265. stevika. Trst v torek 20. novembra 1900. Tečaj XXV ,,Edinost ,, zbsja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 6. uri zvečer. Karo^ntna znaša : Za celo leto........24 kron sa pol leta.........12 _ sa Četrt leta........ <» - :a en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročfae brez priložene naročnine «e upravu ne ozira. _ Po "tobakarnah v Trsti', se prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.1: izven Trsta pa po S stotink (4 nvč.l rel«rou Stv. S70. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^ Glasilo političnega društva ^Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč! Ogl&Bl računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. «e računajo po pogodu Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu* Nefrankovani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo i u tiskarna se nahajal* v ulici Carintia štv. 12. L*pruvniStvo, in sprejemanje inseratuT v ulici Moliti piccoio štv. 3, II. uadstr. izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinost" v Trs Naj se bistrijo pojmi! TI. Obrnimo se k goriški »Gorici« ! V nekakem čudnem položenju smo. Skoro v vsem izvaja iste misli, kakor smo jih razvijali mi, in vendar se ta nje izvajanja čitajo kakor nekaka polemika proti nam in mi čutimo potrebo, da ponovno označimo svoje stališče proti njej. »Gorica« pripoveduje, kako je bilo za dobo češke obstrukcije! Slovenski poslanci je niso podpirali, ker ne bi bilo to kristno za nas, a proti njej tudi niso nastopili, ker jim slovanska solidarnost ni dovolila tega. Slovenski poslanci da so se vedno zavedali svojih slovanskih dolžnosti. Slovenski poslanci — tako zven^ nadaljnja izvajanja »Gorice« — se hočejo tudi odslej vestno držati svojega programa. A1 i g l e d č taktike naj se jim puste slobodne roke. Razmere so prenejasne, da bi smeli že vezati poslancem roke gledč taktike. Tudi vodniki nekdanje obstrukcije so izjavili, da ne vsprejmejo imperativnega mandata za obstrukcijo. Narod zaupa politiškemu razumu svojega poslanca, sicer bi ga ne bil volil ; le-ta ni otrok, da bi potreboval vodnika. Poslanca ni smeti držati na vrvici. i No, spoštovana »Gorica« : vse to, kar nam pripoveduješ tu, smo izvajali tudi mi v »Edinosti«. Ravno mi smo se te dni najodločneje izrekli proti imperativnemu mandatu. Ko se je bil raznesel glas, da je dr. Tavčar izdal v Postoj ini parolo, da treba »Slovansko krščansko narodno zvezo« razgnati, smo se bili mi takoj oglasili proti temu, da bi se kandidatje že sedaj vezali, kako bodo postopali na Dunaju in res se je pozneje — ko se je videlo, da je ta glas napravil povsodi nepovoljen utis — od prizadete strani oporekalo, da se v Postojni niti govorilo ni o bodoči taktiki. Ponovno smo povdarjali, da poslancem ni smeti nalagati imperativnega mandata, ker nikdo ne more vedeti, kake bodo razmere, ki jih najdejo poslanci v novem državnem zboru. Govorili smo torej v bitstvu isto, kar govori »Gorica«. Ali mi smo storili še korak dalje v tej smčri , katerega pa »Gorica« noče storiti. Postavili smo se po robu tudi dru. Susteršiču, ki si je sam naložil imperativen mandat, izjavivši, da bo brezpogojno pobijal obstrukcijo, torej tudi : češko in tudi tedaj, ko bi Čehom ne ostala nobena druga pot nego — obstrukcija !! V7 čem je Gorej navskrižje med našim in med stališčem »Gorice« ? Stavek v članku tega lista, v katerem nam zamerja, ker smo svetovali bodočim poslancem, naj <*e ne vežejo z nemškimi konservativci, ampak naj paktirajo žnjimi le od slučaja do slučaja — ta stavek nam daje pojasnila, »Gorici« ne ugaja torej, ker smo izrekli menenje, da naj bi bodoči poslanci naši ostavili dosedanje tra-dicijonelne poti tesnega zavezništva z rečeno nemško skupino. To je zelo važno vprašanje baš za to, ker gre za stare tradicije. Baš zato7 ker je vprašanje pereče in je potrebno, da se ravno na to stran zbistrijo pojmi, hočemo se v bodočem članku povrniti k temu. Za danes hočemo le še odgovoriti na vprašanje, da-li smo hoteli bodočim poslancem vezati roke, da-li jih res hočemo držati na vrvici, ker smo jim povedali svoje mene-nje in jim svetovali po svoji vesti in po skušnjah, ki nam jih daje ruinolost?! Res je : najvažneji sestavni del resnično ustavnega in parlamentarnega življenja je sloboda in imuniteta poslanca. Ali tudi volilec, javno me-nenje, je integralen del ustavnega življenja ! Ta volilec, to javno menenje pa ima odprto jedno jedino pot, da prihaja do besede — to je pot novinstva ! I Kakor more in sme poslanec zahtevati, da mil nikdo ne odteza slobode na govorniški, parlamentarni tribini, da mu nikdo ne veže rok v izbiranju korakov, i s to ta k o ima ta drugi činitelj ustavnega življenja, volilec, javno menenje, nevzkračeno pravico do svoje tribine — v predalih javnih listov !! Ivakor bi bil poslanec le marijo-neta, mašina, ako ne bi imel svojega mene-nja in pa poguma do odkritega izražanja tega svojega menenja — pa bodi, da je isto tudi v navskrižji z on'*m volilcev — istotako ne bi javna glasila izvrševala svojega poklica, ako bi se odrekala pravici do izražanja menenj, ki valovč v širši javnosti.1 V tem menjavanju menenj vidimo mi ravno duh modernega ustavnega življenja ! Da, neizogiben pogoj pravemu ustavnemu življenju je ravno v takem menjavanju menenj ! Poslancu ne treba vfiprejemati imperativnega mandata. Če bi ga vsprejel, bi sam rušil svojo