Pottninapiačana v gotovim leto LVIII.	v Ljubljani, v četrtek, dne 29 maja 1930 Št, 122 1. izdaja st. 2 om
Naročnina
Dnevno Izdajo
za krallavlno Jugoslavijo mesečno 25 Din polleino 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
meieCno 40 Din nedel|»ka Izdata celoletno v Jugo-slovljl 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp, pelli-vrsta mali oglasi po 1'50 ln£D,ve£|l oglasi nad 43 mm vISIne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pri večiem □ naročilu popust
Izide ob 4 z|ulraj
razen pondeljka in dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopitar/c vi ulici št. 6/liJ Rokopisi ae ne vraCalo, netranklrana platna ae ne aprelemalo * Uredništva telefon St. 2030. upravnlštva št. 2992
informativen list za slovenski narod
Uprava ie vKoptiarlevl ul.št.b * Čekovni račun: Clubllana štev. IV.OSO la lO.349 za Inaerate, Sarajevo št.7503. Zagreb št. 39.011, Praga ln Dana/ št. 24.797
Slovenski mož
Zelo pomembno je za slovanske narode, da so škofu dali ime vladika. S tem je mesto, ki ga najvišji pastirji krščanske cerkve v narodnem življenju zavzemajo, in vloga, ki so jo v naši zgodovini vsikdar igrali, nujtočneje označena. A am škofje niso bili samo voditelji notranjega duhovnega življenja krščanskega človeka, ampak obenem važni činitelji našega javnega življenja, ki so ga v vseh področjih oblikovali ali oblikovati pomagali. Če pod narodom razumemo to, kar jc v pojmu ljudstva izraženo, so naši škofje bili vsikdar njega predstavitvi ji. ki so mu stali v najusodnejših trenutkih na čelu in branili n jegove rodne, moralne in kulturne dobrine. To so katoliški škofje vršili in vršijo tem lažje in uspešneje, ker jim zagotavlja Cerkev avtoriteto in neodvisnost. kakršne nobeno drugo poslanstvo in dostojanstvo o krščanski družbi ne uživa. Oni so člani najbolj avtoritarnega, od vsake samovolje bodisi posa-meznikov bodisi skupin in množice neodvisnega, zgolj božjevladstvcnega režima, ki pa s to edinstveno ustavo na čudovit način združuje demokratizem. ki odpira vsakemu brez razlike rodu ali stanu pot do najvišjega mesta v hierarhiji. Tako so škofje vedno ostali v najbolj živi zvezi z ljudstvom, iz katerega so po na j skrbne jšcfn izboru po moralnih vrlinah izšli, in uprav med slovanskimi narodi, ki so na našem kontinentu dlje ko osi dragi bili pod tujim gospodstvom in vplivom pa obenem najbolj izpostavljeni navalom hord z iztoka, so škofje krščanske cerkve bili ne samo defen-sores fidei. ampak tudi populi. Varovali so ga tako škodljivih vplivov, ki izhajajo iz propadajočih civilizacij, kakor so ga branili pred poganskimi in izlamski barbari. Bili so resnični vladike.
Tak vladika slovenskemu narodu je bil in je naš današnji osemdesetletnik. Kakor je naša politična in kulturna zgodovina proti koncu preteklega stoletja najbolj markantno označena po Mahniču, tako bo naše narodno življenje v prvih desetletjih sedanje ere tvorilo dobo škofa Antona Jegliča. Dočim je prvi v vsej ostrosti postavil na naše duhovno obzorje krščanska kulturna načela kot znamenja in smernice poti, jim je drugi dal življenje, dobro vedoč, da je najresničnejša ideja mrtva, če ne črpa moči za svoje udejstvenje iz mesa in krvi, iz dobrih gonov in afektov ljudstva, če se ne postavi kot na svojo podlago na življenje naroda, kakor je v svoji naravni osobitosti dano. In to je umel in storil naš vladika, ki je naj pristnejši sin slovenskega ljudstva: vseskozi mož. ki se ne upogne pred nikomur in ničemer razun samo pred Resnico. Poln gibčnosti ustvarja joč-ega življenja pa, kakršen je — prava prvinsko silna in bogata natura — je vedno prisluškoval in prisluškuje porajajočim se tokovom, ki še komaj slišno šume in kipe pod površino naše narodne, religiozne in kulturne biti. tako da je vedno ostal živa vez med našo duhovno preteklostjo in bodočnostjo, med odhajajočim in prihajajočim, med starino in mladino. Neomajen, kjer gre za nenadomestljive osnove življenja, je odprt osem novim pobudam, ki prihajajo iz vedno napredu jočega duha človeka.
Kaj je škof Jeglič bil in bo svojemu narodu kot aktiven in v prvi vrsti stoječ sotvorec njegove najnovejše zunanje zgodovine, to je bilo že večkrat poudarjeno in popisano — kaj mu bitno je za vse okoliščine in čase, tega se pa sodobje še premalo zaveda. Dr. Anion Jeglič je najbolj reprezentativen mož slovenskega nar ml a ne samo v golem formalnem pomenu, ki ga navadno ima ta beseda, ampak tudi v stvarnem: on je mož, ki mu v naši povestnici ni enakega. Tega naš škof ni jMpričal samo po svojih neustrašenih nastopih pred vojno in ob prevratu iz tuje-ttiadja v svobodno državo južnih Slovanov, ampak z nič manjšo izrazitostjo vso
dobo po vojni pa do danes, ko se v vrenju najrazličnejših nazorov skuša naš narodni etos prestaviti. Tukaj vidimo škofa vršiti s še povečano energijo tisto poslanstvo, ki ga je prevzel ob svojem nastopu, da z zgledom in besedo zabičuje slovenskemu ljudstvu, kaj je osnova njegovega obstoja in napredka: ohranitev in poglobitev krščanskih moralnih vrednot, ki so neobhoden pogoj zdravega življenja našega naroda, vir žive vode. iz katere naše ljudstvo zajema hrane svoji duši, in ki ima Slovence o njihovih dobrih narodnih osobinah kulturnemu človeštvu ohraniti.
Kakor kladvo so bile škofove besede v naše duhovno ozračje, neprestano, proseče, opominjajoče, grajajoče, vedno prepričevalne, tako da se je tudi najbolj zakrknjeno srce ob njih zdrznilo in zamislilo vsaj za hip vase. Jeglič je največji učitelj našemu narodu, ki pa narod ludi tako pozna ko nobeden drugi: odtod njegov neposnemljivi stil, v katerem sc* najgloblje stvari najenostavneje povejo, in naravna toplota vsake besede. Zasidrauost duše v Božjem; nadnaravna svetost, ki naj odseva tudi iz najbolj vsakdanjega opravila našega življenja, obenem naravno zdravje naših najintimnejših telesno-dušnih odnošajev; nepokvarjeno zakonsko življenje in vzgoja našega potomstva v vernosti, spoštovanju zdrave tradicije, značaj-nosti in zvestobi; zmernost in čistost, delavnost, skromnost zahtev, ki jih stavljamo v materialnem pogledu na življenje, pa krščanska vzajemnost v naših socialnih odnosih, to je naš vladika oznanjal in oznanja z vztrajnostjo, ki ne pozna nobene nepremagljive ovire na poti do svojega cilja.
Res — koliko izmed nas bi sredi ozračja sodobnega propadanju gotovih elementov naše družbe s tako neizkaljivo bodrostjo vztrajalo ko škof Jeglič, ki mu nihče in nič ne vzame vere v najpopolnejši razcvet in razmah vseli dobrih sil našega naroda!? Danes, ko se je na močvirju neugodnih moralnih in socialnih razmer v našem narodu razpaslo toliko zla v vsakem pogledu: računarskega političnega kramar-stva, ki na mesto idealnih načel človeškega in narodnega občežitja postavlja interese želodca in žepa; brezdanje neznačajnosti, ki ji ni nič presoeto, da bi z njim kot z robo ne trgovala; barbarske surovosti, ki ne prizanaša nikomur in ničemur, kar je stremuštvu na poti do uspeha; neusmiljenega izkoriščanja sočloveka v lastno obogatitev; varanja občnosti pod najrazličnejšimi krinkami in gesli, da bi se delali osebni dobički in dosegla osebna ugodja! Če to pomislimo, se nam nehote izvija vzklik: Kako daleč bi bilo slovensko ljudstvo, ki je v osrčju še zdravo, že zašlo, kako globoko bi se žc bila moralna plesen zajedla v naše korenine in se razširila na ves naš narodni organizem, če ne bi imeli v svoji sredi kot živo svojo vest škofa; pobud, ki jih je dajal in daje; sodelavcev, ki jih je zbudil na vseh poljih! Škofu Antonu Jegliču se imamo zahvaliti, da je naše ljudstvo v svojem životvornein jedru srečno prestalo predvojni naval meščanske lažiprosvetljenosti, ki je grozila, da mu vzame smisel za vrednost religioznih počel bitja, narodne tradicije in idealizma, ki črpa moč iz sveta nadstvarnili dobrin — škofu Jegliču bo naša zgodovina štela v zaslugo, da je Slovencem v vrtincih sodobnega kaosa bil kažipot principov, ki nas edini morejo očuvati kot svoboden narod, kot svoje odgovornosti o sožitju z drugimi zavedajoče se državljane, pa kot člane kraljestva božjega na zemlji, moralne in mistične enote krščanskega človeštva.
Osemdesetletnica vladike dr. Antona Jegliča je praznik na delu in idealnih uspehih najbogatejšega slovenskega življenja.
Kuho je teklo
škofovo življenje
Naš škof dr. Anton Bonaveutura Jeglič je !>il rojen 29. maja 1^50 v Begunjah na Gorenjskem kot sin kmetskih staršev. Ime Bonaveutura si je izbral 18% kot pseudonim v liistu »Balkan« — po sv. Bonaventuri. zagovorniku sprave med grško in rimsko cerkvijo. Jeseni 1859 jc pričetek njegovega šolanja v Ljubljana, jeseni 1861 pa je vstopil v gimnazijo. Od jeseni 1862 do mature je bil gojenec Alojzi jevišča. Leta 1869. je napravil maturo z odliko. Od 1869 do 1875 je bil v ljubljanskem bogoslovnem semenišču. Mušni--ko posvečenje je prejel 27. julija 1873. Nato jc odšel nn Dunaj, kjer je bil gojenec Avguštineju iu je 1876 položil doktorat iz bogoslovja. Po dovršenih študijah je bil kaznilniški kurat v Begunjah do jeseni 1877. Nato jc nastopil znanstveno potovanje po Nemčiji in Italiji. Leta 1878. je postal pod vod j u v ljubljanskem bogoslovnem semenišču, istočasno pa je poučeval tud«i cerkveno zgodovino in pravo, pozneje tudi dogmatiko.
Že v teh lotili jc deloval organizatorno in slovstveno. Kot osmošolec je bil soustanovitelj »Domačih vaj« in v semenišču ustanovitelj govorniških vaj. Ta čas jc pisal beletristične spise in tudi simbolično igrico »Slavija«. Kot Avgusti nejec in semeniški pod vodja je pisal povesti z nravno tendenco. Snov je vzeta iz domačega življenja na Gorenjskem. Dialog je zelo živahen, večkrat polil humorja. V viharni dol)i liberalizma je pisal a pologe lične članke (1870 do 1873).
Leta 18S2. jc postal kanonik v Sarajavu. Najprvo je bil upravitelj stolne župnije, od 1890 dalje pa nadškofov generalni vikar. Dne 12. septembra 1897 jc bil posvečen za škofa siuntskega. Po par mesecih bivanja v Sarajevu je Jeglič že pridigal in pisal članke v hrvaškem jeziku. Poučujoč na zasebni pripravnici »Hčera l*j/je ljubezni« \ zgojeslovje, jc sestuvil vzgo-jeslovjc za učitelje in učiteljske pripravnike. Zu redovnice raznih kongrogacij jo prevedel premišljevanja v štirih zvezkih. Dasi d« skrajnosti zaposlen •/. delom v šoli, v spoved nicd, na prižmei, v pisarni, na misijonskih potili, je se našel časa za živahno dopisovanje v periodično liste, /.lasti v sarajevsko Vrhbosno«. kateri je bil vsa leta na jniarl jivejši sotrudnik s članki bogoslovne vsebine. Udeleževal se je raznih katoliških slin lov ter obširno o njih poročal. Kaj je bil Jeglič bosanskim katoličanom, sc je najbolj videlo ob njegovem slovesu 5. maja 1898, ko je jKistal knezoškof ljubljanski.
Ogromno delo je izvršil v ljubljanski škofiji z organiziranjem delovanja in življenja duhovnikov ter vernikov, v slovenskem narodu pn kot mccrn šolstva, branitelj narodnih pravic ter pisatelj knjic verske ter verskovzaojne vsebine.
Oživil je škofijske sinode (zadnja je bila 1788 za skoIu Herbersteina). Pripravil iu vodil jc tlo sedaj štiri sinode. Neprestano je prijx>ročul ltii-sijoue jk> župnijuh. pospeševal Marijine družbe in uvedel vedno češčenje presv. Rešnjegu Telesa v škofiji. V »škofijskem listu« je obravnaval vedno najbolj pereču dogniutičnu in moralna vprašanju. Bil je duša vseli štirih katoliških shodov in velik prijatelj ter jiospeševatelj or-lovstvu, Krščanske socialne zveze ter snovanj« izobraževalnih društev. Zavod sv. Stunislava v Št. Vidu nad Ljubljano, ki je njegovo delo, je bil otvorjen jeseni 1903. Kot prva čisto slovenska gimnazija je kuezoškofijski zavod odločilno vplival, du so so spisale vse srednješolske učne knjige v slovenskem jeziku. Od 1905 do
1907 je Jeglič ščitil Janezu Kreka v njegovi l»orbi zoper tedanjega kranjsKJgu deželnega predsednika zn splošno in enako volivno pravico. V agitaciji za mujniško deklaracijo iz letu 1917. je Jeglič jKivaliil zastopnike vseh slovenskih strank, da so skupno ž njim in stolnimi kanoniki podpisali pritrdilno izjavo. V razdoru SLS jo Jeglič odločilno jiodprl jugoslovansko Krekovo strujo. Ko so Italijani čim dalje bolj segali po slovenski zemlji, jc odšel v Pariz in London, da pridobi prijateljev svojemu narodu.
Od nekdaj mu je bila kot pisatelju najbolj pri srcu apologetičnu snov, udejstvoval p« se je nu vseli jioljili teologije iu spisal vsega skupaj do sto brošur, brošurie in knjig.
(Po »Biografskem leksikonu«.)
Pisale!jski prvenec šfeof« Jegliča
V naslednjem ji' ponatisnjen eden pisateljskih prvencev škofa Jegliču, ki jc izšel v Zgodnji Danici« 18?0 letu str. 180-R1 pod naslovom Vera in razum. Podajamo ga v nc-s p r e m c n j e n e m pravopisu — ker je značilen tako po živahnem slogu kakor čistosti tedanjega Jegličevega jeziku.
