k BI Izhaja razen nedelj in prazninov vsak dan popoldne. Uredništvo In upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štov. 6, 1. nadstropje. Učiteljska tiskarna. ~ -a Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30'—, za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7\50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42' —. Posamezne ---------------------- — številke po 10 vinarjev. ■ Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-g— ..... =a=a, macije za list so poštnine proste. =t—. .,.:a Inseratl: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica po 60 vin. ;Arečkratni objavi po dogovora 1—, I."1,-:::-.;. ■ ■ s== primeren popust, r-r;~,—---------- . . :. V Ljubljani, pondeljek dne 8. oktobra Een aggMi 'ugarccBr/dtZtu-. s Nasprotstva, Človek je poln nasprotstev; on, le družaben drobec, je,sam cela družba, družba, v kateri je navadno zelo živahno, dostikrat silno nemirno, včasih tako nemirno, da napravi sam konec temu nemiru. Nemški pesnik pravi, da prebivata v vsakem človeku dve duši. A ne le dve, temveč sto jih živi v njem, tudi v najbednejšem. In vsaka stremi Pa samovladi, ki je pa ne more priboriti, ttc da bi razbila vse družbe. Vsak posameznik ni le v vednem boju s svojo okolico, temveč bori venomer tudi sam s seboj, in zgodovina posameznika je le razvoj nasprotstev, ki tvorijo njegov jaz. Nasprotujoči si interesi niso živi le med različnimi osebnostmi, temveč vsak človek ima nasprotujoče si interese. Kakor v vsaki družbi,.tako se razvije tudi v posamezniku ustava — razum, in kakor je ustava družbe, če že ne po obliki, pa ysaj po svojej vsebini, kompromis med razredi, ki žive v tej državi, tako je razum, ustava posameznika, kompromis med njegovimi raznovrstnimi željami. Razum se razvija polagoma, nihče ga ne prinese že razvitega in umerjenega s seboj na svet, vsak niora plačevati za njegov razvoj drago učni-no. Bridke izkušnje izuče vsakega posameznika, -da brzda svoje strasti, da postavlja meje svojemu pohlepu, ker drugače se ugonobi. Odrekamo se marskaterim stvarem, celo prav mnogim, da ne izgubimo vsega. Sami s seboj še pogodimo, postajamo razumni, kajti razumno ravna, le tisti, ki se ob Pravem času spomni, da je bil že tepen. Vsi ljudje nimajo enakega razuma, ga tudi ne morejo imeti. Kar se zdi enemu najbolj pametno, to se zdi drugemu prismojeno. Mož ima drugačen razum nego žena, starec drugačnega nego mladenič, umetnik drugačnega kakor birokrat. Razlika nadarjenosti in razmer ustvarja raznovrstne razume. Ali kdor nima svojega razuma, ta ga sploh nima. Kar velja o posamezniku, to velja tudi o vsaki skupini posameznikov, o vencu dam pri kavi, o družbi kvartopircev, o društvu filozofov prav tako kakor o celem stanu, kasti, 'verski družbi, narodu. Tudi v vsakem razredu so interesna nasprotstva kakor v posamezniku. Razred se pa uveljavi le tedaj, če zagospodari nad temi nasprot-stvi, če jih premaga. Kadar pa razred ne more več spraviti v sklad svojih notranjih in zunanjih nasprotstev, tedaj mu preti Pogin. Kakor razvija vsak posameznik sam sVoj razum, tako mora tudi vsak razred razviti sam iz sebe svoj razum, svojo ustavo. Moralne pridige še nikogar niso pripravile na pravo pot, temveč edino le njegove neprijetne, težke izkušnje. Prav tako se uči razred iz svojih porazov. Vzemimo razred Proletarcev. Še noben socialni demokrat ni Padel z neba. Mi pravimo sicer, da je socializem svetovno naziranje proletariata, ali m ne pomenja, da so socialistične ideje že Prirojene delavcu. Vsak delavec se s trudom Prerine do svoje razredne zavesti. Kdor po-*na proletariat res dobro, ve, da ni proletarcu v začetku nič bolj tuje kakor proletarsko mišljenje, to namreč, kar je njegovo bistvo. Proletariat stopa v zgodovino obtežen ^vsemi predsodki meščanske družbe; raz- ki je pozvan, da izvrši najsUnejšo vseh \'• 7 ; . w »L' ’• r*’ •' ’ F* f . ■.- NAPRBI, at 72, t. oktobra 1917. družabnih revolucij, se obeša dolgo časa na malomeščanske, reakcionarne ideale. Šele v teku dolgotrajnega, mukotrpnega 'razvoja vtepe kapitalistična resničnost proletariatu kričeče nasprotstva med njegovim podedovanim meščanskim naziranjem — torej med njegovo proletarsko nespametjo — in njegovim družabnim položajem. Proletariat prestane ' neizmerno trpljenje, preden se osvobodi svojih neproletarskih tradicij, preden se krepko postavi na svoje noge, razvije svoj, proletarski razum. Iz vseh raznovrstnih plasti družbe se stekajo pristaši proletarske stranke, socialne demokracije. Ali je potem čudno, če se pojavljajo v stranki sami različni nazori o tem ali onem vprašanju ? Kajti tega ne smemo nikdar pozabiti: Kdor pride v socialno demokratično stranko, ta pride po dolgotrajnem notranjem razvoju in prinese s seboj posebnost tega razvoja, ki izhaja pri vsakem iz drugačnih početkov. To smo hoteli poudarjati z današnjimi razmotrivanji z ozirom na to, ker se