Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega PODJETJA ISKRA KRANJ
Številka 19 — leto XIV. — 31. maj 1975
Odgovornost članov ZK
Odgovornost je pojem, čigar vsebino in pomen sicer dobro poznamo in jo v vsakodnevnem delu in življenju tudi prepogosto poudarjamo. Toda — ali tudi v praksi, vselej in povsod storimo vse, da bi svoj delež skupnih nalog opravili vestno, dosledno — s polno odgovornostjo, vselej in povsod? Iskrena analiza bi najbrž pokazala, da človek vselej ne ravna povsem, ali pa vsaj ne dovolj odgovorno, čeprav bi to moral. Prav odgovornost, s katero bi se moral vsakdo, še posebej pa člani Zveze komunistov, lotevati vsakodnevnih nalog, prav odgovornost bi vsekakor rojevala boljše sadove, vodila hitreje in zanesljiveje k našim skupnim ciljem, za katere si prizadevamo.
Vsi, prav posebno pa še komunisti, povsod in na vseh ravneh, bi se morali z vso odgovornostjo boriti za dosledno izvajanje sprejetih skupnih stališč, dogovorov, ali skupnih nalog. To še tembolj danes, ko intenzivno in ne brez vidnih uspehov opredeljujemo odnose delovnih ljudi v združenem delu, ko s samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem skušamo na vseh področjih reševati tudi najbolj za-' pletena vprašanja naših skupnih interesov.
Ni namreč dovolj, da spoznamo skupne naloge, da sprejmemo skupna stališča in se dogovorimo, kako jih bomo skupno reševali, če pa potem, ko preidemo k uresničevanju, pozabimo, da smo se zavestno odločili, da bomo v procesu reševanja teh naših skupnih, dogovorjenih nalog sodelovali aktivno, dosledno in s polno odgovornostjo.
Zal vse prepogosto, prehitro in morda tudi premalo pretehtano pokažemo svojo soglasnost k skupnim stališčem, a ko je treba dogovorjeno uresničiti, ostanemo nerazpoloženi, morda celo nezainteresirani, vsekakor pa zlahka pozabimo na svojo odgovornost, s katero smo se obvezali sodelovati pri uresničevanju skupno dogovorjenih stališč in nalog.
Danes, ko svobodni in v neprimerljivo boljših pogojih in okoliščinah rešujemo vsakodnevne naloge in probleme, bi se morali zavedati odgovornosti, kot smo se je zavedali in z njo izpolnjevali vse, kar je terjal osvobodilni boj, kar je nalagala naša revolucija, da smo lahko dosegli svobodo in svojo osnovno pravico — graditi si svojo lepšo prihodnost. Če tedaj pri izpolnjevanju nalog, tudi najbolj zahtevnih, najtežjih in najnevarnejših, nikoli in nikjer ni smela izostati odgovornost, s katero je bilo treba sprejeto nalogo izpolniti, potem je tudi danes v zavesti vsakega komunista ne bi smelo manjkati.
Samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje, sprejeta skupna stališča in naloge, bi morale tudi danes biti uresničljive in uresničevane z vso odgovornostjo, brez odlašanja in slepomišenja, pri čemer pa bi predvsem komunisti nikdar ne smeli pozabiti, da je zanje prav odgovornost tisto, češar pri izpolnjevanju dolžnosti, vselej in povsod, na katerikoli ravni ne bi smeli zanemariti. —C—
Iskra zelo zanimiva za ameriški trg
RAZGOVOR Z IVOM BOGOEVIM - DIREKTORJEM FIRME ISKRA-AMERICA
Na zadnjem zasedanju DS IC v petek, 23. 5. 1975 so o poslovanju in perspektivah ter planih Iskrinih firm v inozemstvu poročali posamezni direktorji teh firm. Kratko in jasno poročilo Iva Bogoeva je vzbudilo našo posebno pozornost. Ker o ameriškem trgu tudi ne vemo dosti, smo direktorja Bogoeva naprosili za kratek razgovor. Odgovori na zastavljena vprašanja ne zadevajo samo direktorjev in šefov, temveč vsakega iskrškega delavca na kateremkoli položaju ali delovnem mestu.
Še kratka „zgodovina“ naše ameriške firme: Iskrino predstavništvo v ZDA je bilo ustanovljeno 1. 1967. I. Bogoev je njen tretji direktor (pred njim sta bila še Jože Hujs in Anton Pečnikar, dočim je Gojimir Blenkuš, ki je bil tudi nekaj let kot predstavnik Iskre v ZDA, deloval v okviru jugoslovanskega poslovnega združenja.)
Kakšne naloge si je zadala firma ISKRA - AMERICA?
V skopih besedah povedano: vzdrževanje obstoječih in pridobivanje vedno novih in novih poslov ter v vsakem pogledu afirmacijo Iskre na ameriškem trgu. Iskra vsako leto izvozi v ZDA izdelkov v približni vrednosti 700.000 do 1,200.000 dolarjev, od tega največ elektromotorjev in motornih siren iz tovarne Elektromotorji, Železniki.
Naša firma pa si je zadala novo dolgoročno nalogo, katere cilj je v tem, da Iskro potegnemo iz anonimnosti in jo napravimo znano ameriškemu trgu in ameriškemu kupcu. Osnove za to akcijo „afirmirati ime ISKRA“ so podane: postali smo veliki, izredno občutljivemu in zahtevnemu ameriškemu trgu lahko nudimo izdelke na ravni svetovne kvalitete, pa tudi druge možnosti smo uspešno izkoristili, saj imamo v Ameriki mrežo uspešnih posrednikov. Poznamo torej trg, poznamo potencialne kupce, sedaj se mora samo še Iskra zahtevam ameriškega trga ustrezno organizirati in temu primerno skrajno disciplinirano poslovno ponašati.
Iskra je šele kot celota s svojim velikim potencialom in kvaliteto lahko postala zanimiva za ameriški trg, ki zahteva v vsakem oziru in na prvem mestu KVALITETO, nato KVANTITETO, ter SOLIDNOST V DOBAVAH in SOLIDNOST V CENAH. Amerika je naše do sedaj dobavljene izdelke dobro sprejela.
Ivo Bogoev — direktor Iskra-America.
Direktor SKIL obiskal TOZD ERO
22. maja je obiskal TOZD Električno ročno orodje v sklopu kranjske Elektromehanike direktor nizozemske tovarne „Skil“ H., N. ŠMIT. Prisostvoval je otvoritvi novega montažnega traku iz „Hobby“ programa svoje tovarne. Po tem programu bodo v ERO proizvajali licenčni „Hobby“ vrtalni stroj v več izvedbah. Na naše vprašanje, kakšno je poslovno sodelovanje med „Skilom“ in „Iskro“, je dal g. Šmit za naše glasilo naslednjo izjavo: „Z obeh strani smo podcenjevali čas, potreben za vzpostavitev in pričetek takšnega sodelovanja. Podcenjevali pa smo tudi možnosti, ki jih
Kupci so spoznah, da znamo proizvajati izdelke v taki kvaliteti, kot jo zahtevajo, in v takih količinah, ki so jim potrebne.
Ali imajo vse Iskrine „branže“ enake šanse na ameriškem trgu?
Delno je odgovor na zastavljeno' vprašanje že v mojem navajanju pogojev ameriškega trga, ki zahteva KVALITETO, KVANTITETO in SOLID-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Člani mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje Mehike in Jugoslavije -vodil jo je minister za gospodarstvo Mehike - F. J. Alejo (četrti z desne) na ogledu v Iskri
Mehiški gospodarstveniki v Iskri
22. maja so obiskali Iskrine tovarne v Kranju člani mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje Mehike in Jugoslavije. Mehiško delegacijo je vodil minister državnega gospodarstva FRANCISCO JAVIER ALEJO, s strani Iskre pa so razgovorom prisostvovali: generalni direktor Jože Hujs, direktor področja marketinga v ISKRA - COMMERCE Anton Stipa-nič, direktor področja za stike z javnostjo Boštjan Barborič, glavni direktor Elektromehanike Aleksander Mihev, direktor TOZD Števci Viktor Kosec, direktor TOZD TEA Jože Teran, direktor ATC Marjan Kristan, direktor razvojnega področja Ivan Fink ter pomočnika glavnega direktorja Alfonz Medved in Ludvik Kuhar.
Ta obisk sodi v sklop dogovora o gospodarskem sodelovanju med Mehiko in Jugoslavijo. V tem okviru je s podpisom protokola o gospodarskem sodelovanju predvideno povečanje trgovinske izmenjave ter pospeševanje ostalih oblik gospodarskega sodelovanja med državama v
obliki srednjeročnih ter dolgoročnih aranžmajev. Možnosti za sodelovanje so velike, saj je ekonomska razvitost obeh držav nad povprečjem, ki velja za dežele v razvoju. Prišlo pa je tudi že do konkretnih rezultatov na področju skupnih vlaganj v industrijsko proizvodnjo in izmenjavo tehnologije.
Po ogledu proizvodnje števcev, električnega ročnega orodja, telefonije in elektronskih avtomatskih tele fonskih central so sledili razgovori mehiških gospodarstvenikov s predstavniki Iskre. Jože Hujs jim je najprej predstavil razvoj in proizvodni program ZP Iskra, strukturo izvoza ter smernice razvojne pohtike. Mehiški minister je pohvalil razvitost in raznolikost Iskrine proizvodnje, njen visok organizacijski in tehnični nivo ter poudaril, da se Mehika zanima za povezovanje in združevanje mehiške elektroindustrije z našo, še posebej na področju proizvodnje električnih števcev, prenosnih naprav, telefonskih aparatov in central. Jože Hujs je nato izjavil, da si tudi ZP Iskra želi sodelovanja z mehiškimi podjetji v obliki kooperacij ter sprejel vabilo za skorajšnji obisk v tej prijateljski državi. B.
Direktor SKIL si ogleduje trak licenčnega hobby vrtalnega stroja.
imata ob tem obe strani. Menim, da bomo oboji imeli v bodoče od tega sodelovanja več kot trenutno pričakujemo." O proizvodnji pa je menil naslednje": „Organizirana je na odličen način in moj prvi vtis o kvahteti ter produktivnosti je zelo ugoden. So-
delovanje med kolektivoma „Iskre“ in „Skila“ pa je sigurno pouk, kako mora biti tako sodelovanje vzpostavljeno. Iz pogovorov z gl. dir. Mihevom in njegovimi sodelavci je razvidna velika želja obeh strani, da se to sodelovanje tudi nadaljuje." v. B. R.
Strokovne pripombe na osnutke samoupravnih sporazumov
26. 5. je tovarno ATC na Laborah obiskala delegacija zveznih in republiških organov za notranje zadeve pod vodstvom zveznega sekretarja za notranje zadeve FRANJA HRLJEVIČA. Spremljali so ga: namestnik zveznega sekretarja za notranje zadeve Martin Košir, republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen s sodelavci, predstavniki UJV Kranj ter družbenopolitičnih organizacij Gorenjske. Ogledu proizvodnje so sledili razgovori o medsebojnem sodelovanju. Foto: I. O.
Ljubljana, 21. 5. 1975 (I. S.) Področni kolegij finančnih direktorjev branžnih delovnih organizacij je danes zasedal pod vodstvom direktorja tega področja ZP Edija Delopsta ter obravnaval tekoče finančne probleme ter predloge samoupravnih sporazumov o razdelitvi premoženja IC in o ustanovitvi delovne organizacije za vzdrževanje Iskrinih poslovnih stavb v Ljubljani „Iskra — Poslovne stavbe".
Kolegij je ugotovil, da nam je inflacija, poleg drugih težav pri plasmaju našega blaga, prinesla pomanjkanje finančnih sredstev za tekoče poslovanje kot tudi pomanjkanje trajnih obratnih sredstev. Zato je bil sklep kolegija, da se pripravi ustrezna dokumentacija, na osnovi katere bo Iskra zaprosila za obratne kredite pri Ljubljanski banki. Tudi ta kolegij, kot že mnogi pred njim, je ugotovil
potrebo po enotnem reševanju zapletene gospodarske problematike, ki zahteva med drugim tudi enotno zajemanje podatkov (Iskrin informacijski sistem!); izredne važnosti je kadrovska problematika, ki pa jo za sedaj mora reševati vsaka TOZD in delovna organizacija sama.
Samoupravne sporazume, ki šobili kot predlogi podani v strokovno recenzijo finančnim direktoijem, bodo strokovnjaki v DO in TOZD pregledali in dali nanje svoje konstruktivne pripombe, ker je že skrajni čas, da se rešijo zadeve okoli premoženja IC in uredijo ..lastninske pristojnosti" TOZD nad P PC (Poslovnim centrom Iskre). Predlog samoupravnega sporazuma o Interni banki predvideva njeno ustanovitev s 1. 1. 1976., zato bo treba ta vmesni čas resnično ustvaijal-no izkoristiti.
NOSI! Kolektiv, ki je to dosegel pri svoji proizvodnji, pri svojih proizvodih in pri svojem poslovanju ima vse šanse uveljaviti se v Ameriki, kar pomeni potem tudi NA VSEH trgih sveta. Kot je Iskra, je tudi naša firma v Ameriki zelo ambiciozna; zadali smo si nalogo načrtnega obdelovanja trga in načrtnega študija naših možnosti. Iskrine izdelke smo razdelili na 3 skupine, in sicer na izdelke, ki sb:
1.	na ameriškem trgu že afirmirani (n. pr. elektromotorji in elektromotorne sirene); na
2.	elektronske in elektromehanske komponente, ki so že danes kakovostno sprejemljive za ameriški trg, nismo pa do sedaj mogli količinsko zadostiti ameriških kupcev. Na tem področju danes intenzivno delamo, iščemo dodatne prodajne poti, poja-čali pa smo tudi propagando, odvisno seveda našim finančnim možnostim; v naslednji skupini
3.	pa so vsi tisti naši izdelki, ki bi se lahko prilagodili zahtevam tega občutljivega trga in to: tehnično, komercialno in finančno. To pa so številni proizvodi „široke potrošnje" ter telekomunikacijske naprave. Pri tem pa nastopa neka dodatna „težava", ki je v montaži in servisiranju teh naprav.
V	čem je Iskra zanimiva za ameriški trg?
Za ta trg ni važno iz katere države prihaja določeno blago, ta trg postavlja samo dva pogoja:
—	da je izdelek kvahteten in kon-kurenčer
—	da je dobavitelj soliden in zanesljiv!
