152. itramm. I UiUnnL v soboto 8. Inlllo HM. leto LU. ^^ ^^^^^^^^^H ^| ^^ ■ ^a^B^B^B^B^aV B^B^B^H V Br B^B^B^bV B^B^B^BV I B^B^B^BU V 191 bVDbV B^B^LV ^B Br W$fat$TmrP^ Uhaja vaak dan »opoldne, lsneaail aeaelle la praanlke. Inaorati s do 9 petit vrtt i 1 D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, večji Inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženjtne ponudbe beseda 75 d. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor, Upravniatvo „Slov. Naroda*' la „Narodna tiskarna" BaaUava aUea it 5, pritlično. — Talaloa it. 304. Ureaaletva „Slov. Maroda" Knaflova alloa it I, L aadatropfo Talaloa stav. 34. Doplae apreleana la »odpisana la sadoetao frenkovnae* ^a#r Rokopisov so no vrmlm. ~WB 19" Posamezne Številke: "«* v Jugoslaviji navadna d**i 75 par, nedelj« 1 O v inozemstvu navadita dni t o, nedelje 1*25 O PoStnlna plačana v gotovini. „Slovenski Narod" vatla v LJubljani la po pesti: V Jagoslavill: celoletno naprej plačan . D 120*— polletno....... m 60-— 3 mesečno ...... , 30*— 1 . ..... , 10 — V Inoiemaltu: celoletno......U 216 — polletno •••«.. m 1C8"— 3 mesečno......54*— i 1«-___ Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno F5E5" P° nakaznici. Na .amo pismena naro.'ila brez poslatve denarsa se ne moremo ozirati. Poglauie o dolgouih. 7. julija- Sedaj trka Francija na trdo srce Washingtona, da bi se odprlo in sprejelo njene pritožbe. Ugledni francoski finančnik Parmentier potuje v Ameriko, da razjasni Zjedinjenim državam situacijo, v kateri se giblje Francija, vedno bolj v skrbeh zbog finančnih bremen, ki težijo na njej. Ako bi Francija morala plačati tekom 25 let vse svote z obrestmi vred, ki jih dolguje Angliji in Zjedinjenim državam, bi plačala vsega skupaj mnogo več nego ima dobiti v tem času od Nemčije. Res je sicer, da bo Nemčija plačevala tudi še po 25 letih, ampak po mnenju »Tempsa* se dvomi, ali bo mogla Nemčija vse odšteti ob pravem trenotku, Francija pa tudi ne more stati ob strani Nemčije le v ulogi orožnika. Nemški dolg je fiksiran na 132 milijard zlatih mark, katera vsota vsebuje tudi odstotke, porazvrščene na dolgo število let. V sedanji vrednosti zna^a nemški dolg okoli 50 milijard zlatih mark, od katerih odpada na Francijo 26 milijard. Francija pa dolguie po sedanji vrednosti Angliii in Zjedinjenim državam 24 milijard in 600 milijonov zlatih mark. Francozi pravijo na to, da ako Nemčija ne plača do zadnjega novca vsega, kar je dolžna, potem Francija pravzaprav za I reparacije ne dobi nikakega denarja m vrhu tega bo v največji zadregi napram svojim upnikom. Vojna škoda na Francoskem se ceni na 84 milijard frankov, kar po sedanjem kur-m predstavlja okoli 30 miliiard zla-nh mark. To. kar ima dobiti Francija od Nemčije, ne dozeže niti z da-fe^a vojne škode, ki jo trpi francoska dežela. Francoski tisk izvafa na to .da ob takih razmerah angleška fh ameriška vlada vendar ne bi mo-rli pristoniti k Franciji z zahtevo, ia jima nlača svoje dolgove z obrestmi vred. »Temps« sodi po vsem em.da treba pričeti razpravljati o -azoroženju! Po sedanjem napetem položaju se je bati razgovorov, pol-lih resne nevarnosti. Angleži gledajo precej srepo na francosko misijo, ki stopi pred ameriško vlado zbog ureditve dolgov francoske države napram Ameriki, in navajajo, kako so se že angleška odposlanstva trudila v Ameriki, da bi dosegla ureditev, oziroma opustitev medzavezniških dolgov. Pa za^ man je bil ves trud. Unkel Sam je gluh za take-Ie nasvete in pritožbe in prošnje, pa hoče imeti svoj denar nazaj. Anglija je vršila svoje posredovanje v Ameriki bolj na tihem, ker noče razodevati svetu svojih dolgov tako na glas, kakor to dela sedaj Francija. Pa Angliji bi ne bilo tudi prav nič všeč, ako bi morda Francija dosegla kaj v Washingto-nu, kjer ni prišla do nikakega vspe-ha Anglija- Tako je poglavje o dolgovih polno težkoč in nam kaže, da sta glavna činitelja v obnovi Evrope sama polna skrbi in nikakor ne moreta pomagati tako, kakor to zahtevajo sedanje povoine razmere. Zato se moramo vračati vedno z nova k misli m opr'jeti se moramo za stalno te misli, da v davnem obnovi Evropo le lastno delo in lastna inicijativa njenih ro vojni prizadetih narodov. V v na Ameriko je vedno manjši in če Anglija in Francija tam ne opravita nič, kaj naj opravijo druTi! Jugoslaviji je treba krepkega notranjega truda in vztrajnega vedno naraščajočega dela, pa se dvignemo iz novojnih razmer največ pa tudi najbolje s svojimi močmi. POMTLOŠČENVIE STEJIĆA. ___ BeogTad, 7. julija (Izv.) Minister pravde dr. L.iza Mafkoffic* poroča tekom današnjega dneva na seji ministrskega sveta o pomilovanju atentatorja iStejića. Pričakovati je, da se to vprašanje sedaj definitivno reši. Nj. ▼. kralj Aleksander želi rorniloščenje in vetraja pri svojem •stališču. ČIČERTN V BERLIXU. — Berlin, 7. Julija flzv.) Ruski komisar zunanjih zadev Čičerin je včeraj zonet prispel v Berlin. narodna sfcupMina. DAN INTERPELACIJ. — NADALJEVANJI: PRORAČUNSKE DEBATE. — Beograd, 7. iuliia. (Izv.) Včerajšnja plenarna seja narodne skupščine je bila interpolacijska. Seja je ob 10.30 otvorii predsednik dr. I. Ribar. Na dnevnem redu so tri interpelacije na finančnega mi-i nistra. Posl. Uroš B r k i ć (soc. dem.) le in-terpeliral finančnega ministra o postopanju I monopolske uprave g!ede podeljevanja do« i voljeni za uvoz soli. Ore za uvoz 400 va-I gonov soli, ki je bil dovoljen nekemu Bi bi ! v času najstrožje uvozne prepovedi. Finančni minister dr. Kosta Kumanuai { je izjavil kratko, da interpelacija ni tečna, . ker temelji na napačnih informacijah. Res j je, da je vlada sklenila prepovedati uvoz j soli v državo L 1921., toda izvzet je bil I uvoz soli, ki je b'Ia v inozemstvu naročj-i na še pred izdano prepovedjo. Pesi. B r k i ć kot iateipelant ni bi! za-; dovoljen z ministrovim odgovorom in Te i začel vpraševati finančnega ministra za pojasnila še o drugih shičajih. Post Ž u j o v i ć (rad.) je govoril o s-abl administraciji monopolske uprave pri tobaku in soli. Pri monopolu je strankar- ! stvo najbolj razvito. Govorili so dalje še ! poslanci Voja Lazić in dr. K o run in i M i 1 e t i č, na kar je zbornica prešla h I glasovanju o Brkićevi interpelaciji. Ker je bil ugotovljen kvorum, je sboreJca na to prešla h drugi točki dnevnega reda. PosT. Čeda Stanko v ić je interpeli-ral ministra za Šume in rude radi kom isu za razmejitev gozd r-v. Minister ?um in rude Pafajlovie je od intercelanta zahteval, raj navede po* saaaac konkretne slnčaje. Pripravljen ie uvesti strogo preiskavo in nedostatnosti oddani ti. Posl. Agatonović (dem.) Tedlaga. da zbornica preide k naslednji točki dnevnega reda. Zbornica pa je interpelacijo rešila na ta način, da stavi narodna skupščina za sTnčaj, če ne bi bil proračun pravočasno aprefef ministru za šnme in mde na raspotafO 200.000 dinarjev iz izrednega kredita 100 mrli'cnov dinarjev za ustanovitev šum^rm komisij. Ob eni mi prekinjena sela se je nadaljevala ob 17. Nadaljevale so se interpelacije. Posl. Nikodi Hiteli! (rad.) Je inter-pcTiral finančnega ministra glede kvalifika- i cije g. Brankovića. Knjigovodje fnančne uprave v Paračinu. Interpelant navaja, da g. Brankovlč nfma za to potrebne kvalifi- kacije in ostro napada strankarski sistem, ki se je vrinil pri podeljevanju državnih služb. Od strani demokratov so se čali razni ugovori na račun radi'valcev. Finjćni minister fc odločno zavrnil generalne nb-dol/itve intcrpelantove in nagfašal, d:: gre la za posamne slučaje. Omenil pa je daT]e, da je g. Brariković takoj izstom! iz državne službe, čim je bila interpelacija vložena v narodni skupščin!. Posl. A g a t o n o v i č (dem.) ie odločno zavrnil vse napade na demokrat, stranko, Češ, da ona protežira nekvalifikovane svoje pristaše na uradniška mesta. Zbornica ie nato prelta k Četrti točki dnevnega reda k dcbaii o proračunu za ieta 1922 23. Posl. Btefto Raiić (kler.) ie skušat I nekaterimi deHtvi dokazati, da katolicizem v na£i državi ne vživa vseli polnih pravie, ki so katolikom zajamčene v usuvt. Navaja poročila, kako se zapo^t ivljajo katoliški otroci v š i!ah in sj silim, da morajo hodit] k pravoslavni božji slu?i>i. RadikaT-d co živahno ugovarjali njegovim očitkom. Seja je bila ob 0. zvečer zaKUučem. Pancs zbornica nadaljuje debato o proračunu. li'. $ v. 4i ?„ K» SJ 9 v;. liAv ;f^ . ^ ■' * «| = sporazum med demokrati in radi-halcl glerle imenovanja državnih svetnikov. Beograd.--ki »Novi List/ piše: Vprašanfa imenovanja 24 državnih svetnikov bi bilo kmala provaroSlo vladno krizo. Ako bi bih demokrati ostrJi pri sveji zahtevi, da morajo dobiti 10 novih svetnikov, radikalci pa samo osem z ozirom na pariteto med obema najmočnejšima strankama v državnem svetu, bi radlkalci povzročili vladno krizo. Na sejah med demokrati, radikale! in vlado pa je prišlo do sporazuma. Demokrati so r>ri>Tali na to, da dobijo tako oni kakor radikalci devet novih državnih svetnikov. Iz zanesljivega vira izvemo, da bo krati predložil narodni skup3č:ni sledeče kandidate: Ilija Gjukanović, Mihajlo Cerovič, Mita Popovič in Dušan Baliak ali Marko Cemović. Kandidati radikalnega kluba soi Nikola Giiir-ievč. D. Karić. Mihajlo PolT-čević. Mllcsav Pajčcvić. Tvo Srpilo. Alek. Sta^irić. dr. Sava Virkanović. dr. Mihajlo I MfladllfUvIČ in Pud^lf Sardclič. Musliman-i «ki kandidat ie lorahim beg Peiterdarevič'. I Kmetje so določili za svojega kandidata Ivana Stola Demokrati bodo s>fe imenovali svoje kandidate. — Apel jnr*>«i!ovenskih knmnn*-ftov. Berlinska >Rote FaJniac arfoMaje prosrla^ faaroslOTeitske komiini^ti^no aftantoft, Pr^rrla? v^ohnio rrsmo nnpido na rt»=o državo in pravi, r'a jo v Jucro-"l^viji TOSfJ ^o!i toror n^cro t Hortliv-.iovi Mililel ai I V pro;rlr»«n pozivaio faajbalofenaki kosasmiet] eieaoiaj rro-lotariiat k obaođbl pi^gaajanja komunistov t- Jegosl nriii. -= Za knlrnmo in co«podarrko zbliža nje med Nemčijo in Jiipo^lavijo. Tp dni so jo u-tinovilo v Porlinu društvo za kulturno in 2ro^pndar?