Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., zt četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta % gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 2» kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlcija [v „Katol. TIskarni", Todnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v SemeniSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. ISO.
V Ljubljani, v četrtek 16. avgusta 1894.
Letnik XXII.
Trezna beseda o ljubezni do domovine.
(V «Vlasti> pisal Pohunek.)
I.
<Dragi so stariSi, dragi otroci, domači in sorodniki: toda vso ljubezen vseh obsega jedino domovina. Kateri blagi človek bi namreč pomišljal za-njo umreti, ako bi ji bilo to v prospeh ?» (Cic. de <Offic.)
Ljubezen do domovine, kako lepa je ta beseda, samo škoda, da se pogostoma tako slabo umeva! „Ker veliki del od tega," po pravici pravi Smiles, „kar nazivljajo ljubezen do domovine za naših Časov, je sama krivičnost, ki se kaže do druzih narodnostij. Ne kaže se v dejanjih, ampak v zastavah, zabavah, v pogretem pretresanju že dolgo preteklih krivd in že dolgo povrnjenih škod. Taka ljubezen do domovine je morda največje prokletstvo, ki more sploh zadeti domovino." („Charakter" v prest. V. Mourka str. 40.)
V tem se kaže kakor posameznik tako tudi narod, da je zdrav, da je zmožen za življenje in sposoben za važen poklie, da deluje čvrsto, vztrajno in krepko; lenoba vsaeega posamnika je narodu v škodo. Naš narod je majhen v številu in delo njegovo ni lahko. Potrebno je torej zanj, da vsak izvršuje točno svojo dolžnost. Kmet, ki obdeluje zemljo domovine, velja v domovini in njenem delovanju veliko več, nego množica onih, ki imajo navado, prič-kati se za domovino pri kozarcih." (Vlček, Tužby vlastenecke 165.)
To je sicer gotova resnica, a kakor aikdo ne more zanikati, da je veliko ložje sedeti pri kozarcu, posebno če je dobra kapljica, in zabavati se z domoljubnimi govori, ali kakor pravi Vlček, pričkati se za domovino, da je ložje, nego neumorno truditi se za domovino, ravno tako ne more nikdo tajiti, da ^domoljubov" prve vrste je daleko večje število, nego zadnjih. Da, tudi med temi, o katerih se misli, da delujejo samo za korist domovine, je mnogi, kateremu je domovina in ljubezen do nje samo lep plašček, da pod njim deluje samo za-se, za svojo čast in hvalo in včasih tudi za — svoj žep; kajti čim bolj kak narod propada, ali bolje, čim bolj raste ljubezen do samega sebe v njegovih prvakih (in ta raste tem bolj, čim bolj se zatirajo resnice sv. vere), tem bolj nehava biti domovina, saj v dejanju, predmet ljubezni; ker tak predmet si postane človek sam. Domovina je pa samo središče, podpora, pri kateri se razvija delavnost posameznikova, ki pa skrbi za neumrjočnost svojega imena; da, domovina postaja nekaka snov, katero obdeluje in pretvarja volja in misel posameznikov v sliko in podobnost svojo — „iz veličastne device postane — služkinja." — Tako je tožil v osem in štiridesetih letih v domoljubnih svojih pridigah Jeronim Kajsiewicz.
Kaj pa bi rekel še le sedaj, ko bi videl sedanjo ljubezen do domovine ?
Za to, mislim, da bode primerno trezno pisati o ljubezni do domovine s katoliškega stališča in pokazati, v čem da obstoji in kako vsakemu nalaga dolinoBti. Da, za naših dnij se pokazuje kar na ravnost potreba tega. Ali ne slišimo tako pogostoma da so sedanji duhovniki „brezdomovinci." Ali se ne
čujejo celo tudi glasovi, da dober katolik niti ne more biti dober domoljub ? Da si nasprotujete katoličanstvo in ljubezen do domovine ?
Seveda je res, da sumničijo na ta način duhovnike in pa katolike sploh po svojih dnevnikih uajbolj pogostoma taki ljudje, ki vže dolgo nimajo domovine in po njej niti ne hrepene; in pa pristaši one skrivne družbe, katera z vsemi sredstvi in na vse kriplje vstrajno na to delujejo, da naj prenehajo vse meje, ki dele posamezne države, in da naj se spojijo v eno samo prostozidarsko republiko; a večkrat se nam očita tudi od resnejše strani, to pa boli.
Za časa znanega „kulturkampfa" na Nemškem so začeli sumničiti katolike nekateri časopisi, da niti ne morejo imeti ljubezni domovinske, ker baje priznavajo za svojo duhovno glavo tujega vladarja rimskega papeža. To sumničenje je precej začelo ugajati mnogim in od tega časa še ni umolknilo.
Tudi pri nas se pogostoma sliši seveda v nekoliko drugi obliki, ko se pogostoma duhovnom očita, da jim je baje vselej najprej Rim, tje da pri vsem najpreje gledajo in potem še le se spominjajo domovine in naroda, ali da se tega sploh ne spominjajo.
Po tem uvodu prestopimo k stvari.
(Dalje sledi)
Sklepi brnskega katol. shoda.
D. Znanost, slovstvo in umetnost.
(Konec.)
IV. Cerkveno petje.
1.	V vsaki fari naj bi se osnovalo Cirilsko društvo, ki bi bilo v zvezi z občnim Cirilskim društvom za češke dežele. V teh društvih naj bi se posebno gojilo cerkveno petje; cerkvene umetne skladbe, zbori, naj se le tedaj vadijo, če je zbor zadostno izučen.
Opomba: Tudi dostojno svetno godbo (petje) gojiti ne nasprotuje programu Cirilskih društev.
2.	Treba je gledati na temeljito izobraženje pevovodij in orgljavcev; zato naj se podpirajo zavodi za vzgajanje pevovodij in orgljavcev. V take službe nastavljajo naj se le preskušeni kandidatje.
3.	Sestaviti bi se morala komisija za sestavo jednotnega kancijonala za dežele češke krone. Uporabljati bi se morali stari viri, kakor tudi sedanje verske narodne pesmi.
4.	Na novo moramo na to spominjati, da mora tekst za petje na koru biti primeren in se vjemati s prvotnim tekstom svete maše.
5.	Časopis .Ciril" daje po izreku veščakov dovolj jamstva za gojenje in razširjenje cerkvene glasbe in sr torej priporoča.
V. Cerkvena umetnost.
V	starih spomenikih: gojenje in podpiranje njeno v sedanji dobi.