Ali sle že slišali od nasprotnikov naših, kako se vera in razum vsekakor nasprotujeta, izključujeta, da eno beži pred drugim, kakor černa tema pred solnčno svetlobo? Če je kdo izmed vas zašel med tako zvanc : svobodomiseln jakec, povedalo se mu je morebiti n zobe, da zato ne marajo zn kutoli-čanstoo in če mu upirajo, ker bi morali svoj razam, svojo prosto mišljenje luko rekoč od sebe meči in kar prikimooati vsemu, če je tudi še tuko >zoperumnoi. — Zu nas so ti ugovori kaj pomenljivi in menim, du ne bo ravno napačno, če pogledamo, ali imajo kaj jedru n sebi, ali nič ne.
I kuj pa je razum? Menim, da je ne bom zaoo7.il, uko rečem, razum je skupnost zmožnosti, s katerimi iščemo resnice.
V fizičnih rečeh pravimo, da je kaka reč r e s n i č: n u . če nuni jo pokažejo telesni počil tki; prepričevuje se v zgodovinskih do-g<xlbuli bo nuš razum stikal po zgodovinskih dokuzili; v dušesloonih stvareh bo na pomoč poklical naše častno in splošno skušnjo: n umoslotmili (logičnih) izpeljavah pu se bo postavil nu svoje lastne noge rekoč, tukaj je moic kraljestvo, tukaj jaz vem, kaj je res in kuj ve.
Kuj />u o verskih zadevali? V onih, ki so
nujveče važnosti? Kje bo poiskal čistega vira onih nudzemeljskih resnic, ki vodijo vse naše duševno življenje in nuni morajo razsvetliti celo skrivnostno večnost?
Tuje prihodnje življenje je že marsikdo izustil za naše vprašanje pomenljive besede: >Vsuj se še ni nobeden mertvih nazaj oglasil, da bi nam bil povedal, kaj je /am/« Ali ni o tem kur jasno izrečeno, da biva v nas neka prirojena, nam vslourjenu čut, da v tacih resnicah nas ne more podučiti svet, marveč se nam morajo pojasniti iz onstrun grobu? Isto nam spričujejo vsi stari narodje. Ali se ne opirajo.vsi na razodenju od zgoraj (če tudi pri neoemikih le izmišljeno)?
Človeški duh toruj že sam spoznava, da človek ne more konečtio določiti v naj važnejših resnicah svojega duševnega življenja, on sprevidi, du človeško poroštvo ne zadostuje nekemu notranjemu glasu, ki neprestano kliče po nezmotljivi gotovosti. In kdo drugi nam more le neogibno potrebne resnice razjasnili, kakor oni, ki nas je poklical iz nič v življenje s svojo vsemogočno besedo? On, večna modrost, nam je postavil gotov namen, kterega moramo doseči; in On večna dobrota, nas je tudi gotovo podučil v vsem, kur nam je voditi potrebno. Da jc lo tuko, tirju naš razum. In kuj je potem njegova nalogu?
Spoznavni snojo nezmožnost in resnico, da je božje razodenje zu nas neogibno ]>o-trebno, bo odperl oči in gledal, kje je to razodenje. — iskal bo znamenj, po kterih ho mogel, s por. n ali, da jo govorila večna resnica, in dobinši /.namenja nezmotljive, nwru se jih oklenili in — verovati.
Razum toruj vere še celo išče. kako bi jej bil toruj nesproten? In če verjame zgodovini, ali nc bo verjel Bogu samemu, ako-ravno ne more marsičesa popolnoma razvide! i?
Koliko reči je, ki jih preprosti človek ne umel Če pa izvedencu verjame nu sumo besedo, ali je zuto : brezumen ? ali se je s peri
z umom? In če mi Bogu verjamemo?---
Pač tisti je neumen, ki mu ne verjame. Prebirajo zgodovino ali kuj druzegu, večkrat zuvpijemo: sčudno, čudno, neverjetno/« ]>u vendar verujemo, ker vidimo zapisano v zu-neslioi knjigi. Ali nam pa ne govore sveto knjige o Rešeniku našem, kako je poduče-oal in svoj nauk poterjeval s čudeži in prerokovanjem? Kdo more čudeže delali, prerokovati? Bog sum, ali pu komur Bog da moč. Ali nas ne sili naš um, du moramo vse nauke, tudi skrivnosti verovati, ktere je (io-spod učil? Če pu ne verujemo, mene, da niso pravi, izrečemo, du je Bog sam laž poterdil! Taka terditev bi bila pu silno bogoklelstvo! Ali bi ne bila toruj nevera proti našemu razumu?
Kapitalizem in
proletarijai
Zadnja stoletja je v državah zraven nasilnega političnega absolutizma vladal kapitalistični sistem, ki je zlorabljajoč moderne tehnične iznajdbe in otvoritev novih svetovnih trgov nujno dovedel do nenaravnih in neznosnih razmer v človeški družbi. Na eni strani je državna gospodarska politika vzgojila neko število bogatinov, na drugi strani pa mnogoštevilni slan prolclarcev, Srednji stanovi so polagoma zginjevali.
V tem bogu zoper nem razvoju so dotičniki sami zavrgli vero v Boga in večnost, pa so jo tudi pri delavcih izpodkopavali in izpod,kopali. Uničen je bil sir ah božji, uničeno upanje v srečno večnost, ki. naj si jo na zemlji zaslužimo. In tukaj samo delo, dolgotrajno in trdo delo, nezadosten zaslužek, sama skrb in bridkost, pa nobenega tudi verskega užitka nc; in vendar vsa narava koprni po zadostnem razvedrilu.
Nastal je v druibi razdor. Na eni strani bogatstoo hi uživanje, do trpina mrzlo srce. Posestnik tovarno, rudokopa, delavnice rabi in izrablja moč delavca. Da sam več dobi, stiska delavci', plačo. Zato na dragi strani žalost, bridkost, jezu, sovraštvo.
(III. sinoda, Socialno delo.)
Ivan Pregelj t
Prevzvišenemu gospoda gospodu knezu in škofu ljubljanskemu Ani. Bonavenluri Jegliču
za osemdeseti rojstni god 29. maja 1930.
Slovenski naš škof, v kraljestvu božje previdnosti med nami gospod!
Ta praznik veseli naš, ta sijajni in greli Vaš god
beseda brez cvetja in zvoka, le beseda iz duše vsa,
preprosta in naša, kakor je od kraja do danes bila,
po domače, po kranjsko, kakor smo skromno hvaležni in vdani,
iiaj slavnostne ure veselje in slovesnost oznani!
Iz nebeške dobrote, iz božjih najlepših je sanj človeku na svetu življenje in smoter njegovih dejanj: vsi večne lepote odsvit, vsi misli nebeške zrcala nevidnega v nas Boga da do smrti smo priča in hvala, dokler, da iz tesnih telesnih okovov nas ni vzel, dokler, da v zarji trudnega solnca nas Sebi večnemu vnel, dokler nas prečistil ni, kakor umije ogenj zlato, m do zadnjega preizkusil ali za pekel ali za nebo ...
Pa je dobrota še druga v življenju nam od neba:
da so med nami od kraja izbranci gospoda Boga,
plemištvo, kakor da zrastlo ni iz izvirnega greha krvi,
kakor da je spočeto iz angelskih duhdv in moči...
Plemstva ste takega dedič, Prevzvišeni, Vi!
Od ure, ko so Vas krstili gospod Kovač Andrej,
do te zarje sivih očakovslcih las vsak dan poslej
ves živ, ves zdrav, ves iz postave,
ves iz jedra in modrosti prave,
vedno ves svoj, ves čist in ves en
božji z Vami in nami odkrivate namen...
In zdaj v zimah, ko zarja sivih las
kot soj svetniški Vam je obstrla jasni obraz,
da kakor naših knjig najlepša govori,
v osemdeseti svoji pomladi, Presvetli, kako sle mladi!
Je! Da kdor kot Vi od mladih let iz Boga
iz jedra, iz blagovesti gospoda Kristusa
raste in živi, čimbolj in čim več je zorel,
odsev obličja božjega je vase ujel.
Gorenjske naše ste sin, kjer je najlepša bila,
dobrote naše plod, kjer je še pristna vsa,
zdravja mogotega del od zdravja našega,
živi lik vsega najbolj slovenskega...
Za ta svoj visoki, za ta svoj zreli god, naše vdane čestitke sprejmite, Knez in gospod, po zgledu božjega naš zemeljski dobri pastir! Bog Vam daj svoj blagoslov in svoj mir! Dominus vobiscum! Ad multos annos!
Vseuč. prof. dr. Aleš Ušeničnlhs
Škof dr. Jeglič
Kaj na njem občudujem
Razni jubilejni in sploh panegirični govori in spisi se težko ognejo nekega pretiravanja in laskanja. Le zelo bogate osebnosti dajejo same toliko tega, kar je vredno občudovanja, da ni treba resničnosti umetno na-tezati. Med takšne osebnosti spada škof dr. Jeglič. Izmed mnogega, kar vzbuja na njem občudovanje, bi jaz zase navedel zlasti troje, čemur sem se vedno čudil in se čudim.
Prvo je njegovo samopremagovanje. Iz Aristotela in sv. Tomaža smo se učili, da potrebujeta telo Ln duh počitka: telo miru in spanja, duh razvedrila. Evangelist Janez — tako je našel sv. Tomaž pri očetih — se je nekdaj z učenci igral. Ko je videl, da so se ljudje pohujšavali, je vprašal: »Ali sme biti lok vedno napet?« »Ne«, so mu dejali. »Vidite, tako je tudi S človeškim duhom. Tudi
Oče škofa Jegliča.
človeški duh ne sme biti vedno napet, ker tega nc prenese.« Posebno všeč nam je bilo. da je sv. Tomaž iz tega izvajal celo nekakšno dolžnost razvedrila, seveda je dostavil, da je te reči lažje preveč kakor premalo. Aristo teles in Tomaž poznata celo posebno krepost ki je v tem, da kdo druge rad pozabava; ime nujeta jo »evtrapelijo«. Če naj sedaj ta nauk uporabim, kajpa ne bom dejal, da naš ško! te kreposti nima — rad napravi kak dovtip časi celo dosti bodljivega —, toda po resnic ne morem reči, da bi mu bilo kako razvedrile i milo. Če mora kdaj radi družbe posedeti, se | mu vidi, kako težko mu to de; vstane čim prej, pa k molitvi in na delo. Da si kdo želi počitka, tega on ne razume. Od početka let; razdeli ves čas na delo. V načrtu je sicei navadno tudi par tednov tako zvanih »po čitnic«, a to niso počitnice v našem zmisli. J temveč le izprememba dela. Treba jc vse pre-čitati, kar je med letom radi drugega dela i zastalo, pa še več moliti. Torej nekako tako, 1 kakor se je sv. Frančišek Borgia veselil po-! čitnic: med letom ni mogel po ure in ure mo-! liti, ker je imel kot general družbe Jezusove I toliko drugega posla, na »letovišču« je pa imel I malo več »prostega časa« in ga je res prebil največ v molitvi. Take počitnice ima škof Jeglič, kadar jih ima, saj mu navadno tudi počitnice prekriža delo.
To je torej prvo, čemur se čudim, da jc kdo tako malo človek. Tudi sicer lahko opazite na njem pojave tega trdega samoprema-govanja: njemu ni nič vročina ali mraz, nič, če ni spanja. Večino spisov je spisal ponoči, in dostikrat je pisal, dokler mu ni pero padlo iz rok. Osemdeset let star, pa gre na birmovanje in po tedne in tedne ne spi na svoji postelji. Se do letos je ob birmi dan za dnevom po ure in ure presedel v spovednici.
Drugo, čemur sem se vedno čudil, je njegovo nezlomljivo zaupanje v zmago dobre stvari, njegov vedri pogum, njegov pogumen pogled naprej. Ne da bi ne bil doživel prevar ali da bi ga prevare ne bile zabolele. Tisto ne. V dolgi dobi svojega škofovanja je doživel mnogo prevar. Mnogokrat tudi njegovi niso razumeli njegovih namenov, nasprotniki so jih pa celo irprevračali. Spomni-
Škof Jeglič v krogu vnu kov svojega brata Jožeta.
mo se težav, ki so mu jih delali pri zavodih, spomnimo se »rdeče brošure«, spomnimo sc akcije ob prevratu. Tožili so ga v Rimu, da pohujšuje ljudstvo, tožili so ga na Dunaju, da ljudstvo zapeljuje, tožili so ga v Belgradu, da ljudstvo podpihuje. Protidržaven tu, protidr-žaven tam, samo zato, ker ljubi svoj narod, ker je ljubil njegovo svobodo v Avstriji ifl ker ljubi njegovo vero v Jugoslaviji. Njega je bolelo in boli, če se mu najboljše namere tako izprevračajo, toda klone ne. Pač so ga videli, kako je v najhujših preizkušnjah ihtel pred Bogom v sv. daritvi, a izpred oltarja se vrača miren, z glavo pokoncu, neupognjen in neustrašen, z zaupanjem v resnico in pravico. Dostikrat je po najtežjih udarcih kmalu nenadno vesel in se prav tistekrati najrajši šali. Temu sem se vedno čudil in so se čudili tudi drugi, ki so to opazovali. Če sliši ali čita, kako sovražniki po svetu kujejo naklepe zoper Kristusa in njegovo Cerkev, ne omahuje, ampak pogumno gleda v bodočnost, ko bodo nasprotniki osramočeni spoznali, da je Cerkev nepremagljiva. Boli ga zaslepljenost, boli zloba, boli zlo, ki ga povzročajo »moči teme«, toda njegovega duha nič ne ukloni. Z mirnim zaupanjem moli svoj psalm: »Zakaj hrume narodi in si ljudstva vmišljujejo prazne reči? Kralji zemlje se vzdigujejo in prvaki se zbi-
narave! Ali gre za Krekovo mladino, ali za Križarje, aLi za KTD, ali za karkoli, ali za kako zborovanje, ali za kako akademijo, aJa za kako drugačno prireditev, njega vse zanima, on je vsaj v duhu povsod zraven. Kjerkoli opazi kako klico dobrega, že mu je skrb, kako bi pomagal, kako bi odpravil kakšno nasprotovanje, poravnal kak nesporazum. Ne vem, ali se bo kdaj vedelo, kaj je vse storil za Krekovo mladino ali za Križarje, gotovo je le to, da danes na primer še Križarji sami nc vedo, kako je nanje mislil in zanje skrbel škof Jeglič, ko se jim o tem še sanjalo ni.