V	teh svojih zahtevah pa je ta trg neusmiljen, nepopustljiv in za mnoge lahko tudi usoden! Na tem trgu dobiti IME, pomeni pridobiti ogromen poslovni ugled, izgubiti ime pa pomeni izgubiti VSE šanse, prodreti oz. obstati na tem trgu.
In obratno vprašanje: v čem je ameriški trg zanimiv za Iskro?
Vsa vprašanja in vsi odgovori so med seboj tesno povezani, in odgovor na eno vprašanje je če sto odgovor tudi na drugo, pa vendar je na to vprašanje potrebno še nekaj povedati. ZDA so največja industrijska država na svetu, ameriški trg je največji trg elektronskih in elektromehanskih izdelkov na svetu, na tem trgu je prva prisotna najsodobnejša tehnologija in najsodobnejši dosežki v tehniki in tehnologiji, na tem trgu se „srečava" vsa svetovna konkurenca, ki kaj velja! Tu se praktično dogaja VSE, šele kasneje na Japosnkem in nazadnje v Evropi! In zaradi tega MORAMO biti na mestu dogajanja, če nočemo zaostajati, moramo biti na mestu DOGAJANJA tudi zaradi tega, ker z našo današnjo stopnjo tehnike in tehnolo-■ gije pri nekaterih proizvodih tja tudi že spadamo!	____
In tu nekje vmes je tudi vloga ISKRA - AMERICA?
Da! Naša naloga „plasirati Iskrine izdelke na ameriški trg" je po mojem prav tako važna kot tudi posredovati prenos vrhunske tehnologije s tega trga v Iskro. Ameriški trg pa je tudi vir sodobnih proizvodov, ki jih naše tovarne Iskre vedno več uporabljajo in to od surovin do polizdelkov, elektronskih elementov in kompjuterjev. Zato ima naša firma ISKRA — AMERICA nalogo stalno zasledovati gibanja na trgu nabave in ponudbe zaradi odkrivanja novih dobaviteljev in novih materialov in novih virov za ta gradiva.
Kateri so danes tisti izdelki, ki so se že plasirali v Ameriki?
Če jih po vrstnem redu naštejem prednjačijo elektromotorji, ki predstavljajo kar 40% našega izvoza v
ISKRA
Številka 19-31. maj 1975
ZDA, temu sledijo elektronski elementi (IEZE), ki so trenutno v določeni krizi, dalje sledijo elektromehanski elementi, pomožni releji (TELA), števci pogovorov (Elektro-mehanika), elektronske sirene in zvočniki. Posli s Faksimile (Eiektro-mehanika) pa nimajo trajnega karakterja in precej nihajo, vendar jih ni nikakor za zanemariti! Niti poslov, niti proizvodnje!
Kakšni so načrti te naše ameriške firme za prihodnje?
Danes in v prihodnje je samo ena naša orientacija: pripravljati vedno nove in nove pogoje za dolgoročne poslovne aranžmaje za izvoz naših izdelkov v ZDA ter sklepanje in posredovane poslov vsem našim tovarnam, kot tudi prenos novih dosežkov in nove tehnologije v Iskro, in ne nazadnje posredovanje tehničnih informacij, ki so vezane na celotno našo' dejavnost! Težke a izvedljive naloge, ki zahtevajo angažiranje vseh delavcev Iskre in vseh strokovnih kadrov, pa naj bodo to tehniki, komercialisti ali pa finančniki.
Za zaključek pa prosim, da nam nekaj poveste kot Iskraš (v Ameriki) Iskra šem (v domovini):
„Mislim, da ni preveč, če še enkrat ponovim, daje ameriški trg trg, kjer je prisotna vsa konkurenca sveta. Na tem trgu se uveljaviti, pomeni pridobiti si najboljšo legitimacijo za izdelek in za firmo. To pa je tudi trg, ki ne dopušča nobenega nihanja v kvaliteti: KVALITETA JE PRIMARNEGA ZNAČAJA, nihanja v kvaliteti pa so NEDOPUSTNA; izrednega pomena, lahko rečem življenjskega pomena je solidnost v dobavah, kar združuje poleg kvalitete še točnost v dobavah, roki, cene... Nesoliden dobavitelj hitro izgubi EME, s tem pa tudi vse možnosti za plasman svojega blaga, pa če je še tako kvalitetno! Nad tem morajo z naše strani stalno bedeti še posebej prav naši organizatorji proizvodnje in komercialisti!
Ta trg pa ima tudi še neke druge specifičnosti, ki jih je treba stalno negovati in vedno in v celoti spoštovati (!): velikemu ameriškemu kupcu je nemogoče in nedopustno podtakniti kakršnekoli tudi najmanjše spremembe ali odstopanja od dogovorjenih meril in pogojev!
Naša firma ima tudi naloge kar zadeva nabave materiala za potrebe Iskre.
Uvoz preko naše firme ima, kot gledamo mi, dva cilja:
1.	odkrivanje vedno novih dobaviteljev (vezanje na samo enega dobavitelja je lahko kdaj tudi usodno),
2.	za Iskro ustrezen ekonomski učinek, saj je nabava materiala direktno pri proizvajalcu vsekakor ekonomsko primernejša od nabave preko posrednikov.
In naš program za 1. 1976? Izvoz Iskrinega blaga v Ameriko v višini 2 milijona do!aqev, uvoz v višini 1 milijona dolaijev, skupni promet torej 3 M dolaijev ali preko 5 milijard starih dinaijev! To pa je že nekaj, ali ne? !
Filozofija Iskre, da je za uveljavitev doma in v svetu potrebno izgraditi svojo lastno prodajno mrežo, se je pokazala za izredno uspelo orientacijo Iskre, ki ji je omogočila prodor na vsa svetovna tržišča. Iskra postaja, korak za korakom, vendar vztrajno, SUBJEKT tudi na svetovnih trgih. V tem je tudi moja čestitka nam vsem v Iskri, da smo spoznali to nujnost in zahtevo današnjega časa: zaradi naše eksistence in naše bodočnosti. In moj nasvet: trdno vztrajati na začrtani poti, posebno danes, ker le v tej usmeritvi nam je zagotovljen uspeh tudi v najtežjih časih svetovne krize, ki danes pretresa ves svet.
Znanje, iniciativa ter pridnost to so veliki kapitali, ki jih imamo in ki smo jih dolžni in jih tudi moramo izkoristiti, zaradi boljšega danes in srečnejšega jutri.
Množičen obisk v Iskri
24. 5. so bile tovarne ISKRE — Elektromehanike odprte za javnost. Proizvodnjo v Savski loki si je ogledalo 1700 obiskovalcev, na Laborah 1050, Blejski Dobravi 80, v Stikalih 50, v Lipnici 30, Vegi v Ljubljani 60 in v Horjulu 120. Na Otočah pa so 17. 5. našteU 250 obiskovalcev.
V. B. R.
K slikam: levo - mladi obiskovalci „pomagajo“ mami v galvaniki telefonije, desno - zanimanje najmlajših za proizvodnjo ročnega orodja, spodaj -„bodoči strokovnjak" v kontroli števcev. ■
Industrija avtoelektričnih izdelkov bolje kot lani
Po združitvi v enotno branžo — Industrijo avtoelektričnih izdelkov s sedežem v Novi Gorici so TOZD, ki sestavljajo to branžo, v letošnjem prvem četrtletju še bolje gospodarile kot lani v istem obdobju.
Kot je znano so v Industriji avto-elektrike: Tovarna malih zaganjalnikov, Tovarna velikih zaganjalnikov* Tovarna generatorjev in elektrike, Tovarna delovnih sredstev — vse te TOZD so iz Nove Gorice, nato Tovarna vžigalnih tuljav in druge opreme iz Bovca, Tovarna žarnic iz Ljubljane in AET — Tovarna avtoelektro in elektro izdelkov ter visoko kakovostne keramike iz Tolmina.
Industrija avtoelektrika si je za letos začrtala realizacijo v višini 500 milijonov dinaijev, v prvem četrtletju pa je ta načrt uresničila v višini 120 milijonov dinaijev, oz. 23 odstotno.
POPRAVEK K ČLANKU
VSO SKRB IZVOZU IN PRODUKTIVNOSTI, ki je bil objavljen v 18. številki glasila Iskra z dne 24. maja 1975
Zaključek pod točko 4 zasedanja Skupščine ZP z dne 20. 4. 1975 se pravilno glasi:
O gospodarjenju celotne Industrije smo se pogovarjali z njenim glavnim direktorjem Jožetom Erženom.
Naš sogovornik je poudaril, da sta potekali tako proizvodnja kot celotna realizacija v letošnjem prvem četrtletju dosti bolje kot lani v istem obdobju. Delo je potekalo in seveda še vedno poteka v skladu s programskim planom za letos.
Nekaj težav imajo le z novimi zmogljivostmi, ki so bile dograjene lani in še niso dosegle takšne ravni dela, kot je bilo predvideno v prvem obdobju.
To velja predvsem za TOZD Mali zaganjalniki, ki je začela z redno proizvodnjo proti koncu lanskega leta. Računah so, da bo delo tu normalno steklo že v letošnjih prvih treh mesecih, vse pa kaže, da bodo „s polno paro" začeli delati proti koncu drugega četrtletja.
Določene motnje so imeli tudi v proizvodnji žarnic. Težave so se pojavile predvsem zaradi selitve ljubljanske tovarne v nove prostore na Stegnah.
Gledano v celoti je raven proizvodnje januarja, februarja in marca letos v Industriji avtoelektrke porok, da bodo uresničili letni proizvodni načrt. V prvem četrtletju so ta načrt uresničili v višini 23 %, kar je povsem v skladu s predvideno dinamiko.
Poleg težav v proizvodnji v prej
omenjenih temeljnih organizacijah, so imeli probleme tudi v preskrbi z reprodukcijskim materialom in to predvsem pri izdelkih črne metalurgi'
je.
Kljub relativno dobrim uspehom na področju ustvarjanja celotnega dohodka v vsej Industriji, pa so se v tem obdobju precej povišali tudi proizvodni stroški. Zaradi tega končni rezultati niso takšni kot so jih predvidevali v gospodarskem načrtu, vendar pa še vedno boljši kot v lanskih prvih treh mesecih.
V Novi Gorici, Bovcu, Tolminu in Ljubljani upajo, da se bodo cene reprodukcijskega materiala in surovin ustalile, s čimer bodo lahko gospodarski načrt tudi glede ustvaganja in delitve dohodka uresničili v predvideni višini.
Prodaja na domačem trgu je po tekala uspešno, določene zastoje pa so imeli pri izvozu. Slednji je bil sicer višji kot lanski, vendar pa niso dosegli načrtovanega obsega. Izvozni načrt so v prvih treh mesecih, namesto 25 odstotno, dosegli v višini 17 %, precej bolje pa je za zdaj v drugem četrtletju-
Največji kupci izdekov avtoelektri-ke so Italijani, Francozi, Romuni in Poljaki. Izvažajo v glavnem zaganjalnike, alternatoije, vžigalne tuljave, žarnice in še nekatere druge podse-stave.	Lado Drobež
»Skupščina sprejema podano informacijo predsednika Skupščine v zvezi s točko 4) dnevnega reda in sprejme naslednji sklep:
V Zmaju zelena luč za inovacije
— Skupščina pooblašča predsedstvo Skupščine, da po predhodni uskladitvi s predlagatelji samoupravnih in splošnih aktov iz tč. 4) dnevnega reda ter prispelimi pripombami do teh predlogov, prične postopek javne razprave oz. sprejemanja le-teh v TOZD."
Našim bralcem se oproščamo, ker je bila naša vest, da že Skupščina daje omenjene akte v razpravo, napačna. Te predloge bo namrfeč po predhodni uskladitvi in po pooblastilu Skupščine temeljnim organizacijam združenega dela posredovalo predsedstvo Skup-
ŠČ*ne‘	Odgovorni urednik
Tovarna baterij Zmaj je žal eden redkih kolektivov v ZP Iskra, ki se dobro zaveda pomena inovacijske dejavnosti in ki je na tem področju tudi že precej naredil. Spodbuda za okrepljeno dejavnost jim je bilo prav letošnje leto, ki smo ga v Jugoslaviji razglasili za leto inovacij, konec koncev pa jim je želja po še boljšem gospodarjenju narekovala, da so se lotili določenih ukrepov na področju inovacijske dejavnosti.
Tako so pred dnevi med drugim objavih interni natečaj za inovacije, še pred tem pa je zbor delovne skupnosti sprejel predlog o ustanovitvi posebnega nagradnega sklada za najbolj uspele inovacije.
Po tem natečaju bodo v Zmaju nagradili najbolj uspele predloge in rešitve, ki se nanašajo na:
-	zamenjavo uvoženega materiala z domačim,
-	zamenjavo materiala, dela, oblike ali konstrukcije, ki ob nespremenjenih lastnostih izdelka pomeni pocenitev,
-	spremembe proizvodnega procesa tako, da bo ob manj porabljenih urah dosežen enak ah večji učinek,
-	predloge za uvedbo novega ah spremenjenega proizvoda, ki bo v kratkem ali daljšem času povečal (obseg) dohodek podjetja,
-	mehaniziranje ah avtoma-tiziranje ročnega dela na katerikoli operaciji, če bo omogočil v daljšem obdobju boljši učinek,
»- predlogi, ki bodo v katerikoli pripravljalni službi (režija) racionalizirali delo tako, da bo možno prihraniti oz. zmanjšati uro dela,
-	ukrepi, ki bodo zmanjšah izmet,
-	predlogi za boljše vzdrževanje strojev (pocenitev izdelave rezervnih delov, manjša obraba delov, zmanjšanje časa popravil itd.),
prihranki pri vseh vrstah energije (goriva za ogrevanje, električne energije),
—	tehnološke rešitve, ki bodo pri' pomogle k boljši izrabi vloženega materiala v baterijah (cink, elektrolitski mangan) ah ki bodo ob enakih lastnostih baterij zahtevale cenejše materiale,
—	predlog programa za premostitev izgub zaradi omejitev električne energije,
—	predlogi za boljšo izrabo delov-
nega časa.
V poseben nagradni sklad so z? najboljše predloge oz. rešitve namenih
60.000	dinarjev. Prva nagrada zna«3
30.000	dinaijev, druga 20.000 in tre-tja 10.000 dinarjev.
