243. Storilka.
Ljobljua, sredo 22. oktobra
VI. leto, 1873,
Izhaja wrt*ic   k»ti. isva^uuSi tronove« i ke in duevo \n> prjuurtklb, tir vpija po pottl pre, t* m»-.ire~o|eroke Ostala trn oelo »a i i*' gole    ...»       lota 8 koM ,
za •   i leta 4 g^id. — 2* Ljubljane I rei ; ».Silj^nlii pa iom sa selo teto 13 gold.,      8< •« .«-.< . S ftold 30 hr., »a en !     Id  iU kr.   Za p'.sijanje na
dom     rsetma 10 kraje, is aeoee, 30 tr. m S*trt let*. — 2a taje debele sa c*Io i eto 20 gold., m p   leta 10 u*'.>i4. — Za gnispodo učitelje na ljudskih Solah in za u I jako vc-. ..* znižana ©ena in sicen 2a Ljubljano ta Setrt lota 2 gold. 50 tr, po pc*tt j.   jeman sa Šel 1 leta 3 gold — 2a oznanila <ji= plačuje od četiri* stočno petit-vrots 8 kr. Će «* osns;*.5.!o orkre.'. tiokn, 0 fer. ©>     avakrat In 4 ar. *s e<: uri- sli večkrat tkika. Vs.->k;ik.- . .•••« Itempel] ta 30 kr.
t>(>r.ial «aj 3* tevole frsnHra-i. — T* ;k'ipiui e* ni vrfl^ajp. — Uredailtv 1 J« v Ljubi jari i na cdlovSkl centi v Tavcorjovi hiši »Hotel Evropa". Opra rnfitTO.  na katero na i a« blagovolijo pc£;iij.>i naroonims, reklamacije, osusnUa I   1. tdmiaistrativne «-u6I, jc v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi niši.
Naši kandidat je so:
V mestih in trgih:
1. Glavno mosto Ljubljana in kranjska trgovinska in obrtnijska zbornica:
2. Celje, Zavec, Vitanje, Vojnik, Laško z voliščem Celje; Mozirje, Gornjigrad, Ljubno, Vransko z voliščem Mozirje; Rogatec, Šmarje z voliščem Rogatec; Brežice, Sevnica, Kozje z voliščem Brežice; Konjice z voliščem Konjice; Šoštanj z voliščem Šoštanj :
8,   Postojna, Idrija, Vrbnika, Lož, Radovljica, Tržič,   Kamnik,  Kranj, Loka:
m. dr. J. Razlag* ft*. <lr.  V ni on I* rus.
g\ Ur. Valentin Zarili k.
Slovenski centralni volilni odbor v Izubijani.
Volilcem v mestih in trgih.
Z iti dom volitev v kmetskih občinah more narodna slovenska stranka precej zadovoljna biti.
Jutri vidijo po Kranjskem in Štajerskem mesta in trgi. Zmaga za naše domaćinske kandidate, kakor jih naš list zopet denes na čelu Usta prinaša, jc tnogoČa, ako vsi slovenski narodnjaki složno delajo in posebno zdaj zadnji hip denes in jutri zjutraj ves čas in vse sile- uporabijo, da I živo agitacijo, s prigovarjanjem in vsemi dovoljenimi pripomočki delajo.
Sramota bo, če, se naša mesta in trgi, kjer naša inteligencija prebiva, toliko važnim volitvam nasproti bluduo in apatično drže, ako tuji in domači protivniki naše narodnosti, protivnik! svobode in napredka, zmagajo v naših mestih in trgih.
V Ljubljani, glavnem mesta naše domovine, naj t>e vsi naši glasi zbero na di. Ka/Jaga! Fredsinočui „Tagblatt" nam pripoveduje, da smo izbrali pravo ime, kateremu bodemo svoje glase dali.
Volilce v Loki, Kamniku, Idriji, Ložu, Kranji, Postojni, Vrhniki, Radovljici in Trži-či prosimo, nuj se zedimjo za liberalnega narodnjaka dr. Zamika, kateri ediui v vsej tej skupini leliko zmaga, ako se ne cepijo slovenski glasovi.
In na slovenskem Štajerji, v celjski mestni skupini, naj pridejo vsi narodnjaki k volitvi, naj delajo vsi, da bude voljeo domačin g. dr. Prus iD ne tujce a uemško-uacijo-nalcc Foregger.
Slovenski volilci dolenjskih mest naj se zedinijo vsi in brez strankarstva volijo Slovenca, ki ga bod<i postavili.
Dobili smo sledeče pismo, da ga priobčimo :
„Med volilci mest in trgov, Celje, Ža-vec, Brežice, Konjice itd. se siri neko pisemce v nemškem jeziku, založeno od gosp.
dr. Foreggcr-ja in tiskano pri Karlu Simonu na Dunaji.
(iospod dr. Foregger s tem svojim zma-šilom svoje privatno početje nadaljnje, ter moj program pri vsaki priliki tolmači, nehote skrbeč, da se razširi. Teško se kacemu programu enaka čast skaznje, kakor mojemu. Že v Konjicah so je gosp. dr. Foregger, ko se jc volilcem predstavil in so oni od njega terjali, naj svoj program razvije, to storiti branil; segal lo je po mojem, in ga kakor v gori imenovanem z maš k u razkladal.
