54. številka. Ljubljana, v sredo 6. marca 1901. XXXIV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman aa avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, aa pol eta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. : Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h  Za po&üjanje na dom računa se aa vse leto 2 K. — Za tuj« dežel« tohko veC, kolikor znata poštnina - Posamezne številk« po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naroCnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po lO.h* Ce se dvakrat in po 8 h, Ce se trikrat ali veCkrat tiska. - Dopisi naj se izvolö frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu 8t. 12.  Upravnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. - Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice st. 2, vhod v upravmStvo pa s Kongresnega trga 8t 12.
»Slovenski Narod11 telefon st 34.     JSTarodna Tiskarna" telefon st. 85.
Škofov terorizem.
Čakali smo in čakali, da bi .Slovenec", kakor običajno, priobčil najnovejši pastirski list ljubljanskega škofa, ali vsa naša potrpežljivost je bila zaman. „Slovenec8 se je izneveril svoji navadi, in nam našega npanja ni izpolnil. Škofovo najnovejše pastirsko pismo se ni natisnilo v nobenem, splošne pristopnem listu, mocda vsled tega ne, ker se škof bo j i kritike, morda pa tudi vsled tega ne, ker škof najnovejšega deteta svojega uma sam ni prav vesel.
V poslednjem slučaju bi se mi s škofom popolnoma strinjali, kajti po tem sodeč, kar smo slišali in čitali o tem pastirskem listu, škof res nima vzrokov, da bi bil ponosen na ta svoj duševni proizvod. Njegovo pastirsko pismo je navadna pridiga, in sicer slaba pridiga brez vzleta, a polna trivialnosti, in mi bi mu niti besedice ne privo Sčili, ako bi se škof tudi v tem pastirskem pismu ne bil zaletel v neodvisno slovensko časopisje.
Škof je namreč čutil potrebo, v tem najnovejšem pastirskem listu novic napasti neodvisno časopisje, kot veri sovražno, in čutil se je poklicanega svariti ljudstvo pred tem Časopisjem, češ, da odvrača vernike od Kristusa.
Logika je najslabša stran našega škofa. Splošno mnenje je, da je naš Škof precej konfuzen mož, in zato se ž njim ne bomo prerekali. Kdo odvrača vernike od Kristusa, ali na indeks postavljeno neodvisno slovensko časopisje, mej katero je sedaj škof uvrstil tudi vrlega in toplega priporočila vrednega „Gorenjca", in ki biča izpridene duhovnike, ali taki katoličani kakor Vencajz ali Šusteršič in pa taki duhovniki kakor je razopiti kurat Ferjančič, katerega skuša škof obvarovati celo postavne kazni za nje gova hudodelstva? V tem oziru z našim zaslepljenim in fanatizovanim škofom sploh ni možno govoriti, saj imamo v rokah ti skano izjavo škofovo, da ga na Kranjskem sploh ni nevrednega duhovnika, da so torej vredni tudi tisti, katere vsak dostojen človek samo zaničuje.
Nekaj pa moramo vendar vprašati na
LISTEK.
Ruski jezik.
Velike preobratne misli prodirajo polagoma. Zlasti boj zoper stare vkoreninjene predsodke zahteva mnogo truda in časa. Ali končno mora vsaka pravična stvar zmagati. Tako je pala stara latinska tradicija, katero je strla narodna zavednost. Prvi boritelji so imeli težavno stališče in so se morali mnogo truditi, da so predra mili širše kroge. Ko je Christian Thoma sius na lipskem vseučilišču jel prvi predavati v nemškem jeziku, bilo je to pred dobrimi dvesto leti, čudili so se tovariši njegovi smelosti, a mnogi so se mu smejali. Jednako se dogaja danes. Nekateri smešijo one, kateri se približujejo Hrvatom, a mnogim se zdi pretirano, ako se kdo poUza za maki jezik. Starejši ljudje ne uvidevajo vzroka, zakaj bi se mi Nerusi učili ruski. Ko se je lani snoval v Ljubljani .Rasskij kriizok", kateri si je postavil za svojo najvažnejšo nalogo učenje ruskega jezika, slišala so se o tem različna mnenja, čemu teki ruski ? Vi ste panalavisti! Tako mislijo starokopitniki. Zjasnilo se bode ob znrjQ tudi fcfst'm   ki š? v ffrn" tacajo,
šega škofa z ozirom na njegov zadnji pastirski list:
Kaj mislit« g. dr. Anton Bonaventura Jeglič, ali je to prav in pošteno, če kdo ■ svojo uradno oblastjo posega v politični boj v korist ničvredne politične stranke?
Kaj mislite, ali je to prav in pošteno, če se v cerkvi, torej na mestu, kjer je vsak ngovor po zakona prepovedan in se kaznuje kot hudodelstvo motenja vere, napada politične časopise, če se jih lažnjivo proglala veri sovražne, in se njih čitanje proglaša za greh?
Po naši skromni sodbi to ni prav in ni pošteno, po sedaj veljavnem avstrijskem kazenskem zakonu je pa to celo k a z n j i v o dejanje, katero gre kaznovati s hudim zaporom od treh do šestih mesecev.
Poznamo našega škofa že precej dobro in vemo, da se včasih ne zaveda prav jasno pomena svojih dejanj. Zato smo imeli tudi potrpljenje ž njim in smo ga samo prijateljsko posvarili, kadar je z veliko togoto nastopil proti neodvisnim listom in dal s tem znamenje, da se je po celi deželi razunela besna gonja, kakršne so zmožni sami .vredni duhovniki" našega škofa.
Povemo pa (udi škofa, da se je začela naša krščanska potrpežljivost približevati koncu. Škofov terorizem presega že vse meje in izziva tudi najpotrpežljivejše in najprizanesljivejše ljudi. Mi pa se tudi od ljubljanskega škofa ne damo terorizirati. Za nas ne šteje škof v političnem življenja niti za las več kakor vsak drugi človek, in kakor nihče nima pravice našega lista prepovedovati, tako je tudi škof nima. Trikrat smo mu njegov poziv na bojkot prizanesli, četrtič pa se proti škofovemu terorizma ne bomo branili v listo, nego bomo pozvali dež. sodišče, da pouči škofa, da je njegov terorizem kaznjivo dejanje. _
V IJubljnni, 6 marca.
K položaju.
Da so Mladočehi sklenili opustiti ob-strukcijo, jse smatra za velik uspeh ministrskega predsednika.  Včeraj se je začela
črez desetletja bodo mnogi teškoverci bolje mislili. Ne bojte ae nove .ruske" stroje na .kranjski" zemlji! Ona Vam dovaja dobre hrane, potrebne Vaši rasti in Vašemu ob stojo. Veseli nas, da ae posajajo jednaki .Russki kružki" po drugih krajih nafte mile domovine. Oprostite, da aem rekel .mile"! To je frazeologija 1 To rojstvo ruske misli vplivalo je na me toli dobrodejno, da aem hitro in lahko pozabil onih besedi, s katerimi se je v deželnem zbora kranjskem spominjal sam deželni predsednik naše ruske stroje. Na istem mesto se je nekdaj norčeval iz slovenščine Anastasias Grün, očitajoč nam, da gravitojemo v Zagreb, kako bi torej mogli misliti in pričakovati da bi našla milost v naši deželi — ru ščina. Zlata Praga, matuška Moskva, to je še večji strah, nego nedolžni beli Zagreb! Ve starodavne in staroslavne matere naše, osmešiti Vas je treba, da se mi lastni si novi vaši bodemo Vas sramovali, česar se sramujem, tega ne ljubim, to zaničujem. Toda ne in nikdar ne. Naše matere so naš ponos, naše vst!
Mi sodimo o takih stvareh nekoliko drugače, nego naši nasprotniki. Uverjen sem, da vlada ne bi delala nobenih ovir, ako bi se v Ljubljani snoval kak angleški klub. in z vso močjo bi nas podpirala, aVo
obravnava rekrotnega zakona, in a tem je stopila zbornica po dolgem, dolgem času zopet enkrat na polje pozitivnega dela. V časopisja se dviga rahla nada. Morda nastopijo v parlamenta zopet boljši časi! Optimizem seveda še ni opravičen, kajti ena sama lastovka Se ne izpremeni snežene zime v gorko spomlad. Vsekakor pa je začetek parlamentovega delovanja pozdrava vreden simptom izboljšavanja 'političnega položaja. Nemški listi vprašujejo, kakšna je vendar cena, da so se Mladočehi odločili opustiti obstrukcijo. Z vseh strani se zatrjuje, da se jim niso dale nikake jezikovne in narodne koncesije, pač pa so ae jim ob ljubile različne gospodarske izboljšave, ki se izvrSe* vladnim potom. ,Nar. Listy" niso zadovoljni s sklepom mladočeSkega kluba, da se — vsaj začasno — opasti obstruk-cija, češ da bi ae bile morale prej odpraviti vse krivice, ki so se storile Čehom tekom zadnjih let. .Hlas Naroda" pa piše, da so Mladočehi morali opustiti obstrukcijo, sicer bi se bila morala stranka umakniti brez odškodnine. Doseči je bilo le gospodarske koncesije. A boljše nekaj kakor nič!