imuniteto na vzdo-laj, a to bi bilo proti načelu konstitucijo-nalizma; ali njegova sveta dolžnost je, da ostaja v duševnem kontaktu z onimi, ki so mu poverili mandat! Na poslancu pa je potem, da po svoji vesti, po svojem prepriča- nju, po svoji najbolji razsodnosti : ali odstopi od svojega menenja in vsprejme ono volilcev, ali pa ostane pri svojem menenju, v katerem slučaju pa jemlje nase vso odgovornost. Za vzdrževanje takega kontakta pa so javne novine jedno glavnih sredstev. Prav nič se nismo torej pregrešili proti ustavnemu načelu in proti slobodi poslancev, ko smo odkrito povedali svoje menenje, v stvari, ki je eminentne, aktuvelne važnosti za nas: kako naj bi bilo razmerje med nami in nemškimi konservativci ! Ako bi se novinstvo začelo odpovedovati tej pravici, vezalo l)i roko jednemu činiteljev ustavnega življenja — volilcu, javnemu menenju. A s tem bi ubijalo načelo ustavnega življenja samo ! Iz učiteljskih krogov na Goriškem. (Izv. dopis.) Naj mi bo dovoljeno podati čitateljem «Edinosti», oziroma širši javnosti na Primorskem, še nekaj opazek h poglavju «Škandal*. Kako se je zbil glavni škandal, ki je res vreden tega imena, da je bil izvoljen predsednikom slovensko-laškega deželnega uč. društva Nemec, je «Edinost» že pojasnila ter pokazala svojo nepristranost, da, oprala je učiteljstvo tega madeža. Slovensko učiteljstvo ima na tem le toliko krivde, da je pustilo terorizovati se ter šlo na nastavljene limaniče. Drugič menda ne pojde več ! Drugi škandal dež. uč. društva, da dopisuje društvo celo slovenskim listom v nemškem jeziku, imata na vesti slovenska učitelja podpredsednik Fr. Bajt in tajnik Ig. Krizman, katera sta gotovo iz same komoditete, da ni trebalo prevajati tistih par vrstic, dopustila, da so se razposlali nemški dopisi. Skupno slov. učiteljstvo nima pri tem ni kake krivde. Prepričan sem, da se v drugič ne zgodi kaj jednacega. Vsaka šola nekaj velja. Tretji škandal, da je društvo določilo nemško-naeijonalni list za svoje glasilo — pa je bil luknja v vodo. Resnica je, da s e učiteljstvo ni odzvalo «sklepu« dež. u č. društva, da bi se bilo naročilo na neraško-n a c ijonalno glasi 1 o! Prepričan sem, da je zelo redek slov. učitelj, ki bi se bil pustil ujeti ter naročil omenjeni list. Učiteljstvo se komaj naročuje na slov. liste, kamo-li še, da bi zametalo krvavo zaslužene groše za nemško-nacijonalne listć ! Molčč je torej učiteljstvo zavrglo «sklep» dež. uč. društva ter se tako opralo madeža, ki zasluži ime škandal. Žal, da je kljubu temu slovenska javnost vrgla senco na vse učiteljstvo, katero je in ni pristopilo dež. društvu. Temu je sicer tudi vse učiteljstvo krivo v toliko, da ni pozitivno nastopilo proti omenjenemu predlogu na občnem zboru. Manjkalo je dovolj energičuib tovarišev, ki bi bili spodbijali neumestni predlog, kateri gotovo ne bi bil sprejet. Res je, da kdor h grehu molči, ga je ; tudi deležen; a dejansko ga učiteljstvo v veliki večini ni storilo. Popraviti je hotelo škandal s tem, tla se na list ni naročilo. Da je prišla vsa stvar v javnost, krivo je nesrečno pero onega učitelja, ki je hotel v ( «Uč. Tov.» braniti svojega predloga dete. Nič ga ni zmodrilo molčanje tovarišev, da se ni odzvalo z naročitvijo, ampak hotel je z glavo sko-i zid ter je nerodno branil to neti mestnost. Iz vsega resničnega položaja slovenskega ueiteljstva na Goriškem glede očitanih mu škandalov je razvidno, da škandalov je kriv posamični k in le posredno večina učiteljstva. Resnico te trditve je pokazal ustanovni občni zbor, na katerem se je vsestransko branilo narodnostne momente. Slovenskih odbornikov mlačnosti na rovaš naj se zapišejo škandali ! Na škandalih pa je deloma kriv tudi splošni položaj, v katerem živi in životari učiteljstvo na Goriškem. Tistih borih 400 gl., s katerimi je obsojeno živeti življenje, ki ni spodobno delavcev v nogradu ljudske prosvete, so krivi škandalov. Vse mogoče se je storilo, da bi se rešilo bednega stanja — a vse je bilo zastonj. Mesto kruha je padalo kamenje! Mesto dobrohotnosti — brezobzirnost in napadi ! Ni mogoče obsojevati skokov in «škan--dalov», ki so se dogodili v veri, da se po tej poti pride do boljše bodočnosti. Skušnja uči človeka, da v naravi ni skokov in da ž njimi se ne dospeva tlo boljše bodočnosti. Učiteljstvo na Goriškem pride na sploh tlo prepričanja, da škandali, kakor nemški nacijonalec kakor predsednik, nemško dopisovanje slovenskim listom in nemško-uacijonalno glasilo ne privedejo našega stanu do boljših P O D b ISTEK 1 Česa neki je želela? Zofka Kveder. Moj Bog, tako je bila mlada ! Ta otroški obrazek, te resne zvedave oči in ti nežni, ravno vse veli udje. Svežost in mladost sta dehteli iz gub njene obleke in mlada, pol razvita prsa dihala so v dolgih globokih dihih gorki vzduh majnikovega vetra. In kako so rdela ona okrogla lica, kako se je gibala kri pod tenko fino kožo ! Ura je udarila v zvoniku in ona je stopila Čez prag cerkve ob strani svojega zaročenca, velicega mladega moža. Prozorni paj-čalon je zavijal nje postavo in padal v lehnih gubah po beli svileni obleki. Dolgo krilo je šumelo po cerkvenem tlaku in prijeten hlad vel je od cerkvenih sten. Za njo je bilo čuti pol pridušeno pošepetovanje in nežni parfem, ki je vel iz njene obleke, mešal se je mej resni cerkveni duh. Zdelo se jej je, kakor da stopa v nov nepoznani svet, kakor da čuti skrivnostni