'ZaJcmttkl TEDNIK ... -I • .1,. ■■'i. TRBOVLJE, 21. MARCA 1963 V DANAŠNJI ŠTEVILKI Številka 13 LETO XVI I S I k § ss e ZVEZA KOMUNISTOV IN DRUŽBENI RAZVOJ — stran 2 • ' NEUSPEH V INVESTIRANJU — stran 3 • KAKO JE S STATUTI DELOVNIH ORGANIZACIJ V HRASTNIKU — stran 4 • 10 LET KINA SVOBODE II V HRASTNIKU — stran 5 • LEPOTNE NAPAKE NAŠIH CEST — fotoreportaža — stran 9 1 8 NAJNOVEJŠE Sredi živahne aktivnosti V zadnjih dneh so v vseh štirih zasavskih občinah — v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob Savi in Litiji — začeli z živahno aktivnostjo pred bližnjimi volitvami članov novih občinskih in okrajnih skupščin ter poslancev Republiške in Zvezne ljudske skupščine. Komisije so v glavnem že Izdelale predloge za volilne enote, pri čemer so upoštevali načelo, da naj volijo v vsaki volilni enoti le po enega odbornika. Organizacije SZDL in druge družbene organizacije pa v teh dneh prav tako pričenjajo z živahno družbeno aktivnostjo. Uvod v to pomeni po uspelih razpravah o osnutkih zvezne in republiške ustave ter občinskih statutov sobotna občinska konferenca organizacije SZDL v Hrastniku. Razgovor o gradnji nove tovarne (ar) TRBOVLJE — Delavska univerza in Društvo ekonomistov iz Trbovelj bosta priredila danes s pričetkom ob 1830 v predavalnici Delavskega doma zanimiv razgovor o gradnji nove Tovarne polprevodnikov v Trbovljah, ki ga bo vodil inž. Leon S tim, direktor tovarne v izgradnji. Danes seja ObLO Zagorje ob Savi (ma) ZAGORJE — Oba zbora občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi se bosta zbrala dapes na skupni seji, na kateri bosta razpravljala o predlogu družbenega plana in proračuna zagorske občine za leto 1963. Po tem, kar smo videli v zadnjih dneh, je stanje cest v Zasavju prav katastrofalno. Tale posnetek je bil napravljen v nedeljo na Trojanski cesti, ki se je prejšnji teden spremenila v pravo zorano ledino. Dva cestarja sta bila v nedeljo sicer na delu, pa vendar cesta še ni mnogo boljša. Vprašanje je, kje dobiti sredstva za popravilo vseh cest. — Več o stanju cest v Zasavju pa najdete v Tednikov! fotoreportaži brez komentarja »LEPOTNE NAPAKE NAŠIH CEST« na 8. strani Martin Klinar ponovno predsednik ObO SZDL (ma) HRASTNIK — Novo vodstvo občinske organizacije SZDL v Hrastniku šteje 25 članov, izvršni odbor pa sestavlja 7 članov SZDL. Za predsednika občinskega odbora SZDL Hrastnik so ponovno izvolili Martina Klinarja. Konferenca SZDL v Hrastniku h * V soboto je bila v Hrastniku — zadnja v Zasavju — občinska konferenca organizacije SZDL, ki se jo je zraven 83 delegatov udeležil tudi podpredsednik okrajnega odbora SZDL Ljubljana inž. Levstik. V razpravi, ki je bila razgibana in konstruktivna, je bila še posebej podčrtana pravilna odločitev vseh zavestnih sil, ko so pred leti skupaj z občani sklenili, da bodo združili najprej vsa prizadevanja itn vsa sredstva za krepitev gospodarske moči komune. Zdaj so uspehi teh prizadevanj že vidni. Tovarna kemičnih izdelkov, Steklarna in Rudnik ter nekatere druge hrastniške gospo- VREME: Močno ohladitev s snegom do nižin In burjo je pričakovati okoli 21., nato nekaj zelo hladnih skoraj zimskih dni. Nekako od 24. dalje sprva lahne, konec meseca pa močne padavine, večkrat sneg do nižin. Dr. V. M. darske organizacije že ustvarjajo toliko sredstev, da bodo jo dejavnost, hkrati s tem pa lahko najprej razvijale svoda le na voljo tudi sredstva za urejanje problemov družbenega standarda. Na konferenci pa so bili ugotovili, da ne kaže ostati pri doseženem. Zato so naložili Društvu inženirjev in tehnikov, da v sodelovanju z ostalimi strokovnjaki, družbenimi delavci in občani izdela predlog za 7-lefni perspektivni razvoj, vendar ne samo gospodarstva, pač pa vsega življenja v občini. Konferenca je med drugim tudi ugotovila, da je organizacija SZDL neposredno odgovorna za razvoj gospodarstva v komuni. Ker se pri tem poraja vrsta problemov, jih mora organizacija SZDL reševati s stališča nadaljnjega učinkovitega razvoja samoupravljanja v komuni. Organizacija SZDL pa je dolžna razvijati tudi ' družbeno upravljanje. Vzporedno s tem pa je treba utrjevati še organizacije SZDL, kar se pa naj izraža predvsem v učinkovitosti, v idejnosti članstva Sklepi ganizaciie ali občanom, čeprav ti žele ali pa bi morali vedeti, kakšne zaključke sprejemajo posamezna vodstva ali organizacije. To vprašanje obveščanja o i§ Vsak dan je po naših jo, da je treba sestanek še^posebej 'pomembno za 1 PriPfi*, občjnab, družbe- čimpreje zaključiti Kakšni občinske ljudske Odbore. $ at,m Polenih orgamza- bodo sklepi m kako „h Občani so zainteresirani in C‘!i’ drH,StVlh 'ndrUVe b°m° reti‘2‘r,alt’ J* >e občutljivi, če o njihovih 7Uo sestankov. Nemalo- stvar Ustih, k, vodi,o ta Klepih ni glasu ali pa so ib krtat, P"^,amo s teh se- sestanek $amo forJalm od{ovorL It s‘ank?v z notovitv,,o: se- Zaradi tega mnogi upra- Zaradi tega njihovih skle-S staneh zaradi sestanka, viceno negodu,e,o nad ne- nov „„ | Zakaj tako? Preveč smo se uspešnostjo premnogih na- temvei £ polrebno ’dat] | n™7n!'Č\ra*tThaZ° Ogovorov. Drugo pa utemeljen odgovor na še i 0 tteZ,ln,b vprašanih pre- ,e izvrševanje - sklepov, tako drobno vprašanje. g, vec površno, načelno. Za- Resda, tam k,er ,e sklep U ključki so nekonkretni, si- vezan na skorajšnjo izvr- V tej obilici sklepov B cer zapisani, toda v veči- iitev, je stvar nekoliko taznih organizacij in or- S ni primerov pridejo v po- preprostejša. Če pa tega ganov pa je še vse preveč Mj žabo in ostanejo tam, kjer ni, pa se dogaja, da na pri- nepomembnih sklepov. Ma-Bj so. Pojavov okrog spreje- bodnji seji ali konferenci lokrat se zavzamemo, da g man ja in izvrševanja skle- spet govorimo o istem bomo govorili o enem P pov naiih konferenc, sej vprašanju in sprejemamo vprašanju in sprejeli tak- m sestankov, je precej. V ,$te zaključke. Sklepe in sne zaključke, ki nas bodo gj mnogih organih se zaradi njihovo izvrševanje pa ne prisilili k temu, da jih M" »preredkih* sestankov na- posredujemo širšemu krogu bomo reševali. M kopiči preveč gradiva za npr. članstvu določene or- P. B. gj eno se,o. Posledica je, da i? material s konca dnevne- B ga reda in pa sklepe spre- gj jemamo še vse preveč me- M; bansko, s samo eno misli- b I 1 S ! I 1 1 | p 1 Spet javna tribuna Na zadnji javni tribuni, ki iz zunanjih članov. Doslej jih prireja občinski' odbor imajo ti organi različna ime- Zveza komunistov in družbeni razvoj SZDL v Trbovljah v zvezi z razpravo o občinskem statutu, so udeleženci razpravljali o negospodarskih dejavnostih, nalogah le-teh, upravljanju in delitvi. Poudarili so, naj bi občinski statut vseboval misel o pomembnosti negospodarskih dejavnosti. Obravnaval naj bi jih kot sestavni del celotnega gospodarskega sistema v občini. Na javni tribuni so izrazili tudi mnenje, naj bi se podobnih dogovorov o občinskem statutu udeleževali tudi posamezni člani, ki so sodelovali pri sestavljanju statuta, s čimer bi se laže pojasnile posamezne določbe v statutu. Ko so na tribuni govorili o upravljanju v negospodarskih dejavnostih, so zlasti naglasili potrebo, da bi v organe upravljanja v teh dejavnostih izvolili dve tretjini zunanjih članov in eno tretjino članov delovnega kolektiva. To naj bi veljalo za tiste organe, ki so sestavljeni na. Ponckje so upravni odbori, spet drugje pa sveti delovnih kolektivov. Vendar predpisi posameznih zavodov ali ustanov ne dopuščajo enotnega imenovanja, organov upravljanja v negospodarskih dejavnostih. Na tribuni pa so udeleženci spregovorili tudi o problemu neaktivnosti kar precejšnjega števila zunanjih članov v organih upravljanja. Poudarili so, da bi morali ti člani uspešneje sodelovati z ustanovo ali zavodom, kamor so bili izvoljeni. Delitev dohodka v negospodarskih dejavnostih določajo predpisi. Na javni tribuni pa so bili mnenja, da bi občinski statut vseboval, da se zagotovijo osnovni pogoji za nemoteno dejavnost javnih služb, le te morajo poslovati po sodobnih metodah, osebni dohodek naj bi bil odvisen predvsem od kvalitete in učinka. Občina naj bi dajala tudi pobude za združevanje investicijskih sredstev. (P) Zadnji petek in soboto je Kadrovska politika, ki je pripravil občinski komite; bila več. ali manj stihijska, ZKS Utija seminar za ni mnogo prispevala k novim člane ObK ZK, člane ko pogledom dela ZK. Zato so misij in za nekatere sekre- udeleženci seminarja postavi-tarje osnovnih organizaciji li zahtevo po načrtni kadirov-ZK. ski politiki s poudarkom, da Seminar sc je največ po ie ZK prvenstveno odgovorna mudil pri metodah dela ZK, kader^v ZK.^na^drugi stra- bodo prispevale k razvoju ne- nje kadrovske politike v ce-posredne socialistične demo *°ti, t. j. tudi na drugih pod-kracije. To vsekakor pomeni, rocjih kot npr. v LO, SZDL, da je treba stremeti za- uspo- sindikatu itd. sabljanje samoupravnih orga- O idejnopolitičnem delu so nov družbenega upravljanja, udeleženci seminarja menili. Na seminarju sa soglašali z da je bilo v preteklosti srna-mnenjem, da je edino prav, tratno kot oblika študija in da se sproščajo politične da mnoge osnovne organiza- funkcije, ki jih je bila ZK v predhodnem obdobju prisiljena zadržati. Osnovne organizacije ZK so se pokazale kot ne vedno najprimernejše oblike dela, zato bo treba osvajati nove, npr. aktive, ki bodo omogočali izvajati družbeno vodilno vlogo ZK na sedanji stopnji družbenega razvoja, računajoč na perspektivo. Aktivi ZK po društvih Aktivi članov Zveze komunistov na področju trboveljske komune so v preteklem letu pokazali; da so uspešna oblika dela v ZK, kjer je potrebno poglobljeno analiziranje specifičnih problemov, s katerimi se člani ZK srečujejo na posameznih področjih življenja. Prednosti dela teh aktivov so zlasti v tem, da nastajajo iz potreb, in omogočajo temeljito proučevanje določenih vprašanj, ki se kažejo na ožjem ali širšem področju dejavnosti članov ZK. Podčrtati pa velja, da so bili aktivi ZK le delno izkoriščeni. Mimo stalnih aktivov je želel vpeljati kot drugo obliko dela ObK ZKS tudi občasne aktive, ki so bili sestavljeni iz komunistov, ki delajo na posameznih področjih. Izpopolnjevale se. pa niso tudi druge primerne obli- Z^cuhAč TEDNIK Ustanovljen decembra 1947 — Glasilo občinskih odb. SZDL Hrastnik, Utija, Trbovlje. Zagorje ob Savi — Glavni urednik Slane ŠUŠTAR, odgovorni urednik Marijan LIPOVŠEK — Urejuje uredniški odbor — 'i Uredništvo tn uprava Trbovlje. Trg revolucije 11/11, lete-ton 86-191 — Račun pri NU Trbovlje 660-13^08-1 — posamezna številka 20 din — Naročnina (a doslavnino): mesečna 60 din. četrtletna 180 din, polletna 360 din, celoletna 720 din — Poštnina plačana v gotovini — List tiska CP »GORENJSKI MK«. Kranj — Nenaročenih rokopisov II fotografij ne vračamo ke dela, zbiranja komunistov, Iti bi omogočile, da bi se bolj vsestransko pripravili za aktivno delovanje, ne zgolj na ožjem območju, ampak tudi pri vseh tistih političnih, idejnih m drugih vprašanjih, s katerimi se srečujejo ZK v komuni. Organizacijska komisija je na podlagi sklepa občinskega komiteje razpravljala, o upravičenosti obstoja poverjeništev v dosedanjem sistemu. Na podlagi razprav in ugotovitev, da ao bili le-tl doslej preveč utesnjeni v svojem delu, ker so zajemali preveliko število članov ZK, je bilo ustanovljeno devet aktivov članov ZK in SZDL. Ti aktivi so ni predvsem za lo, da bi se pravilno izvajali napotki in smernico III. plenuma CK ZKJ, ki jasno govore o sestajanju komunistov po posameznih področjih ter o osvajanju enotnih stališč. Tako so sc doslej že sestali elani aktiva ZK in SZDL na področju terena 1. maj ter se pomenili o delu in- nalogah članov ZK na terenu. Podčrtano je bilo, da marajo komunisti odkrivati in reševati probleme na terenu, na svojem območju. Pričakovati je pa, * ee bo- do aktivi elanov ZK in SZDL temeljito seznanili Ln razpravljali o delu vseh organizacij in društev na svojem terenu in da bodo sprejemali tudi enotna stališča, ki bodo nadvse važna za na-člani daljmje ■ delo in uveljavljanje članov aktivov ZK SZDL. J. & cije ZK niso prišle v tem naprej. Velja poudariti, da je osnovni namen vseh oblik idejnega usposabljanja prispevati, da se bo vsak član ZK znašel v vsaki konkretni akciji. Zato Je nujno, da člani ŽK poznajo vzroke vseh mogočih odlokov ne pa. da se kot prakticisti ubadajo samo. s posledicami. Zaradi tega bo-treba v prihodnje usmeriti idejno-politično dejavnost na področje razčiščevanja problemov, tako npr. delitve, ekonomike itd. in preko tega priti do enotnih stališč. Izpolnitev vseh aktualnih nalog je nujno povezana z metodologijo, pravilno kadrovsko politiko in dovolj idejnim