22. številka. Ljubljana, v soboto 27. jannvarja 1900_XXXIII. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če 8e dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. »Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85. Wurmser prekosil Heinri-cherja. Pred kfafkfm razposlal se je novi porotniški imenik okrožnega sodišča celjskega za leto 1900. — Ta imenik obudil je na Spodnjem Štajerskem uprav senza cijo; kajti sme se reči, takega porotniškega imenika okrožno sodišče celjsko Še ni imelo nikoli, še takrat ne, ko je bil znani Hein-richer predsednik okrožnemu sodišču celjskemu, in ko so bili še marenberški okraj ter ponemčena mesta Maribor, Ptuj itd. v celjskem okrožju. Imenik napravi utis, kakor da bi celjsko okrožje bilo popolnoma nemška zemlja, napolnjena samo z nemškim prebivalstvom, med katerim se nahaja tu in tam raz trešena peščica slovenskih stanovnikov. Statistika nam pa kaže, da je v celjskem okrožji narodnostno razmerje ravno nasprotno; od 221.026 prebivalcev je Slovencev 209.367, in le 11.659 Nemcev, in vendar postavi ta peščica Nemcev in nemško mislečih ljudi skoraj vse porotnike. Pravo strmenje obudil je službeni imenik porotnikov, kateri se je pred kratkim izžrebal za porotno zasedanje meseca fe-bruvarja t. 1. — V tem imeniku je izmed 36 glavnih porotnikov komaj kakih 10 Slovencev, — vsi ostali 26 porotnikov so Nemci. Izmed teh 36 glavnih porotnikov ni nič manj, kakor 11 Celjanov. Celje samo jih postavi to leto izmed 400 glavnih porotnikov 87, (proti 48 v letu 1899.) med katerimi so 4 slovenski odvetniki in 2 profesorja, ki ne pridejo v poštev, ker se nikoli ne izžrebajo, prvi ker so zagovorniki, profesorji pa zaradi službe ne, tako da ostane samo 6 slovenskih porotnikov iz Celja. Ostali del imenika je ravno tako sestavljen. — Ako se pregledujejo imena porotnikov, mora, kdor pozna politično mišljenje teh porotnikov, naravnost se začuditi, kako so tako vestno vsakega, tudi v najbolj zakotnem kraji, našli, ki je pristaš nemške stranke. Pri tem so se vzeli za LISTEK. Iveri. V .Slovenčevem" uredništvu sedi pet ali šest urednikov, razni rimskokatoliški doktorji, semeniščni profesorji, imenitni parlamentarci in prvaki klerikalnih politikov. Koliko duševnega kapitala na enem prostoru! Prava slovenska „akademija ne-smrtnikov!" Kak zloben liberalec pa bi rekel morda, da je gnječa v „Slovencevem" uredništvu le nov dokaz duševnega ubo-štva naših klerikalnih žurnalistov. Kajti tako število urednikov bi v normalnih razmerah moglo napisati list, ki bi bil po obsega in tehtovitosti enak vsaj — „Vater-landu". Toda to bi bilo hudobno, kajti šestorica „Slovenčevih" urednikov napiše vsak dan res le pičle dve ali tri strani, toda te zaležejo. Gospodje uredniki pišejo namreč toli duhovito, toli izvirno in toli moderno, da se zdi človeku kakor da čita zgolj — iveri v „Fliegende Blatter". Prosim, samo tista primera med ljubljanskimi kanali in — „Slov. Narodom", — ali se Vam, g. urednik, ni kar zaiskrilo pred možgani vspričo tolike duhovitosti?! Svojo plešo stavim, da je iznašla to frapantno primero kristalizirana katoliška pamet dr. Aleša- porotnike celo ljudje, kateri čisto nič slo vensko ne znajo, akoravno postava predpisuje, da je treba pri sestavljanju porotnikov gledati na take, kteri so zaradi svojega znanja jezikov posebno sposobni za porotniški posel. Vprašamo pa, kako bodo taki nemški porotniki, ki slovenski ne razumejo, sledili slovenski izpovedbi prič, obdolženca, slovenskemu zagovoru zagovornika? — Ali taka porotniška obravnava, pri kateri po porotniki velik del obravnave ne razumejo, res še odgovarja namenu porotniških obravnav in duhu postave? Pri tem zbiranju Nemcev za porotnike šla je celo tako trda, da se je izbral celo mož, kakor Franc Rakusch v Celji, glede čegar duševnih zmožnosti vladajo v Celji različna, ali bolje rečeno, vlada samo eno mnenje! Da se je moglo vzeti toliko pristašev nemške stranke se pojasni, ?ko se pogleda kako in iz katerih krajev so se porotniki vzeli, in to vidimo, da n. pr. neznatni tržič Rogatec s svojimi 745 prebivalci postavi 9 porotnikov, mestece Slov. Gradec z 982 prebivalci 18, Žalec z 1194 prebivalci 3 in Št. Jurij ob juž. ž. z 4269 prebivalci pa celih 8. — Konstatiramo pa, da so porotniki iz Rogatca in Slov. Gradca od prvega do zadnjega pristaši nemške stranke, porotniki iz Žalca in Št. Jurija pa Slovenci. Človek ss povpraša, kako je sploh mogoče bilo, da je tak letni imenik porotnikov nastal? Stvar ni tako čndna: novi predsednik okrožnemu sodišču v Celji, Anton pl. Wurm-ser, nastopil je še ravno ob pravem času svojo službo v Celji, da je sestavljal porotniški imenik za leto 1900. V komisijo, ki je sestavljala imenik, vzel je deželnega sodišča svetnike Reitterja, Perka in drja. Schaeftleina, kot zaupne može pa Julija Rakuscha, Jožeta Lenka in drja. Josipa Serneca. — tako da je bilo v tej komisiji 6 odločnih Nemcev in 1 Slovenec. Porotniški imenik kaže tora j t adi že prvi pogled, čegav otrok da je. Naravno je, da je taka sestava porotniškega imenika, pri katerem se ogromna veČina slovenskega prebivalstva ne upošteva, pri katerem se marveč iz peščice pristašev nemške stranke vzamejo skoraj vsi porotniki, vzb udila na j večj e vznemirjenje. Vpraša se pa, kak namen ima tak porotniški imenik, zakaj se je tako sestavil? Poglejmo samo porotniški imeni'* za prihodnje zasedanje meseca februvarja. Kakor omenjeno, je tukaj izmed 36 porotnikov kakih 10 Slovencev. — Kedar se sestavlja porotniška klop, izžreba se jih samo 12, ostali se odklonijo. — Človek toraj lahko na prstih prešteje, da bode pri obravnavah, ki imajo le nekoliko političnega duha, nasprotni zastopnik odklonil vse slovenske porotnike, tako da bode porotniška klop sestavljena iz zgolj vernih in zvestih pristašev nemške stranke. Konstatujemo toraj danes tukaj ta nečuveni slučaj, da v takih slučajih slovenski narod vokrožji celjskem, broječ čez 200.000 prebivalcev, nima ne enega svojca na porotniški klopi, — da sedijo na porotniški klopi sami izbrani na»rrotniki. Pri nečuveni zagrizenosti, katera vlada v krogih nemške stranke proti slovenskemu prebivalstvu sploh, moramo toraj svojo utemeljeno bojazen izreči, s katero nas navdaja izrek takih porotnikov. Ta porotniški imenik je tako senzacionalen z ozirom na obstoječe narodnostne razmere, da smo prepričani, da bode dal še veliko besedij na svojem mestu. Za danes mi samo protestujemo v imena slovenskega naroda z vso odločnostja proti taki sestavi porotniškega imenika. Volitev 29. t. m. na Goriškem. (Izv. dop.) Znano je, da je bil grof Alfred C o roni ni odložil državnozborski in deželno-zborski mandat s pismom, datovanim na Dunaju 31. oktobra 1. 1. S tem činom je grof Coronini poostril domači boj in pospešil ob jednem razvoj goriških razmer. Dr. Gregorčič je priobčil že v „Gorici" od 2. novembra poziv na narod v imenu društva „Sloga", naj pošljejo vse občine grofu zaupnice, ki bodo ob jednem nezaupnice dr. Turni in sploh „Sočini" stranki, ako hočejo, da grof še dalje ostane zastopnik našega ljudstva na Dunaja. Skoro vsa duhovščina se je bila neizmerno engažovala za take zaupnice, ali vkljub vsem pritiskom je došlo v Gorico le 31 zaupnic, a slovenskih županij je nad 100; ali še od teh je bila večina le nekaka zaupnica Coroniniju, brez žalbesedice proti dr. Turni ali „Sočini" stranki. „Sloga" je torej očividno pogorela s svojimi zaupnicami, zlasti še zato, ker so najvplivnejše občine ostale nevtralne. Že iz tega pojava je bilo očividno, da „Sočina" stranka je mnogo močnejša, nego se je mislilo. Še lepše pa se je to pokazalo ob vo-litvi deželnega poslanca 3. t. m. Zopetno kandidaturo grofa Coroninija so veleposestniki odklonili in izvolili za poslanca gosp. Oskarja Gabrščeka, župana v Tolminu, ki je odličen „Sočan" in celo odbornik no vega „Trgovskega in obrtnega društva", katero so grdo napadali nasprotni listi, pri-čenši od .Gorice" doli do neznatnega in grešno umrlega Krekovega „Glasnika". Najodločilnejša bitka pa bo v ponedeljek 29. t. m., ko bomo volili državnega poslanca v kmetskih občinah, okrajev Tolmin, Gorica, Sežana Društvo .Sloga" je najprej proglasilo ces. kr. profesorja Ivana B e r b u č a; dr. Gregorčič mu je napisal lepo spričalo, da je veren katoličan, vnet za čast božjo in blagor naroda, pa tudi trden kot skala v svojem dinastično-patrijotičnem prepričanja. Menil je, da takega pobožnega avstrijskega patrijota Slovenci potrebujemo na Dunaja. „Gorica" je znala že povedati, da je ljudstvo zanj vneto, in da zmaga prav lahko. Zadnji čas je pa „Sloga" obupala nad to kandidaturo in je zopet proglasila kandidatom grofa Coroninija. čudno, da ta zopet kandidnje po vseh blamažah, odkar se je bil odpovedal. Tvojem rokopisu „Izmajlova" tudi celo dr. Iv. Tavčarjevo ime, da je bilo prvotno tudi na gledališkem listu, in da se je v „Slov. Narodu" na dan predstave provenienca ideje tudi urbi et orbi naznanila . .. vse to je resnica, toda g. Iv. Štete vendarle ni zadovoljen z „Izmajlovo" izvirnostjo, niti z njegovo duhovitostjo. Gospodje „Slovenčevci" pa so vneti naenkrat tudi za — modernost Ali ni to izvirno?! — »Slovenec" obsoja „Izmajlova", češ, da tudi modem ni!! O Dragotin Kette! Gotovo bi ne bil pooblastil g. Iva Breznika, da napije Aškerca v Tvojem, Cankarjevem in Zupančičevem imena radi „Izmajlova", ako bi bil mogel tam v gorkih nebesih, kjer ne poznate pre-mogarskega štrajka, čitati Štefetovo oceno! Gotovo bi tedaj ne bil, ljubi rajni Kette, sporočil Aškerca svojih čestitk za delo, ki se celo „Slovenca" ne zdi prav nič moderno ! In vidiš, tudi modern ni „Izmajlov" resnično prav nič! Kdo se li dandanes strelja radi žene, ki uide z ljubimcem ? Niti dvoboju e se modern človek več ne radi take bagatela Vsaj aristokrat ne, zlasti če živi v Ljubljani. In „Izmajlov" je bil tudi grof, kakor ta ali oni v našem mesto. Ako bi bil Aškerc modern slovenski dramatik, bi končal svojo dramo takole: Meni je le žal, da je začel delati šenčurski Aleš ljubljanskemu Alešu nepotrebno konkurenco v genialnem oranju neplodne klerikalne žurnalistike. — Toda ne! Iz konkurence, pravijo, vzraste le še kaj boljšega, zato se je tekmovanja duhovitih klerikalnih žurnalistov le veseliti, kar dokazuje prekrasna kritika gosp. Štefeta o Aškerčevem „Izmajlovu". Pojta v koruzo, gospoda Z. in Gangl, s svojimi gledališkimi ocenami! "Če pa tega sedaj, sredi zime, nočeta storiti, stopita