Poštnina plačana v gotovini.	'	Cena 2*50 Din.
OPERA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11935/36
A propos,
kaj dela Andula?
Premijera 22. februarja 1936
izhaja za vsako premijero
UREDNIK: N. BRAVNIČAR
-- 'r "*■.-r“'	w-v	^	y	<v	v	:	‘S	•	-T	&*>v	’■**?	^	V	'
■;: :'Wv -v -	Jev*:?';
vr-‘.'v	\	,	•*:>	'•	ič**	■	.	V.*’	'i	-	,	V	»	i	.V
c	'	.-i,	'	;	,	\	,	1	-	„	1	■	•	•	>
f.,....	..,	‘	.	.	.	'	v	=	■;
i&f '	>;	v--'	k-."
‘	fkl
‘ •* f' '	> cj-	4"''v " -
P^ljgŠ	~
*v Jfe -.y^ -v,, - -	■&	'&■;
:	.>':v
«ff ' '	■	'	'	; >trA o: •' ■■	■	9&tii	iphi}/8
. •:	s■■.'	:	#*i	■	;	.	■	'	V	'	fii-rii	!	:\	'/i	fl>;	6i
;f't- u-I-t'% ..•■ •: •): id
•	.	••	'	‘	.	'	‘	,	s »i/t-.i f".;* m: mm"’
• ? •••I-	:	»sf	-	;•	■	-	G	/W	■'
<>	••'	'>/	•!:'• •: VO -;.č n, v	*:7i	r-ji-	;	T-: J J •
,
'f?f	V	•	- --"-V.	*•
'
JL ~ i*i * J %**«,
•	„	^iiV	-	i	j’	'wC	v-	-	x,*	*	‘	v«.
SEZONA 1935/36	OPERA	ŠTEVILKA	9
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
Izhaja za vsako premijero	Premijera	22.	februarja	1936
Jaromir Weinberger: Apropo, kaj dela Andula?
Z Weinbergerjem se srečujemo že tretjič; vsakokrat na drugi cesti. Prvič nas je z njim seznanila »Evelina«, baletna pantomina, ki je v prvi povojni sezoni razdelila naše gledališko občinstvo v več strank in jo razgibala do demonstracij. Drugič nas je z Weinbergerjem seznanil češki muzikant Švanda, ki je s svojo dudo šel po vsem svetu in nosil s seboj glas, da je Weinberger soliden glasbenik obsežnega znanja, ki je prišel po Smetanovih in Dvorakovih stopinjah do svetovne slave. Sedaj prihaja iz predmestja Andula in nam s seboj prinaša Wein-bergerjev tretji obraz: operetnega skladatelja.
Da se operni skladatelj loti tudi operetne oblike, potem ko je z opero dosegel že znatne uspehe ni v novejši glasbeni zgodovini nič novega. Znani francoski skladatelj Artur Honegger je pred par leti n. pr. napisal opereto »Doživljali kralja iz Pan -sole«, iki je žela v Parizu in na švicarskih odrih ogromne uspehe; nedavno je bila v Londonu prva uprizoritev operete »Kraljestvo za kravo!«., ki jo je zložil nemški skladatelj in avtor »Beraške opere« Kurt Weill. Tudi Puccinija je dolgo mikala operetna oblika in bi jo gotovo napisal, če bi bil dobil primeren libreto. Weinberger se je po velikem opernem uspehu lotil sedaj operete in to z uspehom. V svojem rojstnem mestu Pragi, kjer so prav po mačehovsko gledali njegovega »Švando«, je imel s to opereto gotovo več uspeha, kakor z vsemi svojimi operami. Kakor ironija se občuti dejstvo, da je Praga obrnila »Švandi« hrbet, a sprejela »Andulo« z odprtimi rokami, kjer so jo izvajali zapovrstjo 333 krat, sedaj pa jo pripravlja še praško nemško gledališče. (Tudi večina drugih čeških odrov jo že ima na sporedu.)
Weinberger je v svoji opereti »Apropo, kaj dela Andula?« ubral strune mednarodnega jezika v jazzovem ritmu. Napisal
je zanjo lahko, šlagersko glasbo, v kateri prevladujejo ritmi foxtrota, slično kakor pri Benešovi opereti »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«: To glasbo je skladatelj inštrumentiral v jazzovih barvah in ji vlil vsa tista svojstva, ki so nujna za hitro poljudnost.