Ta univerzalnost je, ki sc ji ne morem dosti načuditi. Ko je ves v praktičnem delu, bi kdo mislil, da gotovo nc zasleduje več na primer teološke literature. Kajpa! Zanimate se za znanost o katakombah, pa vprašate, ali bi se dobilo kje Wilpertovo monumentalno delo? Skof Jeglič ga ima. Omislili ste si delo, ki ste čitali o njem zadnji čas: Anvvander, Die Religionen der Mcnschheit. Škof Jeglič ga je davno predelal. Steknili ste delo o mističnem telesu Kristusovem: Raoul PIus, In Chri-sto lesu. Kaj mislite, da poveste Jegliču kij novega, če mu ga omenite? Ga je žc čital. No, to je pa nekaj zares novega: Thomas Mo-lina, Das Leiden im Weltplan! Kaj? Pravkar je pripovedoval dr. Jeglič svojemu koadju-torju, da je prečita! to delo in da ga bo moral čitati še kak bogoslovni profesor in povedati svojo sodbo o njem. Vidite, to je, čemur sc čudim in tu se čudim kot profesor! Malo sram me je, da kot bogoslovni profesor tega in onega nisem čital, kar bi bil moral čitati, kar je pa sredi svojega neizmernega drugega dela čital dr. Jeglič.
To troje je zlasti poleg mnogega drugega, kar mi na škofu dr. Jegliču vzbuja občudovanje. Kaj je to? ali je naravna genialnost? aili je v borbi s seboj pridobljena zmagovitost duha? ali je milost? Vsega nekaj. Je naravna darovitost, naravna fizična sila in moč duha; je sposobnost, pridobljena v trdi šoli trde askeze; je gotovo tudi sad molitve. Vse-kako je pa škof dr. Jeglič za moj pogled že samo po tem — da niti ne omenim njegove gorečnosti, njegove pobožnosti, njegove pla-meneče ljubezni do Cerkve, njegove velike ljubezni do slovenstva in slovanstva — tako velik, da se mu ne morem prečuditi.
Na hodniku škofijske palače.
rajo zoper Gospoda in zoper njegovega Ma-ziljenca. On, ki v nebesih prebiva, se jim smeje, in Gospod jih zasmehuje! Umejte krailji, dajte se poučiti, ki ste vladarji na zemlji! Sprejmite svarjenje, da se kje ne razsrdi Go spod in ne zaidete v pogubo!« Tudi v naših razmerah ne obupuje, temveč upa, tuola in kliče na delo.
Tretje, čemur se vedno bolj čudim, je njegovo zanimanje za vse. Z leti se začne navadno človeka polaščati neka vnemarnost za to in ono, kar ni tako nujno potrebno. Ker duh čuti, da ni več vseh moči, jih zbira in osreduje na najbolj potrebne reči. Ne tako pri škofu Jegliču. 2e od nekdaj je na vse mislil, za vse se zanimal, za vsak pojav imel zmisel, pa naj si l>o tu ali tam, v tej ali oni panogi, med mladino ali starino, med inteligenco aili v preprostem narodu! Seveda predvsem za liste pojave, ki so vzvezi z duhovnim napredkom doma in drugod. Kar jc pa najbolj čudno je to, da to zanimanje ne upada, temveč bi skoraj rekel, da raste, torej popolnoma v nasprotju z navadnimi dušcslovnimi zakoni. Kakor da njegov močni duh kljubuje zakonom
Bogoslovec Anton Jeglič in njegov brat
F. S. Finžgart
Oj,
slovenski možje!
(Jubilejna meditacija.)
»Proklet, kdor zaupa v človeka!«
Tako Pismo. In res vemo: najzvestejši so postali nezvesti, verni — neverni, prijatelji — sovražniki, apostoli — izdajavci.
Kljub temu pa jc izpričana resnica, da zgodovina veže vse veliike dogodke človeštva, narodov in držav, vse važne pokrete in prc-okrete na človeke — na osebe. Aristotel, Platon, Aleksander, Cezar, Gregor, Tomaž, Napoleon, Marx, Ljenin — Konfucij, Buda, Mo-zes ... Vsi jih vemo. In če so taki preobrazo-vali obličje zemlje, utemeljevali kvadre za nove kulture milijonov, je prav tako resnica, da so v malih narodih osebe tem bolj pomembne. Saj je vsak še tako majhen narodič organizem zase, svet zase, mikrokozmos, ki ima svoje poslanstvo, svojo važno nalogo v občestvu človeštva. Judje so bili pastirska tolpa, ki je krošnjarila in šotorila od Ura preko Kanaana v Egipt in nazaj in še v Babilon in še nazaj, pa jim je Previdnost odbrala tako velikansko misijo v veletoku narodov! »Iz tebe izide Luč in Vojvoda sveta!« — Pa, dasi so Judje kaj-ikrat dokazali, kako nevredni so te ljubezni, jih je božja Previdnost vselej prebičala in spo-korila ter jim čuvala obljubljeni Kanaan. Dala jim je Abrahama, dala Mozesa zakonodajav-ca, dala preroke, ki so jim bile besede kot škorpijoni — vselej takrat, kadar jc bilo najbolj prav in potrebno.
Slovenci smo majhen narod. Usoda je ho-te!a. da smo se ugnezdili na »V e t r n c m«, na strašno vetrnem ozemlju. Vse burje, ki so pretresale osrčje Evrope, so brile tudi preko nas. Če razmišljamo svojo fizično šibkost ob šibah, ki so nas hudo tipale, moramo priznati: »Misericordia, cjuod nou sumus consumpti!« — Prava, usmiljena sreča je, da nismo bili zni-čeni. In baš zato je Previdnost obudila vselej može tedaj in tako, kakor so nam bili potrebni, da nismo bili zničeni: Trubarja — Hrena, Cojza — Vodnika, Copa — Prešerna, Mah-niča, Kreka, Cankarja... Kaj bi jih naštevali! ln vselej ob mislih na te može se mi vriva prepričanje, da niso veliki zato, k a r so storili, marveč zato, ker so storili. Vse, kar se je zgnetlo v dušah in srcih naroda, vsa lepota, vsa bol, vsa prvetnost, vsa pristnost, vsa narodna bit — vse to je moralo kot ognjen steber na dan po tistih, ki so bili izvoljeni, da so luč, da so vodniki, pastirji naroda. Moč poslanstva jim je bila dodeljena od zgoraj, njih zasluga je, ker so poslanstvo vršili in ga kljub borbam, trpljenju, žrtvam niso odklonili. Ko narod slavi svoje može — vodnike, nc slavi prav za prav oseb: slavi vse dobro, Id je v narodu kot dragocena usedlina; slavi svoj lastni biser v školjki, ki ga množica ne vidi sama od sebe, pa ga takoj spozna, ko sc zasveti pred njo. Izluščijo pa biser iz sluze vsakdanje navlake le tisti, ki jim je dano.
Tak poslanec je tudi jubilant škof Jeglič. Njegova misija ni bila, da ustvari nekaj novega. S prav srčnim umevanjem je spoznal, da mu je dano naročilo, ko so zmedeni pojmi strupih trdoživost slovenstva, pojmi, priklicami od nam tuje učenosti, naj dvigne zaklad v srcih in dušah svojih vernikov in mu izoblikuje lice v njegovo pristno podobo! Uvidel je da je življenje naroda odvisno od njegovega duhovnega zdravja. Za to duhovno jasnost in svežost, za odstranitev vsake ostarelosti in okorelosti je šel med vernike od leta do leta mlajši, podjetnejši; sprejel je geslo, ki mu ga ie dal v Jeruzalemu spovednik-onenih: »Delaj in ne prisluškuj, kdaj se z delom uničiš!« Tako ie delal in iz organiziral slovensko katoliško
ljudstvo v to, kar je danes. Prav izza vsake verske, prosvetne in gospodarske edinicc, zgrajene na jedru krščanstva, gori Jegličev ogenj Da, bil je iskren pristaš tudi bivše politične Slovenske ljudske stranke. Zamerili so mu mnogi, ki jim je strankarstvo — dobičkarstvo. On pa je bil uverjen, da politika = skrb za javni blagor ni samo pravica, marveč sveta dolžnost vsakega moža. In če se je z vso dušo opredelil za slovensko katoliško ljudstvo bolj še nego za stranko, žanje danes: stranka je izbrisana iz živega življenja, ostalo pa je slovenstvo in ljudstvo, ki ni muha enodnevnica. Živi trdoživo življenje in kdor bi tvegal seči z roko po tem telesu, mu odgovarja Ivan Cankar: »Pusti, ta burka je stara že več kot tisoč let!«
Pa vidim v njegovem življenju še drugo pot Previdnosti. Zakaj je odšel v Bosno k Hrvatom in Srbom? Zakaj je pravo svoje delo začel vprav med našimi južnimi brati? Ali ni od teh, mnogih tako bednih in zapuščenih, pa v jedru tako zdravih, prinesel k nam tisto ljubezen in tisti pogum, da je tvegal prav vse za Jugoslavijo tedaj, ko so se tresle mnogim roke za en sam podpis, za podpis, ki je bil samo krik po pravičnosti? Ni klonil; streti me moreš, potreti nikdar . .. Edino pravo geslo apostolskega poklica.
In danes, ko živimo ob prelomu — ko stari ne umejo ver mladine, ko vse iz dna kipi in se presnavlja, ko padajo gesla, da celo slovenski pisatelj s polnočno svojo tretjo dušo dvomi, ali smo še, ali nismo več, ko se po-tuhujejo možje in v dvomih lovijo drobtinice nekakšne naklonjenosti — ali ni v teh zmedah škof Jeglič jasen in trden kot mladenič?
Živimo, pa se zavedajmo življenja. Življenje pa je za vsakega naloga, je poslanstvo, naj je še tako majhno. Pa je naše poslanstvo sedaj: neporušna ljubezen do naše skupne domovine. Previdnost je nam Slovencem dodelila več. Ni naša zasluga, če smo za korak spredaj; ne bahajino se s tem, ne skoparimo. Dajmo in delimo skupni domovini s polnim periščem. Pa od njega sprejmimo, kar jc tam še pristno,
v nas pa po civilizaciji že spačeno. Ajtene so bile majhne, in vendar so imele veliko misijo: Carigrad in Egipt in Rim so vladale duhovno še tedaj, ko so bile okovane v verig«. Vsako oklevanje, vsaka plahost je odveč in škodljiva. Žalostno je, da je bilo treba ponovno besede našega Najvišjega: zato, da spoznajo zbegani:
Edvard Kocbek:
Srce
za
Dobro se spominjam prizora v Vatikanu 1. 1926. Avdijenca pri papežu, dvorana polna Slovencev, na tronu sedi papež. Pozdravili smo ga in on nam je odgovoril latinski, tiho in mirno. Nato pa je stopil na višjo stopnico trona, tik ob papeževo desnico, škof Jeglič in poslovenil papežev odzdrav. Nič posebnega se ni zgodilo, vendar me je nekaj vsega pretreslo. Videl sem ga, škofa Jegliča, vsega visokega, z rahlo upognjenim tilnikom, kako je ves pri-prost, ves zvest samemu sebi spojil narod z večnim Rimom. V njegovi neposrednosti iu domači iskrenosti sem prvič spoznal velikana med nami. Kako je pregnetel papeževe besede s svojo toploto, kako je odnekod jemal svojo izrazitost, kako je bil ves isti, kakor ce gre sam preko Marijinega trga. Videl sem ga takrat, kako je rastel pod papežev baldahin, kako je bil sam svoj in vendar blizu belemu sobratu na tronu.
Saj je težko govoriti o tej krasni osebi v nekih slavnostnih ugotovitvah, ko se mi pa preko sleherne besede odmika njegova življenjska aristokracija. Zato ga še dolgo ne bomo prav umeli. Kdo bo vlovil njegov smehljaj, njegovo sključeno elegantnost, energične poteze ob ustnicah, njegove odmaknjene oči, njegovo tiho vdanost. Naše veselje je veselje dece, ki ima zaklad. Ali nam bo kdo zameril, če vsled bogastva jecljamo?
Zato naj bo v najprijetnejši dokaz tega veselja vsaj naša neprisiljenost, ki imamo čast z njo izraziti spoštovanje mlade generacije do slavljenca. Mi ne poznamo vseh njegovih borb in zmag, žalosti in radosti, pač pa smo tem bolj srečni, da čutimo njih resničnost, zaokroženo v zrel človeški azraz in potopljeno v naš svečan slovenski miit in pred njim še vedno
Pogled na Begunje z zvonika.
Jože Jagodic:
Iz življenja
škola dr. A. B. Jegliča
1. Doma.
V življenjepisih velikih in slavnih mož je gotovo eno najzanimivejših tisto poglavje, ki govori o njihovem zasebnem življenju, o njihovem dnevnem redu, o načinu njihovega življenja, dela, počitka, razvedrila, skratka o vsem tistem bitju in litju, ki je nasplošno prikrito očem javnosti.
So ljudje na svetu, ki jim je strog, neizprosen red cilj, za katerim streme sleherni dan in sleherno uro in ki so vsi nesrečni, če svojemu redu zaradi reda kot takega niso mogli ali ne morejo v vseh i>odrobiiostih zadostiti. Tisti, ki z modrostjo v srcu opazujejo življenje lakih ljudi, sodijo, da lo niso veliki možje, ker v svojem življenju pač ne pridejo dalje ko do svojega reda in pri tem porabljajo, da je red v človekovem življenju lo sredstvo zn dosezanje tistih ciljev, za katerimi sir cm i notranje osvobojen in zato usovršen človek, ki se s polno zavestjo zaveda resnobnih in velikih nalog, ki jih ima dovršiti vsakdo, kdor se je rodil ua svet.
Koinur je bila dana dragocena prilika od blizu in dalje časa opazovati način zasebnega življenja današnjega jubilanta g. knezoškofa dr. Jegliča, moro z gotovostjo reči, da jo bil njegov dnevni red listi, ki nam ie dal moža z vsemi tistimi Ogromnimi deli' in uspelii, ki so se nad nami izvršili in jih danes občudujemo in slavimo. Tekom te stdesctlelnega javnega delovanja slavljenčevega bistveno nespremenjeni dnevni red je zasledoval
vedno tisti prekrasni cilj, ki je bil namen in smisel življenja največjih mož človekovih otrok, cilj: moli in delaj! — Pa poglejmo! Kako živi škof dr. Jeglič?