V	zadevi cerkvene umetnosti sklene prvi katoliški shod češkega naroda nastopne resolucije:
1. Ker je popisovanje starejših in novejših spomenikov obrazovalne! umetnosti prvi in najvažnejši pogoj za njeno ohranjenje in Čislanje, naj se v vsaki škofiji napravi zapisnik tacih spomenikov stavbarstva, kiparstva in slikarstva, pa tudi onih, ki
spadajo že v umetni obrt. V ta namen naj se v krajih, kjer so škofije, napravijo posebni odbori, katerih naloga bode izdelati primerne praševalne pole, jih razposlati župnijskim uradom, te s pomočjo veščakov redno izpolniti, po slogu in vrsti umetnosti urediti, in iz gradiva dobljenega na ta način sestaviti zapisnik vseh umetniških spomenikov, kateri bode obsegal zanesljive podatke k zgodovini obrazovalne umetnosti v posamičnih škofijah.
2.	Ker je poznanje umetnosti za duhovnega pastirja neobhodno potrebno, se velečastiti ordina-rijati najudanejše naprosijo, da bi se posebno krščanskemu starinoslovju na bogoslovskih fakultetah obračalo toliko skrbi in časa, tolikor zahteva predmet take važnosti. Dobro sredstvo za nazorni nauk je škofijski muzej, katerega osnova se priporoča posebno pri tacih škofijskih sedežih, kjer ni deželnega muzeja ali podobnega zavoda.
Časopis „Metod", kije posvečen jedino cerkveni obrazovalni umetnosti, iz katerega se je moč o tej stvari poučiti, zaslužuje zaradi tega. (H p»e boli razširi, kar bi bilo tem ložje, če bi cerkveno oblastvo dovolilo, da bi se naročal s cerkvenim premoženjem, da bi vsaka župnijska knjižnica imela jedino tako glasilo v češkem slovstvu.
3.	Izdelava produktov obrazovalne umetnosti iz-ročuje naj se le skušenim domačim mojstrom in umetnikom. Tuja obrtna produkcija naj se le tedaj dopušča, kadar domača ne daje dovolj jamstva za potrebno dovršenost, kar bode pač le v redkih slučajih.
Za povzdigo in razvoj domače cerkvene umetnosti in domačega umetelnega obrta si je pridobila krščanska akademija v Pragi neprekosljive zasluge, in katoliški shod ji za njeno vestno, požrtovalno, v službi cerkve lepo vrsto let preskušeno delovanje izreka najsrčnejšo zahvalo in zasluženo priznanje in jo priporoča naklonjenosti in v podporo vseh katoliških krogov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. avgusta.
Celjska gimnazija. V nedeljo je v Trut-novu na Češkem imel nemški „Schulverein" slavnost, pri kateri je nemški liberalec Hallwich hudo govoril proti slovenski gimnaziji v Celju. Navajal je, kako se je na Češkem v nemških mestih najprej v šolah vpeljal dvojezični pouk, in kmalu za tem se je šola popolnoma poslovenila, za tem se je pa poslovanil še občinski zastop in mesto je bilo za nemštvo izgubljeno. Tako bode tudi v Celju, ako se dopuste slovenske paralelke, ali gimnazija. Zaradi tega pa Nemci v to ue morejo nikakor privoliti. Ta govor je vzbudil odmev v nemškoliberalnih glasilih, ki so sedaj vsi proti slovenski gimnaziji v Celju. „Neue Freie Presse" preti, da se koalicija razbije, ako bi se kaj tacega poskušalo.
Poljaki in Mažari. Z nenavadno naudu-šenostjo so nekateri poljski listi pozdravljali prihod ogerskih ministrov v Levov. Posebno se je v tem odlikoval „Dzieunik Polski". Rusinski listi po pravici obsojajo to naudušenost za Mažare in spominjajo Poljake, da bi bili morali pomisliti, da je Galicija slovanska dežela, predno so ogerskim ministrom klicali „EI;enu. Mažari so nasprotniki BSlo-

p s.
vanov. Posebno je obsojati, da se celo tisti, ki hočejo veljati za katoliške, naudušujejo za ogerske ministre, kateri so s civilnim zakonom priložili hud udarec cerkvi. Na Ogerskem se morajo Srbi, Slovaki, Rusiui in Rumuni boriti za narodni obstanek in že zaradi tega bi se ne smel noben slovanski list naudušiti za Mažare. Mi se v tej stvari z ru-sinskimi listi popolnoma strinjamo.
Srbija. Zmernejši srbski radikalci se skušajo kako zopet spraviti s krono. To se je videlo tudi iz govora generala Grujiea, ki ga je imel pred svojimi volilci v Zagubici v požarovškem okraju. Obširno se je bavil s sedanjim političnim položajem in trdil, da se dolgo obdržati ne morejo sedanje razmere. Za poslednji prevrat odgovorni so le kraljevi svetovalci, ne pa kralj sam. Kralj sam najbolje želi vs9 dobro deželi in gotovo se najde način, da deželi povrne ustavne pridobitve. Kakor se vidi, radikalci upajo, da bode zopet kralj kako jim pomagal do veljave. To je tudi mogoče, posebno, ker se je pokazalo, da je bila povsem izmišljena zarota, katera je dala povod prevratu in se je proti zatožencem sodnjo postopanje ustavilo.
Japonci so sedaj v vojski proti Kitaju. Povod tej vojski pa baje ni Koreja, temveč je japonska vlada bila zaradi notranjih razmer prisiljena začeti vojsko. V decembru je bil državni zbor razpuščen in vlada je upala, da dobi zanesljivo veČino, ali se je varala. Opozicija je pri volitvah zopet zmagala z večino svojih kandidatov. V maju se je sešla zbornica in sklenila odreso, ki je bila nasprotna vladi. Čez dva dni po sprejeti adresi je vlada naznanila zbornici, da se cesar z njeno adreso ne strinja in zatorej na njo ne odgovori. Hkratu se je zopet razpustila zbornica. Da si vlada pridobi popularnost in odvrne pozornost od notranjih stvarij, je vlada začela vojsko zaradi Koreje. V Japonu silno sovražijo Kitajce in vsaka vlada je priljubljena, ki kaj stori proti Kitaju.
Razgled po slovanskem svetu.
Iz Brna, 11. avg.
Katoliški shod je končan. Vsem udeležencem ostane v najlepšem spominu, pa tudi bridko in grenko se ga bodo spominjali njegovi nasprotniki. Kaj so pomagali celi potoki iz reke blata in zasra-movanja in ščuvanja pred shodom, med njim in po njem?
Kako so se varali mladočeški listi, ko so mislili, da bode shod malenkosten, da stoji za njimi celi narod! Evo dokaze! Stotine brzojavk in pisem od posameznikov in celih občin jasno govori, da je Morava še katoliška, še zvesta slovanskima apostoloma (Jirilu in Metodu. Zoper shod socijalistov na Winterhollerjevem trgu, kjer se je nemško govorilo, niso črhnile „Lid. Nov." niti besedice, nasproti ugajal jim je, ker jim je prihranil nevarno demonstracijo, v kojo so ti blagi gospodje „volksparteie" žugali. Kako hudo mora biti zdaj po shodu radi-kalcem pri srcu, ko vidijo, da vsi napadi nič ne pomagajo, marveč protivno delo podpirajo.
