabor in 20.000 lir za glasilo KPI Delo.
Namesto cvetja na grob Marinke The-uerschuh darujejo Andrej, Franka in Milojka 30.000 lir za ženski pevski zbor Re-pentabor.
V	počastitev spomina Santine Cancia-ni por. Baretto darujejo družina Kakovič in mama 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Marinke Theuerschuh-Pisani darujeta Marija in Bruna 100.000 lir za ženski pevski zbor Repentabor.
V	spomin na Rudolfa Kalca darujeta Marija in Karlo Kalc 15.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Ferda Rukina,_ Radislava Pertota, brata Pepija in Alda Žerjala daruje Angel Rebula (Slivno 2) 20.000 lir za sekcijo KPI Nabrežina in 20.000 lir za sekcijo PSI Nabrežina.
Ob prvi obletnici smrti Lučita Sardoča daruje družina 50.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na Riharda Štoko daruje prijatelj Josip Štoka 30.000 lir za ženski pevski zbor Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina Marinke Theuerschuh-Pisani darujeta Robert in Magda Petaros 30.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	počastitev spomina Santine Petaros daruje N. N. 10.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo.
V	spomin na Marinko Theuerschuh-Pisani daruje družina Albin Škabar
10.000	lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na drago Stano daruje družina Repinc 100.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na Franca Kravosa darujejo Frazi, Alenka, .Marko in Milica Kravos
50.000	lir za Sklad M. Čuk in 50.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na dobro gospo Marijo Bizjak vd. Vizzi daruje Neva Ferjančič
20.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na mamo, očeta ter brata Justa in Viktorja darujeta Rudi in Slavica Košuta 20.000 lir za ŠD Mladina.
V	spomin na Pepko Milič darujeta Milko in Valerija 20.000 lir za mladinski krožek Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Pepke Milič daruje Sonja Majovski 10.000 lir za mladinski krožek Prosek-Kontovel.
V	spomin na Rozalijo Gregori darujeta Marcelo in Albina Bocker 30.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ido Daneu por. Grljanc, Borisa Starca, Etko Antoni por. Ukmar ter na Josipa Husuja darujeta Slava Starc in Dušan Križman 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu in 50.000 lir za Kulturni dom na Proseku.
Namesto cvetja na grob Marinke The-uerschuh darujeta Vinko in Krasulja Suhadolc 50.000 lir za repentabrsko cerkev.
V	spomin na Rozalijo Gregori daruje Ivanka Premru 30.000 lir za Sklad M-Čuk.
Namesto cvetja na grob Marinke Pisani-Theuerschuh darujejo družine Pu-rič (Repen 9) 10.000 lir, Hrovatič (Col 40)
10.000	lir, Milič (Repen 49) 10.000 lir. Škabar (Repen 44) 20.000 lir, Doljak (Repen 11) 15.000 lir, Škerk (Repen 126)
20.000	lir, Škabar (Repen 135) 20.000 lir. Ravbar (Repen 2) 10.000 lir, Guštin (Repen 141) 10.000 lir, Forza (Repen 136)
10.000	lir, Hrovatič (Col 51) 10.000 lir. Guštin (Col 12) 10.000 lir, Pahor (Repen 26) 50.000 lir in ženski zbor Repentabor
180.000	lir za cerkev.na Repentabru.
V	isti namen darujeta družina Russian (Repen 98) 10.000 lir za repentabrsko cerkev in 10.000 lir za ženski pevski zbor Repentabor ter družina Milič (Col 15)
10.000	lir za repentabrsko cerkev in
10.000	lir za ženski pevski zbor Repentabor.
ti in morje
vojko colja
slike, ki niso le spomin
September idealen mesec za jadranje in za križarjenje
Navtična sezona se počasi izteka. Še dober mesec pa bodo dopustniški kapitani pripravili svoja plovila za dolgo zimsko nedejavnost. Poletje se pri nas navadno v drugi polovici avgusta dokončno prevesi, da nastopi jesen še pred uradnim meteorološkim začetkom 1. septembra, ali astronomskim 23. septembra.
S tem pa nočemo reči, da bi morali sedaj za nekaj mesecev pozabiti na morje. Nasprotno, po našem mnenju je september idealen mesecev za jadranje. Pri nas sta tako jesen kot pomlad hibridna letna časa, v katerih imamo Poletno ali zimsko meteorološko stanje. To velja predvsem za september, ki je statistično eden najlepših mesecev v letu. Frontalni zračni valovi se navadno pomikajo severno od Alp, s Prehodom barične depresije pa so celo nad Severnim Jadranom ugodni pogoji za jadranje. Nič čudnega torej, da se v nedeljah naš zaliv bohoti v živopisa-nih barvah najrazličnejših jader. Dopustniški kapitani se namreč še zadnjič predajajo užitku plovbe s polnimi jadri, obenem ugotavljajo razne okvare, ki so jih plovila utrpela med Poletnim dopustom.
Septembra pa bi si lahko privoščili marsikaj več, vključno z daljšim križarjenjem. Če se večina dopustniških kapitanov zaradi skoraj obveznih ne-yiht vrača v varni pristan ob velikem šmarnu in se kasneje poda le na nedeljske potepe, teh skrbi ne bi smela imeti septembra. Ozračje se je namreč ze tako ohladilo, da v bistvu ni nevarnosti pred toplotnimi nevihtami. To dobro vedo naši planinci, ki prav september izrabljajo za najlepše gorske ture.
Morje je v teh septembrskih dneh fes enkratno. V. glavnem prevladujejo vetrovi severnega kvadranta, ki ne po-yzročajo večje vzvalovanosti. Dnevi so še vroči, da se lahko še vedno kopamo. Že res, da je maestral manj izrazit, a ga uspešno nadoknadijo drugi vetrovi' Septembrsko križarjenje je torej iahko enkratno doživetje, saj med drugim ni več tistega drena, ki smo ga navajeni v julijskih in avgustovskih dneh.
V naši rubriki navadno plujemo proti toku, proti ustaljenim navadam in napakam italijanske navtike. Prav zato upravičeno trdimo, da se ne bi smela navtična sezona omejevati na izključno dva poletna meseca. V srednji Dalmaciji je celo oktober sprejemljiv za jadranje. Seveda so glavna težava šoloobvezni otroci, kdor pa jih nima, bi lahko dopust planiral tudi za prva jesenska meseca, ali vsaj za september. S tem pa nočemo trditi, da nasprotujemo poletnim križarjenjem, a po naših izkušnjah je navtičnodopus-tniški koledar nekoliko drugačen od suhozemskega. Idealni meseci so navadno maj, julij in september; italijanski dopustniški kapitani pa se tega vse premalo zavedajo, da jim je še vedno avgust najbolj pri srcu. Že res, da letošnji ni povročil večjih nevšečnosti, če izvzamemo tri nevihte, ki pa niso bile pretirane jakosti. Med naše ljubitelje morja, teh je iz leta v leto več, pa bi lahko prodrla nekoliko bolj
nekonformistična navtična miselnost. Morda pa bo to uspelo naši mladini. Oba naša pomorska kluba imata številne naraščajnike, ki morda ne bodo postali vrhunski jadralci, a sta jim morje in jadranje že tako prešla v kri, da bodo jutri ob finančni osamosvojitvi drugače pristopali k navtični rekreaciji.
Ob obnovitvi naše navtične rubrike po poletnem dopustniškem premoru, lahko torej zagotovimo, da bomo nadaljevali po dosedanjih smernicah krepitve pomorske kulture med našimi bralci, saj je med njimi še vse preveč ljudi, ki pojmujejo navtiko kot nekaj izključno prestižnega, kot dejavnost za petičneže in ne kot najbolj dovršeno obliko športne rekreacije, v kateri je človek najtesneje v stiku z naravo. Vse preveč pozabljamo, da je to morje tudi naše in da je slovensko ime jadrnice pod italijansko zastavo nesporen dokaz, da nas niso izrinili z morja.
filmi na tv zaslonu
LA TERRAZZA - Terasa, 1980.
Režija: Ettore Scola. Igrajo: Ugo Tognazzi, Vittorio Gassman, Marcello Mas-troianni, Stefania Sandrelli. CANALE 5 ob 21.30.
Pet protagonistov se zbere za večerjo na terasi: scenarist Trintignant, novinar Mastroianni, televizijski funkcionar Reggiani, producent Tognazzi in komunist Gassman. V seriji pripovedi-izpovedi odslika Ettore Scola krizo petdesetletnikov, vendar ne poda analize družbenega okvira k ozadju posameznih zgodb. Dobre interpretacije zlasti Gassmana in Tognazzija tvorijo lepljenko različnih človeških usod. Kljub nekaterim skupnim dogodivščinam pa manjka splošnejša utemeljitev zgodbe, tako da je film razcepljen z nekaterimi špicami v prizorih kjer nastopajo omenjeni igralci.
IL GRANDE SONNO - The Big Sleep - Globoko spanje, 1946.
Režija: Howard Havvks. Igrajo: Humphrey Bogart, Martha Vickers, Lauren Bacall, John Ridgeley, Dorothy Malone. RAI 2, ob 21.30
Chandlerjevega junaka, privatnega detektiva Philipa Marlovva, igra Hum-phrey Bogart, ki je tokrat sredi zapletenega in v marsičem nejasnega dogajanja. Zgodba, ki ji v določenem trenutku niso zmogli slediti ne igralci in niti režiser, je tako zapletena, da je povzročala težave samemu piscu romana. Hawks je dogodivščine v svetu mamil in pornografije filmsko razvozlal z enigmatično figuro Lauren Bacall, s črno-belo ambientacijo velemestne periferije in se je tako raje posvetil prikazu nekega mračnega in samotarskega življenjskega okolja. Izjemno igro Bacallove in Bogarta okrepi soliden dialog scenarista Faulknerja, ki pokaže na težaven odnos, morda celo nemogoč, med moškim in žensko, predvsem pa na nekomunikacijo dveh nasprotnih nazorov.
Začasna mejna črta
Stvarna črta med enotami KNOJ in enotami zahodnih zaveznikov. Potem vojaška paritetna delegacija, ki je stanje dejansko potrjevala in se celo izogibala graničarskim mrtvim stražam, kar je napravilo mejno črto ponekod dokaj zobato. Potegnjena je bila demarkacijska črta, to je začasna državna meja med Italijo in Jugoslavijo. Začasnost je bila le formalna beseda in na zborovanju v Okroglici leta 1953 je bilo jasno povedano, da so minili časi žvenketanja z orožjem, ki bi spreminjalo meje. Začelo se je dolgo obdobje dogovarjanja: Londonski memorandum, Helsinki, Osimo in še kaj vmes. Uresničevalo se je navidezno protislovje: odpiranje meje jo je utrjevalo. Ker smo jo od vsega začetka sprejeli na vseh ravneh in z vseh vidikov, smo jo začeli presegati ž zamislijo o enotnem kulturnem prostoru, ki naj povezuje ljudi ob priznanju upravnih meja. Tisoči beguncev, ki so v večjem številu nasedli politiki strumentaliziranja in ustvarjanja učinka "berlinskega zidu" ante litteram, so se začeli vračati kot turisti v obalna in priobalna istrska naselja ter s tem po svoje ustvarili enotni prostor.
Potem je pred nekaj leti en župan našel vzrok gospodarskega propadanja Gorice v dejstvu, da je "zgubila svoja ozemlja" (nekako tja do Tolmina in Razdrtega, če smo skromni). Ni znano, da bi kdaj novogoriški predsednik občine jamral' po Gorici v imenu Vipavske doline, Soške doline in Trnovske planote, ker so ta področja ostala brez svojega središča. Drugi župan je pred kratkim povedal, da ima Jugoslavija okupirano Istro. Beseda "okupacija" pomeni v političnem izrazju, da je treba prej ali slej ozemlje osvoboditi".
Kaj ima z vsem tem opraviti objavljena slika? Je namreč iz časov, ko so novogoriške evidenčne tablice dosegle številko okoli 1100 (črni avtomobil); tiste iz Gorice pa številko okoli 12000 (rdeči avtobus). Na hrbtni strani razglednice najdemo oznako, ki pojasnjuje, da gre za mejni prehod pri Rdeči hiši v Gorici in poduk: "Confine provvisorio Italia - Jugoslavia". Nekateri pozabljajo, da so se doslej številke na evidenčnih tablicah bistveno spremenile. Ne delamo si iluzij, da je takih pozabljivcev malo.	(R. A.)