pojavljajo v naši stranki ravno sedaj različna mnenja o aktuelnih vprašanjih. Zdrav ie’ ta pojav in prav nič se ne bojimo, da bi nas zvedel na napačna, nesocialistična pota. Razgovorimo sc o vsem, kar nas teži, kar se nam zdi vredno, da ostane živo v nas. Vsi, ki govore med nami drugače, kakor smo bili vajeni doslej, so ljudje, ki jim je pridobitev socialističnega urepričapja najsvetejša pridobitev njihovega življenja, ki jim je cilj socializma čilj njihovega dela in ki vedo, da se končno stekajo vse reke v morje, delo proletariata vsakega posameznega naroda v končno revolucionarno delo svetovnega proletariata. In stranka bo znala ločiti dobro od slabega, obvladala bo končno nasprotujoča si mnenja in ustvari iz očiščenih naziranj trden temelj našega bodočega dela. K. Kautsky: ■ Avstrija in Srbija. 1. Porajanje cesarstva. Izhodišče vojne je razmerje med Avstrijo in Srbijo. 2e začetka svetovne vojne ni mogoče pojmiti, če ga omejimo le na formulo imperialistične vojne. Brezdvomno je, da so na eni strani, pri Avstriji, imperialistični nagoni močno delovali. Ali niso bili edini. Poleg njih so se uveljavljali še drugi iz pred-imperialistične dobe. Na drugi strani, pri Srbiji, sploh ni mogoče govoriti o imperializmu, kvečjemu če bi hoteli označiti vsako stremljenje po povečanju za imperialistično. A potem bi ta beseda sploh nobene stvari več ne pojasnjevala. Ne povedala bi drugega nego to, da je stremljenje držav po povečanju posledica njihovega stremljenja po povečanju. • Znanstveno razlago sedanje vojne podaja imperializem le tedaj, če ga smatramo kot prikaz politike posebne vrste kapitalizma, »finančnega kapitala«, da govorim s Hilferdingom, ki je zavladal v letih osemdesetih in devetdesetih prejšnjega stoletja v višje razvitih deželah kapitalističnega proizvajalnega načina. V predidoči dobi kapitalizma, ko je vladal industrijski kapital bolj enostavnih oblik, je bila buržvazija liberalnega mišljenja in je stremila po narodni državi. V dobi imperializma pa se poslovi od liberalizma hi poizkuša, da razširi državo preko narodne države s tem, da si priklopi brezpravna in nanj upravičena ozemlja, kolonije in zaščitne države. Kadar prideta dve kapitalistično visoko razviti državi pri tem stremljenju v boj za plen, govorimo lehko o čisti imperialistični vojni. Drugačna pa je stvar tam, kjer prihaja kapitalistično višje razvita država v svojem imperialističnem stremljenju po povečanju v konfiikt z državo, ki je gospodarsko še za-< j ostala, ki je še v predimperialističnern stadiju, ko stremi še po narodni državi. Konflikt izvira lehko iz obojestranskega stremijo; ja po povečanju, a vsled tega ni še čisti imperialistični konflikt, temveč je konflikt med imperializmom in narodnim samoodlo-čevartjem. Ce je konflikt čisto imperialističen, tedaj je proletariatu prav vseeno, kdo dobi plen. Kdo naj dobi Maroko ali Kongo, o tem sc nismo prepirali v mednarodni socialni demokraciji. Kjer pa prihajata v konflikt imperializem in narodno samoodločevanje, tam ne sme biti mednarodna socialna demokracija glede izida ravnodušna. Ona ima najmočnejši interes na tem, da ni demokracija nikjer prikrajšana. To se je pokazalo že v burski vojni, ki je bila od strani 'Anglije imperialistična vojna, a od strani Burov ne. ! Pri tem seveda nismo nacionalisti, ki pre-j motrivajo nacionalni spor kot zgolj krajevno zadevo, brigajočo le prizadeti narod.' Politika socialne demokracije mora biti svetovna politika, seveda v drugačnem znlislu kakor pojmujejo to besedo imperialisti; ne politika, ki osvaja izven svojega naroda po vsem svetu vire moči in izkoriščanja, temveč politika, ki ne spravlja nikdar v osamljenost razmere in potrebe svojega naroda ali jim daje prednost pred razmerami in potrebami drugih narodov, temveč premotri vedno učinek nacionalnega delovanja na občestvo vseh narodov in si postavi za najvišje vodilo razmere in potrebe tega občestva. 'Fak način svetovne politike ni nikdar enostaven. Tudi za popolno razumevanje avstrijsko-srbskega konflikta je potrebno, da pogledamo daleč nazaj, da jasno spoznamo pomen avstrijske politike. Politiko Habsburžanov, znači dolga stoletja to, da so razprševali in oslabljevali svoje moči v lovu za mnogoštevilnimi, deloma nedosežnimi stvarmi. 