Predloge in rešitve, ki jih bod poslali delavci Zmaja do 15. 2. Pfl hodnje leto, bo preučila posebn komisija, osnovna merila, ki jih 6 presojala,pa so: izvirnost, vložen tn> ’ težja pristopnost avtorja do virov (h formacij, hitra možnost aplikacij ’ višina prihranka, nepoklicno ukv3* janje avtorja s predloženo rešitvijo pomembnost učinka za čim širši ki°|'
Upajmo, da v Zmaju ne bodo ostan osamljeni ter da se bodo po njih zg?"-dovale tudi druge Iskrine organizacij6-
lad
Uspel seminar o industrijski j lastnini
Služba za industrijsko lastnino Pf ZP Iskra je v dneh od 20. do 23. organizirala strokovni seminar gospodarskih in pravnih vidikhj industrijske lastnine. Udeležilo se g3! okoh 30 predstavnikov vseh Iskrid^ branžnih organizacij, katerih redih službene zadolžitve so bolj ah malh povezane s to problematiko.
(Nadaljevanje na 3. straid
Uspešno na poti združevanja Iskre in Gorenja
„38.000 delavk in delavcev temeljnih organizacij združenega dela Iskre in Gorenja nas je pred slabim letom zadolžilo, da uresničimo samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev obeh združenih podjetij v enotno organizacijo — Elektrokovinska industrija Ljubljana. Zaupali so nam, nam ddi mandat, mi pa moramo to zaupanje zdaj upravičiti in delati. Naša odgovornost je jasna in znana“. S temi besedami je predsednik delavskega sveta SOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana Vladimir Logar med drugimi ocenil združevanje Iskre in Gorenja.
Po tej seji so bila že številna druga srečanja komunistov in predstavnikov ostalih družbenopohtičnih organizacij, cilj vseh teh prosvetovanj pa je, čimprej uresničiti začrtovano združitev obeh slovenskih velikanov na Področju elektrokovinske industrije.
Prve seje sveta ZK SOZD — bila je v poslovni stavbi v Ljubljani — so se Poleg članov sveta udeležili še: predsednik delavskega sveta Vladimir Logar, v. d. predsednika poslovodnega odbora Ivan Atelšek, predstavnik ZP iskra Anton Stipanič, član CK ZK Slovenije Peter Hedžet in drugi.
Glavni referat o nalogah komunistov v sestavljeni organizaciji Iskre in Gorenja je imel dosedanji sekretar ZK v ZP Iskra Stane Preskar. Najprej je spregovoril o ciljih sestavljene organi-^cije. Ti so: skladno oblikovanje razvoja in proizvodnih programov, usklajevanje poslovne pohtike in nastopa na domačem in tujih tržiščih, smotrno združevanje dela in sredstev, ooljše izkoriščanje družbenih sredstev ter med drugim razvijanje poslovnega sistema, zaupanja in socialistične so-udarnosti ter utrjevanje socialne
varnosti
Stane Preskar je v nadaljevanju opozoril, da smo doslej že oblikovali skupni delavski svet, poslovodni od-oor in nekatera druga telesa, aktivni Pf so bili tudi drugi forumi, čeprav je oho kdaj pa kdaj čutiti delno zatišje.
Med osnovne naloge ZK je uvrstil raziskovanje protislovij in analiziranje ^r seveda reševanje problemov, izva-Janje akcij, povezovanje struktur, enotno delovanje, mobilizacija vseh uejavnikov in ne nazadnje premago-Vanje odporov.
^ V nadaljevanje referata se je Stane Veskar dotaknil tudi težav pri uresni-c®vanju samoupravnega sporazuma o družitvi Iskre in Gorenja. Po njego-vem je osnovni problem v tem, da Ostajajo različna stališča o tem, kakš-?? naj bi bila organizacijska oblika jGZD (4 nivoji ah 3 nivoji), zatem &ede načina povezovanja (ah naj bi ^čeli pri vodstvu, ah pa kakšni drugi ravni, kot npr. pri TOZD), mnenja pa ^ delno razlikujejo tudi glede časa oz. ®mpa povezovanja — nekateri so za mtrejši, drugi pa za počasnejši tempo "itd.
Težave so tudi v stališčih o tem, koliko sme organizacija SOZD EKI Spremeniti dosedanjo organiziranost lskre oz. Gorenja.,
. V referatu, ki so ga udeleženci seje j^redno dobro sprejeli, je Stane deskar razčlenil tudi vzroke, ki so Popeljali do težav. Mednje je uvrstil:
vprašanje TOZD, ki še niso zaživele tako kot bi morale, nezaupanje, sebičnost, neizdelane poti združevanja sredstev, premajhno skrb za razširjeno reprodukcijo po TOZD, nenačrtno povezovanje TOZD, premajhe serije, specializacija, pa tudi premalo določeno vlogo SOZD. „Preveč gledamo kratkoročno, ne upoštevamo dolgoročnih interesov, preveč je opaziti individualizma in premalo teamskega dela - socialne integracije, prihaja do družbenih protislovij, hkrati pa premalo razumemo spremenjeni položaj, ki je nastal s sprejetjem nove ustave,“ je poudaril govornik.
Stane Ereskar je v nadaljevanju referata spregovoril o tem, čemu morajo naši komunisti v prihodnje nameniti največ pozornosti. Med te naloge in pristope je uvrstil:
—	najti izhod iz dilem
—	mobilizirati vse delavce
—	pomembna je vsebina združevanja in ne oblika
—	usklajevanje proizvodnih programov
—	izboljševanje, inovacije, racionalizacija proizvodnje
— Oblikovanje prihodnjih programov
— TOZD morajo zaživeti
—	enotna trgovska mreža doma in v tujini
—	skrb za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil
—	spodbujati ljudi, da bodo čimbolje gospodar ih
—	omogočiti izobraževanje
—	omogočiti obveščenost
—	vplivati na kadrovsko pohtiko
—	zahtevati odpornost nosilcev nalog in med drugim tudi
—	preprečiti, da bi vsak vlekel na svojo stran.
Izredno živahna razprava je opozorila na ekonomsko in družbenopo-htično nujnost, da čimprej uresničimo že podpisane dokumente ter da iz dvh različnih sistemov izluščimo tiste stvari, za katere bi se enotno odločih zagovorniki sedanje ene ah druge poti. Slišati je bilo tudi različne predloge kot na primer tega, da bi ustanovih neko telo, arbitra, ki bi nadzoroval združevalni proces.
V razpravi je izredno tvorno sodeloval tudi predstavnik CK ZK Slovenije Peter Hedžet. Poudaril je, da mora svet ZK SOZD EKI jasno podčrtati, da je treba samoupravni sporazum dosledno in v najkrajšem času uresničiti in rešiti probleme, ki obstajajo. Svetu ZK morajo pomagati tudi druge družbenopohtične organizacije in vsi delavci, če želimo doseči uspehe. Komunisti iz posameznih 00 ZK se morajo medsebojno neposredno povezati ter dati svoja mnenja o določenih problemih.
„Osnovna naloga komunistov je, da s svojim javnim in demokratičnim delovanjem dosežejo to, da delavci resnično odločajo o vsem, s tem pa tudi o vseh oblikah samoupravnega povezovanja. Že s tem bodo lahko resnično zaživeh samoupravni odnosi na vseh ravneh," je poudaril član CK ZKJ.
Zatem je spregovoril o ekonomski nujnosti povezovanja dela in sredstev ter to povezovanje ocenil za ključen element rasti družbe in napredka.
Peter Hedžet se je dotaknil tudi razlik, ki so prisotne na področiu
povezovanja ter v zvezi s tem opozoril, naj o nadaljnji usodi SOZD EKI odločajo TOZD, kar je z ustavnega in samoupravnega stališča edino pravilno. „Drugega arbitra ne more biti. Vsi drugi dejavniki so le sredstva delavca v združenem delu," je poudaril.
V nadaljevanju seje so izvolili sekretariat sveta ZK SOZD EKI Ljubljana ter sekretarja in njegovega namestnika. Za sekretarja so soglasno izvolili Staneta Preskarja, za namestnika pa Karla Viteza.
Na osnovi referata in razprave je svet ZK sprejel tudi več sklepov, ki naj omogočijo boljše delo komunistov Iskre in Gorenja v združevalnem procesu obeh organizacij.
Poglejmo sklepe seje sveta ZK1
1.	analizirati je treba delo 00 ZK v TOZD.
2.	osmi člen poslovnika sveta ZK se spremeni s tem, da se rok za sklic seje podaljša od 5 na 10 dni.
3.	sekretariat naj določi organizacijsko obliko združevanja.
4.	pripraviti je treba model organizacije in ga dati v javno razpravo.
5.	osnova za sklepe naj bodo teze,
referat in razprava. Rok za oblikovanje sklepov je do konca maja, ocene, analizo in načrt dela pa bodo izdelali pozneje.	lad
Posnetek s prvega zasedanja sveta ZK Elektrokovinske industrije Ljubljana.
Antene v prvem četrtletju odlično
Bivši direktor v EleKtromotorjih Lojze Žumer je odšel na novo dolžnost glavnega direktorja branže široke potrošnje.
Na zadnji seji je Delavski svet Elektromotorjev sprejel novega direktorja Toneta Rakovca, dosedanjega direktorja TOZD Iskre v Spodnji Idriji(na sliki)
Iskra na Vrhniki je v prvem kvartalu zelo dobro poslovala. Prodaja je bila kljub skrbem pred novim letom v redu in tako so proizvodni plan dosegli 95 %, nasproti lanskemu letu v istem času pa je indeks celotnega dohodka 168, indeks dohodka 156, indeks ostanka dohodka pa celo 300. Nekaj ugodnih rezultatov gre tudi na račun vrnjenih zalog ob Iskrini reorganizaciji, vendar so z doseženim zadovoljni.
Ker v Industriji široke potrošnje službe še niso v celoti „stekle“, se to žal pozna tudi pri poslovanju. Računski center počasi izstavlja obračune in tako se zgodi, da račun pozno izstavijo; Zato se sredstva počasneje obračajo in tako v tem težkem finančnem položaju tovarna kreditira kupca.
Zaskrbljivih zalog nimajo, pač pa nekaj zaradi pomanjkanja nekaterih materialov in tako se jim kopičijo polizdelki, ki jim jemljejo dragocen skladiščni prostor. Zato želijo, da bi vsaj za končne izdelke pove č ah branžna skladišča.
Trudijo se za večji izvoz, toda zaradi nizkih cen na svetovnem tržišču je trenutno izvoz anten minimalen, izvoza „za vsako ceno" pa nočejo.
Imajo dober načrt investicij. Tako bodo nabavih nekaj strojev za orodjarno, nekaj strojne opreme pa bi rabili za vlivanje plastičnih mas, tega pa
S seje komisije za DEO pri ZSMJ v Beogradu
14. marca je bila v Beogradu razširjena seja komisije za družbenoekonomske odnose pri ZSM Jugoslavije. Seje so se udeležile tudi delegacije iz republik in pokrajin, v okviru le-teh pa po dva predstavnika iz delovnih organizacij.
NOV V. D. DIREKTORJA V TOZD NAPAJANJA V NOVEM MESTU
n°st za ogled tovarne so izkoristili številni obiskovalcu Na sliki: v justirnici eleJevATC.
Na mesto v.d. direktorja so v marcu letos, po odhodu direktorja Marjana Henigmana na drugo delovno dolžnost, imenovah Milana Korčeta. Milan Korče je postal Iskraš 1. 1961, ko se je kot elektromehanik zaposlil v kranjski tovarni v kontroh. Ko je 1. 1965 tovarna v Novem mestu postala samostojna, je prevzel dolžnost vodje kontrole, ki jo je vestno in prizadevno opravljal vse do 1. 1973, ko je postal vodja proizvodnega sektorja. Vsa ta leta je v tovarni opravljal tudi družbenopohtične in samoupravne funkcije.
Glavna tema, o kateri smo razprav-Ijah, je bila o prispevku mladine k hitrejšemu razvijanju inovatorske dejavnosti pri nas.
Po vojni je bila naša tehnologija na nizki stopnji. Kljub temu pa smo dosegh hiter napredek, saj se je tehno-logija začela razvijati izredno hitro. Morah smo se vezati tudi na bolj razvite države. To pa je avtomatično ustvarilo prepričanje, da je vse kar je u-voženo- tudi boljše. To napačno mišljenje je pokazdo posledice zlasti v inovatorski dejavnosti. Raje smo kupovah tuje hcence in reševah probleme s tujimi strokovnjaki, kakor da bi stvari prepustih domačim kadrom.
Takšno stanje je možno spremeniti samo z vnaprej določenim in organiziranim sistemom dela. Glavne naloge v prihodnosti naj bi bile:
—	navdušiti mladino v srednjih in visokih šolah za inovatorsko dejavnost,
—	povezovanje mladih v delovnih organizacijah v skupine, ki bodo laže dosegale ugodne rezultate na Tem področju,
— ZSMJ semora zavzemati tudi za ugodno rešitev sistemov financiranja preko samoupravnih interesnih skupnosti,
—	rešiti probleme priznavanja inovacij in stimuliranja avtorjev ter podobno problematiko.
Menim, daje odnose pri razvijanju inovatorske dejavnosti potrebno urediti najprej v delovnih organizacijah. Prav tukaj se pojavljajo problemi ocenjevanja vrednosti izumov in izboljšav ter vprašanje, ah je bila določena inovacija delovna dolžnost avtorja ah ne. Mislim tudi, da mnogo izboljšav ni prijavljenih ravno zaradi slabih izkušenj ljudi, ki so kdaj prijavili kak izum ah izboljšavo
Marjan Tepina
Direktor TOZD Antene - Franc Fefer dipl. ing.
zaenkrat ne bodo nabavih, ker imajo možnost kombinirati s tovarno gospodinjskih aparatov v Škofji Loki, česar se bodo verjetno poslužih.
Vse to nam je povedal direktor Franc Fefer, ob koncu pa smo ga vprašah še, kaj bi dodal za zaključek. Menil je, naj bi se dogovorjenega bolj držah, manj sestankarih in ko smo se o vsem dogovorih, naj bi bilo dogovorjeno tudi izvršeno. Tako bi zlasti ob prostorski razmetanosti Široke potrošnje mnogo prihranih na času, prevozih in predvsem medtem marsikaj postorih — za kar smo končno v tovarni.	KF
USPEL SEMINAR O INDUSTRIJSKI LASTNINI
(Nadaljevanje z 2. strani)
Na seminarju je predaval prof. dr. Stojan Pretnar, priznan strokovnjak za industrijsko lastnino in redni profesor na ljubljanski pravni fakulteti, kjer ta predmet tudi predava.