dih usode. Na koru so zadonele orgije in sveče v velikih srebrnih svečnikih so vzplamtele. Oblačci kadila vzdigali so se proti stropu in resni glas duhovnika donel je jm> cerkvi. Vzdrhtela je; intenzivni duh kadila vznemirjal jej je živce. »To je torej konec«, mislila je. Tu je torej žrtvenik njenega deklištva, njene svobode. Ta akt, ta mirtin venec, to svileno krilo je finis — konec ! Ni več svoja, ni več otrok ! Pogledala je njega, ki je nemo, resno stal poleg nje. Pozuala ga je, saj je bil vendar, kar pomni, vsakdanji gost v domači hiši. Spomnila se je, kako jo je lasal .cakor dolg poreden fantč, če mu ni hotela dati svojih sladkarij, kako jo je natepel, če mu je spridila njegove mline na vrtu. In če so hodili na sprehod, spredaj ona dva, zadaj njena in njegova mama, njen in njegov oče. prisluškovala sta, kako so se stari zadej menili o njiju. »Le}) par bosta, kadar doraseta«, to je čula že, ko jej ni bilo niti šest let. Poznala ga je dobro, a vendar je zdaj, v tem resnem trenotku, skozi tenko prozorno tkanino pajčalona pozorno in kritično uprla oko vanj. To široko oglato čelo, ta malce vpognjen nos, ta mesnata ustna! Gledala je vanj, kakor bi iz njegovega obličja hotela čitati svojo prihodnjost. Se nikdar ni opazila, da ima tako širok mo- I ============—==^==—- čen tilnik, da ima tako vzbočena prsa. Zdelo se jej je, da jako nerodno drži črni blesteči cilinder v desnici in da preflegmatično gleda z očmi v pisani vzorec cerkvenega tlaka. Pazno je motrila njegove poteze, niti najmanjše vznemirjenosti ni bilo čitati na njegovem odkritem, zdravem obrazu. Držal se je dostojanstveno in hladno in njej je hkratu prišla misel, da ima gotovo ravno tak izraz na licu, kadar podpisuje menico za trgovino, ali morda naroča blaga pri agentih bogate firme. Zdelo se jej je, kakor da ga zopet vidi, kako podpisuje ženitno ponudbo pri notarju, kakor da sliši njegov trgovski glas: — Trideset tisoč dote ! — In hkratu so ležali celi kupi bankovcev pred njo, modrikasti, zelenkasti, s treznimi številkami, malo oguljeni na oglih. Ona je sedela mej njimi in oni so jej poskakovali pred očmi, padali jej na obleko in se dotikali njenega obraza. Stresnila se je. Duhoven jo je prijel za roko in sklenil jo z desnico njega, ki je stal tik nje. Slišala je moliti molitve, a zdelo se jej je, kakor da štejejo : sto, dvesto, tristo... Komaj je stlačila oni *da« iz ust. Zdelo se jej je, kakor da je dejala »dota« in vroče jej je postajalo. Plah no je pogledala okoli stoječe, a ker so imeli vsi resne, mirne obraze, skušala je tudi ona z zbranimi mislimi slediti obredu. Pa ni se dalo, ni se dalo. Te misli, te neumne misli ! Vidi se, da je še otrok, ko se jej lake nesparnetnosti bledejo po glavi. Pregledala je roko in poti-pala mali zlati prsta nek, ki se je svetil na ! četrtem prstu desne roke. Moj Bog, kako I drobne prste ima in kako slabo majhno roko, Kako bo li s to drobno roko z velikimi že-' leznimi ključi odklepala težka vrata shramb ' in kleti ?! ... Kako rožljajo ti veliki težki ključi, kakor verige. — Ne, ne, saj je samo cvenk denarja, katerega svatje polagajo na raal krožnik iz medenine cerkvi v dar. Kako čudna je vendar ta stvar, ta poroka ! Kako obkrožajo človeka vse tete in strici in vsi novi sorodniki. Kden jej je stopil na prst in drugi jej je pomazal krilo. Slednjič jo je vendar izvlekel on iz gnječe. — Pojili, če se hočeš posloviti doma, drugače še zamudiva vlak ! — Čudila se mu je, da tako misli na vse, a ventlar jo je malce jezilo, tla je tako trezen. (Pride še.) časov, ampak narobe: da ga le oddaljujejo od cilja. Zopet krene nase učiteljstvo na jedino pravo pot, na pot še intenzivnejšega delovanja v hlagor naroda, kateremu smo postavljeni kakor učitelji in vzgojitelji, na jiot hranjenja narodnih pravic in svetinj. Iz naroda smo vzeti, za narod moramo delovati in isti narod ho gotovo gledal kmalu, da ho primerno plačeval svoje narodne delavce. Kaše menenje je, da: in hoc signo vinces ! Politični pregled. V TRSTU, dne 20. novembra 1900. Volilno gibanje. Istra. Shod pri sv. Barbari na Miljskem hribu rainolo nedeljo je vspel naravnost sijajno, ako pomislimo, da je v tistih zapuščenih krajih narodna zavest še pred par ieti popolnoma dremala. Res hvaležni moramo biti gospodu dekanu in poslancu Komparetu, da je začel orati to ledino, in čestitati mu moramo, da more že sedaj beležiti tako lepih vspehov. Tudi v nedeljo je splamtečimi besedami vnemal ljudi, jim klical v zavest, v kakem nedostojnem položaju, gospodarskem in duševnem, se nahajajo le po krivdi gospode, vladajoče v Istri. Živimi barvami je slikal vse krivice, ki se gode našemu ljudstvu in kako poznana klika zlorablja svojo oblast na škodo nižega ljudstva, ubogega kmeta. Poživljal je kmete, naj se ne dajo plašiti od nikogar, naj vsakdo stori svojo dolžnost, in zmaga bo naša. Izvolijo naj zanesljive značajne volilne može. ki oddajo na dan volitve svoj glas možu, kijih bo vestno zastopal na Dunaju, od koder nam more priti pomoč. G. Makso Cotič se je predstavil zboroval-cera kakor zastopnik pol. društva »Edinost«, ki ga je poslalo na ta shod, da zaroti ljudstvo, naj sledi svojim izkušenim voditeljem, ki so mu pravi prijatelji in ki je hočejo povzdigniti iz bede. Povdarjal je ljudstvu, da naj ne pričakuje pomoči od nikogar, razun iz sebe; pomagati pa si more le s tem, ako pošlje v parlament