razčiščevanjem posameznih problemov. Na prvo mesto je treba postaviti gospodarske naloge med katere sodi izpolnjevanje plana dviganje produktivnosti, vključevanje v izvoz itd. Bližnje volitve bodo dale pečat vsej dejavnosti sociali- Primerna oblika dela (ma) ZAGORJE - Y Zagorju ob Savi se v zadnjem času vise bolj poslužujejo v orgabi U ^ustanovlje- dela v aktivih^ elanov ZK. Trenutno delujejo stalni aktivi članov ZK na občinskem ljudskem odboru za uslužbenec in odbornike ter na postaji LM. Občasno pa deluje aktiv članov ZK — vodilnih tovarišev iz gospodarskih organizacij, aktiv članov ZK — prosvetnih delavcev in aktiv članov ZK — kmetijskih delavcev. Tudi komite ZK na Rudniku rjavega premoga ee je v zadnjem času pri svojem delu poslužil aktivov članov ZK, kar je dalo povoljne rezultate. Tako ao sklicali sestanke aktiva članov ZK iz vodstev sindikalnih pododborov m iz sekretariatov osnovnih organizacij ZK, na katerih so razpravljali o nekaterih zadevah okrog delavskega samoupravljanja; aktiv članov ZK — članov osrednjega delavskega sveta pa obravnava pred vsakim zasedanjem vsa važna vprašanja, mimo drugega pa tudi ostalo problematiko. Seminar za člane ObK ZK (tna) ZAGORJE — Občinski komite ZK Zagorje ob Savi je pripravil v torek in sredo dvodnevni seminar za člane občinskega komiteja ZK, na katerem so razpravljali o metodah dela občinskih vodstev Zveze komunistov. Stalni in občasni aktivi članov ZK bi pa bili potrebni tudi v osnovnih organizacijah ZK. Dosedanje izkušnje o delu teh aktivov v nekaterih zagonskih, osnovnih organizacijah ZK kažejo, da lahko postane delo osnovnih organizacij ZK kvalitetnejše in aktualnejše. Seja ObK ZK Trbovlje (ko) TRBOVLJE — -Na zadnji seji ObK ZKS Trbovlje so mimo ostalega razpravljali o notranji graditvi OO ZK ter o delu posameznih komisij pri ObK ZKS. Prav tar ko so razpravljali še o organizaciji in izvedbi dvodnevnega seminarja, ki ga bodo obiskovali elani občinskega komiteja ter sekretarji nekaterih OO ZK. Na dvodnevnem seminarju bodo razpravljali o delu in metodah dela v ZK; o problemih kadrovske politike ter o problemih ideološkega dela ter o lekoih nalogah članov ZK. stičnih sil. Osnovna naloga bo, da zagotovimo po kvaliteti in strukturi tako skupščino, ki bo uspela voditi samostojno. politiko v občini. Predvolilne naloge so zelo odgovorne in jih ne gre podcenjevati, saj so važne tako tehnične kot politične priprave. J. D. Seja ObLO Litija (ma) LITIJA — Na zadnji seji občinskega ljudskega odbora v Litiji so odborniki sprejeli letošnji družbeni plan in proračun občine. Mimo tega so sprejeli še odlok o. proračunu dohodkov in izdatkov, poslušali poročilo tajnika o delu uprave občinskega ljudskega, odbora, razpravljali in* potrdili pravilnik o notranji organizaciji,. delovnih razmerjih in delitvi dohodka v upravi ObLO, sprejeli so odlok o financiranju uprave ObLO, poslušali, poročilo o delu Okrajnega sodišča Ljubljana I. v letu 1962 ter sklenili najeti posojila za gradnjo poštne zgradbe v Litiji, za dokončno ureditev Ponoviške ceste in za gradnjo vodovoda v Jevnici. Kot jc znano, je letošnje leto leto pionirskih ig~r, in namenjeno tehnični vzgoji mladih. V prvem obdobju bi -morali utrditi predvsem odbore, sestaviti rcalpe programe" po ugotovljenem stanju tehnične vzgoje, da bodo prihodnja obdobja nemoteno tekla po teh programih. Ce vzamemo, da so bili republiški in okrajni odbori letošnjih pionirskih iger sestavljeni že zelo zgodaj, enako je bilo tudi s programi, pa v Zasavju ugotavljamo, da gre vsa stvar zelo počasi naprej, v Trbovljah npr. je bile in je še menda težko sploh spraviti skupaj sam odbor. Bistvo priprav za leto teb- OB ROBU nične kulture mladih pa se mi zdi ugotavljanje stanja na področju tehnične vzgoje, ne samo v naših osemletkah, temveč na področju celotne občine. I*rav tako je pomembno, da občinski odbori ne bi naprtili vsega doda spet samo učiteljem tehnične vzgoje. Ze na sestanku republiškega odbora jo bilo poudarjeno, da je potrebno poješ prosvetnih delavcev pritegniti k delu tudi zunanje sodelavce, predvsem iz vrst tehnične inteligence in kvalificiranih kadrov naše proizvodnje. To pa zahteva od občinskih odborov precej sistematičnega proučevanja tako enega kot drugega vprašanji. Gre pa tudi zato, da bo tehnični pouk povezan z naravoslovnimi vedami, s spoznavanjem proizvodnje in proizvodnih sredstev v komuni. (P) Potrebe vskladiti z možnostmi To geslo je mogoče večkrat slišali. Zdi se mi, da ga stal-Ho ponavljamo in da ga jemljemo že kot parolo. Vendar lemu ne more biti tako. Z družbenimi plani občin Smo predvideli določeno gibanje v proizvodnji, storilnosti, na drugi strani pa smo Wav tako predvideli, kako sc bo gibala splošna, investicijska in osebna potrošnja. Med tema dvema toriščema družbene in ekonomske dejavnosti pa mora vladati določeno sorazmerje, ki je posojeno z ekonomskimi zakoni (npr. ponudbe in povpraševanja). V vsakdanjem življenju ugotavljamo, da temu vedno ni tako. Dan za dnem se pojavljajo večje potrebe, kakor zadnjem času višji družbeni in osebni standard. Na področju negospodarskih dejavnosti se stalno porajajo zahteve, da je treba toliko in toliko sredstev za ureditev objektov, za osebne dohodke, za opremo itd. Čeprav je znano, da ni mogoče iti preko možnosti, pa je včasih le težko uveriti občane, ki ne delajo v gospodarstvu, zakaj je posamezni družbeni službi — npr. šolstvu, zdravstvu itd. namenjena samo določena vsota sredstev. Nikakor ne moremo sicer trditi, da je sredstev za te družbene službe dovolj. Razume se, da ne. Ker teh sredstev ni v izobilju, je treba z njimi pametno gospodariti. Pogosto pa se pojavljajo še številni drugi potrošniki, npr. razne organizacije in društva. Postavljajo vedno eno in islo: dajte nam sredstva, sicer bomo prisiljeni prenehati z delom. Stanje nam je znano, vemo pa tudi za težave. Rešitev tega sklopa problemov ni odvisna samo od gospodarstva, pač pa od sodelovanja vseh občanov. Treba je namreč razumeti, da je ves gospodarski proces v bistvu stalen enoten krogotok, v katerem zavzemata najpomembnejši mesti proizvodnja in potrošnja. Razlik med obema - ne more biti. Odstopanja prinašajo anarhijo, cene naraščajo, standard pa pada. J. D. Neuspeh v investiranju Prav nič ni Pa jih more prenesti ekonomika. Prihaja do nesorazmerij. Pritisk na sklade gospodarskih organizacij, ki so namenjeni za razširjeno reprodukcijo, usmerjamo pa jili drugam, predstavlja kratkovidno gospodarsko politiko. b>a ta način zavestno delujemo — ker nas v to silijo potrebe — da zmanjšujemo ekonomsko moč občine. Vemo, da splošna potrošnja hitreje narašča, kakor proizvodnja, čudno, če v ugotavljamo, da nekatera investicijska vlaganja v Zasavju pravzaprav bistveno ne vplivajo na krepitev gospodarske moči sa- na realizacija, za 1. 1563 pa Ijati hitrejši gospodarski raz-vnovčena realizacija) družbe- voj in ustvarjati sredstva za ni bruto proizvod v industri- nova investicijska ji zmanjšal za 0,3 %, druž- To zlasti še zategadelj, beni proizvod za 4 %, narod- ima v Zasavju precej gospo-ni dohodek za 6,6 % itd. pri darskih organizacij že izdela- vlaganja. idclj, ker mih gospodarskih organi- povečanju števila zaposlenih ne programe nadaljnjega raz- zacij, prav tako pa tudi sa- za 1,2%. mih komun. Vzrok za to je Vsi ti pokazatelji govore o iskati predvsem v dejstvu, da slabostih okrog investicijskih za nekatera dela niso bile iz- vlaganjih v zasavskih obči-delane realne analize o upra- nah. Pravzaprav si je vse to viČenosti teh vlaganj, oziro- nemogoče predstavljati. Vcn-ma vlaganja za vsako ceno. dar pa je vse to resnično! Zanimiv je ob tem primer Nadaljnjemu investicijskc-iz Litije: lani se je povečalo mu vlaganju bo treba posve- voja, pa zaradi pomanjkanja lokalnih kreditnih sredstev še ne morejo začenjati z investicijami. Naloga, ki se postavlja pred vse zasavske proizvajalce je jasna: doseči, da bo vsak dinar investicijskih vlaganj vplival na večanje druž- za 1,6%, čeprav je bilo v nost. Milijarde in milijarde sivo pa pravzaprav niso po- Inctri in invf*«tirann tkima i j* -iv-, •__ din, vloženih v investicije, bi morale pravzaprav zagotav- trebne. (ma) ali bolje rečeno — potrebe so gibanje vrednosti družbenega titi v vseh štirih zasavskih benega bruto produkta. Dru-neprimerno večje, kot pa bruto dohodka v industriji občinah kar največjo pozor- gačnc investicije v gospodar- uutvarimo sredstev. Cc na- •“ ” ’A ■> bil" " --......... - štejemo samo nekaj potreb, ki izhajajo iz potrošnje, kakor so npr. komunalne pozebe, stanovanjska izgradnja, zdravstvene postaje, šolstvo itd., takoj ugotovimo, da nam za vse to primanjkuje sredstev. Toda kje vzeti sredstva? Na to pomembno Vprašanje lahko odgovorimo samo takole: primerno je, da Organizirani o vse subjektivne *n materialne sile tako, da nani bodo kar največ in stalna krepile materialno osnovo občine, kar je izhodišče za industrijo investirano skupaj blizu 130 milijonov din. Letošnji pokazatelji so pa še bolj neugodni. Z družbenim planom je namreč predvideno, da bodo industrijske gospodarske organizacije investirale blizu 500 milijonov din, ali kar 74,5 % vseh razpoložljivih investicijskih sredstev za gospodarstvo. V primerjavi z letom 1962 pa bi se (pokazatelji so izračunani po gospodarskih dejavnostih ih na podjetniškem principu, osnova za 1. 1962 je fakturira- čeno, da je načeloma stimari- Nov odlok Za občinskim ljudskim od- na, ki je namenjena za stro-borom Trbovlje je v Zasavju ške upravljanja in popravil tudi občinski ljudski odbor hiš oziroma stanovanja, ena-Litija sprejel nov odlok o izračunavanju in delitvi stanarine. Z novim odlokom je dol o- Nihanje Tempo hitrega gospodarnega razvoja in samo tržišče postavljata pred delovne kolektive in občinske ljudske odbore nema.jhno odgovorno nalogo: spremljanje in analiziranje proizvodnje v podjetjih ter izvrševanje načrta. Letos že načrtneje razpravljamo o poteku in izvrševanju planskih nalog po posameznih mesecih. Doslej je'bilo značilno, da s° o izvrševanju proizvodnih planov po n)esecih nemalokrat razpravljala le tehnična, vodstva, premalo Pa smo vključili v to razpravo širši krog neposrednih proizvajalcev. Lani smo bili priča, tuni v mnogih gospodarskih or&antzacijah, precejšnjemu stopanju od planskih nalog, nihanju proizvodnje in odkar je imelo za posledico neenakomerno izpolnjevanje . planov podjetij kot občin. Ustaljena navada je bila, da je proizvodnja počasneje naraščala v začetku leta, stopnjevala pa sc je proti koncu leta. Takšno nihanje v proizvodnji pomeni neenakomerno aotekanje sredstev tudi v občinske proračune, pojavijo se motnje v financiranju raznih dejavnosti in podobno. Da se zagotovi izvrševanje proizvodnje po predvidenih planih pomeni ra- ten urejanja notranjih problemov proizvodnje tudi nenehno analiziranje tržišča. Doslej se je namteč nemalokrat pojavljalo, da 'e ravno zaradi nepoznavanja tržišča prišlo do . tega, Ja določeni izdelki naenkrat niso šli več v prodajo. na drugi strani pa nismo imeli pripravljenih novih proizvodov za trg. Takšno nepoznavanje tržišča je imelo predvsem odraz v proizvodnji. Na hitro je bilo potrebno spremeniti ne samo proizvodne plane, temveč tudi določene tehnološke procese. Današnje stanje na tržišču in pa vključevanje podie-tij v izvoz zahteva clastič-nejše in okrepljene komercialne službe, razvojne oddelke ter predvsem enakomerno proizvodnjo. -pb- NA O SE M C IC ER 6 ka amortizaciji. Amortizacija pa se lahko zviša ali zniža. V stanovanjskih zgradbah, katerih življenjska doba je 10 let, odvajajo za amortizacijo 80 odstotkov najemnine; pri življenjski dobi zgradb nad 10 do 20 let 60 odstotkov najemnine za amortizacije; pri življenjski dobi zgradb nad 20 do 30 let 50 odstotkov najemnine za amortizacijo; pri življenjski dobi zgradb nad 30 do 40 let 30 odstotkov najemnine za amortizacijo; pri življenjski dobi zgradb nad 40 let pa gre vsa najemnina za stroške uprave, vzdrževanja in popravil. Odlok tudi pooblašča svet za stanovanjske in komunalne zadeve pri ^občinskem ljudskem odboru Litija, da lahko v posebej utemeljenih primerih določi, da se za posamezne hiše amortizacija sploh ne obračunava, ali pa obračunava nižja amortizacija. Delitev zneska, ki odpade na stroške za upravo, vzdrževanje in popravilo h-iše, kakor tudi vsi posebni stroški, pa bodo določeni s posebnimi jvodpisi. Pred zaključkom Ob ugotavljanju proizvodnih uspehov zasavskih industrijskih gospodarskih organizacij za prvi mesec letošnjega leta smo bili ugotovili, da je proizvod,:': uspeh — o6 upoštevanjii objektivnih težav, s katerimi so se vbadale posamezni