Koj po shodu se je ustanovilo katoliško politično društvo v Mistku in vršil slavnostni shod apo-stolata sv. Cirila in Metoda na Velehradu. Zares za katoličane akademike drug katoliški shod. Koliko se je čulo tukaj lepih govorov! Dr. Pospišil je izrazil veselje, da šteje apostolat v tako kratkem času že tisoče udov. Vychodil je proslavljal slovanska apostola kot zaslužna svetnika. Pravoslovec Pihal je našteval zasluge sv. Cirila in Metoda in njuno važnost za narod. Izmed drugih omenjamo še govor vrednika Kopala, ki nagovarja zbrano množico, naj nosi vsak svojo narodno obleko, kajti ž njo bode ohranil i narodne šege in kar je poglavitno tudi vero. — Po tem shodu so imeli zborovanje bogo-slovci.
Zupanom brnskim je izvoljen dr. Avgust Wieser; dobil je 26 glasov izmed 35. „Tagesbote hvali novega župana na vso moč, dobro bi bilo, ako bi se g. župan tacega tudi skazal. Pokojnemu Winterhol-lerju ne bode v vsem kos, v jedni stvari ga pa bode le prekosil, namreč v sovraštvu proti Čehom. Wie-serja znači prav dobro sledeča pesmica, katero je objavila po volitvi „Mor. Orl." : Ani masln^, ani slany,	(niti masten, niti alan,
ani klidny, ani hrr —	niti miren, niti hrr —
vjrvčsil jen cizf firmu:	obesil je tujo tvrdko:
«Winterholler's Nachfolger«. «Winterholler'sNachfolger».)
Rahločuteče srce ima žid baron Hirsch. Da je mogel videti Carnotov pogreb, je plačal za balkon 15.000 frankov, in zdaj je tožil 16 rudarjev iz Po-
povic, kateri mu ne morejo plačati uajemščine za stauovanje. Žalosten je bil pogled na sestradane delavce pri obravnavi. Zene so vzdihovale, da morajo plačati še sodnijske stroške, moški so se jezili. In kako bi tudi ne? Kolikokrat se morajo podati v nevarnost, da zaslužijo potrebni denar za stanovanje, in baron Hirsch ga meče kakor pesek, da vidi, kar srce želi. Kaj porečejo temu socijalni listi? Nič, ker služijo Židom.
Iz Prage 12. avg.
Katoliški brnski shod je še vedno predmet razprav pro et contra. Ti gospodje tam doli ob Švar-cavi so prišli na pametno misel, da so shod priredili v sedanjih vročih dnevih. Koliko truda so prihranili mnogemu časnikarju, kateri se čuti poklicanega dokazovati in dokazati brezpotrebnost katoliške cerkve. V sedanji vročini se pač človeku ne ljubi vedno si beliti las s premišljevanjem. Kako so si tedaj meli od veselja roke, da se jim je ponudila sedaj prilika mnogo in lahko pisati za svoje čita-telje! Kaj je lažjega vendar kakor zavijati in zabavljati? Dasi tudi se ni vršil ta shod v Pragi, ima vendar za Češko velik pomen, in ne bode menda dolgo trpelo, da se bode to zgodilo tudi v Pragi. Kdor je čital govore, kdor je čul o navdušenju, in je dosihdob omahoval, se bal, odložil bode gotovo strah in delal na to, da 6e priredi katoliški shod v zlati matički Pragi. Bog daj svoj blagoslov!
Večino domnevnih anarhistov so izpustili radi pomanjkanja dokazov. — Kraljevegraški škof Bry-nych je razposlal pastirski list, kjer pravi, da se v Suchodolu niso nikakoršni čudeži godili, da je imela Kristina Ringlova le halucinacije, da so hoteli imeti razni ljudje od romarjev le dobiček. S tem je do-gnana stvar o božji poti v Suchodolu. Da bi ne bilo ljudstvo pač tako lahkoverno, ampak raje trdnoverno.
—	V elektrotehnični tovarni g. Križika v Karlinu je nastal požar, ki je napravil škode za 70.000 gld.
—	V Benešovu je sklenila židovska skupščina, da se zapre ondotna nemško-židovska šola. Najbolje bi bilo, ako bi take šole sploh potrebne ne bile.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. avgusta.
(Posvečevanje nedelj in praznikov). C. kr. deželna vlada kranjska je v smislu želje, katero je deželni zbor izrazil dne 17. febr. t. 1., opozorila vsa nižja oblastva, naj strogo pazijo na to, da se izvršujejo navodila in ukazi glede nedeljskega posvečevanja in da je v smislu § 75 obrtnega reda služinčadi mogoče o praznikih vdeleževati se dopoldanske službe božje.
(Slavnost zlatih maš) se je včeraj prav slovesno in ob obilni udeležbi vernega ljudstva vršila v stol-n ci. Zjutraj ob 6. uri pri zlati maši kanonika U r-b a s a je govoril kanonik-župnik J. P 1 i s, ob 10 uri pa P. Loinger. Prelat dr. Če baše k imel je ob navzočnosti prezv. knezoškofa pontifikalno sv. mašo ter nosil ta dau mitro, katero somu poklonili ljubljanski duhovniki, bivši učenci njegovi, zato slovesno priliko. Opoldne povabili so prevz. knezoškof oba zlatomaš-nika z drugimi kanoniki vred na obed, kjer so jima nadzdravili v prelepih besedah primerjaje nju življenje z Bogu posvečenim življenjem Matere Božje, na kar se je dr. Čebašek najiskreneje zahvalil, rekoč, da je veselje delati duhovniku pod vodstvom tako gorečega apostolskega škofa.
(Cesarjev rojstni dan) praznovala bode tukajšnja garnizona po sledečem vsporedu: Predvečer dne 17. t. m. ob 1li9. uri odkoraka godba iz nove vojašnice ter koraka potem skozi Parue ulice, mimo južnega kolodvora; po Dunajski, Fran-Jožefovi, Tržaški in Rimski eesti; mimo Križank, skoz Gospodske ulice na Turjaški trg, kjer svira pred deželnim predsednikom ; dalje skozi Crevljarske ulice, čez Preširnov trg, čez Mestni, Stolni in Valvazorjev trg, po Poljanah do sv. Petra mosta, ter se vrne po sv. Petra cesti in skozi Kravjo dolino v vojašnico.
—	18. t. m. zjutraj ob 5. uri budnica z godbo po istem potu kot prejšnji večer. Topničarski polk št. 7 odrine ob V«5. uri zjutraj na grad, kjer s topovi 24krat strelja, istotako strelja med mašo, ki bode ob 8. uri v Tivoli na navadnem prostoru, kakor druga leta, — ter med obedom častnikov, ko se bode govorila napituica cesarju, vsakokrat po 24 strelov. — V stolnici bodo prevzvišeni knezoškof darovali slovesno sv. mašo ob 10. uri. Vojaške sv. maše, katero daruje č. g. kurat dr. Senjak, udeleži se vse tukajšnjo vojaštvo pod poveljstvom
goneralmajorja pl. Fuxa, kakor tudi reservni in upokojeni častniki.