Udeleženci so se seznanih z osnovami industrijske lastnine. Organizatorji so želeh s tečajem omogočiti, da bi ljudje, ki se sicer v svojih organizacijah ukvarjajo s to problematiko, znali delovno problematiko ocenjevati bolj s strokovnega stališča. S tečajem je bila dana tudi osnova za vzpostavitev celotne poslovne pohtike industrijske lastnine, prilagojene Iskrinim potrebam.
Prof. dr. Stojan Pretnar.
Celoten potek izobraževanja o tej temi razumljivo še ni končan: temu, pravkar končanemu seminaiju bodo dedih še drugi krajši, ki bodo obravnavah posamezna strokovna vprašanja.
Obiskali smo Industrijo EMO Celje - TOZD Odpreski
Z gotovostjo lahko trdimo, da je delo v TOZD odpreskov in avtokoles med najtežjimi v EMO in tudi v vsej Iskri. Velikanske stiskalnice in dlete-nje v proizvodni dvorani povzročajo strahoten trušč, zaradi peči, v katerih žarijo železo predno ga oblikujejo, so ljudje ob pečeh izpostavljeni hudi vročini, na določenih delovnih mestih morajo prenašati in dvigovati po več deset kilogramov težka bremena. Delo v Odpreskih, kot na kratko pravijo tej temeljni organizaciji, je resnično težaško.
Ni čudno, da so prav zato v TOZD Odpreski in avtokolesa zaposleni predvsem moški v zrelih letih, saj je delo v tem kolektivu za ženske in mlajše neprimerno. Skupno je zaposlenih približno 120 delavcev.
TOZD Odpreski je razdeljen na tri oddelke:
—	surovinska izdelava odpreskov
—	surovinska izdelava koles
—	površinska zaščita
Poglejmo jih kar po tem vrstnem redu:
SUROVINSKA IZDELAVA ODPRESKOV
V tem oddelku je zaposlenih okoli 60 delavcev, ki na različnih stiskalnicah in drugih napravah izdelujejo prečke, konzole, oporne stene, pokrove koles, prirobnice in nešteto manjših sestavnih delov za podvozja avtobusov in tovornjakov.
Delo poteka, kot že rečeno, na številnih hidravličnih in ekscentričnih stiskalnicah. Najmočnejša stiskalnica — velika je kot srednje velik vikend — ima moč 900 megapondov, najmanjša pa 100 megapondov.
Skupno imajo 5 hidravličnih stiskalnic, od teh je ena vlečno-udama ter 2 ekscentrični *	? f ?
,. ^
~ r
katerih je fizično delo skoraj povsem odpadlo.
Žalostno je, ko gledaš delavca v Odpreskih, ko mora z golimi rokami dvigovati težka kolesa tovornjakov, medtem ko sosednji novi stroj vrste Leifeld opravi vse faze dela sam.
Prav na ta stroj so v Odpreskih zelo ponosni: ni čudno, saj opravi vse delo v eni operaciji, sicer pa morejo platišča obdelovati na več strojih, vmesni »tekoči trak“ pa so človeške roke.
Morda bo nekatere zanimalo, kako nastane platišče za avtobus ali tovornjak. Pločevino, debelo od 7 do 8 mm najprej navelikanskih Škarjah prirežejo na pravokotnike, ki jih nato v krožil-nem stroiu oblikujejo v obroč. Konca
.................... .......................
Med starimi stiskalnicami smo poleg novega stroja Leifeld za izdelavo platišč
takoj opazili tudi nove udarne škarje. Na njih lahko režejo vse prereze pločevin od 0,5 mm do 15 mm debeline. Ciril Feldin in Engelbert Hudournik sta ravno takrat prirezovala nosilce za TAM. S temi nosilci smo se pozneje srečali tudi na velikanski 900 tonski stiskalnici
Oblikujejo pločevino, debeline od
4	mm do 8 mm. Še vedno uporabljajo oba načina stiskanja — toplo in hladno preoblikovanje —, toda v zadnjem času se vse bolj usmerjajo na hladno obdelavo. Le-ta je precej cenejša in lažja, saj pri hladnem stiskanju odpade gretje pločevine, vsi pa dobro vemo, kako je toplotna energija draga, pa tudi delovni pogoji so dosti boljši.
Poleg težaškega dela, strahotnega trušča, vročine, mraza, prepiha in še in še bi lahko naštevali, pesti delavce v tej osnovni organizaciji še en problem: zastarelost strojev.
Vse hidravlične stiskalnice razen vlečno - udarne so že zdavnaj zastarele. Postavil jih je že nekdanji lastnik tovarne Westen pred okoli 80 leti. Kljub temu še danes zadovoljivo obratujejo, seveda ob skrajnih naporih in prizadevanju kolektiva Odpreskov ter ob visokih vzdrževalnih stroških.
Kot že rečeno je nova le vlečno-udama stiskalnica, ki je med najsodobnejšimi, v kratkem pa bodo dobili še eno manjšo hidravlično stiskalnico.
5	tem nakupom bodo za nekaj časa tudi zaključili obnovo svojega strojnega parka.
SUROVINSKA IZDELAVA KOLES
Delo na tem oddelku TOZD Odpreskov in avtokoles je verjetno najtežje. Človeku se nehote vsili primerjava med težo kolesa za tovornjak in, na primer, kondenzatorjem aU uporom. Približno takšna je tudi razlika med golo fizično težo dela obeh izdelkov. Res pa je, da so v EMO storili vse, kar je trenutno v njihovi moči, da bi čimprej odpravili zastarelo tehnologijo ter s tem tudi izredno težaško delo.
Dosegli so tudi že prve uspehe, saj pri nakupu novih strojev stremijo za tem. da dobijo najsodobnejše, pri
ISKRA
obroča zatem v topo-varilnem stroju zvarijo skupaj ter z dletenjem in brušenjem odstranijo odvečni navarek ah žmulo, kot temu strokovno pravijo.
Tak obroč najprej skaUbrirajo, na avtomatskem oblikovalnem stroju pa dobi končno obliko. V tako izdelano platišče na sestavljalnem stroju vložijo disk in oba dela obločno zvarijo.
S tem je glavna operacija oblikovanja platišča končana. Kolo nato le še v peskalnem stroju očistijo ter tako pripravijo za lakiranje.
Se to: h kolesu za avtobuse in tovornjake sodijo še trije obroči, ki varujejo, da pnevmatika ne bi zdrsnila s platišča, ena od njihovih nalog pa je tudi ta, da omogočijo enostavno montažo in demontažo pnevmatike.
Obroče izdelujejo na krožilnem in topovarilnem stroju, na koncu pa jih še na stiskalnici kaUbrirajo ter stružijo in zaščitijo.
POVRŠINSKA ZAŠČITA
Tako kot so v oddelku za izdelavo koles ponosni na stroj Liefeld, se v oddelku Površinske zaščite vesehjo novega peskarskega stroja. Dobih so ga šele pred kratkim in je zdaj v poskusnem obratovanju.
Prejšnji peskarski stroj je svoje odslužil, poleg vsega pa je bil še premajhen za potrebe TOZD.
Nedaleč od peskamice je lakirnica, v kateri izdelke površinsko zaščitijo z ročnim brizganjem. Poskusih so že tudi elektrostatske pištole, ki so se dobro obnesle, toda kaj, ko pa ni denarja.
To so torej trije oddelki naše temeljne organizacije. Morda bo prav, če spregovorimo nekaj besed tudi o njeni zgodovini.
Pred II. svetovno vojno v EMO niso izdelovah težjih odpreskov. Med okupacijo so začeh stiskati >• razne oklepne plošče za zavarovanje letalskih motorjev in letalskega podvozja, po osvoboditvi pa je sedanji TOŽD Odpreski začel rasti in s pridom izkoriščati obstoječe stroje.
Takoj po vojni je EMO skupaj z mariborskim TAM osvojil proizvodnjo prvih domačih tovornjakov vrste Pionir. V EMO so izdelovah dele za celotno podvozje ter kolesa.
Pozneje so v sodelovanju s TAM tudi oni osvojili proizvodnjo različnih tipov tovornjakov in avtobusov. Sodelovanje med obema kolektivoma je izredno uspešno in bi ga lahko marsikdo v Sloveniji imel za vzgled. Gotovo bo takšno tudi v prihodnje.
Seveda pa se v Odpreskih niso usmerih le na vozila; sčasoma so začeh izdelovati tudi dele za potrebe
Franc Jakob je iz Frankolovega, zaposlen pa je kot varilec stranskih obroči Delovno mesto ima vseskozi dobro osvetljeno, saj topovarilni stroj bruha ni milijone iskric.
Po grobi obdelavi morajo seveda stranske obroče za kolesa še postružiti Toni Furman je zaposlen v EMO že vse od takrat, ko je nehal drgniti šolske klopi’ tega pa je 7 let.
f1 M—Milin 1 'llllllllll>i	^
„Samo“ 320 tonska hidravlična stiskalnica za stiskanje platišč. Z njo upraw Franc Trčak, s hrbtom pa sta proti kameri obrnjena vlagača Edi Rodošek lf‘ Franc Fistrič.
rnftn i .•.i	„ ''r. ;•••:: -
Na sodobnem stroju za vrtanje lukenj v diske dela Franc Vrečko. Pravi, daje z Številka 19—31. maj 1975 delom zadovoljen, v EMO pa je zaposlen 6 let.
Tako zvarijo skupaj platišča in notranje diske, iv a avtomatskem varilnem si dela Jurij Šmarčan, ki je v EMO zaposlen že polnih 18 let.
I
d

e
i,|
n
Stari orjak — 900 tonska hidravlična stiskalnica je že zdavnaj zaslužila, da bi jo upokojili, toda še vedno pridno, čeprav malo hropeče, opravlja delo v zadovoljstvo vseh. Zasedena je skoraj noč in dan, tako da še skoraj k zdravniku (beri: v remont) ne more. Upravljač te stiskalniceje Edvard Grejan, vlagača pa sta Joža Volove in Zdravko Skalec.
Verici Kovač je bilo v začetku malo nerodno, da jo bomo slikali, na koncu pa je le pristala. Dela v lakirnici, kjer z ročno pištolo nanaša temeljno oz. krovno barvo na različne izdelke.
Težave planskih služb v OZD
V Ljubljani, četrtek, 22. 5. 1975 (I. S.) Danes je v Iskrini poslovni stavbi zasedal področni kolegij direktoija za ekonomiko ZP Edija DE-LOPSTA in obravnaval izvršitev četrtletnega plana ZP ter priprave na gospodarski plan 1976 in srednjeročni plan 1976—1980.
Poleg tega, da je kolegij ugotovil zadovoljivo izpolnjevanje planskih postavk, pa je med drugim nakazal tudi nekaj problematike v zvezi same organiziranosti planskih služb v naših branžnih podjetjih in TOZD, o težavah pri zajemanju podatkov ter o velikem pomanjkanju ustreznih kadrov. Druga težava, ki se je zgrnila nad planske službe OZD pa je velika poplava raznoraznih z.ahtev po podatkih tako iz občin, bank, Statistike, SDK, TOZD, delovne organizacije in ZP, pri čemer vsak od teh zahteva podatke na SVOJEM obrazcu. In to je tudi vzrok za to, da se planske službe namesto z analizami stanja poslovanja ubadajo z izpolnjevanjem obrazcev s podatki, ki jih morda kdo niti ne
gleda niti ne rabi. Tretji prigovor vodij planskih služb v delovnih organizacijah pa je veljal nekaterim „samostojnim" TOZD, ki ne smatrajo za potrebno dajati svojim skupnim službam potrebne podatke za njihovo nadaljnjo obdelavo.
Člani kolegija so na kraju sprejeli zaključke kaj napraviti in ukreniti, da bi čim hitreje odpravili omenjene pomanjkljivosti, da bi bil pristop k izdelavi gospodarskega plana za 1. 1976 iz srednjeročnega plana 1976-1980 resnično v duhu nove ustave, sprejetih sklepov Skupščine ZP in. določil novega zakona o planiranju, ki jepred sprejemom. O tem pa bo govora v eni izmed naslednjih številk glasila.
ISKRA Široka potrošnja, n. sol. o. /
TOZD - Tovarna radijskih sprejemnikov, n. sub. o. SEŽANA
razpisuje prosta delovna mesta v Kranju
1.	KONSTRUKTOR I.
Pogoji:
Višja tehniška šola strojne stroke, 5 let primerne prakse.
2.	KONSTRUKTOR II.
Pogoji:
Srednja tehniška šola strojne stroke, 3 leta primerne prakse.
3.	TEHNIČNI RISAR
Pogoji:
Tečaj tehničnega risanja in 2 leti primerne prakse.
Vloge je nasloviti na naslov: ISKRA Široka potrošnja, n. sol. o. TOZD Tovarna radijskih sprejemnikov Sežana, Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Vlogi mora kandidat priložiti dokaz o izpolnjenih pogojih.
Iz sodobnega peskarskega stroja prihajajo mehansko očiščena kolesa za tovornjake in avtobuse, na levi strani posnetka pa čakajo m isto „usodo“ nosilci. Valentin Žižek in Mirko Tepeš morata vse odpreske in platišča z rokami obešati na stojala, na katerih se potem peskajo; pa se nam nista nič potožila - še vesela sta, da so dobili nov peskarski stroj.
Delo vlagačev je izredno težko, še huje pa je pri vročem vlečenju. Takrat morajo iz peči s posebnimi kleščami potegniti razbeljeno železo - od 850-950° C, ga odnesti do stiskalnice, položiti na pravo mesto, po stiskanju pa spet dvigniti in odnesti stran. Na sliki sta vlagača velikanke Jože in Zdravko.
rudarstva, dele za viličarje in posebna kolesa za druge naročnike.
Pred leti so izdelovali tudi jeklenke za butan, zaradi nerentabilnosti pa so proizvodnjo opustili. Proizvodni material je bil namreč dražji kot končni izdelek.
Glede na zahteve tržišča pa v zadnjem času spet razmišljajo, če bi veljalo obnoviti proizvodnjo jeklenk. Odločili se še niso, ker čakajo na tržne raziskave. Če se bodo odločih „za“, bo potrebna večja investicija, poleg pomanjkanja denarja pa bodo najhujši problem premajhni prostori.