Na vse zgodaj je na nogah, ker je tudi njemu »rana ura — zlata urac. Vstaja sleherno jutro ob pol 5. ln takoj nato gre v kapelo svoje palače. Prekrasna je ta kapela sv. Družine, zgradil jo je pokojni kardinal Missia po potresu. V tej tihi kapeli preživi jubilant precejšen del dneva. Moli in premišljuje. Da, »ko večna luč bi znala govoriti:... Moli in se bori s svojim Bogom, v njegovo dlan po-klada dan na dan sebe, svoje duhovnike, svoje verno ljudstvo, svoje načrte in uspehe, svoje skrbi in težave, svoje bridkosti in žalosti, ki je ž njimi često vsa postlana njegova škofovska življenjska pot. Sam pravi v svojem letošnjem pastirskem listu: »Prestrašen iu poln bridkosti kličem vsak dan pred tabernaldjcm in kličem: Jezus, usmili se nas, Jezus. prizanesi nam. Jezus, pomagaj nam, da se moj dragi slovenski rod ne. pogrezne v grozno mlakužo današnjega sveta in ne pogine pod udarci Tvojega pravičnega gneva!: — Ob 0 pristopi k oltarju. Streže mu njegov osebni strežnik. Sleherni dan daruje najsvetejšo daritev za svojo škofijo, koliko milosti iu blagoslova, koliko časiie iu večne sreče se raztaka s lega darilnega oltarja, na katerem daruje ta veliki apostol Slovencev. Po svoji maši jo navzoč še pri maši svojega tajnika, ki precej za njim maSuje pri istem oltarju. Dnevno polurna zahvala ik> sv. maši! — Ob 7 nato zajtitrkuje. Skromno, da se komaj more imenovati znjtitrek, zlasti o postnem času. Po zajutreku ne vzame v roko časopisa. kakor smo mi drugi vajeni, temveč nabožno knjigo v svrho duhovnega branja. To traja eno ur.). Ob « pa se začne delo v njegovi delovni sobi. Pride ravnatelj njegove ordinariatne pisarne, s katerim
obravnavala zadeve, ki se imajo rešiti tisti dan. Prebere spise in akle, došle prejšnji dan. Mnogo si jih sam obdrži, da jili osebno reši. Za tem vzame v roko svojo zasebno pošto, ki jo je sleherni dan precejšen kupček. Prelista došle časopise in revije, ki jih ima naročene od vsepovsod: slovenske, hrvatske, srbske, nemške, francoske ... Zanimivejše in važnejše odloži za popoldanske in večerne ure. Koj nato seže po svojem neizogibnem »samopolnihionu amerikanskem peresniku in začne odgovarjati na pisma. Nič ue suši, pismo se pismu vrsti, polna pisalna miza jih je. Ko so vsi odgovori končani, pisma sam zalepi in odda v spodnjo pisarno, kjer se frankirajo in oddajo na pošto. Toda navadno ne gre vse tako lepo po vrsti. Že so pojavi na vratih strežaj z vizitko. Obiski, avdienee so tu. Stranke prihajajo, nabirajo se v sprejemnici, polna soba jih je. Treba je skozi dva salona. Navadno samo skozi enega. Ker tam v drugem salonu stoji visoka, stoka postava, v navadnem črnem talarju, s svetlim križcem na pršili in s tistimi tako lepo srebrnimi lasmi pod rdečo kapico. Gospod knezoškof je, ki s smehljajem na licu in 7. iskrim sijem v očeh hiti z razprtimi rokami prijavljenemu naproti. In potem? Cisto po domače jo vse. Mi te posadi ali ne, vseeno je, saj si ves očaran cd ljubeznivosti. Morda te prime za roko, da le sprovede po preprogi, posebno drag si mu. In te posluša... Sledi z ostro pazljivostjo vsemu, kar pripoveduješ. Morda vmes nič ne reče, a vseeno vidiš, kako sledi. In kako se vzravna. Solza mu zaigra v očeh. IJstreže ti, ugodi, če je sploh mogoče. Ali pa le odločno zavrne. Vse, kakor zahteva i___»	l„.,„> l/rt,,,\.,ln ui.. Kratko ie bilo.
JllOOlUSl IU J.rt. lUIlvBI. n'Nilu.w ...... -----
a se ti je zdelo dolgo, ker je bilo tako lepo, lepše, kakor si pričakoval. Pospremi te do vrat sprejem-nice. So iskren pozdrav, morda celo prisrčna šala,
kraljestva se ne grade iz čobodre, marveč iz pristnih klesancev.
Gradimo! Ne bodimo brezposelni trkavci na vrata milodarovl Prcudarite to ob
jubileju moža Vi slovenski možje!
srce
živega stražarja, škofa Jegliča. Srečni smo, da smo oblagodarjeni s pogledom na njegovo celotno, zrelo postavo, kajti z njo nam je dano vse, kar je njenega. Trudili smo se, da nikdar ne bi zamudili brati iz njegovega srečnega ozvezdja. Kadar sem sedel pred njim in ga poslušal, sem čutil osebnost, svežo in prozorno, da jo mahoma razvidiiš, toda čudo, iz te prozornosti je vendar govoril kakor iz ora-kla. Mi smo pogosto črpali iz njega in se tiho čudili.
Saj veste vsi za njegov odnos do križar-stva. To ni odnos, to ni pokroviteljstvo, to je soudeleženje občestva. On je do nas pokazal več od logične uvidevnosti, več od psihološko vglobljenostL Nekoč mi je dejal: »Težak stil imate, težko vas razumem, toda veste, tako rad bi vas razumel.« Ali čutite vsi, da nas je že s tem razumel?! Naš škof ima življenjski instinkt, ki ga hranijo veliki elementi njegove osebnosti. Ljubezen, žrtev, strogost so čudežni reki tiho zakritega in neiizčrpljivega orakla. Smotrnost brez primere leži v njegovih dihih. Ne le minuciozna, tudi nvonumentatna. To jc pri njem čudovito, vedno ima prav. Kadar nastopa ostro, prijazno, veselo, skrbno, vedno je poln izraz nečesa, kar je prav. Čutim zakaj. Ker je živ dokument večne zvestobe, v živi osebnosti izpričana realnost krščanskega su-pranaturalizma. Škof Jeglič stoji nekje, kjer jc velika sredina. Čutim, da je mesto, kjer stoji, pravo, čutim to v posmeh vsem učenim teorijam, kljub vsem vročičnim prijetnostim kulturne periferije, kljub vsemu nemiru. Škof Jeglič ni teolog, ni filozof, ni to ali ono, on je duhovnik zemlje, ki se mora še odreševati, on je poznavalec realnosti, ne politične ali gospodarske, marveč človeške, on je med intimnimi zdravniki težke resničnosti, on je katoliški, najmirnejši in najnemirnejši človek, posredovalec vseh zakramentov, on je skozi pol stoletja mistični spreminjevalec kruha in vina v telo in kri Kristusovo. Glejte, to je, kar občutimo ob njem. Ta realnost nas otroško veže z njim. In najsi je naš cilj postavljen v drugi osvetljavi in bo zato nujno dobil svojo barvo in je že danes v nas svojstveno pogojen, v bistvu in jedru je škof Jeglič že davno uresničena naša zakletev. Razumemo dvoje dejstev: veliko ljubezen in navezanost našega ljudstva nanj in satansko prežo anonimnih nesrečnikov nanj. Ali veste vsi, kaj to pomeni?
Slovenski škofje so obenem slovenski knezi, naši nekronani knezi. Ta knez je bil slovenski na Dunaju, Parizu, Rimu, Ameriki in Belgradu. Imel je pravico in dolžnost, kajti v njem se je krasno oblikovala slovenska kmetska dostojanstvenost, temelječa na notranji kulturni finosti. Zgodovina uči: slovenski škof je lahko samo dvoje, prorok ali mulec. In glejte ga danes osemdesetletnega v živem slovenskem ornatu, kako hiti zmagoslavno pred svojim narodom k oltarju božjemu, ki vedno bolj razveseljuje njegovo in našo mladost.
Izrael mali, teci mu nasproti!
in roko imaš v roki. Pa 011 svojo zadrži, če mu kani š poljubiti prstan na njej. A srečal si že drugega, ki ti sledi. In za njim tretji in deseti in dvajseti. Duhovniki, redovni ld, redovnice, človek kateregakoli stanu in poklica. Vsak je ljubeznivo sprejet. Tudi tisti, ki je prišel prosit pomoči. Saj sam Bog ve (on ne, ker njegova levica nikdar ne ve, kaj je dala in da desnica), koliko deuarja pomoči potrebnim se je že potočilo iz dobrodelne roke našega vladike. Težko je najti človeka v Slovencih, ki bi bil storili več dobrih del, kakor jih storil on. Ni treba naštevati ne tega, ne onega, ker se je že neštetokrat govorilo iu pisalo o tem, kaj so doprinesle njegove gmotne žrtve tudi za povzdig slovenske kulture, žrtve, ki se ne bodo nikdar zabrisale, pa četudi jih obrizga Se tako strupeno sovraštvo. Zase gospod knezoškof ni nikdar ničesar potreboval, to ve vsakdo, ki pozna njegovo skromnost. Vse, kar mu je bilo na razpolago, je dal za svoje drago mu Slovence, ki jih je ljubil in jih ljubi 110 z jezikom iu bahaško gesto, temveč v resnici in dejanju ... —.Obiski pojenju jejo. Bliža se dvanajsta ura. Za angelski pozdrav gre v kapelo. Počastit Marijo, ki jo tako otroško ljubi, da ima vedno njeno ime v ustih (:>l)eo gratias et Mariaek). Nato zmoti večernice. Ob pol eni se vrne v delavnico, da podpiše važnejše rešene akte, ki mu jih predloži tajnik. Če preostane do ene še kaj časa, vzame v roko slovenski dnevnik. Kako pazno ga čita. Kar po vrsti, začenši z uvodnikom. Bistro zasleduje dogodke iz dneva v dan. ,— Točno ob eni je kosilo. Obeduje skupaj s svojim koadjutorjem, z Tavnateljem in tremi svojimi tajniku Navadna meščanska hrana s kozarcem dobreita krškega vina se nudi pri tej mizi, pri kateri streže škofov osebni sluga. Živahno in prijetno je pri tej mizi. Resnim pogovorom sc družijo šale. Kako se škofu iskro oči. Po-
Vseuč. prof. dr. Lambcri Ehrlich:
w
Skof Jeglič za pravice naroda•
Svetovno vojno so Ncinci proglusili za boj Germanov proti Slovanom in izrabljali so vso moč, ki jo jim je dajala vojaška in politična diktatura, v to, da s silo zatrejo pojave narodne samozavesti. Iz tega razloga je vprizorila vlada posebno začetkom vojne one persekucije Slovencev, ki so tirale toliko slovenskih zavednih mož v ječo. Toda v temni uri splošnega preganjanja je razvil majhni slovenski narod nepričakovano življenjsko energijo. Po svojih zastopnikih je podal dne 30. maja 1917 ono zgodovinsko deklaracijo, ki je zahtevala samostojno, svobodno državo združenih Jugoslovanov. Deklaracija je izražala vse ono, kar jc dotlej nejasno in nezavestno tlelo v duši naroda, čemur pa narod ni mogel in ni znal dati duška.
Majniška deklaracija, ki jo je v imenu Jugoslovanskega kluba prečital 30. maja dr. Anton Korošec v dunajskem parlamentu, se glasi:
Podpisani poslanci, ki so združeni o [Jugoslovanskem klubu, i/, jut A ja jo, da zahtevajo temeljem narodnega načela in hrvatskega državnega prava, naj se vse zemlje monarhije, v katerih bivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, združijo v samostojno državno telo pod žezlom hubsbur-ško-Iorenske monarhije, ki bodi prosto vsakega narodnega gospodstva tujcev in ki bodi zgrajeno na demokratičnem temelju. Za uresničitev te zahteve enotnega naroda bodo zapostavili vse svoje sile.
S tem pridržkom se bodo pod pisani udeleževali del parlamenta.
Tu jo stopil na plan škof Jeglič. Ko se je v poletju 1. 1917. vrnil s svoje vizitaeije, je videl, da mora strahu tlači ves narod in da se nikdo nc upu izjaviti sc za deklaracijo. Po dolgi molitvi in po tehtnem preudarku je sklenil, da skliče zastopnike slovenskih strank k sebi in jih navduši za skupni, javni nastop.
Škof je pozneje sam opisal položaj v teh-le besedah: »Kar pride 1917 majniška deklaracija! Jugoslovani se hočemo od Madžarov in Nemcev popolnoma ločiti, pa zato zasnovati lastno državo v okviru monarhije pod žezlom habsburške hiše. ...Jaz sem ves ta položaj premišljeval in sebi rekel: v deklaraciji zahtevamo samo svoje naravne pravice, osvoboditi se hočemo edino ]e od za nas in naš obstanek pogubnega vpliva Nemcev in Mudžarov, nobenemu nc storimo z njo krivice... Tako sem sebi govoril in tudi spoznal, da bomo Slovenci za vekomaj zgubljeni, ako ne dobimo sedaj v tej vojski lastne države, združeni s Hrvati in Srbi. Kaj naj storim, da preženem strah ljudi iu oživim gibanje za našo prepotrebno 'Jugoslavijo? Sklenil sem, da zberem vse stranke, da podpišemo vsi deklaracijo in jo brez strahu objavimo ministrom, cesarju in vesoljnemu svetu.
Kot zastopniki strank so se njegovemu vabilu odzvali dr. Ivan Tavčar, dr. Triller, socijuliste je povabil dr. Triller, prelut Ka-Ian in Moškerc. Predložil jim jc koncept skupne izjave ter jih prosil, da se posvetujejo v svojih strankinih odborih. Čez nekaj dni so se voditelji strank znova sestali pri škofu in se izjavili, da so pripravljeni podpisati. Glede podpisa tedanjega voditelja SLS., dr. šusteršiča je škof obljubil, da ga preskrbi sam. Šel je osebno k njemu iu šusteršič je končno, čeprav nerad, pristal na podpis, zlasti še, ko mu je škof izjavil, da bo skupna izjava objavljena tudi brez nje-
govega podpisa. Pozvani so bili pa tudi voditelji goriških, štajerskih in koroških Slovencev. Iver so se pa nekaj obotavljali, je bilo ski enjeno, <la se pocla skupna izjava kranjskih voditeljev. Na vprašanje dr. Tavčarja, če bo tudi škof podpisal, je škof izjavil: »Zakaj ne, če le ue škodujem stvari.« — »Nasprotno, saj bo Je bolj učinkovalo, če cerkveni vladiku podpiše!« je dejal dr, Tavčar. Nato je škof izjavil, da podpiše i u celo kot prvi.
Izjava je izšlu dne 15. septembra 1917 v »Slovencu« in v »Slovenskem narodu«. Kakor grmade nekdaj, ki so pred turško nevarnostjo spravile vso Slovenijo na noge, tako je sedaj zajel plamen navdušenja ves narod.
Pod vtisom tega škofovega nastopa so slovenske žene in dekletu v kratkih tednih nabrale 1200.000 podpisov za deklaracijo in se pri pobiranju podpisov niso dale zadržati od nobene sile. Podpise so izročile predsedniku jugoslovanskega kluba. Ves slovenski narod je postal en sum »Ruti i ■:.-, ua čelu elementarnega gibanja pa je stal škof.
Kranjska deželna vlada je vsa zbegana poročala vladi dunajski ter prosila zu navodila, kako uaj postopa proti škofu. Narodni poslanci so slučajno zvedeli za te iuh-hinacije ter opozorili vlado, naj pusti ljudskega škofa pri miru.