»Andula« je revialna opereta in ima kot taka težišče v plenih in dekorativnih sredstvih. Tekst sta spisala B. Polach in J. Žalman. Dejanje operete se razvija med periferijo, to je med prebivalci predmestja in med petičnimi, blaziranimi meščani. Razdeljeno je v tri dele: v dom hrepenenja, v dom hinavščine in v dom sreče; vsak del pa je sestavljen iz več slik. Način kako obravnavata pisatelja libreta to zgodbo in kako gledata na ta dva sloja, ki si v opereti stojita drug proti drugemu, nas zelo spominja na komedije, ki jih Vlasta Burian uprizarja v svojem gledališču v Pragi. Kamen zasmeha je »višja družba«, zastopniki periferije pa uživajo pri libretistih ljubezen in spoštovanje. Andula zmaga in »podjarmi« bogataša.
Za našo uprizoritev je kapelnik Josip Raha zložil štiri plese, ki jih je vložil v opereto. Ti so: sezonski salonski (španski) ples »Carioca«, foxtrot »Igralne karte«, »Tango« in grotesken »Rusko-turški ples«.
Weinbergerjeva opereta »Apropo, kaj dela Andula?« je uspela tudi že izven mej svoje domovine in bo gotovo prispevala svoj delež k emancipaciji od sentimentalne dunajske operete, kakor že prej njena operetna rojakinja »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«.
*
Jaromir Weinberger je bil rojen 1.1896. v Pragi. Glasbo je študiral najprej v svojem rojstnem mestu, kjer je absolviral konservatorij, nato pa je glasbene nauke nadaljeval v Leipzigu v mojstrski šoli Maksa Regerja. Kot skladatelj je stopil Wein-berger pred javnost že 1.1915. in sicer z inštrumentalnimi skladbami. Več let je bil glasbeni sodelavec v praških gledališčih, za katere je napisal pantomino »Ugrabljenje Eveline« in glasbo k Shafcespearjevim dramam ter narodnim igram »Husiti«, »Bela gora« .i. dr. Za moskovski »Hudožestveni teater« je zložil glasbo k »Hamletu«. L. 1922. je bil Weinberger imenovan za profesorja na konservatoriju v Itaki, v Ameriki, pozneje pa za opernega dramaturga v Bratislavi in za ravnatelja glasbene šole v Egeru, kjer pa je bil le kratek čas. Največji dosedanji uspeh mu je prinesel »Švanda«, ki smo ga pred leti izvajali tudi v Ljubljani. Kmalu po »Švandi« je Weinberger zložil opero »Ljubljeni glas«, v kateri je uporabil za podlago glasbenemu izrazu jugoslovansko folkloro, vendar to delo ni našlo odmeva pri občinstvu.
Skladatelj biva stalno v Pragi.
Prihodnji operni spored
V	prvi polovici pride kot naslednja novost v operni spored R. Straussov »Kavalir z rožo«. V glavnih vlogah bodo sodelovali Zl. Gjungjenac kot Oktavian. M. Kogojeva kot maršalka in ravnatelj J. Betetto kot Ochs. Dirigiral bo dr. D. Švara.
»Kavalirju z rožo« bodo sledile: Verdijev »Othelo« (naslovno vlogo bo pel kot gost M. Šimenc, glasbeno vodstvo bo imel A. Nelfat); Donizettijeva »Lucia di Lammermoor« (dirigent: ravn. M. Polič) in Leharjeva opereta »Vesela vdova« (v naslovni vlogi Zl. Gjungjenac, dirigent N. Štritol).
Letno poročilo za sezono 1934/35
A.	Osebje:
a) Kapelniki: Neffat Anton, Štritof Niko, dr. Švara Danilo.
b) Režiserji: posebnega režiserja opera ni imela. Režije so imeli: dramska režiserja: prof. Šest Osip in Debevec Ciril, dalje direktor opere Polič Mirko, kapelnik Štritof Niko, člani Janko Vekoslav, Primožič Robert in Zupan Drago, baletni mojster Golovin Peter ter Balatkova Vera in dr. Karl Hagemann kot gosta. (Ostale režije iz prejšnjih sezon so razvidne iz repertoarnega pregleda.)
c)Korepetitorji: Kumar Vladimir, Leskovic Bogomir, Raha Josip in Šušteršič Vinko, ki so tudi dirigirali nekatera dela (balet).
