Leto LXIV
Poltnina plačana t gotovini
V LJubljani, ▼ sredo 1. jannarfa 1936
Ster. i a
Cena 2 Din
Raročnlnn me šef no It l)iu. u louzem-atvo «» Din — ne-deljaka izdaja celoletno *»<> Din, za
inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/III
Ček rnčun • Ljub-
liana il 10 Ml) ta lil W i h itiMrmle, Snrt.jt*vu »t* 7">bV Zagreb A t v V). 1)1 1, 1'raiiH-l lunaj 24.7>>t
U prti » n . kopimr-|e»a 6. telefon
Telefoni nredntštvai dnevna aluiha 2090 — notna 2996, 2994 In 209*
Izhaja vnak dan ifntraj. razen ponedeljka In dneva po praznika
Snino 1936
UccdnlStiro In uprava
Na praga novega leta
Zopet nov pričetek! Ljudje čutimo potrebo in nekakšno zadoščenje, tla vse, kar ne z nami dogaja, imenujemo, zaznamujemo, štejemo. In zato dajemo novemu letu številko: 1936.
Toliko let je po običajnem štetju preteklo od prvega velikega začetka, ko se je je res nekaj novega v zgodovini sveta in človeške usode zgodilo, otl tistega pričetka, nad čigar svitanjem stoji božje ime. Katero bo
Sač že novo leto v našem življenju? Naj bo vajseto ali sedemdeseto, v vsakem slučaju bo le majhen odlomek tistih začetkov, ki jih
»Civilizacijo prinašamo v Abesini/o ..
Bombe pobite švedski Rdeči križ
Med mrtvimi švedski princ Karel, 9 zdravnikov, 23 strežnikov in neznano število ranjencev - strašno razburjenje in ogorčenje po kulturnem svetu
Addis Abeba, 31. dec. b Semkaj so prispele danes strašne vesti o ponovnem bombardiranju mednarodnega Rdečega kriia. Topot je postala žrtev italijanske surovosti švedska misija Rdečega krita, ki je prispela iz Addis Ahebe pred dobrimi dvemi dnevi. Kljub temu, da so na šotorih švedske misije Rdečega krita in tudi na vseli ostalih predmetih, kakor so vozovi, bolničarji, skladišča z
po ie maj..«.. «... ™	1 ,,lrav,li ™voji bili po mednarodnih predpisih
šteje človeštvo o<l prvega vel kega začetka. nftSlikM, TR,iki r(lnii HkrUi B0 ita|iianski niloti Razlika je le v tem, da mladost s svojimi dvajsetimi pomladi smehljaje prestopa v novo leto, človeku zrelejših let pa taki začetki dajejo priliko za resnejše misli. Skusil je namreč, tla skriva vsak nov pričetek temno, skrivnostno bodočnost v svojem naročju, ki ji gre človek le z upapolno tesnobo ali če hočete: s tesnobno zaupljivostjo naproti. Skozi mračno bodočnost se plazijo sence, ki so nam bližajo z zastrtimi obrazi in mi ne vemo, kaj skrivajo v svojih dlaneh: udarec ali blagoslov.
Čim več začetkov je za nami, tem bolj boječe prižigamo na pragu novega leta sve; tilko svojega upanja. Kako tudi ne! Saj ni se nobeno leto držalo obljub, ki jih je napovedalo ob svojem rojstvu. Popolnoma zanesljivo pa se enega zavedamo: Tudi nastopajoče leto nam bo vzelo nekaj stare posesti, ki nam je draga postala. Vse, kar prihaja, poni en ja konec, smrt sedanjega. Naj kdo še s tako trdno vero, še s tolikšnim zaupanjem koraka neznanemu nasproti, ki se skriva v bodočnosti, v srcu je vseeno neko otožje nad izgubljeno sedanjostjo. Med doživetja Silve-strove noči spada gotovo tudi to doživetje: Novo leto se je moglo poroditi le. ker je etaro umrlo in z njimi tudi del — nas samih. Pod žareče številke novega leta. ki zableste v temo polnočnih dvoran, bi lahko mirno zapisali še besedo: minljivost. Silvestrovanje bi torej utegnilo imeti to dobiostran, da z dramatično jasnostjo doživimo čas. Čas kot edino n premagljivo silo med vsemi zemskimi stvarmi. Sekundo za sekundo, dan za dnem razteza svojo grabežljivo roko po vsem, kar se dogaja med najbolj neznatnim kamenčkom naše zemlje in najbolj oddaljeno zvezdo, odmerja dih življenja mali mušici in krepke: mu, zdravemu možu. Nihče se ne more izviti njegovemu prijemu. Čas obkroža naše življenje in ga odnaša s seboj, vsako minuto ga krči, dokler vsega ne povžije. Človek mladih let se za ta neizbežen proces malo zmeni, večina ga niti ne opazi. Nasprotno: v vztrajnem, tihem razdiraleu in uničevalcu vidi celo svojega prijatelja, ki mu vtira pot, v življenje. Toda težko, da bi kilo prekoračil moška lota in ne opazil, kako se senca časa vedno višje steza in prerašča njegovo življenje. Čas najbolj ogroža našo varnost, stalnost, trajnost. Na koncu njegovih neprestanih naskokov na naše žitje in njegovih neprestanih zmag stoji — smrt.
V človeku se navadno to spoznanje izoblikuje v jasno gledanje baš tetiaj, ko se istočasno pojavi pekoča želja, da bi vendarle kje v življenju dobil trden oprijem, mirno za; točišče, varen stan, v katerem bi mogel ostati brez neprestanega strahu, da ga valovje časa zagrabi in odnese s seboj. Gotovo se porodi v srcu slehernega človeka vsaj enkrat želja, da bi ostal, če ne telesno, vsaj v svojih delili in da bi našel nekje breg, kamor zastonj butajo valovi časa in bi mogel tjakaj rešiti dela svojih rok in svojega duha. Za vernega človeka biva takšen večno mirujoč m pred razdiralnim uničenjem časa obvarovan svet. Kdor vanj veruje, ima možnost in celo nalogo, da v času ustvarja trajna, vekovita dela. Ta varna dežela nosi ime, ki je bilo zapisano na začetku vseh časov, in ki v samem sebi nosi poroštvo vekovite neminljivosti: Bog.
Koliko začetkov jo že videl Bog! Saj je ob začetku vseh časov, tedaj, ko je še molk niča napolnjeval svetovja, že bila Beseda.
naslikani veliki rdeči kriti, so italijanski piloti brez ozira na vse to vrgli na bolniSniro švedskega Rdečega kriia veliko število bomb. Pri bombardiranju je izgubilo iivljenje 9 Švedov in nad 20 Abe-Bineev, ki so pomagali švedski misiji Rdečega krita. Ta nezaslišan bombni napad na Rdeči krit se je zgodil blizu mesta Dolo, kjer se trenutno koncentrirajo nekatere čete, ki jim poveljuje ras Desta.
Vest a gnusni prekršitvi vseh mednarodnih obveznosti je povzročila med tukajšnjim ljudstvom strašno ogorčenje. Najbolj ogorčeni so inozemski zdravniki, ki poudarjajo v svojih izjavah, da medtem, ko se vojaki laltkn skrivajo pred letali i* tudi branijo, tega Rdeči krit. če hoče pošteno izvajati svoje človekoljubno delo, ne more, iu mora pod vsemi najtežjimi okoliščinami opravljati svoje delo. Z največjim gnusom obsojajo to nečloveško delo italijanskega letalstva. Švedski konzul in vodja švedske misije Rdečega krita so izjavili danes predstavniku britanske agencije Reuter, da smatrajo to drugo bombardiranje Rdečega križa po Italijanih za največjo podlost, nepojmljivo barbarstvo in neverjetno strahopetnost italijanskega vojaštva.
Tukaj so sprejete tudi vesti iz Dagaburja, da jo v zadnjem času enaki usodi komaj ušla tudi egiptska misija Rdečega križa, ki so je pravočasno umaknila pred barbarskim napadom iz zraka na neoboroiene bolničarje. Italijanski piloti so pričeli zasipati z bombami vso okolico in se niso zmenili z;i označbe Rdečega križa, ki se je k sreči pravočasno umaknil.
Addis Abeba, SI. dec. TG. V popoldanskih urah so v prestolico prišla nadaljua podrobna poročila o barbarskem bombardiranju švedske bolnišnice v Dolo. Največjo senzacijo je vzbudila vest, da se nahaja med smrtnimi žrtvami tudi švedski princ Karel, ki je vstopil kot prostovoljec v odposlanstvo Rdečega križa in je bil po izjavah tukajšnjega švedskega poslaništva žrtvovan na oltar nezaslišane surovosti naroda, ki je obljubil, da bo prinesel v Abesinijo civilizacijo. Imena ubitih švedskih zdravnikov so sledeča: major dr. lljland, kapetan Svvenson, dr. Kxpert, kapetan tir. Smith, kapetan dr. Noru, bakteriologijski poročnik dr. Horin, bakteriologist dr. Lundstron. dr. Lnntl-grin. dr. Juelson, dr. Allandcr. Poleg naštetih švedskih zdravnikov je bilo pobitih v bolnišnici še 23 domačih abesinskih strežnikov Rdečega križa in dozilaj še neugotovljeno, a silno visoko število bolnikov in ranjencev, ki jih je sprejela švedska bolnišnica. Švedi so prišli na južno fronto 2S?. novembra, so že večkrat bili izpostavljeni manjšemu bombardiranju, čeravno so imele razobešene zastave Rdečega križa, toda nikdo ni mislil, da bo italijansko letalstvo šlo v svoji brezobzirnosti tako daleč, da bo uničilo ustanovo, ki jo enako spoštujejo po vsem svetil civilizirani in barbarski narodi. Ko so te vesti prišle v Atldis Abebo, so povzročilo nepopisno ogorčenje. Abesinci, kakor Evropejci so se dvignili ter v trumah napadli italijanske trgovine in gostilne, ki so dozdaj mirno naprej poslovale ter vse razbile. Cesar je poslal brzojavno so-žalno izjavo švedskemu kralju in ga prosil, naj izrazi svoja ogorčena čustva za nedolžno pobite može, ki so bili v službi krščanske ljubezni do bližnjega. Iz Adtlis Abebe je odlctel na kraj tega barbarskega dejanja švedski pilot von Rosen v letalu Rdečega križa, da zbere nadaFne podrobnosti in jih pošlje švedski vladi, ki je izjavila, da bo ta grdi dogodek postavila pred svetovno mnenje, naj ga nemoteno oceni.
Cesar napoveduje najbolj krvavo bil ho
Reuter poroča iz Adis Abebe: Iz svojega Klavnega stana v Desiju je abesinski cesar izdal svojim četam dnevno povelje, v katerem naznanja, da prično prihodnji teden najbolj krvave bitke, kar jih je bilo doslej v tej vojni. Prestolniški krogi trde, dn so abesinski. plemena lasedla glavno mesto tembijenske pokrajine Abiabi, da bi si na ta način utrdila oporišče, s katerega bodo lahko ogražale italijanske prometne zveze z Makalo.
Francoski železniški krogi se hoje, ker pravijo j>oročila, tla bodo Italijani najbrae bombardirali železniško progo Džibuti-Adis Abeba. češ, tla prevaža železnica iz Džibulija v abesinsko prestolnico velike količine vojnega gradiva. Železnica prevaža to gradivo ponoči.
Routerjev poročevalec javlja dalje iz prestolnice, da pokriva molk južno bojišče že več tednov. znano pa je, da pripravlja ras Desta vpad v italijansko Somalijo iz krajev okrog Dola. Ta akrija bi ograzala desno krilo Italijanov in nji-hovov središče. Ta motnost pojasnjuje, zakaj Italijani na tem bojiščn že ves mesec ne napredujejo. Vse kaže. da v tem časn na tem bojišču ni bilo važnejših dogodkov razen tega, da so italijanska letala, kakor sama zatrjujejo, z uspehom bombardirala kolone rasa Deste.
Addis Abeba. »1. dec. A A. Poglavar aboein-ske krščanske cerkve abunn Kiril je poslal pogla-
varjem krščanskih cerkva brzojavko, v kateri jim čestita novo leto in likralu protestira proti požigu abesinskih krščanskih cerkva h strani italijanskih čet. Prosimo vernike vseh krščanskih cerkvenih zajednic, pravi brzojavka dalje, naj se pridružijo našemu protestu proti tej zlohotni kršitvi vere.
Cesar pozdravlja angleški Rdeči križ
Addis Abeba. 81. dec. TG. Včeraj je v D«de prispela prva britanska delegacija Rdečega križ«, ki bo razdeljena po abesinskih bojiščih na severu. Cesar Haile Selasie je pri tej priliki izvršil pregled britanske misije Rdečega križa ter imel nato nanje kratek nagovor, v katerem je med drugim dejal:
»Prijatelj je vedno vreden spoštovanja, toda prijateljstvo, ki ga llkaznje veliki narod s tem. da prihaja na pomoč majhnemu narodu v času, ko on to najbolj potrebuje, to je prijateljstvp, za katerega vam dolgujemo večno zahvalo.«
Prisrčno se je zahvalil cesar Haile Selasie ta velike usluge, ki jih hoče izkazali britanska delegacija Rdečega križa trpečemu abesinskemu vojaštvu. Vsi člani britanske delegacije so oblečeni v čisto bele kroje z velikim znakom Rdečega križa in izgledajo približno tako, kakor vojaki iz križarskih vojsk.
Novoletna senzaciia
7<
Sovjetijo v klešče!
Vojaška pogodba med Nemčijo in Japonsko
Bil je zraven ob začetku, ki ga je sam ustvaril, ko je dajal svetovju prapodobo, dal svetovom gibanje strahotne sile in hitrosti, ko so se oblikovala ozvezdja in tudi naš sončni sistem, bil jo zraven, ko se je ohladila naša zemlja in je na njej nastalo življenje in končno človek. Povsod je bil zraven, ne da bi sam kdaj v sebi doživel začetek. Pred njim minevajo vekovi zgodovine, se menjajo kulture in _ narodi, le __ Bog ostane večno neizpremenljiv, brez začetka, brez konca. Zelo pomembno je, da Cerkev ob novem letu, to je po človeškem pojmovanju ob meni časov, moli v svoji liturgiji: »Vse bo prešlo, le Ti ostaneš vedno isti: vse se bo postaralo in boš Ti odložil kakor obleko.: samo Ti si vedno isti in Tvojih let ne bo konca«.
Naj bo to ob vstopu v novo leto v našo tolažbo. Rog gre z nami tudi čez prag leta 1936. Naj se dogaja kar hoče, naj še tako »hrume narodi in si umisljajo prazne reci«, za vsem bo nevidno vendar stal l'og. I udi v nastopajočem letu imajo narodi, pa tudi nas slovenski narod gotovo nalogo, često gotovo poslanstvo, ki naj ga po božjih zamislili izvode. Poslanstvo pa ima tudi vsak izmed nas. Kar se bo v bodočem letu z nami godilo in vsi ljudje, s katerimi bomo prišli v dotik — vse ima namen in pomen v božjih načrtih Nejasnost o novem letu torej ni tako po-
Praga, 31. decembra. SE. Današnja »Prager Presse« objavlja iz Londona senzacionalno ves«, da so se v Berlinu začrla pogajanja za nemško-japonsko vojaško zvezo, ki ugodno napredujejo in bedo v kratkem zaključena. Zadnje dni so prišle na dan zelo zanimive podrobnosti o tej pogodbi. Pobudo za to vojaško zvezo, ki naj bi imela namen predvsem pobijati mednarodni komunizem, je da! Hitler sam, ki jc izrazil oben^tn željo, naj ji bo priključena tajna pogedba obeh generalnih štaliov, Hitler je v dvojem predlogu, ki ga je stavil japonskemu cesarju, odkritosrčno izjavil, da ne bo mogoče dolgo časa prikrivati obstoja te pogodbe in da jo bo treba pred vsem svetom priznati. Zato je najboljše, da takoj priznajo, da gre za izključno protikomimistično obrambno zvezo. Hitler je nadalje izrazil svojo bojazen, da ne bi Anglija te pogodbe, ki krepi japonske postojanke na Dajnjetn Vzhodu, vzela za zlo in začela Nemčiji sovražno politiko. Ce Japonska in Nemčija javno priznata, da se hočeta boriti le proti komunizmu in da nimata drugih zahrbtnih namenov, petem takšna pogodba ne more vzbuditi nobenega sumničenja pri Anjložih, ampak mora pri njih zadeti le na simpatije. Profikomunistična pogodba bo torej zelo udobna streha, pod katero lahko spravijo celo vrsto vojaških dogovorov političnega značaja.
Za Japonce vodi pogajanja v Berlinu japonski vojaški ataše. On se ne ujema s Hitlerjem glede takojšnje objave te pogodbe, ampak želi, da pride v javnost pozneje, kadar bo čas za to boli ugoden, recimo, kadar bi zunanjepolitični dop-odki sami od sebe že iavno mnenje po svetu dvipn' i proti sovjetski Rusiji, Takrat bi protikomunist'čna j>ogcdba prišla, kakor nalašč, in bi jo svetovno iavno mne-nie z globokim oddihljaiem |>ozdravilo. Potemtakem izgleda, da bo nemško-japenska vojaška po-
ur
Nova vlada v Španiji - uradniška
Madrid, 31. decembra. AA. DNB poroča: Ministrski predsednik je snoči objavil listo nove vlade, ki jo je potrdil predsednik republike. Vlada je sestavljena takole:
Predsedstvo in notranji |x>sli Portela Vala-d a res, zuanji posli so poverjeni Joachimu Urša i z- vojska general Molero, mornrrica podadmiral Antonio Azarola, prt. sveta Vila
Lobos, delo in pravosodje Manuel Besera, dosedanji prosvetni minister, javna dela ,'n prouiet I Sirirodel Rio, kmetijstvo, industrija in trgovina Alvarez Mendizabal, finance Rico A ve lo, dosedanji visoki komsar Maroka.
Vsi ministri so izven strank. V novem kabinetu so obdržali svoja dosedanja mesta predsednik vlade, minister vojske in minister javnih del.
polna, ker vemo, tla naj bi po božji volji ob vsem, kar se bo zgodilo, bili bolj poglobljeni bolj prečiščeni svobodnejši in kot božji otroci — bolj veseli. Ako si hotno skozi celo novo leto v svesti, tla smo tudi tni poslani drugim, potem bo gotovo vsnk dan bogatejši, vsak dan bolj poln sadov, ki jih čas ne more uničiti. In če se bo to usovršenje dogajalo v trpljenju, kakor drugače biti ne more, bomo kljub temu polni upanja, ker bomo videli. da ni brez božjo volje.
Tudi strah, tla nam čas uniči vse. kar smo in kar ustvarimo, v vidu krščanstva ni upravičen. Ho g ostane in kar .ic na mi« in naših delili božjega, no zapade minljivosti časa. Ktlor je združen z Bogom, si nabira tem več trajnih vrednot, čim bolj čns po-vživa njegova leta. S časom lic gremo niču
nasproti temveč najvišjemu dopolnjenju svojega bistva — Bogu.
Ko smiselno motrimo zgodovino človeštva. in stvarstvu, vidimo, tla se vse po vrača k svojem jiočctku. Vsi romamo naproti tistemu trenutku, ko bo Bog stal razodet pred vo«ol,inim človeštvom,, in bodo za iskajoče in dvomeče človeško srce rešena vsa vprašanja tor bo zamotan klobčič življenja slehernega meti nami raztirostrt in odprt kakor svetel dan. Potem pride konec brez konca — v Botru, ki .ic tudi začetek brez začetka.
Na komu en >v > torej Bog. Postavimo ga tudi vn pri;* 1 ek p>'i časa. ki meri časovno dobo enega leta Potem lahko pogumno nastopimo pot v neztmno bodočnost, saj smemo upali, dn so nam ničesar resnično hudega ne bo zgodilo.	driu,
godba, ki je osnovno napirjena proli sovjetski Rusiji, prišla v javnost, obltč.-na v nedolžno obleko dogovora za borbo proti delovanju Koinintenie.
Prepad med Francijo in Nemčijo: paht z boljševiki
Berlin, 31. decembra, b. Besede, ki jih je izgovoril francoski ministrski |*redsednik Laval v poslanski zbornici glede francoskih odnosov do Nemčije, pri kateri priliki je izrazil tudi željo, da bi kaj kmalu prišlo do prijateljstva s to sosedno državo, so povzročila v tukajšnjih političnih in vladnih krogih razumljivo zanimanje. Po pardnev-nem političnem odmoru je prišla sedaj reakci a na Lavalove besede. Z uradne strani se izjavlja, da so bile Lavalove besede morda zares iskrene, na žalost pa leži v sredi prepad vsled francosko-ruskega pakta, ki bo menda kmalu ratificiran v francoski poslanski zbornici. Francosko-ruski pakt pomeni ]to mnenju Berlina zanikanje kolektivne varnosti, o kateri se na francoski strani veliko govori, medlem ko se v resnici dela ono, kar dela Nemčija: sklepanje dvostranskih pogodb. Dokler obstoja fran-eosko-rusiki pakt, tako dolgo Nemčija kol tretji podrejeni član ne more pristopiti k mirnem!) reševanju spornih vprašanj, ki še ležijo med Francijo.
Ruždi Arasi ,Po praznikih bolje'
Belgrad, 31. dec. m. Ob vrnitvi iz Ženeve v Ankaro je davi potoval skozi Bolgrad turški zunanji minister K u ti ž i A r r a s. Prispel je v Belgrad direktno z Dunaja, kjer je vodil razgovore 7. avstrijskim zunanjim ministrom Berger-Walde-neggom. Na tukajšnji železniški postaji ga je pozdravil in sprejel predsednik vlade dr. Stoja-dinovič in veliko število diplomatov. Po prisrčnem pozdravu je predsednik vvlade odvedel turškega zunanjega ministra Rudži Arrasa v salon dvorske čakalnice, kjer je bila servirana kava. Tri kavi je Rudži Arras poročal dr. Stojadinoviču o vseh svojih razgovorih, ki jih je imel v Ženevi, Parizu in na Dunaju, ter o vseh mednarodno političnih vprašanjih, ki interesirajo obe zavezniški državi.
Pred odhodom ekspresnega vlaka so Rudži Arrasa obstopili tukajšnji časnikarji ter mu postavili nekoliko vprašanj glede sedanjega mednarodnega političnega stanja. Na ta vprašanja je minister Arras odgovoril naslednje: *7.a časa praznikov bo bolje. Državniki jih botlo izkoristili kot dobre svetovalce. To so prazniki miru in ljubezni med narodi. Nadejam se, da bo po praznikih bolje.t Te besede je minister Arras izgovoril v naglici ter je prod vstopom v vagon znova naglasih .'Nadejam se, da bom po praznikih imel priliko, zabeležiti povoljne rezultate. Ko bodo minuli prai-niki. se bom znova vrnil v Ženevo, kjer bomo nadaljevali s svojim delom.« Nato so ministru Arrasu časnikarji zastavili vprašanje, kaj bo glede razširjenja sankcij v smislu čl. 16 /veze narodov. Na to vprašanje je Arras odgovoril: »Predsednik francoske vlade je na to vprašanje odgovoril v i svoji zadnji izjavi pred parlamentom. Mi od Bal-kan-kega sporazuma smo istotako povedali svoje mišljenje, ki zanima vso Evropo.« Nato je turški zunanji minister vstopil v vagon, za njim pa predsednik kr. vlade tir. Milan Stojadinovič ter turški poslanik Hajdar Ali, ki bla spremljala ministra Arrasa do Mludeuovco.
Stran &
»tiLOVKNEU«, du« L januarja lsom.
8 tov. L
Izjava ministra dr. Kreka
Ob letošnjian Novem letu "m« «tedi največjega dela za obnovo iu dvig uašega javnega in socialnega življenja. Izredno težke gospodarske razruere Se ne dajo. da bi se razmahnilo življenje t veselem zanosu nove iniciativnosti. V to smer pisati čestitke iu se vdajati iluzijam bi bilo toliko, kot v oblake zidati gradove
Ker srno navajeni mirno, resno iu stvarno »oditi gospodarsko in vse javno življenje, si moremo želeti le to, da bi nam bog ohranil dar in voljo do vztrajnega požrtvovalnega dela in stremljenja za dobro naše narodne in državne skupnosti.
V	trpljenju zadnjih let je bilo naše gibanje nepremagljivo. I.e spomnimo se. v kakih skrbeh in položaju smo zacenCti leto 1935
V	igri je bilo vse. držav' se je bilo razpaslo zlorabljanje oblasti v škodo ogromne večine najboljših. najlojalnejSih in najnaprednejših državljanov. Ubili so vero v zakonitost, zaupanje v državno oblast, vse veselje do jav-
aeca delovanja. Potisnili »o narod proč od udeležbe na oblasti S tem pa je tudi odgovornost za vse politično življenje obvisela na nekaterih usmogoičdli klikah Da je taka družino« mogla'
utemeijiti al>last uad narodom, je tm narod oklevetala za protidržaven. Državno misel so zagrenili in zasovražili, ljudstvu odvzeli osnovne državljanske pravice, družbi niiši pa izpod-rezali vse pogoje rednega, uaprednegu socialnega življenja. V težkem vzdušju, polnem nestrpnega in negotovega pričakovanja je leto osorej komaj kdo mogel upati, da bo leto 1935 prineslo kaj tolažljivega.
V	tistih hudih razmerah je naše gibanje «tak> ponosno v svoji nezlomJjivosti ?.ilavo vztrajno smo delali in dokazovali pri vsaki priložnosti, da je naša slovenski organizirana skupnost neugonohljivo življenje.
Sedaj, ko smo prevzeli pretežko odgovornost za likvidacijo prejšnjih nesrečnih razmer in dolžnost sodelovanja pri ustvarjanju novih pogojev za redno državno življenje in za narodno blagostanje, moramo pokazati isto življenjskost, isto tvornost, odpornost in složnost. I.e skrajnemu uaporu vseh narodnih sil. le popolnoma složnemu sodelovanju vseh za ieti cilj se moreio obetati uspehi tudi ▼ tako hudih in tako težkih ra/merah kot so današnje.
V	novi politični organizaciji imamo sredstvo za boj k našim vzorom v javnem in socialnem življenju. V njej imamo varha demokratičnih svoboščin, prenašalca narodnih želja in zahtev v vse panoge javne uprave. V novi politični stranki so zopet zbrani tisoči naših mož in fantov. V njenih celicah začenja nanovo ono naše staro ljudsko politično delo, ki iz potreb vsakdanjega življenja črpa in ima pred očmi le nesebično požrtvovalno službo skupnosti.
V	te celice prenosimo vse neomejeno tova-riško zaupanje m ljubezen, s katero smo prenašali nase skupno trpi jenjr, pa bomo imeli neuklonljivo skupno voljo /a prenašanje tudi težkih odgovornosti ip dobili vedno vočje veselje do plemenitega javnega dela.
Tako delo pa že samo v sebi nosi jamstvo uspeha. S takim delom bomo najbolje služili svojemu bližnjemu, narodu in državi Tako skupuo delo ho rodilo blagostanje narodu in državi. Tako skupno delo bo rodilo blagostanje tudi tam, kjer izgleda, ko da -ploh ni srečne rešitve.
Takim delavcem bo bog, Vodnik m Gospodar narodov in držav, dal tudi potrebno srečo svojo pomoč in blagoslov
S tem prepričanjem in sklepom si najlepše in najprimerneje čestitamo srečno novo leto 1936.
L, 1935 - zunanjepolitično
Vodstvo Evrope je presto na Anglijo
Minister Behmen o trenja med radikali
Belgrad. 31. decembra, m. Minister brez port-fefj* di. Seikija Behaiten je imel danes dopoldne v Kaknju konferenco pristašev JRZ, tu kateri je itnel tudi važnejši politični govor
V	svojem govoru ne je dotaknil najvažnejših In najaktualnejših problemov naše notranje politike, predvsem pa dogodkov, ki bo .se odigrali v Relgradu in Skoplju, ter o razmerah, ki vladajo v JllZ. Minister Reh-men je med drugim dejal:
V	zadnjem času ste slišali o nekem nesporazumu med člani radikalnega glavnega odbora in nekaterimi člani kr. vlade. Pri tem je treba razlikovati dvoje: stranko in vin d o. Čisto naravno je, da no in da bodo vedno v velikih strankah spori in trenja, posebno še, če je ta stranka šele v začetku organiziranja. Tu trčijo pogosto skupaj razna politična mišljenja in osebne ambicije. ki se s č-asom in samo pred pristojnimi forumi obravnavajo in likvidirajo. To ie bilo vedno in to tudi bo, dokler ho človek človek. Kadi topa ne sme nikogar boleti glava Tu je stranka JRZ, ki je pozvana, da likvidira vsa vprašanja, toda vprašanje vlade se ne more oddvajati od vprašanja stranke. Vada sc- sodi po njenih delih in po uspehih pri tem delu. Delo vlade se mora ocenjevati s stališča splošne državne politike. Kdor s leg« stališča presoja delo vlade dr. Milana Slo.iadinoviča, ta ji ne more odrekati uspehov. Vi ste sami pozvani, da presodite. In če vlada dr. Stojadinoviča ne bi bila ničesar drugega storila u državo, kakor samo to,
Izjava mm-istra g. Jankoviča
Rimski vreie« pri Kotljah. dne TO. dec.
Minister ta gozdove in rudnike g. Jankovič, ki se mudi s svojo družino na Rimskem vrelcu v Kotljah. je dopisniku >Siovenna< dal naslednjo važno izjavo:
Ko prvikrat prihajam v u lepi kraj Slovenije, moram reči, da me je ■ svojo krasoto naravnost očaral. Sijajno sem se odpočil. Sicer redno obiskujem Slovenijo, ali t tem delu naše Koroške ž« doidaj nikoli nisem bil. in storil bom, kar j« mogoče, da tudi drugi svedo o lepotah tega koščka Slovenije in c poštenem in delavnem ljudstvu, ki tod prebiva in ki tako ljubi svojega kralja in državo. Izredno sem tudi vesel, ko sem imel priložnost ugotoviti, da so skoraj vsi odločni pristaši 1 gospoda notranjega ministra dr. Korošca in s tem seveda tudi somišljeniki naš« velike Jugoslovansko radikalne sajedniee*.
Minisier Spaho železničarjem
Belgrad, 31. de«. AA. Minister is promet dr. Mehmet Speho je poslal tole čestitko svojemu podrejenemu osebju:
čestitam novo Ie4e 1966 vsem« osebja državnih prometnih ustanov (železniškemu in ladjar 'kemu) ter osebju nasebnih prometnih nstanov. ki <o pod nadiorstvom prometnega ministrstva. Pozdravljam ga in ma šelim, da tudi v bodoče vrši svojo naporno in odgovorno službo sa državo in narod vestno, svesto in požrtvovalno v slavo našega vzvišenega kralja in naše dobre in mile domovine Jugoslavija — Prometni minister ir. : Mehmet Spaho.
Poštna zveza Male zveze
Belgrad, 31. de«. AA. Jutri »topi v veljavo po-icben dogovor o polti In brzojavnih zvezah med i Iržavarai Male zveze ter poseben dogovor med j Iržavami Balkanske zveze. S tem se ustvarita dve »žji zvezi med našo državo In državami Male zve-te oziroma državami Balkanske zveze, ki s« bodo »o dogovora v kratkem zlile v eno zvezo z enim >oltnim področjem in tako odprle ilroko polje ta lelo vzajemnega zbližanja In sodelovanja med dr-•avami obeh sknpin, Po tem dogovoru bosta naša Iriava in Romnnija dotlej, dokler w ne doseže ta pofitev, Izvajali v medsebojnem razmerfn določb« logovom Balk»««keg» bloka, kar sta oba iUmid >b«b nu,
da je likvidirala oni nesrečni Jevtičev režim, je že to bil velik dohitele Kazen tega uspeha Stojadinoviueve vlade v smeri notranje politike je treba imeti pred očmi tudi sedanji težki mednarodni položaj, ko ne ve dan, kaj bo prinesla noč. Šele, če imamo vse to pred očmi, ,lahko boljše presodimo, kako velik je greh v tem času, ko hi moral biti ves narod složen, zavlečavati z malenkostnimi strankarskimi računi ter udarjati po oni vladi, ki je omogočila poživitev političnega življenja v naši državi in povrnitev v normalne razmere. Za svojo dolžnost smatram, do javno izjavim, da sem kot član novega kablnr^ftv v šestih mesecih dela dobil prepričanje, tla ima naša država v dr. Stojadinoviču izvrstnega državnika in politika, mi muslimani pa velikega prijatelja, ki zas'uži, da uživa ljudsko zaupanje.
Nadalje je minister dr. Behmen izjavil, da je jugoslovanstvo temelj naše državne politike. Narod noče terorizma On zahteva več kruha, več pravičnosti, več zakonitosti, več ravnopravnosti in več reda v državni administraciji. Vlada dr. Stoja-dinoviča se zaveda najnujnejših potreb ter je koncentrirala vse svoje delo v »mer poživitve narod-negR gospodarstva in v to. da širokim ljudskim plastem da priliko za zaslužek. Mnogo javnih del se je že pričelo izvajati. Ta javna dela so za vse naše kraie velikega pomena. Minister Behmen je omenil vsa javna deia in koristi, ki jih je Bosna dobila od sedanje valda. Tu omenja predvsem tudi vprašanje tobaka. zjjradilev železnic in druga javna dela. Izvajanja g. Belimena so napravita na vta mnogoštevilne poslušalce najgloblji vtis.
Našo radioposiaio uoravlia ..Prosvetna zv^rr*"
Belgrad, 31. dec. m. Poštni minister Kalugjer-čič je podpisal odlok, s katerim se razveljavlja odlok. da se eksploatacija ljubljanske radijske postaje izvršuje v državni režiji, in je istočasno odločil, da ljubljansko radijsko postajo upravlja Prosvetna zveza v Ljubljani po določilih pogodbe, ki jo je Prosvetna zveza sklenila z ministrstvom glede zakupa eksploatacije ljubljanske radijske postaje leta 1928.
Izvozniki v Italijo dobe samo 3-15 Din za liro — Zakaj?
Belgrad, 31. dec. AA. Izplačilo terjatev po italijanskem kliringu. Na podlagi obstoječih sklepov finančnega ministrstva morajo uvozniki blaga iz Italije plačevati v kliring po tečaju 5155.40 Din za 100 lir, po drugi slrani pa se izvoznikom izplačujejo z zbiralnega računa zneski po tečaju 315 Din za 100 lir. Ker so ti predpisi zapeljali nepoučene k napačnim sklepom o pobudeh za te sklep«, »e daje zaradi tega tole pojasnilo:
Terjatve izvoznikov iz italijanskega kliringa po vrstnem redu se izplačujejo po nižjem tečaju, kakor p« so sprejeta vplačila zato, da bo mogoče iz na ta način ustvarjenih rezerv izplačati čim večjemu številu izvoznikov. Ce pa bi pri likvidaciji odno&ijev z Italijo, ki so nastali t. izvajanjem goepodarsko-finančnih sankcij, naneslo, da bi bili vsi ti zneski poravnani po prvotnem tečaju in v eeloti, bodo izvozniki, ki ec prejeli avoje terjatve po vrstnem redu in po tečaju 315 Din za 100 lir, kasneje dobili preostalo razliko. (U Narodne banke kraljevine Jugoslavije.)
Nova po d guvernerja NB
Belgrad, JI. decembra. AA. V imenu NJ Vel. kralja Petra II. in z ukazom kr. namestništva ter na predlog finančnega ministra sta imenovana: za prvega viceguvernerja Narodne banke dr. .lovan Lovčevič, drugi viceguverner Narodne banke, za drugega vieeguvernerja Narodne banke dr Ivo Belin, tajnik zagrebške borz« t» blago tn vrednot®.
»majska vremenska napoved. Pretežno oUač mo, padavin* m mdio vr«um
Tako bogato je bilo staro leto na »unanje-
političinih dogodkih, tako pestri in raznoliki so bežali mimo nas. tako raztreseni so vsej zemeljski obli. da jih je težko zajeti na eni sami bežni sliki, ki nuj nam pozubljivcem, ki že nestrpno hitimo v novo leto in novim dogodkom nasproti, ohrani v spominu vsaj njegovo poglu-vitno oznako. Stotine slik je bežalo mimo nas, ki smo jih od daleč gledali, kakor gleda obiskovalec kina slike, ki hite mirno njega na razsvetljenem platnu, obešenem na koncu temne dvorane. Vsaka poedinu je zapustila pri nas svoj poseben vtis in sprožila svojevrstna čuvstva Toda. ko smo šli iz dvorane, nam je le ostal od predstave neki skupen vtis, ki ga položimo med svoje spomine.
In takšein enoten, skupen vtis bi radi ohranili o zunanjepolitičnih dogodkih preteklega leta. Posamezne mednarodne konference, ki jih je bilo v preteklem letu več, kot kdajkoli poprej, desetine načrtov o mednarodnih pogodbah na severu in na jugu, na vzhodu in na zapadli, naj jih imenujemo pogodbr o nenavaden ju ali prijateljske pogodbe, dvo- in trozveze, pakti velesil, vzhodni, podonavski, črnotnorski, sredozemski, zapadnoevropski ali kakorkoli že. nešteta potovanja državnikov križem noše stare Evrope in sestanki diplomatov, vse to so bili ločeni dogodki, za katerimi smo hlastali in ob njih pasli svojo radovednost ali preizkuševali svojo duhovitost. Tudi nenadni izbruh vojne v Afriki, ki je vrgel tako strašno in grozno senco po Evropi in še dalje po drugih kontinentih, se nam je zdel koi čisto ločen dogodek, ki je tresknil med narode, bobneče zahteval njihovo pozornost, da so pozabili na vse. kar jih je prej zanimalo, navduševalo ali z žalostjo polnilo. Nikjer pa se nam ni v tem trenju, v katerem se je tako rekoč mlela mednarodna jx>litika. pokazal vsaj v dim-nati obliki ohriz celotne slike o dejanskem stanju mednarodnih odnošajev. Morda stojimo še preblizu in bo treba veičjc oddaljenosti, kakor se to dogaja pri opazovanju modernih slik, ki se nam od blizu zde neredna zmes tja v en dan nametanih in med seboj se borečih barv in ki povedo ?ele. ko jih od daleč gledamo, kaj prav za prav predstavljajo. V svojem pregledu se bomo vsaj \ duhu postavili nekoliko v dal javo, pri tem pozabili na blesk posameznih dnevnih dogodkov, da vlovimo tisto celotno sliko, ki je prava podoba mednurodno-političnega položatn v letu 1915. ki odhaja in se že orgunično včlenjuje v zgodovino človeštva.
Evropa pod francoskim vodstvom
Poglavitna oznaka vseh povojnih let, z zu-nnn r-imlitičnega pogleda gledano je vodstvo francoske zunanje politike v Evropi. '•ersajsko liinoi no pogodbo, ki je tipična /a vse mirovne pogodbe, g katerimi se je zaključila svetovna vojna, ter s paktom Zveze narodov si je Krancija to vodstvo zagotovila in gu tudi mednarodnopravno utrdila. Ni važno, kilo je v Franciji vodil zuuuinjo politiko. Vodile so jo levičarske stranke, poveljevale so ji desničarske. Za Millerandi je prišel Poincare, ki s o mu sledili Briandi raznih odsevov, Barthouji in Lavali. Poincare. mož pravu in paragrafa neizprosen in trd. kot je vsaka logika', je imel pred seboj isti cilj. ki ga je hotel doseči Brinml s svojo sladko omahujočo besedo in božajočo na plemenita čuvstva oslo-njeno poiitko. Herriot ie nadaljeval isto pot z impulzjvnimi skoki preko paragrafov prava in dnevnih čuvstev Boncour je meril v isti cilj s kretn jami advokata, ki ve, da ga poslužajo lepe ženske in se mu divijo. Barthou. z energijo starčka, ki ne pozabi ponižanj v svojem življenju in ves prežet apostolstvu francoske kulture, je z neizprosno energijo šel po isti poti naprej. Prišel je Laval, ki mu daje značajno oznako njegovo ime, ki ga bereš od spredaj ali od zadaj in je vedno isto. Zvit, spreten gladek, a v obnašanju vodno iskren in skoiuj nedolžen, nadaljuje izhojena pota. Prav vsi gredo proti istemu cilju, da zagotovijo Franciji vsestransko varnost njenega ozemlja, francoskemu narodu vodilen vpliv v mednr.i-odnem življenju, francoski kulturi široka svetovna obzorja, kjer lahko svobodno žari na vse strani, francoskemu denarju pa svetovnih možnosti za koristna uveljavljenja, iz katerih prihaja v močnih curkih zopet udobje na7.aj v domovino.
I rdrio oslonjena na svoj versajski mir in na pakt Zveze narodov je Francija dosledno za tem ciljem strmela Mala zveza je bila njena tvorba, da bo žandar njenih inieresov v Podonnvju. Zveza s Poljsko služi samo temu cilju. Vsa njena trda politika do Nemčije je prepojena od istega duha, da se zavaruje pred novim nemškim napadom. Njeni odnošaji s Sovjeti se spremene čez noč, kakor hitro se Rusija postavi proti Nemčiji. Francoska politika do Italije je dosledno nasprotna, dokler hodi Italija svoja lastna pota v I odonavju in se druži z Nemčijo. Francoski je tisti oklep, ki brani Avstriji, da se združi z Nemčijo. Končno je tudi Balkanski sporazum le tvorba, ki jo je Francija želela, hotela, dosegla, da zabarikadira Nemčiji, edini francoski na-nasprotnici, pot na vzhod. Vse povojne konference, razorožitvene. čisto politične ali gospodarske, vsi načrti o mednarodnih paktih prihajajo iz francoskih pobud in dosledno služijo istemu cilju, ki ga je francoska državniška modrost trmasto ohranila pred očmi in mu vse sik v Evropi podredila. Bila je to sijajna zunanja politika, velikofrancoska v pravem pomenu besede, ki je obvladala vse mednarodne probleme v povojni dobi. Francija je Evropo zares vodila in je ni države, ki bi.se lahko ponašala, da je kdaj v minulih 16. povojnih letih bila izven vodilnega vpliva velikofrancoske zunanje politike.
Prevrat v I. 1935
On letošnjega leta 19",5! In t tem leži tudi zgodovinska važnost leia. ki odhaja 1935 pomeni velik zgodovinski prelom v toliko, ker je francoska zunanja politika izgubila vodstvo evropske politike, ki je prešla v roke \nglije To dejstvo štrli iz vseh razvalin konferenc in paktov kot ono. ki gn bo zgodovina beležila iz vseh zunanje političnih dogajanj preteklega leta
Dne 7. januarja je Lavul misIM uspešno končati ves zvezni sistem, ki ga je francoska politika pripravljala vsa povojna leta sem. ko je v Rimu podpisal prijateljsko pogodbo z Italijo ter zaključil obroč okrog Nemčije. Ko sta r«n in angleški ministrski predsednik dne 2. februarja izdala tisti zgodovinski skupni komunike o trajnem sodelovanju \nglije in Francije, se je zdelo, da je l aval posadil krono na veličastno delo tf> let in si zagotovil z« svojo Franciio vso varnost, ki jo je sploh mogla želeti. a\ u> za ooigo dobo prebodnjoati.
A tiste krone vendar le nI bilo. Anglija, ki
,je radevolje prepuščala vodstvo Evrope Franciji, ker je imela opravka drugod po svojem svetovnem imperiju, je s francosko-italijansko prijateljsko pogodbo začutila v svojem telesu tisto ostrino, ki je Francozi gotovo nikoli niso mislili ubadati. Za Anglijo pomeni prijateljska pogodba Francije in Italije tudi združenje obeh nrodovij v Sredozemskem morju, torej tam, kjer tečejo življenjske žile angleškega imperija. Iz vsega latinskega navdušenja, ki je takrat polnilo i>o Evropi in proslavljalo spravo med ave-nitt latinskima sostruina, je Anglija razbrala samo združena žrela italijanskih in francoskih pomorskih topov na vodah, ki so srce angleškega imperija in cestišče-vseh narodov pod angleško zastavo. Razbrala in posluhnila ... Posluhnila in razumela. . Razumela in kriknila... Krtk-nila in takoj odgovorila.
Kaj Angliji mar Abesinija in njene puščave in pravna načela, ki naj jo ščitijo! Angleži so šli gledat v ozadje in so opazili, da je italijanski napad na Abesinijo samo nujnosten odsev neke nove italijanske imperialistične politike, ki sega po vodah in ozemljih, ki so bratska last, nekega novega italijanskega imperijalizma. ki se je na isti način, kot nemški pred več kot TO leti. drznil zahtevat zase območje, brez katerih angleški imperij ne more obstati.
Evropo vodi sedaj Anglija
Anglija je odgovorila. Odgovorila je tako, da se je vsa dosedanja politična stavba Evrope, ki je nosila francoski pečat, v temeljih zamajala. Dne 24. marca dobimo angleškega zunanjega ministra sira Joli<na Simona že v Berlinu pri Hitlerju. Par dni pozneje je Anthonv Eden pri Lii-vinovu v Moskvi. Kaj se dogaia? Anglija položaj preiskuje sama. Dne 1. aprila je sklicana konferenca v Stresi, kjer je zazijala prva velika raz.poklina v francoski politični organizaciji Ev-roj>e, mesec pozneje, 21. maja je Hitler napovedal povratek Nemčije med evropske velesile, nar dni nato je von Ribbentrop že v Londonu, kjer sklene z Anglijo posebno dvostransko pomorsko pogodbo, ki daje Nemčiji pravico do ogromnega brodovja. Obroč okrog Nemčije je počil, počil je z bobnečim odmevom s pomočjo in sodelovali jean Anglije, ki te je maščevala za sredozemsko presenečenje a tem, da je na francoski meji zopet dvignila strah nemškega imperijalizma. Drugi sunek A n-glije je prišel takoj, ia sicer v Ženevi, kier je stala najmočnejša francoska trdnjava, rod žvižgajočim bičem angleške diplomacije se je dvignila Zveza narodov in poslala svo^e prekletstvo nad Italijo, »sozarotnico Francije<, ker je z abesinskiini načrti obenem razodela tudi temne nakane proti angleškim pravicam v Sredozemskem morju. In takoj so se okrog Anglije zgrnili posebno mali narodi, ki vidijo v Zvezi narodov svojo edino zaščitnieo terr so preplašeni spoznali, kako malo je mogla ščititi Abesince, ker se Francija ni hotela odpovedati prijatelj* stvu Italije. Zato ni čudno, da se je angleška ofenziva razvijala s silovito predrznostjo naprej. Angleži so poslali Grčiji kralja jurija, zvestega in hvaležnega zaveznika Angliio. Angleži so si na mah osvojili Turčijo, ki dt>d«k»-neške^a otočja ne more pozabiti in ima možnost, da dobi od Anglije sedaj nazaj svobodo darda-nelskih ožin. S tem so vdrli Angleži na Balkan, ki jih vseh 16 povojnih let ni brigal, in okrožnica, ki so jo poslali vsem sredozemskim obalnim državam, je dokaz, da si niso pridobili samo Grčije in Turčije, marveč vse balkanske države, ki so se kot en mož izrekle, da bodo z vsemi silami Angleže podpirale, ako bi bili kje v Sredozemlju napadeni. Angleški diplomati ao se pojavili tudi na Dunaju in na Madjarskem, kjer opravljajo svoj skrivnostni posel. Brez dvoma bo tudi Mala zveza imela priložnost, da ▼ najkrajšem času izjavi, da stoji ob strani Anglije, braniteljice načel pakta Zveze narodov in zaščitnice malih držav. Poljska se je 2 veseljem izrazila v istem smislu, se postavila ob Anglijo, istočasno pa dobila na londonskem trgu izdatno posojilo. Sedaj čujemo, da se je angleška diplomacija zagrizla tudi v sovjetsko Rusijo, da si jo priklene nase že z ozirom na skupne protijapon-ske interese na področju kitajske republike. Končno zvemo, da se nagiblje tudi Španija, ki ii diši Tangier, na angleško stran. S kratkimi besedami, je Angliji uspelo, da je v borih 10 mesecih z žilavo vztrajnostjo prevrnila ves politični sistem v Evropi, iztrgala vodstvo Evrope Franciji iz rok in se sama postavila na čelo evropske politike. Pod tem vtisom zapuščamo to 1935 in stopamo v novo.
Če hočemo torej s par beaedami označiti razvoj zunanje politike v preteklem letu. priznavajoč pri tem. da zunanje politike malih držav le, malo štejejo, bomo rekli, da stoji 1. 1935 v znamenju mogočnega porasta angleškega političnega vodstva in morda le začasnega, a vendar neutaljivega pojemanja francoskega. Ko to ugotavljamo, si odrekamo pravico ocenjevanja, če je boljše tako, ali če je slabše, marveč ugotavljamo samo dejstvo, ki je svoji vsebini že silno in ki bo zadostovalo, da v povojni politični zgodovini Evrope 1. 1931
K
pomenilo mejnik, ob katerem se je zgodila tiso-depolna revolucija.
Iz sodne sfužbe
Belgrad, 31. decembra, m. Pravosodni minister je s svojim dekretom postavil za leto 1936 za področja apelacijskega sodišča v Ljubljani za častne sodnike naslednje gospode: pri okrožnem sodišču v Ljubljani Ernesta Hienga, velatrgovca; dr. Josipa Dermastio, glavnega tajnika Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani; Avgusta Tostija, glavnega ravnatelja Kreditnega zavoda v Ljubljani; dr. Fran Pavlina, ravnatelja Ljubljanske kreditne banke; dr. Cirila Pavlina, ravnatelja Združenih papirnic; Gvi-dona Cadeža, trgovca; Verbiča Antona, trgovca; Karla Sossa, trgovca; Milana Česnika, trgovta; Srečka Oroina, špediterja; Oragotina Stracija, špediterja; Venčeslava Breznika, trgovca; dr. Janka Berceta, glavnega tajnika Kreditnega zavoda; Franca Erzeja, poJravnatelia Zadružne gospodarske banke; Jurija Schalerja, trgovsikega nameščenca; !o ! sip Blagoviča, trgovskega nameščenca; Avgusta Simončiča, trgovskega nameščenca; Franca Laha, j trgovskega nameščenca, vse iz Ljubljane; pri okrožnem sodišču v Ljubljani: Miloša Oseta, trgovca-I I trdo Pinterja. trgovca; Draga Rogliča, trgovca, vse tz Maribora; pri okrožnem sodišču v Celju-Josipa Kramcrja. drogerista; Franca Lukasa, trgov ca; Karla Lojbnerja, trgovca, vse iz Celja; pri okro nem vjdjšfu v Novem mestu: F,dnwiida Ka-•telica m Josipa Pavoiia, trgovca iz Novega mest«.
Stev. L
Ban dravske banovine
btavcem „Slovenca"
Leto, ki se od njega |x>slavljamo, je bilo za naše gosjiodarutvo težko. Gospodarska stiska pa še ni popustila in ko stopamo v novo le>to, stoji pred nami mnogo težavnih problemov, ki jim danes še ne vidimo prave rešitve.
Češkoslovaški konzul Minovsky:
>Med Slovenci se boste počutili prav tako ka-fcor doma. krasua je zemlja. Ljubljana je simpatično in cisto mesto z razlitim kulturnim življenjem, našli boste prijetno družbo in gotovo boste tam »elo zadovoljni.« — Tako so me v Fragi zagotavljali vsi oni. ki so poznali Ljubljano in slovenske kraje.
Ki torej nič čudnega, da sem si pri odhodu iz Prage najlepše predstavljal svoj nov delokrog.
HMBIP II
Toda, ali naj se radi tega vdajamo nialoduš-nosti? Z jadikovanjem in tarnanjem o slabih čn-sih, fe liomo prekrižanih rok čakali, da se vrnejo boljši časi, si svojega položaja prav gotovo ne bomo zboljšali. Čim večja je stiska, ki jo preživljamo, tem bolj nam je treba optimizma. Kjer je malodušnogit, tam ne more biti delavnosti, čvrste, podjetne, ki je v stanu premagati tudi najhujšo, na videz nepremagljive ovire. Samo delo, intenzivno in smotreno delo more olajšati naše gospodarsko stanje. Zato pa se predvsem otresimo bolnega pesimizma, opustimo nezdravo malodušnosl! Krepko zavihajmo rokave in vedrega obraza pojdimo pogumno na delo! Pridno, smotreno delo more obroditi samo dobre uspehe.
Res pa je, da mnogi, ki so delavoljni, danes ne morejo najti primerne zaposlitve, da bi mogli sebi in 6voji družini prislužiti vsaj najpotrebnejši vsakdanji kruh. Tem smo dolžni pomagati. Delimo kos kruha, ki ga imamo, z onim. ki ga nima. ki strada in ki si ga tudi pri najboljši volji ne more prislužiti I Utesnimo zato svoje morda nepotrebne izdatke, da ublažimo pri «"ojem bližnjem vsaj najhujšo bedo! Zavedajmo se: slajše je premožnemu dajati kakor pa siromaku miloščino prejemati!
Ob teh mislih želim vsem čitateljem Slovem-srečno novo leto!
Dr. Marko Natlačen.
življali smo iste hoje, branili se z islim orožjem in pod istimi pogoji. Naš naroden značaj se je oblikoval v enakem ozračju, postal je zato naravnn vez in zbliževal oba naroda.
Hvaležen sem uredništvu ;>Slnvcnca« t a I« priliko, da lahko vsakogar, kdor h« čital te vrstice, zagotovim, da si češkoslovaško ljudstvo iz vsega srea želi, da se nase tradicionalno prijateljsko ohrani v prihodnosti in da se bodo še nadalje utrjevale tesnejše vezi in stiki — kulturni in gospodarski.
Po mojem prepričanju imamo življenjski interes eden na drugem. Naloga .ki smo jo vršili v preteklosti nam tudi * prihodnosti ukazuje velike dolžnosti. To je torej glas srca in razuma, da mi Čehi in Slovaki iskreno in brezpogojno želimo Slovencem in krasni jugoslovanski domovini veliko in srečno bodočnost. Mislim, da je lo najlepše foščilo. ki ga zamorem osebno izraziti čitateljem »Slovenca« za novo leto.
Francoski konzul Remerand:
Tekom skoro dveh let, kar poslujem v Ljubljani kot konzul Franrije. sem bil deležen le prisrčnih simpatij od strani oblasti in prebivalstva Slovenije. Ta iskrenost mi silno mnogo pomaga pri tem. da vzdržujem odnošaje zvestega in zaupnega prijateljstva, ki združujejo Vašo ožjo doiuo-vimo kakor tudi celokupno Jugoslavijo z mojo lastno domovino, in da te vezi utesnim. ako se sploh še dajo. Te vezi niso od danes, no od včeraj: spomenik Neznanemu vojaku Napoleonove armade v Ljubljani kakor tudi posvetilo francoske republike na spomeniku Vašega velikega pesnika Vodnika so temu najbolj jasen in svetel dokaz.
«mm*
Naključje je hotelo, da sem se ustavil na Bledu, preden sem prispel v Ljubljano. Bilo je to resnično srečno naključje. Malo je takih krajev na svetu, ki bi napravili na nas tako močan vpliv, kakršnega pričakujemo. Bled pa prekosi vse najkrasnejše predstave o njem. To je kos paradiža na svetu. Krlor ga je videl, iznova zahrepeni po lijem.
Tudi pot z Bleda v Ljubljano je bila nepretrgana veriga krasnih vtisov. Izstopil sem iz vlaka radoveden, če me bo Ljubljana tudi tako milo presenetila. kot njena okolica. In nisem bil varan. V Ljubljani se opazi pri vsakem koraku, da prebivalci z veliko ljubeznijo skrbe za svoje mesto, da imajo nenavadno razumevanje kakor za stare znamenitosti tako tudi za okusno urejevanje novih mestnih delov. Ljubljanska moderna arhitektura strpi najstrožjo kritiko in je v čast njenim stvariteljem, ki so se znali izogniti ekstremov, kateri v mnogih velemestih naravnost bodejo v oči. Z ličnimi vilami zazidan del mesta v bližini Tivolija, brez pomisleka primerjavam najkrasnojšemii delu mojega nekdanjega delokroga, Dresdona, tako imenovanemu >Grosse Garten«. Pogled iz Bellevue na mesto, grad, planine in gozdove je resnično edinstven. Vso to prirodno lepoto pa poveča vzorna snaga, prijaznost in nevsiljiva postrežljivost v trgovinah, kavarnah, na trgu in povsod, kjerkoli pride tujec v dotiko s prebivalstvom. Če se pa še globlje pogleda, koliko je duševnega življenja v tem na pogled mirnem mestu, koliko je plemenitih teženj in prizadevanj, slediti v vseli smereh ostali kulturni Evropi, če pozorno opazujemo, da karakte-rizira javno življenje resnost in razumevanje za naloge in dolžnosti današnje dobe. pravilno presojanje vsega, kar je možnega ali nemožnega, če se sprevidi, da Slovenci tudi v težkih časih ne pozabljajo, da je vedno najboljši svetovalec zdrav razum, potem vsakdo, kdor ni že vnaprej poln predsodkov, mora vzljubiti to zemljo in njeno ljudstvo.
Zemljepisna lega je določila Slovencem, kakor tudi nam Čehom, izredno zgodovinsko nalogo. Pre-
Z druge strani mi veličastni sijaj Vaših gorskih pokrajin. Vaših gozdov in jezer, kakor tudi ozračje prijazne intimnosti in prijetne priproslosli. ki jo imajo Vašo mesta in podeželje, vedno kličejo v spomin naše kraje v francoskih Alpah, osobito pa ono pokrajino okoli Urenobla, katero -o mnogi Slovenci spoznali kot turisti, predvsem kot dijaki. Ko sem prišel semkaj, tudi nisem imel vtisa, kol da bi bil tujec: zagledal »eni In znova v vseli potezah sliko enega izmed najlepših krajev svoje lastne domovine.
Izredno prijetno mi je torej, d,i morem letos potoni Vašega zelo simpatičnega dnevnika nasloviti vsemu prebivalstvu Slovenije moje naji-krenejšo in najbolj vroče čestitke za novo leto.
Razpust občinskega sveta
v Št. Vidu nad Ljubljano potrjen
Upravno sodišče v Celju jo prltoibo občine ftt. Vid nad Ljubljano proti odločbi >'«• na dravske banovine ■/. dne 27. novembra 1935 II 2(175 :l zavrni'« in potrdilo banovo odločbo, s katero sc razrešuje radi nerodnosti vos občinski odbor imenovane občine.
ScKichf"
pere sam
RADIOM
Ljubljanskemu meščanstvu
Beda jc potrkala z vso neizprosnostjo na vrata naše bele Ljubljane. Mraz in glad grozi enemu delu naših someščanov in njihovim družinam. Brez kurjave, brez kruha in brez upanja na zaslužek gledajo v negotovost.
Božja zapoved, človeško dostojanstvo in državljanska dok. st nam velevajo, da pomagamo svojemu sočloveku in someščanu. Mi vsi, ki nam je usoda naklonila to srečo, da imamo svoj zaslužek, svoje stanovanje, svoj vsakdanji kruh, smo poklicani . . dolžni, da žrtvujemo za vse one, ki tega nimajo. Le malo požrtvovalnosti je treba in pomagano bo onim, katere je gospodarska kriza vrgla v nesrečo in bedo.
Predstavniki oblasti in cerkve, kakor tudi industrijskih, trgovskih in delavskih kor-poragij, nadalje predstavniki vseh karitativnih ustanov in organizacij, smo sc posvetovali in prišli do prepričanja, da je potrebno poseči po učinkovitih sredstvih za omiljenje bede med našimi someščani. Sklenili smo, da se uvede v mestu prostovoljen davek na stanovanja in sicer na sobe po 1 dinar na mesec za dobo treh mesecev. Ravnotako apeliramo na vse delodajalce, da plačajo za vsakega delavca oziroma uslužbenca prostovoljen davek po 4 dinarje mesečno tudi za dobo treh mesecev. Ta davek je prostovoljen in je zaradi tega socijalno delo in delo usmiljenja. Nihče naj ne odreče, vsak nai sc odzove temu našemu pozivu. Davek ni visok, za vsakega posameznika naravnost malenkosten, vendar bo učinek tak, da bo nekoliko pomagano vsem onim, ki čakajo od nas rešitve. Podrobnejša navodila bo izdal ožji odbor po socijalno političnem uradu vsem hišnim posest-nikom in delodajalcem, kakor tudi stanovanjskim najemnikom.
Ne dopustimo sramote, da bo v mestu vladal glad. Izvršimo svojo dolžnost z dobro voljo in zavestjo v srcu, da smo ravno mi poklicani, da z malimi žrtvami izvršimo veliko delo človeškega usmiljenja.
Ban dravske banov.'r.e: dr. Marko Natlačen, 1. r.
Predsednik mestne občine: dr. Adlešič Juro, 1. r.
Predsednik TOl: Ivan Jelačin, 1. r.
Prvo društvo hišnih posestnikov: Frelih, 1. r.
Predsednik trgovskega gremija: Soss Karel, 1. r.
Društvo posestnikov novih hiš: Lužar Fortunat, 1. r.
Banovinska ženska zveza: Govekar Minka, 1. r.
Za knezoškofa ljubljanskega: Ignacij Nadrah, 1. r.
Podpredsednik mestne občine: dr. Ravnihar Vladimir, 1. r.
Predsednik zveze industrijcev: Krejči Anton, 1. r.
Delavska zbornica: Sedej Lojze, 1. r.
Društvo stanovanjskih najemnikov: podpreds. Čeferin, L r.
Zveza karitativnih organizacij: prior Valerijan Učak, I. r.
Krščanska ženska zveza; Vrtovec Maruša, L r.
Vprašanje šolskih knjig
Poročali smo žo o deputaciji naših gospodarskih krogov, ki se je bila podala v Helgrad v zadevi razpisa za nove učbenike iz nacionalne skupine in v zadevi monopolizacije učbenikov na splošno. l)o danes pa še nismo brali, da bi se bil razpis umaknil. Hrali smo le dni samo kratko novico, du zadeva zaenkrat ni aktualna, kar pa nas ni nikakor pomirilo. Še manj seveda pa more takšno zagotovilo zadovoljiti tiste, ki so /. razpisom neposredno prizadeti in v posebni meri čutijo da-lekosežnost tega ukrepa, predvsem naše gospodarske krose. Zalo se nam ne sme zameriti, da se nam tudi še slejkoprej zdi nujno, da smo budno na straži, da z akcijami ne prenehamo, dokler ne dosežemo cilja, ki si ga je nadel krog organizacij. katero so se v posebni in hvalevredni meri zavzele za stvar. Ta cilj pa je jasen: umik razpisa. Temu bo sledilo ostalo samoposebi.
Zato moramo z veseljem zabeležiti odločni nastop ljubljanskega občinskega sveta, ki se jo v svoji prvi seji tako zavzel zn naše šolsko knjigo, ter se s tem pridružil težnjam vse slovenske javnosti. To mišljenje naj pride še jasneje do izraza še prod 15. januarjem, ko notečo rok razpisa, to pa kjerkoli. Zagotovila moramo dobili, da so slovenska mladina ne bo učila materinščine iz kakšne skrpucane srbsko-hrvatsko-slovenske slovnice. kot jo v programu, ki bo pri vsoi zavidljivi višini slovenskega šolstva storila, da slovenski otroci no bodo znali ne eloveščine in no srbohrvaščino. Naša naravna zahteva jo, da so napravi lirostor slovenščini kot učnemu predmetu tudi v višjih razredih srednjih šol!
Dobro vemo, da so bili razlogi, ki jih je raz-
ložila deputacija, takšni, da so morali prepričati vsakogar in da so tudi prepričali. Zato pričakujemo v najkrajšem času — saj gre že na dvanajsto liro!! — umik razpisa in a tem priznanje upravičenosti naših želja, ki so samo naravne zahteve naše narodno samobitnosti in nič drugega. S to zahtevo prestopamo prag novega leta, o katerem ne bi želeli, da postane za slovenske šole usodno.
Lesno delavstvo pred katastrofo
Včeraj smo jioročali o številnih odpustih lesnega delavstva. Svoje včerajšnje poročilo moramo žal izpopolniti še s |>odatki o nadaljnjih industrijah, ki so odpustile večje število delavstva, ker morajo opustiti obrat zaradi izvajanja sankcij proti Italiji.
Tako je lesno podjetje Dolenc v Skofji Ix>ki od|K>vodalo delo 230 delavcem, ki imajo skupno 044 družinskih članov. Podjetje Hajnrihar v Skofji l.oki jo odpovedalo delo kmetskim voznikom. 113 nameščencem in 19 delavkam. Podjetje Auer-sporg v Kočevju je odpovedalo delo 100 delavcem
Vsa podjetja so o tem svojem koraku obvestila ljubljansko borzo dela. Vzroki, ki jih navajajo, so vsi enaki: vsa podjetja imajo zaradi izvajanja sankcij proti Italiji mnogo manjša naročila, imajo dalje zamrznjene kredite v italijanskem kliringit Podjetja se obračajo tudi na vlado, naj jim onm •joči vsaj izplačilo dosedanjih terjatev iz kliringa.
Pripravljajo so še druge odpovedi, tako, da moremo reči. da jo slovensko lesno delavstvo prod popolno socialno katastrofo, kakršne še ni doživelo.
Stran 4.
»SLOVENEC«, d ne 1. janunrja mnfi.
Štev. 1.