^ RAI 1
9-30 Televideo
10.30	Nadalj.: Ritratto di donna velata U.30 Nanizanka: Un terribile cocco di
mamma
12.00	Nadaljevanka: Jo Gailard (3. del)
13.00	Balet: Maratona d'estate
13.30	Dnevnik
13.45	Film: Intrigo a Taormina (kom., It. 1960, r. G. Bianchi, i. B. Lee, U. Tognazzi, S. Koscina
15.30	Lutkovna serija: Muppet show
15.55	Informativna oddaja: Un campi-one, mille campioni
16.10	Risanka: Pac Man
16.55	Nanizanka: Sette spose per sette fratelli - Uno sceriffo onesto
12.45	Risanka: L'isola del tesoro
18.10	Inf. oddaja: Poesie della sera
18.15	Informativna oddaja: Trenfanni
della nostra storia - 1959 19.40 Jutrišnji almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: Questa e 1'are-na - Qui e nata Maria Callas
22.30	Dnevnik
o?'40 Filmske novosti
22.45	Športna oddaja: Mercoledi šport
24.00	Dnevnik
\K
9.30
12.00
13.00
13.15
14.10
17.00
18.30 18.40
19.45
20.20
20.30
22.00
22.10
0.05
0.15
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 2
Televideo
Nanizanka: A passo di fuga - In
famiglia
Dnevnik
Nanizanka: Saranno famosi Zabavna oddaja: L'avventura, vmes risanka Scooby Doo in nanizanka L'uovo di Danny Film: Donne sole (dram., It. 1956, r. V. Sala, i. E. Rossi Drago, G. M. Canale)
Športne vesti
Nanizanka: Cera una volta un
samurai
Dnevnik
Športne vesti
Nadaljevanka: II sole sorge an-cora (1. del)
Dnevnik
Film: II grande sonno (krim., ZDA 1946, r. H. Hawks, i. H. Bogart, L. Bacall, D. Malone) Dnevnik
Film: Mamma Roma (dram., It. 1962, r. P. P. Pasolini, i. A. Mag-nani, F. Citti)
^ RAI 3
11.00	Informativni oddaji: Materiali didattici, 11.30 Monografie
12.00	Šport: odbojka
14.00	Glasbena oddaja: Di Gei mušica
15.00	Nadalj.: II cappello del prete
16.10	Variete: Dadaumpa
17.20 Inf. odd.: I grandi lavori del mondo
18.25	Dok.: Grandi mostre
19.00	Dnevnik
19.25	Inf. odd.: Sembra ieri
20.00	Dokumentarec: Geografia oggi
20.30	Filmski festival v Benetkah
21.30	Film: Guai ai vinti (dram., It. 1955, r. R. Matarazzo)
23.05	Dnevnik
23.30	Dok.: Capitali culturali d Europa
Intrigo a Taormina, RAI 1, 13.45
RTV Ljubljana
17.10	Poročila
17.15	Otroški spored. Slovenske ljudske pravljice - Zvezda na čelu
17.35	Modro poletje - 4. del
18.10	Svet kristalov - znanstvenoteh-nični film
18.40 Risanka
19.00	Danes: Obalno-kraški obzornik
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.00	Mozaik kratkega filma: Taborniški duh živi dalje (kanadski film)
20.30	Verona: To je Arena - Tu se je rodila Maria Callas, prenos
Maria Callas je zaslovela pred skoraj 40 leti v Areni v Veroni. Spominska svečanost bo na sporedu ob 20.30 istočasno s prenosom RAI.
(iP) TV Koper	___
17.00	Otroški program, vmes risanka Lamu deklica iz vesolja, Prijatelj Gipsy
18.00	Novela: Ljubezen in oblast
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu naslednji prispevki:
BRDA — Obeti za vinsko letino VIDEM — Epidemija slinavke SESLJAN — Likovna razstava ob 2.000-letnici nabrežinskih kamnolomov
TRST — Memorial Race
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika
20.30	Film: Umazana družba (i. Susan Scott, Gianni Macchia)
22.25	TV drama v dveh delih: Past
22.15	TVD vse danes
23.30	Košarka: Turnir Alpe-Adria: Be-netton - Smelt Olimpija
II CANALE 5
8.30	Nanizanke: Una famiglia americana, 9.20 Una vita da vivere,
10.10	General hospi-talm 11.00 Aliče, 11.30 Dalle nove alle cin-.	que, 12.00 Lou Grant
3.00	Bigbang
-t.30 Nadaljevanka: Sentie-fi, 14.30 La valle dei Pini, 15.10 Gosi gira il 5	mondo
■00 Dokumentarec:	Il
,R mondo intorno a noi •30 Nanizanke: Hazzard,
17.30	II mio amico Ric-ky, 18.00 L'albero delle mele, 18.30 Kojak, o,, -j 19.30 Love Boat •30 Tednik Big Bang - Es-tate
•30 Film: La terrazza (kom., 1980, r. E. Scola, f- V. Gassman,.S. San-0 -in dreHf' M. Mastroianni) 0 Nanizanka: Sceriffo a New York
OC’ RETEOUATTRO
•30 Nanizanki: I giorni di Brian, 9.20 Mary Belo in ni.amin
Film: In cerca d' amore (kom., 1964, r. D. Weis, f- C, Francis, J. Hutton) 11.50 Nanizanka:
Svvitch
12.45	Otroški spored: Ciao cfao, vmes risanke Speedy Buggy, Whee-Tie and teh Chopper Bunch, Banana Splits, La valle dei dinosauri
14.15 Nanizanke:	Bravo
Dick, 14.45 Con affetto Sidney, 15.15 Charles-ton
15.45	Film: Cronache di poveri amanti (dram., 1954, r. C. Lizzani, i. M. Mastroianni, A. Lual-di)
17.50 Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Mai dire si, 19.30 Charlie's An-gels
20.30	Nadaljevanka: Yellow Rose (10. del)
22.30	Tenniš: Torneo Flus-hing Meadows - komentar Rino Tommasi
T ^j> ITALIA 1
8.35 Nanizanki: Sanford and Son, 9.00 Daniel Boone
9.50 Film: Uovest selvag-gio (vestern, 1956, r. H. Jones, i. D. Robertson, J. Mahoney)
11.10 Nanizanke: Sanford and Son, 11.35 Lobo, 12.30 Due onesti fuori-legge, 13.30 T. J. Hoo-ker
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Tarzan, Thunder-birds, Il elan di Čharlie Chan, Lo specchio ma-gico
17.55	Nanizanke: La famiglia Addams, 18.15 Star Trek, 19.15 Storie di maghi e di guerrieri
20.00	Risanka: Memole dol-ce Memole
20.30	Nanizanka: Riptide
21.25	Film: Uccidero Willie Kid (vestern, 1969, r. W. Polonsky, i. R. Red-ford, K. Ross)
23.20 Nanizanke: La banda dei sette, 0.15 Madi-gan, 1.35Kazinsky
;	TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.00 Andrea Celeste
16:00 Nanizanka: Missione impossibile
16.30	Nanizanka: Viaggio in fondo al mare
17.30	Risanke: Kimba, 18.00 I predatori del tempo,
18.30	Uomo Tigre,
19.00	Šport Billy
19.30	Nanizanka: Mork & Mindy
20.00	Risanke
20.30	TV film: Cinema!!! (r. P. Avati, i. G. Cavina, C. Delle Piane, L. Capo-licchio, 3. del)
21.30	Film: Eva (dram., 1962, r. J. Losey, i. J. Mo-reau, S. Baker, V. Lisi)
23.30	Film: I ragazzi delFac-cademia
1.30 Nanizanka: Missione impossibile
^ TELEFRIULI
13.00	Film: Crociera di lusso (kom., r. Richard Who-re, i. George Brent, Jane Powell)
14.30	Risanka: Hanna & Barbera
15.30	Glasbena oddaja: GTX Musič
18.30	Nanizanka: Ironside
19.30	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemškem jeziku
20.40 Film: Vergine di cera (dram., r. Roger Cor-man, i. Jack Nichol-son)
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Scacco-matto
[ 3§r TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.2C 8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Gledališki glasovi po stezah spominov; 8.40—10.00 Glasbeni almanah;
9.00	Roman v nadaljevanjih; 10.10 Koncert; 11.30 13.00 Glasbeni almanah (2. del); 12.00 Sestanek ob 12.00: S potovanja po Afriki; 13.20 Zborovska glasba (1. del); 13.40 Glasbeni almanah; 14.10—17.00 Poletni mozaik: Glasbeni portret Urbana Kodra, 16.00 Beležka; 17.10 Klasični album; 18.00 Literarne podobe; 18.30 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30-8.00 Jutranji
spored; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Zabavni zvoki; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25	15.25 Mozaik; 15.30 Do-
godki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio;
18.00	Ljudske pesmi 84; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Radijski dnevnik;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom ...; 20.00 Zborovska glasba;
20.35	Minute s slovenskimi interpreti;
21.05	Odlomki iz opere; 22.30 Zimzelene melodije; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis
8.00	- 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost - Pesem tedna; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.35 Glasba.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6:i5, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.3o!
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.45	Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00-
12.00	Prisrčno vaši; 8.15 Flash back;
9.00	Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.30-20.00 Glasbeni program; 15.00 Rubrika o kulturi in umetnosti; 15.45-19.30 Splash; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Musič shop; 17.00 Sestanek s Kompasom; 17.45 Evergreen; 18.00-18.30 Pulj kliče Koper; 19.00 Jazz; 20.00-6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Matineja z Alenko; 15.00 Poletni cocktail, vodi Rok; 19.00 Glasba po željah, v studiu Sabina; 21.00 Mixture, vodi Mitja.
Na 17. mednarodnem posvetu Seghizzi
Srečanje izvedencev o glasbeni vzgoji
V Krminu bo ob koncu tedna tradicionalni praznik grozdja
Razstava in pokušnja vin iz krminskega okoliša
V mestu se še ni polegel živahen hrup folklornih prireditev, ko je že na vrsti drugo pomembno mednarodno srečanje na kulturno in posebej glasbeno temo. V okviru 25. tekmovanja pevskih zborov Seghizzi se je včeraj v konferenčni dvorani razstavišča Espo-mego pričel posvet o zborovskem petju. Posvet prirejajo letos že sedemnajstič, na njem pa sodelujejo glasbeniki, dirigenti, pedagogi in drugi izvedenci na glasbenem področju.
Med več kot sto udeleženci, ki so včeraj sledili prvim poročilom, je okrog trideset iz Jugoslavije, predvsem iz Slovenije, s poročili pa sodelujejo tudi izvedenci iz Avstrije in Madžarske. Tema letošnjega posveta je Branje glasbe med tradicijo, eksperimentalnim iskanjem, utopijo in didaktično operativnostjo. Mimo nekoliko raztegnjenega naslova srečanja gre torej za poglobitev vprašanj v zvezi z glasbeno vzgojo. Potem ko so na prvih posvetih obravnavali najrazličnejša vprašanja s področja zborovskegja petja, so prireditelji v zadnjih letih posvetili pozornost vprašanjem s področja pouka glasbe in še posebej zborovskega petja.
»Sola je lahko edina osnova za krepitev glasbene vzgoje in kulture med prebivalstvom,« je včeraj v uvodnem posegu poudaril predsednik društva Seghizzi Giovanni Vezil, »zato menimo, da je za naše zborovsko društvo koristno in potrebno, da poglobimo vprašanje poučevanja glasbe, s posebnim poudarkom na aspektu branja glasbe, ker je ta problem danes bis-
tvene važnosti za obstoj in razvoj zborovskega petja tako kot drugih glasbenih zvrsti.« Za njim so pozdravili sodelujoče na posvetu župan Sca-rano, senator Battello in evropski poslanec Mizzau.
Strokovni del posveta je začel prof. Enzo Petrini, ravnatelj departmaja za vzgojo pri Tržaški univerzi, ki je koordinator letošnjega simpozija. Predstavil je probleme, ki se postavljajo v zvezi s poučevanjem glasbe v šoli in bodo predmet poglobitve na letošnjem goriškem srečanju.
Predvsem gre za zapostavljenost glasbene vzgoje, ki dolga desetletja ni imela niti statusa rednega šolskega predmeta, še danes pa so njeni okviri dokaj nejasni in pomen premalo ovrednoten. Seghizzijev posvet naj bi torej skušal odgovoriti na nekatera
vprašanja in prispeval k oblikovanju predlogov za izboljšanje pouka glasbe v šoli.
Da obstaja v šolskem svetu zanimanje za te probleme, dokazuje prisotnost številnih šolnikov in pedagogov na posvetu in pa uradno sodelovanje treh predstavnikov ministrstva za šolstvo, ki bodo v razpravi sodelovali s poročili, istočasno pa lahko zbirali koristne napotke za reformo glasbene vzgoje.
Posvet se na razstavišču nadaljuje še danes ob 9. in ob 15. uri. Jutri se bo zaključil z ustanovitvijo Študijskega centra o glasbeni vzgoji, ki so si ga organizatorji goriških zborovskih srečanj omislili, da bi znanstvenoraziskovalnemu delu o glasbeni didaktiki dali večjo kontinuiteto in pomen.
V	Krminu bo ob koncu tedna tradicionalni praznik trgatve, ki ga v tem kraju ob vznožju Brd prirejajo že več desetletij in ki je prav v zadnjem obdobju ponovno pridobil na pomenu. Praznovanje bo letos časovno sovpadalo s pričetkom spravila letošnjega pridelka grozdja, saj se je te dni že pričela trgatev zgodnjih sort, zlasti v nižinskem predelu.
Pester spored napovedujejo predvsem v nedeljo, ko bo v popoldanskem času (začetek ob 16. uri) po kr-minskih ulicah sprevod alegoričnih voz, zatem pa nastop mažoretk iz Palmanove in Krmina. Dekleta iz Krmina se bodo prvič predstavila javnosti. Sledilo bo še tekmovanje v maščenju grozdja, zvečer pa bo na sporedu še tradicionalna tombola. Za prijetno vzdušje bodo skrbeli pihalni ansambli, med temi tudi gosti iz avstrijskega mesteca Friesach.
Program tridnevnega praznovanja obsega še slikarsko tekmovanje ex tempore za mladino (na temo grozdja, oziroma trgatve), promenadne koncerte itd.