Toda »dcklai-ueijsko - delo škofa s tem še ni bilo končano. Dne 12. julija 1918 jc naslovil škof Jeglič na duhovnike poslanico, v kateri s prav njemu lastno krepko in jasno odločnostjo noglušu: »Nam ne zadostuje samo delo v cerkvi, marveč moramo tudi organizucijo politično, gospodarsko in kulturno po vseh župnijah in občinah izpeljati, nc plašeč se trudu in žrtev... Nujbolj je to notranje novo življenje podžgala naša majniška deklaracija, ki je za vse Jugoslovane, posebno za nas Slovence življenjske važnosti ...« Rotil je potem še predvsem duhovnike, da naj ostanejo brezpogojno edini v skupnem taboru SLS.
Na to je dobil škof dne 24. septembra 1918 od dunajske vlade ostro svarilno pismo, v katerem beremo:
»Es besteht die grdsste Gefahr, dass es gevvissenlosen Hetzern geiingen wird, die braven und staatstreuen Siidsluvven in Ver-vvirrung zu bringen und auf den Weg des Verderbens zu fiihren ... Und angesichts der angefiihrten ... Tatsachen (našteva mnogo izrekov iz slovenskega časopisja, ki izražajo željo Slovencev po nurodui osamosvojitvi) darf ich Euere fiirstbischofliche Gnaden uieht in Zvveifel dariiber lassen, dass die A u f f o r d e r u u g , vvelehe Euere fiirstbischofliche Gnaden in dem jiingsten Hirten-schreiben an die Geistlichkeit zu richten sicli bestimmt fanden, keinesv.egs geeignct ist, in der Art zu vvirken, wic es Ilochderselben Intentionen gemtiss wiire, dass vielmehr dar-aus unr eine Versehiirfung uud Verstiirkung von politisehen Stromungen und Bevvegun-gen resultieren \vird, denen die staatlichc Autoritiit mit allein Nachdrucke entgegen-vvirken miisste. Daher hoffe ich nicht nur, dass Euere fiirstbischofliche Gnaden sich ... der N o t w e n d i g k e i t b e s o u d e r c r Z u r ii c k h a 11 u 11 g in politisehen Fragen nicht versehliessen vverden, sondern nidchte aueh der zuversichtlichcn Ervvurtung Aus-druck verleihen, dass das Auftreten Euerer fiirstbischbflicheu Gnaden sich fortan in jenen Grenzen bevvegen vverde. die Hoch-denselben mit lliieksickt auf Ilir bisehof-liehes Amt in den Betracht kommenden An-
gelegenheiten rein politiselier Natur gezogen sind und duss Eure fiirstbischbfliehe Gna-den Alles uufbieten vverden um zu verhUten, dass aus der Bcteiligung der Geistlichkeit an der politisehen Agitation schvvere Nachteilc fur sic und die ihnen anvertrautc Horde cr-vvachsen.« V omenjenem pismu da vlada tudi ostro lekcijo škofu, kako nuj se take osebnosti kot 011 zadrže, češ nn takih mestih ekspouirune osebe niso odgovorne samo za svoja dejanja, ampak tudi za vse napake njih privržencev. Ostro očita škofu, da ni znal preprečiti v ljudstvu pojavov iu streiu-ljenj, ki so naravnost protidržavna in ki jih mora vlada s cesarjem vred ostro grajati. Sad teh stremljenj, pravi dunajsko pismo, je bila očividno mentaliteta onih nezvestih vojakov, ki so sc dali zapeljati k očitnemu uporu in še pred justifikacijo se označili kot slovenske junake. v zadnjem trenotku pa vzklikali, doli z Avstrijo. Nu to pismo je dni
škof Jeglič vladi markunten odgovor: Ako se naše ljudstvo bolj in Jjolj odtujuje od Avstrije, je temu kriva politika Dunaja iu Budimpešte ne pa ou. »Nemški kurz«, ki ga je vlada proglasila, odbija pri nas najboljše može. Hrvate pa posebno odbija to, da jih hoče vlada pri navidezni blagohotni rešitvi jugoslovanskega vprašanja prepustiti zopet Madžarom. Ta odgovor velikega škofa je za vse državnike in za vse čase jasen meinen-to, da je med Slovenci le »slovenski kur z« mogoč.
Ko je škofa na Dunaju vprašal visoki vladni funkcijonur, zakaj je.podpisal deklaracijo, je škof izjavil, da pomeni njegov podpis »odločen ugovor zoper velike krivice, ki so nam jih Slovencem že storile in jih ravno še sedaj napovedujejo brezobzirno vsenemške stranke, odločen ugovor proti nasilstvom, s katerimi gnetejo Madžari njim pridružene slovanske narode.«
Vseuč. prof. dr. Laenheri Ehrlich:
v
Sfeof Jeglič v Parizu
Ko so se pri mirovnih pogajanjih v Parizu pod vplivi Italije in zaradi poročil Mi-lesove komisije, ki je prepotovala Koroško, stvari glede severne naše meje neugodno razvijale, je sklenil predsednik tedanje deželne vlade dr. Janko Brejc, da odpotuje z zastopniki vseh slovenskih strank (dr. Triller, dr. Ravnihar, Albin Prepeluli, Rudolf Golouh) v Pariz in je prosil škofa Jegliča, ki je bil tedaj na birmovanju v Tržiču, da se pridruži delegaciji, kar je škof tudi takoj storil. V svoji bistroumnosti je škof v Parizu takoj spoznal težavni položaj naše delegacije, ki z odločujočim vrhovnim svetom sploh ni mogla priti v službene odnošaje. Vprav na dan, ko so ljubljanski zastopniki prispeli v Pariz, je zaznala jugoslovanska delegacija v Parizu za besedilo mirovne pogodbe med Avstrijo iu Jugoslavijo, po kateri so bile kot meja določene Karavanke. Ljubljanski zastopniki so najprej intervenirali glede Koroške pri jugoslovanskih delegatih, potem pri raznih amerikanskih iu francoskih ter angleških osebnostih. Naša delegacija se je odločila za skrajni odpor in je izjavila vrhovnemu svetu, da se demonstrativno ne lio udeležila predaje mirovnih pogojev avstrijski delegaciji. Ta korak je bil zelo drzen, pa to pot tudi uspešen; Clemenceau je namreč na lastno pest brez vednosti VVilsona
Notranjščina župite cerkve v Begunjah, kjer je škof Jeglič daroval svojo prvo in zlato sv. mašo.
izpustil iz besedila mirovne pogodbe pasus o koroški meji, ko jo je izročil avstrijskim delegatom. Končno so se ainerikanski delegati, zlasti Wilson, odločili za nekoliko ugodnejšo rešitev, namreč za plebiscit na Koroškem v dveh conah. Ljubljanski zastopniki so zaprosili Wilsona samega za avdijenco, katere so je udeležil tudi škof in pri kateri je načelnik deputacije dr. Brejc pozdravil Wilsona z besedami: Ave Wilson, morituri te salutaut! Prošnjo Slovencev je dr. Brejc formuliral takole: Umirajoči slovenski narod prosi Wil-sona, da naj prepreči, da bi se kulturni narod sredi Evrope ne razkosal. Slovenski zastopniki, ki so, skoro hi rekel, noč in dan hodili od enega do drugega delegata, so čutili bridko usodo, ki tepe male narode, posebno še slovanske narode, ker Slovani v vrhovnem svetu po krivdi Rusije niso bili zastopani. Še posebna žrtev so pač bila ta pota za našega cerkvenega vladiko, a on je hotel za svoj narod prenesti vsako žrtev. Obiskal je 1. junija 1919 ob 9 zvečer tudi maršala Focha in tudi njega prosil za posredovanje. Ko je škof častital maršalu Fochu na sijajni zmagi, jo; ta pokazal proti nebu rekoč: Bogu, edino njemu čast iu hvala.
Poselil je škof tudi cerkvene dostojanstvenike, pariškega kardinala Amette in papeževega delegata na mirovni konferenci Cerettija, sedanjega kardinala. Vsem lem je tolmačil želje iu težnje in nadloge svojega^ naroda. Škof si je pomagal deloma z latinščino, deloma s svojim tolmačem, toda tretji ali četrti dan bivanja v Parizu nas je presenetit s tem, da se je ojunačil že s francoskimi stavki. Živci vseh delegatov so bili skrajno prenapeti, ker so se zaradi kritičnega položaja vršila posvetovanja noč in dan; deloma so tem posvetovanjem prisostvovali tudi ljubljanski zastopniki, ki so seveda prav tako trepetali za usodo Slovencev. Silno blagodejno je vplivalo, da je ostal škof v tej razburjenosti ravnodušen in bolj upal na božjo kot na človeško pomoč. Ko se je na dan Vnebohoda, dne 29. maja stališče vrhovnega sveta nagibalo v prid našim težnjam, je škof to predvsem pripisoval molitvam Marijinih družb v domovini. Škof bi bil moral potovati 1. junija v London, kjer ga je kardinal Bourne radostno pričakoval in mu hotel prirediti sijajen sprejem. Zadržal ga pa je kritični položaj v Parizu. Dne 5. junija zvečer se je moral vrniti škof sam v domovino, ker jc moral že dva dni za tem birmovati v Ljubljani. (Bilf je 'baš v bmkoštih.)
gosto, zelo pogoslo je I; mizi povabljen gost. Župnik, ki je bil umeščen na župnijo, dekan, ki je prišel poročat in vprašat za svet, nečak-duhovaik iz Zagreba, oskrbnik i z Gornjega grada, arhivar iz Besnice. O da, saj še ui tako dolgo, kar ye preminul kanonik Brence. Vsako sredo je bil škofov gosi. Koliko veselili ur je povzročil pokojni. Škoda, da ga ni več l Kosilo traja eno uro. Po obedu se poda vse omizje v kai1"1.'.- počastit za kratek čas najsv. Zakrament "o adoraciji gre gospod knezo-škof v svojo delavnico, kamor ga spremlja gospod koadjutor. Pomenita se o važnih škofijskih zadevah, skupno jih rešujeta, načrte delata. Za tem pride na vrsto škofov »sprehod«. Le pridi v tem času v škofijsko palačo, pa boš videl ta sprehod. Kaj, v &kofijt? Da, tam se gospod knezoškof sprehaja po hodniku drugega nadstropja tam zadaj ob veliki knjižnici. In kakšen je tn sprehod? Z rdečim bi-retom na glavi stopa korale za korakom od enega konca hodnika do drugega iu — moli. Jagoda za jagodo mu polža iz roke, rožniveuec moli. In da je sprehod daljši, se mu pridruži še drugi. Tako, da pridejo na vrsto sleherni dan vsi trije deli, veseli, žalostni iu častitljivi... Velikokrat prekine molitev siromak, Iti ve in ima izkušnjo, da je na .sprehodu vedno kaj dobiti. Drugačnega sprehoda gosp. knezoškof ne pozna. Redko ga jo videti na ulici. Gre po opravkih, počasnih korakov, s palico v roki. Odkriva se na levo in desno, ljubeznico pozdravlja, tudi takega, ki se morda mrko drži... Premaga ga, drugič ga po?xlravi naprej. Morda si ga srečal v petek dopoldne, ko je šel k jezuitom k spovedi. A popoldne ga redko vidiš na cesti. Ker po »sprehodu« se zopel začne delo. Delo in študij. Gosp. ravnatelj Mesar v Jugoslovanski knjigarni bi morda utegnil povedati, koliko knjig jo že prodal vnanodu kaezoškofu. Nairaznovrstneiše vsebine. Se-
veda največ bogoslovnih. Prekrasna in dragocena
je njegova knjižnica. .Množi se dan za dnem. Svojemu zavodu v št. Vidu jo namerava zapustiti. Iu koliko teh knjig preštudira temeljito. V jesenskih dneh svojega življenja mož neprestano študira. To .je čudovitol V tem se bliža sedma ura zvečer. Treba je zjopet v kapelo. Zmolit jutranjice in hvalnice brevirja in počastit Boga v labernaklju. Pa sedme ure navadno niti ne čaka ne. Skrb mu zasenči čelo. Bridkost ga obide, spomni se. te in one težave, ki mu grebe dušo. V kapelo hiti pred tabernakelj. Tja, ker najde tolažbe in utehe, olajšave v skrbeh, moči za novo delo, poguma za boj zoper sovražnike, ki v današnjih dneh Ijuteje nego kdaj napadajo in na-skakujejo duše dragih mu Slovencev. Morda kleči tam na svojem klečalniku eno uro, morda dve. Kdo ve? I)a, kdo ve? Bog! O, če bi večna luč znala govoriti! Mati Elizabeta, kako lepo si povedala v tisti lepi pozdravni pesmi, ki je ob sprejemih na birniovaiijih na besedo iz otroških ustec že tolikokrat orosila škofovo oko... pred osmo uro se /.a kratek hip vrne v svojo delavnico. Tam pogleda še kak časopis, revijo. Kako rad prebira zlasti mladinske liste. ]'osebiiq dijaške iu delavske. Dijaki in delavci so um bili vedno tako dragi. Zlasti pa so mu v današnjih težkih dneh... Ob osmi uri je večerja. Zopet se snide omizje od opoldne, šeslo-rica jih je. Gospod knezoškof mulo je, toliko da je. Iu le trikrat na dan. Malice ne pozna. Med jedjo povprašuje po tem in onem, zanima se za vse. A čas hiti, skrbno pogleduje g. knezoškof na uro nn sloni. Pol devetih .io. V kapelo je treba. Strežnik je že pripravil klečalr.ike iu sveče užgal. Vsa družina je zbrana. Gospodhijn-nečakinja iu vsi hišni posli so že po klopeh, šo gospodje: pridejo. Tako je zbrana v.-a družina pred" oltarjem sv. Družine, I da sc ii zahvali zu uoiucč čez dan. Zbrana okrog !
svojega očeta, ki kleči sredi med njimi. Tajnik moli na glas rožni venec, vsi glasno odgovarjajo, lil ko so litanije pri kraju, se vzdigne oče in blagoslovi vse zbrane izpred oltarju. Nemo se sklonijo glave pod trojnim blagoslovom. In blagoslov, od nebes orošen nese milost in mir po vsej lepi ljubljanski škofiji... Družina se razide. Oče pa Še ostane in moli. Za vse, katerim je delil svoj blagoslov. Vse utihne v mogočni palači. On pa še dela načrte, kako bo v premišljevanju drugo jutro znova molil zu vse, ki so mu izročeni. Slednjič odide tudi on iu leže v skromno posteljo. Ura je pol-desetih. Mirno in dobro spi. Tudi v spanju je čudovit.
Tako je končan dan. In lako je življenje gospoda knezoškofa sleherni dan. Pravilo: moli in delaj! mu je ves smisel življenja.
2. Na birmovanju.
Nekoliko drugačen red ima na birmovanju. Določil si ga je v sinodah in z vsakoletnimi objavami v »Škofijskem listu«.