Nemčija za Anglijo in proti Rusiji. V zadnjem času se je noiavil v veli-konemšk* zunanji politiki čuden preobrat. Dočim je hodil prej grof Bülow z rnskim zunanjim ministrom sporedno, se je v zadnjem časa čudno približal Angliji, kar se na Nemškem baje nikakor ne odobrava. Povod tema preobrata je čistonavadna zavist, da se je ruski diplomaciji posrečilo na Kitajskem doseči izrednih uspehov, med tem ko nemška politika vzlic velikemu hrupu in ogromnim stroškom, ki jih stane nemška .maščevalna" ekspedioija, ne bo spravüa posebnega dobička. Rusija je spravila Mandžurijo docela pod svoj vpliv, si zagotovila celo vrsto novih železniških prog ter je raztegnila svojo vplivnost sploh na vso severno Kitajsko. Na spletke Nemčije so se združile vse velevlasti — izimši Franoijo — ter vložile pri kitajski vladi skopen protest zoper protežiranje roškega vpliva in zoper potrditev nameravanih po-godeb z Rusijo.   Nemčija se boji, da bi ji
bi snovali .nemški kurz", v katerem naj bi se ponemčili tisti Slovenci, ki še nise mogli postati deležni te dobrote- To je istina, saj se po srednjih šolah oče vsi moderni jeziki, samo največji moderni jezik, to je roški jezik, je izključen! To je metoda, politika, sistem; to mora biti tako tod, koder Nemci vladajo. Ruski kurz pa nam stoji više, nego katerikoli. Več nam je vreden. Thomasios je bil todi sam, ko se j« potegnil za pravice neprecenljive materinščine. Mnogo se je moral truditi, da je treščil ob tla staro latinsko tradicijo in todi mi bodemo mnogo prestali predno ustavimo nemško strujo, katera preplavlja lepe slovanske dobrave in poljane. To strujo hočemo zajeziti. Predramite se, rojaki razumniki, delo je ogromno; treba namreč pobiti starodavne predsodke; Tho-masius je bil nekdaj sam; danes je vsak Nemeo Thomasios. Važno je, da se osamosvojimo. Ako bi mogli, prepovedali bi tudi nam javno govoriti slovenski, kakor to prepovedava nemška vlada Poljakom na Pruskem. Povsod isti zistem. Razlika je le ta, da so tostran Krkoncš razmere .milejše". V našem jeziku in v vsem onem, kar izhaja iz njega, torej v književnosti v najširšem pomenu besede, je nekaj, česar 8€ boje Nemci. T';qa na. kar fe v rusVem,
Kitajska ne plačala 270 milijonov mark vojne odškodnine ter spletkari proti Rusiji. Nemški listi izražajo željo, naj bi se nemški diplomaciji posrečilo, sporazumeti se z rusko vlado, da bi ji sicer ne bilo treba vezati se z Anglijo bolj, kakor je ljubo nemškemu narodu, kateremu so Angleži že radi vojne z Buri prav sedaj jako antipa-tični. Zveze z Anglijo so bili Nemčiji vedno na škodo, zato naj se Bülow poravna z Rusijo.
Vojna v Južni Afriki.
Iz Kap8tadta poročajo: Bržčas (!) bo Botha kapituliral. V Pittsburgu se je vršilo posvetovanje, pri katerem se je sklenilo ponuditi kapitulacijo pod sledečimi pogoji: Vsi ujeti Buri, ki so na otoka Helene, se izpuste" ter so svobodni. Afri-kanderski ustaši ostanejo nekaznovani. Transvaal in Oranje dobita ped nadvlado angleške krone nekako neodvisnost. Vse koefiscirano imetje se Burom vrne. Lord Kitchener je baje pripravljen, te pogoje sprejeti, toda angleška vlada vstraja na tem, da mora Botha kapitulirati brezpogojno, ter da morajo Krüger in ostali člani prejšnje vlade ostati v pregnanstvu. Bothove čete so radi nedostajanja konj in streljiva ter radi sovražnosti domačinov v teškem položaju. Dawat pa namerava malo vojno nadaljevati. Uradno sporočilo pravi, daje marliral najprej proti Philippolisn, a radi angleškega vojaštva je Šel dalje proti Fanresmitba. V Oxforda se je oglasil bivši minister in sedanji vodja opozicije Campbell Bannermann ter zahteval, naj sa angleška vlada pokaže Burom spravljiva ter naj jim ponudi prijateljstvo in svobodo. Bure naj se pošlje na njihova posestva ter naj se jim dajo avtonomne oprave. Listi so objavili sedaj proklamacijo Stejna in Deweta na Afrikanderje. V tej pravita, da se Angleži ne zmenijo za sklepe Genevske konvencije, da love* ambulance in zdravnike ter jih pošiljajo v pregnanstvo, da so Buri brez zdravniške pomoči. Angleži požigajo in ropajo, pošiljajo starce, ženske in otroke v zapor ter trpinčijo žene v blagoslovljenem stanja, radi česar jih je mnogo pomrlo.  Na ukaz častnikov so angleški vo-
jezika, boje se najbolj. Naš recept zahteva : česar se boje drugi, to negujmo mi! V tem znamenja bode zmaga naša.
Pravila .Rosskega kružka" v Ljubljani je odobrila in potrdila c. kr. deželna vlada. To znači, kružok sme po zakona obstati in delovati. Vsak državljan sme torej biti član .Roškega kružka". V besedi ,sme" pa tiči tudi pojem .ne sme". Tako je namreč pri nas. Častnik in cesarski uradnik ne more pristopiti društvu; zamerilo bi se mu, ako bi se učil roški, in mnogokdo bi zaigral svojo karijero. To nas oči izkušnja in zgodovina o .narodnih mučenikih". Da bi se kdo ruski naučil, to bi še ne bila največja pregreha Toda stvar je taka: kdor se nauči roški, na-vzame se ga roški duh, ta se ne nauči samo govoriti po ruski, ta se nauči tudi misliti po ruski, po slovanski. In to je neki opasno! Zato pa so člani .Rosskega kružka" res sami neodvisni ljudje, to je v tem smislu neodvisni od državnih organov, dame in gospodje iz meščanskih krogov. Tem le se ni treba bati za svoje .eksistencije", ako se uče ruski. Vidite, to je struja in ono je struja. Tekom jednega leta dosegli so se lepi uspehi. Oče .Rusikemu kružku" je zajedno nč?f"?| ru*kega it'7T*ra.   Tn fo ta n*wwior*M
jaki onečastili ogromno Število deklet, žen in celo starih žen. Da, niti otrokom niso prizanašali. Ce"e družine so pahnili v siromaštvo. Da je vojne konec, je laž, kajti Buri se ne udado. Proti barbarskemu po stopanju Angležev pa morajo odgovarjati energično, dasi žensk in otrok ter starcev ne bodo mučili. Tako Steijn in Dewet. Sporoča se, da so Angleži nekaj Holandcev uprav bestijalno postrelili ali pa na pol žive pokopali.
Dopisi
JE
iz Kamnika, 5 marca. (Kamniški salonski orkester.) Odkar je zapustil Kamnik naš čislani skladatelj g. Parma — potihnil je n*š salonski orkester Ob pre lepih spominih na zabavne večere lanskega leta vzbudili so Člani salonskega oikestra z nova misel, da se salonski orkester zopet sestane in poživi. V prvi vrsti zahvaliti ae pa ima sedanji orkester si. odboru „Narodne čitalnica", kateri je radevolje omogočil z nabavo novega klavirja in harmonija, novo delovanje in nastop godbenega kluba. Izdala je „Citalnica" v to svrho nad 1100 kron! Z veiikim veseljem in zanimanjem so pričakovali sodelujoči člani, kakor godbo ljubeče občinstvo prvi koncert v .Narodni čitalnici", kateri se je vršil v nedeljo, dne 3. t. m. Prostorna dvorana je bila že pred 8. uro Čisto zasedena odličnega občinstva. Novi g dirigent Ivan Š p a 1 e k je bil takoj pri nastopu z burnimi .živio" klici navdu šeno pozdravljen, kakor tudi ves orkester! Vspored je obsegal 10 velezanimivih modernih skladb, izmed katerih so Verdijeva vedno prikupljiva ouvertura opere Nabuko donczor, Parmo v sveži valček .Triglavske rože", Mascagnijev intermezzo, Eilen-b ergo v onomatopoetični komad .V ko vačnici", poleg vseh dragih dobro izvedenih točk, posebno ugajali. Koncem prvega dela vsporeda pozdravil je Član orkestra g. Rebolj slavno občinstvo ter dičnega g. dirigenta Špaleka, kateremu se je vročil lovorjev venec s trakovi in napisom: podarjen od članov salonskega orkestra. Z viharnim aplavzom in navdušenjem je pozdravljalo občinstvo novega vodjo, med tem ko je za-sviral orkester svojemu dirigentu slovesen tuš! Vse točke vsporeda so se izvajale tako precizno, da se je na splošno zahtevo sle herna ponavljala ali pa dodala druga. — Splošen utis godbenega večera je bil tako povoljen, občinstvo tako veselo in zrado-ščeno, da se je slišala le jedna želja: Naj procvita, uspeva in se širi delovanje našega .salonskega orkestra" v zabavo, prosveto in korist narodne zavesti v lepem našem Kamniku.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 5 marca. Seji je predsedoval župan Hribar, overovateljema zapisnika sta bila imenovana občinska svetnika dr. Hudnik in Žužek.
O županovem dopisu v zadevi pred pisavanja petodstotnih zamudnih obrestij onim potresnim ponesrečencem, ki so ostali na dolgu dospele obroke državne brezobrestne
in odnševljeni naš meščan g. dr. Ljude-vit Jenko, okoli katerega se zbirajo nčenke in učenci po dvakrat na teden. Metoda mu je izvrstna in po tem je todi uspeh izvrsten. Mnogi so tako napredovali da sami brez učitelja lahko nadaljujejo započeto delo. Čita se ruska proza in poezija brez težave. UUtelj je bil samouk, a danes je temeljit Rus, kakor da mu je zibel tekla v Moskvi. In kaj to dokazuje? S tem je podan dokaz, da se vsakdo prav lahko in hitro, takorekoč igraj« nauči ruski. Temu je dokaz „Russkij kružok" v Ljubljani, in kdor se hoče sam o tem uve-riti, obiskuje naj ruske tečaje, in videl bede, kako lahko se je naučiti ruski.