=ko zbli-iavfe z aiio držnvo. V draištveni ?>dbor ao biH izvoljeni tudi aedaoji notranji minipfor. dva bivša ministra, par po- ?l.inoov. ulav. urednika >P>r»rlinor T.ig-blattac in >^"oi^i^^'l)'> Zoitniifr< ler par znanih pilblicistOT in in«lr-tri.i-iloov. — Protiifa'ijaiKke d«»mO!ivrrr.riie v Avstriji. >Popolo d' Italia« pOTO&^ OJB je prišlo ob bblotnici aiioksiiio južno Tirolsko k Italiji v Inomostu do \.<*iih' I^rotiitalijnnskih đetaonstraoij. Chra lta-lijaiiaka trpovoa Mn bila občutno proto pasta. — Zve^a madžarskih novinarjev jf» izrbriLi svoji vl.uli oatro reaolucijo ra takoj.šnjo odpravo vs*^h izj^Nlnih *>moji-tev iisko\-ne .^'olKide1. | — Nove habsburške iiitrigt4. Iz thi- ! n^jskih ki|.itiaaiaHrnlli krr»irov pncooaifr. da |a Andra^svjova stranka pri iMi^raja-njih z vlado suh t ovala, naj po za mlail to zahtevo. ■= Redek sestanek. >Juposk>ven«ki list< pi.^e: 2^. in 29. »unija »e jo vr&U na Ilid'ži rodek sestanek. Bošli ao b© namreč zastopniki §o no vstvarjono bw-zp javnih dolavoov, ki eo v emigracij? oven^ki txfi>or. KongT^-sisti, ki so skozi ti sko/. Jucro^lo^'-pni, hi morali deklarirati, katero pot l»odo rVrv dili in kakšnih sredstev so l>odo poslu-žovali. Ze davno jo bil oas, da mobilizirajo vsi »ju^^slovoTuski intoliponti in da preidejo pod vodstvom znanstvenih in političnih kapacitet k praktičnomu izvajanju državno in n?rodno idejo z. utisnjenim inuoslovonskim značajem. Teh prilik \$ bilo mno^t, ki .so pa bilo praktično znnom lrjono. Eaktmnieti so se mogli nemoteno r.izvijati. Jiilto-I" vonstvo, ki £ra Je mlajša u;onoraoiJM irlo-K*>ko olK'utila, jo bilo ali poteptajte Mi zanikano ali pn profanirano s strani I7r\atskejra bloka. Panos je tozko dvi-erati juc:ot4ovensko zastivo in iti i njo (K odkritju spominske plošče na rojstni hiši pisatelja dr. Janeza Mencingerja.) »Bohinj še ni našol svojega zgo-dovinopisca; zatorej bi jaz jako rad zaslužil ime bohinjskega Herodota in pripovedoval dogodivščine domače deželice.« Tako j a pisal dr. Janez Mencinger v svtDJem poslednjem delu, leta 189S. iz-islem IV. zvezku Knezove knjižnice, v ^spominih« z naslovom Moja hoja na Trig-Iav«. S tem stavkom je pokojnik *>znacil namen vs^ega svojega pisateljevanja: P^>hinj, Triglav, Bled, slovenski narod teh krajev so bili Mencingerju torišče, središče, sr£>v ali vsaj veličastno ozadje malone vseh njegovih spisov. Rojen 26. marca 1838. na Brodu v Bohinju, Je bil kmetskih staršev sin. V gimnaziji je bil v vseh razredih prvak. To mu slu-čajoo ni škoefevalo v poznejšem življenju. Ostal je vendarle moder, agilen mož. Ko je dovršil gimnazijske nauke z odliko, je poslušal na dunajskem vseučilišču par -semestrov predavanja o klasični filologiji. A premislil se je in ea odločil za pravoznanstvo. Postal Je odvetnik in slovel kat fcden najduhovi-tejšfh slovenskih pravnikov. Mnogo let je deloval v Kranju, nato v Krškem, Idor i e ostal cto svoje smrti 12. aprila L 1912. Ze na gimnaziji je začel pesniti in j p priobčil nekaj pesni v Bleiweisovih ">Vovicah<:; na Dunaju pa »e je pridružil bivšim ljubljanskim >Vajevcem< in h-kol s tonil med sodelavce pri Janeii-č"\em >Slovenskem Glasniku«. Erja-ree, Jenko, Mandelc, Zarnik, Tušek, Valjavec i. dr. tedanji mladi pisatelji in pesniki ft> pritegnili Mencingerja v krog, v katerem so bili vsaj spočetka ali kasneje Levstik, Cegnar, Sim. Grew gorčic, Jurčič in Stritar. Ze v II. letniku >Glasnikovem« 1850 je priobčil Mencinger noveleto »Jericoc, naslednjega leta (18C0) kar dve daljši p^>v^-sti: >Vetrogončič in Zlato na sir«, nato povest >Človek toliko veb"a. kar plača« (1861), »Bore mlad^si- (1862), pf!-hološko zgodovinsko povest, ter L 1865 povest >Skušujava in skušnje«. Dr. Mencinger je bil prvM med slovenskimi pripovedovalci, ki je zajemal snovi svojim povestim ne le iz kmeti-škega nego tudi iz mesHoga miljeia ter je r*>leg kmetov slikal tudi meščana in podeželsko inteligenco. V >JČlovek toliko velja...« je zajeta Cisto iz kmetiškoga življenja, med tem ko je pJOvest > Zlato psf sir« iz bohinjskih hribov, se rodi v triglavskem pogorju ter je predhodnica >IIoje na Triglav«. Ze v teh mladostnih r^vestih in povesticah se kažejo vse značilne lastnosti kasnejšega, zrelega umetnika: šaljivost in ljubezniva satira, modrovanje in kramljanje 8 čitateljem, v tehniki pa nizanje epizod okoli glavnega dejanja. In klen narodni jezik! Potem je mfclča! do leta 1881. V prvem letniku ljubljanskega Zvona« pa se je oglaail v 7. številki z obrazom iz vsakdanjega življenja, z »Mešano gospodo«, ki ktnotoristično opisuje fllistr-ske trzane vinfcvarske v peterih nadaljevanjih. Uprav senzacijonalen uspeh je dosegel njegov »iz kanibalščine prevedeni izvirni roman »Cmokavzar in TTSperna« (1883), humorna, drastična satira na prlrr^jduševsko originalnost irhaatih povesti po Jurčičevem vzorcu, a Kodnrram slogu; r latam letniku ta | priobčil vrlo zanimivo študijo >Ajdov-skj gradac*, ki je bii* stal mod bistri-^l:im in biteni^kim poljem v Bohinju. V šaljivem govoru >Vodnikov ,VrŠac', T^tlei pa Se neka j < j? leta. 1885 zopet v sT.itiblj. Zvonu« hudomušno parodira 1 zolotsko MahniČevo kritikastrovanje Gregorčičevih poezij. Nato je utihnil do lt>tn IMS, ko je izdal v >LjubIjanskem Zvonu« svoje največje in najboljše delo: nDman »Abadon«. Nazval ga je »bajfcb za starce«. Ta roman slika razvoi Človeštva preko raznih zgodovinskih peri-jod; nr>gočna ta pesnitev je pereča satira na pohlepnost, pesimizem in mate-rijalizem ter jedka persiflaža razmer v tača^ni Evroni vobče in Sloveniji po-sebel. Sanjsko dejanje, ki sta mu glnvni Osebi Samorod Veselin In zli duh pesimizma Abadon, se razvija po vzoru Goethejev^ca >Fausta«, ki ima tudi svojega Mefista. Vendar je pO vsebini Tseakoz izvirno ter sad globoke izobrazbe iu življenske izkušnje dr. Mencingerja. Poslednje niegovo delo je bila »Hoja na Triglav«. Na 159 straneh je podal celo vrsto >dogodivščin domače (bohinjske) dežele«. A ne samo teh. V ohlapni obliki turistbvskih spominov je nanizal tudi veliko zbirko zanimivih dogodkov, ki so se vršili v 18. in 19. veku v Ljubljani, na Reki. v Karlovcu, v Padovi, v Benetkah, na Dunaju in drugje. Tu zvemo, kako so v 18. veku Mencingerjevi pradedje tovorili na laško stran, kako so včasih grmela kladiva zdaj že dolgo propadlih fužin, kako so živeli v Bohinju v dobi Vodnikovi in Zoisovi ter kako je studentova! pisatelj na Dunaju. SimJon Jenko, Fran Erjavec in drugi njegovi tovariši stopajo živi pred čitatelja, a tudi Janezi č pride živ na vrh Triglava, — kajpada le v pisateljevih sanjah. Zakaj Mencinger sploh ni bil na Triglavu, nogo je le sanjal o njena in o vseh oeebah, speč na kupu dehtečega seri. £e tega bi bilo dosti. Tbda Mencinger pripoveduje hkratu št? uprav senzaoijorjalno napeto, slučaj p v in preseneti ji je v polno povest o življoniu. trpljenju in smrti original-n«iga modrijana. »Mtekojeda.« V »fiaovenskasa Naroduc (1898, št. 25, 2S. 29. 31, M) in »Ljubij. Zvonu« (1898. št. 4) sera obširno poročal o tom delu ter zgostil svojo kritiko v stavek: >Duhovit literarni konglomerat, pikantna godlja, ki je h k ratu potopi*, životopis, pove«t, narodno - gospodarstvo — zoološko filološka, kulturna — politična razprava, toda ne — spomini.« In v >Lj. Zvonu« sem pisal: Mencingerjeva >Hoja na Triglav« je preza-nlmivo, satire, zdravega himorja in duhovitosti polnO, z um^tvenimi in srčnimi biseri bogato okrašeno delo. kat<*ro to čital vsak razumnik in izobraženec slovenski z naslajanjem. Iz Mencingerjevega spisa bi bilo možno sestaviti celo ^t-sto aforizmov in ^zlatih resnic«. Vse so sad zrerega. globokega premišljanja in premnoge izkušenosti vsestranski izobraženega, a tudi srčno blagega, vedno dobrodušnog! veselega moža. >Ho-ja na Triglav« kažrt Mencingerja kot poeta, plastičnega slikarja in realistične-nega pripovedovalca. Jezik sam za so pa je vreden se prav posebne pohvale: odlikuje se z izredno bogatim besediščem in z jedrnatim, krepkim slogom. Iz Mencingerjevih pi?**m prijatelju dekanu, pesniku Ivanu Veselu smo zvedeli (gl. >Lj. Zvon«, 1. 1912. It 5). da j^ Mencinger prevedel za »Rusko nnto. logijo« 10 Puškinovih in IS Lermonto-vih peeml. n svoji >Hoji« pa je nisal Veselu: V »Hoji« sem poskusil >pikvikovati«. Ko sem pa prišel gori na planirre in je Mleko jed začel pripovedovati, kako se nra je godilo na zemlji zunaj Bohinja, je naenkrat vse spodletelo, tako da je moja hoja storila tako žalosten konec, kakor eatn Mfokojed.« Dalje zvem»> tu, da mu je d.il id«\io za >Hojoi Vesel »poslnti I *m T' morfll izvod, ker si mi podal idejo in spro/il fantazijo. Ke dolil na irah v al ofcn oati. ko aaoja tasilitat ni e^aeegti Tsajfa la}s> je!