Precej j>o veliki noči, potem ko na belo nedeljo posveti nove subdijakone, se poda ua kano-niško viziiaeijo in birmovanje po škofiji. Navadno pridejo na vrsto letno po štiti dekanije, v petih letih pu obišče vso škofijo. l'o šestkrat je doslej obiskal prav vse župnije. Sedaj jih obiskuje sedmič. škofijo, ki ima blizu tri sto župnij. Ogromno delo, ki človek nad njim samo strmi. — Čas bir-movanja se je približal. Slovesno so zapeli zvonovi stolnico sv. Nikolaja. Gospod knezoškof se pelje na obisk župnij. Svojega tajnika ima s seboj in svojega slugo, ki mu zvesto služi že eno manj ko trideset let. Jože mu je ime, saj ga vsa škofija pozna. Vozi se gospod knezoškof s svojimi lepimi črnimi konji v svoji kočiji. Kočija?, Krone strumno sedi na kozlu. Zaveda se pač, da je kočija z lepimi konji
nekaj lepega. Kaj avto! »Nobel« je danes samo še s kočijo! Posebno za deželo. Tam so le konji v veljavi. Saj jih včasih zberejo celo trumo in pošljejo škofu nasproti. V kroje se oblečejo mladi jezdeci in v lepe narodne noše. To vam je sprevod! In sedaj si mislite škofa v avtu. Kam bi konjeniki! »Ne gre skupaj!« če bi tako bilo, bi se morda še večkrat tako zgodilo, kakor se je pred leti lam gori v gorenjski Kropi. Iskri škofovi konji so namreč drevili pred seboj počasne in neokretne kroparske konje (pa menda kroparski niti niso bili, saj vsak Gorenjec ve, da v Kropi ni konj). In kaj se zgodi? Kmalu se znajde zadnji jezdec pred škofovim vp; zom na tleh. Konj je bil namreč od sile širok (kakor podna vrata), jezdec pa majhen in nebogljen. Konj se nekaterikrat prestopi in že je jezdec na tleh. Kaj bolečine in vse drugo, sramota! Da, sram ga je bilo! Pa se pobere in obrnjen proti škofu, ki se pelje mimo, ponosno pravi: »Vejo, 'ma tud' soje muše.< Konj je pa s svojimi muhami drevil naprej brez žaloslnega junaka... Pa brez zamere! Saj Kroparji, ki so »s škofom prav zadovoljni« (tako so nekoč izrecno izjavili pri odhodu), ne bodo hudi.
Gospod knezoškof se bliža prvi župniji. Slovesno zvonjenje se začuje že od daleč, marsikje pokajo tudi topiči in možnarji. Pred sedanjimi konji jo imel gospod knezoškof lepe rjave konje, ki so vselej, ko so že od daleč zaslišali zvonjenje in streljanje, veselo zarezgetaji. Vsi so vedeli, da je župnija že blizu. Sedanji menda niso »ako brihtni. — Župna cerkev je tu. Vse je v mlajih, zastavah in zelenju. Raznovrstni napisi so po mlajih ln slavolokih. Vse je na nogah vse se gnete, da vidi svojega škofa. Kdor je videl in doživel, kako Slovenci sprejemajo svojega škofa, ta ve, dn ta narod svojega nadpastirja ljubi in spoštuje izredna Zalo je
Prof. J. Šolar:
Skof Jeglič
steber slovenske kulture
Kadar koga skušamo označiti kot kulturnega delavca, se navadno ustavljamo ob njegovem literarnem in znanstvenem ali umetnostnem delu. Ni dvoma: človek s tako široko izobrazbo, s tako pridnostjo in s tako pronieanim duhom, kakor ga ima škof Jeglič, bi mogel postaviti učenjaka in znanstvenika, ki bi delal čast vsaki univerzi — a bi ostal še vedno kulturno nepomcmbnejši nego jc škof Jeglič. Dasi že njegovo osmošolsko in bog oslovsko literarno delo pač radi tedanjega vzgojnega vpliva kaže preenostavno pojmovanje leposJovno-umetnostnega udejstvo-vanja, bi morda ob drugačni življenjski poti in drugih vplivih svoje lepe pripovedne zmožnosti, ki jih ni mogoče tajiti, razvil do pomembnega pisatelja, ki nam jih jc v 80ih in 90tih letih tako manjkalo. — Saj je škof Jeglič mnogo pisal, pisal leposlovje in pisal znanstvena dela, pisal zlasti poljudno vzgojna dela. Dolga je vrsta njegovih spisov. In vendar je prav tako gotovo, da škof Jeglič pri Slovencih daleč presega kulturno pomembnost svojega literarnega in znanstvenega dela. Kdor bi njegovo delo hotel vkleniti v tisto dolgo vrsto spisov, bi mu delal krivico in ne pojmuje prav njegove veličine. Njegovo kulturno pomembnost in veličino marveč vidim v njegovi močni osebnosti, v njegovi življenjski akciji, s katero je ustvarjal v veliki meri svojo dobo. Slovenci suverenov nismo imeli, imeli pa smo v svoji zgodovini že nekaj takih mogočnih klicarjev, okrog katerih se je koncentriralo vse naše delo, ki so nam postali via facti voditelji in smo v svojih najbolj kritičnih časih prav v njih našli svojo oporo. Ne najmanjši med takimi našimi velikani je škof Jeglič.
V škofu Jegliču vidim od prvih početkov mogočno impulzivno naravo, ki se hoče izživeti v akciji, od prvih početkov je pravi hommc d'action, ki mu brani, da bi v leposlovju samodopadljivo iskal rešitve svojim
Škof Jeglič — turist
srčnim in umskim zagonetkam, ki mu prav tako brani, da bi postal suh teoretičen znanstvenik. Ze s svojimi prvimi spisi v »Domačih vajah« in pozneje v »Letopisu Matice Slovenske« je skušal neposredno vplivati na življenje in mu ni bilo njegovo leposlovje avtonomna panoga lepote, marveč akcijsko sredstvo. Prav isto lahko vidimo že v njegovih prvih poljudno znanstvenih spisih: akcija, s svojim peresom skuša posegati v pereča dnevna vprašanja, skuša usmerjati duhove. In če je 1882 pustil bogoslovno profesuro in odšel v Bosno, moramo smatrati to samo za nov dokaz njegove odločne volje po praktičnem udejstvovanju, za kakršno se jc bal, da mu profesura v Sloveniji nc bo nudila dosti možnosti. Za tak korak jc treba energije, je treba duševne samostojnosti, ki se uveljavi preko vseh težav. Tudi v Bosni je ostal zvest svoji akcijski naravi, ln čc danes slavimo Strossmayerjevo apostolsko delo po Bosni in Hercegovini, če sc tako hvaležno spominjamo njegovega protektorata nad srbskimi katoličani, sc mi zdi, da Jegličevo 16-letno dejansko misijonsko delo v Sarajevu in njegovi škofiji ni manj vredno. S pravim misijonskimi duhom se je z dušo in telesom Slovenec oprijel tujega jezika in z veliko ljubeznijo do vsega bosanskega začel ondi svoje odlično kulturno delo v besedi in pismu. Pokazal je, kako visoko zna spoštovati individualnost vsakega naroda, pokazal, kako tudi najizrazitejši Slovenec lahko nesebično deluje v procvit Hrvata in Srba, kako iz take globoke medsebojne ljubezni poganjajo resnične kulturne in življenjske dobrine. S tega stališča lahko trdimo, da jc škof Jeglič postavil s svojim zdravim naravnim čutom že davno pravega Jugoslovana, a pri tem ostal v svojih temeljih izrazit in nezlomljiv Slovenec. Dal nam je zgled velike medsebojne ljubezni, zgled velikega medsebojnega spoštovanja, dal zgled velikega Slovenca in velikega Jugoslovana. Mogel bi nam služiti v obeh pogledih kot vzor, ki je praktično dokazal svojo veličino še v večji meri nego Strossmayer.
Po 16 letih polnih dela in žrtve se je 1898 vrnil nazaj v Slovenijo. Njegova akcijska narava, ki se je v svojih najboljših letih tako mogočno razvijala v misijonu v Bosni, je našla nov delokrog. Pri nas je Mahnič s svojo ne- 1 izprosno logiko že razdelil duhove; začenjalo j sc je mrzlično tekmovanje in izpodrivanje. ! Misijonarske metode pa so povsem psiholo- , ške in ne logične. Zato jc bilo delo v Bosni za osebnostno rast in vodstvo škofije in naroda ogromnega pomena. Res je bilo ob napetih strankarskih in kulturno političnih razmerah tedanji Sloveniji nemogoče stati ob strani kot nepristranski opazovavec. Kdor je hotel kaj pomeniti, je moral računati z dejanskim položajem in poseči v danih razmerah v borbo. Tega se je prarv hitro zavedel tudi novi ljubljanski škof Jeglič.
Nič ni čudnega, če mu je v oni dobi mladi katoliški pokret, ko je bil še tako čist in svež, tako resnično slovenski in iskreno verski, priraste! k srcu in ga je smatral za močno oporo svojemu delu. Ko se je pozneje gospodarsko in politično razmahnil in segel sem in tam tudi po neiskreni demagogiji, se je nekaterim zdelo, da je vsega kriv škof in so ga brezobzirno napadali, drugim pa je bil marsikdaj premalo radikalen. Če pa pregledujemo škofovo delovanje v teh letih, bomo zasledili neverjetno doslednost, ki nam ga
kaže v pravi veličini: gojil in poudarjal je vedno samo one večnostne in slovenske temelje, ki so in morajo biti vsakemu vzvišeni nad vse prigodno strankarsko in dema-goško. Zato se je moglo zgoditi, da smo v časih najhujših političnih borb smatrali njegovo delo skoro za malo pomembno, da je škof Jeglič stopil v ozadje dnevne veličine političnega hrupa. Zgodovina pa je pokazala drugače: koliko praznih političnih in dema-goških gesel je z njih očeti vred poniknilo brez sledu — ostali pa so Jegličevi večnostni temelji z njih očetom vred. Ob prvem sovražnem vetru, ob prvi nevarnosti so se raz-begli slovenski preroki — ostal nam je le en dober pastir, ki je bil vselej pripravljen dati tudi življenje za svoje ovce — bil je škof Jeglič.
In njegovo kulturno delo med Slovenci? Rekel sem že, da ga ne vidim ne v umetnosti, ne v znanosti, da, niti v tako samopozab-nern mecenstvu tako izrazito kakor v dejstvu, da je škof Jeglič v najkritičnejših časih znal slovenskemu narodu ohraniti in vzgajati dvoje njegovih bitnih korenin: vernost in slovenstvo.
Gotovo jc veliko dejanje, veliko kulturno delo, ustanavljati akademije, univerze, graditi prvo slovensko gimnazijo, zalagati prve slovenske šolske knjige, se finančno skoro uničiti za izdajo velikega slovarja — kdo bi o tem dvomiL Toda neprimerno večje je dalo, da znaš o pravem času prebuditi ljudstvo, da mu s pravimi sredstvi znaš razživiti razum in srce, da spozna in vzljubi pravočasno svoje najvišje vrednote, ki so v nevarnosti. In kdo bi si upal tajiti, da smo Slovenci preživljali v zadnjih 30 letih resnično velike krize. Mar smo že sploh kdaj v svoji zgodovini doživeli silnejše dogodke nego smo jih med vojno in tik po vojni. Da smo bili tedaj uboga raja, ki nima svojega močnega zaščitnika, da smo bili tedaj nezavedneži izpred 1900, da smo bili tedaj neizobraženci izpred 1880 — kaj bi bilo z nami? Se tako smo se z naporom vseh sil komaj rešili. — In smelo trdim, da ima tu škof Jeglič ogromno zaslug.
Kot kmetski sin in zdrav Slovenec škoi Jeglič je dobro čutil: pravo slovenstvo je v ljudstvu in ne v meščanstvu. Odtod njegova tesna zvezanost z ljudstvom, odtod njegovo zdravo sočutenje z vsakokratnimi njegovimi potrebami in težavami. Vprašanje slovenske-
Na vizitacijskcm potovanju v gorskem te.-enn.
V prvem letu vladanja ljubljanske škofije.
ga meščanstva, ki ga nekateri načenjajo, še davno ni rešeno in je mnogo zamotanejše nego si ga predstavljajo. Da ni škof Jeglič začel tako obširne ljudsko prosvetne akcije po svojih duhovnikih, bi bilo še danes kulturno udejstvovanje omejeno na šibke poskuse, ki ne preneso svetovne konkurence. Da ni škof Jeglič pravočasno opazil, kako nas ograža od vseh strani val moderne kozmo-politske, verske in narodnostne brezdušne civilizacije, bi bili utrpeli Slovenci vse drugačno moralno in narodno škodo nego smo jo tako. Res, to ljudsko prosvetno delo ni samo škofovo delo, mnogo prav odličnih delavcev bi marali omenjati. A eno je gotovo: škof Jeglič je nc lc s pokroviteljsko roko podpiral, ne le s svojo ljubeznijo in molitvijo sodeloval, marveč polagal vedno temu delu najgloblje, večnostne osnove. Imel je predhodnika v narodnem prosvetiteJju Martinu Slomšku, ki je s svojo nedeljsko šolo utiral izobrazbi pot med ljudstvo. A po svoji širini in globini ga je Jeglič prekosil.
Škof Jeglič je bil svoje žive dni iz vsega srca prepričan, da sta vernost in slovenstvo nerazdružljiva. To mu je potrjevala zgodovina, mu je potrjevalo germansko raznarodovanje ob naših mejah, mu jc mnogokrat dokazovalo naše meščanstvo, mu je dokazovala skozi vso dobo njegovega življenja kruta realnost. Bosanska borba za Krst častni i slo-bodu zlatnu mu je bilo samo še dokaz več. Prav zato je smatral za brezuspešno delo, če podpira eno brez drugega. Zato je kot nad-pastir svojega naroda tako odločno branil svoj narod pred germanskimi napadi, zato tako pogumno pozval svoj narod ob uri najhujše stiske, da izpove svojo narodno voljo, zato tako neustrašeno vsekdar in povsod branil nedotakljivost slovenskih verskih svetinj. Tako tesno čuti s svojim narodom, da narod na njegova usta govori, kadar vsa druga oneme. Človeka, ki tako bistveno in globoko posega v kulturo kakega naroda, niti ne moremo imenovati kulturnega delavca, marveč je res nekak temelj, opora, steber svoje dobre narodove kulture, naj tudi ni nič napisal.
Ob osemdesetem letu njegovega dela in trpljenja želimo svojemu Mojzesu, da bi uča-kal zarje boljše bodočnosti, da bo ugledal obljubljeni čas in kraj, kjer bo njegovo izvoljeno ljudstvo moglo znova zaživeti v svoji celoti iz vseh svojih korenin — verskih in narod nih — veliko življenje majhnega naroda.
v prazno zadelo poročilo o letošnjem birmovanju v loški dekaniji, ki jo je prav te dni prinesel neki list, ki nikakor ne nosi pravega imena. Slovenski narod ni tali, kakor ga slikate vi, ki si po uredniških sobicah izmišljate »flavaec, da ž njimi polnite potrpežljivi papir in ga servirate svojemu od sile potrpežljivemu bralstvu. Le verjemite, da taki člančiči škofu, kakor je naš vladika, niso in ne bodo škodili prav nič, pač pa vam in vašemu listu.