Danes so razmere v Avstriji take, da Slovani, v obče rečeno, nimamo učilišč, na katerih bi se predaval ruski jezik obvezno za Slovane; kdor izmed nas se torej hoče učiti ruski, mora se učiti zasebno sli pa v kakem zasebnem društvu, katerih je zelo malo. Nalogo takih društev morala bi prevzeti država. Med Slovani mora postati ruski jezik slovanski občevalni jezik. To bodi nam cilj, po katerim težimo! Na sestankih naših vladaj ruski namesto nemškega jezika. Zato učimo so ruski, kajti tega jezika se naučimo brez težave,
ponapredščine. Zupan je v dopisu opozarjal na protislovje, da se od brezobrestnega po sojila zahtevajo obresti, in sicer 54/a, dalje da sa zahtevajo tuli cd tacih, ki so prosili, naj se jih počaka s plačilom, ter na glašal, da se mora tudi občinski svet za-vzati za prizalete someščane. Poročevalec je zlasti povdarjal, da brezobrestna posojila ostanejo brezobrestna dokler ostane poso jilo Čj se sme od brezobrestnih posojil tir-jati 5% obresti, potem bi se moralo tudi od 3% posojla po zapadenju t.irjati 5% zamudne obresti. Postopanje fi skuša proti davkoplačevalcem je krato, toliko bolj, ker je Ljubljana pred potresom plačevala manj direktnega davka, kakor sedaj, a materialno stanje je bilo b Ije ko danes. In ven dar se zahtevajo 5% obresti. Vsled pritiska fiskuša se razida važno denarno društvo ki spada mej tiste, ki so vir diž^vaim dohodkom Razpad kreditnega društva kaže, kako krat je sedanji davčni zakon. Poročevalec je predlagal, naj se naroči magistratu, prositi potom deželne vlade finančno mini strstvo, da iztirjanje zamudnih obresti vstavi
Obč svet dr. Hudnik je predlagal, naj se predlog stilizira tako, da se opusti iztirjanje 5% obresti pri onih, ki zapadlih obrokov ne plačajo.
Tako spremenjeni predlog je bil soglasno potrjen.
Obč. svet Senekovič je poročal o podaljšanju zakupa mestnega lova. Sklenilo se je podaljšati obstoječo pogodbo z Urba nom Zupancem za dobo 10 let.
Po poročilu obč. svet. Trdine se je prošnji hišnega posestnika Avgusta Jenkota za odpis pristojbine za izpraznjenje greznic ugodilo v toliko, da prevzame občina v na prej polovico stroškov, ako se žleb napelje izven greznice. Prošnja odbora za spomenik Gustava Fraytaga pa se je odklonila, ker je bržčas pomotoma prišla v Ljubljano, saj se govori v njej o .deutschen Stalte" (obč. svet. Lenče: Mi nismo Nemci. Ni treba naprej brati. Klic: V Celje naj se pošlje.)
Priziv posestnika Ivana Habiča proti magistratovemu odloku, da mora odstraniti leseno kolarnico pri hiši št. 19 na Sv. Martina cesti, se je po poročilu obč. svet. dr. Hudnika odklonil.
O uredbi nive'ov na Tržaški cesti ob tabačni tovarni in o napravi hodnikov na desni strani je poročal obč. svet Žužek. Naročilo se je magistratu, da glede nivelov ukrene kar treba, glede hodnikov pa je po ročevalec predlagal, naj se ponudb* posestnikov odklonijo.
Župan je pojasnil, da se gre za hodnik od mitnice do Zdešarjeve hiše. Posestniki bodo svet prej ali slej morali brezplačno odstopiti in bi bilo to lahko zdaj storiti, zlasti ker občina ni dolžna ta hodnik napraviti.
ObČ. svet. dr. Požar je predlagal, naj se hodnik napravi, ako vsi posestniki dajo potrebni svet po 2 gld. štirijaški seženj.
Obč. svet. P rosen c je govoril v istem smisla kakor dr. Požar in nasvetoval, naj se sklene takoj napraviti hodnik, če se cen« znižajo na 2 gold. Štirijaški seženj. Tema predloga je pritrdil tadi poročevalec, na kar je bil predlog sprejet
999krat lažje nego nemškega. Kadar se naučimo ruski, kadar bodemo znali ruski, takrat se bodemo pogovarjali o daljnih korakih. Kdor bode hotel, bode tudi pisal ruski. Ni se bati, da bi se nam narod po rušil, ako se poruši slovensko razumništvo. Kdor hoče, še vedno lahko ostane .naš", to je .Kranjski".
Ruski, francoski, angleški, nemški in italijanski, to so vladajoči jeziki. V svetovnem prometa so odločilni. Danes mi niti ne slutimo, kolikega pomena je ruski jezik v tem zmislu Ti jeziki so si nasprotujoči elementi v svetovni borbi. Slovani se se nismo dokopali do one zavednosti, katera nam je potrebna, da bi sami spoznali svoj položaj. Gibljemo in zibljemo se v nemški stroji, in zato j« težko, da bi se izkopali iz tujega, nam nasprotnega in nas uničujočega vpliva. Čraagora in Srbija skrbita vsaj nekoliko za to, v Čehih so se že tudi slišali glasovi radi ruskega jezika. In tako čim dalje prodira misel, da je treba ruski jezik uvesti v srednje Sole kot učni pred met. To je sicer čudna zahteva, čudna go tovo v naših časih in v nafii deželi, kjer je še slovenščina pasterka po srednjih šolah! To je, žal, istina. Ali pravični B g teh razmer ni ustvaril in pride Se čas in
liti poročevalec ja poročalo regulaciji desnega breg* Ljubljaničinega cb Mnhrovi hiši in staro girnnaz'jo. Ker zahteva M ihr 26 000 kron odškodnine, je b>to sklenjeno, da se opusti nameravana rampa, in da se ob Mabrovi h<ši napravijo stopnice tako kakor ob Šsrjančevi hiši, v kateri namen se je dovolilo 2737 kron.
Isti poročevalec je poročal o uspehu dražbe mastnih parcel cb Dunajski cesti in je bilo sklenjeno, da ae uspeh ne odobri. Zijedno se je sklenilo prrmea<ti psrcela-cijsko črto na tem svetu.
Podžupan dr vit Bieiweis ie poročal o potrditvi provizorično voljenega odbora gasilnega drošlva. Župan je naznanilo odstopil policijskemu odseku z dostavkorn, da je pozval načelnika Striolja, naj še nadalje natleiuje, ia sicer do občnega zbora. Pol župan je dejal, da kaže tema pritrditi, ks-r razmere pri gasilnem društvu niso take, da bi bilo pričakovati uspešnega dedovanja. Culo seje tuli že mnenja, da, sko se straši v drnštvu ne pomirijo, bi blo najbolj*, da se ustanovi posebno stalno gasilno društvo Ker so ljubljanske hiša dobro zgrajene, ker imamo d volj hidrantov in so se razmere gleda nevarnosti sploh zbjljSa'e, re3 ni več potrebno toliko število gasilcev, kakor j'h je sedaj pri društvu Pri sedanjem društvu je tudi to, da je polovica udov samo na videz pri društvu, kadar pa je kak požar, pa ostane ta polovica lepo doma. (Klici: Res je!) Ako se razmere v sedanjem dru štvu ae ustanove in ne zboljšajo, bo res še najbolj kazalo, da se napravi stalno društvo kacih 20 mož, ki bodo vsaj vedno na razpolaganje. Poročevalec je preülagal, naj občinski svet pritrdi županu in naj ne odobri provizorično voljenega odbora gasilnega društva.
Obč svet. Tosti je predlagal, naj se provizorično voljeni načelnik in poslovodja potrdita in naj se izvoli posebna komisija, ki bo dognala, kdo je kriv v društvu nastalega razpora. (Obo-klici)
Župan Hribar je rekel, da bi tacega prediega, kakor ga je stavil obč. svet Tosti, pač ne bil pričakoval, ker je ta predlog v nasprotju s pravili gasilnega društva. O Tostijevem predlogu vsled tega sploh ni dopustno glasovati, kar nasprotuje rečenim pravilom Obč. svet nima pravice, izvoliti kako komisijo, ki bi iskala vzroke razporu Obč. svet ima nad društvom le nadzorstvo. Glavna njegova pravica pa je, da odbor potrdi aH ga na potrdi. Ta pravice si na noban način ne sme dati kratiti, ker to zahteva občna korist V dru štvo se je pi neki agitaciji (obč. svet. Türk: O i zunaj) zanesel razpor, ki je društva na kvar. Mesto da bi se v društvu varovala disciplina, začelo se je načelniku polena pod noge metati- Načelnik in drugi, ki so za društvo res z vnemo delovali, so vsled tega hoteli vse opustiti. Mani je bilo na tem, da se v društvu, kateremu je občina sezidala krasen dom, in kateremu je občina poverila jeden del onih pravic, ki njej pristojajo, vzdrži red in zato nisem sprejel načelnikove odpovedi. Načelnik je meni v roke obljnbil, da ostane dve leti na svojem mesta in jaz sem od njega za hteval, da mora ostati na tem mesta do
pride naša doba. Ni vraga, da ne bi tadi mi priborili naravnih pravic jeziku svojemu in Slovanstvu. Slovani morajo to doseči, ako ne danes, pa pozneje, gotovo pa se to kdaj zgodi.
Oni temelj, na katerem nam je graditi svojo stavbo, je učiteljstvo. Takega učiteljstva pa ni. Slovanski Thomasios se tu lahko porodi, ali živeti ne more. Tako učiteljstvo bi se moralo odgojiti po naših vseučiliščih, za katere plačujemo mi največ davkov, na katerih pa imamo najmanj pravic. Ako se navaden ljubljanski meščan, ki niti srednjih Sol ni obiskaval, nanči ruski tekom jednega leta, bode isto dosegel tudi slovenski vaeučiliščnik, kateri ima trdnejšo podi*g). Merodavni činitelji naj stopijo na noge. Mi pa, ki to miselj zasto parno in ki imamo vero, da se naša misel uresniči, nismo zato panalavisti, niti Slo-vanofili, niti frazeologi, nego smo Slovani, ki vidimo nekoliko dalje oaz plot kranjske dežele. Vsaj moje mnenje je, da avstrijska vseučilišča niso samo v to poklicana, da širijo nemško vedo na vse strani in pre tege, ampak njih dolžnost je, da je na njih zastopano moderno slovanstvo v toliki meri, kakor moderno nemštvo.