+ Kanonik Franc Čas!
je ki privablja od leta Nova cesta od me-
Na starega leta dan, 31. decembra 1935, ob treh zjutraj je umrl v ljubljanskem LeonišCu za posledicami težke operacije mariborski kanonik Franc Časi.
Rajni gospod kanonik se je rodil 4. marca 1865 pri Sv. FrančiSku v Sav. dolini. Po dovršenih gimnazijskih študijah v Mariboru, je kot gojenec dijaškega semenišča vstopil v bogoslovje in bil 25. junija 1891 v mariborski stolnici posvečen v mašnika. Kaplanoval je najprej dober mesec v Slivnici pri Celju, nato pa šosl let in pol v Šmarju pri .lelšaii in eno leto v Kalilnici pri Mariboru. Marca leta 1899 je bil postavljen za pro-vizorja pri Sv. Lenartu nad Laškim, kjer je bil septembra istega leta umeščen za župnika in je tukaj ostal do leta 1913. ko mu j" bila podeljena župnija Trbovlje. Leta 1924 ga je sedanji sveti oče Pij XI. imenoval za mariborskega stolnega kanonika. G. kanonik je v dušnem pastirstvu povsod, kjerkoli je bil nastavljen, vzorno deloval. Se sedaj se starejši šmarani s hvaležnostjo spominjajo g. Franca, pa tudi v Kamnici, pri Sv. Lenartu in v Trbovljah ga še niso pozabili. Povsod je skrbel za lepoto hiše božje, pri Sv. Lenartu je pozidal tudi šolo in /upnišče. '/.a njegove zasluge <;a je škof dr. Napotnik leta 1916 imenoval za kn. šk. duhovnega svetovalca. IJdojsIvoval se je marljivo tudi v javnem življenju, bil je šest let v na-čelstvu Kmečke hranilnice in posojilnice v Laškem, v Trbovljah pa ves čas načelnik Posojilnice. V nemirnih letih prevrata je bU eno leto in pol gerent občine Trbovlje. Rajni je mnogo potoval, bil je v sveti deželi in v Egiptu, v Rimu in Lurdu. leta 1932 je zastopal škofa dr. Karlina na evharističnem kongresu v Sarajevu, pri tej priliki je prepotoval Rosno, Hercegovino, č'rno goro in Dalmacijo. Sam
traEnranK «

■■ .:■;> j

m
Mp i :
SP


I
tU
m:
* M
Wmm
■ • • -imf.-^st
na triglavsko po do leta vedno vee tujcev sta do kopališča je l>a odprla celo vrsto le
Rodil se je pri kovaču . na Gorici po log Radovljice. Pri hiši je bilo več otrok, od katerih jo bil ('fina najmlajši. Vsi so .se izkazali v življenju kot pametni in resni, kot pošteni, marljivi in vztrajni, vsi delajo čast svojim roditeljem. Po dovršeni ljudski šoli so ga dali starši v Radovljco, da se izuči usnjarstva. Posebno ljubezen je gojil do svoje matere. Znano je. da ji je kot vdovi v potrebah redno prinašal svoj tedenski pri-»lužek, zakar ga jo ona blagoslavljala in mu obetala lepo bodočnost. Ko je njegov gospo dar v Kadovljiei razmeroma mlad umrl. je poročil njegovo vdovo iu prevzel vodstvo dovolj obsežne osnjarne in posestva ter skrh za nedoletnega otroka. Kredit, ki si ga je s tem dejanjem pridobil, mu je omogočil, da je začel v družbi dveh prijateljev lesno industrijo, ki je dolga leta izsekavala gozdove v Bohinju, na Jelovici in Pokluki ter izvažala les v Italijo. Ko je sin njegove žene iz prvega zakona dora.stel. se mu je Vinko umaknil v lastno hišo, ki si jo je zgradil v novem dolu Radovljice. Tega bo sedaj že kn kili 24 let. — V tem je nnznačen tisti del njegovega življenja, iz katerega si je gnetel *voj vsakdanji kruh in tista sredstva, ki so iflu bila potrebna za njegovo udejstvovauje v javnem življenju.
Vinko Resman je imel visoko razvit gospodarski talent. Bil je neumorno delaven in vztrajen. Z vsem svojm hotenjem se je čutil povezanega na svoj narod. Vsaka ljudstvu s!orjeti!i krivica irn ic žirnla in netiln njegov odpor proti povzročitelju. Bil je tudi
izboren pevee je povsod sodeloval pri pevskih zborih, pred nekaj leti se je udeležil turnejo pevskega društva Maribor« v Belgrad. Kanonik Casl je bil navdušen planinec, največkrat je bil v Savinjskih planinah, katere je najbolj ljubil, večkrat pa je bil tudi na Triglavu, zadnjič leta 1932. Gospod kanonik je bil veselega značaja, o kakem pe-simiznu pri njem ni bilo sledu. Zato je imel mnogo prijateljev med duhovnimi sobrati in laiki, ki so ga ljubili in spoštovali. V svoji težki bolezni je iskal zdravje v ljubljanskem Leonišču, katerega pa um težka operacija ni mogla vrnili, marveč je na njenih posledicah umrl.
Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 2. januarja 1936, ob desetih dopoldne v njegovi rojstni župniji pri Sv. Frančišku Ksav. v Sav. dolini.
Trliovlje, 31. decembra.
Nekdanji naš župnik, g. kanonik ("asi, jo tudi šel pot vseh Zemljanov, težko se je vmislili na to. ker je rajni bil tako živahne, veselo razpoložene narave, kljub njegovi veliki delavnosti pa vedno svež in na smeli.
O. kanonik Casl je bil za župnika v Trbovljah v najbolj kritičnih časih, moti vojno in prva leta po vojni.
Trboveljčani so ga že od prej poznali kot župnika pri Sv. Lenartu nad Laškim. Že tam so jo izkazal kot dobrega, delavnega v cerkvi in bil daleč okoli znan kot ljudski govornik na večjih cerkvenih slovesnostih, nastopal pa je zelo posrečeno tudi na političnih shodih, kjer je z dobrimi dovtipi ugnal dostikrat zelo strupene politične nasprotnike.
Ril je tudi dober gospodar in je pozidal pri Sv. Lenartu novo župnišče in na njegovo posredovanje so se gradile občinske ceste.
' Zato je z dobrim glasom prišel v Trbovlje, kot vnet za cerkev in podjeten in razborit javni delavec.
Ril je pravi ljudski človek, ki se je najbolje počutil med nižjimi sloji, dasi je znal uglajeno nastopati tudi med najvišjimi — vedno pa se je takoj znašel v položaju — zato si je na mah pridobil ugled in zaupanje tudi na tako težkem terenu, kakor so Trbovlje. In še posebej med vojsko. V tistih težkih časih je posebno dobro prišel njegov humor in veselo gledanje na svet tudi v najtežavnejših situacijah, kakoršne so nastopale v revolucijskih dneh po prevratu.
Nihče ni zastonj prišel k njemu v pisarno, vedno je pomagal, četudi so zakoni malo drugače predpisovali, je on vse tolmačil in napravil, da je bilo ljudem lažje. Zato so tudi težki poprevratni časi šli mirno Trbovelj brez večjh pretresljajev. — O. Casl je znal miriti in je vse slikal v svetlih barvah in znal vzbuditi upanje, da bo že kmalu boljše. Sledovi njegovega dela so vidni v cerkvi, ki jo je dal prenoviti, vso slikarijo in altarje. Ustanovil je tudi žensko Mar. družbo.
Vse drugo organizacije pa so imele v njem najboljšega zaščitnika in kadar le treba predavatelja. Nikdar ni bil v zadregi, če je bilo treba govoriti. Takoj se je znašel in znal ustvariti dobro razpoloženje med poslušalci.
Težko nam je bilo, ko jo po 11 lolnein plodo-nosnem delovanju zapustil Trbovlje, tako čutimo izgubo tudi sedaj, ko je odšel še dalje k svojemu najvišjemu Oospodu na račun in po plačilo.
RESMAN
po gorenjsko ponosen, kar ga je delalo neuklonljivega in neizprosnega v obrambi resnice in pravice. Poštenemu in nesebičnemu delu je ostal zvest celo življenje iu je tako delo tudi pri drugih najvišje cenil. Bil je srčno dober do revežev, zlasti še do otrok. Kjer je bilo treba podpreti javno darežlji-vo.st, si je štel vedno v posebno čast, da je bil njegov prispevek čim izdatnejši. Za izraženo mu priznanje je bil silno rahločuten in si ga mogel na ta način hitro pridobiti za vsako žrtev. Njegov čut za lepoto in potreba po njej sta bila nenavadno velika. Ljubil je lepo vedenje in lepo, čisto delo v vsakdanjem življenju, naslajal se je nad kipi in slikami, nad lepimi stavbami in vrtovi, nad lepoto narave pri ljudeh in živalih in dosegel tudi v teh pogledih neko polnost živ^ ljenja. Njegova rimsko-katoliška izpoved ni poznala nikoli nobenih dvomov. Pelo življenje je ostal zvest naukom nadškofa A. 15. Jegliča in dr. Jan. E. Kreka tej- stal kot skala trden za politiko našega voditelja dr. A. Korošca. Kdor ni bil iz teh vidikov z njim, je bil proti njemu. — Kakor ga danes premišljujemo in ogledujemo, je bil Vinko Resman v svojem značaju cel mož, človek, kakršnih nujno potrebuje vsak narod in vsaka stranka, če hoče obstati.
Sedaj pa poglejmo, kako se je izživljal tak značaj, kot je bil Vinko Resman, v našem javnem življenju. — Že mlad je prišel v radovljiški občinski svel in čim je odmrla stara garda mestnih veljakov, je postal župan in se je moral umaknili iz tega mesta proti ljudski volji šele z dekretom prvega bana dravske banovine. Oh tem primeru je pa doživel tragiko, ki obstoji v tem. da ga jo pregnal iz županstva vprav tisti, kateremu ic nekaj let prej Resman sani z vso svoje vnemo pomagal, da je inogel zlezli no konjička. — Kot župan jo skrbel prva leta za razna drobna dela pri cestah, pri kanalizaciji. tiri vodovodu in elektriki. Hodil jo k raznim poslancem in oblastnikom, da se je razširil v Radovljici kolodvor, da se je ogradil nov most čez železnico, d« se je postavilo novo kolodvorsko poslopje. Mnogo se je trn dil zato. da bi se v Radovljici naselila kaka večja industrija, ki bi zaposlovala večje število okoliškega prebivalstva, kar se mu pa ni posrečilo. Ko je moral uvideti, da za večjo industrijo kraj nima dovolj privlačnosti, jr začel misliti na tujski promet. Za privabitev tujcev pa ima Radovljica od narave samo zrak in lepo okoliško panoramo. Manjkajo ii na po senčnatih potili lahko dosegljivi goz dovl in ker Savn teče globoko v dolini kopališče. Te nnloge se je z vso vnemo lotil prod štirimi leti in in kot takratni prclsod nlk Mest"e hranilnice v kratkem času i/-nelinl. Jf;>d(ivliie;i !"•(< dnn«*s oo n.l»flrov' slugi letno kopališče s krasnim razgledom
pili stavbišč za zazidavo in je mesto na ta način tudi na svojem obsegu znatno jirido-hilo — Druga velika naloga, ki si jo .to pokojni Resman postavil, je bila ta, da zgradi Radovljici novo uradno poslopje, kjer bi imeli svoj sodobnim potrebam odgovarjajoči dom: okrajno načelstvo, davkarija, pošta, žandarnierija, v podzemlju pa obsežno zimsko ljudsko kopališče. Za gradnjo le stavbe se je pokojnik odločil zato, ker je okrajno načelstvo vztrajalo na izjavah, da stara graščina ni več sposobna za urade in da se bodo zato morali uradi seliti ali na Bled, ali pa na Jesenice, kjer so jim Jeseničani nudili, da /.grade na občinske stroške novo uradno poslopje. Resman je uvidel, da bi poslala Radovljica z izgubo uradov za vso okolico brezpomembna in da bi v njej morala za mre t i še ta mala obrt in trgovina, ki so tam že od nekdaj samo od danes do jutri preživlja. Ta stavba za urade je bila pred dobrimi dvomi leti v surovem dovršena in pokrita — a je do danes tudi taka ostala, ker so pred zadnjimi občinskim volitvami Resniaua tudi iz Mestno hranilnice pregnali. — Res zanimiv narod smo Slovenci, da ljudi, ki hočejo iu tudi razumejo organizirati kako delo, ki bi bilo lahko nam vsem v trajno korist _ če treba tudi s silo in protizakonito preženemo; na njih mesta pa postavljamo kaj radi take, ki ali nič ne delajo, ali pa samo v svojo osebno korist vse lepo naravnaj o. No, pa sino lahko potolaženj; zgodovina ve poročati, da so najboljše može cesto znstrup-ljevali. bičali in križali, a njihovo delo jo kljub temu ostalo in izpodbujalo naslednike. Tudi če so včasih prišli navredni na površje, tega, kar je bilo dobro in zdravo, niso mogli zamoriti. Prišel je čas, ko je dobro kljub vsem nasprotstvoni našlo zasluženo priznanje. _ Rosmanov tretji veliki načrt, ki ga je gojil že dolga leta — pa je bil: zgraditi na južnem porobku radovljiškega predmestja, nad železnico, okrajno hiralnico. To naj bi bila hiša za stare in onemogle iz vsega okraja, na katero bi bila priključena mala splošna bolnišnica. Ta bolnišnica naj bi služila pred vsem tistim, ki bi ne mogli biti prepeljani v ljubljansko bolnišnico. — Vse te naloge pa je mislil pokojnik izpeljati z denarjem, ki bi ga bil prigospodaril z previdnim in varnim obratovanjem denarja Mestne hranilnice. Ves čisti dobiček, v kolikor ni potreben za rezervni sklad, naj bi šel take občokoristne stavbe, ker je pokojnik že par-krat doživel, da so izginila ogromna premoženja Mestne hranilnice, ki jih .ie morala založiti za vojna posojila in podobno, popolnoma v nič. Če bi bilo mogoče ta denar pravočasno spraviti v obrat, bi bili pa brez vsake škode zn vlagatelje ljudje zaslužili, mesto bi pa imelo stavbe in naprave, ki bi dobro služile vsemu okraju. — V doslej opisanih delih vidimo Vinka Resmnua kot gospodarja. Prav nič pa ni zaostajal kot delavec v svoji politični stranki. Ta je z njegovo mrtjo izgubila v radovljiškem okraju brez dvoma svojepra prvega moža. — Kdor hoče z uspehom služiti svoji politični stranki, mora hiti najprej neodvisen in gospodarsko trden; poleg njegovih skrbi zn vsakdanji
kruh in za njegovo privatno gospodarstvo mu mora ostajati vodno dovolj časa se za javno delo; razna pota, sestanki in seje mu ne smejo staviti nobenih ovir; te žrtve mu morajo biti lahke. V sebi in svojem političnem prepričanju mora biti tako zasidran, da se no straši nobenega boja za dosego zmage idej, katerim se žrtvuje. Mogli bi reči, da je takemu možu potrobna apostolska gorečnost. Vse to jo pa še prav posebno težko v stranki, ki ima v svojem programu življenje po krščanski veri, ki ima v programu tudi boj proti korupciji ali koritarstvu. — Mislim, da moremo trditi, da so bili pri pokojniku vsi tu navedeni pogoji za uspešno delo v stranki izpoljnjeni in da ga bo stranka zato toliko bolj pogrešala.
Ko je Resman pred nekaj leti postal vdovec in brez otrok, si je pozneje v ljubljanskem Trnovem poiskal svojo drugo žen-ko Terezinko, ki mu je zadnja leta zve-sto in zelo spretno pomagala v gospodarstvu. Uredila sta si tako lepo, da bi ona sama lahko vodila gospodarstvo, 011 bi pa mogel živeti samo javnosti in izvrševanju nekdanjih načrtov. Sedanji režim ga je zopet uveljavil pri Mestni hranilnici in prav nobenega dvoma ni moglo biti. da bi ga bila ljudska volja ob prvi priliki zopet posadila na županski stol radovljiškega mesta. Vse take in podobne sanje bodočnosti je pa izčrlala njemu in njegovim prijateljem njegova prerana smrt.
Ko smo tako pregledali delo pokojnega Vinka Resmnua za narod, mu ne smemo pozabiti izraziti posebne hvaležnosti na njego-vo radodarnost, ki jo je stalno, izkazoval radovljiški župni cerkvi, kateri ,je eno tritino prispeval za njen veliki zvon, kateri je podaril nov pozlačen kovinski tahernakelj z retabulami in jo je stalno podpiral z večjimi zneski. — Tudi ljubljanskn univerza je dobila svoj čas od njegove lesne družbe znaten prispevek. Kar je pa razdal mimogredo in pomagal potrebnim, to je pa zapisano v njegovi knjigi življenja.
Ko se tako danes poslavljamo od našega dragega Vinka Resinana, mu moramo brezpogojno priznati, da je dobro in pošteno oral v življenje svojega kraja in krepko množil svoje talente. Zato mu danes vsi brez izjemo in iz vsega srca želimo: Počivaj v Bonn, prijatelj!	I. V.
Sredstev za izčiščenje je mnogo!
Zanesljivo, milo, normalno Iztrebljenje omogočalo
ARTIN-DRAŽEJE
Dr. VVANDERJA
Dobe se v vseh lekarnah v škatlah po 12 dražej Din 8'— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1'50.
Oglas ren. pod S. br. 22115/53.
Jožef Grašsč - zlatomašnik
Kr ij, 31. decembra.
Kakor je razvidno iz >Letopioa« ljubi j. škofije, praznuje častni kanonik stoln. kapitlja v Trstu, g. .Jožef G rasi č dne 31. dec. 1935 petdesetletnico svojega m a š n i š t v a.
Večino svojih duhovskih let je preživel v Rer-inu (srednja Istra); deloval je neumorno za napredek v duhovnem življenju, trudil se za lepoto svoje cerkve, bil prav agilen na prosvetnem in narodnem polju ter mnogo skrbel, da bi njegovi fa-rani tudi gospodarsko napredovali. .
Reveži so našli pri njem vedno odprto roko, dijake pa je sprejemal kar z veseljem.
Vztrajal je na svojem mestu do zadnjega; na stara leta pa se je umaknil iz Istre v svojo rojstno Gorenjsko, kjer se nahaja kot župnik v pokoju na Sp. Rrniku pri Kranju.
Vedno prijazen, vedno uslužen deluje še zdaj po svojih močeh v dušnem pastirstvu, akoravno je že precej prekoračil sedemdesetnico.
Tržaški škof Karlin je g. zlatoniašnika cenil prav visoko. L. 1911 ga je imenoval za častnega konzistor. svetnika, 1. 1918 pa za častnega kanonika tržaškega kapitlja.
G. zlatomašniku iskreno čestitamo, želeč mu, da bi srečno učakal tudi 60 letnico svojega duhovniškega poklica; Rog naj ga ohrani še mnogo, mnogo let!
(Zlatomašnik bo obhajal svojo zlato mašo na Brezjah 10. jan. Ob tisti priliki se bo Slovenec« zaslužnega jubilanta obširneje spomnil. Op. ur.)
Slomškovo leto
Slovenci se novega leta 193G še posebno veselimo. To leto bo namreč posvečeno delu za heatifikacijo služabnika božjega Antona Martina Slomška. V okvirju Ciril-metodo-voga jubilejnega leta se bodo temu delu pridružili tudi drugi slovanski narodi, saj .ic. ravno Slomšek pokrenil organizacijo Ciril-metodove ideje.
Predvsem moramo biti na jasnem, da nam naša vera v svetništvo Slomška nalaga velike dolžnosti in sicer dolžnosti molitve, dolžnosti dobrih del in dolžnosti žrtev za predpriprave. Z molitvijo si bomo izprosili od Očeta svetnika Slomška, z dobrimi deli si ga bomo zaslužili, z žrtvami za predpriprave bomo pa ustvarili tudi vse. tuzemske pogoje, dn s<< izvrši obširen proces.
V Mariboru, kjer počiva v posebni kapelici telo Slomška se pripravlja ta proces. Izvencerkvene priprave iti delo* za hcatifi-kaci io pa vodi nosebno društvo Slomškovn družina . Ta je že svoj čas objavila program Slomškovega lota in gn danes ob novem letu zope* ponavljamo.
Januar: Slovenski fantje proučijo Slomškovo življenje in njegove nauke za fante. (Prosvetna knjižica in molitvenik Življenja srečen pot.)
Februar: Slovenska dekleta sprejmejo Slomškove nauke iz knjige Krščansko devi-štvo (nova mala izdaja izide v kratkem).
Marec: Na materinski dan proslavimo predvsem Slomškovo mater, obenem pa počastimo vse slovenske matere, posebno matere, ki nam vzgajajo duhovnike.
April: Mesec mož. ki bodo v svoji skrbnosti zbrali prispevke za stroške beatifika-cije.
Maj: Povsod bomo citali Slomškove šraar-nice, da bomo sprejemali njegovo besedo, ki je lepa, kakor bi rožice sadil.
Junij je mesec Slomškovih slovesnih dni. Dne 21. junija, na dan sv. Alojzija je Mladinski dan v Mariboru, kjer se zhere mladina v kar največjem številu. Sprevod mladine, skupna služba božja na Glavnem trgu, popoldne zabavne igre. Mladinske dneve pa naj priredijo tudi doma v vsaki župniji. Gg. katehetje so naprošeni, da pri pripravi na prvo sv. obhajilo opozorijo tudi na to, da bi v tem letu vsa prva sv. obhajila darovali za heatifikacijo Slomška. Tudi zadnje šolsko sv. obhajilo naj bo v ta nameu.
Dne 28. in 2!). junija so Slomškovi dnevi v Mariboru. Spored: dne 28. junija so dopoldne zborovanja, popoldne na prostem vo-lika ljudska igra »Sv. Ciril in Metod«, zvečer koncert Slomškove kantate. Celo noč slovesna razsvetljava Maribora. Dne 29. junija: Dohod v sprevodih k skupni sv. maši na Glavnem trgu. Pri sv. maši ljudsko petje in skupna molitev za beatifikacijo. Po govorih sprevod mimo Slomškovega groba na Slomškov trg pred škofijski dvorec, kjer zastopniki župnij, združeni po dekanijah, izročijo prevzvišenemu škofu dr. Ivanu Jožefu To-mažiču podpisane prošnje za heatifikacijo. Popoldne ob 3 koncert kantate, zvečer predstava na prostem »Sv. Ciril in Metod«.
V času od januarja dn junija se bodo no župnili uradih zbirali podpisi na prošnje za beatifikacijo. Naj ne ho nobenega Slovenca, ki bi tiri tej veliki verski in narodni akciji izostal!
Pri nas ne govore fraze temveč dejstva!
^r f

cv
Jto/rjera/Zba >'0(i<t
Je najjača v celi Jugoslaviji
1) po vsebini litija (proti sečni kislini). 2) po mno-. žini prirodne ogljikove kisline (panhormon). 3) po ' množini in raznolikosti sestavin in F.DINA v celi I Jugosl.' vili. 1) s težkimi metali (za čiščenje in okre-' pitev krvi in življenskih sokov v organizmu).
Zato Je tako zdrava In dobra I
{
Štev. L
»JTibOVfnsTiC«, rtnp i. januarja ItTT..
Stran IV
Naši nadpastirji
Slovencem za novo teto
I,nvanlinshi škofi
• J6' .'.''V ' '
v:,.; ..
''	--.sv-;'. V-vii.' '-V • ' • •• •
tovo hišo. I'o pa je velika in sveta naloga Katoliške akcije, ki se mora v novem letu poživiti in razširiti. Saj to Se ni pravo krščanstvo, fe je kdo sam zase dober in pobožen, pa mu toga ni nič mar. da bi tudi druge pridobil /a lepo življenje. To je nekak verski egoizem Vsak pravi kristjan je apostol. Apostolsko delo pa je namen katoliške akcije.
Eden glavnih namenov, ki ga ima misijonsko potovanje našega gospoda škofa po Ameriki, je ta, da bi se pospešile priprave za beatifika-cijo v duhu svetosti umrlega škofa Friderika Baraga. V Sloveniji se pa že dalj časa pripravlja bcatifikacija tudi v duhu svetosti umrlega škofa Antona Martina Slomška. Nobenega dvoma ni, da sta oba tadva velika moža med svetniki v nebesih. Mi Slovenci bi pa radi, ta bi ju smeli postaviti na naše oltarje in javno kot svetnika častiti. Bila bi to za nas velika milost in čast. Zato bomo v novem letu veliko molili, da bi se Bog milostno ozrl na naš slovenski narod in storil na pripro.šnjo Slomškovo in Baragovo čudeže, ki so potrebni, da jih bo mogel sveti Oče v Rimu prišteti med lilaž°ne in pozneje med božje svetnike.
Ali naj omenim Se našo prosveto? V zadnjih letih se katoliškim organizacijam pri nas ni dobro godilo. Zaprti so bili skoraj vsi naši lepi prosvetni domovi. Po hudih nevihtah se je
vreme zopet /vedrilo. Naša katoliška prosveta je znova oživela. Bog jo blagoslovi! biti pa mora v resnici katoliška. Pri predavanjih, predstavah, zabavah ne sme biti nikdar nič takega, kar bi morala obsojati katoliška mora a. Zlasti pa morajo biti vsi člani naše pros\ete vzorno katoliški. Kogar življenje ti i v skladu s šesto božjo zapovedjo, ali kdo ne izpolnjuje cerkvenih zapovedi. ne sme biti član katoliškega prosvetnega društva.
še veliko novoletnih želja imam, pa ni za vse prostora v Slovencu«. Samo eno zelo važno moram Se povedati: Naročite se na nase katoliške liste! Kdor le more. naj naroči Slovenca«. Če to ni mogoče, naj bi imela vsaka družina vsaj Domoljuba« in Bogoljuba«. Pa Družbe sv. Mohorja nikar ne pozabite
Pa zakaj to priporočam? Ko smo imeli zadnja leta težke dneve in tisti, ki so imeli oblast v rokah, niso bili naklonjeni Cerkvi, smo vedeli. da so ostali trdni in neomajni samo tisti, ki so bili naročniki katoliških listov
Dobri Bog Vam daj vsem mirno in srečno novo leto. Prosimo ga. da nas reši strašne gospodarske krize in nam pošlje zopet čase, ko si bomo s poštenim delom vsi zopet lahko zaslužili vsakdanji kruh. Pred vsem pa se ravnaj-ino natančno po besedi Gospodovi: Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice.« Potem se bo spolnila tudi božja obljuba: »Ase drugo se vam bo navrglo.«
V Ljubljani, dne II. decembra 1935.
Ignacij Nadrah, generalni vikat ljub. škofa.
Izjava prometnega rnin. dr. Spaha
Leto 1935. ki gre pravkar h koncu, nam je v verskem oziru prineslo marsikaj razveseljivega. Evharistični (>okret v naši ožji domovini, čigar višek je bil kongres v Ljubljani, nam je dokaz, da versko življenje med Slovenci napreduje v pravi smeri.
Z veliko skrbjo pa opazujemo, kako se širi tajno nasprotstvo zoper Boga in vero, kako prodirajo zmotne in prevratne ideje med ljudstvo. Ogrožene m> vse dosedanje pridobitve ne le v verskem, ampak tudi v prosvetnem in gospodarskem oziru. Nevarnost je tem večja, ker državniki niso mogli preprečiti vojne, ki preti zajeti vso Evropo.
Nehote se človeku vriva misel, da Bog, ki vodi usodo narodov in držav, sicer dobro mišljenim prizadevanjem vodilnih mož ni naklonil zaželjenega uspeha, ker so se ti morebiti preveč zanašali na svojo spretnost in modrost, premalo pa se ozirali na Boga in potrebnost njegove pomoči. »Ako Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo, kateri jo iidajo< (Ps. 120, 1). To velja za vsako stavbo, tudi za stavbo miru na svetu, za stavbo sreče in zado-voljnosti med človeštvom.
Brez strahu in obupa more gledati v bodočnost le tisli, ki veruje v osebnega Boga. Zato postavimo nevarnim in prevratnim idejam nasproU res trdno vero v Boga in njegovo Previdnost: rešitev je le v živem in praktičnem krščanstvu. Delajmo tudi na to, da se bodo v vsem javnem življenju upoštevala krščanska načela pravičnosti in ljubi zni; jiotem smemo upati, da se bodo razmere obrnile na bolje, in da bo zavladal na svetu trajen mir, ki po njem tako željno hrepenijo človeška srca.
V	teh mislih želim >Slovencu« božjega blagoslova. da bo, kakor doslej, tako v letu 1936 in vso prihodnost pogumno stal na braniku vere in Cerk.vel
V	Mariboru, na god sv. Silvestra, 31. 12. 1085.
t dr. Ivan J. Tomažič, škof lavantinski.
L'tfblfanski generalni vihar:
Drobne novice
Odkar naš prevzvišeni gospod škof dr. Gregor Rozman vodi krmilo ljubljanske škofije, Vam je vselej ob novem letu poslal v »Slovencu« svoje pozdrave in svoja novoletna voščila. Letos praznuje novo leto v Ameriki, k jor je že obiskal vse slovenske naselbine od N'c\v Torka do San Francisca. Povsod so ga rojaki zelo slovesno sprejeli in željno poslušali njegove pridige. Od vseh teh krajev se nam sporoča, da si je s svojo apostolsko gorečnostjo in svojo prijaznostjo osvojil srca vseh. Letos torej iz daljne Amerike pošilja svoji ljubi ljubljanski škofiji svoj novoletni blagoslov.
Ker njega ni, ki ga je sv. Duh postavil, da vlada ljubljansko škofijo, naj Vam njegov namestnik tolmači to, kar bi Vam on rad položil na srce ob nastopu novega leta.
Sredi minulega leta smo imeli v Ljubljani evharistični kongres. Bila je to veličastna manifestacija .kakršne bela Ljubljana doslej še nikdar ni videla. Slovenski narod je izpričal svojo živo vero v skrivnost svete Evnaristije in svojo otroško vdanost materi Cerkvi. Vse je bilo tako velikansko, tako lepo, da je bil ves svet poln hvale tega kongresu.
Želja Vašega škofa je, da bi tisti ogenj, ki so ga bila ob kongresu polna Vaša srca, nikdar De ugasnil. Tabernakelj, to je naša trdnjava, in »icer edina nepremagljiva. Majhen narod smo Slovenci, pa dokler se bomo zbirali okoli taber-nakl ja, nas nobena sila ne bo pokončala.
Večina Slovencev se oklepa tabernaklja, vedno bolj se množi število svetih obhajil. Zlasti med našimi možmi in fanti in med našim di-jaštvoin je v tem oziru zadn ja leta izredno velik napredek. Posebno razveseljivo je. da iz krogov inteligentnih, akademsko izobraženih krogov tako lepo število pristopa vsak dan k božji mizi.
Je pa žal tudi mlačnih, celo brez vernih kristjanov še veliko število v naši škofiji. Tudi te je traba poiskati in jim pokazati pot v Oče-
Koledor
Sreda, 1. januarja: Novo leto. Obrezovanje Gospodovo.
Četrtek, 2. januarja: line Jezus. Makanj Alek-sandrijski (Blaženko) opat.
Novi grobovi
t V Podgorju pri Kamniku je "'tiri g. Alojzij Ogrinc, v starosti 75 let. Bil je br«. pok., pisatelja Josipa Ogrinca in v svaštvu z rodbinami Benko-vif v Kamniku. Februarja 1935 je praznoval s svojo soprogo Marijano svojo zlato poroko še čil in zdrav. Pogreb bo na novega leta dan ob 4 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Tako enostavna
in lahka ie uporaba
PERIOM
praška za pranie, da bi lahko prali otroci.
Kupite ga — ne boste razočarani.
Osebne vesli
—	Premestitve na srednjih šoah. Po službeni potrebi je premeščena Marija Tominc, suplenti-nja, z II. realne gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v Mariboru. — Iz Maribora je z realne gimnazije premeščena na III. državno realno gimnazijo v Ljubljani prof. dr. Silva Trdina. — Prof. Anica Kosovel je premeščena z realne gimnazije v Mariboru na II. realno gimnazijo v Ljubljani. — Prof. Martin Fortuna je premeščen z realne gimnazije v Gospiču na realno gimnazijo v Kranju. (Prof. Fortuna je bil pri znanih političnih perse-kucijah 1. 1932. reduciran kot profesor gimnazije v Ptuju, 1. 1933., pa je bil reaktiviran, toda kot profesor gimnazije v Oospiču. Sedaj je konČMio dobil za preganjanje zadoščenje.) Prol Ivan Ku-mer je premeščen z gimnazije v Kočevju na II. realno " gimnazijo v Ljubljani. Zadnje štiri premestitve so bile izvršene na lastno prošnjo premeščenih. — Prof. Diva Kuljiš, ki je bila dodeljena mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani, se vrne sedaj na svoje redno službeno mesto v Kranj.
—	Iz banevinske službe. Premeščena je Pavla Jazbinšek, sestra pomočnica v zdravniškem domu v Mariboru k zdravniškemu domu v Rogatcu. — Od zdravniškega doma v Roeatcu je premeščena k zdravniškemu domu v Murski Soboti sestra pomočnica Frančiška Boškovič
Poročil se je včeraj na Brezjah Jože Arhar, krojaški mojster in vnet delavec pri prosvetnih organizacijah v Št. Vidu nad Ljubljano, z Ivanko Kastelic, prav tako pridno in agilno delavko pri prosvetnih organizacijah v Dolu pri Ljubljani. Mlademu paru iskreno čestitamo ter želimo obilo sreče in blagoslova.
—	V imenik odvetnikov odvetniške zbornice v Ljubljani je bil vpisan dr. Leskcvic Franc, dosedaj koncipiient pri dr. Peganu Vladislavu, odvetniku v Ljubljani, s katerim ima združeno svojo pisarno.
ni urad, na ganizacije.
Srečno in usoeha polno novo leto
želi vsem cenjenim naročnikom tovarna
JOS. REICH
za kemično čiščenje in barvanje oblek. Pranie in svetlolikanje perila.
razna župnišča in na dobrodelne or-
—	Prosvetna zveza je zbrala 5 zabojev knjig, revij in 1'istov ter jih poslala slovenskim delavcem v Srbijo. Vsem darovalcem se za ta božični dar v imenu naših delavcev Prosvetna zveza prisrčno zahvaljuje.
ADVOKAT
dr. LESKOVIC FRANC
naznanja, da je otvoril svojo
advokatsko pisarno
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6-1'
—	Železniške legitimacije. Veljavnost legitimacij za poklicne novinarje s tričetrtinskim popustom se podaljša do vštetega 15. januarja 1936. — Uredniške legitimacije za dnevnike in tednike in za druge časopise se morajo pa obnoviti, ker so poslale neveljavne z včerajšnjim dnem.
—	Priprave za romanje v Palestino ob letošnji veliki noči so v polnem teku. Odhod je pripravljen na 4. april z jugoslovanskim parnikom »Kneginja Olga«, v Egipt, kjer si izletniki ogledajo Aleksan-drijo, Kairo in piramide, nato se odpeljejo z vlakom v Jeruzalem, kjer ostanejo 6 dni. Vcdstvo ekskurzije po Palestini je prevzel vseuč. prof. dr. A. Snoj, ki se mudi že od oktobra v Palestini. Velikonočne praznike bodo romarji preživeli na svetih jeruzalemskih tleh. Vrnejo se s parnikom iz llaife v Solun in nato z vlakom preko Jugoslavije v Ljubljano. Stroški so predvideni od 6500 Din navzgor. Celokupno potovanje traja 20 dni Priglase sprejema Prosvetna zveza, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 in sicer do 1. februarja.
»V leto 1980 stopamo v znaku vidnega zboljšanja naših notranjih razmer. Po težkih dneh v prvi polovici leta 1985, v katerih je naš narod po vsej državi preživel preizkušnje, kakršnih ne pomnimo, je delo sedanje vlade v drugi polovici leta 1935 prineslo znatno zboljšanje v vseh smereh narodnega življenja. Pa tudi v gospodarstvu se kažejo znaki skromnega gibanja na boljše, in da niso nastopili zunanje politični zapletljaji, bi bilo v tem oziru mnogo boljše. Naj nam leto 1936 prinese polno razjasnitev tako v notranji kakor tudi v zunanji politiki.<
Dr. Mehmed Spaho. minister za promet.
—	Čestitke g. banu. Včeraj je g. ban dr. Marko Natlačen sprejemal izključno le predstavnike oblasti ter raznih korporacij. Vsi ti so g. banu čestitali k novemu letu. Med voščilci je bil kot za-stonnik cerkvene oblasti g. stolni prošt _ Ignacij Nadrah. dalje slovenski narodni poslanci, ki so člani sedanje vladne večine. za=!ooniki vojske, samoupravnih ustanov, posameznih organizacij, predstavniki uradništva banske uprave itd. Opoldne je g. ban dr. Natlačen brzojavno čestital notranjemu ministru g. dr Antonu Korošcu k novemu letu.
Naj bo starp al on mlada vsaka pije „Naš Caj" rada Čez fare tri devet vasi „RlaS £«J" vse druge pret-osi.
—	Podpore za novo iMo. Na socialnem oddelku banske uprave vlada že od božiča sem velik naval prosilcem za pedfore. Čeprav morajo prosilci vložiti dflbro utemeljene prošnje, vendar prihajajo tudi mncgi laki, ki upajo na slučajno podporo, ki je seveda ne dobe. Posebno včeraj je bil velik naval. Banska uprava je za pcinoč revnim dala na razpolago znaten zneSek, ki pa seveda komaj zadošča Va omiljenje revščine v vsej deželi. — Velik naval je bil včeraj tudi na mestni social-
Celje
Pri korpulontnih Irudefc
se izkaže naravna
Frans-Josefo^a
grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zapriju, katera sc uporablja brez posebne dijete. Franz-Josefova grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.	OrI. rog. S. br, 8M74/X>.
—	Režiserski in inaskerski tečaj se prične v nedeljo 5. januarja ob 10. uri dopoldne v Marija-nišču. Priglašenih je 70 udeležencev, kateri naj prinesejo s seboj: Pogačnikovega Slehernika, Razvalino življenja, Burko o jezičnem dohtarju, svinčnik in beležnico Tečaj se zaključi 6. januarja popoldne ob pol pol 4 uri. Novih priglašencev ni mogoče več sprejeti.
Slatino Petanjsko /,a odpravo golše.
zoper to nadlogo ni metode boljše!
—	Katoliška olimpijada bo letos na Dunaiu od 12. do 14. junija. Člani mednarodne kat. Unije v Franciji, Belgiji, zlasti čehoslovaški Orli se za to olimpijado intenzivno pripravljajo.
Volitve esen' -------- Lulz
Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana — Šiška
—	Izlet v Nico in Marseilles s posebnim vlakom v času od 18. do 27. februarja 1936. Informacije pri »Putniku« v Ljubljani.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodce kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
—	Nesreče pri delu. V Št. Vidu nad Ljubljano se je pri delu ponesrečil 16-letni mizarski vajenec Dušan Gvardjančič, ki mu je stroj odtrgal prste na levi roki — V smodnišnici v Kamniku ie stru-galtti stroj odtrgal prste na desni roki 37-letnemu mizarju Antonu Flerinu V Višnji gori je padel po stopnicah 10-letni pekovski vajenec Jože Zajec ter si zlomil desno nogo.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od t. t. m. je objavljena
Uredba o združitvi občin Rlbnica-trg in Ribnica-okolica . dalje Uredba o ustanovitvi občine Rad-vanje . Uredba o izločitvi kraja Zagojlči iz občine Markovci in priključitvi I; občini OoriSnicac. Pravilnik o delu v monopolnih ustanovah , Ratifikacija konvencij mednar. biroja dela po republiki Čile«, Pristop Tangerskega pasu k mednar. konv. o cest. prometu in Pristop Tangerskega pasu h konv. o avtoniob. prometu«.
Ali ste že poravnali naročnino?
0 Smučke in sani po nizkih cenah priporoči Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg, Gubčeva ul. 2.
S3 Božičnica Poselske zveze. V nedeljo popoldne je priredila Poselska zveza za svoje članice v mali dvorani Ljudske posojilnice božičnica. Na dnevnem redu so bile deklamacije, petje itd. — S strani članic je bil obisk zelo lep in ie božičnica izpadla v splošno zadovoljstvo navzočih.
0 Uradni dan Zbornice TOI v Ljubljani za Celje in okolico bo v torek, dne 7. januarja od 8 do 12 predpoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica št. 8, pritličje, levo.
0 Prijava vozil. Prebivalstvo opozarjamo na razglas na uradni deski mestnega poglavarstva glede letne prijave vozil. Ker se nahajajo vsa registrirana vozila (potniški in tovorni avtomobili, motorna kolesa, polfijakerski vozovi in bicikli) iz vse sedanje občine Celje v evidenci pri predstojništvu mestne policije, so njih lastniki dolžni, da vložijo predmetne prijave med 1. in 31. januarjem t. I. pri navedenem evidenčnem uradu. Prijavne takse se plačajo v kolkih, ki se nalepijo na prijavni poli. Obrazci so na razpolago pri mestni policiji, soba št. 36. Vozila, ki se nahajajo pod plombo, «o izvzeta. Letne takse po tarifni postavki 100, točka 2, so bile postopoma odpravljeno 7. 31. decembrom 1^35.
0 Fantovski odsek KPD ima v soboto, dne 4. t. m. ob 8 zvečer v Domu skupni članski sestanek. Na sporedu je zanimivo zdravniško predavanje. Predaval bo g. dr. Podpečan. Za člane obvezno! Prijatelji vabljeni.
0 Frizure za plese in klobuke. Trajna ondu-lacija z novim aparatom brez elektrike. R. G r o -b e 1 n i k, Celje, Glavni trg, in podružnica poleg hotela Evropa.
Ptuj
Visok gost v Ptuju. Te dni se je mudil v Ptuiu poveljnik orožništva divizijski general g. Naumo-vič. Nahaja se na inšpekcijskem potovanju in je in-spiciral ptujsko orožniško četo.
Spremembe pri okrajnem sodišču v Ptuju. Sodnik dr. Muha, dosedaj na nespornem oddelku 1, je dodeljen h kazenskemu sod>šču, sodnik Kancler pa pride od kazenskega sodišča v sporni oddelek III, sodnik dr. Lipič pa od spornega oddelka III na nesporni oddelek I.
Tatvina koles. V Slovenjvasi je bilo ukradeno moško dvokolo, last posestnika Fureka, vredno 1(XX> Din, znamke . Diirkop«, evid. št. 25-178685-2; v Staršah tudi moško dvokolo last trgovca Krofla, vredno 6C0 Din, evidenčna št. 25-18M64-2.
Hajdina. Danes popoldne ob pol treh bo naše kmečko društvo priredilo lepo dramo »Janez iz Visokega« ali »Ljubavi cvet je zamorjen«. Igra bo trajala nekaj nad 2 uri, a ne bo dolgočasna, smeh in jok se menjavata venomer. Ker tako velike igre še ni bilo na našem odru in niti drugod v bližini, zato ste vi domačini in okoličani prijazno vabljeni! Ponovitev bo v ponedeljek 6. januarja, tudi ob pol treh popoldne.
pomnil?
Dalmatinsko črnino in opolo po s Din tei kvalitetno štajersko vino po 10 Din točijo pri Šafarju.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Novosti:
Berghoff, Einkehr. Vortriige fiir Einkehrtage Standesvortriige fiir Frauen, Miinner und .lung-manner. 191 str., nevez. 45 Din. — Kngel, lin Ambruch der Zeit. Kurzpredigten fiir die Sonn-u. Feiertage des Kirchenjahres. 330 str., vez. 91 dinarjev. — Gratry, Kinfiihrung in die Pflirhten-Ichre. 93 str., vez. 55 Din. — Fischer, Uindung und Hekenntnis. Laienbriefe uus dieser Zeit. '208 str., vez. 74 Din. — Fassbinder, Die heilige Klara von Assisi. 224 str., vez. 90 Din. — Martindale, Der fnrtlebende Christus. Fiinf Predigtzyklen. 219 str., nevez. 40 Din. — Nieremberg, Von Ooltes Schonheit. 102 str., nevez. 11 Din. — Pieper, Die Wirklichkeit und das (Jute. 113 str., vez. 54 Din. — Hali, Deutsrhes kathnlisrhcs Selirifttutii. Gestern und Heute. 2l!(l str., vez. 81 Din. — Rindt, Der Jiinger Johannes hetrachtet die Welt. Kin Buch votli Sinn des Lebens. Vez. 48 Din. — Thietne, Christlirhe tlildung in dieser Zeit 108 str., vez. 04 Din. — Weingartner, Kurze Katerhismus Pre-digten. I. Der Glaube. 107 str., nevez. 30 Din.
Poizvedovanja
fzgitbil s« te v St. V'l<l" nnliwt, bol l«>vwki nos, ■/. r.tavo liso na iigmlh. Oihta naj se j«x>ti iiiWiutii Uiivb-ij^uiu, Sv. Petru ousta M.
Strnil b.
.SLOVENEC«, ilne 1. junuurju l«;it>
Stov. t.
Novi ljubljanski župan za novo teto Mariborski župan našim bravcem
Pred nami stoji novo leto, zavito v kopreno, ki nam zapira pogled v bodočnost. Tajinstveno je in nosi v sebi usodo slehernika, ki mu je začr tano, da se nad njim izpolni beseda. Malodušnega navdaja strah in tesnoba; oni pa, ki so prežeti z močno voljo, ne poznajo strahu pred bodočimi dnevi, nasprotno, vesele ee nove dejavnosti, ki jo jim naloži vsak dan znova.
Nili obup niti bojazen ni na mestu, ker pretvarja človeka v slabiča. Kdor se ozre okoli sebe,
Človeška duSa se prebuja in culi da rabi impilza in nove hrane. Išče jo in našla jo jo.
To prerojenje človekovega bistva se nam razodeva v povsem nazorni sliki, ki nam jo nudi tudi naša velika bela Ljubljana. Kot so nekoč naši ( predniki s trudom in brezpriiueruo |K>žrtvoval-nostjo postavljali cerkvice na grtčMi, lako se grade danes v vseh dolih mesta božje hiše. Vstajajo kot znnnilke dobe poduhovljenju, k je nadomestilo temne čase zmaterializiranih zmot. Priče so, kako se vrača človek k Najvišjemu v teh dneh krize in malodtišja, polaga svoj obolus .da si postavi iloni za svoje duševno uravnovešenj(! in zbranost, da ne kloni v nesreči, da dvigne duh.) tja k Svetlobi, ki 11111 je vir radosti.
Ali nam ni lo porok za boljše dni? Človek, ki se dviga, je zmožen velikih del in njegova dejavnost je velika. Ko stoji v zbranosti duha pred oltarjem, ga prepaja predvsem beseda Odrešenima: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.f
Naše dobro meščanstvo, ki gradi v teh težkih časih božje hrame, nosi v sebi tudi te besede Odrešenika. zato se bo spomnilo tudi vseh bliž-: njih, ki so v stiski. Sila, ki ji je vir dobrota in lju-I bežen, je nepremagljiva. Zato vidim, da vstajajo v ! dneh bodočnosti tudi pri nas domovi vsem onim, i ki so zaščite potrebni. Ciovek se dviga in stopa po Ih)1 i svoje popolnosti navzgor.
Življenje pa terja od človeka, da se tudi v boju izbrusi in ojači. Iz močne duševnost. izvira močna pozitivna dejavnost, ki posveti svojo Ivor-I nost tudi dnevnim življenjskim nujnostim, tistim ! praktičnim gospodarskim ustanovam, ki so potreb-; ne, da se dviga naša kultura prav v vseh panogah.
Zalo ne gledamo poto>' in ciljev, ki se nam odpirajo v Novo leto, z bojaznijo. Zdi se nam, da nam kaže novo leto prijazno lice, ker mu nosimo nasproti močno vero. čislo srce in dobro voljo. Zato prestopamo z veseljem prag minulega leta v novo, ki nam bo vsem novo, ki nas najde vse prerojene in prepojene z živo vero v boljšo bodočnost. Zato up v srce, kvišku glavo, vedre oči in
ho povsod zaznal veliko lepega, da se mu dvigne gjg(0 mige), pa se ne bojimo dolžnosti novega leta
vsa duševnost v prepričanju, da naša pot gre |(j
navzgor.
V znialerializiranega človeka so se v zadnjih časih naselili novi klici. Trudoma si utirajo pot in ga peljejo k globokim notranjim vrednotam.
kino mm
1CLHON 2221
Novoletna premiera ob 15., 17., 19, in 21. uri
ivulliiunti liclienelncr in
Marina Eggerth
v nabavni ln izredno veseli opereti
PlavoEasa Carmen »vs
ld<i WUst in Leo Sle/čih
Rezorviralte si vstopnice za današnjo premlero v prodproda)!!	_
Možje in mladeniči ljubljanski!
Vabimo vas vse, brez razliko titanu« pri; družite se takoj v začetku novega leta četi mož in mlaileničev, ki vsak mesec vsaj eno nočno uro žrtvujejo v čast božjemu Srcu
naj nam vsem prinese novo veselje in novo srečo v delu za bližnjega in našo skupnost.
Ur. Juro Adlcšič,
predsednik mestne občine ljubljanske
1<>35 je bilo v bolnišnico sprejetih okoli 2000 bolnikov več kakor I. 1934. 2e te številke same zelo razločno govore o prenatrpanosti bolnišnice, zlasti če pomislimo, da je bilo nekaj tisoč bolnikov zaradi pomanjkanja prostora odklonjenih.
0 Z oziram na oklic > Ljubljanskemu meščanstvu«, ki je objavljen v današnjih listih, prosim vse hišne posestnike od nosno upravitelje, da po-bero od vseh stanovanjskih najemnikov, izvzemši onih. ki plačujejo manj kol 200 Din stanarine, od vseh stanovanjskih sob in poslovnih prostorov (prodajaln, delavnic, pisarn itd.), malenkosten pro-stovljni davek po Din 1.— na mesec za sobo ali poslovni prostor za dobo treh mesecev. Ker je predviden ta davek le za tri mesece, bi hišni gospodarji sebi in strankam, kakor tudi mestnemu socijalno političnemu uradu, prihranili mnogo dela in časa, če pobero davek naenkrat in ga z natančnim seznamom število sob in poslovnih prostorov oddajo v mestnem socijalno političnem uradu, oziroma spo-
Maribor, 31. decembra.
Ko se poslavljamo od starega leta, ne bomo žalovali, Težko leto je za nami. Ob njegovem zatonu imamo samo eno željo, da bi bilo novo leto lepše in boljše. To velja zlasti za mesto Maribor, ki je videlo in doživelo lepe čase. Po prevratu se je preko noči razvilo iz starega in starokopitnega malega mesta v moderno, trgovsko in industrijsko središče. Zaradi svoje naravne lege kot obmejno mesto in zaradi cenenega električnega toka so bili podani vsi predpogoji za razvoj trgovskega mesta. Takoj se je bujno razvila trgovina in obrt, dobili smo močno tekstilno industrijo, ki je ena od najmočnejših v državi. Poleg tega je Maribor užival veliko zaupanje. Imeli smo oblastnega predsednika, mnogo uradništva in centralnih uradov. Razume se, da je imelo v teh lepih časih mesto zadosti davčnih virov, lepe dohodke in smotreno je mestna uprava vršila svojo nalogo na socialnem, kulturnem in gospodarskem področju. Zlasti na social-
nem polju se je mnogo, mnogo storilo. Začele so se dvigati stanovanjske hiše, delavske kolonije, skrbelo se je za zanemarjeno deco, zidala zavetišča za mladino. Skrbelo se je za onemogle in ostarele.
Pa so prišli slabi časi. Izgubili smo oblastnega predsednika. Odšlo je na stotine uradništva, poslovili so se centralni uradi in kakor je poprej prišlo blagostanje, tako je preko noči potrkala na vrata skrb in opomin za štednjo. K temu je prišla še gospodarska kriza, /a obrtnike in industrijo so nastali težki časi, začelo se je odpuščanje nastav-Ijencev in delavstva, pa tudi industrija se je začela boriti s težavami. Kljub vsem tem težavam in kljub gospodarski krizi pa se je mestna uprava vedno zavedala svoje velike narodne in državne dolžnosti, ki jo ima Maribor kot obmejno slovensko mesto, Skrbela je za brezposelne, za reveže in dobila vedno razumevanje pri meščanih, posebno tudi pri industriji, ki je dajala vsako leto velike zneske na razpolago za lajšanje bede, za brezposelne in reveže in sploh v socialne svrhe. Zaupali smo v svojo lastno moč, bili smo veseli, ko smo našli tudi podporo in razumevanje pri banovini in državi, da smo lahko vršili svoje velike naloge. Težke čase smo imeli v preteklem letu. Vse težave pa smo premagali, zaupajoč v lastno moč s pomočjo meščanov, katerim naj bo tem potom izrečena iskrena zahvala, kakor tudi s pomočjo banovine in države, ki sta vedno znali ceniti pomen mesta Maribora in njegovega dela za utrditev državne in narodne misli in njegovega dela na gospodarskem, kulturnem in socialnem področju. Preteklo leto nam je prineslo svobodno besedo, narodno vlado, v kateri se nahaja voditelj Slovencev dr. Anton Korošec in kateri načeljuje dr. Milan Stojadinovič. Mi zaupamo v g. Stojadinoviča in v kraljevsko vlado in imamo za novo leto samo to željo, da se naše gospodarske prilike že enkrat uravnovesijo. Mi upamo in zaupamo. Vemo, da ne gre to preko noči. V novem letu pričakujemo in upamo na ozdravljenje gospodarskih razmer. Denarni zavodi morajo dobiti državno pomoč. To je predpogoj, da se gospodarski zastoj premakne z mrtve točke, da poživi kredit naše narodno gospodarstvo in tako pomaga na noge kmetu, obrtniku, trgovcu, uradniku in industriji, kakor tudi pomaga državni blagajni do dohodkov.
V tem smislu voščim vsem čitateljem »Slovenca« srečno novo letol
Dr. Alojzij Juvan,
predsednik mariborske občine.
□	Vodstvo podružnice »Slovcm-a« v Mariboru jo /. današnjim dnem prevzel prof. K ran jo Sekolec.
□	Verniki stolne župnije ?e ob Novem letu opozarjajo; I. Spovedi na doni naznanite vedno pravočasno, če le mogoče že prejšnji večer ali vsaj do 8. zjutraj, če ni morda bolnik naglo zbolel. Ne pustite vaših bolnikov umirati ne-previdenih! J. ("as za krščevanjeje vsak dan od 14. do K) ure popoldne V l)o Sveč niče poravnajte letnino za cerkvene sedeže., ki znaša -0 dinarjev. Kdor ostane letnino na dolgu tri leta po vrsti ali kdor se izseli iz Maribora in nepo-
! sredne okolice, izgubi sedež. 4. Naročite zopet | Mohorjeve knjige zu novo leto. Za 20 Din dobe j udje pet letih in koristnih knjig.
□	Karitativna zveza se zahvaljuje vsem ple-
.lezasovemu. V noči na vsak prvi petek v me- . .................,----- r------------ .	, t-. , , , ..	...	, •
seeu se v ljubljanski stolnici časti presv. 1 roče, kdaj in kam naj pride pooblaščen odposlanec	I menitim dobrotnikom za velikodušne podpore
Zakrament, ki je od !l zvečer do 4 zjutraj | po nabrani denar. Enako prosimo vse delodajalce.	|	1 s	—
da tudi oni iz istih razlogov in na isti način odr	.
dajo prostovoljni davek na svoje uslužbence po	j
Din 4.— tla mescc po možnosti za tri mesece	[ skupaj.
izpostavljen na glavnem oltarju. — Prvo letošnje nočno češčenje imamo v noči od 2. na :t. januar. I/, knjige Večna molitev«, ki je tudi v cerkvi na razpolago, bomo molili 22. uro: Za praznik rojstva Gospodovega, dodali pa še molitve v čast presv. imenu Jezusovemu. — Vsakdo izmed novo doslih ča-stivcev si lahko izbere poljubno nočno uro od !) do 4. Dohod v .stolnico je vsakokrat skozi vrata stranske zakristije nasproti žup-nišča.
v svuri&m/ sUZ&t/ -j
Aiup^-vv^trn-1
O Prenaglil se je. Zadnji dan leta je menda jugovina in zimska toplina dosegla rekord. Kakor v aprilu! Predbožični teden smo bili zakopani v sneženo odejo, pred novim letom pa docela brez snega in toplo, da je bila zimska suknja odveč. Ni čuda, če je narava premotila tudi kosovo družino. Tam na Mirju se je vsedel neki ruinenokljunee na rob vrtne hiše in prepeval prav po notah. Kmalu je privabil k sebi jato družic, pa tudi tekmeca ni manjkalo. Šopiril se je okrog njega, kakor bi ga hotel opozoriti, da se je zmotil in da še ni čas za svatovsko pesem, ali pa mu je bil nevoščljiv, kar ie bolj verjetno. Vsekako zanimiv pojav na Silvestrov itan leta 1985. Ni treba, da bi bil prerok, če kdo napoveduje, da bo še škripalo. Ako se bo pa zmotil, mu ne bomo zamerili.
Najlepše zims ke suknje in obleke dobite pri I. Maček, Ljubljana, Aleksandrova 12
• Nova božična igra na odru Rokodelskega doma. Drevi bo imelo društvo rokodelskih pomočnikov svojo običajno novolelnico. Na sporedu je poleg drugih zanimivih, zlasti glasbenih točk, tudi nova božična igra Veseli trije kralji« Igra je moderni,. povsem ustrezajoča sedanjim razmeram. V režiji g. dr. Fr. Bajen bo gotovo zadovoljila vsake-ua. ši> lako razvajenega gledalca. Vstopnice za pri-reditev se dobivajo dopoldne od 10 do 12 v Uoko-lelskeili domu. Komenskega ulica št 12. 1'ričetek ho drevi ob pol osmih. Ne zamudimo ugodne prilike videti novo lepo igro In pojdimo drevi v Rokodelski dom
Rentgenolog
Pr. Cirman Ciril
izvršuje ionti>enoloiko prakso od 2/1. 1936 dalje dnevno od 8—12 dopoldne.
MuDllana Dvorni trg 1/11.
© 2000 več bolnikov. Zadnji bolnik, ki je bil včeraj popoldne sprejet v ljubljanski bolnišnici, je bil vpisan pod številko 26.415. Do polnoči pa je bolnišnica seveda sprejela še nekaj bolnikov. V lein
Dr. losi p Muster
specialist za bolezni ust in zob
btubJIana — Novi trg 4-II
zopet redno ordinira od 2. jan. 1936
0 Občni zber zoološkega društva »Noe« za dravsko banovino bo 8. januarja 1936 v klubski sebi restavracije Novi svet ob 8. uri zvečer z običajnim dnevnim redom poleg spremembe pravil. I karte, kolkovane s kolkom za 5 Din Prošnja se Člane prosimo sigurne udeležbe. Nove člane spre- j mora osebno oddati na mestnem knjigovodstvu jemamo do otvoritve občnega zbora. Prijatelji | (soba št. 4) ter priložiti izkaznico lovskega dni
ter jim želi vsem blagoslovljeno in srečno novo leto.
□	Novo operetno delo pripravlja zopet ravnatelj Mariborske Glasbene Malice Kozina, ki je imel z -Majdo« krasen uspeh Novo delo bo doživelo še letošnjo sezono svojo krstno predstavo, in sicer nujbrže v Ljubljani
□	Novi mariborski meščani. V članstvo mestne občine so bili v seji občinskega sveta v ponedeljek sprejeti naslednji prosilci: Anton Jare. Vinko Lašič, Ivan Maučič. dr Janko Pih-lar. Elizabeta Votla, Josip Posiružnik. Zagotovilo sprejema se je dalo Alfredu Baitscheku, llugonu Kolbanu in Vladimirju Slokarju.
□	Nabava novih lovskih kart. Mestno na-čelstvo poziva vse one, ki nameravajo v letu 19% izvrševati lov ali pa vzeti lovišče v zakup in stalno bivajo v Mariboru, da vlože pri mestnemu poglavarstvu prošnje za nove lovske
g. Bauman. Trgovec Rudolf Ilamer pa je postavil svojo listo, na kateri so zbrani maloštevilni marksisti. Z ozirom na važnost št. Ilja kot eks-ponirane obmejne postojanke je organizacija JRZ izvršila vse priprave, da bo zmaga naše listo častna. Nosilec liste JRZ g. Swaty je dolgoletni župan, ki je v vseh krogih zelo priljubljen.
□	Občni zbor mariborskega Foto-kluba bo
v četrtek, 9. jan. ob 20, pa ne v kavarni Jadran, kot smo prvotno poročali, ampak v lovski sobi hotela Orel.
□	Gotovo vam ne bo žal, ako obiščete novo brivnico Ulčar. B., Stolna ulica 5.
ŠkoHa Loka
i društva iskreno vabljeni! Odbor.
I
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjenim odjemalcem
tvrdka
Anion in Vladimir Presker
Ljubljana, Sv. Petra cesta 14
0 Kino Kodeljevo igra danes ob 5. in 8. in
jutri ob 8. dva sporeda: »Zob za zob« in »Tu nekaj ni v redu«. Danes ob 3. »Zob za zob« po znižani vstopnini Pri vseh predstavah barvana sme-šnica.
0 Fantovski odsek Sentpeterskega prosvetnega dfuštva ima v četrtek ob 8 predavanje. Predaval bo g. dr. Knific o okultizniu (nadaljevanje). Predavanje bodo spremljale skioplične slike. Pridite vsi in točno.
Zaprtie,
neredno vretje v debelem čre-•f vesu slaba prebava, glavobol vsled zaprtja se naglo odpravi z vporabo naravne
Franz-Josefove
grenke vode — ena polna čaša na prazen želodec.
Reg. |k> uiiin soc. pol. iu uar. idr. 8-br. 1M8.">, 2S. V. Ki.
ljubljansko gledališče
DtfAMA - /ačetek ob 20
Sretln, 1 .januarju ob lo: 1'bogn .lučka. Mlu<M'n<+kn proilslsiva Pavom. (Jloboko znižamo cono cwl 21) Din nn/V7.ilf)l. Olj 'jO: Dhrhlor Ctnnini. Iv.vom. Ulo-Umko /.nižatio cen«' od 2U !Mn navzdol. Co-trtek, 2. junuarja: Otroci. Red Četrtek. Polok, 3. januarja: Zaprto. Sobo! ji, i. .jnnunfjti: Molirrc. Hod
OPERA začetek ob 20
Sreda, 1 januarja oh l .V. Srrli A nt on, v ur h zaljubljenih fmtvon. Izven. Globoko /nižane eenc od Din navzdol. — Ob -Ml: .-Uda, Iv.ven. Gostuje dr. Adrla.n. Znižano cene. retrlok. 2. januarja: Saloni« Uod 1». Polek, a. lnnunrjn: Zaprlo. S<vlx>ln, 4. janmtrja: rrc&mcnloni fliutl. Red r.
YUM!«>KSK(> * 1LEI) vi Išr F
>1» t.V Hnjrulrrtl — Oh 20: IYsr'» rti .11. I'i'il KimI«^ V
štva in orožni list. Kdor prvič prosi za lovsko karto, mora priložiti še potrdilo, da zna ravnati z orožjem. Ta potrdila izdaja okrajni gozdarski referent.
□	Opozorilo trgovskim potnikom. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša: Davek potujočih agentov in trgovskih potnikov kakor tudi krošnjarjev se mora plačati za leto 1936 v celotnem letnem znesku 2. jan. I0ib Prvi si morajo nabaviti davčne karte, sleduj; pa v gotovini plačati davek pri pristojni davčni upravi.
□	Koliko so stale preureditve v Frančiškanski baziliki!1 Kakor smo že svoječasno poročali, so se izvršile v baziliki Matere Milosti večje preureditve, ki so prav posrečeno izprumenile poprej preveč temno notranjost cerkve Vodstvo župnije je dobilo sedaj račune, ki znašajo skup-132.000 Din. Z ozirom na dejstvo, da so je vodstvo župnije lotilo velikega posla tako rekoč brez sredstev, so te številke precej visoke. Gotovo pa bodo priskočili na pomoč številni dobrotniki, ki so tudi doslej vselej radi prispevali za lepoto svoje bazilike.
□	Odlikovanja v mariborski gasilski čeli. Danes na novega leta dan bo ob- II dopoldne v prostorih mariborske gasilske čete odlikovanih več članov te čete / visokimi odlikovanji. Slavnost odlikovanja je združena s primerno prireditvijo, kateri bodo prisostvovali razni mariborski odličniki.
□	Občinske volitve v št. Ilju. Dne I1), jan. se vršijo občinske volitve v št. Ilju v Slov. gor. Volitve so razpisane zaradi naknadne priklo-pitve občine kaniža. Krajevna organizacija JRZ je postavila svojo kandidatno listo z g. Karlom Swatyjem kot nosilcem. Poleg te liste še postavlja svojo listo kot predstavnik JNS mladi
Darovali so »Vincencijevi konferenci«, ki je za božične praznike zopet obdarovala z živežem 25 družin in 46 ostarelih oseb: Neimenovani 500 Din, neimenovani 30 Din in mestna občina kot letni prispevek 10 Din. Vsem dobrotnikom naj l?og stotero povrne!
V mestni ubožnici že dalje časa ni nekaj v redu. Zavod baje ne dosega pravega namena, ko ni v njem nobene prave discipline, čč. šolske sestre, ki strežejo in skrbo za oslabele osebe, storijo vse kar je mogoče, dasi za to svoje delo uživajo črno nehvaležnost in večkrat tudi surovost od posameznih oseb. Socialni odsek mestne občine, v čigar roki je ta zavod, naj vendar enkrat že napravi temeljit red v njem in naj vsakogar izključi, če se ne bi pokoraval. Upamo, da ne bo treba kaj več o tej zadevi govoriti.
Z novim letom smo dobili Ločani vojaško godbo, ki bo sestavni del planinskega polka.
Dva otroka je izgubil tekom enega tedna mlinar iz Hrastnice. Umrla sta za davico
Kolporterji »Slovenca« želimo vsem odjemalcem kar najbolj srečno novo leto!
Naszn gnila
Ljubljana
1 Notno sluibi: imajo lekarne: danes: (lr. TCinnt, TyrSovn c. 4!1; mv. Triikoe/,y ded., Mestni trg 4 in inr. Utttttr, Šelonliurgova ul. 7; Jutri: mr. BakarčMS, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kminor, MiiildošiGevu c. 20 in mr. Gairtas, Moste..
t Oroanizacija praktičnih tehnikov OPT ima svoj | redni tot.iii ol>«nl zbor v nedeljo, dne 12. januarja Jfl3fi ob 9 dopoldne v predavalnici Delavske zbornice, vhod ! L/, Čopovo ulico t pritličje. Vuibljemi vsi člani in absolventi dolovodskiih šol na TSŠ v Ljubljani ter tem enakih gol.
1 Fantovski kroick na Kodcljevem bo imel ob '-'(1 svoj redni seMancik.
1 Satezijavska pro«veta na Kodeljevcm bo imela v petek ob '.'0 v veliki dvorano Riiley,lja.n«kc«a mladinskega doma svoij ivrvi rcdml občni zltor. Vabljeni vst člani rn članice!
1 li i no Kodeljevo ig<r« danes ob 5 lin R in jut rt ob dva velika »poroda: Zob za zob« iui Tu nekaj ni v redn«. Danes ob 3 samo 7,ob za tok- po znižanj vstopnini. Pri vseh predstavah še barvana smešnica.
Maribor
m tPanonlja«. klub mariborskih katoliških akademikov, jo imela 3(1. decembra 19.15 svoj X. redni občni zbor, na kader ran je bil i/,voljen sledeči! odbor: Josip Zaje, jnrist, predsednik; M. Vebnrič, jnriM, podpredsednik: Albert Knlovcc, Jnrist, tnjuilk i,n Knpanec Ail bor t, tuoddctnec, blagajnik.
Drugi hrast
Prasneta ff ajdi na pri Ptuju v prizori narodno igro: Janez z Visokega nn novega lei« in 5 Januarja; obakrat, ob 3 pnj>oldne.
Karambot poštnega avtomobila
Šofer mrtev - avtomobil razbit
Srr Ce.tr
l. Januarja inctlč. '2. lanuarjn
Murska Sobota, 31. dec.
V soboto zvečer se je zgodila v Murski Soboti pri kolodvoru usodna nesreča, l<i je zahtevala življenje mladega šolVrja g. Josipa l.ukovška. Takrat ■se je vračal velik poštni avtobus, ki vzdržuje promet med Dolnjo Lendavo, M. Soboto iu Hogaševci, izpred garaže proti pošt i. Ob istem času so na postaji premikali vagone ter jih pripravljali za večerni vlak. Ker je pred progo precejšen ovinek in zaradi velike megle šofer iti opazil lokomotive.
ki je med tem pri vozilu na križišče in s polno paro treščila v avtomobil ler ga je skoraj popolnoma uničila. Nesrečnega šoferja so čez pol ure potegnili izpod avtomobila že mrtvega. Nasprotno pa je dobil le manjše praske sprevodnik, ki je bil v usodnem trenutku v zadnjem delu avtobusa. Pokojni šofer je bil po rodu Čeh in je bil splošno priljubljen. Njegovo truplo so v nedeljo obducirali. Ob isleni času je bila tudi na licu mesta komisija. Zaenkrat se vzdržuje poštni promet z vozom.
Sto v. 1.
»SLOVKXKT», iluc 1. januarja 19.J6.