gospodarske organizacije — zadovoljiv. To smo ugotavljali tudi pred dnevi, ko so nam bili znani podatki o gibanju proizvodnje v mesecu februarju v vseh štirih zasavskih občinah. Dejstvo, da so predvideni proizvodni plan izpolnili le v nekaterih industrijskih gospodarskih organizacijah, in da se drugod še vedno vbadajo s problemi okrog izpolnjevanja nalog in s težavami pri preskrbi z neka-teu rim reprodukcijskim materialom in nadomestnimi deli za stroje, zlasti še iz uvoza, ni nič kaj razveseljivo. Zdaj, ko smo že v drngi_ polovici marca pa lahko potrdimo našo domnevo, da obeti za izpolnitev plana za prvo tromesečje v zasavskih industrijskih gospodarskih organizacijah niso najboljši, vemo pa da predstavlja industrija največji odstotek v celotnem gospodarstvu. Se pravi, da se zasavsko gospodarstvo v prvih treh mesecih ne bo gibalo v okviru planskih predvidevanj. Nekateri delovni kolektivi industrijskih gospodarskih organizacij skoraj zagotovo ne bodo dosegli predvidenih planskih nalog, tako kolektiv Rudnika rjavega premoga Žarna teriala Zagorje, KresniŠke gorje, Industrije gradbenega industrije apna, Lesno industrijsko podjetje Zagorje, poslovne enote Litija, Rudnikov svinca in topilnice Mežica, TEVE •Varnost« Zagorje ob Savi itd. Vse kaže, da so še posebej v nekaterih zasavskih industrijskih gospodarskih organizacijah na začetku leta precenjevali težave, ki so se pojavljale, in so bržkone mislili, da za odstranitev težav ne bo potrebno večjih naporov. Tako precenjevanje se zdaj že maščuje. Morda bo enkrat za vselej vplivalo tudi na spremembo zavesti prav vseh. Gibanje gospodarstva pod predvidevanju ima' lahko vrsto nezaželenih posledic, tako v samih gospodarskih organizacijah, kot v celotnem zasavskem gospodarstvu. (ma) Mesnico tudi na Polju (ma) ZAGORJE — Prebivalci na Polju so nedavno tega izrazili željo, da naj bi obrtno komunalno podjetje »Meso« uredilo prodajalno mesa tudi v tem predelu Zagorja. Mimo lega so se zavzeli še za rednejši odvoz smeti in za dosledno prepoved odlaganja smeti v Ko-tredežčico. Grajali so pa tudi neprimeren odnos, nekaterih prodajalcev v trgovinah do potrošnikov. Organisamoupravljanja so se dobro uveli a vili Podobno kot Zavoda za za- na delovnem mestu seznani-poslovanje delavcev v Zagor- li s poklici, ju ob Savi in Trbovljah, so Tudi v Litiji se je sestala tudi v Hrastniku in Litiji komisija za poklicno usmer-izdelali programe dela za janje pri Zavodu za zaposlo-mesec marec — mesec po- vanje delavcev Uti ja, ki je klicnega usmerjanja. med drugim sklenila, da bo Zavod za zaposlovanje de- pomagala komisijam na šo-lavcev v Hrastniku bo pri- iah pri delu in vsklajevala pravil v tem mesecu v sodelovanju s Solarni vrsto predavanj o poklicih, tako tistih šolah, kjer jih trenut-za učence osnovnih šol kot no ni. V marcu in delno tudi za starše. Ta predavanja bo- v aprilu bodo po šolah pred-do pripravili po vseh šolah, vajali filme o poklicih, tem poseben poudarek pa bodo pa bodo sledila predavanja dali izbiri poklica v osmih za učence in starše. V razredih, kjer je največ mla- Šmartnem pri Litiji so že dine, ki se bo odločila za imeli tako predavanje v nadaljnje šolanje ali za uk okviru roditeljskega sestan-ali pa poklic. Mimo tega, da ka in je nadvse uspelo. Ko-bodo po šolah vrteli poseb- mjsjja v Litiji pa je sklenila; ne filme o poklicih, bodo da ^ poskušala preskrbeti pripravili za učence osnov- x . ... . , nih šol oglede nekaterih štipendije za tiste nadarjene hrastniških gospodarskih or- učence, katerim gmotni po-gan.izacij, predvsem Steklar- ložaj staršev onemogoča na-no, kjer se bodo prav tako daljnje šolanje. Vsi sklepi niso izvršeni (ma) ZAGORJE — Na zad- v podjetju povsem uveljavili, v zvezi s proizvodnjo pa j* njem občnem zboru sindikal- zlasti še zaradi tega, ker so bilo doslej še premalo ob-ne podružnice v zagorski In- začeli z vso resnostjo obrav- ravnavano higiensko tehnično dustriji gradbenega materia- navali vrsto pomembnih varstvo pri delu in pa no- la so med drugim govorili tu- vprašanj. Ob vsem tem pa je tranja disciplina. ____________ di ° težavah, v katerih so se bilo vodilo perspektivni raž- Letos bod„ moraU v zag0r- delo, hkrati pa si prizadeva- ™ašU la“*’ in *>a ° nal>0"h- voi p^jetja-. Ra¥™.ŠUali s.° ski Industriji gradbenega mala ustanoviti komisije še na da 50 »■" vsc P«>bleme. Or- o večj. proizvodnji pred- teria,a ^svetiti bno po- gani delavskega samouprav- vsem pa o nižji lastni ceni Ijanja so se v zadnjem času apna. Pri obravnavi vprašanj Kako je s statuti delovnih organizacij v Hrastniku Komisija za izdelavo sta- pa bo tudi akcija vseh sub-tutov delovnih organizacij jektivnih sil za reševanje Pri ’ ■ občinskem sindikalnem svetu v Hrastniku je pred dnevi pripravila dvoje sektorskih posvetovanj v Hrastniku in Radečah s predsedniki komisij za izdelavo statutov delovnih organizacij in lastnih problemov. Statute delovnih organizacij bodo namreč izdelovali za same delovne organizacije, zato je nujno, da jih bodo pripravili sami kolektivi s pomočjo komisij in sindikalne or- bili (ar) TRBOVLJE — Na zadnjem občnem zboru sindikalne podružnice v Termoelektrarni Trbovlje so med drugim sklenili, da je treba dati pri delu v prihodnje večji poudarek sodelovanju sindikalne podružnice z organi delavskega samoupravljanja, izdelavi statuta delovne organizacije in rekreaciji članstva. Čeprav je bilo v delu sindikalne podružnice v lanskem letu precej storjeno, sklepi niso bili v celoti izvršeni. Največ pozornosti so posveti- braževanje. Letos dejavnost poživiti kanijo to in zagoto- s predsedniki sindikalnih po- ganlzacije. Odpadlo naj bi družnic. Posvetovanj se niso vsako prepisovanje posamez-udeležili predstavniki ne- nih določb in členov, ker ta-katerih komisij in sindikal- delo ne more biti nikomur v nih podružnic, kljub poseb- korist. / (ma) nemu vabilu pa tudi ne predstavniki zbora proizva- ————— jalcev pri ObLO, sveta za delo pri ObLO in DIT. Na posvetovanju so po- zornost izpolnjevanju planskih nalog, saj določa plan proizvodnjo 58.000 ton žganega kosovnega apna in 24.000 ton hidratiziranega apna. Večja proizvodnja bo odvisna od višje produktivnosti, ta pa od modernizacije industrijskega načina proizvodnje. Zavoljo tega bo vprašanje modernizacije proizvodnje eno od osrednjih vprašanj. Mimo tega pa bo treba skrbeti tudi za usposabljanje kadrov, ki bodo tako lahko še več prispevali za višjo proizvodnjo. Pozornost bo treba posvetiti tudi izostankom z dela zaradi bolezni in nesreč. Lani je bila med letom z dela odsotno povprečno 7,2 odstotka zaposlenih, kar je odločno preveč. viti tudi večjo izkoriščenost za to primernih prostorov v vsem upravičeno grajali tak stolpnici. V menzi Elektrarne odnos posameznikov do ta- pa bodo uredili prostore za člane in njihove svojce. ko važnega družbenega dela, hkrati pa so menili, da naj po gospodarskih organizaci- ji delavnemu človeku. Poma- že doslej sodelovala z organi gali so obolelim članom ko- delavskega samoupravljanja akUv^f člinovbiki sfs^Te- *h &ej‘imenuj^o komi-lovali na letnih in zimskih igrah ELES in na nekaterih Sindikalna podružnica v Termoelektrarni Trbovlje je mladih o jx>teku izdelave statuta, hkrati pa prenašati mnenje mladih k jx>samez-nim določbam. Želimo ustvariti čim tesnejše sodelovanje mladih pri izdelavi statuta. — Kakšna je bila dejavnost O dejavnosti organizacije Zveze mladine na rudniškem mladine na vašem obratu po sije za izdelavo osnutkov obratu Hrastnik smo se po- letni konferenci? statutov, te pa naj začnejo fovarjah z dosedanjim sekre- _ Rudniški komite je izde-. . ... T . z delom takoj. Zbirajo naj ^.?m rudniškega kormteja lal trimesečni program na drugih tekmovanjih v Trbov- diyo in pregledajo obsto ™,jem Grebenom. Te dn, je osnov, gradiva, letne konfe-jah m drugod. Lčo dokumentacijo na po bl1. nz^n. do,znost.1 renče. Kot prvo smo si za- li ročju pravnih aktov. Ko pa tarja' Odhaja namreč na od- dali da poživimo delo mladih bo to gradivo zbrano, pa naj sluzenje vojaškega roka komunistov. Doslej smo imeli bi začeli z izdelavo osnut- Pogovor se je v začetku že en delovni sestanek z nji- kov zasukal na izdelave statutov mi predvidevamo pa jih še Sklenjeno je bilo. da bodo d«lo™ih organizacij in vlogi več. nje samo še krepila in nudila na področju hrastniške ob- mladih pri izdelavi. Analizirali smo tudi dejav- vso pomoč pri izdelavi sta- čine do konca aprila končali - Na izredni konferenci nost mladih v športnih in tuta ki ga že pripravljajo, s pripravami za izdelavo hrastniške mladine smo spre- prosvetnih društvih. Ugoto- lektiva in uredili lepe prostore v Crikvenici za oddih članov kolektiva, in je lani tam preživelo oddih 49 članov kolektiva z družinami, in pa 23 upokojencev. Premalo skrbi pa so lani posvetili izobraževanju član- to sodelovanje bo v prihod- Vsi člani pa bodo sodelovali osnutkov statutov delovnih kar najbolj zavestno pri grad- organizacij. Sindikalne orga-nji nove Termoelektrarne Tr- nizacije bodo morale. zainte- _____________________________ bovlje II, ki bo izredno važ- resirati člane kolektivov, da siva, čeprav je opaziti tudi na ne samo za kolektiv, pač bodo začeli o teh vprašanjih določeno nezanimanje za izo- pa tudi za celotno Zasavje. aktivno razpravljati. Važna Hitrejše prilagajanje tržišču Zadnji občni zbor sindikalne podružnice v Strojni tovarni v Trbovljah je opozoril na vrsto gospodarskih in proizvodnih problemov, s katerimi sc srečujejo v sami tovarni, ali na tržiščih doma in v svetu. Predvsem so poudarili potrebo po večji produktivnosti, skrajšanju dobavnih rokov in hitrejšemu prilagajanju tržišču. Nedvomno je, da so v Strojni tovarni napravili določen korak naprej. O tem pričajo že nekateri podatki. Tako je celotni dohodek na enega zaposlenega v tovarni znašal leta 1956 2,720.000 dinarjev, lani pa že 4,282.000 dinarjev po fakturirani realizaciji ali 3,880.000 dinarjev po vplačani realizaciji Poraste! je tudi narodni dohodek, produktivnost in osebni dohodki. Lani, predvsem pa v začetku letošnjega leta, pa so se pojavile določene težave. Na tržašču so se pojavili tudi ostali proizvajalci rudarske opreme. Mnogi konkurenti so tudi od 15 do 30 % cenejši od Strojne tovarne. Zaradi tega je bila nujna preorlentaclja tovarne tudi na izdelavo izdelkov gradbene in kemične industrije ter metalurgije in v končni fazi tudi izdelovanje transportnih naprav za te industrijske panoge. Odstopanja od prvotnih proizvodnih panog so vplivala na izvrševanja planskih nalog kot tudi na formiranje osebnih dohodkov, ki so bili večji predvsem ob koncu tromesečja. V podjetju so izvršili nedavno tega tudi reorganizacijo. Potrebno pa bo, da se ta izvrši do kraja! Stimulativno nagrajevanje, ki Je doslej plivalo na vse neposredne proizvajalce, bo potrebno izvršiti tudi na tista delovna mesta, ki so bila doslej »režijska«, prav tako pa tudi na delovna mesta strokovnjakov v razvojnem oddelku. Lani se je sindikalna podružnica prizadevala tudi, da bi čim več članov delovnega kolektiva prijetno preživelo oddih v Crikvenici. Tako je letovalo na morju skupno 668 članov delovnega kolektiva ln njihovih svojcev. Delavna Je bila tudi komisija aa šport. jeli sklep, da vodstva aktivov v posameznih gospodarskih organizacijah imenujejo svoje komisije, ki bodo usmerjale mladino pri delu m razpravi okrog statutov delovnih organizacij. Rudniški komite je že imenoval tričlansko komisijo, ki se bo vključila v delo ln sodelovala pri sestavljanju statuta našega podjetja. Ti trije Člani bodo namreč morali tudi sproti seznanjati širši krog vili smo, da se naši mladinci največ vključujejo, in to kot aktivni člani v sekcije športnega društva Rudar. Vključevanje in aktivnost v Svobodi pa ni najboljša.. Rudniški komite je v povezavi z občinskim komitejem in delavsko univerzo v letošnjem letu organiziral tudi šolo za življenje. Doslej je bilo že vrsto predavanj. Povprečna udeležba je 20 do 25 mladincev, kar je razmeroma dobro, če upoštevamo, da je pri nas delo v jami tri tretjinsko, na zunanjih obratih pa dvo tretjinsko. Takšno delo tudi vpliva na celotno dejavnost samih mladinskih aktivov, kot tudi vodstev aktivov in rudniškega komiteja. Glede na kadrovske spremembe, ki smo jih morali izvršiti zaradi odhoda nekaterih tovarišev v JLA, smo vključili v vodstva precej slušateljev večerne mladinske politične šole in upamo, da bo dejavnost naših aktivov tudi v prihodnje kar plodna, je na zaključku poudaril Viiti. Politična Sola pri ObK ZK Trbovlje (ko) TRBOVLJE — V ponedeljek so je začel pouk v drugi politični šoli pri ObK ZKS Trbovlje, ki jo obiskuje 29 slušateljev iz gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov. Prvo politično šolo, ki je končala delo lani, je obiskovalo 25 slušateljev. Slušateljem bodo predavali znani družbeno-politlčni dodelavo iz komune, pouk bo pa trajal tri tedne. Zgodovinska dejavnost organizacije ZB (b) HRASTNIK - Pri občinskem odboru ZB NOB v Hrastniku deluje tudi komisija za zgodovinsko dejavnost. Le ta ni bila tako aktivna kot bi bilo želeti. Predvsem jo čaka obilo dela pri zbiranju zgodovinskega materiala, potrebno pa bo tudi več ažurnosti in konkretnosti pri izdelavi topografskega popisa. Tu manjkajo predvsem še določeni dokumenti Že tretjič »Deseti brat« na odm v Gabrovki (M U.) LITIJA - Predzadnjo nedeljo so člani prosvetnega društva -Fran Levstik« v Gabrovki že tretjič na domačem odru zaigrali Jurčičevega »Desetega brata«. Z igro bodo gostovali v nedeljo v Trebnjem, naslednjo nedeljo pa- v Šentrupertu, potem pa morda še kje. Dramska skupina iz Gabrovke pa je prod tem z uspehom uprizorila tudi komedijo Marijana Marinca »Poročil sc bom s svojo ženo.