A. Trstenjsk.
prihodnjega občnega zbori. Načelnik je atoril svojo dolžnost in se pokoril ter ostal. Vseh teh homatij v dr ;5tvu bi ne bilo, če bi nekateri členi ne bili preveč pristopni intrigam, ki prihajajo vse cd tiste strani, katera ftčuj« tudi proti cbft. upravi in obč. svetu (Žtvahao pritrjevanje in klici: Res -je!)., od tisib Ijudij, katere sem že večkrat, imel priliko ožigosati ali, kakor se sedaj pravi, na prangsr postaviti. (Burno odobravanje ) Ča bi j^e tem ščuvarjem in hinavcem (Živahno pritrjevanje) zaprlo pot v društvo, bi bilo to za društvo najbolje. (Živahno odobravanje)
Obč. svet ja potem sprejel poročevalčev predlog da se provizončai odbor gasilnega društva re odobri.
Podžupan dr. vit. Blei weis je dalje poročal o obč. svet. Tos^ega samostalnera predlogu glede higisaičnih razmer na pokopališču in sklenil, da so napravita na pokopališču dve stranišči.
Končno ja obč. svet po poročilu obč. svet Sinakoviča odobril načrte za obešala ia elektrovodae stebre e^ktrične železnice.
Sledila je potem tajns seja, v kateri se je razpravij »lo o prošnjah za 39/0 posojilo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 6 marca.
— Ljubljansko gasilno društvo. Raz mere, ki so zavladala v tem društvu, so postale zadnji čas take, da se jim mora narediti konec, bodisi na kateri koli način. To zahteva občaa korist, ker je naposled vendar-le Ša glavni namen gasilnega društva, varovati in braniti me3to pred ognjem, da3i je mnogo drustvenikov, ki danes mislijo, da društvo obstoji prav za prav samo zaradi njih oseb. Mi sa doslej name noma nismo utikali v razpor, ki ga je zanesla v društvo klerikalna stranka, in dasi je klerikalno časopisje neprestano ščuvalo, smo vendar dosledno molčali, dobro vedoč, da se z vsako polemiko razpor še poostri. Ker se pi razmera le niso izboljšale, je prišel čas, da se je povedala energična beseda. To se je zgodilo v sinočnji seji občinskega sveta Pričakujemo, da bodo tisti gasilci, ki so se dali uje*i v klerikalne zanjke in provzročili v društvu usodepoln razpor, dobro uvaževali beseda, katere so culi v tej seji, zlasti pa uvaževali, kar je namignil podžupan dr. vit. Bieiweis, zakaj humanitarno društvo, ki se je odtujilo pravemu svojemu namenu in se posvetilo prepiru, je izgubilo ne le pravica do podpore, nego tudi pravico do obstanka. Občna korist, javna varnost zahteva, da nastanejo v društvu zopet zdrave razmere in da se uvede zopet disciplina, brez katere je vsako koristno dalo nemogoče, ako pa se to ne da doseči, potem je najbolje, da se izvrši, kar je omenil podžupan v svojem govoru.
— Občinske volitve v Kranju utegnejo biti letos jako zanimive. Pred tremi leti so nekateri meščani zaradi samih osebnosti začeli vojno proti obč. zastopu, toda uspeha niso dosegli. Vzlic temu so rovali dalje, in ko se je škof spozabil tako daleč, da je Koblarja imenoval dekanom v Kranju, združili so se meščanski nezadovoljneži s klerikalnimi elementi in osnovali neko posebno 8trančico, ki je pod Koblarjevo komando šla pri zadnjih državnozborskih volitvah v boj zoper Ferjančiča, ki v .Slovencu" in v .D.hurju" izliva cela golide gnojnice na najboljše može kranjskega mesta, celo na župana Savni k a, moža čistega značaja, kakršnih ni dosti v deželi. Ta strančica se sedaj pripravlja na občinske volitve, v katere hoče poseči kakor vse kaže z veliko silovitostjo. Upamo pa, da bo meščanstvo kranjsko tadi pri teh volitvah znalo ohraniti svoj ogled, ki ga vživa, in da bo s to možatostjo in s tisto kremenitostjo, kakor doslej, vedno odbilo naskok najnovejše strančice na mestno upravo.
— Iz deželnega šolskega sveta kranjskega. Nadučiteljem v Z-gorju ob Savi je imenovan g. Ludovik Stiasny, doslej učitelj v Radovljici. Gosp. Ivan Ki-ferle v Brezju je imenovan nadučiteljem v Cerkljah v Krškem okraju. Kompetenčnim potom je premeščen nadučitelj g. Šiaion Punčuh iz Tomišlja v Šmarje. Za stalne učitelje in voditelja na svojih dosedanjih mestih so imenovani gg. August Jenkov Nevljah, Stanislav Legat pri Sv. Gregorju
Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 54, dn6 6. marca 1901.
ju Fran Cinha v Mavčičah. Za atalne učitelje oziroma učiteljice so imenovani gospo. Gabrijela C i dri h v Ljubljani, gospo. Gizela Tavčar v Št Jerneja, g Ivan pe m Sar v Črnomlja, gospo. Marija Krat-nar v Vodicah, gospč. Angela Ž and e k v prsgatuSn PremeSčene so gospč. Gabrijela Ischurn iz Kočevja v Ljubljano, gospč. Karolina Klemenčič iz Škocijana v Mirnopeč, g. Henrik Paternoster iz Radomelj v Šmartno pri Kranju in gospč. Marija Praprotnik iz Zg. Krke v Veliko dolino. Na lastno prošnjo sta bila nmirov-ljena gg. Karol Dermelj, nadučitelj v Cerknici, in g. Fr. Muhič, učitelj v Št. Jerneju. V tej seji je dež. Šolski svet tudi sklenil razširiti jednorazrednico na Dvoru pri Žužemberku v dvorazrednico.
— Slovensko gledališče. .Deseti brat" je sinoči sijajno dokumentiral svojo privlačno moč. Tretja zaporedna predstava tekom jedva še3tero dni je bila tudi izvrstno obiskana! To je najboljši in neovrgljivejši dokaz, da igra ugaja. Tudi sinočnje predstave se je udeležilo prav mnogo odličnih gostov z dežele, zlasti z Gorenjskega ter je bilo gledališče malone do zadnjega prostora zasedeno. Občinstvo se je izborno zabavalo, se hrupno smejalo, v četrtem dejanju pa so imeli tudi robci dovelj opravka, da so sušili solze. Ploskanja je bilo sinoči dosti. Igralo se je prav dobro ter se je zopet odlikoval g. Dobrovolny. Ustvaril je s svojim Mar-tinkom krasen naroden tip, ki deluje na dušo in srce, ter je žel najsplošnejše priznanje. V pretresljivem prizoru 3. dejanja (1. slika) je našel najpristnejše tragične glasove. Eksaltirana, na njega blazno mater spominjajoča veselost v 2. dejanju, besnega sovraštva polni prizor koncem 3. dejanja ter njega smrt so bile istinito umetniško igrane točke. Prav dober je bil zopet gosp Verovšek kot Krjavelj, ki je izzval s svo jim humorom cele salve smeha. Pohvaliti je tudi g. Danila, gdč. Rückevo, gosp. Deyla, gospo Danilovo, g. Perdana, g. Polaška in g. Boleško. A tudi vsi ostali so bili na svojem mestu. Pri g Stefanen bi želeli le nekoliko več strasti (3. dejanje) in pri g. KovaČiču (5. dejanje) nekaj več neme igre, ki je ob nenadnem prizoru med Manico in Kvasom nujna potreba. Pevske točke pa bi se lahko izvajale dokaj boljše. X.
— ,,Glasbena Matica". V koncertu, dne 9. t. m. nastopi slavna češka virtuozinja na harfo, gospa Helena Klička Nebeška iz Pizna, hči odličnega profesorja na praškem konservatoriju, g. Josipa Klička. Umetnica uživa v umetniškem svetu občno laskavo priznanje. Koncertovala je nebrojnokrat od leta 1895. naprej, in z velikim uspehom v Pragi, Brnu, Plznu, Novem Sadu, Belgradu i. dr. V sezoni praške narodne razstave 1. 1895. ni nastopila nič manj kot v 12 koncertih. Kritika njenih nastopov povdarja briljantno tehniko, ki je tolikrat očarala češko občinstvo in jo storila ljubljenko njenega naroda. Višek umetnosti in vsakega koncerta svojega dossže vedno s prednaša njem Trničkove transkripcije Smetanove .Vltave". Dosedaj smo Slovenci poznali harfo le navidezno, ta inštrument, meneč, da ni prikladen, doseči komu slavo virtuoznosti. Da to ni tako, je dokazala gospa Klička Nebeška, ki nadvlada harfo mojstrsko ne samo s svojo velikansko spretnostjo, ampak tudi z zdravim, krepko izraženim glasbenim čutom Zvoki haifiai so takorekoč odmev njenega čuvstvovanja in cele njene duše. Ta njena moč ji je pridobila odlično mesto pred češkimi virtuozi, in razven mojstra Ondfička ter slavnega češkega kvarteta, ni imel Se nikdo jednakega uspeha kot ona.
— Koncert „Glasbene Matice". Nocoj je skušnja moških zborov .Glasbene Matice". Generalna skušnja z vsemi zbori in z orkestrom bo jutri, v četrtek, 7. t m. točno ob 6. ari popo-ladne v veliki dvorani .Narodnega doma".
— Za družbo sv. Cirila in Metoda. Tržaška ženska podružnica je vsled zborovanja v .Narodnem doma" dne 28. februvarja t. 1. le na dela. 10. t. m. ima shod, pri katerem se posvetujejo, kako dobiti važni slovenski trdnjavi več dohodka. Li tisko-Šmartinske Slovenke se v isti namen zberejo v četrtek, 7. t m. pri Kerznarju. Dal Bog, da bi se to gibanje pričelo po vsi slovenski domovini! Rodoljnbke na delo!