Gospoda dr. Foregger j a posebno beseda „svoboda" v mojem programu bode ; meni se zdi to jako naravno. Človeku, ki zastop po interesih zagovarja, ki virilstvo hvali, ki večini državljanov volilno pravo odtegniti namerja, --■ je resnična svoboda neznaua reč. — Človek, ki se predrzne, trditi, da jc nem-štvo v Avstriji tudi svoboda, in prezira, da je pravna stranka le po Nemcih gornje avstrijskih, solnograških, tirolskih, gornjc-šta-jerskih, iu pa po klerikalcih in fevdalcih vseh dežel sestavljena, Človek, ki že vidi vstajati strašilo črne ali rudeče republike, če se delavcu ali kmetu njegove pravice dajo, takšen človek naj na vse misli, le sveta beseda „ svoboda" naj nikdar iz njegovih ust ne pride.
Gospod dr, Foregger naj poskusi, v moji bivši šoli v demokratičnem društvu na Neu-bau na Dunaji, svoje svobodne misli razlagati, in prepričal se bode, da sc njegovi pojmi o svobodi jako, jako reakciji približujejo. Naj dr. Foregger enkrat moja prijatelja, dr. Sranka in dr, Kronaveterja zarad mojih načel pobara, poizvedel bo, da BVObodo višje ceuim, nego si jo dr. Foregger le misliti more.
Povedati pa še morem nekaj gospodu dr. Foreggerjn: Vam se mizi, da sc odstrani zastop po interesih in po skupinah, to pa samo zarad tega, ker se n kdar iu nikjer ne bodetc upali kandidirati, ako vsakdor, izobražen državljan voliti sme, jaz pa bom ravno
onda izvoljen, kadar bo blago naio Avstrijo svoboden voli Ini red osrečil.
Konjice, 20. oktobra 1873.
Ur.   Inloii I*rn«*.
odvetnik v Konjicah.
Politični razgled.
«*< n& Bij** c3 v.
V IJuhljant 21. oktobra.
Ce?#Cf#* je imenoval kneza Karla Au-ersperga za predsednika, grofa Vrbna in Trautmansdorfa za podpredsednika gospodske zbornice.
Dunajska „Sonn- nud M. Ztg." konstatira, da i/*f«roicj«o stranka z vlado vred nij pri volitvah nič pridobila, pač pa veliko izgubila, posebno po kmetih. Ako vla da misli, da je z Rusini, ki so na mnogih krajih v Cialiciji Poljake podrli, kaj za sebe dobila, moti se, ker tudi Rusini ne bodo pomagali nemške hegemonije vzdržavati. —
Denes volijo mcbta na .Vo*-**r.*/.«•«#.
V glavnem mestu Brnu kandidirajo Giskra, Skene in d* Flvert. V volilnem shodu, ki je bil 17. okt., sta si Skene in Giskra drug drugemu očitala, kako sta si roke omazala s tem, da sta poslanstvo zlorabila v svoje obogatenje. Bil je velik škandal. — V Iglavi kandidira dunajski Suzelka.
Na Moravskom je bilo voljenih 20. t. m. sedem Cehov in 4 ustavoverei iz kmetskih občin v državni zbor.
V Mstt'i je voljen znani deželni glavar
V i d u 1 i c h.
V Hiil;avini so izvoljeni včeraj 3 ustavoverei.   Torej so federalisti propali.
V milil*- «1 r a. c* v t%
1'i««cojAi listi objavljajo program desnice in desnega centra, ki se glasi: Mi hočemo podedovalno konstitncijonalno reprezentativno monarhijo, ki zagotavlja deželi vse potrebne svoboščine politične, državljansko in religiozne natvore; dalje enakost pred postavo, prost dostop k vsem uradom iu častnim službam in nadaljevanje izbolj-Šauja položaja delavcev. — il<i^<titn' taji, da jc dal demoralizujočc vesti cirkulirati, iu trdi, da je v naspiotuem smislu delal. On vojnega materijala zato nij uničil, ker se jc sovražnikove osvete bal; da je generalu Solcilu javno in formeluo zapovedal, naj pra-
porje sežge, in da se ima pri tem le lenoba častnikov grajati.
V Alicante na \j><tnj */.<» došli avizo-parnik je povedal, da je uporniška fregata „Nuniancia4* uporniški parnik „Fernando el Catolico" potopila, ali slučajno, ali nalašč, se ne ve. Minister marine jc prevzel po-veljništvo brodovja in odšel v Kaitageno.
Saški kralj je čedalje bolj bolan.
Telegram „Slovenskemu Narodu".
1% Maribora 21. okt ob Ji. uri zjutraj. Herman je izmed 354 glasov dobil 2<S2, nasprotua: Wurmbraud 72, Ploj 11. — Pajk je s Častno manjšino propal. (Privatna tele-gralična poročila pravijo, da je Pajk imel le 27 glasov menj, nego Seidl. llredn.)
Dopisi.
IZ Oljil 20. oktobra. |Izv. dopis.) (Cel j Bka v o li te v.) Že večkrat smo imeli voliti poslanca, a take burne volitve, kakor denešnje, še nij bilo v Celji. Pri dosedanjih volitvah smo se namreč imeli boriti samo proti nemskutarstvu, katero pa je v tem volilnem okraji od leta do leta zgubljalo moči tako, da so slovenski kandidati za deželni zbor precej lehko zmagali. Letos pa je pravna stranka napovedala boj narodnjakom, in da bi zmagala, uporabila je vsa sredstva, katera daje duhovnikom njihov posvečeni poklic nasproti prostemu ljudstvu. Skozi tri mesece so v cerkvi in zvunaj cerkve fanatični kaplani in fajmoštri ljudstvo obdelavah, rotili, kleli, ako bi volili dr. Vošnjaka, katerega so jim popisali kakor pravega an tikrista. Vse sile pa so duhovniki napeli pri volitvah volilnih mož, da so sami taki možje bili izbrani, od katerih so že poprej vedli, da bodo lehko nanj upljivali. Tu si ne moremo, da ne bi grajali naše posvetne inteligencije v savinski in Škalski dolini, katera je, zanašajoča so na zdravi razum ljudstva, roke križem držala pri prvotnih volitvah in tako prouzročila, da je v krajih , ki se med omikane štejejo, toliko reakcijonarnih elementov bilo izbranih.