č) Solisti: Banovec Svetozar, Bernot-Golob Franja, Gavella-Gjun-gjenac Zlata, Gostič Josip, Janko Vekoslav, Kogej Mila, Kreft-Špan Nuša, Marčec Štefan, Peček Bojan, Polič Štefanija, Primožič Robert, Ribič Ivanka, Rus Marjan, Thierry Vilma (na dopustu od 1. marca 1935 dalje), Zupan Drago.
Betetto Julij (stalni gost).
d) Orkester:
•Violina 1.: Trost Ivan, koncertni mojster; Jeraj Karl, namestnik koncertnega mojstra; Jermol Albert, Marin Slavko (od 1J no-; vembra 1934 v vojaški službi), Ornik Frančiška (pripravnica), Pre-voršek Uroš (pripravnik), Stanič Franc.	1	~A
Violina II.: Bravničar Matija, Stenovič Stojan (pripravnik% Zupančič Josip.	aiteiS	fsgmtainRTO
Viola: Šušteršič Vinko, Bajda Ivan, Ivančič Avgust. :li':
Violončelo : Miiller Gustav, Comelli Ludvik.
Kontrabas: Medved Jakob, Godina Pavel.	■	-	>>n/i
Flavta: Korošec Slavko, Drapal Silvester.
Oboa: Kocjan Rihard, Flego Branko.	v	'	'
Klarinet : Laun Vaclav, Gregorc Janko.
67
Fagot: Pokomy Josip, Hauck Viljem.
Rog: Moravec Feliks, Hafner Ivan, Ušak-Capponi Fran, Dolinar Fran.
Trobenta : Hossner Josip, Juvan Tomaž, Pajk Josip.
Pozavna: Karaš Fran, Gojznikar Štefan (upokojen 30. VI. 1935), Klier Anton.
Tuba: Wohlfart Žiga.
Tolkala : Kočovski Bogomil.
Harfa: Dubravska Dulka.
e) Zbor:
Appeltauer-Jerom Josipina, Bekš Zorko, Buh Angela, Cankar Iva, Erklavc Albin, Hauck-Gerlovič Zofija, Hvastja Fran, Ivanuša-Pompe Luiza, Jarc Angel, Jelnikar Franc, Kobau Josipina, Kranjc Marija (pripravnica), Marolt Franc, Mauzer Helena, Mencin Ivan, Mencin Marija, Mišič Marija, Nerat-Ramšak Angela, Perko Anton, Povše Radko, Ribič Avgust, Rupnik Leopoldina, Rus Josip, Rus Marija, Sekula Alojzij, Simončič Maks, Strniša Karolina, Skrabar Emil, Škele Ruža, Škrjanc Pavla.
f) Balet:
Golovin Peter, baletni mojster; Adamovič-Japelj Silva, Bedrač Ana, Bravničar-Pavšič Gizela, Brcar Rezi. Kiirbos Fani, Mohar Ema, Remškar Marta, Skala Greta, Smerkolj Vali.
g) Tehnično osobje:
Arhivar: Sirnik Vinko. Inspicijent: Ocvirk Zdravko. Sufler: Drenovec Josip. Rekviziter: Kosec Filip. Gledališki mojster: Leben Franc. Elektrotehnika: Kastelic Josip, Rižnar Ivan. Kurjač: Hartman Ivan. Dekoraterji: Cesar Franc, Coriary Bernard (do 1. marca 1935), Logar Jernej, Pirjevec Matija, Saje Ivan, Sever Alojzij, Til-linger Ignac, Tinta Anton, Wohlmuth Ludvik. Dnevni vratar in telefonist: Vodišek Anton (od 1. aprila 1935 dalje). Nočni čuvaj: Berlot Anion (do 6. maja 1935), Rotar Vinko (od 6. maja 1935 dalje) Snažilke: Videmšek Antonija, Pavlič Julka, Pogačar Kristina. Služi-telj Pritekelj Blaž.
h) Lasuljarji:
Navinšek Emil (šef lasuljar), Mirtič Ivan, Pipp Matija (drama); Jaki Alojzij, Koder Roza (opera).
i) Krojačnica
Garderoberji: Habič Marija, Hrovat Josip, Pirman Ana, Pušnik Julija, Remškar Franc, Stanič Franc. Večerni pomočnici: Lorenci Ana, Pirman Zofija.
j) Slikama in mizama
Scenograf: Uljaniščev Vasilij (umrl 19. septembra 1934), inž. arh. Franz Ernest. Šef slikarne: Skružny Ladislav. Slikarja: Magolič Lu-dovik, Skružny Ladislav (pripravnik). Mizarji: Kralj Anton. Vene Alojzij, Zajc Ivan. Služitelj: Kuclar Ivan.