— Električna razsvetljava v Radečah. Poroča se nam, da je inženez Schubu kanil v Radečah, poslopje neke tovarne in
bo spomladi v radeški trg opeljal električno razsvetljavo. Radečani se že vesele, da prirede električno iluminacijo, ako bo letos družba sv. Cirila in Metoda tam zborovala. Želeti pa je, da bi električna lnč blagodejno vplivala tudi na tiste Radečane, ki so si dali toliko žlindre nasuti v oči, da ne razločijo, kaj je pravica in poštenje, in kje je sam humbug.
— Odlikovanje. Iz Zagorja na Pivki se nam piSe: Veliki vojvoda Meklenburg Šverinski je podelil naSemu častnemu občanu in nadlogarja SneperSke grajščine na Mašunu g. Etbinu H. Schollmayerju viteški križec reda .Greifenorden", čestitamo !
— Italijanski kurs. Kakor smo ie enkrat omenili, začel je g. Fran Pirman poučevati v italijanščini. Oglasila se spre jemajo na Dunajski cesti St 9. II nad stropje, pri g. Fr. Železnikn. Kot čitanko je g. Pirman izbral svojo knjižico .Riflessi di poesia e prosa slovena" t. j. prevodi slovenske poezije in proze, o kateri g. prof. S. Rutar, v članku .PreSiren med Italijani" v Pre širno ve m albumu", piše jako pohvalno.
— Logaško učiteljsko društvo je sklenilo v svoji zadnji odborovi seji prirediti tekom poletja izlet v Stari trg pri Ložu, kjer se bo vršil tudi občni zbor. Meseca junija ali julija pa bo odkrilo nagrobni spomenik pokojnemu nadučiteljo Poženelu na Rakeku.
— Okradena učiteljica. V nedeljo ali pondeljek se je pritihotapil v stanovanje gospice učiteljice M. v Planini neznan tat ter ji pobral iz nezaklenjene miznioe vso mesečno plačo, nekaj prihrankov in pa svetinjico Matere Božje, katero si je obesil gotovo takoj okolo vratu.
— Posledice duhovniškega politi-kovanja. .Soča" piše: Biljenski kurat Roječ je izpraševal v Soli krščanski nauk. Vprašal je nekega dečka: Kdo je prinesel Mariji oznanenje? Deček ni vedel, zato je gledal nekam s strahom v dobro rejeno lice g. nunoa. Ker je otrok le molčal, mu je začel g. nunec pomagati: Gab, Gab, Gab — deček premišljuje, kar se mu zasveti v glavi in na vprašanje odgovori glasno: GabrSček! Na angelja Gabrijela se ni mugel spomniti Prebledeval in zarudeval je Roječ, da mu je sapa uhajala, tako ga je jezil otrokov odgovor, ko je čal v Soli tisto ime, katero on v krščanski ljubezni toliko sovraži! Ljudje, ki so to zvedeli, pa so delali opazke: .Prav je, prav pritiče mu tak odgovor. Saj se peča le s politiko, le o tej govori, le to uči, zato naj mu bo otročji glas v svarilo, da naj uči svoje ovčice krščanski nauk, ne pa le politiko; potem se ni čuditi, ako celo otroci zamenjavajo imena angeljnov in politikov".
— Učiteljske premembe na Štajerskem. Stalno sta nameSčena prov. učitelj gosp. Martin SlopSek pri Sv. Duha na Ostrem vrha in prov. nčitelj gosp. Anton Kuhar v Trbovljah.
— Akademično tehnično društvo „Triglav" v Cradcu ima svoj VIII. redni občni zbor dne 9. snšča t. 1. ob 8 uri zvečer v društvenih prostorih z naslednjim vsporedom: 1. čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2 Čitanje zapisnika br. društva .Slovenija". 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo revizorjev. 5. Slučajnosti. Gostje dobro došlil"
— Izvenakademična podružnioa sv. Cirila in Metoda v Cradcu ima v četrtek, dne 14. t. m. v restavraciji g. Fr. Kaubeta (Heinrichstrasse štev. 8) svoj letni glavni zbor, kateremu sledi prosta zabava. Začetek ob 8. ari zvečer.
— Porotne obravnave. Kakor smo že poročali, vrSe" se ta teden pri tukajšnjem deželnem sodišču porotne obravnave. Pri prvi obravnavi bil je 67 let stari oženjeni glavničar Jožef Blazni k iz Hraš obtožen hudodelstva zažiga, ker je dne 16. decembra lani svoji ženi, s katero je živel v prepira, zažgal gospodarska poslopja ter ji provzročil 1278 kron Škode. Navedeno jutro odšla je obtoženčeva žena Jera Blaznik ob 5. uri zjutraj k maši v Smlednik; takrat Se ni bilo nič poznat', da bi kaj gorelo ali tlelo; okoli Šeste are pa je sliSala obtoženčeva pasterka Franca Bernik neko prasketanje. Šla je gledat in opazila je, da je streha na poda že vsa v plamena. Brez dvoma je bil ogenj zaneten po tuji oaebi. Som letel je takoj na obtoženca, in preiskava je dognala, da je zažgal Jožef Blaznik. Obdolženec živel je že dlje časa v prepira a svojo ženo; 2.
julija lani ae je popolnem ločil od nje in ni več zahajal v hišo. Zahteval je od svoje žene, naj mu povrne, kar je on svojega imetka porabil za popravo hiše, a izgubil je pravdo ter se tačas zagrozil, .da se bo Se nekaj zgodilo, če nič ne dobi". Že drugi dan pogorela so gospodarska poslopja. Po rotniki so vprašanje o krivdi z 11 glasovi proti jednemu potrdili in sodišče obsodilo je Jožefa Blaznika na osem let težke ječe, poos' rene s trdim ležiščem v temni celici dne 16 decembra vsakega kazenskega leta. — Pri drugi obravnavi sedel je na zatožni klopi 19 let stari mesarski vajenec Josip T u r 3 i č, ki je svojemu gospodarju Ivana Pintarja na Rakeka tekom leta 1900. iz zaklenjenega miznega predalčka ukradel 1030 kron. Predalček odprl je s ponarejenim ključkom. Obdolženec priznava, da je res ukradel 840 kron, glede ostalega zneska pa je prejšnje priznanje zopet preklical. Turšič bil je obsojen na 7 mesecev težke ječe, poostrene s postom vsakih 14 dnij. — Obravnava proti Juriju Ulčarjn in Franoeta Kanon zaradi hudodelstva goljufije, ki je bila določena za včerajšnji dan, se je v svrho nadaljnih po-izvedeb preložila do prihodnje sesije.
— Tri petake je izgubila neka služkinja na Dunajski cesti.
— Voziček ukradel je neznan tat ma-gtstratnemu slugi Miklavžu Rnsu z dvorišča na sv. Petra nasipu St. 6
— „Sparaj, ljub'ca, moža" so peli da nes ponoči trije razposanjenci nekemu po licijskemu agentu. V petju jih je motil policaj, ker je pristopil zraven in prepodil tercet
— V blato je vrgel hlapec Martin Snoj nekega markerja, kateri se mu ni hotel umakniti s trotoarja.
— Črevlje ukradel je neki postopač danes ponoči v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah delavca Franceta KojSnika. Postopača so zaprli.
— Poneverila je dekla Marija T.....
svojemu gospodarju Ivana Ogrinu na Rimski cesti St 21 Sest kron in ukradla njegovi hčeri zimsko ruto ter pobegnila.
— „Fantje auf, kri za kri", je upil po Črni vasi neki ljubljanski kleparski pomočnik, pa jo je moral odkuriti proti mestu čez vse jarke na Barju.
— V vodo padel je skoraj včeraj po-poludne pri zgradbi Cesar Franc-Jožefovega mostu tesar Franc Hočevar iz Most. Stopil je na kraj deske, katera se je nagnila in on je padel tako, da je zajabal tram in se je le nekoliko čez kolena zmočil. Ko se je preoblekel, je spet delal naprej.
— Ograjo so trgale pri Auerjevem posestvu v Prisojnih ulicah mlade deklice in nosile deske domov za kurjavo.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanja mestne občine ljubljanske od 24. februvarja do 2. marca kaže, da je bilo novorojencev 29 (=*43 06 7oo), mrtvorojenec 1, umrlih 29 (as 43 06 °/,0), mej njimi jih je umrlo za Skar-Iatico 1, za jetiko 10, za vnetjem sopilnih organov 1, za različnimi boleznimi 17. Mej njimi so bili tujci 4 (= 13 7'/,), iz zavodov 13 (=4i-8°/o). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za Skarlatico 1, za tifu-zom 1, za vratico 1, za influenco 10, za uSenom 1 oseba.
* „Kneginja Jelena" se zove .legenda" v Štirih dejanjih, katero je spisal hrvatski pisatelj dr. Milivoj Dežman (Ivanov), in katera je dosegla na zagrebškem odru že pri dveh predstavah vrlo Časten uspeh. Snov je zajeta iz X. veka, ko je sedela na zvorni-Skem kneževskem stola krasna Jelena, ženska čarobne lepote, nengasne ljubezni želj nosti in krutosti. Vse svoje ljubimce je dala pobiti ali vreči v Drino, ker njeni Ijubezni-željnosti niso zadoščali. Zgodovinsko ozadje tvori gibanje asketskih bogumilov. Drama se konča tragično, ker potegne Jeleno njen poslednji in pravi Ijubimeo seboj v prepad. Hrvatska kritika v obče hvali dramo, ki se odlikuje z lepo tehniko, izvrstno karakteristiko oseb in krasnim jezikom. Naslovno ulogo je igrala mojstrsko gospa Ljerka pl. Šram.