« «t t IMt) 71 let star je umrl. a še mnogt> prezgodaj ! L. 1912 nam je j par aMttett ■gTaV bilo Mencincrerja in Aškerca, prveg.n t aprilu, dnigega v juniju. Bilo \n za. na-s-^ slovstvo sy»lob no^rečno lata; umrli so nam Ant. Olobočnik 5%urodo1ski, Toh. Gonip Slaviniski, dr. Jak. Gfcet, dr. Karel Štrukelj, Jos. Cele^tina. Fran f)ro-žen in Peter Pn/lic^. Ettnakaa zet^v mei] našimi prvinn kulturnimi delavci! %c 1. 1911 io začela slovenska. Matica izdajati Mencingerjeve »Iabraass spisc>t. V spomin na avtorjevo 7(1 let-rico, je znoisal urednik, dr. Josip To-rainsek. Torej se je ta izdaia za/ela 4 leta prekasno! Dr. Mencinger jo Mntici naročil, naj >pri zbiri tudi izi>ira< ter naj nikar ne dopusti, da bi >k.^terikoli njegovih nosniških ne,-tvorov so kdaj zsgleilal Loli dan.« >VočS>1 >>om, če doživim, da čitam popravljeno, kar =iom v naglici pi?al prod 50 leti«, je starec atikorito bujne l>ele glave in brade zaključil svoje skromne želje. A doživel je le 1. zvozek >Pove>*ii in novel«: ^Jerica«, >Vetrogončič« i u >Človek toliko velja, kar plača . . .« Dolžnost Slov. Matice jot da nadaljuje in zaključi svojo iiutejo. (A prosim brez tistih številk, ki v oklepajih oznn_ čujejo strani izvirnika! Te številko la motijo ter so samo smerno pikolovstvo). Bohinjci so vzidi H v rojstno hišo svojega poeta spominsko ploščo. Te dni jo odkrijeio. Slavno ti se udeležimo, ia ke s hval^žiiostjo spoBamumo buditelju slovenskega naroda in bohinjskega IT.v rodota! V P o 1 j č a h. Fr. Govekar. stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 8 julija 1922. stev. 152 med narod. Toda pred tremi leti je bil teren ugodnejši, bilo je več pogumnih sodelavcev, ki so počasi izgubili zaupanje v iskreno izpoved Jug06lovenske iciejo^s strani dfcla kongresistov na III-dži. Strogo razlikujemo med doslednimi Jugosloveni in onimi, ki so propali v svojih ambicijah v službi strankarstva. Med nongresisti vidimo demokratske ubežnike, ki so se pozneje približali kmetski stranki, končno niso bili nič, Eedaj pa se hočejo plasirati med jugoslo-■venskimi intelektualci. Dvomimo o nji-Lovem jugoslavenstvu. To so tiče seli v. ke. Nimajo stalnega kritičnega pogleda na družbo, na narod, na državo, p?, grapa ci j o z ravnimi smernicami. Mnogo vrlih Jugoslovanov se ni udeležilo sestanka, čeprav so fanatični pionirji nase narodne in državne ureditve. Te je treba čim preje mobilizirati in jih privesti v aktivno politiko. Ne v kongresno politiko, ampak v borbo proti šovinistom in za likvidacijo duševne revolucije. Sprejeta resolucija vsebuje narodno in državno edinstvo, ki je ogro-žuje današnji režim in hrvatski neza-dovoljneži. Točka peta pa je preveč ekstenzivna. V kakšni sn*erf naj se giblje decentralizacija? V zakonodajnem in upravnem ali samo v upravnem? Tu je treba jasnosti in preciznosti. Naj bi ne ostali sklepi na kongresu, ker bi bilo to do dlake podobno sedanji vladni kabinetni politiki. Treba je oživiti popolnoma jasne smernice. Brez tega je vse le sterilni anketski kongresni posel, ki mu ni mar za narod in ki sra pušča, da se duši v sedanii zadušliivi atmosferi. — Tega sestanka so se udeležili sledeči: dr. Jovan Cvijić, Jovan Jo-vanović. Dras. Arandjelović, dr. Boža 3darkr>vić in dr. Božidar Vlaiić. vsi iz Beoerrada. Pr. Tomi?! i v Tomi j eno vi <5 in Jovan Banjanin iz Zagreba. Dr. Jožo Smodlaka in dr. Ivo Tartagliča- iz Splita. Dr. Zivan Bertič iz Zemuna. Milutin JakMć iz Velike Kikinde. Dr. MeVko Cirsriia in dr. LiuVo "Lecntić iz Dubrovnika. Mirko Miiusković s Cetinja. Sava Fatič iz Podgorice. Dušan Vasi-ljevič. Vek. Jelavić. dr. Niko AndrijaŠBu vić", Gj. Perin. dr. Jovo Zubovič, Sri. Ordič, dr. Nikola Stojanović in dr. Pero Slenčević iz Sarajeva. Kakor razvidno iz imen udeležencev, se na tem ?e*>tan-ku pač ni moglo vsestransko razpravljati o sedanjem položaju z ozirom na takozvano hrvatsko vprašanje. Francoski parlament o vprašanju Krivde na svetovni vojni. Velike ovacile Vivianifei. — Pariz, 6. iuliia. Ozv.) Francoska zbornica je danes začela debato o vprašanju krivde na svetovni volni. Debata ie bila zelo obširna. Zbornica ie priredila vojnemu ministru za časa svetovne voine Vivianiju viharne ovacije. Viviani ie sedaj prvič prišel v zbornico. Komunistični poslanec Bailard Cantourier je podal interpelacijo* zahtevajoč, nai zbornica preišče vso zgodovino svetovne volne in pozo ve krivce, ki so odgovorni francoskemu parlamentu, na odgovor. Komunistični poslanec je zelo ostro napadal Vivianija. očitajoč mu. da je tudi on skupno z Izvolskim mno^o zakrivil, da Je izbruhnila svetovna vojna. Po končanem govoru ie stopil na govorniško tribuno Viviani. ki ie mirno izjavil, da prevzame popolno odgovornost za vse. kar se ie zsro-dilo začetkom svetovne vojne 1914. Viviani je obširno govoril o odgovornost! Avstrije m Nemčrie In na vseh žrtvah, ki jih ie Francija utrpela do zadnjega trenutka, ko ie umaknila svoje čete za 10 km od francoske meje, Viviani ie dalje citiral izrek umorjenega Jauresa. ki ie dejal v odločilnem trenutku: -Ne vidim prepada med Franciio vlade in Franciio delavstva!« Ko ie bila Ru-siii nanovedana vojska od strani Nemčije, je prišel v Elisee ruski veleposlanik Izvoliski*. ki ie vprašal za stališče Francije. Francija ie poslaniku oficijelno odgovorila. Dalje ie omenial. da ie v kritičnih trenutkih angleški zunanji minister sir Edvard Grev predira! konferenco v Londonu. Ta oredlog »e Nemcih spretela. a AvstrUa ea te odklonila. Sazonov ie tudi dalie ie v zadniem trenutku zahteval od Avstrije, da ustavi svoje prodiranje proti Rušili, kar Da ie bilo od avstrijske vlade odklonjeno. Rusija je bila prisiljena izvršiti mobilizacijo Qb gališki meii. ne pa ob nemSki. V Avstriil, NemčiH In FrancDl so rabM za izvedbo mobilizacij tri dni. Rusih oa ie za mobilizacijo ootrebova-la 15 dni Po končanem jrovoru so poslanci hiteli čestitat Vivianiiu. Štirkali so mu roke. Nekateri so ga objemali in zelo iskreno ie čestital Vivianiju Polncare. Zbornica bo debato nadaJteKaJjfc^ ^ ~ - ^S- Gospodarstvo. a KONFERENCA INDUSTRIJE KRALJEVINE SHS NA BLEDU. B 1 e d, 6. julija. Na Bledu so se dane« zbrali mnogoštevilni industrijc-i ia vseh pokrajin naše niiaafc države k IL konferenci industrij nase kraljevine. Prva kuufe-renca industrij© sd j a vršila lansko leto meseca julija tuui na Bledu ter je torej bila sedanja ko ni erenca nadaljevanje lanskih iH>svetovanj. Na današnji konferenci so uile po svojih organih zastopane vse industrijske oiganizacije v naši kraljevini razen zagrebškega Saveza industrijalaca, ki je konferenci poslal pozdravno brzajavko, ž-elec ji obilnih uspehov in upravičujoc svojo odsotnost vsled nujnih poslov. Razen te^a so poselili konferenco mnogoštevilni industrijei sami, največ seveda iz Slovenije, toda bile so častno zastopane tudi vse druge pokrajine, po. sebno Dalmacija, Bosna, Srbija, Vej vođin a in Hrvatska. Konference pa so se udeležili tudi zastopniki naših centralnih oblastev v Beogradu in pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani, — Trgovinskega ministra g. Vilovića, ki le obolel, je zastopal šef njegovega kabineta g. dr. Milan Lazarević, ude-težil se je konference pokrajinski namestnik g. Ivan Hribar, dalje načelnik ministrstva trgovine in industrije g. Milivo^e Savic\ šef oddelenja tega ministrstva g. Jovan Maksimo-v i ć, sekretar trg. ministrstva g. dr. 2 i ž e k. načelnik oddelka ministrstva trgovine in Industrije v Ljubljani g. dr. K. Mam, sekretar trg. ministrstva ing. Novak-Popović" in kot zastopnik fin. ministrstva višji fin. svetnik g. Fr. Bajić. Industrijske organizacije r>a so zastopali: beograjsko Industrijsko komoro tajnik g. G->ka Curein. trg. in obrtno komoro v Osijeku tajnik g. dr. Diet z, Savez trsr. in industrijcev v Osijeku g. Dorudić. sarajevsko treovsko komoro tajnik g. Jelavić. Savez velikih industrijalaca v Splitu g. dr. VuletiČ. G. Vinko Majdič iz Kranja je kot predsednik Zveze industrijcev v Ljubljani otvorii zborovanje ob pol 12. dopoldne v salonu hotela >Toplice<. Prvi je govoril šef kabineta trgovinskega ministra e. dr. Lazarević. ki je izročil pozdrave obolelega trgovinskega ministra g. Vilovića in zagotovil, da bo ministrstvo slo naši industriji po vsej možnosti na roke. Dalje so govorili na konferenci gg. ing. Šrtklje, dr. VTindischer za Trgovsko-obrtno zbornico v Ljubljani, beogradski tajnik ljubljanske Zveze industrijcev g. dr. Gre gori r. tajnik beogradske komore g. Djoka Curčin. tajnik sarajevske komore Jelavić. načelnik ministrstva trgovine Savić. načelnik ing. Xo v a k-Popov i ć, g. Alojzij Križnic iz Maribora in dr. G. dr. Windi«cher je posebno poudarjal složno postopanje Trgovske in obrtniške zbornica v Ljubljani z Zvezo industrijcev in izrazil nado, da se bo poslej enotno zastonanje gospodarskih interesov po Trgovski zbornici in Zvezi industrijcev še bolj utrdilo in poglobilo. G. dr. GresroriČ- je rojasnil svoje chelovanje kot tajniv ljubljanske Zveze industrijcev. ki posluje v Beogradu ataširsn beogradski industrij, komori. Njegovo delovanje je imelo dosedaj že prav lepe usnehe, dasiravno posluje komaj par mescev. Njegovo ataširanje industrijski komori v Beogradu pa ie bil prvi dejanski korak na potu ujedinjenja vs^h industrijskih organizacij v naši kralievini v enotno Centralno Zvezo industrijcev za vso kraljevino s sedežem v Beogradu. To ujedinjenje v enotni