(Za Cigaletov spomenik) je podaril državni poslanec, vladni svetnik pl. Globočnik 5 gld.
(Osebne vesti). Presvetli cesar je stalnemu Članu državnega sodišča dr. Jos. S u p a n u povodom odpusta iz te službe v priznanje njegovega 251etnega službovanja podelil komturni križec Fran-Josipovega reda. — Višji državni pravdnik v Trstu g. Mihael Ur b a n č i č je imenovan predsednikom tamošnjemu deželnemu sodišču.
(Toča.) Iz Krškega se poroča: Dne 8. t. m. je toča potolkla po vaseh Jeperjek in Bojnik v škoci-janski občini na Dolenjskem. Posestnikom iz Jeper-jeka je toča na trti in drugih sadežih naredila škode do 8.000 gld., iz Bojnika do 1000 gld.
(Vojaške vesti.) FZM. baron R e i n 1 a n d e r dospel je včeraj iz Gradca na Rakek, od tam pa pride v Ljubljano nadzorovat vojaštvo, na kar se poda zatem v Celovec in Knittelfeld.
(Iz Horjula.) Ze dalj časa se po malem oglaša v naši soseski otročja bolezen davica. Zbolelo je sicer precej otrok vsled te bolezni a s smrtjo je prav mnogim prizanesla. Pretečeni teden pa je močno stegnila svojo neusmiljeno roko po naši vasi. Ne sicer neusmiljeno zaradi števila umrlih — umrli so namreč le štirje in upamo, da je ponehala bolezen — neusmiljeno pa, ker je v eni družini pobrala v štirih dneh tri otroke. Med temi omenim le nadebudnega šestnajstletnega orgljarskega učenca Janeza B r e z i c a , res izvanredno nadarjenega sposobnega in navdušenega mladeniča za odbrani si stan za lepo in pravilno cerkveno glasbo in petje. Vsakemu, kedor ga je poznal, bil je priljubljen blagi mladenič; to nam spričujejo njegovi rojaki, katerih skupna sodba je ta : škoda za tako nadarjenega mladeniča, to nam spričuje nagrobnica, katero so zapeli ob njegovem pogrebu domači pevci. Ni davno, kar je ranjki Janez ves vesel prepeval na novi maši svojega rojaka, a sedaj, pa upamo, s svojo sestrico in svojim bratom vred prepeva hvalo Bogu, da ga je poklical v boljšo večnost!
(Obletnica po f Jerneju Babnikn.) Iz Dobrove. Sorodnikom, prijateljem iu znancem preč. g. pokojnega župnika, Jerneja Babnika dobrovskega, in vsej častiti duhovščini v sosedstvu naznanjamo, da bode 20. t. m. slovesna obletnica v dobrovski župni cerkvi ob 7. uri zjutraj za blagim, lani umrlim g. župnikom, ter vabimo priporočajo ga v memento k obilni udeležbi.
(Častna kanonika) celovške stolne cerkve sta imenovana vč. g. Iv. Sašelj, dekan in župnik v Gospi sveti, in vč. g. K. Oppelt, župnik v Po-žarnici.
(Imenovanje.) Iz C e 1 o v c a : Vč. g. Fr. T r e i -b e r, mestni kapelan v Celovcu, je imenovan od mil. g. knezoškofa kanonikom kolegijatnega kapi-teljna v Velikovcu in bode oskrboval župnijo Št. Rupert ob Velikovcu. Z vrlim g. Treiberjem poslavlja se iz Celovca navdušen in neumorno delaven rodoljub, ki se ne ustraši nobenega truda, nobene še tako velike žrtve, kjer gre za stvar božjo in narodno! Zvest in natančen v svojih stanovskih opravilih, trudil se je g. Treiber tudi neumorno za napredek naše stvari. Vsa leta, kar je prav v središču naše narodne borbe za obstanek, so pre-pogostoma letele nanj strupene pušice narodnih in političnih nasprotnikov! Liberalni listi so kar polni njegove — slave, a ravno to jasno priča, da je bil g. Treiber mož na pravem mestu in da je delal dobro! Pa tudi inače so se trudili njegovi »prijatelji" za njegov prospeh. G. dež. predsednik baren Schmidt-Zabičrovv ga je pri kompetencah, pri katerih ima on besedo, doslednjo zavračal, dasi je bil predlagan na prvem mestu, misleč si menda, da mu s tem škoduje in ga kaznuje. No, delal je račun brez drugih, kjer baš sedaj je prišel pravi mož na pravo mesto! Ovajali so ga tudi pri cerkveni oblasti, — zastonj! Težko nam je, ko se g. Treiber poslavlja iz Celovca, kjer zgubimo iz svoje srede vnetega in marljivega delavca na versko-narodnem polju, katerega bode tu težko nadomestiti. Slovencem velikovške okolice pa častitamo, da dobe med se tako uzomega duhovnika, vnetega voditelja I Novemu g. kanoniku-župniku kličemo od srca: Bog Vas živi na mnoga leta!
(Iz Celovca), dne 14. t. m. Po noči od nedelje na ponedeljek je gorelo na dveh mestih; v bližnjem Št. Rupertu je pogorelo nekemu posestniku prav vse. Uro pozneje je začela goreti Rohrerjeva tovarna za vozove in pogorela prav do tal. Škode je okrog
15.000 gld. K areži ni bilo vetra, ker drugače bi se vnela tudi bližnja skladišča za les. — Po noči od ponedeljka na torek je bila huda nevihta. Na bližnjih gorah, posebno na Obiru in Peci je precej nizko padel sneg.
(Otvoritev ziljske železnice.) V soboto dne 11. t. m. so ziljsko železnico od Podkloštra do Šmo-horja izročili javnemu prometu. Navzoča sta bila obdana od odlične gospode sekc. načelnik pl. Wittek kot namestnik g. trg. ministra in dež. predsednik Schmidt Zabi4row. Pa imeli so slabo vreme. Ves dan je lilo kakor iz škata. Dež je precej ohladil običajno veselje in navdušenost. Navzoče je bilo precej ljudstva v stari ziljski narodni noši. Posebne veselice so se vršile v Smohoru.