* Zopet eden I Župnik Limmen v Deggendoifa na Bavarskem je zlorabil več otrok. Zato so ga zaprli. Župnikovi prijatelji pa ao dognali, da je bil Limmen po-slan na opazovalni oddelek v blaznioi. Toda zdravniki ao kmalu izjavili, da je župnik docela zdrav, zato pride v kratkem pred sodišče.
* Potovanje v troplčnlh krajih. Cesarska akademija znanosti je dobila za pripravljeno potovanje botanikov v Brazilijo od tvrdke Henrika Mattonija več sto steklenic Mattonijeve kisle vode (.Gies-hubler") na razpolago. Dar se je sprejel kot dobrodoSel z veseljem.
* Požar gledališča v Kataniji. ,Te-atro Ca8tagnola" je 25. februvarja pogorelo do tal. Gledališče se je rabilo predpustom za operne, po popelnici pa za cirkuSke predstave. Cirkus Gatti in Moretti je dajal izvrstno posečane predstave tudi v letošnji postni dobi, in 24. februvarja je trajala predstava, pri kateri je bilo gledališče nabito polno, do polnoči. Dve uri kasneje pa je neki meščan zapazil, da gledališče gori v II. nadstropju. V poslopju pa so stanovale družine Castagnola in še neke druge. Ravnatelj Gatti se je s svojci rešil takoj in spravil v varnost tudi svojih 18 konj ter nekaj garderobe. 171etna Gattijeva hči pa bi se bila skoraj zadušila, ker ni hotela neoblečena bežati. Rešil jo je iz plamena že nezavestno neki mladenič. Zvonovi vseh cerkva so zvonili, in prihitela je garnizija. Gasilno društvo pa ni imelo razen brizgal-niče skoraj nikakih rešilnih priprav, niti lestev. V 5. nadstropju je kričalo in jokalo na oknih 14 oseb, moški, ženske in otroci. Ker je pod njimi gorelo, niso mogle bežati po stopnjicah. Zvezali so rjuhe, in neki delavec Giuseppe Nicosia se je spustil prvi navzdol A rjuhe so se razvezale in Nicosia je padel na tlak ter se ubil. Žena in otroci so strašno jokali, ko so videli, da je oče obležal mrtev. Ali zvezali so rjuhe vnovič, in po njih se je spustil najstarejši delavčev sin. Tudi njemu se je zgodilo kakor očetu; ubil se je. Šele sedaj so nanosili pred gledališče blazin in postelj, da bi mogli nesrečneži skočiti nanje. Peto nadstropje pa je tudi že gorelo. Zato so brez reda in h kratu skočili vsi na tla ter si večinoma polomili ude. Ob 5. uri zjutraj se je gledališče sesulo.
Književnost.
— Slovanska knjižnica. 98. snopič prinaša 5. zvezek Tolstega romana »Vstajenje8. Ta roman je nedvomno najznamenitejše slovansko literarno delo, kar jih je izšlo doslej v Slovanski knjižnici. .Vstajenje" je prevedeno na vse kulturne jezike, zato je želeti, da prijatelji književnosti založnika A. Gabrščka v Gorici podpirajo.
Telefonska in brzojavna poročila,
Dunaj G. marca. V domobranskem odseku so Čehi zahtevali, naj se najprej razpravlja o rekrutnih zakonih iz 1. 1898 in 1899, ki sta bila uveljavljena s § 14. Minister Welsersheimb se je temu uprl, češ, da bi bilo to brezpredmetno. Čehi so proti temu podali protest.
Dunaj 6. marca. V včerajšnji seji so laški poslanci napovedali po baronu Malfattiju opozicijo. Prišlo je do ostrega konflikta mej Lahi in Spinčičem, ki je zavrnil laške preten-zije in ožigosal počenjanje Lahov v Istri.
Dunaj 6. marca. Poročilo o protestiram volitvi posl. Klofača se je poverilo baronu Pražaku z naročilom, da poroča v 14 dnevih.
Praga 6. marca. Češki socijalisti in češki agrarci prirede v nedeljo več shodov, na katerih nameravajo začeti veliko akcijo zoper mladočeško stranko.
Pariz 6. marca. „Figaro" prijavlja interviev s srbskim kraljem Aleksandrom. Ta je rekel, da Milanove zunanje politike ne more nadaljevati, ker je bila osebna in je Milan pozabil na narodno sorodnost in na pravoslavno vero, ki vezeta Srbe z Rusijo. Vzlic temu se lahko mej Srbijo in Avstrijo ohrani dobro razmerja Aleksander je tudi povedal, da misli na revizijo ustave v liberalnem smislu.
London 6. marca. Sinoči se je v poslanski zbornici primeril prizor, kakršnega ne pozna zgodovina angleškega parlamenta. Na razpravi je bila predloga o dovolitvi kredita 17 milijonov fantov. Balfour je predlagal konec debate. O tem se je glasovalo, in je bil predlog sprejet Ko pa bi se imelo vršiti glasovanje o rečenem kreditu, niso irski poslanci hoteli glaso-
vati Predsednik jih je poklical k redu. Ker se niso udali, je Balfour predlagal, naj se za nekaj sej izključijo, kar je bilo sprejeto. Predsednik je izključene poslance pozval, naj se odstranijo, a poslanci niso šli. Predsednik je pozval na to parlamentovega sergenta, naj pelje izključene poslance iz zbornice. Sergent je prstopil in pozval poslance, naj gredo ž njim, a rekli so, da ne gredo, da se jih mora s silo odstraniti. To se je zgodilo. Prezident je poklical policijo v zbornico. Redarji sojed-nega izključenih poslancev prijeli in šiloma nesli iz dvorane. Poslanec sejebranil kakor besen z rokami in z nogami. Prezident je novic pozval irske poslance, naj respektirajo parlament, a poslanci se niso zmenili zanj. Na to je prezident imenoma klical posamezne izključene poslance, in policija jih je šiloma vlekla iz zbornice. Vsak poslanec se je branil kolikor je mogel, ostali pa so v zboru peli „Bog čuvaj Irsko". To se je ponavljalo toliko časa, da je bil odpravljen iz zbornice zadnji izključeni Irec. Parlament je potem odobril kredit, koj na to pa se je zasedanje odgodilo.
Narodno gospodarstvo.
— Posojilnica za Bled in okolico je imela lani prometa K 252 57916 za K 46.80161 veC kakor predidoSe leto. Na novo je pristopilo 25 zadružnikov, izplačal se je jednemu zadružnika jeden glavni delež in 4 zadružnikom po jeden opravilni delež; koncem leta je tedaj bilo 206 zadružnikov, ki so imeli vplačanih 49 glavnih in 172 opravilnih deležev, v skupnem znesku 1588 K. Hranilnih knjižic je bilo na novo izdanih 71, uničenih pa 34, pri-rastlo jih je torej 37 in je koncem leta vseh vlagateljev 242 s skupno svoto vlog 166 704 K 90 h. Posojil se je na novo dalo 26, 18 dolžnikom pa je posojilo docela vrnilo, tako da je koncem leta 263. dolžnikov, ki imajo skupaj 151.417 K 08 h. čisti dobiček znaša 1011 K 98 h in se je dodal rezervnemu zakladu.
Darila.
Upravnlitvu našega lista je poslal: Za   Prešernov  spomenik.   Gg. svatje na ženitovanju g. Franceta Fajdige z gospico Amalijo Kraje v Grahovem 34 kron. — Živeli!
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praska", ki se dobi aa nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-kofte prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DÜNAJI, Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.        1 (2—4)
'na
Naznanjamo svojim odjemalcem, da ostane obrat naših tovarn za izdelovanje čokolade, kakao, kandit, kavi-nih surogatov, figove kave in karto-naž v dosedanjem obsegu, tako da bodemo vsa naročila izvrševali naj točneje kakor doslej tudi še nadalje.
Avg. Tscliinkel'na sinovi
(496) c. kr. dvorni dobavitelji.
Umrli so v LJubljani:
Dne 2. marca: Alojzij Pogačnik, uradni sluga, 31 let, sv. Petra cesta St. 53, jetika. — Matilda Fritsch, inženerjeva vdova 41 let, Marije Tereaije cesta St 1, arena hiba. — Fran Menart, delavec, 36 let, Velike čolnarske ulice St. 9, jetika.
Dne 3. marca: Barbara Šubelj, zidarjeva žena, 64 let, Veliki Stradon St. 11, srčna vodenica. — Jera Mazovič, gostija, 58 let, Hrenove ulice St. 7, želodčn: rak. — Marija Benda, zasebnega uradnika žena, 58 let, Židovske ulice St. 8, srčna hiba in pljučni emfizem. — Elizabeta Anderle, gostija, 53 let, Poljanska cesta St. 17, rak. — Ivana Šerc, gostija, 53 let, Karunove ulice St. 14, pljučnica. — Ivan Rakove, črevljar, 87 let, Ko-njuSne uiice-baraka, ostarelost.
V hiralnici:
Dne 4. marca: UrSula KuSar, delavčeva vdova, 69 let, prisad.
V deželni bolnici:
Dne 28. februvarja: Mihael Suštertič, mizar, 62 let, jetika.
Dne 1. marca: Fran Zaje, dninar, 49 let, naduha. — Marija PerovSek, delavčeva žena, 44 let, jetika.
Dne 2. marca: Marija NuSiö, dninarica, 75 let, ostarelost.
Meteorologično poročilo.
VUiiuk nad morjem so«-a m. Srednji tračni tlak 786-0 mm.
Stanje Čas opa- baro-zovanja | metra
iv mm.
Vetrovi
1
Nebo   1!
B. zvečer
7. zjutraj 2. popoL,
7341
7340 7336
4 6 sr.svzhod poLoblač. d
10 al. jzahodjdel. jasno' ~ 106 si. jzahod del. oblač. §
Srednja včerajšnja temperatura 4 2°, normale: 19°.
Dunajska borza
dne 6. marca 1900.
Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°/« .......
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4'/0 .... Avstro-ogrske bančne delnice  . . .
Kreditne delnice........,
London vista.........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark...........,
90 frankov..........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........