centralni komori je bilo glavni orodmet današnje konference ter se ie konstatiralo, da so vse industrijska '-•rgnnizaciie. ki s^ bile na zborovanju zastopane, soglasno pozdravile načrt, da se ustanovi ^ntralno zastopstvo in-du=triie vse kraljevine v Beogradu. O podrobnostih izvedbe in o načinu noslo-vanja t*«?a centralnega za*tnT>*tva bo po pooblastilu konference jutri sklepal ožji odbor, ki se je sestavil iz ternikov sedaj obstoječih industrijskih organizacij, in stesr gg. ^"ur^ina iz Beograda. Tclnvič^ iz Raraieva, dr. Dietza iz Osijeka, D;undierckega iz Nov. Sada. dr. VllletiĆt iz Solita, dr. Obersnel* r Jesenic, dr. \VirdH~heria in ing. eMdJeta ir T.iuMian^. Na Ironferenci so se preStaH brzojavni pozdravi ministra dr. Ž^ri^va iz Begunj, Z^maH"kega Saveza industrijalaca v Zagrebu, ki ie bil zadržan, da ni mogel poslati nobenega zastopnika (?), sarajevske trgovske komore, beofiiadeke opsekartke t^-orrice in dr. Na konferenci so $e soglasno sprejele nastopne resolucije: t.) Konferenca izlavlja ponovno, da morajo gospodarske organizacije glede za» konsk'h načrtov. Id globoko oosesaJo v ta-?e gospodarsko livlienie. dobiti motnost,* da se o teh načrtih izjavijo, preden se da* do narodni skupščin! v sklepanje: 2.) Soglasno se zahteva, da se clmpret izvede Izenačenje davčnega sistema za vso kraljevino In da s« davki pravično razdelijo na vse sloje našega naroda. Ta davčni zakon se ne sme Izdati prej, neto oddalo o nJem mnenje gospodarska ortranicadfa. Bile so sprejete tudi resolndje, kt }Tli Je predlagala mariborska krajevna afropf-na Zvete industrijcev ▼ LJubljani hi kt zahtevajo, da se vojni davek za 1. 1920 na sme več zaračunavati, da se uredi nrazno* vanfe praznikov v Industrijskih ohrtfli, glede katerih le dosedal vladala velika zmešnjava, da se da vafnlm obmejnim carinarnicam pooblastilo, da ame)o v mani važnih odločati, ne da H njfc treba I sa vsako malenkost hiteti v Beograd, da dobi Maribor lasten odbcr za devize la valute in da se uredi obmejni poštni. It-ldznišU in cestni promet v mariborskem okrožju, ki atrašno ovira trgovinsko poslovanje. Prede« se )e vritla ta konferenca, U bila na Bledu tudi ustanovna seja sekcije Veiike industrije v okviru Zveze industrijcev v LJubljani. Ta sekcija Ima namen, da v zasledovanju praktičnih ciljev čim espe-ditivneje pospešuje interese naše največje industrija Prisostvovali so mnogoštevilni člani naše veleindustrije V prvi odbor sekcije ie bil izvoljen za načelnika g. iean B. Pollak, za p.*dnačelrv:ka pa s dr. \\ tn-discher iz Ljubljane in g. Alojzi) Križnic iz Maribora, dočim so bili izvoljeni v odbot g. ing. Boncelj od Strojnih tovaren in II-varen. Fran Bonač, arhitekt Costaperaria. generalni tajnik Vevških papirnic dr. Ciril Pavlin, generalni ravnatelj Avzust Pra-protnik, vsi iz Llubljane. ter Andrej Gas-sner mL iz Tržiča in I. Smertnik iz Celja. PRHAVA IZGUBUENTH OBVFZ-NIC PREDVOJNIH POSOJIL BIVŠE AVSTRO - OGRSKE. — Beograd. 7. julka. (IzvJ Generalna direkcija državnih dolgov obiavlia: O priliki nooisovania in žigosanja predvojnih Dosoiil bivše avstro - ogrske monarhije so generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu prijavili nekateri lastniki obveznic« da so iim izginile, da so iih izgubili, oziroma da so iim bile ukradene. Z ozirom na to ie reparaciiska komisija v Parizu izdala sklep: 1.) Interesiram lastniki izgubijo-nih. oziroma ukradenih obveznic imajo v svojem mestu, srezu ali okraju predlagati rri sodišču amortizacijsko Dostooanie slede obveznic. 2.) Interesirani lastniki obveznic imajo predložiti od sodišča izdani sklep o amortizaciji: a) jdede avstrijskega posoiila Dri generalni direkciji državnih dolgov na Dunaju (Wien. L, Singerstrasse) in b) glede ogrskega posojila ministrstvu financ v Budimpešti. 3.) Potrdila od avstriiske generalne direkcije državnih dolgov in ministrstva financ v Budimpešti je treba v originalu predložiti generalni direkciji državnih dolgov v Beogradu radi nadaljnega postopanja. Ta potrdila se smatrajo kot originali obveznic. —£ Trzne cene v Mariboru. Novi tržni cenik izkazuje zt>pet zvišanje cen v vseh predmetih oziroma, blagu. Navajamo nekatere vrste blaga v dinarjih: goveje mesto I. vrstno — >ga nemat; II. vrstno 15—17, vampi 5__6, pljuča 6. ledvice 15, teletina 15—17, jetra, pljuča 14, svinjira 20—22.50» salo 27, pljuča 10 jetra 15, slanina sveža 23, slanina pre- kajena 30, mast 30__32, prekajeno meso 30, konjsko meso 8—9, konjske kože komad 115—125, goveje kože kg 11, telečje kože 17.50, gornje usnje kg 90, piščanec lo— 20, kokoš 37, race 25—30, mleko 2.50—3, kg surovega masla 35, češnje: cene jako različne od 2__4 din kg. Špecerijsko blago: aploino podraženje, n. pr. sladkor kocke 17.50, kristal 15.50 bučno olje 29—34, namizno 25, žito in moka, cene neizpremenjene (pšenica kg 4, rž 3.50, ječmen 3.75, ov^s 4, koruza 4, fižol 4, moka 0 6.25, 1 6, št 6 5.50, 1 q sladkega sena 125—175, 1 komad zgodnjega zelja 4—5, 1 komau karfijole 5—6 gTah v stročju kg 2.50, fižol v stročju 1, čebula 6, krompir zgodnji 2__3. —g teleznicarska zavarovalnica zopet nezgode v Ljubljani se je preosnovala z dnem 1. Julijem 1922 na podlagi zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 Uradni list It 62, 1922 v ekspozituro osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Interesenti se opozarjajo, da naslavljajo * d-slej vse dopise na naslov: »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, izpostava II v LJubljani, Cankarjevo nabrežje štev. a.,11. — g Ruska naročila v Češkoslovaški« \z Prage poročajo, da je ruska trgovska delegacija nakupila pri češkoslovaških tvrdkah za 12 milijonov ča-skoslovaških kron 210 vagonov kon-c^ptnesa papirja. Nadalje je naročenih 7000 plugor in drugih poljedeljskih strojev mmm g Orijentni vzorčni sejem v Lvo-▼n. Uprava vzorčnega seima v Lvovu poroča, da se je rok za prijavo inozemskih razstavljale*? podaljšal do 30. ju-lij* — g Madžarska vojna odškodnina naši državi Do sedaj nam J© Madžarska na račun vojne odškodnine izročila 350 Konj, 1200 krav in 1000 ovac To ni niti tretjina kontingenta, ki nam ga mora izročiti, namreč 3000 konj, 5000 krav in okoli 5500 ovac — S Povrnitev nemških kemičnih patentov. Kakor poroča »Chieago Tri-bonoc« namerava vlada Zedinjenih držav vrniti Nemcem kemične patente, ki lih Je prodala bivša vlada dražbi »Chemical Fundationc. Patenti imajo baje večmilijonako vredno*! Predsednik imenovane družbe je izjavil, da bi povrni, tev patentov pomenila uničenje kemične industrije v Amariki. Družbe bo izvršila zadevo sodišču. L Juioslovenshi vsesokol-ski zlet v LluMjont. — Naraščajev da* da« 23. MU*. Poživljamo vsa društva, da nemudoma spo-roče udeležbo naraščali na narasčajskem dnevu dne 23. julija. Termin za prijave ie potekel že dne i. julija, vzlic temu pa mnogo društev še d., danes ni poslalo potrclmih Prijav. Dolžncs: društev Je, da se drže Predpisanih terminov za prijave, ker le sicer vsak«, pasi ivrnaf* nemogoče. Na nara-ščijeve ni da* > u nal bi scdelo\al ves naš naraščaj Češko Snkolstvo odp« šlie d:> lOoO naraščajuikov moških in ženskih, vsled teža je t-mbolj dolžnost naših društev, da sc Bara lahkega dneva udeleže polnošte-vilno. Pr.šljite torej pravilne priteve! — Slavnostni Sokol&li! sprevod o priliki Jog -!.\enskega Sokoljega zkta se bo vršil dne 15. avgusta 1922 dopoldne ob vsakem vremenu. Snrevod pojde po s'eđ"1-čih cestah: 1. Dunajska cesta do glavne pršte. 2 Alek and ova ce*ta do Narodnega doma. 3. Bleivveisova cesta. 4. Rimska ce- poslavQ*a| pred nunsko cerkvlio: hirrno poie t njimi P.Jdi SoaolSTVO. l^. nd-hrd po Wolfovi ulic!. Marijinem trgu, Pre-šerno\1 ulici. Dunajski cesti do Gosposvet-ske ceste kler je razhod. — Priiavnlco za zlet le tehn:cni odbor razpo«l^l posameznim župam: biti maralo o določenem roku zopet v roVah teh-nlčne^n odbora, zaupni tehnični odbori na! nemiTdoma raroo^llelo društvom priglasnl-ce. ki lih moralo iz^olmti društva: dodajo naj potrebna SJavomts điulltom, rsob'to naj opozore društva na določbo, da se na prerozno došle prijave ne bo mogoče ozirati. Tehnični odbor Jugoslovenskega So-kehkega Saveza ponovno opozarja na svol skleo, da se na prija\-e po določenem roku ne bo oziral, in v tem oziru odklanja vsako odgovornost Odgovornost BOSO* seda! društva in župe. ker je tehnični dbor s svoje strani opozoril pravočasno na prijave in pravočasno razposlal prijavnice. Natančno in točno izpolnjene prijavnice nal pošljeic društva župam, žure pa Saveznemu tehničnemu odboru po pošti priporočeno. — Za sokolsko razstavo določene predmete naj vse iupe in droftvi takoj odpo~ šljejo Jugoslovenskemu Sokolskemu Savezu, ker se sicer nanie ne bo mogoče ozirattl. — Zletnl znakL Poživljajo se vsa društva, da takoj naročijo zletni znak. Pravico do zletnesa znaka imajo samo oni, ki so bili dne 30. marca 1922 Basi Sokolskih društev. Oni, ki ima zletni znak, ima pravico do prostega vstopa k vsem prireditvam na telovadišču kakor predzletne tako tudi glavne zletne dni. Dalje pravico do prostega skupnega prenočišča, prost vstop na sokolsko razstavo v dneh 12. do 15. avgusta in v muze]. K drugim prireditvam mora plačati običajno vstopnina Cena znaku je 20 Din. Poleg tega mora plačati vsak Član, ki je vzel znak, še 1.50 Din zavarovalnine, kajti vsak član. ki ima znak, je zavarovan od Saveza