V	sklop prireditev ob pokrajinskem prazniku trgatve sodi tudi razstava in pokušnja vin krminskega okoliša. Odprli so jo že prejšnjo nedeljo v prostorih nekdanje kinodvorane Italia in bo odprta do nedelje. Zadnja leta so jo prirejali v palači Locatelli, kjer pa prostori niso uporabni zaradi prenovitvenih del. Na razstavi so predstavljena samo vina, ki se pridelujejo v krminskem okolišu, bodisi v nižin-
Ob 25-letnici natečaja C. A. Seghizzi
Nocoj Rossinijeva Petite messe
Ob 25-letnici mednarodnega zborovskega natečaja C. A. Seghizzi prireja nocoj istoimensko društvo, v sodelovanju z goriško občino, slavnostni koncert z izvedbo »Petite messe solemnelle« Gioacchina Rossinija. Koncert bo drevi v Avditoriju v Ul. Roma s pričetkom ob 20.30.
Priložnostnim pozdravom - pozdravno pismo je poslal tudi predsednik republike Cossiga - bo sledila podelitev priznanj vsem, ki so zaslužni za 25 zaporednih izvedb natečaja, uvodni govor pa bo imel kritik Gianni Gori.
Koncert bo izvajal Gruppo Polifonico iz Trsta pod vodstvom dirigenta An-dree Giorgija. Kot solisti nastopajo sopran Guadalupe Gonzales, mezzosopran Gloria Scalchi, tenor Orfeo Zanetti, bas Vincenzo Sagona. Pevce bodo spremljali Ennio Silvestri in Corrado Gulin na klavir in Gianni Del Zotto na harmonij.
Prenova šolskega poslopja v Rupi se bliža koncu
Dopolnilna blagajna v ladjedelnici bo nujna tudi v prihodnjem letu
Dela za prenovo ostrešja šole v Rupi so v zaključni fazi. Delavci podjetja Benedil so v prejšnjem tednu namestili novo streho, zdaj pa izvajajo notranja dela. Kljub temu, da jih vreme ni oviralo in da dela potekajo po predvidenih rokih, po vsej verjetnosti do 18. septembra, ko se bo pričel pouk, prostori ne bodo uporabni. Občinska uprava je že predvidela možnost, da bodo učence iz Rupe in Peči začasno
prevažali v Sovodnje, otroški vrtec pa naj bi odprli z nekajdnevno zamudo. V vrtcu so namreč te dni zamenjali pod v učilnici in opravili nekatera druga dela.
Pouk v šoli v Rupi naj bi obnovili v začetku oktobra. Povedati je treba tudi, da so gradbišče odprli šele prve dni julija, potem ko se je zaključil pouk.
Poseg po dopolnilni blagajni v tržiš-ki ladjedelnici bo potreben tudi v prihodnjem letu in to v celotnem razdobju. Brez dela bo, na osnovi sedanjega obsega naročil, poprečno okrog 350 delavcev, v drugem polletju pa bi utegnilo število narasti na ogrog 500. Približno toliko delavcev je v dopolnilni blagajni tudi v tem obdobju.
O teh vprašanjih so razpravljali na sindikalni skupščini, v ponedeljek dopoldne, v ladjedelnici. Skupščina je bila namenjena predvsem delavcem, ki so v dopolnilni blagajni.
Največ pozornosti so torej namenili prav obravnavi vprašanj v zvezi z dopolnilno blagajno. Pred kolektivnimi dopusti je namreč vodstvo družbe Fin-cantieri posredovalo sindikalnim predstavnikom vrsto podatkov o obsegu naročil civilnih plovnih objektov ter_predvidevanja o stopnji zaposlitve.
Četudi si bo v kratkem mogoče pridobiti definitivno naročilo za dve novi potniški ladji, bo v prvih mesecih prihodnjega leta še zmeraj okrog 350 delavcev v dopolnilni blagajni. V drugem polletju pa se bo položaj celo poslabšal, če ne bo dodatnih naročil. V vodstvu ladjedelnice računajo, da
bodo lahko pridobili naročilo za posebno plovilo, ki bo služilo ploščadi Micoperi. Ta objekt naj bi zgradili deloma v Trstu, deloma v Tržiču.
Spričo takega položaja, so poudarili na zborovanju, je treba nujno najti dogovor o rotaciji dopolnilne blagajne, prizadevati pa si je treba istočasno za pridobivanje novih naročil.
Na skupščini je bil tudi govor o predvidenih investicijah v prihodnjem štiriletnem obdobju. Vrednost investicij (26 milijard lir) je po mnenju sindikalnih predstavnikov premajhna in neprimerna, za premostitev že nekaj let trajajočega težavnega stanja. Ob tem sindikati navajajo, da so bile druge ladjedelnice deležne izdatnejših posegov. Tako je recimo za ladjedelnico v Sestri predvidenih v dveh in pol letih kar za 40 milijard lir investicij.
Sindikati opozarjajo tudi na nevarnost, da bi v prihodnjih letih dejansko skrčili organik v ladjedelnici, o čemer je sicer govor že nekaj let. Gre za načrt, ki je star že štiri leta in ki so ga sindikati že zavrnili, vodstvo ladjedelnice pa ga menda še zmeraj skuša uresničiti.
Med ranjenimi vojaki fant iz Sovodenj
Med vojaki, ki so se v ponedeljek ponesrečili v prevrnitvi oklepnega vozila pri Banih na tržaškem Krasu, je tudi 19-letni Marko Cijan iz Sovodenj, kjer stanuje v Ul. 24. maja 24 skupaj s sestro dvojčico Vivijano in očetom Vitom. Pri vsej tragediji - v kateri so izgubili življenje trije vojaki - je Marko imel veliko mero sreče, saj se je izmazal z lažjimi poškodbami, zaradi katerih se bo moral predvidoma zdraviti dva tedna.
Marko je na služenju vojaškega roka od polovice junija, komaj poldrugi mesec prej, 1. maja, pa je dopolnil 19. leto. Po opravljeni slovenski nižji
srednji šoli je do odhoda k vojakom delal kot klepar.
»Rešila ga je prisebnost, da je ob nesreči takoj skočil s krova oklepnega vozila,« nam je povedal oče, ki je sina obiskal v ponedeljek popoldne v bolnišnici na Katinari. »Bil je še vidno zmeden in nam ni znal opisati točnega poteka dogodkov. Marko je pri padcu dobil močan udarec v glavo in odrgnine predvsem po roki.«
Po prvi pomoči v bolnišnici na Katinari so ga že v ponedeljek premestili v vojaško bolnišnico v Trstu, kjer bo ostal nekaj dni na opazovanju. Oče
pričakuje, da mu bodo nato dali nekaj bolniškega dopusta, tako da bo Marko lahko pozabil na to dramatično izkušnjo v krogu svojih dragih.
Danes pogreb Renca Faganela
V Štandrežu bo danes popoldne pogreb Renca Faganela, ki je v petek utonil pri Lošinju. Pogrebni sprevod bo ob 16. uri iz hiše žalosti na Trgu sv. Andreja, v domačo cerkev.
Umrl je
inž. Branko Ferlat
O njem bi res lahko rekli: gualis vita, finis sita. Rodil se je v Biljah 23. julija 1906, diplomiral na tehničnem zavodu v Idriji, doštudiral pa na pomorski fakulteti v Genovi leta 1930. Služboval je v raznih krajih, vojna vihra pa ga je zajela v Boki Kotorski.
Po vojni je od leta 1945 do upokojitve 1974 poučeval na slovenskih šolah v Gorici, prej na nižji srednji šoli, potem pa na učiteljišču.
Bil je tihega značaja, odmaknjen, preskromen. Kakor je živel, tako se je tudi po krajši bolezni na tiho umaknil s tega sveta 27. avgusta letos. Pokopan je v Sovodnjah.
skem predelu, bodisi na gričevnatem območju, ki si je pridobilo, lahko rečemo, mednarodni sloves.
Prireditelji - društvo Pro loco v sodelovanju s krminsko občinsko upravo - seveda računajo da bodo imeli srečo z vremenom in da bo prireditev, tako kakor prejšnja leta, privabila v kraj nekaj tisoč obiskovalcev.
GLASBENA
MATICA
GORICA
Vpisovanje v šolo GLASBENE MATICE je v teku do 12. septembra. Vpisovanje je vsak delavnik v Ul. Croce 3 od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Pojasnila tudi po telefonu (št. 84508).
Naknadno bo vpisovanje v podružnicah v Sovodnjah, Doberdobu in Štandrežu.
koncerti
V Kulturnem domu v Novi Gorici
(velika dvorana) bosta jutri, 4. septembra, ob 19.30 in v petek, 5. septembra, ob 20.30 dva programa Lisztove klavirske glasbe v skladateljevem jubilejnem letu. Nastopa mladi goriški pianist Benjamin Saver.
razna obvestila
Vpisovanje gojencev v Dijaški dom v
Gorici, Ul. Montesanto 84, tel. 83495, se nadaljuje vsak delavnik od 10. do 13. ure.
kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 »Pesta di laurea«. R.
Pupi Avati.
CORSO Zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Piaceri morbosi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EKCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00 »Ženska v rdečem«, 21.00 (Pulj po Pulju) »Večerni zvon«. DESKLE 19.30 »Pot v Indijo«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. C. Cosulich, tel. 711315.
POGREBI
Danes v Gorici ob 12.30 Adelina Fantina-to iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmi.
Ob boleči izgubi moža in očeta Renca Faganela izrekajo člani in odborniki KD Oton Župančič Miriam. Danijelu in svojcem iskreno sožalje.
ŠD 01ympia izreka iskreno sožalje svojcem in OK Val ob tragični iv prerani izgubi Renca.
Kolektiv Dijaškega doma sočustvuje z Miriam in svojci ob tragičnem dogodku v družini.
Ob smrti Renca Faganela se žalovanju hudo prizadete družine pridružujejo Mario, Charlet, mama in hčerki.
Vlado Klemše
s na krožni poti pod mont biancom
Cim manj prtljage na žičnico. Žal je bila naša skupina otovorjena z orjaškimi nahrbtniki in ni bilo lahko vstopati in izstopati iz večjih ali manjših kabin, ki so, kot kaže, zmeraj nabito polne. Iz Chamonixa do kraja La Palud, na italijanski strani, je treba prestopiti kar petkrat. Najbolj nerodno je bilo vstopanje v majhne, štirisedežne kabine na odseku med Aig.lle du Midi in postajo Helbronner, saj je eden naših nahrbtnikov zavzel prostora za dve osebi. Pa cepini, smučarske palice itd...
Iz Chamonixa se žičnica najprej povzpne do 2318 metrov visokega Plan de 1'Aiguille, od tod pa v enem samem skoku na Aiguille du Midi (3843 m), kjer je tudi razgledni stolp in od koder je proti Mont Blancu mogoče vreči kamen. Tako blizu se namreč odpirajo pred nami tu gori precej zaobljeni ledeniki. Sonce je medtem ko smo se z
Takole je videti vrhnji del Aiguille du Midi, kamor je speljana žičnica. Posnetek je prav iz kabine žičnice.
žičnico vzpenjali sem gor pregnalo nadležno meglo in tako smo lahko uživali ob čudovitem razgledu na prostranstvo vršacev. La Valle Blanche (Bela dolina) pod Aiguille du Midi je bila naravnost posejana s skupinami šotorčkov, ledenik so v raznih smereh prečkale naveze. Še bolj živo je bilo videti pod zavetiščem in postajo žičnice
Helbronner (3470 m), kjer poteka tudi državna meja. Tu imajo urejena smučišča, smučarsko šolo, posebno šolo zfl pse itd. Popoldanska pripeka pa je, kakor smo ugotovih med krajšim sprehodom na ledeniku, razmehčala tudi sneg na tej višini, saj se vdira do kolen, zato pa ha smučišču tudi ni videti smučarjev.
No, glede prehajanja meje moram povedati, da nas nikjer niso vprašali po dokumentih, ki smo jih sicer imen vsi s sabo. Tudi nismo nikjer videli francoskih žandarjev ali drugih državnih funkcionarjev. Tudi na žičnici ne. Prava odprta meja, še bolj odprta od tiste naše, ki jo velikokrat postavljamo za vzgled. Naslednja postaja, kjer je treba spet prestopiti je zavetišče Torino, kakih 100 metrov niže od postaje Helbronner. Od tod se žičnica prične zelo strmo spuščati v dolino, vendar prestopanja še ni konec. Zadnja zamenjava je nekako sredi pobočja in končno, nekaj pred 19. uro, pristanemo v La Paludu. Zadovoljni, 0° smo prečkanje masiva, obešeni na jeklene žice srečno pre" stali, zelo zadovoljni da smo imeli zares srečo z vremenom. To smo ugotavljali še naslednji dan, ko so bili vrhovi zakriti z gosto meglo in oblaki.
Program četrtega dne trekinga še ni bil v celoti izpolnjen. Bili smo štirinajst kilometrov daleč od mesta, kjer smo v sredo zvečer pustili avtomobile. Šoferjem ni preostalo drugega kot vzeti pot pod noge in upati, da zadn/i avtobus v dolino Veny še ni odpeljal. Tudi tokrat sm° imeli srečo.
Tudi letos v Tržiču bogata in kakovostna kulturna sezona
TRŽIČ Pred komaj petimi leti so v Tržiču odprli Mestno gledališče in v tem kratkem časovnem razdobju se je to mesto uveljavilo na kulturnem področju z gledališko in Ulmsko sezono, predvsem pa s koncertno sezono, ki je postala pravi festival, najpomembnejši te vrste v Furlaniji-Julijski krajini. Glasbene festivalske prireditve je prirejal znani kritik Carlo de Incontrera, ki je, tudi v sodelovanju z gledališčem La Penice iz Benetk, uspel privabiti v Tržič znane glasbene izvajalce, tako posameznike kot ansamble. Poleg redne koncertne zimske sezone, so na pomlad prirejali zaokrožene cikluse, ki so Tržiču dali še več slovesa. Letošnji spomladanski ciklus (kar dvajset koncertov) je bil posvečen Beethovnovi glasbi. Levji delež v tem programu je imel Simfonični orkester ljubljanske Radiotelevizije pod vodstvom Antona Nanuta kot tudi drugih dirigentov.