Gospod knezoškof je stopil s svojega voza. Začnejo se pozdravi. Najprej župnik, potem župan, nato ključarji in zastopniki raznih društev, družb in bratovščin. Nazadnje navadno šolska mladina. Otroci so najbolj korajžni in se vedno najbolje od-režejo. Kaj vse se doživi pri teh sprejemih. Gosp. knezoškof je navadno ganjen do solz, ko vidi vso to ljubezen, ki je v malih podeželskih razmerah toliko žrtvovala, toliko izrednega pripravila. In on sam! Kako ljubeznivo kramlja z ljudmi, zlasti z otroci. Osvoji si na mah srca vseh ... Po sprejemu je v cerkvi blagoslov z Najsvetejšim. Za tem nadzorovanje v šoli. Kako ljubko otroci odgovarjajo, kako dobro so poučeni in pripravljeni. Čast slovenskim kalehetom, ki s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo vzgajajo naš naraščaj, da je tako temeljito poučen v tem, kar je najvažnejše za življenje! Otroci so ponosni na svoje znanje, zato so pa tudi nad vse vzradoščeni, ko se koncem izpraševanja dvigne izpred katedra častitljiva škofova postava. Vedo. kaj bo sedaj. Podobice bodo dobili. Vsi, prav vsi. Vsakemu posebej jo osebno izroči gosp. knezoškof. To vam čebljajo, ko vro iz šolskega poslopja. Po obisku v šoli je najprej vizitacija v cerkvi, kjer se pregiedajo oliarji, masna obleka, posodje, krstni kamen, kor. Za tem je precej vizitacija pokopališča in nato pisarne župnifiča. Veseli so dušni pastirji, ko slišijo besedo priznanja in pohvale iz ust svojega nadpastirja. In to tudi zaslužijo! Blagor nam
Slovencem, da imamo take duhovnike!
Od sprejema, ki je v vsaki župniji redno ob štirih popoldne, so pretekle že dve tri ure. Skoro bo ura sedem. Takrat je večerja. Kratka je in skromna, gospod knezoškof sam želi tako. Po večerji je v župnijah, ki imaijo boljše pevce, navadno pozdravna >podoknicac, združena često z razsvetljavo. Kjer tega ni, pa v zvoniku slovesno pritrka-vajo. Za tem se gospod knezoškof poda v določeno mu »škofovo sobot, kakor jo v vsakem župnišču nazivljajo. Tu bere najprej spomenico o življenju in stanju župnije. Te spomenice so od sile zanimive. Ker hrani gospod knezoškof le spomenice od vseh župnij za vsa leta nazaj, ki so v 32 letih njegovega škofovanja narastle v velike sklade zanimivo pisanega papirja, bo ta material nekoč važen vir za spisovanje zgodovine Slovencev. Brez dvoma je to. Navadno pregleda gospod knezoškof tudi župnijsko kroniko, kjer jo imajo. Zahteva jo povsod in so jo že skoro povsod spisali in ijo spisujejo. Koliko zanimivega, kar bi se sicer za vedno pozabilo in izgubilo, se je ohranilo v teh beležkah. — Ko je vse to pregledano, pride na vrsto seveda brevir, za katerega je čez dan pogostoma zelo malo časa. Poldesetih je ura, ko leže spat.
Zjutraj je zopet na vse zgodaj na nogah. Do lanskega leta, ko je še spovedoval, je vstajal vsako jutro ob pol štirih. In potem je šel precej v spo-vednico, v kateri je ostal navadno do blizu devete ure, ko se je začelo cerkveno opravilo. Bil je to napor, kakor ga zmore le človek, ki je takega zdravja, takih življenjskih sil in tako poln gorečnosti, kakor je naš sivolasi jubilant. Ta napor je bil v mlajših letih njegovega škofovanja tem siinrjši, ker je spovedoval tudi popoldne in zvečer pozno v noč. Včasih je šel komaj dobro spat, pa ga je že ura budila na nov napor. Letos, ko je po kratki bolezni v mesecu marcu moral na odločno zahtevo
zdravnikovo opustiti vsako naporno delo, je moral tudi spovedovanje opustiti. Zato vstaja sedaj na birmovanju ob uri, kakor doma. Ob šesti uri gre v cerkev, kjer eno uro moli in premišljuje pred Najsvetejšim, dokler ob sedmi uri ne pristopi za sveto mašo. Po njegovi maši mašuje njegov tajnik, da je tudi še pri tej maši. Potem gre v župnišče k zaju-terku. Ob deveti uri je slovesen vhod v župno cerkev. Tu se izvrši vse po za to določenem obredu. Po vhodu je sveta maša, po njej pridiga, po pridigi birmovanoe iu nato molitve za mrtve. Delo je gospodu knezoškofu po novem letošnjem redu olajšano, ker sedaj samo birmuje, drago pa opravijo duhovniki, ki se navadno zberejo v večjem številu in zlasti iz sosednjih župnij k tej slovesnosti. Če pa pomislimo, da je gospod knezoškof do lani vse to opravljal sam, namreč, po silnem naporu v spo-vednici, ob deveti uri sam maševal, nato pridigal, birmal in opravil molitev za rajne, da je toretj moral biti tešč ob obilnem naporu navadno do enajste ure in to vsak dan. Kljub visoki starosti, bomo razumeli, koliko je moral mož prestati v dolgih, dolgih letih svojega škofovanja. Nikdar mu ne bomo mogli biti dovolj hvaležni za vse neizmerne žrtve, ki jih je doprinesel za nas tn radi nas. In Bogu, ki nam je dal Človeka, slovenskega sina, ki ga je poveličal po takih izrednostih!
Opoldne je kosilo. Da je tu vse veselo in dobre volije, kdo bi to zameril. Zakaj bi se veselje in dobra volja zamerjala duhovnikom, ki v skromnih svojih razmerah doma po svojih župnijah ne uživajo veliko veselja in so veseli tem bolj, ker imajo v sredi svojega škofa, o katerem vedo, da jih ljubi, da X njimi deli veselje in žalost in vso usodo, sad j™ je bil vedno zvest. V svojem škofu vidijo tistega, ki ga jim je božja Previdnost postavila na visoko goro, da sveti njegova luč in kaze. pot, varno Ir. iciuiotljivo, Zavedajo sc, da bi brez njega ne
bili to, kar so, ker od njega niso prejeli samo po-svečenje, temveč tudi zgled, ki jih vzpodbuja in podžiga za delo in žrtve, da rešijo vež slovenskih duš grozne pogube. Pogube, v kateri bi se izgubil tudi slovenski narod brez takih škofov in takib duhovnikov.
Po kosilu je treba navadno kmalu na pot. Sosednja župnija je mord;, daleč in slaba so pota do nje. Treba je med potjo prepreči v manjši voz, da popelje nadpastirja tudi v gorske župnije, kamor vsled visoke starosti, dasi bi tako rad, ne more več peš. Včasih pot tudi za voz ni na razpolago. Takrat pripravijo dobri ljudje gospodu knezoškofu kratkega konja, da ga ponese preko tokav in strmin v gorsko župnijo. O, kako lepo je videti škofa na konju! Znana je tovrstna slika s cerkniških bregov. škoda, da takrat fotograf ni ujel vse slike. Pred njim je namreč spela v breg precejšna četa konjenikov. Za njimi pa on kot zadnji. Bil je nepozaben pogled! Da gospod knezoškof rad jezdi, je znano. Seveda ne dela tega za šport. Gotovo so mu ob takih prilikah tudi spomin na dni, ko je kot mlad duhovnik jezdaril po bosanskih gorah. Od takrat namreč zna (jezditi. Takrat pač ni mislil, da bo v pozni svoji starosti kot tridesetletni ljubljanski škof z ježo obiskoval slovenske župnije. Čudoviti so načrti božje Previdnosti!
Ob štirih se sprejem ponovi. Nova župnija, novo delo, novi napori. In to vsako leto v šestdesetih župnijah. Čudovita božja moč ga spremlja, da vztraja tudi kot osemdesetletnik.
Dobri Bog! Nimamo v oltarju postavljenih svetnikov, ki bi nas zanje zavidal svet, majhni smo, pa so nas še tc raztrgali ln razkosali, živimo usodo zaničevanih in ponižanih, a eno vemo in se zavedamo kljub svoji edinščini vedno bolj: rad nas imaš, kor si nam dal zrasli iz naše srede takega školaJ
Knezoško§ dr• Jeglič
naš najboljši dušni pastir
V knjigi »Na noge v sveti boje, I., piše naš presvetli jubilant: »Dragi Slovenci! Kad bi Vam pomagal! Zlata in srebra nimam. Imam pa še srce polno ljubezni do Vas, srce, ki z Vami čuti, trpi, zdiluije, srce duhovnega pastirja, ki želi dati vsem ovčicam dobre brane, želi zdrave obraniti v zdravju, ranjene zaceliti, žalostne potolažiti, izgubljene poiskati, vse osrečiti in razveseliti.« Nad vse častna osemdesetletnica našega preljubljenega nad-pastirja nam kliče, da se vsaj za nekaj trenutkov ozremo v njegova dela, ki mu jih je narekovala ljubezen do nas in ki so nam prinesla toliko srečo.
Od 20. maja 1898 deluje presvetli vladika med nami. Poprej je bil šestnajst let med brati Hrvati v Bosni. Ob odhodu so zastopniki temošnje nadškofije na kratko označili jubilantovo delovanje v vrhbosanski nadškofi j i s temi besedami: Po šestnajstletnem požrtvovalnem in z ljubeznijo prežetem delu v nad-škofiji vrhbosanski se smatramo mi, zastopniki te nadškofije, dolžne, da se Vaši Presvet-losti na dan, ko Vam jo sveti oče podelil ljubljansko škofijo, ponižno zahvalimo za Vaš neprestani trud, ki ste ga vložili v dobrobit in srečo našega trpečega naroda v Bosni. Vaša vnema za hišo božjo, Vaš neumorni trud in prizadevanje za zveličanje duš, ki ste ga pridobivali podnevi in ponoči za mizo Gospodovo; Vaše nežno sočuije za otroke in ubožce; Vaš neutrudljivi duh pri vodstvu in upravi nadškofije; vse to in še mnogo drugega bo ostalo /. neizbrisnimi črkami zapisano v srcih celo Bosne, v Srcu božjem, tej pravi knjigi življenja«: (Vrhbosna XII. 1898, str. 153).
Ko je prevzvišeni jubilant stopil med nas, je rekel: »Pri Vas, med Vami sem — ves Vaš k (Domoljub 1898) Besedam so takoj sledila dejanja. Z gorečnostjo in ljubeznijo jo začel delovati za svoje ljudstvo. Vsakih pet let je prepotoval škofijo. Vsaka goraka podružnica mu je znana. Ni ga starčka v hribih, ne žene, no moža, ki bi pri njem ne bil iskal tolažbe pri pridigi. Njegove tisočere in tisočere prečute noči v spovednieak vzbujajo povsod strmenje in vžigajo čudovito spoštovanje in ljubezen v srcih vseh vernikov.
In ko liotii prevzvišeni vladika na apostolskih polih sedaj med svojim ljudsivorn, je dovolj že samo njegova navzočnost, da se verniki spominjajo vseh tistih s čudovito vnemo in gorečnostjo oznanjevanih naukov in da zopet iu "zopet sklenejo uravnati po njih svoje življenje.
Ti zveličavni nauki, ki jih je Presvetli s toliko vnemo oznanjeval, so pa tudi ohranjeni v predragocenih knjigah, ki jih je prevzvišeni jubilant napisal svojemu ljudstvu. Mladeniči imajqo knjigi »Obramba vere< in »Življenje po verk, v resnici zlat vademecum za naše fante. Mladenke imajo knjigo »Dekletom« z dragocenimi navodili o krščanskem življenju. Starši imajo dve dragoceni knjig; »Pouk o vzgoji« in >0 venskem pouku majhnih otrok.« Vsi verniki, preprosti in inteligentni, pa imamo knjigi »Mesija« in »Na noge v sveti boj« (tri knjige). Predragoceno zakladnico navodil za versko življenje pa hranijo pastirske poslanice Presvetlega. In prav te poslanice kakor tudi sinodalne knjige knezo-škofa dr. Jegliča duhovniki, zbrani v sodaliteti presv. Srca, mesec za mesecem proučujejo, da morejo voditi ljudstvo po navodilih presvetlega jubilanta. Tu je zaklad, ki je neizčrpen. V začetku našega stoletja so nemške nabožne iu vzgojno knjige priporočalo dušno pastirske metode škofa dr. Jegliča, zlasti so poudarjale pomen naših Marijinih družb. Celo mednarodni Marijanaki kongresi so opozarjali na delo nagega jubilanta.
Nauki sami bi nas še ne naredili srečnih, ko bi ne prejemali tudi potrebnih milosti in pripomočkov. Milosti dobivamo v sv. zakramentih in pri sv. daritvi. Najsvetejši zakrament, je zakrament sv. Rešnjega Telesa. Če pregledamo spise in navodila vseh ljubljanskih škofov, ne bomo nikogar našli, ki bi bil s toliko vnemo govoril o božjem Zveličarju pričujočem v sv. zakramentu kakor naš jubilant. V najtesnejši zvezi z dogmo o resnični priču-jočnosli Kristusovi pod podobo kruha m vina so pa nauki o češčenju presv. Srca Jezusovega, ki so Prevzvišenemu nad vse ljubi. Ni ga govora, da no bi govoril o tem predmetu, ni ga navodila za duhovnike, ki bi ne omenjalo tega sredstva in tako tudi ni spisa, v katerem bi so vsaj nekoliko ne dotaknil češčenja Srca Jezusovega. In kako lepi sadovi gorečnosti jubilantove se kažejo v naši deželi. Ali se ne zbira naše ljudstvo trumoma okrog sv. Evharistije, da se tu očiščuje in krepi? Zlasti se to kaže v skupni molitvi pred sv. llešnjim Telesom po vseh župnijah naše škofije in v razširjanju po sv. Cerkvi tako zelo priporočene bratovščine sv. Rešnjega Telesa. In pobožnost presv. Srca Jezusovega! Ljudstvo je to pobožnost vzljubilo in jo goji kot najl>olj zanesljivo sredstvo za stanovitnost do konca. Zlasti se to vidi v Aposiolsfvu mož, kjer se zbirajo naši najboljši možje in fantje. Z vnemo goje pobožnost pre-svetega Srca Jezusovega in prejemajo sv. obhajilo prve petke, oziroma prve nedelje v mc-secti.