« V zadnjem času je prosvetno društvo »Fran Levstik« uredilo klubski prostor in ga primerno opremilo. 2e nekaj časa se v njem razvija organiziramo klubsko^ življenje. V kratkem pa bodo — kot računajo — v klubu odprli še knjižnico. Z ureditvijo klubskega prostora so v Gabrovki dobili prostor, ki služi koristno tudi vsem organizacijam. Ustanovljeno mladinsko gledališče (ar) TRBOVLJE - Na zadnji seji vodstva Svobodc-Oenter v Trbovljah so sklenili. da bodo ustanovili mladinsko gledališče, ki bo delovalo kot samostojna društvena sekcija. V mladinsko gledališče bodo skušali pritegniti kar največ mladincev Ena od nalog tega gledališča Pa bo tudi usmeritev dejavnosti na klub. »Janko In Metka« v Trbovljah (ar) TRBOVLJE — Lutkovna sekcija Svobotle-Ccn-ter Trbovlje je v soboto popoldan z uspehom mprlaori-l* igrico »Janko in Metka«, ki je navdušila številno trboveljsko mladino. Razveseljivo je dejstvo, da je bilo med gledalci tudi precej starejših. ' 10 let kina Svobode II v Hrastniku Kino sekcija Svobode II glavna Igralca. Zraven tega dila zamisel o ustanovitvi razvidno tudi iz programa, v Hrastniku je pripravila v pa bodo predvajali v poča- programskega filmskega sve- ki so ga predvajali v okviru počastitev 10-letnice delova- stltev jubileja še francoski ta. S tem se je izboljšala filmskega gledališča. Med nja kina tri filmske predsta- barvni film »Potovanje z ba- pisanost programa v zado- občinstvom je vladalo zn to ve pod geslom »Teden Kine- Ionom« In jugoslovanski fUm voljstvo obiskovalcev, ker je veliko zanimanje, delo kluba ma filma«. Svečanost bodo »Zgodnja jesen«, v katerem omogočilo še boljše odnose pa so vezali še na mladino, začeli v soboto 23. marca ob nastopata v glavnih vlogah med vodstvom kina in obl- Tako je bil na osemletki 18. nri s predavanjem Slo- Mira Sardoč In Miha Baloh, skovalcl. »Ivana Cankarja« ustanov- venskega celovečernega fil- 10-letno delo kina Svobo- Na pobudo okrajnega Sve- |jen mladinski filmski klub, ma »Srečali se bomo zvečer«, de II Hrastnik se zrcali v ta Svobod in prosvetnih dru- ki je uspešno delal, v katerem nastopata Janez uspehih in neuspehih. Za štev je bil ustanovljen tudi . čuk in Metka Ocvirk. V uspešnejšo izbiro filmskega filmski klub, ki naj bi med , ’10 ., k“'°fckci- Hrastniku računajo, da se programa se je v sekciji za drugim, tolmačil umetniške *c Svobode II Hrastnik in bosta občinstvu predstavila kino v okviru Svobode poro- filme. Klub je uspel, kar je sam<18a k*nn uspešno, gre zahvala kolektivoma Tovarne kemičnih izdelkov in Steklarne, ki sta bila vedno pripravljena pomagati s sredstvi pri širjenju filmske kulture med delovnimi ljudmi tega področja Hrastnika. »Tajrio društvo PGC« ZAGORJE — Učenci osemletke »Toneta Okrogarja« iz Toplic so v počastitev 8. marca — mednarodnega praznika žena naštudirali delo »Tajno , društvo PGC«, s katerim so se predstavili na osrednji prireditvi v počastitev tega praznika v Zagorju Seminar o izdelavi statutov delovnih organizacij (ko) TRBOVLJE - Minuli teden sta pripravila ObSS in Delavska univerza Trbovlje enodnevni seminar za elane Radeški most v teh dneh iat4j** komisij za izdelavo osnut- kov statutov gospodarskih or- Sprehod skozi Revirski muzej NOB v Trbovljah predstavlja nedvomno slikovit prikaz borb revirskega proletariata skozi desetletja Lami si je ogledalo muzej 4.376 obiskovavcev, od tega je bilo šolskih skupin 38 s 1.436 učenci. V muzeju je zbranih preko tisoč dokumentov, fotografij, zapiskov tn ostalega zgodovinskega materiala, razstavljenega pa je le nekaj nad tristo. Ves ostati material je zaklenjen. Zakaj? Revirski muzej v Trbovljah razpolaga v štirih razstavnih prostorih s skupno površino 125 m5. Ob vsem tem se obiskovalcu poraja misel: če hočemo mladim predočiti zgodovino in boj revirjev, potem se je potrebno prizadevati, da uresničimo zamisli o razširitvi muzejskih prostorov, da bo muacj dejansko prikazal slehernemu Obiskovalcu pot revirjev od gladovnih stavk, zloma Orjtme, narodno osvobodilne borbe -do današnjega časa. V dosedanjih premajhnih prostorih tega ni moč tako učinkovito prikazati. Vprašanje sredstev za takšen dbjcikt, ki je in bo en sam slikovit prikaz velikega boja zasavskih revirjev, ne bi smejo biti ovira. Razumljivo pa je, da sc z novo gradnjo ali adaptacijo revirskega muzeja, ne bi smelo odlašati. Muzej ima zbrane podatke o števila udeležencev NOBiz-Zasavja. Le teh je bilo 8 tisoč. Od leta 1941 do 1945 je padlo v NOB ali umrlo v koncentracijskih taboriščih 1.777 Zasavvanov. V prvi sobi je shranjen ves slikovni in dokumentarni material revirskega delavskega gibanja med obema vojnama in maketa hiše na Cebino-vem. Vse gradivo je razdeljeno na panoje in vitrme, Id predstavljajo zaključen dogodek. V dragi sobi je zbrano gradivo o prihodu okupatorja v revirje, pripravljenost revirjev na odpor, slike, dokumenti iz prvih akcij, streljanja talcev in drugo. Tretji razstavni pihstor jc namenjen ustanovitvi prve revirske čete, prvim partizanom, tiskarni. Četrta soba pa je posvarimo padlim. Tu so zbrani podatki padlih borcev, podatki desetih narodnih herojev iz Zasavja, ordeni m -ostali dokumenti iz NOB. Kot že rečemo, pa je -voč kot -sedemsto muzealij v depojih, ki čakajo, da muzej dobijo, svoje mesto med ostalimi že razstavljenimi zgodovinskimi dokumenti. (P) ganizavij v trboveljski komuni. Seminarja se je udeležilo 33 zastopnikov posameznih gospodarskih organizacij, seminarja se pa niso udeležili le zastopniki večjih gospodiir-skih organizacij, kjer že de« lajo na osnutkih statuloi delovnih organizacij. Elektro Trbovlje sprejme takoj 1 VK elektromehanika (navijalca el. motorjev in transformatorjev) 1 VjC elektromehanika ali el. monterja (za popravilo in remi jo visokonapet. motnost. stikal, event. montažo V N kabelskih glav) 5 KV clektroinstalaterjev (za hišne el. instalacije ter event. industrijske el. instalacije) 5 KV kijučavniearjev (po možnosti vešči za dela s pločevino in raznih konstrukcij). Osebni dohodki po učinku. Samska in družinska stanovanja po dogovora. Ponudbe sprejema osebno ali pismeno uprava podjetja. POŠTNI PREDAL 82 »MI MAMICE IMAMO...« Tovariš urednik! Dvorana v domu Svobode 11 v Zgornjih Trbovljah je bila pred dnevi polna. Vsi obrazi, ki so zrli na oder, so žareli v sreči in zadovoljstvu, saj so gledali samo veselje, zdravje in razposajenost, pa tudi umetniške sposobnosti, najdražjih. Otroci iz osnovne sole »Ivana Cankarja« so namreč za 8. marec pripravili skupaj z vzgojno-varstveno ustanovo »Marjetka« prav prijetno prireditev svojim mamicam, le večkrat sem bila na podobnih prireditvah, zato sem le-to opazovala se z večjim veseljem. Bilo je nekaj posebnega, nekaj svežega. Ko sem vstopila, je bila dvorana pusta. Nisem vedela, ali se je Prireditev začela ali končata. Pa .. . to je bil prav začetek. Otroci na igrišču, njihove skrbi ob 8. marcu, zbiranje programa. Kratek premor. Sledila je okrasitev odra. Zdaj se je šele začel slavnostni del. Napovedovalka, ki je prej na igrišču sestavljala program, je prida lepo oblečena in preči-'ala govor. Ko je končala, o s strani že pripeli naj-nlajši pesem »Mi mamice mamo*. Kako prisrčno in iskreno so jim žarele oči. Zatem sta se predstavila na odru kar dva pevska zbora z osnovne šole. Presenetilo me je število nastopajočih. Toda kaj vse je bilo še pripravljeno. Recitacije, kola, narodni plesi, vaje z žogami itd. Program je lepo tekel, mamicam so v dvorani bila srčeca, ko so videle, kako lepo sproščeno nastopalo, govorijo, pojejo in pleše/o njihovi ljubčki. Kdor e bit v dvorani, ne bo nikoli pozabil nadvse prisrčno izjedenega kola •Lepa Anka*, ki so ga zaplesali otroci iz vzgonp-varstvene ustanove. Pa na košarice, k ko skrbno pripravljene, ki so lam uh darovali vaši uai-mlaiši ob zaključku, boste kdai pozabile mamice* Mislim da ne, sa; kai 'ako lepega ostane še dolgo v spominu. Prireditev le bila kon čana. Otroci so se razšli Opazovala sem obraze: Bili so srečni in nasmejani, čeprav je bilo tudi nekaj takih, ki i prireditviio niso bili zadovoljni. Gledali so jo i listo drugega zornega kota. Ker so navajeni samo gledati samo to, kar pripravijo drugi, znajo zelo dobro kritizirati, ustvarjati pa malo. Res je, prireditvi ie precej manjkalo, da bi bila umetniško na zadovoljivi ravni. To pa organizatorjem — vsai tako mislim — ni bil edini in glavni namen. Bila je namreč ploa rednega kul-turno-prosvetnega dela na osnovni šoli »/. Cankarja« in v vzgojno-varstveni ustanovi, hkrati pa so hoteli z njo pripraviti materam za 8. marec — njihov praznik, urico prijetnih doživetij. Kot tako jo je mogoče samo pozdraviti in organizatorjem iskreno čestitati. Le iščimo še naprej nove oblike dela in pripravljajmo take prireditve ter vzgajajmo vsestransko naš mladi rod. Mali Bog-danček bo tako lahko še kdaj dejal mamici >Ali si kaj vesela, mamica, da sem ti prinesel košarico/« J. A., Trbovlje TRBOVELJSKE RAZGLEDNICE Tovariš urednik! Pred i.ratkim sem želela kupiti razglednice mesta Trbovlje. Napotila sem se v knjigarno. Prodajalka mi je pokazala stare razglednice, ki sem jih pošiljala že lani, to je kopališče, nova prepleskana železna ograja in del STT. Vprašanje je, zakaj v knjigarni »Cankarjeve založbe v Trbovljah celo leto prodajajo ene in iste razglednice. Mogoče ni dobiti tudi barvastih fotografij, čeprav so Trbovlje lepo mesto s precej lepimi motivi za fotografiranje. Dobiti pa ni mogoče niti okoliških planinskih domov, to je Kuma, Mrzlice, Kala in Partizanskega vrha Kupci bi si želeli lepih razglednic, tudi barvastih. Toda zaman! Leto dni lahko vprašujejo za razglednice, in leto dni prodajalka v knjigarni ne pokaže nič novega Ali v Trbovljah, v tem lepem mestu, z lepo okolico in številnimi planinskimi domovi, tega vprašanja ni m >gnče rešiti. Vprašan e ie, koliko časa bo to vse skupaj še trajalo! M. R-, Trbovlje SE ENKRAT: SVETLE IN TEMNE NOČI V 7. Številki Zasavskega tednika, smo v rubriki »Poštni predal 82« objavili prispevek »Svetle in temne noči«. Na željo Oddelka za gospodarstvo pri ObLO Hrastnik ga dopolnjujemo. Za vzdrževanje javne razsvetljave ie bila doslej odgovorna stanovanjska skupnost, ki pa te svoje naloge ni najbolje opravila. Zaradi tega bodo v kratkem razgovori s predstavniki »Elektro-Tr-bovlje«, da bi le-to spet prevzelo v upravljanje in vzdrževanje javno cestno razsvetljavo. Od Ljubljane čez polarni krog FOTOKAMERA JE ZABELEŽILA V petek, 25. marca bo priredilo Planinsko društvo 'rr-bovlje s pričetkom ob 18. uri v gledališki dvorani Delavskega doma v Trbovljah zanimivo planinsko predavanje avstrijskega planinca in popotnika Josepha Spitzerja. Doma je s Koroške in prav dobro pozna našo ožjo domovino, o kateri pogosto predava svojim rojakom. S prekrasnimi barvnimi diapozitivi bo poslušalce po- Uspel dvodnevni seminar o izdelavi statutov delovnih organizacij v Zagorju (ma) ZAGORJE — V petekr in soboto je pripravil zagorski občinski sindikalni svet uspel dvodnevni seminar, na katerem so se člani komisij za izdelavo statutov gospodarskih organizacij pogovorili o delu. Bill so mnenja, da je treba začeti z delom prav po vseh gospodarskih organizacijah in mu posvetiti vso pozornost. Na seminarju so se dogovorili, da bodo pri izdelavi osnutkov statutov delovnih organizacij posvetili kar največjo pozornost vprašanjem okrog delovnih razmerij, kadrovskim vprašanjem lir odgovornostim samoupravnih organov. Komisije iz gospodarskih organizacij pa bodo posredovale vsa nejasna vprašanja komisiji, ki deluje pri občinskem sindikalnem svetu. Dogovorjeno