ra slučaj nesreče med vožnjo na železnici ali pri telovadbi, in sicer za slučaj smrti na 10.000 Din in za slu!aj detenezmožnosti na 20.000 Din. Društva, ki naročijo znake, naj pošljejo denar naprej, ker se na naročila brez denarja ni mogoče ozirati. — Redovne vaje so v vsakem druSrvn obvezne za vse člane, posebno pa še za vse udeležnike zleta v LJubljani. Udeležiti se jih mora tudi vse Članstvo, ki hoče nastopati v kroju. Pridno Je vaditi zavole * dvoredu, v štiri- posebno pa v šestero* rednih kakor rudi širših oblikah. Skrbna naj se pazi na to, da bodo sledeči redi točno na istem mestu zavijali kakor prednji, da zadnji del predelka ali kolone ne od-bočujejo v nasprotno stran. Ravna se na desnega krajnika. Čas do zleta naj se porabi za vežbanje vseh članov v redovnih vajah, kjer Je zlasti tudi paziti na pravilen korak. Kdor ne zna koraka in redovnih vaj. ta ne sme nastopiti v lroju. Načelniki društev naj ponovno razlože vsem udeležni-kom zleta. da Je treba biti vedno o pravem ča*u na določenem mestu. Neomejena disciplina ie zlasti o zletu sveta do'žnost vsakega Sokola; ena Je tudi edino Jamstvo za dober uspeh slavnostnega sprevoda !n zleta sploh! Za vse nepravilnost* članstva s© odgovorni društveni fn lupni načelniki. So&olstoo. — Zlet novomeške sokofeke fnpe* * Metliko. Ob priliki proslave petnajstletnice obstoja Sokolskeea druStva v Metliki priredi novomeška sokolska župa dne 9. Julija celodneven župnl tlet v Metliko. Isti dan razvije društvo svoj društveni prapor, naraščaju pa pokloni belokranjsko učitelj-atvo tudi nov prapor. Poživljamo bratska društva, da se ndelele iupneca zleta v kar največjem številu, prijatelje Bele Krajine pa poživljamo, da pribite ta dan v Metliko. 9. iuliia 1922 slavnostna Me? Sobolsheso domu v tkolfll LskL Konsres lujoslouensKesa ženstva. (Tretji dan kongresa.) Kongres »Narodnega ženskega saveza« Je danes dop Une začel obširno in izčrpno razpravo o vprašanju nezakonske« dece. Po snefanlh včerai-njih poroč.I.h delegatk le bil današnji dopoldanski da.n posvečen edinale debati o sorenjem vpra-ianju, kakor ^ploh o zas..\ sirot in revne dece. Vprašanje o zaščiti in varstvu nezakonske dece oz. mater je % Trudilo splošno zelo živahno diskuzijo. osobito ker je bil dtl delegatk proti predlogu, da bi nezakonske matere, katerim noCe oče skrbeti ra vzdrževanje d«.ce. dobivale drfavao r°d-poro, češ da bi se na ta način podpirala "a-BSS prcstituciia. Posebno živahna je b la današnja razprava na kongresu glede d--žavnlh namesče-nk. Zadevni predloc le bil Že na včerajšnjem popoldanskem kongresu na glasovanju, toda ker ni bilo kencem razprave navzočih zadostnega števila delegata* ie bil predlog prenesen na današnji dnevni red. Zadevni predlog Je stavita gdC § teb: jeva. Danes je Stavita vprašanje o nez. d^ci predsednica ga. H r i s tiče v a ponnvnn v raspravo. Oa. Mlaka O o v e k ?. r i e v a *e na fo prečitala dopi«. v katcem se obraCaj* Javne name?čenke na ».Kolo JugosHv sester* s prošnjo, da bi se -Kolo« zavze1^ za |*i da dobivao 73 «vo'e nezikon*ko decr» tudi drag'njsko doki a do, kakor zakonska deca. I Ha. I. i po l*d ova Iz Maribo-a se !e rjrlasMa glede te^a predloga za be«edo. T mater:nskn iskrenimi besedami Je ori^alR sta^^e nezakonske dece in navajala, (h 'e večje zlo in sramot?. Če ou^timo nezakonsko deco »trad*!^*. ker le in cramora 7U kldlmai svet Odločno ?e iziavila. da rv*-•;*?ne ner?.Von«kri dete ^a\mo tnko Hhfo d^^er d'-'-ivlian V^Vor d-'ig5. 7srTrd za f« nam *e dal dr. 0 r a f e m. starosti Juflr*v slovenskega S^Vola. V ivofl "oo-a1-' ^e -yv-Vazal we svoje plemenito srce. tVUstnsi odobravani e.) Ga. Zupančičeva, predsednica ženskega Učiteljskega ud-uženla. Je ^likala položaj nezakonske matere. Ne smemo Jo smatrati za nemoralno , ker je mati dostikrat zapeljana. Ne *mem" posnemati farizejev. Jd so hoteli kameniti Magdaleno. razumeti roo-amo Kr!Vstani! Ne greši več!« (Odobravanje). O tem predmetu so dalje še govorile delegatka ga. Terezija Jenkova, z-Be ko viče v a. žurnalistinja iz črnecore* ki potuje sedaj v Pariz, ea Mi 1 tvoj e-vičeva, ga. Kovačič - Lopaiiće-va in druge. Predsednica ga. Mrističeva Je zakljn-čila debato o vprašanju nezakonske dece. Kongres Je bil zaključen ob 12. Sprejetih Je bilo več resolucij, katerih v&ebino priobčimo jutri. Šolstvo. — Šolstvo v Jugoslaviji. Na beo- gradskem vseučilišču ]e sedaj 7250 dijakov in 150 profesorjev, na zagrebškem oS33 dijakov in 150 protesorjev; na ljubljanskem 10X) dijakov m 80 profo. sorjev*. na falnilteti v Skoplju 50 dijakov in 10 profe?orjev. na pravni fakulteti v Subotict 200 dijakov in 30 profesorjev. Gimnazij in realnih eimn^zij je v državi 134 s 50.4S2 diiaki in 2656 profesorji; uči tel i 15č ie S2 p 5^03 uči tel i i po.. niki in 433 učitelji; realk je 5 s 3154 dijaki in 138 profesorji. Ljudskih Sol je 6974 z 800.S73 učenci in 12.403 učitelji. Pomorske šole so 3 s 458 poj^nci in 36 učitelji; meščanskih sol je 62 a 4S92 učenci in 365 učitelji. Dekliških sol je 22 3 3910 učenkami in 272 učiteljicami. Nadalje je v Zasrr^bu višja v*v terinarska soli z 200 dijaki in 10 profesorji ter višja tehnična šola s 400 dijaki in 30 UčitMii. Pripominjamo, da ta statistika ni popolna. — Razstava na meštfansld Soli * Ribnici. Iz Ribnico n«m pišejo: Na Vidovo je bila na tukajšnji meščanski šoli otvorjena razstava risb in ženskih rečnih del, ki je ostala odprta na praznik sv. Petra in Pavla in na splošno željo še v nedeljo 2. julija. Ob tej priliki je bil razstavljen rudi dar kočevskega okraja Njej?. Veličanstvu. Obisk razstave ie bil oerorrff?n. V 3obt> III. razreda, kjer so bili razstavljeni predmeti, 35 vrele te dni množice ljudstva vseh slojev iz ribniške doline, Kočevja i. dr. Pogled po sobi je bil ljubek. Ob prednji steni pri tabli in na njej razstava >su-he robe<, po stenah risbe, razdeljene v tri oddelke-, oraamentiko, perspektivo in risanje r>o naravi, po aredini po mizah izdelki deklic. Lepa slika harmonično ureditve in srnotrene^ra dela. Rie-bo so pokarale velik napredek In skrbno roko strokovnega učitelja Trosta, ki je učil ta predmet. Ročna dela so dokaz, kako priliubljen je predmet učenkam pod veščo roko p. Fricove. Suha roba ps> Js ljudstvo naravnost f/is-cinirala. Gledali so jo in niso mocll proč. Vsa 6a«t Obrtnikom in pa umerni-ftko dovršeni ornanrentiki — delu uči. teljake trojice Trost-Završnlk-Lulik. Prostovoljni prispevki za nabavo učil 1b vrgli nekaj nad 3500 K čistega. — Hvala dobrotnikom, čast prirediteljem! — Sprstsui gojencev v rnflnjersko pod-ofldrsko lolo v Maribora. Meseca septembra 1922 bo »preletih 150 mladen!c>v u EOlence ▼ InZinlersko podoflcirsko lolo v Mariboru. Pogoji so razvidni iz razglasa (konkursa) na deski mestnega magistrata-In na »Mestnem doma«. Štev. 152. »SLOVENSKI NA R O H« dne 8. julija 1922. stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 7. julija 1922. — Roat na Bledo. Sinoči sta Zve«* industrij cev in J ugoslo venski avtomo«. bilni klub v Ljubljani priredila povodom svojih konferenc na Bledu v zdraviliškem domu rout, na kate/ega so bili povabljeni udeležniki konferenc, pa tudi druge odlična osebe s svojimi da, mami. Tako se je med S. in 9. uro napolnila krasno opremljena zdraviliška dvorana z gosti v sveeanostni obleki, dame v elegantnih svečanih toaletah. V stranski sobi je bil na ponudbo vfclebo-gat buffet, ki ga je oskrboval restavra-ter župan g. Tome. Druga stranska so* ba je bila izpremenjena v majhen salon za vsprejem Njeg. Veličanstva kralja, ki je prišel s svojim spremstvom, kakor napovedano, ob pol 10. uri. Že poprej je bil postavljen cercle onih šestnajst gospodov z damami, ki so bili določeni, da bodo predstavljeni Nj. Veličanstvu, Ko je kralj ob zvokih godbe, spremljan od g. pokr. namestnika g. Hribarja in od prezidija Zveze ter kluba, stopil v sredo dvorano, pozdravil ga je najprej z nagovorom predsednik Zvez^ industrijalcev g. Vinko Majdič. Nato so bile Nj. Veličanstvu predstavljene: gospa f>okr. namestnika, dame g. Vinka Maj-dlča. podpredsednik Zveze g. Dragotin Hribar s -soprocro in hčerko, pde. Mira Knezova, gener. konzul g. dr. Benes, velelndustrijalec g. And. Jakil iz Karlovca z soppo. hčerko in sinom Joškom, gener. direktor industrijska družb© g. K. Noot, veletovarnar g. P. Kozina, v%-leindTJsrrijalec Ihindjerski iz Banata s sonrogo. g. dr. Karel Bom s eoorogo, g. I. TVesten iz Celja. g. A. Križnic iz Maribora, veleindustrijalec Ilič Iz Sarajeva, g. dr. D. Majaron z gtosno, glavni tajnik Zvez© e. ing. Milan Suklje in g. dr. Ciril Paul in. glavni tajnik Združenih papirnic. Ni. Veličanstvo se je z-vsako predstavljeno osebo prijazno razmero varj al bodisi o stroki, ki jo zastopa, bodisi o domačih stvareh. Po opravljenem cerelu. pri katerem sra ie spremljal nokr. namestnik g. Iv. Hribar, je Nj. Veličanstvo stopil v salon in tam Še pol ure ostal v razgovoru z raznimi osebami. V njesrovi navzočnosti s^ je še zaplesalo srbsko kolo in potem s© Je kralj odpeljal med burnimi >Živio« klici gostov in občinstva. Družba, v kateri ?e je nahajal tudi minister nravde dr. Laza Markovič, r»a Je £e ostala preko polnejši v nafboliŠen raznoloženju. ___ Zaupniki JDS te Sentjakobske- era okraja, ki se žele udeležiti nedeljskega zborovanja stranke, dobe izkaznice v šentjakobski knjižnici danes ali jutri zvečer od 6. do 8. — Zanimiv obisk. Danes opoldim ?e je zfflapil v našem uredništvu cr. tJniouT. M. W an g, urednik in dunalskl 1npi?nik kitajskesra dnevnika >Shnn Pao«, ki izbaja v Shan^haju v 50.000 izvodih. G. Wang potuje po Jugoslaviji ta se zanima za na«e kulturno, gospo-iarskb in politično življenje. Danes popoldne se fe odnelial na Bled. — Godba kralieve garde. H |s bila *d 9. junija na Bledu, je predve>r*jŠ-ijim zapustila Bled in se vrnila v Beo_ rrad. __ Iz ooljedeljskecra ministrstva. V rtoliedeliskem ministrstvu je imenovan za sefa kabineta v činu načelnika '7. razreda Milo! Stlbler, inšpektor tn vršilec dolžnosti snlosnetga fcdel*-ija. — Osebne vesti. Urr>krvfeni so: dr. "Vetko Gregorič, načelnik T. raz-•no-rmt: fnsr. Aloizij P u s !n fng. Fts*i|d flki avl8, oba v TvuihlHnl, in?. fTen-(k P^j e in ing. Fran Sevnik, oba P,ob?niski Bistrici. Višji zemUemerec H ^r>krafinski upravi v Liubljani Tu-f P n r d *a in remliemeree Fran F r-a v e r istotam sta *atavllena na razpo-tfenje ■nnliedeli«=!rr'>mn ministrstvu. — Odlikovanja. Na predlo* komandanta. pe?fpo!lra »Trt*1av*£e*i« »o Mtl t r-»rom T. A. O. Br. fi.T76 od" 11. aerfls >?a ra zasluge, srefceae aa Woto^W fren-rfP?vnvar?1 sfedeCl podčastniki In volakf ~, f^nrn: 7 rlato medalfo za hrabrost: ** -v iTavfič J. >ndi-ef. I^olč P. Frana, -"** T. LeonoM ITofar f. ?