Po volitvi volilnih mož se storjena zamuda nij več dala popravljati. Vendar je bila kljubu temu še zmirom veČina volilcev
Kazen.
(Novela, francoski spisal II. Riviere.) (8. nadaljevanj e.) III. (Konec.)
Gospod Destrade gre žugajoč proti durim. Toda te se odmah odpro: Emil Desor-ge se prikaže, bled, razburjen, spremljan od opotekajoče se Julije.
Viktorina povzdigne glavo, ter ju gleda zmešanim očesom. Gospod Destrade obstoji.
— Gospod, reče Emil, jaz sem imel ravnokar dvoboj t gospodom Larcey. Usmrtil sem ga.
— Ah! vBklikne gospod Destrade, vzeli ste mi osveto.
— Jaz sem zaročenec gospodičine hčere, jaz bom njen soprog. Moja dolžnost je bila, maščevati se nad Človekom, ki je hotel tako žrtvo, a ki je nij dobil.
— Kako se je to zgodilo? Kje Bte sre-
za dr. Vošnjaka. Klerikalci so to Čntili, zato so poslednje dni pred volitvo tako agitacijo začeli, od kakoršne menda se nij bilo slišati. Po vseh cerkvah so bile v nedeljo pridige o volitvah: Kdor Kosarja ne voli, bode nesrečen na tem in onem svetu; kdor pa bode glasoval za dr. Vošnjaka, tega bodo hudiči pri živem telesu raztrgali. ..Toča bode v prihodnjem letu vse one kraje pobila, katerih možje ne bodo za Komarja glasovali.u Fajmoštri in kaplani so šli od volilca do volilca, kateri so jim no rali prisegati, da bodo glasovali za Kosarja. Nij potem čuda , da so kmetje bili popolnem zbegani, misleči , da bode napočil sodnji dan , ako volijo dr. Vošnjaka.
Od druge strani so tudi nemškutarji zoper dr. Vošnjaka silno agitovali, tako da se je narodno-libcralna stranka imela boriti z dvema nasprotnikoma. Razmere so tedaj bile za našo stranko jako neugodne in že zvečer pred volitvo smo vedeli, da naš kandidat ne bo zmagal pri prvi volitvi.
V nedeljo zvečer so dohajali volilci iz daljših krajev, vrli Rečičani, Kokarčani in Mozirčani, ter se zbirali pri „Slonu", klerikalci pa so svoje ovčice skupaj spravljali pri „volu". Rila je do pozne noči Živa agitacija od obeh strani. V jutro so začeli od VReh stranij dohajati volilci, bilo je med njimi mnogo duhovnikov tudi, taki, ki nijso bili volilci. S premije vali so volilee iz svojih far v mesto, da jim še enkrat na dušo prlvežejo ljubljenega Kosarja. Pri „volu" bilo je zbranih blizu sto volilcev, pri „Slonu" po kakih 70. Pri „volu" je govoril kaplan Rczenšek, ki je sploh bil glavni agitator in že cele tedne druzega nij delal, nego romal po celem volilnem okraji in organizoval ter hrabril klerikalce. Ta mož zasluži, da mu vice škof Kosar hitro preskrbi kako dobro farico. Tudi kaplanov Kosarja in Govediča naj naš vice škof ne pozabi, bila sta marljiva priganjalca črne vojske.
Pri „Slonu" je g. dr. Vošnjak v izvrstnem govoru razvil svoj program zbranim možem, ki so potem šli na volišče. Tam so duhovniki strašno pritiskali na volilee, tako da nij Čuda bilo, da je nekaj omahljivih še v poslednjam trcuotku odpalo, ko so jim kaplanje Črni pekel malali in   ko so videli
čali gospoda Larcev, ki si mi nij upal priti pred obličje, ki je pobegnil iz moje hišo.
— Ko je šel od vas, naletim na-nj, ter ga pozovem na dvoboj. Dobila sva orožje, in dva mimogredoČa človeka sta nama bila sekundanta.
Gospa Destrade nij mogla stati več po konci, nego je pala v fauteuil. Julija jo je oblivala s6 svojimi solzami, ter ji po tihem rekla : Ab, mati! odpusti mi, jaz nijsem mogla Emila doteči.
— V resnici pa še ne morem reči, da sem ga jaz usmrtil, nadaljuje Emil, kajti kakor oslepljen Človek, ki išče smrti, mi je planil na moj meč, da sem ga prodrl.
— Pravica je zmagala, reče gospod Destrade.
— Ubogi Edmond, reče gospa Destrade tako Blabim glasom, da jo je komaj Julija slišala, ki je objemala svojo mater, — ubogi Edmond; pa saj mi je rekel, da mu nij več živeti.
— Malo Časa je vse tiho. Gospoja Destrade, akopram v največjo žalost zatopljena,
večino za Kosarja. Ob 12. nri je bilo gla-Rovanje v Celji končano, katerega izid sem Vam telegrafično naznanjal. Že iz početka volitve je c. kr. komisar naznanjal, da bode precej denes ožja volitev, ko bi pri prvi volitvi ne bilo absolutno večine za nobenega kandidata, ter pozival volilee, naj ostanejo skupaj, dokler ne pride iz Rrežic tclegrarič-no poročilo o izidu tamošnje volitvo.
Dve teški uri smo Čakali; kajti če so v Rrežicah klerikalci tudi tako ljudi zbegali in zmotili, kakor tukaj v Cilji, potem je Kosar izvoljen. Klerikalci so bili gotovi zmage. Ob 2. uri pride teško pričakovani telegram, po katerem smo vedeli, da pride do ožje volitve med dr. Vošnjakom in Kosarjem.