Obstajala pa je nevarnost, da ne bo podobnih programov v tej in prihodnjih sezonah, ker je medtem v Tržiču prišlo do spremembe v političnem vodstvu Občine. Prejšnjo levičarsko koalicijo je zamenjala centristič-na. Komunisti in socialisti so bili potisnjeni v opozicijo, upravo so prevzeli demokristjani, republikanci in socialdemokrati. Bojazni so bile delno upravičene zato, ker so nekateri med tistimi, ki danes vodijo Občino, še zlasti demokristjani, prej ostro kritizirali kulturno politiko Občine, predvsem s trditvijo, da je bila preveč razsipna. Sedanji odbornik za kulturo, republikanec Paolo Sartori, pa je potrdil dosedaj vodeno kulturno politiko na pogovoru z novinarji, kjer je orisal program letošnje sezone, ki nadaljuje in izpopolnjuje dosedanje programe.
V Tržič bo prišlo deset gledaliških skupin z najbolj znanimi italijanskimi igralci. V goste bodo prišli igralci Arnolda Poč, Virginio Gazzolo, Walter Chiari, Renato Rascel, Maddalena Crippa, Gastone Moschin, da imenujemo le nekatere. Na oder bodo dali dela Thomasa
Bernharda, Shakespeareja, Moliera, Pirandella, Becketta, Cosso, Ouartulla, Woddy Allena, Thomasa Manna. Gledališko sezono bodo pričeli 13. oktobra z nastopom Stalnega gledališča iz Bočna, ki bo dal na oder »II teat-rante« Thomasa Bernharda v režiji Marca Bernardija.
Filmsko sezono bodo tudi letos prepustili programiranju priznane tržaške skupine Cappella Underground. Zanjo bo skrbela Rosella Pisciotta. Vse filme bodo prvič predvajali v Tržiču. Izbrani bodo med tistimi, ki bodo dobili nagrade na festivalih ali bodo drugače priznani s strani kritike.
Največ pozornosti pa bodo tudi letos posvetili koncertnim prireditvam, za katere je tudi tokrat program izdelal Carlo de Incontrera. V zimskem času bo na sporedu štirinajst koncertov, na katere pridejo svetovno znani umetniki ter skupine. Levji delež bo tudi tokrat imel Simfonični orkester ljubljanske radiotelevizije, ki bo začel sezono 23. septembra. V Tržič pridejo tudi v tej sezoni organist Klemens Schnorr, pianisti Alexander Longuich, Joaguin Achucarro in Francois Thioller, ter Jess Wien Trio.
Tem koncertom bo na pomlad sledil ciklus tokrat posvečen francoskim glasbenim ustvarjalcem konca prejšnjega stoletja, ki mu bodo dali naslov »Proustov čas«.
Skratka, kdor bo hotel poslušati dobro glasbo v odlični izvedbi bo tudi letos moral v Tržič.
Težave bodo seveda z abonmaji. V Mestnem gledališču v Tržiču ni veliko prostora, še zlasti če upoštevamo dejstvo, da na koncerte prihajajo ljudje iz vse dežele. Pravočasno si bo treba nabaviti abonmaje, ki jih, poleg drugih, prodajajo tudi v Trstu (Agencija UT AT) in v Gorici (Agencija Appiani).
MARKO VVALTRITSCH
Razstava Pevizijevih učencev
Novo slikarstvo v starem kamnolomu
V niz prireditev, ki so se doslej zvrstile ob 2000-letnici nabrežinskih ka-mnnolomov, se vključuje tudi likovna razstava, ki so jo v ponedeljek odprli v dvorani sesljanskega sedeža Tržaške turistične ustanove, razstava, ki nosi naslov "Novo slikarstvo v starem kamnolomu'. Gre za slikarsko razstavo, ki je logičen zaključek uspele pobude Devinskega kulturnega združenja ter znanega tržaškega umetnika in likovnega pedagoga Nina Perizija, ki je v nabrežinskih kamnolomih organiziral in vodil slikarsko šolo, ki se je je udeležilo deset v glavnem mladih tržaških likovnikov, ki so se v vročih julijskih in avgustovskih dneh prepuščali mojstrovemu mentorstvu.
To je očitno na sedanji razstavi, na kateri se je deset Perizijevih "učencev" predstavilo s po tremi deli, ki so menda vsa izdelana v akrilu. Čeprav gre tudi za nekatere tržaške že kolikor toliko formirane likovnike, s katerimi smo se na raznih v glavnem skupinskih razstavah že srečavali, je v njihovih sedaj razstavljenih delih močno prisoten učiteljev, to se pravi Perizijev vpliv. Tu bi mogli dodati še dve posebnosti, dve značilnosti: večina učencev - razstaljalcev se je opredelila za abstraktno likovno govorico, pretežna večina mladih mojstrov uporablja zelo močne ali celo močno žive barve, podobno kot mojster Perizi.
Ob videmski razstavi Zakon v stolpuf ki se je pravkar končala
Bi se Eros in Psihe še ljubila?
Ob koncu prejšnjega tedna so v Mestnem muzeju v Vidmu zaprli odmevno razstavo »Zakon v stolpu«, s podnaslovom »Mednarodna razstava umetnosti in običajev, ki si jo je v dveh mesecih ogledalo več kot tri tisoč obiskovalcev. Razstavo je pripravil Furlanski komite Donna & Arte s sedežem v Vidmu, glavna organizatorka pa je bila kiparka Dora Bassi, docentka na umetniški šoli Accademia di Belle Arti Brera v Milanu. Če je bila lanskoletna prva razstava v tej organizaciji postavljena v regionalne okvire, čeprav z gostinjami iz drugih italijanskih mest, je letošnja že presegla te meje in se odprla v širši prostor Alpe-Jadran. Ta njihova namera se bo po besedah organizatork dodobra uresničila čez dve leti, ko bodo pripravili naslednjo tematsko razstavo in jo iz Vidma prenesli v Gradec in v Ljubljano, k sodelovanju pa pritegnili razstavljalke iz vseh dežel delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Pri organizaciji letošnje razstave, na kateri je sodelovalo devetindvajset likovnih umetnic iz Italije, Avstrije, Nemčije, Jugoslavije, Japonske in Izraela, so sodelovale galerije iz Innsbrucka in Gradca ter Goriški muzej iz Nove Gorice.
Naslov razstave, ki so jo postavili v prenovljenem srednjeveškem stolpu v Ulici Zanon, ni simboličen, saj ne glede na vsebinski koncept razstave, označuje le mesto postavitve razstave, čeprav so mogoče organizatorke računale tudi na njegov provo-kativnejši ton in namig in s tem tudi na večji odmev.
Razstava je študijsko zasnovana in se tematike -torej zakona, življenja v dvoje, loteva interdisciplinarno, z raziskavo in predstavitvijo življenja ženske v zakonski skupnosti v videmski krajini v preteklosti in z informacijo o specifičnostih le-tega v sedanjosti. Ta sklop predstavitve zajemajo prvi štirje oddelki (v pritličju in del v prvem nadstropju), ki so jih Pripravljali različni strokovnjaki, od etnologov, sociologov, psihologov, andragogov in likovnikov. Uvod v razstavo predstavlja prikaz zakona o tradicionalni
kmečki družbi, ki strokovno argumentirano, z besedilom, z dokumenti, fotografijami in etnološkimi predmeti pripoveduje o življenju žene. Ta etnološki prikaz preteklosti se nadaljuje z zanimivim prikazom drobnih pisanih punčk iz plastike ali stekla, drobnih risbic, pisemc in ilustracij z ljubezensko tematiko, ki po mnenju avtoric vzbujajo deklicam domišljijo in vzpodbujajo sanjarjenje o idealnem zakonu. Taka občutja se prebujajo tudi ob branju tako imenovanih rožnatih romanov, ki so razstavljeni v naslednjem oddelku z naslovom »Harmony«. Raziskava, ki so jo ob tej priliki naredili, je točno pokazala, da mlada dekleta pogosto posegajo po tovrstni literaturi. Zanimiv je tudi audiovizualni oddelek, kjer si obiskovalec lahko ogleda videofilme Donate Buccioli, Claudie Degano in Franca Piavolija na tematiko zakonskega življenja in videofilm o lanskoletni razstavi, torej prvi razstavi, ki jo je komite Donna & Arte pripravil in je nosila naslov »Izgubljeni čas«, na njej pa so sodelovale samo italijanske ustvarjalke.
Osrednje mesto na razstavi gre likovni postavitvi del v zgornjih prostorih razstavišča, ki so jih prispevale na to razstavo posebej povabljene likovne umetnice. Izbor za letošnjo razstavo je temeljil predvsem na kvaliteti del, ki so se's svojo sporočilnostjo lahko vključila v že dogovorjeno tematiko. Nekatere umetnice so dela ustvarile na pobudo prirediteljev, druge pa so bile v razstavo vključene prav zaradi del, ki so jih že prej ustvarile in se s svojim vsebinskim izhodiščem vežejo ali dotikajo te problematike. Po teh kriterijih so bile v organizaciji Goriškega muzeja (žal skoraj v zadnjem trenutku) izbrane tudi slovenske predstavnice Tinca Stegovec, Adriana Maraž in Metka Krašovec, vse iz Ljubljane. Avstrijo so zastopale Stroblova, Schmeiser Čadijeva, Mader-nova in Kaufmannova, Zvezno republiko Nemčijo Uterbergerjeva, Izrael Vahirova, Japonsko Izumije-va. Najštevilnejše so bile Italijanke: Bassi, Benes,
Bendini, Carciosi, Corteggiani, Cecatti, Deganis, Degano, Dessy, Esposito, Fedi, Fioroni, Lombardi, Pan-no, Riciutti, Roncoroni, Simoni, Talleri in Zorzenon.
Razstavljalke so k problematiki pristopale zelo svobodno in zelo različno in čeprav jih povezuje skupna vsebinska nit, so to zelo avtorska, zelo svojska dela, ki govore z različno občutenimi in podoživetimi likovnimi interpretacijami. Toliko kolikor avtoric, toliko povsem različnih del, ki se stilno opirajo na različne sodobne likovne prijeme in tokove zadnjih dvajsetih let vključno z novo podobo. Ta izpovedna heterogenost je razumljiva in nenazadnje zaželena, saj so se s to problematiko srečale likovnice različnih generacij. Vsako delo nosi v sebi svoje globoko sporočilo in na svoj način razglablja o problemu zakona in življenja v zakonski skupnosti. Tokrat so v ta problem, pa čeprav to ni samo ženski, pogumno zagrizle likovnice, ki so svoje misli, občutja in videnja izrazile v likovnem delu in jih celo dopolnile s pisano besedo. Njihovo sporočilo, prav gotovo poglobljeno z lastnim doživetjem, ni navdušujoče in vzpodbujajoče. Likovnice so do zakona v večini kritične, cinične, ironične in jedke, le redkokdaj jim ta spomin vzbuja lepa in romantična občutja. So mar likovnice kot umetnice bolj kritične do tega problema, bolj občutljive, bolj direktno prizadete ali potisnjene bolj v obrobje? Da bi te svoje notranje boje in probleme bolj plastično, bolj poudarjeno prikazale, posežejo po različnih materialih - po železu, mavcu, papirju, steklu, lesu, plastiki, blagu. Značilno je, da so avtorice, ki so posegale po najbolj atraktivnih sredstvih in neklasičnih materialih, v večini. Tako prevladujejo objekti in skulptoslike, tudi fotografija, manj pa je klasičnih likovnih zvrsti. Videti in doživeti to razstavo pomeni svojevrstno spoznanje. Spoznanje, ki daje misliti.
Razstavo je spremljal tudi lep katalog z reprodukcijami in s krajšim intervjujem oz. anketo vsake razstavljalke.
NELIDA SILIČ NEMEC
Pri tako obsežni skupinski razstavi ne moremo govoriti o temeljitejši oceni, omejili bi se raje le na kratko označbo nekaterih mojstrov. Splošen vtis, ki ga razstava daje ob vstopu v razstavno dvorano, je prijeten, vsekakor ustrezen obetom pobudnika in organizatorja likovne prireditve. Od desetih razstavljalcev sta dva Slovenca, točneje gre za dve slovenski likovnici, ki ju sicer že poznamo. Liana Drašček, ki je nedavno tega razstavila dva grafična lista na skupinski razstavi slovenskih likovnikov v galeriji Tržaške knjigarne, je razstavila sedaj tri lepa olja v izrazitem informelu in v nekoliko zagašenih, vendar prijetnih barva-ah, v katerih nekako prevladuje siva barva. Koj za njenimi deli se prav tako s tremi deli predstavlja druga slovenska likovnica, ki jo poznamo že nekaj let, vendar doslej kot kiparko, oziroma kot ustvarjalko v zvrsti umetnostne obrti. Gre za Bogomilo Doljakovo, ki se predstavlja kot slikarka prvič, vendar presenetljivo dobro. Njej sledi Fulvio Doz, ki v kompoziciji dveh svojih del bežno spominja na pokojnega Černigoja, v barvah pa na Borisa Zu-Ijana. Tudi naslednji Giorgio Zando-meni kaže v svojih delih poleg Perizi-jevega vpliva tudi nekaj Černigojevih sledov.