▼**. % iHra ^T»^o za revnoanio »Intbo: rfaredftff t** t Fratre, s srebrno međaTf'o za bra-^»♦. ir»nTj»ri Tsfc SL Anton. Aelrrm Vtif-t r>#rWtie J. Tnraf. Fttnda T. Tosfp. fn fn-»r n—?f*r. je protestiral in rekel, da je prehodil že Švicarske in tirolske gore, a da ni š> doživel tako nemirne noči, ga je brezobzirna družba z za smehom zavrnila, rekoč, da, če mu ni prav, naj pa gre, nato pa >zap3la< na ves glas >Kaj nam pa morejo morejo...« Tako je trajalo do belega dne in nihče ni mogel Zdtlsnlti očesa. Zjutraj ob štirih ■so turisti ogorčeni Zapuščali kočo, >pevska< družba se je pa izgubila spat. Zagrebški turisti so se pri odhodu izrazili, da bodo ta slučaj primerno zabeležili v hrvatskih listih. Poleg teh »pevcev« iz kuhinje je pa bila zgoraj na skupnem ležišča le neka mlada mešana družba, ki Je tudi tco noč razgrajal*, Toliko za dane«. V prihodnje pa pride, mo brezobzirno na dan z Imen! ljudi, ki nam kalijo noči v planinah. Planinskomu društvu pa priporočamo, da naj da oskrbnikom koč t roko ktorobač, sicer bomo prisiljeni prenočevati v skalah. — Dva turista, člana 8. P. D. — Nevtrnost *■!• ta kolera. V Grčijo s* It zanesla iz Rušili kuga in kolera, Iz 04|* M Hti sVfdtflUa proH Jugoslaviji Vsa okolica Soluna le že polna epidemije in razsaja tudi žs v mestu samem. Nas* vlada ie odredila ua primernih krajih karanteno za pomike iz Grčije. Zahtevamo naienergičnejših zdravstvenih ukrepov proti širjenju epidemije! — Smrtni padae s kolega. Josip Breznik, ognjegasec in podžupan v Orehovi vasi pri Slovenski Bistrici, je ob priliki praznovanja oOletnice gasilnega društva v Slov. Bistrici na Bre^u Sv. Jožefa padel tako nesrečno a kolesa, da je drugi dan na posledicah, zadob-Ijenih vsled težkih poškodb, v mariborski bolnišnici umrl. __ Svojega sina ubil. Marijan Jen- čič, ooletni posestnik v Gornji Podvezici, je med prepirom s svojo ženo slednjo udaril z motiko po hrbtu. Ko je njegov ?in skočil materi na pomoč, ga je oce udaril z motiko s tako silo po glavi, da je mrtev obležal. Oče, ki je drugače mirnega in pridnega značaja, je Ml cddan sodišču. Nesrečnež je svoje dejanje izvršil najbrž v stanju duševne zmedenosti. — Pozor! Povodom slavnostne otvoritve Sokolskega doma v Šfcofjilokl vozi zadnji vlak Iz LJubMane proti Jesenicam odhod Skofialoka ob 21.45. — Koncert 8. julija, od 20. rlo 24. ure na vrtu hotela ">Južni kolodvor«, Kolodvorska ulica št, 43. V slučaju slabega vremena je koncert v notranjih prostorih. Vstop pro^t. — Prošnja. Kdo bi nam posodil burki »Trije tički« in »Mutasti muzikant.*, kajtf v naSfh knjigarnah iih ni več dobiti. Sokolsko društvo Kamnik - Preserje, p. Preserje, SOUDELE^NIK VLOMA PRI M. TICAR V MARIBORU PRIJET. Kakor smo že poročali, je bite 23, Junija pri belem dnevn vlomlienr* v trgovino M. Tičar na drzen, rafiniran način. Vlom je bil pravočasno prepraL. cen. Glavnega vlomilca KerSica je policija takoj aretirala, medtem ko je drucri v splošni r'Tnr,l- PnnČuh je rafiniran poklicni vlomilec, ki je izvršil tudi vlome v Slovenski Bistrici in v Šmarju nri Jelšah. Na vesti pa ima tudi nebroj drugih zločinov. Predrzni rlomilec je bil oddan sodišču. Pripeljejo ga v LjubljartO. Glasbeni oesfnflt. ___ Koncert vokalnega kvarteta »Primorje« v Rogaški Slatini. Sijajna, v žarki luči ogromnih zlatih lestencev se iskreča dvorana, sijajni mednarodno občinstvo, ki je skoraj popolnoma zasedlo ta veličasten prostor, tam gori pred rdečimi nastenjaci pa še prazen podij. Do zadnjega živca jo občutiš čudno na* petost, ki vlada v vsem širnem prostoru, povečano že s tem, da je to prvi pravi letošnji koncert v njem, a še bolj, ker je bila prireditev snoči radi nenadna obolelosti tenorista odpovedana, in se je morala ta tako občutljiva zdraviliška publika, ki j* bila že zbrana, spet iti. Toda, kakor se zdaj vidi, ne da bi bila preveč »zamerilac. Tu so kristalna vrata za odrom odpro in pred nami stoje štirje elecantni mladeniči z mar-kantnimi, nekoliko bolj južnimi potezami, Čez katere pa je razlita tista čisto ]*t>sebpa milina, ki je lastna menda res pnmo slovenskemu pevcu. In vse te štiri glave se lahko sklonijo druga proti drugi, prisluškn?jr>, se spet vzravnajo, in ne da razumeš, kako so ee sporazumeli, zadon* istočasno čez nas čudovito pr.lni. mehki, sladki akordi. Sprva ti oko Obstane sicer na g. Banovcu, ki mu vre iz grla ta res srebrno čisti tenor, in na g. Zupanu z njegovim prekrasnim, žametnim basom, a kmalu te opozori nase doneči bariton g. Rajerja in spv>zaaš, kako divno se zliva v to celoto drugi tenor g. Pečenka. In davno, predno je izpeta prva pesem, čutiš, da so mladi oznanjevalci lepote slovensko pesmi ž njo vred zmagali, popolnima zmagali — kakor vsi ti -stoglavi množici se ti roka sama sproži potem v radostno priznanje in toplo zahvalo. Navdušenje se z vsako točtar> že stop-nuje, vsa dvorana je čim bolj razgre-ta, po sijajno odpeti >Tamo daleko«, kl se mora nornviti. razpaljena. Toda kmalu zapaziš, da si se motil. Če -se ti ffe zdelo, da so izvajalci že vnaprej po nekakem raflnlranem načrtu naravnost nameravali kako ___ stopnjevanje: že naslednji komad kaže. da jim ni __ ako smem pri tem Občinstvu rabiti ta izraz — do niknkih >instinkt.^%-: že spet samo resna in celo nekoliko težka umetnost. Z ozirom na posebne prilike In razmere namreč težka: zakaj da. ne bi Mle vso torke pristopne tudi povpr.^č-ni sprejem li i voctti takega poslušalstva, o tem seveda ni govora. Vendar bi se tu dovolil besedo tudi tistim konoertlstom In društvom, ki mislijo v bodoče •stopiti VT^d slatinske ctoste, besedo namreč, da jo taka publika posebne vrste stvar. Tudi Če si Človek, ki bi zbežal doma, po zimi in >sredi svojeea delokroga« pred lahkotnim valčkom, tu ga ne sanv> prenese*, tu ti je naenkrat in na tvoje lastno začudenie celo prileten. Zakaj tu sem si uriSal, da nozabifi vse. kar te vele s tistim vsakdanjim Sivllentom, ta hoces" porabiti celo — misliti. Pod ne ds) seveda kakih banalnosti, ali eelo nerodnega di let m ti zrn a. razumeti pa ie treba, da je tudi — Muza prilla sem ta-korelcoć na no^itulce in da bi ** rada v takem raiskem kraju, ki se prikaže kakor nekaka fsta morgana -aamo *» nekaj tednov, oddahnila in razvedrila, predno se vrne, da spet nastopi svojo resno, težko službo v mestu. A da nočemo • to opasko grajati, nego da smo boleli samo opozoriti, bodo razumeli na j hol j naši >Primorci«, če jih spomnimo na naravnost frenetični aplavz, ko je ozvon<, odpel tako nebeško lepo, kakor ne more noben hron. Nerazumljivo je samo to, kako sr ta igorenjska« narodna kar priklopi h >koroški«. Če so petpuriji iz narodnih pesmi večinoma banalni že v glasbi, so v petju neznosni. Vsaka narodna pe^m je celota zase, ki nima niti z najsorod-nejšo ničesar opraviti, vsaka, mora iz zveneti za^e! Ker nam tu glede na orne, jeni piOetor ne more biti namen, da govorimo o posameznih pe-mih, ki eo se izvajale, naj omenim le so eno misel, ki se je človeku vsiljevala med koneer. tom; pred letom dni so v isti dvorani koncertirali naši Zikovri pred skoraj praznimi sedeži, danes tlaTS pravne tri-umfe zunaj v svetu, in morda ogromna večina Slovencev ve Selo 7dnj. kaj so nam bili, oziroma, kaj nam so. Brez-d\omno bodo >Primorci< šo napredovali, saj to stremljenje k.;?