na Dunaj može, ki bodo skrbeli, da se bodo sklepali le dobri in za ljudstvo koristni zakoni. Konečno je govornik polagal ljudstvu na srce, kaka grda stvar je to — izdajstvo, in kaka gnusna prikazen je v vseh časih — izdajica. Zvesti bodimo torej vsi svojemu rodu ! V tem je naša rešitev. Veleč. g. ekspozit Notar je pripovedoval v humoristični obliki in drastično, kako laška gospoda o času volitev vse obljubljajo in potem dosledno — nič ne dajo ! O volitvah merijo ceste in vodnjake, zidajo cerkve in šole... a le z besedo. Po volitvah pa niti besed ni več, razun da pade kakov — ščavo! Tudi ta govornik je pozival volilee, naj bodo na dan volitve — možje, naj se ne plašijo žrtve in vsakdo naj stori svojo dolžnost ! G. Stanko Godina je kakor delavec pozival navzoče delavce, naj se zavedo svoje vrednosti, naj cenijo sami sebe in vrednost svojega dela, naj se zavedo, da ni toliko delodajalec njih dobrotnik, ampak da so tudi oni dobrotniki delodajalca ! Naj ne mislijo torej, da ima oni, od katerega imajo zaslužek, pravico zahtevati, da jim tudi na volitvah zapiše svojo duš o. Gospod Vodopivec je pripovedoval, kako j so tedaj, ko je Italija vzela papežu Rim, hiteli iz Trsta pred italijan. ministra Cavourja, naj bi okupiral te italijanske pokrajine. V j Rimu pa so rekli takrat, da te dežele so preveč obkoljene od Slovanov, da torej še niso — zdrele. Od tedaj je vse delovauje laške j gospode naperjeno v to, da bi te dežele popolnoma poitalijančile, to je, da bi postale | zdrele za — mater Italijo ! Mi pa nočemo priti pod Italijo, pod tujega gospodarja, ampak hočemo ostati gospodarji na svoji zemlji. Zato ne smemo poslušati laške gospode, postaviti si moramo na svoje noge in pokazati to tudi na volitvah. Nadovezaje na te besede je gospod posl. Kompvre še enkrat v gorečih besedah vspod-bujal volilee, naj store dolžnost, da ohranimo to zemljo sebi. Volilni glasi so naši regimenti in s to vojsko moramo izvojevati zmago. Vse govornike je ljudstvo ves čas poslušalo naj pozorneje in se ni ganilo z mesta, da-si smo morali stati na planem in v globokem blatu. Ko je za vršil zadnji govornik, so zaorili živio-klici, godba je zasvirala, a pevali so vrli pevci iz Plavij. Le žal, da je bilo le malo časa za to zabavo, ker se je zborovanje zategnilo skoro do mraka. Tudi ta shod je pokazal — E pur si muove ! Našim Pobežanom. Za davčno občino Lazaret (v občini Koper) je posebna sekcija, katera voli dva volilna moža za peto in menda ravnotoliko za četrto kurijo. V obeh kurijah lahko zmagamo ; trebalo bi samo, da vsi naši storč svojo dolžnost. Bili smo tudi popolnoma uverjeni, da vsaj v V. kuriji da bosta izvoljena naša volilna moža, do-cim so se naši izgovarjali, da je v četrti kuriji nemogoče zmagati, ker imajo Koperčani pod Lazaretom zemljišča in posestva. Temu nasproti je treba omeniti, da čeprav imajo Koperčani posestva pod Lazaretom, vendar ni maj o volilne pravice v kmečkih občin ah. Zato je naša zmaga prav lahka v obeh kurijah, treba se je samo postaviti na noge. Pobežani ! Vi ste naša predstraža pred vratmi koperskimi in delali ste vedno čast sebi in narodu svojemu. Ali se hočete to pot izneveriti zastavi, pod katero ste se vedno vojskovali v prvih vrstah ? ! Xa Vas, vrli Pobežani, kateri ste vedno junaško vršili svojo narodno dolžnost pred vratmi Kopra, na Vas je ležeče, da priborite v koperski okolici zmago naši narodni stvari. Zato pa, Pobežanci, storite tudi to pot vsi svojo sveto narodno dolžnost in pojdite na volišče za četrto in peto kurijo, a glejte da storč to tudi vaši manje zavedni sosedje v bližnjih vaseh. Zdaj je čas, ko treba, da pokažemo vsi, kje smo, kaj smo in koliko nas je ! Zato pa vsi možje na krov! Jubilej praške trgovinske zbornice. Trgovinska zbornica v Pragi je slavila dne 18. t. m. 50-lettiico svojega obstanka. V večo proslavo tega dne se je zajedno otvoril obrtni muzej, ustanovljen od te zbornice. Tudi na tej slavnosti je bilo pojavov, ki so se nanašali na sedanje politične hoinatije. Ti pojavi so došli od ti veh odličnih strani : od strani vrh nega načelnika c. kr. političnih uradov in od vvlmega načelnika avtonomnih oblasti. Že c. k. namestnik, grof Coudenhove, izrekaje svoje čestitke zbornici, je izrekel željo, da bi oba plemena, zapostavljajo svoja politiška stremljenja, skupno delovala na gospodarskem in skupnoko-ristnem polju na korist dežele in države. - i Ne vemo, je-li je to le pojav osebnega mišljenja gospoda namestnika, da je zopet en- i krat govoril o skupnem delovanju, ali pa je dobil z Dunaja nalog, da malce ublaži utis, j ki ga napravlja naravnost odijozno postopanje dunajske vlade nasproti Cehom. To posto-; panje ne kaže, da bi vlada mislila na skupno delovanje dveh jednakovrednih plemen, ampak kaže očevidno in ostentativno tendencijo po podrejanju jednega plemena drugemu. Kako splošen je že ta utis, priča pač fakt, da mu je ravno na tej slavnosti dal izraza deželni maršal, knez Lobkovic, ta inkarnacija konservativnega in dinastičnega mišljenja. Xa otvorjenju muzeja je namreč knez Lobkovic povdarjal, kako modro in previdno je bilo, da so med pogoje, pod katerimi se je poslopje prepustilo umetnosti v uporabo, vspre- j jeli določilo, da je ravnopravnost obeh plemen i čuvati na jednak način na znotraj in na zu- i naj ! Kajti — tako je rekel — v zadnjih dneh .so se pojavile prikazni, ki načelo jed- \ nakopravnosti postavljajo na glavo, dd, pri- j drle so na površje struje, ki j »omenjajo po- \ polno negacijo tega načela." — Govornik je i prepričan, da se zbornica nikdar ne izneveri temu načelu popolne jednakopravnosti. Mi smo uverjeni, da te besede najdejo odmeva — prijaznega ali sovražnega — po vsej državi. Kajti, kdor pozna, kaj pomenja pozicija češkega plemstva v državi, ta ve tudi, kaj pomenja, ako iz ust jednega Lobko-vica in še ob taki slovesni priliki prihajajo take prononsirane besede. Ministerstvo Korberjevo morda še ni dobilo tako resnega memento, kakor je ta graja kneza Lobkovica radi postopanja vlade v zadnjih časih. Dne 18. t. m. je torej jeden knez Lobkovic slovesno izjavil, da je g. Korber stvari postavil na glavo. Ta datum si utegne g. Korber zapomniti. Kaj si vendar misli sedaj tisti gospod člankar v «Sudnu», ki je dokazoval v potu svojega obraza, da to, kar je, je g. Korber že našel, kakor je. Je pač velika pot od jednega Lobkovica do — modrosti i z vestni h politikov. Francoska komora in dogodki na Kitajskem. Francoska zbornica poslancev je razpravljala včeraj o proračunu minister-stva za vuanje stvari. O tej priliki je govoril posl. Destouraelles ter rekel, da se mora prej vedeti, kako se završi drama na Kitajskem. Vprašal je, koliko časa bo trajala ekspedicija na Kitajskem in koliko bo stala? Francija si nalaga stroške, nadejaje se kitajske odškodnine, ne da bi se vedelo, ali bo Kitajska mogla plačati odškodnino. Nemčija je proračuniIa svoje prve izdatke na Kitajskem na 200 milijonov mark. Ako bo vsaka vlada zahtevah' toliko, moralo bo se zvišati carino, ktr bi ugonobilo evropsko trgovino. Nekatere države se mislijo morda odškodo-vati . Pevanje in igranje iz pojedinih prizorov igre «Graničari«. 4. Krasnoslov «Luda» od Tomida». — Začetek ob .-s. uri zvečer. Čestito občinstvo opozarjamo na to vcle-zanimivo predstavo, na kateri nastopita dva priznana umetnika bratskega nam naroda hrvatskega. Rodoljubi na delo! Dne 18. decembra t. 1. se bod« vršile dopolnilne volitve v I., II. in VI. kategorijo zavarovalnico /.a sluču nezgod. Za danes opozarjamo na te volitve Prihodnjič spregovorimo kaj več. Celjski gospodje nas hočejo tožiti! To je najnovejša vest iz prosi u lega Celja. Graška »Tagespost« je bila tako ljubezniva, da je dobesedno prevela našo notico oft dne 13. l. m. poti zaglavjem: »nečuveno divja-štvo celjskega nemčurstva«, prirejeno po do-tičnem sporočilu v »Slov. Narodu t. Pred vsem moramo konstatirati, da si je izbrala dokaj slabega translatorja. Druge-krati naj poveri tako važen posel učencu kakega višega razreda ljudske šole, kajti taka barbarska nemščina je pravi škandal 20. stoletja. Sicer pa je to zasebna, torej postranska 1 stvar, s kako klasično nemščino širi graška tetka — kulturo. Nas zanima bolj dejstvo, I da je »Tagespost* naše navedbe od prve do zadnje nehotč sama priznala in potrdila. Priznava, da svetilniee res niso gorele (ker še baje ni bil čas za to!); da se je pred cerkvijo zbralo občinstvo, ki se navadno zbira o takih prilikah (veseli nas, da smo doznali, da so taki prizori v Celju v navadi, da za celjske pouličnjake pomenjajo poroke — »cir-ceneesc, za »panis« skrbe že tisti, ki jih najemajo za take prilike). Tudi »trkali c so baje na vrata, in »Tagespost« je tako previdna, da ne pove, s kakšnimi predmeti se je to godilo, torej smo menila imeli zopet mi prav. T u d i u d r 1 i s o s k o z i s t r a n s k a v rata v c e r k e v — ali bila da so to samo nedolžna dečica — ter se v s ti ! i proti o l t a r j u, d a j e d n h o v h i k m oral prenehati v svojem nagovor ti. To vse priznava »Tagespost«. Ker srno povedali par gorkih na adreso mestne policije, povdarja »Tagespost«, da ista ni imela nobenega vzroka, da bi posredovala. Ako to izjavo v grašketn listu vspore-dimo z gornjimi priznanji — potem je »Gra-zerica« le potrdila našo sodl>o o tej policiji. Ta list priznava izrecno, tla je bilo nespodobnosti. Naj so jih že zagrešiti le ot ročaj i ali pa — kdo drugi, ki je morda stal /a kulisami, to je čisto irelevantno: policija bi bila morala vršiti svojo dolžnost! Tako je in nič drugače. O, naj celjska gospoda le tožijo. Imeli bomo vsaj priliko, da se kje drugje — in ne v Celju — malce pogovorimo o celjskih razmerah. Morda bo to koristno za celjske — Slovence! Z naših sodišč. Na tuk. deželnem sodišču so bili včeraj obsojeni : 2.'3-letni Fran Zidar iz Tomaja zaradi tatvine 210 gld. v 14 mesecev poostrene teške ječe; .'»1-letni dninar Ivan Suk zaradi tatvine 400 K v ."> mesecev poostrene težke ječe; .*>l-letni Alojzij Vespa in 57-letni Jurij Žarkurnič iz Trsta, prvi v 4 mesece, drugi v tri mesece poostrene težke ječe, oba zaradi tatvine. Ponesrečil je včeraj popoludne o barvanju železnih stebrov za električni traimvav v ulici Miramar, 29-letni Ivan Tambazzi iz ulice Beccherie št, 5. Padel jc 8 metrov glo- boku ter si zlomil hrbtenico. Zdravnik rešilne postaje mu je podelil prvo pomoč ter ga dal prenesti v bolnišnico. Težko, da bi okreval. Pretep v gostilni. Sinoči okolo 8. ure sta se v neki krčmi v ulici delle Actjue sprla 22-letni dninar Anton Lizza iz Trsta in krčmar. Poslednji je zgrabil sekiro ter Lizzo udaril v teme. Težko ranjenega so ga prenesli v bolnišnico. Okrajna bolniška blagajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih 3(39 slučajev bolezni, 369 oseb je proglašenih