•op« ^rj	f?
/-i. vi. i'»
actru
m., vi. »-JI <ii.au.
/S
v 1.1936


Kako bodo pisali o nas čez 50 let
Iznajdbe L 1935
Z zavezanimi očnii drvimo v leto 19!S(i in v njegovo prihodnjost. KnkSmi I>o'.'
l'o vprašanje je na u-tili vseli, lini bi si radi tečno odgovorili na to vprašanje ler natančno vse h,"prej vedeli. kako in kaj ho. Na Silvestrov dan je. vi ril in prerokovanj na laipe. Taka prerokovanja so poceni: Helen iz vaše rodovine bo nevarno /.bolel in boste v skrbeli zanj Vam pa se obela na ini struni veliko presenečenje. na drugi strani vam pa tudi bridko razočaranje ne bo prihranjeno. Smučarjem za leto 1 !Ki(> z gotovostjo napovemo, da be ilosli snega, da ho smuka marsikje idealna, le potrudili se bo Ireha Ija, kjer bo. V domači politiki se bodo razmere tako ustalile, da nam bo od same ustaljenosti že kar dolgčas, če ne bo kakih nepričakovanih dogodkov, ki tudi niso izključeni. V zunanji politiki bo leto l»3<i stalo v znamenju Marsa. Treba ho velikih prizadevanj, da se bo vse mirno končalo. Sicer pa z gotovostjo lahko trdimo, da tio v Abesiniji zmagala pravična stvar in da bo podlegel listi, ki ne bo kos sovražniku.
Torej nekako tako prerokovanje bi pri pariški vedeževalki veljalo najmanj 10(M) frankov. Pri nas pa s leni zastonj postrežemo, ker vemo, da je vse to res.
Na Silvestrov večer praznovernim gopodičnani ne ho treba vlivali svinca, da hi videle, kaj bo. Čemu bi kukale za skrivnostno zagrinjalo božje bodočnosti, kn pa bomo vsi vso usojeno nam pri-hodnjosl lažje prenesli, če za njo sploh vedeli ne bomo. Sicer smo pa kristjani. In kol kristjani vemo tole:
En del naše priliodnjosli ni prav nič skrivnosten: večino dogodkov povzročimo sami. Namesto da hi trepetali pred grozečo nesrečo, je mnogo bolj pametno, da odstranimo lo, kar nesrečo povzroča. In zelo mnogokrat to moremo. Današnji dan je sad včerajšnjega, posledica naših sedanjih zmot ali povračilo za naše napore ho jutri.
Bodočnost pa delajo tudi lake stvari, ki ne zavise od nas: napake ali zlohnosl drugih, nepričakovani udarci, imponderabilia, neznanke jutrišnjega dne.
Kristjan ni nikdar presenečen. Obveščen ie o nepričakovanem <•' leni da je vedno pripravljen na vse.
Kaj nam ho prineslo leto 1!)36? Veselje, ki ga bomo uživali brez nemira, težave, ki jih bomo prenesli s pogumom, naloge, za kalere bomo imeli človeška sredstva in božjo milost. Kristjan bdi. da ne opusti nobene dolžnosti in ne zanemari nobene milosti. Pripravljen je na vse.
Pa tudi Bog bili nad nami. nad našimi ognjišči in našo zemljo. Zaupamo vanj, ker naš Oče V(, česar naše oči ne vidijo, ker On more. česar mi ne moremo.
Ponavljamo še enkrat 7. vedrostjo i iSo staro voščilo: Srečno novo leto! In novo leto bo gotovo dobro, ker I log je vedno dober. More pa bili tudi boljše kakor lansko, če se bomo potrudili, bili bolj krepostni in če bomo storili drugim več dobrega, kakoi smo storili doslej.
Mnogo stvari, ki se nam danes zde vsakdanje, ?o iznašli ali v saj priucipielno rešili šele v 1. P»i3. Samo ljudje tokrat se niso razumeli kako daleko-sežne so te iznajdbe.
V tem letu so prvikrat začeli pridobivati sladkor iz slame. To se jim je posrečilo v Rusiji in Nemčiji. V Ameriki so delali prvič bencin iz zemeljskih p inov. lo je takozvani |x>limerni bencin, ki ne nastane po zmanjšanju, ampak jk> zvečanju molekularne teže. Dalje so vpeljali takrat pridobvati je volne iz sira. PovoJ za to iznajdbo je |x) čudnem naključju dala vojna Italije v Afriki. Miroljubne države so namreč napovedale Italiji bojkot. Da bi pa Italija postala neodvisna od avstralske volne, je začela prcdueirati voliv> 1z mleka. Tudi pcdz?msko razplinjanjc premoga, ki nas je rešilo težavnega tlela v rudnikih, spada v to leto, ko so napravili prve velike poizkuse v južni Rusiji \ Douski kotlini.
Danes nam je samo ob sebi razumljivo, da letala za dolge proge ue morejo slartali zaradi velikih množin goriva ne|x>sredno s tal, ampak s kril drugega letala, takozvanega matičnega letala. V 1. 1(»3"> pa je bil prvi tak start dvokrilnika i matičnega letala. Ta poizkus pa je bil 'akrat skrivaj, ker so 'lila letala namenjena za i-oinlvr.l'-anje »sovražnih d vel".
Svetovni dogodki I• 1935
MRIJČI LISTA 1035:
Zgornja vrsta od leve na desno: Artliar Hendcrson, predsednik razorožitvene konference: belgijska kraljica Astrida; zadnji avstro-ogreki šef generalnega štaba Arz pl. Straiissenberg. — Spodnia vrsta od leve na desno: angle polkovnik Lavvrence; poljski maršal Pilsudski; amer. letalec Willy Post
SVETOVNI DOGODKI LETA 1935
Tudi liliputanska letala, takoimenovane zračne bollie••. so takrat prvič gradili.
Mnogi naši čilatelji na'brž -e ne vedo. da v 1. 1 {>'35 vlaki niso tekli na o vglah. ampak je imel vsak vagon š'ir! kolesa.
Sicer je pa bilo 1. 1(>''j zelo va / .io za raketno tehniko. Izboljšane rakete sta .radila iioddarel v Ameriki in OI>crt na Nem-kcm. takrat se je o tem seveda zelo malo vedelo, Ker >ia bila oba kol ei-viltin uradnika , deljena svoji armadi, da i>i ne prišel kak važen izum na tem polju drugim državam v roke. Kljub velikanski reklami na vseh po-
ljih, se ni nihče potrudil, /a popularizacijo. Nasprotno so pa Marconijevi in (irindcllovi |X)ikusi s smrtnimi /aiki jx>vzročili velikansko zanimanje. Tako so morali n. pr. ko je delal Orindell poskuse s svojimi žatki na vzhodni angleški obali, zagradtti ves tisti del obale z električnimi žicami, da -.o onemogočili vstop nepoklicanim.
V tem letu sta bili tudi dve iznajdbi, iznajdba Avstrijca Zsgmondvja in I ran«.za Ilenrisiaux, Katerih pomena sitsa | iblika ni prav nič rvnmiela. Mislimo namreč na električni mikroskop in električni teleskep Do 1. I«35 so uporabljali samo optične povečave, /adnja meja pri teh tnikro kepih je bil ena peftisočiuka milimetra, /sigmondv pa je dosegel eno dvajsettisučir.ko milimetra premera. N: treba še |-osebej pripovedovali, da bi brez tega nikdar ne mogli fotografirati molekule in tako tudi ne spreminjati ene surovine v drugo. Tako bi se ve Ji.o pritoževali nad izčrpanostjo zemeljskih /t log petroleja, o katerem danes vemo, da je kakih 14 surovin, ki jih je mogoče dobiti povsed in ki se vlado spremeniti v petrolej. Sem spada tudi (;;!<■-grafiranje v temi s jvmiočjo infra-rdečih žarkov in gledanje v daljavo Na prehodu 1. |0'i>io mi v \n-gliji dobili prve aparate za sprejemanje slik i/ ela i Ija ve. Umetna postaja za dež v Dageslana ie bila ! prva te vrste. Sicer se v I. I(H5 še m |iosrcčilo de-i lati umeten dež. vendar so pa že delali oblake velikih dimenzij in meglo, ki je varova'a jired mrazom velike nasade bombaža (XI tega do umetnega dežja pa Ivi samo en korak.
Vitamini so bili še tako neznani, da so prišli samo do črke K, med tem ko smo danes ugotovili že 21 H> v rst. od mnogih pa smo elajali že medicinske doze. Ko suio na ta način smotreno uredili | našo prehrano, se bo podaljšala srednja doba človeškega življenja na 14 let. Glavno zaslugo ima pa pri tem oni, ki je v prvih desetletjih našega I stoletja odkril prvi vitamin.
Sveti krer Ln^ibe'« in nietfoue čudovitosti
Abesinski božič
Potovalec M. Florack popisuje abesinski božič, ki ga je doživel ua svojem popotovanju po Abesiniji, /lasti pa v mestu Lalibela:
Daleč na obzorju se vije zablestela meglica, ki se je razgrinjala po vsej deželi. Končno je iz nje zrastel velik cblak prahu, iz katerega so začele rojiti kamele, konji, osli in ljudje. Armada p: baznih romarjev je za božične praznike romala v cti-jopski len.-zaleni, v središče krščanske Aibesitlijc, v Lalibelo. To mesto je žc staro, saj jc o njem /e pisal 1. 1520 portugalski misijc.tiar I ranc Alvarec, ki je popisoval čudovite en Jo ne cerkvene zgradile. Vendar je doslej to mesto obiskalo le malo l.v-ropcev.
Tujec mora v tem majlmcni kraju občudovali deset velikih monolitičnili stavb, ki je vsaka zgrajena iz enega celega kosa orjaške rdečkaste skale vulkanskega izvora Kdo jc te ogromne zgradbe zgradil, se danes ne da več dognali. IJsluo izročilo pa trdi, da jih je zgradil abesinski kralj I a-libelii, ki je vladal v 12. stoletju Judi Mar arabski rokopis jiise o tem. Te zgradbe so d: cela drugačne kakor druge abesinske zgradbe, zato sodijo, da so jih gradili egiplski Kopti. V živo skalo so človeške roke izdolble lepo cerkev s kupclo in ci. -ki — vse jKidoibiio zgradbam modernih arhitektov. Danes je v Lf.libeli še deset takih cerkva.
Lepa je znotraj taka cerkev. En relief predstavlja bolnega mladeniča, o katerem pripovčduje legenda: »Ko je njegov oče zahteval, naj vzame nevesto, katero mu ponuja oče. se je s n uprl in zbežal. Za to nepokorščino ga ie Peg kaznoval z ne-....... ~	' so Krast naletiš
tudi na malteški križ. V največji cerkvi je visok steber, ki moli celo iznad strehe. Ze dolga stoletja ga vkljub lepim reliefom pokrivajo s preprogami,*" ker ga imajo tako za svetega, da sj ga ne sme dotekniti človeška roka. Okrog cerkva o dvorišča, v njih pa v skalo vdolbene vdolbine, trko-zvani sveti vodnjaki. V njih je voda katero so že pred mnogimi leti prinesli iz. Jordana.
Najznamenitejša je ceikev sv. Jurija. Ogromna skala, iz katere je izklesana cerkev, ima obliko križa. Čudovita cerkev ie nekoliko oddaljena od drugih in Icgendica pripoveduje, kako je dobila svoje ime: »Ko je sv. Jurij opazil, da imajo vsi drugi svetniki polno cerkva, on pa nobene, ga je ta človečka nelnaleživost tako razžalostila. da je zajezdil iskrega konja in oddirial v sveto Lalibelo. Tam je zahteval, naj tudi njemu zgraele božjo hišo, nakar je izginil.< £e danes kažejo Abesinci o.Piske koniske podkve. katero je tamkaj zapustil koni sv. Jurija. Poslej Abesinci zelo časte sv. Jurija in skoro ni kraja ali hiše, kjer bi ne imel" njegove podobe.
Božični sveti večer je napočil. Abesinci ga prazniiejo 7. januarja Pred slovesnostjo so mnogoštevilni romarji zbero, med njimi je polno nale-zliivo bolnih, gobavih itd Pri cerkvenih vhodih čakajo in čepve na zemlji, ker razkazujejo strašne ra.ne. Nato se prične slovesen obhod. Skozi silno množico — takrat je bilo baje 30.000 romarjev v Lalibeli, se vije procesija, pred katero stopajo višji duhovniki. Pred procesro tekajo mladeniči, ki niahaio z usnja.limi biči. Vsi duhovniki so slovesno onravljeni, saj je bož"'č v Ab"siniii višek vseira k ntSikega sijaja. Za duhovniki nosijo služabniki pisane sončnike iz najfinejšega žameta, ki ja vanj
/.<11. Z-U IU ML].VI\VL.-Uliu	II ' " ^ .......
ozdravljivo boleznijo". Po drugih cerkvah stii stebri, umetniške risbarije in večkra
vezeno zlato in srebro. Ko so končane pridige in molitve, začno duhovit ki peli, nakar se začno s truplom zibati, kakor v lanskem |ilesu. Plešejo pac tako, kakor so najbrže v predkrščanski dobi izraelski duhovniki plesali v Sveti deželi, lil tako se zibaje jiomika procesija ob cerkvenih zidovih v največjo cerkev l.alibele, ki se imenuje Maskah Jezus,
Nato se sprevod vrne od oltarja proti vhodnim vratom in tu izgine v temau podzemeljski hodnik, ki predstavlja pekel. Iz tega pekla sprevod naposled skozi dolg podzemeljski predor pr i Jc zunaj na dan. /a duhovniki izgine v iiodzenuje vse ljudstvo. V podzemeljski temi morajo ljudje z r '<ami tipaje tavali in se oprijemati sten: vsi vprek, bolni in zdravi, gobavi in kozavi. Kdo tukaj ue naleze bolezni od drugih, ta ima io za znamenje, da mu je Kog milost I ji v. S petjem se konča ta božični sjire-vod. nakar se etiopsko ljudstvo vrne ua sv»;je domove.
iO.OCO abesinskih romarjev isfočKsno nastopi pot |iroli elomu. Kakor voiska mravelj, se razlijejo v dolgih neskončnih karavanah, peš in jež, na konjih, velblodih in oslih na vse strani ^t izginejo v oblakih prahu, tako, kakor so prišli.
,f§&ovencc"
pred 60 leti
> Slovenec v soboto t Politični pregled Držuvni /bor se It.
mod rečmi, ki jih bode
. jiinii'11 ja Avstrijske jniiuur ju
iiutd
isrti. deželo
/oprt snido; i diru v nav mi
'ŽlgornJ od levi' na drsno: grški kralj Jurij so pripelje v Atene iz svojega dolgoletnega izgnanstva v Londonu Z;:»raj mi desni: angleški kralj .lurij V. je praznoval 26 letnico svojega vladanja, kar je za vso Anglijo Idi velik praznik. — V sredi od leve na desno: maršala Pilsmlskega neso poljski ie. ioiiarji v .-'ovesueti; sprevodu |>okopnt v grobnico poljskih kraljev v Krakovvu. — V sredi: Šre-•'isiV vseh svetovnih dogodkov leta	je italijiuisko-ahesinska vojna, v kateri so Italijani nasto-
pni lnMi s tanki. Ker se Italija boji posledic sankcij, so začeli v Italiji pobirati celo železne e:;rii!". da jih prelije,jo za topove. Spodaj na levi: Sredi leta je strašen po(ro< obiskal olnk Kor-,oozo in zahteval na tisoče človeških žrtev. — Spodaj na desni: Komunisti so v Itraziliji jxiskusili revolucijo, ki pa se je jionesrcčila. Na sliki vidimo oddnlck vladnih <V>t, ki naskakuje gnezdo upora.
KolH.^siB|ia stiir. fantek?« Pet let. Murna pa mi pruvi. če bom vsako jutro rful pojedel v r n r n prižgankt), jla boni drugo leto že b let star.«
"ii žide/.niški načrti najvažnejši.
.Na Tirolskem se razodeva velika nov ulju proti ministru Stremujerju. ker jc dovolil v I nšprtikii in Meianu osnovati protestiiutovske srenje, duši deželna po-davn ud 7 u|irila |s(i() veli, da se io sme dovoliti le v sugtusju / de-/.(dnini /borom.
V Pragi jc bil te dni dr Pru/nk. Nekateri listi sodijo, da jc šel t olioni priguvurjat, da naj pridejo \ državni /bor. da pomagajo pri razprav i o gospodarskem v|mišunjti vreči mini-sterstvo. \ Celi i bodo dobro premislili preden bodo to storili, ker so prepričam da /a tem ministrstvom, če ga spodrinrlc. simiika narodna in konservativna ne mori- nič boljšegu dobiti.
Vniinje države:
Jugoslovanski vstajniki s(1 /vedeli d<i pod-pirulni odbor v Ncvvvorku jc nabiul veliko denarjev, /a ktcrc namenja kii|>iii in poslat i jim novih topov. I. jubihrulič je oil;cl v Bosno, da orguniziru vstunek. Jurska šc vedno buliuvasto iuviiu in žuga frnigori. da hoee / vojsko privreli v srce Crnegore. — Mjiska skupščina je dovolila, da se med pribegle Bosnijake razdeli tO.(HK) cekinov.
Izvirni dopisi.
Iz Borovnice 10. decembru Ne «v. štrfunu rlan imelo je naše Bralno društvo, veselico, pri kteri se je tudi volitev vršila. I emu sle dihi je tombola s krasnimi dobitki. Zabava ji' bila povečem i/vrstna, le obžalovati je. da je bilo tako mulo udov navzočih. Du je pu naše »Bralno društvo« v taki slabem Monji. je vzrok razdor med domačimi. Kakor ob času pelopo-neške vojske v (ireeiji tako -e godi sedaj v naši slovenski domovini Bral bratu hoče vsti-ilili meč v prsti, drug hoče druzegu pokončali, sovraštvo, jeza, rtizprtijc vladajo v vs<Ji krogih. In kakov bode vspeli teh neugodnosti'' Kakor se je zgodilo staremu grškemu narodu, tako tudi slovenskemu, l edaj bral ji -e/imo si \ roke, ter delajmo v za jemno /a narod in našo oliko. Bacnimo od sebe neumno pi< tirano oseb no sovraštvo, zamrzo in svojeglavnostl Poklonimo narodu svoje duševne in materi pilile moči
bre/ najmanjšega sebičnega namena, širimo zlato slogo in ljubezen med svoj« ljudi, kajli. »Sloga juri, nesloga tlači«.
JDomafc novice.
Katoliško rokodelsko društvi napravi danes ob (i. uri zvečer vsakoletno bo/ičnieo v pn»slo rili v Knežjem dvoru (Kiirstenhof). Sluvnostni program: I. r Božična pesem o zbor 2. Nagovor predsednikov .1. Prolog« 4. -Moj dom«, čve terosipev. i. »Novoletniea«. deklamaci ja. (< »Schlosserlied . /bor. T. I)er ILiuber mul das C'rueifi\«, deklaniaeija. s. »|)Us I elsenkreuz«, čveterospev. <). Turki na Slevici«. deklaniaeija. 10. Popotnica lianovcev«. /bor. 11 /<la| ^re sem, zdaj pa tjč«, vesela igra » I dejanji, 12, Tomboln.
Stran ».
»tf;AiVft.SPAJ«, ane „-ariiiar5ft
Stev. i.
1935 -
notranjepolitično
1. januarja 1935 jt: bil g. Bogoljub Jevtič še genij vse zunanje politike kraljevine Jugoslavije in predsednik njene vlade, danes, po tolikih uspehih, ie član parlamentarne opozicije. G, Nikola Uzuno-vit se je pred leloin dni ie otresal častnih in plačanih mest v ,INS, danes pa je on član izvenparla-menlarne opozicije, JNS pa »bivša .INS«. Take upokojitve voditeljev, ki so zmožni in pošteni, in strank, ki so »razširjene in priljubljene« po celi državi, po drugih državah vzdignejo mnogo prahu in dajo povod za dolge komentarje in članke v slovo veličinam, pri nas gre pa to kar mimogrede, po pregovoru: Danes meni. jutri tebi«, ker nimamo programa, ampak samo ljudi, dobre in slabe, poltene in nepo^ene. Hdini dogodek, ki je za nekaj dni zaposlil vsaj slovenske in jugoslovenske politične kroge v Sloveniji so bile senatorske volitve dne 3. februarja. »Slovenec je 2. februarja položil \olilcem, zlasti pa županom, na srce te-le besede": Slovenski župani, sedaj pa volite tako, kakršni steK In so voli'i: z 331 glasovi proti 86 glasovom so bili izvoljen' za senatorje dr. Drago Marušič, dr. Albert Krarner in Janez 1'ucelj. Ako te volitve ne bi šle tako lepo po sreči, bi bilo danes tem gospodom še vse huje. Tako pa so vsaj senatorji. Poslansko mesto jugoslovanskega nacionalista Janeza Puclja je zavzel njegov namestnik dr. Hans Arko, zastopnik kočevskih Nemcev, ki pa je užival to čast samo tri dni. Kajti 6. februarja je bila že raz-puščena narodna skupščina, izvoljena dne 8. novembra 1931, ki je 4 leta skrbela za državo, da so ob razpustu nekateri poslanci sicer razočarani, pa vendar zadovoljni s samim seboj, rekli: »Štiri leta smo pa le bili!« Z ukazom o razpustu so bile obenem razpisane tudi nove volitve za dne 5. maja.
Ta ukaz je šele nekoliko razgibal skeptične duhove. Nekateri so mislili, da je sedaj čas, da stopijo na plan, drugi pa, da je to čisto normalna zadevščina: nekateri bodo volili, nekateri kandidirali, izvoljeni kandidatje pa bodo izvoljeni s tisto večino, ki je za tako reč potrebna. Začeli so se razgovori in posvetovanja vse čez, vsi bi radi, da bi volitve svobodno tako izpadle, da bi bil on izvoljen. Upanje, da bodo po volitvah zopet poslanci prvi in zadnji politični veljaki v državi, je znova preizkusilo značaje in zvestobo mož. Vse stranke so imele dovolj disidentov, ki so reševali svoj voz na cesti, ki sicer ne pelie v njihovo smer. Prvaki JNS so obupali nad uspehom, ako se pojavijo pod svojim imenom, zato so svetovali svojim podprvakom, naj se vsak reši kikoi se more na listi, ki daje največ jamstva, da bo zmagala. In so se zatekli večinoma na listo t?. ministrskega predsednika B. Jevtiča, ker ministrski predsednik ne propade tako zlepa, zlasti še. ce so volitve samo javno svobodne. Sploh je okrog ministrskega predsednika nastala taka gneča, da je imel v kratkem — do začetka marca — 70 CO ljudi, samih poštenih, sposobnih, nesebičnih in doslednih, ki bi vsi radi kot poslanci pod njegovim vodstvom služili državi, kakor so ji služili že v vseh mogočih taborih.
Ljotičeva skupina se je postavila sama zase na improviziranem bojišču Ob dr. Mačku so se /brali nekateri srbski zemljoradniki, srbski demokrati in Pribičevičevci, v kolikor niso šli vsi ti z Jevtičem. Ta pisana skupina dr. Mačka je že takrat dobila ime združena opozicija. Maksimovič je zbral okrog -ebe nezn dovoljneže iz JNS in postavil svojo listo. Tako smo ob volitvah imeli 4 stranke — demokracija je tu! Da je le več strank, pa je t a nas dokaz demokracije, pa čeprav so vse stranke nedemokratične. "'6. februarja je kraljevska vlada izdala proglas, v katerem je poleg mnogih praznih besed '.'rekla tudi globoke misli: »Stoletja so za nami. stoletja so pred nami. Morje najboljše krvi se je prelilo . . . morje krvi se še lahko prelije . . vibimo vas da 5. maja vsi složno in odločno odpete na volišče in oddaste svoj glas za državno listo (ne I'to kake stranke, od. ur.) z nosilcem R. Jevtič.-m, predsednikom kraljevske vlade.< Nato pa so kar po nekem redu vsi ministri razlagali svoje na . rte in oznanjali velike, obljube, kaj vse bomo naredi1'. k.'i podrli kaj bomo imeli, kaj bi b;io dobro, da bi imeli i'd. Tako so prišle volitve, h. držav nozborske volitve od obstoja države ob katerih ie pred ednik vlade in zunanji minister kraljevine J'jrtoslav;je dc-b'l 1 738.390 glasov, dr. Vladimir Maček 983.248. g. Dimitrije Ljotič 2.3.814, g. Božo Maksimovič pa 32.720, dr. Korošec pa vse liste glasove, vsaj pri nas, ki so ostali doma — in teh je bilo še največ. Po volitvah se e nova narodna skupščina izgubljala v odkrivanju nasilja, ki so ga opozicionalni kandidati zganjali nad nosilcem državne lisle in predsndn kom kraljevske vlade, merodajni činitelji so izjavljali, da je vlada trdna in da bo šla neomajno za svojim programom, dokler ni bila 21. junija prisiljena odstopiti. B. Jev-lic je zapustil za seboj samo parlament. Nosilec liste se je moral takorekoč posloviti od javnega političnega življenja, vsi tisti pa ki so se ga oprijeli, so pa ostali pod imenom Narodna skupščina. 24. junija je bila imenovana nova vlada, ki se je kljub intrigam in osebnostnim nasprotovanjem obdržala na krmilu do danes in čimbolj poteka čas, tem trdnejša je. 7. novo vlado se je tudi javno ozračje popolnoma izpremenilo. Zabavljanje je postalo zopet dovoljeno, govori i.i zborovanja niso več zločin, ki se kaznuje po zakonu o zaščiti države. Sicer niti politično, niti gospodarsko stanje še ni tako, kakor bi moralo /iti, vendar pa moremo reči, da že skoro ne pomnimo vlade, ki bi svobodo delila v tako velikih kosih, kakor jo sedanja. Politično življenje je začelo teči v glavnem v dveh tirih: velika skupnost JRZ, na drugi strani pa združena opozicija, ki po številu pripadnikov in po številu shodov in govornikov tudi ni majhna, ki pa je tako pisana, da prav radi tega ne premore drugega kakor velike shode Razdeljena je, ne da bi se tudi na zunaj razdelila, v srbski in hrvatski del. V srbskem delu hodi zelo svojo pot dr. Dragoljub Jovanovič, ki vsekakor ni zrastel s tradicijo zem-Ijoradniške stranke, ampak ima širše obzorje in hr e biti vei kot veljak v neki stranki. Sicer vedno zatrjujejo z obeh strani, da je sloga popolna in iskrena, vendar pa je očividno da ima mladi in ai;ilni dr. Dragoljub Jovanovič, univ. prof., govornih in ljudski tribun, evropsko izobražen in civili-ziian in zelo na levo usmerjen človek, ki mu častili1 most kaže pot v bodočnost, v marsičem dru-g;- ne nazore in namene, kakor pa .lova Jovanovič
Lj"bomir Davidovič, dva politika starega, pa-•i arhalnega kova. ki sta morda oba zaslužna, vsak r ■ svojo politično skupino, prvi za zemljoradniško, d- 'iii za demokratsko stranko, in ki imata delovno ' 'eklost in bogate spomine na čase, ki jih že zdivnnj ni več. Srečujeta se dva rodova. — Hrvat-i de' pa je ves pod vodstvom priletnega dobro-J' nega advokata in pogestnika dr. Mačka, ki ima ! eč'e veselje nad hrvatsko zastavo in množi-r-mi. ki vpijejo Živijo dr. Maček . Tudi v tej sku-ni se kuhajo tiha ljubosumja med frankovci, ožji-m pristaši pokojnega Sljep. Radiča, demokrati i z Pi bičevičevega gnezda in še med voditelji probu-jii očega se katoliškeg i gibanja, ki s skrbjo gledajo v •> le laizirane in do katolicizma bolj ali manj ne-piiiazno razpoložene politike. Vse sicer š« druži ime dr. Mačka in včasih se kar skušajo, kdo »e bo
prej in glasneje proglasil za njegovega boljšega pristaša in pomočnika, trajna pa ta skupnost ni, ker je rojena iz zadrege. Številne proslave, ki so jih Hrvatje letos praznovali vse polno, in zagrebški trgovski duh tujega pokoljenja, ki je vse opremil s sliko dr. Mačka, razglednice, ogledala, robce in božjepotne spominčke, slike in kipce, vse to je ustvarilo entuzijastično ozračje, v katerem nihče ne more biti kaj drugega, kakor pristaš dr. Mačka. Nočemo prerokovati, kdaj se bodo voditelji začeli razhajati, verjetno je le to, da se bodo katoliki in komunisti najdalje držali dr. Mačka. Komunisti, ker morajo rovariti v senci tistega, čigar ime najbolj vleče, katoliki pa, ker jim je dr. Maček s svojim tolstojanstvom še najbližji. Le dr. Maček je v precepu: komunizem odklanja na celi črti, on in njegovi iskreni sodelavci, katolicizem mu je pa — kakor vsakemu tolstojancu — preveč rimski, pape-ški itd., s približevanjem kulturno-bojnim idejam g. Hercega in Pribičevičevih krogov si pa zopet ne mara odtujiti katoliških vrst. Zato se do vseh teh nasprotujočih si tokov še ni opredelil, razen do komunizma, zagovarja samo hrvatstvo, hrvatski grb in hrvatsko zastavo in poveličuje hrvatsko himno, kar je zaenkrat vsem dovolj.
JNS je med letom doživela popolen polom. Izkazalo se je, da je to le demokratična kulisa za diktatorsko zlorabljano oblast. Kadar je na vladi, je močna, priljubljena v tuzemstvu in ugledna v inozemstvu, ko mine njena doba, je pa ni več. Danes na primer nihče ne vpraša po njej. Najhujše pa je to, da je nihče ni branil pred pofitično smrtjo, ker so se je držali samo tisti, ki so hoteli od nje imeti svojo korist. Danes lahko napadaš g. Uzu-noviča in g. dr. Kramerja, kakor ju hočeš, nikogar ni, ki bi jih branil, ki bi hote! tudi kaj pretrpeti zanje, živ krst se ne potegne za njihovo čast. Nikogar ni, ki bi šel za dr. Kramerja v zapor, molče se je moral posloviti od »naroda«. Več naročenega življenja kaže fašistično-politična organizacija gospoda Hodžere, ki pa se ni prijela niti v Sloveniji, kamor že vsak hodi preizkušat svojo srečo. Gosp. Hodžera je obupal nad njo, zato se drži raje bolj na jugu.
Splošno državno življenje se polagoma opredeljuje. So pa samo štirje, ki imajo program, svojo misel: dr. Dragoljub Jovanovič s svojim kmet-stvom, ki ga na svoj način obožuje in včasih tudi potvarja in ki ga nič vest ne peče, ako na primer v Vojvodini ali na Hrvatskem zaide tudi v tuj zelj-nik; dr. Maček, ki ve, kaj potrebujejo Hrvatje; vlada z dr. Korošcem, ki nesebično priskoči državi
na pomoč, kadar si nekateri že manejo roke, češ, da je. izgubljena, in ki ve, kaj je treba državi v notranji in zunanji politiki; in komunizem, ki čaka na svoj zalogaj, kakor pes pred mesnico l'i štirje so edini, ki so znali tudi mladino navdušiti za svojo misel; kdor pa mladine nima, je kmalu mrlič.
Edino vprašanje, s katerim se poklicani in nepoklicani pečajo, je vprašanje narodnosti v kraljevini Jugoslaviji: ali jo tvorijo trije narodi ali eden. S tem vprašanjem se pečajo že 17 let, da še danes ne vemo, ali smo Jugosloveni, Jugoslaveni ali Jugoslovani. Splošno vlada prepričanje, da se eno kopito ni posrečilo, niti demokracija po enem kopitu, niti diktatura po enem kopitu in da tudi Ljotičeva misel o stanovski ureditvi države po enem kopitu nima bogve kaj upanja na uspeh, Iskanje novih potov je obseženo v vprašanju, katerega se je Hrvatom posrečilo imenovati po sebi »hrvatsko vprašanje«. V državi je tudi še veliko ljudi, denarno večinoma zelo mogočnih, ki bi radi videli, da bi se vse obrnilo na bolje, ne da bi kaj izpreminjali, da bi vsi imeli dovolj kruha, ne da bi ga kdo od tistih, ki ga imajo preveč, kaj izpustil izpod rok, da bi bili vsi državljani zadovoljni s tako pravico, v kateri bi tisti krogi imeli prednost, da bi bila bremena tako enakomerno in enakopravno razdeljena, da bi jih nekateri nič ne nosili, skratka, želijo si, da bi bili državljani svobodno zadovoljni, ne da bi kdo ugodil njihovim zahtevam Teh nesoglasij pa seveda ni mogoče spraviti v soglasje. Zato se je že 34 vlad ukvarjalo s tem, da so pomirjevale razmere, nobena pa se jih ni upala trajno urediti. Kdor pa je pokazal toliko pojjuma, se je moral umakniti. Razmere pa so se zopet vznemirile, morala je priti nova vlada in zopet nova, do sedanje. Vsa vprašanja, ki so bila pereča ob prvi vladi 1. 1918, so še danes pereča. Upamo, da nam bo 35. vlada, ki se je lotila svoje naloge z vso potrebno odločnostjo in previdnostjo, dala v letu 1936 to, kar nam je bilo leta 1935 obljubljeno.
V našem domačem življenju smo doživeli presenečenje, ko je bil 9. februarja imenovan za bana dravske banovine dotedanji ljubljanski župan dr. Dinko Puc, za katerim je pred nedavnim časom prevzel vodstvo banovine dr. Marko Natlačen, izmed dobrih najboljši. Na izpraznjeno mesto ljubljanskega župana je 25. februarja stopil dr. Vladimir Ravnihar, danes pa že načeljuje ljubljanskemu mestu g. dr. Adlešič. Nič manjše izpremembe so se zgodile v mariborski mestni občini. Za dr. Lipoldom je bil imenovan za župana dr. Juvan. Vlada se zaveda, da brez drugih ljudi našega političnega življenja ni mogoče spraviti v drugi tir. Dolžnost slovenskega naroda je, da se trdno sklene okrog tistih ljudi, ki ga v vsej nemirni preteklosti niso nikdar zapustili, nikdar zlorabljali. Le ob taki strnjenosti bo 1. 1936 srečnejše in mirnejše.
V	Berlin in Hamburg
V	Monakovo, Niirnberg in Solnograd od 5. do 14. avg. 1936
Vsake štiri leta se vrše borbe najboljših športnikov sveta za naslov olimpijskega prvaka. I.eta 1932 so se vršile take borbe v Los Ange-lesu v Ameriki, prihodnje leto pa bodo v Berlinu, kamor pojde tudi elita športnikov iz naše države.
Poleg športnikov pa je tudi mnogo takih, ki hočejo videti še druge zanimivosti v Berlinu in v Nemčiji. Posebni odbor športnega kluba »Planinec v Ljubljani je
organiziral posebni vlnk v Bcrlin-Hambuig i. t. d.
Mainen tega potovanja je, da se tudi manj pre-11 o/riim slojem vsaj enkrat v življenju nudi irilika. ogledali si olimpijske igre ter zanimi-
Nt
možni
pr
vosti sodobne Nemčije.
Potovanje bo trajalo It) dni — od do 14. avgusta 1930.
I/ Ljubljane odpotujemo 5. avgusta 1936 preko Jesenic — Beljaka in Salzburga \ Monakovo (VIiineben), kjer srno že nasledil p dan. to je (>. avgusta, l u se /adržimo cel dan zaradi ogle-
SREČNO NOVO LETO
želi vsem svojim cenjenim strankam
FR. ŠIMENC
higijenična pralnica in svetlodkaln ca x Kemično snaženje oblek
LJUBLJANA. Kolodvorska ulica št. 8
Sprejemališče: Knafljeva ul. 2, dvorišče
da edinstvenega muzeja na svetu: •Dcutsclics Museum«, velikanske pivovarne itd. Pozno v noč odpotujemo skozi Nijriiberg in Leipzig v Berlin, kamor dospemo 7. avgusta Tu ostanemo polnih 5 dni. Poleg svetovnih olimpijskih iger, največjega zoološkega vrta. ogromnih palač itd., bomo imeli priliko videti še sto in sto drugih zanimivosti nemške zgodovine, kulture, tehnike ter velemestnega življenja, /.lasti zanimiv bo izlet /. ladjo v Potsdain!
Poleg 3-dnevnega bivanja \ Berlinu in okolici pa napravimo še celodnevni izlet v največjo trgovsko in ko na evropskem kontinentu, v Hamburg _ na obalo Severnega morja —,
kjer bomo videli ogromne plavajoče palače _
prekooceonske parnike —, poleg vseh ogromnih pristaniških naprav ladjedelnic itd. Pedagoge bo zanimala znamenita »Munstcrschulc«.
Dne 12. avgusta 1936 odpotujemo iz Berlina skozi Leipzig v Niirnbcrg. najbolj tipično nemško mesto, katerega si hitro ogledamo, nato l>a preko Mnnakovega v Salzburg. Tu se zudržimo nekoliko dalje, nato pa se'preko Beljaka in Jesenic vrnemo 14. avg. v Ljubljano. Za vse našteto, to je
za vožnjo, hrano, stanovanje in izlete, je
treba plačati samo t(>()0 Din. \ tej vsoti pa je upošleta tudi vstopnina za muzej v Monakovem, oglerl največje pivovarne istotam. vstopnina k olimpijskim igram, enodnevni izlet v Hamburg. Izleti v Berlinu in okolici. med temi z ladjo v Potsdaln. ogled \iirn-beiga in Salzburga ler prevoz prtljage v Berlinu.
Mesečni obroki po Din
nudijo mnogim priliko, da se za gornje potovanje takoj odločijo ter čim preje vpl«čujo I. obrok, vse nadaljnje pa vsaj do 8. vsakega meseca (,ornje ugodnosti v ceni 1600 Din pa je seveda deležen le oni. ki takoj vplača I. obrok, sicer mora plačati 10% več računa |OČ od vsote! ki bi jo moral kot redni plačnik plačali.
Ce pa bi kdo ne mogel iti s Berlin. «c mu vplačana vsota po odbitku 10% vrne in sicer |w> povratku iz Berlina, najkasneje pa do 13. septembra I9V>.
Udeleženci se opozarjajo, da so to cene III. razreda (ker pa je to posebni vlak. vozi hitreje kakor brzovlak), skupna prenočišča v šoli — ločeno za moške in ženske —, dobra celodnevna (zajtrk, kosilo in večerja) izdatna domača hrana — lastna kuhinja in kuharji Razume se. da hod o udeleženci prejemali hrano na vožnji, za celodnevno bivanje v Monakovem, ves čas bivanja v Berlinu, Hamburgu, Niirnbergu in Salziburgu.
*
Na razna vprašanja sledeče: Izjemoma dovoljujemo vsem onim, ki se doslej še niso pri-ju vili. od nosno, ki I. obroka še niso vplačali, da store to najkasneje do 8. jan 1936, ne da bi jim bilo treba doplačati v našem prospektu predpisanih 10% več. Pripominjamo pa da zapade do 8. jan. 1936 tudi II. obrok, to se pravi, da morajo vsi navedeni — zamudniki — plačati do 8. jan. 1936 prvi in drugi obrok (400 Din)
Vstopnice k olimpijskim igram so zasigu-rane samo onim. ki bodo najkasneje do 10 januarja 1936 vplačali predpisana dva obroka. Vsem ostalim tega ne moremo garantirati, ker so vstopnice za olimpijske igre v Berlinu že večinoma razprodane.
Posebni vlak nam /e zasigurau. ker smo za to potrebno število udeležencev že dosegli
/,a doplačilo 420 Din se vozite v II. razr. vlaka. Mesečni obrok v tem primeru je 232.30 dinarjev.
Dovoljenje državnim in drugim javnim nameščencem za potovanje v inozemstvo kakor tudi skupni — kolektivni — potni lisi oskrbi vodstvo samo.
Privatnih stanovanj je v Berlinu dovolj na razpolago! Podrobnosti zlasti glede cene itd. slede pravočasno.
Vsak udeleženec ima pravico do 30 tako zvanih »Register-Markf dnevno, toda šele v Nemčiji, glasom tozadevnih predpisov. Vsa potrebna navodila še slede.
Ponovno poudarjamo, da bo vodstvo udeležence tako razdelilo da bodo skupaj tisti, ki to žele.
Vsa pol ril i la o vplačanih zneskih — obrokih — je skrbno hraniti, ker služijo lastniku kot legitimacija. Vodstvo posebnih tozadevnih potrdil ne daje.
Informacije za Berlin—Hamburg daje SK Planina (Jože Hvale, uradnik Zadružne gospodarske bank«), Ljubljana, Miklošičeva cesta. Hitite, prijavite se!	Vodstvo.
Olimpijski novoletni pozdrav
Prešla je štiriletna doba od 10. olimpijade, ki smo jo proslavili v Los Angelesti. Enajsta olimpi-jada prične in ž njo leto, v katerem bo olimpijski zvon s svojim plemenitim glasom pozval mladino vsega sveta na miroljubno merjenje moči v Berlinu.
Samo nekoliko tednov je še do pričetka četrtih zimskih olimpijskih iger v Garinisch-Partenkirohe-mi. ki so nekak predhodnik enajstih olimpijskih , Iger avgusta v Berlinu. Prvi inozemski tekmovalci*, j ki bodo sodelovali na zimskih igrah, so že do-i speli v Nemčijo.
Sredi nemirnega sveta se Je pod znakom penil krogov, svetovno združenje športa znalo braniti napadov iz političnih laborov in lo tem bolj ker je ono danes močnejše, bolj zdravo in bomo-genejše kakor kdaj prej. 40 narodov se pripravlja da pošlje močne športnike na svečano srečanje v Berlin, a nad polovico od njih bo zastopanih \ Oarmiscli-Partenhirchenii. Z živini zanimanjeir spremlja javnost vsega sveta Športne priprave Olimpijski odliori dobivajo pri številnih simp; zerjih in pri j.ileljlh Športa materialno pomoč, mnogih deželah pa so priskočile ludi države svojim delom na pomoč, da se zberejo sreds za udeležbo na olimpijskih igrah.
Nemški voditelji so napravili vse, da bo i bila la največja svetovna prireditev obeležje naj večjega dostojnimiva Iii svečam,sli. Lepših pro štorov doslej še ni bilo pri nobeni olimpijudl, na
r tl-
iva
Našim naročnikom!
Položnice
prilagamo v današnji izdaji »Slovenca« za vso poštne naročnike, da so z njo poravna naročnina za čas od 1. januarja 1936 dalje in morebitni zaostanki iz prejšnje dobe. Prosimo vljudno vso prizadeto, da se položnico poslužijo čim prej mogoče da ne bo ovire pri dostavljanja lista.
Po teh položnicah p. n. naročniki tudi lahko plačajo naročnino za »Ponedeljski Slovenec«, vendar nuj se to vrhu srednjega dela izrečno pripomni.
Pri tej priliki ponovno opozarjamo, da
imajo pravico do »hlovenčevet -.tnrtuoiiezgodiie podpore samo oni p. n naročniki, ki so imeli ob času nesreče naročnino plačano vsaj za listi mesec, v katerem se je pripetila nezgoda.
Oni p. n. naročniki, ki bi položnice trenutno ne potrebovali, naj jo shranijo /a prihodnje plačilo ali naj pridobe i njo novega naročnika
Naročnina za dnevnih »Slovenec"
Mesečno čel r Hotno polletno letno
Din	23-
Din	:3,—
Din	130—
Din	300,—
Za inozemstvo mesečno Din 40__
Istodobno s »Slovencevo« mesečni no pričajo naši naročniki lahko tudi naročnino za naš novi opoldanski dnevnik
„Slovenske dom"
Iii velja na masee saino Din 12.—. Treba pa je na hrbtu sredn je/ara dela položnice jasno povedati, kako naj so vkn.jiži po,slani denar.
Nedeleski „S(ui)enec" slane
Mesečno.......Din 8.—
polletno.......Din 48,—
letno........Din 96,—
7.a inozemstvo mesečno	Din 10.—
„Ponedeljski Slovenecu
Tednik »Ponedeljski Slovcnec« je dopolnilo dnevnika »Slovenec*, ki ob ponedeljkih ne izhaja. »Ponedeljski Slovenec« prinaša čita-teljem v zanimivi obliki nedeljske novice iz domovine in iz inozemstva. Posebno pazljivo zasleduje življenje naših bratov za mejami. Izčrpno poroča o vseh panogah domačega iti tujega športa Za onega, ki hoče biti o vseh dogodkih točno poučen, je nujno potrebno, da si »a naroči polegr dnevnega »Slovenca«.
»Ponedeljski Slovenec" stane
Mesečno......Din 5.—
polletno ......Din 26.—
letno........Din 50.—
za inozemstvo letno . .	Din 70.—
Obenem priporočamo našim prijateljem, da naroče zase ali za svoje prijatelje najbolj razširjeni slovenski katoliški tednik
,,Domoljub"
ki velja za vse kraje v naši državi samo
Din na leto in pa najlepši .slovenski nabožni mesečnik
»Bogoljub"
ki ga uprava za Din 20. — pošilja »skozi vse leto na vse strani Jugoslavije.
Svojim dragim prijateljem, ki še nimajo teh dveh listov, slovite veliko dobroto in uslugo, če jim naročito v.saj enega izmeti obeh.
$eni@m za športnika
Moške srajce iz specialnega večbarvnega tricot-blaga
Dobe se v vsaki boljši trgovini z originalno etiketo ..Planica"
KUPUJ DOMAČE BLAGO!
sprotno vsi strokovnjaki sveta so soglasnega mnenja, da bo berlinska olimpijada prekašala vse dosedanje.
Naj bi v novem letu, na enajstih olimpijskih Igrah srečno potekle vse olimpijske tekme in svečanosti ter se s tem izpolnile želja, ki jih gojimo za nemško mladino in za vso mladino sodelujočih narodov, ponos in nado človeštva.
Srečno hodi olimpijsko leto!
(Prednji pozdrav pošilja vsem narodom nemški
olimpijski odhor.) #
Jugoslovanska limskn športna iveia razveljavlja razpis I. Državnega mladinskegi prvenstva v smučanju, ki ga je objavil SK Slalom 34 v ljubljanskih dnevnikih de 24., oz 28. dec. 1935.' — • l/SZ bo pravočasno objavivl razpis t. Državm-oa i mlad. prvenstva v smučanju.
»

»SLOVENEC«, dne L jaanarjm 19%.