B.	Repertoar
Tek. štev.	Skladatelj	Delo	Prem.	Na novo	Pon.	Dirijjent-rež.	Število predstav
	Opera:						
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20	Verdi Smetana Massenet Puccini Musargsky Verdi Offenbach Janaček Verdi Thomas Bizet Wolf- Ferrari Parma Odak Zandonai Wagner Koczalski De Falla Foerster Gounod	Traviata Prodana nevesta Manon Tosca Hovanščina Rigoletlo Hoffmanove pripov. Jenufa Trubadur Mignon Carmen Štirje grob jan i Ksenija Dorfca pleše Francesca da Rimini Parsifal Zemruda Kratko življenje Gorenjski slavček Faust	28. X. 19. XII. 31.1. 14. III. 9. V. 22. V.	27. X. 18.	XI. 23. XII. 19.	VI.	»» » •1	Štritof-Kreft Neffat-Golovin Štritof-Debevec Švara-Primožič Polič-Debevec Neffat.Kriveckf Štritof-Štritof Polič-Debevec Švara-PoliS Neffat-Golovin Švara-Primožič Švara-Primožič Neffat-Janko Šbritof-Golovin Polič-Primožič Polič-Polič Švara-Šest Polič-Šest Neffat-Šest Neffat-Primožič	9 4 5 3 9 7 11 5 2 9 6 13 1 7 5 3 5 5 2 3
	Operete:						114
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11	Nedbal Ahraham Beneš Zeller Stolz Benatzky Lehar Strauss Strauss Suppe Tijardovi6	Poljska kri Ples v Savoyu Sv. Anton vseh zaljubljenih patron Tičar Izgubljeni valček Pri belem konjičku Dežela smehljaja Netopir Zdaj vam eno zaigram Boccaccio Mala Floramye	8. IX. 24. IX. 3. 111.	2. II 28. IV.	»» M	Polič-Golovin Štritof-Šest (Šušteršič) Neffat-Balatkova (Leskovic) Polič-Golovin (Miiller) (Neffat-Debevec) Štritof-Šest (Šušteršič) Neffat-Golovin Polič-Hagemann (Raha) Švara-Šest Štritof-Štritof Švara-Zupan	2 7 20 2 8 6 3 12 11 12 1
	Balet:						84
1	Nedbal	Od bajke do bajke	6. XII.	—	—	Neffat-Golovin	4
2	Stravinski	Petruška	22. V.	—	—	(Raha) Polič-Golovin	5
RAZNE PRIREDITVE:
6.	oktobra 1934 — Češka kmetska svatba. V okviru prireditev Slovanskih plesov.
69
26. oktobra 1984 — Svečani žalni koncert v počastitev spomina blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
7. novembra 1934 — Ponovitev žalnega koncerta kot dijaški koncert.
25. marca 1935 — Materinski dan Društva krščanskih žena.
7.	maja 1935 — Baletni večer Mije Čorak in Antona Vujaniča.
11. maja 1935 — II. produkcija operne šole Drž. konservatorija.
18. junija 1935 — III. produkcija operne šole Drž. konservatorija.
(N. B.! Letno poročilo objavljamo šele v tej številki Gl. L, ker v prejšnjih ni bilo prostora.)
Razno
Weinbergerjev »Švanda« je bil v Lyonu prvikrat izveden letos 1. januarja. Dirigiral je šef opere A. Cluytens, režiral pa je R. Salanda.
*
Smetanove in Dvorakove opere v Španiji. Generalni ravnatelj Gran Teatro del Liceo v Barceloni I. M. Calvet je uvrstil v spored barcelonske sezone Smetanovo Prodano nevesto« (premiera 2. januarja) in Dvorakovega »Jakobina« (premiera 16. januarja). Predstavi je dirigiral šef bratislavske opere K. Nedbal, režijo je imel L. Mandaus, koreografijo pa V. Pirnikov. Gostovali so pri teh predstavah tudi nekateri češki pevci.
*
Londonski radio B. B. C. je izvajal 5. februarja Milhaudovo opero »Krištof Kolumbus« pod skladateljevo taktirko, 18- marca pa bo izvajal Šostakovicevo »Katarino Izmajlovo«,. katero bo dirigiral Albert Costes.