zdravimi, 844 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 144 takih, ki so ponesrečili na delu. V 161 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Na podporah se e izplačalo tekom tedna 9685*44 kron. Dražbe premičnin. V četrt., dne 22. novembra ob 10. uri predpoludue se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Ghiaccera 6 in ulica Madonna del Mare 2, divani in sedeži; ulica Rossetti 10, hišna oprava; ulica Molino a vapore 1, kočija; ulica delle Mura 4, hišna oprava; ul. Pon-ziana 4, hišna oprava, lug; Sv. M. Magd. zgornja 86, svetilke; Scala Santa 132 (Ro-jan), hišna oprava; ulica Madonnina štv. 31, hišna oprava : ulica delle Beccherie 19, krčmarska oprema, Carpison 5, sodi; ulica Molili grande 4, oprema v zalogi; ulica Poste vecchie in Squero nuovo 4, bicikl, oprema v zalogi in hišna oprava. Vremenski vestu i k. Večeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 11.1, ob 2. uri popoludne 16.2 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.2 — Danes plima ob 7.51 predp. in ob 9.— pop.; oseka ob 2.6 predpoludne in ob 2.30 popoludne. Darovi za »Narodni dom« v Trstu. Zadnji izkaz..... 1758 K 95 stot. Nadaljnji darovi : Čisti dohodek češkega venčka v »Slovanski čitalnici« v Trstu.......72 „ — „ I. in M. namesto »konfet« 25 ,, — ,, Ferdo Kari ž nabral v veseli družbi na Opčinah . 6 „ 53 ,, Skupaj 1862 K 48 stot. Zadnja svota je bila poslana s temi-le kiticami : »Praznovaje botrinje »Zorke in Terezi ne, »Da kmalu napravi se zavetišče, »Narodni dom, domače ognjišče! S to rodoljubno željo vabimo vse narod-1 njake, da se o vsaki priliki spominjajo »Narodnega doma« v Trstu. Darove sprejema začasni blagajnik, odvetnik dr. Gustav Gre-gorin. Doneski za moško podružnioo družbe i sv. Cirila in Metoda v Trstu : Gosp. Anton Ciač je nabral v konsumnem društvu pri , sv. Jakobu med svojimi svati 2 K 40 st., ! Anton Petelin, kapelan v Klancu, je nabral pri razdeljenju Mohorjevih knjig 5 K. Pevsko društvo ».Idrija* v Barkov-1 Ijall vabi na domačo veselico, ki jo j priredi v nedeljo dne 25. novembra 1900 v i stekleni dvorani »Narodnega doma«. Vspored ; veselice je zelo zanimiv in obširen. Za danes j omenjamo le, da se bo na tej veselici prvikrat pel veliki venec narodnih pesmi, katerega je sestavil društveni pevovodja. Na-1 tanjčneji program objavimo prihodnjič. — , Začetek veselice točno ob 41/* uri popoludne. j Vstopnina na veselico 25 nvč. za osebo. I Veselica se bo vršila ob vsakem vremenu. Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. (rluhost. Neka bogata gospa, ki je ozdravila od gluh ost. in šumenja v ušesih s pomočjo ušesnega bobnila dr. N i c h o 1 s o n a, je darovala njegovemu zavodu 75.000 gld. z namenom, da gluhi in nepremožni ljudje vdo-bijo brezplačno taka bobnila. Pisma naj se naslovljajo : S t. 4660, zavod N i c h e 1-s o n »L o n g c o t t«, G u n n e r s 1» u r g, L o n ti o n. W. Vesti iz ostale Primorske. X Iz »v. Antona pri Kopru nam pišejo: Bilo je dne 10. t. m., ko sta bila povabljena dva moža iz naše vasi na sodno oblast v Kopru. Ko sta po dovršenem opravilu hodila po mestnih ulicah, sta brez strahu, samozavestno in na glas govorila slovenski. In glej, v istem Kopru, kjer je bilo še ne dolgo temu vse po koncu, ako je le kdo količkaj na glas pokazal, da je pošten Slovenec, v istem Kopru niso dali ni znamenja nevolje našima možema. Le s tretjega nadstropja neke hiše se je začul ženski glas z grdo laško besedo. Naša dva pa sta se odzvala s krepkim živio... In glej: zopet se ni vznemiril nikdo! Ta dogodek naj bo v opomin dragim sode-želanom za predstoječe volitve, da bodo vedeli, da smo prišli do samozavesti in da se nikjer ne bojimo pokazati, tla smo zvesti sinovi svojega naroda. Dobro bo, da si Italijani zapomnijo in se po tem ravnajo! Vedo naj, da so minoli tisti časi, ko smo z nebeško potrpežljivostjo prenašali vsa žaljenja, in da smo pripravljeni krepko reagirati vsikdar, ko bomo izzvani v to ! Sicer pa hočemo biti i mirni in želimo, da se o prihodnjih volitvah f ne bi ponavljali žalostni dogodki, katerim pozorišče je bilo ravno mesto kopersko ! Naše pevsko društvo je bilo začelo res nekako pešati, no, mi smo uverjeni, da ne propade. Se ima gorečih udov, le žal, da nimamo nobenega pravega voditelja ! Pred mesecem dni sino imeli volitve novega župana in svetovalcev. Naše selo je dobilo prav mladega svetovalca. Nadjjamo se vendar, tla bo deloval v blagor občine. Ivri-žev in težav bo imel sicer dovolj, ali prosimo ga, naj ne obnemore nikar in naj le krepko vrši svoje dolžnosti. X Državna cesta m e d - K o b a r i-d o m in Trnovi m, kilometer 111 do 112, ki je bila radi prelaganja začasno zaprta, se je zopet odprla. X Sovič, agitator v P a d e n i!! Pišejo nam: Uri tel} v Skednju, g. Sovič (po domače Olj kar), je najstrastneji lahonski agitator v Padeni, na Piranščlni!!! Ako propademo v Novi vasi, bo to zasluga Soviča,, ki je, ne vemo s kakšnim dovoljenjem, prišel 1 v — svojo rojstno vas Padeno, kjer najstrast-neje agitira v družbi z dr. Fraggiacomom, občinskim tajnikom piranskim, tržnim komisarjem in še s tremi drugimi Piranci ! Včeraj smo šli v Padeno v veči družbu Takoj, ko smo prišli v vas, so nas sprejeli gori imenovani agitatorji — ki so prišli V Padeno pribijat hišne Številke! Po pozdravu so nam sledili in se za nami prav neolikano (So pač Lahoni ! Op. stavčeva.) smejali ! Ko smo se ustavili, so bili Piranci takoj pri nas. Isto se je godilo, ko smo šli v župnišče ! Tržni »komisar«, ki je po rodil pravi Slovan, ker je doma iz Kaštela, in ker je z nami govoril v lepem našem jeziku, je bil najbolj surov, ker je prvi prestopil prag župnišča, rekši : »qua avemo diritto enclie noi, qua fe časa comunale«. Mi smo šli potem v zasebno h šo, kamor nam niso smeli slediti vsemogočni gospodje iz Pirana, z načelu šolskim učiteljem Sovičem!!! Med pogovorom na cesti je vprašal g. župnik učitelja Soviča, kako tla je to, da ima poslednji dovoljenje prihajati v Padeno — na kar mu Sovič ni odgovoril ! Dr. Fraggiaccomo je rekel, tla smo mi prišli »assassinare« deželo, ki je njih, to je italijanska iast! Seveda je to rekel, ko ga mi nismo slišali, ker ve, tla bi ga zavrnili, kakor je zaslužil ! Sedaj pa vprašamo: kako je mogoče, tla hodi učitelj iz Skednja agitirat za Italijane, ko je našim učiteljem strogo zabranjeno vsako delovanje v politiki?! Kje je državno nadzorstvo za laške učitelje? Kje so oni faktorji, ki iščejo dlake v jajcu, ko gre za to, da bi nastopili proti slovenskim učiteljem ? Zahtevamo odgovora v imenu tiste pravice, ki je jednaka za s 1 o-v e n s k o i n laško učiteljstvo!! Tudi Šketlenjce prosimo, naj blagovole vzeti na znanje, kaj počenja ta njih gospod Sovich ! X Iz Plavij (okraj koperski) nam pi-, šejo: Spoštovano uredništvo! Kolikor ste prejeli dosedaj dopisov iz Plavij, navadno niso bili razveseljivi. V zadovoljstvo mi je torej, da vam morem enkrat sporočiti kaj ; veselega. — Dne 1. novembra smo slavili tu 10-letnico našega j^evskega zbora, oziroma društva »Straža«. 10 let je tega, kar smo prvič nastopili na — cerkvenem koru, s šti-riglasnim petjem pod vodstvom nepozabnega nadučitelja, g. K. Mahniča. Ni mi namen, da bi tu opisa val, koliko težav je moral premagati naš pevski zbor v teh 10 letih. Saj ume to vsakdo, ki je člen društva, ki se mora vzdrževati brez vsake podpore in mej nezavednim ljudstvom, kjer pomanjkuje -značajev. No, hvala Bogu in naši vztrajnosti: premagali smo. Najlepše pa smo proslavili našo desetletnico s tem, da smo se spomnili naše družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Naš Josip Hrovatin je v kratkih besedah razložil pomen te družbe, na kar je Josip Brajuik nabral te-le svotice, ki so jih daro- vali: preč. g. ekspozit A. Notar 2 K, A. Ražem, krojač 2 K, J. Brajuik, predsednik 1 K, Iv. Ćok, podp. 1 K 10 st., M. Hrovatin 1 K, J. Hrovatin 1 K, I. Hrovatin 1 I\, Anton Hrovatin 50 st., A. Hrovatin 50 st., A. Kebec 1 K, J. Sanein 50 st., A. Hrovatin 60 st., Mat. Korda 60 st., Ivan Eler 20 st., J. Čok, čevljar 1 K, Miha Kocijančič, čevljar 1 K, J. Samec 60 st., Miha (Jok, krčmar 1 K, M. Hrovatin 30 st., I. Hrovatin 30 st., Just Čok 40 st., J. Korošec s »hribov« 1 K, A. Furlanič 1 K, J. _ » Kocijančič 40 st.. I. Pohlen 20 st., skupa 20 K 20 st. Hvala prisrčna vsem darovateljem ! Ti darovi so tem več vredni, ker so prišli iz žuljavih rok siromašnega seljaka-trpi na. Naj bodo v izgled drugim, ki imajo kaj več. Volilna shoda. Prihodnjo nedeljo priredi politično društvo »Edinost« volilen shod na Krožeri nad Koprom, poslanec dekan Kom-pare pa shod v Pobegih, na katerem bo rečeno politično društvo tudi sodelovalo. Shoda se pričneta ob 3. uri popoludne. Vesti iz Kranjske- * Družinsko p r a t i k o za navadno leto 1901 je založil g. Alojzij Pele v Ljubljani in izide ista v kratkem. * Nepojasnjen vzrok smrti. Na Visokem je nenadoma umrla neka udova kajžarica. Biia je zdrava in močna, nakiat pa se je zvedelo, da je nagle smrti umrla. Ljudje so se čudili hitri smrti. Ko pa so po pogrebu razdrli njeno posteljo, našli so v slami novorojeno tlele. * »Svoj ti a n« so imeli različni dolgo-prstneži obojega spola na včerajšnjem semnju v Ljubljani. Spravili so se v cerkve ter iz žepov raznih pobožnih molilk kradli kronce in bankovce, da je bilo veselje — za tatove namreč. Policija je seveda imela nehvaležen posel, ker meti toliko tujimi ljudmi ni lahko zaslediti takih tatov in tatic in to tem manj, ker so uzmoviči obdržali le denar, izpraznjene novčarke pa so pometali na tla. Okradenih je bilo mnogo oseb. * V L j ubijani je umrla po daljši in mučni bolezni c. kr. poštna odpraviteljica, ga. Ziuka Grum. Pokojnica je bila vrlo nadarjena devojka in navdušena rodoljubka. Naj počiva v miru ! Razne vesti. Republika učencev. V javnih deških in dekliških šolah mesta Sirakuze v državi Ne\v-York so uvedli čuden zistem samouprave v šoli. Pt: tej upravi se smatra šola kakor država, katere državljani so učenci, ki izmed sebe volijo načelnika, poglavarstvo in še celo policaje. Ravnatelju in učiteljem ni treba yeč skrbeti za red in disciplino. To je stvar uprave, katero so učenci postavili. Svetovalci in svetovalke se zbirajo vsako nedeljo enkrat. Sodhena oblast uraduje dvakrat, sodi o vseh slučajih nerednosti, raztresen os ti, lenobe in prepirov ter proti prestopkom izreka kazni, ukore, zapor ali pa izključenje. Učitelji prihajajo na posvetovanja le kakor priče in nimajo glasu pri obsodbi. Policija pazi na to, tla se obsodba izvrši. Ako se dokaže, da je svetovalec ali svetovalka dvakrat naredil kak prestopek, izključi se iz načelništva. Izvestje ravnatelja Montgomervja zel<5 hvali to uredbo, češ, da praktično pripravlja tlečo za bodoči poklic politikov, upravnih uradnikov