Ko si ogledujemo dela Novelle Cel-li, imamo najprej vtis, da sledi v svojem slogu ostalim kolegom, namreč slogu abstraktne govorice, vendar nam pozornejši ogled razstavljenih del pove, da je ostala v slikanju skalovja na zeleni osnovi dokaj blizu stvarnosti, resničnosti. Giuseppe Saracino slika skalovje v nekoliko večjih ploskvah in močnih barvah, za Franca Va-lussija so značilne bolj zelene barve in, krepki raznobarvni zamahi nekako v diagonali platna.
Giampaolo De Santi se zelo dobro predstavlja s svojimi kompozicijami, v katerih slika nekakšne ruševine, v nekoliko utišanih barvah, vtem ko Patri-zia Bigarelli spominja na mojstra Perizija izpred mnogih let in to tako v močnih barvah, kot tudi v oglatostih motiva kompozicije. Kar zadeva močno barvitost Bigarellijeve velja tudi za barvitost Mina Inchingella, za katerega so značilne velike močno barvne ploskve.
Razstava, ki bo trajala do 13. septembra, je privabila na otvoritev nenavadno veliko občinstva, med katerimi je bilo mnogo kulturnih in javnih delavcev ter tudi predstavnikov oblasti, med katerimfje bil tudi Bojan Brezigar, župan devinsko—nabrežinske občine, ki je prevzela pokroviteljstvo nad številnimi prireditvami, ki so v zvezi z 2000 letnico nabrežinskih kamnolomov.	(Ire)
• Sovjetsko filmsko združenje Sovin-film je z ameriško producentsko hišo podpisalo pogodbo o ekranizaciji znamenite povesti Antoina de Saint Exuperyja "Mali princ". To bo prva filmska priredba tega dela.
Isto sovjetsko kinematografsko združenje je sklenilo tudi dogovor s francoskim režiserjem Christianom Jacguesom o snemanju filma po romanu "Triindevetdeseto" Victorja Hugoja, z nekim italijanskim podjetjem pa so podpisali pogodbo za adaptacijo nekega Goldonijevega dela.
Beli oblak
Ratko Petrič (Jugoslavija) — Beli oblak (Forma viva 1978)
Vipavska dolina odkriva svojo preteklost
Že tretje leto zapored je oživelo arheološko delovišče na robu nižinskega predela na skrajnem vzhodnem robu Lok. Dolina, vpeta med pobočje Trnovskega gozda in gričevnatega Banovca na vzhodu Nove Gorice, šele v zadnjih letih odkriva svojo arheološko podobo. Stari zapisi, ki so mnogokrat opora raziskovalcem, tokrat le tem ne dajejo napotil. Odkritjem arheoloških lokalitet v tem predelu so vedno botrovala zemeljska dela.
Topografski ogledi terena, sondažna ter sistematična izkopavanja arheologov izpričujejo, da je bil ta prostor poseljen tako v prazgodovini kot tudi v antiki. Prazgodovinska poselitev je dokumentirana s kamnito puščico in odlomki lončenih posod, ki so raztreseni po vznožju Sv. Danijela, najdejo pa se tudi v ravninskem predelu. Vse te slučajne najdbe opozarjajo na bro-nastodobno poselitev doline, o kateri danes kaj več še ne moremo reči. V primerjavi z bronastodobno je antična poselitev veliko bolj jasna, saj je dokumentirana z dvema domačijama iz
1.	stol. n. št. Pozornost arheologov je najprej vzbudila domačija v zahodnem delu današnje vasi Loke, katere ruše-vinski ostanki so bili dobro vidni na sami površini. Ob melioracijskih delih na vzhodnem koncu vasi leta 1984, je slučajni sprehajalec, po srečnem naključju študent arheologije, opazil na površini kmetijskega zemljišča polno antičnih ruševinskih ostankov, ter o najdbi obvestil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Nove
Gorice. Ta je novo odkrito zemljišče zavaroval in s tem rešil pred nadaljnjim uničenjem. Izkopavalna dela je nato po dogovoru z Zavodom prevzel Goriški muzej, financira~pa jih občinska raziskovalna in kulturna skupnost Nova Gorica.
Arheološko ekipo sestavljajo strokovni delavci muzeja, študentje in delavci kopači, jijen stalni sodelavec pa je dr. Vinko Sribar iz Narodnega muzeja v Ljubljani. Kot novost je ta strokovnjak uvedel pri lanskoletnih izkopavanjih vertikalno fotodokumentacijo, ki je bila letos spomladi predstavljena na razstavi znanstvenih dosežkov Filozofske fakultete v Ljubljani. Novost letošnjih izkopavanj, konstrukcija istega strokovnjaka, je pantograf, ki v znatni meri skrajša terensko risarsko dokumentacijo. Poleg tehničnih dosežkov izstopajo tudi arheološki rezultati. Doslej so bili odkriti ruševin-ski ostanki dveh večjih objektov, od katerih so ohranjeni le temelji. Na podlagi vseh odkritih temeljev bodo
skan, dobili celotno zasnovo rimske podeželske domačije.
Pri opredeljevanju funkcije posameznih prostorov pa igrajo poleg konstrukcijskih detajlov pomembno vloge tudi majdbe, ki izpričujejo namembnost prostorov. Tako so deli konjske opreme, način gradnje tlaka in sama velikost pri enem izmed prostorov najdenih objektov že določili njegove funkcijo. Z odstranitvijo rušpvin v ostalih prostorih bo tako odkrita še zadnja tančica skrivnosti, ki jih obdaja
Na podlagi izkopavanj v Lokah bomo prvič v zgodovini raziskovanj naše primorske preteklosti spoznali celoten tloris rimske domačije. Z vse upravičenostjo lahko domnevamo, da je bilo le teh še več, saj je bila Vipavska dolina pomemben vezni člen mec vzhodom in zahodom, da pa ob pospešenih melioracijskih delih niso bile deležne tako srečne usode kot rimske domačija iz Lok.
BEATRIČE ZBONA-TRKMAN
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
V ponedeljek je bil letni redni občni zbor našega košarkarskega združenja
Pri SZ Jadran izvolili nov odbor (predsednik Edi Kraus)
Svetovno prvenstvo v kolesarstvu
Italiji dva brona v dirkališčnih vožnjah
COLORADO SPRINGS — češkoslovaška dvojica Voboril - Rehounek je posegla po zlatem odličju v dirki tandemov, predzadnji preizkušnji dirka-liščnega dela svetovnega kolesarskega prvenstva. V finalu je premagala dvojico ZDA.
VRSTNI RED: 1. ČSSR, 2. ZDA, 3. Italija (Faccini, Nicotti), 4. Madžarska.
V hitrostni vožnji za profesionalce je Japonska osvojila vsa tri odličja.
VRSTNI RED: 1. Nakano, 2. Mat-sui, 3. Tawara. Za Nakana je to 10. naslov na SP.
Prvo mesto v zasledovalni vožnji za ženske si je priborila Francozinja Longova.
VRSTNI RED: 1. Longo, 2. Twigg (ZDA), 3. Ganz (Švi.), 4. Van De Berg (Niz.).
Italijan Stefano Allocchio je v hitrostni vožnji za posameznike dosegel zadovoljivo tretje mesto.
VRSTNI RED: 1. Freuler (Švi.), 2. Vaarten (Bel.), 3. Allocchio (It.).
V ponedeljek zvečer je bil redni letni občni zbor ŠZ Jadran, katerega so se udeležili predstavniki petih matičnih društev in Finjadrana. Po predsedniškem poročilu (ki ga bomo objavili jutri) in ki je bilo v celoti sprejeto, so prisotni potrdili blagajniško poročilo Mar čela Malalana, ki ga je kasneje nadzorni odbor še posebej pohvalil zaradi vestnosti in točnosti vodenja blagajne Občni zbor je nato izrekel zahvalo dosedanjemu tehničnemu vodji Rajmundu Kralju za dolgoletno nesebično delo pri Jadranu, prav tako tudi dolgoletnemu igralcu Ivu Starcu, ki se je vrnil k matičnemu društvu Kontovel.
Ker je dosedanji predsednik dr. Drago Gantar že pred časom podal ostavko, saj mu zdravstveno stanje ne dopušča, da bi ostal na krmilu Jadrana, je bil občni zbor prilika, da se mu izreče priznanje za njegovo dolgoletno delo. Priložnostni govornik je predvsem poudaril njegove zasluge pri izvajanju linije združeva-
Kdo je Edi Kraus
Edi Kraus se je rodil 28. 9.56 v Trstu. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval na Opčinah, maturiral je na znanstvenem liceju »F. Prešeren«, diplomiral pa na tržaški univerzi za doktorja ekonomskih ved.
S košarko se ukvarja od svojega 12. leta, ko je bilo na Opčinah ustanovljeno športno društvo Polet. Pri Poletu je igral vse do prestopa v Jadran, kjer je bil kapetan ekipe do leta 1984, potem pa je z ekipo sodeloval še eno leto. Zadnjo sezono je spet igral pri Poletu, kjer si je članska ekipa priborila pravico nastopa v promocijskem prvenstvu.
nja, njegovo neizmerno požrtvovalnost in tudi diplomacijo, s katero je znal reševati probleme, ki jih ni bilo malo. Pod njegovim vodstvom se je Jadran povzpel do toliko zaželene B lige, kar je največji uspeh, ki ga je
doživela naša zamejska košarka. Občni zbor je s ploskanjem pozdravil dr. Gantarja, ki je nato obljubil, da bo stal Jadranu vedno ob strani in po svojih močeh tudi v naprej pomagal naši združeni ekipi.
V nadaljevanju je bil izvoljen novi glavni odbor Jadrana, ki ga sestavljajo Sergij Pertot in Livio Valenčič za Bor, Leo Koren in dr. Sergij Pe-loza za Breg, dr. Henrik Lisjak in Marjan Pertot za Kontovel, arh. Andrej Križnič in Marčelo Malalan za Polet ter livio Lesica in Antek Terčon za Sokol. V glavnem odboru bosta Finjadran zastopala dr. Vanja Lokar in Edi Vodopivec. Občni zbor je nato izvolil novega predsednika, in sicer dr. Edija Krausa, podpredsednik je Marjan Pertot, tajnik Livio Valenčič, blagajnik pa je Marčelo Malalan. Predsednik nadzornega odbora je dr. Drago Gantar, člana pa dr. Dušan Gruden in Franko Vitez.
Ekipo Jadrana bo v sezoni 1986-87 vodil izvršni odbor, v katerem so predsednik, blagajnik in zastopnik Finjadrana Edi Vodopivec ter novi generalni manadžer Jure Krečič. Izvršni odbor je dobil najširša pooblastila, da bi lahko izpeljal letošnjo sezono kar najbolj optimalno.
NOGOMET: danes 4. kolo italijanskega pokala
Udinese v Catanii, Triestina v Barletti
KOŠARKA: v Ljubljani za turnir AIpe-Adria
Visok poraz Stefanela
V današnjem 4. kolu italijanskega pokala se bosta oba deželna ligaša, Udinese in Triestina, mudila na dokaj »neprijetnih« gostovanjih.
Videmska enajsterica bo gostovala na Siciliji pri točk žejni Catanii, medtem ko bo tržaški drugoligaš obiskal zadnjeuvrščeno Barletto,
DANAŠNJI SPORED
Skupina 1: Arezzo - Como; Fioren-tina - Empoli, Casertana - Pescara;
Skupina 2 : Catania - Udinese (16.45), Bologna - Inter, Cavese -Catanzaro;
Skupina 3: Monza - Sampdoria, Ju-ventus - Cremonese, Reggiana - Lec-ce;
Skupina 4: Milan - Parma, Ascoli Sambenedettese, Barletta - Triestina (17.30);
Skupina 5: Lazio - Spal; Napoli -Vicenza, Taranto - Cesena; ,
Skupina 6: Palermo - Brescia, Mes-sina - Atalanta, Genoa - Virescit; Skupina 7: Piša - Torino; Avellino
-	Modena; Cagliari - Siena;
Skupina 8: .Bari - Roma, Verona -
-	Piacenza, Perugia - Campobasso.
Mazza: »Nagrad ne bo«
VIDEM — Predsednik Udineseja Mazza je izjavil, da pri Udineseju letos ne bo nagrad za posamezne tekme. Igralci bodo prejeli »lepo« na-
grado ob koncu prvenstva.
Poraz italijanskih odbojkaric
PRAGA — V prvem kolu skupine D ženskega odbojkarskega SP so ZDA včeraj premagale Italijo s 3:1 (15:7, 8:15, 15:12, 15:10). OSTALI IZIDI. Skupina A: Bolgarija - ČSSR 3:2; Skupina B: Kitajska - NDR 3:1; Skupina C; Kuba - Brazilija-3:0.
Rokomet: spored A-1 lige
RIM — Včeraj so objavili spored v italijanski rokometni A-1 in A-2 ligi ki se bo pričela 4. 10. Tržaški Cividin bo v prvem kolu doma igral proti Or-tigi.
Mineral Slovan — Stefane! 100:84 (43:34)
MINERAL SLOVAN: Blaznik 5, Jan-žek 8 (2:3), Bajc 2, Vidmar 10 (2:2), Kompara 13, Besedič 17 (9:11), Brodnik 29 (5:6), Muha 12, Ličan 4 (4:4).
STEFANEL:	Bohicchio 12 (6:6),
lust (0:1), Gatto 11 (9:11), Colmani 13 (7:8), Riva 4 (2:2), Vitez 28 (4:5), Bertolotti 16 (6:7).