Tako, pa smo že spet pri utesnjenosti prostorov. To, da delajo vsi „na kupu" seveda ni le problem Odpres-kov, pač pa tudi nekaterih drugih TOZD v EMO in Iskri sploh. V Od-preskih tudi nimajo najbolje urejenih sanitarij, da o družbeni prehrani sploh ne govorimo. Mnogi v EMO pravijo, da jedo malico na delovnih mestih kot psi iz menažk. Precej ostra primerjava, toda kmalu bo v celotnem EMO vse drugače, saj je graditev obrata družbene prehrane trenutno eno glavnih vprašanj, s katerim se ubadajo v tovarni.
Kot smo že na začetku tega zapisa omenih, je delo v Odpreskih med najtežjimi v EMO. Zato ni čudno, da so imeU v minulih letih precej poklicnih bolezni. Največ je bilo takoimeno-vanih „hrbteničaijev“, to je delavcev, ki so zaradi vzdigovanja težkih bremen staknili okvaro hrbtenice.
Veliko je bilo tudi takšnih, ki so zaradi strahotnega trušča, ki ga povzročajo dletenje žmule in stiskalnice, zboleli na sluhu. Prav te dni pričakujejo novi stroj za odstranjevanje žmule, ki bo zamenjal težko in hrupno ročno delo.
Opozoriti velja, da je poklicnih bolezni v Odpreskih iz leta v leto manj. Veliko je k temu pripomoglo to, da delavci upoštevajo navodila o varnosti pri delu: nositi morajo delovne obleke ter usnjene predpasnike, rokavice in čevlje z jekleno kapico, varilci pa morajo pri delu uporabljati še zaščitne sleme.
In kako gospodari ta 120 članski kolektiv? Z eno besedo - dobro. Še nobeno leto doslej niso končali z izgubo. Za letos so si zastavili precej obetaven delovni program, po katerem naj bi znašala vrednost bruto proizvodnje 60 milijonov dinaijev. V primerjavi z lanskim letom je to skoraj 50% povečanje. Poudarjajo, da bodo načrt gotovo uresničili, če bodo imeli dovolj zaposlenih. Doslej še nismo namreč omenili, da Odpreske rado
pesti pomanjkanje delavcev, ki pa je znana bolezen mnogih Iskrinih osnovnih organizacij.
Da dobro gospodarijo, nazorno govori tudi podatek, da v Odpreskih dobesedno nimajo skladišča gotovih izdelkov: vsi odpreski in kolesa „še topli" zapustijo tovarniške prostore. Vse „pobere“, kot pravijo, domači trg, želijo pa tudi izvažati. Največ možnosti imajo v Zvezni republiki Nemčiji in na Nizozemskem. Lotili so se tudi raziskav tujega trga, še nepopolni rezultati pa so dokaj obetavni.
Prodaja jim gre torej dobro iz rok,
z nakupom surovin pa imajo kar dosti preglavic: železarne - predvsem jeseniška - se ne držijo rokov, pogosto pa je tudi kvaliteta neustrezna.
Pred dnevi so sklenili pogodbo s skopsko železarno, ki jim bo dobavljala pločevino debelo od 10 mm do 15 mm, po prvih izkušnjah pa se bodo Skopjanci še manj držali dogovorjenih rokov.
To je grob prikaz dela stodv^jsetih težakov v TOZD Odpreskov in avto-kolesa. Fantje garajo, na vso srečo pa bodo stroji kmalu zamenjali večji del dela njihovih močnih rok
Lado Drobež
Velik pomen kontrole kakovosti v proizvodnji elektronske telefonije
Namen članka ni, prikazati službe kakovosti kot člena v verigi, kot jo je izoblikoval zgodovinski razvoj in usidral njeno „neproizvodno“ obliko ter hkrati obstanek zaradi človeško — naravnih spodrsljajev.
Prav tako ni namen govoriti o kontroli kakovosti v operativnem pomenu pri izvajanju včasih togega da/ne nadzora nad finalnimi izdelki.
Namen zapisa je potreba po pri-.sotnosti pravilno oblikovane kontrole kakovosti pri izvajanju sodobnega proizvodnega procesa, ' neposredno vezanega na bliskoviti razvoj tehnologije, ki istočasno daje razvojnemu področju vse možnosti kreiranja.
Kontrola kakovosti je morala spremeniti smisel dojemanja proizvodnih izdelkov tako kot ji to narekuje tehnološki razvoj; vendar pa moramo, splošno gledano, ob masovnosti proizvodnje ločiti dve smeri (usmerjenosti) kontrole kakovosti prav tako, kot se da ločiti proizvodnja: proizvodnja široke potrošnje, ter proizvodnja profesionalne opreme. To je sicer zelo groba dehtev, vendar namensko ustreza smislu zapisa. Tako bi za prvi primer delitve lahko rekli, da se kontrola kakovosti prilagaja zahtevnosti trga: ..izdelek naj bo tako dober, koUkor prenese trg", drugi primer je zahtevnejši: ..izdelek mora biti konkurenčen poljubnemu sorodnemu izdelku, ki je plod hitro prodirajoče moderne tehnologije!"
Odnos in predvsem razvoj kontrole kakovosti v obeh primerih ni enak: tako ko v prvem primeru vodi in usmerja principe kontrole trg (marketing - oblikovnost), jo v drugem usmerja zgolj zanesljivost proizvoda sistema!
Nepravilno pa bi bilo iz te primerjave sklepati na stopnjo važnosti
kontrole kakovosti v enem ali drugem primeru. Tako kot pri nekem profesionalnem izdelku (recimo, da je to avtomobil) pomeni propust kontrole življenjsko usodne posledice, bi take posledice našli tudi pri poljubnem — na videz nepomembnem masovnem izdelku (vzemimo poslednjo vžigalico, ki odpove v usodnem trenutku).
Do tu je bilo govora o kontroli kakovosti v operativnem pomenu: naj bo izdelek kakršenkoli že je, prisotnost kontrole mora odigrati svojo vlogo in ne dopustiti, da se člen v verigi pretrga! Do tu seje kontrola kakovosti držala nečesa, kar je zapisano, nekih načel in pravil s to razliko, da jeza naš drugi primer potrebna višja stopnja kadrovske pripravljenosti, opreme in pogostosti posegov.
Sedaj pa vzemimo vlogo kontrole kakovosti ob proizvodnem procesu profesionalne opreme: tako finaliza-cije kot masovne proizvodnje sestavnih delov - komponent. Pri taki vrsti proizvodnje nastopa kontrola kakovosti enakovredno z ostalimi službami, ki vse skupaj kakovost zagotavljajo. Vsekakor pa mora biti zagotovljeno, da se kontrola vključi v dogajanje ob porajanju novega izdelka - sistema praktično na začetku, ker je le tako možno zagotoviti pravočasni preskus na primernem nivoju, za kar je potrebna oprema in kadrovska pripravljenost.
Ob porajanju novega izdelka se je nujno vprašati, ali bo možno držati proizvodni proces pod kontrolo, kar je osnovno merilo za zagotovitev funkcionalnosti in zanesljivosti sistema.
Kje je mesto kontrole kakovosti v sodobnem proizvodnem procesu?
— Ob porajanju — snovanju sistema
— Med proizvodnim procesom samim
— Zadnja faza proizvodnega procesa
— Ko je sistem v eksploataciji
Kontrola se vključi ob nekem danem trenutku v razvoj sistema z namenom, da lahko prične z razvojem kontrolne tehnologije. Kontrolna tehnologija je dokument, ki določa način preskusa sistema. Ta pa je raznovrsten, kot to zahteva oblika sistema in terja praktična uporabnost. Za nastanek kontrolne tehnologije je potrebno spoznati razvojno dokumentacijo in preskusni sistem, ki gaje treba določiti na podlagi analiz. Kontrolna tehnologija služi predvsem enemu namenu: da je preskus zadosten!
Kaj se pa dogaja tik za tem — med proizvodnim procesom samim? Kot smo omenili, je nujno držati proizvodni proces pod kontrolo, to pomeni, da vsako fazo proizvodnega procesa lahko nadziramo, ga vodimo in nanj vplivamo - ga usmerjamo. Osnovna naloga kontrole kakovosti v tem trenutku je zbiranje numeričnih podatkov, s katerimi lahko matematično določamo in usmerjamo proces. Tako matematično dobljene' deviacije pa so alarmni zvonec in „fizično" povratna zanka: takoj ukrepati — seveda z namenom, da se proizvodna količina kakovostno ohrani. Lep primer za tak proces je proizvodnja hermetičnega kontaktnika, katerega proizvodni proces je silno občutljiv. Pri tem načinu proizvodnje ne velja, da količina pobija kakovost: šele če je proizvodnja masovna, pomeni, da je proizvodni proces pod kontrolo in hkrati, da je kakovost zagotovljena. Naj dodamo, da je podatek o količini za solidnega proizvajalca referenca - s tem je istočasno rečeno, da je proizvod kakovosten!
(Nadaljevanje na 6. strani)
ISKRA =
Številka 19-31. maj 1975
MLADINSKI KVIZ V POČASTITEV DNEVA MLADOSTI V HORJULU
Težko jih je dovolj pohvaliti
Na pobudo mladinske organizacije v TOZD Elektronika v Horjulu so 23. maja zvečer v dvorani Kulturno-pro-svetnega društva Horjul — bila je do zadnjega kotička zasedena — priredili mladinski kviz na temo: Dolomiti v NOV, s katerim so počastili letošnji dan mladosti.
Prireditev, ki je privabila številne domačine in šolsko mladino, je vsestransko odlično uspela, saj so jo organizatorji skrbno pripravili in jo popestrili z nekaterimi dodatnimi točkami v izvedbi učencev horjulske osemletke.
Na kvizu sta sodelovali po dve ekipi mladih iz Iskre—Elektronike in s horjulske osemletke. Čeprav so bila mnoga izmed vprašanj dokaj zahtevna, lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so člani ekip nanje odgovarjali „kot rafali" borcev, o katerih bojih in doživljajih so govorila vprašanja. Na največ vprašanj tekmujoči niti niso izrabili možnosti polminutnega premisleka, pač pa kot bi ustrelil zdrdrah svoj odgovor — največkrat še celo z dodatnimi pojasnili, prek zahtev vprašanja.
Kviz je dobro vodil Matko Zdešar, ocenjevalno komisijo pa so sestavljali prvoborci s tega področja: Franc Malovrh, Adolf Jeraj, Peter Sečnik, Janez Suhadolc in prof. zgodovine Emil Zirkovnik.
Resnično - bolje se na kviz ni mogoče pripraviti in zato vse do izrabe zadnjega rezervnega vprašanja ni bilo mogoče predvideti, katera ekipa bo slavila zmago. Kar ni in ni hotelo priti do razlike v točkah, razen pri ekipah ISKRA II in osemletka II, ki sta za vodilnima zaostah zaradi drobcene pomanjkljivosti samo pri enem izmed vprašanj.
Ko so pošla vsa pripravljena in rezervna vprašanja sta ostali ekipi Iskra I in osemletka I z nerešenim rezultatom in potem so se organizatorji odločili za žreb. Le-ta je prinesel zmago ekipi osemletke I.
Med številnimi gosti se je te lepo uspele prireditve udeležil tudi Rudolf Hribernik-Svarun, narodni heroj in komandant SLO Slovenije ter avtor knjige »Dolomiti v NOV", po kateri je predmetni učitelj zgodovine E. Zirkovnik pripravil vprašanja za kviz.
Ekipo Iskra I so sestavljali: Štefka Potrebuješ, Marija Čepon in Franci Leskovec, ekipo Iskra II pa Mira Res-
X
VELIK POMEN KONTROLE KAKOVOSTI V PROIZVODNJI ELEKTRONSKE TELEFONIJE
V___________________________________/
(Nadaljevanje s 5. strani)
Zadnja faza procesa je vedno preskus kot funkcija neke podane zahteve: oblikovnost, praktičnost — funkcionalnost. Proizvod profesionalne narave zahteva vedno tudi preskus na funkcionalnost. Rekli smo že, daje končno vedno vprašljiva zanesljivost: ta pa je »izračunljiva", ko je funkcionalnost zagotovljena. Primer telefonske' opreme ni tu nobena izjema! Da omogočimo te 'zahteve, je nepreklicno potrebno troje:
—	razvita kontrolna tehnologija
—	določen preskusni sistem
—	nadzor specialista področja
To so v zelo strnjeni obliki podane zadolžitve kontrole kakovosti v sodobnem proizvodnem procesu. Iz teh zadolžitev pa je lahko sklepati na potrebo po opremljenosti kontrole: tako kadrovske, kot opremljenosti s preskusnimi pripomočki. Vsako noviteto, vsako komponento ali element je potrebno posebej preverjati in skrbeti, da sistem sam ne preraste preskusnega sistema. Prav tako kot na ostalih področjih in službah je potrebno tudi tu neprestano zasledovati napredek tehnologije — predvsem bazične; ta pa ni majhen: vsako leto je ta skok tako velik, da so za spoznavanje potrebna štiri inženirska leta.
Rudi Turk
ISKRA
Številka 19—3,1. maj 1975
To sta obe mladi tekmovalni ekipi tovarne elektronskih instrumentov v Horjulu.
nik, Valentina Trih in Janko Kogovšek. Pevske in piščalkarsko točko so izvajah učenci horjulske osemletke, kakor tudi folklorno točko, prijetno in prisrčno, ki je požela zaslužen aplavz polne dvorane. Nastopajoče je s harmoniko spremljal prof. VVeingerl.
Organizatorji tega mladinskega kviza so prizadevnim mladinkam in mladincem pripravih knjižne nagrade in bonboniere, že takoj ob koncu prireditve pa je bilo slišati zatrjevanje, da
tokratna, sicer prVa tovrstna prireditev horjulske mladine,gotovo pa ne zadnja.
Ob koncu smo za vtise poprosili gosta Rudolfa Hribernika-Svaruna.' V svoji oceni je bil kratek in jedrnat, kot vselej: »Nedvomno je ta mladinski kviz zelo dobro uspel. Prav je, da se mladi intenzivno seznanjajo z našim narodnoosvobodilnim bojem. Prireditev pa ima prav gotovo, zlasti na tem področju tudi precejšen političen pomen."	-G—
Solidno in zares poskočno so nastopili člani šolske folklorne skupine, ki jih vodi učiteljica Ida Intihar.
ISKRA - ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Kviz dobro uspel
Ob dnevu mladosti je kulturna komisija pri konferenci ZSMS Elek-tromehanike organizirala zabavno-poučno prireditev pod naslovom „Veš — vem", o čemer smo v našem glasilu že pisah.