pa je tudi, da bo zagorski občinski sindikalni svet pripravil sredi aprila enodnevni seminar za novoizvoljena vodstva sindikalnih podružnic, na katerem bodo prav tako razpravljali o nekaterih aktualnih vprašanjih okrog Izdelav statutov delovnih organizacij. peljal naprej iz Ljubljane v Hamburg, nato pa skozi morsko ožino Skagerrak v Oslo in dalje v Trontheim, nato pa čez polarni krog do Narvika. Temu bo sledila dolgotrajna vožnja z norveškim parnikom po Severnem ledenem morju na čudovito otočje Svalbord — Spitzbergi, ki plamti v polnočnem soncu. Spitzbergi so slikovita pokrajina s temnimi gorami, pokritimi z večnim snegom, razkosanimi grebeni ter stolpastimi in koničastimi vrhovi. Takšne gore obdajajo ogromni ledeniki, ki se vgre-zajo daleč v morje pod plovečo ledeno kačo. Plavajoče ledene gore čudovitih oblik izpopolnjujejo edinstveno sliko visokega severa. Zvrstijo se še polarni medvedi, tjulnji in jate morskih ptic, vse kot v pravljičnem filmu. Boj za dragoceni premog in strateško važno otočje se pa nenehno nadaljuje v hladni blokovski ekstremnosti. Povratek vodi v Narvik in pot nadaljuje v Tromso, tja gor do severnega rta ter proti vzhodu do Kirkenesa. Od tod pa proti jugu, t. j. proti domu skozi Laponsko in Finsko do Helsinki ja, Stockholma, Osla in Kopenhagena vse do Ljubljane. Na preda'* ^ posebej opozarjamo ''^anince, šolsko mladino l?sta'e. Prav gotovo ne razočaran nad podaniiei^dami in tudi ne nad pisnimi barvnimi diapozi*" » -It- Novo v kmetijstvu V Zagorju ob Savi računa- sadjarstvo. da se jo, da se bo letos povečal v bo v ta nan*”! ^ ej poveča-kmetijstvu družbeni bruto la poraba ui* Spojil, za-produkt za 4,93 %, narodni ščitnih sredS^č^enih dohodek pa za 5,06%. Predvi- in semen. Pa tudi deni porast sadjarske in ži- na močno Proiz- vinorejske proizvodnje ute- vodnega sod* Ja kmetij, meljujejo v Zagorju ob Sa- ske zadruge Zj, nuni kme-vi s povečano proizvodnjo tovalci, zlasti' za dosego krmnih rastlin in s poveča- velikih t ržni* |J1®'', prednjem površin, primernih za vsem mleka, . “Uh izdel- " Js«h pridel- •' za področ-izdelana 1 Zanimivih .služila Plenum ObO SZDL Trbovlje vsem mleka, kov, mesa i° kov. Letos bo Pa je zagorske karta kmeti) Uspelo predavanje v Kotredežu (T. B.) ZAGORJE - Krajevna organizacija SZDL v Kotredežu je pripravila prejšnjo nedeljo predavanje o kmetijstvu. Predavanje, ki je bilo v kotredeškem Gasilskem domu je bilo dobro obiskano. Predavatelj Tone Bantan iz Trbovelj je govoril o odpravljanju posledic letošn.e dolgotrajne suše, o ravnanju s sadnimi drevesci, ki jih je objedel divji zajec, o pomladanskem gnojenju, zatiranju najhujših rastlinskih škodljivcev, bolezni in plevelov. Govoril pa je še o nekaterih zanimivostih iz živinoreje. Udeleženci so bili mnenja, da naj bi taka predavanja še večkrat pripravili. Po predavanju pa je bil še sestanek članov krajevne organizacije SZDL Kotredež. •tSiSrlitlSF zaključni račun za leto 1962 ter predračun za letošnje leto. Prav tako so razpravljali tud: o sklepih minule občinske konference SZDL, ki je sklenila, da vse sklepe prouči še IO ObO SZDL ter jih posebej preanalizira. Osrednja točka dnevnega reda pa je bila razprava o pripravah za bližnje občinske volitve. Smo pred pričetkom nove turistične sezone. V Zasavju v zadnjem času ugotavljamo vrsto pomanjkljivosti, ki gotovo ne prispevajo prav ničesar k lepši podobi krajev. Med te vsekakor sodi tudi tale ostanek javne tehtnice na cesti 9. avgusta v Zagorju, že nekaj časa je lam pravzaprav v napoto. Koliko časa pa bo še tam, pa je težko odgovoriti Pr@4 važnimi nalogami 478 krvodajalcev v Zagorju (ma) ZAGORJE — *, sm i um j zauuiua — Tudi V zadnjeitijj ,Posvečajo zadrugi še nimajo izdelane- zaradi premajhne mehaniza- letošnja prostovojna krvoda-. zagorski kC*' zadrugi — v-------- n- „„ u: n;„u ------lu-n- -----— 1 vso pozornosjij. om ; posrednimi klm> Preizkuševališče za varovalke Med osnovne proizvode trboveljske »Mehanike« sc uvrščajo tudi varovalke. Po dosedanjih dogovorih in zagotovilih, ki so jih dobili od ObLO ter sklada »Borisa Kidriča« bodo še letos, po vsej verjetnosti že avgusta, začeli z preizkusi na novem preiz-kuševališču, ki bo edino v Jugoslaviji, ter ga bodo lahko uporabljale tudi ostale sorodne tovarne za ateste in preizkušanje kvalitete proizvodov. Preizkuševališče bo delovalo na elektronski bazi. Celoten proces bo avtomatiziran, stroj bo pa upravljal le en strokovnjak. Upoštevajoč možnost izvoza in pa mednarodnih predpisov je potrebno preizkusiti vse serije elektrovarovalnega materiala. Iz posameznih serij se vzamejo posamezne varovalke in se preizkusijo, avtomat pa samodejno zaznamuje vse lastnosti, tako lahko strokovnjak ugotovi ali serija odgovarja vsem predpisom ali ne. Preizkuševališče bo namenjeno za atestiranje in preizkušanje varovalnih patron in avtomatskih varovalnih naprav od 2 do 200 A. Tu bodo delali naslednje poizkuse: na vlagi in odpofnosti izolacije, na segrevanju, snemali karakteristike varovalk ter preizkuse na odpornosti proti rji. Za napravo bodo porabili približno 15 milijonov din ter milijon din za preureditev prostora. Z začetkom delovanja preizkuse vali šča, so bo, kot pričakujejo v »Mehaniki« občutno povečala proizvodnja varovalk ter ostalega eleklro varovalnega materiala za jugoslovansko tržišče. Ce bodo pa uspešno rešili tudi nekatere ostale stvari, ki doslej ovirajo izvoz, pa upajo, da bodo tudi lahko začeli izvažati. — j* Seminar za predsednike sindikalnih podružnic (ko) TRBOVLJE — Občinski sindikalni svet,In Delavska univerza Trbovlje sta pripravila danes celodnevni seminar za predsednike sindikalnih podružnic. Tema seminarja Je, statuti delovnih organizacij, s posebnim poudarkom na vlogi in nalogah sindikalnih podružnic pri organizaciji statutarnih razprav. Kar 111 krvodajalcev iz Gabrovke (M. U.) LITIJA - Pred dnevi je bila v Gabrovki zaključena akcija za zbiranje prijavljencev za prostovoljno oddajo krvi. Odbor Rdečega križa je pridobil za to humano akcijo kar 111 krvodajalcev, oziroma skoro enkrat toliko, kot eo računali na občinskem odboru RK v Litiji. Tovariški večer « (p) TRBOVLJE - Občinski komite ZMS Trbovlje je priredil v četrtek zvečer tovariški večer za mladince, ki bodo v kratkem odšli v JLA. Po pozdravnih besedah sekretarja občinskega komiteja Gvida Kneza Je kulturna skupina iz Gimnazije izvedla krajši kulturni program. Bodoče pripadnike JLA je pozdravil tudi polkovnik Jože Seme mu 111 izvajalci, delovanju kiC,, z-in proučitvi V, fcn° resantnih P°50 Za ga koncepta. Da pa bi kljub cije, premajhnih ornih po-z ne- vsemu zagotovili večje hek- vršin za pridobivanje krm-pro" tarske donose, so "razpisali nih baz in same lege zem-,u so- nagracje za naj večje hektar- Ijišč. Zaradi tega bodo obdr-adi uge s|l6 donose. Pogodbeno so- žali le tiste obrate lastne mte- • ■ • *• •---* - -• delovanje v živinoreji je v proizvodnje, na katerih bo S0cia‘ polnem razmahu, saj so lani zagotovljena rentabilna pro-uspeli zrediti okrog 450 glav izvodnja. V ostalem pa se postavlja listično kmeti|?_' 0 1 krnwCer!0 jo v gozdarstvu pa so začeli 3i ,ct‘Jski šele lani_ Pogodbeno ^'»vanje v m7zvoz7 S koo~peraci- poljedelslvu Ju , čeno ,, 1 „ ,-c t vi I no en 7AČeli jalska akcija Je bila na področju zagorske občine uspešna. Lani je 328 Zagorjanov oddalo skupaj 116,5 ccm krvi. Za letošnjo krvodajalsko akcijo se je priglasilo 555 občanov, odvzeli pa so jo 478 občanom, in sicer in zato v zi Zagorska kmetijska zadru-i|Sil ga ima tudi lastne obrate. Poročilo * 1 Na živinorejskem obratu so (ma) LITl^h Na zadnji 56 odločili predvsem za pi-eeji eo člani ko-' tan)e živine; Vendar pa se V£mje poljščin in da posveti Občinski odbor - Tredvsem ^po-nosT tudi; podruž- križa v Hrastnik« mite ja ZKS ,razprav- Itijj imvcj« j 0 j. - ljali o porode ko- misij, ki del'1* tin občinskem komite L ,asu od zadnje obS*3 » Hrence organizacije 'U0^, doslej. Ugotovljeno se doslej najbolli , v delu pred zagorsko kmetijsko zadrugo v prihodnje naloga, da skupaj 154,980 ccm. krepi kooperacijo v živinoreji, da obdrži le rentabilne Javna zahvala obrate lastne proizvodnje, QbO RK Hrastnik da krepi proizvodno pndclo- Službe pravne pomoči v Trbovljah doslej najb°iul L" v Qciu (ko) TRBOVLJE — Kot smo organizacijsk*! ,^*x>vška zvedeli na ObLO Trbovlje, komisija. Na gtup1bo začela ta teden z delom komiteja zK ’hv Jl 60 skic- služba pravne pomoči. Ob-nili, da naj JčjJ^^^dnje čaru bodo lahko dobili tu nekom isi je, ki y tri1*' katere pravne nasvete brez- ZK, redno 'ffn ‘Mesece plačno, poročale o s'' u (Itko Potreb J«Jt ° , (ma) ZAG%evNa zad" njem zboru Ji v Kisovcu so 6ytiveSRZtrebi po nadaljujz« pranju področju zagorske občine v gospodarstvi komun, "iso redno prejemali dota- NaglasiH^J^ri^ ** ^ 23 razna komunalna de" dalinicm ra^e$a a ln la, »o dro- bljenju gozdne proizvodnje. Seveda pa bo treba skrbeti še za krepitev odnosov med kmetijsko zadrugo in kmetijskimi proizvajalci. Rdečega se zahvaljuje vsem, ki so ob letošnji krvodajalski akciji darovali kri. 560 krvodajalcev potrjuje, da je v naših ljudeh še dovolj zavesti. TE D NIKO VI POMENKI »Splošno krojaštvo Zagorje ob Savi je v lanskem letu prj 20 zaposlenih ustvarilo nad 41 milijonov din realizacije, se pravi nad 2 milijona din na zaposlenega«, je začel pomenek direktor podjetja Alojz KOVŠE.« Z novim letom se je pridružil k našemu podjetju še ple-tilski oddelek Save. Podjetje se je zaradi tega tudi preimenovalo in sicer v »Splošna oblačila Triglav Zagorje«. V okviru podjetja delujeta dva obrata, in sicer Splošno krojaštvo in pa Strojno pletilstvo, ki bosta letos predvidoma skupaj dosegla 110 milijonov din realizacije. V obratu Splošno krojaštvo je bila že doslej storilnost precej visoka. Za obrat Strojno pletilstvo tega ni mogoče trditi, zaradi česar bo treba v tem obratu posvetiti povečanju storilnosti vso pozornost. Lani smo v obratu Splošno krojaštvo uredili delno strojni park, prav tako pa smo kupili prostore, v katerih je delavnica, in jih preuredili. Letos pa bomo zgradili še prizidek za poslovalnico, da bo lahko delavnica dobila vse prostore za nemoteno delo. V obratu Strojno pletilstvo bo pa treba čim-prej pristopiti k zamenjavi strojnega parka. Ta je že močno iztrošen. Podjetje že ima nekaj sredstev za nakup strojev, ki jih je dobilo iz investicijskega sklada. Letos bomo zamenjali del strojev, računamo pa, da bomo v teku treh let zamenjali v obratu Strojno pletilstvo ves strojni park. Verjetno bo zanimalo bralce, da bomo v obratu Strojno pletilstvo še naprej izdelovali komplete, moške puloverje, ženske jopice in otroške žabe, ki so v naši republiki najbolj iskane, ker so najcenejše. Strokovni usposobitvi kadra bomo morali letos posvetiti vso skrb. Pripraviti bomo morali nekaj tečajev za pridobitev kvalifikacij. V obratu Strojno pletilstvo je zaposleno večino nekvalificiranih delavk, ki jim bo prav prišlo dodatno znanje pri prizadevanjih za večjo proizvodnjo.« (Mane kolektiva »Splošna oblačila Triglav Zagorje« čaka letos veliko dela, zlasti še zavoljo tega, ker bo treba rešiti težave, v katerih se je pred nedavnim znašlo Strojno pletilstvo. Ob prevzemu je bilo zalog za 41 milijonov din, vendar so jih uspeli v kratkem času več kot polovico že odprodati. Preostale zaloge pa bodo odprodali v naslednjih mesecih. Tako vezana sredstva v zalogah ne bodo najbolj vplivala na samo proizvodnjo. Zaradi tega bo vsaka pomoč nadvse dobrodošla. Produktivnost Pravočasno dotacije krajevnim odborom (ma) ZAGORJE — | Potrebi doslej krajevni odbori na dal jn jem —j, ureditvi skega obi.it9. se vse boljj leva po ur*9 ga omrežja “ no-varstven« otroškega il otroškega ¥ viiuaikCTta % VIMta sktiru nila letos st^jOlO ^ l> nosi Kisov«6 Na seji strokovnega kolegija so mojstri staknili glave skupaj In razmišljali: potrebno je dvigniti produktivnost. Na vsak način. Razmišljali so , ugotavljali in sprejemali odločitve, ki morajo dvigniti produktivnost, da bo podjetje konkurenčno. — Tovariši, Je pisalo na oglasni deski. S prvim morate biti na delovnih mestih pet minut pred šesto. Potlej vratar ne bo pustil nobenega v podjetje. Med delovnim časom Je prepovedano zapuščati delovna mesla, če tega ne zahteva samo delo, in tako dalje... Tl ukrepi veljajo za vsakega člana našega delovnega kolektiva. Pred prvim Je vratarju zrasel greben, mojstri In nadzorniki pa so se vestno pripravljali na ta ukrep. Prvega. Nekaj minut pred šesto je bil vhod v podjetje natrpan. Pet zamudnikov je vratar poslal domov. Teden dni pozneje. Mojstra Pepe in Jaka sta prišla v tovarno deset čez predvidena komunalna dela. šesto. Vratar Jih Je mirno spustil skozi vhod. Avtoritete? so prebivalci Kotredeža - «.ugega Podlagali občinskemu ljud-*a tudi zalv *cmu odboru, da naj le-ta Mitv-IVOt*ne' redno dodeljuje dotacije, ‘tanove*8^' prav lako Pa 46 PreJ nast°-Za gradnji pom slabega vremena jeseni bo name- 'n Pozimi, da bo tako mogo-?Ma slcnn. Če Za delovnimi mesti je bilo tiho. Tu In tam Je kdo previdno smuknil stran, da ga ne bi kdo od mojstrov videi. Prvega v pisarnah. — Hudiča, mislijo, da nas bodo pretentali. Saj nismo produkcija, je robantil Pisarniški, ki se Je ves zadihan sesedel na stol pri svoji mizi. Ha, pa še iz pisarne v pisarno ne bomo smeli. Pa naša kavica? Teden dni pozneje, recimo ponedeljek. — Pisarniški, potrebno bo napisati odgovor tistim v občinski pisarni, je priganjal šef. — Dobro šef, seveda bomo naredili. Kako se ti Je zdela včerajšnja tekma. Sem vedel, da so naši pravi tiči. Pricapijal je Miha, Jože, krog se Je širil. Pisarniške moči so razpravljale o tekmi, v drugem kotu o modnih kreacijah in Pat Boonu. Med službenim časom seveda. Dopis Je obležal na mizi. Cez mesec dni. — Produktivnost v naši tovarni je porastla ..., je pisalo na oglasni deski. Učinkoviti ukrepi, seveda! pravočasno opraviti vsa PREBERITE TUDI TO! g e Zasavski tednik # it. 13 # 21. 