LJUBLJANA — Po nedeljskem porazu v Gorici proti Segafredu je tržaški Stefanel tudi v sinočnjem kolu turnirja Alpe - Adria visoko izgubil tokrat v Ljubljani proti domačemu moštvu Minerala Slovana. Ljubljančani so vseskozi vodili in njihova
zmaga ni bila nikoli v dvomu.
V	vrstah domačinov so bili najboljši Brodnik, Besedič in Muha, pri Tržačanih pa so največ pokazali Vitez, Gatto in Bertolotti. (D. Beržan)
Drevi v italijanskem pokalu
Segafredo - Fantoni
V	okviru italijanskega košarkarskega pokala bo drevi v Gorici srečanje med domačim Segafredom in videmskim Fantonijem. čeprav so v tem srečanju favoriti Videmčani, je pričakovati zanimiv boj.
Tekma se bo pričela ob 20.30.
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
NOGOMET: sinoči v prvem srečanju Pokala Ž. Race
Zaslužena zmaga proseškega Primorja
TENIS: ODPRTO PRVENSTVO ZDA
Slobodan Zivojinovič v polfinalu dvojic
NEW YORK — Odprto prvenstvo ZDA je včeraj potekalo v znamenju izločitve Hane Mandlikove (ČSSR).
Pri moških dvojicah sta se Jugoslovan Slobodan Živojinovič ter Ekvadorec Gonzales uvrstila v polfinale. OSMINA FINALA MOŠKI: Wilkinson (ZDA) - Česnikov (SZ) 6:0, 6:2, 6:3 ŽENSKE: Shriver (ZDA) - Jordan (ZDA) 6:4, 6:4, Turnbull (Avstral.) -Mandlikova (ČSSR) 6:4, 1:6, 6:3.
MOŠKE DVOJICE: Nystrdm (šve.) Wilander (šve.) - Edvvards (J. Afr.) Gonzales (Par.) 6:3, 6:4; ŽENSKE DVOJICE:	Graf (ZRN) Sabatini
(Arg.) - Multon (ZDA), White (ZDA) 6:4, 6:2.
ČETRTFINALE
MOŠKE DVOJICE: živojinovič (Jugoslavija) Gomez (Ekv.) - Jordan (ZDA), De Palmer (ZDA) 6:4, 6:4, 6:4.
Šah: od danes v Leningradu
Drugi del dvoboja Karpov - Kasparov
LENINGRAD — Danes se bo v Leningradu začel drugi del šahovskega dvoboja za svetovni naslov med prvakom Garrijem Kasparovom in izzivalcem Anatolijem Karpovom. V današnji prvi partiji bo bele figure imel Karpov.
Po londonskem delu (12 partij) vodi Kasparov s 6,5:5,5.
Primorje - S. Nazario 1:0 (1:0)
STRELEC: v 40. min. Husu
PRIMORJE: Colautti, Roiaz, Sigo-ni (Antoni), Milani, Samese, Livan, Starc, Husu, Olivo, Maranzina, Zac-caria.
S. NAZARIO: Buzzai (Caputo), Chi-menti, Apolloni, Franch, Tomizza, Ra-divo, Balas (Coslovich), Lanza (Mi-chich), Canazza, Rasman (Canavo), Carone.
V	sinočnjem uvodnem srečanju nogometnega turnirja za Pokal Ž. Race je domače Primorje, ki je tudi organizator te prireditve, zasluženo premagalo moštvo San Nazaria.
V	prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni, igra pa ni bila kaj pri-
da privlačna. Prosečani pa so povedli s Husu jem, ki je izkoristil slabo odbito žogo branilca gostov.
V	drugem polčasu se je igra nekoliko razživela in že v 8. min. je Zaccaria po lepo izvedenem protinapadu zadel prečko. Isti igralec se je v 30. minuti sam predstavil pred vratarjem San Nazaria, ki pa je lepo ubranil strel.
Turnir se bo nadaljeval drevi s srečanjem Zarja - San Marco (pričetek ob 20.30). (M. š.)
12. lovorika Jugoslavije
V	okviru mednarodnega nogometnega turnirja mladinskih reprezentanc za 12. lovoriko Jugoslavije, na kate-
rem letos sodelujejo Švica, Madžarska, ČSSR in Jugoslavija, bo danes na koprskem stadionu tekma med Jugoslavijo in Švico s pričetkom ob 17. uri. (J. Kreft)
Drevi miting v Vidmu
VIDEM — Drevi bo atletsko društvo Libertas iz Vidma priredilo na stadionu Friuli tekmovanje za memorial Fulvia Coste. Na tem memorialu bo nastopilo poleg boljših italijanskih atletov (Doriova, Mei, Andrej) še nekaj asov svetovnega slovesa, med njimi ameriški atlet na 110 m ovire Campbell, nigerijski tekač na 400 m Innocent Egbunike ter priljubljeni Sebastjan Coe.
Nogometni spored A in B lige
A liga
1.	kolo (14. 9.): Avellino - Fiorenr tina; Brescia - Napoli; Empoli - Inter; Milan - Ascoli; Roma - Como; Sampdoria - Atalanta; Torino - Verona; UDINESE - Juventus.
2.	kolo (21. 9.): Ascoli - Empoli; Atalanta - Roma; Como - Torino; Fio-rentina - Sampdoria; Inter - Brescia; Juventus - Avellino; Napoli - UDINESE; Verona - Milan.
3.	kolo (28. 9.): Avellino - Napoli; Brescia - Fiorentina; Empoli - Juventus; Milan - Atalanta; Roma - Verona; Sampdoria - Como; Torino - Ascoli; UDINESE - Inter.
4.	kolo (5. 10.): Ascoli - Avellino; Atalanta - Empoli; Como - Brescia; Fiorentina - UDINESE; Inter - Roma; Juventus - Milan; Napoli - Torino; Verona - Brescia.
5.	kolo (12. 10.): Atalanta - Ascoli; Avellino - Como; Fiorentina - Juventus; Milan - Inter; Roma - Brescia; Sampdoria - Napoli; Torino - Empoli; UDINESE - Verona.
6.	kolo (19. 10.): Ascoli - Juventus; Brescia - UDINESE; Como - Fiorentina; Empoli - Milan; Inter - Sampdoria; Napoli - Atalanta; Torino - Roma; Verona - Avellino.
7.	kolo (26. 10.): Ascoli - Como; Atalanta - Torino; Avellino - UDINESE; Fiorentina - Verona; Juventus -Inter; Milan - Brescia; Roma - Napoli; Sampdoria - Empoli.
Ker Palermo še ni uredil svojega ekonomskega statusa (rok zapade 9. t. m.), je na sporedu B lige označen z »X«.
8.	kolo (2. 11.): Brescia - Sampdoria; Como - Juventus; Empoli - Roma; Milan - Fiorentina; Napoli - Inter; Torino - Avellino; UDlNESE -Ascoli; Verona - Atalanta.
9.	kolo (9. 11.): Ascoli - Fiorentina; Atalanta - Como; Avellino -Brescia; Empoli - Verona; Inter - Torino; Juventus - Napoli; Roma - UDINESE; Sampdoria - Milah.
10.	kolo (23. 11.): Brescia - Torino; Como - Inter; Fiorentina - Roma; Ju-ventus - Atalanta; Milan - Avellino; Napoli - Empoli; UDINESE - Sampdoria; Verona - Ascoli.
11.	kolo (30. 11.): Atalanta - Brescia; Como - UDINESE; Empoli - Fio-rentina; Inter - Avellino; Napoli - Verona; Roma - Juventus; Sampdoria -Ascoli; Torino - Milan.
12.	kolo (14. 12.): Ascoli - Roma; Avellino - Sampdoria; Brescia - Empoli; Fiorentina - Inter; Juventus - Torino; Milan - Napoli; UDINESE - Atalanta; Verona - Como.
13.	kolo (21. 12.): Atalanta - Avellino; Brescia - Verona; Empoli - UDINESE; Inter - Ascoli; Napoli - Como; Roma - Milan; Sampdoria - Juventus; Torino - Fiorentina.
14.	kolo (4. 1. 87): Ascoli - Brescia; Avellino - Empoli; Como - Milan; Fiorentina - Napoli; Inter - Atalanta; Juventus - Verona; Sampdoria - Roma; UDINESE - Torino.
15.	kolo (11. 1.): Atalanta - Fiorentina; Brescia - Juventus; Empoli -Como; Milan - UDINESE; Napoli -
Ascoli; Roma - Avellino; Torino -Sampdoria; Verona - Inter.
B liga
1.	kolo (14. 9.): Arezzo - Cagliari; Bologna - Catania; Cremonese - TRIESTINA; Vicenza - Taranto; Lecce -Campobasso; Messina - Bari; Parma -Lazio; Piša - Modena; Sambenedettese - Genoa; X - Cesena.
2.	kolo (21. 9.): Bari - Parma; Cagliari - Vicenza; Campobasso - Bologna; Catania - Cremonese; Cesena -Arezzo; Genoa - X; Lazio - Messina; Modena - Lecce; Taranto - Piša; TRIESTINA - Sambenedettese.
3.	kolo (28. 9.): Arezzo - Bari; Bologna - Genoa; Cremonese - Taranto; Vicenza - Modena; Lecce - TRIESTINA; Messina - Cagliari; Parma - Campobasso; Piša - Catania; Sambenedettese - Cesena ; X - Lazio.
4.	kolo (5. 10.): Bari - Piša; Cagliari - X; Campobasso - Sambenedettese; Catania - Lecce; Cesena - Cremonese; Genoa - Arezzo; Lazio - Bologna; Modena - Parma; Taranto -Messina; TRIESTINA - Vicenza.
5.	kolo (12. 10.): Arezzo - Campobasso; Bologna - TRIESTINA; Catania - Modena; Cremonese - Lazio; Vicenza - Genoa; Lecce - Bari; Parma - Messina; Piša - Cesena; Sambenedettese - Cagliari; X - Taranto.
6.	kolo (19. 10.): Bari - TRIESTINA; Bologna - Vicenza; Cagliari - Cremonese; Genoa - Campobasso; Lazio -
Catania; Messina - Cesena; Modena -Arezzo; Piša - Sambenedettese; Taranto - Parma; X - Lecce.
7.	kolo (26. 10.): Arezzo - Messina; Bari - X; Campobasso - Lazio; Catania - Sambenedettese; Cesena - Taranto; Cremonese - Genoa; Vicenza - Piša; Lecce - Bologna; Parma - Cagliari; TRIESTINA - Modena.
8.	kolo (2. 11.): Bologna - Arezzo; Cagliari - Campobasso; Genoa - TR1E-STlNA; Lazio - Bari; Messina - Cremonese; Modena - Cesena; Piša - Parma; Sambenedettese - Vicenza; Taranto - Lecce; X - Catania.
9.	kolo (9. 11.): Arezzo - Parma; Bari - Cagliari; Campobasso t Piša; Cesena - Lazio; Cremonese - Bologna; Vicenza - Catania; Lecce - Sambenedettese; Messina - Genoa; Modena -Taranto; TRIESTINA - X.
10.	kolo (16. 11.): Bologna - Messina; Cagliari - Cesena; Catania - Campobasso; Vicenza - Bari; Lazio - Modena; Parma - Lecce; Piša - Genoa; Sambenedettese - Arezzo; Taranto -TRIESTINA; X - Cremonese.
11.	kolo (23. H.): Bari - Bologna; Campobasso - X; Cesena - Vicenza; Cremonese - Sambenedettese; Genoa -Modena; Lazio - Taranto; Lecce - A-rezzo; Messina - Piša; Paima - Catania; TRIESTINA - Cagliari.
12.	kolo (30. 11.): Arezzo - Cremonese; Bologna - Parma; Cagliari -Taranto; Campobasso - Cesena; Catania - Genoa; Vicenza - X; Lecce -Piša; Modena - Bari; Sambenedette-
se - Lazio; TRIESTINA - Messina.
13.	kolo (7. 12.): Cagliari - Bologna; Cesena - Bari; Cremonese - Campobasso; Genoa - Lecce; Lazio - TR1E-STTNA; Messina - Modena; Parma -Vicenza; Piša - Arezzo; Taranto - Catania; X - Sambenedettese.
14.	kolo (13. 12.): Arezzo - Lazio; Bari - Cremonese; Bologna - Piša; Campobasso - Taranto; Catania - Messina; Genoa - Cagliari; Lecce - Vicem za; Modena - X; Sambenedettese -Parma; TRIESTINA - Cesena.
15.	kolo (21. 12.): CagUari - Lazio; Catania - Arezzo; Cesena - Lecce; Cremonese - Modena; Vicenza - Campobasso; Parma - Genoa;'Pisa - TRIESTINA; Sambenedettese - Bologna; Taranto - Bari; X - Messina. '
16.	kolo (4. 1. 1987): Arezzo - Vicenza; Bari - Catania; Cesena - Parma; Cremonese - Lecce; Lazio - Genoa; Messina - Sambenedettese; Modena ' Cagliari; Taranto - Bologna; TRIE-STiNA - Campobasso; X - Piša.
17.	kolo (11. 1.): Arezzo - Taranto; Bologna - X; Campobasso - Bari; Catania - TRIESTINA; Genoa - Cesena; Vicenza - Messina; Lecce - Lazio! Parma - Cremonese; Piša - Cagliari; Sambenedettese - Modena.
18.	kolo (18. 1.): Bari - Genoa; Cagliari - Catania; Cesena - Bologna! Cremonese - Vicenza; Lazio - Piša! Messina - Lecce; Modena - Čampo' basso; Taranto - Sambenedettese; TRIESTINA - Parma; X - Arezzo.