17. in 18. stoletje tvorita dobo absolutizma. Stara fevdalna družba propada, denarno gospodarstvo kapitalizma se vedno bolj šopiri v njej. Na mesto nediscipliniranih vojnih hlapcev gospodarsko neodvisnih fevdalnih gospodov in na mesto njihove uprave države prihajajo plačane armade in plačani državni uradniki, armade in uradniki pa popolnoma odvisni od monarhije. Mesta se ojačijo. Tam, kjer je fevdalno plemstvo še močno in zatira mesta, ga podpirajo mesta napram sili deželnega gospoda. Ta sila narašča v prej omenjeni dobi po vseh državah Evrope, izvzemši Anglije, kjer ne pridobita armada in birokracija nobenega odločilnega mesta, in Poljske, kjer se ne dviga nobena pomembna mestna buržvaaija. Tudi Habsburžani dosežejo v tej dobi absolutno moč v državi, ali vendar ne tako popolno, kakor žele. Kajti oni niso bili gospodje le v eni državni tvorbi, temveč v dveh državnih tvorbah. Enkrat v dednih deželah, to je v okrožju posesti, ki so jo po-lagortia pridobivali, izhajajoč od nadvojvo-dine Avstrije, z osvojitvami, ženitbami in dednimi pogodbami. Po jezikovni rabi ne spada Ogrska semkaj. Potem pa v nemški državi, kjer so bili po utrjenem običaju izvoljeni cesarji. V dednih deželah se jim je posrečilo, da so popolnoma vzpostavili absolutizem. Prekucuško avstrijsko in češko plemstvo so premagali v bojih, ki so vpeljali tridesetletno vojno. Težje so ugnali ogrsko plemstvo, ki se je po vsakem porazu prej ali slej zopet dvignilo. Popolnoma so sc pa izjalovili njihovi poizkusi, da bi si ohranili cesarsko moč v nemški državi. Prenašati so morali to, da so podelile v Nemčiji absolutistične tendence časa absolutno moč posameznim deželnim knezom, a ne cesarju, tako da je padalo cesarstvo bolj in bolj do dekorativne vloge. Kljub temu so hoteli varovati svoj vpliv v Nemčiji, opirajoč se na sredstva moči dedne države.. In tako so prihajali vedno v očitnejše nasprotstvo z državo, ki je bila v Nemčiji od časa »velikega kneza« (1640.—1688.) najpomembnejša za Avstrijo, čeprav se še dolgo ni mogla meriti z njo — s Prusko. Ko je Friderik II. nastopil vlado je obsegala Pruska nekaj nad 2000 kvadratnih milj, Avstrija nad 9000, ozemlje Bavarske, ki je bila za tema dvema največja država v rajhu, ni merilo niti 1000 kvadratnih milj. Kljub temu, da je bila Prusija tako majhna, je širila svoje ozemlje na stroške svojih večjih sosedov, tako Poljske kakor Avstrije, in sicer z zvezami, enkrat v zvezi s Francosko, drugič v zvezi z Rusijo. Da se utrdijo kot vodilna moč v rajhu in pozneje v nemški zvezi in da drže Prusijo v šahu, to je bila ena izmed zgodovinskih nalog, ki so jo zasledovali Habsburžani v zadnjih stoletjih do 1866. in katerej so žrtvovali velik del svoje sile. V tem stremljenju kakor tudi v tem, da uveljavijo absolutizem v svojih deželah, jih je podpirala katoliška cerkev. (Dalje prih.) Politični pregled. = Burna seja nemškega rajbstaga. Rajh-stag je razpravljal v soboto o socialistični interpelacij glede vsenemške agitache v armadi. Pri utemeljevanju je socialni demokrat Landsberg opozarjal na to, da prihajajo vsenemške agitacije po neštevilnih potih k armadi in sicer z odličnim sodelovanjem oblasti, ki so vedno naglašale potrebo deviške nedolžnošti armade. Iz vseh delov Nemčije prihajajo klici nesrečnežev, ki jih silijo njihovi predtsojnikik vstopu v domoljubno stranko. Govornik je navedel veliko število primerov, da dokaže, kako se v armadi s tiskovinami, predavanji in tako dalje z dovoljenjem predstojnikov propagira delovanje, ki je naperjeno proti sklepu parlamenta z dne 19. 7. Na interpelacijo je odgovarjal vojni min. pl. Stein. Takoj začetkom svojega govora je zadel na viharne proteste levice, ki so se ponavljali skoro pri vsakem stavku, tako da je zamogel predsednik le s težavo vzdrževati red. Minister je izvajal, da niti on, niti armadno vodstvo ne moreta prenašati politične agitacije v armadi. (Protesti pri socialistih.) Informiranje armade se je vršilo od pričetka vojne in se še vrši, vendar pa se giblje v čisto drugih smereh in ciljih. O-lažeh sovražnikov, ki nam pripisujejo krivdo na vojni, je bilo treba obvestiti vojake. Poročalo se je o pravih vzrokih vojne, o namenih sovražnikov in o posledicah izgubljene vojne. Sredstva za to so bila skoro povsod enaka. V smereh armadnega vodstva ni najti nobene besede o politiki . Mi vemo, da delujejo sovražniki z vsemi sredstvi na to, da bi zasejali needinost med naš narod. To informiranje, ki se vrši y armadi, se nadaljuje tudi v domovini. Kolikor mi je znano, so bile tudi v tem oziru meje prekoračene, proti čemer pa se je pravočasno nastopilo. Namestnik kanclerja, državni tajnik dr. Helf-ferich, je izzval skoro z vsako besedo viharne medklice na levici. Kancler, je izvajal govornik, soglaša z vojnim ministrom in ’ vsemi vojaškimi mesti v tem, da se politike ne sme zanesti v armado. Posl. Landsberg je poživljal kanclerja, naj se izrazi, kako sta- lišče zavzema napram domoljubni stranki. Državni kancler, ki je gotovo prekinpfek obremenjen z važnimi posli, ni imel povoda, da bi prišel radi te stvari semkaj. Zmožen sem dovolj, da odgovorim na to tudi jaz. Iz besed posl. Landsberga nisem slišal klicev, da Raj se kancler zavzame za domoljubno stranko ali pa jo prekolne. Zato tudi rii treba izgubljati nobenih besed. Zamorem Vas pomiriti. Ako do ljudi, ki so na čelu armadne u-prave in državnega vodstva, nimate zaupanja, (Živahni medklici: Ne, nimamo ga!), potem nima nobenega pomena, da bi izgubljal še nadaljne besede. Državni tajnik je