(Tržaške novosti.) V proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva odločila je mestna delegacija 1000 gld. za tržaške in 200 gld. za okoličanske siromake ter 500 gld. za vojake. — S posredovanjem obrtne tržaške družbe odprla se je začasna razstava pohištva v dvorani stare borze. Na tej razstavi, ki bode 25 dnevov, razstavili so le domači stolarji svoje izdelke. Vhod je prost. Take razstave so hvalevredne, kajti s tem se spodbujajo obrtniki k vztrajnemu delovanju. — V deželno šolsko blagajno tržaško stekalo se je tekom prve polovice tega leta 665 728 gld. 64 kr. Kakor se vidi, lepa svota, od katere pa tržaški Slovenci ne bodo gotovo nič vživali, če prav so tudi oni v isto svrho plačati morali. — Mestni magistrat je podaril 200 lir dobrotvornemu društvu izmej Tržačanov, Goričanov in Istranov s sedežem v Milanu. — Neka 211etna Ana Jakopič iz Skorklje pri Trstu hotela se je zastrupiti z žveplom. Hitra pomoč zdravniška ji je rešila življenje. Dekle se je imela poročiti 15. t. m. in ker se je z ženinom sprla, zapustila je domačo hišo ter najela ueko sobico, v kateri je hotela svoj slab namen izvršiti. — 401etni čevljar Rosetti je dadel v noči od ponedeljka na torek v morje. Izvlekli so ga kmalu ven ter kon-statovali, da je pijan. Tako vsaj se je malo ohladil.
—	Telovadno društvo „Unione ginnastica" priredilo je v torek zvečer veselico v Barkovljah pri Trstu, katera je bila izredno obiskana. Značilno je, da se je ta veselica priredila v neznano dobrodelno svrho ter da se je pri veselici največ odobravalo godbi, ko je svirala »Zaroto" iz opere »Hugenotti".
(Občinske volitve v Pulju.) Kakor nam pišejo iz Pulja, pričuo se ondi dne 21. t. m. občinske volitve in končajo pa 28. Tretji razred bode volil pet dnij, prvi io drugi pa vsak jeden dan. V kolikor je znano, bode mornarica volila v sporazumu z italija-nissimi, ki nočejo v Pulju Slovanov priznati. Na javnost še ni prišlo, ali se volitve hrvatska stranka udeleži. Ker v tretjem razredu voli puljska okolica, ki je po narodnosti in številu hrvatska, upati je, da se pokažejo na volišču vkljub temu, da v sedanjih okoliščinah ni upanja do zmage. Znano je tudi, da je hrvatska stranka vložila priziv proti volilnim listom, in sicer v hrvatskem jeziku, katerega pa re-klamacijijski odbor ni uvažil, ampak odbil, ker da ne razumi jezika, v katerem so ugovori sestavljeni bili. Ker ta odbor ni hotel rešiti te vloge, storilo je to okrajno glavarstvo, kamor so se reklamanti pritožili. Ponavljamo željo, da bi se na volišču pokazali tudi naši volilci s svojimi kandidati.
(Goriške novice.) V Gradišču je znorel neki vojak. Ker je silno divjal, pripeljali so ga k usmiljenim bratom v Gorico in oblekli mu silovni jopič.
—	13. t. m. nastopil je preč. g. Jožef Tuni, stolni kanonik, 90. leto svoje starosti. Lepa starost. — Pri Gabrijah pičil je gad lOletnega dečka v prst. Ker mu niso takoj oskrbeli protileka, mu je roka močno otekla in je v nevarnosti za življenje.
(Strela.) Dne 14. avgusta proti 3. uri zjutraj treščilo je v s slamo pokriti kozolc Janeza Skandra v Dravljah hšt. 44 in ga je vnelo. Ker je ljudstvo hitro skupaj prihitelo, pogorele so Janezu Skandru samo tri krave, 5 jih je pa še ostalo; Janezu Kancu iz Dravelj hšt. 26 je pa nekaj sena zgorelo.
(Cesarska slavnost.) Odbor za napravo vojaškega spomenika v Ljubljani, priredi povodom rojstnega dne presvitlegacesarja vnedeljo, dne 19. t. m. ob 3. uri popoludne na K o s 1 e r -jevem vrtu slavnost z vojaško godbo, kegljanjem in umetalnim ognjem. — Vstopnina 20 kr.
—	Cisti dohodek namenjen je za napravo napo-minanega spomenika. Ob neugodnem vremenu vrši se ta slavnost prihodnjo nedeljo, dne 26. t. m.
(Ovirana hoja.) Izmej občinstva prihaja nam sledeča pritožba: Mestni magistrat odredil je t zadnjem času potrebno, da se fijakarska stojišča sproti
spirajo in snažijo ter živina napaja. Ker se je pa letošnje poletje ukoreninila mej nekaterimi gosti Slonove kavarne ta južnoitalijanska moda, da posedajo ob hladu in senci zunaj pred kavarno po tro-toarju, koder je največja pasaža in jo s tem ovirajo, občinstvo pa s puhlimi dovtipi žalijo, opozarjamo mestno policijsko oblast, da to samovoljuo in povsem neumestno zabavo takoj zaustavi ter pot prosto ohrani za občinstvo.
(Varčevalci poštne hranilnice po spolu). V mi-nolem letu vložno knjižico poštuohranilnično dobilo 106.217 oseb spola moškega iu 68.118 ženskega; od prvih je svojo knjigo-vložnico dalo izplačati 77.056, izmed drugih pa 39.854 oseb. Tako je stalnih varčevalcev preostalo 29.161 moških in 28.264 ženskih. Odkar hranilnica posluje (12. jan. 1883) pa do „sta-rega leta" 1893 je vložnikov ostalo »stalnih" 583.730 oseb moškega spola in 379.287 ženskega spola, k temu še se priračuni 8.489 »pravnih oseb".
(Poštno-hrauilnični varčevalci 1894 po jezikn). Knjige-vložnice imajo tekst ali samouemški ali dvojezični, kakor to vztreza posameznim deželam. Toda razmere so krive, da se tudi po neuemških krajih izdajajo samonemške knjižice, odtod prihaja, da število takih knjižic največe, namreč 42.020 »stalnih", za njimi pride 9 684 s tekstom (nemško)-češkim, 2.194 s poljskim, 340 z rusinskim, 787 s slovenskim (teh so izdali 1.599, izplačali po 812), 443 s hrvatskim, 2.358 z italjanskim, 133 z rumunskim. Vseh knjižic »stalnih" je dne 31. dtcembra 1893 bilo: 730.788 nemških, 150.341 čeških, 50.868 poljskih, 1.509 rusinskih, 6.885 slovenskih (12.363 izdanih, 5.478 izplačanih in vničenih), 2.258 hrvatskih, 28.612 italijanskih, 245 rumunskih.
(Poštno-hranilnični varčevalci 1893 po učenosti). V desetletju hranilničnega poslovanja je pristopilo
I,549.007	vložnikov, ki znajo pisati, in 137.666 oseb, katere te »učenosti" niso dosegle. Izmed prvih je knjižico vrnilo in si dalo izplačati 739.695, od drugih pa 25.455 oseb. Tako je »stalnih" preostalo 809.312 »pisarjev" in 111.614 »nepisarjev".