vsaj v „Slovenčevo" uredništvo h g. Štefeta, ki Vama da rad Kurz iz dramatur, gije! — Ko sem čital tisto oceno, — ne. tisto študijo — sem se nehote vprašal: Ali ni pisal tega Bahr, ali Lothar, ali Kalbeck, ali Burkhard ali ... ali vsaj Ohm pl. Ja-nuschowsky?? Tu se vendar kar križajo duhovite misli, dovtip se iskri za dovtipom in domislek se poja z domislekom . . . človeka se zdi, da sliši pokati šampanjke, da duha najfinejši parfum, da čuje smeh najlepše ljubljanske gospe, ki pa ni -„frakarica" ! Moj Bog, je-li možno, da se je likal ta sijajni Štefetov talent samo na ljubljanskem trgovskem vseučilišču gosp. Ferdinanda Mahra tam na cesarja Jožefa trgu? — Poj te rakom žvižgat, univerza, gimnazija in realka s svojimi rigorozi in maturami! Svojega sina dam k Mahra in štiri leta mora delati tista dva letnika in nobenega izpita napraviti — potem, upam, da bo podoben Štefetu, vsaj kakor osel konju! .Slovenec" je pisal, da Aškerčev „Izmajlov" ni niti duhovit, niti izviren niti — in to je glavni udarec! — modern! In jaz se docela strinjam s .Slovencem" ! A. Aškerc bi moral biti vsaj A. Hribar, da ne rečem dr. Aleš, potem bi bil duhovit. — In izviren ? Izvirni so pri nas le kaplani, ki pospravljajo in urejajo zapuščine umrlih župnikov tako, da zmanjka nekaj tisočakov ali vsaj kakih drobnih, zamazanih buk vic! Izvirni so pri nas blagoslovljeni svedrčki, ki pobijajo sredi ceste vinjene fantaline! Izvirni so duhovni pastirji, ki uhajajo v Ameriko pred mladoletnimi deklici! Izviren katoliški mož je dunajski bar-nabit . .. izvirni so franco ski asumpcionisti s svojo lepo Maričko, izviren je tisti italijanski .gospod", ki je svojega očeta malone ubil___Izvirni so naši dušni pastirji po kon8umnih beznicah, kjer napajajo uboge slovenske kmete s petijotom tako dolgo, da si ubožci potem domov grede" sami polomijo vrat in hrbet! — Vidiš, prijatelj Aškerc, koliko domače in taje izvirnosti se ponuja duhovitemu dramatika, a Ti si šel in vzel ... ne, vkradel ... idejo iz Tavčarjeve novelete! Res je sicer, da je na mm, Iz mnogih občin so se slišali glasovi, da bi moral kandidovati dr. Turna. Kolikor poznam razmere v deželi, bi bil tudi izvoljen — in sicer z večjo večino nego bo katerikoli drugih kandidatov. Toda on ne more še prevzeti take kandidature, ker na zimo šele otvori svojo odvetniško pisarno, a nikdo ne sme od njega zahtevati, naj se uniči. Vrhu tega je ta vrl delavec potreben v Gorici. Zato je rSočau izjavila, da dr. Turna ne bo kandidoval. V „Soči" pa je bila sprožena samo stojna kandidatura odvetnika dr. Josipa Staniča. On ima doslej tudi največ upanja, da zmaga „Soča" sama je naglašala, da je on za sedanjo dobo najboljši kandidat, ker je med vsemi najsposobnejši, je gmotno neodvisen, je energičen ob potrebi itd. Res je po drugi strani, da ima hudih nasprotnikov, katere si je pridobil tekom odvetniške prakse. Ali kateri odvetnik jih nima? Vendar dela ta okolnost stranki še precej preglavice. Toda kakor stoje stvari, utegna zmagati s precejšnjo večino. K večjemu bi prišel v ožjo volitev z — dr. Jos. vitezom Tonklijem. Mrtvi vstajajo! Tudi dr. Josip Tonkli je vstal iz političnega groba. Ostanki njegove stare stranke so se zbrali okoli „Primorskega Lista" — in ta deluje z vso silo na to, da bi se dr. Gregorčič sprijaznil s Tonklijem in pomagal njemu do zmage. Proti dr. Staniču je kar divji; on mu je brezverec, liberalec, ki bo nosil povsod liberalen zvonec itd. Njemu napoveduje boj na vsej črti. Napada ga prav grdo' Za Coroninija in Tonklija je mnogo agitacije, duhovni so povsod najstrastnejši agitatorji, jedni za Coroninija, drugi za Tonklija. oboji pa proti Staniču in „Sd-čini" stranki. Zmagali so v marsikateri občini; večinoma je ta zmaga zadnja, kajti odpor proti klerikalni vladi je vedno večji. Kolikor mi je znan izid dosedanjih prvotnih volitev, je največ ugodnih za dr. Staniča; drugi volilni možje so jedni za Tonklija, drugi za Coroninija. V najslabšem slučaju bi prišla v ožjo volitev Stanič in Tonkli. Upanje pa je, da tega ne bo treba, marveč da dobi dr. Stanič od 291 glasov vsaj 160. Toda naj bode izid volitev že kakor-šenkoli, to se ne da utajiti, da se pri nas — jasni, in da bo kmalu konec — črne teme! Opomba uredništva: Priobčili smo ta dopis, ne da bi se ž njim povsem identificirali. Županska zveza in klerikalci. „Slovenčevi" strasti polni napadi na župansko zvezo, prepleteni z vsakovrstnimi infamijami, so menda vender odprli oči tistim, ki doslej niso hoteli verjeti, da klerikalna stranka ničesar ne trpi kar ne služi ali njenim strankarskim koristim ali bisagi njenih kolovodij, ter da hoče vse zadušiti in ugonobiti, ker ni strogoklerikalno. Nas ni klerikalni napad na bodočp župansko zvezo čisto nič presenetil, ker poznamo klerikalce natančno in vemo, po čem da hrepene, in da jim je tudi najkukavnejše sredstvo dobro, da le dosežejo svoj namen. Če se vzlic temu bavimo z njihovo vojno proti županski zvezi, storimo to jedino radi tega, da razkrijemo propalost te stranke in jo pokažemo zopet jedenkrat v celi njeni nagoti. Ustanovitev županske zveze nismo sprožili mi, ampak sprožili so jo izven-kranjski Slovenci, dobro vedoč, da b i se s tako organizacijo znamenito povzdignila veljava občinske avtonomije, in da bi bila taka organizacija moč an j ez proti raznarodo-jočemu vplivanjunam sovražne birokracije. Snovatelji županske zveze so imeli namen, ustvariti nekak skupen naroden parlament in župan Zega, ki je o tej organizaciji poročal na županskem shodu, je to v dotičnem svojem govoru izrecno povdarjal. Strankarskih političnih namenov županski zvezi ni nihče podtikal, dokler senioglasil „Slovenec", zveza takih namenov tudi nima, nego se je osnovala v izključno narodne namene. Kdor sodi nepristransko, mora priznati, da bi bila krepka organizacija vseh slovenskih in istrsko hrvatskih županov najideal-nejša, kar se jih moramo misliti in re veliko večjega pomena kakor „družba sv. Cirila in Metoda" ali „Naža Straža", tudi ko bi bila taka, kakršna bi morala biti. Narodna napredna stranka sodeluje pri družbi sv. Cirila in Metoda, ne sodeluje pa pri „Naši Straži", ker je očitno, da to društvo ni tako vseslovensko, kakor si je želeti. Klerikalni napad na „Župansko zvezo", kaže, da tudi pri spravnih pogajanjih radi „Naše Straže" ne gre klerikalcem za drugo, kakor da bi mi žepe odprli in dali klerikalcem sredstev, da bi pod plaščem „Naše Straže" pospeševali protinarodne, klerikalne namene, da hočejo le take združitve, ki koristijo klerikalstvu in kvečjemu še žepu dr. Šusteršiča. ,Ker glas posamičnika ne izda dosti, se morajo župani združiti, potem se bo njihov glas drugače upošteval in veljal bo- za glas vsega slovenskega naroda", tako je na županskem shodu govoril poročevalec o županski organizaciji, sedaj pa je prihrumel „Slovenec" in vpije, da so klerikalci „jedino upravičeni zastopniki slovenstva", da bi bila nestrankarska, občeslovenskim smotrom namenjena županska zveza na poti njihovim vzorom, da bi bila taka zveza Hribarjeva in liberalna, in da treba vsacega župana uničiti, če bi tej zvezi pristopil. V koliko so klerikalci jedino upravičeni zastopniki slovenstva, o tem se s „Slovencem" ne bomo prepirali. Obče mnenje je, da toliko, kakor so gališki židje upravičeni zastopniki Poljakov in Malorusov, kakor sicilski Maiiozi zastopniki sicilskih Italijanov. Neumt.j pa je trdili, da bo županska zveza Hribarjeva, ko ni nikjer re- Kozakie\vicz zbeži z Vando, ki pa — mimogrede bodi povedano — ne sme biti niti Poljakinja, niti Rusinja, niti Jugoslo-vanka, kajti nezvestih žen, ki imajo za so-progovim hrbtom ljubimca, — fej, takih nemoralnih žen mej Slovani sploh ni Izmajlov se pelje z ekspresnim vlakom za njima v Pariz, kjer ju zasači v pikantnem tete-a-teteu. (Dalje glej „Izmajlov" IV. dejanje predzadnji prizor — Inemanov monolog pred zrcalom l) Ko je tisti prizor končan, se vrne Izmajlov s Kozakie\viczem in z Vando v Varšavo ter ju postavi ondi pred častni sod aristokratov, katerim predseduje knez Zagorski. Častni sod sklene, da se mora Izmajlov ločiti od Vande, toda tedaj stopi Kozakie\vicz pred suflerkin koš — (ah, kako krasno bi bil to napravil g. Danilo!) — ter izjavi, oblečen v najmodernejši „Gehrock", z vso slovesnostjo: „Gospoda plemenita, s svojo častno baronsko besedo Vas zagotavljam, da se poštenja milostljive gospe grofice nisem dotaknil niti s prstom!" Pri teh besedah bi gosp režiser Inemann razprostrl svoje roke in na prsi bi mu padla gospa Polakova. „Odpuščam ti, Vanda!" bi dejal Izmajlov, „saj te ljubim, da bi šel zate, če tudi sem polkovnik, še jedenkrat — krast!" in g. Verovšek bi vskliknil s svojim najlepšim patosom: „Mi smo baroni — pijemo ga po kroni. Stara, vina na mizo!" — gospa Danilova bi stekla po buteljke, — zastor bi padel... Ker že pišem o grofih in baronih, si končno ne morem kaj, da bi se ne spomnil s primerno tugo tragične smrti grofovskega poštnega konja c. kr. poštnega in brzojavnega urada na Igu. Nedavno namreč je pricincala ta uboga para s svojim poštnim vozom iz Ljubljane že skoraj prav do ižanske vasi. Nakrat se ustavi — na tla poklekne, zamiži — tja v prah glavico položi — in svojo konjsko dušico spusti . . . Revež, poginil je sredi ceste — sredi svojega službovanja — in grofovski hlapec je moral vpreči pred poštni voz samega sebe ter ga vleči pod grad Sonnegg. Ali ni to pretresljiva tragedija? Mislim pa, da bi ne bilo napačno, da bi se poslej tudi konjem določila doba službovanja ter da bi uživali tudi dosluženi poštni konji postavno pokojnino. Meni se zdi, da kaže tragična usoda ižanskega grofovskega konja, da ima društvo za varstvo živali še veliko, neizorano polje, kjer si more pridobiti imenitnih zaslug. Sploh se čudim, da te ideje še niso sprožili „Slovenčevci", saj potem bi libe raloi ne mogli več dvomiti, da so gospodje uredniki škofovega organa resnično duhoviti, izvirni in — kar je glavno — moderni. Z vzklikom: Živela modernost! — sej poslavlja udani čeno, da mora ravno župan Hribar biti načelnik, in župani, če hočejo, lahko izvolijo načelnikom tudi viškega Mesesnela, in neumno je trditi, da bo liberalna, ko si vendar klerikalci zlasti s pomočjo zunajkranjskih županov lahko zagotov«' večino. „S'ovenec" ni navedel niti jednega stvarnega, pomisleka vrednega ugovora proti županski organizaciji. Iz vsega njegovega opisja odseva samo nepopisen strah pred slovenskim