prekinil svoj govor in zapustil precej razburjen govorniško tribuno. Kmalu nato je sploh odšel iz dvorane. Na predlog socialistov se je pričela : debata o interpelaciji. Posl. Trimborn (centrum) je izjavil, da so vsi poslanci centra proti temu, da bi pristopili domoljubni stranki. Po stavljamo se odločno in soglasno na stališče odgovora na papeževo noto, da pripomoremo tako po svoje, da zagotovimo nemški domovini časten mir. (Živahno odobravanje.) Posl. dr. Thoma (nac. lib.) smatra domoljubno stranko le za organizacijo protesta proti načinu, kakor se hoče doseči mir. Posl. Grafe (kons.) smatra domoljubno stranko kot sunek proti akciji gotovih ljudskih krogov in proti prenapeti mirovni agitaciji. Poslanec Hass (nap. ljud. st) protestira proti izvajanjem vojnega ministra in izjavi, da nikakor ne gre, da bi v istem trenotku, ko kancler | kaj zagotavlja, zavzemal vojni minister nasprotno stališče. Ako protestiramo proti vsenemški agitaciji v armadi in domovini, se to ne vrši v interesu naše stranke. Prepričani smo, da trpita vsled te agitacije tako domovina kakor tudi armada. Predsednik je nato naznanil po-S prej naznanjeni prediog nezaupnice neodvisnih j socialistov. Posl. Werner (nem. frakcija) je branil cilje in stremljenja nemške domoljubne stranke. Nato je bila nadaljna debata prekinjena do pondeljka. Predlog neodvisnih socialnih demokratov se glasi: Rajhstag naj sklene: Obravnava zadeve, kakor jo je vršil rajhskancler, neodgovarja naziranjem rajhstaga. = Kriza v Nemčiji. Vsled interpelacije socialistov in vsled skrajno izzivajajočega nastopa vojnega ministra in kanclerjevega namestnika Helffericha je nastala v nemškem državnem vodstvu resna kriza. Kanclerjev namestnik, ki ni priljubljen zaradi svojega prevzetnega nastopanja pri nobeni stranki, bo moral najbrže odstopiti. Odstopiti bo moral skoraj gotovo tudi kancler Mihaelis, ki ni prišel na sejo z izgovorom, da ima preveč drugega posla. Kancler je začel pogajanja z državnozborsko večino, ki zahteva od njega, da se odločno izjavi za ali proti vsenemški agitačiji. Ako pogajanja ne zadovolje večine, je ta odločena, da stavi primeren predlog k interpelaciji. = Nemčija in Czerninov govor. Ofici-ozna »Norddeutsche AUgemeine Zeitung" prinaša na prvem mestu članek, ki izraža soglasje z izvajanji grofa Czernina v Budimpešti. = Nova avstrijska kronovina? Z Dunaja poročajo „Prager Tagblattu": V političnih krogih se bavijo z načrtom, da se uredi razmerje avstrijskih Ukrajincev napram državi. Predlagajo, naj se odcepi od vzhodne Galicije oni del, kjer je ukrajinsko prebivalstvo v večini in naj se združi ta del z Bukovino v posebno kronovino. = Večina v avstrijskem parlamentu dela v dobro entente! Do tega sklepa prihaja dunajski dopisnik lista »MUnchener Neueste Nachrichten*. Ta gospod piše tole: „S tem da so izrekli nezaupnico kontrolni komisiji za državne dolgove pri vprašanju vojnih posojil, s tem da nočejo glasovati niti za provizorični proračun — pri čemer ne podpirajo Čehov le ostali Slovani, temveč tudi socialni demokratje — hočejo očitno pokazati, da je vodstvo države — in ne le glede notranjih zadev — v nasprotstvu z večino parlamenta in torej v na-sprotstvu z avstrijskimi narodi. Z eno besedo: Kar delajo sedaj Čehi in Jugoslovani in gotovo tudi del Poljakov, to se godi, če ne že po naročilu entente, pa prav gotovo v dobro entente, torej naših sovražnikov, ki so razglasili nedavno zopet svoje vojne cilje po Asquithu. Ta cilj je pa danes isti kot v začetku vojne — uničenji avstro - ogrske monarhije. Če ravno sedaj zopet podčrtavajo Čehi svoje državno-pravne zahteve, če delajo z vsemi silami na to, da uničijo živjjensko silo centralnega parlamenta (kdo dela bolj za uničenje parlamenta kakor Nacionalverband s svojimi izzivanji, op. ur.), tedaj ne delajo tega zato, da bi vrgli Seidlerjevo ministrstvo, ki nikakor ne uživa zaupanja nemških strank, temveč odklonitev državnih potreb, grajanje vojnih posojii, naj bo signal za tujino, da ne stoji večina državnega zbora za centralnim državam. Nevarna igra je, ki jo igrajo in gre za velike stvari. Žato je umevno, če je doseglo razburjenje v nemšk h krogih visoko stopnjo. Zelo se še pogreša vladne izjave, da je brezpogojno iz; ključeno vsako vmešavanje v notranji politični avstrijski red na bodoči mirovni konferenciod strani tujine. Kakor je to samoposebi umevno, vendar bi bilo treba povedati to tako odkrito in brezobzirno, kakor govore slovansko radikalni glasovi odkrito in brezobzirno v nasprotnem zmislu. Taka izjava bi vsaj očistila zrak." — Ali niso ravno Nemci v Avstriji tisti, ki nočejo ničesar slišati o takojšnji pametni ifl smotreni ureditvi notranje političnih zadev v monarhiji? Ali niso Nemci, ki zahtevajo zastarelo narodnostno avtonomijo v kron o vinskih mejah ? — Nemški Nacionalverband za nadaljevanje vojne. Dunajska „Arbeiter - Zeitung" ugotavlja na