(Poštno-hranilnični vlagatelji 1893 po stanu). Zadnji dan minolega leta je hranilno kujižico imelo 123.773 otrok, 309.066 učencev in dijakov, 49.552 zasebnikov, 44.044 žen in vdov, 14.574 državnih, deželnih in občinskih uradnikov, 25.935 zasebnih uradnikov, 5.296 duhovnikov, 21.081 vojakov, 11.840 paznikov in finančnih stražnikov, 21.929 učenjakov, profesorjev, učiteljev in umetnikov, 1.202 advokatov in notarjev, 1.941 zdravnikov in apotekarjev, 380 pesnikov, pisateljev in časnikarjev, 17.939 trgovcev, 2.535 fabrikantov, 139.072 obrtnikov in rokodelcev, 23.178 trgovskih pomočnikov, 16.221 delavcev tvor-niških, 19.091 delavk-najemnic, 82.254 služabnikov,
II.990	kmetovalcev, 1.494 kmetovalskih delavcev, 9.239 duinarjev, 5.984 rudarjev in gozdarjev, 645 pomorščakov, 8.489 društev in pravnih oseb, 2.709 oseb neznanega poklica, slednjič 53 kaznjencev.
(Tatvina.) Due 13. t. m. zjutraj je neki postopač posestniku Janezu Perkotu v Gor. Šiški pokradel več obleke. — Dne 6. t. m. je bilo posestniku Pr. Dovžanu v Golniku pri Tržiču ukradenih 110 gld. Na sumu imajo Jos. Korena iz Predoselj, ki je pobegnil iz prisilne delavnice.
(Zdravstveno.) Škrlatica v Rovtah in Dolih v logaškem okraju je ponehala. Zbolelo je 54 otrok in 8 umrlo.
(Razpisana služba) Na petrazredni privatni ljudski šoli sv. Cirila in Metoda s pravico javnosti pri sv. Jakobu v Trstu, je popolniti učiteljevo mesto z letno plačo 500 gld. in stanarine 60 gld. proti polletni obojestranski odpovedi. Prošnje je do 31. avgusta 1894 1. vlagati pri podpisanem vodstvu. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani dne 13. avgusta 1894.
(Pretep.) Bne 12. t. m. po noči sta se stepla lSletni Janez Burja iz Rudnika in Fr. Svetlin iz Podgorja. Svetlin je ni mestu mrtev obležal.
Društva.
(Katol.-politično delavsko društvo.) V nedeljo, 12. t. mes., ob 6. uri zvečer, zbrali so se člani najmlajšega našega društva v zelo obilnem številu k predavanju, katero je oskrbel č. g. Val. Eržen. Govoril je o božji politiki. Glavna misel govora je bila ta, da Bog ne dela čudežev tam, kjer treba ni, temveč da prepušča to, kar se š človeškimi močmi da doseči, ljudem, naj sami store. Tako n. pr je Kristus obudil Lazarja, a ovojev, v katere je bil zavit, ni odvil sam, ampak je ljudem prepustil. Iz tega pa sledi velik nauk, da v sedanjem boju za ugodno rešitev socijalnega vprašanja ne smemo rok križem držati in jedino le od Boga
pomoči pričakovati. Pomoči prositi Boga moramo sicer in je tudi pričakovati, a ker se gre za pravičnost, katero so ljudje ljudem dolžni, morajo se tudi ljudje sami z vsemi močmi za-njo potegovati. Govor je trajal jedno uro in z velikim zanimanjem so ga vsi poslušali. Govornik je obljubil, prihodnjič jedenkrat govoriti o človeški politiki. Na to je spregovoril č. g. Andrej Plečnik, trnovski kapelan. Pozdravil ie zbrane društvenike s krščanskim pozdravom : »Hvaljen bodi Jezus Kristus" in tudi utemeljeval, zakaj se moramo tako pozdravljati, zlasti v tem delavskem društvu. Omenjal je tudi nekaterih očitanj in oporekauj, katere je slišal med tednom zoper društvo ter jih krepko zavrnil, kakor n. pr. da bodo od sedaj morali društveniki zmirom moliti itd. Pros 1 je slednjič navzoče, uaj priporoče Bogu včasih ustanovitev društva za delavke, ki se mora izvršiti. Pozdravil je za tem društvo č. g. dr. Josip Debevec, in sicer posebno v imenu ustanovitelja društva, č. g. dr. J. Kreka, ki se še ni bil povrnil od socijalnega shoda z Dunaja, ki pa bode, vrnivši se, obširno poročal o velepomenljivih predavanjih dunajskih. Jako vesel pojav moramo še zabilježiti o tem zborovanju. Nastopili in govorili so ta večer tudi delavci sami in sicer jako premišljeno. G. Ur-bančič je pokazal v dveh izgledih, kako vernega moža, ki se svete vere ne sramuje, vsak poštenjak spoštuje, nasprotno pa oui, ki vero zapusti, tudi pri ljudeh nima sreče. Delajmo torej vse za vero, dom, cesarja! Slednjič se je oglasil še g. Gostinčar ter spodbujal društvenike z dobro osoljenim in kaj mikavnim nagovorom k slogi, naj se nikar ne dajo oplašiti od raznih ugovorov, zlasti kar se tiče podpore v bolezni itd., kajti vse, kar je sklenjeno, se bo natanko izvršilo; tudi naj ne nehajo udeleževati se skupnih predavanj, katera, če tudi ne vsem potrebna, gotovo pa so vsem koristna, in katoliško-po-litično društvo noče delavca nazaj pahniti v srednjeveško temo, kakor očitajo socijalni demokratje, ampak delavce po moči izobraževati v vseh primernih znanostih. Ob 8. uri je že g. predsednik, zahvalivši govornike, zaključil zborovanje. Kakor vse kaže, bode društvo lepo vspevalo.
Telegrami.
Obletnica vladinja bolgarskega kneza.
Sredeo, 15. julija. Knez Ferdinand je povodom obletnice svoje vlade pomilostil 245 obsojenih, mej njimi 40 popolnoma. Tudi vsi zaradi političnih zločinov obsojeni so pomi-loščeni. Samo Karavelov ni pomiloščen, ker ni hotel prositi za pomiloščenje. Metropolitu v Varni je knez podelil Aleksandrov red. Poleg tega je bilo več oseb odlikovanih. Včeraj zvečer se je bilo zbralo pred knežjo palačo veliko ljudij in mu priredilo veliko ovacijo. Knez je prišel na balkon in se zahvalil.
Sredeo, 15. avgusta. Obletnica nastopa knežine vlade se je letos slavila na običajen način. Bil je ogled čet, služba božja in vsprejem ministra in korporacij. Popoludne je bila ljudska veselica, zvečer je bil slovesni banket pri knezu. Princa so povsod navdušeno pozdravljali.