19.	kolo (25. 1.): Arezzo - TRIESTINA; Bologna - Modena; Campobasso-Messina; Catania - Cesena; Genoa Taranto; Vicenza - Lazio; Lecce - Cagliari; Parma - X; Piša - Cremonese!
Sambenedettese - Bari.
RITMIČNA GIMNASTIKA: pod vodstvom Mije Ušaj - Češčut
Mlade domovke že pridno vadijo V soboto jih čaka prvi nastop
Tudi za mlade domovke, članice odseka za ritmiko, so se počitnice končale. Ta teden so namreč pričele z vajami pod vodstvom Mije Ušaj-Češčut, (letos bosta skupine vadili še Marta Primožič in Damjana Češčut) ki je v vseh teh letih skrbela za to športno zvrst pri mestnem društvu.
Takojšen začetek z vajami je tudi opravičljiv, saj bodo goriške ritmičar-ke že v soboto, 6. septembra, nastopile v Novi Gorici ob 80-letnici Goriških železnic. Spored, ki ga bodo goriške športnice predstavile, bo obsegal točke, ki so jih naša dekleta že predstavila na raznih prireditvah in povsod žele odobravanje občinstva.
Letošnja sezona pa bo tudi za domovke nadvse pomembna, saj poleg tednih nastopov in tekmovanj, jih čaka pomembna prireditev, na kateri
bodo sodelovale. Gre za 100-letnico Sokola na Goriškem, ki jo bo naša krovna športna organizacija primerno počastila.
Kot smo izvedeli od vaditeljice same, bodo treningi do 18. septembra vsak dan in sicer od 15. do 16.30. Kasneje pa bodo vaje dvakrat tedensko. Novost letošnje sezone pa predstavlja baletna šola, ki bo na sporedu vsako soboto. Šolo bo vodila bivša Domova predstavnica Laura Legiša.
Vodstvo odseka za ritmiko in orodno telovadbo pri ŠZ Dom vabi vse, ki bi rade pristopile k tej športni zvrsti, naj se zglasijo kar med treningi v Kulturnem domu. Posebno vabilo velja mladim dekletom, ki so letos prvič prestopila šolski prag.
Na sliki Raifaela Varrone, lanskoletna društvena prvakinja.
Prodoren uspeh Poletovega turnirja
Nedeljski Poletov balinarski turnir je povsem uspel tako zaradi odlične organizacije kot tudi zaradi kakovostnih bojev, ki so jih pokazale ekipe. Na sliki: trenutek z nedeljskih bojev na Opčinah
L organizaciji ŠD Meblo Nova Gorica
V nedeljo tradicionalna rekreativna akcija 6. juriš na Lokve
Športno društvo MEBLO iz Nove Gorice organizira v nedeljo, 7. septembra, tradicionalno kolesarsko rekreativno akcijo 6. JURIŠ NA LOKVE. Akcija je netekmovalnega značaja, doslej pa je na njej nastopilo kar 556 kolesarjev, veliko med njimi tudi iz sosednje Italije.
Start akcije bo ob 9. uri pred salonom Meblo v Novi Gorici, cilj pa v 23 km oddaljenih Lokvah na nadmorski višini 965 m, kar pomeni do bodo mo-rali udeleženci premagati višinsko razliko blizu 850 m.
Organizator je letos poskrbel za Presenečanja pri nagrajevanju, saj bo na voljo lepo število praktičnih na-9rad, ki bodo izžrebane med vsemi udeleženci akcije.
Vsak udeleženec bo po prihodu na cllj dobil posebno kolajno, najbolj množična ekipa pa tudi pokal organi-
Zatorjev.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je Prevzel TOZD Trgovina Meblo in Tr-Sovina s kolesi Čuk iz Gorice.
RAJMUND KOLENC
Priprave naših nogometnih enajsteric za bližnje prvenstvo
A. Ferletič (Mladost): »Za boljšo uvrstitev na lestvici«
»Ekipa je še v pripravljalni dobi in treba bo še mnogo dela, preden bomo prišli do zadovoljive forme. Cilji so navsezadnje slednji: dobro se moramo uvrstiti na lestvici, pozabiti moramo
na neuspehe v zadnjem prvenstu. Vsekakor pa nočem skrivati nobenih prevelikih ambicij. Videli bomo, kako bo ekipa reagirala. Mislim pa, da ni pravilno govoriti o nobenih načrtih prav pred začetkom prvenstva, ko niso še bile rešene vse težave«.
Tako je namreč v skopih besedah povedal trener doberdobske Mladosti Aldo Ferletič in je pravzaprav pokazal še delno nerešeno sliko ekipe, ki bo branila barve kraškega moštva.
Mladost je letos upala, da bo utegnila sestaviti ekipo le z vaščani. Vendar se je nekaj zataknilo. Največji problem je namreč pomanjkanje vratarja. Sandi Gergolet bo ostal še leto na posodo pri Sovodnjah in to je številne navijače razočaralo. Drugi vratar Dario Zanier je imel prometno nesrečo in ne bo mogel več časa stopiti na igrišče. Tako je problem res velik. Kaže
kmalu slekel vojaško suknjo. Ta dva igralca bi morala s svojo prisotnostjo zagotoviti večji red v obrambi in na sredini igrišča. To vrsto bo ojačil tudi Edi Gergolet, ki je bil na posodo pri ekipi iz Sovodenj. Prvenstvo je skoraj pred vrati in prav zato bo v prihodnjih tednih Mladost preverila svojo moč.
pa, da je vodstvo že začelo iskati nekoga, ki bi moral nadomestiti oba.
Doberdobska ekipa bi se rada ojačila še v napadu. Spet še bo namreč vrnil pred svoje občinstvo Hilarij Kobal. Poleg tega pa se bo spet vrnil k Mladosti Semolič, ki je nekaj časa igral pri Isonzu. Tudi Kobalov brat Edi bo
Predsednik Dario Gergolet nam je dal še slednjo izjavo: »Na prvo mesto postavljam to, da pridobimo na ugledu. Tega smo namreč lansko leto v veliki meri zapravili in letos moramo nadoknaditi zamujeno. Poleg tega letos ekipa sloni na nadvse prenovljenem mladem kadru. Vsi odborniki so bili do pred nekaj leti igralci, zato probleme bolje razumejo in jih je tudi lažje reševati. Tudi določeno vzdušje mora priti zopet na dan. V zadnjih letih je bilo namreč preveč trenja med vodstvorn in igralci.
Ekipa ŠZ Mladost iz Doberdoba bo letos nastopila z naslednjimi igralci: VRATAR: A. Bruni (letnik 1953). OBRAMBA: Dimitrij Lakovič (1968), David Lakovič (1961), S. Pahor (1953), L. Frandolič (1960), F. Devetak (1965), D. Devetak (1962), S. Semolič (1961).
SREDNJA VRSTA: D. Frandolič (1952), A. Lavrenčič (1961), E. Kobal (1964), E. Gergolet (1961), I. Marušič (1965), D. Sclauzero (1955).
NAPAD: D. Argentin (1968), H. Kobal (1961), C. Kosič (1964).
MARKO JARC
Naše namiznoteniško društvo pred pomembnimi tekmovanji
Temeljite priprave Kr asovih predstavnikov
Prve dni avgusta so se tudi za Kra-jjove namiznoteniške igralce in igral-končale počitnice. Takrat so namreč naj mlajši in začetniki zopet pri-leli za lopar. Priprave so potekale v ^9oniški telovadnici dvakrat dnevno Pod vodstvom Matjaža Šercerja, prignanega trenerja iz matične domovi-o,6'. kjer je v lanski sezoni vodil žensko Lipo Olimpije iz Ljubljane.
,. Priprave so mladi pingpongaši zače-kondicijo, šele nato so stopili za nizo. Resno in brez odmora so trenira-1 do 15. avgusta, nakar so se z belo L°gico spoprijeli še mladinci in člani.
udi ta skupina je imela štiri ure in f01 treninga dvakrat dnevno vse do onca avgusta. Zjutraj je vadila v glavnem tehniko, to se pravi pridobi-Unje avtomatizacije in povezovanja . uarcev, popoldne pa je bil trening ^merjen bolj v taktične variante in Rajanju osnovne kondicije.
L>d 8. do 17. avgusta so se udeležili ovenskih republiških priprav tudi [Ne predstavniki mladinske ekipe ^fasa: Igor Milič, Alenka Obad in Ta-i® Ukmar.
Treningi so se odvijali v Cerknici blizu Postojne, kjer so igralci tudi prebivali. Na pripravah so bili prisotni vsi najboljši mladi slovenski igralci in trenerji iz matične domovine. Za mizo je bilo dnevno vadbe cele štiri ure, poleg tega pa so imeli še uro kondicijskega treninga. Urili so predvsem hitrost, vzdržljivost in gibljivost. V edinem prostem popoldnevu so organizatorji priredili izlet v Rakov Škocjan.
ŠK KRAS
obvešča vse zainteresirane, da lahko nabavijo kupone ter rezervirajo teniško igrišče v Zgoniku v tajništvu športno-kulturnega centra ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30.
ŠD PRIMORJE
obvešča, da so treningi za mlade nogometaše (od letnika 1970 do letnika 1978) ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 17. do 19. ure na proseškem i-grišču.
Pred odhodom pa je bil zanimiv turnir, v katerem so se Krasovi igralci še kar dobro odrezali.
Naši igralci so se torej vrnili domov z mnogimi pridobitvami in novimi izkušnjami, ki bodo v bodoče prav gotovo pozitivno vplivale na njihovo igro.
Sezona se je začela z resnim in trdim delom, saj čakajo Krasove ping-pongaše kaj kmalu važna in zanimiva tekmovanja.	(A. U.)
ŠZ DOM
obvešča, da bo v torek, 9. septembra, prvi trening igralcev propaganda - mi-nibasket (letniki 1972 in mlajši) v telovadnici Kulturnega doma s pričetkom ob 15. uri.
ZSŠDI
obvešča, da se ODBOJKARSKI TEČAJ za začetnike prične danes, 3. t. m. v Zgoniku. Zbirališče ob 8.30 pred osnovno šolo v Zgoniku.
obvestila
Predprvenstveni nogometni turnirji
Živahna dejavnost naših
Konec septembra se bo tudi na Goriškem začelo nogometno prvenstvo 3. amaterske lige, v katerem bodo igrali vsi trije slovenski predstavniki. Juventina, Mladost in Sovodnje so že pričeli s pripravami, ki so uvodoma obsegale predvsem izboljšanje telesne pripravljenosti. Ta in prihodnji teden pa se bodo pričeli že tradicionalni predprvenstveni turnirji, na katerih bodo sodelovale tudi naše enajsterice. Iz informacij, ki jih imamo, vemo, da se bosta Mladost in Sovodnje udeležili turnirja v Zagraju, ki se bo pričel jutri, 4. septembra. Poleg dveh slovenskih ekip bodo na turnirju nastopili še Sagrado in Poggio. Prvo srečanje jutri (ob 20. uri) bo prav med obema italijanskima postavama, ob 21.45 pa bo sledila tekma med Sovodnjami in Mladostjo, ki bo pomenila predprvenstveni derbi. Naslednje kolo tega turnirja bodo odigrali v torek, 9. septembra (ob 20. uri Sovodnje-Sagrado, ob 21.45 Mladost-Poggio), sklepni srečanji pa bosta v petek, 12. septembra (ob 20. uri Sovodnje-Poggio, ob 21.45 Mladost-Sagrado).
Sovodenjska enajsterica bo 6. in 7. septembra sodelovala tudi na turnirju v Biljah, ob priložnosti 40-letnice tamkajšnjega društva Partizan. V soboto ob 15.10 se bodo pomerili z enajsterico Vozil, naslednjega dne pa bodo igrali za 3. oziroma 1. mesto, odvisno od sobotnega izida srečanja.
Drugi predprvenstveni slovenski derbi pa bo po vsej verjetnosti na turnirju Barbieri v Zdravščini, kjer bodo sodelovale ekipe Poggia, Sagrada, Sovodenj in Juventine. Polfinalni tekmi bosta v nedeljo, 14. septembra, finalni pa v nedeljo 21. t. m.	J
ŠZ Mladost bo 21. septembra pripravilo memorial Devetaka, na katerem bodo poleg domačinov nastopile še enajsterice Primorca, Fincantierija in ekipa z onstran meje.
Lepo uspela Sirenina regata
(tia	tečaja so pri Sireni priredili uspelo regato, na kateri so udeleženci
llki) pokazali že dobro znanje. Da pa bi povsem osvojili »jadralne vesci-ne«, pa bodo morali seveda vztrajati z vadbo in se udeleževati regat
telovadnice in igrišča v stvarnosti šolske zamejske telesne vzgoje
Osnovne šole na Goriškem
Z večjo dejavpostjo, do katere je prišlo na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom v zadnjem petletju na področju telesnovzgojnih dejavnosti, so se zaostrila vprašanja razpoložljivosti pokritih prostorov in igrišč. Trenutno je položaj v splošnem tak, da lahko zatrdimo, da bi bili Učni načrti telesne vzgoje in zaključnih srečanj in prireditev smelejši, če bi bili razpoložljivi prostori bolje opremljeni, oz. da bi ponekod bila vadbena površina večja.
Tako recimo v Doberdobu, kjer imajo na razpolago malo opremljeno telovadnico, ki v zimskem času ne dovoljuje razvijanja dejavnosti, ki presega uporabo malega in velikega orordja. Na prostem pa je občinska uprava poskrbela za povečeanje že obstoječega igrišča v okolju, ki je že samo po sebi zelo razsežno.