SrEčno nouo teta žeIe sIecIeče ljubljanske turdkE:
Srečno in veselo novo leto 1936
A. & E. SKABERNE
Srečno novo leto želi
TEODOR KORN
klepar, krovec in inštalater Ljubljana, Poljanska cesta 8
KAVARNA PREŠEREN
Ljubljana, Sv. Petra nasip Karol in Poldi Polajnar
V*m1o in srečno novo leto teli modna trgovina
T, EGER Ljubljana, Sv. Petra cesta 2
JOSIP REBEK
ključavničar Ljubljana, Cankarjevo nabr. 7
Srečno novo leto 1936
želi vsem trgovcem, obrtnikom, industrijalcem tvrdka
»GROM«
carinsko-posredniSki in Ipedlcijski biro LJUBLJANA
Srečno novo leto Seli tvrdka
IVAN KREGAR
pasar in srebrar izdelovanje vseh kovinskih predmetov in kromiranje
LJUBLJANA, ZRINJSKEGA CESTA 3
H Leopold Rijšvec, Ljubljana
krojaški mojster, Miklošičeva cesta 7 želi
srečno novo leto cenjenim naročnikom in se priporoča za nadaljno naklonjenost
IVAN PERDAN, nasl.
Špecerijska in kolonijalna trgovina Ljubljana, Krekov trg
Srečno in veselo novo leto vsem ti Z	cenjenim odjemalcem želita
|f Milko in Marija Slamič
£0,	mesarija
Ljubljana, Jegličeva 10
Srečno in veselo novo leto želi tvrdka
IVANKA VRHUNC
trgovina s kurivom Ljubljana, Bohoričeva ul. 25
r>
Srečno novo letol
UNION" kisarna
d. z o. z. LJUBLJANA-MOSTE
IVAN SREBOT
čevljarski mojster
Ljubljana, Ravnikarjeva ulica 15
Srečno novo leto 1936 želi svojim cenjenim gostom in prijateljem
KAVARNA „EVROPA"
V LJUBLJANI ANTON IN TEREZIJA TONEJC
MAR. VOLK-KOŠMERL
Prvo jugoslovansko izdelovanje drož
Ljubljana • Telefon 3312
Veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem
MARIJA OSTERSEK, mlekarna
Ljubljana, Sv. Petra cesta 30
Frančiška Ocvirk
Ljubljana, Poljanska cesta 53
AVGUST KOBILICA
tapetnik in dekorater — Ljubljana Dunaiska cesta 25, vhod Dvofakova ul. 3, dvorišče
Blagoslovljeno in srečno novo leto želi
Aleksander Gotzl
Ljubljana, Tyrševa cesta 17
(poleg kavarne »Evropa«) OKVIRJI: naimodernejše oblike, izdelovanje lesenih lestencev (lustrov). vsakovrstna pozlačeni« in popravila. Popravila in naprava oltarjev
Srečno novo leto 1936 želi
STRGULEC PAVEL
izdelovatelj železnih postelj in posteljnih mrež LJUBLJANA
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom
SOKOLOV JOŠKO IN METKA
Ljubljana, Pred Škofijo št. 18
Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in se priporoča
Ocvirk Rudolf
mesarija
Kolodvorska 35 - Šiška, Medvedova c. 22
Mesarija
IVANA ZUPANČIČ Ljubljana, Šolski drevored (stojnica)
Srečno novo leto želi
fi Jakob in Ana Petrič, mesarija
isSi Ljubljana, Šolski drevored (stojnica) Sf	Telef. 37-48
Drogerija GUŠTIN MILAN, Ljubljana POSTNI DOM SV. KRIŠTOF zaloga vseh vrst barv, firnežev in lakov, želi srečno novo letol
Srečno novo leto želi
IVAN SIM0NČ1C
trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA VII, Celovška cesta 63
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi
srečno in veselo novo leto
JOS. ŠUMI
NASL. D. & E. HRIBAR
tovarna bonbonov in peciva
V LJUBLJANI
G. BESEDNIK in drug
trgovina in izdelovalnica kirurgičnih in ortopedičnih pripomočkov in sanitetnega materijala
LJUBLJANA	Prešernova ul. 5
Prodajalna H. NICMAN
Ljubljana, Kopitarjeva ulica
vsem cenj. odjemalcem blagoslovljeno novo leto
Veselo novo leto želi
lekarna dr. G. Piccoli
Ljubljana - nasproti »Nebotičnika«
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se nadalje priporoča
Anica Lukman, Ljubljana
trgovina z meš. blagom — Stari trg 30
Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
A. Gastraun
trgovina
dežnikov in solnčnikov (lastni izdelki) Ljubljana, Prešernova ulica 42
Veselo novo leto! Kr. dvorni dobavitelj
ANTON VERB1Č
delikatesa in specerija LJUBLJANA, Stritarjeva ul.
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
veletrgovina usnja
Brata Moskovic, Ljubljana
Priporočava svojo veliko zalogo spodnjega in gornjega usnja po najnižjih dnevnih cenah. Vse strojarske maščobe, fištran in degras kakor strojila (ekstrakti) ter usnjarske kemikalije na zalogi.
Telefon 25-15
IVAN ZUPANČIČ
izdelovatelj metla LJUBLJANA, Kersnikova ulica št 3
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem Mlekarna Tržaška cesta 5. ROZI ZORMAN
Obilo srete v novem letu 1936
i e 1 i
Battelino Angelo
pooblaSčeni stavbenik in sodno zapriseženi izvedenec.
Izvršuje vsa gradben« in v to stroko spadajoča dela, kot železobeton, pod- in nad-talne zgradbe, kakor tudi vsa cementna in umetno kamnoseška dela. Nadalje se priporoča tudi za izvršitev vseh tehničnih del kakor načrtov, proračunov, statičnih računov, izvedeniških mnenj itd. — Pisarna
v LJubljani Vil, Aliaževa ulica 35
Telefon 33-39
1936
m
m M
am
S
m
fes
IVAN SAJOVIC
splošno čevljarstvo in specialist za ortoped ična obuvala
Ljubljana, Novi trg 4
.■v*
Sv«
*m
Srečno novo leto želi
TEREZIJA MARINKO
trgovina z mešanim blagom
Ljubljana, Prisoina ulica 7
Srečno novo leto želi
tvrdka IVAN PENGOV, kiparstvo Ljubljana, Kolodvorska ul. 20
Srečno in veselo novo leto želi
SRŠEN CIRIL
Zavod za snaženje oken in parketov LJUBLJANA, Kongresni trg 8
»
i m
Kavarna »CENTRAL« in vinotoč
ANA MIHOLIC Ljubljana, Sv. Petra nasip želi srečno in veselo novo leto 1936.
Srečno in veselo novo leto želi cenjenim naročnikom in odjemalcem
JOS. ROJINA, Ljubljana
konfekcija - modno krojaštvo špecijalna delavnica poklicnih oblačil
ew»i
i SJH
m M
m
m

-t
POTOČNIK JOŽE
izdelovatelj lesenih stopnic Sp. Šiška — Jerneieva cesta 19 — Ljubljana VII,
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
J. STRUNA
slaščičar — Ljubljana VII.
Srečno in blagoslovljeno novo leto želi in se priporoča
VIŽINTIN IVAN
mestni zidarski mojster v Ljubljani MOČNIKOVA UL. 13 - Telef. št. 3777
Vsem cenj. damam in gospodom se za izkazano zaupanje in poset zahvaljuje ter se za nadaljno naklonjenost priporoča
brivski in damski česalni salon
Gjud Aleksander
Ljubljana, Kongresni trg št. 6 Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom
>FAJMOSTER« GOSTILNA Ljubljana	M. Anžič
Slivar Albin
podobar in pozlatar Trnovo, Karunova ulica 6
m M
M
Ni &
m
Sm
tM M
m
ANTON VRBINC
krojač za uniforme in civil
Ljubljana, Vidovdanska c. 20
Veselo in srečno novo leto želi
•m
Si
M &
S
Franc Posavec, Ljubljana
pekarna in slaščičarna, Karlovška c. 30
Srečno in zadovoljno novo leto 1936
želi cenj. odjemalcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
1 KARL PRELOG, Ljubljana
trgovina volne, bombaža in galanterije Na debelo: Gosposka ulica št. 3 Na drobno: Stari trg 12 Židovska ulica 4
Srečno novo leto želi svojim cenjenim gostom
gostilna pri „Kolovratarju"
Ljubljana, Pred škofijo 14
A. PINTAR
trgovin^ s špecerijskim in kolonialnim blagom LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 14
HAVLICEK FRAN
konces. elektrotehnično podjetje Ljubljana, Sv. Petra cesta 5
Hotel »Soča«, dvorišče — Telefon samo 3421
VESELO NOVO LETO želi vsem znancem in prijateljem
GRADBENO IN TESARSKO PODJETJE
Anton Maorič
mestni stavbenik in sodni izvedenec v Ljubljani
Pisarna v lastni trinadstropni hiši na Tyrševi cesti št. 55 Telefon 33-82
Priporoča se tudi v novem letu za naklonjenost in mnogoštevilen obisk
<m
M
i Bi
g&g
m m

Stran (■'
m
m
Srečno novo leto 1936 ieli svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
Franc Dolinar, Ljubljana
parna pekarna in slaščičarna Poljanska cesta 19 in Pred škofijo 11

i—
Hi
Srečno in blagoslovljeno novo leto ieli vsem cenj. naročnikom
-	TONE MALGA]
_*.družb« it.i
stavbeni, pohištveni pleskar in ličar, sobo- in črkoslikar
m
R
m_
S
M resi
m
LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. 5
-ajotknbc«, far I. j«««arja Pekarija
IVAN AR BI Ljubljana, Zvezdarska ulica 4
Srečno in veselo novo leto ie K vsem cenj. odjemalcem in se priporoča
Josip Musar
mesar
Ljubljana Sv. Petra c. 61 Šolski drevored
Ste*. 1.

Srečno in veselo novo leto ieli vsem cenjenim naročnikom in gostom
BRICEL) IVAN, Ljubljana, Tyrševa c. 15 1
Telefon 33-07
pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar ter	i
gostilničar v Stepanji vasi na Planinarju	g*
Svojim cenjenim gostom telita srečno in veselo novo leto
IGNACIJ in HELENA BANKO
gostilna pri »Nacetu« LJUBLJANA - Kette-Murnova c. (Šmartinska c.)
ANTON MARINČ
parna pekarna
Ljubljana, Tyrševa cesta 58
||-
Ji Srečno novo leto ieli vsem cenjenim »✓g	naročnikom ter »e priporoča
Pogačnik Matko
m
knjigoveznica in galant. delavnica ft LJUBLJANA, Kongresni trg 12
I
Srečno in ^	veselo novo leto ieli
vsem svojim cenjenim gostom
p Martin Bujas, Ljubljana
lastnik vinotoča
Prešernova ulica 5
Srečno, blagoslovljeno novo leto vsem cenjenim odjemalcem želi
3§ Janežič Josipina, Ljubljana
as mlekarna — Poljanska cesta 3
1-
£
Wr,
Veselo novo leto žeU
Jos. R. Puh
LJUBLJANA, Gradaška ulica 22
Srečno in veselo novo leto želi vtem oenj. gH	odjemalcem
OIVAN TOME, čevljarski mojster LJUBLJANA
m
{Sa Srečno novo leto želi vsem cenjenim odiemal-ctm, prijateljem in znancem, ter se priporoča »j^ za obilen obisk manufakturn* trgovina
j|J J. TOMŠIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38
Jas
Lekarna LEUSTEK Ljubljana, Resljeva cesta 1
Srečno in veselo novo leto želita svojim odjemalcem in gostom
MARINSEK IVAN in MARIJA, gostilna in mesarija, Ljubljana, Prečna ul. 6
Kavarna TABOR
teti svojim oenj. gostom srečna in veselo novo leto
Ivan in Zofija Flerin
Specijalno artistični atelje za črkoslikarstvo
PRISTOU FILIP
Sv. Petra c. 39 LJUBLJANA Resi jeva c. 4 Telefon 2908
Srečno novo loto želita
FRAN in MARIJA NOVLJAN
mesarija b preksi« val niča
Ljubljana, Šolski drevored (stojnica) ANTON MERHAR
pletaraka delavnica
Ljubljana, Sv. Petra cest« 22
Juvelir in zlatar
LUDOVIK CERNE Ljubljana, Wolfova ulica 5
SrdSiM novo loto Soli vsem svojim naročnikom, JS prijateljem in znancem
FRAN ERJAVEC, trgovina z usnjem Ljubljana, Stari trg 18
Česalni salon za dama
ERNA FETTICH-FRANKHEIM Ljubljana, Kongresni trg 19
AL. SIMNOVEC
modna krojačnica
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 25
Srečno novo leto želi	9j
Bufet pri »Tromostovju* £fl
SUNARA, Cankarjevo nabr. 3 š^j
-1
Delikatesna trgovina	gjte
IV. BUZZOLINI	y
Ljubljana, Lingarjeva ulica	|8|
Ivana Gorše, Ljubljana jj|
restavracija »Novi svet«	%
Gosposvetska cesta 14	g«?
Srečno novo leto želi veletrgovina galanterije in pletenin
OSVALD DOBEIC Ljubljana, Pred škofijo 15
VESELO SREČNO NOVO LETO 1936 želi
lekarna
TRNKOCZY
Ljubljana
Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem elektrotehnično podjetje
BOGATA) IVAN
Ljubljana, Kongresni trg 19 (poleg nunske cerkve)
Vsem cenj. gostom f§|	in odjemalcem želi srečno in veselo novo leto
H Leopold Zupančič, Ljubljana Jegličeva 15
"i/0	posestnik in gostilničar
mm
Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom
Duma vd. Stosič
gostilna pri »KMETU« Gosposvetska c. 8
SVOJIM CENJENIM GOSTOM
prav srečno novo leto 1936
Restavracija
6
„Pri šestici'
REZI ZALAZNIK
Svojim cenj. odjemalcem in prijateljem srečno in veselo novo leto
Medič-Zankl
lastnik Franjo Medic,
tovarne olja, lakov in barv Ljubljana, Medvode, Domžale, Maribor
loško Zaje
LJUBLJANA, POLEG TROMOSTOVJ/
SREČNO IN USPEHA POLNO LETO cenjenim odjemalcem in trgovskim prijateljem
Ant. Krisper — Ljubljana
Mestni trg
Veselo novo leto!	g
L.. Mikuš, Ljubljana, Mestni trg 15 ||
Na veliko! — DEŽNIKI! — Na malo I	M
Ustanovljeno leta 1839	§TP
Srečno novo leto želi
PARFUMERIJA STRMOLI
Ljubljana, pod Trančo štev. 1 Srečno in veselo novo leto 1936 želi
F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ul. 12
trgovina mešanega blaga


I.
dn« 1. jvnnarja 1Wi
^ Srečno in veselo novo leto želita svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
FRANC in LIZI JAGODIC
«	mesarija
|| Korunova nI. 5	Šolski drevored
k___
|s| Srečno in veselo novo leto želita cenj. odjemalcem
gl LOJZKA in TONE KEBER
mesarija
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
v Ljubljani
želi vsem svojim prijateljem
srečno novo leio 1936
ter se priporoča tudi v bodoče za zaupanje in naklonjenost.
gi Bohoričeva 4
Udmat, Društvena ul. 21
Srečno in veselo novo leto želi svojim cenj. odjemalcem in prijateljem ter se toplo priporoča
Andrej Dolinar
parna pekarna F oh jričcva 1 in vogal Šmartinske c.
Srečno hi velelo novo leto želi tvrdka
. ANTON KOZINA
matematično-mehanična delavnica
Ljubljana, Šmartinska c. 8_
»SLAVIJA« zavaruje: proti požaru, vlomu, razbitju stekla, zakoniti dolžnosti jamstva, nezgodi, toči, transportnim škodam, poškodovanju avtomobilov, sprejema vsakovrstna življenjska zavarovanja po najugodnejših kombinaciiah. GENERALNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, Gosposka 12, tel. 21-76, 22-76. Podružnice in ekspoziture : Beograd, Celje, Maribor, Novi Sad, Osijek, Sarajevo. Skoplje, Split in Zagreb. Zastopstva v vseh krajih.
Naši zastopniki Vam predlože pogoje in proračune vseh vrst zavarovanj brezplačno.
Srečno in veselo novo leto želita
JOŠKO in VIKA JAGODIC, mesarija Kodel)«vo, Zadružna 8	Zaloška c. 3
Srečno m veselo novo leto želi svojim odjemalcem in se priporoča tvrdka
PRAZNIK IVAN
sploino mizarstvo
Ljubljana	Zavrti 9
Srečno in ves«lo novo loto želita svojim cenjenim gostom in prijateljem
HELENA RAZPOTNIK in sin RAJKO gostilna »Pri Martinu« na Viču
Srečno m veselo novo leto želita svojim cenj. odjemalcem in prijateljem
Martin in Ivanka Rozman
mesarija
Ljubljana	Šolski drevored
Veselo in srečno novo leto 1936 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in prijateljem
Filip Bizjak
krznarstvo LJubljana, Kongresni trg 8


Ml

.O V© *
1 9
3 6
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PRH K.T.D.* iR»LNKIt,IN TVORNI«« POSIOVN1H KNJIG
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6, II. NADSTR.
Srečno novo leto
SLOKAN IVAN
stavbenik
Ljubljana, Kolezijska ulica 7
GUSTAV ERKLAVEC
trgovina z deželnimi pridelki in kislim saljem Ljubljana, Povšetova 10
OPRESNIK IVAN
OKI jajčne domače testenine Ljubljana—ŠiSka 232
m.
■ tm
a i
F. ZORMAN
trgovina
Ljubljana, Stari trg 32
Srečno novo leto žeH
J. VILHAR
urar in trgovec i zlatnino, srebrnioo in optičnimi predmeti
Ljubljana, Sv. Petra cesta 36
J. SAJOVIC
splošno mizarstvo
Ljubljana, Fiignerjeva ulica 13
Srečno in veselo novo lete
Krojaški salon IVAN REŠETIČ LJUBLJANA, Masarykova e. 14 Palača »Grafika«
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom in odjemalccm
gostilna in trgovina
Vladislava Novaka dediči
Vič pri Ljubljani VRABEC ALOJZIJ
splošno kleparitvo
Ljubljana, Sv. Petra nasip 41
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. strankam, znancem in prijateljem
VOJSKA. STANE
pleskar, sobo- in črkoslikar Cerkvena ulica 11, Ljubljana
m
THE REX CO. IDEAL-ERIKA
želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1936
LJUBLJANA, GRADIŠČE 10 - TELEFON ŠTKV 22-68
# Srečno novo leto želi vsem svojim (	odjemalcem tvrdka
J	Bogdan Žilic
|	Tyrševa cesta 11
j Srečn i in veselo	i	to blagoslov.jeno
f . . _ ..	t	novo leto 4ellm vsem
i	novo leto želi vsem ceny	\	»vo)im cenlenlm
f	odjemal. in se priporoča	\	naročnlhom
> BAHAR LEOPOLD 5 VIKTOR ŽVEGEL.i
( trgovina ? usnjem in čev-^ ljarskimi potrebščinami f LJUBLJANA (I Jernejeva c. 18
IMPORT
gj^ Tel. št 20-61
josip Bergman
F.XPORT
soboslikarstvo, pleskarstvo in črkoslikarstvo
LJUBLJANA ^ Trnovski pristan 4
parna topilnica loja — industrija črev Ljubljana, Poljanska cesta štev. 85. 87 - St. ček. zavoda 11.100 -- Tek. rač. pri Ljublj. Kred. banki
Cenjenim prijateliem in naročnikom želim srečno in veselo novo leto, zahvaljujoč se za dosedanio naklonjenost in se še za nadalje priporočam
Kosta Anton
krojaški mojster Ljubliana, Pražakova 3
Srečno novo leto
Ivan Kapelj, Ljubljana Vil
bakrarstvo in kotlarstvo
Srfčno in veselo novo leto želijo svojim cenj. odjemalcem in prijateljem ter se priporočajo za nadaljno naklonjenost tvrdka
Josip Šolar in I. Wagner
trgovina s čevlji
Ljubljana, pri Zmaiskem mostu
Srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem in konzumentom našega piva, špirita in kvasa želi
m<
Pivovarna „UN!ON"
d. d.
Ljubljana
Srečno novo leto vsem cenjenim naročnikom želi
Franc Rebernik, Ljubljana
pleskarstvo in ličarstvo — Komenskega ul. 22, tel. 3177
srn
m
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka
I. KNEZ — Ljubljana
Srečno in veselo novo leto 1936 želi vsem cenjenim odjemalcem
Jakob Trček
tf^	parna pekarna
|	Ljubljana, Breg št. 4
^	Trgovina z delikatesami in ipecerijo
M	RUDOLF MLAKAR
Šiška, Jernejeva 35
8	želi svojim cenj. odjemalcem
srečno in veselo novo leto
Vs?m cenj gostom zadovoljno, uspeha polno novo leto želi in se priporoča za obisk
„NOVA KUHINJA"
Terezija Kmetic Aleksandrova cesta 5/1.
Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom
restavracija „POD SKALCO"
na Mestnem trgu i i Se priporoča za obilen obisk
ALOJZIJ BRECELNIK
mesar in prekajevalec
Ljubljana VII, Celovška c. 93
„B°nboniere"
JObKO OSET
Ljubljana, Tyrševa c. 1 in 7. Zastopstvo in tov. zaloga
OSCAR PICHINGER
lov. čokolade Wien-Osijek
VMmm
Vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem želi srečno in veselo novo leto
IVAN BRICELJ
pooblaščeni graditelj
Ljubljana, Slomškova ul. 19, tel. 25-27
Gradbeno podjetje in tehnična pisarna za vse vrste visokih in nizkih ?gradb. Izvršuje stanovanjske in trgovske hiše, industrijske zgradbe popravila in adaptacije v priznano solidni kakovost po najnižjih cenah. Strokovni posveti , brezplačni.
Srečno in veselo novo leto želita
IVAN in ANA PERME
mesarija
Sv. Petra c. 7	Rožna ulica 37

Podružnici »SLOVENCA"
naročnina in inserati
PllklošlCevo cesta 5
(paviljon) in
TgrSera cesta
(Poštni dom, nasproti sv. Kriitofa) želita vsem cenjenim strankam
uspehov polno novo leto 1936!

»ran 12,
«flf/)VENEt;<, dne t jamtrja t9*.
fttev. 1.
Srečno nouo leto žeIe sledečE mariborske turdkE:
A JAKAC
čevljarna
Maribor, Slovenska 24
M TEMERL
ptedtiskarija in ročna dela Maribor, Slomškov trg 6
Srečno novo leto želim vsem cenj. odjemalcem GENZKER LUDOVIK luksus pekarna Maribor, Meliska cesta 23 _
ADALBERT GUSEL
vebžganjarna izdelovanje likeriev in sadnih sokov
Maribor, Aleksandrova cesta
FRANC REICHER
modni atelje
Maribor, Tržaška cesta 18
Restavracija »GRAJSKA KLET« GRGA BASTEL1C, Maribor
Gostilna »Menzin^er«
MARIJA m FRANC ROBINŠEK
Pristan 1 Maribor
FRANC FILIPIC
pečar
Maribor, Mlinska ulica 31
FELIKS SKRABL
maufakturna trgovina
Maribor, Gosposka ulica 11
RAMSAK JOSIP
sodar
Maribor, Meljska cesta 10
ŠTERBAL MARTIN
tapetnik in torbar
Maribor, Meliska cesta 2
DRAGOTIN CUTIC, vdov.
puškar in trgovina s strelivom Maribor, Slovenska ul. 18
JOSIP TICHY I DRUG
električno podjetje želi cenj- odjemalcem srečno, veselo novo leto
MAKS PUCHER
modna trgovina Maribor, Gosposka ulica 19
FIDLER JERNEJ
mesar in prekajevalec Glavn trg, stojnica Podružnica: Gosposka, vogal Gregorčičeve
KONRAD MIHELIC
krojaški atelje
Maribor, Glavni trg 23
IVAN DEŽMAN
steklarstvo Maribor, Vrbanova ul. 2
MESARIC MATIJA
krojaški mojster
Maribor, Praprotnikova 6, Krčevina
Produktivna zadruga krojačev r. z. z o. z. Maribor, Ruška cesta 5
BABIC LEO
izdelovanje vsakovrstnih čevljev
Maribor, Stolna ulica 4
USNJARNA FRANC GREIF
Maribor, Kralja Petra trg 2
ALOJZIJ PISTOTNIh
krojač za gospode in dame Maribor, Meljska cesta 15
VILJEM HEINZ
knjigarna in papirnica
Maribor

F. SCHOBER
Magdalenska parna pekarna Maribor, Kralja Petra trg 2
DOGSA JOSIP
čevljarski mojster Maribor, Tržaška cesta 3
m
- * VJ
Veselo in srečno novo leto želi vsem odjemalcem
BEZJAK IVAN, «dl.r Maribor, Cvetlična ulica 33
Elektrotehnično podjetje
SINIČ GUSTAV Maribor, Koroška cesta 8 Tel. št. 29-05
JOS. KARLO
izdelovanje u-njate galanterije
Maribor, Trg Svobode 6
ŠTAUBER MATEVŽ
strugarsk mojster Aleksandr. 16 MARIBOR Cvetlična uL 9
KAGER MARIJA
speceiija, galanterija, posoda, nogavice
MARIBOR
Državna cesta 24
KNEZ FRANC
brivski in damski salon Maribor, Sodna 9
Restavracija pri Glavni pošti
TEREZIJA PAVLIC, tfostilničarka MARIBOR, Stolna ulica 10
10SIP KAGER
izdeluje dragulje in zla mino
Maribor, Miklošičeva ul. 4 VILIBALD USSAR
splosna čistilnica Maribor
JOSIP SULIC
trgovina s čevlji lastnih in tvorniških izdelkov
MARIBOR Aleksandrova cesta 30
IVAN KELBIC
trgovina z mešanim blagom Maribor, Meliska cesta S8
SEMKO KRZNO P. SEMKO, krznar in izdelovatelj čepic Maribor, Gosposka ulica 37
Kroiaški modni salon
SREČKO SATLER
MARIBOR Tattenbachova ulica 7
Nerada bi se poslovila od leta 1935, ne da bi se vsem cenjenim odjemalcem najprisrčnejše zahvalila za nama v tako veliki meri izkazano zaupanje. Prosiva tudi v novem letu za cenjeno naklonjenost z najboljšimi željami za obilo sreče v letu 1936.
Jas A Eesfak
Maribor, Ulica X. oktobra št. 2
Gostilna pri »Framski kapljici« GERŠAK IVANA
MARIBOR Mlinska ulica 15
V. VOSINEK
trgovina z usnjem in surovimi kožami
MARIBOR, Koroška cesta 13
CVETLICNI DOM«
IVAN JEMEC Maribor
Prva parna pekarna
MULEC H EN k. K
Obrežna cesta 1 Studenci pri Mariboru
IV. KOVAČ
trgovina s špecerijo in dež pridelki zaloga kvasa in diaslada
Maribor
Frankopanaka ulica 15 in Jezdarska ulica 8 in 5
Gustav Bernhard
trgovina » steklom in porcelanom
Maribor, Aleksandrova cesta 17
Dolček & Marini
manufakturna trgovina
Maribor, Gosposka uL 27
Prav srečno in veselo novo leto želi
Klanjšek Franjo
Maribor, Glavni trg GRADBENO PODJETJE
FRANJO VRABL
MARIBOR
RADVANJSKA C. 24
Koter Štefan
umetno mizarstvo
Maribor, Mlinska ul. 29
Legat
trgovina z mešanim blagom Maribor, Meljska cestu 57
se priporoča za nakup vseh živilskih predmetov
C. Pickel d. z o. z.
cementni izdelki, gradbeni materiial
Koroščeva ul. 39, tel. 20-39
IVO STAUDINGER
pohištveno in stavbeno mizarstvo Maribor, Mlinska 17
Franc Weiler
Specijalna parfumerija Maribor, Gosposka ul. 29
Franjo Majer
modna in manufakturna trgovina
Maribor, Glavni trg 9
Herman Omelko
trgovina z mešanim blagom Maribor, Aškerčeva ulica
>PUTNIK<
ALOJZ PEKLAR
gradbeno in krovako podjetje
MARIBOR Tomšičeva ulica 28
^	ofic. potovalni biro in konc. menjalnica
(Tujsko-prometne zveze za bivšo Mariborsko oblast \
MARIBOR
ALEKSANDROVA CESTA 35
(Hotel »Meran« — Telefon 21-22)
Podružnice:
Maribor gl. kol., Celje, Ptuj, Št. Ilj, Gornjn Rodgona, Dravograd, Rogaška Slatina (sezonsko)
Veselo in b/agoslo vljeno novo leto želi
podružnica „Slovenca"
Maribor
Srečno Novo leto želi
GUSTAV MEŠIČEK
splošno sedlarstvo in tapetništvo Tržaška cesta 1, Pobrežje, MARIBOR
Veselo in srečno novo leto teli
MUNDA ALOJZIJ'
splošno mizarstvo ter zaloga kr«t MARIBOR, Taborska ulica 2
Manuiaktura
M. E. SEPEC Maribor, Grajski trg 2
SLAV AN RIBARIC
trgovina galanterije pletenine in papirja Maribor, Glavni trg 14
SREČKO PIHLAR
manufaktura
Maribor, Gosposka ulica 5
PARNA PEKARNA JOSIP CEBOKLI MARIBOR, Glavni trg 9
I. HERICGO jun.
lončar, pečar in keramičar
Maribor, Koroška c. 15
Modna trgovina
ANTON PAS Maribor, Slovenska ulica 4
RAZBORŠEK CIREL
mizarstvo pohištva i. L d.
Maribor, Dravska ul. 4 ERNEST ZELENKA
zaloga pohištva
Maribor, Ulica 10. oktobra
FRANC in MARIJA ŽEMLJIC Hotel »OREL« Maribor, Grajski trg
ALBERT VICEL
trgovina s kuhinjsko posodo Maribor, Gosposka ulica 5 in gostilna »ROTOVZ« na Rotovškem trgu
PODRAVSKA INDUSTRIJA
sadnih izdelkov MARIBOR, Trubarjeva 9
Eskportna hiša »LUNA«
lastnik A. PRISTERNIK Maribor, Aleksandrova c. 19
—vr
m* j i^safo*&amv. vvAtm*šmarniitn^s.
Franc Kormarm
naai. Karol Ragg
Maribor, Gosposka ulica 3
Anton Tavčar
tovarna mesnatih izdelkov Maribor, Jurčičeva ulica
Ivan Živic
gradbeno podjetje
Maribor, Smetanova 33
Telefon št. 22-77
- AjMpi V iK&spi S »-	»&u«e3
štor. 1.
SLOVENEC«, dae 1. januarja
* S
Ing. Pipan in Zivic ml.
gradbeno podjetje Maribor
Telefon 22-77
Smetanova 33
Maks Ussar
kleparstvo in inštalacija Maribor, Gregorčičeva ulica
Drogerija Ivan Pečar
specijalna fototrgovina, kozmetik, parfumerija
Maribor, Gosposka ul. 11
M. VRHUNC, Maribor
Majstrova ul. 17, telefon 24-36
Trgovina s specerijo in delikateso, glavna zaloga kvasa in ogljikove kisline iz tovarne P. Teslič, Sisak, zaloga slada in malčne moke za pekarije, trgovina s premogom in drvmi na debelo in drobno
»TRANSPORT«
mednarodni prevoz Maribor, Aleksandrova c. 57
A. SPRAGER
elekrotehnično podjetje
MARIBOR
Vetrinjska 14
FRANC CVERLIN
krojaštvo in konfekcija
Maribor, Gosposka ul. 32
Srečno in veselo novo leto
vošči članom in našemu poslovnemu občinstvu
Hranilnica in posojilnica
r. z. z o. z. društva katoliških mojstrov v Mariboru
Inž. arh. Jelenec & inž. Šlajmer
gradbeno podjetje in tehnična pisarna d. z o. z.
MARIBOR
VRAZOVA ULICA 11 Telefon 2212
ALOJZ STIBLER
gostilna Ljutomer v Mariboru, gl. trg
Anton Požar
vrtnarstvo Pobrežje in cvetličarna Maribor Gosposka ulica
HERMANN WOGERER
Veleklavnica — Tovarna klobas, mesnih izdelkov, masti in konzerv
Maribor
Račič Ivana
restavracija Gambrinus Maribor, Gregorčičeva ul. 29
Franc Gert
svečama Maribor, Gosposka ulica 13
Veletrgovina z vinom PUGEL & ROSSMAN
MARIBOR
RADIO MARIBOR
r. z. z o. z. Glavni trg 1, vogal - dri. most
Pavla lančer
restavracija »Pri zamorcu«
Maribor, Gosposka ulica
H. EGGER
SEDLARSTVO, JERMENARSTVO IN TORBARSTVO
GOSPOSKA UL. 13
TELEFON 2615
Ivan Lorber
slikar
Maribor, Veterinjska ul. 5
»KRISTAL« D. D.
tovarna ogledal in brušenega stekla
Centrala: Maribor Koroška cesta 32 Telefon interurban 2132
podružnica: Ljubljana, lyrševa cesta 14 Telefon interurban 3075
.48»
JUSTIN GUSTINCIC
mehanična delavnica, lastna poniklovalnica, zavod za emailiranje
Tattenbachova ul. 14, Maribor
HOTEL »MERAN«
L. FR1EDL Maribor, Aleksandrova cesta
Gostilna »MALE BENETKE« JOSIPINA DABRINGER Maribor, Pristan št. 13
Ferdo Babič
stavbeni umet. ključavničar in avtogeničn< varenje ter popravila vsakovrstnih tehtni
Maribor, Židovska ulica 4
no □ic
Kruh A Turist"
Glavna zaloga A. FE1ERTAG
pekarna
MARIBOR Betnavska
Telefon 28-24
FEIERTAG-HARIBOR"
Podružnice: Ulica X. oktobra štev. 5, Glavni trg 14, trgovina Skaza Telefon 28-24
FRANC NOVAK
pohištvo, vložke, tapetništvo in dekoracije ^
MARIBOR
Koroška cesta 8
»EXPEDIT«
Mednarodna špedicija družba z o. s,
MARIBOR
Cankarjeva ulica 26
LEOPOLDINA LEBEN-EIGL
DAMSKI ČESALNI SALON MARIBOR
Gosposka ulica 28
IVAN SOJC
kipar in pozlatar
MARIBOR Razlagova ulica 22
Jos. Tscheligi
pivovarna in žganjarna Maribor, Koroška cesta 2
Ida Stickler
kavarna »Central«
MARIBOR
Gosposka ulica
Širite „Slovenca"
Rudolf Kiffmann
mestni stavbenik
MARIBOR
Meljska cesta 25
Franc Filipič
mesarija
Maribor, Jurčičeva ulica 8
Herman Hofer
trgovina z muzikalijami, radio in pisalnimi stroji
MARIBOR
Manufaktura „SAVA'
MARIBOR
Koroška cesta 9
Črko-soboslikarsko in pleskarsko podjetje
Pahernik Anton
Maribor , Frankopanova uL 15 Telefon 23-53
Napisi na steklo, les, pločevino in zid. Svetlobne reklame in diapozitivi. Slikanje sob, dvoran, gledaliških odrov hi cerkva.
Iz mariborske okolice
RENCELJ FRANC
oblastveno konc. vodni instalater m splošno kleparstvo Marenberg
Srečno novo leto želim vsem cenj. odjemalcem
KAC IVAN, mesar Ruše
Srečno novo leto želim vsem cenjenim obiskovalcem gostilne
Marica Sarh
Kolodvor Ruše
Srečno novo leto želim vsem cenj. odjemalcem
JOSKO KNIFIČ
trgovec — RUSE
Srečno novo leto želiva vsem cenj. odjemalcem
Adolf in Roza TURNŠEK
Limbuš
2LENDER HEDVIKA
trgovina z mešanim blagom
Bistrica pri Rušah
Franc Razbornik, trgovec Hoče
»/n	Wretzl Ana	Janko Elza RECNIK
te®	mesarija	trg. z meš. blag., gostilna
m	Hoče	Hoče pri Mariboru
U	Anton Vodenik	Visočnik Franc
	trgovina c meš blagom	gostilničar
	Hoče pri Mariboru	Sp. Hoče št. 7.
Iz Slouenskih goric
Anton Vračko
gostilna St. Ilj v Slov. gor.
Franjo Jurgec ^
pekarna St. Ilj v Slov. gor.
IVAN KRAJNC
mesarija Št. Ilj v Slov. gor.
Karol Swaty
trgovec Št. Ilj V Slov. gor.
POSOJILNO DRUŠTVO za župnijo Sv. Lenart v Slov. gor. in sosedne župnije Sv. Barbara, Sv. Jurij in Sv. Rupert.
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
PETER ŠENEKAR
trgovina z mešanim blagom SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH
Želim novo leto, srečno in polno zadovoljstva
BERNARD POTOČNIK
gostilna »Narodni dom« SV. LENART V SLOV. GOR.
Blaženo in zadovoljno novo leto želi vsem članom in vlagateljem
POSOJILNICA r. z. z n. z.
Sv. Lenart v Slov. goricah
Iz Slouenske Bistrice S
FRANC VAVPOTIČ
pekarna Slovenska Bistrica
JOSIP PELKO
urar
Slovenska Bistrica
IVAN ŠTRUCL
pekarna Slovenska Bistrica
Anton Hrastelj
trgovec Sv. Lenart v Slov. gor.
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter se priporoča tudi v naprej za cenjena naročila
]OSIP BAUMAN
veležganjarna, izdelovalnica ruma, konjaka, likerjev in sadnih sokov
Št. Ilj pri Mariboru
Hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo pri
Št. Uju v Slovenskih goricah
ANTON PENIC
trgovina z meš. blagom Slovenska Bistrica
ANTON MARINŠEK M
zaloga čevljev lastnega in tovarniškega izdelka
Slovenska Bistrica
GR1ČNIK MARTIN
krojač
Slovenska Bistrica
m".
m
RIHARD CONRAD1
trgovina z meš. blagom Slovenska Bistrica
■m
m
m
ADOLF PUČNIK
krojaški atelje za civil in uniformo
Slovenska Bistrica
t
»1
S
I
VIKTOR MAČEK
trgovina s Specerijo, železnino in mannfaktttro
Slovenska Bistrica
i
9fl
FRANIO CVILAK
izdelovatelj sveč
se priporoča vsem cenj, cerkvenim predstoj-ništvom in trgovcem za svečnico. - Sveče voščene, okrašene in svitki. - Zahtevajte cenik
ODLIKOVAN Z ZLATO KOLAJNOI Slovenska Bistrica
m
m
•p
,fu
»flB/lVRNET«, <W 1. jaaaarja
Štev. i.
v*
rinualEtna uoščila iz Zagorja in okolicE:
Ljudska hranilnica in posojilnica Zagorje ob Savi
KOŠIR ŠTEFAN in REZKA
mesarifa ia prekajevalnic« talita Tita veselo ia «r*frno «ow) lato
ZAGORJE ab SAVI
Ljudska gospodarska zadruga Zagorje ob Savi
V«£*o n vesela aovo lato želit*
ALOJZ in JUSTI KITZ
pekarna ia trgovina z Mešanim blagom
ZAGORJE ab SAVI
* o o 22
O c C
O a *as o o
č) § s
c>
RAZPOTNDC ALOJZ krojač Izlake pri Zagorju	KAROL THELLIAN brivec ZAGORJE	JOSIP in PAVLA KENDA trgovina z mešanim blagom Zagori* • Kotredei *
KOS IVAN čevljarstva ZAGORJE	Franjo Hering brivec Zagorje ob Savi	Drnovšek Franc tevl}ar Loke pri Zagorju
<2 C/)
O
£
&
G C&
O
Blaž in Amalija Križanec
gostilna
Zagorje ob Savi
GOVEJŠEK MIRKO
(plofoo čevljarstva
ZAGORJE ob SAVI
MOLLER VIKTOR
TRGOVEC ZAGORJE ob SAVI
Ljudska stavbna zadruga Zagorje
Mlekarska zadruga
Izlake pri Zagorju
HRASTELJ IVAN
gostilničar
ZAGORJE
JURIJ KOLCAN
trgovina z mešanim blagom
OREHOVCA - IZLAKE pri ZAGORJU ob SAVI
KOSENINA MELHIOR
GOSTILNA ia TRGOVINA ZAGORJE
MENDUŠIČ VINKO
GOSTILNIČAR ZAGORJE ob SAVI
JANKO in PAVLA INO
mesarija in prekajevalnioa ZAGORJE ob SAVI
KOPRIVC MIRKO
gostilničar
ZAGORJE ob SAVI
BAZEL TINCA
strojno pifttajc ZAGORJE ob SAVI
DOLANC LEOPOLD
In prek a j« vala«
ZAGORJE
Sračno ia vaaelo strt lato
FRANC ROZINA
parna pakaraa ZAGORJE ab SAVI
ANTON DRNOVŠEK
trgovina in gostilna SKLENDROVEC - ZAGORJE
ŠARLIC JANKO
mesar in prekajevalac ZAGORJE ob SAVI
Iz rkiuega mesta in ostale Dolenjske
>9
Metla" trgovsko industrijska družba z o. 2. NOVO mesto
Svojim odjemalcem vošči ■rečno in veselo novo leta
l-RANC PELKO, »t.
krojaški Mojster in trgore« v NOVEM MESTU
FRANC FORŠEK
pekarifa
Trg Kralja Peti* UDOVIC & LAMPE
»trnios ia stavbeno ključavničarstvo
Novo mesto Dravska baaovina
VENCELJ SKEDELJ
kolarstvo ia izdelovanje imačs
Novo mesto - Kandiia
Srečno tn veselo novo leto ieli (vojim naročnikom
JOSIP PIRNAR
Moderno tapetništva
Novo mesto
Gradbeno podieti«
OKROGLIC A.
Seidlova c. 7
TRGOVINA
FRANJO KASTELIC
NOVO MESTO - KANDIJA
i t
Veselo in srečno novo leto obiskovalcem in cenjenim gostom ieli
ANICA SITAR
Restavracija »Zdraviliški dom« Toplice pri Novem mestu
J. VERBIČ
čevljar in reklamni zastopnik Novo mesto, Delomčeva 3
Srečno novo leto želi
Anton Koncili/a
mesar in prekajevalec
Novo mesto
ter se cenjenemu občinstvu priporoča
Veselo in srečno novo leto želi vsem obiskovalcem in cenj. gostom
HOTEL KOKLIČ
Soba Vaša bo v novem letu topla in prikttpna, če vrata, okna in pohištvo naročili boste pri mizarstva
MAKSE IVANU v Mirni peči
MARIJA JEREB
trgovina
Trebnje Veselo in srečno nove leto 19361
Novo mesto
KNAFLIČ & MIRTIC
M)ačavaičarttvo ia vodovodna inštalacije
Novo mesto - Kandiia
Veselo novo leto ieli vsem svojim cenjenim odjemalcem ter strankam in se Se nsdalic priporoča dežnikmstvo in trgovina z igračami (lastni izdelki)
FRANC KURI JERNEJ SITAR
tp*cijalr.a delavnica ta boljše pohiitvo
Šmihel - Novo mesto nodi Vam najbolfie, najsolldnejie in najmodernejše v vezani m masivni izdelavi
Gostilna ia trgovina
FRANC PLESKO Smihel - Novo mesto
MIROSLAV MALOVIC
strofaa mizarstva Novo mesto	Kapucinski trg 6
»KERAMIKA« J. KLEMENCIC Novo mesto

MEDVEŠEK MIRKO, trgovec
manufaktura in specerija Žužemberk — Slovenija
ž«li svojim odjcmalcem srečno in veselo novo leto
Srečno in veselo novo leto svojim dragim prijateljem in odjemalcem želi tvrdka
JURI) ŠTERK
Vinica pri Črnomlju
ANDREJ AGNITSCH
klopa rstvo Novo mesto
Srečno in veselo novo leto želi vsem svoiim odjemalcem
Vinarska m kietarska zadruga o Metliki
fas «« priporoča še nadalje
Na razpolago ima najboljša Belokranjska vina
5 NOVO MESTO Restavrater: Lipče Kavčič J
JOSIP WINDISCHER
hotelir in mesar
Kandija - Novo mesto
Srečno in veselo novo leto žeC svojim klijentom tvrdka
MARTIN HOČEVAR Novo mesto	Trdinova 7
ŠETINC LADO
aiodni salon za dame in gospode Novo mesto
BEVEC ADOLF
stavbeno in umetno mizarstva
Novo mesto, Zagrebška cesta št, 11 LJUDMILA PICEK
trgovina
Florjanov trg	Prosvetni dom
J. PICEK
trgovina z železnino in specerijn
Novo mesto
Prav srečno in blagoslova polno novo leto 1936 želi
špecerijska in delikatesna trgovina
Josip Kobe
A/odo mesto
ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča
Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem tvrdka
GRILC ALOJZIJ Novo mesto Kralja Petra trg 17
GOSTILNA PRI »ŠTEMBURJU«
Jože Zurc
Kandija - Novo mesto	ft
—l žali vsem cenjenim odjemalcem - tiskarna
Br. RUMPRET v Krškem
TEPEŠ MIRKO
dimnikarski mojster
Krško
Srečno novo leto želi vsem strankam
DIMC JOŠKO
modno kroj* it v«
Krško
ZORIC LEOPOLD
splošno kolarstva
Krško 4
ALFONZ mm
speceri.ja in galanterijska trgovina
Kralja Petro <rg - NOVO HlCSlO
*ter. 1.
»SLOVENEC«, dne t januarja 19%.
Stran

KOPRIVNIK IZIDOR
krojač
Krško 47
JOS. KRIVEC KRŠKO ob SAVI
Srečno Novo leto želi vsem svojim cenj. obiskovalcem
BURJA ALOJZIJ, Krško
brivec
Srečno Novo leto želi cenjenim odjemalcem
POČIVALŠEK JOSIP
trgovina z mešanim blagom
Srečno Noto teto teli cenj. odjemalcem
STARC JOSIP
trgovina z mešanim blagom
Srečno Novo leto želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem tvrdka
KRIEGER EDVARD
KRŠKO
Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem
FANI KRIEGER - DOLINSEK
sodavičarstvo
Krško 72
Srečno novo leto
EDO IVANUŠ
Trgovina z mešanim blagom KRŠKO
Iz Kamnika
Hranilnica in posojilnica
Kamnik - Šutna
Srečno in veselo noro leto
prodajalna
Kamnik
Remec - Co. J
A
tovarna upognjenega pohištva
Kamnik
Srečno in uspešno novo letol
KREGAR & FAJDIGA
tehnične in elektrotehnične potrebščine KAMNIK
Brezalkoholna gostilna
ŠUTNA 22 Polda Podbrežnik
Veselo in srečno novo leto
ANTON STERGAR
trgovec
KAMNIK
Srečno novo leto želi
avtopodjetje »PEREGRIN« bratje Rode, Kamnik
Iz Domžal
Srečno novo leto želim vsem svojim cenj. odjemalcem
FRANC STEINER, mesar
DOMŽALE
Srečno novo leto želi
Franc Ložar
gostilna, lesna trgovina in mlin IHAN pri DOMŽALAH
Srečno novo leto želi svojim odjemalcem ter se priporoča
M. SEVER in drug
mehanična tkalnica
DOMŽALE, Drav. banov.
Veselo in srečgo novo leto želi vsem svojim cenjenim odiemalcem
FRANC KONČAN
splošno ključavničarstvo Domžale
Srečno novo leto želi
vsem svojim odjemalcem in gostom
JERNEJ GRAD
vinski traovec in goslilničar
Dragomelj pri Domžalah
ZAJC & GRČAR
splošno mizarstvo
Domžale, Kolodvorska ulica 32
Srečno novo leto želim svojim cenj. odjemalcem
LUDVIK FLERIN, mesar
DOMŽALE
Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
Pavel Bertoncelj
valjčni mlin DOMŽALE
Veselo in srečno novo leto želi vsem
VINKO FLERIN
žaga, mlin za izdelavo ješprenja, ješprenjčka ter ajdove in ržene moke
Ihan pri Domžalah
Srečno novo leto želi svojim gostom
MIHA PAROVEC, gostilna Ihan
ter se priporoča
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
JOSIP SENICA
veletrgovina
DOMŽALE podr. Moste - Moravče-Sneberje
Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
IVAN KURALT
#
valjčni mlin
Domžale
Obrtniki in trgovci iz Raihenburga in Senovega želijo srečno in veselo novo leto.
Vs«m cenjenim gostom in obiskovalcem želiva srečno in veselo novo leto
MIRKO in CILKA KOŠAR, restavracija Rajhenburg
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želim prav srečno novo leto
KOVAČIČ PETER, pekarski mojster Rajhenburg
Vsem svojim gostom in prijateljem želim (rečno in veselo novo leto, v novem letu pa mnogokrat na veselo svidenje
FRANJO KRAJNC
gostilna pod »Lipo« Rajhenburg
Mnogo sreče in uspehov v novem letu želi vsem	^
LEOPOLD LIPOVŠEK
splošno krojaštvo
Senovo pri Rajhenburgu
Vsem in sebi vse na|boljše za novo leto želi	t
JOŽEF KADIVN1K
pekarski mojster	}
Senovo pri Rajhenburgu	J
Obilo sreče in zadovoljnosti želi vsem	f.
MIHAEL ŽMAVC	(
trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki	t
RAJHENBURG	J
Iz Konjic
Anton Valenčak
trgovina mešanega blaga
Konjice
MARTIN ŠUMER
trgovina z manufakturo, špecerijo, železn no in deželnimi pridelki
SLOVENSKE KONJICE
Lekarna pri »MARIJI POMAGAJ« v Konjicah Mr. Ph. V. Prorazil
TURK JOŽE
elektroinstalater — mehanična delavnica
SL Konjice 45
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča
BOBNAR FRANC
manufaktura in špecerija Slov. Konjice
ŠTEFAN FILIPITSCH
gostilna in mesarija
Konjice
lilMs^
L. LAURICH, Konjice
tovarna usnja
HASENBUCHEL, Slov. Konjice
trgovina s usnjem
Friderik Tono'šek trgovina z meš. blagom Konjice
Ignac Jevšenak
krojač
Konjice
Anica Otorepec
trgovina Konjice
Foto atelje
Cerič Slov. Konjice
Anton N unčič
č> vljarstvo
Koniice
Katarina Bergles
čevljarstvo
Konjice
Vsem svojim dragim gostom in prijateljem želim srečno in veselo novo leto
JOŽEF RADEJ
gostilna pri »Zidanci«
NAD RAJHENBURGOM
Srečnejše novo leto vsem gostom in odjemalcem želi
FRANC VRANE HC, gostilna in pekarna Rajhenburg
Vsem odiemalcem veselo novo leto želi
JOSIP KORlNŠEK
trgovec z mešanim blagom
Senovo pri Raihenburgu
Prav srečno in veselo novo leto želi vsem pasažirjem in gostom
DRAGO ZEMLJAK
autobusno podjetje in gostdna Schvveiger
RAJHENBURG
Srečno rovo leto želi vsem cenj. odjemalcem in dajalcem
\ Ludovik Kržišnik, Rajhenburg
trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami Nakup in prodaja iseh vrst surovih kož
Iz Brežic
9
rm
m
s
n
I
m
i

ANTON ČATER
izdelovanje vsakovrstnih čevljev BREŽICE št. 106
Alojzija Žagar
trgovina z meš. blagom Brežice
Lovrenc Slivnik
pekarna Brežice
Srečno novo leto želi vsem svojim odiemalcem POLJANSEK IGNAC parna pekarna Brežice
PRED ANIC ADOLF
ključavničar in mehanik
BREŽICE
Srečno novo leto želi svojim odjemalcem
ANTON UMEK
Brežice ob Savi
Svojim ceni. strankam želi srečno novo leto PAIDASCH GUSTAV frizer za dame in gospude Brežicc
Minka Lebar
trgovina s klobuki
Brežice
m
Bfll
fmR 1 &
JOSIP HOLY
diplomirani lasničar, frizer za dame in gospode
Brežice
Podr. Rog. Slatina
L PINTERIČ, Brežice
trgovina galanterije, šivalnih strojev in k oles ter dnevna razprodaja »Slovenca«
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom
KORENT, Brežice
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenienim gostom in odjemalcem ter se za nadalinjo naklonjenost priporoča
DERŽIC KARL
gostilni ar in mesar Brežice
FRANC MATHEIS-OVI NASL L6SCHNIGG & SCHMIDT
Brežice ob Savi
□stali iz Slciu. Bistrice
i« •S;
4
LESNA IN GOSPODARSKA ZADRUGA
r. z. z o. z.
za les, seno, sadje in drug« deželne pridelke Slovenska Bistrica
I
S/'"
ŠSi
FRANJO KAC
trgovina z mešanim blagom Slovenska Bistrica

ROPIN KAROL
trgovina
Slovenska Bistrica
'CV^gpRBSI
»SLOVENBC«, dne 1. ja«narj«t9T6
9tev. 1.
m^tmm
Iz Škofje boke, Kranja in Iržiča
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cemenim odjemalcem
ANDREJ KROŠELJ, pekarna
Škofja Loka
Srečno novo leto želi
RUDOLF L1NKE, avtopodjetje
Škotja Loka
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. gostom ter se priporoča
MATEVŽ Z1HERL, gostilničar Skofja Loka, Spodnji trg 26
Srečno in veselo novo leto želi
|| ERŽEN MATEVŽ, avtobusno podjetje Škotja Loka — Gorenja vas

Srečno novo leto želi
OBLAK TINE
fri.erski salon za dame in gospode vodna in trajna ondulacija Škofja Loka.
Veselo n srečno novo leto želi
RUPAR JANEZ
ključavničarstvo In vodna instalacija Skofja Loka
Slaščičarna .,ZUZEK'
Škoija Loka
Srečno in veselo novo leto želi vsem svu im naročnikom
JOŽE PETERNEL
stroino mizarstvo
Škotja Loka
Srečno in veselo novo leto
GABRIJEL MATTEWEBER, urar
Škofja Loka
0	Srečno novo leto
%j)j=	želi vsem cenjenim odjemalcem
1	ANTON SAVNIK
|||	trgovina in mehanična industrija pletenin
f'i	Škofja Loka
ALOJZIJ SMOLEJ
splošno kleparstvo in vodovodna instalacija
Kranj
»KOVINA« družba z o. z.
trgovina z železnino v Kranju
t
---t-
Srečno »Novo leto« želi trafika
Kerč - Kranj
Srečno novo leto želi trgovina z usnjem
RUDOLF RAKOVC, Kranj, Duplje SCHILLING DRAGO
konces. elektrotehnično podjetje KRANJ
"' ...... 1 1 •' '
Srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem tapetnik
VIKTOR TONEJC - KRANJ BRULC FRANC
gostilničar pri »Zlati ribi« KRANJ
Batistič R.
nakupovanje vsakovrstn h surovih kož
Stražišče pri Kranju
M. KOKL
manufakturna trgovina
KRANJ
Hranilnica in posojilnica
v Šenčurju
Gostilna pri »MATIČKU« topla in mrzla jedila, dobra vina. Se priporoča
IVANKA in NACE KOKALJ ROK LEBAR
sploino kleparstvo
Pungrat — Kranj
Hotel »JELEN«
Kranj
ŠINK FRANC
slaščičarna
KRANJ
Vsem Odjemalcem želi srečno, veselo in blagoslovljeno novo leto
JURIJ POLLAK
strojno mizarstvo
KRANJ
PERNUŠ IVAN
trgovina usnja, čevljarskih potrebščin in izdelovanje gornjih delov čevljev
KRANJ
Tiskarna „KOLEKTOR"
ALBIN POGAČNIK
Stražišče pri Kranju
Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
KMETIJSKA OKRAJNA ZADRUGA
KRANJ
Največja vnovče^alna zadruga na Gorenjskem
Srečno novo leto želita cenj. odjemalcem ter se t nadalje priporočata
FR. in TONČKA ZAPLOTNIK
gostilna in trgovina usnja Križe pri Tržiču
F. Šr&mek
inštalater, klepar in kotlar
v Tržiču
Rudolf in Ivana Femc
želita vsem cenjenim odjemalcem in gostom srečno in veselo novo leto
Gostilna pri »Luzarju«, Tržič
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
Karol Koželj, Tržič
edina in največja zaloga raznih filcev in plišev ter vseh vrst ostalih čevljarskih potrebščin
Usnjarska in čevljarska zadruga
„RUNO"
registrovana zadruga z o. i. np v* v
lrzic
Srečno in blagoslovljeno novo leto žele svojim cenjenim odjemalcem in se priporočajo
GORENJSKE MLEKARSKE ZADRUGE
NAKLO - LJUBLJANA
Srečno novo leto
M. ŠIPIC
usnjena galanterija Kranj
VRTNARSTVO
i
JOŽE KRALJ
krojač
Tržič ANA ŠUSTER
šivilja
Tržič, Glavni trg 17
i SUSNIK
Kranj
lanko Rant
špecerijska trgovina na drobno in debelo
Kranj
ROMIH MARTIN
pekarna
Tržič, Glavni trg 5
ANDREJ KRISTAN
urar
Tržič
Franc Gorjanc
trgovina z deželnimi pridelki
Kranj
ANA DORNIK
trgovina z mešanim blagom
Tržič
VINKO VILFAN
pekarija Tržič
ANTON PRETNAR
pletilstvo — nogavice
Tržič DOLHAR JOŽEF
mesar in prekajevalec
Tržič
D. FRANKO
manufakturna, galanterijska in modna trgovina
Tržič
JANC FRANC
krojaštvo Tržič, Gorenjsko
Engelsberger Ivana
kuhinjska posoda
fržič
Dvorišče, Glavni trg 25
ROTAR IVAN
zidarsko podjetje
Tržič
Srečno in blagoslovljeno novo leto 1936
HRANILNICA IN POSOJILNICA V KRANJU
LJUDSKI DOM
LUKANC MATEVŽ
kolar smuči, sanke
Tržič
Danilo Krašovec
trgovina z mešanim blagom
Tržič
Varšek Franc
konc. mestni zidarski mojster
Tržič
Srečno in veselo novo leto želi
Vladimir Pernuš
avtopodjetje nr v • v
lrzic
Anton Belhar, Tržič
mesar in prekajevalec in se cenjenim odiemalcem v nadalje udano priporoča
Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim odjemalcem
]eše Anton
prodaja usnja, čevljarskih potrebščin in izdelovanje čevljev
Tržič
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
J. KNIFIC
tovarna za žimo - Stražišče pri Kranju
'mmmm mmmm'®?mim£mmm