Dunaj, 16. aprila. Včeraj popoludne je tukaj umrl general konjiče princ Leopold Croy.
Pariz, 16. avgusta. Bonapartisti sein-skega departementa so se zbrali danes k navadnemu letnemu banketu. Pri banketu je bilo kacih 200 oseb in je minul, ne da bi se bilo kaj posebnega prigodilo.
Pariz, 16. avgusta. Večina časopisov izraža svojo zadovoljnost, da se je doseglo sporazumljenje s kongiško državo.
Lyon, 16. avgusta. Ob 4. uri 55 minut so usmrtili Caseria. Branil se je hudo. Sicer se pa ni nič posebnega zgodilo. Caserio danes ni hotel nič jesti, bil je bled in se je krčevito tresel. Ko so ga peljali na morišče, je klepetal z zobmi in tresla so se mu kolena. Pogled mu je bil zmešan, usta so se mu pa krčevito smehljala. Ko je pala sekira, je mnogobrojno občinstvo zaklicalo: „DobroIu
Vernet-les-Bains, 16. avgusta. Ministerski predsednik Dupuy se bolje počuti. Njegova bolezen na jetrih ni nevarna.
Berolin, 16. avgusta. Državni kancelar je odgovoril načelništvu zveze kmetovalcev, da je pripravljen prideliti poslaništvom gospodarski izobražene veščake in bode od državnega zbora zahteval potrebni kredit.
Baroelona, 16. avgusta. Porotno sodišče je oprostilo anarhista Harro, ki je bil zatožen zaradi hujskanja v časniških člankih.
Carigrad, 16. avgusta. Turška vlada odločno odklanja trditev, da bi v zadevi poslanika Catalanija bila storila kak napačni diplomatični korak. Ko je dobila potrebne poizvedbe, je takoj naznanila v Rimu, da ne more sultanu priporočati, da bi pritrdil Ca-talanijevemu imenovanju. Ko je pa pozneje italijanski minister vnanjih stvarij zagotovil, da si bode Catalani z vsemi močmi prizadeval ohranjati dobre odnošaje s Turčijo, je sultan dal svoje privoljenje.
Bern, 16. avgusta. Včeraj se je zaključil mejnarodni kongres za varstvo ži-valij. Prihodnji kongres bode leta 1896 v Budimpešti.
London, 16. avgusta. Na pošti se je razletela v pisemskem nabiralniku iz rujave snovi narejena cev. Nabiralnik in nekatera pisma so poškodovana. Cev je bila najbrže napolnjena s smodnikom. Imela je zavitek, na katerem je bilo zapisano : „V spomin Ra-vocholu, Vaillantu in Santu." Začela se je preiskava. Sodi se pa, da je morda le kakšna šala.
London, 16. avgusta. Gospodska zbornica je zavrgla z 294 proti 36 glasom zakon o irskih najemnikih. Lord Salisbury je rekel, da opozicija tudi želi, da se z najemniki lepo ravna, ali zaradi tega se nikomur ne smejo kratiti pravice. Dolžnost gospodske zbornice je, pobijati nevarne sklepe spodnje zbornice, brez ozira na svoj obstanek.
London, 16. avgusta. Iz Azije došla poročila javljajo, da je bil boj na morju mej Kitajci in Japonci in so bili prvi tepeni.
Umrli so:
12. avgusta. Katarina Novak, vratarjeva žena 54 let, Kravja dolina 11, dementia paralitica. — Alfons Weinberger, uradnega sluge sin, 2 leti, Dunajska cesta, delavske hiše II, kroniCni črevesni katar. — Ana Miklavčič, delavčeva hči, 22 let, Kravja dolina 11, caries.
14.	avgusta. Franc Ferlan, delavec, 58 let, Kravja dolina 11, kron. katar v črevih.
15.	avgusta. Anton Zadnikar, kajžarjev sin, ll1/, meseca, Črna Vas 11,
V bolnišnici:
11.	avgusta. Neža Oblak, delavčeva žena, 46 let, jetika.
12.	avgusta. Martin Kašman, delavec, 30 let, tetamus. — Terezija Wiedenbach, mestna uboga, 82 let, ostarelost.
Tuj ci.
14. avgusta.
Pri Slona: Glilck, Pach, Gregor z Dunaja. — Adam iz Lipsije. — Heller iz Gradca. — Furst iz Ptuja. — Kitzler iz Znojma. — dr. Sulfer iz Trsta. — Kunsti iz Pulja. — Zahr&dka iz Prage.
Pri Maliiu: Spender, Singer, Weiss z Dunaja. — Becher, Puglisi iz Trsta. — Koprivnik, Nerat iz Maribora. — Lesjak iz Ruš. — Merbold iz Monakovega. — Dekleva iz Postojine. — Svetkovic, Simnovič iz Mitrovice. — Kardos z Reke. — Fornasini iz Bolonije. — Gruntar iz Ribnice. — Huber iz Celovca. — Klotz iz Štutgarta. — Goljevšček iz Sežane. — Klinger iz Linca. — Branden iz Ljubna. — Cathaim iz Gradca. — Uggeri iz Milana. — Mally iz Tržiča.
Pri bavarskem dvoru: Meditz iz Kočevja. — Ellinger z Dunaja. — Vošnjak iz Celja.
Pri Juinem kolodvoru: Perko iz Žirov. — Gegen-bauer, pl. Zien iz Braslovč. — Flis iz Verda. — Zapka iz Spitala. — Murnik iz Kamnika.
Pri avstrijskem caru: Adamič iz Budimpešte. — Witterny iz Bleiburga. — Biermann iz Florence. — Ninčič iz Belgrada.
Vremensko sporočilo.
a al O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> ® k, a 3 ■g S S rt ** a
opazovanja		irmkomus t mm	toplomer, po Celziju			
14	7. u. zjut. 2. o. pop. 9. 8 IVBi'-	732 1 7335 735 1	12 0 18 8 13-2	si. svzh. n	del. oblač. n n	0-00
15	7. u. ijut. i. u. pop. 9. u. zvee.	735 1 7348 735-1	12-2 23-2 16-4	sl. svzh. si. szap. n	jasno n	0.00
Srednja temperatura obeh dni 14 7° in 17 6®, oziroma 4-7° in 1-7° pod normalom.
Vsebina 18. zvezka 1894:
1. Davorin Trstenjak in Matija Majar. Poroča J. R. 2. Viljem Ostrovrhar. (Tragedija v petih dejanjih.) Sp. Anton Medved. (Konec.) 3. Gospa s pristave. (Zgodovinski romam.) Spisal I. Kraljev. (Dalje.) 4. Spletke. (Povest iz nedavnih časov.) Spisal S. (Dalje.) 5. B6ra. Zložil Gojko. 6. Veter. Zložil Gojko. 7. Ob hudi uri. Zložil J. 0. Golobov. 8. Loka. (Krajepisno-zgodovinska črtica.) Spisal Fr. Pokorn. (Dalje.) 9. Potovanje križem jutrove dežele. Piše dr. Fr. L. (Dalje.) 10. Književnost: A. Slovenska književnost. B. Ruska književnost. 11. Umetnost. — 12. Raznoterosti. — Slike: 1. Vojvoda Albreht „s kito". 2. Slava cesarju Francu Jožefu 1 (Fotogra-fovana živa slika.) 3. Jezus, Marija, Magd. in Marta. 4. Loški okoličan. 5. Loški okoličan. 6. Nazaret s cerkvijo Marijinega oznanjenja. (Po fotografiji.)