podlagi različnih izjav Nacional-verbarida, da je ta zveza avstrijsko nemških buržvaznih poslancev proti miru, za nadaljevanje vojne in za aneksije. Med drugim pravi „Arb -Zeitung" : „Tem prijetnim zahtevani res ni težr.o, da zahtevajo polnih ust: Sede v za; ledju v bogastvu ah v uradih in časteh; kaj jih torej briga, da teče kri v strelskih jarkih in da trpi ubogo ljudstvo pomanjkanje in strada? Nič jim ni zato, če se podaljšuje vojna, hočejo in zahtevajo jo, ne marajo miru, hočejo le nadaljevanje strašnega človeškega klanja. Za nemško ljudstvo v Avstriji je najvažnejše, da deluje Nacionalverband proti vojni in za nadaljevanje vojne. Zapomni si to, nemško ljudstvo 1“ = Grof Barbo, zastopnik kočevarskih Nemcev v državnem zboiu je tudi podpisal znani oklic na avstrijske Nemce, kjer ščuva Nacionalverband za nadaljevanje vojne. Oklic so podpisali tudi znameniti avstrijski vseučili-ščni profesorji in dunajski krščanski socialci! = Nadomestne volitve. V imunitetnem odseku napove vlada najbrže nove volitve za izpraznjene mandate. V poštev ne prihajajo lc mandati umrlih poslancev, temveč tudi mandati amnestiranih in obsojenih poslancev. Nadomestne volitve se izvrše najbrže še letos. Odvisne so volitve od tega, če bodo zmogla preobložena okrajna glavarstva delo. = Državni poslanci in vojaške oprostitve. Minister za deželno brambo je naznanil predsedniku poslanske zbornice, da je otvorjen od 2. oktobra dalje na Dunaju, Goldschlag-strasse št. 14/16 poseben poizvedovalni urad za vojaške oprostitve. Ta urad je namenjen Je poslancem, da lehko pi zvedo o stanju važnih oprostitev iz njihovih volilnih okrajev. „Arb.-Zeitung“ piše o tej stvari sledeče: Ne gre, da se postavi za poslance posebno pravico. To lehko povzroči, da se rešijo prošnje, ki jih podpirajo poslanci, ugodno, druge, upravičene prošnje bi pa zaostajale. — S tem mnenjem se popolnoma strinjamo, ker mora veljati enaka pravica za vse. = Važno imenovanje. Francoski poslanik v Bernu, gospod Beau, zapusti svoje mesto. Za novega francoskega poslanika v Bernu je imenovan Thierry, bivši francoski finančni minister. Thierry, je dobil naslov poverjenega ministra, ki ga prejšnji poslanik ni imel. Zato smatrajo diplomatični krogi v Bernu, da ima Thierry prav posebna poverila in da je ta odredba francoske vlade ugodna za rešitev bodočih mirovnih vprašanj. = Bivši minister, obdolžen veleizdaje. V francoski zbornici so obravnavali dve interpelaciji v zadevi pred kratkim odstopivšega ministra za notranje zadeve Malvyja. Daudet-šef urednik lista „Action Francaise* je pisal predsedniku francoske republike Poincareju pismo, kjer dolži Malvyja, da je izdajal skozi tri leta Nemcem vse vojaške tajnosti Francije. Stev. 72. t ■■ ; ------------ M APR El c,„ Stran 3. V dolgi debati, ki šč je razvila na interpelacije, je dobil Malvy .popolno zadoščenje. Ministrski predsednik Paiillevč je izjavil koncem debate, da mora Daudet tekom 48 ur dokazati svoje obdolžitve, drugače ga zadene težka kazen. Vlada bo predložila zakonski načrt, da -zadene obrekovalca. H = Volitve na Finskem. Pri volitvah za tinski deželni zbor je dobil blok zdr ižemh meščanskih strank 30.706 glasov, socialni de-mokratje 30.106. švedska stranka 6304, kme-tiska stranka 2621 in krščanska delavska stranka 1591 glasov. Tudi duhovniki naj bodo vojaki! Poslanec pl. HoCk in tovariši so predlagali 3. oktobra sledeče: 1. Z načelom enakosti vseh državljanov rpved zakonom so nezdružljive prednosti posameznih ali ponsameznih razredov in poklicev. Sila vojne, vsled katere se je razširila črno-vojniška dolžnost celo na petdesetletne brez ozira na njihovo dolžnost, da vzdržujejo rodbino, prikazuje za krivico, da se ne pritegne k vojni službi veliko število mladih, za vojno službo popolnoma zmožnih mož tudi tedaj ne, -če niso neobhodno potrebni za oskrbovanje javnih ali drugih neobhodno potrebnih s*užb. tlz tega vzroka in ker prav nič ne dvomirao o tem, da se prizna' v naj večji meri vsem verskim služabnikom, ki se uporabljajo kot voditelji matrik, kot dušni' pastirji ali kot katehetje »neobhodna potreba1*,' in prizna s tem oprostitev od vojne službe, predlagamo: .Zakon z dne... glede izpremenjenih določb brambnega zakona. S pritrdilom obeh ; zbornic državnega sveta odrejam-,, kakor sledi: Določbe brambnega zakona z dne 5. jul. 1912, drž. zak. .1. št. 128, § 29 o olajšavah kandi ■ datov duhovniškega stana, duhovnov in dušnih pastirjev glede izpolnjevanja brambne dolžnosti se razveljavijo. Izvršitev tega zakona se poveri ministru^ za deželno brambo. 