Med poslušalce oziroma gledalce smo razdelili anketne liste in na podlagi slednjih prišli do zaključka, da je kviz popolnoma uspel. Večina je bila mnenja, da bi morala biti tovrstna prireditev večkrat na leto. Postala naj bi tudi tradicionalna. Na filmski trak so jo posneh člani foto-kino sekcije „Iskra“ iz Elektromehanike. Prireditev je odUčno povezoval Zdravko Gorjanc s pomočjo Zdenke Brdnik in
Cveta Severja. Slišali smo tudi nekaj uspelih interpretacij literarnih del.
Zmagala je ekipa TOZD TEA, na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz TOZD Stikala, na tretje pa ekipa skupnih služb.
Med prireditvijo se je zvrstil tudi zabavni program, ki mu je sledil ples ob zvokih ansambla „Dar“.
Ob koncu bi se želeh zahvaliti delavskim svetom Vege, telefonskih elementov z Blejske Dobrave, TEA, Otoč, TEN, ERO ter Mehanizmov za prispevana darila in nagrade sodelu-
Kviz „ VEŠ - VEM“ v Kranju je dobro uspel
Srečno
Letos 1. IV. je odšel v pokoj Bogoe Bogoev, svetnik glavnega direktorja IC, človek, ki je dopolnil 46 let delovne dobe, od katerih je zadnjih 18 let posvetil Iskri ter njeni uveljavitvi v SR Makedoniji. Kot dolgoletni Iskraš in kot človek zasluži, da mu posvetimo pozornost in se mu zahvalimo za njegov prispevek k napredku Iskre.
B. Bogoev, ki je bi! rojen L 1909, je pred prihodom v Iskro zavzema! številna vidna mesta ter opravljal pomembne funkcije v gospodarstvu SR Makedonije. Med drugim je bi! po nalogu KRM delegat vlade v Lesno-industrijskem podjetju „ Treskaj' do nacionalizacije, nato pa njen direktor. Po I. 1947 je posta! glavni direktor Lesne, gradbene in nekovinske industrije ter rudnikov Makedonije, pa spet glavni komercialni direktor Generalne direkcije lesne industrije Makedonije, po njenem razformiranju je ime! visoko funkcijo v ministrstvu za industrijo LR Makedonije, nakar je 1. 7. 1957. prišel v Iskro kot predstavnik našega podjetja v Makedoniji. Od tega dne dalje je ostal do današnjih dni zvest Iskri.
Bogoa Bogoeva sem obiska! na njegovem stanovanju v Kranju, kjer prebiva po preselitvi iz Skopja, da bi se v miru, proč od dnevnega hrupa in izpušnih plinov, pogovorila o tej polpretekli dobi, da bi dobi! snov za ta moj prispevek. Pogovor nama je kaj hitro stekel, saj sva si bila ves čas njegovega službovanja v Iskri dobra znanca in sodelavca. Jaz sem tiste čase vodi! prodajo merilnih instrumentov in selen-skih usmernikov, on pa se je trudi! te (in seveda še vse druge) proizvode uspešno plasirati v Makedoniji.
„Svoje delo pri. Iskri sem zelo resno zastavil," je začel moj sogovornik. „Moj takratni glavni ci!j je bi! ustvariti v Makedoniji Iskri IME ter s tem omogočiti plasman njenih izdelkov. Ugled naše družine je bi! in je v Makedoniji spoštovan, zato nisem ime! večjih težav pri uvajanju Iskre na tem trgu in pri prevzemanju obveznosti. Večje težave mi je povzročalo izvrševanje obveznosti, ker smo često zamujali z dobavami. („Ne veš kolikokrat sem bi! jezen na tebe, ko nam nisi redno dobavljal števcev, čeprav so bile dobave pogodbeno vezane!" mi je dejal, in
pripomnil, da so ga te naše interne pomanjkljivosti dostikrat spravljale ob živce, in na misel, da bi vse skupaj...)
„Uspeh je bi! kmalu tu," je nadaljeval, „Sklenili smo pogodbo za postavitev prve omrežne skupine Iskrinih Gross-bar centra! za PTT podjetja OHRID - STRUGA, nato pa še 6000 priključkov za Skopje. ..! Postavitev teh centra! je bila velika referenca za vse naslednje prodaje telefonije. In ne samo telefonije! V Makedoniji so se kupovali samo Iskrini kinoprojektorji in števci, Iskrine ojačevalne naprave (ozvočenja) so se montirala v tovarnah, ustanovah, šolah in celo po džamijah. Iskrina filiala in ljudje v njej so vsekakor zaslužni tudi za prodajo prvih ŽA T-telefonskih centra! elektrogospodarstvu Makedonije (Gosti-var, Vrutok, Raven, Vrben). Organizirali smo svoj lastni Inženiring za daljinske komande in merjenja. Vsekakor smo bili ves čas do danes v našem predstavništvu in filiali v Skopju izredno aktivni in smo svoje zadolžitve in plane redno , presegali, s tem pa po vseh svojih močeh pomagali celotnemu delovnemu koletivu Iskre izpolnjevati zadolžitve in premagovati marsikatero težavo pri plasmaju svojih izdelkov."
Filiala Skopje je pod njegovim vodstvom iz leta v leto, tako kot Iskra, na makedonskem trgu pridobivala na ugledu, in skoraj ni bilo večjega investicijskega objekta, da Iskra ne bi sodelovala s svojimi izdelki (Največji med njimi so vsekakor:	Zelezara Skopje,
OHIS Skopje, Zletovo...) L. 1969 je bi! B. Bogoev imenovan za svetnika glavnega direktorja IC, nakar se je preselil v Slovenijo in kot vse izg led a bo tu tudi ostal.
Ob odhodu v pokoj, so se mu za njegov osebni delež pri vzpostavitvi trajnih poslovnih vezi z Iskro iskreno zahvalile mnoge makedonske delovne organizacije in ustanove, kar mu je vsekakor utrdilo zavest, da je svoje delo opravi! zadovoljivo, da je zaradi svojega pozitivnega delovanja v Makedoniji ugledna in spoštovana osebnost. Nadeja se, da je tako tudi v Iskri, kajti rad bi s toplim stiskom roke in s prisrčno besedo poplaknil, če je bilo in kar je bilo kdaj (in zdaj) narobe.
„ln moj na j lepši trenutek? To je bilo takrat, ko je Iskra prejela državno priznanje za njeno nesebično pomoč gospodarstvu in posebej PTT Skopje ob silovitem potresu I. 1963, saj sem bi! tudi jaz član tega odlikovanega kolektiva."
Kavo, ki mi jo je skuhala prijazna, skromna in tiha doma-čica Rada, sem že zdavnaj popil, odlično vino iz Kavadrcev je spuhtelo, ura je bila noč, poslovili smo se kot dobri prijatelji, ki drug drugega spoštujemo, ker vemo, da so bila leta prebita v Iskri koristna, saj se je prav pri Bogou Begoevu uresničevalo izročilo Simona Gregorčiča
„ .. Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
kar more, to mož je storiti dolžan!..."
Igor Slavec
Obvestilo
Šahovska sekcija Elektromehanike prireja šahovski ekipni turnir, ki bo dne 6. 6. 1975 ob 17. uri v dvorani delavskega samoupravljanja (nad menzo) v Kranju.
1.	Na tem turnirju imajo pravico udeležbe 4-članske ekipe (1 rezerva) posameznih TOZD. TOZD zastopata lahko tudi 2 ekipi.
2.	Prvouvrščena ekipa dobi prehodni pokal. Prehodni pokal bo v njeni lasti do prihodnjega turnirja, ki bo naslednje leto. Če ekipa osvoji
• pokal trikrat, ga prejme v trajno last.
3.	Vsaka ekipa mora imeti potrdilo, da so njeni člani iz njihove TOZD.
4.	Turnir bo izveden po Bergerjevem sistemu. Propozicije veljajo iz šahovskega priročnika 1966 s tem, da ima vsak igralec na razpolago 10 minut časa za razmišljanje med partijo.
5.	V primeru delitve mesta odloča:
a.	boljši rezultat proti zmagovalcem,
b.	boljši rezultat po Sonnebornu,
c.	ponovni medsebojni dvoboj.
6.	Prijave je treba poslati najkasneje do 5. 6. 1975 na naslov: Brce Martin, TAO - ELEKTROMEHANIKA KRANJ, ali na telefonsko št. 22221, int. 21-54.
Želimo, da se šahovskega ekipnega turnirja udeleži čim več ekip. Vabljeni!

POSLOVANJE EMO V PRVEM ČETRTLETJU
Gospodarska kriza ni prizanesla nikomur
V sedanjem obdobju gospodarske krize, ki je zajela večji del sveta, dobro pa jo občutimo tudi v Jugoslaviji, le redko katero podjetje posluje tako, kot bi želelo. Problemi so in nastajajo na širokem področju poslovanja, vse od nakupa reprodukcijskega materiala, prek proizvodnje do prodaje končnih izdelkov.
Tudi v celjskem EMO ne gre vse tako, kot bi želeli: gospodarska kriza ni prizanesla nikomur. V letošnjem prvem četrtletju so poslovali precej bolje kot v istem obdobju lani, toda načrtov, ki so si jih zastavili za letošnje prve 3 mesece, niso povsem uresničili.
Poglejmo najprej proizvodnjo. Zaradi številnih težav, s katerimi so se spoprijemah v posameznih TOZD, je podjetje doseglo samo 87 % količinske in 90 % vrednostne proizvodnje. Ti odstotki pomenijo, v kakšnem obsegu so uresničili načrt za letošnji januar, februar in marec.
Odstopanje je največje pri TOZD Odpreski, Bistrica, Orodjarna in Kruševac. '
Če pa primerjamo proizvodnjo z enakim obdobjem lani, je indeks vrednostne proizvodnje 142 %, količinski pa 93 %. Na takšno povečanje vrednostne proizvodnje so vplivale delno višje prodajne cene, delno pa večja izbira izdelkov.
Na uspešnost poslovanja so v dokončni meri vplivali tudi stroški proizvodnje, ki so jih precej prekoračili. Največjo vrednost v 'strukturi stroškov je predstavljala vrednost materiala.
EMO je imel največ težav v prvem trimesečju s položajem na trgu, ki je bil skoraj za vse njegove izdelke zelo slab. Izjeme so bili le trika radiatorji, oblikovana posoda, odpreski in težki kotli.
Pri analizi tega so ugotovih, da je temu v precejšnji meri kriva nestimulativna marža pri trgovcih, ki raje prodajajo uvoženo blago, saj ima le-to prosto maržo.
Eden izmed problemov je tudi zasičenost trga, saj je bila ponudba z majhno izjemo skoraj pri vseh njihovih izdelkih na domačem trgu večja od povpraševanja. Takšen položaj je podjetje še bolj prisilil, da seje začelo preusmerjati na izvoz, kjer pa še ne dosegajo ugodnih cen.
Zaradi omenjenega položaja na svetovnem trgu, ki se bo po predvidevanju strokovnjakov že čez nekaj mesecev popravil, niso mogli v celoti uresničiti izvoznega načrta niti količinsko niti vrednostno.
Medtem ko so na domačem trgu prodali za nekaj več kot 200 milijonov dinarjev izdelkov, so za izvoženo blago iztržili približno 13,5 milijona dinarjev.
Večji del izvoza je šel na konvertibilno območje, glede na posamezne države pa so največ izvozili v Libanon, Nemško demokratično republiko, Italijo, Francijo in Češkoslovaško.
Toliko o prodaji! Poglejmo, kako so kupovali material in surovine.
Zaradi nezavidnega finančnega stanja in zaradi vse večjega naraščanja zalog gotovih izdelkov so letos pristopili k akciji zniževnanja zalog surovin. V prvih treh mesecih so se zaloge zelo zmanjšale, kar je predstavljalo veliko olajšanje pri slabem finančnem stanju. Ob tem je treba poudariti, da proizvodnja zaradi tega ni bila nič prizadeta.
V prvem kvartalu je bila oskrba v glavnem zadovoljiva. Nekaj težav so imeli pri nakupu pločevine, ker je tanka pločevina iz naših železarn pogosto nekakovostna, pri srednji in
debeli pločevini pa dobave zavlačujejo.
Več težav so imeli tudi pri nakupu kemikalij — predvsem živca ter natrijevega in kalijevega klorida.
Vse to velja za nakup na domačem trgu, seveda pa morajo v EMO nekatere materiale in surovine tudi uvažati, čeprav bi jih - razumljivo — raje kupovah doma. Največ so na začetku tega leta uvažali iz Grčije, Demokratične republike Nemčije in Italije.
V EMO je bilo konec marca zaposlenih nekaj manj kot 3600 delavk in delavcev, kar je manj kot konec lan-skega leta in tudi manj kot so načrto-vah. Še vedno je precej močna fluktu-acija, pri moških večja kot pri ženskah.
Za izplačila osebnih dohodkov^ so januarja, februarja in marca porabili skupno skoraj 30 milijonov dinarjev. V to vsoto niso všteti honorarji, nagrade, regres, racionalizacije in podobno.
Poprečni OD je v tem obdobju znašal 2.935 dinarjev, izračunali pa so ga na podlagi poprečja dejansko izplačanih ur v treh mesecih (184 ur). .
Po gospodarski plati v prvem četrtletju v EMO rožice torej niso cvetele. Glavni vzrok, da niso v celoti uresničili začrtovanih ciljev, je v tem, da niso dosegh realizacije gotovih izdelkov, kar je posledica zmanjšane kupne moči prebivalcev in delne zasičenosti tržišča z določenimi izdelki. Zaloge gotovih izdelkov so se precej povečale, kar je vplivalo na likvidnost podjetja. Da bi čimprej pretirodih težave, bodo morali povečati prodajo, znižati zaloge ter zagotoviti likvidno stanje EMO ter predvideno akumulacijo.
V to akcijo se bo moral vključiti
celoten kolektiv.	_ ,	, v
•	Lado Drobez
Malo besed za
V okviru proslav 30. obletnice osvoboditve, je bil letos organiziran pohod MPE po poteh vojnopolitič-nega vodstva NOV ih POS. MPE — mladinska pohodna enota heroja mesta Ljubljane je na tem pohodu prehodila 245 km.
Eden izmed neutrudnih „pešakov“ je bil tudi mladi telefonist iz ISKRA, TEN — Stane Luzar.
MPE mesta heroja Ljubljane je prehodila 245 km
Povprašali smo ga o tem pohodu:
Stane,kje vse vasje vodila pot?