)	*	■	■	fb	'■
Letošnje svečane igre v Salzburgu se pričnejo 25. julija z Beethovnovo opero »Fidelio«, ki jo bo dirigiral. A. Toscanini. Poleg »Fidelia« bo Toscanini dirigiral tudi Verdijevega »Falstaffa« in
Wagnerjeve »Meistersingerje«. Pod taktirko Bruno Walterja bodo izvajali Mozartovega »Don Juana«, •'VVagnerjevega »Trista-na< in Gluckovega »Orfeja«., V okviru svečanih iger pride v spored tudi edina dokončana opera Hugo Wolfa »Corregidor« v režiji dr. L. Wallersteina. Sedanji ravnatelj dunajske državne opere Feliks Weingartner pa bo dirigiral Mozartovo opero »Cosi fan tutte« in »Figarovo svatbo«.
70
Brnska opera je v novembru izvajala Baranovičev balet »Srce iz lecta«.
*
K. L. Antony piše libreto za Lebarja. Znani angleški avtor uspelih gledaliških iger K. L. Antony piše libreto za novo Le-harjevo opereto. Antony je šele nedavno razkril svoj psevdo nim, to je — gospodična Doddy Smith. Štiri leta že igrajo njene stvari z velikim uspehom, kljub temu pa je Mis Smith ostala zvesta svojemu prejšnjemu poklicu, je namreč prodajalka v trgovini s pohištvom.
*
J. Beneševo češko opereto »Sv. Anton, vseh zaljubljenih pa-tron«, izvajajo z velikim uspehom na dunajski Ljudski operi. Zadnje dni januarja je bila v Velikem operetnem gledališču v Pragi krstna uprizoritev druge Beneševe operete »Dekle s ceste«.
*
Skladatelj oper »Antoine et Cleopatre« in »Salambo«, Flo-rent Smith je bil izvoljen v Parizu za elana akademije lepih umetnosti. Florent Smith je zasedel mesto, ki ga je imel pokojni skladatelj Paul Dukas. Od 32 glasov jih je dobil 17. Njegov tekmec za to mesto je bil tudi Igor Stravinski, ki pa je dobil samo 4 glasove.
*
Letošnji operni jubileji. Mozartova »Figarova ženitev« je bila prviič izvajana na Dunaju 1. 1786., torej pred 150 leti. Richarda Wagnerja mladostna opera »Liebesverbot« je točno 50 let mlajša in praznuje letos svojo stoletnico; njena krstna uprizoritev je bila 29. marca 1836. Pred 100 leti je bila premiera Adamove opere »Postiljon iz Lonjumeau-ja«, ki smo jo slišali pred leti tudi v Ljubljani. Sedaj jo filmajo v Parizu. Tudi Straussova opera »Kavalir z rožo«, ki pride v kratkem v naš operni spored, spada med jubilante. Letos poteče namreč 25 let odkar je bila krščena v Dresdenu.
*
Skladatelj Alban Berg je umrl na Dunaju. Svetovni sloves najbolj ekstremnega opernega skladatelja si je pridobil z »Vojičkom«, ki je postal mejnik v sodobni glasbeno dramatski produkciji. Alban Berg je bil učenec Schonbergov in najizrazitejši zastopnik njegove šole.
71
V Gorkem (SSSR) so otvorili novo operno in baletno gledališče .Opera ima 320 članov. Prva predstava je bila »Knez Igor«.
*
Prokofijeva opera > Zaljubljen v tri oranže«, je bila nedavno prvič izvedena v Angliji, in sicer v oddajni postaji B. B. C.
V Rusiji so posneli na gramofonske plošče Borodinovo opero »Knez Igor«.
*
Kurt Weill, skladatelj opere »Car se da fotografirati« in »Beraške opere« je uglasbil opereto »Kraljestvo za kravo«. Za opereto, ki je bila uprizorjena v gledališču Savoy v Londonu, je napisal tekst Robert Vambery.
*
Alojz Haba je dovršil opero »Nova zemlja«. Njegov brat Karl Haba je dobil za svojo opero »Janošik«, ki je bila izvajana v pretekli sezoni v praškem Narodnem gledališču, letošnjo Smetanovo nagrado mesta Prage (5000 Kč).
*
Sovjetski skladatelj M. Koval piše opero »Gosposki grad« po Puškinovi pripovedki »Junaški Nulin«.
*
D. Šostakovič je napisal glasbo k baletu, čigar vsebina je vzeta iz življenja kolhoznikov. Prva uprizoritev tega najnovejšega dela nadarjenega ruskega skladatelja bo že v tej sezoni v Velikem akademskem gledališču.