9870 9865 11825 9830 11815 9360 1672 — 684 — 240-30 117'40 2349 1907 9050 11-33
Zahvala.
Za mnoge dokaze sožalja že mej boleznijo, kakor tudi ob smrti moje iskreno ljubljene mačehe, oziroma matere, sestre in svakinje, gospe
Matilde Fritsch
inženerjeve vdove
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo drage pokojnice k zadnjemu počitku in za poklonjene lepe vence izrekam vsem svojo najiskrenejSo zahvalo.
V Ljubljani, dne 4. marca 1901.
(497)
Viljem Fritsch
inžener.
Naznanilo.
Vsak kašelj      ) Ä Vsako hripavost J —izzr'
uničevalec katara.
Te izborne karamele za kaSelj se dobivajo zavoj po 50 vin. v LJubljani v lekarnah ff. Levatek in IT. pl. TrnkoMj. (1930—9)
Firm. 12/1. Einz. I. 80|2.
Kundmachung.
Im diesgerichtlichen Handelsregister für Einzelfirmen wurde die Firma:
„Zimmer Isidor, Cafetier in Rudolfswert"
gelöscht.
K. k. Kreisgericht Rudolfswert
Abth. I., am 23. Februar 1901.
(Razglas. V tusodnem trg. registru za posamne firme se je izbrisala firma „Zimmer Izidor, kavarnar v Novem mestu". — C. kr. okr. sodiBče v Novem mestu, odd. 1, dne 23. februvarja 1901.)
^A^S. 4J Z"o*«na 1847. Ir&
4 isSfclai k*V>a
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
v Ljubljani 10
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg it 7 Trnovski prisili it. 8-10
priporoči po najnižji oeni:
oprave za spalne sobe, oprave z« jedilne sobe« oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
LJUBLJANSKI
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO.
LETNIK XXI. (igoi).
Izhaja po 41/, pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 b, četrt leta a K 30 b. 13 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 b na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b.
„Närodna Tiskarna" v Ljubljani.
Ces. kr. avstrijske £jß državna železnice,
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. febrnvarja 1901. leta.
Odhod iz Ljubljane jaž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri Si m po noCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno; čez Selzthal v Aussce, Soluograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v S vinograd, Ino-most; čez Anistetteh na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobui vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solno-grad, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregeno, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reiflmg vSteyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko,cezÄmstetten na Dunaj. — Ob 10. ari po noči osobui vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. nri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri B m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Am-stetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Reha, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. ari 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Blagajnicarica
se sprejme v trgovino z meSanim blagom Gospodične, ki so v kaki trgovini ali tra fiki delovale, imajo prednost (462-4, Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.\
Takoj vsprejmem
notarskega uradnika
ki je izveden todi v zemljeknjižnih stvareh v svojo pisarno.
Plača od 40 do 50 gld. na mesec. '
Ivan Gogola
(498-1) c. kr. notar v Ljubijanl.
Sjuear
(Schlosser) (495-1
dobro izurjen, vsprejme se takoj
v tovarni za lim (Leimfabrik).
daje mo6 ln redi telo
Dobava v steklenicah (pasterizovane) od tvrdke
Edmund Kavčič
v Ljubljani, Prešernove ulic«
I h lo I um: (12—5'
Glavna zaloga J. Klauer-jevega pristr likerja Triglava iz planinskih zel
Firm. 45.
Posam. I. 209
Varuj svojo žene!
> rodbino uajvainejii tnjigo t otroških xaderah s < I tisoč zahvalnimi pismi pošilja diskretno  za 90 Tin. ▼ avstr mamkah (odprto 70 vin.) gospa A. Kaupa, Berlin S. W. 320 Lin-denstrasse 66.
(300-11)
Razglas.
Objavlja se, da se je izvršil v tusodnem tr govskem registru za posamezne tvrdke pri tvrdki
„Joh. Matthian"
1. izbris dosedanjega imetnika Ivana Ma-thiana starejšega in od le-tega Ivanu Mathian u mlajšemu podeljene prokure;
2. vpis novega imetnika te tvrdke Ivans Mathian-a mlajšega, tovarnarja v Ljubljani, in
3. zaznamba, da je podjetje te tvrdko „za izdelovanje pohištva na tovarniški način in zol opravo stanovanj" — „Möbelfabrik und Etablissement für complete Wohnungs-Ausstattung".
C kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubjaoi
odd. III., dne 28. februvarja 1901. (408
Lepo snažno kokošje perje kilo K —»44 puranovo „    „   „ —"8)0 gosje belo „    „   „ 2*80 „ sivo „    „  „   1*6 U „ perice^,,   „ 12--
pošilja po povzetju na vsako postajo ali kolodvor (479-4)
Franc Podiipnik
veletržec s kuretlno S toln ibel ig rad (S t uhl wei sse nb u rg) Ogrski
19 »>
»» »»
>» 1»
n n
„The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v Londonu
FUlJala z« Avstrijo t
Dunaj, I., Giseiastrasse 1 Pešta, Franz-Josefspl. 5,ß
v hiši društva.
Fllljala e« Ogemko:
v hiši društva.
Društvena aktiva dno 31. decembra 1899 ................kron 177,060.451 -
Letni dohodki na premijah in obrestih v letu 1899 ............ „ 34,259.092—
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za nazaj-kupe itd. od obstajanja
družbe (1848)......................... 383,793.888 -
Med letom 1899 je društvo izpostavilo 5838 polic z glavnico......... 66,097.103-
Za špecijalno varstvo avstrijskih zavarovancev je „The Gresham" do dne* 31. decembra 1891) založilo vrednostnih papirjev v znesku (2338—5
nom. kron 20,359.000*-pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju.
Prospekte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba police, kakor tudi obrazce za predloge daje
brezplačno
glavna agentura v Ljubljani pri Guido Zeschko
vila nasproti »Narodnemu domu".
Za pomladno in poletno dobo
priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim Podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin sa stavbe: portland in roman cement, železo za vezi, s to rje, traverze, železniške sine, okove aa vrat« in okna, t rombe, eevl za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428-3)
Potem poljedelske stroje: slamoreznlee. gepeljne. mlatllalee, fino izdelane močne pluge, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše (rombe za ajnojnleo, in drago potrebno orodje za poljedelstvo.
Rasna orodje za kovaee, kjjueavnlearje in mizarje.
Kagrobne krize, vlite kotle, Jeklo za svedre, tehnlee in uteie, kakor velik« Isker v kuhinjski opravi itd. po j ako nizkih cenah.
Fran Stupica,
trgroTTlxi» z železnlno ln žpecerljslslra "blagrozaa.
Iijubljana. Marija Terezije cesta it. 1, polog gostilno Figovoo.
Važno!   z„ Važno!
gospodinje, trgovce, živinorejce
Itd. Kil.
Najboljša in najcenejša postrežba
2a drogve, vsakovrstna zelišča in korenine, tudi po Kneippu, ribje olja, redilne in posi-palne moke za otroke, kemikalije raznih vrst, dišave, toaletne predmete, fMograflčne aparate in potrebščine ter klrurgična obve-zila itd. iid. 8
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, M soliter, encjan, kolmož, krmilno apno i. t. d.
Obl&stv. konce3. oddaja strupov.
Vsakovrstna sredstva Z3 desinfekci'o.
Vnanja naročila izvršujejo aa točno in solidno.
Djgggrjjg Anton Kane
Ljubljana, Se'enburgsva oilce št. 3
Ä Alojzij Erjavec
črevijarski mojster i Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občin-utvu sa obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi bo razna mamila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne putrebačine aa to obrt. 9 Mert u shranjujejo. — hujši HroHilf na.i »i* i>riiW MM
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
nti Glincali št. 09
fiilijalka: Šelentoirgeve ulice št. 1
priporoča svojo veliko zalogo stražarskih del laslnegru Izdelka.
Sprejema vsakovrstna naročila ter jih izvršuje hitro, ceno in kulantno. Istotako izvršuje vsakovrstna poprui ilu v jantarju, morski peni, kosti, roga, lesu itd. 9
i r-
„„fit natančno po zivotni men
za vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi
priporoča   @   @   g|j   (§g ®
v Ljubljani, Glavni trg
ušcumif it
umnih i\
ih
štev. 17.
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a B <?. ä c-. klobuke za dama, tkana in kratka roba na debelo in drobno, s e 0 a ©
Pekarija in slaščičarna
Mob Zaiaznik
Stari trg št. 21
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseb vrst kruh na vago, prep&čenec (Yanille-Zwiebak), kaker tudi
S^žen kruh^
hlebčki pu I O, 15 in S* kr.
V stasčičarnicl postrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in napolnjena zavitke. 9
.:---^^;^^issxj!s^^TmmimaMi i i iii u1 n
Razglas.
(4-'5—3)
Podpu»ni magistrat naznanja stavodolžnim mladeničem:
1) Glavni iiahor /,a dežela« sioliio niest» IJuliIjaiia se bo vršil letos «8. in 39. marca v ..».<■<< nem ilwniuaa na Cezarja ■ Ci-fš.ie. in sicer 28 marca za one'zunanje mladeniče, katerim s« je dovolilo
pnti k nabora v Ljubljani, 29. roarca pa za mladeniče, ki so pristojni v Ljubljano. KaeeteSt ob 8. teri «Sopoldne.
2.) Stavljtnci, odnosno tudi njihovi moški svojci, ki se pozovejo k nabora, imajo priti v pravem Času in snažni na nabirališče, ter imajo v pravem času prinesti potrebne dokaze, če se oglase za ugodnost:
o) kot kandiriatje duhovskega stanu, kot posvečeni dubovniki in kot nameSčeni
dnšni pastirji (§ 31. voj. zak.);
b) kot podučitelji. nčitelji in učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zak.);
c) kot posestniki podedovanih kmetij (§ 33. voj. zak.); </) iz rodb nskih razmer (§ 34 voj. zak.);
e) enoletne prezentne službe (§ 25—29 voj. zak).