1.
AOTOffiC«,
L j— tja I**.


FRANC HLADNIK
j sedlar, jermenar In izdelovatelj rinoM m
Tržič
Srečno in veselo novo leto želi VIKTOR RABIC, urar, TRŽIČ
ter se najtopleje priporoča za sanj. nadalfno naklonjenost
MARTIN SLAPAR
čevljarski mojster
Tržič
FRANC in TINCA POLJANC
restavracija Sebenje pri Tržičti
JOŽE KOVAČ
avtopodjetje Tržič
IVANKA ELSNER HOTEL »POŠTA« Tržič
GORIČAN PEPI
avtopodjetj«
"fžlč
POLANC FRANC st.
ttmo preja - »agaat« 4rv - avte-taka*
Triič, Blejska cesta 5
INDIHAR VIKTOR
trgovina m maianisa blago« hi steklarstvo
Tržič
MIHAEL GODNOV
brivski in frizerski saloa
Tržič
CIRIL PROSEN
trgovina ■ mešanim blagom
Za Mošenikom 11
Tržič
OPERNE
(ta t na zalog r tobaka
Tržič
JOSEF RUDOLF
brivec
Tržič
BRATA MARKIC
ključavničarstvo
Tržič
LEOPOLD VALJAVEC
modno krojaštvo
Blejska cesta 7	Tržič
HRIBAR ANTON
splošno mizarstvo
Tržič, Glavni trg 18
FRANC GODNOV
mesar
Tržič
Brivski in frizerski saloa
»ANGELI« Tržič
Srečno novo leto želi ceni naročnikom ter se v nadalje priporoča
JEŽEK MARJAN. Tržič
slikar in pleskar
Jožef Kavčič
gostilna
Tržič
KONRAD MEHLE
izdelovanje ortopedičnih in vseh vrst športnih in modnih Čevljev
Tržič
BLAŽ JEGLIČ
Mesar in pfek*j«Vale«
Tržič
I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO
r. z. z o. r. t Ljubljani Prodajalna Tržič
Ana Žagar
Hotel „Ljubelr
Tržič
VERDIR JANEZ
Mitr In izdelovalec vseh vrst mesnih izdelkov
Tržič
Srečno novo leto želi vsem obiskovalcem ter se v nadalje priporoča
Slaščičarna »JEFTO«, Tržič
Srečno novo leto telita vsem obiskovalcem ter se v nadalje priporočata
Franc in Francka Babič, Tržič
trgovina in gostilna pri »Lojzku«
Iz PrEualj, Šoštanja in Uelenja
Srečno in veselo novo leto fcelim ▼sem svojim odjemalcem
JOSIP ARNOLD, Prevalje
L DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO
▼ Ljubljani r. a. z o. z.
poslovalnica: Črna
Srečno in veselo novo leto ieli vsem cenjenim odjemalcem
PEČARNIK IVAN, pekarna
Prevalje
Srečno in veselo novo leto ieli vsem cenjenim odjemalcem
FRANJO JURIČAN, trgovina
Prevalje
Srečno in veselo novo leto vaem cenjenim odjemalcem ieli gostilna in mesarij« VANKAN, Prevalje
JOSIP in MARIJA RIFL
gostilna Prevalje
Srečno novo leto vsem cenj. gostom ieli
JERICA EGGER, gostilna AHATZ Prevalie
I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO
v Ljubljani r. z. z o. z. prodajalna Prevalje
Srečno bi veselo novo leto Vam ieli
JOSIP JEŠOVNIK, slikar Prevalje
Vsem cenj. odjemalcem ieli srečno novo leto FRIC MAČIČ, splošno mizarstvo Prevalje
Srečno novo leto vsem cenj. odjemalcem
LEOPOLD RAZDEVŠEK, krojaštvo Prevalje
Srečno in veselo novo leto
KONZUMNO DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO r. z. z o. z.
Prevalje
Vsem cenj, obiskovalcem zgodovinskih leških cerkev želita prav srečno in veselo novo leto
ALOJZIJ in MARIJA VALENTINCIČ gostilna »PRISTOU« na Lešah
Vsem turistom, smučarjem ter posetnikom obmejne Pece želi prav srečno in veselo novo leto autobusno podjetje
VIKTOR FAKTOR
Prevalje - Črna
STANE STRAUS
brivski salon za dame in gospode ŠOŠTANJ, Kralja Petra trg 6
Veselo novo leto ieli in se priporoča
IVAN KOČEVAR, avtotaksi Šoštanj
MINKA SCHNEIDER
botel Union Šoštanj
Srečno novo leto
KATI GALOF, gostilna Šoštanj
Srečno novo leto 1936 vsem stranka
VENCESLAV NEMEC
modno krojaštvo — ŠOŠTANJ
AVGUST MLAKER
mesar
Šoštanj
ANTON ČOK
trgevina in gostilna Družmirje-Šoštanj
Veselo novo leto želi in se priporoča
VIKTOR JEŽOVNIK
mesar - ŠOŠTANJ
ZOFKA PLEVNIK
gostilna »Pod gradom« VELENJE
ALOJZ LENART
brivski salon za dame in gospode Šoštanj, Prešernov trg 11
Veselo novo leto vsem svojim odjemalcem želi
IVAN SKASA, Velenje
valjčni mlin
Vsem odjemalcem srečno in veselo novo leto želi
JOSIP KOZLEVČAR
mesarija in prekajevalnica ŠOŠTANJ
ANTON ČEBUL
čevljarstvo Šoštanj
Srečno novo leto želi in se priporoča
JOSIP OBU Velenje
krojaSki mojster
FRANC REDNAK
pečarski in lončarski n oister
Velenje
IVAN GRUBER
trgovina mešanega blaga Šoštanj
JOŽE PIBERNIK
mesar in prekajevalec
Velenje
GOSTILNA CEROVŠEK
Šoštanj
JANKO ŠMIGOVC
klobučar Šoštanj
FRANJO GREBENŠEK
splošno čevljarstvo Šoštanj
I. MRAVLJAK-RAJŠTER
trgovina mešanega blaga in gostilna Šoštanj
Srečno novo leto želim vsem odjemalcem in se priporočam
RUDOLF MAJCEN mizarstvo VELENJE
Veselo novo leto
A. M. VALENČAK
trgovina m gostilna
Srečno in veselo novo leto
MIHAEL MOŠKON, čevljarstvo Prevalje
1. R. KUNST
mesarija in gostilna
Šoštanj
MILOŠ KOPUŠAR
trgovina
Šoštanj
IVAN SENICA
trgovec
Šoštanj
J. A. ROPAN
točilnica in pekarija Šoštanj
Šumliak & Ferder mesarija
Soštanj-Družmirje
L K. DETIČEK
trgovina z meš. blagom, lesom in gostilna PESJE-VELENJE
Franc in Rozi Turk
čevljar in šivilja Šoštanj -Metleče
ANTON NATEK
trgovec
Šoštanj
Veselo novo leto
A. R. POCAJ'1
čevljarstvo in točilnica Šaleška klet VELENJE
Hranilnica in posojilnica v Dravogradu
registrirana zadruga z neomejeno zavezo
MIHAEL Z A VODNI K
pekarna in trgovina 7. deželnimi pridelki
Guštani
Prav srečno in zadovoljno novo leto ieli
JURIJ CVITAN1Č, gostilna Guštani
I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO
v Ljubljani r. z. z o, z poslovalnica Guštani
Franc Srebotnik
a	čevljar
Šoštanj
„Slovenec" v vsako hišo J isi
Iz Slnueniflraika
Okrajna hranilnica
Slovenjgradec
ANTON LAVRE
trgovec
Slovenjgradec
Hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Slovenjgradec
Turistovski dom Misliniske podružnice S. P. D. na Uršlji gori in »Koča na Kremžarjevem vrhu«
FRANC MARČIČ
lesna trgovina in kolodvorska restavracija
Slovenjgradec
Franc X Pototschnig
tovarna usnja Slovenjgradec
Gradbeno podjetje
. VERČNIK ŠTEFAN Slovenjgradec - Stari trg
ANTON KROFL
Iconcesionirani tesarski aojater Slovenjgradec
Erich Gunfher
srečama
Slovenjgradec

k w«ra;/ai nv« ni iv>s«nr	o>» s~i gj 11 ,t '
m^mm^m

\*9Ui.iws>srr-- v.
mm km
j.n	""l*1 ' 1
_____ - - ^	»H&eSBr»»iawB»
ga >f\<-	vj Vtf P^i
SNfraa
»SLOVENEC«, dne 1. jagnarj«
Ste*. I.
JOSIP LEVOVNIK
čevljar Slovenigradec
FRANC ŽEMLJIC
tobačna trafika, prodaja smodnika Slovenjgradec
KATARINA POTOČNIK
splošno krojaštvo slovenjgradec
m
m m

KLOBASA & SMOLCNEK
Slovenjgradec
Trgovina: manufaktura, žele/uma, galanterija, specerija, kolonijalno blago, steklo, porcelan,
slike, okvirji Zaloga: portland cementa, petroleja, bencina.
koruze, moke itd. Nakup in prodaja vseh vrst deželnih pridelkov
FRANC LOBE
tovarna za izdelovanje posode in stalno gorljivih peči za drva - Nov patent - SLOVENJGRADEC
KAREL GOLL HOTEL GOLL Slovenjgradec
VEKOSLAV VYBORNY
česalno-brivski salon za dame in gospode parfumerija
Slovenjgradec
V. M. ROZMAN
trgovina z mešanim blagom
Slovenjgradec
IVAN SCHMIDT
splotao čevljarstva
Slovenjgradec
FRANC MIKEC in MARIJA
trgovina nsnja ia vina
Slovenjgradec
MLEKARSKA ZADRUGA za Slovenjgradec in okolico v Slovenjgradcu
registrovaaa zadruga z omejeno zavezo
IVAN ROJNIK
trgovina z meftanhn blagom
Slovenjgradec
JOŽEFA VOSTNER
etrofao pletenje
Slovenjgradec, Prešernova 4
KAREL ROJNIK Slovenjgradec
ANTON DEBELAK
modno krojaitvo
Slovenjgradec
IVAN ŠILIH
pekarna
Slovenjgradec
FRANC TOPOLNIK
trgovina z mešanim
blagom in konfekcijo
Slovenjgradec
»Slovenca" ¥
vsako hišo!
u
i*
m
M
H
BMB
m
s&a i
» A
M rclf-
riDualetna uaščila iz Celja
MAKS ZABUKOSEK
modna krojačnica
Cel>e
Cankarjeva cesta
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim strankam in se priporoča
IVAN VOZLIČ
frizerski salon za gospode in dame CELJE, Vodnikova ulica
Srečno in veaelo novo leto želi
GOLOB KARL
mizarstvo
Celje, Gaberje.
Anton Lečnik
ure, zlato, srebro, optika
Celje
Gledališki frizer za dame in gospode
R. GROBELNIK, Celje
Centrala: Glavni trg 17 Filiala: »Hygiea« poleg hotela Evrope. Trajna ondulacija itd. Pedlkura.
Srečno in veselo novo leto želi
Ivan Rebek
tovarna tehtnic
CELJE
ssB
3®:
IV-
m
m
Knjigarna Knjigoveznica
| MOHORJEVA | TISKARNA
S	T. Z. Z O. Z.
▼ Celju
HUBERTUS
CELJSKA MILARNA d. z o. z. želi
vsem svojim cenj. odjemalcem srečno novo leto in se priporoča za odjem HUBERTUS terpenti-novega mila in pralnega praška »PERION«.

Srečno in veselo novo leto
Seli
podružnica »Slovenca« Celje
Veselo in srečno novo leto želi
Viktor Hohnjec
Celje
Srečno novo leto žel vsem svojim gostom in se priporoča
Hotel »BELI VOL«
FANI LEBIč, Celje	j
Kralja Petra cesta 9. t --
Brata Rode & Martinčič i CELJE	j
Tiskarna, knjigoveznica	^
Izdelovanje gumijastih štampiljk '
Veselo in srečno novo leto želi
M. Jošt
mlin
Celje - Medlog
Srečno in veselo novo leto želi
vsem svojim obiskovalcem in se priporoča
Anton Bobek
gostilna »Branibor« Celje - Kralja Petra cesta
Obilo sreče v novem letu 1936 želi svojim cenj. odjemalcem
manufakturna in modna veletrgovina
Franc Dobovičnik
Celje
industrija prešitih odej in perila
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam
Aljančič Franc,
mestni tesarski mojster
CELJE - Dečkova cesta 30
F. S. Lukas
liker, brandy, rum, žganje, malinovec - na veliko
CELJE
Srečno in veselo novo leto
r9(?0VSIC! • 00*
tmmiki
i DVAOriA • PEKU* ■ Ifl • OBLEK
CELJE
Srečno in veselo novo leto vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem
Anton Fazarinc CELJE
MESTNA HRANILNICA
V CELJU
Hotel
„£VR©PA"
v Celju
želi svojim cenjenim gostom veselo in srečno novo leto
mtmmz&mm.
Srečno „ in veselo
novo leto
želi
„P€RSIL"
d. z o. z.
CELJE
VINKO KUKOVEC
stavbno podjetje, tesarski moister, trgovina z lesom in parna žaga
Celje — Lava
Vodič&r Janko
mizarstvo
CELJE, Dečkov trg 6
Srečno in veaelo novo lato žali
vsem svojim cenjenim strankam
UKALNICA M. COVN1K - CELJE
Prešernova uL 8
Veaelo in srečno novo late ieli vaem cenj. odjemalcem
FRANC JAKŠE
trgovina z mešanim blagom Celje, Ljubljanska cesta
Veselo novo leto želi
Hotel „POŠTA" Celje
Obilo sreče v novem letu želita vaem svojim oenjenim gostom in odjemalcem ter *e za naklonjenost priporočata
FILIP in ANA CULK
delikateaa - gostilna
Celje, Dečkov trg 3
Anton Hofbauer
trgovina z usnjem in vsemi čevljarskimi potrebščinami ter gonilnim jermenjem.
„FENIX"
izdelovanje aktovk, damskib torbic, kovčkov in ostalih usnjatih izdelkov
CELJE, Gosposka ulica 6
Srečno novo leto ieli
Foto
IVAN KVAS Celje
Dečkov trg
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenj. strankam
Dobrave Mihael
slikarsko in pleskarsko podjetje
Celje, Glavni trg 15
. L1UDSKA POSOJILNICA
r. z. z n. z. V Celju
želi vsem svojim klijentom in poslovnim «1 priiateljem blagoslovljeno in uspehov
bogato novo leto	a
ftiai. 1.
tšLOTViEC*, it i. janaarja
tormm /Q
Srečno ia tcmU) novo lato tol
Kavarna »Evropa« lastnica HELENA KRUSK Celje, Kralja Petra oeita
Srečno in veselo novo leto želi veem svojim cenjenim strankam
FRANJO VEHOVAR
tovarna pohištva CELJE — Zaloga: Glavni trg 12
Srečno in veselo novo leto
P. KONIG
NorimberSko galanterijsko-igračarsko, drobnjarijsko in pleteno blago — veletrgovina
Celje
Veselo in srečno novo leto želi vsem tvojim cenj, odjemalcem in se priporoča
JOSIP PLEVČAK
čevljarski mojster
Celje, Kralja Petra cesta 28
GRADBENA TVRDKA
FRANJO NERAD CELJE
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam
MIHAEL KRANJC
klepar
CELJE, Aškerčeva 9
Svojim cenj. odjemalcem želim v novem letu mnogo sreče in se priporočam
IVAN MASTNAK
konfekcijska in manufakturna trgovina ter izdelovalnica oblek
Celje, Kralja Petra cesta 15
Veselo in srečno novo leto vsem svojim cenj. odjemalcem in strankam
pekarna VOŠNJAK
lastnica J. Kovačič
Celje, Kralja Petra cesta
CUKALA MAKS
Sv, Jurij ob Taboru
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in se priporoča
VALENTIN HLADIN
CELJE
Veselo novo leto želi MAROVT JOŠKO, sodarstvo Braslovče
V novem letu se Vam priporoča FRANC CIMPERSEK, ključavničarstvo Sv. Peter v Savinjski dolini
Srečno in veaele nove leto želi vsem avofiai inj, strankam in ae priporoča
RAFAEL SALMIČ
nrar ia zlatar
Celje, (Narodni dom)
Veeelo ia srečno novo leto želi vsem svojim cenj. strankam in se priporoča
BERNHARD GLOBOCNIK
stavbeno in umetno ključavničarstvo
Celje, Gubčeva ulica
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam
MATEVŽ ZADRAVEC
pekarna
Celje, Gosposka ulica 3
FRANC KERIN
splošno mizarstvo Celje, Klavna ul. 1
Srečno in veselo novo leto že i vsem svojim cenj. odjemalcem in se priporoča
ŠTEFAN TURK
mesar
Prešernova ul. Celje Sp. Hudinja
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam
prekajevalnica
LUDVIK JUNGER
Celje
ALOJZ DROFENIK
konfekcijska trgovina
CELJE, Kralja Petra cesta 11
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam
FRANC PLEVČAK
čevljarstvo CELJE, Gosposka ulica 9
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
MARTIN OREHOVC
krznarski mojster in izdelovatelj raznih čepic
CELJE - Gosposka 14
Veselo in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ia se priporoča
JOSIP JAGODIC
specerija in železnina Gubčeva ul. Celje Glavni trg
AVGUST BOCKL
gostilna pri Lovca Ložnica—Celje
Veselo in srečno novo leto
želi vsem ceni. odjemalcem	aB
IVAN RAVNIKAR	II
trgovina s špecerijskim, kolonijalnim blagom	pg! in barvami
CELJE, Kralja Petra cesta	S
Srečno novo leto vsem svojim cenj. strankam želi
Alojzij Plankl
urar
CELJE, Dr. Žerjavova ulica 3
Srečno in veselo novo leto želi svojim cenienim odjemalcem
IVAN MARTINCIC
trgovina z mešanim blagom Celje — Mariborska cesta 7.
Veselo in srečno novo leto vsem svojim cenjenim strankam želi
ANTON ORA2EM
krojaški mojster Celje, Gledališka ulica
Srečno novo leto želi
FRANJO DOLŽAN
galanteriisko in stavbno kleparstvo koncesijonirani vodovodni instalater
Celje, Za Kresijo
Srečno in veselo novo leto želi
HRANILNICA
DRAVSKE BANOVINE
#
podružnica v CELJU
JOS. KIRBIŠ
parna strojna pekarna in celjska tovarna kvasa in sladov
CELJE
Priporočam svoje izdelke posebno pa sla-doke proti kašlju in hripavosti
Srečno in veselo novo leto svojim cenj. odjemalcem želi knjigarna in papirnica
»DOMOVINA«
CELJE - Kralja Petra cesta 45 Lastnik MAKS HUBERT
Priporoča se trgovina premoga, koksa in drv
Franjo Kalan Celje
Veselo In srečno novo leto želi
BELAK FRANC
instalacijsko podjetje za elektriko in centralno kurjavo
Celje, Prešernova ulica 3
Srečno in veselo novo leto želi vsem tvojim cenj. odjemalcem
Anton Petek
manufakturna in modna trgovina	8P
CELJE, Prešernova ulica, Dečkov trg Sj
Franc Sirupi
trgovina z mešanim blagom
Celje Kralja Petra cesta 39
Viktor in Helena Zany
prekajevalnica
CELJE - Kr. Petra cesta 13
Veselo in srečno novo leto želi vsem svoiim cenj. odiemalcem in se priporoča
VINCENC JANIČ
Celje
Pekarna: Gosposka ul. — Gostilna: Babno
Srečno in veselo novo leto vsem svojim obiskovalcem
Kavarna »MERKUR« Celje
Kralja Aleksandra trg S
Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem
E. ZDOLŠEK
trgovina z mešanim blagom Sv. Jurij ob j. ž.
Srečno in veselo novo leto želi Drogerija
SANITAS
Celje Ljubljana Trbovlje
GOLOGRANC KONRAD
mestni stavbenik
CELJE

Iz Samnjske doline
K
Priporoča se Vam v novem letu SVAJGER AVGUST, mehanik in ključavničar Braslovče
»Slovenca v
vsako hišo!
Gostilna in letovišče Logar
v Logarjevi dolini, p. Solčava
želi vsem svojim cenj. in dragim prijateljem in obiskovalcem prav vese o'in sreče polno novo leto. - Za obilni obisk se zahvaljuje in se vsem letoviščarjem Logarjeve doline toplo priporoča tudi za bodoče
Franc Zorman
točilnica - delikatese Žalec
Veselo, srečno novo leto želi MATKO JAKOB, čevljarstvo Braslovče
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Anton Balant
valjčni mlin Preserje - Braslovče
Srečno in blagoslovljeno novo leto želita svojim članom in vlagateljem
Ljudska hranilnica in posojilnica
ter
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
Braslovče

Srečno novo leto želi
HRANILNICA IN POSOJILNICA na Polzeli
Veselo in srečno novo leto želita vsem svojim članom in vlagateljem:
Ljudska hranilnica in posojilnica
ter
Kmetijsko društvo
Rečica ob Savinji
Veselo, srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka
Ivan Vizovišek
Žalec
Priporoča se v novem letu Vincenc Kveder
trgovina z manufakturnim in galanterijskim blagom
Žalec
Zastopstvo »Slovenca« za Savinjska dolino v BraslovčaH želi
blagoslovljeno leto 1936/
Srečno in blagoslovljeno novo leto želita vsem svojim članom
Kmečka hranilnica in posojilnica ter Gospodarska zadruga
Mozirje
Mru
iflLOTEIfflC«, 4m L Jamar)« Mk
ftev. t