ljudstvom, ki mu leži od strašnega poraza klerikalne stranke na obč. zboru kmetijske družbe v vseh udih. Samo ta bojazen pred ljudstvom je narekovala „Slovencu" njegovo vojskovanje proti županski zvezi in osebna grdenja župana Hribarja, katera grdenja niti Hribarjevega zaničevanja ne dosežejo, četudi jih je zapisal dr. Ivan Šusteršič Klerikalci se boje, da bi župani, združeni v posebno organizacijo, postali samostojnejši kakor do sedaj, da bi zunanjim vplivom ne bili več tako pristopni, kakor dandanes in zato hočejo župansko zvezo preprečiti. Zanašamo se na zdravi razum, in na moštvo slovenskih županov ne glede na stranko, da se klerikalnemu terorizmu ne udajo. Naši stranki zveza županov pač ne bode koristila, koristiti zamore samo občenarodni stvari. Županska organizacija postane lahko velepomemben faktor v slovenskem narodnopolitičnem življenju, in zato se ustanovi, pa naj bo to klerikalcem všeč ali ne. Kako važna da bo ta zveza, to naj najbolje kaže vladno nasprotovanje. „Slovenec" trdi, da si je I župan Hribar te ustanovitve šele sedaj domislil, ne pove pa, da je vlada de lala ustanovitvi županske zveze vse možne ovire, in da je trikrat vrnila predložena jej pravila, vsled česar se je ustanovitev zakasnila. Upamo, da bo „Slovenčevo" nasprotovanje županski zvezi udarec v vodo. Tako globoko niti klerikalni župani niso padli, da bi se dali terorizirati na tak način, kakor to poskuša „Slovenec", saj mora tudi najpriprostejši župan uvideti, kako strankarskoegoistični so razlogi, iz katerih hoče razdreti župansko organizacijo tista klika, ki sicer vedno oznanja potrebo organizacije. V žLjiJblJiiJii. 27 januvarja Spravne konference. Ministrski svet za spravne konference je svoje priprave dokončal in včeraj razposlal vabila na naslov posl. drja. Funkeja, drja. Engla, drja. Začka in grofa Palffy a. V vabilu poživlja ministrstvo imenovane poslance, da naj pošljejo njihove stranke k spravnim konferencam 5 februvarja svoje zastopnike. „ Kakor poroča „N. Fr. Presse", se Čehi več ne ustavljajo temu, da se bodo vršile spravne konference ločeno, t. j. za Češko posebej in za Moravsko posebej. Tudi se poroča, da ni resnica, da bi bila vlada Čehom obljubila nadomestiti sedanjega pristranskega namestnika Coudenhovea z drugim možem. Vlada se ni vezala doslej na nobeno stran. 1600 milijonov mark za nove ladije zahteva nemška vlada in nemški zvezni svet ji je pritrdil- Predloga za novo ladi-jevje se je predložila predvčerajšnjim državnemu zboru. Bistvene točke te predloge so: pomnožitev bojnega ladijevja za dva oddelka, pomnožitev ladijevja za inozemstvo s šestorico velikih in petorico malih kri-žaric, proračun je določen na 1600 milijonov mark enkratne izdaje in letnih 5l/a milijonov mar, doba stavljenja pa naj obsega 16 let. Ta predloga, ki je za razvoj nemškega vpliva na svetovnih morjih uprav velikanskega pomena, bode zopet rodila nove hude boje v nemški zbornici, kjer je centrum odločno proti ven tako ogromnim stroškom. Gotovo pa je, da bode končno predloga prodrla. Nemška pomorska trgovina ima že sedaj letno vrednost 6—7000 milijonov mark. Razen trgovine z inozemstvom premore Nemčija še za 15—18 milijard kapitala, investiranega v vseh delih sveta. Za angleškim trgovinskim ladijevjem je nemško največje že sedaj in ko se sprejme nova predloga, se še pomnoži. Zares, nemški vpliv raste neprestano in bogastvo Nemčije se množi vstrajno To dejstvo mora pač strašiti vse sosede mo I Umor in samomor kitajskega cesarja? Poročilu angleškega lista „North China Daily Ne\vs", da se je kitajski cesar Kuangsii prestolu odpovedal in imenoval princa Putsinga, jedva 9 let starega dečka, svojim naslednikom, je sledilo drugo, da je Kvvangsii že mrtev. Ali se je usmrtil sam ali so ga umorili, še ni znano. Gotovo ima pri vsej drami režijo cesarica vdova, ta kitajska Semiraraida, kruta, vla-deželjna ženska. Že leta 1898. bi bila rada pahnila s prestola K\vangsuja. Da tega ni storila, je bila vzrok bojazen, da posežejo po Kitajski Rusi in Angleži. Danes pa K\vangsii ni več kitajski cesar, in njegove ustnice so onemele za večno. K\vangsu je bil baje napreden mož ter prijatelj Angležev, dočim je novi cesar, ki bode vspričo svojih otroških let pač le figuriral, simpatičen Rusom Po nesrečni vojni z Japonsko se je začelo razpadanje Kitajske. Francija je svojo luko razširila. Nemčija se je polastila luke Kiaučau in Rusija prodira s svojimi železniškimi programi vedno globlje v osrčje Kitajske. V Pekinu se bore evropske vlasti za vedno večji vpliv in kitajski dvor igra ulogo starišev v hiši oženjenega sina. Umor ali samomor kitajskega cesarja menda ne ostane brez posledic na razvoj žalostnih kitajskih razmer. Vojna v Južni Afriki. Iz Bruslja je dospela dne 26. t. m. ta-le brzojavka, katero so odposlali iz Pre-torije, glavnega mesta Transvaala: Kor generala \Varrena je docela uničen. Angleži imajo 800 mrtvih in ranjenih, 1 500 jih je bilo ujetih in i 4g ubili so 17 topov. Buri so zasledovali bežeče Angleže skoraj do glavnega tabora generala Bullerja. Zmaga Burov je docela odločilna. Dasi Buri doslej niso imeli navade svojih zmag pretiravati in je torej ta njihova zmaga prav verjetna, jo vendarle podajamo z reservo. Zmaga, katero so dosegli Buri nad Angleži, sicer menda ni docela odločilna, toda vsekakor jako važna in za Ladvsmith usodna. Poskus Bullerja in Warrena, da bi prodrla skozi pozicije Burov do obleganega Whiteja, se je popolnoma ponesrečil. Umikanje Burov se je izkazalo kot taktična zvijača, ki se je obnesla izvrstno. Buri so pustili Angleže preko reke Tugele ter so jih zvabili s svojim umikanjem dotlej, da so jih mogli znova premagati. Mesto po lovorike sta šla Buller in \Varren torej res po — batine. Poročilo o zmagi Angležev pri Spi-onskopu se je izkalo že pol dne kasneje kot pretirano in celo neresnično. Angleži se Spionskopa sploh niso polastili, nego le neznatne višave poleg Spionskopa. A še tega so morali v četrtek ponoči zopet zapustiti ter ga prepustiti Burom. Buri imajo v svoji oblasti Spionskop in vse hribe proti Ladvsmithu, tako da je Angležem absolutno nemožno prodirati dalje proti Ladvsmithu. General Buller je premagan ob Tugeli že drugič. Ko je izvedel, da ni več vrhovni poveljnik južnoafričanske armade, nego da ga nadomesti maršal Ro-berts, je hotel svoje ponižanje polepšati z zmago nad Buri. Zato je zbral kolikor možno čet ob Tugeli ter poskusil z \Varre-nom in Cleryjem svojo srečo. A bojni Bog mu tudi to pot ni bil naklonjen. Operacije Angležev so v Natalu za nekaj tednov pač zopet končane, in v Evropi moremo pričakovali novih junaštev pač šele od Robertsa in Kitchenerja. Dopisi. Z Goriškega, 25 januvarja. (Anketa o vinski klavzuli.) .Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" je sicer še mlado društvo, ali vkljubu temu deluje že prav marljivo in vztrajno. Povsod, kjerkoli le more, priskoči na pomoč trgovcu in obrtniku. Tako tudi sedaj. Vinska klavzula je znana kot kvariteljica vinske trgovine. Goriška je pa dežela, ki producira prav mnogo vina, a ga vsled te klavzule, ki omogočuje italijanskemu vinu z znižano carino 3 gld. 20 kr. vhod v Avstro-Ogrsko, ne more prodati. .Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" je videlo vse to ter sklenilo v svoji seji z dne 2. januvarja prirediti anketo o vinski klavzuli, na katero naj se povabijo vinogradniki in vinotržci iz naj- Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" št 22, dn6 27. januvarja 1900. različnejših krajev dežele, da se izreko o klavzuli. In v četrtek, dne 25. t. m. ob 2. uri popoludne so se v resnici zbrali vinogradniki in vinotržci iz cele goriške dežele k anketi, katero je otvoril društveni predsednik g. Ivan Dekle v a, pozdravivši pri-sotnike. O klavzuli je poročal g. Kristan Anton, čegar poročilo se je sprejelo z glasno pohvalo. Govorili so nadalje še gospodje: Prinčič iz Kozane, Kovač iz Ajdovščine, Sauni g Ivan iz Bilj, Zega iz Kanala, Friegl Ant iz Oslavlja, dr. Turna, Ga-bršček in poslanec Muha. Splošno se je reklo, da je vinska klavzula velika kvariteljica naše vinske trgovine in našega vinogradništva. Zahte valo se je, da naj se carina italijanskim vinom zviša tako visoko, da jih v obče v Avstro Ogrsko ne bo, ker bodo že sedaj ogrska vina delala našim vinom zadostno konkurenco. Posvetovalci so se dalje izrekli proti petijotiziranju ter sklenili, da naj se posebno pazi na petijotarje, ki prav mnogo škodujejo naši vinski trgovini. Izreklo se je nadalje še prav mnogo pametnih nasvetov in predlogov, kakor o snovanju vinarskih zadrug itd. Udeležniki so ves čas prav z velikim zanimanjem sle dili vsem razgovorom ter zadovoljni odšli po končanem posvetovanju, prepričani, da je v resnici „Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" prav potrebno društvo, h kateremu je treba pristopiti prav vsakemu trgovcu in obrtniku v deželi goriški, kajti le v krepki in trdni organizaciji bo zmaga! Dnevne vesti. V Ljubljani, 27 januvarja. — Desetletnica katoliškega političnega društva. To Vam je bila slavnost! Kaj tacega pa še nismo učakali! „Slovenec" poroča o ti desetletnici veliko preskromno, brez navdušenja, dočim bi v polni meri zaslužila, da jo popiše najboljše pero, kar jih premore katoliška stranka. Saj je bil v četrtek pravi narodni praznik in je bila pokonci vsa Ljubljana, v kolikor je ni liberalne. Katoliška stranka je delala za to izredno priliko posebne priprave. Razposlala je vabila po celi deželi in odzvali so se najboljši njeni možje. Slavnostnemu zborovanju je sicer prisostvovalo samo kacih 40 oseb, a kolikor jih je bilo premalo, toliko bolj so bili oduševljeni. To je bil dan za drja. Šusteršiča. Ta nekdanji nemškutar in ateist je govoril o slovenstvu in o veri tako lepo, da so se kar solzili tisti prečastiti gospodje, ki so se ves popoldan krepčali za to pridigo. A ko je dr. Šusteršič, dobri znanec tistega rodoljuba, ki je v „Vaterlandu" proglasil Celje za „fremdes Gebiet", nategnil še novo harmoniko o Tavčar - Mravlagovi zvezi, in razodel, da samostojna organizacija županov nasprotuje katoliškim uzorom o odvisnosti javnih funkcijonarjev od župnikov in mežnarjev, tedaj je oduševljenje prikipelo do viška. To je bil najlepši tre-notek. 40 poslušalcev je ploskalo, dr. Šusteršič pa se je na vse strani zahvaljeval kakor kaka balerina. Zborovanju je sledil „banket". Naročenih je bilo izprva 250 kuvertov, a to število se je od dne do dne krčilo. V resnici se je „banketa" — kuvert po tri krone — udeležilo vsega skupaj samo 59 oseb. Največ je bilo seveda duhovnikov. Ljubljansko meščanstvo so zastopali Kregar, Ledenig, Breskvar, Kari Pollak, solicitator Pintar in Gostinčar, torej Creme de la crSme ljubljanskega meščanstva. Pred „banketom" in koncem „banketa" je g. K. Pollak „naprej molil", očenaš in češčena si Marija. Menu je bil izboreD, posebno „lojeno juho' so udeležniki z veliko slastjo poklepali. Mej tem, ko se je bila večina udeležnikov bavila s puranom, so jih boljše glave razveseljevale z napitnicami. Vencajz je oznanjal neizprosni boj liberalcem. Zdaj smo izgubljeni, posebno če postane Vencajz ta-baktrafikant na Glincah. Ničesar na svetu se nam ni tako bati, kakor tacih sovražnikov, kakor je Vencajz. AnarhisJiJ&rek je tudi napijal raznim katoličanom, pa samo tistim, ki imajo veliko denarja. Izkratka: banket je bil sijajen, samo vino iz Vencaj-zove oštarije na Viču je bilo slabo, da ude-ležnike še danes glava boli. Po banketu, ko je Karol Pollak odmolil, se je začela „prosta zabava". Zavladala je velika radost |n pozno zvečer se je po Turjaškem trgu pevanje. Hoteli so zapeti tudi znano pesem / „Mica Kovačeva, piva, nič plačava", kar je pa kanonik Kalan prepovedal. Ker s to ni šlo, so pa zapeli še lepšo, tisto „Moja dečva je Štajerka, — Jaz sem pa Kranjc — Moja dečva je šparovka — Jaz sem pa p'janc". Na ta prelepi način se je obhajal narodni praznik, desetletnica katoliškega političnega društva. Udeležnikora ostane ta „impozantna manifestacija" v „neizbrisnem spominu", posebno tistim, ki so si privoščili kaj več tiste Vencajzove tekočine, ki se je točila kot „domače vino". — Klerikalci že podirajo svojo lastno gospodarsko organizacijo. Piše se nam: Da so klerikalci "velik del svoje gospodarske organizacije započeli zgolj iz političnega kljubovanja, to se je že večkrat dokazalo od naše strani, ko smo jim v obraz povedali resnico, da je bilo več kot predrzno, da so oni zoper narodno stranko snovali posojilnice v takih krajih, kjer jih je bila prej že narodna stranka osnovala. Več kot predrzno je bilo, da je bila ta stranka osno vala zoper „Zvezo slovenskih posojilnic" v Celju društvo „Zveza kranjskih posojilnic" v Ljubljani. Grdo je bilo od te stranke, da je bila za združevanje vseh slovenskih posojilnic osnovala še „Gospodarsko zvezo" radi tega, ker v „Kranjski zvezi" ni mogla zvezati nekranjskih posojilnic. Grd naskok od te stranke je bil oni na kranjsko kmetijsko družbo. Ker pa te družbe ni mogla podreti, osnovala je zoper njo neko zadrugo, kateri je dala tudi ime „Gospodarska zveza"; torej je dala novi zadrugi isto firmo, katero že nosi njeno lastno društvo. Ali se hoče s tem, občinstvo noreti in mešati, ali hoče s tem stranka svojemu lastnemu delu nasprotovati, svoje lastno delo podirati. Menda oboje, in vrh tega vsemu nagajati, kar so drugi Slovenci že ustvarili na gospodarskem polju. Smešen je list „Narodni gospodar". On je namreč glasilo „Gospodarske zveze". Katere „Gospodarske zveze" pa? Saj imate društvo s tem imenom in novo zadrugo z jednakim imenom! Ali ste mar društvo s tem imenom že pokopali. Smrt ste že napovedali v prvi številki svojega novega glasila društvu „Gospodarska zveza" in društvu „Zveza kranjskih posojilnic". Čudni ste, ko tako morite svoja dela, kakor oče, ki svoje lastre otroke davi. Klerikalna stranka bo, kakor se kaže, v svoji nedoslednosti vse podrla, tudi še to, kar je samo dobrega napravila. V prilogi svojega novega lističa, ki je naperjen zoper .Kmetovalca" in zoper „Slovensko zadrugo", vabi k sebi v prvi vrsti trgovce, zoper katere je ta stranka do zdaj delovala, in piše zoper konsumna društva, pa samo pogojno. Ta konfuzija pravi, da ne bode pospeševala več konsumnih zadrug, ako bodo trgovci pristopili k njeni „Gospodarski zvezi". Kdo bode šel Vam na limanice?! Vi ste čudna stranka! Veliko let že nagajate narodni stranki s svojo lastno gospodarsko organizacijo, zdaj pa že podirate sami to, kar ste sami sezidali, seveda zida!i vse prehitro in vse s slabim namenom. Sicer pa vprašajmo zadrugo „Gospodarske zveze": Kdo Vam je dal pravico, podirati društvo z istim imenom in društvo „Kranjsko zvezo"? Kdo bode Vam še zaupal, ako boste tako podirali?! Čez leto dni ali prej že boste začeli pa podirati zadrugo, ki ste jo ravnokar osnovali. — Ali Vam je dalo ministrstvo znatno podporo v namen takih nedoslednih eksperimentov?! — „ Justitia Regnorum Fundamentum" je z velikanskimi črkami zapisano nad velikimi vratmi cesarskega dvorca na Dunaju, kakor da je prvo in poglavitno načelo vladarja, naj bo pravica temelj vsemu vladanju. Dejanja uradništva pa so največkrat v kričečem nasprotju s tem napisom nad cesarskim dvorcem, a da to ostane dobro v spominu občinstva, hočemo posebno zanimive slučaje objavljati pod gorenjim napisom. Naj občinstvo samo spozna, koliko v naši državi velja načelo „Justitia Regnorum Fundamentum". Po § 33. istrskega dežalnega zakona z dne 7. februvarja 1885. mora župan ali voditelj občinske uprave osem dni po izvršenih občinskih volitvah sklicati novi občinski zastop, da izvoli občinske odbornike. V občini Oprtal j so se vršile volitve že meseca marca 1. 1898. in jih je upravno sodišče z razsodbo z dne 17. januvarja 1899 potrdilo, a vzlic tema vodi občinsko upravo še danes poseben odsek petih mož in ne skliče pravoveljavnega izvoljela minnln že sedem mesecev, kar je upravno sodišče odobrilo volitev. Vlada se vzlic opominom za to ne zmeni. — ,,Pojdite in učite vse narode". Te besede, katere je naš Spasitelj izrekel svojim apostolom, se dandanes slabo razlagajo od „božjih namestnikov". Sam naš „gnadljiv firšt" misli, da ima že na podlagi teh besed cerkev nekako pravico čez šolo! Nič vsega tega! Kristus ni rekel: „Pojdite in učite vse narode: brati, pisati, računati itd., nego On je s temi besedami mislil: učite jih verskih resnic, morale! Kot taki učitelji imajo duhovniki mesto v šoli poleg posvetnega učitelja, ka kor to določuje tudi šolska postava. Da bi se pa duhovniki smeli vmešavati tudi v druge šolske predmete, to ne velja! Ostanejo naj torej lepo pri verskih resnicah, pri morali, katere so sami krvavo potrebni! — „Slovenčeve" laži in resnica. „Slovenec" se je v včerajšnji svoji številki vtaknil prav po nepotrebnem v neko jav nosti prav za prav odtegnjeno zadevo. Samo ob sebi je umevno, da se je pri tem po-služil zopet najljubšega svojega sredstva — namreč grdih lažij. V kolikor se tičejo ta zlobno skrpucana obrekovanja osebe gosp. Konrada Voduška, naprošeni smo, da kon-statujemo: Ni res, da bi bil „povod preprečenemu dvoboju med g. Konradom Vodu-škom in gosp. dr. Hribarjem, neki ples v „Narodnem domu", kamor je bilo povabljeno le 50 rodbin iz takozvanih boljših krogov". Ni res, da se je g. Konrad Vodušek pri tem večeru, ali sploh kedaj tako obnašal napram gospodični S kakor opisuje to „Slovenec". Ni res, „da ga je menda brat do tične gospodične kontrahiral in se on na ta poziv ni oziral". Toliko neobhodno potrebnega v pojasnilo „Slovenčevih" lažij. Sedaj pa naj čestiti „Slovenec", ali pa — recimo — možati Kalan s svojim poročevalcem doganja celo častno zadevo in jo spravlja v javnost, kolikor hoče; saj se spozna na častne afere menda ravno toliko kakor — zajec na boben. ' — Z dežele nam piše naš dopisnik: .Slučajno sem dobil v roke štev. 3. »Primorskega Lista", ki mi nekako očita, da sem s svojim dopisom, govorečim o cecili-janskih latinizatorjih, hotel doseči, da bi se „cecilijanci ne vtikali v pičle organistovske službe gg. učiteljev". Ni res! Saj sem celo rekel, da učitelji postransko organistovsko službo lahko pust6, in naštel sem vzroke, zakaj sploh še danes opravljajo to službo. Opomniti moram le še, da cerkveni predstojniki sami, oziroma oni, ki plačujejo or-ganiste, učiteljem dajejo prednost tudi zato, ker so veliko boljši in cenejši. Učitelj lahko opravlja postransko službo za pičlo plačo, ob kateri bi samostalen or-ganist ne mogel živeti. Zato so cecilijanci dražji, dasi slabši. Sicer zopet povdar jam, da učiteljem ni na tem bornem zaslužku, in morebiti se otresejo še v kratkem drug za drugim organistovske službe". — Žkgpdal v sjamotni hiši. Pod tem naslovom piše sinočnji „Slovenec": „Po mestu se govori, da se je te dni primeril v sramotni hiši velik škandal. „Dame" so i baje metale vrčke v obraz. „Narod" po-oča rad o škandalih, ta slučaj je pa zamolčal, da bi ne bilo na magistratu treba jspolniti obljube, da se bode ob ponavljanih škandalih hiša zaprla. Župan Hribar vedno jbolj pozablja na svoje obljube." — Mi ske-sano priznavamo, da o tem „skandalu v sramotni hiši" ničesar ne vemo, in ker nismo Itako srečni, da bi imeli v hiši št. 13. posebnega poročevalca, kakoršnega si špogajo čč. gg. kanoniki „ Slo vence vega" uredništva, zato tudi danes ne moremo sporočiti nič drnzega, kakor to, kar je pisal .Slovenec". A tudi poslej bomo tako prosti, da bomo ponatisnili vedno iz „Slovenca" vse novice iz hiše št. 13., saj smo prepričani, da je .Slovencev" poročevalec o dejanju in ne-jbanju v ljubljanskem kraljestvu Venere prav izvrstno informiran. — Zebavno-poučni večer „Planinskoga društva". Včeraj je bilo na vzpo-redu nadaljevanje velezanimivega predavanja gospoda notarja Plantana o izleta na severni rtič. Kakor prvič, je došlo tudi včeraj toliko članov društva in gostov, da je bila gorenja sobana v .Narodnem doma" skoraj docela polna. Gospod notar Plantan je predaval o svojem potovanja na .Kong Haraldu" od Drontheima do severnega rtiča, Ta se je mudil dalje Časa ^rujr^y_j^jQ_jjQrjiapj^| jcrnantn mvarnao* solnca, dneva brez noči, ondotne gore, morje ter doživljaje na poti na rtič in z njega. Tudi o življenju Laponcev, njihovi obrtniji in o njihovih živalih je povedal predavatelj mnogo zanimivega NTaravnost plastično pa je naslikal nepopisno grozni vihar sredi morja, kjer se je obupno boril parnik „Kong Harald" vso noč proti svojemu poginu in potopu. Slike, katere je razgrinjal gospod predavatelj o tem pomorskem viharju, so nas naravnost pretresale, in zdelo se nam je, da čujemo sami tiste strašne krike od groze polblaznih ženskih in tisto ječanje za morsko boleznijo obolelih potnikov. Ta del predavanja je bil zares prav posebno zanimiv! Gospod notar Plantan objavi svoje predavanje v „Planinskem Vestniku" in v „ Ljubljanskem Zvonu". Poslušalci so se mu iskreno zahvalili. Kakor zadnjič, je bilo tudi sinoči poslušalcem na razpolago več jako lepih slik, fotografij in kart, katere je prinesel seboj gospod notar v razlago in popolnitev svojega predavanja. Spočetka jour-fixa je naznanil društveni predsednik, gospod prof. Fr. Orožen, da se je odbor koroške podružnice planinskega društva konstituiral, in da se je prav lepo oživela tudi kamniška podružnica. — Zveza z Dunajem, brzojavna in telefonska, je bila včeraj popoludne pretrgana, tako da smo popoldanske brzojavke šele sprejeli, ko je bil naš list že izdan. Ker je bila jedna telefonska zveza pretrgana, druga pa tako zasedena, da ni bilo možno na vrsto priti, nam je naš dunajski poročevalec brzojavil. Oddal je brzojavko ob 3. uri 30 minut popoludne, a prišla je v Ljubljano ob 6. uri 20 minut, torej prepozno za list. — „Slovensko čebelarsko društvo" imejo je predvčerajšnjim v dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani svoj letošnji občni zbor, katerega se je udeležilo nad sto čebelarjev, ponajveč iz Kranjske, pa tudi iz Primorja in Štajerske. Predsednik društva, g. nadučitelj Črnagoj, pozdravil je zboro-valce ter poročal potem o društvenem delovanju v preteklem letu. Društeeno delovanje ni bilo obsežno. Rana, ki jo je društvo dobilo takoj v prvem letu po znani defravdaciji, bila je pregloboko zasekana, da bi mogla takoj zaceliti. Zato pa je lanski občni zbor naročil odboru le izvršitev želja, ki niso bile v zvezi s financami, če izvzamemo povečanje društvenega lista, katerega z znano spretnostjo urejuje g. nadučitelj Roj i na. Preosnovala so se pravila, da se pospeši ustanovitev podružnic po raznih krajih slovenske domovine, predložila se je deželnemu zboru peticija glede odprave nedostatkov pri raznih medarjih, vsled katerih se širi kužna gnjiloba pri čebelah, odposlala pa se je tudi prošnja c. kr. trgovinskem ministrstvu glede olajšav pri transportu čebel. „Slovensko čebelarsko društvo", ki ima sedaj 530 členov, imelo je v pretočenem letu 591 gld. dohodkov in 855 gld. troškov. Ta primankljaj je še posledica poneverjenja; upati pa ;e, da se denarno stanje društva v tekočem letu uredi. Po predlogu g Petriča izrekla se je društvenemu predsedniku za njegovo požrtvovalnost zahvala in priznanje. Potem vršila se je volitev predsednika; izvoljen je bil soglasno zopet g. Fran Čr nagoj, v odbor pa naslednji gospodje: Gašpar Bizjan, Miha Kunavar, Peter Pavlin, Avgust Pucihar, Anton Žnidaršič in Fran Roj ina kot urednik društvenega glasila. Občni zbor je nadalje sklenil, da se razdeli še v tekočem letu nekoliko uzorno urejenih Gerstungovih panjev brezplačno med člene, zlasti različnim šolam, ker se tam mladina ž njimi najprej seznani. Naprava društvenega čebelnjaka se z ozirom na gmotno stanje za sedaj Še opusti. Po zborovanju so si udeleženci ugledali razstavljeno čebelarsko orodje, ki /vzbujalo mnogo zanimanja f — »Dantejev pekel", ali druga velika maskarada pevskega društva .Ljubljane", utegne postati, sodeči po dosedanjih velikanskih pripravah, jedna najimpo-zantnejih zabav letošnje predpustne dobe. Stene prostorne telovadnice .Sokola", kakor tudi uhod, okrašene bodo s prekrasnimi, originalnimi slikami, kateri so že deloma dogotovljene deloma pa se še dogo-tavljajo pod veščo roko akademičnega slikarja. K maskaradi prijavilo se je dosedaj že mnogo skupin, med katere bo jedna, obstoječa iz 40 oseb, plesala .Lancier". Vae- vahna, tako da se bodo tudi neplesalci dobro zabavali, saj je pa tudi odbor zastavil vse svoje moči, da ustreže v polni meri slavnemu občinstvu. Vabila so se deloma že razposlala, kdor bi ga pa slučajno ne dobil, kar se pri odpoSiljatvi 3000 vabil lahko zgodi, prosi odbor še edenkrat, naj se mu blagovoli to takoj naznaniti, kateri bo vsaki želji drage volje ustregel. — Slovensko gledališče. Danes se poje Wagnerjev .Večni mornar*. Vsebina libreta je natisnjena na gledaliških listih, katere prodajajo biljeterji. — Skupni poukvriižžini pod VOd- stvom predsednika ^Russkega kružka", g. dr. Ljudevita Jenka, se bode od ponedeljka, dne 29. t. m. dalje ob že znanih večernih urah vršil v m a 1 e j dvorani .Mestnega doma", ki jo je g. župan Ivan Hribar v ta namen blagohotno prepustil. Ker so sedaj vse težave in zapreke srečno odstranjene, nadeja se odbor .Russkega Kružka", da se bodo društveni členi v obilem številu in redno udeleževali tega kurza. Glavni namen društva je poučevanje in učenje, vse drugo pride na vrsto šele, če in kadar bode dosežen glavni namen. — Društvo Kneippovcev v Ljubljani. V salonu pri Maliču bode jutri ob dveh popoludne osnovalno zborovanje društva Kneippovcev. Na dnevnem redu je med drugimi točkami poročilo provizoričnega odbora, volitev častnega predsednika, odbora in računskih pregledovalcev. Namen društva je, svoje člene seznanjati s Kneippovo metodo zdravljenja ter v ta namen ustanoviti v Ljubljani društveno kopališče in po-livališče. — Proč od Gradca! .Domovina" piše: Štajerski deželni Šolski svet je v sporazumljenj u z deželnim odborom pomaknil z novim letom ljudske šole v višji plačilni razred. Dosedaj ni bila nobena slo venska šola v 1. plačilnem razredu, dočim so to prednost uživale skoraj vse nemške šole po Spod. Štajarskem ter šole na Gornjem Štajarskem. Sedaj je pomaknjenih v 1. plačilni razred na Gor. Štajerskem — 72 ljudskih šol, na Spod. Štajarju pa samo — ena slovenska šola, to je ona za celjsko okolico, ker že po novem zakonu ni bilo drugače mogoče, kajti ta zakon veleva, da morajo vse šole v istem kraju biti tudi v istem plačilnem razredu, a mestne celjske šole so uživale že poprej to prednost. Pač pa so pomaknjene v 1. plač. razred tudi šole: L, II. in III. dekliška šola v Mariboru, deška in dekliška šola v Ptuju, dekliška šola v Celju ter šola v Slov. Gradcu. Toda te šole so — nemške. Ne le zapostavljeno slovensko učiteljstvo, temveč slovensko ljudstvo sploh mora iz tega spoznati jasno, kako se deli pravica v Gradcu. — Slatinska občina se nekaterim Nemcem in renegatom na ljubav venderle razdeli. Sklep štajerskega deželnega zbora, da se Slatina loči v občini .Toplice Slatina" in .okolica Slatina" je že zadobil cesarjevo odobrenje. — Premeten slepar. Z Dolenjskega se nam piše tole: Dne 25. t. m. popoldan imel je neki dolenjski kmet M. K. iz Po stene vasi, občina sv. Križ, v Ljubljani pri dr. Šusteršiču opraviti. Pred hišo, kjer je Šusteršičeva pisarna, pridružil se mu je 25 do 26 let star človek, kateri ga je pričel izpraševati, čemu da je prišel v Ljubljano itd. Ko mu je kmet vse dopovedal, ponudil se mu je za pomagača v pravdni zadevi pri dr. Šusterčiču. Kmet, zadovoljen s ponudbo, vzame res nepoznanega človeka, kateri se je izdajal za Dolenjca iz Št. Jerneja doma, seboj v pisarno. Tam se je baje kmetu razodelo, da je stvar, radi katere je prišel v Ljubljano, zakasnil, in kmet je odšel s spremljevalcem vred. Po-sledji svetuje na to kmetu, da bi mu on na gospoda sodniškega" predsednika v Novem mestu sam prošnjo pisal, v kateri bi vso zadevo pojasnil ter tako g. predsednika pripravil do tega, da bi novo obravnavo dovolil, kar bode gotovo storil. Kmet, vesel te ponudbe, privoli v to, in hajd v bližnjo gostilno prošnjo pisat Ko je bila prošnja gotova, prečita! jo je nepoznani pravdni posvetovalec kmetu, kateri je bil z njeno vsebino popolnoma zadovoljen, in nesla sta jo na pošto, kjer sta jo priporočeno oddala. Na to sta hodila iz krčme v krčmo. Plačal je vse pravdni konsulent, — toda s kmetovim denarjem. Kar je preostajalo denarja čez račun, vtaknil je pa vse prvi v žep. Med tem časom izposodil si je pa tudi desetak od kmeta. Ko se je približal čas odhoda večernega dolenjskega vlaka, podala sta se na Južni kolodvor. Kmet imel je še dovolj časa, da si je listek do Novega mesta kupil, spremljevalec njegov je pa nekam zginil, in se je vrnil k kmetu šele tedaj, ko ni bilo več mogoče listka kupiti. In tako sta ostala obadva v Ljubljani z namenom se šele 26. zjutraj z prvim vlakom odpeljati v Novomesto. Popivala sta naprej in šla celo v gledališče .Rokovnjače" gledat. Ko-nečno odpravila sta se v neki gostilni v bližini južnega kolodvora spat. Spala sta v jedni sobi, vsak na svoji postelji. Pravdni konsulent je, ker se je bil baje dobro napil, koj zaspal. Kmet pa ni celo noč očesa za-tisnil, ker mu je bil, kakor se je izjavil, tovariš „verdohten". Zjutraj ga zbudi kmet, ter mu reče, da je čas ustati. Ustala sta, pozajutrkovala, ter se podala proti kolodvoru. Toda ne proti južnemu, nego proti dolenjskemu. To pa za to, ker se je dal kmet od tovariša prepričati, da je še dovolj časa, in da bode le zdravo za obadva, ako se nekoliko prehodita. Na dolenjski ko lodvor dospela sta v zadnjem hipu Ker je kmet že vozni listek v žepu imel, ni mu bilo brige, da bi si ga šele kupil, priganjal je pa tovariša, da se požuri. Istinito poda se proti blagajnici, pa vrne se takoj, češ: je že prepozno, bodem pa v Lavrci listek si kupil. Stekla sta naglo v vagon. V istem sedela sta že neki dobro poznati, ljubljanski trgovec Ž in ne manj poznati gospod D. iz Novegamesta. Dospevši v La-vrco, izstopil je urno pravdni konsulent, kmet pa vpraša koj gospoda D.: Gospod ali poznate onega človeka, ki je ravnokar izstopil ? D. odgovori: Ne poznam ga ne, pa čemu naj ga neki poznam ? E, vejo gospod, pravi kmet, posodil sem mu včeraj 10 gld., poznam ga pa ne, rekel je, da si gre listek kupit, in bojim se, da mi jo z desetakom popiha. Gospod D., situacijo koj spoznavši, odpre urno okno in zavpije na ves glas, kondukterju, kateri je pravdnemu konsulentu ravno listek izročeval, da naj lopova prime, ker hoče 10 gld. odnesti. Kondukter ni koj razumel, tem manj, ker se je že vlak pričel pomikati. Ker je ga g. D. s svojim pač jako krepkim glasom zopet zavpil, dal je kondukter znamenje, da se vlak ustavi. To se je zgodilo, in kondukter zaupije druzemu železniškemu uslužbencu, da odhajajočega konsulenta prime, ker je desetak odnesel. To se je zgodilo, in desetak je bil koj v rokah železniškega uslužoenca. Izročitelj desetaka jo je na to urno odkuril, vlak pa tudi. Kondukter je potem v vagonu povedal, da mu je lopov, za vožnjo iz južnega kolodvora do dolenjskega po vsej sili 40, namesto 20 krajcarjev vročiti hotel. Kmet je bil jako vesel nazaj dobljenega desetaka, toda rekel je pa vendar: .Kakih 12 gld. me pa ta špas vendarle košta. — Gosp. Vekoslav Jenič, ki je bil dolgo let prvi uradnik pri glavnem zastopu dobroznane c. kr. priv. zavarovalnice „Riu-nione Adriatica di Sicurta." v Ljubljani, je imenovan te zavarovalnice generalnim zastopnikom za Bosno in Hercegovino in nastopi svoje mesto s 1. aprilom t. 1. Gosp. Jenič je znan kot vrl narodnjak in zvest somišljenik naše stranke in prosimo svoje rojake v Bosni in Hercegovini, ki pridobe ž njim ljubeznivega družabnika, naj ga krepko podpirajo. — Cesar Franc Jožefova bolnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, ki je pravi blagoslov za Dolenjsko, razpošilja ravnokar svoje Vl.letno poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo v mino-lem letu v tej bolnici oskrbovanih 1213 bolnikov. Od teh je zapustilo bolnico ozdravljenih 846, zboljšanih 229, neozdravljenih 27. Umrlo jih je 46. V oskrbovanju ostalo 65. Skupaj 1213. Bilo je toraj 69-74% ozdravljenih (odbitkom jetike in ostarelosti 72 80%) in 18*87% zboljšanih. Če se od 27 neozdravljenih odštejnjo 7 ozdravljivi slučaji, ki so po odklonitvi nasvetovanega zdravljenja zapustili bolnico neozdravljeni, ostane 20, oziroma 1-64% neozdravljenih. Umrlo jih je odbitkom 9 umirajočih privedenih 2 880/°. Število oskrbovalnih dni vseh bolnikov znaša 23.233. Na vsacega bolnika pride po-vprečno 20 80 dni. Vsak dan se je oskrbovalo povprečno 63 67 bolnikov. Razun zgoraj navedenih bolnikov, oglasilo se jih je tudi v preteklem leta mnogo za odstranitev slabih zob, obvezo ran in za izvršitev raznih operacij. Ker se je delokrog čudovito raz- Siril in dohodki nikakor ne zadostujejo za pokritje stroškov, zlasti ker še ni poravnan dolg za zidanje nove bolnice, priporočamo zavod v obilno podporo vsemu občinstvu. — Tržaška cesta. Piše se nam: Končno se utegnejo razmere na Tržaški cesti vender zboljšati. Mestni magistrat je že storil pripravljalne korake, da se ustrezajo že davno vloženi prošnji napravi hodnik od državnega vrta do mestne meje. Upamo, da se stvar brez nadalnjega odlašanja dožene. — Tatvina na južnem kolodvoru. V sredo zvečer so pripeljali 8 zaklanih pre-šičev iz Litije v Ljubljano. Prešiči so ostali čez noč v vozu. Ponoči pa se je priplazil k vozu tat, je odrezal plombo, odprl vrata in si odrezal kos prešičjih reber. * Klerikalci so povsod enaki., Croix", list francoskih sleparskih asumpcionistov, ki izhaja v 1% milijona iztisih na dan, piše sedaj, ko je bilo 12 patrov obsojenih na denarne globe in je red razpuščen, o ..preganjanju Kristusa, njegove vere in njegovega križa !" Asumpcionisti so torej enaki našim kapelanom, ki takisto pridigujejo, da liberalci preganjajo vero in Boga, dasi gledamo na prste le — raznim sleparjem svojega naroda! * Crispijeva hči in njena — šivelja. Skoraj istega dne kakor Crispijev sin Luigi — ki je bil v Rimu v odsotnosti radi tatvine obsojen na štiri leta v ječo — je stala v Neapolju pred sodnikom Crispijeva hči Giuseppina vojvodinja Linguaglossa, ker ni plačala svoji šivelji računov. Dolžna ji je 4545 lir, a jih ni hotela plačati. Gospa vojvodinja je bila obsojena, da mora poravnati svoje račune Čim prej, dasi je izjavil njen soprog, da ni bil dovolil Giuseppini delati takih dolgov. * Žrtva špiritizma. Nedavno so našli v Curihu na cesti mrtvo truplo 27Ietnega tapecirarja Fridrika Schatza. Policija je kmalu dognala, da je skočil mož s četrtega nadstropja ter mrtev obležal. Bil je strasten privrženec špiritizma, kateri ga je privel končno do blaznosti. V zadnjem času je govoril vedno o duhovih ter o nekem nevidnem bitju, katero ga zasleduje ter ga hoče uničiti. Zadnjo noč svojega življenja je šel s svojo ženo na izprehod, dasi je silno deževalo in je bilo sploh jako neprijetno vreme. Potem je poslal ženo k njenemu bratu. Ko je odšla, se je zgodila strašna nesreča. Ko so njegovi ženi sporočili, kaj se je zgodilo, je odgovorila, da jej je že vse znano, češ, da je prišel duh, ki jej je vse povedal. Bila je namreč tudi špiritistka. * Močno dekle je gospodična Rose de la Chapelle v Parizu. Ta dama ima navado, da hodi kasno spat in da obiskuje pred svojim počitkom kavarne ter vinarne „Quartier latina". Pred nekaj tedni je prišla okoli 2. ure zjutraj zopet v neko vinarno. Bila je slabe volje in končno se ji je še zazdelo, da jo slabo postrežejo. Zategadelj je šla po velik kamen, se vrnila in vrgla kamen mej steklenice. Troje natakarjev je hotelo pomiriti razjarjeno devico. Posledica tega je bila, da je prvi natakar odletel za buffe, drugi mej pobite steklenice, tretji pa celo skozi okno. Dva policaja sta hotela odpeljati gospodično v zapor, a lepa Rozika se je prijela za železni držaj in se držala tako trdno, da je niso mogli odtrgati štirje policaji. Pomagali so jim tudi trije natakarji, a vse ni izdalo nič. Končno je izruvalo vseh sedem mož železni držaj z gospodično vred. Sodnija jo je obsodila v denarno globo 50 frankov. Telefonska in brzojavna poročila. Gor. Logatec 27. januvarja. Nadučitelj Ivan Kernc je umrl. Pogreb bo v ponedeljek dopoludne ob devetih. Dunaj 27. januvarja. „WienerZei-tungtf prijavlja sankcioniranje delega-cijskih sklepov. Vojno ministrstvo izda že v kratkem naredbo o uravnavi častniških plač, za katerih zvišanje sta delegaciji dovolili potrebnih sredstev. Dunaj 27. januvarja. Spravne konference se začno 5. februvarja. Udelež-nike bo pozdravil ministrski predsednik. Konferenca za Češko bo zborovala Dunaj ^7.,4anuvarja. Večerni listi javrj^Bflf^rj^rse^ Štefanija poroči meseca marca z grofom Eleme-rom Lonyayem. Cesar je dovolil, da bo nad vojvodinja vsako leto nekaj časa prebivala v Badenu. Tudi upa nad vojvodinja, da dovoli njen oče, belgijski kralj, da jej ostane naslov .kraljevska visokost". Praga 27 januvarja. Položaj v premogokopih je nespremenjen. V Plznu imajo danes posredovalci prvo sejo, na katero pride tudi sekcijski šef Blum-feld. Istotam so ženske šiloma naskočile pet vagonov premoga, in ga raznesle še predno so prišli orožniki. Zdaj stoje na kolodvoru vojaki na straži. Pariz 27. januvarja. Transvaalski poslanik v Bruslju dr. Leyds je uredniku lista „Echo de Pariš" glede bitke na Spionskopu povedal sledeče: Spionskop je gora, ki ima več vrhov. Angleži so jeden vrh zavzeli, toda Buri so ostali na višjem vrhu in so vsled te ugodne lege zamogli War-renovo armado decimirati. Leyds je dodal, da meri taktika Burov na to, zvabiti Angleže v take pozicije, od koder jim lahko veliko škodujejo. Kolonija 27. januvarja. „KGln. Ztg.u javlja, da leži tisti vrh Spionskopa, ki ga je bil Warren zavzel, 300 metrov nižje od onega, ki je ostal v rokah Burov in da se je moral Warren umakniti, ker ni dobil pomoči. London 27. januvarja. General French je svojo armado koncentriral pri Colesbergu. London 27. januvarja. „Daily Mail" poroča, da je pri naskoku na Spionskop ranjeni general W o o d g a t e umrl. London 27. januvarja. Iz Lady-smitha se poroča, da je general \Vhite mesto tako utrdil, da je nezavzemljivo. London 27. januvarja. Vlada bo v prvi seji parlamenta zahtevala 240 milijonov goldinarjev za vojno v Južni Afriki. London 27. januvarja. Buri bombardirajo ■Ladysmith že od srede nepretrgoma. London 27. januvarja. Razglasilo transvaalskega poslaništva, da je bilo od \Varrenove armade 800 mož ubitih in ranjenih, 1500 pa vjetih, doslej še ni uradno potrjeno. London 27. januvarja. Dogodbo v Kitajski so v vladnih krogih obudile silno senzacijo. Vsi listi dolže Rusijo, da je v kaki zvezi s to stvarjo in so boje, do bodo druge države izkoristile položaj v Južni Afriki, da iztisnejo angleški vpliv iz Kitajske. Darila. Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: G. Marjetica Želd v Begunjah pri Cerknici 3 K, nabrane v veseli družbi pri g. Šviglju v Selščeku. Živeli darovalci in nabiralka! Za Prešernov spomenik: Gosp. Božidar Gust in v Tridentu kot Slovenec v laško-nem-Skem mestu 4 K za spomenik velikega Prešerna ! Živio! Posnemajte ga, rojaki, živeči v tujini in spominjajte se doma! Za učiteljski konvikt v Ljubljani: G. Marjetica Žele v Begunjah pri Cerknici 2 K, nabrani v veseli družbi pri g. Šviglju v Selščeku. Živela nabiralka! 1 1 Slovenci in Slovenke I Ne zšbite družbe sv. Cirila in Metoda 1 1 Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano .MoIIovo francosko žganje in »ol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2 (11-2) Posebne antiseptične prvine praškega domačega mazila iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi prouzročujejo jako dobre uspehe pri celjenju raznih ranjenj in služi to sredstvo ob jednem v varnost ran in za odstranjenje vsacega onesnaženja in vnetja, kakor tudi olajšuje bolečine. To dobro domače sredstvo se dobiva tudi v tukajšnjih le karnah. Glej inserat. b Umrli so v Ljubljani: Dne 24. januarja: Ana Ivačič, kuharica, 73 let, Poljanska cesta St. 20, ostarelost. Dne 26. januarja: Marija Podkrajšek, mestna eboga, 91 let, Karlovaka cesta St. 7, srčna hiba. Pozor! Tale prostorček je prihranjen za Ervlna Burtlrelin, lekarja v fckofjl loki. Zaka| ? (136-4) Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 3 m. Srednji zračni tlak 786 0 mm. j Stanje) Čas opa-j baro-zovanja : metra ! v mm efl O s . Cu > ;ra S i i » ij v mm. j g_i _n Vetrovi Nebo 26. 27 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7374 34 si. sever jasno 7344 i —25 si. jzahodj jasno 7291 i 54 si. jvzhod'del. jasno o Srednja včerajšnja temperatura 47°, nor-male: —2 0°. H)\X3a.a.jslssi "borza, dne 27. januarija 1900. Skupni državni dolg v notah . . Skkpni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/0 • • Ogrska zlata renta 4°/0. ... Ogrska kronska renta 4°/o ... Avstro-ogrske bančne delnice . . Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... O. kr. cekini......... 99 K 65 h 99 n 45 n 98 80 9 98 65 n 98 m 80 n Q4 n 80 n 131 75 234 m 60 w 242 st 10 a 115 10 n 23 v 61 n 19 20 • 89 80 n 11 » 39 J* I Zahvala. Povodom srčnega sožalja, izraženega nam ob prebritki izgubi našega preljubega sina, oziroma brata, gospoda Viljema Zorca kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dražega ranjcega k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo. Posebej pa se srčno zahvaljujemo častiti obitelji Kaiserjevi ter cenjenemu osobju njegove delavnice, dalje čast. gg. uradnikom g. Koslerjeve pivovarne in vsem darovalcem krasnih vencev. Bog Vam povrni vsem. (224) V Ljubljani, 27. januarja 1900. Žalujoča rodbina Zorčeva. naravna alkalična kislina kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (36—1) Najboljša dijetetična in osveževalna pijača. "V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. o in stane išče mlad gospod pri boljši rodbini. Prednost se daje separirani sobi. Ponudbe pod št. 27 poste restante do 28. t. m. tukaj. (183-3) (153-2) se da takoj v najem na Emonski cesti štev. 10 Dobre službe! za boljše kuharice, finejše lil-vine, otroške rtnariee ne ^^^^^^^^m^mam^^^ma^^m^ t »**■«>J oddajo. Priporočam več brhkih natakarie. deklet za ravna dela, pestunj, torajnili in nala-karskih dečkov v obilni izberi. Tudi so dojilje vedno vpisane (175—3) v posredovalnici za službe Tereze Novotnj Dunajska c^ertam Pristen francoski konjak. Naravnost importiran. Za slabotne osobe, bolnike in okrevajoče. (2300-6) Velika steklenica 2 gld., mala steklenica 1 gld. 25 kr., potovalna steklenica 40 kr. Lekarna Piccoli v Ljubljani. Vnanja naročila proti povzetju. Trgovski sotrudnik železnlnar, dobro izurjen v tej stroki, vešč slovenskega in nemškega jezika, z lepo ročno pisavo, se sprejme. (209-2) Ponudbe naj se pošiljajo npravništvu .Slov. Naroda" pod „Strogo soliden". Lepo in ceno stanovanje obstoječe iz 3 sob s pritiklinami se odda takoj ali februvarja meseca. Poizve se več pri upravništvu „Slov. Naroda". (199—2) Občni zbor posojilnice io hranilnice v Moravčah reglstrovana zadruga z omejeno zavezo bode 4. februarja 1900 ob 3. uri popoludne v šoli v Moravčah. Vspored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Potrjenje računov. 4. Volitev udov načelstva in nadzorstva. 5. Nasveti. V Moravčah 24. prosiDca 1900. (225) Načelstvo. Ces. kr. avstrijske jgg držami žiUznlci. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1899. lota. Odhod ls Iajubljano jož. kol. Proga čez Trblz. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno- Ces Selzthal v Ansse, Solnograd; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Donaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlnk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-graa, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljbk, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Lnomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri r>4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Izubijano juž. kol. Proga ls Trbiža, Ob 5. mi 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage. Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd*, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, BelJHka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopolndne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga ls Novega mosta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod lz Izubijane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri tO m. zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopolndne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (4) Čokolada (213-1) SUCHARD Povsod X na prodaj. * Cacao ;i mestni grb registrovana varstvena znamka ,,kačji križ na treh hribih". Najfinejši in naj-milejši konjak je Tokajski konjak z gornjim tokajskim mestnim grbom iz prve tokajske tovarne konjaka v Tokaju. (S262_4) Zla*4«~ Nvetlnje z Pariš, Bordeaua, Nizza, Haag, London, Bruselj, Chicago, Dunaj, Berol.n i, t. d. Samoprodaja sa Litijo in okolico: Lebinger & Bergman v Litiji. Stranka brez otrok išče lepo stanovanje z 2 ali 3 sobami blizu južne železnice za majski termin. — Ponndbe pod R. L. sprejema upravništvo .Slov. Naroda*. (220—1) do 300 goldinarjev na mesec 100 lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterreicher, Vili., Deutsche gasse 8, Budapest. t (221—1) iki krah! New-Y«rk in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se 11 mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlie; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zaje m al ni ca za juho; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko; 2 kom. amer. pat. srebrnih kupic za jajce; 6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado; 2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najtin. sipalnice za sladkor. 44 komadov skupaj samo gld. «•<»<>. Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6'60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na ___ liirnir&iil slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno svatbeno in priložnostno darilo kakor tudi za vsako holjie gospodarstvo. Dobiva se Jedino le v (1841—16) A. HlltSC IIIEI IM.-.t Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga na Dunaji II,, Rembrandstr. 19/VV. Telefon 14597. Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se znezek naprej vpošlje. ds^^ .Čistilni prašek za njo IO kr. T ^~ Pristno le z zraven natisnjeno varst- f a veno znamko (zdrava kovina). Izvleeek Iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bar t us ch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespoštovanjem Gradec. Anton Marx, c. kr. pol. uradnik. Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik. vsprejme se takoj v mehanično in umetno kij u carsko obrt. (195—2) Kje? pove upravniStvo ,Slov. Nar.". Dovršen šestošolec sprejme se kot praktikant (179—3) v lekarni A. Šušteršiča v Krškem. ■ a Donchester-hlače gladke in pisane, sort. velikosti Ha Oslbrd — z ovratniki in brez njih, kompl. velike Trikot-sraJ «- «~ oddaja preprodajaleem M najceneje Mentl Hlrach v Bodenhaeliu o. I.. Pošilja se proti povzetju. Neugajajoče se zamenja. (214—1) ^BHaValaHaVBMBaaVB^B^BHHBMHBJaw Špecerijska trgovina v mestu z 2000 prebivalci ter lepim prometom, se radi družinskih razmer odda. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (145—4) "CXra.ćLn.o čtOTToljezia, posredovalnica stanovanj in služeb Gospodske ulice št. 6 ocftcln takoj nastopne boljše službe: 3 liUi ne za Ljubljano. 8—9 gld. plače, 2-3 osebe, nič otrok; vee kuharie za tukaj in drugod, kakor v Trni, Corico. I*u Ij. Dunaj, Celje: samostojno prodajalko v podružnico trgovine z mešanim blagom v Ljubljani; UuliiiijMko lila-STMjiiiearieo; 3 j£i-;«j«.U«- slasje; liiMino za penzijo v podporo gospodinje; e\lru deklo in ttiiliarieo (30 gld. plače) za Opatijo; iioriifsa ruvaju za tovarno (starega 50—00 let ^ itd. itd. Toeajno blasrajniearieo in toeajnegra deeka, ver natakarie. (tudi tujih) z dobrimi spričevali, spretnih v svoji stroki, eventuelno z jamščino priporočam najbolje. (219) Vsem kattljujoeim se nujno priporačajo Kaiserjevi prsni bonboni. Q4Q/"\ notarsko overovljenih spričeval je ^ najboljši dokaz, da so nepre*e- ženl pri kaslju, hrlpavosti, kataru In zasliženju. Zavoj IO kr. in SO kr. pri Mr. Pr. Mar-detschlaegerju v Ljubljani, v orlovi lekarni poleg železnega mosta, pri Ubaldu pl. Trn-koezvju in v deželni lekarni Milana Leusteka v Ljubljani. (1919-14) Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reglstrovana zadruga z ne oru ej no zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4f|,°|0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12, ure dopolndne. (i8o—i) Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. X 1 „THE MUTUAL" zavarovalna družba za življenje v New-Yorku. ma vzajei Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku 3 let nezapadljive. Moneene številke bilanee za leto iSOSt Denarno stanje................... 1,369.576,693 29 kron. Zavezanosti na račun lastnikov polic............ 1,150168,48779 Prebitek na račun lastnikov polic............~ 219.408,205 50 kron. Zavarovalno stanje, vštevši telesne rente.......... 4,795 509,175 81 „ Dohodki leta 1898 ................... 299.660,000— _ flar Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. ministerislnem plačilnem uradu na Dunaju. Letne dividende. V polici zajamčena posojila in odkupi v gotovini. Pojasnila, prospekte i. t. d. daje (1921—8) generalno zastopstvo za Kranjsko j> ^ v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 14, 11. nadstr. * < ^752 ekolandsho-ametiška crta. , Parniki vorijt pa Ikr it de 2krat aa t«4«a Pto) iz Rotterdama i New-York. |££*jt] Pisarna za kaju te: Dunaj, L, Kolosrratrlna; 10. Piiirai u »dkroi: Dunaj, IV., Wdynagerg. 7 A. I. kajnta: Od 1. aprila do 31. oktobra . . mark 000—400*) m 1. novembra do 31. marca . „ 230—820 H. kajnta: Od 1. avgnsta do 15. oktobra......mark 200 „ 16. oktobra do 31. julija........ 180 *) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. (24 — 4) L. Lnserjev oMiž za turista. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem itd. itd. ===== Glavna zaloga: L, SclnKrenli-cva lekarn Zahte- Dunaj-Meidling ,.,,„., _ za t .riste vajte liUUUl JU I p? đQ kr Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, O. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (38—4) Lnser-jev- s svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo- relev-lasmi dobila sem jih vsled 14me-sečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so naj-slovitejše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne pro-vzročaizpadanja las, pouspešuje rast istih, poživlja lasnik, pouspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že pri kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te "pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti. Gena lončka l gld., 2 gld., 3 gld., 5 gld. Pošiljam po pošti vsak dan, ako aa zneiek naprej posije ali pa a poitnlm povzetjem po vsem svetu iz tovarne, kamor naj ae pošiljajo vsa naročila. ina Csitlagf Dunaj I., Seilergasse 5. 2097-11 Za mnogobrojna naročila na izvozno, vležano in granatno češke delniške wmm xr Đudjevicah v sodih in steklenicah po konkurenčnih cenah se priporoča Anton Ditrich, Ljubljana Marije Terezije cesta štev. 2. Češka delniška pivovarna v Budjevicah je dobila na strokovni izložbi v Stutgartu I. 1897 Jedino „prvo častno nagrado" izrecno Izvrntiio pivo*'. (2261—17) V^ V^ V^ V^ V^ V^ V^ V^ V^ V^ V^ Lepo telo apno sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri I*. Mašek & Co. žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) pri Celju. (143-4) Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika is ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) (112—4) ter se dobi za predplačilo ■ tcltl. .»O l*.r., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, ThUr 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več. Akcijska zavarovalnica za življenje in rente. Allianz Oddelek za zavarovanje naroda Hoher Markt 9. Generalni zastop za Štajersko in Koroško Gradec, "Kallliaii^gfasse 1. Po poročilu c. kr. „VViener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela je „Allianzo" velika Čast, da si je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter Imenoval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje._ Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 ^Gll.llS kron. X.. 1897 se je na podlagi 1259 smrtnik slučajev izplačalo 398.378*90 kron. Od 1. 1890— 1897 se Je izplačalo 1,864 378-18 kron. Tedenska premija od 10 vinarjev više. Nespremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekov in pobotnice za premije plača dražba. V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja. Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote. Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota. Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5% obresti Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplačanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav. Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih osob. — Zavarovanje otrok. (117-3) Glavni zastop za Kranjsko: v Ljubljani, Florijanske ulice št. 3. Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agentura. ž^t Založena 1847. -jgž| Založena 1847. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS v Ljubljani 4 Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji: Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10 priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd. Štev. 297. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po -*°|o in plačuje vrh tega rentni davek sama. E Dh Fran Ksav. Poček kazenski zagovornik odvetniški koncipijent v pisarni dr. AlfonzaMosche, Ljubljana, Frančiškanske uiice h. štev. 14, (2i2-i) 11. nadstropje. Ustanovljen 1899 I. P'rTrI zagrreTošlsi Pod drž. nadzr. Vojno-pripravljalni zavod šola in internat: Marije Valerije ulica 2, I. nadstr. Ta vzorni vzgojevalni zavod za aspirante za enoletne prostovoljce in za kadetne šole odpre z dnem 1. marca semestralne glavne kurze ■v »avodnem internata: Popolno oskpbljenje pri vojaški e»r»ti upravi in disciplini. — Natančneje informacije in programe pošilja na željo brezplačno naćelničtvo zavoda s Zagreb, Marije Valerije ul. 2, I. nst. ■■I Vpisuje s« v*»saJkt dan. MM (215—1) OST Učni pripomočki za zmožnostno izkušnjo se dobe v vseh knjigarnah. "S ===== Dunaj, I., Maximilianstrasse 8. = Trgovina z železom „Merkur" v Celju sprejme sredi marca t. 1. 1 isvežbanega komptoarista 1 spretnega detajlista 1 magacinerja. Znanje kakega slovanskega in nemškega jezika v govoru in pismu se zahteva. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: „Trgovina z železom Merkur v Celju". (155-3) Moderceft najnovejše facone, i*i najboljši izdelek >- 8 |*| B9 W BI pripore ča ,*B Alojxij Perschć v * Pred škofijo št. 22, poleg mestne hiše. B*a Blaž Jesenko Ljubljana, Stari trg št 11. Zaloga vsakovrstnih klobukov in čepic perila, kravat itd. 4 e»« najiiiijih cenah. Ljubljana, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. * ••••»^•»•'••»•»»•ess2»»«j...:«":...:»»»:...5M»s ••••• ••••• ••••• Otvoritev trgovine. ^ ••••• •—9 Podpisani naznanjam častitemu občinstvu, da odprem v po-netleljek. dne 99. Januarja t. 1. 8 5 na Francovcm nabrežju št. 5 Z X S Poskrbel sem, da bom zamogel častitemu občinstvu redno postrči z pristnimi vini in po nizkih cenah. _ _ Sedaj bodem imel v zalogi spodaj označene vrste vina, v nadalje pa se bodem S • • • • o kolikor mogoče oziral na želje č. občinstva in preskrbel si bodem tudi drugih vrst. ^ • •••o Za mnogobrojen obisk se priporočam najuljudneje J • in cene: F'Pelicon :l trgovec z vinom na Francovem nabrežju 5, •"Jj ••••• m\mm\ K 1 n - 1 i# 1'oior! Vse cene so v kronski veljavi • • JR.«s«d>š1*s** 1 stl. cea. 1 liter • • Jstrska ernina (Teran) 1 „ „ 1 „ Ms»sl*»*elJ«« l „ „ l „ • • Msta-sko belo Tino 1 „ „ 1 • • • »oleiijski cviček 1 „ „ 1 „ ••••• Prazne steklenice se vzamejo nazaj po 10 vinarjev. Dostavljanje na dom in vzorci 2 J brezplačno. Pri večjih naročilih znaten popust. (218— 1 ••••• • B • ••• ••• ••J*S* •»•••• zorci 8-1) Z S » ••••• Natečaj. Služba distriktnega zdravnika za tukajšnje sanitetno okrožje, katero obstoji iz pol. občin trga Mozirje z okolico, Rečica in Kokarje, je z letno plačo (900 gld.) 1800 kron s 1. marcem 1900 oddati. Prošniki imajo dokazati, da so diplomirani doktorji vsega zdravilstva s prakso, da so rimskokatoliške vere ter zmožni slovenskega in nemškega jezika in pripravljeni imeti lastno hišno lekarno. Dotične prošnje so nam do 15. februvarja 1900 doposlati. Odpoved šest tednov. Sanitetni distriktni odbor Mozirje dne 19. januvarja 1900. (187-2) Načelnik. Najboljše črnilo sveta! Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo Fernolendt creveljsko črnilo za svetla obutala samo (1996—12) Fernolendt creme za naravno usnje. Dobiva se c ^ priv p o v s o d I. tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, L, Schulerstrasse št. 21. Radi mnogih posnemanj brez vredno- asp~" Cl T'ntmrtlon^f "5^1 sti pazi naj se natančno na moje ime tfBF~ UW * SmOlcUU W. Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (211—i) Podpisanec priporoča svojo zalogo pri*tiie&;u dobro ohlezaneara konjaka iz dolenjskih vin s steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih. priMinih in Mtarih dolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt Opozarja se na ter pelillkOVCa. užgani probek! Ai I. XVvit^oher Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko. Dobiva se pri g. J. Praunsseis-u v Ljubljani. s. i o (/> CD i i 11 Ustanovljeno Brata Eberl leta 1842. Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 4 južne železnice. Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja. Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev na drobno in na debelo. Velika izbirka dr. Sohoenfeld-ovib barv v tubah za akad. slikarje. -4* Zaloga vsakovrstnih čopičev za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd. Posebno priporočava si. občinst7U najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ta likanje sobnih tal pod imenom „Bapldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. erilo za gospode najboljše blago in najnovejše kravate prodaja s Alojzij Perschć Mehanik lm M stanuje samo Opekarska cesta št. 16. Mivalnt stroji po najnižjih eenali. Bieikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. 4 Vb? Vnanja naročila se točno izvrše. fJMB) Anton Presker Sv. Petra cesta it. 8 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zaloga gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d. Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah 4 solidno in najhitreje izgotov^jajo. priporoča J. S. Benedikt' X^ji.il>lja.iia,, Stari trg". 36 10 Cenj. g. ženinom in gdč. nevestam p£o^S^ srebrnine in zlatnine, ure- verižice, prstane, stenske ure. budilke. Namizna oprava (žlice, vilice, nože] iz pravega in kina srebra. Vse to po jako nizkih cenah in najnovejše vrste. g Za obilen obisk se priporočam z vsem spoštovanjem J^JFe. "C^'lBtCl© H: urar na Velikem trgu nasproti rotovža. W*m (123-5) Vsak dan sveži pustni krofi potice, pince, šarkelji pri (21-5) Jakobu Zalazniku na Starem trgu 6tev. 21. Slovensko podporno pisateljsko društvo iznajmljuje s 1. majem I. 1900. na Poljanski cesti pod ugodnimi pogoji. Pismene in ustmene ponudbe sprejema in daje potrebna pojasnila predsednik društva vsak dan od ene do pol dveh popoludne v Dalmatinovih ulicah (v II. nadstropju Bambergove hiše.) (108—3) flŽŠT Društvo prodaja eventualno tudi svoj vrt s hišami vred. ^AAA Farst. znamka: Sidro. ^ ^ A -+~-jm> iz Rlchter-Jeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to splošno priljubljeno domače zdravilo vedno le v izvirnih steklenicah z našo varstveno znamko „Sidro" iz R Hiter jeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (2006-15) 1 2 Učenec iz dobre hiše vsprejme se v trgovino z mešanim blagom Da deželi. Kje? pove upravništvo »Slovenskega Naroda". (206 -2) Kovačnica i s potrebnim orodjem in čednim stanovanjem daje se takoj oženj enem, dobro iz vežbanemu kovaču v najem. Natančneje poizve se pri gospodu K. Lenčetu, na Laverci pri Ljubljani. Praško domače mazila iz lekarne B. PRAGNER-ja v Pragi je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi. Velika pušica 35 kr, mala pušica 25 kr., po pošti 5 kr. več. Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi Mala strana, ogelj Ostruhove ulice 203. Po pošti razpošilja se vsak dan. Svarilo! %r Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito depo-novano varstveno znamko. se dobiva pri gospodih lekarjih: U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-schlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. B (367—20) V Ljubljan G. Piccol Trgovski pomoćnik dobro izurjen v trgovini z železnino, ste-klenino in jedilnim blagom, sprejme se takoj v službo. (222—1) A. Casagrande v Ajdovščini. V neki tukajšnji pisarni sprejme se takoj upokojen uradnik z lepo pisavo. Lastnoročno pisane ponudbe pod „upokojen uradnik" pošljejo naj se upravništvu „Slov. Naroda". (223-1) plzensko pivo V Narodni kavarni y Ljubljani oddajo se še sledeči časopisi v drugo roko: „Slovenski Narod", „Ljubljanski Zvon", ..Nada", „Fremdenblatt", ,.Neue Freie Presse", „Reichswehr", „Wiener Allg. Zeitung", „Arbeiter Zeitung". (201) Itf&jnovejše blago za plesove svile Lvonnais, volne in batist a od 25 kr. naprej je ravnokar došlo pri (106—5) .GrstalmkoLiDUjan. Zaostali ostanki se oddajajo za polovično ceno. Vzorci se pošiljajo na deželo poštnine prosto. Ljudevit Borovnik X puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem • se ^ priporoča v izdelovanje vsakovrstnih • pušek za lovce in strelce po najnovejših • sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre-c* deluje stare samokresnice, vsprejema vsako- • vrstna popravila, ter jih točno in dobro Sizvršuje. Vse puške so na c kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — Ilustio- • (110) vani csniki zastonj. (3) eoeoseeeee sesesms-osos«« °) 6 e) Hiunione Adriatica di Sicurta v Trstu. Ustanovljena v letu 1838, Ko nam je g. IVANA PERDANA, dolgoletnega in zaslužnega zastopnika nase glavne agenture za Kranjsko žal i bog vzela smrt; oddali smo zastopništvo te glavne agenture sinoma umrlega ter sedanjima i mej i te Ij ima tvrdke Ivan Perdan v Ljubljani gospodoma ERNSTU ter (174-3) Ravnateljstvo. Isdajatelj in odgovorrii uradnik : Josip No 11L Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 7