Zdaj je narodno-libcralna stranka vse moči napela, da bi v Celji še nekaj glasov pridobila svojemu kandidati. G. Žnideržič iz Brežic, ki je bil v Celji navzoČen, stopil je med volilee, ter jim priporočal, naj oni , kateri so pri prvi volitvi zanj glasovali, zdaj svoje glasove nddado za dr. Vošnjaka. Tudi iz Rrežic jo došel telegram, da so se tam zedinili volilci narodno-libci alne in ustavoverno stranke ter da bodo vsi za dr. Vošnjaka glasovali. S tem je bila naenkrat bitka, katero so klerikalci že dobljeno imeli, obrnena na korist narodno-liberalne stranke.
Duhovniki so to čutili, iu nezaslišano pritiskali na volilee, a zdaj so se tudi naši ohrabrili in pogumno šli k ožji volitvi, katera se je naglo vršila. Kosar je dobil 106 glasov, tedaj za 10 glasov menj, kakor pri prvi volitvi, dr. Vošnjak pa 76 glasov, tedaj za 15 glasov več.
Vsi liberalni volilci so se zbrali po volitvi pri „Slonu" ter čakali na telegram iz Mrežic v najboljši nadi, da je zmagal narod no-liberalni kandidat. Ob (!. uri pride poročilo, da je g. dr. Vošnjak izvoljen za poslanca s 150 proti 188 glasom. Ne morem vam popisati veselja, s katerem so to veselo naznanilo sprejeli zbrani volilci. Neprenchljivi Slava-in Živioklici so gromeli po dvorani, ki so so zmirom na novo ponavljali , ko pride dr. Vošnjak ter se v krepkem govoru zahvaljuje volilcem, ki so denes kvišku držali zastavo svobode in napredka iu se nijso upognili mračnjaštvu. Dalje Še enkrat razvije svoj program, ter posebno poudarja, da ga bode
je hvalila boga za Edmondov samoumor. Gospod Desorge je samo držal meč, s katerim se je nesrečnež usmrtil. Julija je mislila, da mož, ki ima postati njen soprog, v materinih očeh nij morilec. Nesreča in osoda ste, bolj kakor jeza in osveta, presekali ta sramotni vozal. Gospod Destrade, ves zamišljen, je smatral Edmondov umor za dovoljno zadostenje, in nij se mu zdelo pametno, da bi Emilu pripovedoval dogodbo, ki bi mu vzela zaupanje do njegove hčere; dosta mu je bilo, da se mu je kot soprogu čast rešila. Zakaj bi bil tedaj trgal zagri-njalo, pred katerim seje tresel. Emil, ves boječ, je Čakal, da bi Be srca umirila.
— Gospod, reče končno, prosil sem vas za roko vaše hčere. Tudi zdaj vam izrekam taisto prošnjo.
— Vaša je, reče goRpod Destrade globokim ginenjem. Zahvaljujem se vam, in spominjal se vas bom. A popred je treba, da se vihar tega umora pomiri, da se bo svetu zdelo, da ste se z gospođom Larcev/ za čisto slučajen povod bili.   Jaz in Julija
pri vsem delovanji vodila skrb za boljšo pri-hodnjost slovenskega naroda, da bode v političnih vprašanph vselej zagovarjal odločno liberalna načela. Omenja tudi koufesijo-nelno vprašanje; nobena cerkev ne smo biti država v državi itd. Preide tudi na gmotne stvari, na pogodbo z Magjari , na privilegij nacijonalne banke, na uredbo gruntnega davka. Obljubi, da se hoče vselej ravnati po volji svojih volilcev in sklicati pred važnimi obravnavami volilne shode , da tako poizve mnenja volilcev. Govor je bil z velikim navdušenjem sprejet.
Sledili so potem razni govori in so volilci izrekli neka vodila, po katerih se naj njihov poslanec ravna. Med drugim so enoglasno izrekli, da naj bi se volilni red za deželni in državni zbor tako popravil, da kaplanje, ki nijso niti stalno nastavljeni, niti ne plačajo nobenega davka, tudi ne bi imeli volilno pravice. Sploh so ostre besede padale proti onim duhovnom, ki svoj sveti poklic samo zlorabijo za politično agitacijo in posvetne namene.
Volilo! so do pozno noči skupaj ostali ter se veselili svoje zmage, v tem ko so klerikalci precej potegnili iz mesta, kakor hitro jim jc bil naznanjen iziđ v Brežicah.
Denašnjega dneva se smemo veseliti, da smo končno po teškem boji prišli do zmage; a učila nas je ta volitev, da se ne smemo zanašati na kakšne srečne slučaje, ampak da moramo delati o pravem času. Brez dela in truda nobena zmaga.
■ z jfctlST 1*4*1»ift 17. okt. 11/.v. dop.j Našemu saboru stoji samo še kakih četir-najst dnij za zborovanje na razpolaganje. Ogcrski sabor je namreč na 8. novembra sklicau, in tja mora iz našega sabora 81 zastopnikov iti, brez teh pa zborovati ne more. Ta kratek Čas upotrebi j uje naš sabor v to, 4 a kolikor mogoče več stori. Nij skoro dueva brez sednice. Zakonske osnove 0 jugoslovanskem vseučilišči; zakonska osnova o odcepljenji Bakra (Buceari) od istoimennega okraja in povzdignenje njega na samostalui municipij in zakonska osnova o uredjenji plač učiteljev na srednjih učiliščih so bile razpravni predmeti zadnjih saborskih sednic. Najživcjša debata sukala se je (»kolo zakonske osnove o vseučilišči. Dr. Makancc in dr. Spun sta se potegovala
greva popotovat. Kadar se vrneva, bo poroka.