> vsaka njih beseda, vsak njih pogled; toda gotovo ie, da je to že danes Kvartet, ki era ima, človek le rexiko priliko čuti v toliki do-vrženo^ti. Naj no U doživela domovina »pet «ramote, da mora na^e umetnike mariliti isjli tujina! Vsekakor bi se le. totala koncertna sezona v Rogaški Sla Uui na bila mogla lepfte otvoriti, in vfo-obča zadovoljnost naših gostov na.i bo dober <»mcn tudi za naslednike, med kater^ bi prav radi Iteli fo letos vrte >Pri-BjOfOM saiae. Za prihodnjo soboto pa bd naša prelepa zdraviliška dvorana pripravlja na pretentaš plazove najod-ličnei^o slovOBsJce koncertne soprnnisti-n3'N go*P® Lovšetove. ItalifoiiefSa por&SHa. JUGOSLAVIJA IN RLSUA. Uspehi gospodarske konference v Haacu. — Haag. 6. julija. (Izv.) »Am-sterejamer Telesrranh< obiavlia danes razgovor, ki £a ie Imel tukaišnii njegov dopisnik z dr. Gavrilo-vičeni. generalnim konzulom v Londonu in voditeljem jugosloven-ske delegacije na haaški konferenci. Po njegovi fziavl smatra *uko-slovariska vlada za možnost, da boltševiški režim v Rusiii ni doico-trajfi£Ka značaia. nastooi nov kurz boli&eviške vlade in da se uvedeto nove metode. Jugoslavija ne poseduie mnogo mskib vrednostnih oerlriev. Jugo- Jlaviia ne sodelufe materiialtio nri obnovi Rusiie. vendar le na rešitvi rnskeca obnovitveneia vnra^anla interesirana iz plemenskega sorodstva. Dalie ie izrazil dr. Gavrilovič, da hanška konferenca še ne bo imela r^zitivnih praktičnih rezultatov, vendar bo mno^o pripomogla k temu, da ^e začno 1 obnovo Rusiie. Odločno na ie dr. Gavrilovič zavrni! vse vefti glede sodelovanja Iu7os!ovenske vlade z eenerrJom Vranclom. Te vesti so zlobne iz-mišllotine. SESTANEK ZVEZE NARODOV V LONDONU. BOLGARSKA PRITOŽBA, — RAZMEJITEV MED AVSTRIJO IN MADŽARSKO. — Ženeva. 7. julija. (Tzvirao.) V palači St Jeames v Londonu se 17. t. m. sestane svet Z\eze narodov. — Beograd, 7. julija. (Izvirno.) Po uradnem poročilu ie sestanek Zveze narodov v Londonu 17. t. m. Svet zveze narodov razpravlja na tem sestanku najpreje o bolgarski pritožbi o vpadih razbomiskih tolp v ozemlje na Bolgarsko meječih držav in dalje o razmeiitvi med Avstrijo in Madžarsko. BOLGARSKE PRITOŽBE. — Dunaj, 7. Julija (Izv.) Po poročilih bolgarskega vira je sofijska vlada poslala vsem svojim inozemskim poslaništvom da-lj5o spomenico o položaju na mejah Bolgarske in o gibanju razbojniških čet. Ta poročila vele tudi. da je v bojih s srbskim vojaštvom padel bolgarski če taški vojvoda Aleksandrov. ARGENTINSKI KONZULAT V BEOGRADU. — Beograd, 7. julija (Izvirno.) Kraljeva vlada fe podelila eksek-vatur g. dr. Danijelu D* V a r i o z u generalnemu konzulu republike Ar- I gen t m i je v Beogradu. UKREPI PROTT BOLOAR^KTM RAZ- BOJCTŠKIM ČETAM. ___Beograd. 7. julija (Izv.) Po povratku zunanjeera ministra dr. X i n č i ć a z Bleda se sedaj odrede definitivni sklepi glede vpadov bolgarskih razbojniških tolp na naše ozemlje RADIKALCI IN AMFRTSKO POSO.II. LO. — Beograd, 7. julija (Izv.) Radikalni parlamentarni klub je na včorajS- I nji seji definitivno sklenil skupno ?la-j suvati za zakon o ameriškem posojilu. I Seji je prisostvoval tudi Šef stranke in ■ ministrski predsednik Nikola Pašid, ka-I teremu se je skupite s poslaneem Ljubo j Jovcino vicem po dal i M debati po^re^ilo j pridobiti klub za skupno glasovanje, I Radi tega je pričakovati, da pride zaknn ! v kratkem v ptenum narodne skupšči, ne in to po končani razpravi v financ- i nem odboru. IMENOVANJA V DRŽAVNI SVET. — Beograd. 7. julija. (Izvimo.1 Demokratski klub je včeraj dopoldne in popoldne razpravlja! o imenovanjih v državni ^vet in o kandidatih demokratske stranke za to me- j sto. Demokratski klub je v načelu sprejel stališče, da se naj v to važno državno instituciio Imenujejo odlične osebe, ki so strokovnjaki v zakonodatstvu. — Beograd, 7. julija. (Izv.) V demokratskem klubu je bila dopoldne in popoldne dolgotrajna razprava o državnem svetu. Olede imenovanja oseb klub Se rrf storil definitivnih sklepov. — Beograd. 7. julifa. ftzv.) Današnja »Pravda« objavila imena kandidatov demokratske stranke za državni svet Obenem naglaSa. da je klub sklenil % ozirom na raz!:č> nost zakonov v raznih pokrajinah imenovati, odnosno predlagati za vsako pokrajino v nleni zakonodaji strokovno izobražene osebnosti. Za Slovenijo in Dalmacijo, ki Imata skupno avstrijsko zakonodajo. Je predlagan dr. Saffadin, načelnik v ministrstvu za izenačenje zakonov. Za Vojvodino dr. r> o p d a n o -v i č. veliki župan v Velikem Bečke- reku. Za Hrvatsko. Slavonifo in Bosno dr. P a i e č c k in Tihomrr Alan novic. Za Srblio in Cjnn rTorn Velizar Vn 1 o v i č, Mihajlo R a d i v o j e v i č. 2. A r a n z j o 1 o-vič. dr. Ra± Jovanovič ir J ankuUovič. RUSKI DELEGAT KRASTN V 1T\ AOl __ Haag. 6. jnlija (7?v.) Ru5ki delegat jo danes prispel v Haag. Borzna poročila. — Zagreb. 7. julija. (Isv.) Zaključek. Deviz*>: Cofih 15J50, 1:">.75, lJnriz> 6.72, 6.74, IvOndon 362___, 372—, i«r lin 17.60, VJ.—. Dunaj 0.3S, 0.i<>. Praga 167—, 172.^0, Trst 3.72:>. X~:>, N.«wyork 8250, —.—, Budimpe^tn 6.75. 7-----Valute: dolar 79.80, 80.—. — Curih, 6. julija (Preko Dunaia). Zagreb 1.60, Dunaj 0M2A, Berlin 1.155. Praga 10.15, Milan 2333. Newyork 5.2.^00. — Ccrih, 72 m). ZMnRM* članov ob 18. uxi rred južnim kolodvorom. Odhod s kamniškim vlikom r>b 18.30. Po\-ratek v nedeljo ob 21.25. Ker v tem delu Kamniških planin nI oskrbovanih koč, jo potrebno, da vzamejo udeleženci hrano seboj. — Odločilna tekma z* prvenstvo Slovenije v nogometu za sezono 1921/ 1922 fie vrši v nedeljo 9. t m. <>!> 1& na iacrišeu Iliriie. Tekmeca za naslov prvak« sta S. K. liHja in S. S. K. Maril>or, ki je prosio nedeljo zmncal v -emifina-lu nad celjskimi Atletiki z 2:0. Tekma bo sigurno zanimiva, izid jo z ozirom na formo ob^h moštev nepotov. Mari bor kaže letos velik napredek, Iliri j«, ki je v poslednjem meseni nekolikri nazadovala, ho gotovo z*»pot. MBlb vse moči, da obdrži prvenstvo Slovenije. Zadnja tekma med Tlirijo in Mariborom 18. 6. je končala z rezultatom o:3. — Prajra : Kristijanija 3 : 0. Tz Pra- fte javljajo: Na včerajnšji prvenstveni nogometni tekmi med rep^zontinrnim moštvom Prap:a : Ivristijanija so Cehi zmagali nad Norvežani. Rezultat tekme je bil 3:0 (2:0). Tekmi je prisostvovala mnogoštevilna množica. Da Norvežani £e niso doživeli hujšee^ poraza jo zahvaliti njihovemu vratarja, ki je % Izborno Igro branil čast Norv^Ke. Polzoedbe. _ Ulel Je kanarček. Kdor ga najde, naj ga blagovoli oddati pri ffdč. O. Bril-uik, Ljubljana, Čevljarska al. 2. IU^ kjer dobi dobro nagrado. ____________________________ __________________________________________ _______________—^———■ Glavni urednik: KASTO PUSTOZ'ZMŠEK Odgovorni urednik; [VAH POD&AJ, Stran 4. »SLOVENSKI NAROD- dne 8. iulija 1922 Mar. 15L>. Ha prodaj: nove stelsie, rripravac za manufak turo, nov cilinder šte*. 56, tahalu« hiaće, gsmase in ćevitl it 41. Naslov pove uprava Slov. !%roda. 5124 ^»-^•■■■^ Za oskrbnico na kakšno graščino želi takoj vstopiti gospodična z večletno prakso, vešča slov., nem. in hrvatskega J^ika. Ponudbe pod „Oskrbnica 5101" na upravo Slov. Naroda. 5101 Dva manafakturista Išče za takojšnji nastop proti dobri plači „TEXT1LIA" d. d. Ljubljana, Krekov trg št. 10. M02 lm gospodično »možno lesne stroke, strojepisja, nekoliko knjigovodstva. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru, Naslov pove uprava Slov, Naroda. 5103 Kupnfemo na veliko Upov cvat in pžene rožičhe „Isis" d. d* Zagreb, Hatzova ulica 14, kamo se neka vzorci in pcnude pošljejo. ------- ------- - ■ -1------------ ■— - — ii Vsled prevelike zaloge prodam 20 hI dobrega mdeoega dolenjskeoa ia po 23 kron liter. Jerlin, Rudnik 18 pri Ljubljani. 5092 Prodajalka v trgovino z mešanim blagom se sprejme takoj z vso preskrbo v hiši. Ponudbe in zahtevo plače poslati na Makso Kopitar, trgovec Cerknica. 5113 Za Siville grem šivat na dom za vsako delo kako tudi popravilo, Ponudbe pod .TAKO. 5123* na upravo Slov. Naroda. 512< Lepo meblovano sobo z električno razsvetljavo in posebnim vbodom, išče gosnod. Plača za 3 mesce naprej. — Ponudbe pod »Dobro plarilc 5121" na upravo Slov. Naroda. 5121 Opremljeno sobo Če mogoče z vporabo kuhinje, išče miren zakonski par brez otrok. Ponudbi1 na uprav. Slovenskega Naroda poti hito „Mirna". 5 ^7 lućem elegantno meblirano mesečno sei>§ v novejši hiši. Ponudbe pod .Ravnatelj/5123' na uprav. Slov. Naroda. JSeblovana soba in prašen kabinet se takoj odda od 10. septembra. Na željo tudi kosilo m zajutrek. Vprsša se od 10 — 12 ure Poljanska c. 87 pritličje.__________5127 Knpi se stroj za drobljenje tresla Jafeil, Poljanska cesta 13, Ljubljana. 5053 Zenitu a ponudba. Želim se seznaniti z gospodično, staro 20 do 30 let. resnega srca, ki ima veselje do gospodinjstva, tem potom radi pomanjkanja znanja. Imam lepo posestvo in vinograd, 200.000 K čistega denarja, star 23 let. Szmo resne ponudbe pod »Lepo poletje 51081 do 10. t. m. na upravo Slov. Naroda._____________S1 OS Kino „Ideal" ¥ LJubljani lice zanesljivo osebo z primerno izobrazbo. Ponudbe pos'ati e na poštni predal 149. 5130 Instrameiai&rka s prakso, ki se razume pri instrumentih, želi stopiti k zdravniku ali zobozdravniku. Vajena tudi vseh pisarniških de? Ponudbe pod »lnst.ument: rka 5119* na upravo Slov. Naroda. 5119 -Sbsolviranec srednje šole išče primerne službe, zna slov., srbohrvatsko, italijansko, nemško in deloma francosko. Ponudbe pod .Piimorec 5049* na uprav. Slov. Naroda. ~lmsm kobarta ki je vešča vsega gospodinjstva, želi priti k boljšemu gospodu. Cenjene ponudbe prosim pod „Dobra kuhar ca" na uprav. Slov. Nnroda. 5100 (voznika) zancsliive^a. cženfeneira in izpiašaneja kcr.aća spre me KOLIN-SKA TOVARNA v Ljubljani. Za koči-jaža je stanovanje, razsvetliava in kurjava v tovarni. o060 Tešio iT v Sp. Šiški, v bližini Planinske ceste, išče seliden obitnik. Naslov pove an. zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica Št. 5. 