s 20
m
m
M &
i
»ia
ft
I
mm i
i
eM
s
s
m
trn M.
i
A
I
s.
llouDlEtna uoščila iz Ptuja
ALOJZ ZORČIC
umetni mlin in oljarna
Breg pri Ptuju
ALOJZ ZORČIC
trgovina z moko, otrobi in zrnjem v Ptuju
ALOJZ PINOSA
urar, juvelir in optik
Ptuj
ADOLF SELLINSCHEGG
trgovina z mešanim blagom
Ptuj
R. KRUPAN
trgovina radio in z eiektr. potrebščinami Ptuj, Prešernova ulica
POTOČNIK MARTIN
izletniška gostilna
Brstje pri Ptuju
VESENJAK STANKO
prevozništvo z osebnimi in tov, avtomobili
Ptuj, Miklošičeva 4
IVAN ŠERUGA
trgovina deželnih pridelkov in branjarija
_Ptuj_
ROBERT ROSENFELD
trgovina z mešanim blagom
Ptuj_
~~~~~ IVAN VINCEKOVIČ
umetno trgov, vrtnarstvo, cvetličarna Tyršev trg Ptuj, Ljutomerska c. 14
RUDOLF TONEJC - PTUJ
Trgovina z mineralnimi izdelki, o!;e, bencin, petrolej, barve itd. IN AVTOPREVOZNISTVO
ARNUŠ IGNAC
trgovina s mešanim blagom
Ptuj
FRANC BREZOVNIK
trgovina, mineralna olja, bencinska postaja
Minoritski trg, Ptuj
s
m
m
H
MARTIN VRABL
manalaktuma m modna trgovina
Ptuj, Srbski trg 8
IVO STUHEC
kavarna
Ptuj
FRANJO VRABL
trgovina z železnino
PTUJ LJUDEVIT MURKO
strojno mizarstvo
Ptuj
HINKO KREFT
trgovina z mešanim blagom in dežel, pridelki
Ptuj
»Foto-Šport« ERVIN URSCHITZ
parlumerija, fotomanufaktura, šport, potrebščine
Ptuj, Panonska ul. 2
TOMAŽ BREZNIK
trgovina z meS. blagom in zaloga municije Ptuj, Prešernova 11
KOSTANJEVEC ALOJZ
manulakturna zaloga
PtUl
ALEKSANDER RAJH
krojač
Budina pri Ptuju
MAHORIČ MARGARETA
manulakturna trgovina
Ptuj
GREIFONER JOSIP
modno čevljarstvo
Ptuj
FRANC KRAVINA
trgovina z lesom in gostilna
Ptuj
LETIC ENGELBERT
trgovina z mešanim blagom
Ptuj, Slomškova ulica 7
R, I. PETEK
trgovina s steklom in porcelanom
Ptuj
RUDOLF HAVELKA
manulakturna trgovina
Ptuj_
ZUPANČIČ MARIJA
gostilna in prenočišče
PtU)
ALOJZIJ BRENČIČ
manuiaktura, drobnarija, pletenine in krojaške potrebščine
Ptuj, nasproti pošte
JULIJ ZILAVEC
mesarija
Ptuj
RIBISEL ALBIN
pekarna Prešernova, Ptuj
FRANC URBAN
mesar in prekajevalec
Ptuj
ANTON BRENCIC
trgovina z železnino, — Zaloga orožja in municije
Ptuj
EDUARD RASTEIGER
obl. kon, instal. vodovodov Ptuj, Aškerčeva ulica 12
MONOPOLSKA VELEPRODAJA SOLI
A. SENCAR in SIN
veletrgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki — ekspost jajc zameniava bučnega olja — zastopstvo Standard-Vacuum Oil Company of Jugoslavija — tovarna žvepleniti izdelkov in žvepleno-apnene brozge:
Na debelo 1	A. JURCA nasl. MILKO SENČAR
Podružnica: PTUJ, Slomškova ulica 11
Na drobno I
Veselo in srečno novo leto teli podružnica „ Slovenca" v Ptuju
FRANC HOINIG, Ptui
trgovina s kratko robo, pletenino; damsko in moško modno blago, konfekcija in zaloga če«ljev
FRANC PINTARIČ
mesarska stojnica
Ptuj, Tyršev trg
MAKS WEISSENSTEIN
mesar, prekajevalec in gostilničar
Ptuj
FRANC IGLIČ
trgovina z mešanim blagoa
Breg pri Ptuju
LEOPOLD STERN
trg. z lesom, stavb, materijalom in premogom
Ptuj
FIJAN RUDOLF
mesar in prekajevalec
Ptuj, Hrvatski trg
FRANC NEDOG
modna trgovina
Ptuj
V, KODELLA IN DRUG
pekarna
Ptuj
FRIZERSKI SALON HIGIENA
za dame in gospode
Ptuj, Prešernova 4
IVAN CVIKL
manufakturna trgovina
Ptuj
ZADRUZNA ELEKTRARNA za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju
r. z. z o. z.
SNOJ & URBANČIČ
veletrgovina z galanterijo in konfekcija perila
Ptuj
Iz PrlEkijE
JAKOB HABJANIČ
modno krojaitvo Ormož
SADRAVEC PETER
mlin in žaga Ormož
FRANJO TROP
krojaštvo Ormož
Srečno in veselo novo leto želi
Ormoška opekarna
družba z o. z.
ORMOŽ
TOMAŽ KOSEC trgovina z mešanim blagom, usnje, manufaktura, deželni pridelki
Ormož
IVAN PUHLIN
pekarna Gornja Radgona
ŠTEFAN BRODAR
vinske kleti — vinogradništvo ORMOŽ
Telefon interurban 12
KLETARSKO DRUŠTVO
IN
KLETARSKA GOSTILNA
vpisana zadruga z omejeno zavezo
V ORMOŽU
Srečno in veselo novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem
mineralna voda
JOŽEF MARSIK
zdraviliška restavracija Slatina Radenci želi vsem cenjenim gostom veselo novo leto I
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V ORMOŽU
M. Verhovčak
zaloga porcelana stekla in barv
Ormož
Dragan Kovačič
urar in zlatar
Ormož
Rihard Havlas
mesar in prekajevalec
Ormož podružnica Središče
STANE CIVIDINI
česalni salon za dame in gospode. Trajno kodranje las, onduliranje, vodno ondulira-nje ter barvanje las z L'Orientol Hennč,
Gornja Radgona
Veletrgovina
Ludvik Kuharic
Ormož
Posojilnica v Gornji Radgoni
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
JOŽA HRASTELJ
trgovec
V GORNJI RADGONI, PODRUŽNICA SL, RADENCI
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter poslovnim prijateljem
SREČNO IN VESELO NOVO LETO '
Sterv. 1.
SLOVENEC«, dne t. januarja I^V).
Stran 2V
FRANC in ALOJZIJA DOMANJKO
brezalkoholna restavracija in gostilna Slatina Radenci želi svo|ira gostom in prijateljem veselo novo leto
KNJIGARNA JANKO SUŠEČ GORNJA RADGONA - LJUTOMER
FRANC WIRTH
trgovina s steklom, porcelanom in barvami LJUTOMER
BRATINA VEKOSLAV cement, apno, les, cementni izdelki in studenčarstvo Križevci pri Ljutomeru
FRANC SERŠEN veletrgovina LJUTOMER
MESTNA HRANILNICA
v Ormožu
Veselo sovo loto vsem svojim naročnikom
ANTON ZADRAVEC čevljarski mojster - Ljutomer
RUDOLF PUSENJAK trgovina z mešanim blagom Ljutomer - Podružnica: Jeruzalemska cesta
Posojilnica v Križevcih
registrovana zadruga
z neomejeno zavezo
Venčeslav Vilar
trgovina železnine
LJUTOMER
Franc Senčar
trgovina mešanega blaga, nakup in razpoii-Ijatev jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov. — Telefon interurban štev. 3
^ Mala Nedelja, podr. Ljutomer
Iz murske SobotE
Okrajna posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljutomeru
Manufakturna trgovina na drobno in debelo
BRATA ŠIFTAR IN HAHN Murska Sobota
TOVARNA MESNIH IZDELKOV
JOSIP BENKO
MURSKA SOBOTA
Restavracija in kavarna
FAFLIS ALOJZ Murska Sobota
TOVARNA PERILA
ŠIFTAR LUDVIK
.j
MURSKA SOBOTA
g nouoletna uoščila z Uesenic, aauarnika in Bleda
Gorjanc Ignacij, mL
parna pekarna Jesenice .
Električno podjetje
JOŽE MARKEŠ Murova 13
BAJZELJ CIRIL
MESAR JESENICE
LENARDIČ STANA
trgovina z južnim sadjem in deželnimi pridelki Kralja Petra cesta 15
JANHUBA FRANC
krojač Slomškova ulica 8
POŽENEL STANKO
pekarija — in se nadalje priporoča JESENICE
Srečno in veselo novo leto želi in se priporoča
IVAN ČERNE, modno krojaštvo Slov. Javornik
KOBAL JERNEJ
vozni in podkovni kovač Slov. Javornik 174
KRAUP NATALIJA
gostilna Slov. Javornik
Strojno mizarstvo
JOSIP VENGAR Slov. Javornik
BERNOT FRIDO
manufaktura, galanterija, konfekcija
Koroška Bela Fotoatelje, trgovina in gostilna
PAVLA VILMAN
Ruardov trg 5
JAKOB HRIBAR
splošno ključavničarstvo Jesenice - Industrijska 1
HOTEL in RESTAVRACIJA PAAR NA JESENICAH
vošči vsem cenjenim gostom in abonentom srečno novo leto, se priporoča z izbrano kuhinjo in vinom direktno od producenta. Mesarija ostane v hiši ter bode tudi naprej kar najbolje postregla cenj. odjemalcem. PAAR FRANC, hotelir.
Mnogo sreče v novem letu želi vsem svojim odjemalcem - poslovnim prijateljem in se za naklonjenost v nadalje priporoča
JOŠKO ŠUTAR
trgovina usnja in kož, ter v to stroko spadajočih predmetov
JESENICE - GORENJSKO
URBAR VIKTOR
pleskar Jesenice
ANTON MULEJ
modna čevljarna
Jesenice
HORVAT MILAN
žgano slikarstvo
Jesenice - Ciril Metodova 8
MIHAEL KOVACIČ
trgovina z mešanim blagom Jesenice
Auto - prevozništvo
Poljšak, Jesenice
Lekarna Koželj
ROZMAN ANGELA
strojno pletilstvq
Obrtniška ulica 24
JOSIP MIHELAČ
splošno krojaštvo Jesenice
IVAN LEVICNIK
nrar, prodaja ur, zlatnine in srebrnine
Kranj — Jesenice
POLJŠAK MARIJA
trgovina In gostilna itd. Jesenice

IVAN WERGLES ml.
mesar in prekajevalec Jesenice, Obrtniška ulica 20
Smolej Jože
čevljarstvo Gosposvetska c. 2
Želim veselo in srečno novo leto. Za nakup se priporočam
Radoslav Dolinar
Višnar Drago
žgano slikarstvo
Klabus Avgusl
železnina Jesenice
Srečno novo leto žeB
čufer Andrej
Jesenice
Kavarna,
modna
trgovina
Hrovat Ignacij
mesar
Jesenice
IVAN BERNIK
mesar
Jesenice (Gorenjsko)
NOVAK-Jesenice
tovarna pletenin
Radovljica
Srečno in veselo novo leto
ieli vsem cenj. odjemalcem in se še nadalje priporoča
Anton Mohorič
trgovina s čevlji ročnega izdelka
delavnica Ljubno — trgovini: Jesenice, Gosposvetska c. 1 in Ljubljana, Gosposvetska c. 13
VERGLES IVAN »t
mesarija Jesenice - Cankarjeva 6
STOJAN IVAN
modno kroiaštvo Jesenice - Obrtniška 23
JANŠA JOŽE
čevljar
Jesenice - Obrtniška ulica 24
Srečno novo leto želi in se priporoča ijj
Stiherie Jerica
Gostilna - prevozništvo
FRANC BALOH
ZVONKO TURNŠEK
stavbeno steklarstvo, šipe, ogledala, okvirji in trgovina
JESENICE
BREGANT JOŽEF
damsko in moško krojaštvo
Slov. Javornik 42
Srečno in veselo novo leto želi
pekarna SKRINJAR Slov. Javornik
GOSPODARSKA ZADRUGA KOROŠKA BELA
PAVEL SEDEJ
umetni mlin Slov. Javornik, Gorenjsko
Benedičič Franc
modno krojaštvo
Slov. Javornik 66
Zavrl Maievž
mesarija in gostilna Slov. Javornik
IVAN PETKOS
TESARSTVO
JESENICE
Obrtniška ulica 28
Moderne arhitektonske lesene hiše,
weekend hišice, planinske koče, ostrešja za hiše, vile, cerkve, zvonike, gospodarska poslopja, mostove, žage, mline ter vsa v stroko spadajoča dela po lastnih in danih načrtih. Točna in solidna postrežba.
Zahtevajte informacije. V plačilo se vzameio tudi hranilne knjižice dobrih denar, zavodov
I. delavsko konzumno društvo
s svojimi poslovalnicami na
SAVI, JAVORNIKU, DOBRAVI IN BLEDU
želi svojim članom odjemalcem
SREČNO NOVO LETO
Obenem priporočamo nakup špecerijc, manu-fakture, galanterije in posode, katero blagi imamo na zalogi v veliki izbiri. Ob sklepu bilance 5%ni popust na b agu rednim plačnikom. Ne zamudite prilike.
Delež /naša Din 25"—, pristopnina Din t"—.

Dežman Franc
gostilna in mesarija Slov. Javornik - Jesenice
Zvezda Ivan
modno krojaštvo in manufakturna trgovina
Jesenice - Cankarjeva 5
Nikolavčič Anton
kolodvorska tralika Jesenice
Strmi
»SLOVENEC«, dma t jmmnmrja
fttev 1.
p1
ni
m
sini"i
fB
95
1 iS/*"

1

REGOVC JERICA
trgovina z mešanim blagom Jesenice - Obrtniika ulica 11
Trgovsko vrtnarstva
BREČKO
Jesenice - Gorenjsko
Markež Valentin
gostilna in trgovina
Jesenice - Cankarjeva 11
Srečno in veselo novo leto želi in se nadalje priporoča v novi hiši
Ivan Rakove
brivski ia frizerski salpa
Jesenice - Obrtniška ul.
Eksportna slaščičarna
PAVLA ARNEŽ
Jesenice - Obrtniška 2
LEKARNA
Mr. Ph. JOŽE ŽABKAR
JESENICE na GORENJSKEM
KUNSTELJ FRANC
BLED
trgovina z železnino, kolesi, zimskosportnimi potrebščinami in raznovrstnimi stroji, splošno ključavničarstvo, mehanična delavnica.
Zastopstva:
SKF krogljični ležaji, Durkopp, Torpedo kolesa, elektromotorii
Oddaja zdravil za bratovsko skladnioo
in vse ostale bolniška blagajna. Velika zaloga tu in inozemskih zdravil.
FRANC GRILC
modna in manufakturna trgovina
RADOVLJICA
Franc Ambrožič
mesar
Bled
Zaloga ur, zlatnine, srebrnine, optičnih predmetov, dvokoles, šivalnih strojev itd.
P. ČERNE, Radovljica
Vinko Bogataj
klobučar
Radovljica
Ivan Mrak
brivski salon za dame in gospode
Radovljica
Viktor Mrak
dežnikar
Radovljica
FRANC DOLŽAN
gostilna pri Lectarju
Radovljica
Slovenleva podružnica na Jesenicah

Ded. marija u Polju ter ostala ljubljanska okolica
Srečno in veselo novo leto želi svojim naročnikom
VREČAR FRANC, sploino krojaitvo D. M. v Polju 64
Veselo in srečno aovo leto žali sropm cenj. gostom ia odjemalcem
HLADNK ANTON
gostilna in trgovina z mešanim blagom
Dev. Mar. v Polju
Srečno in veselo novo leto želi
LUDVIK REMIH
občinski grobar Dev. Mar. v Polju
Blagoslovljeno novo leto žele raznašalci
• Slovenca« družine
Kukovica.
NOVAK A J.
trgovina z meš. blagom
Vevče
TEREZIJA SAVSEK
restavracija pri postajališču
Dev. Mar. v Polju
Kari in Francka
MERCINA
gostilna in trgovina Zg. Kašelj, D. M. v Polju
SEVER ANDREJ
kolar
Vevče, D. M. v Polju
DEJAK IVANKA
trgovina
Dev. Mar. v Polju FRANC JAKOS
čevljar
Zg. Kašelj 7
Srečno novo leto želi
GAŠPER GOLOB
kovač
Zadvor 35, Dobrunje
VODIŠKAR IVAN
trgovec s kolesi Zg. Zadobrova 13
NANUT ANDREJ
čevljar Bizovik 118-Dobrunje
I!
v«
nB
ti
m
Srečno in veselo
novo leto
želi
DIMNIK JAKOB
mesar in gostilničar Dev. Marija v Polju
m-
Srečno in veselo novo leto želi
ROŽNIK ANTON
podkoval ia vozai kovač
Dobrunje 90
«f
Vsem cenjenim odjemalcem želim blagoslova polno Novo leto
TEREZIJA ČERNE
trgovina z mešanim blagom parna pekarna
DOBRUNJE
Srečno novo leto želi
TOMŠIČ FRANC
mizarstvo
Zg. Kašelj - Dev. Mar. v Polju
Srečno novo leto želi
Lojze Gabrovšek
krojaštvo
Vevče 32, p. Dev. Mar. v Polju
Blagoslovljeno novo leto želi
KRENOS J.
trgovina z meš. blagom, deželnimi pridelki in parna pekarna
Zalog - Dev. Mari)a v Polju IVAN LIPAH
merarija
Zg. Kašelj 75, podr. Dev. Mar. v Polju 86
Srečno in veselo novo leto želi cenj. gostom in odjemalcem
BENCINA IVAN
gostilna in mesarija Dev. Marija v Polju 10
Dev. Mar. v Polju
MIHAEL ANZ1C
gostilna
DOBRUNJE
mesarija LJUBLJANA Šolski drevored
KUNAVER FRANC
kovač
JEZICA
Veselo in srečno novo leto želi svojim
Srečno in veselo novo leto
želi tvrdka
fikfficenj. strankam in »e priporoča za nadaljna naročila^
M	TRAMPUS VIKTOR	J
4
stavbeno mizarstvo — Dravlje 125
Blagoslovljeno novo leto želi tvrdka
ŠENK FRANC, mizarstvo ŠT. VID - TRATA
JOŽEF ŽAGAR
mizar
DRAVLJE
§
m m
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem FRANC ZALAZNIK, Upetnik in dekorater ST. VID nad LJUBLJANO ter «e priporočam za nadaljna naročila, katera bom izvršil točno, solidno in po nizki ceni
FRANC in CILKA BRENČIČ
gostilna in žganjarna na Vrhniki želita svojim odjemalcem in gostom srečno novo leto
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znsncem
loan Ogrin
vinska veletrgovina
LAVERCA pri LJUBLJANI
i'®
m
s.
m
n
m
* -r ■
m.
iS
J1 M
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
IVAN SMOLE
mizarstvo Tacen pod Šmarno goro
SLAVKO OMEJEC
čevljarstvo St. Vid 87 nad Ljubljano
Srečno novo leto
France Kosmač
zidarsko podjetje
Zg. Gameljne 12, p. St. Vid n. Ljubljano REPE J ANKO
pekarna
MALA VAS 14
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
želim vsem svojim cenj. naročnikom in naročnicam. Zahvaljujem se za obilo zaupanje v preteklem letu. Prosim, da mi cenjeni in častiti odjemalci ohranijo dosedanje zaupanje, kajti tudi v bodoče se bom potrudil, da bom vsakemu točno, solidno in kar najceneje postregel
IVAN VRHOVEC
kroiač
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
>
Veselo in srečno novo leto želi vsem obiskovalcem
JOŠKO KUNAVER
gostilna pri Perdanu SAVLJE-JE2ICA 29
Srečno in veselo novo leto želita
PRANC in IVANKA KEBEK
trgovina in mesarija ŠMARTNO, MOSTE in SV. JAKOB
ii«.»-.;«Km, »isfSi-: > ; »^'/.»jiMSi .1"^-
" (mseSKO i&mmmm
Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem
Anton Smole
železolivarna
Dobrova - Ljubljana
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odiemalcem
JOSKO STAN0VN1K, Moste
špec. trgovina — Predovičeva ulica št. 18
BABNIK ADOLF
krojaštvo
Vevče - Dev. Marija v Polju
Srečno novo leto želi
KLESN1K IVAN, gostilna in trgovina Zg. Kašelj
Vsem cenj. gostom srečno in veselo novo leto
STANKO PODBEVšEK
brivski in damski salon
Dev. Mar. v Polju 10
Srečno in veselo novo leto želita
Franc in Helena Rode
mesarija Ljubljana. Šolski drevored
i^ifii
ZDRAVKO NOVAK
trgovec
Sp. Kašelj, Dev. Mar. v Polju
Srečno in veselo novo leto želi
ERNEST ŠUŠTAR, brivec
Dol pri Ljubljani — podruž. Domžale Stok
ANA GRUM
gostilničarka
Studenec št. 9
PATERNOSTER IVAN, mesar Zalog, Dev. Mar. v Polju
MATIJA JERAN
gostilna in trgovina
Beričevo, p. Dol pri Ljubljani
Veselo in srečno novo leto želi svojim gostom
Gašperlin Ciril
gostilna »FRISKOVC« Zadvor
Srečno novo leto želi
M. JANČAR
trgov, z meš. blagom ia pekarna
Zadvor 67 - Dobrunje
Srečno novo leto želi
ALOJZ JANE2IC, krojač Bizovik - Dobrunje
Srečno in veselo novo leto želi
stavbna tvrdka
Erjavec - Jezica
vsem cenjenim naročnikom in poslovnim prijateljem. Hkrati pa se priporočam vsem onim, kateri še nimajo svojih domov, pa jih nameravajo zgraditi.
DOLENC VINKO in ŠTEFANIJA
mesarija
MOSTF. - KODELJEVO - ZELENA JAMA
Srečno novo leto želim vsem cenj. naročnikom
LOJZE KRI2AJ, Moste-Ljubljana
modno krojaštvo, Zaloška c. 91a
Srečno in veselo novo leto želita vsem cenj. naročnikom
IVAN WOSTNER EDVARD
vodov, instal. MOSTE sploš. klepar Zaloška cesta 21
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjtmalcem
FRANC BACN1K
kamnoseštvo MOSTE - LJUBLJANA
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
A. DRUSKOVIC - 1LAVN1K
trgovina z mešanim blagom in brivnica
MOSTE pri LJUBLJANI Val. Vodnikova ulica 14
Mast^t c	vi«n&is8i ififcs^ i v «
Cvps
^Vffe.«'/>£« **
Ste*. L
•flLOV HNTDC«, dn« L Januarja 1M6.
IZ NAŠE DlAS P O RE
Naše ognjišče
Belgrad, kotioein decembra tMl
Med prebivalstvom našega prestolnega meata
zavzemajo brerz dvoma vedno ridnejfte meeto tudi Slovenci, ki si služijo tukaj ▼ najrazličnejših poklicih svoj vsakdanji kruh. Njihovo število je vedno vetje. Koliko Slovencev flvt pravzaprav v Bel-gradu, je težko ugotoviti, ker so raztepeni po veeh okrajih in predmestjih. Zadnje uradno itet> jih navaja precej izpod deset tiaoč. V resnici je njihovo Število večje ter lahko mirno trdimo, d« živi v Belgradu okoli deset tisoč Slovencev. Prt tem «o zastopani skoro vsi slovenski kraji. Istotako vsi stanovi. Od najvišjih položajev v državni upravi do obrtnikov, čevljarjev, krojačev, tesarjev, zidarjev. trgovcev, branjevcev, gostilničarjev, služkinj, izvoščkov in cestnih pometačev. Med belgrajsklmi Slovenci so peč najmočneje zastopane slovenske
DruStvena zastava Slomškove družin«, ki jo je J-«-goslovil g. Sin odej, za botra »ta pa bila ga. Suma-oort in g. minister dr. Korošec.
iduJklnje, katerih število ee eent n« okoli dva tisoč.
V društvenem oziru imajo tukajšnji Slovenci tedaj dve društvi in to pred štirimi leti ustanovljeno Prosvetno društvo skupno z društvom »lovon-ekih deklet ■ Slomškovo družino n« eni strani ter pred mesecem dni ustanovljenim »Društvom Slovencev v Beogradu», ki le samo združeno društvo ix dosedanjih tukajšnjih slov. društev Cankar, Edinost ta Triglav. 0 delovanju tega novega slovenskega društva ie ni mogoče govoriti, ker je dosedaj imelo samo še par prireditev. To društvo ima svoje prostore v Balkanski ulici 14. Ima več sekcij ter v glavnem sedaj nabira nove člane. V ta namen razpošilja med vse belgrajske Slovence •krofnieo, v kateri na prvem mestu poroča, da se

domačnost turi t njo skuSala nadomestiti dom. 'osebno n velike praznike kakor za Božič in Ve-vik> not. Društvo se je lepo razvijalo ter se je število Sanic vedno večalo. Vanj so vstopala vsa dekleta, ki so prihajala semkaj še od doma nepokvarjena. Dosti pa prihaja semkaj bodisi že z doma ali pa od drugod pokvarjenih slovenskih deklet. Ta dekleta so v največjo škodo ostalim dobrim in poštenim slovenskim dekletom, ker jim s svojim obnašanjem po srbskih družinah jemljejo dobro ime in ugled.
Največje sirote »o pnč brezposelne služkinje. Za te je bilo potrebno v prvi vrsti nekaj storiti. Spomnila so se jih — kar je čisto umljivo — naj-preje dekleta sama, ki so bila lako srečna, da so Imela boljše ali slabše službe. Društvo je za take sirote najelo majhno sobico , Krunski ulici za cerkvijo, zatem v isti ulici v bližini cerkve na dveh mestih, nato pa v bivši Studeniški ulici. Sobico je bilo treba opremiti vsaj z najpotrebnejšim pohištvom. To je bil težak začetek, ko so se pravzaprav polagali prvi kamni za poznejše dekliško zavetišče. Društvo samo je z najtežjimi žrtvami vzdrževalo omenjene sobice.
Ker so pa postajale potrebe po razširitvi takega zavetišča iz leta v leto vedno večje, društvo ga pa ni moglo samo vzdrževati, so na prošnjo od vseh stran prevzele vodstvo dekliškega zavetišča čč. šolske sestre iz Maribora, ki imajo v Zemunu svojo podružnico. V ta namen so sestre najele potrebne prostore v lladži' Prodanovi ulici štev. 19, kesneje pa v ulici dr. Kosterja št. 18. kjer se nahaja dekliško zavetišče še danes. Zavetišče v Hadži Prodanovi ulici je vodila č. s. Jakobina, sedaj v Kosterjevi ulici pa ga vodi č. s. Maristela. Kaj je tak zavod za dekleta, ni treba še posebej povdar-jati. V pravem pomenu besede vse. Že na tisoče in tisoče slovenskih deklet je našlo v njem v najtežjih dneh, ko so bila brez službe, brez zaslužka, brez hrane in prenočišča, potrebno zaščito in varstvo. Vse lo za malenkostni znesek ali pa celo brezplačno. V domu se dekleta stalno zbirajo^ Predvsem ob nedeljah popoldne. Tedaj že na daleč na ulico udarjajo mehke in tople melodije slovenskih narodnih pesmi. Dom se je vzdrževal deloma s prispevki nabiralne akcije, ki se je pred leli vršila po Sloveniji, deloma 9 prispevki dobrih src Ker je najemnina za prostore zelo visoka, se dom bori s stalnimi težavami. Radi tega so čč. sestre v domu odprle tudi slovensko menzo, kjer dobe slovenski uradniki dobro, okusno in domačo hrano po zmerni ceni. Čeprav "tajo seslre za potrebe doma najeto celo hišo, j prostori za zavetišče vendar pretesni ter bo treba misliti na večje prostore.
V društvu samem so dekleta zelo agilna. Ni je skoro nedelje, da bi ne imele pred slovenskimi večernicami kakšne prireditve v Krunski ulici. To so ali predavanja, razni nastopi, gledališke prireditve ali pa društveni sestanki. Naša dekleta so navadno povsod, kjer je treba kaj storiti za dobro stvar, ter pod vodstvom svojega duhovnega vodi-
ee*, Hrvatov ta Srbov v skupno državo. Naslednja večja prireditev je bil Miklavžev večer v veliki dvorani Ruskega doma. Prostrana dvorana je bila nabito polna slovenskih staršev z otroci, ki so bili vsi obdarovani. Društvo se je letos za Miklavža spomnilo predvsem tukajšnjih revnih slovenskih staršev, ki imajo šoloobvezne otroke ter je za te nakupilo raznih oblek in obutve v skupni vrednosti 5000 dinarjev. Za isto vsolo je društvo obdarovalo tudi slovenske siromašne družine z živili, za otroke je pa priredilo na Štefanovo v dvorani v Krunski ulici božičnico. Društvo ima tudi slovenski pevski zbor, ki pod vodstvom g. IJlage goji predvsem našo narodno pesem. Zbor pa poje tudi pri slovenski sv. maši vsako nedeljo in praznik skupno z usmiljenkauii iz Vračarja v cerkvi Krista
Kralja ima redne pevake vaje ter Meje ie sedaj
nad trideset članov.
Po svoji agilnosti prav nične zaostaja u pevskim zborom dramatični odsek Prosvetnega društva. Tega pa vodi društveni blagajnik g. Stefanič. Dosedaj je ta odsek vprizoril že kar dva gledališka komada, in to »Seapinove zvijače«, pred božičnimi prazniki pa božično igro s petjem »Cvrček za pečjo«.. Obe igri sta zelo dobro uspeli.
Z novim letom bo društvo uredilo za svoje Članstvo v društvenih prostorih potrebno čitalnico. Prihodnji prosvetni večer, ki ga društvo pripravlja, bo pa posvečen dr. Janezu Evangelistu Kreku. Prosvetno društvo pa razvija svojo akcijo tudi v vse druge pravce, kar mu je po pravilih dovoljeno.
Tako je društveno življenje belgrajskih katoliških Slovencev. Bilo bi še mnogo, mnogo večje, vse bolj urejeno, vsestransko, če bi bili tako »rečni, kakor je mnogo naših bratskih društev v ožji domovini, če bi imeli avoj lastni slovenski prosvetni dom.
Pa še nehaj
Komur je v diaspori poverjena skrb za neumr-joče duše in zna . budnim očesom spremljati vsak hip na novo se |H>rajajoče probleme tukajšnjega dušnega pastirstva, ta bo rad pritrdil resnici, da ti problemi postajajo iz leta v leto važnejši ne samo za nas v diaspori, temveč za vsakega, ki mu je mar srečna bodočnost naše ožje in širšf domovine. Razmere, v katerih živimo, postavljajo vse, ki nosijo odgovornost za rešitev duš. vedno znova pred probleme: Kje najti sredstev za zgraditev dovoljenega števila cerkva in kapel, odkod dobiti še več požrtvovalnih duhovnikov, kako organizirati duhovno življenje in karitatlvno delo po župnijah, kakšno metodo ubrati, da bi seme katehez in pridig padlo na rodovitna tla, kako poskrbeti, da sleherni bolnik prejme tolažbe sv. vere, s čim šoli odraslo mladino veri in cerkvi zvesto ohraniti. knko delavcem, služkinjam, brezposelnim vlivati zaupanje v Boga in vero v našo dobro voljo, kako revnim brezplačno nabaviti molitvenikov, katekizmov iu dobrega čtiva, kako oskrbeti dobre oderske ;n filmske predstave, vsi ti in še marsikateri " oblemi znajo biti usodni za našo bodočnost. i '•" zato, ker je žetev velika, delavcev pa malo in ti. ki so, so večkrat do onemoglosti izčrpani vsled prevelikih naporov. Nihče naj ne misli, da z besedo o pomanjkanju delavcev namiga-vaino na potrebo propagande ali celo proselitizma / naše strani! Smo namreč mnenja, da gre predvsem za ohranitev vsega, kar je našega. In še tega mnenja smo, da je globoko, vsebinsko in oblikovno izklesano, s Kristusovo vseobčestveno ljubeznijo prepojeno versko življenje katoličanov v diasjtori najtrdnejši most k zbližanju in složnemu sodelovanju z ločenimi brati. Iz izkušnje vem, da vseodpuščajoča ljubezen zlasti v diaspori rodi res krasne, od Boga blagoslovljene uspehe. In nikar ne zakrivajino oči pred dejstvom, da ni več daleč čas, ko se bomo morali katoliški in pravoslavni kristjani z združenimi močmi boriti proti skupnemu sovražniku, ki se pod firmo marksizma, komunizma zelo spretno pripravlja na ofenzivo proti vsaki pozitivni, živi veri.
Nisem poklican v javnosti razpravljati in še manj soditi o teh skupnih problemih diaspore, krščanstva in katolicizma v Jugoslaviji. V kolikor pa so ti problemi v zvezi z zdravim razvojem slovenskega življa v diaspori. čutim dolžnost in deloma tudi pravico, zapisati par svojih misli.
Prvič- Slovenci v Belgradu. Kakor znano, se k skupnemu verskemu življenju zbiramo v cerkvi Kristusa Kralja vsako nedeljo in praznik zjutraj ob pol šestih ter zvečer oh šestih. Za redno izvrševanje, točnost in lepoto službe božje skrbijo g. Fran Smodej, g. Ivo Kotnik in jaz s pridigami, čč. sestre iz Vračarja. slovenska dekleta in pevski zbor Prosvetnega društva pa z lepim petjem. Tudi mnogi ne-Slovenri priznavajo, da je slovenska ju-
te dolgoletna ielja zavednih Slovencev v Belgradu uresničila dn« DO. novembra t L ta to z ustanovitvijo novega drufitva. 0 »zavednosti« dobršnega dela fianatva noveea društva bi se dala izprego-Toritt marsikatera beseda. Za danes samo toliko: Na članstvo Prosvetnega društva so ravno vsa ta leta, k« pravi voditelji slovenskega naroda niso •odekrrali pri državni upravi, z nasprotne strani padali ravno radi njihove narodne zavednosti stalno očitki »plemenski šovinisti in separatisti«. To )e bilo v ttisu, ko so taki očitki imeli svojo gotovo »vrednost« ta efekt
Sicer Je pa dobro, da so ee nasprotne sile ■družile v eno samo društvo, da bo na ta način Prosvetno društvo imelo tekmeca, s katerim si bo ob vsakem času lahko pomerilo svoje moči in sposobnosti.
Zato se bom v glavnem omejil na delovanje samo naše tukajšnje dekliške organizacije, Slom-Skove družine in samega Prosvetnega društva.
Slovenska dekleta so v Belgradu, kakor tudi povsod drugod še vedno problem, ki se ga moramo stalno zavedati ter vsak po svojih močeh pomagati k njegovi rešitvi. Vnžno je to vprašanje tudi radi tega, ker s« večina deklet po par letih službovanja vrača na svoje domove, v naše vasi ter si tam »kuSa ustanoviti lastno ognjišče z morebitnimi prihranki. Da bodo čisti naši domovi, zdrav naš rod, je potrebno v prvi vrsti, da se dekleta, ki prihajajo semkaj ali pa kamorkoli drugam, vračajo na svoje domove moralno nepokvarjena.
Ker imajo naša dekleta, kakor sploh vsi naši ljudje že od doma smisel za organizacijo, že prva leta po svojem prihodu semkaj niso mogla ostati brez nje ter so si kmalu ustanovile Zvezo služkinj. Sčasoma je postala ta organizacija čisto stanovska ter se je letos pretvorila v Slomškovo družino in je kot taka na željo tako deklet samih kakor tudi članstva Prosvetnega društva, da bi se vse sorodne sile združile, postala pododsek Prosvetnega društva.
Kdor količkaj pozna življenje ln vrvenje velemesta sploh, ve, kakšnim nevarnostim je povsod izpostavljena mladina, ki je z mirnih domačih tal stopila na opolzka lin velemestne ulice, ki potegne v svoj vrtinec vse, kar se ji močno in silno ne postavi v bran. To je bil tudi eden od važnih momentov, da so si dekleta ustanovila lastno organizacijo, v kateri w> m zbirala ob prosUss času, gc
Sioveaaka dekleta v Belgrada • svojim duhovnim voditeljem g. Ulagom in voditeljico Dekliškega
cavetiiča č. s. Maristelo.
telja in č. s. Maristele pomagajo, kjerkoli je potrebno. Posebno pri raznih prireditvah Prosvetnega društva. Letos so 6i preskrbela tudi umetniško izdelano društveno zastavo, ki nosi na eni strani sliko Brezmadežne, na drugi strani pa podobo našega velikega cerkvenega kneza, narodnega buditelja in velikega mladinoljuba, Antona Martina Slomška. Zastavo je blagoslovil g. Franc Smodej, za botra sta pa bila gospa Šunianova in sedanji notranji minister g. dr. Korošec, ki za društvo pokazuje vsa leta sem veliko razumevanje ter stoji siromašnim našim dekletom ob vsaki potrebi vedno ob strani. Pod to zastavo so se belgrajski katoliški Slovenci v lepem številu udeležili tudi letošnjega evharističnega kongresa v Ljubljani.
Nič manj ni agilno Prosvetno društvo, ki ima vsa leta sem svoje prostore v Krunski ulici št. 23, za katol. cerkvijo. Na letošnjem občnem zboru je bil izvoljen naslednji odbor: za predsednika dr. F!. Pire, šef odseka centralnega higienskega zavoda in sedanji kabinetni šef min. brez portfelja g. dr. M. Kreka; za podpredsednika g. Tomaž Ulaga, za tajnika g. Slavko Tršinar, polit, upravni uradnik, za blagajnika g. Janez Stefanič, uradnik prometnega ministrstva, za knjižničarja Vladimir Uršič, [iriv. uradnik; kot odbornika pa g. Andrej Tutnpej, župnik na Čukarici in g. Joško Krošelj, časnikar. Prosvetno društvo se je že od vsega začetka dobro razvijalo. Zadnja leta je društveno življenje v njem sicer malo opešalo, to pa radi tedanjih razmer. Društvo je imelo poleg številnih prijateljev še več 1 neprijateljev, ki so stalno prežali nanj ter iskali I samo prilike, da bi lahko planili po njem. Zalo se ! je društvo v teh letih predvsem na znotraj poglo-■ bilo ter izvršilo izbor svojega članstva. Glavno nalogo je [>osvečalo prirejanju prosvetnih večerov ter ' društveni knjižnici, ki šteje danes že nad pet sto raznih leposlovnih del. To l>o prva slovenska večja knjižnica v Belgradu. Knjižnica se je spopolnila s knjigami, ki so jih ali člani sami darovali, ali pa nabrali pri prijateljih društva. Danes šteje društvo nad 30(1 Članov. To število se bo pa še lekom prihodnjih mesecev povečalo Društvo si šteje v veliko čil si, da ima v svoji sredi kot redna društvena člana našega narodnega voditelja g. dr. Korošca in min. brez portfelja s. dr. Kreka. V letošnji sezoni je imelo društvo svoj prvi prosvetni večer na državni praznik dne 1 decembra. Na njem je predaval g. Fran Erjavec o pomenu »družitve Sloven-
tranja sv maša v Krunski ulici najlep&i. Hvaležni smo vodstvu te župnije za dobroto, da je cerkev ob nedeljah redno dvakrat rezervirana za Slovence. Prepričani pa smo, da bi se ta hvaležnost Se podvojila, če bi se spričo tehničnih težav uvedla vsaj enkrat na mesec, recimo ob 9 — sv. maša s pridigo za slovensko inteligenco C'e hi oznnnili veselo novico: v nedeljo ob devetih !>o »lužba božja za Slovence s kratko pridigo, poje pevski zbor Prosvetnega društva, lahko kar vnaprej rečem, da bi bila cerkev nabito polna. Razumljivo pa je. da pri cerkvenem petju lahko sodeluje vsak, ki poleg resnične slovenske, priznava tudi svojo katoliško zavednost. To pa ne v besedah, temveč v praktičnem izpolnjevanju verskih dolžnosti. Smo namreč mnenja, da resničen katolicizem bistveno spada k resničnemu slovenstvu.
In šel Slovenci v Belgradu. Kajpada spada v ta pojem tudi tukajšnja slovenska mladina. Alt je predrzno misliti na siovensko ljudsko šolo v Belgradu, ko vemo, da živi Iu kakih 400 slovenskih I šoloobveznih otrok? Ali je znak separatizma ln ne-• razumevanje za delo v diaspori. če slovenski ka-tehet želi in zahteva, da slovenski otroci vsaj na.i-i potrebnejše molitve in glavne verske resnice po I slovensko povedati znajo? Ali nasprotuje govor-I jenju o enakopravnosti, Če smo mišljenja, da bi se za tukajšnje slovenske otroke v vseh tukajšnjih i šolah uvedla tedensko vsaj ena ura slovenščine? i Ali boste duhovniku, ki bi želel vsaj enkrat na mesec zbrati mladino in ji v materinem jeziku govoriti božjo besedo, rekli, dn je svojeglaven in neuvideven?
Tista Pavlova: Vsem vse (»ostati, mi kar ne gre iz glave. Zlasti ne. ko premišljujem o problemih .liaspore in moram z žalostjo ugotoviti, da Je Pavlovo pravično načelo v naši diaspori še vedno problom . .
Drugič: Slovenci v notranjosti naše diaspore. Kragujevac. Ravna Reka, Bor, Vrdnik, Beli potok itd. Nimam pravice razpravljati o teh težkih poteh. Bil pa sem za Božič v Vrdniku. To je rudnik i>od Fruško goro in je tam z družinskimi člani vred okoli 8«"*) Slovencev. Samo spovedoval sem, imel pridigo, najprej Hrvatom, ker jih je več, in potem Slovencem. Pa so vam bili to laki prizori veselja in hvaležnosti, da člo-vega ganejo do solz. Nujna ie prošnja: Slovenskf škofiji, dajta nam vsaj enega duhovnika, takega, ki bo »potovalni« in bo kar po vrsti obiskoval naše slovenske družine v diaspori. Njegovo delo bo blagoslovljeno.
H koncu: Dobre duše. spominjajte se v molitvah. pri sv. maši. darujte sv. obhajila za brate in sestre v diaspori. Vaša molitev tamknj doma nas je že marsikaterlkrat rešila iz zadrege in vprav molitev naj bo tista vez, ki z-agotavlja, dn vi niste nas pozabili, mi pa vas ne.	T. U.
Novoletna križanka
K 28
t I M 1 !
Vod<jravno: 1., 2. 3. voščilo uredništva in želja uprave, 4. kratica za učiteljsko organizacijo, 7. prvi prebivalec ljubljanskega barja, 11. velika množica. 13. kazalni zaimek, 14. dvakrat isti samoglasnik, 15. del zidu, 18. človeška moč, 20. poljska rastlina, 22. češka reka. 24. skrajšano moško ime, 27. del nesnage, 30. m je moško ime, 32. jugoslovanska reka, 34. italijansko mesto, 35. izraz pri kartah, 37. tibetanski duhovnik. 46. nikalna členica, 47. afriška žival. 48. skrajšano moško ime. 51. pogost ameriški priimek. 53. turško jiokrivalo, 55. jugoslovanski otok, 57. vladarska oseba, 62. morska žival. 63. trgovski izraz, 64. posmrtno prebivališče. 65. velikomestno nočno zabavišče. 66. prijeten počitek. 82. kazen za greh, 83. druga beseda za omračitev. 84 palestinski kraj, 86. najhitrejša stvar. 88. del obraza. 00. madžarsko mesto, 02 bistvo živih stvari. 03. španski spolnik, 05. zgodovinski zapisek, 06. italijanska nota. 07. grška črka. 08. stara vprašalnica, 00. živalska noga, 10(1. kazalni zaimek. 101. drevesni sad, 102. moško ime. 101. družinski ud. 105. navadno število, 106 azijska država, 108. rastlinska začimba, 100. fonitična črka 110. stara slovenska pijača, 120. znana opera, 121. pregibanje ure. 122 merilna priprava. 123. člove-Va govorica, 124 ribiška potrebščina. 125. del sob«.
Navpično; I. samostojni človek. 4. letna hišica. 5. osebni zaimek, 6. zoprne živali, 7. najlepši mesec,
8. stanovanjska dajatev, 0. turška preproga, 10. del obleke, 11. skrajšano moško ime, 12. prevozno sredstvo, 16. nizozemska reka, 17. izraz pri kartah, 18. nadležna žival, 19. jugoslovansko mesto, 21. pevski izraz, 23. kratica za avstrijsko mestno vlado, 25. ženski utopljenec brez j, 26. vrsta zemlje, 27. kratica za sveti, 28. majhen metulj, 20. navadno število, 31. slovanska pijača, 33. izraz bolečine, 34. italijanska nota, 36. ud družine, 38. izraz bolečine, 30. kraj na Gorenjskem, 40. stara vprašalna členica, 41. rimski cesar, 42. francosko mesto, 43. azijsko otočje, 44. planiska rastlina, 5. javni delavec. 40 poljsko orodje, 50. ptica pevka, 52. družinski ud, 54. časovna doba, 55. domača žival, 67. grški predlog, 68. merilo brez r, 69. družinski ud (a je o). 70. lepa priložnost, 71. abesinski naslov, 72. nekdanji Solim, 73. cerkven praznik, 74. koristoloven človek, 75. podkrepilna beseda, 76 del človeškega telesa in šivalna potrebščina, 77. skupina družin. 78. jugoslovansko mesto 79. slovenski rudnik. 80. ribja zalega, 81. ostudna žival brez č, 85. vprašalna členica, 87. skrajšano žensko ime, 80. del cerkve, 01. skrajšano žensko ime, 93 navadni števnik, 103. nizozemski naslov, 107. svetopisemska oseba, 111. vprašalna clenica, 112. brez obleke, 133. navadni števnik, 114. vzklik začudenja, 115. slovenska reka. 116. prislov kralja, 117. tuje žensko inie, 118. nikalna členica, 119. ploskovna men.
Stran
»SLOVENEC«, dne L januarja 19CT.
Stav. 1
Šport v letu 1935
Ves šport »e je sukal v preteklem leta y glavnem okrog priprav za XI.-letne, oziroma IV. zimske olimpijske igre, ki se bodo vršile letos v Berlinu, odnosno v Garmisch-Partenkirchenu. Oči vsega sveta so uprte v Nemčijo kot prirediteljico letošnjih olimpijskih iger ter se čudijo veliki organizato-rični sposobnosti Nemcev na eni ter pripravam njihovih športnikov na drugi strani. In narodi, katerih se je priglasilo za zimske igre 28 s 1000 športniki, za berlinske pa kar 50 s približno 5000 športniki, so posvetili celo leto samo pripravam za letošnjo olimpijado. Velikanske priprave povsod, o katerih smo mogli zelo malo zvedeti, kajti vsak drži v tajnosti gotove stvari, ker hoče svet presenetiti s kako novo senzacijo. Sedaj, ko stojimo tik pred zimskimi igrami, pa je zavladalo v športni javnosti skoraj popolno zatišje. Kakor pred nevihto, tako mirno je sedaj v mednarodnih športnih vrstah, nihče nič ne pove, vsakdo molči m nestrpno čaka onega trenotka, ko se bodo 6. februarja slovesno otvorile IV. zimske igre. In kaj bo tedaj v Garmisch-Partenkirchenu, ne bo težko uganiti.
Ko smo že ravno pri zimski olimpijadi, se malo ozrimo nazaj na
zimski šport
v preteklem letu. Predvsem je treba poudariti, da je bila zadnja zima zelo nenaklonjena našim smučarjem. Vsi so bili ovirani, zlasti pa tekmovalci, ki niso mogli trenirati, tn pa prireditelji, ki so morali marsikako prireditev preložiti, če ne sploh opustiti. Naši fantje so dosegli krasne uspehe na slovanskih tekmah na Pokljuki, zlasti pa se je odlikoval naš Smolej na FISinih tekmah v Visokih Tatrah, ki je na 50 km zasedel častno 10. mesto kot drugi najboljši Srednjeevropejec. Olimpijci so že poleti začeli z olimpijskim treningom, in fantje, ki bodo zastopali naše državne barve v Garmisch-Partenkirchenu, so že danes na odlični višini. Vendar spričo take konkurence, ki bo letos v Nemčiji, ne smemo preveč zahtevati od njih. Drug važen dogodek v našem zimskem športu so slovite
mednarodne skakalne tekme y Planici.
To so bile že druge, ki so sloves naše domovine ponesle po vsem svetu. Vse je govorilo in pisalo
o 100 metrskem skokn,
In to upravičeno, saj je Norvežan Andensen skočil 99 m, naš Šramel pa je s skokom 72 m postavil ob tej priliki nov jugoslovanski rekord.
V lahki atletiki
lansko leto nismo imeli večjih prireditev. Kljub temu pa je tudi v tem letu ta šport lepo napredoval in se razširjal po mestih, trgih in vaseh naše ožje domovine. VI. balkanske igre so se vršile v turškem Istanbulu in naša reprezentanca, četudi oslabljena, si je s 130 točkami obdržala svoje drugo častno mesto takoj za Grčijo, ki jih je dobila 158. Omeniti moramo krasen uspeh Primorjaša Kova-čiča v teku na 100 m (10.6 sek.), ki je postavil nov jugoslovanski rekord, in nov rekord Ilirijana Bru-čana na 10 000 km. Tudi v zunanji lahki atletiki je bilo postavljenih več novih rekordov. Prezreti ne smemo evropskega potovanja ameriških atletov, ki so prišli pogledat svoje evropske kolege, koliko so pripravljeni za olimpijske igre. Jasno, da so
skoraj vedno nosili Amerikanci zastavo, In kar |e najvažnejše: dokazali «o, da so vedno v formi — in ne — kakor vidimo pri večini evropskih atletov, ki danes sijajno odrežejo, morda postavijo nov svetovni rekord, ob drugi priliki pa popolnoma odpovedo. Naš
nogometni šport
gre rakovo pot. To žalostno, a resnično dejstvo moramo tudi ob tej priliki konstatirati. Imamo sicer vedno več klubov, vedno več igralcev, toda čezdalje slabši so, čezdalje bolj nedisciplinirani in vedno več denarja zahtevajo, tako, da se že močno nagibamo k profesijonalizmu. Izgleda, da se ne more najti roka, ki bi napravila v tem pogledu red; dokler tega ne bo, ne smemo pričakovati boljših časov v nogometnem športu, za katerega vlada tudi v naših krajih veliko zanimanje.
V plavanju
smo tudi v lanskem letu beležili lep napredek. Cel kup novih jugoslovanskih rekordov so postavili naši plavači in plavalke in naša Ilirija je v tem pogledu odlično odrezala. V evropskem prvenstvu v Magdeburgu, kjer je nastopila naša waterpolo-reprezentanca, se nismo mogli uveljaviti; pač bi bil pa uspeh lahko boljši, ako ne bi bilo pri sestavi drž. reprezentance vedno toliko ozirov; zbrati je treba vedno najboljše neglede na osebo ali klub. In končno tudi
naše hazene
ne smemo prezreti. Po svetovnem prvenstvu, ki so si ga osvojile dekleta 1. 1934 v Londonu, niso spale, ampak so delale naprej. V lanskem letu so priredile daljšo turnejo po Poliskem, kjer so zelo dobro zastopale barve svoje domovine. Zmage, ki ; so jih dosegle na Poljskem, jih naj bodrijo k nadaljnjemu delu v tej športni panogi. V splošnem | pa ni pravega zanimanja med dekleti za hazeno; tudi je pri njih močno popustilo sodelovanje v : ostalih športnih panogah, kjer je treba pokazati sposobnosti ali kjer je treba tekmovati. Gojiio šport j pač toliko, kolikor je potrebno radi »mode«. i
Veliko zanimanje je bilo v preteklem letu tudi za kolesarstvo in še prav posebej za motosport. Tudi tu lepo napredujemo tako po kvaliteti kakor ; v kvantiteti. Počasi bo tudi ta šport zmogel v j naših krajih ono mesto, ki mu gre. To bi bile v glavnem vse panoge, ki se pri nas goje. Imamo
prožno, gibčno hi močna Ofcmaatika ** go% tudi
zgolj iz zdravstvenega stališča. So p« to v resnici vaje, katere more gojiti vsakdo m povsod. Za Športnika, ki hoče doseči količkaj uspehov, se mora vsak dan bavitu z njo. Za doraščajočo mladino so naj prikladnejše igre z togo, skoki in teki na kratke proge. Jasno, da potrebuje tudi gimnastičnih vaj, vendar ne v toliki meri sprostiltiih vaj, ker so njihove mišice že itak mehke.
V lahki atletiki imamo nešteto panog v tekih, met>ih in skokih. To je najcenejši šport, vendar moramo za tekmovanje imeti primeren prostor. Najbolj zdrav šport je brez dvoma plavanje. Tu imamo vse naenkrat: dovolj gibanja, sobice, zrak in vodo. Najlepšo šport pozimi je smučanje. Ta Šport je sicer težje dostopen vsem slojem, ker je oprema precej draga in ker se moramo običajno po par ur voziti z vlakom, predno pridemo do snega, oziroma do kraja, ki je primeren za smučanje. Ako nam je zima naklonjena, potem je ta šport tudi revnejšim slojem lažje dostopen. Kolesarstvo, ki je tudi prav lep šport, se je v zadnjem času pri nas zapet nekoliko poživelo.
Zelo zanimive za igralca in gledalca so igre z žogami, lakih iger je vse polno. Pri nas poznamo predvsem nogomet, hazeno, odbojko in tenis. Nogomet je prav lepa igra, dokler se vrši v mejah športne fairnese. Toda žali bog te meje se čestokrat prekoračijo in to ne samo pri nas, ampak tudi drugod. Cim važnejša je nogometna tekma, tem bolj nešport&ki je čestokrat nastop igralcev. Zakaj se ne bi mogle Vse igre vršiti v mejah športne dostojnosti? Ali je treba, da gre od tekme par ranjencev? Res je, da se zgode nesreče, ki so dostikrat neizogibne, vendar gredo blesure običajno na rovaš nešportniih nogometašev. Zatorej proč s surovo igro ter na dan z lepim nogometom, Ifi naj bo vreden športnika, ki ga goji. Nogometu zelo slična igra je rokomet, ki se igra — kakor že beseda sama pove — z roko. Zelo prijetna je tudi igra odbojka, ki je pripravna ravno zaradi tega, ker ne zahteva velikega prostora in ki je primerna za vsakogar, ne glede na spol in s+arosi. Ta igra je še prav jx>sebno priporočljiva dorašča-joči mladini. Tudii tenis se v zadnjem času vedno bolj širi, vendaT ga radi ix*manjkanja prostorov more le malokdo gojiti.
Tu sem v glavnih obrisih podal nekaij splošnega o sjx>rtu in telesnih vajah, ki so se gojile nekdaj in ki se goje danes. Sedaj pa še nekaj o rekordih. Vedno slišimo in čitamo o novih rekordih, ki jih poslavljajo športniki. Rekord je najvišja mera, odnosno največjii uspeh, ki ga kdo doseže v državi ali na svetu vobče. Razlikujemo dvoje vrst rekordov: državnega in svetovnega. Poleg tega
m vse panoge, ki se pri nas qole. unamu ; ;	orffanizacije je svoje rekordne liste,
še tenis, ki tudi lepo napredke, a na široko | . ' , Wo,ntmliVar« nior it, vi« no ,«n*tww cvrvo
se ne razmahne. S ping-pongom je v tem pogledu boljše in tudi na visoki stopnji je že v naših krajih. Sabljanje, ta viteški šport pa se ne premakne z mrtve točke.
Vsi jugoslovanski športniki pa smo že tudi mislili na prihodnje olimpijske igre. Četud: dobro vemo, cU v tako ostri, tako veliki mednarodni konkurenci, kljub razmeroma dobrim našim uspehom, ne bomo igrali nobene vloge, so se naši športniki prav resno pripravljali za IV. zimske in XI. letne olimpijske igre. Tudi ob tei priliki poudarjamo, da svet doslej še ni videl take športne prireditve in se menda ne motimo, če trdimo, da tudi takih uspehov še ne. Ko bomo danes leto pregledovali športne uspehe v letu 1936, bomo morali zapisati o berlinski olimpijadi nekaj, česar se nam pred dvajsetimi leti niti sanjalo ni. Garm'sch-Parten-kirchen in Berlin bosta to tudi dokazala.
Šport nekdaj in danes
da s tem kontrolirajo moč in višino uspehov svoje organizacije. Za priznanje svetovnega rekorda so zelo strogi predpisi in s tem, če ga je kdo pri kakem tekmovanju postavil, še ni rečeno, da bo tudi priznan. Toda to samo mimogrede. Jaz se mislim baviti z vprašanjem, če so rekordi potrebni in če rekordi zdravju kaj škodujejo. Na prvo vprašanje moram odgovoriti, da so rekordi potrebni. Zakaj? Vse panoge v človeškem življenju streme za iz-
Raznoška z droga
popolnitvijo, vse hočejo naprej, višje; bodosi teh-; nika, gospodarstvo, veda, umetnost itd. AH nai| ravno šport počiva? Nikakor ne. In konec konceiv merimo po rekordih tudi moč dotičnega naroda na športnem polju. Kje so meje rekordov, je težko reči. Vendar po mojem mnenju prav posebno daleč ne bodo. Popolen preokret v tem oziru bi mogli napraviti im postaviti rekorde v bajne višine taki ljudje, kakor so črnci v Belgijskem Kongu, o katerih smo nedavno čitali, da so skočili v višino 2.30 m z navadnim zaletom, brez paliice im brez vsake tehnike. Na drugo vprašanje, ali 90 rekordi zdravju škodljivi, bi povedal to-le: Rekordi v nekaterih panogah škodujejo zdravju, v drugih pa zopet ne. Gotovo je, tako sem vsaj za svojo osebo prepričan, da kolesarski dirkač in plavalec ter tekač na dolge proge, ki hoče postavita nov rekord, svojemu zdravju preje škoduje, kakor koristri. Zakaj in kako, v to se ne bom spuščal, ker nisem za to poklican in ker je to naloga športnih zdravnikov, annpak sklepam to iz tega, kar sem sam doživel in imel priliko neštetokrat videti. Videl sem na primer maratonskega tekača, ki je prišel na cilj in se mrtev zgrudil. Nemška revija »Die Leibesuebun-gen« se je večkrai bavila s smrtnimi slučaji, ki so nenadoma nastopili pri tekačih na daljše proge, ko so dospeli na cilj. Strokovno se je bavil ta list s temi slučaji in proučeval vzroke teh nenadnih smrtnih slučajev. Videl sem na primer dirkača, ki je padel med vožnjo v nezavest, se zgrudil in še dolgo v nezavesti suval z nogami, kakor bi vozil kolo. Mnenja pa sem na drugi strani, da rekordi v metih in skokih ter teki na kratke proge zdravju ne škodujejo.
Akoravno je lov za rekordi v gotovih panogah zdravju škodljiv, ga vendar ne smemo opustiti. Kajti število rekorderjev je tako minimalno v primeri s sto in stotisoči onih, ki goje telesne vaje, da bi opustitev rekordov bila neprimerno večja škoda za športna razmah, kakor pa je škoda na zdravju, ki jo utrpi par rekorderjev. I. K—er.
Novi koledar
Minogo se govori in piše dandanes o spori ti. Polno je časopisov, ki obravnavajo izključno šport in na sto in sto tisoče knjig, pisanih v najrazličnejših jeziki, ki se bavijo samo s športom. Na cesti slišiš otroke, ki govorijo o zadnjih nogometnih tekmah, tam zopet odrasle, ki se čudijo najnovejšim rekordom v tej ali oni športni panogi.
na rokah in deloma prsne in hrbtne mišice, vse drugo pa f)očiva, tako da postane sčasoma trd in neokreten Pri mizarju je slično ali če vzamemo katerikoli poklic, skoraj pri vseh oj>azimo, da je poklicno gibanje tako enostransko, da dobijo prizadeti ukrivljene hrbtenice, krive noge, da držijo
Življenje nujno zahteva novo bolj točno in udobno letoštetje. A malokatero mednarodno vprašanje ima toliko težkoč kakor koledarska reforma. Pred vsem je popolnoma točna pratika samo nedosegljiv ideal. Če bi ga hoteli uresničiti, bi morali spremeniti zakone našega osončja. Zvezdo-slovje ne more označiti s celimi, praktično uporabnimi številkami brez ulomkov dolžino leta, meseca in tedna. Vsako letoštetje je več ali manj netočno. Julij Cezar se je moral odločiti za reformo, ker je popolnoma odpovedal tedanji rimski mesečni koledar. Uvedel je sončno leto, ki so ga uporabljali v Egiptu (in tudi v Kitaju, Perziji, Indiji). To se je zgodilo leta 45. pred Kr., ki je zabeleženo v zgodovini kot »leto zmede« (annus confusionis).
Olimpijski zvon
Celo kmetska dekleta danes niso več moderna, ako se ne bavijo s kakim športom. Smo pač v dobi, ko se je jel zopet uveljavljati stari izrek: »Zdrav duh v zdravem telesu«. Kaj je prav za prav šj»rt? Beseda šjx>rt je angleškega izvora in pomeni dobesedno »luštno se imeti«, dandanes pa razumemo jxxl šj»rtom sicer tudi neke vrste zabavo, vendar so to v glavnem telesne vaje, s katerimi napravimo svoje telo lepo, zdravo, močno, prožno, sveže in da smo čim sposobnejši v svojih poklicih in čim odp»rnejši , za najrazličnejše zapreke, ki se nam stavijo v življenju, kakor bolezen in drugo.
Zakaj pa prav za prav gojimo šport? Deloma sem že odgovoril na to vprašanje, deloma pa hočem v naslednjih besedah. Več ali manj je danes vsak človek zaposlen skozi leto in dan v zaprtih prostorih, zelo prašnih in skoraj brez svetlobe. Naše telo pa potrebuje solnca. zraka in vode in ne najzadnje gibanja na prostem. Zakaj? Poglejte otroka, komaj je napravil prvi korak in že hoče ven na prosto; poglejte jitice, katerim je človek odvzel svobodo s tem, da jih je zaprl v tesne kletke — vse hočejo ven na prosto, četudi imajo v kletki vsega v izobilju. In človek, kot najpopolnejše bitje, naj bi bil potem drugačen? Na prostem se namreč naužije svežega zraka, v vodi se skoplje, pri najrazličnejših telesnih vajah si krepi in sveži svoje tek) in obenem tudi razvedri duha. Kruha in iger so zahtevali stari Rimljani, kruha in iger hoče sodobna mladina. Pa ne samo mladina, tudi sta-rejšii ljudje se v vedno večji meri oprijemljejo športa. Sicer imajo nekateri še vedno razne pomisleke proti športu, češ, saj se dovolj razgibajo pri delu v delavnici, na polju itd. Res je, dragi moj, da se ročni delavci morda še preveč razgibtjejo, toda med gibanji je velikanska razlika. Vzemimo na primer kovača: On si krepi samo gotove mišice
glave postrani itd. Kmetski tant ali kmetsko dekle, , p0grešek julijskega koledarja, ki je po eno noč in
ki se giblje od ranega jutra do poznega večera na ; • ....— ...	..... ....
polju, zaužije res toliko svežega zraika, da smo jima mi meščani skoraj malo nevoščljivi. S tem pa ni rečeno, da kmetsko ljudstvo ne jx>trebuje telesnih vaj. Ravno tako jih potrebuje, radi gibanja na prostem sicer ne, f>ač radi prožnosti in gibčnosti telesa, lepe drže v hoji, sploh radi vsestranskih izvežbanosti svojega telesa. Samo poglejte, kako žalostne so postave onih kmetskih fantov in mož, ki ne goje telesnih vaj. Drži se na eno stran ali pa naprej, hodi zelo nerodno, ne zna se niti obrniti, ima ukrivljeno hrbtenico, eno ramo višjo od druge in podobno. Ce je treba steči kakih par korakov, diha kakor kak star kovaški meh. Vidite, vse te napake se dajo s pravilno nego telesa odplaviti, odnosno se jih sploh ne dobi Iz te.t a lahko sklepate, da je šport za vsakogar koristen. Sedaj pa nekoliko o tem, kako so naši predniki go; ili šport.
V najstarejši dobi je človek izvajal gibe. katere je rabil kot lovec ali vojak. To so bili: skoki, teki, metanje kamenja, kopja in prenašanje bremen. Najstarejši narodi, ki so se bavili s telesno vzgojo, so bili Kitajci in Indi: vojaško telovadbo pa so izvajali vsi narodi v starem veku. Najvišjo stopnjo je dosegel šport pri Grkih. Niso imeli toliko panog kakor dandanes, vendar so bili v svojih predpisih, kar se tiče treningov in udeležbe pri tekmah daleko strožji, kakor so današnji športniki. Od panog, katere imenujemo mi danes lahka atletika, so gojili teke, skoke in mete. Tekali so na kratke, srednje in dolge proge. Tekališča starih Grkov so bila zelo podobna današnjim. Tekali so na peščenih progah in bosi. Od skokov so tekmovali le v skoku v daljavo in sicer ne kot posamezno panogo, temveč v jjeteroboju — pentathlomi. Od metov so imeli disk in kopie. Grki so dobro poznali estetične in vzgojne vrednosti športa in so tako rekoč pi.ionirii na športnem polju. Telesna "zgeja pri OrMh je prottiknila v vse življenje vsakeo-a posameznika in celega naroda, bila je važen del državna vzeo:e. Poleg tega so negovali igre, izmed katerih so bile najslavneiše olimpijske.
Rimljani so goiili samo voiaške telesne vaie, igre pa so se pri njih izpremenile v borbe gladd-jatorjev in sabljačev ter bore in trganje ljudi z divjimi zvermi.
V srednjem veku se šport ni sr>iil. Šele po križarskih voinah, po postanku viteškega stanu, čigar pripadniki so iezdili na konjih, s° mero vali in streljali z lokom, so bili postopno s časrvn uvedeni turnirji, pri katerih so se nasprotnik'' borili 7. meči in sulicami, peš in na koniih. Naivečkrat je bil cilj vreči jezdeca s sulico raz konja.
Kakšne aanope telesnih vaj gojimo danes?
Dandanes je udejsfvovanje na š|x>rlnem poliu izredno obširno. Navajam le najvažnejše in tudi pri nas udomačene panoge: gimnastika, telovadba, jalika atletika, težka atletika, vodni šjTort. zimski šport, kolesarstvo, turistika, sabljanje, jiotem najrazličnejše igre z žogo, kakor nogomet, hazena, odbojka, tenis, rokomet itd. Podlaga za vse športe je gimnastika. To so vaje, ki napravijo naše telo
dan vsakih 128 let, je narasel do' zdaj na 13 dni. Papež Gregor XIII. je leta 1582 popravil koledar in odstranil takratno 10 dnevno zamudo s tem, da je proglasil dan po 4. oktobru za 15. namesto za 5, t. m. A praznoverno ljudstvo se je upiralo. V Švici so morale oblasti poslati v posamezne vasi vojaštvo, da bi preprečilo izgrede. Nemški protestanti so odklanjali reformo kot »rimsko nakano« in so se z njo sprijaznili šele leta 1700, ko je bilo treba izpustiti že 11. dni. Anglija je sprejela gre-gorijanski koledar šele leta 1752 po zaslugi lorda Chesterfielda. Množica je spremljala njegovo kočijo na poti v parlament, kjer se je vršilo glasovanje koledarskega zakona, s sovražnimi vzkliki: »Ne maramo, da bi postale naše hčerke po nedolžnem starejše! Dajte nam nazaj naše tri mesece!« (Angleži so imeli poprej novoletni dan v oktobru.) Bi-zantinci so ugotovili netočnost starega koledarja že v XIV. stoletju in predlagali reformo v duhu poznejših načel papeža Gregorja XIII. Toda cesar Andronik je odklonil predlog, ker se je zbal novega cerkvenega razkola. Carigrajski sabor leta 1583 je razpravljal v navzočnosti aleksandrijskega patriarha o koledarskih predlogih papeža Gregorja XIII., ki so iih podpirali tudi Armenci in znani steber pravoslavja na Poljskem, knez Konstantin Ostroški (natisnil prvo rusko biblijo). Vendar je ostal sobor zvest staremu koledarju, dasi je priznal njegovo netočnost. Takratna Moskva Ivana Groznega ni morala niti slišati o »krivoverstvu«. Isti verski predsodki so odločali v poznejši Rusiji. Pod Nikolajem I. je pripravil reformo pri Akademiji znanosti v ta namen ustanovljeni odbor. A prosvetni minister knez Lieven je sklenil leta 1830, da bi »zdaleka pretehtale neprilike pričakovano korist z ozirom na mišljenje nazadnjaškega ljudstva«, in car mu je pritrdil. Mednarodni statistični kongres, leta 1863, je zaman priporočal Rusiji novi koledar. Leta 1902 je obudila koledarsko vprašanje okrožnica carigrajskega patriarha Joakima III. A ruska sinoda je zopet odgovorila, da »bi povzročila sprememba starinskega reda usodno razburjenje«.
Zagovorniki koledarske reforme vedo, da mo-< rajo upoštevati tradicijo, čeprav ovira njih idealne 1 račune. Vendar je reforma potrebna. Tudi grego-rijansko letoštetje sloni na pogrešku, ki znaša približno po 3 dni in 3 noči vsakih 10 tisoč let. Naši potomci bodo morali čez 3 tisoč let skrajšati število prehodnih let, da bi nadomestili zamudo. Sedanji koledar ima tudi druge napake, ki so posledica njegove zgodovinske neenotnosti. Naši me-| seci slonijo na luninem krogu in krajcih. Toda na-še sončno leto (čas, ki ga potrebuje zemlja za pot I okoli sonca) se ne deli na 12. Vsled tega niso me-| seci enaki, kar moti pri računih, izplačilih, pregledu gospodarskih podatkov in si. Naš teden šteje sedem dni po številu največjih premičnic t. j. poleg sonca in lune še Merkurja, Venere, Marsa, Jupitra in Saturna. A celoletno število dni: 365 oz. 366, se zopet ne deli na 7, in torej nima nobeno leto celega števila tednov brez ulomkov. Zato nikoli ne odgovarja določen dan v tednu vedno istemu dnevnemu številu v teku istega meseca. Če imamo letošnjega prved« januarja nedelja, bs pri-
hodnje Novo leto v ponedeljek (oz. torek pri prehodnem letu), drugo novo leto v torek (oz. sredo) itd. Koledar ni stalen. Navezani smo na posebne skrižaljke, če hočemo določiti tedenski dan kateregakoli dogodka v teku prihodnjih let.
Odbor za reformo koledarja Mednarodne astronomske zveze je predložil leta 1922 radikalno spremembo: leto s 13 meseci po 28 dni (novi mesec, Sol, bi stal med junijem in julijem). Razen teh 364 dni bi štelo leto še en »nezabeležen« ali »beli dan« (oz. prestopnem letu dva, po en dan v vsakem semestru). Ta »večni koledar« bi nudil več udobnosti. Vsi meseci bi imeli enako število dne-vov in tednov, Sleherni dan v poljubnem tednu kateregakoli meseca bi stalno odgovarjal isti zaporedni številki pri vsakem mesecu in vseh letih. Na primer bi imeli mi ponedeljek vsakega prvega, osmega, petnajstega in dva in dvajsetega slehernega meseca, dočim bi bil dne drugega, devetega, šestnajstega, tri in dvajsetega vedno torek itd. Te prednosti bi odtehtale neudobnosti. (Med slednjimi je omeniti nedeljivost števila meseca 13 na 2, 3, 4, 6, česar smo vajeni pri sedanjem številu 12. Otežkočena bi bila tudi šolska, poslovna itd. delitev leta v semestre in trisemestre.) Odbor za reformo koledarja pri Zvezi narodov je priporočil ta načrt, a kmalu se je moral prepričati o njegovi neizvedljivosti. Na IV. zborovanju Konference Cve-ze narodov za koledarsko reformo (zborovala je oktobra 1932) sta odločno odklonila zastopnika Italije in Nizozemske »bele dneve«. Slednji se ne štejejo in torej prekinejo niz tednov. V zvezi s tem se avtomatično premikajo za tedenski praznik določeni dnevi: naša nedelja, židovska sobota in muslimanski petek. To bi utegnilo po mnenju zastopnikov označenih držav povzročiti nezadovoljstvo, in zato zahtevata dosedanji »nepretrgani teden«. Angleški zastopniki so brezpogojno zavrnili na temelju podatkov zbranih vprašalnih pol »nesrečno« število 13 mesecev, ki bi razen tega padalo v vsakem mesecu na »nesrečni« dan — petek. Kajti »ža-libog« se ne deli število dni v letu 364 (»beli dnevi« se ne štejojo) samo na srečnj število 7, temveč tudi na nesrečno 13. Pod temi razmerami je sklenila konferenca, da pomeni večni koledar »težko izvedljivo in zdaj sploh nemogočo reformo«. Istočasno iz istih pomislekov je odklonila konferenca predlagan prenos Novega leta na 22. december (dan sončnega obrata) kar bi pomenilo, da se res pričenja naše letoštetje »po Kristusovem rojstvu«, dočim imamo zdaj 25. december, en 'eden poprej kakor 1. januar! Zvezdoslovci so namreč sporočili konferenci, da je prvi januar primeren začetek Novega leta, ker se nahaja na ta dan zemlja, ki je najbližja na točki soncu.
Konferenca je priporočila Zvezi narodov samo stalno veliko noč, ki bi se obhajala vedno v nedeljo po drugi aprilski soboti. Tudi ta reforma je zelo potrebna za pridobitne, šolske, uradne in dr. kroge, za javne prireditve in si. Saj se obhaja zdaj pravoslavna velika noč v rednih presledkih celo en mesec po katoliški, kar posebno občutimo v Jugoslaviji. Pravoslavna cerkev, ki se tako dolgo ni mogla odločiti za reformo, zdaj ne bo ugovarjala. Po carigrajskem patriarhu Meletiju leta 1923 predlagana ista reforma se je ponesrečila samo zalo, ker jo je zvezal Meletij z drugimi radikalnimi predlogi: »modernizacijo« nose pravoslavnih duhovnikov, krajšanjem »pod sedanjimi razmerami predolge« božje službe in celo drugim zakonom za obvdovele duhovnike. Lani razposlane vprašalne pole Zveze narodov so ugotovile, da nimajo sv. stolica v Rimu, anglikanska cerkev, nemški protestanti, carigrajski patriarh in druge duhovne oblasti nobenih dogmatičnih pomislekov zoper proglasitev stalne velike noči, če bodo na to istočasno pristale vse vodilne krščanske cerkve.