Emil objame jokajoče Julijo, ter si jo pritisne k srcu. Potem stisne vesel gospodu Destrade roko, se nagne k gospe Destrade, ter odide.
— Kaj pa čem jaz početi? vpraša Viktorina.
— Midva odideva brez vas. Pojdite vi k svojej materi.
— Saj res, vzdihne Viktorina; jaz imam še mater, ab, nikogar druzega, nego mater.
Gospod Destrade je odšel. Julijeta se naslone na mater. — Ali nemaš tudi hčere V jo tolaži. Ali se ne vrnem V Ali ne bom pri tebi, da te bom ljubkala in tolažila?
Viktorina jo dolgo in milo gleda. Vzdih-ljej jej napne prsi, solze se jej začno taka-lati po lici. Nikoli se nij še tako lebko jokala. Gotovo jo mislila iti v pregnanstvo in zapuščenje solze točit za moža, ki ga je tako ljubila.
Konec.
za vladno osnovo, da naj poedini vseučili-Ščni fakulteti eden za drugim v življenje stopajo, in sicer najprej juridični in teolo-giČni fakultet, za njima filozofični in nazad nje medicinski. Dr. Rački je pa zastopal in branil odborov predlog, da naj se vsi četiri fakulteti na enkrat oživotvorijo. Po dolgej zanimivej debati nij obveljal niti vladni niti odborov predlog-, ampak neki kompromis med njima. Med drugim je dr. Ma-kanec tudi to predložil, da naj se teologi č ni fakultet iz vseučilišča izbriše, ker teologija nij nobena znanost, ampak samo neko znanje. — In ker ta njegov predlog nij bil sprejet, predložil je nadalje, da naj se poleg katoliške teologične fakultete uvede tudi pravoslavna teologična fakulteta, pa tudi ta njegov predlog nij bil sprejet, ker sc jc reklo, da to spada na srbski cerkveni kongres. — Predno bodo naši poslan ci na državni ogerski sabor odšli, bode naš sabor brž ko ne tudi še proračun za leto 1874 pretresel.
('uje se, da je za predstojnika vladnega oddelka za poltično upravo imenovan Jovan Živkovič, za pravosodni oddelek pa dr. De-renčin, za bogoštovni in naukovni oddelek pa, da dr. Muhič ostane. Ofticijelno pa to denes še nij.
Ogerski konzorcij, ki je v prejšnjih krajiških regimentih brodskom in petro-vardinskem les na 33.000 gozdnih ralih za 33.200.000 gold. kupil bil, katera kupov nina bi sc bila za škole, željeznice, kanale itd. upotrebiti imela, jc svoj ugovor odpovedal. Dunajski borzni krah jo tudi njega grdo ranil, in sicer tako, da gozde več seči ne more. To — in pa slaba kupčija z lest m, ki je sedaj povsod zavladala, jo konzorcij na odpoved prisililo. Naša general-komanda bo konzorcij tožila, da deželo od-škodi za tisto izgubo, ki jej po odpovedi žuga. Pravda se bo v Zagrebu razpravljala.
Tudi zavoljo živinske kuge bodemo zanimivo sodno preiskavo imeli. Z živinsko kugo se je namreč veliki švindcl uganjal. Neki okrajni sodci so baje v sporazumi jen ji z živinozdi avitel ji in mesarji dali strašno ve liko zdrave živine pobiti. Mesarji so .meso pri tej priložnosti malo da ne zastonj dobili, občinstvo ga je pa ravno za voljo prepovedi sejmov strašno drago plačati moralo. Okrajni sodci in živinovraČitelji so bili od mesarjev debelo p o d m i t en i, dežela je pa morala pobito živino še bolj debelo plačati. Nad vsem tem je Vakanovič svojo obrambeno roko držal, ker so bili večjidel samo njegovi politični privrženiki kompromitovani. Denes se jim pa druga pesem poje.