3. 1963 # ŠPORTNI TEDNIK OBVESTILO SODELAVCEM ŠPORTNE REDAKCIJE Uredništvo »Zasavskega tednika« prosi vse športne sodelavce in dopisnike, da pošiljajo poročila ter ostale športne prispevke vsak ponedeljek najkasneje do 10. ure, tako, da jih bomo lahko objavili Mladina o problemih športa (b) HRASTNIK — V nedeljo dopoldne je bila v Hrastniku izredna konferenca hrastnlške mladine. Na njej so govorili predvsem o problemih na področju športa in telesne vzgoje v občini. Razen mladine so se konference udeležili tudi predstavniki občinske zveze za telesno kulturo in obeh športnih društev. Več o konferenci bomo poročali v prihodnji številki. Še enkrat: »ZAKAJ TAKO POZNO?« Predsednik Zasavske smu-coeske podzveze in tajnik SD »Kum« Dobovec Polde Ravnikar nam je poslal odgovor na komentar »Zakaj šele adaj?«, ki je bil objavljen v prejšnji številki «Zasavskega tednika«. Med ostalim navaja: »Zakaj prvenstvo šele sedaj, je lahko odgovoriti. Na občnem zboru Zasavske smučarske podzveze sreejj decembra lanskega leta je bil v razpravi koledar prireditev v Sloveniji in Zasavju. Sprejet je bil tudi datum za zasavsko prvenstvo v skokih, in sicer 3. februar 1963. Kot mesto za prireditev sta bila določena Kisovec in Dobovec, ker ee ni vedelo, kakšne bodo snežne'razmere, Na sc ji Zasavske smučarske podzveze v začetku januarja pa je bilo uklonjeno, rfaj bo tekmovanje v skokih in tekih v Kisovcu. Vendar takrat tekmovanja ni bilo, verjetno zaradi drugih tekmovanj. . Se kasneje so smučarski delavci iz Zagorja in Kisovca obljubljali, da bodo organizirali to tekmovanje, kar pa kljub ugodnim snežnim prilikam ni bilo uresničeno Tako je bila po--jepnuis eijsiABsez tnialjAets ska- podzveza pred vprašanjem, ali tekmovanja sploh ne bo. ali pa ga jih prepusti SD »Kum« Dobovec, ki je že v nekaj minulih letih rešilo na podoben na ‘n situacijo. Društvo je namreč po programu organiziralo svoja meddruštvena tekmovanja in tako prevzelo še Zasavsko prvenstvo v teh dveh disciplinah. Ker Zasavsko prvenstvo ni nobeno izbirno tekmovanje za pridobitev legitimacije za nastop na ostalih prvenstvih, ni nujno, da je na začetku sezone.« Rudar (H) : Rudar (T) 6:4 (1:3) (g) HRASTNIK - V pripravah za spomladanski del prvenstva je hrastniški Ru- dar odigral nekaj tekem. Tako so v četrtek, 14 marca, odigrali prijateljsko tekmo s trboveljskim Rudarjem m ga premagali. Prvi polčas je pripadal gostom, v drugem delu so pa domačini nadigrali goste. Minulo soboto so pa odigrali tekmo z Rudarjem II iz Trbovelj m dosegli neodločen rezultat 3:3 (2:1). Mladinci Trbovelj go pa premagali mladince hrastniškega Rudarja s 0:3 (0:1). Svoboda (K) : Proleta-rec 2:3 (1:0) (č) KISOVEC - Zadnjo prosto nedeljo pred začetkom spomladanskega dela prvenstva v ljubljanski nogometni podzvezl je bila odigrana prijateljska nogometna tekma med nogometaši Proletarca In kisovške Svobode. Tekmo si je ogledalo približno 200 gledalcev, sodnik Vaneli iz Trbovelj je pa vodil srečanje dobro. Tekma ni bila ravno najlepša, razen zadnjih 20 minut, ko je moštvo Proletarca zaigralo res lepo ter doseglo tri zmagovite gole. Gole za Svobodo so dosegli: v 4. minuti Ašič in v 65. ZmrzLak. za Proletarce pa v 70. Kordež, v 75 in 87. minuti pa Ravnina. V prvem kolu spomladanskega dela prvenstva gostuje Prelotaret v Kamniku, Svoboda pa se bo pomerila doma z moštvom hrastniškega Rudarja. Litija : Bratstvo 1:8 (0:4) (cm) LITIJA — V prijateljski nogometni tekmi so se minulo nedeljo pomerila Litije in Bratstvo, oba člana NFL. V zelo lepi in učinkoviti igri je Bratstvo zasluženo premagalo domačine. Domača enajsterica se je branila skozi vso tekmo, da pa ni 'rezultat še višji, sc morajo domačini zahvaliti zelo dobremu vratarju. Zanimivo je tu» dl, da je v prvem delu igre vratar Bratstva ubranil enajstmetrovko. Z nedeljsko tekmo je Bratstvo pokazalo, da se je vest-no pripravljalo na spomladanski del prvenstva. Pri Bratstvu je bil najboljši v napadu Prašnikar, v obrambi pa Pufler, V predtekmi so mladinci Bratstva premagali ustrezno moštvo Litije z 4:0 (2:0). Brzotumir na šoli »Ivana Cankarja« v Hrastniku (cm) HRASTNIK - 2e sedmi mesec igrajo na šoli Ivana Cankarja v Hrastniku brzotumir. Za mesec marec je na turnirju sodelovalo 18 pionirjev. Prvo mesto je osvojil Stanko Brečko s 15 točkami, drugo mesto je osvojila Nada Sebasu s 14, III., IV. t: V. mesto si pa delijo Rajčič, Grohar in Umek itd. Zasavsko prvenstvo in meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih na Dobovcu (pr) DOBOVEC - V nede1 Ijo, 10. marca, je bilo na Do-bovcu meddruštveno tekme1 vanje in Zasavsko prvenstvi v smučarskih skokih na 30 ni skakalnici. Tekmovanje j< pripravilo smučarsko društva »Kum« Dobovec. Kljub temu, da je med tekmovanjem rahlo deževalo, ee je zbralo precej domačinov« Tekmovalo je 11 članov in 25 mladincev iz šestih društev: Dola pri Ljubljani, Hrastnl* ka, Trbovelj, Zagorja, Kisov« ca in Dobovca. Uspeh so dosegli predvsem mladi Kisov* čani, medtem ko je imel ta« vorit tekmovanja, Danilo Bantan smolo, saj je padel pri vseh treh skokih. Rezultati: člani: 1. V. Lipičnik (Za* gorje) 206.5 točk (27, 26,5), 2. I. Dolanc (Kum) 204,5 (25, 27), 3. P. Jamšek (Kum) 201 (24,5,-24.5); mladinci: 1. J Rozina (Kisovec) 215,5 (27,- 27), 2. J. Železnik 105,5 (24, 24), 3. V. Peter 194,5 (23. 24,5). Dopisujte v Zasavski tednik ir, 153. Zdaj bi vam pa Jaz red nekaj povedal in dobro me poslušajte. Nisem vedel, da je v Milanu tolike mojih malih rojakov in da tako bedno životarijo. Odkar sem spoznal Giorgia, razmišljam o tem, kako M vam pomagal.« Mali dimnikarji so pili vsako besedo z doktorjevih ustnic: »Najprej sem bil pri našem konzulu. Toda tam ni nič, ker so vaši starši podpisali pravilne pogodbe in dobili za lo denar. Konzul torej ne more pomagati. Jaz osebno lahko pišem o vašem življenju in težavah in zato sem vas tudi prosil, da mi pripovedujte o vsem, kar ste doživeli. Druge pomoči pa tu v Milanu ni. Lahko pa bi vam pomagal v Sviti, na primer v Luganu ...« In doktor Častila je zopet počasi in pomenljivo pogledal vsakega dečka posebej. Dvignil sc je in segel v žep po Ustnico: 151 »Zdaj pa moram iti. V vašo skupno Magajno pa bi rad dal nekaj lir. Kupite si volnene nogavice, da srečno prebrodile to zimo.* Vsemi je dal še roko in Giorgio ga je odpeljal. Pred hotelom sta se poslovila. Giorgio je boječe začel: »AU vas lahko vprašam, kaj ste hoteli reči s tem, da nam v Luganu lahko pomagate?« - »To, kar sem rekel!« - -Ati naj to pomeni...» deček se je trenutek obotavljal, »da naj bežimo hi pridemo k vam?« — »Tega nisem rekel,« zdravnikov glas pa ni bil strog in ne užaljen, »rekel sem samo, da vam te ne morem pomagati.« — »Hvala, in na svidenje torej — v l uganu!« Giorgio je zdravniku hvaležno in močno stisnil reke. — Ko se fc la večer vrnil k tovarišem v skrivališče, so se pogovarjali e možnostih bega iz Milana. Zanimalo jih jc Glorgiovo mnenje. Veleslalom za pionirje (bm) DOBOVEC - Nedavno tega so imeli učenci osnovnih šol Čeč in Dobovec skupni športni dan na Čečah-Pionirji so se pomerili v veleslalomu. Pionirji — I. skupina: 1. d® 2. S. Kovač (Coče), B. Ravnikar (Dobovec); II. skupina: 1. P. Glavač, 2, P, Glavač (oba Dobovec); III. skupina! 1. M. Renko; IV, skupina: 1. I. Skr mar; pionirke: 1. M-Medvešek (Dobovec); II. skupina: 1. do 2. Tofolini m F Sinka (obe Dobovec). Gradili bodo strelišče (M. U.) LITIJA - Na zad-i-jem zboru Strelske družine v Gabrovki, v kateri vključujejo tudi sekcijo pionirjev, so ugotovili, da jc bilo del® v zadnjem obdobju zadovoljivo. V zimskem času so poskrbeli, da so strelci redno vadili, in to v razredu v tamkajšnji osnovni šoti. Izvedli pa so tudi tekmovanje 6 strelci z Dol in pa medekip-no tekmovanje, na katerem so nastopili domači strelci, ekipa strelcev — učitelje^« ekipa ZROP in lovci. Tekmovali pa so tudi pionirji. Predzadnjo nedeljo so pripravili tudi tekmovanje z® najboljšega strelca. Ta naslov si je pridobil učenec Vil-razreda Zlato Mantdj. V ostalem pa so rmcli pionirji dvoboj z vrstniki z Dol. Najvažnejša naloga Strelske družine iz Gabrovke b® v letošnjem letu zgraditi strelišče za malokalibrsko t*1 zračno puško. V načrtu jc, <*a bi to strelišče dogradili d® aprila — do krajevnega praz* nika. Vsa dela bodo člani strelske družine opravili pr* stovoljno, vmes pa bodo tu* tekmovali s sosednjim-: strelskimi družinami. Lepotne napake naših cest V zadnjem času ugotavljamo, da bo treba Iznajti še nekaj novih prometnih znakov. Tegale na primer za padanje kamna na cesto (kot je to slučaj vsako jutro na cesti v Cestišče od Dimnika do Zgornjih Trbovelj je letošnja zima povsem »zdelala«. Sodeč pc Slačniku) imamo, znaka za luknje, pravzaprav kotanje, na fotografiji bi človek prvi hip pomislil, da je pajek po cestišču razpredel mrežo, pa teme cesti pa še nimamo ni tako. Zgornja plast penetracije namreč ni bila kos vremenskim prilikam h. ' m* . ■ZsT'^ ZGORAJ LEVO — Ob tem posnetku bi lahko zapisali tole uganko: luknje pri luknji, katera cesta je to? Vozniki motornih vozli bi kaj kmalu ugotovili, da gre za cesto Loke— Trojane, ki je v nemogočem stanju. Še dobro, da ni več nesreč In pokvarjenih vozil.. ZGORAJ DESNO — še en posnetek s ceste po Trojanskem klancu. »Zorana ledina« je tu te bolj vidna Tale posnetek Je bil napravljen na Gasilski cesti v Zagorju Jam je več kot preveč, lahko bi Jih — kot tudi z drugih cest — celo izvažali. Prava ironija je, da je zraven teh jam dovolj gramoza, vendar pa... Posnetek je kar sam dovolj zgovoren Lužo na zgornji fotografiji je posnel naš reporter na cesti Trboveljčani v zadnjem času hudomušno zatrjujejo, da imajo planiško skakalnico ven-pred Dimnikom. Zlobneži trdijo, da si bo moral v tej kanko kar doma, namreč pred poslopjem šole v Zgornjih Trbovljah, in sicer na cesti, luknji kdo zlomiti nogo, da Jo bodo potem zasuli. Upamo, Tale skakalnica na cesti je v posebno »veselje« šoferjem, zato je mogoče pričakovati, da la temu ne bo tako Jo bodo morda na prihodnjem občnem zboru »nagradili« VAŠ OBVEŠČEVALEC BZSBBammta Prodam motor »PRIMO«, 175 cem, 5.500 km, za 260 tisoč din. — Trbovlje, Savinjska, 32. *■ Prodam novo vseljivo eno-stanovanjsko hišo v Sklen-drovcu. — Naslov v upravi lista. Obvestila.! :.a' Avto-moto društvo Trbovlje priredi v mesecu aprilu -tretji amaterski tečaj za motorna vozila A in B kategorije. Prijavite se takoj, ker je število sedežev omejeno. Priglasitve sprejemamo med uradnimi urami. Avto-moto društvo. Trbovlje Podpisani Jože Točaj, stanujoč Izlake, preklicujem besede, ki sem jih izrekel v žaljivem tonu Francu Vidergarju, Kandirše 30. Kino Delavski dom v Trbovljah: 21. marca jugoslovanski film »Crvena zvezda«; 22. do 25. marca ameriški barvni CS film »Alamo« I. del; 26. do 28. marca ameriški barvni CS film -Ala-mo« II. del. Kino Svoboda — Trbovlje II: 22. do 25. marca francoski barvni film -Afrodita, boginja ljubezni«; 26. in 27. marca domači zabavni VV film -Maček pod čelado«. Kino Šmartno; 23. in 24. marca ameriški barvni film -Tri ure do odločitve«; 27. in 28. marca jugoslovanski film -Izgubljeni svinčnik«. SPORED RTV : ________; -• SOBOTA — 23. marca 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji. 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Zgubljena smučka. 9.45 Igra tambura-ški orkester Radia Novi Sad. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 Pomen in naloge živinorejske službe. 12.15 Nekaj partizanskih pesmi. 13.30 Sejem popevk in zabavnih melodij. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Veliki plesni orkestri. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Naši'popotniki na- tujem. 20.00 Naš variete. 22 15 Oddaja za naše izseljence. Obveščamo vse lastnike psov, da bo obvezno cepljenje psov v ponedeljek iri torek, dne 25. in 26. marca dopoldne v klavnici. ObLO Trbovlje Delavsko prosvetno društvo Svoboda Zagorje se opravičuje vsem, ki imajo abonma delavskega doma, ker zaradi 'opravičljivih vzrokov ni moglo naštudirati Griin-novega dramskega dela -Kastelica« do roka. Upravni odbor Svobode Kino Svoboda — Zasavje v Trbovljah: 23. in 24. marca ameriški film »Hrabri in drzni«; v soboto ob 17. in 19.15, v nedeljo ob 15., 17. in 19.15. Kino -Svoboda II« v Hrastniku; 23. do 25. marca jugoslovanski film -Srečali se bomo zvečer«; 27. in 28. marca španski film »Viri-dijana«. Kino Litija: 22. do 24. marca švedski film -Pouk o ljubezni; 26. in 27. marca jugoslovanski CS film »Vzki- 'o NEDELJA — 24. marca 8.00 Mladinska radijska igra — M. Matešec: .Trata na koncu ulice. 8.26 .»Pomlad prihaja«. 8.41 Vesela godala. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Vlado Valenčak: Partizanski utrinki. 10.30 VI. zabavno-glasbena matineja. 11.30 Nedeljska reportaža. 11.50 Lepe melodije. 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma. 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Humoreska tega tc-Jn-i - Zaključni 1, i • Zaključni računi AKTIVA PEKARIJA LITIJA na dan 31,12. 1960 PASIVA v 000 I. Osnovna sredstva Sedanja vrednost osnovnih sredstev . 2.512 Sedanja vrednost sredstev skupne po- rabe — II. Drage oblik* sredstev Banka in blagajna . : t 1 2.136 Kupci in druge terjatve : l l 1.236 Zaloge ; J 1 1.089 Druga aktiva t 84 Skupai 7.057 1. Viri stalnlb sredstev Poslovni sklad . . • • S I 2.825 Sklad skupne porabe . . : i 51 Rezervni sklad m drugi skladi : 86* II. Druge oblike virov sedstev Krediti pri banki . . • 1.196 Dobavitelji in druge obveznosti . 1.050 Druga pasiva 1.849 Skupaj . . 7.057 Računovodja: Anica Muljave« Predsednik UO; Ivan Narat Direktor: Hinko Gradišek PEKARIJA LITIJA na dan 31.12.1959 AKTIVA PASIVA I. Osnovna sredstva L Viri stalnih sredstev 1, Sedanja vrednost osn. sredstev 933 1. Poslovni sklad ....22. 2.138 2. Sedanja vrednost sredstev 2. Sklad skupne porabe . 2 . . 105 skupne porabe — 3. Rezervni 'sklad in drugi skladi 720 11. Druge oblike sredstev IL Druge oblike virov sredstev 3. Banka in blagajna . . 1 . . 1.610 4. Krediti pri banki 866 4. Kupci in druge terjatve 1 . . 914 5. Dobavitelji in druge obveznosti 339 5. Zaloge 2 1 908 6. Druga pasiva 316 6. Druga aktiva . 2 . 2 2 2 !” 39 Skupaj . . j 4.484 Skupaj . , . 4.454 RačunovočUa: Predsednik UO: Direktor: Anica Muljave« Štefka Cakš Hinko Gradišek RUDNIK RJAVEGA PREMOGA TRBOVLJE-HRASTNIK razpisuje naslednja delovna mesta: 1. večje število nekvalificiranih delavcev — jamskih vozačev, 2. 4 obratne električarje, 3. 8 vajencev — elektro stroke, 4. pravnika za kadrovsko-soc ialno službo, 5. diplomiranega ekonomista, 6. 2 samostojna administratorja Pogoji za razpisana mesta so: Pod 1. najmanj 6 razredov osnovne šole, zdravstveno in telesno sposobni ter starosti od 18 do 30 let, pod 2. vojaščine prosti', pod 3. zdravstvena in telesna sposobnost, s- popolno osnovno šolo in bivališčem na področju Trbovelj ali Hrastnika, pod 4. določena praksa s področja delovne in socialne zakonodaje, pod 5. nekaj let prakse v gospodarskih organizacijah, pod 6. ekonomska srednja ali njej enaka šola z najmanj 2 leti prakse in znanjem strojepisja In stenografije. Nastop službe je mogoč takoj. Osebni dohodki za gornja delovna mesta so določeni v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, kadrovsko-socialni sektor, Trbovlje; lahko pa se zglasijo tudi osebno. Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij pri Rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik . GIB * N I E I PREBIVALSTVA TRBOVLJE V času od 25. februarja do 16. marca je bilo rojenih 28 deklic in 15 dečkov. Poročili so se: Alojz Vidmar, ključavničar iz Trbovelj, Hohkrautova I, in luge Ravnikar, uslužbenka iz Trbovelj, Opekarna 19 b. Franc Kreže, delavec in Jožica Kočar, uslužbenka, oba iz Planinske vasi 20. Anton Zupančič iz Trbovelj, Opekama 28, in Marinka Ober-žan iz Trbovelj, 1. maja 14. Umrli so: Mihaela Zidar, gospodinjska pomočnica iz Trbovelj, Hohkrautova ul. — stara 17 let. Matija Pertnck, upokojenec iz Trbovelj, Neža 26 — star 57 let, Anton Tominšek, upokojenec iz Trbovelj, Žabjek 7 — star 66 let. Martin Rejc, upokojenec iz Trbovelj, Trg revolucije 33 — star 67 let. Marija Rozman roj. Kor-melj, upokojenka iz Trbovelj, Loko 7 b — stara 79 let. Franc Zupančič, otrok iz Trbovelj, Zasavska 7 — star 2 leti. HRASTNIK Poročili so se: Jože Pavčič, elektrikar iz Hrastnika, Srnica 12, in VVfrida Papp, delavka iz Hrastnika 168. Živko Nikolov, podoficir iz Celja, Kert.iiili.ova 28, in Judita Stokavnik. trgovska pomočnica iz Celja, Kemikova 21. Umrla je: Janja Strnad, otrok iz Hrastnika 61 — stara 2 meseca. ZAGORJE ob Savi Rodila je: Marija Zagorc iz Konjšice — dečka. Poročili so se: Jože Po v še, upokojenec iz Kolka 6, in Frančiška Cirar, kmečka delavka iz Roviš 7. Alojz Starina, kmet. tehnik z Izlak 90, in Alojzija Hrovat, delavca z Izlak 88. Stani* slav Brvar, rudar iz Za planine 6, in Ivana Strajhar, delavka iz Jelenka 2. Bela Pintarič, zidar iz Zagorja, Gasilska 2, m Anica Drnovšek, krojačica iz Zagorja, Gasilska 2. Janez Drnovšek, rudar iz Dolenje vasi 5, in Silva Jamšek, pom. šivilja iz Zagorja. Smrti ni bilo. 'BREŽICE V času od 9. do 16. marca je bilo rojenih 7 dečkov in 8 deklic' Porok ni bilo. Umrli so: Jožefa Bradač, soc. podpiranka iž Brežic — stara 76 let. Nenad Micič, otrok izVidma-Krškega — star 3 mesece. Julij Zarn, upokojenec s Tržkc gore 12 — star 75 let. Marija Bizjak, gospodinja iz Ledine 70 — stara 58 let. Marija Cičko, kmetovalka iz Laduča — stara 73 let. Katarina Horvat iz Prilip 22 — stara 68 let.. Franc Les, upokojenec iz Šmarja 8 — star 53 let. Iz Litije nismo prejeli do rotila. Tisto kar ga je največ bolelo, je bilo ravno njeno draženje po smrti Karol. Ni mogel prenesti tistih njenih preračunanih in hkrati vprašujočih pogledov, pogledov, ki so mu povedali, da sumi nanj, da je on kriv za smrt njunega otroka, Ni se jim mogel upreti. Kot da bi vedela, kaj se dogaja v njem. Tudi brez svojega priznanja je Vedel, da čuti, da je kriv. Tega mu pa ni hotela naravnost povedati. Vseeno ga je ta njen tako nenadni odhod močno presenetil in mu ni dal miru. To je bil najboljši dokaz, saj se ni niti poslovila od njega, kaj meni o njem. Ne, ne to mora doseči. Tedaj bo povsem drug in »pravi« človek. To Je odločil vsak večer, medtem ko je kralj nesreče — alkohol, delal z njim, kar je hotel. Drugega dne je pa ponovno premetaval in iskal po vseh žepih* da bi našel kake beliče, si izposojal od znancev is prijateljev denar ter se ponovno napil. Tako se je to »jutri« vleklo iz dneva v dan. —_ Prišel sem samo za en dan. šef me je želel videti. Jutri se bom spet vrnil v Boston, je govoril gospod Tom Tomps materi, ko je tega dne prišel nenadoma domov. Mati se je razveselila tega njegovega prihoda, toda pri zadnjih besedah ga je pogledala nekam sumljivo. — Toda sin, zakaj ne zahtevaš, da te premestijo, če že moraš biti vedno odsoten? Ob večerji je Tom opazoval bele lase na materini glavi. Ni mu bilo prav, da mora pustiti 5 Veliko pričakovanje samo svojo mater, ki jo je Izredno ljubil. Ni imel niti sestre niti brata. Toda ... — Kdaj se boš umiril, Tom? je nadaljevala pogovor mati. Vsi tvoji prijatelji so se že po-žcnili hi imajo družine. Ali misliš, da ne bi bila srečna, če bi bila tu zibelka In da bi poslušala smeh in jok svojega vnuka? Nekaj ni v redu s teboj, sin moj, mu je dejala z mehkim in prepričevalnim glasom mati. Opazila je, kako je ob teh besedah Tom globok vzdihnil. Celo so mu prekrile temne misli in nekakšna skrila bolečina. Umolknila je, misleč, da bo on načel pogovor o tej temi. Toda njen sin je samo nervozno trgal kruh na mizi In ga nevede drobil. Spustil je glavo, kot da bi ga kdo ujel v nepoštenem delu. — Nekaj te muči, sin moj, je ponovila mali, ko je videla, da se sin ne inorc odločiti, da bi ji povedal, kaj ga tako t^žl. Svojega sina je dobro poznala. Vedela je, da je neustrašen, kajti ravno ta njegova lastnost je bila eden izmed glavnih vzrokov, da so se njeni prej temni lasje tako kmalu pobelili. Ko se je začela vojna, Je Tom nekega večera povsem slučajno v pogovoru dejal, da bi postal najraje letalec. Mati je bila presenečena hi prestrašena, kljub temu je bil že drugega dne kot prostovoljec na zdravniški komisiji. Nekaj dni kasneje je že letal nad Hjuslonont kot učenec — letalec z Inštruktorjem. Njihova hiša je bila ob sami obali morja, na severnem delu tega velikega čezmorskega pristanišča. To je bil še kar miren kotiček, le brnenje avtomobilov, ki so dirjali po avtostradi, je motilo popolno tišino osamljene vile in lepega parka. Tom je bil športnik od malih nog, eden najboljših plavalcev v mestu. Da je vsaj odšel v mornarico — je menila njegova mati hi ne k letalcem. čez nekaj mesecev se ji je že javil z Atlantika z neke letalonosilke, Na kratko ji je opisoval svoje borbe z japonskimi letalci, lovci in boinbarderji in tudi borbe z japonskimi kami-kazanil (samomorilci, op.ur.). Kmalu so sc začela vrstiti napredovanja. Vedno ji Je sporočal, v kateri čin je bil povišan in zakaj ga je dobil. Na koncu jc imel že čin višjega oficirja, major — letalca. Gospa Tomps se ni razumela veliko niti v letalstvo niti v vojni, še manj pa v čine. Njen pokojni mož Tomov oče ni nikoli služil kadrovskega roka. Bil je industrijalcc in to Je bil vse svoje življenje. Umrl Je prekmalu, svojemu sl-nu je pa zagotovil obstoj. Tom je odrasel v bokali hiši, nikoli pa ni pokazal želje, da bi prevzel očevo delo. Imeli so srečo, da so našli nekc-Ra dobrega »general menadžera«, ki je razum-*HVt> ob dobrem odstotku nad vse vestno in (Nadalicvanle nrlhodniičt prizadevno upravljal s podejtjem ter ga nenehno širil. Mimo tega je pa bil tudi nekakšen daljni sorodnik gospe Tomps, ld mu je zaupala vse posle in sc ni nikoli bala, da bi naredil kaj, kar ji ne bi ugajalo. Toda to je bil starejši človek in bilo bi potrebno, kot je vedno poudarjal in podpiral gospo Tomps, da se Tom kočno spozna z delom, ki ga bo moral nekega dne prevzeti. Tom pa za to ni pokazal nobenega zanimanja. Na svet je gledal s preveč širokim in poštenim pogledom. Po vojni je kupil majhen športni avion in z njim prejadral vso državo. Prevzel je delo neke velike korporacije. Bil je inteligenten in iznajdljiv, tako da se niso mogli žaliti nad njim niti on nad njimi. To je gospa Tomps dobro vedela, vznemirjala jo je pa le ena stvar. In ta stvar je bil Tomov odnos do žena. Gospa Tomps je sprejemala v svoji vili veliko število svojih prijateljic, ki so prihajale k njej s svojimi hčerami. Te sprejeme je pripravila vedno takrat ko je bil tudi Tom doma. Videla je veliko hrepenečih pogledov, ki so mu jih pošiljale te mlade dobro vzgojene in lepe hčer. ke njenih prijateljic. On je bil prijazen, duhovit in ugajal je dekletom v mnogih stvareh. Najboljši plavalec, letalec, ki je v zelo kratkem času in tako mlad nosil nekaj najvišjih vojaških odlikovanj — bil je privlačen predmet za dekleta. Bil je zelo iskren in včasili se ji je zazdelo, da je že začel s katerim dekletom govoriti in zelo se je veselila teh pogledov in besed. Toda to njeno veselje ni bilo nikoli dolgotrajno. Po teh trenutkih je velikokrat videla Toma, kako se sprehaja po parku, medtem ko je bil njegov obraz zamišljen in žalosten. Ni imela miru. Ko Je nekega dne Tom pozabil doma denarnico, se ni mogla premagati in odprla Jo je. V njej je našla, kar jo je močno presenetilo, sliko nekega dekleta. Na hrbtni strani slike je pisalo: Mislila bom na tebe, Tom! AVA Datum se je ujemal z datumom odhoda Toma v vojsko. Spominjala se je, da je bil Tom po prihodu iz vojske zelo zamišljen ln tih, kot da bi pretrpel nek hud duševni pretres. Medtem, ko so se drugi veselili, pravzaprav ves svet, da se je ta krvava vojna enkrat že končala, je bil Tom tih in zamišljen. Niso ga razveselila niti priznanja niti odlikovanja Vojnega ministrstva. Iskala jc vzroke, zakaj je tako tih in tako zamišljen. Nekega dne je kot mimogrede dejala nekaj o nekem dekletu po imenu Ava. Tomove oči so se zasvetile, roka, s katero si je ravnokar nesel čaj k ustim, se mu je pa spustila. Spominjala se je, kako jo je živahno vprašal, zakaj orne. nja to dekle in kaj se je zgodilo. Ni mu vedela odgovoriti in umolknila je. Nikoli ne bo pozabila na žalost, ki jo je razbrala tedaj v njegovih očeh. Od tedaj nista govorila nikoli več o tein. Tega večera je pa ponovno načela to vprašanje. Tomov obraz se je spremenil. Ni mogla zadržati solz, ki so ji počasi polzele po licu. To ga je moralo zelo presuniti, zlasti ko je dejala ,da se ji zdi zadnje čase zelo raztresen In nad vse zamišljen. Nežno jo je pobožal po glavi in dejal: — Cas je mati, da ti enkrat pojasnim, kaj In kako Je z menoj. Ti si najboljša mali, in če nisem še nikomur povedal, kaj me teži, bom to zaupal tebi. Umirila se je. Odšla sta na verando in opazovala velik zaliv le nekaj časa. Nato je začel pripovedovati s tihim glasom Tom. Mati ga ni prekinjala. Samo včasih Je globoko vzdihnila. Po njegovem drhtečem glasu .kot da bi čutila, ker zaradi teme v kateri sta sedela ni videla njegovih oči in obraza, kako tiho In brez besed joka. Tako je pa prav zaprav tudi bilo. Ta človek, ki Je bil tolikokrat v smrtni nevarnosti, človek, ki Jc več kot dve leti letal nad velikimi morji, ki sc Je boril na življenje in smrt, ki nikoli ni vedel kaj jc strah, Je bil sedaj pred materjo mehak, preveč občutljiv za moža njegovega značaja. Vsakdo, ki bi poslušal njegovo pripovedovanje in ki bi ga poznal, bi mirne duše zatrdil, da to ni Tom Tomps. 