To je sedanje stanje dolgoletnega pripravljalnega dela Zveze narodov za koledarsko reformo, ki ga podpira v sodelovanju z različnimi mednarodnimi društvi osrednja International Fixed Ca-Isadar Lsajus » Luuduua.
%
s
Stev. 1.
Pogled na knjižni trg L 1935
Nekaj statistike |
Ob koncu leta ruti i delamo bilance. Zato . hočemo (udi mi bežno pregledali letošnji pridelek na našem književnem trgu. morda nam rezultati povedo kaj zanimivega. Ne lastim se j pa pri tem statističnem pregledu dognune po- j polnosti, vendar aem prepričan, I« bom v glav- . nem mogel podati z.uclosino podobo našega književnega trga.
Naše časopisje
Največji dol našega književnega trga napolnjuje dnevno, tedensko in mesečno čuso-pisje. V njem se zrcali vse naši kulturno delovanje iu življenje spi' h. in kdo? hoče dobiti vsaj malo pojma, kaj Slovenci produeiramo v tisku in kako oblikujemo svoj čas, se mora ozreti na naš dnevni in revijalni tisk. Nimamo še uradne statistike našega časopisja, toda na podlagi podatkov v Licealni knjižnici sem skušal ad lioc sestaviti tak shematični prerez. In iz ioh zapiskov se vidi. da izhaja na Slovenskem (• dnevnikov, če štejemi. še najnovejši Slovenski dom«, kar je vsekakor precej za naše razmere; niso pa vpošteva:ii slovenski dnevniki, ki izhajajo izven meja tia;< države na pr. v Ameriki. Toda tednikov je že >6, mi d n jimi taki, ki izhajajo dvakrat na teden (I), oz. trikrat (2), Štirinajstdnevnikov je 15, mesečnikov — vsaj takih, ki so kot mesečniki vpisani, čeprav niso redno izhajali —pa je 117' Četrtletnikov — (>. in tiskov, ki izhajajo po enkrat na leto — 5, večinoma naših znanstvenih revij, ki pa nekatere še za letos niso izšle (Geografski vestnik!). Marsikdo ne ve, da izhaja na pr. v Ljubljani časopis »Novi vek, list za prosv°to in dvig morale«, ki ga izdaja društvo Novi človek, še manj pa, da že 13 let prihaja v Slovenjgrndcu »na svitlo« list »Kurent, strokovni list za norce!« To navajam kot kurioz.tim in tudi zato, da se morda z novim letom kdo poklicanih še pravočasno naroči nanj.
Poleg teh časopisov, pa prišteva med ipe-riodica« kartoteka naše največje knjižnice še 34. »knjižnic« in drugih periodičnih zbirk (leposlovnih in drugih, ki izhajajo v obrokih: na pr, l judska knjižnica itd.). Na pratike tu koledarje se nisem oziral, pa jih je lepo število! (Na pr. Dober pajdaš!) število II? mesečnikov preseneča. Pri podrobnejšem pregledu bi lahko ugotovili, da ima skoraj vsako društvo svoj časopis, vsak stan svoje strokovno glasilo, veliko Tura svoj tedenski ali mesečni vestnik Tako je največ časopisja seveda verskega značaja, potem pa strokovnega in organizacijskega. Značilno pa je, da se je letos pojavilo več novih časopisov: (Naša moč, Novi vek. Lan in konoplja, Naša misel. Luč. Nova obz.otja, Dravska pošta, Slovanski svet Slovenska zemlja, Zagorski zvonovi, Sloinšekov glasnik itd.), kot pa jih je prenehalo (Raketa, Razgled, Edinost. Gospodarski list itd.). Zdi se mi. da se bo kriza, ki je zajela uradništvo, poznala na statistiki našega časopisja šele prihodn je leto, ko se bodo videli sadovi težnje, ki obstoja — in naj In obstojala —: zmanjšali številčno naš dnevni tisk. pa ga zato kvalitetno dvigniti I a težn ja obstoji že dalj časa pri verskih listih zdi se mi pa da bo morala prodreti sčasoma tudi v drugih smereh.
Knjige
Književne žbe
Morda največ knjig je letos izdala Mohorjeva družba, saj je poleg rednih knjig izdala tudi izredne, nadaljevala Mohorjevo knjižnico. Cvetje iz domačih in tujih logov ter še izven perlodic izdala več primerov. '/.:, njo bi prišla Jugoslovanska knjigarna z Leposlovno. I judsko knjižnico. Kozmosom, z Zbirko domačih pisateljev ter knjigami mladinskega iu drugega značaja izven označenih rednih zbirk Tudi Ciri-lova tiskarna je letos izdala veiiko knjig (Mala knjižnica, spisi Karla Maya). Manj aktivna je bila Tiskovna zadruga, Nova založba (Cankar), bolj Modra ptica in liram. Znanstveno publicistične stvari izda ja Umi tniška propaganda, strogo znanstvene in biblioljlske \kufletnska založba, šolske pripomočke šola iu dom. Merkur, sumljivo leposlovje založb (•'valit in Prijatelj, pomembna dela Slovenska matica, šolska matica. Omeniti bi bilo še treba Kmetijsko matico. Mladinsko matico, liberalno Vodnikovo in socialistično Cankarjevo družbo ter morda Salezijauce. Veliko knjig je izšlo v samozaložbi ter se prodajajo v kolportaži, kar je tudi znak času.
Znanstvene hn\'i#e
Tekom letošnjega leta je izšlo precej pomembnih znanstvenih knjig, ki jih moramo podčrtati ob končnem pregledu. Kot pno naj omenim nadaljevanje Ramovševo Historične slovnice slovenskega jezika (Dialekti), ter njegovo bibliofilsko izdano Karto slovenskih narečij, dalje Kidričevo Zgodovino slov. pismen-ftvn, njegovo ureditev Korespondence J. Prim-ca, Prijateljeve za jubilej moiin mentalno izdane Duševne profile slovenskih preporodite-Ijev, Stelelova razkošna in velepomembiiu Mo-numenta artis slovenieae, Luktnanove dokumente prvih let krščanstva Murtvres Christi, ter prav tako pod njegovim uredništvom izhajajoč Biografski leskaikon. Malovo Zgodovino slovenskega naroda (važna borba za Zedi njeno Slovenijo!), Gosurjev načrt Za nov družabni red, Novakov zbornik Slovenska krajina. Karlov.škov zgodovinski razvoj Slovenskega or-namenta. Jerajevo Cerkveno zgodovino, fiohin-čevo Zgodovino Evrope, Ozvaldevo Prirodslov-tio in duhoslovno smer psihologije, Kovačičev Slomšek, Žigonovo Zgodovino Slov matice, Ovnov Krst pri Savici, Simončič Kočevarji v luči imen. V tej vrsti bi moral imenovati separale razprav naših pravnikov, ki so bili v tem letu teredno plodni in delovni ter ima skoraj vsak Izmed njih poka/ati kakšno delo (Krek, Lapu j ne, Kttšej, Tomšič, Dolenc, Murko, Minula, Korošec, Maklecov). Prav tako tudi Maroltovo glasbeno analizo Tri obredja iz Žile Mahkotovo nrošuro o Davorinu Jenku, program Akademskega zbora in Modcrndorfei" Narodno blago Korošcev, ter zdravstvena študija Mikiča in razne disertacije (Koželj). Zanimanje so vzbudili esejistično znanstveni spisi kot je M, Vid-majer Moj pogled na svet, J. Vidmarja esej o Otonu Župančiču, Jurčec o Kreku, ter p Žurgov prevod Fersmunovcga Življenja kamnov. Največje razburjenje pa je ne dvomno zbudil Ramovšev-Breznikov Pravopis.
Knjige za praktično življenje
V	praktično znanstveno literaturo, Ul je v tem letu dala izredno veliko del, pa spada že Glonarjov Slov. nemški slovar. v sešitkih Slovar s ovenskega jezika. Pravopisni slovar. Umetniške propagande. I rgovski leksikon; Šodiv vjev Oris zgod. Jugoslovanov. Peteliu-K rošlov Pregled obče zgodovine, Krošlova Zgodovina trgov-stva, Šimence ve Zdravstveni nasveti, Logarjevi Naši zobje, Šušteršičeva Naš gozd in Naš lov. I akega praktičnega značaja je Preslova knjiga
Strokovna šolska politika. I.avričeva Organizacija statistike, Štefanovi Neposredni davki, P. Donatov Praktičen čebelar, Kregar Kuj moram vedeti, ko si gradim dom. VVenko Kmetijsko kokosarstvo, Petkovšek Organizacija in uprava kmetij. Priol Več' ko.ščicastcga sadja, Petrič Nu-lezljivc bolezni. Muzi Govorne, motnje, Trnovec Z orodjem v rokah Tu so popularizirana razna znanstvena dognanja iz najrazličnejših področij. Med take praktične knjige, potrebne za vsakdanje življenje, bi spadale še Ulagovo Plavanje, šestovo Kar po domače, razne Kuharice (Kalinškovu. Remčeva). ter vsakovrstno učne knjige, ki bi pa tvorile poglavje zase
Posebno pozornost zaslužijo tri nove knjige letošnjega književnega trga, tiamr"č zborniki umetnega fotografiranju kot je Kraševeeva Slovenska zemlja v podobah, album Iz naših gora ter Slovenska fotografija.
Nabožna literatura
V	letošnjem letu je evharistični kongres rodil tudi posebno nabožno literaturo, izmed katere je treba omenjati akademsko izdajo zbornika Naš kruli, Evharistične šmarnice, prevod Lynurdovega 1'resveti zakrament in pesmi M. Elizabete Slava sv. Ilostiji. Pomembnejše knjige iz liturgike bi bila Pogačnikova prireditev Velikega ledna, ter praznika sv, Rešnjegu Telesa. Sem spadajo govori M. Opeke: Drobci ter njegovi spomini Iz mojih rimskih let. Prav tako le rušo va knjižica Za samostanskimi zidovi. /.(lesarjev življenjepis Sv. Vincencij Pu-velski, ter Knjižice za duhovno probudo, ki jo štirinajstdnevno izdajajo salezijanei, poleg drugih nabožnih brošur.
Prevodno leposlovje
V	letošnjem letu smo dobili v prevodu nekaj del iz starejšega slovstvu, ki spadajo v evropsko klasično literaturo, tako predvsem prevod svetovno slavnega Cervantesovega Don Ki-hota( Leben). ki smo ga bili resda potrebni. 1'ako tudi slavni ruski roman Coiuurovu Olilo-mov (Vidmar), ki je sicer znač len zu razumevanje ruskega duhu, vplivu pu nu današnjega človeka precej dolgočasno. Tudi Goethejev Eg-mont (Mohoričevu) je nušel pot v šolske komentarje, kakor tudi — oh 2»Mni-|eniiei — Horuc (Sov re. škerlj), njegovo pismo <• pesništvu ter njegove Sermanes. Od Balzaca smo dobili dve ileli Evg. Grandetovo (Bradač) ter leto Lizo (Župančič). Celo novega Dumasa smo po nepotrebnem dobili Črni tulipan (hvalil), ter tudi veleruinunlično Petbfijevo Krvnikov« vrv, ki je prišla k nam z. Goriške (lievk). Ni.va sta za nas eden prvih dotnačinskih pisateljev Bjtirnson (zal. Prijatelj) in ruski sodobnik Dostojevskega l.jeskov Askalonski hudobec (zul. Prijatelj). Končan je nov prevod Sienkiev ic/evih Križarjev (Mole) Od Lugerlijfove smo dobili dve novi deli: Kluru Gulleborg (Vodnik) ter malo knjižico Sveti plamen (tiskarna sv. Cirila) Nove prevode sta doživelu tudi Zeverjev Vrt Marijin (M. Kranjc), prelepe novor,analitične murijan-ske legende, ter Gorkjjeva Mati (Levstik), eden prvih socialističnih romanov. Celotne zbrane spise Karla Mava (čez XX zv.) izdaja I iskama sv. Cirila. —
Med modernimi pisatelji, ki so bili presajeni k nam v tem letu je gotovo daleč najpomembnejša Undsetovu, katere monumenfalno delo Kristina, Lavransovu hči, jc Jugoslovaska knjigarna letos zaključila (Prezclj). S te.m je eno najpomembnejših evropskih religioznih ve-leunletnin postalo last našega naroda. Svojo ceno ima tudi biografija ustanovitelju moder-nega biografskega romana Straehleyeva Kraljica Viktorija (Župančič), več morda z literarno zgodovinskega stališču kot sicer Pomembno delo je Smithove Konec Alurdov (Koritnik), manj. II. Manna Profesor Nesnaga (Evalit). Tudi enega najboljših vojnih romanov Dorgelesove Lesene križe smo dobili v prevodu Klemetiči-čeve. Nepotreben je bil prevod modernega tran coskega klasika Gide-a Vatikanske ječe (Ocvirk), (lasi je zase umetnostno pomembno delo. Važnejša sta prevoda modernih čeških pisateljev Olbraehta Hajduk Nikola štilhaj (Borko) ter Vuchck Kri ne vpije po maščevanju (Bradač), ki predstavljata redke prevedene slovanske knjige. Med nje se uvršča moderni srbski roman lani umrlega čosiča Pokošeno polje (Potoka r). Pomembno katoliško književnost večje vrednosti predstavijujo prevodi Svenssonu Mesto ob morju (Lovrenčie), dva romanu II. Ila-luschke Lamotski župnik (p. Evstahij), Sin dveh očetov (Poznič-Pogučnik), ter mladinski fluinski roman Claesa Beloglavček (Vodnik). Istratijeva Nerauctilu predstavlja polteno-romantično psov-do-socialno povest, dočim Lulolsova Gumijeve plantaže moderno reportažo, ter lx>ndonov Joe med pirati novo pustolovno pripovedovanje. Prav pred novim letom pa sta izšli Kausove biografski roman Katarina Velika, ter Deepin-gov Usodovec, o katerih pa ne morein izreči sodbe; todu po zadnjega romanu Sorel in njegov sin sodeč, je Deeping izruzit naturalistični pisatelj Imenujem nuj še prevod rukovniškega grofa Burba: Bela kroglja ter protifašistično povest Silona: Eontamara.
To bi bili dozdaj najpomembnejši letošnji prevodi, dočim je še več manj potrebnih, ki so izšli po večini pri založbi Evalit (Latzko, Le-blunc, llofbauer, Luys, Valunikere) v goriški Siguia (V službi pri trinogu. Kyne itd.) Cirilovi tiskarni itd., ki pomenijo samo čtjvo, izbrano po smeri založbi, ki predstavljajo po eni strani vzgojen kič, po drugi dražečo osladnost
Izvirno leposlovje
Zanimivo utegne biti. da se je letos pri nns večinoma — kar naj predstavlja stalno leposlovno vrednost — ponatiskovalo in koinenti-iiilo iz preteklosti. Tako bodi na prvem mestu omenjena faksimilna izdaja prve slovenske tiskane knjige sploh. Trubarjev Catechismus iz leta 1551. kot ga je na starinskem papirju in vezavi biblioliltsko izdala Akademska založba. Knjiga ima svoj pomen za vsakega ljubitelja slovenske književnosti, kot popolni posnetek sture pa še posebej. Nadalje je Giufenuuer izbral in komentiral Vodniku Pir|e\ec ropa. Pregelj Jenka. Rupel Jurčičevega Juriju Kozjuku — vse v Muhorjcvpm Cvetju Svojo vrednost
iinu izdaja največjega S|o> ene i v drugi polovici prejšnjega veku Icvsiikti (Slodnjuk) ki ga s hvalevredno pieteto izduju Jiittosl knjigarna, vršeč s tem veliko kulturno dejanje ( nakar-jevi zbrani spisi (\yill) so piincdi nova od kritju ob zbirki Nova njiva. Kinžgurjevi lepe Kmečke |xives(i, šorlijevi (II \l zv.) u|t«gove mladostne novele, Pregljevi so se zaenkrat zaključili z X. zv„ v katerem |i nova kompozicija njegovega družinskega romana Otroci sonca (trilogija). Tudi Bevkovi z.Ih.hii -piši so nova predelava starejših stvari (I judje pod Osoj-nlkom). Pruv tako so Mili"iu-Kega Humoreske in sutire ponatis iz dnevnikov
Pruv originalno slovensko slovstvo, v kolikor se je izrazilo v posebnih knjigah, je zelo skromno Suj pesniških zbirk ni bilo skoraj nobene, če vzamemo, tla jc M. I lizabcte: Slava sv Ilostiji prigodniea in ponatis l.ainu-tove Breze in bori, ponesrečila Kunčičevii Mlada njiva namenjena otrokom in spuda k mladinski književnosti, pruv taki. Kot Imli deloma širokova Kapelica. Ven lar pridetu v po-štev le zadnja ter Jarčeve Novcmoerske pesmi. Te so končno edina lirična osebnostna pesniška zbirka tega leta. kar je izrecno IiiI»i> znamenje za čas in ljudi.
V prozi moralno imenovati te knjige: Bevk Huda ura (ki pa je ponatis iz prejšnjegu leta), Kozak: Za prekmurskimi koluiki. Miško Kranjec: Tri novele. Os življenja. Juvornik Srečanje, Pomlad v Palestini. Kreft Med potniki in mornarji, Seliškar lliš;i brez oken (Cunkurjeva družba), Bartol zbrano novele \l Aral Posebna oznaka teh del, ki prav za prav predstavljajo sodobno leposlovno umetnost v naši knjigi, si prihranim zu drugič. Med izvirni prozni pridelek tega leta moramo šteti tudi predvsem Slovenske novele, ter romane pri naših ljudskih kn jižnicah, tako Zorčovegu Stiškega I bičana (Večernice), Ztipančevegu Starega I Irka (Kmetijska matica). Drenovega Onstran groba (Luč). Brežnikovo povest (Vodnikova) Plemiču Po krono, dekle in vino (Goriška matica): poleg tega Rožencvetovo Pravljice, ter nekaj knjig
* samozaložbi: Kaj« Odmevi Mure. Simončič Galicija l.uvtižur I rubur. Goleč Krna, Propast in <l)ig, llalnei jeva šimnov I ipe, Kosoni Njeni kralji, ter mladinsko literaturo Vdamič Dva mimo smili. Bevk Pastirei, Vrbnjakov Pravljice iz tujih logov. Bitene čeveljčki, Milkovi. Potepuhi, Ribičič IlouoluIu slikanice itd
Drama
Prevodov dram smo letos dobili zelo malo Moliere Jurij tepček (Koštiul), Gobloni Slugu dvcii gospodov Strindberg Velika uoč. Ilorvvig \ elikonoi na igra. Benoit Boštjun iz predmest ja ter prireditev jezičnega doktorja Med izvirne knjižne izdaje naših iger :mj imeiiujem Vom-bergurjevi komediji Voda iu /late tele, Liptl-Itov (,lavni dobitek Gregnnni.io \ ču-u obi skau ju, čufur jev Polom. Brenkt \n Poslednje ustoličenje. Petančičevo Igio nu'. fui( ter pri reditev starejše DrubosnjHKovc Božične igre Poleg teh pa je več uovili dram zagledalo svei na deskah Narodneira ule(bili'čt,. ki pa šc niso izšle v knjigi ter ne pridejo tako \ pregled književnega trga.
*
1'ako je letos stanje našega književnega trgu v letošnjem letu l o Iu t" ji samo suha statistika, ki pa vendar že sumu po sebi da nekaj misliti. Predvsem z oziioui nu stanje iiio derne izvirne slovenski lepe knjige ki je lotos na zelo nizki stopnji 'er v ■ Kakem o/iru po meni propadanje Dobro je. da reitnost našega slovstvu nc zavisi samo od knjig ki pridejo nu knjižni trg lo je: od knjižnih izdaj, temveč ga mora poznati samo tisti ki /veslo /uslediijc našo revijalno politiko in revijalno delo. leni se pokažejo drugačni vidiki notranjega značaju. Le ti morejo ruztimoti in videti duhu, ki giblje dunaštijo našo kulturo, lega pa nisem podal v tem statističnem pregledu letošn jega, književnega trga. temveč sem skušal postaviti samo nekaj trdih oporišč, ki mi bodo služila kot prijem pri analizi duha ki tira današnje ljudi v ustvarjanje. O tem pu prihodnjič	td
Obisk pri slovenski kukavici
Ljubljana. 31. dec.
Ker ljubljanska radio postaja že osmo loto s svojo kukavico opozarja svoje naročnike pri nas in raztresene sinove slovenskega naroda po širnem svetu, je prav, če se ozremo nekoliko po delovanju te tako vužne slovenske kulturne ustanove, Obrnili smo se nu člane začasne uprave ter tako dajemo bežen pregled uspehov in želja slovenskega rud in.
Pri g. prof. Fr. Kobiarfu
Progrutu jc izpričev ulo. ki si ga da je postaja sama in zato jo pruv. če se seznanimo s programskim načrtom radia Ljubljane Jasno je, da se bo program sestavljal vedno tako. da bo čim bolj zadovoljil naročnike in pri tem vedno podčrlaval slovensko obeležje postaje. Seveda se prav pri programu ne moremo nadejati čudežev. Prvo mesto v programu ima seveda glasba. Pri reševanju glasbenega programu je najvažnejša težkoča v tem, da mora zadovoljiti mesto in deželo. Ljubljana jo po svojem okusu skoraj razvajena. Dežela pu je še najbolj zadovoljna z. domačo glasbo — Radijski orkester pod vodstvom dirigentu šijnnca lopo napredu je in se mu obetu povečanje. Prav tako ima postaja vedno več soti udtnkov v različnih glasbenih panogah, tako da bo glasbeni program prav gotovo zadovoljiv. Pri ploščah, ki so pač zu vsako postajo nujno potrebni: zakladnica. iz. katero črpa po potrebi, bo postaja skrbela zlasti za to, da bo nabrala čim več slovenskih del, zlasti zborov slovenskih simfoničnih skladb in pevcev.
Ne sinemo pozabiti da tj je postaja zadala nalogo pokazati naročnikom pregled naše dramske umetnosti, da je vpeljala kulturno kroniko in lepo število strokovnih predavanj, kjer predavajo samo strokovnjaki Nalogi najbližje bodočnosti bo radi jska reportaža in inventai izi-ranje našega narodnega blagu in akustično pomembnih kronik nu ploščah. ("olMori bodo posvečale vse tri ljubljanske postajo vedno večjo pozornost in v zadnjem času je bil napravljen sklep, dn bo vsak mesec ena postaja priredila poseben večji folklorni večer. Naša postaja bo v januarju nu prvem folklornem večeru obdelala slovenske prodpustne običaje -Tudi potovanja po deželi bodo dobivala vedno bolj folklorni značaj, tako da bo v tej smeri postaja gotovo storila svojo dolžnot.
Sodelovanje drugih krajev bo v bodočem letu povečano čim bolj. Zlasti bo postaja skušala pritegniti nu svoj program mariborsko kulturno življenje in druga vočju slovenska mosta. V ostalem bomo poživljali progietn - prenosi iz. drugih jugoslovanskih posluj iu s prenosi iz inozemstva.
V splošnem moremo reči. da bo vodstvo postaje vodno z. vesoljem sprejemalo in uvuževulo želje in nasvete naročnikov, kljub temu pa mora ostali vodstvo v rokah tistega, ki ima čez vso snov potreben pregled. Snov un jo programa bo postavljeno na gibljiv sistem in po možnosti bo imel vsak dan svojo posebno oznako v prosvetnem, literarnem in glasbenem programu Program ne bo nikdar tendoncioz^n ne v eno ne v drugo smer, pač pa bo vedno skušal čimbolj poudariti iiašo sumoniklost in posebnost
Pri g. Milošu Staretu
Mulo kdo od naročnikov, si more predstavljati, v kako težavnih in svojstvenih razmerah je zrasla ljubljanska radio-postaja. Njeno gospodarstvo jo živ dokaz slovensko žilavosli in vztrajnosti, zakaj iz taku skromnih sredstev nikjer na svetu ne bi ustvarili postaje s tako lepim programom, kakor pri nas če upoštevamo, da je leta l*)2.S dobila postujo. ki jc bila postavljena na račun reparacij, v eskploatucijo Prosvetna zveza zu dobo 15 let. pri čemer ni dobila drugega, kakor samo oddajno oostajo, jc opravljeno delo nekaj velikega, s pomočjo strokovnjaku inž Osuue jo Prosve.na zveza uredila vse tehnične naprave, zgradila začasen sin-dio, nabavila inventar in nujboli unj•>• > potrebni pisarniški in tehnični material na lastno stroške. Ko je v oktobru začela z oddajanjem |)i" grama, jc imela neka i nad JIM) naročnikov. Od naročnine je država tedaj .dtrgavul« 20",.. in rltzutnljivo je. da jo polog začetnih velikih investicij morala /veza tudi ilodujuti zu program, računajoč, ilu bo v teku čnsa. ko -e bo postaja razvila, prišla lo umorti/.ucije šc proden se ji je to posrečilo pu je doživela h ta 1033 razpust. Novoimenovana začasna uprava jc imela nekoliko lažje stališče. Prev/ela ji nad SOOlI naročnikov, urejen studio in inventur ter ves obrat i v rednem poslovanju. Prosvetna zveza pu je bila
s tem ob pogodbeno pravico in celo njenemu pravnemu nasledniku se jo osporuvala pravica ilo povračila vloženega kapitala. Letos pa j(. bila imouovunu od poštnega ministrstva druga začasna uprava, ki je prevzela v avgustu II.(MM) naročnikov Do konca leta je število naročnikov naraslo že na 12.50« in lahko upamo da bo v letošnji zimski dobi na raslo na I3.ooo.
Nihče se skoraj no zaveda, ilu ljubljanska postaja samo zalo daje razmeroma itiko bogat program, ker dola z minimalnim režijskim aparatom. Saj je ni po«taje na svetu, kjer bi n pr. opazovalec opravljal še druge posle, ki jih drugje opravlja kur trojica; poleg tega je pu za vse skupaj slabo plačali l udi je res da naš program nikakor ne zaostaja za programom naših jugoslovanskih postaj, ki imajo mnogo več naročnikov. Da jc temu tako se imamo za hvaliti Prosvetni zvezi, ki jc začela eksploati-rati postajo po načelu: Ne iskati zaslužka, ampak z lastnimi žrtvami in kljub innjhuim razmeram dvigniti slovensko radioVonijo na dostojno višino. I o skuša nadaljevali sedan ja uprava, čeprav rada prizna, da često niti stuluo osebje, niti nastopajoči niso trudu primerno nagrajeni
Pravijo dn reklama včasih ubija program Nezudovoljneži pri tem ne poni s|ijo. ilu so do liodki od reklame postaji nu jno poln bili, suj omogočajo da postaja krije na tu način stroške izrednih koncertov in prireditev. Večinu tudi ne ve. da stroški postaje niso obseženi samo v honorarjih in da obrni in vzdrževanji' mnogo zahtevata. Kdo ve da plača postaja nu leto sunio avtorskih lanljem okrog 5().o(i0 !)in Nuinuinj pa toliko stanejo telefonske linijo zr. prenos, nadalje električni tok. poročil.i ile! Kiinb temu pa gre nad polovico vseli dohodkov samo /u pro-arani. /a bodočnost nuj velja dn je tako iz ekonomskega kakor tudi nacioncIgega vidika nujno potrebna poinožuu posiupi v Mariboru za notranjo delo pa nova razširjena stavba za studio, ki v sedanji obliki niti kot provizorij ne zadošča več Ko je prev/i Ia nova uprava postajo. jc med najnujnejšimi popravili mornla izdelati lice sedanjega studia, ki ji že vse razpadalo in popravili navznotruj nekatero prostore. ki so postali že popolnoma neprimerni. Bisvpogojno pa velja, da uspeli v bodočnosti ni odvisen samo od nuruščunju šle iln naročnikov, ampak še največ od razumevali |e vs(.|| sodelujočih in od zavesti, ilu gre iri ljubljanskem radiu za napredek skupno -loven-ke kulturne ustanove
Pri g. ing. Rafaelu Frženu
/ivimo prav v času. ko se radiolonija po \soj državi skuša reorganizirat' in postavili na novo bazo Osnovni vidiki za to reorganizacijo so pojačenjo postaj, preureditev študijev, evon-tiiolno gospodarske spremembe, reorganizacija propagando iu načelo (Iu je treba dati možnost tudi revnim slojem, tla si nabavijo cenen aparat. Bližnja bodočnost bo gotovo tudi za ljubljansko postajo prinesla kake ugodne spremembe. Domžalska postaja bi se Se dala pojačiti za 30—.70%, pomožna postaja v Mariboru pa bi do sedaj mrtvi pas štajerske odpravila \ zadnjem času je bila dograjena v Domžalah naprava /.u kontrolo valovne dolžine. Predpis Mednarodne unije namreč zahteva, da sme postaja spremili juti svojo valovno dolžino le v okviru 51) liertzov. S lo napravo, ki so je preizkušala že dobro leto in so sedaj dofinitivno ureja, jo tudi naša postaja doseglu precejšnjo stalnost, tuko ilu nc niliu več kakor do 25 hertzov Postaja io jnko dobra, seveda bo pa v doglcdncm času ziisih-relu.
V studiu so bili predelan' ojačevalci, tako da jo sedaj mogoče hkrati oddajati z vet struni, n. pr. med oddajo reproducirauf- glasbo more govoriti napovedovalec Postaja )o > tem dobila možnost za tako zvano akustično miksanje, ki se ga drugod zelo poslužujejo. S tem jc seveda narasla potreba po mikrofonih o I katerih smo imeli doslej le dva dobi a Seda j io prispel iz \merike moderen kristalni inikiofon. ki nima nobenega dodatnega šninu Še dva večja pa slu /e naročena Popravljen je bil tinli studio, v katerem je bil poglobljen tlak in urejena (Imperija /a regulacijo akustike. V studiu vzidana okna bodo v pol leta odplačana • prihrankom na elektriki. Najnujnejšo pa bo zu povzdigo reportaže reportažni avto. ki ga no postaja čini prej morala nabavili. \ sj Irugi Ma ji tehnični problemi, ki sicer trkajo ž'' dolgu lota na na-a vrata, pa čakajo na rešitev pri drugih čini te-I jih. Upajmo, da bomo to rešiti « v novem letu (ločukali.
<a'tev. 1.
Sira i! 26.
Rojstva, smrti in poroke v L 1935
Velika Liuhliana ima 8 župnij in i kuracijo
Naša vsakoletna kronika, ki jo sedaj dopol- I Najstarejši sta njujemo /a i 1935., je letos Se bolj ugodna, kakor .lager, obi prejšnja leta. Ljubljana je bila lela 1935. središče j uiamenilega dogodita: evhorističnego kongresa za | Jugoslavijo in posledica je bil živahen razcvet ver-
bili
a Rozman in Marija
Najtežje naloge ima trnovska župnija s kari-delom. V far i živi namreč okoli 300 družin. I<i jih je treba stalno podpirati. Junaško, toda
I ''."'' -trajnj, opravljajo trnovski karitativni delavni, "ie .sedaj osem. z bolnišnico devet. Povsod, v ! n svoje težko delo.
vseh cerkvah j.- narasli«, šlevilo prejetih obhajd,	Župnija SV. Frančiška V SiŠki
povsod .-o cerkve še bolj polne, kakor prej
Na diugi slrani moremo ugotoviti vsaj majhen i.orast rojslev, čeprav Ljubljana seveda še vedno zaostaja nrocenlualno za deželo. O kakšni epidemiji r.-lc' laige v Ljubljani ne moremo govoriti. I.večjemu o sistemu enega ali dveh otrok. (Ilavni v/.rok da je v Ljubljani sorazmerno malo rojstev, i..' pa v tem. da je v Ljubljani mnogo vrč starih ljudi kakor kje koli drugje na Slovenskem. Pada Meviio smrtnih primerov, saj mro po večini sami slari ljudje, število porok pa se v Ljubljani giblje nekako na isti višini, ne narašča dosti in ne pada. «\ko premislimo na težke čase, moremo biti z ljubljansko kroniko za 1. 1935. kar zadovoljni.
Župnija sv. Nikolaja
beleži za 1. 193"). v svojo kroniko najbolj pomemben dogodek zadnjih deselletij slovenske zgodovine: evharistični kongres. Župnija se je za sprejem visokih cerkvenih goslov. tako papeškega kardinala in drugih primerno pripravila ter jih nad vse svečano sprejela. Dalje mora kronika te župnije zabeležiti, da je mojster Železnik prenovil presbiterij in mu vrnil nekdanjo lepoto.
Pijrok je bilo v tej župniji 34, od teh je bilo Iti parov od drugod, iz domače tare pa so bili trije pari. ki tu niso všteti in ki so se šli poročit drugam. Rojena sta bila v tej, po stanovalcih m pomeriiu najmanjši ljubljanski župniji, samo dva otroka, en deček in ena deklica, v bolnišnici pa 1G Umrlo je v župniji 18 oseb, od teh 8 moških in 10 žensk. Od drugod je bilo pripeljanih v župnijo 9 oseb (8 in. in 1 ž.), katerih pogreb je bil tu Vzrok smrti je bila v največ primerih ostare-lost. Najstarejša pokojnica je bila 85 letna Pavla Šega, vdova jio prof. Karlu Šegi.
Frančiškanska župnija
Je izključno mestno župnija, ki je izgubila že vsak neposredni stik s periferijo Toda revščina se zateka v to župnijo morda bolj, kakor v katero koli drugo. Z vseh strani mesta, da celo z dežele, hodijo revni ljudje prosil v samostan za podpore. Karitativno delo frančiškanske župnije je resnično zdo veliko in samostan razda mnogo podpor, bodisi v denarju, bodisi v nakazilih za živila. Da pa to zmore, je zasluga dobrosrčnih vernikov, v glavnem iz srednjega stanu, ki prispevajo za dobre namene, dočiin se bogatejši sloji manj spominjajo revščine krog njih. Dobrosrčnost ljudi pi izvira iz i»jihove vere, ki je močna in krepka. Samo v letošnjem letu je bilo v tej župniji 334.00 obhajil, duhovniki župnije pa pogosto spovedujejo po 10 do II ur na dan. To je najlepši dokaz, da je Ljubljana globoko katoliška.
V frančiškanski župniji je bilo letos rojenih 32 o!rok i 11 sicer 10 dečkov ter 13 deklic, -44 otrok pa, je bilo iz te župnije rojenih v bolnišnici. Poročena sta bila v tej fari 202 para, iz župnije pa se je šlo poročil drugam 15 parov. Umrlo.je v tej fari 55 oseb in 31 v bolnišnici. Najstarejši mrlič, ki jc v tej župniji umrl, je bil 8C> let star. il oseb je umrlo v starosti nad 80 let, pa čez 70 let V '»-i župniji so torej povprečno umirale samo stare osebe.
Sentpelrska župnija
je letos kciično izgubila pravico do starega naslova »kmetska fara«. Skoraj vsa župnija je namreč sedaj v veliki Ljubljani. Župnija šteje še vedno 26.000 duš, čeprav je pred kratkim odstopila novi župniji sv. Cirila in Metoda 2000 duš. Ko se je 1 jubljana jiovečala, je samo v tej župniji prišlo pod mesto 8000 duš, zunaj mestnih mej pa je v tej župniji ostalo še 2000 duš in sicer po Posavju v vaseh Tcmačevo. Jarše, Šmartno in Hrastje pa tudi okrog lOtlO duš. Verniki tia Posavju in pod Golovcem so že vložili prošnje za lastne župnije, v novo priključenih Mostah pa so lelos dobili novo cerkev ter vztrajno delajo za ustanovitev lastne župnije. Za lastno župnijo se pripravlja tudi Štepanja vas.
Porok je bilo v lej fari 181, skoraj sami domači pari. Najstarejši ženin je bil star 76 let, v zakon j)a jc dobil 20-letno ženo. Neki drugi 76-letni'k, ki se je tudi poročil s tako mlado nevesto, je po treh lednih zakona umrl. Župniku se je posrečilo, da je spravil v zakon 17 konkubi-nalnih parov. Največjo smolo je imel neki par, ki je bil lakoj po |x>roki pred cerkvijo aretiran -zaradi prepovedanega povralka v mesto. Rojstev je bilo v fari 263. od teh 159 v bolnišnici. Umrlo je 251 oseb, od teh doma 190, v bolnišnici pa 61. Med doma umrlimi je bilo 80 moških. Najstarejši je bil neki Jožef Gitar, ki je dočakal 02 let. V starosti 10 do 20 let je umrl le eden, največ pa v starosti nad 70 let in sicer kar 82, od Ieli med 80 in 90 leti kur 30, dokaz, da so ljudje v tej župniji resnično zdravi. Nesrečnih smrti jc 7. Glavni v/.rok smrti pa je pač: ostarelost. Dobrodelnost je v lej župniji izredno razvita, saj z usj>elioili deluje kar 5 Vincencijevih in Elizabetnih konferenc.
Župnija sv. Jakoba
Podobne probleme, kakor vse druge župnije v Ljubljani, ima tudi šentjakobska župnija. Ljudje hodijo umirat v bolnišnico, matere gredo v žensko bolnišnico, v fari je mnogo revščine, itd. Toda liuli v tej župniji je opaziti razveseljiv napredek verske vneme, pospešenega karitativnega dola in pa I in I i izbolJSiinja zdravja ljudi. Saj so tudi v lej furi umirali največ ljudje nad 80 let stari. . 1 mrlo je skupno 46 oseb (med temi so bili trije sonioumori). Najstarejši pokojnik Je bil mag. ravnatelj v p. Jernej Poltar. Porok je bilo .51. od teh jih je prišlo v faro poročil le 10 parov. V domači župniji je bilo rojenih 30 otrok. 1 I fantkov in 18 deklic.
Trnovska fara
pa se postavlja letos z vse drugačnim rekordom. Nevarnost Trnovega za srce je opeval že Prešeren in prav nič čudnega ni, da se je tudi letos prav \ Trnovem odločila najmlajša ljubljanska nevesta za sv. zakon. Na policiji, kjer so morali izstaviti neke listine, so kar strmeli in niso mogli verjeli: nevesti ni bilo niti petnajst let. Milo je treba veliko sitnosti, preden so sploh dovolili nevesti v zakon. Njen ženin je bil slar 22 let. Porok je bilo drugače v lej fari HO. od teli 9 iz drugih fara. Vedno nialij pa je v tej fari otrok, ker gredo skoraj vse matere v bolnišnico. Doma je bilo rn-j"iiih 11 o!rok, med temi 29 fantov in P' dekli,-. Smrti je bilo 48, od teli 23 moških in 26 žensk.
Župnija
more ob koncu leta prav tako, kakor vse ljubljanske župnije, pokazali na razveseljiv napredek ver-skegu življenja in karitativnega tlela, ki je prav lu zelo potrebno. Otrok se je v župniji rodilo 21, ;1,5 pa v bolnišnici. Med doma rojenimi otroki je bilo 17 fantkov in 4 dekleta, kar kaže, da kaj kmalu v Siški ne bo več deklet, ako bodo tam prihajali na svet sami fantje. Doma je umrlo 27 oseb. med temi 14 moških in 13 žensk. Najstarejša umrla je bila stara 90 let. Doma je bilo poročenih 52 parov, v drugih župnijah pa 15 parov iz šiške. Posebno starih ženinov in posebno mladih nevest v lej župniji ni bilo.
Župnija sv. Cirila in Metoda
je imela lelos 12 krstov, rojenih novih Bežigraj-canov je bilo seveda več, toda drugi so bili krščeni v bolnišnici. Med otroci je bilo 7 moških in 5 žensk. Porok je bilo 30. Mrličev je bilo 21, med temi 9 moških in 12 žensk. Letos je fara dobila nove orgle, ki so si jih nabavili cerkveni pevci in pevke pod vodstvom g. organista Puša. Naročili so jih sami in sami zbirajo prispevke, tla jih bodo plačali. Dosedaj so zbrali že nad 00.000 Din, manjka pa jim še 45.000 Din. Nova cerkev je dobila tudi dve moderni spovednici, ki sla kurjeni 7, elektriko. Tudi drugače se jo lelos nadaljevalo olepšanje župue cerkve.
Župniša Vič
Najmlajša ljubljanska faru je nedvomno Vič. Ustanovljena je bila že I. 1908 ter je leduj štela okoli 3500 duš, lelos pa je bila z viško občino priključena Ljubljani ter jc lako poslala tudi formalno ljubljanska, ker dejansko je bila že poprej. Sedaj Sloje In župnija okoli 8000 duš.
Letos je bilo na Viču oklicanih slo parov, po-
ročenih pa je bilo 70 in sicer doma 04, drugod pa (i. Najmlajši nevesti je bilo 17 let. Umrlo je na Viču 42 oseb, na farnem pokopališču pa je bilo pokopanih 58 oseb (vštevši umrle drugod). Najstarejša umrla je bila slara 88 let, najstarejši moški 80 lel. Doma je bilo rojenih 43 otrok, v bolnišnici pa 99. Med rojenimi otroki je bilo 79 dečkov in 05 deklic.
Lelos je bilo znatno razširjeno farno pokopališče ter postavljen monuinentalen portal, kjer sloji
porok 65.
Življenje v župniji Matere Milosti,
i ki jo upravljajo 00. frančiškani, je potekalo.
rojstev 'M, porok 169, mrtvili 119. Lani je bilo I N4 rojenih, 115 mrličev in 135 poiočnili parov, j Pri rojstvih in mrličih tedaj skoro nobene iz-premembe, pač J)u pri porokah. Pri 00. frančiškanih mladi pari rudi stopajo prt d oltar Skoro vedno so prvačili s porokami v mestu, letos so jih j)(i posekali pri magdaleneih.
Župnija sv, Magdalene
se ponaša, tla je največja v vsej lavantinski škofiji. Ima pn tudi najvišje letne prirastke na
lep spomenik padlim v vojni. Obhajil je bilo 70.000. ! porodih, porokah, predvsem |>u prvuči v snirli. kar pomenja 20.000 več, kakor 1. 1934. Tudi tlela V njeno območje spada namreč bolnišnico kjer usmiljenja so bila v tej župniji velika,'kar izpri- se dogajajo smrti vsuk dan. Rojstev je bilo pri
čiijeta Vincencijeva konferenca in Mladinsko zave tišče, ki pozimi oskrbuje okoli 100 otrok.
Bolnišnica
je dejansko največja fara v Sloveniji. Po podatkih iz njenih matičnih knjig moremo trditi, tla nikjer ni v Sloveniji toliko krstov in loliko smrti, '/.lasti od I. 1923., odkar obstoja ženska bolnišnica, izkazujejo knjige bolnišnice redno več rojstev, kakor snirli. Tik pred zaključkom leta je ženska bolnišnica dosegla nepričakovan, a razveseljiv rekord
Magdaleni 259 (131 dečkov 12S -oklic), »nni >'h: smrti 34.". od tega 2Kb moških in 261 žensk (luni 580), porok pa 210 (luni 180).
Stolna župnija v Mariboru '-tejc 11.014 duš, frančiškanska 12.851, magtliilenskn jui 2".591 duš.
Celje
Celje, dne 15 decembra 1955.
Podajamo obračun župnije sv Danijelu v Celju, ki je druga nuj večja župnija v luvuiitin-
nanireč 2000 rojstev. Do konca lela pa beleži žen- i ski škofiji. Vsakoletni pregledi o gibanju pleska bolnišnica 2030 rojstev, med temi 1921 katoli- I bivulslvu v župniji nam podajajo najlepšo sliko škili otrok, ostali so drugoverci. Po večini so , ,, stanju župnije sume, o nupakuh, ki jih je
otroci dečki. Mrtvorojenih je bilo 01, kar je malo, i treba odpraviti in o potrebah, ki jih zahtevo več po je bilo slabotnih otrok, ki so lakoj po roj- ,-.as (-.c hočemo, du
tla bo tudi faia kot posebna
slvu umrli. Umrljivost novorojenčkov pa znatno i družabna cdinica korakulu - It k im časa naprej. Dado. Nezakonskih otrok je bilo 270, torej ena !	, ,	... . .	... . ... . .
sedmina. Med otroki je bilo 42(5 Ljubljančanov, to- i Suhoparne številke, ki smo Jih dobili iz zup-rej dobra petina, všteti pa so samo otroci iz sta- j »ijskih matic, nuni pripovedujejo, da smo zad-•'	..........1 nje leto v vsakem o/iru napredovali — imeli
rega pomerijo Ljubljane.
Umrlo je v bolnišnici 799 oseb, lo je 00 več kot lani. Sem so prišteti tudi umrli v ženski bolnišnici, v umobolnici in v zavetišču sv. Jožefa. Meti umrlimi je bilo 234 Ljubljančanov. Vzroki smrti so običajni, največ jetiko, rak, srčne bolezni in razne poškodbe. Mnogo je bilo zlasti smrti zaradi ilovice in griže, zlasti zaradi epidemije na Dolenjskem meseca oktobro. Posebno stari ljudje pa v bolnišnici ne umirajo, ker je bolnišnica pač daleč premajhno, do bi Sprejemala tudi ljudi, ki ne bolehajo za drugo boleznijo, kakor za oslabelostjo. Bolnišnica se. dejansko spreminja le v nekako zasilno preiskovalnico in atnbulančno obve-zovolnico. Morda pridejo tudi za ljubljansko bolnišnico kdaj boljši časi.
zapnsfe
Na tri 1'orc se il \seli treh mi danes knjigo življenja in.
Maribor, 51. decembra, li mariborsko mesto. Pri potegnili sklepno črto siur
leto 1955 bilanco, ki ne /.onima V teh števil koli. ki jih ol ženo soino suho dejstvo	. ..
Do je jo nuni vpogled v premnogo srečnih človeškega življenju, po tudi v nešteto trenutkov žalosti in tragike. In povrhu še kažejo liaj-nazorueje ves razvoj mesto ob Dravi, njegov porast in napredek. I )d leta do leta s-o s< večale te številke, z.oistovili jih niso niti časi krize. I.e lotos so nekom /ostale v primeri z lanskimi. Samo pri porokah je Maribor napredoval, :ii pa napredka pri rojstvih, pa hvala liogu, ludi ne pri smrtih \ si-li rojstev je bilo v Mariboru 1155 (lani 1179), \seh snirli 847 (Ioni 859), porok pa 404 (lani samo 580). Zanimiva je delitev ljudskega gibanja po posameznih župnijah.
Stolna župnija
je prvo. gospotlsko. Mariborski city obsega, ve-
čino trgovin 111 pisarn je najlepših stanovanjskih hi i v predelih pod kolvorijo, uki-
njenem območju, iu liiksurioznih vil po r k a. ob Vrba-
•ti ter napravili za	'	novi ccsti in v Koroškem predmestju. Le doli ob
onima samo i: mista.	i	Dravi in ob dolgi Koroški cesti se raztezajo če-
ibjavljnino, niso izra-	!	trti bede in siromaštva, v katerih |>a je največ
\«obu;ejo mnogo več.	!	življenja. Tu se rodi največ otrok, umira nuj-
Diemnogo srečnih ur	:	več ljudi In še eno zanimivost ima stolno
ver l|iidi In se eno zanimivost ima stolno župnijo. S porodi in krsti zalogu večino Maribora in cele okolice. V njenih mejah se nahaja porodnišnico pod Kalvurijo v Vinarski ulici. Zanimivo je še to. do se večina mladih Mariborčanov ne rodi več v mestu Porodnišnica spod a namreč že v občino košake Zaradi porodnišnice jc imela stolno župnijo krstov 815, :n sicer se je narodih) 450 fantkov in 567 deklic Od tega 567 zakonskih. 250 po nezakonskih. Od vseli teh novorojenčkov pa odpadeta na stolno župnijo samo j.edva 102 (pred desetimi »cci še 187!), na magdalensko 150, na frančiškansko 65 in na podeželske kraje 500. Porok jc imela stolna župnijo 85, smrtnih slučajev pa 181 Lani so izgledale te številke: rojenih P04. smrti 176.
smo več rojstev, več smrtnih slučajev in več porok kakor po prejšnje leto. Hodilo se je letu 1935. v celjski fari 580 otiok (prejšnje leto 542). Od teli je bilo dečkov 510, deklic pa 270: dečkov iz domače faro 167. deklic 150, dečkov otl drugod 145. deklic 120. Veliko otrok sc namreč rodi v bolnišnici, letos te/ 300 iu med temi je večina tujih. Nezakonskih jc bilo 143 uli skoro ena četrtina, domačih )2, tujih pa 91. Zelo veliko je število mrtvorojenih v tem letu 55, žc tekom lela je pu umrlo 41 otrok, kar je gotovo posledica ra/.rvanih gospodarskih in socialnih razmer, v katerih živimo, število mrtvorojenih in tistih novorojenčkov, ki so umrli v prvem letu siurosti. zuašu v odstotkih izraženo 13%. kar ni nič kaj razveseljiva številka.
Umrlo je v teku leta 460 oseb (prejšnje leto 438). Moških je umrlo 251, žensk 209. Domačih moških je. bilo 131 domočih žensk pa 118, tujih moških 120, tujih žensk pa 93. Najstarejša župljanka. ki je umrla, j" bila Lucija Glinškova z Zg. Hudinjc. Umrla jc v 97. letu starosti.
Poročenih |e bilo 145 parov, med temi 14 tujih parov. Lansko leto je bilr poročenih v Celju 139 parov. Najstarejši ženin .je bil star 70 let, najstarejša nevesta 61 let, najmlajša nevesta je bila stara H) let, medtem ko pri ženinih glede mladosti ne moremo ugotoviti nobene posebnosti, tla bi kaj preveč silili v zakonski jarem.
Če primerjamo med seboj pesamezne številke. vidimo, da tako v rojstvih kakor smrtnih slučajih prevladuje moški spol.
Slovenjgradec
V mestni župniji Slovenjgradec je bilo v letu 1935 rojenih 50 (+3), umrlo jih je 100 (+39), domačih 11, drugo tujci v bolnišnici. Poročenih 10 parov (+ 1). Sv. obhajil podeljenih 26.000 (+ 4000).
v Ljubljani v letu 1935
Uravnava
Bilo je to največje javno gradbeno delo preteklega lela in je lepo napredovalo, čeprav jc tvrdka Dukič & Co. zaradi nekaterih formalnostih pri centralnih oblastvih začela z deli šele meseca junija. Strugo Ljubljanice je zbetonirana od začasnega jezu pod Novim trgom do izliva Grada-ščicc. Veliko zapornico, ki je stala tam več let, so konec oktobra podrli, porabljive tramove in drugi materijal pa porabili za zgradbo nove velike zapornice na Špici. Obenem s poglobitvijo in beto-niranjem slruge v Ljubljanici je tvrdka izvršila tudi uravnavo bregov na levem bregu Ljubljanice od izliva Gradaščice navzgor do Opekarskega mostu ter zgradila pod mostom ob izlivu Gradašcice
I je izvršila zagrebška tvrdka Antun Res že v po-letnih mesecih. Neurejeni pa so ostali pločniki pred Narodnim domom in ob vilah do Delavskega doma. Z majhnimi kockami iz pohorskega granita, ki ju je dobavilo podjetje Jožefa Lenarčiča, se je tlakoval zadnji konec Sv. Petra ceste od Fiigner-jeve ulice do Hrvatskega trga, spodnji del Fiigner-jeve ulice in spodnji del Ambroževega trga. Tam so naposled vendarle uredili pločnike ob Roger-jevi hiši, zdaj čaka tlakovanja le še najhen del Poljanske ceste od Dežmanove hiše mimo Lichten-thornovega zavoda do Marijanišča. Delno se je tlakoval začetek Streliške ulice ob vogalu vrtnega zidu finančnega ravnateljstva. Da delo ne bo polovičarsko, bo treba prihodnje leto tlakovati tudi še vzhodni del cestišča na Krekovem trgu pred poslopjem finančnega ravnateljstva in tako zve-
treba preložiti nižje v smeri proti Glinšcici. Sploh bo treba vso Večno pot, ki leži sedaj povsem v ljubljanski občini, izdatno razširiti in temeljito fundirati.
Izmed kanalizacijskih del je bilo najvažnejše podaljšanje glavnih odvodnih kanalov pod Vrazovim trgom do Lipičeve ulice na eni in pod Ambroževim trgom do stare cukrarne na drugi strani. Tudi v Šiški in v bežigrajskem okraju se jc kana-liziranje nadaljevalo.
Nasadi in parki
V tivolskih parkih in nasadih se preteklo leto ni mnogo spremenilo. Ribniak pod Tivolijem se jc poglobil in očistil, na spodnjem koncu proti želez-
m na desnem bregu Ljubljanice nad nekdanjo za- I zati že izvršena^ tlakovanja na obeh straneh Manj pornico v dolžini 20 m betonirane obrežne zidove
Izkopano zemljo in ilovico so prevažali deloma vozniki tudi to leto na novo cesto, ki se nasipa za opuščenim pokopališčem sv. Krištofa spo-redno z Linhartovo cesto. Deloma se je materija! speljal na posebnih, v ta namen zgrajenih začasnih tirih ob Gradaški in Dobrilovi ulici navzgor do
Kolezije, kjer se je zasul in uravnal svet ob levem j ceste do Puharjeve ulice, prav tako tudi v zgor-bregu Gradašcice in ves močvirni, ker prenizko ; njem delu Igriške ulice. Nove cestne robnike so ležeči del Lepega potu od Verstovškove ulice do < položili na levi strani Gregorčičeve ulice od Gra-Finžgarjeve vile.	dišča do Igrišjce ulice. Taki robniki pa so poirebni
niči tudi deloma zasul: vode pa še niso zopet spu stili vanj. Močvirni trikot med podaljšano Puhar-ša tlakovalna dela so se izvršila na Jurčičevem ■ jevo ulico in cesto ,ki drži od Velesejma proti trgu in Pod Trančo. Tu se je spravila gladina ce- Tivoliju, se je z materijalom, ki so ga pridobili pri stišča v sklad z novim Čevljarskim mostom. Zato ! uravnavi Bleivveisove ceste, postopoma zasipal, so morali na obeh straneh Tranče obnoviti asfalt- i Zdaj so ga že dve tretjini zasuli. Ko bo nasipanje, ne pločnike.	i ki je mestoma do 1 m visoko, končano, mislijo ta
Nove asfaltirane pločnike so napravili tudi na ! prostor preurediti v otroško igrišče, kjer bi se obeh straneh Gledališke ulice od Gosposvetske otroci po mili volji lahko igrali. Takega i-jnsca,
Med poglobljevalnim delom so v Ljubljanični . strugi meseca septembra malo pod šentjakobskim mostom naleteli na pilote starega rimskega mostu, ki je vezal bregove Ljubljanice med Stisko ulico | in Urbančevo hišo št. 16 na Bregu. Izkopali so tudi nekaj rimskih novcev in izredno dobro ohra- i njen rimski volivni kamen, ki je ležal v strugi pod Novim trgom.
tudi še na Cankarjevem nabrežju, na Sv. Petra nasipu, Pred Prulami, na Krakovskem nasipu, ob spodnji Dobrilovi ulici itd.
Od regulacij je bila najvažnejša razširjenje spodnje F.monske ceste pred trnovskim mostom. Tam so staro pritlično Špeletičevo hišo ieseni podrli in odprli pot novi regulačni črti, ki pa gre tudi po precejšnjem delu krakovskih vrtov. Pro-Vreme je bilo deloma zelo naklonjeno, le | fPekt »? trnovsko cerkev in most je sedaj prav proti koncu oktobra je nastopilo močno deževje in «P "J dostojen. Na križišču Irzaske, Groharjeve so narastle vode zabranile podjetju, da je dokon- m Aškerčeve ceste so tr.kot med njimi lepo urav-čalo zadnjih par metrov betoniranja pod zapor- nah transformator podrli in napravili tam ma]hen, nico ob izlivu Gradaščice; vrhtega je voda na le- £ .feden park. Reguliral in dvignil se je, kakor ,e vem bregu Ljubljanice izpodmlela in porušila maj- I bilo zc omenjeno, spodn,, del Lepega potu prot,
•	zidu. Gradiscici. V zvezi z uravnavo Ljubljanice se jc
tudi Trnovski pristan do Opekarske ceste precej | zožil, stoletna Jelovškova šupa« ob Opekarskem ' mostu, predelana izza I. 1927 v stanovanjske namene. pa podrla. Nasipavanje nove sporedne ceste
hen kos starega, I. 1931 zgrajenega obrežnega
Okoli 10, decembra sc jc podjetju Dukič & Co. še posrečilo postaviti tudi zgornji del zapornice na Špici, lako da mu bo mogoče pričeti pogloblje-valna dela pomladi 1936 ob trnovskem »Jeku« že v izvršeni strugi.
V splošnem smo napravili glede uravnave Ljubljanice v preteklem letu dober korak naprej.
Cestna dela
V preteklem letu sicer ni bilo toliko in lako obsežnih cestnih ureditev kakor 1. 1934, vendar se je storilo spričo omejenih denarnih sredstev, ki so bila mestu na razpolago, še precej. V prvi vrsti je tu omeniti dokončno asfaltiranje Bleivveisove cs-I ste od Aleksandrove do Gosposvetske ceste. Delo
med Linhartovo cesto in opuščenim pokopališčem pri Sv. Krištofu je dokaj napredovalo. Kakor vse kaže, bodo prihodnje leto dospeli na -drugi breg« ob Robbovi cesti. Neverjetno je, koliko malerijala se porabi za to novo cesto, saj pa leži tudi 4 m j nad okoliškim svetom!
Ker je Vič danes že del velike Ljubljane, je treba omeniti, da se je Večna pol od Strelišča do Ceste IX lani znižala iti uravnala in so ji uredili tudi levi banket. Uravnava ceste se je to leto nadaljevala po izdatni korekturi bivšega klanca do llerzm:'- Avjeve vrtnarije. 1,, .'ak3 mestna o'->£'"!• najtežje delo: odprava velikega klanca, ki ga bo
žal, doslej v Ljubljani ni, medtem ko so dru^a mesta to vprašanje že davno uredila.
Tudi na Gradu so dela okoli stare Meščanske bastije le prav malo napredovala. Pobočje proti jugozahodu so dokončno uredili in posejali s travo, tako da je zopet zeleno kakor prej, zapadni del nove poti se je utrdil in jiosul s peskom, na okrog-lišču so postavili znane, j)o Plečnikovih načrtih izdelane »kiklopske« klopi, ki utegnejo vendar nekaj časa kljubovati kulturnim j)rizadevanjem naših ponočnjakov. Na Zoisovi cesti se je poskus, zasaditi mecesne, ponesrečil; mlada drevesca so vidno hirala in se slednjič posušila. Sploh sc ludi drugod opazuje, da v mestu samem niso ugodna tla za igličasto drevje. Morda bi ne bilo napak, zasadili na Zoisovi cesti rdeči trn in ga formirati po načinu akacij ali pa lepo pa lepo cvetočo in odporno Waigelijano. ludi poskus, poživeli spodnji del Novega trga z vrstami mladih javorov, se ni posebno obnesel, vsaj kar se tiče vrste dreves na levi strani. Tam sc vrši živahen vozovni promet, presledek med drevesi pa je preozek in tako so nekatera drevesca že zelo poškodovana. Treba bi bilo odstraniti itak nepotrebni plinski kandelaber in del robnikov ob začetku Čevljarske ulice, da se usmeri vozovni promet bolj na levo. Plinska luč bi se pa lahko prestavila na vogal Naglasove hiše. Naposled je treba še omeniti, da se je prostor pred Rimskim zidom na Mirju kar čedno uredil s travnato rušo, obdano z granitnimi robniki. V presledkih so postavljene močne klopi iste konstrukcije kakor na Gradu. L. 1935 so začeli tudi urejevati severni del Rimskega zidu proti Tehnični srednji šoli in odkopavati pobočje ob njem. Dela napredujejo zelo počasi in le na s-iodnjem koncu ?e kažejo žc oblike zidu, ki jc mnogo bolj ohranjen ko na južni strani.
Ste v. 1.
I vati /Ivseneh s
»RliOVliNKC«, dne 1. januarja 1936.
Stran 27.
Vojno gospodarstvo - brez vojne
Naše borze leta 1935
V naslednjem podajamo pregled žavnih papirjev dnu 31 decembra 193 zagrebški borzi:
Posamezna narodna gospodarstva so tekom leta 1935 z uspehom nadaljevala delo na uničenju zadnjih zvez s svetovnim gospodarstvom. Anglija tiho in skoraj nevidno in neslišno izpopolnjuje svojo carinsko zaščito, v gospodarskih odnoSajih do Irske republike pa že začenja eksperimentirati z različnimi kvotami, kontingenti, preferencijali, kompenzacijami itd. Doživlja seveda ista presenečenja kot druge države. Francija podreja vso svojo gospodarsko politiko boju za ohranitev zlatega franka na dosedanji zlati pariteti. Kdo bi Ji zameril, če ne izbira pri sredstvih in brez obzira pretrga vsako gospodarsko vez s svetovnim gospodarstvom, če se ji zdi le malo nevarna po svojem vplivu za francoski frank. To razumljivo brezobzirnost čuti vsaka država po svoje, tni n. pr. v vprašanju izseljencev in v vprašanju kreditov, Nemčija v kliringu, Švica v kontingentih itd. Nemčija se je dejansko izločila iz mednarodnega gospodarstva. Povezana je s svetovnim gospodarstvom samo še s 30 markami. Toliko nemškega denarja namreč človek lahko brez vsakega dovoljenja prinese ali odnese čez nemško me]0. 30 mark pa ni več svobode; za vsak znesek nad 30 mark bodisi v denarju, bodisi v blagu, mora zc nekdo v neki obliki iskati dovoljenje ali vsa) prijaviti oblasti vrednost v obračun in evidenco. S Čudovito naglostjo pa koraka Italija za Nemčijo. Brez ozira na sankcije bo Italija kmalu prav tako rahlo povezana s svetovnim gospodarstvom kot Nemčija, če ne še rahleje. Rusija pa stoji slejkoprej na stališču, da ji je svetovno gospodarstvo potrebno samo toliko in takrat, kadar mora tain kupiti blago, ki ga sama še ne izdeluje. Takega blaga pa je od leta do leta manj.
O manjših in malih državah se pa ne da veliko reči. Posnemajo vzglede velikih z večjo ali manjšo spretnostjo, z večjim ali manjšim uspehom, tudi naša država plava s tokom. Dobro smo izdelali devizno zaporo, vedno pogosteje pa se pojavljajo izvozne in uvozne prepovedi, sistemiziraio se kvote, kompenzacije, preferencijali in kontingenti.
Zanimivejše in nujnejše postaja zato vprašanje; kam pa stremijo ta, mednarodnih gospodarskih vezi oproščena narodna gospodarstva. Odgovora na to vprašanje pa ne dasta ne nauk o narodnem gospodarstvu, ne praksa o gospodarski politiki. Odgovor na to vprašanje dajo samo ideologije, ki prevladujejo v javnih mnenjih in javnem življenju v posameznih državah. Med seboj so si te ideologije v mnogem podobne, v mnogem različne. Podobne so si predvsem v poudarjanju skupnosti, državne skupnosti, ljudske skupnosti, narodne, stanovske, razredne skupnosti itd., kar pomeni zmanjševanje svobode v osebnih nazorih in v osebnem gospodarskem udejstvovanju. Različne pa so si v intenziteti poudarjanja skupnosti. So ideologije, kjer se osebnost z vsemi svojimi pravicami kar vtopi v skupnosti, ker skupnosti pripada vse, kar lii izrecno pridržano osebnosti. So pa zopet ideologije, ki slavijo osebnost na prvo mesto in jo omejujejo v svobodi njenih nazorov in njenega udejstvovanja le toliko, kolikor je za obstoj skupnosti potrebno. Med obema skrajnostima pa je v praksi in življenju vse polno kompromisov in prehodov.
Kakršne so torej ideologije, "taka so stremljenja in cilji posameznih narodnih gospodarstev. Oglejmo si jih v glavnem! Države z najizrazitejšimi ideologijami so gotovo Rusija, Nemčija in Kalija, Primat" skupnosti je tam izveden do skrajnosti in popolnosti. Skupnost ne pozna tam ne obzira do osebnosti, ne ozira do svetovnega gospodarstva. V svojem udejstvovaniu |e torej čisto svobodna, tudi v gospodarskem. Kam pa meri njeno gospodarsko udejstvovanje?
Vse gospodarsko udejstvovanje v teh treh državah gre za tem, da usposobi skupnost — ne osebnosti! — za take cilje, ki z gospodarstvom nimajo nobenega neposrednega stika. Rusko narodno gospodarstvo je n, pr. koncem koncev usmerjeno na to, da bo pomagalo razširjati komunizem z ognjem in mečem, če prej ne bi šlo zlepa. Celokupno rusko narodno gospodarstvo je podrejeno ideji o razširjanju komunističnega družabnega reda. Blagostanje posameznika in njegova dobrobit je postranska stvar — saj je posameznik izgubil obe svoji osnovni gospodarski pravici iz kapitalističnega družabnega reda: svobodo konsuma in svobodo dela. Kaj boljšega mu komunizem ni mogel in ni hotel dati. Tudi če bi bil to zmogel, bi inv tega ne hotel dati, kajti komunistično gospodarstvo ima edino le namen in cilj, da služi le skupnosti in njenim težniam po razširjanju komunistične ideologije. Po isti poti korakata ludi nemško in italijansko narodno gospodarstvo, četudi ne mislita na isti cilj, pa naj se na zunaj otepata še tako močno teh in podobnih tendenc, Svoboda konsuma: treba je le prebirati v nemškem in italijanskem dnevnem časopisju nepregledne sezname najrazličnejših omejitev konsuma, zapovedanih in na komando prostovoljnih, treba je prisluškovati debatam o kartah, o pomanjkanju tega in onega blaga, treba ie opazovati razvoj cen na drobno in na debelo, polom se človek šele zave, kako zelo je že omejena svoboda konsuma. Navaden človek čuti to šele po ovinku: realna vrednost njegovega dohodka in zaslužka pada. Svoboda dela: v Nemčiji je :-e močno opešala, v Italiji je zaOcla pojemati. Dedne kmetije, zapora v obrtih je načelo vvodilelja v industriji, prisilni delavski sindikati, koristi judovske zakonodaje za Arijce, v vsem tem tiči tendenca, naj si sicer vsakdo trenotno pomaga, kolikor si more, — če ie namreč po vladajoči ideologiji tega sploh vreden —, ko pa obsedi, naj tam sedi in sedijo tam tudi njegovi potomci. Kmet naj ostane kmet, delavec seveda delavec, — Izvoljenec usode pa — izvoljenec.
Skratka: z obeh strani, s strani konsuma in s slrani proizvodnje se ravnokar našteta narodna gospodarstva razvijajo v gospodarstvo s kastam'. Namesto stanov in razredov dobimo — kaste!
So pa še države, kjer se načelo svobodnega udejstvovanja posameznika še krepko brani proti načelu poudarjene skupnosti. Anglija, Francija in Severna Amerika imajo sicer samostojna in zaokrožena gospodarstva, vsaka po svoje, toda osnovne smernice njihovega gospodarjenja teme-liijo na istih načelih: ni osebnost podrejena skupnosti pa tudi skupnost ni podrejena osebnosti, obe fila lorei enako važni za državo. Zato je treba, da se odnosi med osebnostjo in skupnostjo uredijo tako, da ni nobene nadvlade in da se doseže čim večja harmonija med obema. To je samo po sebi vse skupaj res prav lepo, toda težko dosegljivo, po navadi le po dolgotrajnem eksperimentiranju in po mnogih napakah. Poizkusi in napake, to so značilne poteze v angleškem, francoskem in severnoameriškem gospodarskem življenju. Koliko smo jih videli v zadnjih letih! Anglija je pustila pasti zlato pariteto svoje valute, je z ottawskimi sporazumi hotela ustvariti neke vrste imperijalno narodno gospodarstvo, je z nizko obrestno mero poživila domačo proizvodnjo, je začela z mogočnim stavbenim gibanjem, je na splošno res dvig-
nila domače blagostanje, toda z razvrednotenjem svojega denarja je dopustila padec cen v zlatu in na ta način podaljšala krizo, ottawski sporazumi so se kmalu pokazali kot napaka, nizka obrestna mera je res pomagala angleškemu gospodarstvu, zato pa povzročila povsod izven Anglije močna valutna gibanja. Amerika je razvrednotila dolar, je namenoma skozi štiri leta operirala s proračunskimi primanjkljaji, je radi tega naredila v 5 letih 14 milijard dolarjev dolga, je trgovala s poljedelskimi pridelki na debelo in zgubila pri tem seveda na sto in sto milijonov dolarjev, vbrizgavala milijarde v kreditni sistem, vse sami eksperimenti, uspeli in neuspeli, kako zaposliti brezposelne, zboljšati zaslužek zaposlenim in postaviti na noge prezadolžene. Francija se pa že dolgo let junaško bori za svoj dosedanji zlati frank in tej borbi podreja vse svoje gospodarstvo. Če le sluti, da je kje kaka nevarnost za frank, takoj sledijo gospodarski ukrepi. Skušnje in sredstva carinske in trgovske politike, deflacija v cenah, stroških in mezdah, znižavanje javnih proračunov, podreditev denarnega trga kapitalnemu, boj proti proračunskim primanjkljajem; vsi ti poizkusi smotra še niso dosegli — frank še ni čisto trden. Bog ve, če ga bodo. Morda jih bomo morali že v bližnji bodočnosti smatrati za napake.
Pri vseh svojih gospodarskih težavah pa te tri države ne zgube nikoli smisla za ravnovesje v odnosih med skupnostjo in osebnostjo. Ta prirojeni čut za ravnovesje jih varuje pred radikalnimi socialnimi in gospodarskimi novotarijami, zato so postale v zadnjih letih revne na radikalnih načrtih, kako ozdraviti gospodarstvo. Kar namreč hočejo preizkusiti, mora imeti prej odobritev svobodnega javnega mnenja, tega najmočnejšega orožja osebnosti v boju proti skupnosti.
Skratka: francosko, angleško in severnoameri-kansko narodno gospodarstvo, vsa so čim dalje bolj neodvisna od svetovnega gospodarstva. Spoštujejo pa še skoraj v polni meri pravice osebnosti, posebno v kreditnem sistemu, zato spreminjajo svoja gospodarstva zelo počasi in oprezno in še to samo tam in takrat, kadar mislijo, da bodo take spremembe povišale gospodarsko blagostanje posameznika.
Med tema dvema skupinama velikih držav z izrazito ideologijo pa plava cela vrsta držav, ki nimajo nobene izrazite tendence v svojem gospodarstvu, ampak se nagibajo sedaj sem, sedaj tja, kot jim to narekujejo trenotni državni in gospodarski inleresi. Kadar ne vedo, kam bi usmerile svoje gospodarstvo, si na hitro izposodijo idejo ekonomskega nacijonalizma in 'jo skušajo oživo-tvoriti z vsemi sredstvi, ki jih nudi moderni mer-kantilizem.
Približala pa se je med letom nevarnost nove vojne. Vojaške vaje po Sredozemskem morju in na kopnem po Afriki so nategoma zasukale gospodarstvo v vsaki državi po svoje iz tira. Kjer je bilo gospodarstvo že do sedaj popolnoma pod vplivom državne politike, tam se je ta odvisnost potencirala do viška. »Državna obramba ie potrebna, ne pa mast in maslo,« tako poučuje Nemce dr. Gfib-bels. Podobno govorita Stalin in Mussolini. Kjer pa v gospodarstvu še prevladuje načelo osebnosti, tam sicer ne slišimo podobnih gesel, zato pa se v vojne svrhe mobilizirajo milijardna posojila; v Angliji 25, v Franciji 6 in v Ameriki 100 milijard dinarjev. Vseh vezi s svetovnim gospodarstvom oproščena narodna gospodarstva, ki so imela prej namen, da svojo na novo pridobljeno neodvisnost porabijo za dviganje blagostanja v lastni državi in v to svrho izrabijo vsa sredstva moderne avtarkije, so kar čez noč postala vojna gospodarstva. Gradi in spopolniuie se vojna industrija z neverjetno naglico, skladišča važnih sirovin (bombaža, kovin, nafte itd.) so nabito polna, »civilna« produkcija se brez usmiljenja in brez obzira omejuje, če to zahteva vojna industrija, promet s kapitalom od države do države je pod najstrožjim nadzorstvom, omejen na najnujnejše ali pa celo prepovedan. racionalizacija proizvodnje in konsuma se vrši strogo po potrebah vojnega Gospodarstva. Komur to ne ugaja, mora molčati. Kar je zlata v rokah emisijskih bank, ne služi več za kreditiranje gospodarstva, ampak v vojaške svrhe, če ga zmanjka, se nasilno rekvirira, kar pa ga je res še svobodnega, pa beži iz previdnosti iz Kvrope v Ameriko: kljub temu ela (fospodnrstvo Severne Amerike ne vzbuja povsod zaupanja, se je tam nabralo že za 500 milijard Din zlata! Zato pa grozijo v marsikateri evropski državi že s popisi zalog in s kartami za hrano, kar ic za navadnega človeka še najvidnejši znak vojnega gospodarstva.