Odšli smo v soboto 26. aprila iz Ljubljane čez Dolomite, Iškega Mokrca, do partizanskega Roga, Bele krajine, Gorskega Kotaija, Brkinov, Ajdovščine, Notranjske in Pugleda ter se 8. maja priključili udeležencem proslave ob odkritju spomenika narodnemu heroju — Francu Roz-manu-Stanetu.
V zgodnjih jutranjih urah 9. maja smo za „mimogrede“ prehodih še pot ob „Žici okupirane Ljubljane" in nato
veliko spominov
prisostvovali osrednji proslavi ob odkritju spomenika ..Revolucije".
In kaj vse ste doživeli na poti?
J4a poti smo obiskali vse spomenike, ki so vezani na našo revolucijo, obiskah in pogovaljali smo se z udeleženci narodnoosvobodilnega boja, poslušali smo njihove spomine, ki jih vežejo na pot, ki smo jo prehodih.
Pogovarjah smo se s čolnarji, ki so prepeljavah delegate za zasedanje AVNOJ, pogovarjah smo se s pripadniki JLA in vsak večer smo imeli taborni ogenj s programom, ki so ga pripravili učenci osnovnih šol. Še bi lahko našteval, a naj rečem samo na kratko, da smo preživeh in podoživ-Ijah prave partizanske dni.
Spah smo po šolah, šotorih in na kozolcih, hranih so nas gostoljubni domačini, ki so tudi v težkih časih delih svoje z borci. Vsak dan je bil dragocen mozaik spominov in spoznanj, ob katerem smo pozabili na žulje, dež in vročino, ki so nas sprem-Ijah na poti. Bih smo del tistih ljudi, ki so nas gostih, bih smo živ spomin na tiste dni, ko so po krajih odmevale puške in mitraljezi. Vsak večer smo zaspah s spoznanjem, da je ta zemlja, po kateri smo hodih, vzredila veliko dobrih ljudi.
Kdo vse je sestavljal to enoto?
Enota je bila prava Jugoslavija v malem, ker so bile v njej zastopane vse narodnosti, za kar gre zahvala pripadnikom JLA, ki so se udeležbi tega pohoda.
Stane je povedal veliko več, kot smo zapisah, vendar naj na koncu napišemo le še tole:
..Obiskal sem kraje, našel sem prave ljudi, spoznal mnogo prijateljev, in doživel veliko lepega.
Želel bi, da ta pohod postane tradicionalen, kot spomin in zahvala tistim, ki so dah pomen tej poti.
.Ivala vodstvu tovarne TEN in mladinski organizaciji, ki sta omogo- -čila, da sem se lahko udeležil tega pohoda!"
Knjižnica v PPG že deluje
Udeleženci so se ria Bloški planoti srečali z narodnim herojem Stanetom Semi-čem-Dakijem
Udeleženci pohoda so nekajkrat padli v tako gostoljubno „zasedo“.

Vsi tisti, ki v naši stolpnici na Trgu revolucije 3 opravljajo svoje delo, gotovo še ne vedo, da je v prvi kleti tudi Splošna priročna knjižnica. Ta knjižnica predstavlja sestavni člen celotnega informativnega sistema INDOK službe, ki skupaj z njo pokriva s strokovnimi informacijami celotno ZP ISKRA.
Že ob načrtovanju celotnega organizacijskega koncepta vseh organizmov v Prodajno projektivnem centru se je organizatorjem porodila ideja, organizirati priročno knjižnico ter tako na enem mestu združiti vso strokovno literaturo (knjige, revije, kataloge, priročnike), ki so se do sedaj nahajah v omarah posameznih strokovnjakov, hkrati pa tudi knjižnico povezati z ostalimi strokovnimi knjižnicami v ISKRI. Zato je bilo že ob preselitvi v stolpnico sodelavcem naročeno, da je treba vso strokovno literaturo oddati v knjižnico. Tako je po treh mesecih trdega dela, ki ga je opravila bibhotekarka Marija Kržan pod strokovnim vodstvom INDOK službe, knjižnica v PPG zaživela.
Kot smo že pove dah, se knjižnica nahaja v prvi kleti, v dveh večjih sobah, lepo opremljena in trenutno založena s fondom literature, ki so ga do naselitve v PPG imeh posamezni strokovnjaki in organizacijske enote na svojih lokacijah. Knjižnica sodi organizacijsko v okvir delovne skupnosti ISKRA — Poslovne stavbe, strokovno pa v okvir INDOK službe ZP ISKRA.
Kako uporabljati knjižnico?
Ker knjižnica ni sama sebi namen, želimo na kratko informirati vse, ki se zanimajo za strokovno literaturo, kako priti do strokovnih informacij in literarnega fonda.
Če želite dobiti določene infor-naacije, to je retrospektivne poizvedbe na določeno temo, ali periodične selektivne informacije (ŠDI), vam je Potrebno natančno izpolniti določen obrazec, ki ga dobite v knjižnici. Vaše naročilo bo knjižničarka posredovala v centralno INDOK službo, ki vam bo s pomočjo računalnika posredovala seznam literature, ki govori o vašem Problemu in na osnovi vaše izbire tudi Potrebno knjigo, revijo, ah referat.
Nove knjige in druge monografije Prav tako naročate na posebnem formularju ter ga dostavite v knjižnico. Knjige bodo nabavljali prek centralne INDOK službe iz sredstev, ki jih v ta namen združujejo vse TOŽD Iskre v INDOK službi, po vsakoletnem letnem planu. Tudi kata-
loge in prospekte lahko naročite na enak način.
Knjižnica bo organizirala tudi pošiljanje revij na vpogled - kroženje uporabnikom, ki želijo tekoče prejemati strokovne informacije. Zato bodo morah tisti, ki želijo dobivati revije v kroženje, obvestiti knjižnico, katere revije želijo dobiti redno v pregled. Uporabniki pa bodo seveda morali revije v predvidenem roku pregledati in jih redno vračati.
Ves knjižni fond, ki je trenutno že zbran v Iskri in drugih strokovnih knjižnicah v republiki, vam je torej na razpolago, seveda z obveznostjo, da je
Pri novi elektronski telefonski cen-trah M 10 C je eden glavnih elementov tudi nov hermetično zaprt Reed kontaktnih, od katerega je v veliki meri odvisna kvahteta telefonskega pogovora. Za kontrolo in merjenje raznih parametrov kontaktnika med njegovim umetnim staranjem smo v obratu MN izdelah napravo, ki je v pogledu tehniških lastnosti vsaj enaka, če ne ► boljša od znanih naprav drugih evropskih proizvajalcev.
Projekt tako zahtevne naprave je naredila skupina strokovnjakov iz obrata MN in tovarne ATC. Težišče del je bilo na univerzalnosti oz. prilagodljivosti sistema in zanesljivosti delovanja, predvsem z ozirom na vpliv zunanjih motenj. V ta namen vsebuje naprava v posameznih podsestavih izvirne tehnične rešitve ter izpopolnitve. Celotno napravo sestavlja 8 modulov, ki vsak zase predstavlja zaključeno celoto, s čimer je omogočena istočasna izvedba različnih testov in kontrola staranja različnih kontaktnikov.
Med življenjskim preizkusom reedovih kontaktnikov, ki traja prib-ližno tri dni, se izvrši od enega do štiri milijone preklopov in pri vsakem preklopil se izmeri tri glavne parametre:
a)	kontaktno upornost
b)	odpadni čas (lepitev)
c)	trajni sprejem kontaktnih ploskev
Vsi generatorji in merilniki so narejeni z. najsodobnejšimi integriranimi vezji serije COS/MOS in HLL, s čimer
vse izposojeno treba redno vračati, kajti v nasprotnem primeru bo treba izgubljeno plačati.
Prav tako pa se bomo morali v PPG še dogovoriti, da bo vsa strokovna literatura, ki bo prišla v PPG, posredovana najprej v knjižnico, kjer jo bodo ustrezno registrirah in šele nato .posredovali koristnikom.
Na ta način bomo v prvi vrsti prišli do informacij, kakšna hteratura prihaja v PPG in kaj vse in pri kom se le-ta nahaja. To bo v korist narti vsem v PPG kot tudi vsem ostalim delavcem v ZP Iskra.
Zavedati se moramo, da je hteratura koristna šele takrat, ko je dostopna širokemu krogu koristnikov.
M. S.
je dosežena relativno majhna vehkost testirne enote in velika zanesljivost. Kot taka se uvršča v šam vrh tovrstnih naprav, tako v pogledu električnih karakteristik (majhna poraba, univerzalnost, fleksibilnost, zanesljivost) kakor tudi v pogledu mehanskih karakteristik (modulna izvedba), vzdrževanje in enostavnega posluže-vanja.
Avtomatska naprava za kontrolo staranja reedovih kontaktnikov je izredno pomembna za določanje kvalitete Reed kontaktnikov in nepogrešljiv člen v vrsti kontrolnih naprav s tega področja.	B. S.
Z IZLETOV NA LUBNIKU IN ŠPIKU
V_____________________________J
Že škofjeloški grofje so vedeh, da je Lubnik lep vrh. Zanj so slišali tudi planinci Elektromehanike in se odločili nanj popeljati čimveč članov, oz. članic.
V počastitev 30. letnice osvobo-
ditve so izvedli akcijo „100 žensk Elektromehanike na Lubnik", ki je zelo lepo uspela. Vsaka udeleženka je prejela posebno izkaznico, kjer bo registrirna še naslednja dva pohoda v prihodnjih letih. Po uspešno opravljenih treh pohodih (na različne vrhove) bo vsaka prejela še posebno priznanje. Kot že rečeno, je akcija (v splošno zadovoljstvo vseh udeleženk in ob lepem vremenu) dobro uspela. Toda žal je treba povedati, da kljub prizadevanjem organizatorja in pri prek 4000 zaposlenih ženah se akcije ni udeležilo 100 žensk, pač pa le 6(k_ Že naslednjo nedeljo so izvedli vzpon na Špik, ki je poleg Triglava in Jalovca naša najmogočnejša gora in pravo nasprotje Lubniku. Prva zložna, kopasta in' že vsa v zelenju s kočo in „čajčkom“ na vrhu, druga strma, kamnita z ostrim vrhom še precej v snegu, daje videz opustošenja od številnih plazov, ki so strahovito grmeh v dolino in le z vpisno knjigo na vrhu. Tudi po udeležbi sta bila vzpona različna, slednjega sta namreč zastopali le dve udeleženki, prvega pa le dva zastopnika^ Če navedem še podatek, da so se med obema akcijama udeležili tudi tradicionalnega triglavskega smuka od Staničeve koče, lahko zapišem, da so to delovni planinci, ki skrbe za pestrost in aktiven počitek članov delovnega kolektiva. R. N.
Nagrade
za prvomajsko križanko
Do razpisanega roka smo prejeli 253 rešitev prvomajske nagradne križanke. Žrebanje smo opravili 27. 5. 1975. v prostorih uredništva, pri čemer so bili izžrebani naslednji srečni dobitniki:
nagrado din 150: Ema Slak, 1EZE — TOZD Elektroliti, Mokronog nagrado din 100: Franc Zgovec, Črni vrii nad Idrijo 88 10 nagrad po din 50: Anica Mihelčič, Elektromehanika — TOZD TEA Andrej Horvat, Emo Celje — TOZD TOBI, Slov. Bistrica, Viktor Šmid, Elektromehanika — TAO, Anica Keber, Iskra TGA Reteče, Škofja Loka, Janez Zavrl, Elektromehanika, Marija Mihelčič, Kranj cesta 1. maja, Igor Gabrič, Iskra Commerce, skladišče Kranj, Dora Vozelj, yubljana, Postojnska 27/IIL, Jure Mohorčič, Elektromehanika TOZD Števci, Alenči Rus, Iskra Commerce.
Izžrebanim bomo nagrade poslali po pošti.
NOV DOSEŽEK NA PODROČJU PREIZKUŠANJA NAŠIH IZDELKOV
Naprava za kontrolo staranja Reedovih kontaktov (staralnik)
XI. LETNE ŠPORTNE IGRE ISKRE V NOVEM MESTU
Nad 1.600 nastopajočih
Nad 600 učencev v »šoli v naravi«
Za letošnje XI. letne športne igre v Novem mestu mirno lahko trdimo, da bodo doslej najbolj množične, saj seje prijavilo skupno 1661 športnic in športnikov, ki se bodo med seboj pomerili — ženske v 6 in moški v 8 športnih disciplinah in šahu.
Kot vemo, bodo letošnje igre 28. in 29. junija v Novem mestu, kjer imajo dovolj ustreznih športnih objektov za tako množično športno prireditev. Kljub temu pa bo del košarkarskih in rokometnih tekmovanj spričo tolikšnega števila prijavljenih ženskih in moških ekip le treba prenesti še v Šentjernej, sicer vseh srečanj ne bi mogli opraviti v dveh dneh.
Kot vsako leto bodo najprej zasta-vili nogometaši. Le-ti bodo v predtekmovanjih po skupinah že do 10. junija izbrali štiri finaliste, ki se bodo v finalu v Novem mestu „poklali“ za uvrstitev na prva 4 mesta med prijav-Ijenimi 16 ekipami. V posamezni športni zvrsti se je za igre prijavilo naslednje število tekmovalnih ekip (za letos še po starem — torej po organizacijah ZP, kakršne so bile do konca lanskega leta): odbojka: ženske — 6 ekip, moški 14 ekip, košarka: ženske 6, moški 16 ekip, rokomet: ženske Tl, moški 11 ekip, kegljanje: ženske 16, moški 20 ekip, streljanje: ženske 14, moški 19 ekip, namizni tenis: ženske 9, moški 18 ekip, balinanje: 6 moških ekip, šah: 16 moških ekip. Kegljači in kegljačice ter balinarji bodo po sprejetem razporedu in zaradi dolgotrajnosti tekmovanja, nekaj
svojih srečanj o pravih celo že v petek, 27. junija popoldne, medtem ko bo levji delež vseh bojev v soboto, po slavnostni otvoritvi iger in popoldne do pozno v večer, finalna srečanja pa bodo v nedeljo, 29. junija do poldneva tako, da bo po zadnjih tekmah ostalo dovolj časa za izračun rezultatov in izdajo zaključnega biltena XI. letnih športnih iger Iskre ter za slavnostno razglasitev rezultatov in podelitev odhčij, ki bo ob 16. uri v motelu na Otočcu.