*
Rihard Strauss je uglasbil »Olimpijsko himno« za priliko olimpijskih iger v Berlinu 1.1936.
*
Prva letošnja novost pariške opere bo lirična tragedija »Oedipe«, ki jo je na tekst Ed. Flega uglasbil znani rumunski skladatelj Georgea Enesco.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik-. Oton Zupančič. Urednik: Matija Bravničar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
72
KOLINSKA CIKORIJA
je naš pravi domači
Kje kupim nsjboljše in najcenejše moške in deške obleke domačega izdelka?
Pri tvrdki
OLUP JOSIP, Ljubljana
STARI TRG 2
Velika zaloga sukna, kamgarnov iz priznanih tuzemskih in inozemskih tovarn. Obleke se izvršujejo tudi po naročilu in konkurenčnih cenah. Velika zaloga moškega perila iz lastne tovarne Triglav
TELEFON 35-61
Smučarsko opremo
a &
po najnižjih cenah in v kvalitetnem blagu Vas postreže
KOLB & PREDALIČ
Kongresni trg 4
Apropo, kaj dela Andula?
revijalna opereta v treh dejanjih (13. slikah), napisala in J. Žal man. prevedel M. P., uglasbil J. Weinberger
Dirigent: J. Raha
Scenograf: V. SkruP^ograf: P. Golovin
Režiser: D. Zupan
Madame de Thebes, vedeževalka.........................
Andula, njena nečakinja . . . . • • • • • Franc Nebojse, požiralec nožev izven službe . . Lojzek, njegov sin .......... •
Jaromira Norova, pisateljica dekliških romanov
Franc Tušek, komercijalni svetnik.....................
Ferry, njegov nečak .	.........................
A. Rakarjeva Št. Poličeva D. Zupan J. Rus
V. Smerkolova V. Bratina L. Drenovec
Revelerji: M. Kristjanki
D,
opita, generalni ravnatelj.................................M.	Simončič
I. dejanje: Dom hrepenenja.
Toalete ge. Poličeve je izdelal modni atelje Št. Lukež, gdč- Smerkoljeve m o<$ ž. Sever, Bleivveisova 3, gdč. Cankarjeve damska modna delavnica Mak.
Slovenski vokalni kvintet.
Iz prijaznosti sodeluje pri Ojačevalno napravo je dobavila tvrdka
Ula, njegova hči.........................................
Tonček Strnad, ravnatelj potujočega kabareta ^Vonimir Basuhral, predsednik varčevalne komisije Jacques	f
ean	j	slug!	pri	Tušku	j	'	*
I. Cankarjeva B. Peček F. Jelnikar F. Hvastja
5,, —v	-	  S.	Lukman
paznik....................................................F.	Čarman
!rko, F. Hvastja, A. Sekula Gostje, i2'1 sluge.
II. deja11*» hinavščine. — III. dejanje: Dom sreče.
Blagajna se odpre ob pol 20.
Parter: Sedeži I. vrste
II. - 111. vrste IV.-VI. „ Vil.-IX. .
X.
XI.
Lože y parterja . I. reda 1-5 . .
6-9 . .
Din
Lola',
Balkon i 1. vrst*
II. .
III. -I. .
U. .
VSTOPNICA sa dobivajo v pradprodajl pri glodallftkl
{Predpisana taksa n P*
40-
36’-
32--
28--
24--
24-
120--
120--
140-—
Ob 20.
Dodatni ložni se
* o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7.
Konec ob 23.
liko
io . Din 20'—	Oalarila t Sedeži i. vrste , .	Din 12--		
» . . 22-	* II. , . ,		10-	
. . 24-—	.. III. „ . .	»*	10-	
. . 20-	. IV		„	8-	
. . 16-	„ V			8-	
on . 20 —	Stojišče . . ,	»»	2 —	n
. . 10 —	Dijaško stojišče	•	5-	u
n*
«»arnam glodallSiu od 10. do pol 1. In od 3. do S. ura Jo vračunana v canah
Predno si nabavite radio aparat si oglejte
zalogo
PHILIPS RADIO
aparatov, pri zastopstvu
H. SUTTNER
Ljubljana, Aleksandrova 6
TELEFON ŠTEV. 34-70
Ugodni plačilni pogoji Predvajanje brezobvezno in brezplačno
Prodaja na obroke
*
NAJVEČJA RADIOINDUSTRIJA SVETA