To vojno gospodarstvo pa imn še posebno posledico: v vsaki državi se prenašajo gospodarsko važne proizvodnje iz nevarnih v varne kraje, n. pr. iz obmejnih krajev v notranjost države. Prej je bilo takih gospodarsko varnih stvari malo, n. pr. voina industriia, težka industrija, kemične stroke itd., pod pritiskom vojne nevarnosti pa je postalo že skoraj vse gospodarsko važno in beži ir nevarnih obmejnih krajev v notranjost države. Ob robu državnih mej nastajajo gospodarske puščave, kjer ie oslalo le to, kar je tam že davno zra«tlo s krajem. ali pa se ne da preseliti, nnvih pritokov gospodarskega življenja pa tam ni. To je pojav, ki ie posebno važen za Slovence, ki živimo ob robu treh državnih meja, ki se ob ni'h vseh razvija gospodarstvo po istem načelu. Je pa to hkrati za nas tudi najvažnejši problem, ki mu bomo morali posvetiti vso pozornost, da nas ne zaduši.
Bata zvišuje glavnico. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije z dne 21. decembra 1935 je odobren sklep skupščine delničarjev tvrdke »Bata, jugoslovanske tvornice gume in obutve«, d. d., Borovo. da se poveča glavnica od 20 na 40 milij. Din z izdajo 4000 novih prvenstvenih delnic po 5000 Din imenske vrednosti. Sedaj razpisuje upravni odbor vpis novih 4000 delnic za 3. januar 1936 od 11.—18. Pri vpisu se plača 5000 Din in 200 Din za takse in stroške. Stari delničarji imajo prvenstveno pravico pri vpisu.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Karo Antonije, neprot. trgovke v Motniku. narok za sklepanje poravnave 29. jan., oglasiti se je do 25. ian.; nadalje je uvedeno o imovini Koserja .Svetozani ml., trgovca v Ljubljani (firma Koser Svetozar, trgovina z mešanim blagom v Ljubljani, Mestni trg 11/12), narok za sklepanje poravnave 81. jan.. oglasiti «e je do 28. jan. Nadalje je uvedeno o imovini Vrenko .losipa, trgovca z mešanim blagom v Brežicah, narok za sklepanje poravnave 4. februar, a oglasiti se je do 80. januarja 1930.
Izproniembe pri »Trgovskem listu«. Lastništvo Trgovskega lista-:, ki ga je izdaiala doslej tiskarna Merkur, je z novim letom prešlo v roke novega konsorcija. ki ga sestavljajo zastopniki trgovskih in gospodarskih organizacij. Predsednik novega konsorcija je zbornični predsednik g. Ivan Jelafin, d oči m je za konsorcij podpisan na listu dr. Ivan Pless.
7% invest. posojilo agrarji vojna škoda begi. obveznice dalmat. agrarji 8% Bler. posojilo 7% Bler. posojilo 7% pos. DHB 7% stab. posojilo
1934 70.00—73.00 41.00—43.00
385—387 50.00—57.00
t>t.0t>—(i<i 50 50.50 56.75 65.00—66.50
tečajev dr-t in i935 na
1935 76.00—78.50 15.00—16.00 354 —350 60.00 61.00 00.00 61.00 70.00- 81.00 70.25—70.50 75 00—77.00 76.00—H1.0J1
Pričujoča tabela nam kaže, da smo dobili na naše borze dva nova papirja. Taktično smo dobili tri nove papirje, med katerimi pa 5% srednjeročne obveznice za javna dela nimajo pomena, ker se nahajajo v čvrstih rokah in se njih tečaj giblje med nominalo. Pat pa ima uvedba tega papirja na naše borze pomen mogoče za kasneje, ko bi se krog interesentov za te papirje povečal. Počenšl s 13. majem so začele naše borze kotirati tudi jugoslovansko tranšo 7% stabilizacijskega posojila Iz I. 1931. Ta tranša obsega 62,770.000 francoskih frankov, razdeljenih v obveznice po 1000 franc. frankov, katerih kuponi zapadejo 1. junija in 1. decembra vsakega leta. Nadalje je bilo na naših borzah uvedeno kotiranje novega tipa agrarnih obveznic, ki so ravnotako 6% kot so begluške obveznice, ker pa služijo za ureditev agrarnih odnošajev v Dalmaciji, jih imenujejo G% dalmatinske agrarje ali dalmatince Kot je razvidno iz službenih listov naših borz, je tega papirja v obtoku za enkrat za 76 milijonov Din. Uvodni tečaj tega papirja se je — razumljivo — gibal na isti višini kot tečaj be gluških obveznic.
Tečaji državnih papirjev so se v -splošnem držali dobro. Najnižji tečaji so bili v splošnem zabeleženi od srede leta 1932 do srede leta 1933. Od tedaj naprej pa stalno naraščajo. Posebno so doživeli skok v prvih mesecih leta 1934, zaradi lega, ker je I»i I izprenienjen način amortizacije teh papirjev. Drug znatnejši dvig pa je nastopil v prvih mesecih lelos, uajbrže radi intervencije na borzah, deloma pa radi gospodarskega optimizma, ki je tedaj zavladal na naših borzah. Tja do oktobra so so tečaji držali dobro, tedaj pa so radi političnih vzrokov zopet popustili, pa ludi intervencije ni bilo. Kmalu pa se je položaj obrnil na bolje in proti koncu leta so se tečaji dobro držali, čeprav ni bilo intervencije. Tako so bili na koncu I. 1935 tečaji znatno višji kot so bili na koncu leta 1934, vendar pa še ne dosegajo stanja v drugi polovici 1930 in v prvi polovici 1984, ko so dosegli najvišje stanje.
Promet na naših borzah je bil 1935 znatnejši kot je bil 1934. Znašal jo v prvih 10 mesecih 1935 v efeklih 374 milij., lani v prvih 10 mesecih pa 357 milij. Din. Prometa v devizah je bilo 1935 v prvih 10 mesecih 1.262 milij. Din, dočim je znašal v istih mesecih leta 1934 samo 1.073 milij. Din. Zlasti je bil znaten promet v zadnjih mesecih proti koncu leta 1935, ko se je uvedla kupčija z lirami in nemškimi markami.
AtSriRIHil švedska kartoteka v obliki knjige HLggB H|V|VU, nucj, vsakemu podjetju najhitrejši
in najsigurnejši piegled v kniigovodstvu. Ker se razven patentiranega mehanizma izdeluie vse doma, se je pocenila ta kartoteka za 50 %.
Zastopstvo za Jugoslavijo:
M. Tičar
tiubliann, Šelenburgovn ulica 1,
kjer dobite tudi vse pisarniške in tehnične potrebščine v največji izberi in po najnižjih cenah.
Izvoz predira iz f;Slt v klirinške države. Zaradi ukinitve uvoza iz Italije mora naša tekstilna industrija nabavljati si potrebne strovine, zlasti bombažno predivo, ker pri nas prevladuje tkalnice, iz Češkoslovaške. Ker pa mora čsl. Narodna banka uvoženi surovi bombaž plačati v devizah, dočim iz klirinških držav ne dobi, poročajo sedaj iz Prage, da je uradno določen kontingent za izvoz bombažnih prediv v Romunijo, Jugoslavijo, Avstrijo in Bolgarijo na 8.5 milij. Kč mesečno, (io-čim znaša letni kontingent za ianena prediva 20 milij. Kč. Za česano volneno predivo znaša mesečni izvozni kontingent v Jugoslavijo 1.5 milij. Kč.
Odobren odlog plačil. Kmetij»ko ministrstvo je odobrilo Hranilnici in |>osnjilniri Sv. Tomaž pri Ormožu, r. z. z n. z., za 5 let od 24. oktobra 1936 dalje za terjatve do 3. januarja 1934, obrestna mera
znaša 2 5?,',.
Likvidacija. Gospodarska zadruga v Kokrici,
r. z. z o. z.
Naš kliring s ČSR. Na |K>dlagi podatkov češkoslovaške Narodne banke je znašal češkoslovaški aktivni klirinški saldo v prometu z našo državo dne 28. decembra 81.8 milij. Kč, dočim je znašal 29. novembra 1936 88.2 milij. Kč
Vinski sejem v Ivanjkovcih. Dne 7. januarja
bo v Ivanjkovcih XI. vinski sciem in razstava. Prijavljena so vina z najznamenitejših hribov in leg ljutomersko-ormoškega vinarskega okoliša in se je letos dogodilo prvič, da močno prevladujejo sortirana vina. Tudi manjši vinogradniki so prišli do prepričanja, da je treba stremeti za tem, du bomo imeli čim več in čim boljših sortiranih vin. Zastopane pa bodo prav vse pomembne vrste, tako poleg šipona in laškega rizlinga beli in modri bur-gundec, muškatni silvanec, muškat, dišeči traminec, renski rizling, rulandec in zeleni silvanec. Vina so sf. sedai ie prav dobro razvila in popolnoma sčistila z malimi izjemami. Vlakovne zveze so z vseh strani zelo ugodne. Razstava je odprta od 8 do 19.
Borra
Dno 31. decembra 1935.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina in Cu-riha, narasla sta Praga in Pariz, dočim so popustili tečaji Amsterdama, Bruslja, Londona in Ne\v-Vorka.
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling popustil na ljubljanski borzi na 9.07—9.17, na zagrebški na 9.06—9.16, na belgrajski pa na 9.0259 do 9.1259. Nemška marka je v Zagrebu popustila na 13.90—14.10. Grški boni so notirali v Zagrebu 29.40—80.10, v Bel gradu pa 29.65—80.38. Angleški funt je v Zagrebu popustil na 247.13—249.03, v Belgradu pa na 247.05—249. Španska pezeta je v Zagrebu notirala 6.605—6.705. v Belgradu na 6.775 blago.	1
Ljubljana. Amsterdam 2973.50- 2988.10, Rer-lin 1756.08—1709.95, Bruselj 736.09—741.75, Cnrili 1424.22—1481.29, London 215.13—217.19, Newyork 4338.58—4374.89, Pariz 289.17-290.61, Praga 181 62 —182.7.2.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,444.801 Din.
Cnrih. Belgrad 7, Pariz 20.315, London 15.14. Ne\vyoi k 307.25, Bruselj 51.775, Milan 24.75, Madrid 42.075, Amsterdam 208.775, Berlin 128.70, Dunaj 57.20, Stockholin 78.05. Oslo 76.05, Kopenhagen 07.575, Praga 12.76, Varšava 58.025, Atene 2.90 Carigrad 2.70, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.6075,
Vrednostni papirji
Ultimo decembra, ki je najvažnejši ullinio na efektnem tržišču, ni prinesel znatnih izprememb. Da celo rekli bi lahko, da je prevladovala čvrsta tendenca, kar se je poznalo pri nekaterih papirjih, ki so notirali višje kot včeraj. Promet je bil znaten.
Ljubljana. 7% inv. pos. 76—78, agrarji 4-1—46 vojna škoda promptna 353 —350, begi. obvoznice 60—02, 8% Bler. pos. 80-82, 7% Bler. pos. 70-72, 7% pos. DHB 78-80.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 76—78.50 agrarji 45 tO, vojna škoda promptna 864—356 (352, 356), 1., 2., 3. 354—357, begi. obveznice 00-61, dalm. agrarji 60—61, 8% Bler. pos. 79—81, 7% Bler. pos. 70.25—70.50 (70.50), 1% pos. DHB 75— 77 (75). 7% stab. pos. 70—81. — Delnice: Narodna banka 0300—6800. Priv. agr. banka 225—228 Trboveljska 120—125, Os j. sladk. tov. 115—120.'
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 78.50—79 (79,78.50), agrarji 45.25, 4<> (45.50). vojna škoda promptna 350- 36(5.50 (357, 350), 2. 856 (len., begi. obveznice 64—64 60, dalm. agrarji 01.75- 62 25 8% Bler. pos. 79 50-81.75. 7% Bler. pos. 70—715 7% pos. DIIB 79.50-80 (79.75), 7% stab. pos. 78 blago (78). — Delnice: Narodna banka «360—6500, Priv. agr. banka 226—228 (226)
Žitni ti«
Novi Sad. Pšenica bač. 108-170, bač. okol. Som-bor 165—167, bač ladja Tisa 174—170, bač. ladja Begej 173—175. srem. in ban. 166—170, slav. 166 —108. Vse oslalo neizprem. Tendenca mirna. Promet slab.
Som bor. Oves bač., srem. in slav. 132.50—135, koruza bač. in srem. stara 109—111, bač. in srem. suš. 107—109. bač. in srem. za februar 111—113, bač. in srem. nova gar. kval. 106—108, moka Og in Ogg 250 270. št. 2 230- 250, št. 5 210-230, št. 0 190-210, št. 7 155—160, št. 8 105-110, fižol bač. 230—240. Vse ostalo neizprem. Tedenca mirna. Promet 27 vagonov.
Pregled dogodkov v gospodarstvu L 1935
Januar
3.	Dovoljeno objavljanje tečaja dinarja v Curihu.
4.	Odložitev pobiranja razlike pri pridobnini.
15. Podreditev vseh privilegiranih denarnih zavodov finančnemu ministru.
15. Uvedba notacij deviz s primom.
18. Uredba o likvidaciji revolving kreditov.
26. Nova ureditev obrestne mere (maksimiranje na 8 oz. 10%).
Februar
i 1. Narodna banka zniža obrestno mero v eskontu od 6.5 na 5%.
4.	Zaščita kmeta podaljšana do 1. septembra, znižanje obrestne mere za kmečke dolgove, izlo-
I čjtev zadrug.
5.	Davčne olajšave za kraje brez katastra. Znižanje zemljarine. Uredba o izvajanju javnih del (za 1 milijardo Din).
15. Dovoljena sanacija Jugoslov. združene banke.
Marec
1. Znižanje potniške tarife na železnicah.
15. Proračunske dvanajstine za dobo od 1. aprila do 31. julija,
29. Znižanje taks za avtobusna podjetja.
j	April
5. Izprememba v banovinskih trošarinah.
11. Uredba o zaposlitvi tujih državljanov.
Maj
1. Narodna banka zniža obrestno mero za blagaj-
niške zapise na 0.75 in 1.5%.
15. Ustanovitev posebnega sklada za sanacijo bra-tovskih skladnic.
22. Dovoljen odlog plačil Prvi hrvatski štedionici. i 30, Izprememba uredbe o javnih delih (povečan znesek za 157 na 1.157 milij. Din).
Julij
t. Drž. hipotekama banka zniža obrestno mero za vloge na 4%.
1. Vpis prve tranše 100 inilij. posojila za javna ' dela,
13.	Uredba o sezonskem oddajanju sob v naših letoviščih.
20. Odplačilni načrt za kmete - zadružnike.
Avgust
1. Dvanajstine do konca marca 1936.
15. Odobrena sanaciia Zadružni gospodarski banki ter odlog plačil Ljubljanski kreditni banki.
27. Uredba o ustanovitvi ministrstva za pošte, br-zojav in telefon.
27.	Uredba o volitvah svetnikov v gospodarske zbornice.
September
1. Podaljšanje zaščite kmeta za mesec dni.
19. Priključitev sosednih ozemelj mestni občini ljubljanski.
19. Uredba o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev.
Oktober.
1. Nova ureditev kmečke zaščite.
14.	Uredba o klirinških nakaznicah.
14. Uredba o taksnih olajšavah industrijskim podjetjem.
22. Zadružni zakon predložen nar. predstavništvu.
24.	Trgovski zakon predložen nar. predstavništvu.
26. Izpremembe v uredbi o osebnih in rodbinskih
dokladah državnih u«1u?bcncev in upokojencev.
November
1. Izjemni ukrepi proti vladi kraljevine Italije (fi-| nančne in kreditne sankcije).
12. Uredba o odpisu davčnih dolgov do konca leta 1932.
18. Uvedba sankcij v trgovini proti Italiji. — Ukinitev italijanskega kliringa.
25.	Uvedba trgovanja s klirinškimi nakaznicami na marke na naših borzah.
December
4. Saldo v nemškem kliringu znaša 400 milij. Din
14. Izprememba kartelnega zakona.
28.	Petnajstletnica Kkonomsko-komercialne visoke šole v Zagrebu.
30. Izpremenitev organizacije za posredovanje dela.
Stran 28.
»SLOVENEC«, rine I. januarja t«6.
Štev. 1,
Radio
ihibrr sjinirni m I1rf.11/ii//1111 /Minluiiinje rm/io, \ am .ie . i^ioio, ;,i no, teko »to uurtMiik iwi.ii.lk« K ml o i j	,v »•■ Vam apariul |«>kva.ri, Imiuic pravico
, ....1,1,1 ii.-^a popravilu, l»ri večjih popravilih do ,hii.ti.-ln. liri rai-uuMi /ji lmpravilo. Zavani-..iii. - <• 11 adalje /a primer iNiiTtnv nezgode. Ij!s! sam Vam pa nudi nogam /.abiiene rubiviktf Nini, Uslniikn, kulturna krotiiVa poleg iJivmko«' k tlimui mhiiu »|m» rt-Ih :» zunimho-t' i-' ra- .ij.sk«g'ii .-»volil. \ saka Me. v j H a • ni.li Ito.-ato ilustrirana lte| nr.n/,u: riKiian ii M C:M>"Ht'jii, 1'tirjn -akaških 1iii.iiiIHi.-v pa »«• bere kakor I a vaiiliiivMVša iHtliei.lt-.' n kronika. V~«k IimIimi dobile i. .o šievilko r. bnmiitMiii spored glavnih evropskih pt liki /a mese-n narofirnn sam« Hm 12 —. l'i-i.i,l" inlti št' danes u prav i itilirtku II ml In LJubljano*, Miklniirn;, t'. < t' Ljubljani Naoetled dobite eno Številko brezplačno!
Programi Radi o LjaM(«no!
Sr, tla, I. jamiurja: 9.30 Niupoved časa, txbi|ava s)Miri1'ta 11« Versko predavanje (P. tir. H-oman Tomi-ni',-i iil.mi Prenos cerkveni glasbe iz mar.iboi-ske Mol nit-,- (■ om sinili i 1; a pt'lit'i'k K. Jan Ev. (lušpiir«) 11 1« S".n .»'fi nit liiidnien (koncert Hiidiij-skega orkestra) 12.110 Napoved časa, objava simreda omestlln 10.17» Kar že iite in dobite (ploSče I m željah) 15.30 Fr. MmlOinski: 1'lu-ki brez gne/iln Zvočna gra - Prr.etlil Jakob Šivan igraj« Mani Kadijske dramske ilrnž.ine, rezini g Fr Lipah, Mam Narodnega gledališča v Ljubljani lli.iKI I/, nnsih logov in gajev (Akademski pevski kvintet in Ha.li.itiki orkester) - Vmes nekaj narodnih na p!..; ah 19.30 Nacionalna ura: 110 letnica smrti pesnika .lif.-a.iia dni'-!! Mileu.kii (književnik Veljkn Potrovlf h ISelgrada) 20.110 Na.poved t*asa, porodila, objava sporeda '.n.l.t iijliarti Slrauss: Saltnne - prenos operi* iz ljnli 1'aiiskeiga gledališča — N' I. odmoru* (ilaabeno priMla-vauie (k Matiju IVravitlčar) - v ii mlinom: Napoved časa in vreineiisika napoved. poroftlla. objava sporeda.
čr/rtck, i. januarja: 12.1X1 Harinmulike in eitre po jo (plošče) 12.45 Vremenska napoved. imroAUn 13 (Ki Napovt*: easa. objava sporeda, obvestila 1(1.15 Sloviti tenoristi (plošM M (ki Vremensko liotroftilo, boranii teran 1S.0II Radijski orkester 1K.KI S-lovenš^ina za Slo-vonoe (K. tir. Undoir Kolarič) lil IKI Napovntl ?JtKa, vre. menska napoved. poroHla, objava sporeda, obvestila t(i.iin Nacionalna ura: Sokolaka ura ('i'z Re.lirrada) 20.1HI Prenos m Ilelprada 22.IK) Naipovotl fasa. vremenska napoved. poniMla, objava sporeda 22.15 R-adi.lski ja?./..
Drugi programi:
SltEPA, 1. januarja. Ri-lgrad: 19.5(1 \orodne petimi 20 211 Railijski orkester 21.20 Plosna »la«ba — Zti-ijrcb: 211.111) Prenos i'/, Tjj'inblj«ne — Dunaj: 211IKI Poster vefter '22.35 Sodobne pašami 28.15 Jamt — Hiulimiieila: W.40 BttWykayeva opereta Srobrnd galeb. 22.Š1 Ciganska glastia 23.1« Plosma glasba — Milan-Trst: 20.30 Antonellijeva komediija »Baron ('arlxi 21.50 Klavir — Rim-Bar i: 20.3« Roeoovn op«ra »Diibuka« — Prana: 19.30 Smetanova opora »PrtKlana nevesta« M .10 Sailonskii kvartet — I aršava: 20.00 Zabavni prenos W. Ijvova 21.00 Chopinova klavirska glasba 22 05 Plesna glasba — Hcr-lin: 20.1)0 VojaSka gotlba im cllire — Kiinigsbern-Hom-hurfj: 20.110 NemSkn glasba — Vratislava: 10 45 Beethovnova opera Fidelio« — Lipnko: 19.35 Večerni kt»n-e.ert. 21.35 Nemška lia-POtlnti pesem — Kohi-Frankfurt: 1*1.00 Pester večer — Sluttgart: 20.011 Stopaj trdno! (\'esel zafie-tok novega leta) — Monakovo: 18.05 Wa_ gnerjeva opera «1YWI-am i'« pzolda".
ČETRTEK, i. januarja. H e! firmi: 20.00 Skladbe Panče VlatligeTova 21.00 Narodne pesmi 21 30 Radiijskii orkester 22.00 Prenos iz kavarne — Zagreb: 20IMI Prenos iz Belgratla 22.15 Plesna glasba — Dunaj: 19.311 Orkester Pa.vla Crnliviria igra 31.10 Zelje in retpa (iie-stra ura) 22.25 Zabavni koaieert 23.45 Ja7rr. — 11 mlini-prH/n: 19 30 Prenos i-z opere 22 35 Oifra.nsk« g1a.s!ia 23.20 Zabavni koneerl — Trst-Milan: 20 341 Verdi)eva opetra Ernarii — Rim-Rari: 20.30 Orkester i.n netile 2140 Klavir — Praga: 20.25 Orkostor in petje 21.35 llaydnm' kvartet k:lar 22.15 Plesna glasba — Varšaro: '?P.II0 Plt>sn.a glasba 21.35 Szyma.'nowsi)cegr pesmi 22.IKI 17aytl nov koncert 22.30 Plošče — Rrrlin: 20.45 KlaisiMia glasba — Hamburg-Vratisiava: 20.10 Plesni večer -
Nameščenca so oiipn-stili, ki takoj liiti k šelu, tla bi se priložil. — »Saj vendar nisem nič naredil, gospod šei!« »No ravno radi tega smo vas odpustili.«
Riba kol sveča. V se-
verozhodnih krajih Amerike živi riba, (ti ima v svojem telesu toliko olja, da laniošnji prebivalci vtaknejo v ribo samo stenj, ga vž.gu in riba go-kot sveča.
Kako je mačka kazno-vaia vlomilca. V stanovanje neke stare ženice v češki Pragi je nedavno ponoči vdrl tat. Baš ko je praznil omaro s srebrn i-no, se je starka zbudila, zaslišala ropot in prišla je gledat, kaj je. Vlomilec je planil nanjo in jo vrgel na tla I lotel jo je zadaviti. Tedaj pa je skočila nanj mačka, ki je bila na starko zelo navezana, in it a ^rifola srizti ter praskati po obrazu .. ae je skušal rešiti , i vali. Na njegove krike so pritekli sosedi, ki ga pa tudi niso mogli osvobodili živali, tako trdno se je bila zagrizla v njegov obraz. Šele na prigovarjanje starke je mačka izpustila vlomilca, ki so ga spravili v bolnišnico, kjer je za strašnimi ranami kmalu umrl.
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želim srečno, veselo novo leto!
Leyrer Josip
mesar in prekajevalec, Meljska cesta 22, Maribor
NAZNANILO
Cenj. občinstvu naznanjam, da z novim letom prevzamem gostilno pri »Dravski brvi«, Strma ul.,
Maribor. Za dobro postrežbo se bom potrudila. Priporočam se za naklonjenost ter obilen obiski
Gostilničarka.
Angleška parobrodna linija
D0YAI mil LINI
m JUŽNO AMERIKO
Brazilijo Ilruguau - Argeniinljo in ClilLE - PERU
Informacije se tlobe brezplačno pri zastopniku:
LJUBLJANA, Kolodvorska Ul. 26
Srečno novo leto 1936
Nova ljudska kuhinja, Ljubljana, Vošnjahova ul. 4
nudi zajutrk: mleko, toplo, veliko Din 1.—, kava, čaj, kakav, čokolada, jajca Din 1.50, 2.—, 2.50, kruh z maslom; kosilo: zakuhana goveja ali aelenjadna juha, goveje meso, 2 prikuhi, kruh Din 4.— do 6.—; s pečenko ali močnato Din 6.— do 8.—; večerja: golaž, vampi, obara, ajdovi, koruzni ali beli žganci, kislo zelje, razni zrezki, prekajeno meso, klobase, močnata in mlečna jedila, solate, kompoti itd. Din 3.—, 4.—, 5.—.
Abonenti: Kosilo in večerja po izberi (dvakrat tedensko goveje meso, sicer pečenka ali močnata) dnevno Din 8.— do 10.—.
Ob vsakem dnevnem času na razpolago razna jedila, golaž, vampi, obara, kisla juha, kava, čaj itd. Din 2.— do 3.— Na željo se pripravljajo tudi di|e-tična jedila po nizkih cenah. Hrana se dostavlja tudi na dom. Uporablja se čista svinjska mast in domače testenine. Zajutrk ob 6, kosilo od 11—15,
	
'h "v Pohištvo	rmdn&Arhar ŠT VI D ' Stalna razstava ^
Najnovejši modeli, velika izbira.	Zahtevajte ponudbe!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem na
o tvoril v novozgrajeni hiši
v Liii&ljanš, izseva c.
Telefon štev. 27-38
Kavarna je najmodernejše opremljena, kjer bodo na razpolago vsi tuzemski in najvažnejši inozemski časopisi ter revije. Lokali so ogrevani s centralno kurjavo najnovejšega sistema. V hiši se nahaja tudi prvovrstno kegljišče. Za solidne cene in postrežbo jamči ter se vljudno priporoča
Ciril MAJCEN
naznanja žalostno vest, da je prečastiti gospod
Tinčkove in Tončkove prigode
217.
Vroč sprejem.
\w
Cnsl
stolni kanonik, kn. šk. duhovni in konzistorijalni svetovalec, referent, vodja škofijskega knjigovodstva, naddekan v naddekaniji Maribor 1. br,, itd.
po težki bolezni, spreviden s svetimi zakramenti za umirajoče, danes, dne 31. decembra 1935 ob treh v Leonišču v Ljubljani, v 71. letu svojega življenja, mirno v Gospodu zaspal.
Telesni ostanki blagega pokojnika se prepeljejo v njegovo rojstno župnijo Sv. Frančišek Ksaverij v Savinjski dolini, kjer se bo vršil pogreb v petek, dne 3. januarja 1936 ob desetih.
Mrtvaško opravilo s slovesno sv. mašo bo v soboto, dne 4. januarja 1936 ob tričetrt na osem v mariborski stolni in mestni župnijski cerkvi.
V Mariboru, dne 31. dccembra 1935.
Prvi orjak je zgrabil kapetana Mrharja, drugi pa mornarja Kokija. Ujetnika sta bila tako presenečena, da jima je kar sapo zaprlo. Črnuha pa sta se zadovoljno režala predse in že požirala sline v mislih na dobro pečenko.
»Redkokdaj se zgodi,« je zabrundal eden izmed njiju, »da nam pride foikale slastna pečenka v naročje. Današnji dogodek morava svečano proslaviti!«
Priča ugrabitvi kapitana Mrharja in mornarja Kokija je bil na5 junak Muki, katerega ste gotovo že na vso moč pogrešali vsi. Ta ali oni je gotovo že potočil drobno solzico za njim — misleč, da je vrli Muki že zdavnaj mrtev. Pa je kuža zvesto in vztrajno čakal pod steno, da se njegovi mladi prijatelji vrnejo . ..
V hipu, ko je kapetan Mrhar po bobnu oddajal svoj brzojav, so dečki še vedno stali s kraljico v sobi, kjer je imela skrito drugo palico za blisk in grom. Dečki so prisluhnili zamolklim udarcem bobna in Tinček je veselo plosknil ob dlani:
»Ali slišite? Kapetan Mrhar nam sporoča, da je prišel s splavom
najlepše bojično darilce, poleg ugodnega nakupa le pri
(Remec-Co
Gjubljana, Kersnikova ulica 7
Sux Rohmer:
54
Skrivnost dr. Fu-Maniuja
>V tej sobi k je šepetala, in se preplašeno in skrivaj ozirala okrog. »Nekaj pravi Azisu, kadar je on blizu — in jaz tudi čutim neko neznano bojazen. Oh, ali je mogoče, da ni mrtevlc
Tesno ine je držala za lehl. Njen brat se je ■r. velikimi, žametno črnimi očmi oziral |>o sobi. Proučeval sem obraze mnogih obiskovalcev; Sinith je s svojo navadno gibčnostjo gledal krog sebe in si ž.ivčno mečkal uhelj Ime orjaškega sovražnika belega plemena je povzročilo, tla je bil trenutno v skrajni napetosti.
Najino vzajemno iskanje ni odkrilo nobenega človeka, ki bi mogel biti k i I;i jski doktoi Kilo bi se lahko zmotil v visoki, suhi postavi, z visokimi, mumiji podobnimi rameni in nepopisno hojo, ki jo lahko primerjam samo z okorno mačjo hojo?
Poleni sem preko glav neke družbe, ki je stala pri vhodu, vitlel Sinitha. kako je nekoga opazoval — nekoga, ki jo šel skozi zunanjo sobo Stopil sem malo v stran in tako tudi bežno videl tisto osebo
llil je visok, star mož. ki je nosi črno suknjo In dokaj oguljen svilen klobuk. Imel je dolge bele lase in dosiojanslveno brado, nosil temna očala in hodil počasi, opirajoč se na palico.
Smithovo suho lice je pobledelo. s hitrim |hv gledom proti Karamanehi je šrl na drugo stran sobe.
Ali je to mogel biti dr. Fu-Manču?
Mnogo dni je že minilo, odkar je Fu-ManJu skoraj |tol zadavljen po nadzorniku Weymouthu pred našimi očmi izginil v Temzo. Še zdaj so iskali njegovo truplo in truplo njegove zadnje žrtve. Nobenega kamna niso pustili na mestu. Po navodilih,
j ki jih je dajala Karamaneh, je policija prebrskala sleherno znano skrivališče morilske družbe. Toda vse je kazalo, da se je družba razšla in razpršila, da ni bilo več njih vodje in povzročitelja zagonetnih smrti.
Vendar Sinith ni bil zadovoljen. Tudi jaz moram priznati, nisem bil. Vsaka luka je bila zastražena; v vseh sumljivih okrožjih je bila uvedena neprekinjena straža. Ne da bi širša javnost za to vedela, se je tiste dni vršila tajna vojna, vojna, v kateri so se vse razpoložljive moči oblasti borile proti enemu možu! Toda listi mož je bil poosebljena zloba! Ko smo se pridružili Smilim, je ta baš govoril s poveljujočim stražnikom ob vratih. , Obrnil se je k meni.
To je bil profesor Jenner Monde,« je dejal. »Narednik tu ga dobro pozna.« Ime znamenilega orientalca mi je kajpada bilo znano, čeprav ga nisem nikdar prej videl.
»Zadnji čas, ko sem bil tu. sir.' je pripove-I doval narednik, je bil profesor nekje na vziiodu. Pogostokrat sem ga vitlel. Toda 011 je čudaški stari gospod. Videti je. tla živi v svojem svetu. Nedavno' se je povrnil iz Kitajske, mislim.
Sinith je havsnil z zobmi v vznemirjenem obo-| tavljanju. Slišal sem. tla je Karamaneh vzilihnila, ' in ko sem jo pogledal, sem videl, da so njena lica dobivala spet prirodno barvo.
Nekako resnobno, kot v opravičilo, se je na-; smehniln.
»Če je on bil tukaj, je odšel, je rekla. Zdaj j se ne bojim več.<
Smilil se je zahvalil naredniku za pojasnilo in odšli smo iz razstave.
Profesor Jenner Monde,« je mrmral moj prijatelj, »je živel tako dolgo na Kitajskem, da je brez malega poslal Kitajec. Nikoli ga še nisem srečal — nikoli ga nisem videl prej; toda rado-
veden sem —«
»Na kaj si radoveden, Smith ?«
»Radoveden sem, ali ni mogoče, da je on kak zaveznik doktorja!«
Začudeno sem zastremel vanj.
»Ce bi morali temu pripetljaju pripisati sploh kako važnost,« sem dejal, »ne smemo [»zabiti, da je bil dečkov vtis — in Karamanehin — lakšen, da je bil Fu-Manču sam navzoč.«
»Petrie, jaz temu dogodku pripisujem važnost, i zakaj onadva sta po prirodi dovzetna za take vtise. | Toda dvomim pa. da bi mogel nenavadni ustroj : Azizii razlikovati med skritim služabnikom doktor-jevim in doktorjem samim. Vsekako moram poselili profes-oria Jennerjn Mondea.« Toda usoda je odločila, da se je marsikaj zgodilo, preden je Smith napravil svoj nameravani obisk k profesorju.
Karamaneh in njen brat sta bila nastanjena v varnem hotelu, ki so ga noč in dan stražili' štirje možje pod Smithovim poveljem. Zato sva se vrnila domov v moje mirno predmestno stanovanje.
^ »Najprej poglejmo, je rekel Smith, »kaj lahko dozenemo o profesorju Mondeu.s:
Stopil je k telefonu in poklical Ne\v Scotland Yard. Poteklo je nekaj časa, da je dobil potrebna pojasnila. Slednjič sva dognala, da je profesor neke vrste samotar, ki ima le malo znancev in še manj prijateljev.
Živel je sam zase v Carey Streeti Neka po-slrežnica je skrbela za čiščenje, kolikor je smatral za potrebno profesor, ki ni uporabljal stalne slu-žinčadi. Kadar je bil v Londonu, ga je bilo precej pogosto videti v britskem muzeju, kjer je njegova zanemarjena vnanjost bila že znana. Kadar ni bil v Londonu —- lo se pravi, skozi večji del vsnkega lela — ni nihče vedel, kam se je podal Zakaj nikdar ni zapustil naslova, na katerega nuj bi pošiljali njegova pisma.
»Kako dolgo je že zdaj v Londonu?« je vprašal Smith.
Kolikor se je dalo ugotoviti, je odgovoril Scotland Yard, približno en teden.
Prijatelj je zapustil telefon in pričel nemirno hoditi po sobi. Spet se je zatekel k svoji ljubljeni pipi, ki jo je napolnil s široko rezanim tobakom, ki ga je pokadil po en funt tedensko
Zazvonilo je, in kmalu nato je vstopilo neko dekle.
»Mr. James Weymouth vas želi videli, sir.«
»Halo!« se je zadri Smilh »Kaj neki je?
Weymouth je vstopil; bil je velik in rdečeličen in je v mnogih ozirili bi! podoben bratu, v drugih mu spet ni bil. Zdaj je bil v svoji črni obit' i kaj mrka prikazen; in v njegovih 'modrih meh sem čitaJ udušen strah.
»Mr. Smilil,« je začel, »nekaj pošastnega se dogaja pri nas.«
Sinith je porinil velik naslonjač.
»Sedite, Mr. Weymouth.... je rekel, v Veslo tla nisem čisto presenečen. Sicer vas pa poslušam. Kaj se je zgodilo?«
Weyinouth je vzel iz škatljice cigareto, ki sem mu jo ponudil in si nalil kozarec \vhiskyja Ri.ka mu ni bila čislo mirna.
»Tisto trkanje, je razlagal. >-se je zadnjo n potem ko sle vi bili tam. spet oglasilo in m :>« žena je čutila, da ne bi mogla sama prebili t.rt' še ene noči —«
»Ali je pogledala skozi okno? sem vi ';.'- i
»Ne, gospod doktor, bala se ie. Toda jaz ,i prebil zadnjo noč s [Kidaj v sobi — in po-; 1 : sem ven!«
Popil je požirek uhiskvjn Nnjrland Siniti' Vi je 7, ugaslo pipo v roki sedel na robu mize, gn je pozorno gledat.
n
Stev. i.
»SLuVKM'if «, dnu i. januarju liKlfi.
Stran '.'O
oq
-----------------■■ - -^r
V malih oglasih veljn vsako beseda Din 1"—; zenitovanjski oglasi Din 2"—. Najmanjši znesek zn mnll oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonskn. 3 nun visoko pelltna vrstico po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Irehn priložili znamko-
Nova tipa STANDARD RADIA Za Din 130 - naplačila Za praznike lahko vsak dobi, Kdor k »Tehnik" J. Banfaiu stopi V palači Okrožnega urada Na Miklošičevi 20 se nahaja.
Kmečko dekle
17 let staro, išče službo tot pomoč gospodinji. — Vaslov v upravi »Sloven-pod št. 16202. (a)
Fant
Ivaiset let star, vajen fsega poljskega dela, ka-1 kor tudi vsakega drugega, vajen živine in konj, želi primerno zaposlitev. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pošten« št. 16261 a
5000 Din kavcije
tistemu, ki me sprejme v stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16265.	(a)
Trgovska pomočnica
e letnimi spričevali, va-fena gospodinjstva, gostilne, delikatese in pe-karije, išče službo. Naslov v vseh upravah »Slovenca« pod št. 16157. (a)
Dekle
želi službo v župnišču kot pomoč v kuhinji. Cenjene ponudbe prosi na podružnico »Slovenca« Celje pod »1912«._(a)
Kmetsko dekle
pošteno, ki zna kuhati, išče službo pri boljši družini. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor. (a)
Periektno kuharico
od 30—45 let staro, iščem za Ljubljano. Plača 500 dinarjev Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Perfekt-na kuharica« št. 16290, b
Starejšo postrežnico
pošteno, dobro kuharico, za vsa dela takoj sprejmem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16208. _(b)
Planinski dom
z gostilno išče oskrbnika s kavcijo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Planinski dom« št. 16257. (b)
Zastopnike
za prodajo posnemalnikov, brzoparilnikov itd iščemo. »Persons«, Ljubljana, poštni predal 307. (b)
Periektno kuharico
30—40 let staro, iščem. -Plača 400 din. - Pisati: Dr. Nedelikovič, Beograd, Milutina Bojiča 4. (b)
Učenko
železninar. družine sprejme večja trgovina z meš. blagom. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Delavna in poštena« št. 16281. (v)
Posojila
na vložne kniižice daje Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trg 10
Hranilne t ••»# hnjtztce
Zadružne gospodarske in Ljubljanske kreditne banke kupimo. Ponudbe na: Bančno kom. zavod, Maribor.
Knjižico
Ljudske posojilnice Škofja Loka, do 50.000 Din, kupim proti takojšnji gotovini. Stavite ponudbo s ceno na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Industrija« št. 16277. (d)
Absolventka
meščanske šole. z zna-ajem slov. stenografije in strojepisja, išče mesto v pisarni ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.	(a)
tlužbodobe
Dobro, pošteno dekle
ki je vajena vseh gospodinjskih del in nekoliko kuhe, se sprejme k manjši rodbini. Več se poizve v upravi »Slovenca« pod šifro »Dekle«.	(b)
Ne zamudite
prilike f
Samostojno inodistinjo dobro izvežbano za vodilni salon v Ljubljani iščem. Mesto stalno. Plača dobra. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Dobra služba« 15917.	(b)
Absolvente
srednje tehnične šole — gradbena stroka — sprejmemo. Javiti se: Dolenjska cesta št. 26. Inženjer Fran Tavčar.	(b)
Službo gospodinje dobi 30.000 Din kavcije zmožna v knjižicah Ljudske ali Mestne ljubljanske hranilnice, drugo po dogovoru. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Varčna- št. 10128._ (b)
Kmečko dekle
krepko, resno in vestno, sprejmem takoj. Starost 23—30 let. Mesečna plača Din 250. Ponudbe s priporočilom župnega urada ie nasloviti v upravo »Slov.« pod »Notranjska 10.000«/16040.	(b)
Natakarica
solidna, srednjih let, ali tudi začetnica, kavcije zmorna, se sprejme. Ponudbe upravi Slovenca-pod »Takoj« št 16238. (b)
Za sobarico
sprejmem inteligentnejšo gospodično, ki zna malo Jivati. Plača po dogovoru. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Sobarica« št. 16289.	(b)
Potnika
galanterijske in plctenin-ske stroke, kakor domačih izdelkov — iščemo. Vešč mora biti slovenskega, nemškega in po možnosti hrvatskega jezika v govoru in pisavi, zmožen šofiranja. Reflek-tanti naj pošljejo pismene ponudbe oglasnemu oddelku »Slovenca« Dod._,_____,
»Galanterija« št. 16303. b I priliko.
velika
damsha prihrojc-vaflna tečaja
se vršita
od 7. do 28.ianJ92<»
po skoro polovico znižani ceni
I. feCaj
za strokovnjakinje (šivilje) in strokovnjake Ikrojače)
Učnima Din
II. lečaf
za domačo uporabo za
privatne gospe 9bb gospodične
UCnin« »is* 250-
Pri obeh tečajih so pri učnim všlete vse risalne
potrebščine in knjiga »Toaleta«. Ob prijavi se plača Din 100' na račun Za odgovor priložite znam :o.
TEO»ue« HUIFM:
lastnik krojne šole Ljubljana, Sv. Petra c. 4 II.
Gospodične
sprejme šivilja v pouk šivanja lastne garderobe. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 16163.	(u)
Hranilne
g mvi
hnjtztce
prodaste ali kupite potom Adamič, zastopstvo »Šte-dovne zadruge«, Ljubljana, Gosposvetska cesta št, 8. Maribor, Tomšičeva ul. 11. Za odgovor 3 Din.
Knjižice
Kmetske posojilnice ljubljanske, do 200,000 Din — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takojšnje plačilo« št. 16285. (d)
70.000 Din posojila
iščem. Plačam obresti 10 odstotkov z vknjižbo na prvo mesto. — Ponudbe upravi »Slovenca* pod »Zasiguran denar« 16269.
Hranilne knjižice
prodaste ali kupite
najbolje ootom moie pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zorč, Ljubljana. Gledališka ul 12 Telefon 38-10.
Knjižice
Ljubljan. kreditne, Mestne hranilnice in posojilnice Kranj, v znesku do 250.000 Din, kupim proti gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« ood značko 250,000/16221.	(d)
Hranilne knjižice
Mestne hranilnice ljubljanske kupi — Davorin Tomhab, Maribor, Zrirj-skega trg 6.	(d)
Kvalitetne radijske aparate svetovnih znamk
kot „Radionc", Jngelen", .Jeleiunhen", „Orion'\ „!iinerva", »standard", „llis liaslers Voice"
prodaja proti gotovini, na mesečne obroke, kakor tudi za hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih zavodov
RADIO" r. z. z o. z. v Ltublfanš
Dvostanovanjsko hišo
enonadstropno, hlev. vrt, njiva, poleg kolodvora v Škofljici, proda Hafner, Škofljica 37.	(p)
Lepa stavbišča
pod Sv. Jožefom v Celju naprodaj. Naslov v upravi Slovenca v Celju, (p)
»»
Sobe
ODDAJO: Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, sončno, elektrika — oddam boljšemu gospodu. — Po-stonjska 22/1. Stan in dom
IŠČEJO: Trgovino
vzamem v najem ali kupim najraje v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačam« na upr. lista št. 16076. m
4 letnega fantka
oddam za svojega. Za prvo pripomoč dam 1000 dinarjev. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 2561.	(m)
ODDAJO: Lep poslovni prostor
velik, se odda na dvorišču Wolfova ulica 12. Pojasnila v trgovini Erjavec.	(n)
Lokal
na dvorišču, za mirno obrt ali pa za pisarno oddam takoj v najem v Ljubljani, Frančiškanska ulica 8. (n)
Naprodaj
dobičkanosno posestvo > dobro idočo gostilno v sredini mesla Krškega. Pojasnila daje Občinska hranilnica v Krškem. — Kupnina se poravna lahko delno s knjižicami lastnega zavoda.	(p)
Kupim mlin
z majhnim posestvom ali brez, na prometnem kraju, pripravnem tudi za trgovino z meš. blagom. Ponudbe pošljite na podružnico »Slovenca« v Celju pod Plačam takoj* št. 16258.	(p)
Lokal in stanovanje
tik cerkve v Petrovčah oddam. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje pod »Petrovče«.	(n)
Ženitbe
Gospodična
čiste preteklosti, s 50.000 dinarji gotovine, želi znanja z resnim samostojnim [gostilničarjem ali trgovcem radi poznejše možitve. Samo resne ponudbe s sliko upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Srečna bodočnost« štev. 16190.	(ž)
Krojni tečaj
za šivilje in nešivilje priredi edina v inozemslvu diplomirana strokovnjakinja. Poučuje po najmodernejšem, a zelo lahkem sistemu Prijave do 15. januarja 1936. — Jožica Kumelj, specialna prikro-jevalnica, Židovska ulica št. 3,III., Ljubljana. (u)
Mravlje Anton
mesar na Brezovici pri Ljubljani, obnovi gostilno v novi hiši na dan Svetih Treh kraljev	(r)
Terjatev
proti Ljubljanski Kreditni banki v znesku 59.317 dinarjev se dne 4. 1. 1936 ob 9 pri sreskem sodišču v Ljubljani, soba št. 19 proda na iavni dražbi največjemu ponudniku. Dolžniki navedene banke se iooozariaio na lo iidodno
(r)
IŠČEJO: Solidna stranka
išče dvo- ali večsobno stanovanje na Jesenicah ali Javorniku. Ponudbe podružnici »Slovenca« na Jesenicah pod 500/16250.
ODDAJO: Odda se
komfortno petsobno stanovanje v sredini mesta s 1. februarjem t. 1. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16284.	(č)
Odda se
komfortno trisobno stanovanje in en lokal v sredini mesta s 1. februarjem t. I. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 16283. (č)
Dvosobno stanovanje
se odda. Galicvica št. 5 (pod Rakovnikom). (č)
4 sobno stanovanje
komfortno, oddam takoj :ia Tyrševi cesti 43. Natančnejše poizvedbe pri hišniku.	(č)
Dvosobno stanovanje
oddam. Stožice 135. (č)
Trisobno stanovanje
s kopalnico in pritiklina-mi oddam s 1. februarjem. Klunova 12, Kodeljevo. č
Stanovanje
komfortno, dve sobi in kopalnica, oddam- Verov-škova 53, pri novi cerkvi
Stanovanje
| parketirana soba, kuhinja, i s pritiklinami, takoj od-! rlnli. Kosovo 221 rgUalt! I se pri ge. Sfiligoj. (č)
Enosiano-vanjsha
vita
v bližini Stadiona, s komfortnim trisobnim stanovanjem ter urejenim vrtom, se odda pod zelo ugodnimi pogoji v najem s 1. februarjem. Informacije daje Vzajemna zavarovalnica, Miklošičeva cesta št. 19, telefon 25-21 in 25-22.
Mlekarno
dobro vpeljano — takoj ugodno oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16191.	(n)
Kovačnico
s potrebnim orodjem, na lepem kraju, dam takoj v najem s stanovanjem ali brez. — Anton Lampret, Muljava 17, p. Krka. (n)
Za pisarno
ali obrtnika primerni prostori na prometnem kraju mesla se pod ugodnimi pogoji takoj oddajo. Naslov se poizve pri upravi »Slovenca« pod št. 16055.
(n)
<1 i
ijrooen ugius r - buivvrtcu ■ oosestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem nal kupca ti s kniižrco dn
Posestvo na Dolenjskem ob Krki, ca 25 oralov travnikov, uporabnih tudi za njive, s hišo in gospodarskimi poslopji, takoj na prodaj Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Posestvo« 15478.
Novo hišo
dvodružinsko, v Celju — poceni prodani. Naslov v upravi »Slovenca« Celje.
(P)
Nova hiša
s 14 opremljenimi sobami, v znanem letovišču in na zimsko-sportni postojanki na Gorenjskem naprodaj. Naslov v podružnici Slo venca« v Celju pod šifro »Potrebna gotovina 50 tisoč«.	(p)
Hiša
15 minut iz Maribora, s sadonosnikom in travnikom poceni naprodaj. Vprašati pri lastniku hiše Kralja Petra cesta št. 43 Studenci, Maribor. (p)
Trgovsko hišo
z obrtnim listom, v vrednosti 250.000 Din, zamenjam za posestvo. Cenjene ponudbe na Dodružni co »Slovenca- Celic pod »Trgovska hiša« št. 16300
Javna jcbvala.
Podpisana si šteje m o prijetno dol-inos;, da se javno zahvalim gospodu dr. FrancDergancu zdravniku,šefu-primuriju v p., ker me je s svojo t>isol<o vsestransko zdravniško izobrazbo, spretnostjo in vestnostjo olel gotove smrti. Vsakomur ga toplo priporočam.
Ljubljana - Šolski drevored
Ilostnik Marija, trgovka z dežnih
Glavo za stružnico
a me dansko (premer t j do 19 cm) kupim. IJnk, Zg. Šiška, Ljubljana. (k)
Ce avto s vol stan orodu/ui ar motorja bi /nabit se rad ■>ri kunetv ti rrnm>o prižene Slovencev nairnanjš' inserat

Gostilna **
Gradišče 13 Vam stalno nudi vina in žganja čez ulico: Pristni dolenjski
cviček * . I Din 10' Štajerski Rizling » 10'— Portugalec » » 10" — Silvanec . . » » 12'— Čajni rum . . » » 28' — Slivovka 15% » » 26-— Brinjevec
kraniski 15% » 30-
Zvočno kino-napravo
kompletno, različen no-stilniški in trgovinski inventar in pohištvo, prodam. Ponudbe na upravo pod »Kino« 16077. ||)
Stroj
za deljenie testa prodani. Poizve se v upravi -Slovenca« pod št. 16287. (II
Nemškega ovčarja
7 tednov starega, z rodovnikom, krasnim poreklom, proda Pahernik, Ljubljana, Krakovski nasip 26. (ij
V Brez coh
in okolici ugodno prodajamo hiše, vrtove, stavbišča, sadovnjake, vinograde in druga zemljišča, kakor tudi zaokrožena vinogradniška posestva v ugodnih legah z najboljšimi vrstami vinske trte. Plačilo v gotovini. Posredovalci izključeni. Uprava Attemsovih posestev, Brežice.
Kmečko posestvo
v Hotiču, prvovrstna zemlja, lepa lega, ob glavni cesti, cerkev in šola v vasi, do postaje samo pol ure, ugodno naprodaj. —-Kupnine takoj samo polovico. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zelo poceni posestvo« št. 16205.
Krasna hiša
v Framu, tristanovanjska, zelenjadni in sadonosni vrt, se da v najem ali poceni proda. Saria, Gosposvetska ulica 13, Maribor.	(p)
Kdor bi rad |x>znal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje,'mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev, razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo
„Duhovno življenje"
ki že tretje lelo izhaja v Buenos Airesu. Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično p-j seznanja svoje čitalelje i, razmerami v Argentni. deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 stran; l.ctno dve debeli velezanimivi knjigi. Letna naroč. nina 70 Din, ki jih na naš račun nakažile Zadružni gospodarski banki v Ljubljani.
Uprava »Duhovnega življenja« Avalos 250
Izgubila se je psica
bela, z rjavimi progami. Odda naj se pro'' nagradi g, Kukenbergu, Trbovlje.
Radio aparat
štiricevni »Telcfunken — prodam zp 1200 Din. Naslov v upravi Slovenca-pod št. 16206.	(i)
II
Orehovo spalnico
poceni prodani Cerkvena ulica 15, Trnovo, pritličje.
Pisalni stroj
rabljen a dobro ohranjen želim kupiti za primerno ugodno ceno. — Ponudbe pod Nizka cena« na upr. »Slovenca«.	(k)
Inventar
za modno trgovino, kupim Cenjene ponudbe upravi »Slov.« pod šifro - Rabim takoj« št. 16151. (k)
Šampanj. steklcnicc
prazne, kupujem v vsaki količini. Drufovka, Tyr-ševa 15/1. Tel. 29-52. (k)
Staro zlato, zlato zoftovgc
in srebrne hrone
kupujem oo oaivišiib dnevnih cenah
A. KAJFE2
urai
Ljubljana. Miklošičeva 14
Vsakovrstno
zlato kupuje
po oaivišiib cenah CERNE, luvetir, Liub. ana Wolfova ulioa št. 3.
Gospodinje, obrtniki!
Iz skladišča odprodajn
kuhinjsko posodo, razno orodje, tehtnice, štedilnike, kopalne peči ter raznovrstne otroške igrače za Božič po najnižjih cenah Stanko Florjan čič, železnina. Res-ljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostu) Vhod skozi dvorišče. — Vzamem tudi knjižice ljubljanskih zavodov.	(1)
Vreče
za moko, otrobe, oglje razne velikosti nudim
Potfbevšeh lilip MubUan«!
Celovška 111
Sveže najfinejše norveške
ribja olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani
■ie priporoča bledim id slabotnim osebam
Krušno moko
za črn domač kruh in koruzno moko za žgance, vedno svežo dobite Dri tvrdki Zorman, Ljubljana, Stari trg Tel 26-37
Pišite še taes!
Ostanki
Knjižnice, društva!
Trideset celotnih letnikov »Doma in Sveta«, -Časa«, »Ljublj. Zvona«, »Mladike« in Mentorja« ceno prodani. Klemenčič, Hra-deckega cesta 10. Ljub-' ana' (1)
Briljanfni prstan
belo zlato, krasen izdelek, vreden nad 5000 Din. pro dam za polovično ceno Na ogled iz prijaznosti pri tvrdki Pakiž, Pred škofijo.	(|)
2 elektromotorja
za istosmerni tok 220 voltov, 3 in 5 PS — dobro ohranjena, poceni prodam. Naslov v upravi Slovenca pod št. 16213. (!)
Dva pletilna stroja
št 8'60 in 8 100, poceni proda Dana Avsec, Mokronog.	|[)
Prodam
1000 kg repe iz podsip-nice in 1000 kg pese. Cena po dogovoru. Kovač Mana, Cerklje št. 60 pri Kranju.	(]|
Polhove kape
velika izbira, trgovcem popust, nudi trgovina ko/ divjačin Zdravit, Ljubljana, preje Florijanska ulica, sedaj Stari trg, nasproti kavarne Zalazoik
______ Ml
H Drenih
Itnblfana
Kongresni trg I
Volna vseh vrst, od najcenejše do najfinejše. Francoske in angleške specialitete itd Pingouin
mariborskih tnkstilnih to vam, brez napak, pristnobarvn' »Paket serija A« za moško, žen sko, namizno oostelino perilo in rjuhe. »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in bar-henti najboljše kakovosti, vsak paket 10—20 m samo 107 Din Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m suk-na za eno dolgo zimsko suknjo oziroma ienski plašč lepe temne barve ali pa 1.80 m za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo 107 dinarjev. Vsi paketi poštnine prosti. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam- — Pišite takoi na , »Kosmos« razpošiljalnico, i Maribor, Dvorakova ul. 1.
Šivalni stroj
ženski, dobro ohranjen —
kupim Ponudbe- upravi I Slovenca pod 1936«. k
Posebno velika izbira
Hubartus-plaščev in zimskih sukeni poceni pri Preskeriu, Sv. Petra c. 14.
AFRIK
na veliko in malo
dobavlja po brezkonku-renčnih cenah samo
FRANJO NOVAK, Maribor, Vetrinjska 7, Koroška 8
VINA
'.a vso prilike naročite |>r
Centralni vinarnt v Ljubljani.
Premog, drva, koks.
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev 16 Telefon 33-13
„$Soven€cva' podruftiic®
l jubllana, TurSeva cesta
(palača Poštni lom)
sprejemu vsakovrstna naročila, tičoča „Slovenca", in daje tozadevne informaciji
citrnn 30
»SLOVENEC«, dne I. januarja 19%.
fttov. 1.

M
m
1 •S> I
IlouDlEtna uaščila iz trbouElj
Elektro-tehmčno podjet|e, telefonski in radio odd.
J. KLENOVŠLK
Trbovlje I (Zadrž. elektr.)
m
RADEJ DRAGO
Trbovlje
vv
■77III'
M
m
GERMADN1K IVAN
nadrobni spomeniki in cementni izdelki
Trbovlje 11
LAPI FRANC
čevljarstvo
Trbovlje
8
JEŽ FRANC
gostilna
Trbovlje
%
m
spm
VRANIŠIČ JOŽE
brivski in damski salon
Trbovlje
m
A
m
Miha Koželj
poslovodja »Bata«
%
i »j
ar i
JEREB & BIZJAK
splošno ključavničarstvo Trbovlje

BREZNIK JUSTIN
kovaški in podkovski mojster
v Lokah, Trbovlje H
m
I/l
1
Js®
SKERBIC MILOŠ
manufakturna trgovina
Trbovlje II
MERVAR ANTON
gostilna Trbovlje I
3L
«
snu'-iVlfe
n
»iiliT
1
M
'■M
TAUSEL IVAN
Bencin, laki, čopiči, šipe, ogledala, vse slikarske in mizarske potrebščine
Trbovlje
Gasilska župa
s reza Laško
z vsemi četami želi vsi: iu dobrotnikom
sreče polno novo leto
m
Romih Franc
sodavičar
Loke-Trbovlje
GOSTILNA KRAMER
TRBOVLJE
Gomboc Amalija
rudniška gostilna
KUKENBERG ANDREJ
čevljarstvo
TRBOVLJE II.
Drobež Alojzij
čevljarstvo
Trbolje II.
KOLENC FRANC
pečar
TRBOVLJE II.
Guček Franc
kjučavničar in konc. vodovodni instalater
Trbovlje
BREZN1KAR IVAN
mesar, Tereziia TRBOVLJE
Povše Fani
gostilna
Vozelj Stanko
brivski salon za dame m gospode
Trbovlje
Grenko Franc
parna pekarna
Trbovlje II
Podružnica .SLOVENCA' Trbovlje
KLENOVŠEK ! RAIKO in MARIJA J
kleparstvo in gostilna a
IVAN BERGhk
usnje in smučarske potrebščine Vode Irboviie
KORBAR DRAGOTIN
rudniška restavracija
BERGER ANA
GOSTILNA
TRATNIK ALBIN
mesarija TRBOVLJE II.
FORTE JOŽE
mesarija Loke Trbovlje
PUST RUDOLF
gostilna in mesarija
Trbovlje II
t
ZUPANC KAR L in Alberta
trgovina z mešanim blagom Trbovlje - Vode
KRANER IVAN
gostilna Klek Trbovlje II
ANTON MEDVEDEK
zaloga manufakture ter lastna izdelovalnica oblek J
Trbovlje 1	t
______t
t
Atelje WE1SS
se priporoča za povečanje slik Trbovlje
!. delavsko konzumno društvo r. z. z o. z. v Ljubljani
Prodajalna Trbovlje-Vodc
fS

Zadružna knjigarna
registiov. zadruga z omeieno zavezo
v Trbovljah
*
t
- <•-
t *
5
t
t *
t
C
\
*
t t
t
t t
i
I. delavsko konzumno društvo v Ljubljani
reg. zadr. z omej. za v.
Prodajalna: Trb6vlje II
Kmečko - delavska
hranilnica in posojilnica v Trbovljah
registrovana zadruga r. neomejeno zavezo
m

w
m;
wnw
U
S
M m
Iz raznih krajeu

Bstali iz FlauEga mesta
.Nd! 1"
'2ij.fi
i-
CifiA SSi
m <m.
i. =4"
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem
KAROL JEVŠČEK
mizarska tovarna za stavbena in pohištvena dela NOVO MESTO-KANDIJ A
VIKTOR SONC
akviziter Slovenca, Domoljuba in Bogoljuba
Novo mesto, Prešernova 23 LADI KOSIČEK
splošno kleparstvo Novo mesto
J. VERBIC
čevljar in reklamni zastopnik
Novo mesto, Dilančeva ul. 3
LUKAN FIL.1P
mesar
Koroška Bela
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo Podružnica Novo mesto
■v-
jtf
to
niiin:
r
w
m
to
Avto taks
Ivan Dolmovič
Novo mesto
m
S
m
m
Srečno novo leto želim vsem svojim
cenj. obiskovalcem brivskega in damskega salona, ter se priporočam za nadaljni cenj. obisk
IVAN SVETEC
Gazvoda lože
splošno mizarstvo Gotna vas - Novo mesto
se priporoča za nadaljna naročila, delo solidno - cene znižane
Srečno novo leto želim vsem svojim obiskovalcem in se za nadalje priporočam
JOŽE KALČIC. brivec
KOČEVJE
Alojzij Vodnik
kamnoseška industrija Ljubljana
pri glavnem kolodvoru ustanovljeno 18b0 1, Splošni proizv. iz marmorja in granita
J
Srečno novo lelo
želimo vsem svoiim cenj. odjemalcem
Nastran in drug
družba z o. z. veletrgovina mlevskih izdelkov
pošla RADOMLJE žel. postaja Jarše-Mengeš
Srečno in veselo novo leto želi vs.m svojim cenjenim odjemalcem
ANTON VAIIČIC, trgovec v Leskovcu
Srečno novo leto želim vsem cenjenim obiskovalcem doma na Kofcah
Fani Kveder
MASTERL VILKO
predilnica za žimo
Stra/išče pri Kranju
DOLANC JOŽE
autopod et|e
Trbovlje II
BOŽIČ ANTON
tesarsko in zidarsko podjetje Trbovlie
BOŽIČ JAKOB
gostilna in mesarija Trbovlje
BRICELJ HERMAN
krojaštvo za gospode in dame
Trbovlje
MALGAJ FRANC
gostilna in kovačija vošči vsem odjemalcem in obiskovalcem srečno in veselo novo lelo
M zarsko podjetje
CESTNIK VALENTIN IN SINOVA
srečno in veselo novo leto
ROVŠNIK JOŽE
krojaštvo
Loke, Trbovlje I
KOZINA KARL
slaščičarna Loke, Trbovlie I
PETER ADLESIC
krojaštvo za gospode in dame
Trbovje I
tf
Društveni dom
Trbovlje
«
Gostilna pri »Urbatičku«, Stožice 29
vošči vsem svojim cenjenim gostom srečno in veselo novo leto
Srečno in veselo novo leto želi
JANKO ŠTRUBELJ
urar in trgovec z uram;, zlatnino, gramofoni, kolesi in vsemi posameznimi deli
KRŠKO
MATIJA JERAN
gostilna in trgovina BERIČEVO p. DOL pri LJUBLJANI
Srečno in veselo novo leto želi
ERNEST ŠUŠTAR brivec
Dol pri Ljubljani - podr. Domžale-Slob
VINKO JELER
trgovina z mešanim blagom Slivnica pri Mariboru
Veselo in srečno novo lelo vsem cenjenim odjemalcem želi trgovina
IVAN HABIČ, Vrhnika
Veselo novo leto želi
FRANC ŠTIRN, prevoznik Vrhnika
Gradbeno podietje in tehnična pisarna
HAMERŠAK FRANC
obl. preizkušeni in konc. mestni zidarski mojster
Slovenska Bistrica Račun Poštne hranilnice št. 11.725
Milka V. Mišic
hotel ,,Wilson"
Beograd Karadžordževa 87
s;//,".,
i
rSil' 1
m
m"i
m
1
»1,1 . SiiU"
m
■m
i/?
M
S
M
■
S
I fei
■
m <
m
m
ki
i •gSk
i
mM
Zvočni kino .DELAVSKI DOM"
Trbovlje
Ave Marija - vstajenje, Trnjeva krona Jezusa Kristusa, Grof Monte Cristo, Maskarada, Nataša - kruh naš vsakdanji, S križem in mečem, Ples v Savoju, Chopinov poslovilni valček, Donski ko-zak, Sveta ljubav, Pesem na Volgi, Dantejev pekel. Križ sveta
1 m\
M
M
U///S
M ■m
(ll M
M
\nš>
m
fM to
».s«


•■v*
m
M
m
m
mm
t| m
Čin«' I
M
to m
1 I
5i
Štev. 1.
»SLOVENEC«, dur t. januarja 193»).
Stran 31.
MiiKMi
Veselo in srečno novo leto želi	)
vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka	<
FRANC ZALETEL, veležganjarna
št. Vid nad Ljubljano
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem
KISARNA GOLOB
MENGEŠ
Srečno in veselo novo leto želi GRADBENO PODJETJE
BIDOVC VIKTOR
pooblaščeni stavbenik
KRANJ, Cerkvena ulica 6
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
ANTONIJA GUTNIK
mesarija in prekajevalnica Glince, Tržaška cesta 5
Srečno in veselo novo leto želiva vsem svojim cenjenim odjemalcem
Hudnik Franc in Francka
mesarija, Jezica 15 podružnica ST02ICE, in se obenem priporočava za nadajjno naklonjenost
Srečno in veselo novo leto želita vsem svojim cenjenim odjemalcem
Lojze in Mici Šerjek
ter se priporočata za nadaljno naklonjenost
mesarija Stožice 44, podruž. Savlje
Srečno novo leto želi svojim odjemalcem
LOJZE KANC
tvornica kvasa Mengeš
Srečno in veselo novo leto želi vsem prijateljem in odjemalcem trgovina kuriva, zastopstvo premogokopa Stanovsko
LOJZE RESMAN
Ljubljana, Borštnikov trg 2
vsoivrioHs
Niisnonv nvai
ni33[BUI3{pO uiiualueo UIllOAS UI3SA I|3Z 0)3| OAOU 0J3S3A Ul OU33ig
Srečno in veselo novo leto želi Egidij Šušteršič Ljubljana, Gregorčičeva 17 b Telefon 31-01
Bodt pivo - Črno pi
iz pivovarne
30S- TSCHELSGI
se izdaja j današnjim dnem
JAVNA ZAHVALA
Podporno društvo slepih v Ljubljani, katerega sedež je istotam pod Trančo 2/III, čuti veliko in prijetno dolžnost in čast, da se ob koncu leta 1935 in ob začetku novega leta 1936 najtopleje in naj-iskreneje zahvaljuje celokupni javnosti ter dobrim in plemenitim srcem, ki so s kakršnimkoli načinom pripomogli in pomagali našim revnim in ubogim slepim do podpore in pomoči ter jim tako s svojimi velikodušnimi in plemenitimi darovi vsai delno lajšali njih neizmerno bedo in gorje.
Veliki in plemeniti socialni čut do najbednejših slepih, ki ste ga izkazovali v preteklem letu, naj nam bo garancija, da nas tudi v bodočem letu ne boste zapustili in pozabili ter nam vsak po svoji zmožnosti stal ob strani, ter tako pripomogli do podpore in pomoči, ki so je ravno ubogi slepi najbolj potrebni. Koliko solza smo prihranili našim bednim slepim ravno z vašo velikodušno pomočjo, bi vam mogli na to odgovoriti samo slepi. Veliko zahvalo dolgujemo za vse prejete darove v preteklem, a zelo težkem letu. Dokazali sle, da so še plemenita srca na svetu, ki čutijo in vidijo vso njihovo nesrečo in ž njo zvezano kruto usodo, da jim ni usojeno videti niti solnčne svetlobe, kar je najhujše.
Zato ponovno in ponižno apeliramo na vas, cenjena javnost, da se v bodoče še bolj spomni slepih, ki so čisto gotovo med potrebnimi najbolj potrebni pomoči. Zlasti ob primernih prilikah vas prosimo, da položite plemenit dar slepim na oltarl Ohranili vas bomo kot naše velike dobrotnike in zaščitnike. V upanju, da bo javnost uvidevala to vročo prošnjo, ki je prošnja vseh slovenskih slepcev, si podpisano društvo dovoljuje še enkrat v tem letu izreči: Srčna in velika vam hvala za izkazano plemenitost in velikodušnost v letu 1935! Vsem svojim velikim dobrotnikom želimo srečno in velelo novo leto 1936!
PODPORNO DRUŠTVO SLEPIH V LJUBLJANI, POD TRANČO 2/IIL
Srečno, uspehov polno novo leto želi < ADOLF MLINAR, pleikar in slikar j|| ANTON BARTOL	t	LJUBLJANA, Tyrševa 47	«1
želi vsem cen), naroč. srečno in veselo novo leto ^
trgovina s kurivom Ljubljana, Tyrševa 46
Srečno novo leto želita vsem cenjenim gostom in odjemalcem
IVAN in ELZA RAHNE
trgovina in restavracija MOSTE pri LJUBLJANI
Veselo in srečno novo leto želita
ANI in AVGUST KOS
mesarija
GAMELJNE
Veselo in srečno novo leto želi
Buffet ,,Na - Na"
Izborna vina
Leopold Gusel MARIBOR
Obilo sreče v novem letu želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem
IVAN ZAJC
ročna1 delavnica in razpošiljalnica čevljarskih izdelkov
2IRI
Franc Leveč
mesar Ljubljana
Srečno in veselo novo leto želi
R. E. M1HELČIČ
ZAGORJE
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
K. Zevnik
mesarija
Ljubljana VII. Tyrševa c. 41
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi veselo novo leto
kolonijalna trgovina
Franc M. Doberšek
Beograd, Krunska ul. 28, tel. 27-446
Gradbeno podjetje Martin Gorišek
mestni zidarski mojster Brežice
Srečno novo leto
želim vsem svojim cenj. odjemalkam in odjemalcem
Joško Veber
trgovina z lesom, ogljem in deželnimi pridelki, zaloga cementa
Skofja Loka (pri kolodvoru)
Abolnar Ivanka in Stanislav
strojno pletenje in trgovina z mešanim blagom Šcnt Lovrenc na Dolenjskem
FRANCEK ARNUS
gostilničar in kolporter ,.Slovenca"
Sv. Lenart v Slov. Goricah
Ptujska cesta 34 želi vsem svojim cenj. gostom in odjemalcem ..Slovenca" srečno ter veselo novo leto 1936

Srečno in veselo novo leto želi
svojim cenjenim gostom in odjemalcem
Valentin Janežič	f
gostilna in veletrgovina z žganjem in likerjem ^ Pšata, p. Dol pri Ljubljani	^
Veselo in srečno novo leto želiva vsem našim gostom in odjemalcem
gostilna ,.Kovačeva"
M. F. Gorjanc
Tomačevo
Srečno in veselo novo leto želi
svojim cenjenim odjemalccm
Singer šivalni stroji d. d. Ljubljana
»iMHKMI MW

KLJUČ SVETA ZA VAS JE
PREJEMNIK
Tj-pa »44 A2-)-l cevni radio prejemnik ■l vdelanim dinamičnim zvočnikom, skali" z izpisanimi imeni postaj. Cena	Din 1995 —
na obroke, naplaeilo Din 159'— in 18 obrokov po	Din 120'—
H. SUTTNER
Prvovrstna izdelava • Nizke cene • Dolgoročno odplačevanje • Zahtevajte brezplačno predvajanje pri /.asstopslvu
LJUBLJANA
CELJE
Aleksandrova c. 6 Aleksandrova c. 9
Kdo vam bo sporom m novicc iz tujine.
Sij«- biva nati 330.000 naših rojohov?
Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas pa vse zanima Zato je naj bolje, ako si takoj naročile mesečnik
ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov in sester v tujini. Naročnina znaša lelno za Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din.
Naročite si ga in pišite še danes na naslov:
UseJSensfteg« vestnima Pafacla, LiuMiana, Tyr$eva 52
■ .....: ■■ " ■ V'^!;;^-:1<-f... y "5:■ k&Jr- V V.tf :	vv;./.. V.-
DNE 30. DECEMBRA 1935 JE V RADOVLJICI IZDIHNIL SVOJO BLAGO
DUŠO GOSPOD
WMUQ RESMAN
VEČLETNI ČLAN RAVNATELJSTVA OUZD, INDUSTRIJALEC I. T. D.
POGREB BO NA NOVEGA LETA DAN OB TREH POPOL. V RADOVLJICI VEČNI POKOJ NJEGOVI DUŠI, NJEGOVEMU IMENU PA BLAG SPOMIN!
V LJUBLJANI, 31. DECEMBRA 1935
OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI
Stanovski
premog
100 kg 35 Din — suhi kolobarji po 4 Din se dostavi na dom iz trgovine kuriva, nasproti gostilne Narodnega doma, KOPALIŠKA UL. 20, MARIBOR
Oglejte si veliko y i/h i rt) dvokolps, otroških i 11 itfrnenih vozičkov, invalidskih vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev, pnminiatiko i 11 raznih delov. Cene znižane! Cenik franko ..TRIDUNA" F. BAI2EL, tovarno dvokoles iti otroških vozičkov L in lil ia na Kurlovška cesta <
Kdor potrebuje klavir, naj se obrne zaupljivo na
I. mariborsko podjetje klavirjev v Gosposki ulici 56
T. BfiUERLE
USTANOVLJENO L. 1850
Prodaja in posojuje klnvirje, gla-.o-virje. • Velika izbira novih in rnb-Ijenih instrumentov. - Isiolam se popravlja in oglašule. (Tudi na obroke)
Potom ticitacije naprodaj
1 lokomobila Lanz 60 PS 26.1 ms, n-150, grajena 1914.
1 Dlcsel motor, kompleten, Leobersdorl, 100 PS, n-180.
1 Sauggasmotor, Leobersdorl, 90 PS, n-180, leto proizvodnje 1912.
1	Diesel motor, kompleten, Leobersdorf, 300 PS, n-186, leto proizvodnje 1914.
2	električna generatorja, izmenični tok 380/220 V, n-750, perijode 50, eiekt 85 KVA, od iirme G. I. e. I., Weiz.
1 električni generator, izmenični tok 220 V, n-187, perijode 50, eiekt 270 KVA, od firme E. A. G., Praha.
Pismene zahtevke, netaksirane, je vložili pri upravi
Cinkarne d. d., Celje, do 1. marca 1936. Vsi stroji
se nahajajo v dobrem stanju in si jih lahko vedno ogledate v obratu.
Zahvala
Za vse ustne in pismene izraze so-žalja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše ljubljene soproge in mame
Marije Ostanek
kakor tudi za poklonjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala dr. Merčunu za njegov trud na domu in v bolnišnici. Maša za-dušnica se bo darovala v petek 3. januarja ob osmih v župni cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, dne 1. januarja 1935.
2olujoči ostali.

Stran 32.
»jTMJVrcNRO«, rine 1. januarja
Stt<v. 1.

iM
mm
»Vi-^jfe--,
o
riHi
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cef.	Izdajatelj: Ivan Rakoveo.	Urednik: Viktor CcnCič,