Zalivala iu priporočilo.
Podpisani zahvalujejo se po izvršenih popravilih pri farni cerkvi M. B. v Grahovem pri Cerknici: gosp. Matiji B r a d a š k i, slikarju v Kranju, za natančno, izvirno in ceno sliko brezmad. spočetja M. B., solidni tvrdki »Vi dic & Co.« za lep chamotni tlak, katerega je preskrbela za celo cerkev in tudi položiti dala, g. Martinu Molku, mizarju v Logatcu, za cene pa močne z okusnimi izrezki olepšane hrastove zložne klopi, zidarskima mojstroma iz Gabrovice pri Komnu Miklavžu Švari in Antonu Petelinu za cena pa natančno izvršena težka zidarska dela, in kovaču Jerneju H i-tiju za okusno kovano železno ograjo pri krstnem kamnu in okrog cerkve.
Imenovane prav toplo priporočamo kot popolnoma zanesljive in izvrstne v svoji stroki, zraven pa pohvalno omenjamo tuje tvrdke »Benzinger & Cemp.« v Einsiedeln-u in »Fellinger & Hassinger. na Dunaju.
Slednjič sa podpisani župnik še sam prisrčno zahvaluje zlasti svojim faranom za vso tlako in velike denarne zneske, katere so mu naprošeni prostovoljno iz z veseljem prinašali in ga tako v težavnem delu prav ljubeznjivo in požrtvovalno podpirali. — Vsem Bog stotero povrni!
V Grahovem, dnd 15. avgusta 1894.
Fran Rok, Jurij Kraje,
ključarja.
Fran Lakmayer,
župnik.
Zahvala.
Povodom IX. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Novomestu dne 7. avgusta t. 1. javlja vodstvo svoja hvaležna čutila tem potom vsem, ki so pripomogli na ta ali drug način do tako sijajnega uspeha. Imenom pa se zahvaljuje I. moški ljubljanski podružnici za prireditev koncerta na čast skupštinarjem v predvečer 6. avgusta v Ljubljani; vsem prebivalcem ob dolenjski železuici, ki so 7. t. m. spričali svojo naklonjenost družbi s tako mnogo-brojao razobešenimi zastavami širom vse dolenjske železniške proge in streljanjem, osobito g. pl. Trbu-hoviču, ki je deležnikom na čast nakitil in ob po-vratku razsvetli svojo graščino ; slavnemu bralnemu društvu v Trebnjem, katero je ua kolodvoru družbo počastilo z lepim nagovorom po g. notarju Orožnu, novomeški podružnici na vsem prijaznem trudu in
za prekrasno prireditev vsprejema; zastopniku No-vegamesta preblagorodnomu gospodu županu Perku, ter g. prvomestniku podružnice sv. Cirila in Metoda v Novemmestu Ivanu Krajcu in g. notarju dr. Poz-niku za navdušene vsprejemne nagovore na Straži, vsem Novomeščanom za bratski vsprejem na straš-kem kolodvoru in v vehčas no okrašenem mestu, slavni mestni godbi za lepo in vstrajno igranje, č. konventu oo. frančiškanov za Božjo službo v njihovi prijazni cerkvi, slavnemu „Dolenjskemu pevskemu društvu" za veličastno cerkveno in koncertno petje; gospej Gutnikovi in gospici Kadivčevi ter čast. Litijskim Slovenkam za skupilo kokard v materijalni prid družbi; vsem dopošiljateljem laskavih nam telegramov ; vsem čast. zborovalkam in zborovalcem, vsem čast. delegatom naših posamičnih podružnic, sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob preprijetnem bivanju mej prijaznimi No-vomeščani.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Dolenjsko vino!
le pristno blago, ponuja v množini od 56 litrov naprej, vsem tistim, ki so prijatelji pravi in zdravi trtni kapljici, po primerno nizki ceni
FR. PAULIN,
posestnik in cerkveni ključar v Šent-Rupertu, želez, postaja Trebnje. 422 3-1
Velika levovska loterija. — 2024 dobitkov.
cm »it« 80.000,10,000,5.000 *
________v gotovini le z 10% odbitka.
Levovske srečke A 1 gld. priporoča „MERCUR" menjalnična delniška družba
390 1 na Dunaju, Wollzeile 10. 418 4

jl^gft®®®^^.—---------------- lužne
K1SEUNE
kot zdravilni vrelec že stoletja znana t vseh boleznih capnlh in prabavnih organov, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrstna za otroke, prebolele in mej noseč-(I.)	nostjo.	51 28
Najboljša dijetetična in osvežuj eča pijača.
Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju.
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
508 50-44 za voz aren je
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Ceniki zastonj in franko.
Dn6 16. avguita.
Skupni državni dolg v notah.....98	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....98	„
Avstrijska zlata renta 4%......122	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	97	„
Ogerska zlata renta 4%.......121	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	95	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1013	„
Kreditne delnice, 160 gld..............363	n
London vista...........124	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	61	„
20 mark............12 „
20 frahkoV (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........44	„
C. kr. cekini......................5	„
Dunajska l> o
r z a.
50	kr.
50	„
50	„
55	„
95	„ 95 „
n
75 „ 45 „ 02„ 19 j) 89 V,* 40 „ 89 ,
Dni 14. avgusta.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	150 gld. - kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	155 „ 25 „
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	96
Tišine srečke 4%, 100 gld.......143
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	127
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107
Posojilo goriškega mesta.......—
4% kranjsko deželno posojilo.....67
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4%	98
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	224
„ „ južne železnice 3% .	156
„ „ južne železnice 5% .	128
„ „ dolenjskih železnic 4%	98
50 45
40
40 70 50
50 50
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„
Salmove srečke, 40 gld........68	„
St. Genois srečke, 40 gld.......71	n
Waldsteinove srečke, 20 gld......50	„
Ljubljanske srečke.........24	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	166	„
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v. 3205	„
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . .	489	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	111	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	73	„
Montanska družba avstr. plan.....82	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	180	,
Papirnih rubljev 100 ................133	„
kr.
70 50 25
50 50
80 25
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M KRČU R"
Hollzeile it. 10 Dunaj, Nariahilferstrasse 74 B.
JSJT Pojaanila v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kuranib vrednostih vseh spskulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooetra obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (f 1 avn i o.