2 Častniki po poklicu nižjih činov iff častniki v rezervi, deželne brambe in črnovoj-niški častniki smatrajo z vso pravico kot zapostavljanje, da dobe čisto mladi duhovniki, kadar se jih rabi v vojaški službi, brez vsega čin stotnika in so tako glede časti in prejemkov pred vsemi svojimi tovariši po letih • daleč naprej. Zato predlagamo, da skene poslanska zbornica: Gospoda ministra za deželno brambo poživljamo, da i?premeni v soglasju z gospodom vojnim ministrom predpise, kako se naj postopa z vojaškimi dušnimi pastirji vseh vero izpovedanj, tako da ne bodo imeli več prednosti v svojem činovnem razmerju pred enakimi uvrstilnimi letniki rezervnih častnikov in rezervnih gažistov. Dnevne beležke. — Eden najbogatejših ljubljanskih trgovcev v mestni ubožni akciji. Sobotni „Slovenec" poroča : Tudi v Ljubljani se dobe brezvestni ljudje, ki imajo dovolj dohodhov, ki pa vendar ubogim izpred ust utrgavajo s tem, da so uradu mestne aprovizacije dali napačne podatke in tako prišli v mestno ubožno akcijo. Tak kričeč slučaj je bil odkrit te dni. Od mestne ubožne akcije je dobival živila, ki so namenjena najubožnejšim, eden najbogatejših trgovcev, kar jih je zadnja leta dobila Ljubljana. — Deghenghi not hišni gospodar se prav malo briga za snažnost v Kolizeju v Ljubljani. Greznic ne izpraznjuje menda nikoli o pravem času. Ko je bil dež v soboto nekoliko bolj, je stopila gnojnica iz greznic in preplavila stranišča tako, da so že dva dni pod vodo. V tem pogledu so torej v Ljubljani še vse premalo stroge določbe. — Prenočišče je iskal. V soboto zvečer je prišel v ljubljansko kavarno na Starem trgu Proti enajsti uri prileten mož. Tam je použil naročeno pijačo, potem pa legel in zaspal. Ko je prišla policijska ura, je mož le nerad zapustil lokal ter hotel ostati čez noč v kavarni. Končno so ga odpravili. Trudni mož pa ni odšel, marveč se je sprehaja! po trgtf' čakal aa odšli domači k počitku na svoje stanovanje. Nato je sedel na prag kavarne, sezul črevelj in razbil veliko šipo v vratih. V kavarni’ je potem popil nekoliko slivovke, potem pa legel k počitku, hoteč menda mirno prespati hladno in deževno noč. Ropot je zbudil tudi sosednje stanovalce. Na nesrečo je prišla kmalu za njim tudi policijska straža in ga odvedla k počitku v zapor. Ali mož ni imel stanovanja ali kaj je bilo povod temu očividno nepremišljenemu dejanju, ne vemo. — To bo razsvetljava! Konsumno društvo za Ljubljano in okolico je zaprosilo mestni magistrat, da mu dodeli petrolej za razsvetljavo prodajalne v Šiški in Vodmatu. Obe prodajalni imata 8 prostorov in 2 kleti. Proda se na mesec v teh prodajalnah na mesec za 80.000 kron blaga. Dela v teh prodajalnah 9 oseb. — Mestni magistrat je dodeM za obe prodajalni 3 litre na mesec... kar seve zadostuje pri največji štedijivosti komaj za 6 dni. — Zakaj dobivajo Gradčani več petroleja kakor Ljubi ančani ? V Gradcu dobe zasebne stranke po pol litra petroleja na teden, obrtniki po 1 1. V Ljubljani smo ga dobili za cel september pol litra, a samci in samice sploh nič. Zakaj taka razlika. — Nezgoda v Žabkarjevi tovarni. V petek je padel velik kos železa delavcu Sitarju na nogo, tako da je moral jsjffltt zdravniško pomoči. — Dogodki v Wagni. Poslanci Pittoni, dr. BugaftO, Degasperi in Hruška so šli kot zastopniki" punskega odseka v soboto v begunsko tabO^SČe v Wagni na Štajerskem. Poslanec Gostinčar je bil brzojavno pozvan, da se pridruži odposlanstvu. Poslanec dr. Bugatto bo sestavil za begunski odsek poročilo o razmerah v Wagni. Odsek bo imel jutri zopet sejo, na kateri bo razpravljal o Bugattovem poročilu. — Italijanski letalci na Štajerskem. Prvič je velika laška zračna ladja, Caproni, dospela na Štajersko, Pri Mariboru je padla na tla, ter popolnoma zgorela. Ogrodje tega ca-pronija so našli ob Dravskem obrežju v nekem gozdu. Ogromno letalo je priletelo od Pohorske strani ter se je spuščalo na tla, ter seje brez dvoma pokvaril stroj. Zapletlo se je v vrhove dreves; nastal je ogenj ter uničil zračno ladjo Posadke ponesrečenega zrakoplova ni bilo nikjer; najbrže se skriva v tamošnjih gozdih. Kakor se naknadno poroča, so ubegle pilote ponesrečene laške zračne ladje zasledili v gozdovih pri Sipnici ter jih izročili vojaški oblasti. Med ujetimi sta tudi dva italijanska častnika. — Pritegnitev nepotrjenih črnovojnikov k vojaškemu službovanju. Deželno-brambno ministrstvo razglaša: V raznih vojaških pomožnih službah je še vedno mnogo vojakov, ki prihajajo po svoji usposobljenostni stopnji v poštev za službovanje na fronti ali vsaj pri etapnih črtah. Da se izvede izmenjava tega moštva, ki pri naborih ni bilo spoznano za sposobno za orožje, v zmislu določb § 26 predpisov glede organizacije črnovojništva, bodo poklicani v večjem obsegu v službovanje. Tozadevno prihajajo v poštev letniki 1891—1868, predvsem oni, ki se priglase prostovoljno, in dalje one osebe in poklici, ki ali ne izvršujejo svojega poklica ali pa opravljajo poklice, na^ katerih popolno izvrševanje v sedanjem času se zamore še najprej resignirati. V javnih službah nastavljene osebe kakor tudi osebe, ki so zaposlene v vojaškim svrham služečih obratih, ne prihajajo tu v poštev. Dalje se bo tudi vsem drugim poklicnim panogam, ki so važne ravno v sedanjih okoliščinah, kolikor mogoče prizanašalo pri odvzemanju delovnih sil. Končno se pripominja, da se bo pri vpoklicevanju prav posebno oziralo tudi na ozemlja, ki so neposredno prizadeta po vojnih dogodkih. — Petdesetletno moštvo se odpusti. Vojni minister je izjavil deputaciji poslancev, da se po cesarjevem ukazu v najkrajšem času odpusti iz vojne službe moštvo letnikov 1865 in 1866. To pomeni odpust 130.000 do 140.000 mož iz službe na fronti. Letnik 1867 se za enkrat še ne odpusti, ker zanj-, še ni potrebnega nadomestila. — Vojne podpore na Ogrskem. Pod Predsedstvom ministrskega predsednika Wekerla se je v soboto vršila seja ogrskega mini-ministrskega sveta. Predmet razprave je tvorilo zvišanje vojne podporo javnih uradnikov. Pripravljeni zakonski načrt, ki bo predložen v prvi seji poslanske zbornice, je zgrajen na temelju, da dobe javni uradniki najnižjih činovnih razredov 100% svoje temeljne plače za vojno podporo. Vojna podpora najvišjih činovnih razredov znaša 50 °/o temeljne plače. Ministri ne dobe nobene vojne podr pore. Novi zakon stopi v veljavo dne 21. novembra 1.1. Socialna politika. Za delavsko varstvo. Mednarodna strokovna konferenca v Bernu je sklenila, da prosi vlade vseh vojskujočih se držav, naj zagotove delavskemu razredu v mirovni pogodbi minimalno mero varstva in pravic. V mirovno po-godbo naj se sprejmejo določbe, da se zagotovi delavstvu preseljevanje, koali-* cijska pra^lCa jn za varstvo delavčevega življenja. Konferenca smatra ihifOvtto pogodbo, ki ',iekoč konča svetovno vojno, za naipriprav-flejše izhodišče za krepko, skupno delovanje Vlacodov na polju socialnih reform, ^GmcrcnCa zahteva, na; se prepovedo po Vseh državah prepovedi za izseljevanje in pusplošerlfi prepovedi priseljevanja; nabiranje kontraktanT delavcev za tujino iti pripuščanje kontraktnih delavcev naj se tudi prepove. V vseh deželah naj dobi delavstvo koalicijsko pravico. Glede socialnega zavarovanja je zahtevala konferenca, naj se obvezno zahteva od dežel, kjer še nimajo zavarovanja proti bolezni, nezgodam, invalidnosti, starosti in brezposelnosti, da uvedejo to zavarovanje v najkrajšem času. Dnevni delavni čas ne sme presegati 10 ur za nobenega delavca. Delovni čas v rudnikih, neprekidmh obratih in industrijah, ki so zdravju posebno škodljive, naj znaša kvečjemu 8 ur. Otrokom pod 15. letom naj se prepove vsako delo za zaslužek. Mladostne osebe od 15. do 18 leta smejo delati kvečjemu po 8 ur na dan. Za vse delavke in ženske nastavljenke naj bo uveden najvišji delovnik po 8 ur. Pri debati so zahtevali različni delegatje, naj se poteza kongres za to, da dobi direktno zastopstvo na mirovni konferenci. Stavka na Dunaju. Pri tvrdki Herzfeld, ki ima veliko trgovino blaga za nakit na Bauernmarktu na Dunaju, so zastavkali vsi nastavljenci zaradi prenizkih mezd. Heizfeld je odklonil mirno pot s posredovanjem organizacije, zato so v petek zjutraj vsi nastavljenci zastavkali. Aprovizacija. Prodaja moko za stranke. Za stranke se bo prodajala moka od ponedeljka 7. oktobra do vštetega petka 12. oktobra. Na vsako izkaznico se dobi 1 kg moke in sicer: v I. do do VI. okraju moka št. 0 kg po 1 K 18 vin. in v VII. do X okraju moka št. 1 kg po 98 vin. — Ostanek moke je naznaniti zanesljivo v soboto 13. oktobra. Zelje. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A štev. 1 do 600 prejmejo kislo zelje v cerkvi sv. Jožefa v torek, 9. t. m. dopoldne. Od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600. Vsaka oseba dobi 1 kg zelja, vzame ga pa tudi lahko manj. Kilogram stane 80 vin. Prizadetim srankam se daje v znanje, da razdeljuje mestna aprovizacija nakazila — dokler je kaj blaga v zalogi — za: 1.) pšenični zdrob, za otroke do tretjega leta, ob torkih. 2.) ovseni riž in ovseno moko za doječe matere ob sredah in 3.) moko na zdravniška spričevala ob petkih v mestni posvetovalnici, vselej od devete do dvanajste ure dopoldne. Krompir. Stranke 5. okraja prejmejo na nova nakazila krompir v skladiščn pri MUhl-eisnu na Dunajski cesti v torek 9. t. m. Dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10, štev. 201 do 400, od 10 do 11 štev. 400 do 600. Popoldne od 2. do 3. štev. 601 do 800, od 3 do 4 štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Vsaka o?cba dobi 3 kg, kilogram stano 30 viharjev. Špeh za 4. okraj. N< k; j strank četrtega okraja ni dobilo v pondeijek 8. t. m. Špeha, ker je izostala oddaja prešičov. Vsem tem strankam pravočasno naznanimo, kdaj pridejo na vrsto. Meso na rumene Izkaznice B Mestna aprovizacija bo de;ila v torek 9. t. m. v cerkvi sv. Jožefa med stianke z rumenimi izkaznicami B meso po,znižani ceni. Na vrsto pridejo: Od pol 2. do 2. št. 1 do 200. od 2. do do pol 3 rit. 200 do 400, od ool 3 do 3. št. 1 400 do 600, od 3 d : nol 4. št. 600 do 800, od pol 4. do 4. št :v. 800 do 1000, od 4. do po! 5. št 1000 do 1200, od pol 5. do 5. št-, v. 1200 do 1400. od 5. do pni 6. štev. 1400 do 1600, od pol 6. do 6. št. 1600 do konca. Ena oseba dobi en četrt kg, dve osebi pol kg, 3 do 4 osebe tričetrt kg, 5 do 6 oseb 1 kg, 7 do 8 oseb 1 in četi t kg, vtč oseb 1 in pol. Kilogram stan^ 2 kroni. St.dje na rumene izkaznice C št. 2201 do konca dobe stranke na dvorišču šole na Ledini v torek 9. t. m. popoldne od 2. do pol 3 št. 2201 do 2300, od pol 3, do 3 št. 2300 do 3fi00 od 3. do pol 4. 