Organizatorji letošnjih iger, skupno s kortusijo za šport pri sindikalni konferenci ZP že imajo polne roke dela še zlasti, ker si bodo prizadevali za brezhibno organizacijo tekmovanj in dobro počutje tolikšnega števila športnikov iz delovnih organizacij Iskre v Novem mestu.
Prav zato, da bi bilo ta dneva v Novem mestu vse kot si želimo, svetujemo vodjem ekip, naj čimprej sporočijo organizatorjem V TOZD Napajanja v Novem mestu potrebe po prenočiščih in prehrani za svoje tekmovalce, ker le tako bo ob sorazmerno skromnih zmogljivostih možno zagotoviti vsem nastopajočim solidno prehrano in prenočišča.
Gostoljubni Novomeščani bodo poskrbeli tudi za dobro označitev vseh igrišč, za orientacijo pa so pripra-vili natančno skico vsega dogajanja v Novem mestu in športnikom Iskre kličejo — nasvidenje 28. in 29. junija v Novem mestu!
- J. C. -
• Slab delegatov . -		-ŠD
		
	_ -itadenElan		
4 Rokomet				igrišče na Loki		
	__ ..igrišče na Loki		
		
7 Keglanje moški.		kegljišče Gorjanci-	
8 Keglanje ženske-		legi joče Novljan		- KN
	.	. osnovna šola K.Rupena	-OR
V Streljanje		_ . . . - dom JLA — — - - - -	
		-.OŠ
		dom Rirtizan na Loki-—RK	
14 Hoteli,prenočišča.		Kandja, Metropol.Dam SrnheLM	
15 Informacije	*		
16 Rokomet košarka odbojka i .osnovna šola Bril jel —		
17 Centralni center.		Iskra tozd Napajanja-	
IB Parke* prostori.						
Lani pozno jeseni smo dokaj obširno zapisali o uspehih članov šolskega planinskega društva ŠC Iskra v Kranju, ki so družno s svojimi vzgojitelji s prostovoljnim delom obnovili in usposobiU nekdanjo vojaško karavlo na Zelenici, pod Vrtačo. Dom, ki so ga poimenovaH po ponesrečenem učencu ŠC Iskra Janezu Rezarju, so obnovih predvsem zato, da bi služil ljubiteljem planin in smučanja kot prijetno pribežališče, hkrati pa tudi za šolo v naravi, kjer naj bi se pozimi zvrstih vsi učenci pri vadbi smučanja.
No, kujava zima dolgo ni dovolila, da bi na Zelenici zares začeli s šolo v naravi učencev vseh šol in razredov ŠC. Slednjič je, pravzaprav že za svoj konec zima le odprla svojo dlan in tako vsaj na koncu lahko izpolnimo svojo obljubo in na kratko zapišemo, kako so učenci ŠC izkoristih svoj, s prostovoljnim delom obnovljeni dom na Zelenici.
S šolo v naravi za učence poklicne šole in srednje tehniške šole so hoteh na Zelenici začeti že v lanskem decembru, vendar te želje niso mogli izpolniti, ker pač ni bilo snega. Potem ga je pa zapadlo toliko, da nekaj dni sploh ni bilo mogoče priti na Zelenico, a ko se je slednjič le toliko sesedel, da je bila pot na Zelenico mogoča, se je končno začelo.
Sola v naravi Šolskega centra Iskra je stekla 9. februarja, ko je v Dom Janeza Rezarja pod Vrtačo prišla prva skupina učenev. Vsaka skupina je na Zelenici ostala po tri dni, v katerih je pod vodstvom svojih učiteljev prešla osnovno šolo smučanja. Do 15. maja, ko je na Zelenico prišel zadnji razred učencev, se je v šoli v naravi zvrstilo skupno nad 600 učencev vseh razredov poklicne in srednje tehniške šole Šolskega centra Iskra, ki so si tu pridobih osnovno smučarsko znanje.
Šolo v naravi Šolskega centra Iskra smo pravzaprav „ujeli za rep“, čeprav smo sicer obljubili, da bomo mlade smučarje obiskah že prej. Naš obisk je torej veljal učencem zadnje izmene šole v naravi, ki sta jih na Zelenico pripeljala Gabrijel Perko in Ivan Stružnik, da bi jim v sicer kratkih treh dneh posredovala vsaj osnovno teoretično in praktično znanje lepega- in koristnega smučarskega športa. Oba vzgojitelja, pa tudi sami učenci so si prizadevali čimbolje izkoristiti tridnevno vadbo na še preostalem snegu na plazil nad zgornjo postajo sedežnice na Zelenico. Izkušnje kažejo, da je letošnja šola v naravi, ki jo je Šolski center Iskra dobro organiziral, učitelji pa tudi dodobra izkoristih za to, da bi učenci od nje odnesli kar največ koristi, uspela. Pri tem se je izkazal tudi
Udeleženci zadnje izmene „šole v naravi" na Zelenici
A
Ivan Stružnik svojim učencem kaže vožnjo v plugu.
dom pod Vrtačo, ki je v tridnevnih in dokončati še nekatera notranja izmenah od 9. februarja do '15. maja dela, za katera doslej ni bilo pravega gostoljubno sprejel skoraj vseh 640 časa.
učencev ŠC Iskra.	Tako bodo dom še izpopolnili in
In še za konec. Zdaj, ko je smuka bo v bodoče lahko še koristneje služil na Zelenici pri kraju, pri kraju pa tudi namenom, za katere so ga člani šola v naravi, bo Dom pod Vrtačo šolskega planinskega društva in vzgo-zaprt. Tako kot doslej, nameravajo s jitelji SC Iskra preuredih iz opuščene prostovoljnim delom popraviti streho planinske karavle.	—C—
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK

V tej številki pričenjamo z objavo člankov o vprašanjih zdravja oz. bolezni in poškodb* ki utegnejo prizadeti delavca na delovnem mestu, pa tudi doma ali na poti. Poskušali bomo opisati najpogostejše vrste poškodb in ustrezno prvo pomoč, kakor tudi nekatere poklicne bolezni in njihovo preprečevanje. Občasno bodo predmet te rubrike tudi članki o splošni higieni, o zdravju in zdravstveni zaščiti.	.	.
Nekatera poglavja prve pomoči imajo še poseben pomen in veljavo v pogojih civilne zaščite in sološne ljudske obrambe.
.	x
Z IZLETA NA ŠMARNI GORI
<______________;_________________
Kar malo nenavadno. Planinci bivšega IRI, (odslej planinci s Tržaške c. 2. v Ljubljani), ki so lansko planinsko sezono zelo uspešno zaključili z vzponom na najlepši vrh Evrope, to je na 4478 m visok Matterhorn, so si za letošnji prvi izlet izbrati 667 m visoko Šmarno goro.
Proti pričakovanju se je izleta udeležilo preko dvajset odraslih Iskrašev in nekaj njihovih otrok. Iz Medna smo se podati preko visečega mostu čez Savo v Pirniče in od tod do vznožja Grmade. Dobra polovica bolj korajžnih se je odločila za plezalno pot na
Grmado, drugi pa so jo ubrati po normalni, lažji poti. Po pravem vzponu ob varovalni vrvi in klinih smo hitro priplezati do vrha grebena, kjer se poti združita. Skupaj smo nadaljevali proti vrhu Grmade, preko sedla na Šmarno goro. Po številu obiskovalcev s je videlo, da ta priljubljeni vrh Ljubljančani vedno bolj obiskujejo, posebno ob nedeljskih dopoldnevih. Zaradi hude Vročine se nam je prilegel počitek pod lipo. Prisluhnili smo tudi lepemu zvonjenju ob 11.30 uri, kar opravljajo tu že od časa Turkov v spomin na dobljeno bitko. Razgledati smo se še po ljubljanski kotlini in kamniških planinah, narediti nekaj posnetkov in se zadovoljni spustili v dolino.
Prvi izlet planincev s Tržaške c. 2. je bil po metrih sicer skromen, toda
Triglavski smuk za Cmirom
Turni smuk bo 7. in 8. junija v spomin na pokojnega Iskraša Juleta Stojana. Iz Ljubljane se bomo odpeljati z avtobusom s Trga osvoboditve (bivši Trg revolucije) v soboto, 7. 6. ob 6. uri. Avtobus se bo med potjo ustavil še pri Remizi, v Šentvidu, v Kranju pri Creini in v Radovljici. Prespati bomo na Kredarici.
Ftijave sprejema PD Iskra, Prešernova 27, telefon 24-926 do 5. 6. 1975.
Izlet bo vodila Breda Jančar.
Izlet na Grossglockner
Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika Kranj organizira skupaj z matičnim društvom dne 7. in 8. junija 1975 planinski izlet na GROŠS-GLOCKNER. Izlet spada v okvir priprav za vzpon na Mont Blanc, ki bo 20. do 28. julija 1975. Odhod avtobusa iz Kranja bo v soboto, 7. junija, ob 6. uri. Cena prevoza bo 20 din, ostale stroške nosijo udeleženci sami (prenočišče, hrana).
Prijave sprejema tov. Štefka Mrak, GPP—ERO, tel.: 2953 do srede 4. junija do 12. ure.
Vabljeni!
lep. Še za otroke ne prezahteven, a poučen in škoda, da se ga ni udeležilo še več Iskrašev, saj je večkrat slišati pripombe, da organiziramo samo zahtevne ture.	KA
----------------■	X
ZAHVALE INVALIDOV
Zahvaljujem se TOZD Orodjarni, „ Iskra" Kranj, še posebno pobudniku akcije Francu Šenku in predsedniku aktiva invalidov Pavlu Strupiju za denarno in nesebično pomoč za nabavo razgibalnega kolesa, ki mi je neob-hodno potrebno za zdravljenje moje težke bolezni. Zdaj vem, da med svojimi nekdanjimi sodelavci v Orodjarni nisem pozabljen. Še enkrat — hvala vam!
Jaroslav Šuštaršič
Zahvaljujem se sindikalnemu odboru Elektromehanike, TOZD - TEA, za pozornost in denarno pomoč, v času moje bolezni.	Vera Fajfar
Podpisani se zahvaljujemo aktivu invalidov ..Iskre" v Kranju za izkazano pozornost in darila ob priliki obiska za Mednarodni dan invalidov. Ana Hudolin, Franja Bakovnik, Jaro Šuštaršič in Andrej Žiberna
X_______________________________V
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega očeta
LUDVIKA EGARTA
se zahvaljujem sodelavcem in sindikalni organizaciji Iskre v Železnikih za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Sin Albin
Danes objavljamo povzetek poglavja ELEKTRIČNE POŠKODBE iz knjige „Osnove prve pomoči za vsakogar", ki jo je spisal priznani slovenski strokovnjak prof. dr. Mirko Derganc. Za to poglavje smo se odločiti brez ozira na drugačen vrstni red v knjigi zato, ker so nezgode z električnim tokom možne in pogoste na vsakem delovnem mestu v tovarni in vsaki drugi dejavnosti, pa tudi — in celo ne nazadnje doma ter končno še na poti, zaradi možnosti dotika pretrganega daljnovoda ati udarca strele.
ELEKTRIČNE POŠKODBE
Če pride človek v dotik z žico ali napravo pod električno napetostjo, steče skozi njega električni tok. Človeka lahko ubije že tok napetosti 100 V ati pa lahko izjemoma ostane živ tudi po stiku s tokom nad 2000 V.
Za stopnjo električne poškodbe je odločilna količina toka, ki steče skozi telo. Kolikšen je v posameznih primerih ta tok, je odvisno od načina in trajanja dotika s tokovodnikom, nadalje od vlažnosti telesa in obutve ter od kakovosti tal oziroma predmeta, ki se ga žrtev dotika z drugim delom telesa, kjer naj bi tok našel pot v zemljo (neprevodne obloge so na primer: guma, porcelan, steklo, plastične mase, i. p. ati prevodne obloge: kovine, zemlja, beton).
Najbolj nevaren je tok, ki steče skozi levo roko in nato skozi srce ali glavo, ker poškoduje srčno mišico, ožilje, živčevje in možgane ter povzroča opekline. Tok visoke napetosti, to je nad 250 V, povzroča še težje in še nevarnejše poškodbe.
Tok nizke napetosti poškoduje predvsem srce in živčevje. Na vstopnem in izstopnem mestu toka se včasih pokažejo na koži vidne spremembe; to so tako imenovane električne značke, ki imajo velikost leče, so sivo-rumene barve, rahlo dvignjene nad površino in imajo vdrtino na sredini.
Takšne značke se pojavijo tudi -na mestih, kjer tok prestopi iz enega dela telesa na drugega, kot med nogami ali j med laktom in oprsjem. Če steče takšen tok skozi srce, zmoti reden utrip ; in povzroči naglo trepetanje srčnih | prekatov, ki srce v najkrajšem času ; izčrpa in ustavi. Kadar srčna mišica dalj kot 3 minute miruje in torej ne dovaja krvi v možgane, odmrejo občutljive možganske celice in nastopijo nepopravljive okvare, ki se končajo s smrtjo. Delovanje na živčevje utegne povzročiti krč mišičevja — najnevarnejši je krč prepone, ki ustavi dihanje. Tok pa lahko tudi ohromi center za dihanje v hrbtnem mozgu.
Tok visoke napetosti (nad 250 V) lahko trenutno ubije človeka, če ohromi pomembna živčna središča. Na splošno pa povzroča takšen tok poškodbe na mestu vstopa oz. dotika telesa s prevodnikom in na mestu iz* stopa toka iz telesa v zemljo. Na teh mestih nastanejo hude električne opekline ati ožganine različnih razsežnosti do izoglenelosti. Pogosto so okvare tkiv (mišic, kit, živcev in kosti) še bolj obsežne in usodne. Poleg pravih električnih opeklin zaradi obločnega plamena ali tokovne toplote, lahko nastanejo še opekline, ki so jih povzročiti goreči okolni predmeti ah obleka. Če poškodovanec ne umre neposredno od električnega udara, se zaradi hudih poškodb razvije šok takoj ali čez nekaj časa, včasih pa nastopijo nevarne okvare ledvic, ki čeZ nekaj dni prenehajo izločati seč.
Ostale poškodbe nastanejo zato, ker lahko udarec električnega toka vrže žrtev ob tla ati sosednje predmete, kar utegne povzročiti zlome udov' in hrbtenice ati ostale poškodbe. Nevarni so tudi krči mišic, ki so včasih tako siloviti, da pride do izpahov, pretrganja mišic ali kit in celo do prelomov kosti. Povzročiti pa utegnejo tudi krčevito stiskanje pesti okoh tokovodnika.