2VON PAULUS o velikem porazu OPRAVIČEVANJE V tistih dneh -niti nemški narod niti drugo enote nemške vojske ne bi razumeli moje neposlušnosti do vrhovnega poveljstva. Naj bi bil moj razlog za tako ravnanje kakršenkoli, humana čustva ob trpljenju mojih vojakov ali moja ocenitev položaja, kljub temu bi bilo videti, da sem se uprl Hitlerju, a to bi imelo tudi določen politični pomen. V tistih dneh je bila misel na tak upor daleč od mene. Ni ustrezala mojemu značaju. Bil sem vojak in mislil sem, da je moja edina dolžnost — ubogati. »Tako sem prevzel odgovornost pred svojimi vojaki in oficirji 6. armade, prav tako tudi odgovornost pred nemškim narodom, za obrambo položajev do zadnjih možnosti. Šesta armada je do skrajnih možnosti izpolnjevala moja povelja, kot sem izpolnjeval jaz ukaze vrhovnega poveljstva. Ko sem vendarle prispel v ujetništvo, sem sc več mesecev izogibal vsakršne aktivnosti, ki bi lahko bila povod za sum, da bi se včlanili v Združenje nemških protifašističnih oficirjev. Toda pozneje sem moral tudi jaz upoštevati določena dejstva. Bilo je poleti 1944, ko sem spoznal tragično neizbežnost. Hitler ne pozna nobene obzirnosti do lastnega naroda, potem ko ga je privedel v apokaliptično katastrofo. Ne zna izgubiti vojne kot jc ni znal tudi dobiti. V teh mesecih sem zvedel tudi za Hitlerjeve načrte o uničenju niškega naroda. Te načrte so nacisti nameravali uresničiti po končani vojni.« Nemški feldmaršal Friedrich von Paulus pojasnjuje v svojih spominih, kako je po nekaj mesecih ujetništva spremenil svoje mnenje in končno spoznal, da Hitlerja ni treba ubogati. Zvedel je za načrte o temeljiti likvidaciji prebivalcev Sovjetske zveze. Če bi Hitler zmagal, bi bili ti načrti uresničeni. Von Paulus je razmišljal: »Mučila me je zlasti misel na ogromne žrtve 6. armade pri Stalingradu, ki so bile zaman. Vse je služilo samo podaljšanju že izgubljene vojne, da hi umrlo še več Nemcev« SAMO NEMCI »Takšna in podobna razmišljanja so vplivala name, da sem v ujetništvu septembra 4944 sklenil poslati nemškemu narodu znani poziv in sc pridružiti oficirjem Svobodne Nemčije. Od tedaj vidim v Sovjetski zvezi iskrenega prijatelja Demokratične Nemčije in menim, da je naša dolžnost: povezati se s Sovjetsko zvezo čim tesneje. Vendar pisanje teh mojih spominov ni prav nič povezano z mojim sedanjim političnim -prepričanjem. Povsem hladno, z objektivnostjo tehnika vojne spretnosti, nameravam iz primerne oddaljenosti po tolikih letih prikazati nekaj dejstev dramatične zgodovine, ki jo pozna svet kot stalingrajsko bitko. Čeprav je res in pravilno, da sem odgovoren za Stalingrad, je prav tako res in pravilno, da so odgovorni zanj tudi tisti, mrtvi,ali živi, ki so tedaj predstavljali vrhovno poveljstvo. Preden so Rusi razvili svojo ofenzivo, je bil že jaScn kritičen položaj 6. armade. Sodelovanje italijanskih in romunskih zaveznikov na bokih naše fronte jc kazalo jasna znamenja nepripravljenosti in slabosti. Dovolj je bil en sam ofenzivni korak avgusta 1942, niti ne posebno močan, da se je cela italijanska divizija umaknila za dvajset kilometrov v coni Sarafimoviča. Od poveljstva armadne skupine sem zahteval, naj upošteva slabosti zavezniških enot. Celo osebno sem odšel v Hitlerjev' glavni štab v Vinici. v »Kaj predlagate?« so me vprašali. Predlagam, da, samo nemške enote držijo to fronto, ker zavezniki niso primerno pripravljeni za tako nalogo. Za sedaj je boljo, da ostanejo v zaledju, v rezervi* Nadaljevanje prihodnjič) • Zasavski tednik % št. 13 ® 21. 3. 1963 # 11 V plamenih šola s 600 učenci Hud požar jo izbruhnil v šoli v Bellportu, mestecu v državi New York. Prodno so ga pogasili, je ogenj popolnoma uničil dvonadstropno šolsko poslopje. V požaru je bilo 43 učencev huje ranjenih, sto pa jih je dobilo lažje poškodbe in so po krajšem zdravniškem pregledu v bolnici lahko odšli takoj domov. Le pogumu in hladnokrvnosti profesorjev, ki jim je uspelo obdržati disciplino v času izbruha ognja, se je zahvaliti, da niso biie posledice še mnogo hujše. Med ranjenimi so trije učenci v kritičnem stanju. Vzroka požara še niso ugotovili. Domnevajo, da je eksplodiral kotel za centralno kurjavo. Ogenj se je po poslopju razširil z izredno naglico, ker je bila stavba skoraj v celoti grajena iz lesa. »Slišali smo,« je pripovedoval eden izmed učiteljev, »močno eksplozijo, od katere so popokale šipe in se stresle stene stavbe, nekaj trenutkov nato pa smo se žnašli med plameni.« Do eksplozije je prišlo tik predno bi morali končati popoldanski pouk, ogenj pa se je v trenutku razširil iz pritličja v zgornja nadstropja. V največji nevarnosti so bili dijaki v drugem nadstropju. Plameni so namreč zajeli Dvoboj zaradi 200 dinarjev Mnogo razburjenja je bilo v Barceloni na nekem živahnem trgu. 62-letni Jose Camps Carriga in 64-letni Juan Ma-ge sta se sprla zaradi 15 peze t (dvesto dinarjev). Besedni dvoboj se je sprevrgel v pretep. Nenadoma pa sta stara bojeviteža pograbila za pištoli in se začela po vzorcu divjega zahoda obstreljevati — v presenečenje mimoidočih, ki so si kar najhitreje poiskali kritje. Juan Mage je odnesel zelo nevarne rane m dvomijo, če bo ostal živ, njegov nasprotnik pa je romal za zapahe. stopnišče, ld se je porušilo, še predno je uspelo polovici dijakov zapustiti gorečo stavbo. Učenci — ob izbruhu požara jih je bilo v stavbi nad 900 — so pričeli skakati skozi okna, v naglici pa so se nekateri med njimi vrgli tudi skozi tista okna, pod kateri^ mi gasilci še niso napeli rjuh; med temi je tudi največ hudo ranjenih. Medtem ko so gasilci reševali otroke, se je okoli goreče stavbe zbrala množica ljudi, večinoma staršev učencev. Gasilcem je le s težavo uspelo zadržati mnoge izmed njih' ki so poskušali med plameni iskati in reševati svoje otroke. Kljub vsemu je uspelo Francoskemu predsedniku De Gaullu je njegova soproga poklonila portret, ki ga je izdelal neki slikar po enoletnem delu. Znano pa je, da general ne dovoljuje nobenega portretiranja, zato je predsednikova žena slikarja večkrat skrivoma pripeljala V Elizejsko palačo, da bi lahko neopazno napravil potrebne sldce. Dolgo čakanje Igralka Gaby Nobel je šoferju taksija, ko je pripeljal pred zgradbo sodišča v San Franciscu, naročila, da jo počaka. Ker pa se njegova stranka vendar ni vrnila, jo je pričel Iskati. Zvedel je, da jo je medtem sodišče obsodilo na mesec dni zapora, ki ga je morala nastopiti takoj. Zdravniki do pasu v vodi Do vsekakor zelo nenavadne operacije »pod vodo« je ob velikih poplavah v južmo-špamski pokrajini Andaluziji prišlo v mestu Eciji. V bolnišnici tega mesta je bilo treba nekemu bolniku takoj ko pa je bila ta končana, so skupaj s sestrami stali do bokov v vodi. Tudi sicer je prišlo do nenavadnih zapletov. Zapore v mestu Puente Gentil so morali zaradi naraščajoče vode metrov nad normalo. Prebivalce nekaterih vasi so morali reševati s helikopterji, nekaj sto stanovanjskih hiš je voda porušila, uničene pa so tudi številne železniške proge in ceste. Iz albuma filmskih Igralk: DAJANA VARI jeklena hrbtenica Se pred dvema letoma bi se Holver Karvonen, mehanik iz Goteborga, onesvestil od bolečin, če bi se moral skloniti. Karvonen je eden od 35 pacientov, na katerih je švedski kirurg Ulf Fernstrom preizkusil originalno kirurško terapijo. Holver ju Karvo-nenu so med petim in osmim hrbteničnim vretencem namestili tri jeklene ploščice in s tem zagotovili elastičnost gibov hrbtenice, ki mu je si-cer povzročala stalne bolečine. Metoda je med zdravniškimi krogi vzbudila prav toliko odobravanja kot ugovarjanja, toda njen iznajditelj je nad njo navdušen, saj je poskus uspel pri 33 od skupno 35 pacientov. operirati slepo črevo, čeprav takoj izprazniti. Prebivalci je voda, ki je že vdrla v ope- zapora so našli začasno biva-racijsko dvorano, nenehoma iišče v vojaški bolnišnici, naraščala. Zdravniki so kljub Vodna gladina reke Gua-temu takoj začeli z operacijo, dalquivir se je vzpela celo 9 VAŠA KR IŽ AN KA Žreb je ponovno Izbral Jožico Bučevec Iz Zagorja, Selo 92, ki prejme po pošti knjižno nagrado. Rešitve pošiljajte na uredništvo najkasneje do ponedeljka do 12. ure. Moj rodovnik Moja mati je krpala lonce, moj oče pa je bil šolski sluga. V pogojih zaostrenega razrednega boja sem bil po poreklu zdaj delavec, zdaj uslužbenec. Moj stric Demo je bil drobni posestnik s tremi jutri zemlje, imel pa je tudi osla. S tem oslom je opravljal drobno trgovino In tako postal mali kapitalist. Moja teta Janka je bila udarnica in kot taka je bila Rešitev iz prejšnje številke; 1. M, 2. or, 3. mn, 4. stil, 5. fenol, 6. pobuda, 7. elevils, 8. leprozen, 9. pome talka; V obrobljenih poljih ste dobili ime muzeja v Parizu LOUVRE. V današnji križanki jpa se skriva v obrobljenih poljih kraj v Zasavju. VODORAVNO: 1. Rimska 1, 2. igralna karta, 3. rimski cesar, 4. pogorje v Rusiji, S. list, 6. sestav, 7. umrli venski pisatelj, 8. jesti, jeden, 9. vzorec. r* r~ 5 [ * V r 9 J } , 1 V > r 11 ■ ! P -s ' } paradni okras mojega življenjepisa. Toda moj brat Edmund Je bil leta 1952 izključen iz partije, ker Je svojemu partijskemu sekretarju povedal neki reakcionarni vic. Najbolj reprezentativni član naše družine, moj svak Samu, je opravljal funkcijo inženirja In člana ljudskega sveta. Kot napreden intelektualec Jo Je leta 1956 pobrisal v Ameriko, ampak to ni skoraj nič vplivalo na moj življenjepis. Moj stric Emil je bil pomožni pleskar in bi lahko mnogo pripomogel k Izboljšanju mojega porekla. Toda stric je bil na žalost v prostem času buržuaznl agent. Dobil je leto dni zapora, ko je v nekem trenutku nepreračunljivosti na nekem sestanku vzkliknil, naj živi Imperializem. Tako Je bil stric Emil »a mojo biografijo mrtev. Napisal sem, da ga Je lela 1930 ubil policaj kot udeleženca velikih delavskih demonstracij. Na najnižjo točko svoje kariere sem prispel, ko sem bil zaradi nedoločenega kula-škega vpflva na moj rodovnik uvrščen v četrti razred partijske kadrovske rezerve. Po vsem tem je bil tudi stric Demo za moj življenjepis praktično mrtev. Toda ko je bila moja tetka Janka proglašena za dvojno udarnico, sem se povzpel zaradi te obogatitve svojega rodovnika v tretji razred kadrovske rezerve. Pozneje ml je uspelo dokazati, da je Imel moj ded samo frizersko delavnico ln da je zelo poceni opravljal svoje usluge. Tako se ml je posrečilo, da so me pričeli gledati kot potomca majhnega Izkoriščanega delavca. V zaetku leta 1956 sem se naposled vendar prebil ln so ml uradno priznali, da sem potomec visoko Izkoriščanega delavca. Po kontrarevoluciji so hoteli dokazati, da ji nisem bil naklonjen. To so ml spočetka zamerili, naposled pa so ml oprostili, ker nisem zagrešil nobenega sektaškega odklona. Zdaj pa, ko bi naposled moral uživati plodove svojega delavskega porekla, se Je Izkazalo, da to poreklo niti ni tako važno-Ta je nezaslišano! Medtem ko sem se mučil# da bi konstruiral svoj delavsko-kmečki rodovnik, so drugi študirali in se učili. Tako sem se danes zopet znašel na 1*' hodnem položaju. Rekli so ml, da so moji tekmeci odlični strokovnjaki, jaz pa nisem. To sem hotel povedati ln nič več. Ludas Matyh