5105 Si novanje z; menjam Veliko sobo in kuhinio v I. nadstropju, cisto, z električno lučjo, 4 minute od remize, za stanovanje v mestu na kakem rrometnem krajn (1—2 sobi in kuhinjo). Stroške plačani ali še več. Ponudbe pod ,,Stanovanje zamenjam 5004" do 15. t. m. na upravo Slov. Naroda. 5004 Mi s 3 pfieitT izve2bane, prvovrstne trezne moči. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna „Frsnile*', Ljubljana, Emonska c. 8. lstotnm se odda zaneshivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spremi, zanesljivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno. 4772 sprslraelo stroloe tovarna in livarne v Lfcblfani. 5136 Utt jttffls za člane, članice in naraščaj, kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka g. S E. Sriobepne m^'^io. Izurfeno Srajigovodkinjo in strojepisko •pre'me gradbeno podjetle. Ponudbe z navedbo nlače in dosedanjega stužbi-canja do 12. t. m. pod „Gradbeno podleti e 5070*' na upravo Slov. Nar. 5070 Pol! Pozor! Zamenjam stanovanje obstoječe iz ku-ilnje 1 velike sobe ter osltiklin na pe-iferiji mesta za ve'jc dveh sob ter pri-iklin po možnosti v mestu dam veliko nagrado oz;roma tudi sam etabliram stanovanje Vzamem stanovanje tudi # novi hiši. Ponudbe na uprav. Slov. zaroda. 5110 jjfariinai i knjigarna i v £jubl|ani Prešernova ulica štev. 7. ■ I priporoča * kancelijski, kenceptni, pisemski, ovitni inbanrani papir, Kasete s pisemskim papirjem. trgovske knjige v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje. Odiemlae knjiSct >0£™>m Zaloga Šolskih zrezkov. Zavitke za araJe * vseh veukoatoi. Mata TATJANA je zapustila po večdnevnem trpljenju dne 4. t. m. svoje stariše in sestrice v neizmernem gorju in se je preselila med zvezde k svoji babici. Telesce počiva na blejskem pokopališču. Prijatelji naj pomiljujejo njo in nas žalujoče. Na Bledu, dne 6. julija 1922. Rodbina Lopaoova. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je gospa Antonija Praček dne6. julija po dolgi mučni bolezni nenadoma preminula. Pogreb naše nad vse ljubljene se vrši v soboto ob pol 6. uri iz hiše žalosti sv. Petra cesta Št. 43 na pokopališče k sv. Križu. LJnbljana-IdriJa, 7. julija 1922. Adolf Praček« soprog, Silva. Adi, Makaa, otroci. Zahvala. Ob britki izgubi našega blagega soproga, očeta, tasta, starega očeta, gospoda Martina Uolovca se najtopleje zahvaljujemo za vse nam ustmeno in pismeno izraženo sožalje. Najsrčnejše se zahvaljujemo bratom Sokolom in požarni brambi za obilno udeležbo pri pogrebu, pevskemu društvu za ginljive žalostinke in poklonjene krasne vence. Nadalje naša iskrena zahvala vsem, ki ste blagega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Si« Jornei, 5. julija 1922. BodbM Yoto¥M-L*rae. Sprejmete 52 2 ia]nca za kliucavničarsko Gbrt pri MARTINU DOLENCU, Cesta v mestni log št 3 1 MuPlJ"ia- 5052 Oddajo ae 3 leno opremljene sotos 1 tudi posamezno, pri JACRU 65, Prod-1 trg pri Radovljici. ' 5] 12 se sprejme v trgovino z mešanim blagom stanovanje in hrana v hiM plača po dogovoru. Ponudbe na J. Krascv le Žalec. 5128 Trgovski učenec iz dobre hiše, z dobrim oolsk'm sjv.-čevalom se sprejme v trgovini z nujnim blagom. A. Pinter in drinji v Slov. Bis'nci takoj ali po končrnem šolskem letu. 5114 Kuharica katera zna sam< stojno doi-ro k-jh.i*' ter se razume v gospodinjstvu, poštena ia I pridna, zraven sobaiice, se išče za ugledno obitelj. Mesečna plača 1000 K. Nasloviti : gospa direktor ftandor, Zagreb, BenslaviČeva ulica 11, I. 5111 M iS potrebujem za sekanje v gozdu. Za živež preskrbljeno. Vprašati pri A. Hum Tr, Rakovra 15 pri Kranju. 5109 za. manufakturno trgovino, poštenih starišev, ki bi imel svojo oskrbo v Ljubljani, se takol ssrelme. — Ponudbe pod „Pošten učesec 5107" na upravništvo „Slov. Naroda1' 5107 5vc krofiteljici za prirezovanje perila in 2 dobri šivilji se sprejmejo takoj in pod ugodnimi co-goji. Ozira se samo na boljše moči. — Ponudbe pod .Krojiteljica 5118« na upjavo Slov. Naroda. 5118 Proda se posestvo v Brodu ob Ko1p\ vas Pi;če (okraj Kočevje) sestoječe iz hiše (5 srh, l kleti in pritiklin), 3 kat. jut. travnikov in njiv, cca 5 kat. jut. gozda in cca 5 kat jut. pašnikov in steljn kov. Ponudba na uprl v. Slov. Naroda pod .Musilova proga". 5099 Kupim ii v mestu Ljubljana, in večie stavbišče ob Dunajski cesti. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5072 9V Prvo vratno brivsko In tsalelno milo Uollasko vodo, kreaio za koto, šminke, puder, parfume ter mrežice za lase eno- stavne in dvojne priporoča Štefan Str moli, j LJubljana, Ped Trančo £t. 1. Svarilo. Podpisana svariva vsakogar kdor kupi ali pride do najine lasti na katerikoli način od Franc Galjota, invalida na Klancu pri Komendi št. 40. Pridržujeva si lastninsko pravico ter tudi nisva plačnika za noben od njega narejen dolg. 5095 Ivan tu Mariia Inrjlit, posestnlca aa 'lancu pri Somenđi št. 40. Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfumi nudi: najnovejše modne specijalne rokavico za dame in gospode v vseh najlepših barvah, kakor tudi črno in vaobsrvne najboljše vrste nogavice. Ibifiiiifl KMii fiiKortl iirtnl Najboljše vrste kolinske vode. Ean de Colcgne O. BraČkO, Ljubljana. Dunajska cesta štev. 12 Protfa a« dobro ohranjen Poizve se Poljanska c K 5131 §0m u prod lalHfi boljša moč, dobra manublturistka, v •ečjern trj^u na biv*cm štajerskem, N";:s!cv t uprav. S!ov. N\'.rrd.T. 5129 išče soliden miren gospod (a eefemik] z.t ok'ob'r ev. november. Ponudbe p d akademik na npr. Slov. nr. .046 laSusfr. ps^2t;2 brez kon'uuri'Mce <=e si^ »di O proda. Ponudbe pod ,,Upeljnno 1^21'' na uprav Slov. Naroda 5025 4^2^ 5?.Toa nagrade u.?:n tistemu, kateri ni Preskrbi v Liubl'ani uradniško stnnovanic (obstoječe iz 2 sob in kuhinje. Cenjene j ponudbe rod ,,/.vezda 503&" na upiav- I niŠtvo Slov. N are -a. Več nCT?h in že raUfOaatt V: - 84.*< r ^ v^ W ^ išče obrtnik za kratko dobo ter jih obrestuje z 10° 0. Naslov pove An. zav. DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna ulica 5. 2Samon|a se malo rabljen Langenwo!fov bencinov moor, 10 H?, za parni atro* oziroma lokomobilo 20— 25 MP, cvent. se motor' preda ter stroj kupi. Spre;me se atolar-ski preddel«vec, strugarsai pomočnik ter več stslar^ev« Hrana in j stanovnnie pri podjetju. — Stolarna in strn jarn*» v Sodratiel. 4S^7 ! ^^ ^h S3^ *%£& % %^ ^ u * ^^ Q^ «t> ^& v> h> 6 ^ša* in hlače, bluze, športne in rrorr.enadne, kmrčke (dirnd!) oblekce, Športne srajce kakor tudi razno drugo moško in iensko; parilo lastnega izdelka priporoča po] znlzsrfh ceash P. In I. Gorićar, Ljubljana Sv. Petra cesta 29. 4957 Prazno aH oorcn»"jeno i(??s> ** ' lice soliden trgovec. Ponudre pod »Snažna soba" na uprav. Slov. Naroda. proSa se klavir Boseadorfer n Valvasor (5 zvezkov) o i^inn1. O 'l^da se Spod Siska bar. VII./33. t 5011 £ovski tisi braki! i Prr»6a ae več Istrskib brakov, le Iz-težbanih in mladičev. Pisarna ,. od-gora", SodraZlca. -i ' 2 Kupim hišo v okolcl Ljubljane, Maribora ali Celja. Ponudbe na Jan Dvor.ik, L ;uu! i ■. Bohoričeva ulica 20. 4000 K nagrada ka eri preskrbi novoporočenemu paru prazno S; ineai ajo, ob .t iječe r. dveh sob i-i kuhinje, bodisi v Šiški .-'i pa v Ljubljani. Ponudbe pod nVBton I. P« 5117'* na upravo .Slov. Naroda*. znamke .Durkorp" 6 -25 HP, 6 sedežni v popolnoma dobrem stanju se ceno irod" *ikoi. - Ogleda se lahko n« Vrtatkl. Hrib 2S5. 5116 Izuriana stroieoiska z 2-letno prakso in prav dobr.mi i/ori-Ccvali fafco tS.iibe. Eventuelno s> rej-me tudi samo popoldanske Mre. Ponudbe p- d »Stroieoiska 5115" na opravo .Slovenskega Naroda4*. 5115 l! il £$ i I hi i se Išče za dobro idoče podjetje brez konkurence z velikim dobičkom. Ccinj. ponudbe f0^ utiakarna1' na uprav. Slov. Naroda. r< 20 SK.ie z naše rivijere. Spisal Ivan Podržaj. Cena 3 Din. Dobiva se v ..Narodni knjigarni" ki drugod. Hmniniir*n P- *• občinstvu, da sva prevzele hotel — restav-Sia^OSn^aErM racijo na Blejskem Gradu. Krasne sobe z divnim razgledom s celo ali brez penzije. Prvovrstna vina, piva in vsa druga pijača, izborna kuhinja ter mrzla jedila. Cene zmirne, postrežba točna. Vabimo vse ljubitelje prirode in intimnega miru in za mnogobrojni obisk se priporoča H*!?tt 6rtor*cel£ in Rezi OuSar. „KRANJSKA IKDUSTRnS^A D2UŽFA J^SENICE-FUZIKE" ifiće ia koa-stru. cija'-so plsrrao, tor prillžno nzdiorov^aie đelavn'co mladega sftroln@§a inlarjssrla. Prednost lma\a absoivenii tehn visoke iole ali viSls driavna obrtna šole s prakso. Prosi ae za ponudbe a natančnimi podatki dosedanje zaposlenosti in zahtevasii glede plače. M?? $ R jfl p g o 9 4 Af ^ ^ m I i i i* '4 m I Vabljeni ste v nedeljo P. julija na prvi vrtni koncert hotela „Kova p^&te" v Rimskih toplicah Jtjkjgstaje). Igra godba ,.Zveze jug. železničarjev iz Celja. Za dobro postrežbo jamči ! 5093 Ivan Collautti, restavrater. Arfitosi Zavodnik i izdelovatelj športnih klobukov in Cepič v Kranjski gori. Nudi svoje izdelke na debelo in drobno. - Delo solidno -Cene najnižje. - Na zahtevo se pošljejo vzorci. Kupim in dobro plačam parcelo 400—1000 m- brez hiše, ali eno z malo hišo, hlevom in drugimi prostori in vodo. Parcela mora biti izven ljubljanske občine po možnosti v bližini klavnice ali glavnega kolodvora, samo da je v obližju ljubljanskega centruma in da leži ob dobri cesti. Oni, ki žele dobro prodati take parcele, naj pošljejo svoje točne naslove pod „Ber^ra!****!^- na upr. „Slov. Naroda-. ,so?8 Latfntoa & vek *N««|ne tiskana* Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar.