-s* ■
Leto LXXU., Št. 28$
LJubljana, sobota II. dcccaihta laja
Cena Din L—
SLOVENS
Izhaja vsak dan popoldne tzvzemsl nedelje in praznike. — inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst 4 Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, sa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Df UPRA VNI6TVO LJUBLJANA* Knafljeva nllca štev. 5 Telefon: 81-22, «1-23, 31-S4. 81-25 In 81-2«
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št 65: podružnica uprave: Kocenova ul 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351.
»Admiral Graf Spee« pripravljen, da vsak čas zapasti luko Montevideo — Angleške vojne ladje na preži — Na pomoč so poklicane tudi nemške podmornice - Nemčija je po sodbi francoskih strokovnjakov izguila že 40% svojih velikih vojnih ladij
Montevideo, 16. dec. s. (Havas) Nemška žepna oklopnica »Admiral Graf Spee« je od včeraj 12.30 lokalnega časa (17. srednjeevropskega časa) neprestano pripravljena na odhod.
Montevideo« 16. dec. s. (Associated Press.) Urugvajska vlada je imela včeraj ponovno sejo in i ena podlagi poročila mornariške komisije dokončno določila nemški kri žarki »Admiral Graf Spee« rok, do katerega mora zapustiti Montevideo.
Ni pa še jasno, kdaj ta rok poteče. »TJnfted P^ess« poroča, da je stavljen rok za odhod ladij do 18. lokalnega časa jutri v nedeljo (4 in pol ure več po srednjeevropskem času). Druga poročila pa navajajo, da poteče rok že ob 17. oziroma 15.40 lokalnega časa, ali celo šele v ponedeljek zjutraj.
Vsekakor pa je rok stavljen in če ladia do tedaj ne odplove, ostane v smslu mednarodnih zakonov, do konca vojne internirana.
Angleška vlada Je preko svojega poslanika zahtevala, da urugvajska vlada določi rok čim preje, ter je naglas7la. da ie krlžarka »Admiral Graf Spee« vsekakor sposobna za plovbo, ker je tudi v luko prišla z lastno močjo.
Po rekaterih poročilih se »Admiral Graf Spee« pripravlja že na odhod. Tako aneleške vo.fne ladje, kakor nemška krlžarka so poklicale nove edinice na pomoč. Potrjujejo vesti, da prihajajo proti Mon-teviden francoska oklopnica »Dunkerqiie« (26.500 ton) ter angleška oklopn'ca »Re-nown« in matična ladja za letala »Are Koval«. »Admiral Graf Spee« pa je baje \ poklical na pomoč več nemških podmornic Vse kaže, da bo prišlo na reki L* Plata morda v najkrajšem času do velike pomorske bitke, ker se bodo Nemci pač težko odločili, da eno svojih najmodernej-
ših in najdražjih vojnih Iad;j prepustijo za ves čas vojne v internaciji.
Bueno« Aires, 16. dec. AA. (Reuter) Urugvajska vlada je dala dovoljenje, da »Admiral Graf Spee« lahko ostane v Inki Montevideo 72 ur. Po poteku tega roka bo ladja zaplenjena, posadka pa internirana.
New Yorkt 16. dec. AA (Reuter) Po vesteh iz Montevidea je urugvajska vlada dovolila nemški žepni krifarki »Adnvral Graf v. Spee« ostati v luki 72 ur samo zato, da se ladja popravi, da bo lahko plula, popravljanje orožja pa se ni dovolilo. V toku noči so vkrcali na ladjo ok«igenske tanke, ki so potrebni za popravi f ar j**. Na ladjo so prepeljali tudi večje število železnih težkih plošč. Popravilo nemške ladje je zelo težko, kajti dve ladjedelnici pri-padata angleškim državljanom tretja pa nekemu Urugvajcu francoskega redu.
London, 16. dec. AA. (Reuter) »Times« pravijo v svojem dopi«u iz Montev da, da je nem«ka žepna vojna k r* žarka »Adnvral Graf v. Spee odgovorna za v^e izgube Anglije in nevtraln'h držav v j žnrm delu Atlantika, Na osnovi tega je ia^no. da urugvaiske oblasti niso mogle dati nemški ladji rok do ponedeljka.
Poveljnik nemške križarke
Berlin, 16. decembra. AA (DNB) Poveljnik ladje »Admiral Graf Spee«, mornariški kapitan Hans Langdorf je sta- 45 let. Leta 1912 je vstopil kot pomorski kadet v tedanjo cesarsko mornarico Med svetovno vojno se je kot pomorski percen:k na lin'jski ladji »Grosser Kurfursh ud2-ležil bitke pri Skageraku. Zadnji dve leti svetovne vojne je preživel kot poveljnik bredovja topovskih ladij in lovcev nvn. V tem svojstvu je služil tudi po svetovni vojni. Langendorf je bil večkrat dodeljen
tudi posamemfrn mornarskim štabom. V oktobru 1939 je prevzel poveljstvo na oklopnici »Admiral Graf v. Spee«.
Pogreb nemških mornarjev
Montevideo, 16 dec. AA (Havas) Pogrebu padlih mornarjev z nemške žepne vojne ladje »Admiral Graf v. Spee« so prisostvovali med drugim italijanski poslanik Berlardirici, osebje nemškega poslaništva in poveljnik urugvajske mornarice. Pogrebu je prisostvoval tudi odposlanec predsednika  repub'ike Baldomira.
Nemške izgube
Pariz, 16. dec. s. (Havas) Po pomorski bitki v južnoameriških vodah bodo morali mornariški strokovnjaki najbrže izpreme-n"ti mnenje o nemškh žepnih oklopn cah. Doslej je prevladovalo v strokovnih krogih mnenje, da so tem po tonaži sicer majhnim, teda izvrstno ob reženim oklop-nicam kos samo angleški dreadnoughti ali pa francoske oklonnice tipa »Dunkerque« s 26 «x)0 tonami. V zadnji bitki pa sq nemško žer>no oklopnico ^Admiral Graf Spee« obv-ndale tri razmeroma majhne edinice angi^ške mornarice.
Ob začetku vojne je razpolagala Nemčija skimno s 5 pomembnejšimi vojnimi Ir.djsmi s skupno tor.ažo 82.000 ton. Sta to dve oklopnici po 26.000 t6n m 3 tako zvane žepne okiopnice vsaka z neka* nad •0.000 tonami. Ker je angleško letalstvo ob priliki bombnega napada na Wiih^lms-haven kmalu po izbruhu vojne težko poškodovalo eno izmed obeh velikih oklop-nic in je sedaj tudi »Admiral Graf Spee« praktično izgubljen, je Nemčija izgubila prav za prav že 40 odstotkov svojih velikih vojn'h ladij.
Finsko sporočilo Molotovu po radiu
Zunanji minister Tanner je sno£i v ruskem jeziku vprašal Moskvo, če je pripravljena nadaljevati pogajanja • Sovjeti izjavljajo, da njegovega govora niso slišali
Helsinki, 16. dec. AA. (Reuter) SnoČi je govoril po radiu v ruskem jeziku zunanji minister Tanner in sporočil Molotovu, da je Finska pripravljena nadaljevati pogajanja za mirno rešitev vseh sporov. Tanner je med drugim vprašal Molotova:
Ali ste pripravljeni nadaljevati pogajanja? Prosim vas, da odgovorite po našem posredniku. Pred nekaj tedni sva s Paa-*i ki vijem vodila pogajanja z vami in s Stalinom. Ta pogajanja so se nanašala na zahteve sovjetske Rusije, da se izroči finsko ozemlje njej. Mi smo bili pripravljeni, da kar največ popustimo, čeprav zato ni bilo zakonitega opravičila. V teh pogajanjih se nam ni posrečilo najti skupne podlage, čeprav smo izrazili upanje, da bi se pogajanja mogla končati z zadovoljivim sporazumom. Pogajanja so bila prekinjena. Odgovorna je za to sovjetska Rusija. Vi ste zavrnili ponudbo USA za posredovanje, kakor tudi predloge švedske vlade. Vaše zadnje delo je zavrnitev predlogov skupščine Društva narodov, naj se ustavijo sovražnosti in ste z njimi nadaljevali. Gluhi ste bili za ta predlo* in ste podrli vse mostove. Zdi se, da so vaši cilji, da zasede te vso Finsko In da obnovite stare carske meje. Ce so to vaši cilji, potem ve-
dite, da se bo Finska borila do zadnjega moža. Finski narod ne bo dovolil, da bi izgubil neodvisnost in svobodo, ter da bi padel pod tuje suženjstvo.
Ta Tannerjeva izjava je bila po radiu sporočena tudi v finskem in švedskem jeziku.
Moskva, 16. dec. s. (Reuter) Finski zunanji minister je svoj apel na sovjetskega zunanjega ministra Molotova naslovil sinoči po radiu preko valovne dolžine en« moskovskih postaj, kar je sicer v nasprotju z mednarodnimi določili za radijsko oddajo. Sovjetski uradni krogi izjavljajo, da Tannerjevega govora sploh niso slišali in da jim o njegovem apelu za mirovna pogajanja ni ničesar znanega.
Helsinki, 15. dec. AA. (Reuter) Govor, ki ga je imel predsednik finske vlade Tanner po radiu v ruščini, so motile sovjetske radiopostaje, ter je zelo slabo slišal
Moskva, 16. dec. s. (Reuter). Po informacijah Iz diplomatskih krogov ni pričakovati, da bi Molotov na radijskii apel finskega zunanjega ministra Tannerja sploh odgovoril, ker kakor znano sovjetska vlada finske vlade v Helsinkih sploh ne priznava.
Novi vpoklici na Finskem
Finci so zopet zavzeli morejo prodreti do ske baterije streljajo na
— Sovjet! ne zaliva — Sovjet-pehoto
Helsinki, 16. dec. s. (Reuter) Finska vlada je poklicala pod orožje Se zadnje kontingente rezervistov, ki doslej ie niso bili mobilizirani, Sedaj bodo pod orožjem vsi oficirji do 60. leta in vojaki do 46. leta starosti.
Finci poročajo, da so zopet zavzeli važno mesto Suomussalmi v Kareliji. Čeprav so sovjetske čete tako po Števila kakor no tankih in topništvu v veliki premoći, se Jim prodor proti Bolniškemu zalivu oči-vidno ne bo tako hitro posrečil.
finska vojna poročila
Helsinki, 16. dec. AA. (Reuter) Vrhovno poveljstvo finskih čet je izdalo sinoči naslednje poročilo: Danes je sovražnik s pomočjo težkega topništva poskušal izvesti nekaj napadov na raznih odsekih bojišča na Karelijski ožini. Pri teh napadih je sovražnik na nekaj mestih uporabil tudi tanke. Na bojiSču pri Patikulari in Pu-nusjoki je bilo izvedenih neka i zaporednih sovražnih napadov, a so bili vsi odbi-
ti. Pri tej priliki je bilo uničenih nekaj sovražnih tankov. Na vzhodnem bojišču so sovjetske čete med Loj malo in Lado-škim jezerom nekajkrat napadle naše postojanke in jih je pri tem podpirala težka artiljerija, a so bili tudi tu vsi napadi odbiti. Zaplenjenih je bilo nekaj :ankov in ostalega vojnega materiala. Na bojišču pri Tolvajaerviju naše čete Se dalje napredujejo. V bojih, ki so divjali danes na tem odseku, je padlo v nase roke 15 sovražnih tankov. Na odseku Suomussalmi se je našim četam po štiridnevnem boju posrečilo presekati sovražniku pot od cerkve v Suomussalmi ju proti sovjetski meji.
Finci so pri Pečengi Štiri kilometre od norveške meje zgradili utrdbe in so izjavili, da jih bodo branili do zadnjega moža.
Moskva, 16. dec (Reuter) Sinoćnje vjetsfco vojno poročilo navaja, da so sovjetske čete v Kareliji sedaj približno 130 km zapadno od državna maj«. Na savani
javljajo uradno, da so sovjetske čete zavzele rudniško mesto Salmijaervi. Poročilo pravi, da so sovjetske čete tudi na južnem bojišču nekoliko napredovale.
Finski protinapad
Helsinki, 16. dec. A A. (Štefani). V pokrajini Kuolajervi so Finci preži i v protinapad ter se jim je posrečilo predora ti telefonske zveze med sovjetskim topništvom in opazovalci, tako da sovjetske baterije streljajo na lastno pehoto, ki s» jo že decimirale.
AngleSki vojni material za Finsko
London, 16. dec. AA. (Reuter) S pristojnega mesta poročajo, da bo Finska naročila v Angliji one zaloge v angleških vojnih skladiščih, ki so odveč, razen drugega 60.000 protiplinskih mask in 20 letal. Finska vlada bo nabavila znatne količine vojnega materiala pri raznih britanskih podjetjih, da bi zadostila najvažnejšim potrebam Finske. Nekatero vojno blago je b:!o Finski že poslano in to po varni poti čez Norveško in Švedsko.
Finska taktika
Helsinki. 16. dec. j. Finsko vojno poveljstvo izjavlja, da še ni mogoče potrdi*i vesti o novi ofenzici sovjetskih čet na skrajnem severu. Podrobnosti o bitkah, ki so se bile zadnje dni na Karelijski ožini, za finski položaj niso neugodne.
Finske čete so tako na ožini, kakor tudi v vzhodni Kareliji poslužujejo nove taktik« v napadu na sovražnika, ki jim je zelo olajšana zaradi gozdnega terena, na katerem se vodijo vojaške operacije. Finske patrulje se po drevju zakrite pr bližajo na čim krajšo oddaljenost do sovjetske vojske ter ostanejo med drevjem skrite do večera. Zvečer ko sovjetske čete zakurijo taborske ognje, prično Finci, ki imajo sedaj pred seboj dobro viden cilj, streljati iz svojih skrivališč. Ta način boja prinaša sovjetskim četam zelo velike izgube.
Waahington, 16. decembra, i Ameriški Rdeči križ je zbral 250.000 dolarjev za Finsko in dal 100.000 dolarjev finskemu Rdečemu križu takoj na razpolago. Včeraj je obiskal ameriškega finančnega ministra Morgentaua finski poslanik v Wa-ahingtonu in mu izročil ček za 294.000 dolarjev, a katerim Je Finska zopet plačala zapadli obrok ameriškega posojila, ri-Je na to izjav*, da Je ta
Kapitan nemške križarke o bitki
Montevideo, 16. decembra, s. (Associated Press). Kapitan »Admirala Graf Spee« Langsdorf je dcJ dopisu.kom ameriških listov poročilo o pomorski bitki z angleškimi ladjami, v katerem se z največjim prazne m izraža tudi o vojni spretnosti angleških ladij .
Kapitan pravi, da je prvič opazil angleško križarko »Exeter« v sredo ob 6. zjutraj Malo pozneje sta se pričeli prbliže-vati manjši križar ki 2>Ajax« in sAchil-lesc. Manevrirali sta tako. da sta spravili >Admirala Graf Spee« med svojo pozicijo in obalo. Nem&k- oklopnici je bilo tako nemogoče oditi na odprto morje. Kapitan je opazil nevarnost ter je sklenil, da koncentrira napad proti križar ki -Exeter«, preden se ostali angleški križarki dovolj pribfžata, Križarka >Exeter« je bila kmalu poškodovana, vendar sta medtem ^>Ajax-in *AchUlesc izstrelili več salv ter nemško oklopnico poškodovali zlasti pri kontrolnem stolpu. Glavne žrtve so bile na ladji ravno na tem mestu. Nato je poskušal kapitan da bi se mu posrečilo ločiti angleške vojne ladje ter se spoprijeti s posameznimi izmed njih. Vsi manevri pa so bili zaman. »
Poveljnik angleškega brodovja je s križarke »Exeter« ukazal kržarkama *>Achil-les« in »Ajax«, da se nemški vojni ladj čim bolj približata. Obe sta s tem pod vzeli večja riziko, nego ga je mogoče pričakovati v najbolj ogorčeni bitki, ter sta uspešno *zvrš*li svojo nalogo in prisilili nemško oklopnico k umiku. Nato je angleška križarka »Exeterc: zaprla nemški oklopnici odho 1 proti severu, »Ajsjta in "•Achilles« pa sta nadaljevala zasledovanje.
denar po sklepu predsednika Roosevelii« lahko finski vladi na razpolago.
Holatulski prispevki
Amsterdam, 16. decembra. AA. (Štefani). Nizozemski Rdeči križ je sklen'1 sodelovati pri zbiranju prispevkov za finski Rdeči križ. Neki industrijalec iz Rot-terdama je prispeval za finski Rdeči križ 200.000 goldinarjev (okoli 5 milijonov dinarjev) .
Ameriška prepoved
VVashington, 16. dec. s. (Reuter) Ameriška vlada je obvestila vse tovarne orožja, da se moralna prepoved izvoza v sovjetsko Rusijo, ki jo je proglasil predsednik Roosevelt, nanaša tudi na ves material, ki je lahko bistvene važnosti za gradnjo letal.
78 letni Švedski prostovoljec
Stcckholm, 16. dec. z. Med prostovoljci, ki so se na Švedskem prijavili v f.nsko vojsko, je tudi 78-letni Swinhufwud. eden najbolj znanih švedskih strelcev. Prijavil se je med prvimi in se že bori v vrstah Švedske prostovoljske legije na Finskem.
Taisto Mački odpotoval
Stockholm, 16. dec. k. Finski športnik Taisto Maeki, ki velja za najhitrejšega človeka na svetu, svetovni rekorder v teku na 5 in 10 km, je odpotoval v Ameriko, kjer bo propagiral med ameriškimi športniki za finsko stvar. Maeki, ki je bil mobiliziran, bo opravljal v Ameriki funkcijo športnega poslanika. Ko je L 1924. Amerika odklonila posojilo Finski, je finska vlada poslala v Ameriko Nurraija, ki je ko tsvetovni rekorder v teku užival v Ameriki veliko popularnost ter je s tem dosegel, da se je Amerika omehčala In dala Finski posojilo.
Nove žrtve min
L°ndon, 16. dec. s. (Reuter). Včeraj so bile v bližini angleške Obale potopljene, oziroma težko poškodovane tri angleške ladje, k. so zadele na mine. S petrolejske ladje >Inverley« (8900 ton) je bilo rešenih samo 7 mož posadke. Petrolej s ko ladjo >Atol Tempier« (8939 ton) so z vlačilci se potegnili na obalo, preden se je mogla potopiti Dva člana posadke pogrešajo. Z ribiške ladje »James Ludhood« pogrešajo dva oficirja m 15 članov moštva.
Ob škotski obaH je zadela na mino neka norveška ladja, ob ustju Temze pa neka švedska ladja. Obe sta se potop a.
London, 16. dec. a (Reuter). Angleška vojna ladja je zajela 5000-1onako nemško petredejsko ladjo »Dttsseldorf«, ki je v sredo svrnuti« kiko VaJsparaiso v CUe-ju. Nemška posada je •ncer skušala ladjo potopiti, kar pa je angleška vojna ladja preprečila ter postavila na ladjo angie-
Iz notranje politike
HRVATSKA IN SRBSKA NARODNA FRONTA
Pod tem  naslovom  pr občuje pravkar izišla   številka    »Narodnega   lista« daljši lanek iz peresa Jovu Banjanina, ki zaključuje svoja Izvajanja takole:
»Borba med srbsko in hrvatsko fronto re zelo škodovati državi in najvišjim .ieresom Jugoslavije. V brezobzirnem spopadu strasti na račun celote mora trpeti veličina demovine. MroRo se je grešilo fn se bo ^lo v rasi pelitično nerazviti sredrr tolikega n^izkustva v vladanju K •-/avc. Toda ena zabloda ne more i;.--..l," upravič'ti druge enake zablode.
Jugciloven^ki nacional'sti vedno pozivajo Srbe, Hrvate in Slo-ece. naj se združijo pod za*tavo juHOslovenskeua nacionalnega in državnega edinVva. Tudi pod to za«tavo se je grizlo, toda njo bodo rehabilitirali pogreški in nrmogočnosti separatizma. Srbska in hrvctslia frona sta lahko samo fronti sovraštva in borbo, odprte ali latentne, v najboljšem prmeru fronti premirja, nikoli pa iskrenega in trajnega miru. Samo pod jugoslovensko zastavo morejo biti v pelni meri z?dovo-Veni interesi Hrvatov. Srbov in Slovencev.
Samo jugo«lovenstvo more dali moč in silo Jugos!a\'iie. Samo jugoslovrtska fronta more ra»vrtoviti mir in ljubezen, napredek in veličino skupne domovine.« 2ENSKA  VOLILNA PRAVICA
V svojem notranjepolitičnem uv*.dn*ku razpravlja »Hrvatski dnevnik« o obeh srbskih predlogih o volilnem zakonu. O načrtu pravosodnega m'nistra dr. L. Markoviča pravi, da v nekaterih toe ah soglaša z osnutkom volilnega zakona za hrvatski sabor in da ima to pre dnost. ker priznava tudi žensko volilno pravico, ce prav le v omejenem obsegu. Volilno pravico naj bi imele namreč samo ženske s fakultetno izobrazbo in ženske s kakim strokovnim znanjem, če samostojno opravljajo službo ali vodijo obrt ter plačujejo davke.
BEOGRAJSKA REVIJA O NAŠIH NEMCIH
Beograjski mesečnik »Ravnopravnost« se bavi s knjigo »Nemštvo v južnovzhodni -.vropi«. ki jo jc napisal Walter Schnee-fuss in v kateri trdi. da živi v naši državi 700.000 Nemcev. »Ravnopravnost« zavrača to trditev in poudarja, da je v Jugoslaviji po uiadni statistiki samo 482.3411 Nemcev. Prav tako ni res, da bi bilo v Sloveniji več kakor pa 25.000 Nemcev. Zato ne mere nihCe za te Nemce zadevati onih privilegijev, ki so jih imeli nekoč v Avstriji, ker bi to pomenilo zanikanje obstoja Jugoslavije. V bistvu bi to pomenilo zahtevo po nemški upravi v Sloveniji, kakršna je bila v Času Avstrije.
Iz Novega Sada poročajo, da je pred-sedništvo »Kulturbunda« imenovsJo Wil-lija Badla, jurista na zagrebški univerzi, za vodjo nacionalno socialističnega dija-štva v naši državi z nalogo, da crganizira vse nemške dijake v Jugoslaviji.
BESEDA O NAVIJALCIH CEN »Hrvatski dnevnik« piše: Čeprav je socialni oddelek banske oblasti potegnil iz miznice stari zakon o pobijanju draginje in so ga »Narodne novine« ponovno objavile, in čeprav so Usti nastopili proti podražitvi življenjskih potrebščin, vendar se cene dvigajo v taki meri, da predstavljajo že resno nevarnost. Kakor da so se ljudje vdali usodi. Isto se dogaja izven Hrvatske, kjer je stopila v veljavo nova naredba o pobijanju draginje. Citamo, kako so bile v teh krajih izrečene s rogr kazni sa lastnike zasebnih avtomobilov, ki so se v prepovedanem času pojavili na ulici, toda ne čitamo nič o kaznovaaju navijal cev cen,
Nato govori list o zadevnih razmerah v Zagrebu in pravi: Popolnoma točno je. da tega ni kriva banovina Hrvatska. Ako že v današnjih prilikah ne moremo z boljšati socialnega položaja našega človeka, moramo skrbeti za to, da se vsaj ne poslabša. Od zdravic in praznega hrva tova-nja nimamo nič. Treba je pokazati z delom solidarnost % narodom in njegovo usodo.
30.000 SADNIH DREVES V SPOMIN NA USTANOVITEV BANOVINE HRVATSKE Ban dr. Ivan S u baši c je izdal odlok, po katerem se bo razdelilo brezplačno 30.000 adi k is vzornega posestva v Modricu med priključene    bosanske   sreze Derventa Gradačae, Brčko, Fojniea in Travnik. T» sadna drevesa se bodo sadila v spomin na ustanovitev banovine Hrvatske ob priliki lokalnih svečanosti ob javnih cestah, drevoredih, po šolskih vrtovih in občinskih pašnikih.
»NARODNA ČITALNICA« V
MEDJ1MURJTJ Čeprav ao na merodajnem mestu v Zagrebu ie večkrat poudarili, da prazno hr-vatovanje ni nič pozitivnega, vendar zaslediš po hrvatskih listih ie vedno šahtove, ki se sde sicer malenkostne, vendar pa lahko povzročijo nepotrebna trenja med konservativnimi prebivalci tega ali onega kraja
Tako zahtevajo n. pr., da se mora odpraviti naziv »Narodna čitalnica« pa vaseh v Medjimurju in se spremeniti v »Hrvatska čitalnica«, ali pa bo treba združiti te kmečke čitalnice s Seljačko slogo. Isto zahtevajo od pevskih zborov v Medjimur jo. Naj izgine vse — taka pravijo — kar ni
Stran 2
»SLOVENSKI   NA ROD«« »obeta, 16. decembra 1939.
Stav. 8 5
Vojni cilji Francije
Mirna in svobodna Nemčija poleg Avstrije, Poljske in Češke
, 16. dec. br. Generalni komisar za tisk Giraudoux je imel v ameriškem klubu govor o vojnih ciljih Francije. Med drugim je izjavil:
Kot tolmač francoskega naroda moram izraziti njegovo željo, da se dokončno urede odnosa ji med Francijo in Nemčijo, ko bo prišla prilika za to Iz Nemčje niso bili pregnani le nekateri Nemci, dejansko so iz Nemčije izgnani vsi. ki ljubijo delo. glasbo in umetnost. Ce je narod po sto'et-jih napredka prisiljen, da se čez noč povrne na svoje izhodišče, tedai pomeni, da so njegovi voditelji izdali civilizacijo. Zato mora biti v prvi vrsti nemški cilj. da
se nemškemu narodu povrne prava moč in njegova vloga med narodi na svetu Nemškemu narodu ja treba vrniti njegov pravi življenjski   prostor  in   mu nuditi pravo duševno hrano.
»Mein Kampf« je treba nadomestiti z •Mein Friede«. Mirna Nemčija to je nas vojni cilj Svobodna Nemčija poleg svobodne Avstr.Je, Poljska in Češke! Nemškemu narodu je treba vrniti njegovo zavest, da bo z lastnimi očmi gledal v svet in z lastno pametjo presojal dogajanja na svetu. To je naloga, ki jo bomo izpolnili, in ne bomo prej nehali, dokler ne bo izpolnjena v polni meri.
Vznentlijana Norveška
Zaradi bližine sovjetskih čet, posebno pa zaradi velikih izgub norveških ladij, ki jih potapljajo nemške podmornice
Cnrih, 16. dec. j. (Havas) »Neue Zur-eher Zeitung« poroča o vel kih skrbeh norveških političnih krogov zaradi najnovejšega razvoja situacije na evropskem severu. Dopisnik lista poroča iz Osla da v norveških of.cielnih krogih ne smatrajr za nemogoče da se v nekaj dneh poiavi-jo na severni norvešk. meji sovjetske vojaške formacije. Takrat se bo videlo, kakšne namere ima sovjetska uniia z norveško državo Ali bo imela do nie prav tako malo ozirov, kakor jih je imela do Finske?
Razen te težke negotovosti položaja na meji so v norveških krogih zelo vznemirjeni tudi zaradi čedalje Številnejših izgub, ki jih ima norveško trgovinsko brod^vie vzdolž norveške obale Na odločilnih mestih se vprašujejo če ni kriva teh izeub subverzivna akcija tuf h Dodmonrc. ki sistematično kršijo norveško nevtralnost v
norveških vodah. Incidenti v zadnjem času so norveško ministrstvo za narodno obrambo napotili do tega. da je naprav lo v tej smeri preiskavo. Dognalo se je, da se norveške ladje ne potapljalo zaradi min. marveč zaradi torpedov N rveška vlada bo zaradi tega energično protestirala v Berlinu.
Posebno žalostno ie, da se v norveških teritorialnih  vodah  potapljajo tuje nevtralne ladje, kakor se je pred nekaj dnevi zgodilo z nekim (Trškim tovornim oar-nikom, ki je vozil  tovor železne rude iz j Norveške na Holandsko   Katastrofa teg? j pamika je tipičen primer za preži ran ie i nevtralnost nega zakona ker le poslala žr- | tev napada nevtralna ladja na ooti i? ene i nevtralne luke v drueo nevtralno luko in * potopi lena v teritoralnih vodah nevtralne države.
Japonci nočejo osnapadol1 nega pakta z Moskvo
čeprav se odtiošaji med obema državama zboljšujejo
Moskva. 16. decembra. AA. (Ha vas) Včeraj je japonski veleposlanik v Moskvi Togo ob skal Molotova Po gotovih obvestilih je Molotov sporočil japonskemu veleposlaniku, da je sovjetska vlada pripravljena razpravljati o sklenitvi dolgoročne konvencije o ribolovu na Daljnem vzhodu. Pogajanja se bodo verjetno začela v Moskvi 10 januarja Na čelu japonske delegacije bo verjetno japonski poslanik v Stockholmu in bivši ravnatelj odseka za zunanjo trgovino v Tokiu Mačusi-ma.
Ob tej priliki naj bi se razpravljalo tudi o splošni trgovinski pogodbi, ki naj bi bila prva med Japonsko in sovjetsko Rusijo. Trdi se. da Japonci ne zahtevajo klavzule o največji ugodnosti Zdi se da se japonsko-sovjetski odnošaji zboUSuje-jo. Sovjetska vlada je že sporočila po Molotovu, da ie pripravljena razpravljati o ureditvi japonsko-sovjetskih odno-šajev Vendar pa so Japonci dali vedeti da niso pripravljeni sklen'ti pakt o nenapadanju s sovjetsko Rusijo ter si s tem vezati roke.
Diplomatski odnosi med Londonom in Moskvo ne bodo prekinjeni
Prvi italijanski komentarji — Angleški listi vidijo v zadevi Finske protislovja v zadržanja vlade
Rim, 16. dec. AA. D'plomatlčnl urednik sjenci je Štefani piše: Po podaUclh, ki smo j h dobili iz Londona, izključitev sovjetske Rusije iz Društva narodov ne bo Imela za posledico prekinitev điplornatič-nih odnosa j ev med Londonom in Moskvo.
S tem v zvezi se naglasa, da predlog angleške vlade glede sklenitve trgovinske-pogodbe z Moskvo ostane še nadalje v veljavi. Angliji ni na tem, da bi vodila tako politiko, ki bi imela za posledico še večje sodelovanje med sovjetsko Rusijo in Nemčijo. To stal'šče potrjuje tudi to, da Anglija stalno upa, da bo nekega dne tudi Rusija pozvana, da sodeluje pri novi organizaciji Evrope. Iz teh razlogov nekateri angleški listi celo piSejo, da je sklep o izključitv. sovjetske Rusije v sedanjih prilikah neprimeren.
Angleški ti h k n£gla*a, da Finski nI bila dana taka pomoč ,Kakrsna je b la dana Abesnlii ln da Finski niso dane garancije, kaKrsne so bile dane PoifHtt Neki londonski Usti vidijo v tem protislovje pri
zadržanja angleške vlade.
Vatikan, 16. dec. AA. (Havas) »Osaer-
vatore Romano« komentira izključitev sovjetske Rusije iz DN ln pravi da je ta sklep popolnoma na mestu in da je velikega moralnega pomena. Skrajni čas je bil. pravi lest, da se sovjetski Rusiji prepove pristop k tej ženevski ustanovi, ker so njene politične metode uperjene proti civilizaciji. Ta sklep pomeni srečen preokret v orientaciji E>N. Brez dvoma je da bodo od njega imeli korist vsi oni, ki verujejo v možnost plodnega hi lojalnega mednarodnega sodelovanja. »Osservatore Romano« opozarja nato na metode, ki se jih poslužuje moskovska vlada ter navaja, kaj le sovjetska Rusija napravila, odkar je bila sprejeta v Društvo narodov. Nato odkriva namene sovjetskega imperializma. Naj se nihče ne da motiti, pravi Kst, da bo boljševizem izpremenil svoje direktive po potrebi. Kakor le Moskva dozdaj delala, take bo delala tudi v bodoče,
Chamberlain na francoskem bojišču
Lonodn, 16. dec. AA. Posebni Reuterjev dopisnik poroča s francoskega bojišča: Včeraj je prispel predsednik vlade Cham-berlain na angleški odsek francoskega bojišča, kjer se bo ustavil le malo časa. Chamberlainovo letalo so spremljala angleška bojna letala. Med poletom je bilo vreme zelo hladno in precej megleno. Vrhovni poveljnik angleških čet general Gort je poslal svojega pribočnika, da pozdravi ministrskega predsednika, ki ga je sprejel in pozdravil tudi zastopnik francoskih oblasti.
Pariz, 16. dec. s. (Reuter) Ministrski predsednik Chamberlain. ki je včeraj dospel v Francijo, je kosil v angleškem glavnem stanu v družbi vrhovnega poveljnika angleške vojske lorda Gorta. Nato je Chamberlain pregledal angleške letalske postojanke v Franciji Danes bo ministrske predsednik obiskal angleške postojanke na fronti
Konec 7 stoletne zgodovine baltiških Nemcev
JWga. 16 dec. AA. (DNB) Včeraj se je vkrcalo okoli tisoč oseb na nemško ladjo »Siera Cordoba« To je zadms skupina Nemcev, ki zapuščajo Letonsko in se vračajo v staro domovino. S tem transportom je končana velika preselitev nem*ke narodnostne skupine iz Lctonske. V teku zad-
njih 45 dni Je bito Iz teronsVe preseljeno v Nemčijo 50.000 Nemcev z vso njihovo premično imovino. S to selitvijo se je končala tudi sedemstoletns zgodovina baltiških Nemcev.
Davek na pretirani dobiček
Bruselj, 16. dec AA (Havas) Včeraj je parlament sprejel več finančnih predlogov, med njimi tudi predlog o uvedbi posebnega davka na pretirani dobiček. Ta predlog ie bil izglasovan z 58 proti 6 glasovom. Šest poslancev pa se je vzdržalo glasovanja. Tako velika večina potrjuje, da v bližnji bodočnosti ni računati na možnost vladne krize.
Izgube angleike mornarice
London, 16. dec k. Mornariški strokovnjak lista »Da:ly Telegraoh« le s statistiko dokazal, da so izgube Anglije na morju mnogo manjše kot so bile med svetovno vojno ob istem času. Izgubili smo. piše strokovniak 82 ladij s skupaj okoli 300 tisoč tonami. V januarju L 1917. smo izgubili 150000 ton. v tem mesecu leta 1917 so bile izgube nalmanlše V aprilu L 1917 pa smo izgubili okoli 550.000 ton.
Sorzna poročila
Cnrih, 16. dec Beograd 10. Pariš 9.98, London 17.525, New Torti 446. — Bruselj 73.75, MIlan 22.50. Amsterdam 286.70, Bar lin 178.62, Stockhoun 106 20, Oalo 101.35, Kopenhagen 86.10, Sofija &80.
Živilski trg
Ljubljana, 16. daoamora Božična konjunktura sa je končno začela tudi na živilskem trgu. Nekaj čas* je kazalo, da bodo ljudje letos nekoliko bolj varčevali ob praznikih, zdaj je pa težko reči, sli bo kupčija kaj slabša. V resnici bodo nekaten prisiljeni varčevati, s dovolj je še vedno ljudi, ki lahko »dostojno« praznujejo. Zato je bilo danes na trgu ie precej živahno, zlasti pri perutnin.. Skrbne gospodinje se morajo zaloit, s perutnino vsaj nekaj dni pred prazniki, da jo lahko še opitsjo in lažje izberejo lepše blago.
Kljub draginji amo lahko vsaj zadovoljni, da so se cene v splošnem ustalile. Mrzlica, ki se je lotila nekaterih meščanov, da so se zalagali z živili, slasti s kolonialnim blagom, je že začela popuščati, kar nedvomno ni brez vpliva na cene.
Uradne tržne cene v Ljubljani so naslednje:
Govedina L vrste po 12 do 14 din. 11. po 10 do 12 in III. po 8 do 10 din Teletina je po 14 do 16 din kg I vrste m po 12 do 14 din II. vrste. Svinjina je po 18 do 20 din <g L vrste. II. vrste pa po 14 do 16 din. Domačo slanino prodajale po 16 din, slanino hrvaških prašičev pa po 17 do 18 din. Mast je po 21 do 22 din. Prekajeno meso je I zdaj po istih cenah kakor sveže.
Sadje je malo dražje: labolka prve vrste so po 6 din kg druge in tretje vrste pa po 4 in 3 din. Hruške ki jih je že zelo malo, 1
Živa slika Prelo \ če ve ga $!da£atel]škega dela
„Ljubijansiu zvon" Je priredil s no čl x«iiiimi> Koncert
Prelo v če v ih skladb
Ljubljana, 16. decembra Kmalu bo leto dni, odkar nas je mnogo prerano zapustil skladatelj Zorko Prelovec. ::idja leta svojega življenja je bil sklada-celjsko Izredno ploden. Ze je zapuSc&l prvotno harmonizatorno ©lopnjc svojega skla-dateljevaiija in iskai izraza lastni. Izvirni tvornosti. Tu, sredi tega novega poleta je
njegovo telo onemoglo in Klonilo Njegovo delo je ostalo na ta način brez izvirne do-zorltve. ki je lastna vsaki moćni skladateljski osebnosti.
Snočni spominski koncert, ki ga je Izvajala pevska družina 9Ljubljanskega zvona« v veliki Filharmonični dvorani, je podal Prelovčevo skladateljsko bit v sočnem prerezu. Na sporedu so bile najznačilnejšo stvoritve pokojnega skladatelja. Nekaj jlb je bilo ceio takih, ki so jih izvajali Iz rokopisa, torej iz njegove zapuščine.
Prelovčev skladateljski obraz? Sodim, da je treba iskati Izvore njegovega dela v tistem vojnem in povojnem času, ko je slovenski človek sredi gorja in betežnosti, ki ji je bil izpostavljen, prisluhnil narodni pesmi m nadel v njenih milih, žalnih zvokih tisto opojnosladko pozabo, ki jo je ravno potreboval. Taka pesem je iskrena, lije lz srca. Ne zahteva nobene komplicirane akor-dike, njena zgradba je sila enostavna. Čustvo je vse, tematika pa ne pozna posebnih varijacij. Vsaka zase učinkuje mogotno v duhu narodne pesmi. Pri pregledni izvedbi pa se vsiljuje vtisek enostavnosti ln monotonosti.
Prelovčeve zasluge za naše glasbeno Življenje so izredno velike Poletni zamah nase pevske kulture v dobi po svetovni vojni je dokaj njegovo delo. Organizatorno je ustvaril močna pevska telesa, izdajal neumorno pevski materijal. Vse svoje sile pa je zlasti posvetil »Ljubljanskemu zvonu« in ga skupno s pokojnim Adamičem potisnil v prve vrste našega tedanjega koncertnega življenja
A morda njegova največja zasluga za naše glasbeno kulturno življenje tiči v forsiranju slovenske narodne pesmi ln njenega duha v izvirnih ali pa lastnih popesnltvah, s čimer je močno pripomogel, da skušajo nafti skladatelji svoje delo zasidrati v slovenski tradiciji.
Pevska družina »Ljubljanskega zvona«, ki je zadnja leta preživljala nekakšno krizo, si je pod vodstvom pevovodje D. Matule kaj kmalu opomogla. Moški zbor je Izravnal svoje sile. Svoj najmočnejši register ima v basovskem materijalu, ki zveni zelo sočno. Bolj šibko so zasedene višje lege, a tega vprašanja nI mogoče resiti od danes do jutri ln je tu pevovodji dano še obsežno področje organizatomega te vzgojnega delovanja. Bolj zaokrožena je družina ženskega zbora z lepim, čistim materijalom.
Spored nam Je predočll kot rečeno prav živo sliko Prelovčevega skladateljskega dela od nleeovih harmonizaeij pa do poslednjih skladb (iz rokopisne zapuščine), ki že kažejo obrise Izvirne invencije in lastne
1
Popis vseh mesnin v Ljubljani
Ljubljana. 16 decembra Mestno poglavarstvo v Ljubljani je pričelo dostavljati hišne in evidenčne liste za popis vseh v Ljubljani stalno stanujočih moških rojenih 1920 sli prej. Hišni lastmk, upravitelj ali hišnik naj takoj, ko dobi hišno polo z evidenčnimi listi, izroči v izpol-nHev po en evidenčni list vsakemu v hiši stalno stanujočemu moškemu prej navedene starosti. Izpolnjene in podpisane evidenčne liste je treba brez odlašanja takoj vrniti hišnemu lastniku, upravitelju ali hišniku, ki nato vpiše vse osebe, ki so izpolnile in njemu oddale evidenčne liste, v hišno polo, kamor naj se pravtako vsakdo poleg svojega vpisa lastnoročno podpiše. Pri tem popisu je treba upoštevati tudi vse one v Ljubljani stalno stanujoče moške, čeprav so začasno odsotni, bodisi na popotovanjih, v bolnicah na orožnih vajah ali drugje. Za take osebe naj evidenčne liste izpolnijo njih svojci. Če pa teh ni, naj jih pa izpolni hišni lastnik ali njegov pooblaščenec. Od popisa so izvzeti samo aktivni častniki, podčastniki in vojaki pod zastavo, pač pa morajo vojaški uradniki evidenčne liste izpolniti
Podatke, ki jlb potrebuje mestno poglavarstvo za volilne namene, naj se vpiše natančno, ds ne bo trebs vabiti strank v urad saradi dopolnitev. Poleg drugih osebnih podatkov, naj v evidenčnem listu vsakdo natanko navede tudi dan, od kdaj nepretrgoma stanuje v Ljubljani, t j bodisi na starem kakor na inkorporiranem ozemlju.
Hišni lastniki, upravitelji ali hišniki naj hišne pole natanko izpolnijo in podpišejo ter z vsemi evidenčnimi listi izroča organom mestnega poglavarstva, ki se bodo pri njih zglasili po preteku treh dni po dosta-
poti. Prve Uevedbe so bile anoči deležne > Vaška bridkost in »Pomlad«, oba mešana zbora in »Nad mojim grobom«, moški zbor. Poslednji utegne Izmed teh treh odnesti prvenstvo. Morda je to okolnost pripisati temu, da je Prelovec vobce v mo&klh zborih močnejši kakor v mešanih. Kakor da se poslednji bolje prilegajo njegovi priprosti tvorni naturi ln pa bistvu ponarodele, docela v narodnem duhu ustvarjene skladbe. Najmočnejši vtis Izmed mešanih zborov je zapustila »A ve Mana«, ki ao jo pevci »Ljubljanskega zvona« zapeli občuteno v pravem duhu podobnih skladb. Omeniti je treba mehek sopran gdč. Orage Stetnerje-ve, ki je v tej skladbi prišel do prodorne veljave. V ostalih mešanih zborih Je ponekod motilo, da je nekaj dobrih pevk preveč rinilo v ospredje in prešlo na ta način iz okvtra.
Frid. Lupša nam 1e odpel pet samospevov. Tudi v teh se kaže Prelovčeva bit: priproste stvarce s pcuoarkom na narodnem napevu, primitna spremljava brez vsake širše ambicije, narodni ali ponarodell napev naj opravi svoje. Lupsa je a svojim zdravim, izkultlvlranlm glaaom dal Pre-lovčevim samospevom kolikor mogoče artističnega bleska ln je žel za svoje prepričevalno petje tople aplavze.
NajmoCneje je učinkoval Prelovec s svojimi moškimi zbori. Med temi jih je nekaj umetniško vsestransko dovršenih. »Jaz bi rad rudečih rož«. »Sedem si rož porezala ml«, >Hišica pri cest' stoji« tn pa že klasični »Doberdob«. Moški zbor »Ljubljanskega zvona« Je v njih dosegel sugestivno stopnjo svojega Izraza. »Jaz bi rad rudečih rož« je moral kar ponoviti. Aplavzi so veljali tudi solistu Petrovčiču.
Pevovodja Dore Matul Je po Prelovcu prevzel težko nalogo. Reorganizirano pevsko družino je v razmeroma kratkem času zopet postavil na noge. Huda naloga, ki zahteva mnogo znanja, potrpežljivosti ln vztrajnosti Ni dvoma, da si bo s temi lastnostmi in če ga bo društvo vsestransko podprlo, privzgojil primeren kadei odličnih pevcev. Ta je osnova za vsako nadaljno, čisto umetniško delovanje. Čre so mnoge po-droenosti ostale še neizdelane. Če za ritmično pravilno sliko posameznih skladb se niso zadihale nijanse tn odtenki, ki umetnini vlivajo šele njen pravi "tivi blesk, bo preje pripisati času. ki Je bil vendarle prekratko odmerjen, kakor pa pevovodji samemu, ki kaže globoko razumevanje tudi za tanjše utripe pevskih umetnin. Pravim da 1e bil prekratko odmerjen čas, ker Je treba pevovodji, ki se hoče lotiti količkaj resnejših stvari, vendarle večletnega sožitja z zborom, preden ga more prttiratl na višino, ki mu lebdi pred očmi. Da pa bo to mogoče, morda že v kratkem čaau, je pokazal snočni koncert. Bil Je lepa. tskre-spomfnska manifestacija za pok. skladatelja Zorka Prelovca to za njegovo pristno narodno umetnost. I. K.
vftvi Tega roka na) se vsi zanestjjvo !n na tanko drže. da zaradi odlašanja ne bo nepotrebnih zavlačevanj in potov ter zamud.
Če bi pa kak v Ljubljani stalno stanujoči moSki prej navedene starosti do četrtka 21. t. m. vendar morda ne prejel evidenčnega lista v izpolnitev, naj se gotovo zglssi v petek 22. ali v soboto 23. decembra letos med običajnimi uradnimi urami v mestnem domovinskem oddelku, Mestni trg 2-1 L, soba številka 48.
Poudarjamo, da morajo biti popisani prav vsi v Ljubljani stalno stanujoči moški, ki bodo 31 decembra letos stan 19 ali več let, ne glede na državljansko pripadnost, torej tudi tuji podaniki.
ŠAH
in« brzo turnir za LJubljane
Včeraj so ljubljanski šahisti poslednjič v tem letu merili svoje moči v brzi igri Tempo 10 sekund za potezo je tudi tokrat delal preglavico marsikateremu izkušenemu igralcu. Zanimivo je, da se nikomur od naših mojstrov ali amaterjev doslej ni posrečilo ponoviti svoje zmage na mesečnem prvenstvu Ljubljane V oktobru je zmagal Ciril Vidmar, v novembru mojster Milan Vidmar, včeraj pa prof. Ludvik Gabrovšek.
Izmed 12 udeležencev si je včeraj zasluženo priboril prvo mesto sijajno razpoloženi prof. Gabrovšek. ki je kar sa 2 točki pobegnil drugoplasiranemu Preinfalku. Končni rezultat je naslednji: I. prof Gabrovšek 10 točk, II. Preinfalk 8. III Sodi 7 in pol IV. Požar 7. V.—VI. Šiška hi M. Vidmar 5 in poU VIL Stokan V. 5. VIII—X. Puc. Sikošek in C Vidmar 4 in pol, XL Hran 3, XII. Selšek 1. Presenetil j« s svojim uspehom Požar, ki se je močno vrinil v »zmagovalno« skupino. Turnir Je posekal v lepem redu.
so najlepše po 7 din, nekoliko slabše pa po 4 do 5 din. Orehova jedrca so po 24 do 25 din kg, celi orehi pa po 8 dm Rozina so po 10 do 18 din kg. — Cene m lovskih izdelkov so se ustalUe.
Kava je v prodaji na debelo: Portorico po 90, Ssntos po 70, Rio po 36. praše na I. vrsta po 120, H. vrste po 84 in IIL po 72. Sladkor v kockah je po 15J» din, kristalni beli pa po H din. Kavna primes velja 19 din kg, rit L vrste 14 din in II. vrste 9 din. namizno olje IS do 24 din, jedilna oSj« 16 do 20 din kg.
Perutnina, ki gre zdaj salo v denar, se v splošnem ni podraiils Danes je bil trg z njo precej dobro založen. Piščanci to po 16 do 20 din k^mad šivi, saklani pa po 25 din kg. žive kokoši po 24 do 32 din, zakla ne po 24 din kg. petelin po 25 do 30 din. zaklan 24 din kg. Druge vrste perutnine je malo naprodaj. Zaklana gos je po 22 do 26 din kg. — Malo so se podražili mlečni izdelki, kar je navaden pojav pred prazniki. Surovo maslo je po 28 do 34 din, čajno po 34 do 40 in kuhano po 32 do 36 din kg. Nekoliko so se podražila tudi jajca kakor smo pričakovali, da se bodo; zdaj ao po 1.25 do 1.75 din.
Ker zadnje čase ni več naprodaj krompirja na debelo na trgu, se je tem bolj podražil v nadrobni prodaji, in sicer že na 2 din kg. Če pa se bo vreme se izboljšalo, kar je sicer malo verjetno, lahko pričakujemo, da bo na trgu še dovolj krompirja.
tntca
KOLEDAR
DANES: Sobota, 18. decembra: Adala, Albina
JUTRI: Nedelja, 17. decembra: Lazar DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO MATICA: Cttadela*
KINO SLOGA: Fra Mlavolo ob 16. ln 19., Beg na Jadran ob 21.
XINO UNION: Skrivnost gespe Beate
KINO MOSTE: Hudičeva družina m Dobra zemlja
KINO SISKA: Izgubljena patrola
UMETNOST A RAZSTAVA >LADT^ v Jakopičevem pavUlonu. odprta od 9. do 18
MUZEJSKO DRU8TVO svečani izredni občni zbor ob 18. v slavnostni dvorani mestnega poglavarstva
DRUŠTVO »SOCA# predavanje ravnatelja Antona Mervtca »Laz spremljevalka, to~ lažnlca ln vodnica od rojstva do groba* ob 2030 v dvorani pri »Levu«
I. BOLGARSKI VEČER s plesom ob 2030 v Trgovskem domu
GLASBENA OOL.A >8IX>QE<r prvi letošnji nastop svojih gojencev »Božič — zima« ob 18. v svoji dvorani (Ljubljanski dvor>
SADJARSKA IN VRTNARSKA PODRUŽNICA občni zbor ob 19.30 v salonu gostilne prt Mraku
PRIREDITVE   V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED
DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Picroll, Tyr5eva cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62. Oartun, Moste — Zaloška cesta MESTNO DE 2 URNO ZDRAV SLU2BO bo opravljal od sobote od S. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Gvldo Debelak, Tvrševa cesta 62. telefon št. 27-29.
Gospod urednik, gotovo se *trinf*te i menoj, da bi morali biti tudi *k/tharetni večeri« vsaj malo duho\iti tn kolfkcr tottttO dobro pripravi i eni. Takt večeri bi naj bili v razvedrilo občinstva, zlasti Se, če se prirejajo pod naslovom: Vse za Salo, da se bode v$e smejalo! Toda v Kranju smo Imeli priliko sliieti in \'ideti neko skupino ljudi, ki niso poskrbeli ra smeh, tem\'eč za jezo in zgražanje ln ljudje so se po pravici zgražali! Tudi kabaretni igralci morajo pa žiti na lepoto jezika in ne morda skuiati doseči uspeh s pačenjem jezika ln raznimi germanizmi. Zlasti bi morah paziti na to, da ne govorimo o vrsti drugih pop.reSk in sploh na nemogoč starinski program.
Toda resnici na ljubo je treba povedati, da glavni krivci niso bili nastopajoči, tem več je treba pribiti, da je v eraki meri kri vo tudi društvo, ki  ie tej skun'ni omogočilo nastop, ne da bi  poiz^eJ*lo, kdo so igralci in kako nastopajo.
Prva predstava v tej sezoni je prereze t a na, a ostale so na situ Se razmere v odho ru gledal, odra. Gospod urednik, kadar bo ste zopet rabili sito, pa vrzite vanj ie tc razmere, da bo javnost vsaj vedela, kaj jc z gledališčem in ali je res, da fe treba srna trati »divni« kabaretni večer za otvoritev sezone.
Nase sleforščc
DRAMA
Začetek ob 20. url Sobota, 16. decembra: Trt komedije. Izven
Znižane cene od 20 din navzdol Nedelja, 17. decembra: ob 15. url: Georgc
Dan din. Izven. Znižane cene od 20 din
navzdol. Ob 20. uri: Velika skušnjava.
Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeljek,   18. decembra:     stt vilka 72.
Red A
OPERA
Začetek ob 20. uri
Sobota, 16. decembra: Gorenjski siaveek. Izven. Slavnostna predstava v proslavo 20 - letnice Univerze kralja Aleksan -dra L
Nedelja, 17. decembra: ob 15. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. url: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene
Ponedeljek, 18. decembra: zaprto
Dre vi bo v operi slavnostna predstava A. Foersterjevega »Gorenjskega alavčka« v proslavo dvajsetletnice uatanovltve naše univerze. Slavnostno besedo bo imel upravnik Narodnega gledališča Oton Zupančič. Zasedba bo premierska s Franclom, Ribičevo, Španovo, Anzlovarjem, Barbičevo, Dolnlcarjem. Orlom, Zupanom in M. San-clnom. Režija je Zupanova, dirigiral bo kapelnik A. Nef tat.
Snežne razmere
Uradno poročilo Tujekoprometuih zvez
v Ljubljani in Maribora, JZSS in SPD 16. decembra 1940
Rateče-Planica 870 m: —4, oblačno, mirno, 10 cm prsiča na 10 cm podlage.
Planica-Slatna, 950 m: —5, oblačno mirno, 20 cm pršića na 10 podlage.
Planica-Tamar, 1108 m: —5, oblačno, mirno, 25 cm pršiča na 25 podlage.
Peč-Petellnjek, 1440 m: —4, oblačno, mirno, 20 pršiča na 20 podlage.
Kranjska gora, 810 m: —3, barometer s* dviga, oblačno, mirno, 20 cm pršiča, Bu-kovnik 20 cm pršiča, Vršič 75 cm pršiča.
Jesenice, 584 m: —2, barometer se dviga, oblačno, mirno, 40 cm pršiča.
Bled, 501 m: 0, barometer se dviga, 2 cm pršiča
Bohinj - Sv. Janez, 530 m: 0, oblačno mirno, 8 cm pršiča
Bohinj Zlatorog. 530 m: —1, oblačno, mirno, 8 cm pršiča
Dom na Komni, 1520 m: —6, jasno, mirno. 85 cm pršiča.
Dom na Kofeah, 1500 m: —6, oblačno, mirno, 15 cm piSiča na 40 podlage.
Valvasorjev dom 1180 m: —1, megleno, 20 cm južnega snega
Dom na Krvavca, 1700 m: —4. pooblačeno 20 cm pršiča na 60 podlage.
Velika planina, 1558 m: —3. pooblačeno. 20 cm pršiča na 40 podlage.
Kamniška Bistrica, 681 m: —4. 10 cm oblačno, 10 cm snega
Zelenica, 15534 m: —5. oblačno, 10 cm pršiča na 90 podi ase
Radovljica, 478 m: —1, oblačno, mirno, P cm južnega snega.
SkofJa Loka. 150 m: 1, barometer se dviga 10 cm južnega snega
Polževe, 820 m: —2, oblačno. 10 cm pršiča
Knreaček. 838 m: —2, oblačno, 8 cm pršiča.
Rimski vretao, 530 m: —3, oblačno, mirno, 18 cm pršiča.
Stav, '8^
»SLOVENSKI NAROD«,
16. decembra 1039.
Stran 3
100 letnica Muzejskeg a društva za Slovenijo
Ob ustanovitvi je bila v društvu Prtmlcjeva JuOja9 a,
ierna ni bilo med člani
kranjskega odvetnika Franca Pre-
Predsednik Muzejskega društva oni v. prof. dr. M. Kos
Ljubljana, 16 decembra Muzejsko društvo za Slovenijo proslavlja danes stoletni jubilej. Ustanovljeno je bilo 1. 1839. Danes popoldne ob 18 uri bo svečan izredni občni zbor društva v magistra'.*1., dvorani, dopoldne pa je društvo ob sodelovanju Zgodov.nskega društva v Mariboru prired.lo v proslavo j v bil^ja zborovanje slovenskih zgodovinarjev z izbranimi predavanji Predavali so dr. Fran Štele, prof. Fran Baš, dr. Josip Turk dr. Raj ko Ložar. dr. Fran Zwitter. prof. S.Ivo Kranjec in dr. Melita P.vec- Štele.
V kakšnih okolišČ:nah 19. stoletja se je pod mogočnim vplivom narodnostnega in romantičnega gibanja osnovala po vsej Evropi vrsta ustanov z namenom, da raziskujejo in odkrivajo posebnosi posameznih dežel. Ti zavodi so hoteli postati središča in zb rališea za vse, kar nudi dežela važnega in zanimivega tudi s področja naravoslovja, obrti, industrije in umetnosti. Taki muzeji so se osnovali ped vodstvom visokih protektor j ev na Morav-skem, Štajerskem, Češkem in Tirolskem.
Ko so poleti 1. 1821. kranjski d žilni stanovi sk.epali o ustanovitvi muzeja v Ljubljani, je predlagatelj škof Av uštin štin Gruber menil, da bo mogoče i ha jati brez posebnega društva, ker je bila Kmetijska družba pripravljena začasno oskrbovati vse posle muzeja. Cesar je 1. 1826. potrdil ustanovitev kranjskega deželnega muzeja pod pogojem, da se muzej vzdržuje samo s prostovoljnimi pri.-pzvki. Ko so stanovi videli, da bi se muzej ne mogel uvrstiti med javnopravne zavode, so se ozrli po načinu, kakor so druge avstrijske dežele takrat skrbele za svoje domo-znanstvene zavode. Sprejeli so mise1 sti-škega okrajnega gozdarja Henrika Stratila, ki je že 1. 1822., morda pod češkim vplivom, predlagal, naj se ustanovi posebno društva
Avtokratski muzejski kura tor grof Franc Hohenwart je zamisli nasprotoval, ker ni mogel prenesti, da bi v muzejskih zadeval odločeval odbor zasebnega društva, kakršnega je hotel ustanoviti stanovski zbor Hohenwart je že pozneje ko Je bilo Muzejsko društvo ustanovljeno, večkrat odkrito nastopil proti društvu, ker z njim ni hotel deliti vpliva na vodstvo muzeja
Dne 9. junija 1838 so kranjski deželni stanovi predložili v potrd:tev pravila Muzejskega društva Dne 25 junija 1839 je cesar končno odobril statute in stanovi so na deželnem ^boru dne 17. sepfemb*-a 1839 izvolili polhograjskega grofa Rihirda Blagaja za predsedn'ka Muzejskega društva.
Dne 5. decembra 1839 ie izšlo v ins<=>rat-nem delu ljubljanskega uradnega lista vabilo stanovskega odbora, nai se č'ani MuzeJ^keca društva zberejo 18 decembra 1839 ob 10 uri dopoldne v dvorani na lontovžu (Landhaus). da izvoMio v smislu pravil posvetovalni odbor in dMoč'jo blagairtika. Muzejsko društvo ie bi7o ta dan ustanovi ieno V prvi odbor so v^toni-li zvonar Samassa. gubern 1ck? svetn'k Josip Wagner. treovee Ferd'nand SrhnVd prof. dr. Zrr'ber. knilž^fčar dr Jože Ll-kavec, grašč?k Fr Gnile, major Jo«io Stihnl. kano^»»k JurM Pavšek ter normal-nošolski rav^ateli Slaker. namesto katerega ie oo7neie vstooit v odbor lekarnar Grom^ddrkv. Za društvenega ta1n*k^ je bil do^'m *rubernf1«ki tajn*k Ka^l Raab. za bla^jn^a inspektor stanovsk'h no-sestev Fr. Po«ar»pr. dnjStvpnem" odboru na «o nr^n^dnli r»*d* trM« «+»no""«k1 rnu-ze.i*»kf ktrrat^rj? Drof Vo,ba-kLVh'°"borc»< frof Franc Hohenwart In baron Leopold L'ehtenberg.
Muzejsko društvo se je tesno zdTŽllo z muzejem, kar se kaže tudi v tem da so starejši društveni spisi vloženi med akte muzeja Med spisi za 1 1836. torej še preden je društvo dobilo uradno In pravno obliko in so že tedaj nabirali Člane in prispevke, je vložen seznam društvenih Članov. Po tem spisu je plačalo po 8 goldinarjev 20 oseb. večinoma lz vrst aristokracije, od drugih pa MIha Smole Jurij Pavšek in Urban Jer'n Po 5 goldinarjev je plačalo 75 oseb med temi tudi Jul'lana Primic, Simon Pess,-ak Emil Korvtko nekaj duhovšč:ne. plemstva in uredništva Po 2 goldinarja je plačalo 58 oseb. največ trgovcev, uradnikov in odvet^kov, z izjemo dr. Blaža Crobatha. ki je plačal 3 goldinarje. Prešernov šef Crobath n s'cer v skromnih razmerah živeči prijatelj Korvtko sta tudi v 1. 1838 zabeležena z zneskom 3 goldinarjev. Med novimi člani so bili tudi šentviški župnik Blaž Potcčn;k Fr. Metelko ln dr Sporer Pozn*»ie se je pristop-lo še nekai nodeželcke duhovščine, graščakov in meščanov, med nj'mi učitelj Martin Ivanpt:č in Jos'p Blasnik Vidnejših predstavnikov na?ega slovstvenega življenja pa zastonj iščemo med č"an: Muzejskega društva. L. 1848. je bil v Kra-niu za društvenega poveriemk* d°kan Jo že Dagarin, ki je imel med Člani vpisa-
nega poznejšega poslanca Ambroža iz Srmednika in vediške^a župm^a Jerneja Ar kota, ne pa kranjike&a odvetnika Franceta Prešerna. L. 1849. je bil v drušivo sprejet Karel Deschman.
L. 1843 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Historično društvo, ki si je delilo z Muzejskim društvom delovno področje. Do združitve obeh društev ni prišlo. L. 1866 je Muzejsko društvo nehalo izdajati svoja letna poročila, dve leti kasneje pa je enaka usoda zadela »Mittheilunge* Historičnega društva ki je bilo tudi formalno razpuščeno 1 1885.
L. 1888. se je muzej preselil iz starega liceja v novo poslopje na današnji B.ei-weisovi cesti, s tem se je začela tudi poživitev m obnovitev Muzejskega druš va ki je sprejel dediščino Historičnega društva in začel negovati tudi zgodovinske vede. Od 1. 1889., torej že 50 let. izhajajo nepretrgoma izdanja Muzejskega društva. Po samo nemških »Miitheih ngen des Mu-sealvereins fur Krain« so izšla slovenska »Izvestja«, nato pa »Carniolia« ter po svetovni vojni od 1. 1919. naprej Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo.
Anton Kobler je bil prvi, ki je L 1889 predlagal, naj bi društveni časop s sprejemal tudi slovenske članke Vsi so bili za Koblerjev predlog, le nemška č ana odbora Wallner in Voss sta bila za to. da ostane glede jezika pri starem torej samo pri nemških »Mittheilungen« L 1890 je bil izvoljen za tajnika Anton Kobler. ki je pisal vse zapisnike odslej v slovenskem jeziku Od Nemcev je ostal v odboru samo prof Voss L. 1891 so začela izhajati slovenska »Izvestja« ki jih ie urejeval Kobler Obenem pa so še izhajale »Mittheilungen«, katere ie nazadnje urejeval kustos dr Valter Smid Na njegov predlog je list sprejel ime »Carniola« L 1910 so se »Izvestja« strni'a s »Carniolo« v eno publikacijo pod uredn štvo dr. J. Mantua-nija, dr. Josipa Grudna in dr. Gvidona Sajovica.
Dne 26. marca 1919 ie bilo sklenieno da se bo društvo v bodoče imenovalo Muzejsko društvo za Slovenijo, druš'veni časopis pa »Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo«. Povojni »Glasnik« so urej?vali dr. Mantuani, dr. Fr Kos in dr. Mal Leta 1934. sta se doslej združen: sekciji priro-doslovcev in zgodovinarjev v društvu razšli. Prirodoslovna sekcija se ie organizirala v samostojno Prirodoslovno društvo, ki izdaja mesečnik »Protcs«. zgodovinska sekcija pa je svoje delovanje zopet prenesla v Muzejsko društvo. Dosedanji načelnik zgodovinske sekcije univ prof. dr. Milko Kos je bil izvoren za predsednika Muzejskega društva in ga vodi še danes.
V najtežavnejših časih je društvo pokazalo izredno vztrajnost in trdožvost Literarno delo društva kaže. da je društvo opravilo veliko kulturno delo v teku prvih 100 let. Ob jub'leju se bo društvo in z njim vsa slovenska kvltuma iavnost spomnila nesebičtvh !n požrtvovalnih delavcev na področju naše domače zgodovine in kulture.
Lepe knjige Vodnikove
družbe
S priljubljeno vzorno urejeno pratiko In s poučno ter dvema pripovednima knjigama je družba tudi leto*
ustregla svojim Slanom
Ljubljana, 16 decembra
Lep je letošnji knjižni dar Vodnikove družbe. S priljubljeno pratiko in tremi knjigami se bodo tisoči in tisoči članov in prijateljev Vodnikove družbe zabavali in poučevali v dolgih zimskih večerih. Tudi z leto'njimi knjigami je Vodnikova družba ostala zvesta svojemu programu, ki mu je postavil temelje dr. Gregor Žerjav.
Vodnikova pratika
Vodnikovo pratiko za l. 1940 je uredil prof. dr. Pavel Karlin Opravil je uredniško delo vzorno, nanizal smotreno po prs-tikarskem delu poučne in zabavne spise, med katerimi so odlični, poljudno pisani članki o najbolj aktualnih in zanimivih vprašanjih. Z zanimivim člankom o dr. Gregorju Žerjavu, ki ga je spisal g. Rasto Pustoslemšek. je Vodnikova družba počastila spomin svojega ustanovitelja, prijatelja in zaščitnika dr. Gregorja Žerjava ob lOietnici njegove smrti. Posebno pozornost bodo zbudili članki dobrovoljca dr Ernesta Turka o slovanski preteklosti m sedanjosti, dr. Mirka Kari i na o boleznih zaradi napačne prehrane in dr. Slavka Gruma o alkoholu. Lepo razvedrilo in dobro informativno čtivo so vsi ostali članki z okusnimi ilustracijami. Zelo okusna je tudi vnanja oprema pratike, napravil jo jc prof. Mirko Šubic.
O boleznih ušesa, nosa in grla
Najdragocenejša dopolnitev naše tako skromne poljudnoznanstvene literature je knjiga dr. Janka Hafnerja o boleznih ušesa, nosa in grla. Prav bolezni v teh organih so najbolj pogoste in najbolj nevarne. Kniigs dr. Hafnerja je prva, ki opozarja na nevarnosti teh bolezni. Resnično je. kar je avtor napisal v uvodu o teh boleznih, ko pravi: Opravljanje zdravniškega poklica me je z leti dovedlo do spoznanja, da so pri nas ljudje vse premalo poučeni o teh organih ter o njihovem delovanju in boleznih. Ne samo preprosti ljudje, tudi velik del izobražencev navadno malo ve o teh organih, ki so vsi v neposredni soseščini osrednjega živčevja možganov, zaradi česar vodi lahko skoraj vsako, izprva samo po sebi neznatno obolenje, do težkih, da celo do smrtnih komplikacij.
Najširše plasti bo knjiga dr. Hafnerja prepričal, da je treba z zdravljenjem bolezni v ušesu, nosu in grlu začeti takoj in utrdi'a bo vero v z4ra\nika ter odgnaa strah pred operacijo, ki često edina lahko vrne izgubljeno zdravje.
Nebo gori
V romanu pisatelja Ivana Albrehta »Nebo ftoii* se čitatelju odkrije življenje slo-
venskega ljudstva na Koroškem. Roman razkriva v vsej resničnosti to bolečo in ne-zaceljeno rano na našem narodnem telesu.
Snov je obdelana realistično in prepričljivo, da seže človeku v du?o. Čitatelj se zamisli in spozna, kako brezskrbno je prav za prav naše življenje v svobodi. Roman dela čast tako pisatelju Ivanu Albrehtu kakor tudi Vodnikovi družbi. Kaže nam žalostno sliko našega že stokrat žaljenega, a še vedno vztrajnega in zavednega slovenskega kmeta in nadutega tujca, ki se šopiri in tepta. Večne so intrige in vražji so naklepi pohlepne tuje gospode, najhujši med njimi pa so razni Seelinscheggi Med temi slikovitimi kulisami bojev med pravim in namišljenim gospodarjem te zemlje pa se odigrava trpljenje in razočaranja polno življenje v zemlji zakoreninjenih slovenskih kmetov Gomi'arjev in Zavrsanov sorodnikov, ki se sovražijo, a jih kri zopet združi. Glavni junak Foltan. zagrenjen, vase zaprt kmečki fant. ki ga imajo za bebca, je simpatičen lik, orisan z vso ljubeznijo in umetniško dovršenostjo, lik našega človeka ki ne more zatajiti svoje krvi in se bori za svoje pravice na življenje m smrt Roman je zajet globoko v življenje m pretresljiva je tragika njegovih junakov. Jezik je poln lokafizmov in koroškega narečja, kar zbuja še bolj živo zanimanje za dogodke in pomaga slehernemu, da se docela viivi v opisano okolje.
Neznani storilec
V romanu »Neznani storilec« je pisateljica Ljuba Prenner prvič obdelala kriminalno snov, kar se ji je odlično posrečilo. Že zamisel sama je originalna polna življenj ske tragike in priča o pissteljičincm globokem poznavanju človeške duše.
Mlado dekle je žrtev ambicioznega medi-cinca, ki dekle umori, ker se zaradi ponesrečenega splava boji za svojo kariero. Poleg zanimivega, napeto pisanega osrednjega dejanja nam pisateljica mojstrsko oriše življenje in mišljenje, slabosti in vrtine ljudi v malem podeželskem mestu. Predstavi celo vrsto originalnih tipov, ki jih tako pogosto srečamo v takih podeželskih gnezdih. Prikaže nam plitko podeželsko gospodo, ki se zdi sama sebi tako važna Odlično so obdelani tipi podeželskega nadutega odvetnika, intrigantskegs novinarja strahopetnega magistra, ošabnega »ponesrečenega« študenta zlasti pa ie izrazit naglo obogateli konjski mešetar, ki se ponaša celo s »governantinjoc.
V tem pestrem okolju se dejanje odigrava hitro, brez zaspane razvlečenotti, vedno napeto in zanimivo. Cel ducat Sherlock Hol-mesov se poja. sumniči, spletkah, da bi izsledili pravega storilca in ae ovenčali s slavo. Izsledi pa ga na koncu vseh koncev po nižan todnijski pisarcek Franca.
Roman Je pisan v Tepem jeziku, ki je v skladu z vsebino stvaren, a kljub temu prožen in živahen. Kljub nasiovu ir. kriminalni vsebini je delo brez dvoma precej nad vrednostjo tako zvanih detektivskih šundov, ki jih poznamo iz prevodne literature. — ec
Beg mlade lepotice iz samostana
Ljubljana, 16. decembra Življenje piše včasih najčudovitejše romane in prav pogosto je vzrok in povod takim romanom ljubezen. Tako se je zgodilo pred kratkim, da je bogat generalni direktor neke tvornice avtomobilov odkril tajno ljubezen svoje hčerke s preprostim mehanikom, zaposlenim v njegovi tovarni. Oče, ki je koval visokoleteče načrte s svojo hčerko, misleč, da se bo omožila s kakim bogatašem ali drugače vplivnim možem,
je bil seveda na j strastne j ši nasprotnik flir-tanja svoje hčerke s skromnim monterjem. Ko vse besede niso nič zalegle, je posegel obupani oče po skrajnem sredstvu — po-sližil setje svoje očetovske pravice — in vtaknil neubogljivo hčerko v strog samostan — internat Tu naj bi mlada dama prišla k pameti in pozabila svojo veliko ljubezen. Toda ljubezen je včasih jačja od vseh samostanskih zidov in tako je mladi gospodični končno uspelo, da je pobegnila iz samostana in to naravnost v Jugoslavijo v Dubrovnik. Tudi mlad« zaljubljenec je zapustil tovarno, se podal v Jugoslavijo in dobil službo pri družbi, ki vzdržuje avtobusni promet med Dubrovnikom in Kotorom. Tu sta se srečna zaljubljenca zopet našla in kaj se je koncem koncev zgodilo, to bodo čitatelji zvedeli in z lastnimi očmi tudi videli v kinu Slogi v filmu — »Beg na Jadran«, ki teče od dsnes na-
{»rej v premieri. Film je prav izvrsten, ze-o zabaven, zlasti pa ga odlikujejo sijajni posnetki naše lepe Dalmacije od Dubrovnika do Kotora Vsi Zunanji posnetki filma so bili namreč izdelani pri nas in producenti, ki ao prvič snimat: pri nas v Jugoslaviji, niso mogli dovolj prehvaliti lepo te naših krajev, našega morja, nase preleat-
DANES PREMIERA PREKRA8NBGA FILMA
Cffajctefa
po romaji.i  olivnega angl. piaatelja-zdravnika
A. J. CRONINA
Že roman >CITADELA« je osvojil ves svet —--
še večje navdušenje ln priznanje pa je dosegel film »C1TADELA«, ki je eno najkraanejših del zadnjega časa. — Življenje in borba mladega zdravnika — Spopad Idealizma ln stvarnosti!
KINO MATICA, tel. 21-24
Režija: KINO VDDORA
ROBERT DONAT
ROSALINPA KI ssr.l
Ob 16., 19. ln 21. uH. jutri (v nedeljo) 10.30, 15., 17. 19. in 21.
ne Dalmacije. Ce povemo še, da igrajo glavne vloge Rolf Wanka (znanec iz nepozabnega filma »Pater Vojteh«) nato Lizzi Holz-schuh, Tibor Haimav. Roszi Csikoi in dru gi odlični igralci, bo občinstvo prepričano, da bo v kinu Slogi našlo izvrsten film. pri katerem se bodo gledalci sijajno zabavali
3457
Sokolski kino Šiška
Ljubljana, 16. decembra V Ljubljani je v popolnem razmahu zimska kin'>-sezila. Reklame vabijo, da sam ne veš, kam naj se odločiš. Odločajte se za — Šiško!
Sokoli lz Šiške smo ponosni na svoj sokolski dom. v katerem se vzgaja številna mladina v vseh telovadnih oddelkih. Naše društvo Izkazuje lepe uspehe, toda eno je. kar nam ne dopušča, da razpne naš Sokol krila v vsej svoji razsežnosti, t. j. dolg. Tega bp je zavedala uprava že takoj ob dograditvi doma, zato je sklenila, da najde vir dohodkov tudi v kinu. Osnoval se je klno-odsek. z nalogo, izplačati dolg na so-kolskem domu. Ker je torej naš ktno popolnoma sokolsko podjetje, namenjeno Izključno Izplačevanju dolga, upravičeno pričakujemo, da bo liubHansko sokc'sko občinstvo posečalo naše predstave Kakor se zavedajo društveni odborniki, kako težka je naloga odpraviti to breme, tako bi .no-
Koncert vojaške godbe
Skofja Loka, 15. decembra. V sredo 13. t m. je bil v dvorani deške narodne šole IV. koncert orkestra godbe L planinskega polka v Skofji Loki pod vodstvom njegovega kapelnika L. Smre-karja.
Prvi del koncerta le razen Jenkove »Slavnostne uverture« prinesel izkjučno samo moderno slovansko glasbo Zastopani so bili naši moderni skrate!ji- Osterc, L. M. Skerjanc Bernard FR. Lhotka in Biničkl. Odveč se mi zdi primerjati našo moHoT-no sod«"»i->r»o pipehn ? m~*nost1o orkestra, kateri n*Vflkor ni bil kos zahtevan, posameznih skladb. Pr^z^avnm. da se je orkester mnneo trudil, da bi rarumel in pokazal sodobno muziko, toda za Skofjo Loko ta poiskus nI usnel ker orkester in pub^Va postuSaVev ni dogorela za moderno. Carovna palica, suita za godalni kvartet, štiri ss^ofone in klavir od našega odVč>»ega L M Skeri?»r»ca naj bi doživela svoj krst v Ljubljani. Ne vem zakal so lz godalnega kvarteta raztegnili vlogo na ve» godalni orkester, ki je bil na razpolago. Mesto klavirja je zavzpmaia harfa, ki pa ni prišla do vezave. Nalbolj so se raz-živeli in približali sktadbl saksofoni.
DrugI del koncerta je pa s skladbami: Sebeka, Moniuszka, Smetane in Cajkov-skega vrnil orkestru in posluša i rem to, kar je bilo želeti, razumevanie publike do glasbe Poslušalci niso štedili z aplavzi, s katerimi so dokazovali, da le le muzika kakor: »Bolgarski plesi«, »Iz čeških logov«, domača in razumljiva in da ista izvira iz narodove duše torej iz obdelane narodnt pesmi. Nikakor ne morem prezreti kapelnika g. Smrekarja ki se Je na vso moc trudil, da nam v našem malem kralu priredi že četrti koncert vojaškega orkestra. Prav se mi zdi. da st na podeželju toHkt» muzicira in skuša zaleti Širše plasti prebivalstva in ga navdušiti za lepoto glasbe.
Za koncert so bila izdana še posebna vabila na katerih je bil v kratkem razlo žen razvoj slovenske glasbe od početka kar nam je znano o nji, do danes. Vsak, ki zna ceniti vzgojo, je bil vesel z izdanim besedilom in opisom skladateljev. Ker smo pa že na poti k vzgoji širših plasti na podeželju bi pa zelo želel in tudi najbolj umestno bi bilo, da bi se z možnostmi danega orkestra vzgajali stilno z glasbo ter po možnostih z izdanimi opisi predelali glasbo od početka orkestrov preko klasikov do modernistov. Ce hočemo imeti razumevanje od občinstva dajmo mu v tem smislu kulturni užitek ln vzgojo, za ka* bodo veliko dobrega storili izvajalci, publika pa mnogo pridobila. Fr. B.
Iz Škofje Loke
— Poroka vrlega  narodnega   para. V
Stražiaou se je poročil znani ljubljanski zdravnik m godeaki rojak dr. Jože Ran t s Vido Levstikovo, učiteljico na meščanski soj: v Skofji Loki. Vrlemu narodnemu paru želimo obilo sreče!
— Lep* drutabna prireditev **»fje|o-ftkfh podčastnikov. V vseh prostorih So-
kolskega doma ao »nek podčastniki X. planinskega polka v soboto družabni večer, ki je potekal selo anlnVrano, neprisiljeno domače. Podčastniške prireditve so se udeležili val častniki s poveljn kom polka Ivanom Markuljem in gospo, prišlo pa je tudi Izredno mnogo d v listov gostov. Za veselo razpoloženje sta poskrbela šaljiva posta ln sreoolov, Igrala pa je seveda tudi vojaška godba, ki jo je vodil tokrat g. UpovCek. Podčastniki ao veUko dvorano lepo okraalL Ples je bil otvorjen • kolom, kt: sta ga kot prvi par zaplesala g. Markulj m ga. Ifailreva ,v drugem paru pa je bila »starosta« podčastnikov g. Ceržeij, ki je zaplesal s gospo Marku 1 je
rala sokolska Ljubljana podpirati noše d«*-lo! Izkazati bi se morala, da ni ^amo v nekaterih trenutkih sokolska temveč vedno, kakor oni, ki leta ln leta vadijo ali gospodarijo, zato, da pokažejo uspeh.
Pridite v A I & k o! Z zelo nizko vstopnino Vam nudimo res dober program, 'zbran lz produkcij najboljših filmskih družb. Kakor vsako leto smo tudi letos Izdali letake z našim sporedom. Prepričali ste se, da Vara ie naslovi filmov ln igralci jamčijo za to, da boste zadovoljni odhajali iz našo dvorane. Prav te dni smo Izboljšali aparnturo, tako da je zvok Jasen, Izgovorjava do ro-tankosti razumljiva. Obenem s^.io pojačlli svetlobo, da so slike jasnejSe. Tuli za reklamo smo poskrbeli. Na palači banke >S!a» vije« smo postavili novo reklamno omnrlco, da bo tudi središče mesta poučeno o našem programu.
Pri vsem pa se zanašamo na vas, sestre ln bratje!
Pridite k nam! Kar vam ne bo všeč. povejte nam. svetujte! Ml ne gledamo v vas samo gledalce, temveč naše sodelavee. Vsi hočemo, da bo sokolski dom v feiškl skoraj osvobojen vseh vezi. čim več nas bo. tem lažje bo delo, prej se bomo veselili popolnih uspehov sokolskecra društ«-.i l^juMirma-Siška, ki je vendar del v sestavu ogromne organizaeiie našega sokolstva.
V teh težkih č*»sih nai bo največja manifestacija sokolske misli — pomoč njenim edinlcam!
— SImfonVni koncert MOranv<e glasbe, ki ga je priredila godba I. planinskega polka v sredo zvečer v telovadnici šolskega poslopin je privabil tucV to pot mnogo glasbe željnih meščanov. Godt>a J» izvajala Izključno sKladbe slovanskih avtorjev. Koncert je voiiiil kapetan g. Smre-kar kot gost harf in st pa je sodeloval šolski upravitelj iz Kranja g. Lojze Potočnik. Koncert Je obsegal 10. točk Glasbeni večer so pose tili tudi predstavniki ck> mačlh, državnih, cerkvenih in samoupravnih oblasti m vojaški krogi.
— Božićnica K J S In deške Aoie bo v nedeljo v prostor h deške šole. Obdarova« n^h bo okrog 100 dečkov in deklic. Obdarovanje bo po šolarski službi božli.
Drevi na akademiji bolgarskih akademikov
bo nastopila članica sofijskega radia Stamatka Kaludova
in clar»!ca ljubljanska -»pere Mira Babice va
VlđeH bomo tudi bolg irsko kolo »Rečenico« Na spored« bodo slovenske srbohrv In bolgarske narodne pesmi
t
Sfron A
»SLOVENSKI NARODc,sobota. ia.
Volna
Svila
jvžičn* presenečenja z našim dobrim Ma&om.
j. c.
M
Preproge garaiL
Namizne garnit.^ Žepni robci
a¥er, Liubliana      °vratne ratc
DNEVNE VESTI
— Novi pomočnik ministra socialne politike. Za novega pomočnika ministra socialna politike in narodnega zdravja je imenovan banski svetnik banovine Hrvaške Gjo-ka Stojanović.
— Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani g%. A le* Kersnik. Drago Satler, Staitslav Strah, Josip MoČnJik, val lz Izubijane, Mario Pichler *a Maribora in Ivan Prodnik Iz Velenja. Čestitamo!
— Konferenca vseh Delavskih zbornic v Zagreba. Na pobudo ljubljanske Delavske zbornice je sklicalo centralno tajništvo Delavskih zbornic za 18., 19. in 20. december v Zagrebu konferenco vseh Delavskih zbornic Na nji se bo obravnavalo vprašanje posebne statistične službe, o delavskih mezdah, o številu zaposlenega delavstva, higienskih pogojih dela, delavskih stanovanjih, umrljivosti delavcev ter socialnih in drugih boleznih. Delavske zbornice hočejo zbrati tudi statistične podatkt o gmotnem položaju delavcev in njihovih družin, da bi dobili tako pravo sliko lz-premembe socialne strukture naše države. Konferenci bodo prisostvoval itudi statistiki drugih socialnih ustanov.
— Nagrade hišnim poslom-vlagateljc n. Hranilnica dravske banovine v Ljubljani, prej Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za božič več nagrad po 200, 100 in 50 din hišnim gospodinjam, kuharicam, hišnam,služkinjam itd., ki imajo v imenovani hranilnici vsaj že 6 mescev vložene svoje prihranke na hranilno knjižic^. Ti posli se vabijo, da se do vključno 19. de-decembra t. 1. prijavijo pri blagajni hranilnice (Knafljeva ulica št. 9) med poslovnimi urami, od 8. do 12. V dokaz naj predlože hranilno in poselsko knjižico. Kdor teh knjižic ne predloži, ne bo pripuščen k žrebanju nagrad. 2rebanje bo v sredo 20. t. m. popoldne. Gospodinje in gospodarji naj blagovolijo na to opozoriti svoje posle. 626n
— Vprašanje Železniških zvez z madžarskimi obmejnimi kraji. Prekmurski in medjimurski gospodarski krogi po pokre-nili akcijo, da se obnova železniške zveze z Madžarsko na obmejni postaji Hodoš-Dolnja Lendava. Tu je Železniška proga prekinjena samo nekaj 100 m. Z merodaj-nega mesta je pa prišel odgovor, da tej želji zaenkrat ni mogoče ugoditi.
— Valilna Jajca štajerske kokoši po sni-Sani ceni. Kr. banska uprava bo tudi prihodnjo spomlad oddajala valilna jajca šta jerske kokoši po znižani ceni. Valilna jajca bodo nabavljena od najboljših kokoši v rejskih središčih za štajersko kokoš. Naša domaČa štajerska kokoš je od strokovnjakov in od rejcev samih priznana kot najboljša kmečka kokoš, ki edina odgovarja našim krajevnim in gospodarskim razmeram. NaroČila za valilna jajca zbirajo občine, kmetijske organizacije in Šolska vodstva. To zbiranje naročil traja do 25. januarja L 1940. Naročniki prispevajo 1 din za valilno jajce. Natančnejša navodila dajejo ustanove, ki naročila sprejemajo.
— Zelo potreben list za aoKolstvo in lutkarje, v Ljubljani Izhaja edinstveni Ust za pospeševanje tutkarstva v naši državi >Sokolski lutkar«, ki ga Izdaja medžu-pni lutkovni odbor sokolskih žup dravske banovine v Ljubljani, Zdaj je izšla dvojna 4. m 5. številka revije, ki je dobro opremljena in Uustrirana, čeprav še vedno izhaja le litografIrana. Vsebuje izredno mnogo zanimivega gradiva posebno praktičnih nasvetov za prireditelje lutkovnih Igor. V nadaljevanjih izhaja D. Svetličeva lutkovna igra »JurCek gre na Triglav«.
— Poziv udeležencem v osvobodilnih bojih v letih 1918-19. Komisija za podeljevanje spominskih odlikovanj vabi udeležence v osvobodilnih bojih na naši severni merfi v letih 1918-19 ali njihove svojce, če borci več ne žive, naj film prej vlože prošnje na pristojnih vojnih okrožjih, ln sicer z vsemi potrebnimi podatki za podelitev spominskih odlikovanj. — Podatke za sestavljanje prošenj dobe na občinskih ura-d h v občinah, kjer žive, in na vojnem okrožju, pa tudi prt Udruženju vojnih do-brovoljoav za osvoboditev severnih krajev, Zagreb, Tkalčičeva ul. 4 in pri Legiji koroških borcev, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 7-1.
— Nemški novinarji pri trgovinskem ministra. Trgovinski minister dr. Andres je sprejel včeraj urednika »Hamburger Fremdenblattac dr. Štefana von MUHerja. Spremljaš* ga je beograjski dopisnik »Miin-chener neueate Nachzihehten« Merd. Minister dr. Andras je sprejel včeraj tudi beogravtekega dopisnika >K61nische Zei-tung« Ferdinanda Gruberja.
— Zveza inženjerskih društev kraljevine Jugoslavije je razpisala mesto glavnega, urednika, lista >Inženjer*. Tako se bo knenoval v bodoč* dosedanji »Tehnični Ust«. Rok m vložntev ponudb je 20. december t. 1. Informacije daje tajništvo TOruženja jug©ak>vo«Jkih inženjerjev in
arhitektov, sekcija Ljubljana mod poslovnimi urami. Razpis velja samo za člane.
— Dražba kožuhovine v Ljubljani. Kakor vsako leto, bo tudi 22. januarja 1940, to je prvi ponedeljek po sv. Nest, v prostorih Ljubljanskega velesejma dražba ko-žuhovine vseh vrst divjadi. Naša drŽava je uspela v slojih prizadevanjih, da se vzdrži posega v boj ln da ohrani svojo nevtralnost. Blagodejen vpliv naše nevtralnosti se opaža tudi na gospodarskem polju. Po naših pdđe-lk'h ne povprašujejo ramo vojujoče se drŽave, ampak tudi druge nevtralne države, ker sd ne morejo več zasiguratl dovozov iz prekomorskih držav. To velja tudi za kožuhov ino, kl so jo prekomorske države v ogromnih količinah dobavi j le Nemčiji. Italiji, Angliji, Franciji Švici, Belgiji, Holandlji, Danski in Norveški. To daje upanje, da bo letos možno plemeniti lovski pridelek primerno vnov-čiti. Treba je izkorist ti ugodni položaj dokler ne bodo organizirani dovozi lz prekomorskih dežel, kajti potem nam bodo zopet uspešna konkurirale prekomorske države, proti kater'm imamo edino orožje v kliringih, ki so se sedaj dobro Izkazali, ker usmerjajo trgovino evropskih držav v veliki meri na našo državo. Kdor Ima kožuhovino, naj jo pošlje v komisijo lovsko-prodajni organizaciji »Divja koza«. Ljubljana — Vclesejem. Seveda pa mora biti blago res prvovrstno, ker slabo pri* pravljene kože samo kvarijo ceno tudi dobri kožu ho vini.
— Spor med ljubljanskim ln zagrebškim Pokoj ninskim zavodom. Uprava ljubljanskega Pokojninskega zavoda je izjavJa, da ne nasprotuje zahtevi zavarovancev iz Dalmacije, da se izločijo iz ljubljanskega in priključijo zagrebškemu Po- ojnlnske-mu zavodu. Toda zagrebški PZ bi moral prevzeti odgovarjajoči del pasiv ljubljanskega PZ. Gre približno za 40.000.000 din zaradi katerih je nastal med obema Pokojninskima zavodoma spor. Ljubljanski Pokojninski zavod predlaga zagrebškemu, da hI se sporazumela glede prevzema poslovanja kolikor se nanaša na dalmatinske zavarovaln ce na bazi bilance za leto 3 937. Za naslednja leta bi se pa avtomatično sprejeli principi, usvojeni za leto 1937. Zagrebški PZ se pa tomu odločno upira. Prišlo je Že do pogajanj v Beogradu, kjer pa nI bil dosežen sporazum. Po* gajanja se bodo nadaljevala na sestanku v Zagrebu 21. t. m. Oba zavoda sta interesi ta na na tem, da se doseže sporazum do konca leta, ker hoče zagrebški PZ z novim letom razširiti svoj delokrog na vso banovino Hrvatsko.
— TTikočo pri izvozu trdega le*a v Italijo. Na zadnjem sestanku stalnega jugo-slovensko-italijanskega gospodarskega odbora v Beogradu so je Italija obvezala, da bo odstran La vse težkoče pri uvozu našega trdega lesa. Toda pristojne italijanske oblasti delajo še vedno težkoče, ko izdajajo uvozna dovoljenja.
— Uredbo o Kontroli ©en dobimo. V ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja je zasedal pod predsedstvom dr. Dušana J ere m i ća plenum odbora za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije. Proučeval je osnutek uredbe o kontroli cen. Ta uredba naj bi preprečila dviganje cen brez razloga. To vprašanje postaja vedno bolj pereče. Cene skačejo iz dneva v dan in nastale so Že občutne motnje v gospodarskem Življenju. Namen nove naredbe bo preprečiti pretirano in neupravičeno obogatitev gotovih producentov, ve-letrgovcev in prekupčevalcev.
— Naredba o novi omejitvi prometa z motornimi vozil!. Izšla je nova naredba o omejitvi prometa z motornimi vozili, kakor smo jo napovedali Že v četrtek. Naredba stopi v veljavo v ponedeljek. Po nji bo med drugim prepovedan krajevni prometu 2asebnlh luksuznih avtomobilov od 9. zvečer do 6. zjutraj. Za krajevni promet zasebnih luksuznih avtomobilov km. Potniški avtomobili in motorna kolesa se ne bodo smela uporabljati prvi ln drugi dan katoliških in pravoslavnih božičnih praznikov ter na vse praznike, ko morajo biti trgovine ln obrtniške delavnice zaprte. Prepovedan je tudi tovorni avtomobilski promet po cestah vzporedno z železniško ali pomorsko progo. Ncva naredba določa enake kazni za kršitve kakor stara namreč 5000 din denarne glcbe ln 30 dni zapora.
— Vagoni sa aretirane« *n ranjence. Sarajevska železniška direkcija proučuje vprašanje posebnih vagonov za are ti rance in ranjeno«. Vsakemu vlaku b; bil priključen en tak vagon, da bi se aretIranci in ranjenci ne vozili več med drugimi potniki.
— Dubrovnik dOtoj stadion. V G ružu so začeli graditi nogometno Igrišče. Zgrajene bodo tudi tribune, tako da dobi Dubrovnik stadion, ki ga nujno potrebuje.
— Sneg v Hrvaškem Zagorju in Primorju. Iz Varaždina poročajo, da jo zapadel po
NAROČNIKOM »SLOVENSKEGA NARODA«
t Zalogu, Podgori, David Mariji v Poljtt, Zgornjem Kaliju, Vevčah la Studencu
bomo začenši z 18. decembrom dostavljali naš Ust na dom po raz-naaalcu. Novi naročniki se lahko naroce na »SLOVENSKI NAROD* pri našem raznašalcu ali pa v naši upravi v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. Mesečna naročnina i dostavo na dom stane samo 12.— din. Naš list se bo pri našem raznašalcu dobil tudi v kolportatt
BRILJANTNA KOMEDIJA veselega humorja, Izvrstnih dovtipov, zaljubljenih aro... PREMIERA DANES OB 21. URI!
V glavnih vlogah: ROLF WANKA, nepozabni junak iz filma >Pater Vojtehc, Lizal Holzaehna, Boszi, Cslkos, Tlbor Halmav.
vnln lepot In vroče ljubezni dveh mladih
-----o» 1«. ta IS. url ter jutri ob 10.30 _  M Ams—. ^
dopoldne nepreklicno zadnjikrat: FRA D1AVOLO
BEG NA JADRAN
Vsi naravni posnetki tega krasnega filma so Izdelani
v Jugoslaviji _v Dalmaciji od Dubrovnika do Kotora:
KINO SLOGA, tel. 17-80.
f
Tci. 22-21
Odlomek iz življenjskega romana lepe žene, ki so jo pre- KINO UNION zirali zaradi zagonetnega dogodka v njeni preteklosti...
IJI. DAGOVEB -A^CH^HA^-SABINE PETERS SKRIVNOST   GOSPE BEATE
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri, jutri (v nedeljo)      11........sjalSsnssslsssssnSj^^
ob 15., 17., 19. in 21. uri Po istoimenskem gledališkem komadu A. MCLLERJA sMsjsjsjsmHsjsjsmsjsmmw
vsem Hrvaškem Zagorju sneg. Ker je pa precej toplo, je sneg večinoma Že skopnel. Precej snega je zapadlo v Gorskem Kotoru, v Delnicah so ga imeli včeraj te 20 20 cm. Iz Crikvenice poročajo, da je pihala zadnje dni močna burja v vsem Hrvaškem Primorju in da je *udi snežilo. Avtobusni in pomorski promet sta bila precej ovirana.
Poškodbam je podlegel. V Četrtek smo poročali, da so pripeljali v ljubljansko bolnico Mletnega delavca v Siiarski zadrugi v Stražišču pri Kranju, Janeza BajŽlJa. Bajžlja je na cesti pri Smartnem podrl kmečki voz in je obležal a hudimi poškodbami na glavi in po životu. Še hujše pa so bile notranje poškodbe, ki jim je včeraj popoldne podlegel
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, zmerno hladno vreme, manjše padavine n so Izključene. Včeraj je nekoliko snežilo v Ljubljani, po drugih krajih pa deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Kum boru 14, v Splitu ln Dubrovniku 18. na Rabu 12, na Visu 11, v Beogradu ln Sarajevu 5. v Zagrebu 3. v Ljubljani 2.8. v Mar boru 1.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.5, temperatura je znašala 1.3.
— Nesneče. 141etni sin finančnega stražnika. France Grmek iz Kranja Je snoči padel r»ri telovadbi in si zlomil desno roko. — Na cesti je včeraj padel Šofer Vincenc Janko iz Ljubljane in se občutno pobil po glavi. Blagajničarka Angela Spaeapan iz Ljubljane Je včeraj doma cepila drva in se vsekala v levo roko. — Posestnikova hči Ivana Zalarteva iz Bezullka Je včeraj doma pred hfšo tako nesrečno padla, da si Je zlomila levo roko. V bolnico so včeraj prepeljali tudi Dosestnico Marijo Križajevo iz Stare Vrhnike, ki je v gozdu podirala smreko, pa ji Je vela zlomila levo nogo.
— Vlomilec filatelist, v Petrovgralu je bilo vlomljeno v stanovanje zasebne uradnice, znane filatellstke Margite DreSler. «e več let Dreelerjeva marljivo zbira znamke ln Jma dragoceno zbirko. Ko se je v četrtek popoldne vrnila domov, je vsa presenečena opazila, da je bilo v njeno stanovanje vlomljeno. Vlomilec Ji Je ukradel za 50.000 din znamk ter trt albume. Ker je biio vsa drugo nedotaknjeno, je Jasno, da je vlomilec sam filatelist.
— čuden vzrok zamude vlaka. Na železniški postaji v Blinjskem Kutu pri Sisku si je hotela končati življenje 23-letna Krna Jellc lz Potege, ki se je peljala iz duSevne bolnice, od koder je bila odpuščena ali pa je morda pobegnila. Njeno namero so pa opazili in vlak se je ustavil. Ko so hoteli Jeličevo dvigniti je zbežala pod vlak, od koder je niso mogli spraviti nazaj. Lovili so jo mnogi potniki ln končno so jo ujeli. Toda takoj se jim je Iztrgala ln se pognala nazaj pod vlak. ki je Imel zaradi trdovratne obupanke celo uro zamude. Končno so štirje vojaki Jeličevo zvezali ln izročili železniškemu uslužbencu v Blinjskem Kutu.
— V smrt zaradi prepira s sinom. Manija samomorov se je prenesla iz mest tudi na kmete. V banovinsko bolnico v Bjelovaru so prepeljali včeraj 501etno kmet.co Maro Bugarin lz Hudovljana pri Bjelovaru. Zastrupila se je z oetovo kislino la zdravniki ji niso mogli resiti Življenja. V smrt je sla zaradi prepira s Sinom edincem. Sprla sta se zaradi zemlje. V Slavonski Požegi si je pa prerezala v hipni duševni zmedenosti trebuh kmetica Ana KlapsiČ. Izstopila so ji čreva. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Iz Ljubljane
—Ij Mnogo drv na trgu. Ižanci in Polhov-grajčani so te dni pripeljali na trg mnogo drv. Kmetje so upali doseči ugodnejše cene, spričo mile zime drv niso mogli drago prodati. Kmetovalci so pripravili zlasti v polhovgrajakih hribih letoa izredno veliko lepih bukovih drv, ki so jih bili prisiljeni sedsj oddati prekupčevalcem, ker v Ljubljani ne o red o takov denar, kakor so pričakovali. Razen drv ponujajo kmetje tudi butare, ki Jih ženske raje kupujejo, saj so letos Izredno poceni. Nek kmetic iz barja je včeraj pripeljal na trg tudi voz Jote, ki jo je pa prodal Sele popoldne za tri ali štiri kovače.
Zimsko   perilo   KARNICNIK Nebotičnik.
— Božični Izlet v Rlrn, Dubrovnik m Sarajevo ter v Trst ln Gor'co. Informac Je in sporedi v vseh biljetarnicah Putnikah. 625—n
—lj Umrli so v LjrubljanI od 8. do 14. t. m.: Čopič Alojzij, 12 dni, sin vajsnke, Uranič Barbara, roj. Pietnar, 77 let, vdova ključ mojstra, Novak Julijana, roj. Sket, 44 let, žena delavca; Weber Angela, roj. Mahkovec, 38 let, žena višjega poštnega kontrolorja; Šiška Josip, 78 iet, stolni kanonik; Golob Adela, 54 let, učiteljica; Zupan Jožefa, 72 let, kuharica; Rlchter Marija, Vit leta, hči zasebnega uradnika; Novak Franc, 73 let, delavec; Snoj Katarina, roj. Pavlic, 59 let, upokojenka tob. tov., Ju van Marija, roj. Pogačar. 60 let, žena železniškega elektrcmonterja v p.; Boršt-nar Jožef, 89 let. Župnik v p.; Cernic Edvard, 60 let, zidarski mojster. V ljubljanski bolnici so umrli: Barbič Jože, 90 let poljski dninar, Gazice obč. Cerklje prt Krškem, Cvar Jože, 68 let, Onek, obč. Zeljne pri Ko-čevju; Krizman Cvetka, 2 mesca, hči de-lavca, Slivnica pri Ljubljani, Zupič Andre-js, 9 mesce, hči služitsljs fin. direkcije; Rozman Edvard, 36 lst, zidarski pomočnik, Prevslje; Miklavčič lds, 1 leto, hči klepar, mojstra, Studence, obč. Stična; Gorišek Ema, 26 lst, hči posestnika. Stari grad, obč. Videm pri Krikom; Reven Alojzij, 25 let, miz. porn.; Dobrava obč. Trata pri Skofji Loki; Traven Ana, roj. Jerals, 35 let. Žen* hišnika; Kotar Marija, roj. Bevc, 54 lst, žena dslavca, Stari trg; Zupančič Alojzija, 45 tet, hči posestnika, Male Pole, obč. Veliki Gaber pri Litiji, Giuseppini Lucija. 50 let, poljska delavka Pod gori ca obč. Moravče srss Kamnik
Danes ob 8. url in jutri ob Va3, • 26. in )fcS\ uri dva veleli', n. a naenkrat
Dobra zemlja Hudičeva dražinz ■
Paul Muni
KINO MOSTE
Vlctor Mac Laglen
—lj V društvu »Soda« dre v i 16. t. m. v dvorani pri »Levu« ob pol 21. bo predaval ravnatelj meščanske Sole v pokoju g. Anton Mervič. Tema predavanje je: Laž spremljevalka, tolažnica in vodnica od rojstva do groba.« Predavanje je Šaljivo-resno in primerno času, v katerem nam je potrebna dobra volja in v kateri nam smeh krepi živce, težko prizadete od vsesplošne krize človeštva in kulture. Predavatelj bo skušal dokazati, da nam laž sladi življenje, da nam domišljija zida gradove v oblake in nas tako vsaj začasno odteguj* bridki realnosti. Pritem nam riše življenje v takih obrisih, kakršne bi radi dali svojemu delu. Vsem poslušalcem pa Že v naprej: Brez zamere vesele praznike in novo leto. Na to lepo uro počitka in zabave vabimo vse Sočane in prijatelje. Vsem je vstop prost. 627ln.
ZVOČNI  KINO SOKOLSKI DOM V S16K1 — Telefon 41-79
Prekrasen dramatičen češki film
Izgubljena patrola
V glavnih vlogah: Zd. Stepanek, Ferd. Hart in drugi Predstave: danes ob H9. uri, jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob || 9. uri.
Božični spored:
HEIDI — SIURLEV TEMPLE
» HUMORESKA
Matineja 25. ln 26. decembra
POZOR! POZOR! Obnovljena zvočna aparatura! jj
—lj Paul Muni v »D°bri zemlji«. Kino Moste ima zopet dva odlična filma. Kot prvi film teče grandiozni ep o večni Kini »Dobra zemlja« (Krk vzhoda), v glavni vlogi slavni Paul Muni in Luisa Rainer Kot drugi film je veliki kriminaini film po romanu »Hudičeva drusinac, v glavn. vlogi Vic tor Mac Laglen.
—U Jutri v nedeljo dne 17. decembra je zlata nedelja. Kupujoče občinstvo ponovno in vljudno pros mo, da izrabi ta dan za nakup božičnih daril. Ljubljanski trgovci so pripravili najpraktičnejse blago za božična darila. Ponovno opozarjamo kupujoče občinstvo, da v nedeljo dne 24. decembra trgov ne ne bodo odprte. 617—n
—lj O akustiki prasSSzfi bo predaval dr. inž. Vence Koželj v Četrtek 21. decembra ob 20. uri v predavalnici Udruženja lnženjerjev na Kongresnem trgu 1-n. (poslopje Kazine). K predavanju vabi klub arhitektov Udruženja Jugoalovenslrh lnženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana.
u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljub I Jana-mesto ima svoj letošnji redni občni zbor z običajnim dnevnim redom drevi 16. decembra ob pol 20. v salonu gostilne pri Mraku, Cesta 29. oktobra Udeležba je za člane dolžnost.
u— Mestnim revežem sa božič sta darovala ga Jožica in g. Joško Subert ob-ratovodja kemične tovarne v Mostah 250 din, a g. Viljem Nemsnc. ravnatell Pivovarne Union je poslal 5C0 din polee svoje redne socialne davščine, ko ta veliki do-
—lj sentjakot ska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg- 7 Je izposodila meseca novembra 4759 strankam 14.534 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od pol 16. do pol 20. ure, ob so'cotah pa dopoldne od pol 10. do 12.. popoldne pa od 15. do pol
20. ure. 62S-n
—lj Odlčnj ru»ki pianiH Nlkita Maga-lov bo igral v torek 19. t. m. dela sledečih skladateljev: Bach. Sk-riati. Beethoven. Chopin la Musorgski. Predvsem opozarjamo na Beethovnovo »Sonato« in Musorg-skeja »Slike iz razstave«. Pianist Maga-lov bo Izvajal cel ciklus skladb znamenitega ruskega skladatelja. Da je Magalov v resnici odličen p anist, naj bo v dokaz tudi to, da je bil več let klavirski spremljevalec enega največjih sodobnih violinskih vhtuozov Szegetlja. Vstopn ce v knjigarni Glasbene Matice. Cene običajne koncertne.
—lj >ra pon«^e4j«Ovem koncertu društva »T*bor« bo zapela sopranistka Polajnarje va Osterčovega Slavčka. Pavčičeve Padale so cvetne sanje ln Lajovčev Kaj bi le gledal! Tenorist Oostisa pa Lajovčevi: Serenuda in O, da deki Č. Solista spremlja na klavirju Samo Hubad. Ostal« točke koncertu t ga sporeda bo izvajal Taborov zbor pod vodstvom Janka Cucka. Koncert bo v mali Pil harmonični dvorani ob 20. v ponedeljek 18. t. m. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
—lj V nedeljo ob 11. vodstvo v umetnostni razstavi LADE. Vodi bo g. skad. slikar profesor Mirko subic. Vabimo k obilni udeležbi. Lada.
—lj Delava k o kultarno društvo sVza-Wnno*t« za Bežigradom priredi drevi ob 20. uri prosvetni večer v novi dvorani Sokolskoga doma v Zg. tiski, brotn.k mestnih revežev vsak mesec nakaže prav znatno vsoto Eksekutlvni odbor Jugoalovaneks zavarovalne bsnke -Slavlje« Js ns predlog uprsvnesa svetnika g. Avgusta Jenka ln ravnatelja * inž. Majcets daroval 3000 din zavodom sa najbednejšs v stari cukrarni ss božični priboljšek. Mestno poglavarstvo Izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo s prošnjo, naj bi se tudi drugi ns tsko plemenit način pripravljali ns božične praznika *mi._* j*k
»Bag na Jadran« v klas Mcgt Občinstvo morsmo opozoriti na krasan ln izredno zabaven film, ki teče od danes na-
I prt-\j v kinu Slogi v premieri »Beg na Jadran« je roman dven mladih zaljub'juncev, ki sts po dolgotrajnih ln veli\ih ovirah končno prijadrala srečno v zakonski stan Poleg zabavne vesele viebne rn (s odlika tega filma v prei*ra*nih posnstkh, ki so vsi izdelani pri na- v Dalmaciji Pretežni del filma £• godi namre? na rrogi od Dubrovnika do Kotora in tak b d) gledalci filma v deli v filmu pola* naših najlepših krajev tudi nais ljudi V g 2 ih vlogah te zabavne vre??la!"re bomo srečali simpatičnega R o l f a W a n k o . ki ga ne morejo ljvdje porabiti po njSfOvi edinstveni vlogi Patra Vojteha. nato L i z> zi Holzschuh. Rcszi Ca-, kos. komika Tiborja Halmava ln druga Vsi. ki radi gledajo lepe filme vs^le vsebine, s polno humorja in s prelestnlmj naravnimi posnetki, bodo naSli pri filmu »Beg na Jadran« polno za<."0"ol1stv*   (—)
_ V. vinska rJzfltava in aejem v O IS-
žu bo v torek 19. t. m. Otvoritev je ob 9.:
_lj Lutkovni odtr Sokola I na Taboru
uprizori v nedeljo, dne 17. t. m. ob pol 16. komično lutkovno igro: »Jurček — dvomi zdravnik«. Predprodaja vstopnic v neiUljo od 11. do 12. Ob tej uri lahko tudi telefoni Cn o. 630—n
—lj Plesna šola na Taboru ma jutri ob 20. redno plesno v a ■'o. 629—n
—IJ »Silvestrov večer« Lj. zvona priieten in zabaven kot običajno, bo tudi letos v hotelu »Metropolu«. Op^-nrir.mo ra ta večer vse pirlatelje in ljubitelje naše pesmi. 631-n.
—lj Čiščenje je pomagalo. Po radnji temeljiti raciji, pri kateri so policijski orffa-ni polovili okrog 70 sumljivih postonnčev, ki ao jih deloma pozaprli. dsScSRS pa ilh poslali v pristojne obč'ne. imajo na po'i-cijl mir. Vse kaže. da Je bilo med aretirane! več tat'čev, ki so kradli po hf*ab perilo in obleko, zlnsti ka^ar so bemčili. Zadnje dni tudi nI bilo prijavljenih tatvin koles, ki so jih tudi imeli največ na vesti brezposelni postopači.
Ka] pa občinski , uslužbenci ?
Skofja Loka, 15. decembra
V dnevnem časopisju smo čitali kako razna stanovska društva, bodisi zasebnih, samoupravnih ln državnih nameščencev, prirejajo razne sestanke ter pošiljajo svoje resolucije potom deputacij na vse mogoče strani in vsem merodajnim faktorjem. Čitali amo nadalje tudi o anketi, ki se je vršila na banski upravi v Ljubljani med delodajalci in delojemalci. Vsi ti in drugI se upravičeno bore za zboljšanje gmotnega položaja spričo naraščajoče draginje.
A mi občinski uslužbenci? Mar je nad gmotni položaj res tako rožnat? Obe društvi obč. uslužbencev, tako za severni kot za Južni del dravske banovine, prosimo, da pospešita čim prejšnjo etrnltev obeh društev v enotno društvo, žalostno Je, da amo prav sedaj v najbolj kritičnem času neorganizirani, kar bo Imelo dalekosežne posledice za ves naš stan, zlasti pa za naa podeželske občlnake uslužbence, ki smo tarča spodtlkavanj ln Izigravanj.
Nujno potrebno bi bilo, da ae Čimprej in brez odlašanja ustanove v vseh srezih krajevne skupine občinskih uslužbencev, ki naj bi se brigale in storile vse za zboljšanje našega položaja, ki daleč zaostaja za onim zasebnih, banovinskih ln državnih uslužbencev ter celo navadnih delavcev.
Naši prejemki, zlasti nas podeželskih obč. uslužbencev, ne dosegajo niti minimalne mezde, ki Je zakonito določena za navadne delavce. L« preštejmo nase delovne ure, ki jih Je dnevno 10 do 18 ln primerjamo jih z našimi prejemki, ki v 80% primerov znašajo od 600.— do 1000.— din mesečno. Te plače ne zadostujejo niti za samce. Kje so pa naše družine? Iz tega je razvidno, da je vprav naš položaj in naš stan eden najbednejllh.
Ce Je kedaj veljal pregovor, tedaj velja za nas: Pomagaj al sam in Bog ti bo pomagal«. Zato, podeželski tovariši, kakor tu-tl ostali na delo ln ne strašite se truda ln ne žrtev, ker brez teh nI in ne bo uspeha.
Podeželski obč. uslužbenec
Iz Krškega
_ Nov grob. Te dni je umrl na Raki po
vsem spodnjem Posavju mani posestnik Humek Alojz 1* Gradišča pri Raki. Rodii se j« 1. 1872. že mlađ je prevzel gospodarstvo, ki ga Je vodil v zgled vsej okalloL Njegovo delo v društvih se je začelo že v zgxxlnJ. rnlaclostl. Sodeloval j* v sokoi-skem gasilskem m čebelar: kem društvu. Zlasti v slednjem je bil zelo aktiven ln gre prav njemu zahvala, da se Je v okolici Rake razvilo v toliki meri čebelarstvo. Kot član občinska uprave je mnogo storil za proč vit Raka. Prav tako Je storil mnogo na polju prosvete, kjer je kot pred sodn k krajevnega Šolskega odbora uolgo let deloval. Pogreba se je udeležila velika množica pokojnikovih prijateljev in znancev, posebno častno pa so bili zastopani Sokoli, gasilci in lovol Vrlemu naprednjaku ln SokcJu blag sponvn, žalujoči rodbini nase Iskreno scžsjje!
— BOiičnlca KOla jugoslovanskih **ster. Opozarjamo vse starše, da priredi podružnica Kola Jugoslovanskih sester v nedeljo 17. t. m. običajno botlčnico, na kateri bo obdarovala vso revno deco z oflcoClae. Poaetite to lepo socialno prireditev.
I«M*rin|t* r „SL Narodu'*!
sa
Sttv. >85
•SLOVENSKI NARODOotota. lft «Mtntm m
Sffflffl S
Kakšen je bil letošnji pridelek
Pridelek krompirja Je bil v večini okrajev za polovico manJH kakor lani
Ljubljana, 35. novembra.
Po podatkih Kmetij: ke zbornica bilo
v prvih mesečin tega ieta vremen ke prilike v Slovenji 7a kmetijsko pr^i v dnjo ugodne Oz m.ne so dob; o prcz, m ie ra'.en v treh okrajih, m sicer v okra h •>or • ji graa   Siovenjgradec   in   Dravograa kjer
so bile nekai slable. Ssdno drevje je prezimio d^bro in ie obetaio prav ob :no letino Dcbro so prestah zimo tud vino a di. le v nekaterih oiij h kraj .h »o trte trpele od pozebe v decembru Mani povoljno je buč stenje domaOj živine zaradi P">-
man.kanja krme
Od apr la do konca junija ao bile vremenske priiike manj povoljne. V aprilu je bilo premalo padavin, v maju in junij-pa mnogo preveč, imel: smo zopet katastrofalne pop'ave   Tem ns7godam se je pr družila ti ča > nevihtami, tako da ie znašala  škoda  po  uimah  več mil jonov Predolgo deževje ie skoraj uničilo letin-češenj, /elo prizadelo letino jabolk m tr pele so tudi nekatere bolj zgodnje vrr.e trte Preob Ina moča je ovirala razvoj in rat kmetijsk h kultur in madežev. r> manjka nje sončn h dni pa je oviralo suSenje in sprav janje krme ik o?>*jenJe trsja  n ad-ne^a   drevja    okopav. n*e   ln   pletev V sp'.oSnern ie oa b.lo stanje vinogradov po vo*i"o   ker n'so nastale b 1 zni kakor peron -spora in oidii. rdeči  in črni Dale? pa nista povzročila pomembne Škode
Tudi v jul'Ju in do konca sep^m^ra vremenske prilike n!so bile povo'jne V juliju in avfru.ctu le nastopila precej hude suša. ki je Škodovala razvoju in rasti poz-
nih sadežev Pridelek dru«* kolni« )• bil
ponekod zmanjšan, drugod pa uničen. Pridelek krompirja je bil v večin: srsoov za o
zmanjšan trpela pa sta tudi koruza in ajda,
Pridelek žit kakor pšenice, rži, ječmena je na splošno prav dober, nekaj slabil je p.idelak ovsa. Pridelek koruze in prosa ie srednji, zelo slab J« pridelek ajde
Pridelek krompirja ie v večini okiajev za polov co manjši od lanskega. Zelo slab
je pridelek fižola Pridelek detel) je srednji, zeio slab je pridelek krme s travnikov. Pridelek jabolk je srednji, prav dobro BO obrnile hruške, 7elo obilen js tudi pridelek čespelj in dober je pridelek orehov Za ItVoz imamo na razpolago n kako
300 vagonov jabolk, a smo do sedaj izvodili samo 744 vagonov Kakovon vina je letos boljša od lanske
vjer ni bilo kužnih bolezni, ie bilo stanje živinoreje povoljno Slinavka m pirkljev-<a sta se razširili po vseh okrajih, razen po lendavskem Skupno je bilo okuženih v 136 ribčnah 4884 živali, največ v črno-meljskern (1389). ljubljanskem, novomeškem in logaškem okraju. V 12 okra' h bolezen še razsaja Poginilo je 112 glav Živine.
Da ae živinska kuga vedno znova zanaša
v Slovenijo ao krivi trgovci 7 Živino, ki sonljo Živali iz sosedne banovine n se no-*ejo pokoriti odredbi o zatiranju kuge
Krivi pa so tudi živinorejci, ki prikrivajo kugo ali nočejo ovad ti onih, ki eonijo £i-vino Iz Hrvatske v naše kraje. Malo je
upanja, da bo kuga popolnoma prenehala ker se j« začela v sosedni banovini znova pojavljati in jo bodo mesarji in prekupčevalci z živino tor trgovci t obolelo živino zopet zanosli v Slovenija Gospodarska akoda zaradi slinavke in parkljevke se na da natančno preceniU. najmanjša cenitev pa bo okrog 4 milijone din.
Glede prehrane je stanje v Sloveniji slabo, kor bo posebno v štajerskih in dolenjskih okrajih in v Prekmurju islo primanjkovalo krme. Kakovost goveje živin« se je pa na splošno z boljšala, razen v
Prekmurju, kjer je kakovost slabša zaradi stalnega priman j kovanja dobra krme.
Stanje sv!njereje le povoljno. Manj povoljno Je stanje konjereje glede kakovosti, ker vedno primanjkuje prvovrstnih plemenskih živali, to je žrebcev in plemenskih kobil. Vzrok tiči v tem da se precej mlade živine od proda v inozemstvo.
Stanje prometa a hmeljem Je sledeče: Rastlina j« dobro preži mUa. vendar Je tudi hmelj trpel zaradi moče, pozneje pa zaradi suše. Zaradi suše se je zorenje ko-bul zavleklo in se je obiranie začelo tele od 10. avgusta dalje, na splošno pa šele 20. avgusta. Letošnji pridelek hmelja se ceni na okoli 18.000 ttotov Kakovost pridelka je prav tako dobra tako glede oblike kakor glede barve ter slede ar^me Ob koncu avgusta se je pričel nakup predvr-em na ameriški račun V početku ao plačevali 35 din. pozneje pa 40 din za kg vendar le za boljše in najboljše blago.
V Šiški pri možu, ki odkriva usodo po planetih
Prepričan Je, da se Je mogoče Izogniti v življenju vsa) najhujšemu zlu in raz«; Šaranju
Ljubljana, 16. decembra Čedalje več je ljudi tudi pri nas, Ki se
zanesejo na napovedi astrologov prav tako kot na vremenske napovedi. Zaradi tega so zadovoljni vsi astrologi, ki tu pa tam obiščejo Ljubljano, se nnetanijo v hotelih in sprejemajo stranke. Pred sobami teh gostov je vedno gneča, tudi Ljubljančani, zlasti pa Ljubljančanke bi rade vedele, kaj jim je usoda namenila na tem božjem svetu. Ljubljana pa Ima astrologa, ki ga lahko imenujemo »domačega« astrologa, ker je naše gore list. Stanuje v Sliki v Srbski ulici Št. 13. Tega moža, ki odkriva usodo, sem nedavno obiskal ter ga pobaral, kako je po njegovem mnenju prav za prav z astrologijo, hiromantijo in grafologijo, kako dela, kaj nam je usoda naklonila za bodoča 'eta.
Domači astrolog Blaž Koller je sedel za mizo. na kateri so '>ib že bnlelsnl horoskopi ln horoskopi v delu. Obdajajo tega moža ki odkriva usodo po planetih, astrološke knjige, astronomski zemljevidi, tabele. Vse kaže, da živi Blaž Koller z dušo in telesom za okultne vede.
— Moje astrološko delo, je počasi razlagal Blaž Koller, se omejuje na horoskope, ki razlagajo kozmične vplive na posameznike. Sprejmem le toliko dela, kolikor ga morem opraviti sam, ker morem odgovarjati le za svojo delo. Političnih in drugih problemov s stališča astrologije za zdal ne Študiram, ker se pečam z astrologijo Sele 12 let, za študij prej omenjenih problemov pa je potrebno veliko izkustvo in sodelovanje več astrologov in obsežno vsestransko znanje.
Večina ljudi, ki pridejo k meni, bi radi Izvedeli natančno, kaj bodo v bodoče doživeli. V tem pogledu ml nalaga vest posebno previdnost, kajti s takimi odkritji, v kolikor so mogoči po konstelaciji planetov v osebnem horoskopu, se ljudje nekako udajo v usodo. Zaradi tega se ml zdi najbolj pošteno, da razberem iz osebnega horoskopa osebne vrline ln slabosti ter go-ata opozorim, v kateri smeri udejstvovanja bo po vsej verjetnosti uspel kaj mora opustiti, katerim iluzijam se ne sme prepustiti, itd. S pomočjo horoskopa mu torej naka-žem pot, po kateri naj hodi. da bo uspel ali si vsaj prihranil huda razočaranja.
Pošten astrolog ima najmanj deset let pripravljalnega dela za seboj. Poznati mora najprvo samega sebe po svojem horoskopu, šele potem mu je mogoče z okul-tistlčno svetilko posvetiti v usodo drugih.
Zanimalo me je. kako se je seznanil z
1 idtrologijo.
Blaž Koller mi je povedal, da je bil rojen v Mežiški dolini. V mladosti je bil bolehen fant, ki je le s težavo opravljal naporno delo na polju in v gozdu s starejšimi brati. Ko mu je bilo 14 let, je moral pod zemljo v svinčen rudnik. S šestnajstim letom je Šel po svetu a trebuhom za kruhom. Imel Je smolo, da ni dobil primerne zaposlitve. Nekaj ga je pa vedno gnalo h knjigam, ln sicer k okultnim ln verskim knjigam. Zanimati ga je začela tudi politika. Preštudiral je nauke enajstih veroizpovedi. V vseh je našel zdravo jedro, končno pa se je odločil ostati pri naukih, katere mu je dajala mati, pri katoliških desetih božjih zapovedih. Preštudiral je vse štiri evangelije, a življenja le ni doumel, nad samim seboj je dvomil, z razklano dušo je hodil po svetu, sam sebe je iskal in se je z izobraževanjem
ln s&movzgojo naposled našel. Politiki Je dal za vedno slovo. Horoskop mu je pokazal dobro ln slabo, ki mu je bilo usojeno, preteklosti ni mogel več popraviti, začel pa je zavestno kovati svojo usodo za bodočnost. Astrologijo je spoznal trideset let prepozno, v kolikor bi njemu samemu lahko služIla, toda dovolj zgodaj, da lahko pomaga z astrološkimi diagnozami drugim, zlasti mlajšim ljudem, ki imajo življenje pred seboj.
Danes sem prepričan. Je rekel domaČi astrolog, da s« je mogoče izogniti v življenju vsaj najhujšemu zlu ln razočaranju s pomočjo — horoskopa.
Beseda je nanesla na astrološke napovedi v svetovnem dogajanju Blaž Koller ml je pokazal astrološko literaturo, ki piše o teh problendh. Napovedi astrologov za več let naprej so se presenetljivo uresničile. Blaž Koller se strinja z mnenji tistih astrologov, ki napovedujejo prlčetek novega razdobja v rajvoju človeštva z 1.1962. Videl sem horoskop za to leto. Nenavadne konstatacije se stvori j o tega leta. Človeštvo bo po astroloških pravilih tega leta začelo živeti v znamenju vodnarja, začela se bo duhovna doba človeštva.
Do 1.1962 se bo torej svet umiril ln začel živeti višje življenje. Kaj bo pa v letih do usodnega 1.1962? Po hudih krčih in po zavladanju diktatorjev se bo šele pričela boljša doba za človeštvo. Kako si astrologi razlagajo začetek nove dobe z L 1962 bomo obrazložili v posebnem članku, objavili bomo tudi napovedi dogodkov v vseh državah za prihodnje leto.
Kadilci hočejo imeti tobak
toda ne takega, kakršnega morajo kaditi zdaj,
Ljubljana, 15. decembra
Pa ne več takega kakor nam ga nudi zadnje mesece ljubljanska tobačna tovarna, marveč takega, ki bi ga lahko povprečen kadilec in povprečna kadilka brez hvale in brez kritike prenašala. Ne ponašamo ie pri nas. da bi bili vsa ta leta kakorkoli razvajeni z dobrimi vrstami« atkoprav smo imeli in še imamo raznovrstna poimenovanja cigaretam, ki pa jih je bilo in jih je celo preveč!
Kaj koristi imeti toliko nazivov kot n. pr. »Bled, Drava, Drina. Jadran, Karadjor-dje, Kosovo, Morava. Mirjana, Neretva, Strumica, Sumadija, Vardar in Zeta, torej cel tucat vrst, če ps je po večini tako ena kakor druga enega in istega tobaka, le da je razlika med eno skupino vrst ln drugo ekup;no ta. da so nekatere vrste lužene menda na sladkornotrsovem lužilu, d OČI m so druge vrste lužene ns žveplenem lužilu.
Imam okus do cigaret, luženih na slad-kornotrsnem lužilu in nasprotno ne prenesem onih od žveplenega 'užila, ker le-te poslednje imajo kiselkast okus, a poleg tega povzročajo ščegetanje v grlu in v pljučih. Pn ščegetanju grla se pojavi prav lahko tudi kašeljček.
V inozemstvu mnogi kritizirajo tiste našo vrste tobaka, ki je pripravljen na žveplenem lužilu in ga seveda odklanjajo, tako n. pr v Italiji, kjer nimajo običaja lu-fitl na Žveplenem lužHu.
Kakovost tobaka v cigaretah je slaba. Ugotavljam že dalj časa »ako v eni kakor v drugi vrsti, smrdljivo travico, ki pa je zanjo izraz travica v resnici premil, kajti reči bi se smelo kratkomalo trava, ki si-
cer tudi Je huda trava ki nam Jemlje voljo po večjem uživanju taiste, ker človek mora pa že nekoliko poznati meje, do katerih se sme prepustiti taki travi, ker mu sicer napravi učinek, ki pušča posledice v telesnih organih, tako na primer v želodcu aH pa v krvi. kar je zvezano s povečanim utripom srca, ki se zlasti občuti takrat, ko je čas spanja.
Pa ne smete misliti, da je to kritik« kadilca začetnika ali na starega strastnega kadilca. Ne, sem le bolj srednje vrste pogosten kadilec, ki je kdaj pa kdaj izvohal tako med domačimi vrstami kaj dobrega, boljšega, pa tudi slabega in slabšega.
Tudi pri nas je bilo svoj čas kaj dobrega, a le nekaj časa. Tako smo imeli letos spomladi kar več mesecev dobre Drina cigarete, tako da si boljših v svoji skromnosti nismo mogli želeti. Ali ta dobrota je trajala žal le kake 3 ali 4 mesece, potem pa je jenjala Zakaj, to bo pa menda ie vedela monopolska uprava. Ta Drina cigarete so se lahko kosale po svojem dobrem tobaku tudi s boljšimi oziroma dražjimi vrstami ln drznem si reči da so bile za moj okus boljšo od Jadran ali Kosovo cigaret.
Imeli smo tudi kako vrsto in ne te eno samo, marveč Imeli smo tih več, ki so se po svoji kakovosti razlikovale od drugih. Zadnje osse pa kat ena m ista trava, brez vsake razlike, te da ja drugačen naziv In pa kvečjemu nekoliko drugačna dknenaljs oziroma porcija to slabe trave.
Ne pomaga ni, ako kupil na mestu kakor doslej recimo kako dražjo cigareto, n. pr. Kosovo, Strumica ali pa celo Jadran, i vse to ni niti it spoznanje boljše od dose-
danje Drine, ki je kot rečer-». postala slaba trava Na na lveptsnem lužilu močene iz delke se ne sklicujem toliko, ker teh moje grlo in usta ne preneseta, pac pa moram obsojati vse one, na »lsdkornorrsnem lužilu močene, ker te imajo grenak okus, smrdljiv dim m pa seveda, huda trava je Imela Je vedno temno barvo.
Ni c* in ga ni več onega lepo rumenega tobaka, ki ga je bilo ksdilcu veselje pogledati, užitek podu h* 11 Ko si ga pod u hal, si mislil, da vdihaval najbolJSi med, a če poduhal sedanje Izdelke, se ti zdi. da so le še samo senca onega lepega medenega vo nja. ki te je tolažil nekdaj.
Prejšnja leta smo dobili po dvakrat na teto izdane tako zvane izložbene cigarete, ki so se prodajale ob velesejmih in ene od teh dveh vrst. Drina, so bile nekaj let zares dober tobak, dočim za žveplane, kakor že prej rečeno, nikoli nisem imel okusa, a tudi ml niso nikoli prijale tudi glede ns njih Šibek okus. ker te. tako zvane »Vardar« so pač preslabe, trajale pa so izložbene Drina kot dobre, vse do še pred 2 ali 3 leti, ko so ae tudi te spremenile iz dobrega v navadno slabo blago, tako da al jih lahko primerjal z navadno Drina ln menda eno leto ic celo navado« Drini zapostavil. To je bilo menda pred 2 letoma, ko so bile takratne Drina tako močnega tobaka, da so celo presegale jakost sicer običajno močnega Neretva.
Torej le nikar konzomenta davkoplačevalca slepiti s celim ducatom vrst cigaret, s ko pa so vendar po kakovosti tobaka ene in ; iste vrste. Kaj bi ne bilo dovolj izdelovati recimo !c 3 ali 4 oznake poimenovanja, a bi se pri teh lahko naredile 2 ali pa celo 3 različne velikostne porcije?
Prepričan sem, da bodo merodajni činitelji storili nekaj, kar bo napravilo dosedanji mizeriji konec in kar vsaj ne bo zmanjševalo državnim financam dohodkov.
jim pa prav gotovo ne more biti mnenje državljanov davkoplačevalcev — deveta briga. To naj si vzamejo merodajni gospodje malo bolj k srcu in priznajo naj, da so kadilci zato tu, da se jim nudi za njihove pare enakovreden predmet, aH pa naj gre, Če gospodje tako mislijo, ves naš tobak za izvoz, sami pa ostanimo brez njega, saj t> takim kakor je sedanji, moramo itak prenehati, ako nočemo, da si pokvarimo zdravje.
Imel som nedavno priliko dobiti v roke tudi komad tako zvanega boljšega izdelka »diplomatske cigarete«, ki sem jo z vso radovednostjo poskusil, a na žalost ugotovi-! prav isto vrsto tobaka, kakor ga Imajo druge povprečne cigarete, ki so po 45, 70, 80 aH 90 par. Za take diplomatske cigarete gospodom, ki vedre in oblačijo, prav gotovo ne 2avidam, a se mi zdi Čudno, da ne pridejo v zadrego, kadar ponudijo gostom kaj takega pod nos.
Počitniška na Rakitni
a
Ljubljana, 16. decembra Šolska poliklinika v Ljubljani prireja že več let o božiču počitn Ške kolonije a smučarskim tečajem za šolsko mladino na Rakitni. Kdor je kdaj preživel božične praznike na Rakitni, kjer sobice tako prijetno greje tudi pozimi, ko je Ljubljana skrita v vlažni megi\ hi kjer najdejo smučarji toliko užitka kaJcor le v višjih plaJitnaklh legah, ne bo nikdax pozabil Rakitne. Zato so se tudi počitnice o božiču na Raikit-nd tako priijuble. Posebno umestno je. da bo prirejena počitniška kolon'ja od teh praznikih, ko bodo Šolske počitnice nopet daljše. Mladina se bo lahko Krep'Oa na svežem Zraku pod zdravniškim nadzorstvom skoraj pol meseca, da bo potem tem lažja prenašala nevšečnosti zime v Ljubljani.
Počitniška kolonija s smučarskim tečajem na Rakitni se bo letos začela 27. t. m. m trajala bo 12 dni, do vključno 7. januarja. Skupno bodo sprejeli 50 udeležencev. Nekaj meat za revnejše bo hreapJačnih, premožnejši pa bodo morali plačati 320 din, kar je še vodno precej poceni za 12 dni. Vsr prostori v domu bodo dobro kur* jeni. Mlarikia bo prejemala dobro In zadostno hrano. Smufko nadzorstvo bo poverjeno akademiku Dobovšku, smučanja pa bo mladino učil učitelj Triller, kf Je aheoi-viral poaeoen tečaj za poučevanje otrok v smučanju. Na počitniški koloniji bodo skrbef sa otroke še 3 sestre in zdravnik.
•oMta poliklinika bo sprejemala prošnja le nekaj dni. Sprejeti bodo dijaki in dijakinje v starosti od 7 let, dekleta do IS, fantje p« do 16 lat
V ceni 320 din je vračunan tudi prevos
na Rakitno Jn. n&aaj.
Se o svetokrlžkem okraju
Ljubljana, 16. decembra
Poleg uresničenja lepih zamisli, ki jI! je v Četrtkovem »Slovenskem Narodu« podal Svetokrižcan za olepšavo tal in ureditev svetokrižksga okraja, bi bUo nujno potrebno tudi nekaj ukreniti, da se prepreči neznosen smrad, ki se širi od ialeznJ^kegi podvosa na Smsrtlnakl cesti pa tja gori do Sv. Križa.
Tovarna aa klej ns spada v ta okoliš, ali pa jo je treba preurediti tako, da ne bo okuievala vse okolice. Prevažanje gnilih
kosti ln odpadkov s kolodvora v tovarno je svojevrstna posebnost, ki je mogoča 1« v Ljubljani. Pa tudi velikanski roji gnusnih muh. ki jih je slasti v poletnih mescih polna vsa tamkajšnja okolica, gotovo ne pospešujejo zdravja.
BUo js v tem pogledu as nešteto pri t o« b od strani domačinov kakor tudi tujcev, a
doslej šs niso saiagl« nič. Govorilo ss js sicer, da bo tovarna odšla ki Ljubljane, toda Istočasno, ko je občina sacoia z gradnjo zaL je dala tudi tovarni za klej dovoljenja, da as raailrL Te js nekaj neverjetnega in človek pride nehote do prepričanja, da na oijčlnl ne vidijo daleč pred-so in da levica ns ve, kaj dela desnica
ie preden pride na dan nacrt aa ureditev tega ali onega okraja, bi si morala MU ob-Mna na jasnem, kaj vse je k tej ureditvi potrebno ln kaj js treba storiti, da as sa-mlšljena ureditev čimprej ln Čim laže ter ceneje uresniči.
Kaj pomagajo lept nacrti. Če pa se opu-ftčado ugodne prilike sa njih resniftenJe. Tudi pridobitev sveta za ureditev tal ln napravo flsat ln parkov okrog njih bi bila pot ovo lažja in cenejša takoj takrat, ko se j« pojavU načrt.
Kratka dallnovidnost odločujočih faktorjev bo tudi tukaj kriva, da bo ostal le nacrt vellkomesten, Zale pa bodo ostale polovičarske, malomeščanske ljubljanske.
...zasokolskim praporom
Akademija Sokola LJubljana-Vtt
Ljubljana, 16. decembra V korist božičnice revna sokolske dece je priredil viški Sokol v nedeljo popoldne v dvorani sokolskega doma telovadno akademijo, ki je dosegla krasen uspeh. Udeležba ja bila kolikortoliko zadovoljiva, vendar smo pričakovali od ljubljanskih sokolskih društev, ki so bila vsa pravočasno vabljena, da naa bodo posetila v čim večjem številu. Toda s Izjemo nekaterih bratov ln sester so naleteli na gluha ušesa lr. si bomo to za bodoče dobro zapomnili.
Krasno akademijo Je otvoril sokolski pevski zbor. ki je pod taktirko brata Albina Lajovca ubrano zapel »Dvlgnimo srca« in »Narodni zbor«, ob toplem odobravanju gledalcev. Brat Broni Battelino je zatem zanosno recitiral Ganglov »Prvi december«, nakar Je šestorica naraščajnikov skladno opravila proste vaje. Potem je nastopu spet sokolski pevski zbor, ki je krasno zapel JuvanČevl »Prošnja« in »Spomin na ainmskl večer« in Adamičevo »fiel sem po zelenem travniku«, ki so zbudile pri občinstvu viharno odobravnje. genska deca j« nato ljubko Izvedla vaje s loki, nakar je moška deca strumno opravila proste vaje za leto 1940 Jako so ugajale simbolične proste vaje po koroSki narodni »Gor čez jezero«, ki so Izzvale pri gledalcih viharne ovacije mladim telovadkam. Sest zastavnih bratov v kl**i/*nih grftklh dresih je nato odlično Izvedlo   simbolične  proste vaje
Delo domžalskega Sokola
Kakor vsako leto, je tudi letos domžalski Sokol proslavil svoj sokolski in narodni praznik — 1 december, zelo dostojna Domžalčani so popolnoma napolni M sokol sko telovadnico, tako, da pri ta.-io pOii.i dvorani že dolgo nismo proslavljali naš--^.-. zedinjenja. Zdi se nam, da preprost človek bolj sluti in bolj čuti resnost teh časov, kakor marsikateri izobraženec. Preprosto ljudstvo dobro ve, da je pravi bratski sporazum v tem, da vsi stojimo neomajno na braniku jugoslovenske misli, ki nam je dala našo svobodo, in ki nam omogoča ohraniti jo tudi v teh razburkanih časih.
Ob pol osmih zvečer je brat starosta Skok otvoril slavnostno sejo, na kateri se je izvršila prevedba in zaprisega članstva ter naraščaja. Po zaprisegi je brat pro-svetar nagovoril novo zaprisežene Člane, ter jim razložil pomen sokolske prisege na 1. december. Po nagovoru se je pričela slavnostna akademija, na kateri so nastopili vsi sokolski oddelki. V splošnem so bile vaje dobro tzvajane, le člani in naraščaj-nikl so posvetili premalo pozornosti pripravi za takšen nastop. Zelo učinkovit ln dobro odigran je bil prizor »Na Koso vem« Vsi trije: sestra Luzarjeva, sestra Dcutsch-manova kakor tudi brat Kirher, so nam predstavili resnične slike in podobe bratov Srbov v dobi, ko so se borili za svobodo naa vseh. Zelo učinkovita je bila v prizoru dodatna molitev »Majke«, ki jo je odigrala sestra Luzarjeva. Po končanem sporedu je občinstvo v zadovoljstvu zapuščalo dvorano, v prepričanju, da je hotenje sokolstva času najbolj odgovarjajoče.
Dne 5. t. m. je naše sokolsko društvo priredilo miklavževahje za deco, na katerem so bili obdarovani vsi mladi in revni sokolski bratje ln sestre. Pred prihodom Miklavža je bila čajanka za vso deco. Po čajanki je bil kratek prizorček in brat pro-svetar je lzpregovoril nekaj primernih besed deci ln staršem.
Vsem onim sestram in bratom, ki so pripomogli s svojim požrtvovalnim delom, kakor tudi vsem onim sestram ln bratom ter prijateljem sokolstva, ki so s svojimi znatnimi darovi pripomogli, da smo izvršili to lepo namero, v kateri se je pokazala prava bratska ljubezen do naših bednih sester in bratov, se prav lepo, iskreno ln bratsko zahvaljujemo. V zahvalo ln zadoščenje za vse darove pa naj bo darovalcem radost revnih Sokoličev in njihovih staršev.
Dramatski odsek pa pripravlja uprizoritev Piskofeve «Velike skušnjave*.
Sokol v Dol* Toplicah marl]ivo deluje
Sokolsko društvo v DoL Toplicah kljub vsem oviram in nasprotovanju številnih nasprotnikov prav pridno deluje, zavedajoč as svojega kulturnega poslanstva ki važnosti državljanske ln nacionalne vzgoje svojega, članstva.
Na slovesen način je v slavnostno okra* Sem dvorani sokolskega dona prosta stal svoj sokolski ln državni praznik narodnega sjedinjenja, pri katerem ja aodelovak> vse društvo ter detnao tamburaški zbor. Resnost in dostojnost, m katero so vsi navzoči sledili posameanim točkam sporeda, priča, kako sokolatvo pojmuje va£noat praznika 1- decambra ln kasto globoko pojmuje svojo nalogo. Prava sokolska vagoja rs&rodtMStnega Si državljanskega čuta se posna pri izvrševanju najvarnejših, dnsl večkrat najtežjih državljanskih dolžnosti, katera člani topuškagm sokolakega društva s najvacjo dostojnostjo in vso potrebno resnostjo m vaorno disoSptmo vrše. To so slasti pokarali ob zatišjem pok*!cu na orožna vaja na katera so MU malone val pocvani, in jkn mora bati njihova resnost in dlsnapUniratsost m U san os* v ponos in v vagled mnogim, mnogim drugim.
Povsem pohvalno moramo omeniti, da ao bite Dot Toplic« pred
»OLimplje«. ki ao zlasti pri zaključnih skupinah ponovno zbudila nedeljeno priznanje. Po članih je vrsta članic nastopila na dvo višinski bradlji a krasno izvedenimi vajami, dlanice niso prav nič zaostajala za vajami, ki ao jih nedavno izvajale naše najboljše mednarodne telovadke. Pri sistematičnem vešbanju lahko pričakujemo, da bodo naše članice še lahko zastopale barve našega Sokola na mednarodnih tekmah. Ko so še člani nastopili s prav posrečenimi vajami na bradlji, so sledile krasne simbolične skupine naraflčajnlc »življenje«, ki so prikazale robstvo, tugo, hrepenenje, žrtev, svobodo, srečo ln veselje, enakost in bratstvo. Krasne alegorične slike ob učinkoviti razsvetljavi so dosegle pri občinstvu navdušeno odobravanje. S slovansko himno HpJ Slovani« Je bila zaključena krasno uspela akademija, ki bi zaslutila, da bi bila dvorana zvrhana do kraja. Vaditelj-skemu zboru, ki nam je priredil v tem mesecu že dve uspeli akademiji naše Iskrene čestitke ln »Le naprej brez mini...« Prepričani smo, da no naše občinstvo v bodoče, ko gre za tako plemenito socialno akcijo napolnilo dvorano do kraja ln tako pripomoglo s svojim obolusom, da bo božični ca naše revne dece uspela kar najlepše. Vsem. ki so pokazali razumevanj? za našo dem, naša bratska ln Iskrena zahvala.
žavnega ln nar-».:.i- k** zedtnjenja slavnostno razsvetljene Mučen vtis pa je napra-v.lo to. da je aanovka šola tudi pri tej pri-liki oataia nem 7? rnjena, ki bi marala pač v tem primeru prednjačiti z dobrim vzgledom vsem drugim, saj je Aola v prvt vrsti vpoklicana gojita državljanski čut m ljubezen do dernov ne ln vdanoat dO kraljevske rodbine, kar mora ob takih prfli-kah dati vidnega zunanjega lanoDo.. Spominjamo se časov, ko je šoia v tem pogledu praunjacila.
Na Miklavžev večer je sokolski Miklavž ooiakal sokolsko deco in odrasle ter jin lepo obdaril z der-li za pridnost in delo v sokolski telovadnici.
Na praznik dne 6. decembra pa js igralska družina ob polni dvorani uprizorila veseloigro v 3 dejanjih >Zokonci stavkajo«. Igro »o vrli igralci z veseljem dobro na-studirali in so za svoje lepo in dobro izdvajanje želi OW3o smeha in priznanja. Splošna želja je .da se tej prvi letošnji gledališki predstavi kaj kmalu zopet pridruži druga. Verjetno je, da bodo leTralcl, ki si radi ln z veseljem uće, aaj se pri tem tudi sami izobražujejo, zopet uprizori? kaj lepegn  poučnega ln zabavnog*,.
»švejk« na sokolskem odru
skofja Loka, 16. decembra Na praznik zvečer je uprizorila gledališka družina Sokola iz Medvod v skofjl Loki odlično Haškovo komedijo v 14 slikah — »Svejka«, ki je vzbudil v naši jav-nostl veliko zanimanje. Bratje tn sestre iz Medvod so doživeli rekorden obisk, in ao bili prostori Sokolskega doma polni do zadnjega kotička. Igra. v režiji br. Staneta Trampuža je prikazala izredno agilnost mladih. Idealnih ljudi, katerih požrtvovalno delovanje vedo ceniti vsi. ki poznajo novo dobo Sokola v Medvodah. Vsa ali vsaj največja teža igre je slonela na ivej* ku, ki je bil v odlični postavi in so zato žele njegove kreacije navdušeno ploskanja gledalcev, ki so se Izborno zabavali. Kakor Igralec naslovne vloge, so bili dobri tudi drugi sodelujoči. V raasežnl Igralski družini ja naravno .da je nastop nekaterim bolj uspel, drugim manj, kar pa ni mogle motiti onega veselega razpoloženja, ki je zajelo gledalce. Povezanost ni trpela, slike so se vrstile 1 rez nepotrebnih odmorov, nastopanje in uvrščanje je Slo hitro ln tako smo v celoti doživeli večer, ki opravičuje upanje, da bodo odslej vest med loškim Sokolom in onim v Medvodah Še trdnejše.
Gledališka družina s svojimi prav dobrimi sodelavci bo vedno naš ljub in drag gost. Posebno pohvalno naj omsnimo izvrstno režijo. Ako š> omenimo, da so prispeli z domačimi Igralci mnogi Medvodčanl ln tudi Selesnlkarjt, smo podali skromno sliko večera, ki je zapustil v nas ksr najlepši spomin.
Iz Slovenskih goric
— Pomanjkanje Živinske soli. Naši kmetje tožijo, da ni mogoča nikjer dobiti živinske soli, niti v večjih krajih s žaiesniškiml zvezami. S tem je naš kmet živinorejec občutno prizadet. Oblastva naj bi poskrtiela, da se omogoči nabava soli vsaj vsdjlm krajem, ki so zvezani a JsJflsnloo.
— Regulanj«* po vinogradih es šepet pričenja, vinogradniki ao zopet pričeli ragu-lati vinograde, svoja vinograde obnavljajo tudi mossmaki vinogradniki. Delavci so plačani pri regulanju po Š do lt din na dan, kar ja zalo malo, kar morajo skrbeti sa hrano sami.
Po*t«fsi in ostani tista Vodnikov*drmikmt
Strem 6
»SLOVENSKI NAIOD«.«*<*•. i«, temin im.
štfrUetni otrok je zasedel prestol
Kako Je mlađi Dala]
Hudičev ples. Menihi plešejo navadno tri dni
Po dolgem časti je dobil Tibet novega vladarja. Sedanji regentski svet bo sicer še nekaj let opravljal svoje pos'e, toda uradno je pravi posvetni in duhovni vladar novi mali Da'ai Lama znova rojeni umrli Da-lai Lama. Zdaj traja že piecej časa. da pridejo vest« iz te čudne dežele v Evropo. Čeprav je od svečanega kronanja minilo že več tednov, preden smo v Evropi čitali o njem. zasluži vendar vso pozornost. Govorimo lahko o pravem tibetskem čudežu, kako se je štiriletni otrok vž:ve! v vladarsko vlogo.
Tri mesece iz Kitajske do Lhasse
Več let so iskali prerojenega DaTai Lamo. Umrli Da^i Lama je mogel z drhtečo roko pokazati samo na nebu smer. odkoder je pričakoval svoje novo rojstvo. Ali je pa mogel kdo slutiti, da bo treba iti po novega tibetanskega vladarja tja na Kitajsko do province SillinCa? In ko sn končno našli tam otroka velikih uses in okroglih oči X maternim znamenjem na hrbtu in z edin stvenimi Črtami na d'aneh. je prišla vest o tem v tibetansko prestolnico prat tako hitro potom tekačev, kakor bi bila prišla brzojavno na progi Hong Kong—Indija— Hima'ajski prelazi.
Skoraj tri mesece je tratala naporna pot otroka, ki so mu dali veliko telesno stražo in ki so ga spremljali starši ter oba njegova brata. Vsak samostan na dolgi poti mu je pripravil svečan sprejem Največje svečanosti so bile pa prirejene pri prihodu v Lhasso. Vse, kar so bili pripravili za malega Da'ai Lamo. je bilo okrašeno z belo in modro barvo. Zadnji počitek je bil v sa-
ssatasUsaa Vl&UlAl*]
moetanu Rigva, štiri kilometre pred Lhasso. Ob cesti, vodeči v Lhasso. so bile zbrane ogromne množice vernega ljudstva in ko je telesna straža oznanila D a Lai Umov prihod, so zadoneli mlademu tibetanskemu vladarju v pozdrav navdušeni klici. Tisoči in tisoči so spoštljivo sklonili glave, da pozdravijo v štiriletnem o'roku svojega cerkvenega in posvetnega vladarja
se pa v Ne h trngu rodi pleše m ne samo vede tuje. Tam nastopajo vražji plesalci z ostudnimi maskami, tako da se jih ustrašijo celo odrasli in ne samo otroci. Med veliko procesijo so ae pred Dala! Lamo vi m prestolom pojavili tudi ti nestvori. Plesali so pred njim in izgovarjali svoja prerokovanja. M'ademu vladarju so prerokovali dolgo vladanie, trdno zdravje in srečo za ves Tibet. Toda niti njihovi kriki niti njihove maske niso vznemiri^ mladega vladarja na prestolu Ves čas se m niti nasmehnil. Odkar je stopil na tibetska tla. ga ni nihče videl, da bi se smejal Budhisti verujejo, da jc tudi to znamenje največje modrosti
Maska dobrih duhov
Obredi in blagoslovitev
Ceremoniarii so imeli težke skrbi   da b ostal otrok pri svečanosti mtren  Ali se bo bal. ali bo klical očeta m mater? Ali se začne cmeriti, al? pa se bo hotel  igrati * svojima bratoma? K sreči se n» zgodilo nič hudega   Vso dolgo pot  ie  spremstvo «tr melo nad otrokom   tako je b*! miren K* so vodili najmlajšega vladarja  na nrestol ?<• bil naravnost čudovito nvren   OzTraf se je okrog s svojimi velikimi okroglim* nčnrv toda čisto resno, brez na:man;^ega strahu kakor da razmišlja   kaj vse ie že videl <• prejšnjem življenju  vsai *akn «o »rHili Ti betanci   Vse. ki so k memu    prihajali le moral  blagosloviti   Ene   ?c h'ago^lav-Ha* r* desnico,  druge  z obema  rokama   tretje ■ cofkom. okrašenim s srebrem   Eden zmed ceremoniariev se ie dogovoril z dečkom da mu Ko namignil, kako ie treba tega ali one ga   dostojanstvenika     pcčastiti   Otrok ie mimo in dostojanstveno izpolnil vse nalo ge.
Satanski!« obr^ev se ni ustrašil
Najbolj sloveča tibetanska vedeževalni ca je v Nehungu Slov' tako kakor ie s'o vela v Grčiji delfijska vedeževaln«ca Zdaj
Se kratek obisk pri budhini podobi Jo-vo Rimoochhe, stari okrog 1100 let. potem so pa skoraj po osem ur trajajočih obredih izpustili otroka v park Norbhu Lingka. kjer ima Da*ai Lama več pa'ač Mladega vladarja je čakala samo še ena dolžnost. Mo ra» si je dati ostrici, lase. kakor se spodobi •velikanu« budh»stične vere Po kratkem počitku pa se je pričela šola Mladega Da la* Lamo bodo morali čimorej seznaniti z vsem. kar mora vedeti tibetsnski vladar da ho modro vladal zopet do trenutka ko bo o< kazal z roko na nebo m označil, kje se >vr znova rodil
Poznavalci Azile trdijo, da noben tibet-i -k  vladar ni zasedel prestola v tako burnih a«ih kakor ta  Tibet ie sice* še vedno ne-tve vrste kitajska kolonija  leži pa v ognjišču arednieazMskib dogodkov   ki bodo od očilm za bodočnost vse Aziia
Maska zlih duhov
Milijarde v Mrtvem morju
Ob tem morju bi se dali ustanoviti na]idealne]Si sanatorijd in morske kopeli
Svetovni listi so oni dan poročali, da izdelujejo na obali Mrtvega morja iz odpadkov ondontnih rudnin za Anglijo strupene pline. Stari naučni slovarji in nekateri potopisi so opisovali najgloblje mesto Jordanske kotline zalito z Mrtvim morjem kot najotožnejši kraj sveta, pustinjo brez življenja, kraj, kjer je božja jeza uničila v svetopisemskih časih Sodomo in Gomoro. V vroči vodi Mrtvega morja baje ne more živeti nobeno bitje, živali, ki zablodijo slučajno v te kraje, baje kmalu poginejo in ptice, ki slučajno prtlete v kotlino, padejo po strupenih hlapih in tudi poginejo.
Temeljitejse raziskavanje je pa že davno pokazalo, da so to večinoma same pravljice in plod praznoverja. Učenjaki so ugotovili v Mrtvem morju življenje sicer samo nižjih živali ln pravljica o okuženem ozračju nad Mrtvim morjem je že davno o vržena Vendar se pa v novejših priročnikih trdi. da je obala Mrtvega morja neobljudena Pa tudi ta trditev je že o vržena. Mrtvo morje je bilo »odkrito« v decembru 1917, ko so prodrli Angleži do njegove obale. Za vojaki je prišel štab geologov, ki so iskali mineralne soli zlasti kalijeve. Te soli no važna sirovina za vojno industrijo ln njihovo pridobivanje je bilo takrat malone izključno v rokah centralnih držav.
O Mrtvem morju je bilo znano, da je T njem raztopljenih zelo mnogo mineralnih snovi, da jih je v vodi blizu 24%. Med temi
sta glavni kuhinjska ln glauberjeva sol. Pozneje so pa našli v vodi Mrtvega morja tudi mnogo kalijeve soli m za to so se zaceli takoj zanimati Angleži. Angleški učenjak Tullach je ocenil vrednost kalijevih soli na več sto milijonov kron. Ko se je 1.1922 odločila v ženevi usoda Palestine je bila to že čisto formalna zadeva. Praktično je bilo v Londonu že prej sklenjeno da postane Palestina angleško mandatne ozemlje in kolonijalni urad je tudi že dobil koncesije za izkoriščanje naravnih bogastev iz Mrtvega morja, v katerem leže po mnenju strokovnjakov miljarde.
Znanstvena raziskavanja so pokazala tudi mnogo drugih možnosti kako bi se dalo mrtvo morje izkoriščati. Med drugim je bilo ugotovljeno, da je voda v Mrtvem morju zaradi velike količine soli praktično povsem prosta vseh bolezni povzročujočih zarodkov. Ob Mrtvem morju bi se dali ustanoviti najidealnejši sanatoriji in morske kopeli. Zrak je tam čist in svež, nebo skoraj vse leto brez oblakov. Za zdravljenje revmatlzma in drugih bolezni so ob Mrtvem morju naravnost idealni pogoji. V Mrtvem morju je toliko broma in joda. kakor v nobenem drugem morju. Voda je tako gosta, da človek v njej ne more utoniti. Kotlino, ki je baje nekoč pogoltnila štiri svetopisemska mesta zaradi pregrešnega Življenja njihovih prebivalcev, obvladajo zdaj kemično tovarne, v katerih se pa
tz tega morja črpano naravno bogastvo izpreminja zopet v smrt v najstrašnejši obliki.
Orientalska modrost
Kadar greš k sultanu. :mej zaprte oči ko se pa vračaš od njega, imej zaprta usta
Dobri vladarji hodijo k učenjakom, slabi učenjaki pa hodijo k vladarjem
Ne stiskaj strahopetca za vrat, s tem bi ga prisilil, da bi postal pogumen Ce se ti osel prilizuje, ni zate več osel
Ce bi na trgu prodajal' razum, bi be-ak sploh ne vprašal po ceni.
Lapansk? dežela felenov
Petsamo o katerem govore poročila s sovjet&ko-finnkega pojlšča, j« najtipičnej-ši del finske Lapoocke, v marsikaterem pogledu združuje znake najskrajnejšega evropskega severa. Finska Lapcnska meri 80 000 kv. Stlometrov *n je to:\2j približno tako velika kakor Bavarska. Od tega odpaclf* 10.000 kv k*V-netrov Petsamo z reko istega imena, pristaniščem Limahamnii m petsrm kim fjordom ki se končuje v ledenem oceanu. To og-.-omno finsko Laponsko malone neobljudene na 4.000 kv. kilometrov rv de sazoo en prebivalec — je sro~to po2ro^eno, pokriva ga deloma č.'sto polarna vegetacija, plazeča drevesa in gimovje. Tu Je mnogo golili grebenov, ld prehajajo na norveški me-
ji v pogorja, vidna daleč naokrog. To ozemlje finske TAponek* malone neoblju-ml rokami m slikovitimi jezeri, v katerih je vse polno rib. Največje js j ranim Inari, dolgo 80 km.
Inponska je zanimiva po svojih svetlobna razmerah. Poleti Laponci noči sploh na poznajo, njihov dan traja 50 dni od pomladi do jeseni. Dočltn traja noč nepre-od novembra do začetka januarja.
V tam času »je samo Aurora borealia V notranji Laponsai je najhujši mraz v februarju. Leta 1861 so namerili tam 50° mfr Na obali Ledenega oceana pa pade temperatura pod vplivom Zalivskega toka redko pod 8 stopinje. Laponci bi brez severnih jelenov ne mogli fcuvetv Pri zadnjem štetju so našteli na Laponskem 100.000 severnih jelenov.
V zaledju dobljena bitka
Francoski generalni itab o ogromnih defenzivnih delih francoske vojske v treh mesecih
Francoski generalni itab js francoski javnosti odkril, kaj Je francoska armada ustvarila v treh mesecih v zaledju za Ma-ginotovo črto. Ker niso Neme. priče h ofenzive proti Francozom ln Angležem obenem z ono na Poljskem aH vsaj takoj po zasedbi Poljske, so Francozi z Angleži pr do bih čas za utrjevanje zaledja in za organ za-cijo dovazanja materiala in vojake v sprednje črte Zavrznlkom bi najbrže trda predla, če bi Nemci navalili že pred dve ma mesecema na Maginotovo črto kajti tedaj so komaj začeli prevažati angleško vojsko na francosko ozemlje m celotno zaledje za Maginotovo črto prav za prav Se ni bilo pripravljeno za uspešno obrambo v črti sami Zavezniki o pridobili dragocen čas med tem ln so. Kakor izjavljajo, dobil s tem veliko prvo ofenzivno bitko s pomočjo krampa in lopate in skoraj brez človeških žrtev.
Vojaško nad vse važna dela so dogotovljena za Maginotovo črto ter v ozemlju med Ardeni ln Severnim morjem ter v ozemlju gorovja Jure Povsod » tem delu Francije so vse važne točke zaščitene
Od začetka septembra 1e francoska vojska namestila za Maginotovo črte koraj 17 milijonov kvadratn h metrov tiemh ovir će al mislimo to površino v razdalji n samo 4 metre široko, dobimo nad 4000 km dolg 4 metre širok pas Žičnih ovir ta M z njim ahko za gradili polovice noti od severnega tečaja do ekvatorja ali pa ob dali z nj m štiri petine celotnegs obsega Francije Za to orjaško oviro Je bilo treba odviti 65000 ton žičnih «nljav le po rabiti 4 milijone železn h drogov na katerih je žična ovira pritrjena
Za Maginotovo črto le francoska volaka izkopala ogromne kaverne   V  treh mene cih Je Izkopala prt teh del h 4 milijone in po' kubičtrb metrov zemlje  Toliko zemlje bi bilo treba izkopati za prekop z normal nim profilom   k bi bil dola 200 km Pr teh delih so tehnične čete zavezn'kov po rabile 700 0OC kubičnih  metrov betona rr 100 milijonov ke železa   Pripomnit   pa * treba, da so  Francozi pri  gradnji  M agi notove črte porabili še mnogr večje koli ( čine železa in betona,  toda    Mag: notove črto so Francozi gradili šest tet. obramb« dela v zaledju pa so zgradili v treh me secih. Doslej zgrajene utrdbe v zaledju so
Bivši  franroski vojni minister Andre Ma-glnnt. kateremu »e mora Francija zahvaliti za svoje sijajne utrdbe na meji proti Nemčiji
amo prvi del načrta za ureditev vsega vojnega pasu  v Franciji.
Poleg teh obrambnih del pa je francoska vojska opravila v zadnj h treb mesecih še druga nič manj važna dela. h Katerim ie treba šteti predvsem cestna dela. Cestno omrežje je vojska dedoma obnovila in spopolnlla ter ga stalno nadzoruje ln neguje da je danes čeprav dirjajo po voia£kib cestah v zaledju najtežji avtomobil ln tanki popolnoma ohranleno Generalni Hab se zaveda, da Je cesta v mo-ierni vojni eno izmeri jrlavnih orožij
V treh mesecih je Francka z ogromnimi obrambnimi del v za'edju povečala tvojo varnost ln se pripravila na najbui*o ofenzivo Dobila je s krampom in lonato veliko defenzivno bitko, ne da bi piel vali kri.
^asamerne posebnosti
O tem. da je budilka trum nove dobe nihče ne dvomi zlasti ko vemo. da je ura. ki jo rab mo za merjenje časa ploh novodobnega Izvora, V starejših časih so imeli ljudje deloma solnčne. deloma pa vodne ure. Prve so bile namenjene bolj javnosti, druge pa gospodinjstvu. Vodne ure so obstojale iz dveh posod V eni posodi stoječi zgoraj je bila določena kol čina vode. ki je tekla skozi luknjico na dnu v spodnjo posodo Navadno je bilo z zgornji posod; toliko vode. da je trajalo točno Seat ur. ah četrt dneva, da je odtekla vsa v spodnje posodo Potem je bilo treba seveda zgor njo posodo zopet napolniti z vodo Kdoi je pozabil na to je b 1 na Istem kakor človek, ki zdaj pozabi pravočasno naviti uro.
In tu ae pripoveduje o grškem filozofu Platonu, da al je izmislil pri svoji vodni uri napravo, ki bi jo lahko smatrali za nekakšnega predhodnika naših budilk. Posodo, kamor je odtekala voda. je postavi) tako. da se je ob določenem času pod težo vode prevrnila in voda z njo je pljusknila v pripravljeno cev. kjer je povzročila ropot in opozorila tako Platona da je že čas. da odide na delo.
Mnogo glasneje je dal opozarjati han-noverski kralj Jur j V svoje podložnike na to. da je poldne. Vsak dan opoldne je namreč zagrmel topovski strel. Kralj sam tega ni slišal, ker je bil gluh Topovski streli opoldue niso nič posebnega, saj jih poznamo tudi pri nas Toda v Hannovru je streljalo iz topa neposredno soince. do-Čim se strelja drugod navadno na znak iz zvez-iarne. NaJ nabojem smodnika je bila tako postavljena leča. a je zažgala smodnik v trenutku ko so se |e dotaknili žarki aolnca ki je doseglo najvišjo točko na nebu. To je bil mogočen signal in za-donel je seveda samo, kadar je sijalo soince. Razen budilk na sluh  mamo tudi bu-
đlke na tip Neki urar je izdelal zapest-no uro. ki se da naviti tako. da |v|fIM ob določeni url lz nje igla, ki zbode človeka v roko.
Novi uspehi v pobijanju raka
Na mednarodnem kongresu za zatiranje raka, sklicanem ietos v septembru v Združenih državah, je poročal dr. Kanematsu Sugiura iz New Yorka o večjih uspehih, doseženih pri živalih na katerih so zdravniki lečili raka deloma z X žarki, deloma pa z gama žarki tz radija ter hitrimi nev-tronovimi žarki in ciktotrona. Način vseh teh obsevanj pojasnjujejo učenjaki s tem, da prtegne nova tvorba pod vplivom obsevanja iz okolice vode in zato se važne snovi v nji ra^redč'jo tako. da se ne morejo več uveljaviti in neva tvorba odmre.
Toda v mnogih primerih, kjer ni v okolici novotvorb dovolj proste tekočine, novotvorba nima od kod potegniti vode m ta ko kljubuje učinku obsevanja Dr. Sugiura je zato dopolnjeval obsevanje novih tvorb z injekcijami sterilne destilirane vode naravnost v "ove tvorbe da je prišlo tako dovolj vode v nje In res se mu jo posrečilo v bistvu povečati učinek Obit« vanja in v mnogih pr me rib doseči popolno ozdravljenje. Brez destilirane vode je doza občevanja v kol'čin; 1.000 rontgenov povzročila pogin nove tvorbe približno v polovici primerov Ista doza je povzro'il.-i. pogin nove tvorbe v 25 odstotkih, če je bila pred obsevanjem v novotvorbo vbrizgana destilirana voda. Za dostopne novotvorbe je pa metoda zelo enostavna in jo bodo lahko zdravniki preizkusili tudi pri nas.
Cnserirajte v V>S1. Narodu4'!
E. C Bentlev: 4
,$kok skozi okno*
ROMAN
Imel sem vtis, kakor da je prišel do neke podle odločitve, pa nisem bil dovolj miren, da bi mogel razmišljati o tem. Bil sem razburjen. — Cup-plesov glas je zvenel zdaj kakor zagovor, — in izgovoril sem nekaj povsem nepotrebnega o njegovem ogledu in izrazil sem mnenje, da taki ljudje sploh niso za življenje. Vse to sem rekel vpričo šestih na verandi sedečih ljudi, ki so najbrž lahko vse tudi alisali.
— A Manderson? Ali nI nič več odgovoril?
— Niti besedice. Poslušal me je in mi gledal v oči tako mirno kakor vedno. In ko sem končal, se je komaj vidno nasmehnil, obrnil in odšel skozi vratca proti VVhite Gablesu.
— In to je bilo.. •
— V nedeljo zjutraj.
— In potem ga niste več videli živega?
— Ne, — je odgovoril Cupples. — Da, pač... ie enkrat. Videl sem ga ie istega dne pozneje na igrišču, kamor je hodil igrat golf. Toda ogovoril me ni več. Drugo jutro so našli njegovo truplo.
Nekaj časa sta se molče gledala Nekaj letovi ičarjev je prišlo od obale in med glasnim pogovorom
so sedli k sosedni mizi. Prišel je natakr.r. Cupples je vstal, prijel Trenta pod roko in odšel % njim k tenišču na drugi strani hotela.
— Imam razlog, zakaj sem vara vse to povedal, je povzel Cupples znova besedo.
— To sem si mislil, — je odgovoril Trent in si skrbno nabasal pipo. Prižgal jo je m puhni i nekaj oblačkov dima v zrak. potem je pa dejal:
Cupples se je nasmehnil, rekel pa ni nič.
— Poskusil bom uganiti ta razlog.
— Mislili ste, da je možno, ali bolje rečeno, gotovo, da pridem sam na to. da je šlo tu še za nekaj važnejšega in ne samo za nesporazum med zakonci. Smatrali ste za možno, da bo moja pokvarjena domišljija takoj spravila gospo Mandersonovo v zvezo
zločinom. In še preden bi začel o tem po nepotrebnem ra^rnišljatl, ste sklenili povedati mi čisto točno, kaj se tu dogaja in sugerirati mi svoje mnenje o svoji nečakinji. Ali je res tako?
— Do pičice, dragi fant, — je dejal Cupples resno in položil roko na Trentovo ramo, — Povem vam to povsem iskreno: zelo me veseli« da je Manderson mrtev. Prepričan sem, da bi bil povzročil iz narodnogospodarskega vidika na svetu samo zla Toda bojim se prav resno, da bi utegnila pasti na Mabel senca suma. To bi bilo strašno, če bi prišla pri svoji lju-beznjivosti in plemenitosti, čeprav samo za nekaj časa v stik z oblastmi in sodišči. Tega udarca bi ne mogla prenesti Mnoge mlade šestindvajset letne žene bi tako preizkušnjo prestale. Moderna vzgoja daje
ženam naših dni pogosto odločnost in moč, ki lahko taJve reči premaga. Ne smete morda misliti, da nasprotujem moderni ženski vzgoji, toda Mabel ni taka. Ona je pametna, značajna in taktna, toda vse to je v zvezi — — Cupples je napravil neopredeljeno kretnjo z roko — vse to je v zvezi z nežnostjo, vzdržnostjo in žensko plahost jo. Bojim se, da ni otrok našega veka. Vi niste poznali moje žene, Trent. Mabel je otrok moje žene.
Mlajši mož je povesil glavo. Prišla sta bila že čez travnik, ko je slednjič tiho vprašal:
— Zakaj ga je pa vzela?
— Ne vem, —- je odgovoril Cupples kratko.
— Kaj ga je spoštovala? — je vprašal Trent. Cupples je skomignil z rameni.
— Slišal sem, da vleče žensko vedno k moškemu, ki doseže v svojem krogu največ uspehov. Morda je v tem nekaj mamečega, da vidi ženska, kako lazi za njo moški, ki je njegovo ime znano po vsem svetu. Slišala je o njegovi veliki finančni moči. ni pa seveda niti slutila — dotlej je živela večinoma med ljudmi, ki so se zanimali samo sa umetnost in literaturo — kako brezsrčno krutostjo more biti taka moč združena. Kolikor mi je znano, ie zdaj o tem nima niti pojma. Ko sem prvič slišal o tem, je bila nesreča še tu. Bila je polnoletna in iz družabnega vidika temu ni bilo mogoče ugovarjati. Njegovo ogromno bogastvo bi bilo gotovo očaralo vsako žensko. Mabel je imela sam nekaj sto funtov letno za svoje potrebe, vprav dovolj, da je vzbudilo to v nji pred-
stavo o pomenu tolikih milijonov. Toda vse to so samo domneve. Odklonila je več mladeničev, ki so se hoteli poročiti z njo. Toda čeprav ne verjamem in nikoli nisem verjel, da je ljubila tega petdesetletnega moža, vendar se je hotela omožiti z njim. če bi me pa vprašali, zakaj, bi vam mogel odgovoriti samo: ne vem.
Trent je prikimal z glavo in napravil še nekaj korakov, potem je pa pogledal na uro.
— To je bilo zelo zanimivo in zanimalo me je tako, — je dejal, — da sem čisto pozabil na glavno stvar, zakaj sem tu. Zdaj grem v VVhite Gables in ostanem tam najbrž do opoldne. Ce bi se mogla pozneje kje sestati, bi prav rad govoril z vami o vsem, kar bom morda odkril.
— Jaz pa pojdein malo na Prehod, — je odgovoril Cupples, — hotel sem obedovati v mali restavraciji pri igrišču. Najbolje bo, če se sestaneva tam. Pojdite po cesti približno četrt milje od VVhite Ga-blesa. Tam boste že videli streho restavracije med dvema drevesoma. Tam se je skromno, toda dobro.
— Ce Imajo tam dobro pivo, je vse v redu, — je odgovoril Trent. — Jedla bova kruh in sir, nebo bo naju pa obvarovalo okuženja z razkošjem in zaprav-Ijivostjo. Ns svidenje!
Stari gospod se je udobno zleknil v naslanjač, sklenil roke za glavo in se zagledal v sinje nebo.
— To je prijazen fant. - je zašepetal. - in zelo -brisan dečko. Bože moj, kako čudno je vse to.
»ev. 235
Strem
Ljubljana, 16. decembra
Zdaj, ko omejujejo v naši državi motorni promet s raznimi pred p si, je potrebno nekoliko opisati kako se Je razvijala mo-torizacija prt nas. Strokovnjaki trde, da omejitev motornega prometa lahko postane usodna to se pravi, lahko zavre arvoj motorizac je. ki je fafla doslej ze tako zelo ovirana; izpoinjen ni bil eden glavnih pogojev: nismo imeli primernih cest. Zakonska omejitev porabe tekočih goriv bi pa nase motorizacije ne mogla prizadeti, de bi bilo doslej storjenega kaj odločilnega aa pospeševanje domače produkcije pogonskih goriv. V našem listu smo Se večkrat opozarjal:, kako velikega pomena hi bila domača produkcija pogonskih sredstev za motoma vozila Tedaj bi lahko vsak zagovarjal omejitev porabe tekočih goriv, ki ph uvažamo iz tu,jlne. Ob tej priliki ne nameravamo dokazovat:, kako škodljiva je tako velika omejitev motornega prometa, kakršno uvajajo zadnje čase, temveč hočemo le opozonti, da Je pri nas motorni promet še zelo slabo razvit, kar pomeni, da je tudi zelo dvomljiva korist prihranek na devizah za manjšo porabo tekočin goriv.
Avtomobilizem se je začel pri nas pozno razvi Jo. ti. a zadnja leta. ko je število pot-niSk-'h avtomobilov začelo naraščati nekoliko hitreje, je kazalo, da se obeta moto-rirsc ji  v naši  državi   kljub raznim oviram ?e lepa bodočnost. Razvoj motornega prometa zavisi od stopnje gospodarskega razvoja dežele, kar nam   kaže najbolje primer Slovenije: Čeprav je v naši banovini v primeri z drugimi pokrajinami precej gosto železniško omrežje, j« vendar tudi i ajživahnejši motorni promet. Morda bi kdo pr čakoval, da je promet z motor-wir,i vozili nepotreben, kjer je dovolj drugih  rrometnib sredstev. Zdi se, da prav z-arr ln tega skušajo zadnje Ča^e omejevati ■ avtomobilski promet s posebnim  predpisi j na^boij tam. kjer se potniki lahko poslu- j žujc?c vlaka. Tako ni le naključje, da je j v naši banovini tudi najbolj razvit avto- I
busni promet. Reči je treba, da ss železniški in avtomobilski promet med seboj izpopolnjujeta ter drug drugega pospešujeta. Os se avtobusne proge ne morejo nasloniti na dovolj gosto železniško omrežje, ae tudi navadno ne razvije avtobusni promet. Da avtobus konkurira Železnici, je star. preživel predsodek. Zato lahko tudi mirno trdimo, da si železnica ne sme obetati nobenih posebnih koristi od omejitve avtobusnega in avtoraob lakega prometa sploh, železnica jo vendar zasluzila že precej pri samem prevozu tekočih goriv. Upoštevati moramo tudi. da Je Železniški tovorni promet cesto tem živahnejši v krajih, kjer je v prometu mnogo tovornih avtomobilov. Tovorni avtomobili vendar ne odvzemajo le železnici tovorov, temveč jih jI tudi prlvalajo.
Ne verjamemo, da se je promet z motornimi vozli v naši državi zadnja lata začel nekoliko hitreje razvijati ter da je naraščalo število motornih voail samo zaradi propagande za motori zaci jo in poce-n tve tekočih goriv. Predvsem je začelo naraščati število motornih vozil vzporedno s splošnim razvojem gospodarskega življenja, ko se na vseh področjih čedalje bolj uveljavlja tehnika. Upoštevati moramo tudi da so se avtomobili znatno pocenil:. Tekoča goriva so se ras nekoliko po-osnlla, vendar to še nI bilo dovolj odločilno. Brez vpliva pa nedvomno n: bil začetek modernizacije cest. Čeprav Je moderniziranih §e zelo malo cest v naš državi, je vendar Že sam začetek prepotrebnega dela učinkoval Izpodbudno bolj kakor vsaka druga propaganda.
Do 1. 1934 je bilo v naši državi samo še 8356 potniških avtomobilov z avtobusi vred: lahko rečemo, da je bil dotlej avtomobilski promet v naši državi Se skoraj brez pomena. Toda lani so bili v prometu že 14.504 zasebni avtomobili. Motorni promet Je postal tako rekoč čez noč pomemben činitelj, ki ga ni b lo mogoče več prezreti. Ko je bil izdelan prvi program za modernizacijo državnih cest v državi
Misnim pri ms
in ko je bil ustanovljen cestni sklad, smo mislili, da so tudi začeli resno računati z razvojem motorlsaclja Vendar je bil marsikdo razočaran žs zaradi tega. ker so največ novih cest dob le pokrajine, ki nimajo tako razvitega prometa s motornimi vozili kakor Slovenija. L. 1919 Js bilo v vsej državi 7.284 potniških (osebnih avtomobilov), v Slovenji pa 1179. Lani Je bflo v naši banovini 2.790 potniških avtomobilov. Moramo pa računati da je pri nas v prometu se mnogo drugih motom h vozil. Tako Je n. pr. bilo lani v Sloveniji 2905 motociklov in 155 avtobusov, med tem ko Jih Je v vsej državi ls 900. Upoštevati je treba, da so avtobusi lani v nafti držav, v medkrajevnem prometu prevesili 2,752.915 potnikov, a predlanskim celo nad 3 milijone. V Sloveniji Je tudi največ tovornih avtomobilov, 990, med tam ko Jih je v vsej državi le okrog 3-3eu.
Značilno je da v pokrajinah, ki so še celo brez železn c nI razvit tudi avtobusni promet. Tako imajo n. pr. v zetskl banovini samo 2 avtobusa, v vrbaskl 27 in v drinski 48. To pomeni, da bo ustavljen v državi skoraj ves avtobusni promet, če ne bodo smeli voziti na progah, kjer baje konkurirajo železnici.
V zadnjih štirih letih, ko so se lotili cestnih del v več jem obsegu se je državno cestno omrežje podaljšalo samo za 418 km. Medtem je bilo zgrajenih 83 km banov n-sklh cest drugega reda. Dolžina cestne mreže v državi znaša 41.915 km. površina pa 247.542 kv. km. Na dravsko banovino odpade 4.704 km državnih oest.
Zaradi omejitve porabe tekočih goriv 1e v državi prizadet h nad 20000 lastnikov potniških ln tovornih avtomobilov m nad 7.000 motociklov. Toda zdi se, da ni največja nesreča v tem. ker morajo avtomobil isti in motocikliatl varčevati s tekočimi gorivi, temveč, da bo nastal občuten zastoj v razvoju naše motorisacij*. kar bo vplivalo  škodljivo  na vre gospodarstvo.
!rfcsvfpm ie potreben športni stadion
Občinski ađbo? Sn župan sta baje za ta, da se zgradi
novo sjrorttso igrtfče
Trbovlje. 13. decembra Trboveljskemu nogometnemu sportu se po konstituiranju slovenske nogometne zve/e, pri kateri bo vidno sodeloval domači Amater v podzvezni formaciji, odpirajo novt\ Srae poti! S tem, da je SK Amater prPe! v ligo, vi je po dolgem igralskem delu priboril priznanje pri osrednjem nogometnem forumu, in vidno napredoval v lestvici nogometne kategorizacije. Ligaško mesto Amaterja je vsekakor zaslužen uspeh trboveljske«?« športnega dela, ki se bo v bodeče lahko afirmiralo na domačih tleh v vse zanimivejših te-kmah s priznanimi sporrnim: klubi ter oživelo na?a igrišča pri tehnično visokih igrah! Zgodovina trboveljskega, nogometnega sporta je rarmeroma mlada rer sega v leto 1921 do ustanovitve prvega športnega kluba »Zore«, ki je pa kmalu spremenil svoje trne v SK Sloboda, dokler si ni potem 1925 leta nadel današnji naziv Amaterja. Istega leta je bil ustanovljen SK Trbovlje, nekaj let pozneje pa SK Dobrna, ki nosi sedaj ime SK Dask, kot poslednji pa je stopil na plan SK Retje. Vsi ti nogometni klubi so bili ustanovljeni izključno iz delavskih vrst, ki so kazale največ zanimanja za nogometno športno odejštvovanje. Prvo začasno igrišče so imeli klubi na prostoru sedanje klavnice, vendar to ni odgovarjalo predpisom. Agilni Amaterji so si nato sami zgradili igrišče na rudr^kem zemljišču, tako zvanih kipab (nasipih), ki pa je bilo preveč oddaljeno od g'svne ceste in radi visokega položaja tezie pristopno. Leta 1930 je Amater najel sedsnje igrišče na zemljišču g. Pusta, lei ga je izgradil s pomočjo športnih prijateljev. Na tem igrišču je bilo odigranih največ tekem, ki so Amaterju zasigurali njegov položaj med slovenskimi nogometnimi klubi.
Oktobra t. L pa je potekla najemna pogodba, ter je Amater danes brez igrišča, kot so brez igrišča tudi vsi ostali trboveljski klubi. Trbovlje, ki so na polju nogometa pokazale lepe uspehe, so danes torej brez športnega igrišča Ligaška funkcija domačega nogometnega društva bo seveda nujno terjala, da se pristojni Činitelji pozanimajo za zadovoljivo rešen je vprašanja bodočega športnega igrišča' Do pred nekaj let' so naši športni delavci bili glede gmotnih sredstev navezani le na libko društveno podporo, ter so stalne neprilike glede S* ■ ■-»■■ ■■aji^M
Rijavec Vladimir:
Pogled nazaj
Smrt je prestopka prag naše hiše...
Naša hiša. Visoka, z dolgim balkonom in prostranim dvoriščem... s par bolnimi smrekami ob boku — vsa iz betona in s pcdstrelnimi stanovanji... na zunaj čudne oblike in neprijazne, sive barve Celo ob lepem vremenu so zrla njena okenca žalostno in se mi je vedno zdelo, nič ni zadovoljna, kar skrij se sonce!... Da, taksna je bila! So ji rekli »kurja fabrika«... Edi pa, da je to psovka, zato smo jo rajši imenovali »naša hiša«. A ni bila naša — reče se pač tako...
Smrt je prestopila njen prag. Prav tiho... tiho in previdno. V deževni noči. Temno je moralo biti in Še zelo. zelo zgodaj, kajti videl je ni nobeden. Niti mame ne, U je držala umirajoči svečo.
»Zares. . ali prav zares, da je nisi vi-de'a?«
»Če ti rečem ..!«
»Častna beseda?«
»Ne sitnari!«
Pa recite: kako je mogoče umreti brez Smrti?... Ne. ne! Mama jo je morala videti, lc priznati noče! Kajti Smrt je. to sem čital v knjigah!
»Najbrž jc nisi spoznala ...«
»Koga?«
»Smrti ... Veš: v »Poezijah« je ogrnje-na s temnim plaščem, da se ji telesa sploh ne vidi!... Le kosa. .« Smrt namreč mori s koso. Na ramenu jo nosi... ra kadar
ae ji zljubi. kosi. Levo, desno. Sk-šk-šk... m ljudje umirajo. *»Hm! Se gospe j prav nič ne pozna?«
igrišča onemogočale tehnično vzgojo domaČih športnikov! Dana?nja občinska upTava kaže sicer za trboveljsko športno delo več zanimanja, vendar bo glede na organizacijski napredek domačega športnega kluba morala misliti čimprej na izgraditev že itak projektiranega športnega stadkma, ki bi ustrezal vsem modernim tehničnim pogojem in bi bil prikladen za vse športna panoge. Baje sta občinski odbor in predsednik občine naklonjena zamisli, da se zgradi novo športno igrišče, ter so za to pripravljeni tudi že potrebni načrti v skla du s trboveljskim regulacijskim načrtom vobče. Kot naj prikladne j ?e meste pride za to v po?tev zemljišče med Zemljanom fn Trbovelj ?čićo. Iz vrst trboveljskih športnikov se čuje želja, da b} obć'na stavila potrebni znesek za ta stadion že v prvi prihodnji proračun ter je g Klenovšek fe zagotovil trbovel isVem nogometnim klubom, da bo podprl akcijo za izgraditev staoMona. LtgaJ&o članstvo prvega demačesa kluba je za to lahko prva stvarna vzpodbuda, ki ima poleg športnih gotovo tud? tehtne tuj-skoprometne in lokalno gospodarske naloge, če pomislimo, da bodo česte izbirne tekme s prvovrstnimi klub: privabile veliko število domačega in tujega občinstva. Modernim Trbovljam, ki uspešno tekmujejo na vseh poljih, gre tudi za vsestranski napredek športnih panog moderen stadion!
Iz €@f ja
—c Baletni večer Maksa Kiirbosa in Trene Litvinove, članov in solistov ruskega baleta v Monte Carlu in gostov nevryor5ke Met.opolitan opere, se bo pričel drevi osmih v celjskem gledališču. Ta večer je redk st za Celje in bo nudil globok umetniški užitek.
—c Otvoritev božične likovne razstave celjskih slikarjev bo v nedeljo 17. t. m. ob 11. dopoldne v sejni dvorani Mestne hranilnice Razstavo bo otvoril s kratkim govor >m prof. dr. Fran Sijanec. Razstavljali bedo ga Vera Fiser-Pristovskova ter gg. Alaert Sirk, Cvetko ščuka, Mrroslsv Mo-dic in Karel Mehle. Razstavljenih bo okrsg 80 olj, psi triov m akvarelov. Razstava bo odprta do vštetega 26. t m. vsak dan od 8. do 18 Obiščite tc lepo in bogato razstavo!
—c Fečovnik obsojen na 6. Koiak na 5
lei robije. Pred tričlanskim senatom okrož nega sodišča v Celju sta se zagovarjala v
petek 291etni, v Migojn*ce pn Grižah pristojni Albin Košak, pekovski pomočnik brez »talnega bivališča, ln 281etni. v St. Janš na Vinski gori pristojni Josip Pečov-nik. delavec brez stalnega bivaliiča. Številne vlome in tatvine, ki sta jih Izvršila letos poleti, smo navedli it v sredo. Kozak je bil obsojen na 5 let. Pečovnik pa na 6 let robije. Oba sta tudi obsojena na tri leta prisilnega dela po prestam kazni in nato še na eno leto zaščitnega nadzorstva.
—c Živinski in svinjski sejmi so v Celju spet dobljeni, ker je slinavka in parkljevka v Zavodni pri Celju ponehala,
—c Dve žrtvi ubijalcev. V nekaterih .krajih imajo običaj, da prirejajo teden dni po poroki pogostovanje. Tako pogostovanje so imeli pred dnevi tud! pri posestnici Jožefi Potočnikovi v Marini vasi blizu 2etal pri Rogatcu. Ko je bila družba z novoporočen-cema vred v najboljšem razpoloženju, sta vdrla okrog pol dveh ponoči v hišo 19ietni posestnikov sin Ivan Valant in 221etni posestnikov sin Anton Galun iz Zavri ter začela izzivati zbrano družbo. Prišlo je do spopada. Valant je izvlekel bajonet ln ga zasadil i r novemu 22letnemu bratu Jakobu Mesariču v levo stran prsi. Mesaric se je opotekel v vežo, tam pa se je zgrudil in izdihnil. Valanta in GaSuna so izročili okrožnemu sodišču v Celju. V Stojnem selu pri Rogatcu sta posestnikova sinova Ivan Caj-zek in Anton Gobec v sredo okrog 18. napadla 281etnega posestnikovega sina Avgusta ArtiČa iz iste vasi m ga zabodla z nožem v trebuh. Težko poškodovanega ArtiČa so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v petek dopoldne podlegel poškodbam. Cajzka in Gobca so prepeljali v zapore okrožnega sodišča v Celja.
•—c Umrl je v četrtek zvečer v Celju v starosti 87 let zasebnik g. Lovre Veranič. oče restavraterke in trgovke ge Rozi Zara-paruttijeve v Celju. Pogreb bo v nedeljo ob 15.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem nase iskreno sosaljel
—c V celjski bolnici je umrla v petek zjutraj ooletna kočarica Antonija Dolenčeva iz Kovnice pri Celju.
—c Odbor za obvezno telesno vzgojo v Celju se je pred dnevi konstituiral- Za predsednika je bil izvoljen prof. Bitenc. za njegovega namestnika pa učitelj g. Franjo Ros.
—c Zamenjave zemljišč. Mestna občina je zamenjala del svojega zemljišča na hribu Sv. Jožefa za del zemljišča misijonske družbe. Ker pa je zamenjano občinsko zem-
ljišče manjše, bo občina doplačala misijonski druibi 55.763 din.
—c Kanalizacijske dala. Občina bo po-daljiaj* glavni kanal pri cinkarni v Gabcr-ju. Stroški bodo znašali 28.000 din. Delo bodo izvršiH brezposelni. V zvezi s kanalizacijo Vodnikove ulice mora občina sedaj prekanalizirati sosedno Strossmjverjevo ulico. Proračun znaša 6000 din Delo se Je že pričelo.
—č Odkup dela Gradtove hiie in vrta. Občina je v zvezi a rszširitvijo Vodn kove ulice odkupila del hiš« in vTta g. Gradta ob tej ulici za 200.00») din Plačilo kupnine je zapadlo le 1. t m. V sporazumu z g. G rad tom pa bo ob črna izplača'a kupnino šele 1. junija 1°40 obenem s 5*/« obrestmi in vštet jem rentnega davka.
—c Gradnja prizidka OUZD. Okrožni urad za zavarovanje delavcev namerava zgraditi poleg svojega poslopja v Vodnikovi ulici prizidek z ogelno zazidavo v projektirani podaljšani Samostanski uliet. Stroški bodo znašali okrog 1,500.000 din. Obči na je pristala, da zgradi OUZD zaenkrat samo enonadstropno poslopje vendar pa mora po 10 letih zgraditi še drugo nadstropje. V tem primeru bo občina regulirala Samostansko ulico s ureditvijo 10 m širokega odprtega uličnega podaljška do Vodnikove ulice. Privatne spore z mejaši mora urediti OUZD.
—e Javna razsvetljava. Občina bo dala javne svetilke ns pročelju kolodvora preklopiti na javno razsvetljavo, tako da bo vhod v poslopje ponoči stalno razsvetljen. Mestna elektrarna bo namestila po eno javno električno svetilko na križišču pri Ravnika r j evera skladišču v Zavodni ter ns hribu Sv. Jožefa med Venguatovo in G rad to-vo hišo, javno svetilko pri stranskem vbodu v gimnazijo v Trubarjevi ulici pa bo premestila ns projektirano križišče v tej ulici ln svetilko ojačila
—c V gradbeni odbor mesta Celja so bili izvoljeni za člane dr. Flsjs. mi. Komel in dr. Skoberne. za namestnike pa ravn. Bri-nar, dr. Podpečan in Inž Štefani.
—c rVeirečs ne počiva. Na Gomllskem si je 491etni posestnik Franc Boldin pri padcu zlomil de«no nogo V Lekavcu pri Loki pri Z:danem mostu je padla 40letna dni-narica Terezija Klen<\škova v četrtek s kozolca in si zlomila desno roko nad komolcem Istega dne se je ponesrečil posestnik Jakob Romih iz Smmela pri Šmarju. Ko je podiral v gozdu drevje, je padlo podža^ano drevo nanj in mu zlomilo desno nogo. v VVe&tnovi tovarni v Gaberju si ie ISletni delavec Bogumil Glusič v četrtek dopoldne pri delu na pločevini prerezal kjte na desni dlani. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo zdravnik dr. Prem afc na Cankarjevi cesti.
»Kaj naj bi se ji poznalo?«
»Na vratu, mislim... aH morda kje drugje? Od kose...?«
»Tepček! Bolna je brTa... in je umrle!«
Seveda je umrla! To sem slišal že neštetokrat! Pa se skregaj z odraslimi) Vse vedo m razumejo, kdo bi jim prišel na kraj! Pravijo, da je umrla .. zraven to bili... s Smrti ni videl nobeden! Kvečjemu .. Namreč: zadnjič sem bil pri zdravniku in sem videl Smrt. Pravo pravcato! Popolnoma golo... v stekleni omari Brrrr! Podrobno ti je sicer nisem ogledal, preveč me je bilo strah, vendar bi prisegel, da tista ni imela kose... Ne, ni je imela!... Sploh: da si niso tega s koso izmislili?! Res da sem čltal, ali Fe v »Pravljicah« m mama trdi, da so pravljice samo pravljice. Nekaj lepega... ali da je v njih bore malo resnice... Tja! Mogoče.. Vae je mogoče... Sam Bog ve. kako je sedaj: ima !i Smrt ko-so... je nemara nima? .. Zakaj jo potem slikajo s koso?... Smešno! .. Bi vprtsei Edija. On, ki je starejši, getovo ve... pa ...
»Tn zakaj je gospa umrla, mama?«
»EVna je bila, saj sem ti ie rekla!«
»Hm!«
»No?«
»Mama!  Kako sploh  človek  umre?... Namreč — Ga Smrt pokosi, sli gs pobe-vzame s sabo? Njegovo dušo___?*
re
Gospa iz pritličja je namreč zares umrla, sicer ne bi bilo v hiši tako žalostno, pusto, mirno... in ne bi imeli ljudje solznih očit Odrasli pa jočejo le, kadar so žalostni... m so žalostni, kadar kdo umre, sicer nikoli 1... Gospa je torej umrla., toda brez Smrti...? Hml... Je ie vstopila, ko oiso opazili... in toliko ie popustim, da tokrat ni imela kose. Le dulo Je vzela... ter spet odšla...
»Ah. ti otroci...!«
»Ce pa pravil da nisi videla Smrti...)« »No, seveda!... Nobeden je ae ni videl!... Kadar je človek zadosti »ter ... ali čc je hudo hudo bolan, potem mu odbije zadnja ura in ga vzame ljubi Bogec k sebi ...«
Aha! Zadnja ura! Tudi o tem sem ie Čital! Sicer se ne spominjam točno, če v »Prav ljicah«, toda čital sem! Hm) Tajinstve-no... prav kakor Smrt m njena kosa .. .1 Mu odbije zadnja ura...
»Zadnja ura...«
»Ti ie nI zadosti?«
»Jo slišijo vsi. mama?« .
»Kako vsi?«
»Nc. vsi, ki so okoli!... SI jo ti slišala, mama?«
»Ali ne!... Veš: le onemu odbije. Id umira...«
»Aha! Onemu!... Gotovo?« »Ce ti rečem ...!«
Zaspati pa nisem mogel in nisem! Same skrivnosti!. -. No, da: bo ie, kakor je mama rekla... Mogoče... Ali če je, potom »Pravljice« lažejo!.. Kosa... Smrt... Zadnja ura ... Temen plašč...
Tk-tk tk!... Tk-tk). . Spet: tk-tk-tk-tk!
Potegnil sem odejo čea glavo ter si s prsti sstfsni) ušesa. Ps nič! . Kot da Je v postelji... čisto. Čisto blizu mene!
Tk-tk-tlc-tk!
Smrt... kosa... zadnja ara .. Zadnja ura??... Da nima tudi zadnja ure kolesja ter tistega repka, ki poje tik-tak?!... Seveda) Gotovo ga ima) Zadnje oza... ura pač, kakor vsaka druga!
Tk-tk-tk!... Tk-tk!
Sicer je mama rekla, da odbije človeku zadnja ura leie, ko je zadosti star sli če je hudo, hudo bolan... todet
____ _____ _ v BSraeSjee prtrsdl
v nedeljo 17. decembra ob 17. uri v Sokol«
akem domu telovadno akamedijo vsega te-lovadečega članstva. Društvena uprava vljudno vabi k obilnemu obisku.
— Leseni most Js sa vos nI promet saprt.
i Mestna občina je včeraj izdala naslednji , razfrias: Kljub svarilnim znakom na no-
, veni lesenem mostu preko Koivre, kljub oglasom in prepovedim sa se vedno nsjdejo brezobzirni vozniki, ki a preobloženimi vozovi dirjajo preko mostu. Vsled t»vara smo primorani do nadaljnega prepovedati vsak tovorni promet. Posameznim peScem tn kolesarjem je prehod preko mostu dovoljen, j — s tem razglasom je občina za Javnost prikrila vse ostale skrivnosti okoli mostu Z izgovorom na voznike, ki so baje dirjali (s polnimi vozmi?) preko mostu hoče prikriti komisijska merjenjs, ki so Jasno pokazala, da most ni zmoten prenašati bremena, ki bi ga po načrtih moral, rato Je bilo potrebno nosilnost mostu -nizati prodno Je bil predan v promet. Toda izkazalo se Je, da tudi za to nosilnost most ni tovolj močno zgrajen. Nesmiselno je »edaj metati vso krivdo na voznike, ko Je občina vendar vsakogar lahko poklicala na odgovor če Je resnično vozil s preobloženim vozom. Vprašanje pa je sedaj, kdo bo nosil stroSke za drag most, ako ga bo treba popravljati ali pa kar Je dokaj verjetno zgraditi novega ? V času, ko je bil most gotov ln po naknadnih popravilih so bili nekateri pobil hvale, a Javnosti so bili že takrat znani slabi rezultati merjenj, toda oni. ki so most hoteli imeti, niso hoteli priznati rezultatov merjenj. Hoteli so most Čim hitreje ln sicer iz javnih sredstev ne g', de na to. kakšen bo. Predlogi o betonskem mostu so bil zavrženi z motivacijo, da je lesen most prav tako dober kot betonski ln Se cenejfll. Sedaj smo po zaslugi občine dobili most. ki ga bomo verjetno kmalu smeli samo gledati, hodili pa bomo po drugih. Tako ss gospodari na naši občini, ki si je postavila za zasluge v korist občanov dva lepa «po-menlka: »Zupanovo jamo« ln »most brez haska«.
Iz Kranja
— S k-Hiij«ke borse. fttevllo brezposelnih delavcev, ki Jih ima borza dela v evidenci, znaša na dao 12. dec. 430. Od oktobra se je Število brezposelnih dvignilo za 125. Podporo prejema sedaj 96 brezposelnih. V zad-
} nJem času je zlasti naraslo število sezon-I skih delavcev, ki pa po novi uredbi ne do-: bivajo nlkake podpore. Tendenca je, da bo i z vsakim dnem v decembru Stavilo brezpo-) selnih strahovito naraščalo. —- Kljub ve-I iikemu povpraševanju po delu Je povpra-! Sevanje le po 1 kleparju vod. Instalaterju, j Nujno išče službe 1 pomožni šofer avto-| mehanik, 1 pek, 2 hlapca, 1 sobarica in kuharica.
— Povišanje plače zahtevajo. Tudi kranjski krojaški pomočniki ln pomočnice so po svoji strokovni organizaciji sporočili mojstrom, da z ozirom na splošno podražitev zahtevajo povišanje plač za 2o ć. 8 temi zahtevami so se tudi krajnski kroj. pomočniki pridružili upravičeni zahtevi po povišanju plač v drugih krajih. Obenem pa opozarjajo, da ni upravičen strah po zvišanju cen aa Izdelovanje oblek.
— Avtobus, kolodvor—mesto nktnjen. Zaradi pomanjkanja bencina je avtobusni promet s kolodvora do mesta do nadaljnega ukinjen.
— Moški pevski zbor primorskega društva »Sloge« v Kranju priredi v soboto 16. t. m. ob \t 21. uri v Nar. domu koncert primorskih narodnih peami. Ljubitelji naše narodne peami vljudno vabljeni. 623-n
— Koncert primorskih narodnih pesmi. Danes zvečer ob H 21. uri bo nastopil moški pevski zbor primorskega društva »Sloge« s primorskimi narečnimi pesmimi. Na aopredu je častno zastopan s skladbami 3. Prelovec, slede še Terčelj ln Kramar. Prireditev toplo priporočamo.
— Planinska koča na Poljani pod Storilcem bo ob nedeljah ln praznikih oskrbovana. Vse smučarje opozarjamo, da so pripravljeni dobro urejeni prostori za prenočevanje. Smuka Je prav lepa, saj je padlo dovolj snega.
Tk-tk-tk! Tk tk-tk! Ne. tegs ni mogoče prenesti! »Mama!... Mame!!!« »Oh, ti nesreča!«
»Pridi hitro!... Hitro!!!« »Pa ne. da gori vods?!.. . No, saj grem! Kaj hočeš? »Mama, umrl bom ...« »Hudo se ti mudi...« Tk-tk-tk!... Tk-tk!
»Slišiš, mama?... Tk-tk-tk!... Slišiš?«
»Nič ne slišim ... Sanjaš mar?«
»Res ne slišiš?... Potem bom gotovo umrl... Prav gotovo, mame... Slišim biti sekunde ... Zadnje sekunde!... In ker jih ti ne slišiš..«
»Da bi te ze srečala pamet! .. Vsak mora umreti!... Ali sedaj r... Si še premlad!«
»Ne, ne, mama! Se spominjaš: v »Pravljicah« piše, da so nekoč vjeli Smrt ter jo zaprli v sod .. Pa je bilo v njem še nekaj vina in se je opila... In ko so jo Izpustili, Je kosila vsevprek!... Se celo naslikana ie. kako mori stare in mlade. . Tudi mlade" Se spominjaš?... Kaj, če seje spet opila, ms ms??« j Tk-tk-tk-tk?
! Tk tk-tk!... Tk-tk! — Cisto Mizu in tako jssno. ds je prisluhnila celo ms ms!___Vendar že!... Hvala Bogu!)
j Slišale je!... Pa ss je le nasmehnila in mi razjasnila, ds se teko otflsša hrošček. ki asm uničuje pohiHvo... Staro j« pači... Z zadnjo uro ds je popolnoma drugače ..
Spet tam. kjer sem bil)... Smrt brez kose... m zadnjo uro je »popolnoma drugače«... In odkod naj vem, da je le hrošč, ki bije sekunde ob pohištvo?... V šoli smo komaj pri lisici...! (Se nadaljuje)
Krava povzročila smrtno nesrečo
Krško, 15. decembra Te dni ae Je pr-p etila na Kavneh pri Leckovcu nesreča, ki je zahtsvaJa žfvije-nje komaj osemletnega Milana Račića Račič je bil nezakonski otrok in je bil v reji pri Jancu Antonu na Ravneh, kjer je po vsakodnevnem šolskem pouku pomagal po svojih močeh pc*i gospodarstvu. Ponavadi pa ga je gespodar poslal past kravo .
Tako je bHo tudi to pot. Nič hudega sluteči Račič je privezal k avo na vrv sa roge, a drugI konec vrvi je ovil okrog roke ter pustil, da se je začela krava pa sti. Naenkrat pa je krava poskočila tn potegnila za seboj otroka. Kaj Je bilo krivo, da se je krava splazila, ni mogoče ugotovit , ker ni bil takrat nihče prisoten. Krava je vlekla otroka kakih -00 m za seboj, dokler niso prihiteli na klice otroka sosedje in jo ustavili ter resili otroka vrvi Otrok je bU ze nezavesten ln je močno krvavel po vsem telesu. Ponesrečenca so takoj odpeljali v krško bolneo, kjer so mu nudili pomoč, ki pa je ostala brxsz-uspe*na Otrok se ni več zavedel m je naslednjega dne umrl. Imel Je prebito lobanjo in zlomljeno roko.
Ne^rreča je vzbudila med okoli&ktm prebivalstvom ugibanje, kdo nosi mor a1 no odgovornost za smrtno nesrečo. Gospodar ie gotovo vooel, da je krava živahna in je n kakor ne bi emel zaupati kami j 8-letnemu otroku! Ta nesreča pa naj bo kmečkim staršem v resno svarilo, naj ne zavr i :<-' r> :raadim otrokom živine, posebno • katere se ve, da rada z 'Ma..
Križanka
Pomen besed
Vodoravno: 1. žensko ime, & strupena kaca, 9. domače Žival, 10. muslimanski duhovnik, 12. kraj blizu Maribora, 13. trdilnics, 14. žensko ime, 16. pogojni veznik (skrajšan), 17. del električne baterije, 19. vrsta zemlje, 20. osebni zaimek, 22. duh, 25. kvarta, 27. srbohrvaški veznik, 28. sibirska reka, 29. primorsko mesto, 31. prestolnica evropske države, S3. bosanska reka, 35. del ' <\ 36. glilMlft
Navpično:
I. zal«ta. 2. tibetanski duhovnik, 3. žensko Ime 4. ploskovne mera, 5. svetopisemsko ime, 8. elementarna nezgoda, 7. moško ime,
II. redovnik, 12. krstno Ime popularnega srbskega vojvode, 15. predlog, 17. mesto v severni Italiji, 18. žensko ime. 21. mesto e Rusiji, 23. pijača starih Slovanov, 24. kos pohlitva, 26. gozdna žival, 28. del njive, 30. pritok Visls, 31. japonski otok, 34. kazalnl zaimek.
Rešitev Križanke, objavljene daaies teden
Vodoravno: 1. Sahalin, 8. satan, 10. os, 12. nos, 13. me. 14. laž, 16. Kot, 17. Umag, 19. Horo, 20. Baba, 21. Alah, 22. ara, 24. oni, 25. Ra, 26. bar, 28. aj, 29. Tur in, 31. Bogomir.
N a vp ič n o : L a*, z. ban, 4. Atos. 5. las, 6. in, 7. Ko-
lubara, 9. Metohija, 11. Samara. 13. Morene, 15. žaba, 16. kolo, 18. Ga (galij). 19. ha (hektar), 23. karo, 26. Bug. 27. Rim, 29. 1 to, 30. ni.
\
»SLOVENSKI NAROD«,«*^ 1fi diamanta 1S39
Štev. 285
Zanimiva razsodba o avtorskem posredništvu
Oblastva ne morejo obsoditi kinematografeldh podjetnikov, če ne plačajo Ujdi avtorskih tantjem vnaprej
Ljubljana, 16. decembra Naša   kinematografska   podjetja majo precejšnje  težave  zaradi  plačevanja avtorskih tantijem za filme Udružunju ju-goslov. dramskih avtorjev (Ujda). Podjetja so morala  doslej  plačevati tantijeme vnaprej (odnosno vsaj   tako   so nekateri razlagali  predpise   uredbe),   sicer bi ne smeli prirejati filmskih predstav Nedavno je pa bila objavljena razsodba upravnega sodišča  v  Celju  glede plačevanja tantijem Ujdi. Razsodba hkrati po lasni u-je mnoge nejasnosti v zvezi z avtorskim posredništvom in bo zanimala tudi društvene delavce, ki imajo opravka z Uido Sresko načelstvo v Krškem je prepovedalo letos 12. julija prikazovati Drijavlje-ne filme upravi sokolskega kina v Krškem, in sicer v smislu uredbe prosvetnega ministrstva, ker ni predložila potrdila o plačani tantijemi Ujdi za mesec iu-lij. Uprava kina ie pa vseeno priredila predstave, zato je bilo proti poslovođi! kina uvedeno kazensko postopanje Poslovodja ie priznal, da so v kinu igrali ne da bi prej plačali tantijeme, a izgovarial se je. da zahteve Ujde niso pravične Sresko načelstvo ga ie kaznovalo z malo denarno globo,  a se ie pritožil  na banskr upravo. Banska uprava le pritožbo zavrnila iz razlogov, da ie prekršek dokazan Po priznanju poslovodje kina in uradnih ugotovitvah. Proti tei odločbi se ie poslovodja pritož-1 še na upravno sodišče v Celju. V pritožbi je navedel med dmffim da upravno oblastvo ni uporabilo določb zakona o zaščiti avtorskega prava, temveč naredbo, ki je bila izdana zaradi oodrob-nejse izvedbe nezakonitega Draviln'ka Izdanega k še boli nezakoniti naredbi Naredba o avtorskem posredništvu  kakor ie navedel poslovodia v pritožbi, n' v skladu s finančnim zakonom za L 1936-37 ki
se nanj opira, zato ne more biti veljavna, kakor tudi ne njen pravilnik in končno ne naredba ministra prosvete izdana letos 13. junija
Upravno sodišče je pritožbo razsodilo v prilog poslovodje kina. vendar navaja, da je bila naredba ministra prosvete letos 13. junija izdana na temelju zakona o notranji upravi v zvezi z uredbo o avtorskem posredništvu iz L 1936. Ta uredba o avtorskem posredništvu je pa bila izdana na podlagi pooblastila finančnega zakona zakonito, ker se je pooblastilo glasilo, da sme ministrski svet izdajati uredbe z zakonsko močjo zaradi ureditve in olajšave gospodarskih razmer v državi in sploh zaradi pospeševanja gospodarske delavnosti   K ureditvi gospodarskih razmer pa spada nedvomno ureditev avtorskega posredništva ki je eno številnih, če že ne najvažnejših  strok gospodarstva.  Ker je 1e torej uredba zakonita, ie prav tako zakonit pravilnik, izdan 23 januarja 1. 1937 Vendar upravno sodišče pravi, da so naredbe, izdane po čl. 67 zakona o notranji upravi le začasne, da se no niih lahko kaznuiejo le oni kršitelji, ki oeražaio lavni red in mir. da pa ne smejo tudi prekoračiti meje. ki ie neobhodno potrebna, da se odstranijo ogražanja in motitve K*»r le bil poslovodia torei obsoien no naredbi izdani na podlagi čl  67 zakona o notranji upravi in ker ta naredba ne ustreza Doeoiem. to se nravi, da ne more služ'tl rs varovanje javnih koristi, temveč le koristi zasebnih avtorskih  posredništev, obsodba ne more biti veljavna; naredba nI-m a rroorp v z**"*wwi -m n»lr»*H^». traml
'actva n*» rn«r*»jo ob«od*tf ?rln*»m»*o«»^af
sk*h pndtetn*kov ^e ne plačajo avtorsk'h tantijem Ujdi vnaprej.
Gostovanje ljubljanskih gluhonemih
v Zasavju
Njihov nastop v Litiji je pokazal velike uspehe ljubljanske gluhonenutlce
Litija, 15. iecembra Društvo gluhonemih v Ljubljani zadnja tri leta sistematično seznanja našo javnost s svojimi težn ;ami. V najrazličnejših Krajih nase banovine so že nastopili v javnosti Povsod izvajajo enak program: revijo poklicev, kjer se gluhonemi največ uuejstvujejo. nato pa uprizore dve enode-janki.
Za njihovo prireditev, kS je bila v pre-dilniški dvorani na Stavbah v nedeljo 10. decembra popoldne ob 16., je vladalo veliko zanimanje. Udeležili so se prireditve vsi predstavniki javnega življenja in Ste-tilno občinstvo. Tolikšnega poseta je deležno le malokatero naše društvo. Gluhonemi vedo, kako je treba pritegniti najširšo publiko.
V uvodnem govoru je požrtvovalni tajnik Društva gluhonemih g. Ciril Sitar prikazal bedno stanje gluhonemega v Človeški družbi. Gluhonemi ad žele samo izobrazbe, kolikor jim jo more nuditi gluho-nemnica, da se potem lahko lote dela in postanejo enakopravni člani človeške druž be. Ob zaključku svojega govora se je zahvali vsem, ki so omogočili in pripravljali njihovo gostovanje: predilniskemu ravnateljstvu, otroški zabavilji gdč. Ulagovi, učitelju g. 2upančiču, šraarskemu šolskemu upravitelju g. Kovačiču in stegu skavtov kralja Matjaža.
Potem so igralci, kakor ph na našem odru še n smo imeli uprizorili neznanega avtorja enod^jansko šaljivko »Zamorec«. Igralci so cisto razumljivo prednašali zabavno besedilo. Zlasti je treba pohvaliti mimiko berača Malhe in seveda tudi ostalih. Sledila je tragična enodejanka »Oče«, ki jo je napisal nalašč za svojo igralsko skupino učitelj ljubljanske gluhonemnice ^g. Vinko Rupnik .aranžer vseh dosedanjih nastopov ln gostovanj. Drama >Oče« je
vsebinsko prikladna za gluhoneme in je res s svojo tragično vsebino in -»bčutnim prednadan jem izvabila v dvorani solze... V srce nam je posebno segla usoda vojnega Invalida ki je med napadom oglušil in se vrne med domače. Vidi dom, svoje, pripoveduje jim, a jih ne — Čuje. Dovršeno ga je Igral g. Sitar. Občinstvo Je s živah-n m ploskanjem nagradilo igralce tel. siromaki, ki jim je usoda ugrabila sluh. niso culi hvaležnega priznanja. Del zahvale je veljal tudi učitelju g. Rupniku ki so se mu njegovi gojenci na odprtem odru zahvalili za sodel vanje in pomoč m so mu izročili kito cvetja,
Nastop gluhonemih nas je uverll o velikem uspehu ljubljanske gluhonemnice. Id vrača bednim siromakom dar govora. Razumemo težnjo gluhonemih, ld tele se več srčnih zavodov. V naši državi je okrog 25.000 gluhonemih, učne zavode pa imamo le štiri Treba bo enakpravnoati tudi sa gluhoneme: za zdravo mladino je eolski obisk obvezen gluhonemi pa zaman prosijo za več ljudskih sol. Slični nastopi imajo namen opozoriti javnost, da bo podprla stremljenja gluhonemih po razširitvi ljubljanske gluhonemnice ta ustanovitvi novih zavodov. Pri nas so svoj smoter dosegli!
đta clfOf9f»e£f»cifff
Nedelje, 17. decembre
6.00: Jut m ji pozdrav. — 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 8.45: Verski govor (g. dr. Vilko Fajdiga).
— 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Nedeljski koncert radijskega orkestre. — 10: Borbe za dušo v Afriki (g. dr. Lambert Ehrlich).
— 10.20' Bolgarske narodne (ga. St ama tka Kal udova). — 11.00: Prenos slavnostnega zborovanja   ob   20-letnid Aleksandrove
NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO
so lepe in zanimive knjige, ki bodo prijetno skrajšale dolgočasne
dneve. Doslej smo izdali tele:
RavUen? ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR - RASPUT1N RavUen; ČRNA VOJNA Thompson: SIVKO
RUDARSKA BALADA
Nase cene potrjujejo, da so knjige založbe »CESTE« v
najcenejSe slovenske knjige
kljub temu pa so vsebinsko odlične, selo okusno pa so tudi Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga
Pri broširanih knjigah računamo za omot in poštnino samo l din, pri
v celo platno pa 1-50 din.
Naročila sprejeme in jih takoj izvršuje:
ZALOŽBA »CESTA«
LJUBLJANA — KNAFUKVA Ok •
univerze v Ljubljani. — 12.30: i'oročild, objave. — 13: Napovedi. — V6MZ. Koncert vojaške godbe 4U. pp.Triglavskeiju. Diri^ vis. kap. Ferdo Herzog. — 17. Kmetijska ura: Ovčereja v Sloveniji (g. ing. Anton Greif). — 17.30: Veselo popoldne: Originalna švicarska godba * bratje Malensek* in kvartet Fantje na vasi. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20. Nacionalna ura. Jubilejna sezona hrvaške drame (Marke Fotez iz Zagreba). — 19.40: Objave — 20: Pevski zbor »Gosposvetski zvon*. — 20.45. Za vsakega nekaj, igra radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila — 22.15 Mandoline in balalajke (plošče).
Ponedeljek, 18. decembra
7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. —7.15. Pisan ven ček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Vesel drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila — 18: Zdravstvo mladostne dobe: Zablode (g. dr. Anton Brecelj). — 18.20 Iz Ka Ima novih operet (plošče). — 18.40* Slovstveno predavanje V zarji XIX. stoletja na Goriškem rg dr. Jože Lovrenčič). — 19- Napovedi, poročila — 19.20 Nacionalna ura: O naši književnosti za mladino (Petar Mi-tropan i? Beograda). — 19.40 Objave. — 19.50: Več manire — pa brez zamere (g. Pr Govekar) — 20.05: Rezervirano za prenos — 21 30 Vojaške godbe igrajo (plošče). — 22 Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih (radijski orkester).
Torek. 19. decembra
Ji Jutrn]i pozdrav. — 7.05. Napovedi, po-I ;očila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11. Šolska ura: Razvoj glasbil. — Predavanje z glasbenimi vložki <g. Stanko Prek). — 12.30: Napo-l \ edi.  —  13.02: Opoldanski končen radij-kega orkestra. — 14. Poročila. — 18: Iz ! Mozartovega carstva (plošče). — 18.40: Cu-j dež v območju vere (g. Fr. Terseglav). — 19-  Napovedi,  poročila   —   19.20: Nacio-, nalna ura: Herojstvo Stepana Radiča (Lu-: k3 Fertiljano iz Zagreba). — 19.40" Obja • ve. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: j Ravnikove samospeve poje g. Andrej Jarc, j pri klavirju  g.  Janko Ravnik.  — 20.45: Resne in vesele skladbe slovenskih skladateljev (radijski orkester).   — 22. Napovedi, poročila — 22.15: CitraSki dueti (g. E   Mesgolits in Slavka Peklar
Sreda, 20. decembra
7: Jutrnji pozdrav. - 7.05 Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: Iz čeških oper (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00 Napovedi — 13.02: Polke in koračnice (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: a Senčne lutke — najlepša domača zabava, /prof. N. Kuret); V Smučar in vreme (Janko Siherl). — 18.40: Narod in narodnost (g. prof. E. Kocbek). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20 Nacionalna ura: Predavanje državne obrambe. — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos opere Iz ljubljanskega gledališča, v 1. odmoru glasbeno
predavanje (g. V. Ukmar); v 2. odmoru ; napovedi, poročila
Četrtek, 21. decembra
7: Jutrnji pozdrav. — 7.05. Napovedi, pomočila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošč -1 do 7.45. — 12.00: Valčkovi kralji 1 (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: ; Napovedi. — 13.02: Operni trio. — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (g   dr. Rudolf Kolarič). —  19: Napovedi,
jx>ročila__19.20: Nacionalna ura: Savez
Sokola    kraljevine    Jugoslavije. — 19.40: I Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 1 20.00: Dvospevi in samospevi starih klasič-. nih mojstrov (orgle, violončello in 2 gosli), j Sodelujejo   ga. Tončka Suštar-Maroltova, ga. Marija Tutta. g. prof. Matija Tome. — 21: Reproduciran koncert simfonične glasbe  — 22* Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih  igra  radijski orkester.
DOBRA BODOČA MATI
— Mamica jaz bi raje imela živega otroka namesto punčke
— Glej no glej. pravi soseda v gosteh — kaka dobra mamica bo va*a Ver"ca. Zakaj bi na hotela raje živega otroka, namesto punčke?
— Ker bi se ne razbil, če bi padel na tla.
Inserirajte v „S1. Narodu44!
MALI OGLASI
Beseda SO par, davek posebej Preklici, izjave beseda Din 1._,
davek posebej.
£a pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov sa male oglase oe priznamo.
Pernice
Izgotovtm oa željo takoj pc izbiri perja. Razno PERJE, in PUH vedne e veliki  isoirt  oa razpolago
SEVER RUDOLF aaoaoaoaoaoa
RAzno
Besede 50 par, is ves posebej Najmanjši znesek Din
prvovrstna vina
ter pristno žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah namizno belo liter din 8.— srbski prokupac > » 8.— rizling »    > 9.—
dolenjski cviček » > 10.— Portugalka >    » 10.—
> sladka > > 8.— Jaboičnik sladki > > 5.— traminec >    >   12.—
lingac >     > ix—
tgaaja:
troptnovec > > 24.—
shvovka > » 24.—
ortnjevee > > 44.—
rum > 9 M.—
oorovnlčar > 9 de.—
Mrsla jedila!
Se priporoča Buffet« J. J era j, oasl. Minka VidenlC, Ljubljana, Sv. Petre c 88. 42. T.
MAU OGLASI
stgnrea nspeel
VSAKOVRSTNO POHIŠTVO as vedno po starih cenah dobavlja v moderni in solidni izdelavi tvrdka »Oprava«. Celovška 00. Sprejemajo se naročila.
60. T
1IUBERTU8 PLAAC1 a dla •50.— vse vrste dežnih plasčev, trenč-teotov, sukenj, toplega perila itd. nudi po priznano nizkih
P R C 8 a B B,
Be. Petra e> 14.
SS PAR ENILANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perua monogramov, gumbnlc. Velike zaloga perja po 7.— din. »Julljana«, Gosposvetska a 12.
i. T.
mZ353BS& vodovodu
tali brez razkopavanja zidu s električnim aparatom Avgust Cokert, klepar, vodovodni instalater — Gregorčičeva 5 — teL 24-70. 52 T
'KLIŠEJE
t NO
M
JUGOG&AflKA
PRODAM
80 par Najmanjši
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med ta dobite najceneje v
— Marijin trg z
OIOIOIUIOIOIC
miren dom!
Hiša sredi sadnega vrta. po želji tudi primerno gospodarsko poslopje a potrebnim zemljiščem za rejo do 5 glav živine, se odda v najem. Lezi 15 minut od postaje Trebnje Primerno za vpokojenea ki želi svoj mir v tihem idiličnem zavetju — proč od temnih skloni še Vprašati pri Štefanu Juvancu, Trebnje na Dolenjskem. 3449
OGLAŠUJ
v mali oglannlk
»Slov Naroda«
KUPIM
Beseda 00 par. davek posebej. Najmanjši znesek ».— Din.
kompletne smuči
LN SANKE
kupite najugodneje pri izdelovalcu M. Fajfar, Ljubljana — Trnovska ul. 25. 8445
HRASTOVE PLOHE prvovrsten suh les 10 cm debeline in od 2.30 m dolžine naprej, kupim večjo količino. — Ponudb« s navedbo cene na: Josip Ogorevc, sodar, Brežice.
3458
S LUzB E
Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek s.— Dla.
GOSPODIČNA
18. letna, inteligentna, s malo maturo in trgovsko solo, • pisarniško prakso in vešča strojepisja, tace službo v pisarni ali sa blagajničarko Nastop po dogovoru. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Ljubljane«.
BRIVSKI POMOČNIK
selo dober delavec, dela trajno, vodno m precej dobro železno ondulacijo, delal že 3 leta v Sloveniji, a je sedaj prišel od vojakov, išče stalno mesto. Obrnem dober nogometaš. Nastopi lahko takoj pod selo skromnimi zahtevami. Ivan atmunle, frizer, Oroelavlje kraj Zagreba.
«8455
FRIZERSKO VAJENKO
ALI VAJENCA sprejme salon »pir.Cc, Flor-janaka 6, Ljubljana. 3452 SODARSKEGA POMOČNIKA sa vsa dela, sprejmem takoj. Ivan Oblak, sodarstvo, Vrhnika
8456
Ljubljana židovska ul. 6. 48.T
RDEČK IN BELO VINO novo in staro, is lastnega vinograda v Rajecu pri Breganl — prodam. Interesenti naj se sglaaljo na naslov: Crnko Vladimir, kapetan v pokoju, greh, Mrazoviceva uL 6/L
NATAKARIOO čedne In močne postave, ne nad 25 let, lahko tudi Šivilja s nekoliko kavcije sprejmem. Ponudbe s sliko in polnim naslovom poslati na upravo >Slov. Naroda« pod »Natakarica«.
8451
DOPISI
daven posebej, s.— ms
80
Najmanjši
ISCEM PRIJATELJICO
ki ni v zakonu zadovoljna — čedne močne postave, ne aad 40 let. Lahko tudi vdova. Ponudbe s sliko In polnim naslovom poslati ns upravo »Slov. Naroda« pod Šifro Božič 1989. Tajnost strogo zajamčena. 8460
arv. stroji
s:
NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI
-v;
MOTORJI TRIC1RLI 81 V. STROJI
S
5^
igraCm vozički, sklroji. avtomobilčki, kolesni deli
TRIBUNA F.B.L. LJUBLJANA
KarlovsRa c 4 — Podružnica: Maribor, Aleksandrova 26
Ceniki (ranko!
Pozor mizarji!
Zaloga vezanih plošč in furnirjev po tovarniških cenah s posebnim popustom pri
»OBNOVA« F. NOVAK
Jurčičeva ulica 6
Iflllllllli	111111	HIPI!!		llliPilllllllllllllllffl
				
Inseriraite v »Slov Narodu«!
Najboljii vodnik po radijskem sveto je
„NAS VAL«
sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni Članki, roman, novela, novice s radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smeSnlos.
Izhaja vsak petek la je tudi lepo ilustrirani
UPRAVA:  Ljubljana,  K na f I jeva  ulica 6.
Mesečna  naročnina  same   10.— dinarjev i
NARODNA
Tiskarna
I-
IgntŠOJE VSB VRSTE TISKtWlM
mMMPMoarm m majfšn&jšm
LJUBLJANA
Ureftute Josip ZuponfiŽ U 2o
froo jam U Zo upravo in irusfoM M isla Oton CbtmM U V« v Ljublom