in državljanov. Po s Slov. učitelju«. Brzojavna poročila. Izločitev Koprive in Štjaka iz okraja Ko-menskega sodišča. DUNAJ 20. (K. B.) »Wiener Zeitung« pri občuje: Temeljem zakona z dne 11. jul. )868. drž. zak. št. 59. se izločujeta iz ozemlja okraj, sodišča Komenskega krajni občini Kopriva in Stjak ter pridružujeta okrajnemu sodišču v Sežani. Ta naredba stopi v veljavo dne 1. marca 1901. Požar v Valparaisu. PARIZ 20. (K. B.) Glasom »Petit Temps« je ministerstvo za vnauje stvari sinoči sprejelo brzojavko francoskega konzula iz Santjaga de Chile, ki javlja brez podrobnosti, da je velikanski požar uničil Valpa-raiso. Tukajšnje čilensko poslaništvo pravi, da n>ma o tem nobenega poročila. Ta vest je morala poslaništvo presenetiti toliko bolj, ker je mesto Val para i so sezidano docela iz opeke ter ni lahko mogoče misliti, da l>i se požar tako razširil. Vstaja na Kitajskem. LONDON 19. (K. B.) Glasom brzojavke v »Standardu« iz \Yashingtona je amerikanski poslanik v Pekingu, Conger, dobil včeraj od svoje vlade pooblastilo, da odloči sam, katere kazni bi bile primerne za k i rajske uradnike. PETROGRAI) 19. (K. B.) »No vrve Vremja« javlja iz Vladivostoka z dne 15. t. m.: Kitajci so na južni progi mandžtirske železnice razrušili železnico in brzojav 300 vrst daleč. Vsa poslopja postaj so sežgali ter uničili mnogo strojev in vozov. Skoda znašao kol o 10 milijon o v r u b 1 j v. LONDON 20. (K. B.) »Standardu« br-zojavljajo včeraj izShanghaia : Glasom uradnih kitajskih poročil so zavezniki vzeli dve soteski, ki vodita iz pokrajine Čil! v Sah.-i. LONDON 20. (K. 15.) Listi priobčujejo to-le brzoj« vko iz Shanghaia z včeraj nega dne: Glasom brzojavke iz Tientsina so Rusi izročili železnico grofu \Valderseeju. Nadalje javljajo Usti iz Pekinga z dne 16. t. m. : Grof AValdersee je izdal uradno izjavo, tla je iwta-i vil plenjenje ter napravil v pokrajini Cdi t zopet mir. LONDON 20. (K. B.) Listu «Morning Post* javljajo dne 17. t. m. iz Pekinga: Princa Tuana in Cvanga pošljejo v prognan-! stvo samo v Mukden ; ne bosta pa obsojena v ječo, niti ne zgubita svojega čina. Trgovinske vesti. 15 u d i m peš t a 19. Pšenica za oktober , K. —.— do .— Pšenica za april 1901 Iv. 7.55 do 7.56 K. Rž za oktober K. 7.71 do 7-73 Rž za april K. 7.19 do 7.26 Oves ; za oktober K. .—r -— Oves za april K. 5.58 do 5.60 Koruza za september .— do .- - Koruza za oktober .— do .—• Koruza za maj 1901 K. 5.02 do 5.03 Pšenica: pouudbe pospešene, povpraševanje slabo mlačno. Prodaja 10.000 5 st. in. st., ceneje. Vreme: dež. Hamburg 19. Trg za kavo. San to s good average za december 34"50, za m are 135.50 za maj 36.— za september 36.75 Denar. H 11 T I* 0 19. Santos gootl average za november po 50 kg. Fres. 42.25, za marc j po 50 kg P res. 42.50 :--- Dunajska borza dne 19. novembra. tlaucs prc . » » ^........ioc* Laguaira lavć I...........Ion*— Laguaira lavć II..........1^9.— }laracaibo.............114.— Guatemala.............166.— S. Salvador............112.— Costaricca.............Ifl*— Portoricco.............— S. Domingo............111-— Jamaica..............109.— Ms.!al>ar Plant...........167.— Java W. J. B............184.— Moka ... -............155— Poper : Singapore.............99. Penang..............93.— Tellicherv.............99.— beli . . *..............141 — Piment:.................61— Sladka Skorja : (cimet)..........— „ electa..........91 — Riž: italijanski.....•.....18.-23-50 Indijski............10-^5 15-50 Japonpki...........15-— 1~-— Južno gadje: Rožiči : (novi)............H-— 13.— Datelji: . ..............—--;•— Smokve: (Calamata) v vencih novi . . . 14.— l'j.50 proste ..... 12.50 20.50 puljsko (Puglia).........—'— —-— smirnske (v -ikatljicah)......3-2.— 56.50 Mandeljni: sladki I. Bari novi. . • • 131"---— Lešniki : siciljski........... 40 50 42.— istrski.............50*--—.— levantinski olupljeni.......77.— S2.— Suho grozdje (cibibe): Eleme.....42.— 68* — Sultanine.......... 63"— 90.— „ iz Perzije......—•-- „ črne Cismfe..........31.— 31.50 „ Morea..........60.— 61.— „ „ Lipari..........72.— —— Pomeranče (zaboj)..........4.— 8.— Puglia [zaboj]........—— Limone „ ..........3.— 10.— Olje oljkino italijansko I. Bari.....61.— 0 bombaževa angležko........— ----— .....................53.--.— Službo išče mlad knjigovodja, izurjen v sklepanji bilanc, slovenski, hrvatski, nemški in italijanski korespondent, z izvrstnimi spričevali. Naslov pove uprava lista »Edinost«. GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr j v lastni hiši. -r«?- Hranilne vlogo sprejemajo se od vsacega, j če tudi ui član društva in se obrestujejo po 41/ž°/0, ne da bi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na j menjice ]>o 6 °/o in na vknjižbe po o1^0^. 1 Urad uje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo E. 1,400.000. FoStiio-bran. račun str. 837.315. FILIJALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vaprejema uplatila na tekoči račun ter ji brestuje: Vrednostne papirje: po 26 8°/0 proti 5 dnevni odpovedi %)7 O i o -• -M 9 ~< rt -> 3\'40/o n 4 mesečni OIO fi •i * <1 n « i _ 35/s°/0 „ 1 letni Napoleone : po 2 °;0 proti 20 dnevni odpovedi «>i> c« i - /s o " -i -i 23 4% „ 3 mesečni „ 3 °/0 „ 6 „ Tako obrestovttiije pisem o uplačilih velja od oziroma '2. avgusta naprej. b) Zh giro-couto daje 23/4°/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pre