V Jamljah razpolagajo z zunanjim igriščem, ki tudi ni utesnjeno, temveč dovoljuje ob lepem vremenu seveda nekaj osnovnih atletskih dejavnosti (teki, meti).
Na Vrhu bo morda dojemljivo odslej uporabljati večnamensko središče, ki ga je opremila vaška skupnost v okviru namensko ustanovljene Zadruge in ki razpolaga z igriščem za mali nogomet ter ploščo za ostale moštvene igre.
V Sovodnjah smemo trditi, da so vsa vprašanja rešena z občinsko telovadnico s približno 600 kvadratnimi metri in z zavidljivo opremo; tudi zunanjega prostora, čeprav neopremljenega, je precej. V Rupi so razmere precej bolj utesnjene, saj imamo za potrebe telesne vzgoje na razpolago le večjo sobo. Tudi štandreška osnovna šola dela v zadovoljivih, čeprav ne odličnih pogojih: ima namreč na razpolago občinsko telovadnico (približno 550 kvadratnih metrov), ki je bila zgrajena zelo blizu šolskega poslopja, ni pa ta objekt opremljen za potrebe osnovnih šol.
Šole v mestu imajo na razpolago telovadnico Kulturnega doma po dogovoru med ravnateljstvom in goriško občinsko upravo. 560 kv. m. prostora in izdatna ter primerna oprema zagotavljajo odlične pogoje dela. Seveda je
za šolo Franceta Bevka telovadnica nekoliko oddaljena.
Tako ta šola kot šola Otona Župančiča imata tudi zunanji prostor za možnosti organizirane vadbe, čeprav brez opreme. V Revmi in Podgori ni razpoložljivega prostora ne_ na odprtem ne na pokritem. V Števerjanu uporabljajo za potrebe telesne vzgoje večnamenski prostor v šolski stavbi (približno 100 kv. m.) s premičnim malim orodjem.
Končno omenimo še Romjan, kjer imajo v šolski stavbi skupaj z italijanskimi učenci približno 60 kv. m. prostora z orodjem, ki je primerno za osnovnošolsko starost.	(R. A.)
PREŽIVITE RAZBURLJIV VEČER NA HIPODROMU MONTEBELLO
nocoj ob 20.45
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 46G270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
3. septembra 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po poročanju brazilske revije Veja
Licio Gelli se skriva v državah J. Amerike
SAO PAULO Italijanski framasonski kolovodja Licio Gelli, za katerim so italijanske sodne oblasti izdale več tiralic, ker ga sumijo finančnih in političnih zločinov, naj bi se potepal po Braziliji, Paragvaju in Urugvaju, povsem brezskrben in zakrit za novim obličjem, ki naj bi mu ga »izdelali« .specialisti za plastično kirurgijo. Tako je zapisano v zadnji številki najbolj razširjene brazilske tedenske revije »Veja«, ki zatrjuje, da so posebne brazilske policijske službe pri zadnjih preiskavah za odkritje bivališča voditelja tajne prostozidarske lože P2 ugotovile, da se Gelli premika med Brazilijo, Urugvajem in Paragvajem.
»Po mnenju častnikov informacijskih služb, dodaja brazilski tednik, je skrajno težko uloviti pobeglega prostozidarskega kolovodjo, ker ga po eni strani vsestransko podpirajo zvesti pristaši njegove tajne lože, po drugi strani pa ga je malone nemogoče prepoznati po operaciji, ker nobena tajna služba nima podatkov o njegovem "novem" obrazu.« Brazilske policijske oblasti niso vesti niti potrdile niti zanikale, da je Gelli zares našel zatočišče pri vplivnih južnoameriških framasonih, ki jih je imel na spisku svoje tajne lože P2 kar precej.
Kontrolorji poletov zakrivili nesrečo?
LOS ANGELES — Združenje mehiških pilotov je obtožilo ameriške kontrolorje poletov, da so odgovorni za nesrečo, ki se je pripetila pred 3 dnevi v Los Angelesu in ki je zahtevala nad sedemdeset človeških življenj. Do nesreče je prišlo zaradi trčenja med linijskim letalom DC 9 mehiške letalske družbe in majhnim motornim letalom vrste piper. Po mnenju mehiških pilotov obstaja možnost napake kontrolorjev poleta, čeprav bo za dokončno sodbo treba počakati rezultate preiskave.
Po vesteh iz drugih virov pa naj bi pilota malega piperja zadela kap le nekaj minut pred trčenjem in naj bi bil to najbrž dejanski vzrok letalske nesreče.
Na sliki: prizorišče tragedije
Po zamisli organizacije UNCTAD
Reprogramiranje mednarodnih dolgov po shemi postopka za stečaj podjetij
ŽENEVA - Široki pahljači predlogov in pobud za reševanje svetovne krize dolgov se je te dni priključila dobro izdelana zamisel Konference združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), ki je zasnovana na znanih konceptih organiziranega "bankrota" nesolventnih podjetij. Po tej zamisli, ki jo vsebuje letošnje poročilo UNCTAD, bi morali zadolženim državam omogočiti "s preosnovo" dolgov "stečaj" na način, ki ga uporabljajo nesolventna podjetja v državah z mednarodnimi krediti. Za obrazec so vzeli ameriški zakon o stečaju, ki omogoča dolžnikom, da se pogajajo z dajalci kreditov o "preustroju" dolgov in povečanju sposobnosti njihovega ločevanja.
V zamisli UNCTAD za "preosnovo" mednarodnih dolgov ni vsebovana nikakršna potencialna grožnja zadolženim državam, ampak samo stvarna možnost, da se reševanje krize, nastale zaradi dolgov, postavi na gospodarsko podlago. Sedanje "restrukturiranje" dolgov držav v razvoju zagotavlja denarno sposobnost dolžnikov, ne ovira pa razvoja in gospodarske rasti, pogoja za premagovanje krize vračanja kreditov.
Ideja o "reorganizaciji" dolgov po neke vrste nadzorovanem "stečaju", ki predpostavlja avtomatsko ukinitev obveze odplačevanja, je bila tudi poprej prisotna v UNCTAD, vendar ni vzbudila zadostnega zanimanja. O njej je bila beseda tudi v resoluciji posveta UNCTAD v septembru 1980. leta, ko so pojasnili smernice za "odpravljanje težav pri vračanju
dolgov". To je bila dejanska osnova za preureditev dolgov v okviru spodbujanja razvoja.
Kot izhaja iz najnovejšega poročila UNCTAD, te osnove niso v zadostni meri razumeli. Morda ni bila v zadostni meri izdelana. V njej ni beseda o "stečaju", ampak o "aktualnih plačilno-proračunskih težavah, v katerih vračanje dolgov igra glavno vlogo in terja hitro pomoč". Ta akcija predpostavlja sprejem gospodarskega programa, ki bi podkrepil plačilno-proračunski položaj dolžnikov v skladu z izboljšanjem pogojev za razvoj. Ta program bi podprle tudi države, • ki so dale kredite.
Takšna razvojna logika označuje nov koncept UNCTAD za gospodarsko "reformo" dolgov. Novo je to, da prvič daje možnost sprejema zakonskega postopka bankrota, ki dolžniku "omogoča temeljno zaščito in določen časovni premor, da lahko svobodneje diha" brez pritiska upnikov. V shemi UNCTAD za reformo dolgov držav v zavoju je rečeno, da veljajo terjatve od tistega dne dalje, ko dolžnik prinese sklep o bankrotu. Istočasno prenehajo teči interesi na osnovni dolg. Vsi dolgovi avtomatsko zamrznejo, s tem pa se dolžniku nudi "kritična zaščita, potrebna za preureditev poslov". UNCTAD ugotavlja, da taki aranžmaji za reorganizacijo dolgov in poslov bankrotiranih dolžnikov ne obstajajo na mednarodni ravni. Vedno se pojavljajo pravne prepreke za njihov sprejem, zato bi bilo potrebno v tej smeri angažirati tudi mednarodno diplomacijo.
Letala na razstavi
V teh dneh se je v kraju Fanborough, južno od Londona, začela svetovno znana razstava letalske proizvodnje raznih držav. Na sliki orjaško sovjetsko letalo AN—124 in eksperimentalno britansko lovsko letalo EAP.
Na pobudo voditeljev obeh držav
Afriški državi Gana in Burkina Faso razmišljata o združitvi v federacijo
DAKAR Če bo vse šlo po načrtih, bosta leta 1996 izginili dve državi s političnega zemljevida Afrike, in sicer Gana ter Burkina Faso (bivša Zgornja Volta), iz katerih se bo rodila nova država, ki je zaenkrat še brez imena. Za združitev se zavzemata voditelja obeh držav, to je burkinski kapetan Thomas Sankara in ganski poročnik Garry Rawlings. Letošnjega 16. avgusta sta v tem smislu podpisala protokol in ustanovila mešano komisijo, ki bo izdelala koledar za integracijo držav na političnem, gospodarskem in kulturnem področju.
Končni cilj je osnovanje svojevrstne konfederacije med državama, katerih ljudstva so sicer že zdavnaj med sabo dokaj povezana po kulturi, navadah in verstvih. Sedanje politične meje, podedovane iz kolonialne preteklosti, so jim v vsakdanjem življenju prej v napoto kot v korist. To dokazuje med drugim primer ljudstva Mosi, ki se v glavnem ukvarja s poljedelstvom in živinorejo. Naseljeno je v mejah Bur-kine Faso, toda že stoletja obdeluje plodno zemljo, ki leži v sedanji Gani. Ta tradicija je tako zakoreninjena, da se noben mosovski mladenič ne oženi, če poprej ni bil »tam doli«, se pravi na plantažah v Gani. Ta izkušnja je pri Mosih postala nekakšno merilo zrelosti.
Takšni pojavi so sicer zelo pogosti v vsej Afriki in napovedano združitev Burkihe Faso z Gano bi s tega vidika lahko imeli celo za korak na poti k ustanovitvi Združenih držav Afrike, o kateri so nekoč sanjali in delali načrte veliki misleci, kot je bil Kvarne Nkru-mah. Mlada državnika Sankara in Rawlings sta na svojem sestanku imela to perspektivo pred očmi, načrt za združitev svojih držav pa sta povezala z nekoliko bolj realistično vizijo Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav. O tej skupnosti med drugim že
obstaja sporazum, ki sta ga podpisali tudi Burkina Faso in Gana.
Kaže, da se za združitev bolj ogreva burkinski predsednik kot pa ganski. Sankara je namreč že lani, brž ko se je zamisel porodila, zahteval »konkretne korake«. Do tega je zdaj prišlo. Nedavno podpisani protokol predvideva sprostitev trgovinskih izmenjav med državama, njuno sodelovanje na carinskem področju, svobodno gibanje ljudi in kapitalov, sodelovanje v prevozništvu (Burkina Faso nima morja in se zato poslužuje ganskih pristanišč), ustanovitev skupnih energetskih obratov itd. Med drugim je že sklenjeno, da bo v obeh državah postalo obvezno učenje angleškega in francoskega jezika. Prvi jezik je zdaj v rabi v Gani, medtem ko v Burkini Faso prevladuje francoščina.
Opazovalce posebno zanima razplet enega izmed vprašanj, o katerih je bil dosežen načelen sporazum: kako bo z ustanovitvijo skupne valute. Burkina
Faso in Gana imata povsem različna denarna sistema. Prva namreč pripada tako imenovanemu »območju franka« skupno z. desetino drugih zahodnoafriških držav,- katerih skupno valuto garantira francoski frank. Gana pa ima svojo enoto - sedi, ki je bila dolgo let brez prave vrednosti na mednarodnih denarnih tržiščih. A zdaj ni več tako. V Gani menjajo ameriški dolar uradno za 90, na črno pa za 180-190 sedijev. To je izreden uspeh, če pomislimo, da je do nedavnega bila razlika med uradnim in črnim tečajem 20-krat večja. Postavlja se tako vprašanje, kaj se splača: ali Gani pristopiti k območju franka ali Burkini Faso iz njega izstopiti. Za odgovor, oziroma za odločitev obeh vlad, ki bo vsekakor imela dale-kosežne posledice, bo treba še počakati, kot sicer na marsikatero drug0 vprašanje, povezano s snovanjem nove državne tvorbe. Kot rečeno, le-ta še nima imena, a razumljivo je, da to trenutno ne dela največjih skrbi SankaO in Rawlingsu.
Po podatkih notranjega ministrstva
Manj nesreč, več mrtvih
RIM - Italijanski vozniki so bili na splošno med poletjem bolj disciplimra' ni, vendar so zakrivili hujše nesreče kot v prejšnjem letu. Ta, delno protislovna ocena, izhaja iz podatkov notranjega ministrstva o prometu na italijanskih cestah od 13. julija do 31. avgusta. V tem obdobju je bilo 334 prometnih nesreč manj ko v lanskem letu (29.800 proti 30.154), vendar v nesrečah je umrlo 18 ljudi ve (1.180 proti 1.162). Tovornjaki so zakrivili dober del nesreč in sicer 2.558 ali 8' odstotka vseh zabeleženih nesreč. Če je letošnji poletni promet zahteval ve mrtvih, se je pa precej zmanjšalo število ranjenih in sicer za 3,2 odstotka.
Ugotovitev, da so bili vozniki manj disciplinirani pa izhaja iz dejstva, da s policija, karabinjerji in finančni stražniki dali znatno manj glob. Najpogosteje1 prekrški pa so bili nevarno prehitevanje, neprimerna uporaba luči in prekoiner na hitrost.