2400 do konca, /n kil 40 vin. Vsaka o.^ba dobi en kilogram, kiiogram stane Sadje na rdeče in rumene Izkaznice A dobe stranke na dvorišču šole na Ledini v torek 0. t m. popoldne. Od pol 4 do 4 pridejo na vrsto vse stranke z rumenimi izkaznicami A od 4. do pol 5. stranke z rdečimi izkaznicami A št. 1 do 100 od pol 5. do 5. stianke z rdečimi izkaznicami A št. 101 do konca. Vsaka oseba dobi en kilogram, kilogram stane 40 v. Vojna. Avstrijsko vojno poročilo. D u n a j, 7. okt. (Kor. u.) Vzhodno' bojišče: Pri Seretu je napadel sovražnik včeraj po močni artilerijski pripravi. Pri sv. Onuifriju smo ga zavrnili z ognjem, pri Vaškovcu so napravile avstro-ogrske in nemške čete protisunek in ga premagale. — Italijansko bojišče: V odseku sv. Gabriela so se omejili včeraj Italijani na delne sunke, ki so ostaii brezuspešni. Na Costabeili so naši gorski oddelki pripeljali 21 bersaljerov iz sovražnih jarkov. — Albanija: Nič novega. — Šef generalnega štaba. Nemško vojno poročilo. Berlin, 7. okt. (Kor. ur) Zapadno bojišče: Vsled dežja in burje je bilo bojno delovanje skoraj pri vseh armadah neznatno. Bojno polje Poel-cappelle in Zandvoorde je obsipal sovražnik z motilnim ognjem, vmes so bili tudi hujši ognjeni sunki. Pred Verdenom na vzhodnem bregu Moze je od časa do časa oživelo bojno delovanje. Tukaj in v nekaterih drugih oddelkih so povzročili poizvedovalni boji mimogrede naraščanje obojestranskega ognja. Naši letalci so napravili fotografije, ki potrjujejo, da so povzročile naše bombe na trdnjavo Diinkirchen močne zmotnjave v mnogih okrajih mesta, zlasti v luki, na kolodvoru in po skladiščih. S tem smo dosegli najbrže prav občutne zapreke v angleški službi glede premikanja rezerv. — Vzhodno bojišče: Fronta generalfeldmaršala princa Leopolda Bvarskega : Severnovzhodno od Rige, pri Dvinskem in ob Zbruču so arteljerije večkrat močno bojevali. — Fronta generalobersta nadvojvode Jožefa: V Bukovini so napadli Rusi s pomočjo oklop-nih avtomobilov naše postojanke pri sv. Onu-friju in pri Vaškovcu. Sovražnika smo zavrnili z ognjem, iz Vaškovca so ga pregnale avstro-ogrske in nemške čete s pomočjo protisunkom. Dobili smo ujetnike. — Pri armadni skupini generalfeldmaršala von Mackensena je oživelo bojno delovanje arteljerij ob dolnem Seretu in pri Tulcei. — Macedonska fronta: Nič posebnega. — Prvi gen. kvart. mojster von Ludendorff. Dolžnost vsakega sodruga in prijatelja našega lista je, da za list agitira, nabira naročnike in pošlje upravi vse naslove svojih znancev in prijateljev, katerim bi se list poslal na ogled. Zndme vesti, Južna Tirolska in Alzacija-Lorena. Amsterdam 7. oktobra. „Ti jd“ poroča z Dunaja, da je Avstroogrska pripravljena, napraviti konec krvavi vojni ter skleniti spravo s svojimi nasprotniki. Ti di Nemčija je baje pripravljena, vrnili Belgiji popolno svobodo. Avstrija in Nemčija baje ne ugovarjata rešitvi južnolirolskega in alzaškega vprašanja v obliki, ki bi zadovoljila vse dele. Nova italijanska ofenziva. Curih, 7. oktobra. „Secolo“ poroča, da je stalna ameriška vojaška misija zopet prispela v italijanski glavni stan, kar se smatra za dokaz, da se bo nova italijanska ofenziva kmalu pričela. Kuhlmann naslednik Michaeiisa? Haag. 7. -oktobra. Berlinski dopisnik katoliškega lista „Tijd“, ki ima stike s cetru-mom, poroča svojemu listu, da je med nemškimi prijatelji miru močna struja, ki stremi po tem, da postane državni tajnik dr. Kuhlmann Mihaeliscjv naslednik. To gibanje ima svoj vzrok v vojnih ciljih in v ose-nosti državnega katiclarja drja. Mic!:aeiisa, č'gar politika prijatelje miru odbij.:. | Koalicijska vlada v Rusiji. Petrograd 7. oktobra. Člani vlade so se na dolgi konferenci posvetovali z delegati demokratične konference in kadetov tel* z moskovskimi industrialci. Glede sestave koalicijske vlade se je dosegel sporazum. Ruska d mokracija za mir. Petrograd 7. oktobra (Agentura). V zadnji seji demokratične konference je predlagal delegat Dan v imenu minimalistične frakcije socialno demokratične stranke, naj se sklene proklamacija na demokrate vsega sveta. Proklamacija naglasa potrebo, da se sklene mir brez aneksij in odškodnin na podlagi samoodločbe narodov, pozdravlja misel mednarodne socialistične konference in poživlja demokrate vsega sveta, naj podpirajo mirovna stremljenja ruske revolucije. Proklamacija je bila odobrena z vsemi gia-sovi proti 1 glasu. eIHMC J paBttauttacnaaiMa«UBE2Mu>«aa!(iBuuuaaianaauitB£