Tz B milili-■»okt« 18. okt. [Izv. dopis.] Naši časi tudi celo vzlic bosniških dogodjajev ne verjamejo še prav v preobrat naše od Metterniha podedovane politike nasproti Turčiji. „Pest. Lojd" je še pred par dnij trdil, da bosniške homatije nij nobeden drugi zakrivil , nego ruska panslavistična propaganda. Iz tega „Pest. Lojdovega" trde-uja se vidi, da naša vredništva baš v ni-kakšnej zvezi z Andrašijem ne stoje. Deue« že vsak slepec lekko ošlata, da politika naše monarhije nasproti Turčiji v celo drugi strugi teče, nego je tekla poprej, predno je ruski car, in predno sta kneza Milan in Nikola tako sijajno na Dunaji sprejeta bila; sam«) vredništva naših časopisov so za vse to še slepa in gluha,  ali — jim pa ta politični
preobrat nij po volji! —Denes se more tudi že brez očalov videti, da so avstro-ogerski konzuli v Turčiji od tistih mal, od kar so ruski car in kneza Milan in Nikola na Dunaji bili, celo druge instrukcije dobili, nego so jih do tistih mal imeli. Turški memorandum , kriveči našega konzula v Banjcjluci Dragančiča in Teodoroviča v Sarajcvem do-godivših se neredov, nij za vsem netemeljit in nristinit. To ve Turčija, to ve Angleška in to ve, se ve da, najbolje Andrassv sam. Na denes ne radi se več o tem vprašanji: kdo je homatije zakrivil V to vprašanje je denes že zastarelo; denes radi se v prvej vrsti o tistej razžalbi, katero je Turčija na-šej monarhiji s tem nanesla, da je svoj memorandum o bosniških zadevah na tako ne-diplomatičen, na vprav turški način našemu izvanjskemu uradu dostaviti dala. Na to jo je gotovo katera koli velevlast našuntala — brž ko ne Anglija — ki pa odgovornost za nasledke gotovo ne bo na sebe vzela. Naš izvanjski urad je primoran, za to razžalbo zadovoljščino zahtevati, ki bo najmanj v tej terjatvi sestojala, da se bosniški guverner Assim-Paša iz Rosne kam drugam premesti. Ali bo Turčija v to zadovoljšLmo pi i volila ? — Od tega vprašanja zavisi pomirjenje, ali pa hudo zaoštrenjc naših že itak napetih razmer nasproti Turčiji. Ce jc res — in vse na to kaže, da je, — da sta Dragančič in Te-odorovio* po napotkih, dobivanih iz Dunaja bosniški raji kaj obcčala, in kakšne uadeje na boljšo bodočnost v njej obudila, in s tem njen vpor in znane homatije v Berbiru (Sta-rej Gradiški) in v Ranjeluci posredno zakrivila, bogme ne bi bilo lepo, če bi naša država bosuiško rajo, na katero je turški zulum nabujskala, sedaj na cedilu pustila. Ker je že enkrat rekla A, naj reče tudi še R. Nekdaj je bil pregovor: „Bosna pouosna", denes sc pa reče „tožna Bosna". Kdor je Rosno z lastnimi očmi videl, kakor jaz, ta ve, kaj jo turška raja. —
Slovansko vprašanje se bo v treh činih in na teh pozorišČih reševalo. Prvi čin bo na Turškem, drugi na Ogerskom, tretji pa na slovausko-nemškej moji. Na turškem bo ta čin izvršila brž ko ne naša monarhija, na Ogerskcm Jugoslovani, na nemško-slovanskej meji pa Rusija. V prvem činu so slovanske koristi in koristi naše monarhije istovetne, in zato je dolžnost vsakega Slovana, da Avstro-ogersko v tem podpira. Turčija in Augleška bodeti vse strasti panmobamedanizma razpi-hali, to njima ne bo mnogo koristilo. Denes ne zmaguje uiti strast, uiti nagli ogenj navdušenja, anipak biamba materijalnih koristi in mirno računajoča inteligencija. Turčija bo sama v sebi zgnjila, Če bo sama sebi pre-puščeua ostala. To je pa v kvar našim materijalnim koristim, in to velja braniti!
Iz « ■ -.I*«';;*! 21. okt. [Izv. dop.j Ako se sedanji članki nPest Ll< yda", onega lista, ki magjarske interese mesto kupčijskih zastopa, čita, misbl bi človek, ki bere o Hrvatskem, pa ljudi j in dežele ne pozna, da je tam kompromisa baua Mažuiauiča vse veselo, da so od slabe letine gladni siti, da so vdovo in sirote, katere je kolora osamila, zdaj v največjem veselji. Kdor pa pozna hrvatsko zemljo iu njene prebivalce, vidi jasno, da veselo šumenje le od one stranke prihaja, ki jo nagodbo naredila. Diugi pa mirno gledajo, kaj bo nova vlada dobrega prinesla, in ne hvalijo dneva pred večerom.   Da oni
list na Hrvatsko slavodatke sklada, med tem ko graničarskim našim bratom Srbom, ki so se Rfagjarom utelesili, /, vcšab.m in smodnikom žuga, 80 znam uja ono politiko, ki taistogi človeka po obrazu boiajo, med tem, ko mu za hrbti m pandftr 1 palieo stoji iu neusmiljeno pO njem nialia. 1'roljubi strijr nLloydu, saj s« posnamoj in >se troje bob navoje jasastonj, ravno zato, ki:r s,e poznamo. Mi srno še pri vsaki priložnosti od tistih par milijonov Magjarov slišali, da so r patri jo-tieeu'' narod, toda, ako Jugoslovani, ki so «11 narod, ki z malimi razlikami taisti jezik govore*, svoje občutke itjavijo, takoj jiiu viteški Madjari z vešali odgovore. Ljubi Madjari, bil jo čas, ko sc je i I vami tako ravnalo; tega časa Bte mcnimda pozabili, i u še več, da so vam Slovani do avtonomije pomagali, in zdaj hočete to tajiti in Slovane, kakor lleust , k steni pritiskati. Med dragim j kaka je vaša avtonomija zdaj, ko 30 uže šest let rabite V Odgovor je lagak : Na stotine milijonov novih dolgov, nered v gospodarjenji in vedui deficit vašega budgeta. I u kaka je dežela? Najrodovitucjši kraji so v močvirji, ceste iu kanali zanemarjeni, boleznim so duri na stežaj odprte, da morejo ljudstvo decimirati, ker vi denar za malovreduo intrigiranje rabite, ne da bi ga okoristili za blagor prebivalstva. Vi hočete, da so v vašem deželnem zboru le taki življi, ki vam pomagajo do vašega cilja. Vi zapravljate voiikc svote s popivanjem, in kupovanjem glasov, iu demoralizirate vaše ljustvo, kajti v tem obstaja vsa vaša modrost. Tukaj je le eno sredstvo , to naime , da krona vaše počeujaujc pregleda, in vašemu zapravljanju konec stori, kajti ako to počenjanje še dve leti traje, bodo zametanje iu ubožnost v va-šej deželi taka, da ne bo nijena Človeška moč vaših grehov mogla zboljšati, kaj še do dobrega poravnati. Ker se je to položje obelodanilo, nij čudo, ako sc je občutek samo-vzdržanja v Jugoslovanih izbudil , in rodil hrepenenje, temu stanju z vso eneržijo nasprotovati: Tako imenovana disciplina , po katerej se vaše stranke ravnajo , služi zdaj, ko se je na krivi pot zašlo, le se za to, da se vašej vladncj modrosti enkrat konec stori.