3) Stavljenoi, kateri žele ugodnosti, po §§ 31—34 voj. zak. in imajo tudi pravico po ugodnosti enoletne prezentne složbe, morejo se zglasiti, ako bi se j;m odklonila grožnja za kako prej omenjenih ugodnosti, za ugodnost enoletna prezentne službe pri glavnem naboru.
4.) Kdor zanemari stavno dolžnost, ali v obče katero iz vojnega zakona izvirajcCih dolžnosiij, se ne more izgovarjati, da mu ni bil znan ta razglas.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
di:e 20. februvarja 1901.
iajvečja
iivljenjsko-zavarovalna družba
na svetu
v JYeuJ-üorka
Ustanovljena 1842. Čisto vzajemna.
Shnpno premoženje dne 1. |annvai«|a 1« 1900Z
K 1489/ip milijonov.
Čisti dohodek na. korist zavarovancev 1»18001
K 38,158.423.
Popolni jamčujoči kapital za zavarovanja, ki se sklepajo v Avstriji, leži pri c. kr. ministerijalnem plačilnem
uradu na Dunaj i. (464-6)
Glavna agentura za Kranjsko:
Brata Pollak v Ljubljani.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
•> Si O • • T •
inposojun
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. u, Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema ln Izplačuje hranilne vloge ln
obrestuje po 4,|2°|o od dne vložitve do dnevzdige
brez odbitka in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—G popoldne.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. (40-9) Dr. M. Hudnik, predsednik.
J, Pserhofer-jeve odvajalne krogljice
so že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in milo uč nkuječe domače sredstvo, katero priporoča občinstva mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih elabejra prebavljanja in telesnega zapretja. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Fserhofer-Jeve krogljice ali Pserholer-Jeve kri čistilne krojK/lJIee znane, stane skatljlea s 15 krosljleaml krajcarjev, 1 zavitek s O škatljlrami 1 cid 5 kr., pri prejšnji vposiljatvi zneska tstane s poštnine prosto vpošiljatvijo: i zvitek 1 »ld. 95 kr., * z%itka £ sld. 30 kr., 3 zvitki 3 »Id. 35 kr., tO zvitkov O gld. «5 kr.   — \aeln
vporabe Je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Pserhofer'Jeva lekarna
Dunaj I., Singerstrasse 15. Prosi se izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečimi črkami.
esenca imenovana.) — Lahko raztoplju-
Balzam  zoper ozeblino
J. Pserhofer-jev, 1 lonček 40 kr., 8 poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr.
J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca JffiÄÄ. J. Pserhofer-jev balzam
7nnpr (rnlwn 1 steklenica 40 kr. AUUCi ^Ui»0? s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr.
Stoll-ovi Kola-preparati,
izvrstno krepčilo za želodec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., '/» htra 1 gld. 60 kr., V« litra 85 kr.
J. Pserhofer-jeva grenka
želodčna tinktura 05ŽL£P"
joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prenavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld.
J. Pserhofer-jev balzam zoper rane,   1 s^nica
Tann o c h in in-p o m a d a
J. Paerhofer-Jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof. 8teudel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Bnlrloh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
tF*T Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter ae preskrbe" vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. (190—6)
Poiiljatve po polti lxvrinjejo se najhitreje proti tema, da so prej vpoilje denar, večje narocbe tudi proti povzetja sneska.
03" Če se prejo vpoelje denar (najboljše s poštno nakaznico), potom Jo poštnina mnogo oenejia, nego pri poiiljatvah proti povzetju.
Ljubljana
Dunajska cesta
št. 13.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcalov, šip itd. itd. po najnižjih conah. g
wmmmw
Jedlni IzdclatelJ
Mr. Ph. Mardetschlaeger
lekarnar In kemik.
3?Ozox 33.«. lelca.rxaJ.A3co firmo I
Blaž Jesenko
Irfubljana, Stari trg št 11
Zaloga vsakovrstnih
klobukov in čepic
perila, kravat itd. 9
»e> najnlž |ib eso>:
Mehanik
MlIVHwSIlra       stanuje samo
Opekarska cesta št i8.
Šivalni stroji po najnižjih eenali. Blelkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro ln eeno. 9 fiy Vnanja naročila se točno izvršb.
Kdor kupuje
sukneno blago
ogleda naj si novo urejeno sukneno skladišče tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5
kjer se lahko prepriča o cenah brez primere.
Glavno skladišče
Loškega ševiofa (sukna)
katero blage je znano dobro in se prodaja po tovarniških eenah.
Sukneni ostanki 9
različnih vrst za polovleo eene.
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine prosto.
71
Dragotin Košak
9   Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Velika zaloga
razne zlatnine
ln prstanov.
■ni Popravila in vsa v mojo
stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrše.
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
VeakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere ee shranjujejo in zaznamenujejo.  Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 9
^Biimiiiiiii iiimiiiiinu
<  Josip Reich
4 likanje sukna, barvanja in j     kemična spiralnica 4  Poljanski nasip — Ozke ulice št, 4
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča 2 9 dela.
Postrežba točna. — Oene nizke.
Fran Detter
LJUBLJANA, Stari trg 6t. 1.
9 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Ta se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mtatilnlce, katere se dobivajo vzlic njib'izbcrnosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar j
Ljubljana, Kollzejske ulice štev. 16 3
(-r Trnovem) § izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne v
lögr sode "SOJ J
po najnižjih eenali. g £
I Enpa^e ln prodaja staro vinsko pcsoio. S
Ign. Fasching-a vdove I
9 ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Relchova hiša)
priporoča bvojo bogato zalogo
ötedilnih ognjišč ■
najprlprostejših kakor tudi najfinejših, z žulto 1
medjo ali mesingom montiranih za obklade z I
pečnicami ali kahlarai. Popravljanja hitro In \
po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrse\ |J
Koncesija za žganjetoč
se daje v zakup.
PovpraSa naj se na Resljevi cesti
št. 24, pritlično na levi. (493—1)
Stanovanje
na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, ležeče v I. nadstropju in obstoječe iz 5 sob mej temi jedna balkonska, s pritiklino, se odda s 1. majem t. 1. (494—1) Natančneje se izve pri hišniku, Kongresni trg st. 12, ali pa v pisarni užit. zakupa, Dunajska cesta št. 31.
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
lekarnarja Piccoli
kot želodce
krepčnjoee
in tek vzbu«
Jsjoee, dalje kot prebav-
ljen Je in telesno od-
prtje pospešujoče sredstvo posebno onim, ki trpe* na navadnem telesnem
v Ljubljani
dvornega založnika j Nj. Svetosti papeža
zaprtju.
Razpošilja se proti povzetju v Skatljicah po H. 12 in več stekleničic. (1368-2-0
m*
Ravnokar so izšle  v znani S/zevir-izdaji:
3«nl(ouc pe$ni II.
z mnogimi ilustracijami 3* LPaupctiča.
V juhtovino vezane veljajo. . . Jf 2'25. broširane „    . . . Jf 150.
to pošti tO vin. več.
Ta zvezek ima pesni, ki Še nikjer niso bite prijavljene.
ilustracije so umetniško izvedene.
Knjigarna.
U Ljubljani.
(464-5)
V
»nn
u
s 4 stanovanji
z velikim hlevom
in
vinsko kletjo
ter z 2 sobama
se proda v Vodmatii.
Iz hleva in vinske kleti se tudi lahke naredi ključarska ali mizarska delavnica
Več pove (474 - 4)
Adolf Hauptmann v Ljubljani.
					
				-	mm
G-otov -cLspeHo.
imajo splošno priznane
Kaiser-jeve
karamele iz poprove mete §
proti nedoMtuJonJu nprtlta, ««!«•-nemu bolti, slabemu ln pokiai*-(2117—8)   Jeiienm želodcu, b
Pristne v zavojih po 25 vin. v Ljubljani pri: Mr. Ph. Mardetschlaeger-ju, v orlovi lekarni poleg železnega mostu; Milanu Leustek-u, v deželni lekarni pri Mariji pomagaj; Ubaidu pl. Trnköczy-ju, v lekarni pri zlatem enorogu. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladojevič.
n
o
lit
d
3
t*
a a
•a
d
Ji o
TO,
Austria, Štefani-«
Velika zaloga <10I15>
,i  i ^=7=^        pristnih Jos. Reit-
|£Sup 'v^^^^  hoffer slnov
Pneumatik
Ü5»
katere nudim pa isti IxoIoSm ^cm-.j>- r»>nl, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene ln jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
Fr. Čuden,
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Ii ■** i 1-*3 o « s* Ä l m
!Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin!
Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (488—1) Podpisanec priporoča svojo zalogo pristnega dobro obležanega
konjaka iz dolenjskih vin
v steklenicah, nadalje svojo zalogo dohrili, prlstnik ln starili
dolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt
Opozarja se na pelinkOVCa. užganl probek
Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko.
Dobiva se pri g. J. Praunseiss-n v Ljubljani.
!Brinovec in slivovec v steklenicah!
0 {« §)»
f» (♦)
?!
v)
S A
1 § I
F. Gassermann
krojač za civilne In raznovrstno
uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ees. kr. unH. blagajn« dri. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih joblek in nepre-močljivlh havelokov po najnovejši fa-poni in najpovoljnejsih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih unl-torm ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmet«, kakor: sablje, meče, kloDuke itd., gospodom c. kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 9
j* ff ff rf
P
Darila za vsako priliko! Frid. Hoff mann
= urar = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
mi'
alatih, srebrnih, iz f
tule, jekla in nikla, E
kakor tudi stenskih K
ur, budilk in salon- I
skih ur, vse samo B
dobre do najfinejše S
kvalitete po nizkih M
cenah. h
▼ žepnih in sten- R skih urah so vedno u v zalogi.    9 g C3T Popravila sa Izvršujejo najtočneje. |
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno.
9
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
fi*<eaaams^s^anaiama^^^f|nr rrT aj n
HUGOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zaloga g
suknenih ostankov.
I
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Noll i.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
97