Domače stvari.
— (Nova telegrafna štacija) se je 10. t. m. odprla v Kostanjevci (Landstrass) na Dolenjskem.
— (G. Janez To man), trgovec v Trstu jc daroval 60 goldinarjev za juho bolnikom ua koleii v Kamni gorici na Gorenjskem.
— (G. nadžupnik A. Žuža) v Laškem trgu nam piše, da jc naš dopis v št. '23* iz Laškega trga, kar njegovo osobo zadeva, ueresuičon. Mogoče, da jo bil naš dopisnik slabo podučen.
Razne xesii.
* (Ivan II,) kralj v Abisinyi, se neč" nič prav kršćansko vesti, akoravuo je kristi-jao. Hrabremu prestol nemil pretendentu je dal ušesa s kolooijem (Scbiessbaumvvole) ua-tlačiti, kateri je zapalil, on m mu jc glava v tisoč koncev razletela. Sederaiudvaj-et m upornikom je posekal de.-ue roke iu leve noge in jih 1 a/metal divjim zverinam v živež.
INlMltlllO.
V ,.Novicabu, štev. 42, čitani dopis iz Pivke, v katerem neki 1'ivčan (po neotesani pisavi soditi jo — „maziljcuco") med rasnimi iiitamuimi napadi tudi meni enega prjvošfii. Na to, kar se mcue tiče, dovolite gn-podine urednik , da v vašem cenjenem listu odgovorim fanatičnemu popu. Na brc/taktno, nia-
učeni nepristojno obnašanje vaše pred volitvami v socijalncm životu , kakor tudi v vaših, z gnojnimi vilami pisanih glasilih, je uže narod pri predvčerajšnjih volitvah od govoril in ker ste to u/.e prej vodili , a v svoji „Hvcti" jezi nijste znali kaj počiti, zlili ste svoj žolč i na „devctnajstletncga (V vaša uezuiotljivost) bledoličnega pobaljua. ki še šolske klopi zaseda!" Gospodine! Štejem si v čast, da me hočejo ljudje take vrste, kakor vi, grditi i zasramovati i tudi smem h ponosom reči, da sem pri borbi mrvico pripomogel s peresom i besedo, da jo pošteu zmožen i ocčeštovau mož bil voljen za državnega poslanca.
Gospodine! Ko se jo vaše nesramno i nepošteno vedeuje proti narodu, koji va8 Je rodil i vas redi, uže vrhuncu bližalo, zavrela je i krv „pobalinov" in baš jaz i g. Štifcer sva sklicala tu v Giadci zbor slovenske učeče se mladine, akoravno sva vedela, da smo še na šolBke klopi navezani i poklicani, izobraževati se. A v nevarnosti, v koja ste vi, nchvaležneži , pritirali revni naš rod, bila je sveta dolžnost, da sc vsak misleč človek krepko v bran postavi i mi smo to tudi storili. Storili smo si bili program, i so z mladeniško navdušenostjo zavezali, da hočemo v m i v jako primernem času Šolskih počitnic delati ua to, da 8e vam krinka krščanstva raz obličje strga i vas narod v vašej nagote sebičnosti i gospodoželjnosti zagleda. — Vaš diktator, jezuvitar Herman, ponižal seje sam toliko, da jo „pobaliue" sklical k zboru i jih hotel z izvrstm -jezuvi-tarskim govorim i pridušanjem pregovoriti, zakrivajoč na vse kriplje vašo nesramnost in vedoč, da oni uaš zaključek nij bila gola demonstracija, vedoč marveč, da bo imelo to vsak ako slabe nasledke za rimsko poli« tiko. A njegovo zvijačo smo spregledali i č u 1 j c sam navdušeno ponavljanje prisege, kojo smo si bili dali pri prvem zboru. Te prisege sem se i jaz držal i po svojej moči delal v domovini na to, da se s koreniko izruje vaše gospodstvo, da tužni naš narod dospe vendar enkrat do tolikanj mu potrebne omike i slobode i da jc v stanu, k drugim slavjanskiui bratom reči: Evo, orni kau in slobodcn sem, s ponosom me sinete brata imenovati! — Koliko sem dosegel — dobro vam je znano. — Torej vašo psovanje mi je na čast, kajti ž njim ste dokazali, da sem pošteno i dosledno ravnal; samo obžalujem, da me jc tek časa zopet odtegnil domaČemu ognjišču, kjer sem po vsej svojej moči i zmožnosti z navdušenjem radii za oproščenje naroda iz robstva papeštva. Vedite pa, da hočemo vsi dijaci, spominja joči se dane prisege i ua dalje pri vsakej priliki raditi na čast i srečo naroda slovenskega i v obslrnejem krogu — naroda občeslavjanskcga! Vselej pa se bomo krepko v bran postavljali vašemu reakcionarnemu mračnjaštvu , ne boječi se no vašega psovanja, ne vašega Bluge hudiča !
Slavoj Jenko, tehnik.
V Gradci 18. oktobra 1873.
Poslano.
Vsem bolnim moč 111 zdravje brez leka in brez stroškov.
Revalesciere du Barry
v MJonđonu.
Odkar je Nj. sv. papež pO rabi izvrstne Revalesciere du Hurry srečno zopet ozdravel in ju mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, ne bo nikdo ve.6 nad močjo te dragu  zdravilne brane
il\miiil in n.-i\idemo itedeče bolezni, katere brez po nfebe zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni \ /»■lud« i, v /i \ rili, na pisali, pljučah, jetrah, na žlezah, na itiml kn/.i, v dušujaku, v mehurji iu na ledvici, tnbirknlf, sušico, nadnlio, kašelj, iiepivhav Ijivost, zapor, »bisto, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, lneillien in hljevniijc tudi ob času nosečosti, srnino silo,   otožiiost,   sušenje,   revinati/.eni, protin, bledico.
— Izpisek iz 75.0OO spričeval o ozdravljenji, ki so M vsem  z.ilrnv ilani zopirstav Ijale:
Spričevalo št. 73,877.
fiNi>, WJenOTtboiy 10. Ofan, 28. februarja 1K7-J. Samo 9 dni sem užival Revalesciere. To izvrst-iie  zdravilo   je pri nuni,   v mojem  obupnem polo žnji oinlo/c .storilo, zaradi česar t« zdrav ilno ■rediti O smelo drugo razodetje za trpeče človečanstvo imenujem.   Izvrstna Kevalcscicre me je od   nevarnega ka-t;"ii;i na pljunili in v dušujaku, od \rtogla\iee in tišj čanja v prsih  odrešila,   katere BO vsem   Ickom kljubovale.    To čudežno zdravilo  zasluži  torej največo hvalo   in se umre   trpečemu   človečanstvu najboljše priporočiti. Florijan K 0 1 1 e r,
c. k. vojaški upravnik v pokoji. Tečnejši  kot meso,  pribrani Kevalcseicre pri odriiSčtmih in pri otrocib SOkrat svojo ceno za zdravila. V plehastili policah po pol funta 1 gold. 50 kr.,
I funt 2 gold. 50 kr., 9 funta 4 gtM. 50 kr., fi funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 21 funtov lingolti.,
— lievaluseiere-lJiscuiton v pusicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 60 kr. — Revalescicrc-Chocolatče v pralni in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 21 tas 8 gold. 50 kr., 4« tas 4 gold. 50 kr., v prahu za liitJ tas 10 golil., m 288 tas 20 gold., — za 576 tas 3« gold.
— Prodaje: Barry du Barry & Comp. nti I»u-
ii Hjl, S* al I lixli-iir.se št. 8, V l.jti Iti 11« ni Ed. Mahr, v (»rnilcl bratje 0 b 0 r a n z m e y r, v Ina-l»tuliii Oiechtl & Frank, v CVIovvi 1'. IJirn-bacber, v I.oik-I Ludvig MUlle. r, v SInriboru
F. Kol etri i k  &   M.   Morič, v  'Scraini   J. B.
>S to ck hau s e n, kakor v vseh mesti b pri dobrih le-kurjih iu špecerijskih trguvcih; tudi razpošilja du nujaka hiša na vso kraje po poSttiib nakaznicah ali povzetjih.
loiNtnicn ure<liiiHtvn. Na željo izjavljamo, da od g. Franjo Mau-ja nijsiuo nobenega dopisa ni
telegrama dobili.
TUJCli 19.  o k t o b r a. i .\:<«n»: Kicinsir iz Dunnja.   - Amiola z dru&tno. Volčič, Dr. Kaoohloro s. naeehioro iz Tista.
— Kreibeck IzMarlbora. Dvorak iz Saplone. — Vleđman iz Hcko.
Pri BleflMtta: Kunsti  i/.  Skocjana. Mora
iz Diinajii. — Graguliae iz Tista. — Stuoln e sospu Iz Celovca. — Bertelomol Is Kapndletrije. — P.Ser
iz DonaJA. -- Dosat   ll Postojne   Komer  iz Tista.
— Gerbac z gospo iz Reko. — Jenko iz 1'riinor skc<^.i. Naiman z gospo i/. Kaniž v ■ Hočevar iz PodTiiijaka. — Levv iz Peke. — Pevc iz Dota, — <lospa Barao l družino iz Reke.
Pri "HuJOj : Selllapfer iz Trsta. — Dišlinger iz Vlneenee. — I>r. Blkll z gospo iz Trsta. — Goapn
lIouiait i/. Bndoljoe. — Drasovlna i/. Trsta. — Stare s sinom li Mengša. — Vončiua iz Koroškega. — Frane Vončiua i/, Zagorja. —Meia Deiosa amaterji) iz Tista.
Pri /miiorcu: Ma^ehner iz Dunaja. (Iros Zagorja. — Ibičič iz Haiioljce. — Kternniid iz št. dur j a.
Dunajska borza 21	oktobri	k
(Izvirno teicgrafiĆT)« poroćiio.)		
Knotul dri. dolg v banftovcd<	68 dd	10 kr.
Jfciuotni dri. dolg v Hrftbru	72 p	40
\tli.JO drl. v>nf»ujilii	100 .	25 ,
Akoije narodno bank«	944 .	
Krodltn.« akoljo ....	212 »	75
T lOndon ........	ii2 „	50
	9 .	•r»7, -
<j. oakhftl	5 .	41 .
Mreoro ,	107 „	75 „
Zobozdravnik
dr. Tanzer
ordinira v zobozdravji in zobotehniki VKak dan od H. ure zjutraj do 6. ure zvečer v l>jiil»l|a^i. llol«kl l<]lc»-liiiit. v sobah štev. 20 in 21. Poiiiiniek do začclkn novembra i. 1. Tam so dobivajo njegove c. U. i/.ključ. privilegirane ustne pri|)ravo: ustna voda, zobni prah in zobna pasta, razen tega tudi pri gg.: Ed, M a lir u iu lekarji liiraicu.   (279—1)
Izdujatctj iu za oncdunitvo odgovoren: l«.u 8emeu.
LaMiuiuM ni tiok »Narodne tiskarneu.