Cerkve, bivališča živega Boga, se v ljubljanski škofiji vedno bolj zalj.šajo in deloma prenavljajo. Pri škofijskih vizitacijah dobivajo
župniki navodila, kako naj skrbe, du bodo župne cerkve vedno lepša bivališča evharističnega Zveličarja. Kjer jo bilo potrebno, so bile sezidane nove župne cerkve v ljubljanski škofiji. Že do 1. 1915 je bilo na novo sezi-danih 26 župnih cerkva (Duhovni pastir 1915, sir. 670) in pa veličastne nove cerkve v Ljubljani: Marije Pomočnice na Rakovniku, jezuitska cerkev sv. Jožefa in pred par leti cerkev sv. Frančiška v ŠiSki.
Sedanji sv. oče Pij XI. je zapisal v svojem apostolskem pismu z dne 1. avgusta 1922 o nalogah dušnega pastirstva tele besede: »Tok časa je prinesel v običaje ljudstva mnogo stvari, ki so bile popolnoma nezaslišane v časih naših očetov. Vse to mora poznati duhovnik, da noviin nevarnostim stavi nasproti nove pripomočke v moči Jezusa Kristusa in da blagodejno moč sv. vere prinese v vse žile človeške družbe« (Pij XI. De Semin. et de stud. cleric.). Duhovščina ljubljansko Škofije je bila tako srečna, da je dobila v siuodalnih določbah, ki jih jo izdal presvetli knezoškof dr. A. B. Jeglič, o pravem času dobro premišljena, prav za sedanje razmere primerna navodila. Kur uči Pij X. v okrožnici : 11 termo proposito« z dno 11. junija 1905, to se je začelo v ljubljanski škofiji sistematično izvrševati že po prvi sinodi, ki jo bila 1. 1903. Jasno je,« pravi Pij X., »da se mora vsak truditi, nele kako bi bolj iu bolj posvetil sam sebe, marveč tudi, kako bi ukorcninil Ln vse bolj razširil božjo kraljestvo v posameznikih, v družinah, v družbi... Zavzeti se je treba za ljudstvo, zlasti za delavca in kmeta in sicer nele vlivati v srca vseh vero, edini vir resnične tolažbe v bridkostih življenja, ampak brisali jim tudi solze, lajšali tudi trpljenje, boljšati jim z dobrimi napravami bedni gospodarski položaj, truditi se, da se v tem oziru odpravijo ali popravijo vse krivične naredbe in ustanovo pravični zakoni; braniti z zares katoliškim duhom pravice božje v vseh stvareh in ne manj svete pravico katoliške Cerkve____To je katoliška akcija... Ta akcija je pravo apostol-stvo.c
Kakor je Pij X., ki ga bomo — kakor upamo kmalu častili kot od sv. Cerkve proglašenega blaženega služabnika božjega — sam najbolj goreče izpolnjeval to, kar je naročal vsem škofom, je tudi naš presvetli jubilant v vseh svojih letih vladanja, po zgledu božjega Vzornika, predvsem delal in potem učil. Kdo je več storil za delavca in kmeta v zadnjih dva-intridesetih letih kakor naš prevzvišeni knezoškof? Zgled njegovega neutrudnega in požrtvovalnega dela je vabil duhovnike k posnemanju in dobre vernike, da so po svojih močeh v apostolskem delu krepko sodelovali. Vsak zgodovinar bo moral pripoznati, da se je v ljubljanski škofiji vestno izvrševalo lo, kar naroča Pij XI. v encikliki 23. dec. 1922, ko govori škofom in duhovnikom vsega katoliškega sveta, naj vestno izvršujejo skupino vseh naredb in del, ki se označujejo z imenom »predrage nam katoliške akcije«, iu poudarja: Vse te in druge stvari, katero bi bilo predolgo naštevati, je treba čvrsto držati in po potrebah ljudi in prilik jih še bolj pospeševati Ln z novimi pripomočki ojačiti. Ako bi se lo komu iežko zdelo in za duhovne paslirje in vernike prenaporno, naj se zaveda, kako ie io polrebno in kako lesno je zvezano z dolžnostmi pastirjev in s krščanskim življenjem. Iz istega razloga je jasno, da je vse to spojeno s teženjem po obnovitvi Kristusovega kraljestva, po katerem hrepenimo.«
Sknpi.ua vseh naredb iu del, ki jih naroča sv. oče Pij XI. izvrševati, je v naših sinodah kot jasno začrtan življenjski program vsemu ljudsivu, poedincem, družinam, stanovom in narodu. Blagrovali moramo župnije in dekani-je, kjer se ta program vestno izvršuje. Uspeli so jasno kaže; krščanstvo je vedno I>olj zavedno in bolj živo, versko življenje je resno, preizkušeno, dozorelo. Na zunaj se jc pokazalo pomlajeno, poglobljeno in reorganizirano cerkveno življenje na onih veličastnih evharistič-nih shodih, ki so se s tolikim sijajem obhajali zadnja lela po posameznih dekanijah. Še lepši uspehi so prikriti javnosti. Nešteti so verniki, lii hite dan za dnem iskat zdravil k Viru življenja, k Zveličarju v sv. Rešnjem Telesu: to so trume ljudi, iii so skromni in potrpežljivi, pokorni in ljubeznivi.
Ali se pozna uspeh duišuopastiiske skrbi presvetlega jubilanta ludi pri onih Slovencih, ki so šli v lujino? Na to vprašanje odgovorimo le s tole ugotovitvijo: Kateri narod v Združenih državah Severne Amerike ima bolj urejeno katoliško podporno organizacijo kakor Slovenci? Kateri narod ima tako dobro katoliško časopisje knkor naši vojaki? In lanski Vseslovenski katoliški shod v Ameriki, ali no priča o čudovitem uspehu, ki so ga dosegli rojaki onstran morja? In bodimo odkritosrčni, ali ni v prelepem napredku naših rojakov v Ameriki veliko dela, ki ga je za vzgojo izseljencev izvršil jubilant, sam in po svojih zvestih duhovnikih?
Po zaslugah dušnopastirskega delovanja škofa dr. Jegliča je nam Slovencem napočila doba druge kaloiiške renesanse. Zato moramo reči v imenu vseli vernikov s sv. Avguštinom (Serino 116): Apostoli so videli Kristusa, glavo sv. Cerkve in so verovali v bodočo svc-
Dr. Ciril Potočnih:
Pravični živi iz vere
Tak je naš vladika: iz vere živi. Drugače ne bi ustvarjal nesmrtnih del in ne bi bil utisnil dobi, v kateri vodi ljubljansko škofijo, pečata, tako da se bodo iz nje učili tudi poznejši rodovi. Drugače ludi ne bi bil mogel kljubovati viharjem, ki so višali mimo in se tako pogosto zaletavali tudi v njegovo častitljivo osebo. Ker Presvetli živi iz vere, je njegovo delo postavljeno na skalo, in je ni sile, ki bi ga porušila.
Ko so rajnega sarajevskega nadškofa Stad-lerja svarili, naj ^e pričenja velikopoteznih in dragih podjetij, ko je vendar siromašen in mu primanjkuje denarnih sredstev, jim je odgovoril: »Ali ne veste, prijatelji, kako vsak dan molim pri maši: Adjutorium nostrum in nomine Domini — Naša pomoč je v imenu Gospodovem, ki je ustvaril nebo in zemljo. Ali slišite: V imenu Gospodovem, ki je ustvaril nebo in zemljo. Pa bi te malenkosti ne mogel izpeljati?« Morda se je naš Presvetli pri Stadlerju učil tega velikega neomajnega, stanovitnega zaupanja v Boga, če ga ni prinesel že s seboj od svojih glohokovernih staršev?
I Tislega zaupanja, iz katerega poteka pravi krščanski optimizem, ki nikoli ne obupuje, ampak dela in moli, trdno uverjen, da je z njim božja pomoč. In koliko je bilo takih trenutkov, ko so tudi ugledni in pobožni možje zdvajali nad bodočnostjo, Presvetli pa je s pogledom uprtim v Boga brez omahovanja šel za ciljem prepričan, da bo s pomočjo božjo zmagal. Saj pa tudi nikoli ni iskal sebe, svoje časti, ampak le božjo čast in zveličanje duš. Taki možje žive iz vere.
Vse krščanske resnice so mu življenje. Najprej ona, ki si jo je izbral za geslo: Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji. Srce, ki mu je Marija mati, povsod išče njene slave. Prava ljubezen in pravo češčenje Matere božjo nima v sebi nič plehkega, sentimentalnega, ampak temelji na dogmah naše vere, ki Marijo, liožjo Mater, čudovito povišuje; in vendar ta ljubezen tako prevzame celega človeka, da ne more o Brezmadežni govoriti drugače, kakor da vnema ljubezen in spoštovanje do njo ludi v srcih poslušalcev. Ljubezen se vnema ob ljubezni, tudi ljubezen do Marije.
Mladi študentje v škofovih zavodih smo to čutili. Kadar je bil 8. decembra popoldan sprejem v kongregacijo — blagoslovljeni oni ljebeško lepi popoldnevi — nas je vselej obiskal Presvetli. Vedeli smo, da nam bo govoril o Mariji. In vendar smo njegovo besedo o iilateri božji sprejeli kot novo razodetje. Še vse bolj smo slutili, kaj nam mora biti sveta božja Porodnica, ko smo slišali, ne, ko smo videli, kaj je našemu škofu Brezmadežna.
Odtod tudi ono lepo marijansko življenje po vsej škofiji po prihodu našega nadpustirja v Ljubljano. Saj je menda ni župnije, ki bi ne
imela vsaj ene Marijanske kongregacije, kjer bi so posebej ne ogrevala srca za ljubezen do Brezmadežne. In lahko bi trdil, da so Marijine družbe izmed vseh organizacij prinesle največ blagoslova med naše ljudstvo. Saj so tudi druge družbe od nje dobivale najglobljih sodelavcev, ki so z besedo in zgledom kazali pot navzgor k Mariji, k Bogu.
Doba zadnjih tridesetih let je za versko življenje* izredno važna. Previdnost božja nam je dala velike papeže, ki so vernikom še bolj kot preje začeli kazati na močne studence božje milosti, ki edina more preobraziti človeška srca. Tabernaklje nam je na široko odprl Pij X.; Srcu Jezusovemu so nas posvetili Leon XIII. iu njegovi nasledniki; v družinah naj bi Gospodovalo Srce Jezusovo, nam kličejo Petrovi nasledniki vsi po vrsti; vzgojiti je treba dobrih, še več apostolskih laikov, ki bodo pomagali duhovnikom pri iskanju neumrljivih duš, nas ponovno in tako goreče vabi sedanji sv. Oče.
Le veliki, sveti škofje razumejo in znajo prav izvesti načrte velikih Petrovih naslednikov. Ljubljansko škofijo Bog posebno ljubi, ki je izročil njeno vodstvo v roke apostolu, ki ves živi iz vere. Le tisti, ki sam mnogo časa prekleči pred Najsvetejšim, dobro razume, kaj je človeškemu srcu zakramenl Ljubezni. Odloki o zgodnjem obhajilu otrok pri nas niso zadeli na kake resne pomisleke, ker jim je Presvetli znal utreti pot med duhovnike in med ljudstvo. Obhajilna miza je danes vse drugače obiskovana kakor pred 30 leti. Prvi petki so poslali po nekaterih župnijah pravi prazniki, dnevi celodnevnega češčenja se obhajajo slovesno ko največji prazniki v letu, in kar je več: skoro vsa župnija tisti dan, ko je izpostavljeno Najsvetejše, pristopi k mizi Gospodovi, tudi možje in fantje. In kaj to pomeni za versko življenje tiste župnije! In prav izredne zasluge ima pri tem verskem obnovitvenem življenju naš vladika, ki ob vsaki priliki z besedo in s peresom in z lastnim zgledom kliče in vabi vse na Gospodovo Srce. Tega ne bi zmogel, ko bi sam v vsej polnosti ne živel iz vere.
Nec terrenius nee timemus je zaklical sveti Ambrož. »Nihče naj se nas škofov ne lx>ji, pa tudi mi se nikogar ne bojimo.« Taki so katoliški škofje, ki zajemajo moči in poguma iz najglobljih virov milosti, iu ki združeni s svetim Očetom vladajo katoliško Cerkev. Z njimi je pravica in resnica, z njimi je Bog, česa naj bi se pa bali? Pravica in resnica sta še vedno zmagali, in Bog je nepremagljiv. Zato ni čudno, da se slovensko ljudstvo s tako enodušno ljubeznijo in zvestobo oklepa svojega nadpastirja in ob osemdesetletnem jubileju s hvaležnim srcem moli: Te Deum laudanius.
Jože Langus:
Združuje m vodi nas
Vsaka doba ima svojevrstne zahteve; utemeljene so po zgodovinskem razvoju, po odnosu družbe do nravnih zakonov, po tehničnem napredku, splošni civilizaciji in po zadržanju posameznih oseb do novih potreb. Tc zahteve rode takozvana gibanja, pokrete, ki so ali zgolj reakcija na gotovo smer življenja, ali pa že ludi akcija v delno in splošno nevo, času primerno crijentacijo duhov. Da lake nove smernice nalete na odpor, je razumljivo. Pa vsako dobro in zdravo gibanje je pričetni odpor premagalo in v zmagi dokazalo svojo nujnost in korist.
Slovenci smo doživeli po svojih nacionalnih interesih, po svojem gospodarskem položaju irj tudi po odsevu splošne zapadnoevrop-ske miselnosti več takih gibanj. In še danes smo sredi med njimi. Preživljamo jih deloma z mirnostjo nujnega razvoja, z apatijo fleg-matika, pa tudi z ostrostjo in slovansko ne-edinestjo.
Eno takih gibanj je krščansko socialistično. Ni povsem novo. Započel ga je pred 40 leti elr. Krek. Da ni politika popolnoma okupirala Kreka in njegovih sodelavcev, bi bil ludi kršč. socialistični pokret daleko od stanja, kjer danes resnično je. Vladajoči kapitalistični gospodarski sistem na eni strani in goli materialistični socializem sta spačila božji obraz človeške družbe in grozita s telesnim in duševnim uničenjem vsega človeštva. Zato sc krščanski socializcm bori proti obema tema poloma, ker niti eden niti drugi ne more prinesti odrešenja. Pa tudi proti kršč. socialističnemu gibanju so vstali dvomljivci in nasprotniki. Bojazen napačne usmeritve pokreta jc mnoge oddaljila, premnoge pa vrgla v tabor nasprotnikov.
lo Cerkev; mi vidimo Cerkev in njenega pred-slavitclja v škofiji, njegovo gorečnost za oznanjevanje božje besedo, njegovo požrtvovalnost, njegovo popolno odpoved svetu, njegovo zbranost — in verujemo v Kristusa, in hočemo ži-\cli po njegovem nauku.:
Ta naša obljuba naj bo jubilejno vezllo presvetlemu knczoškoful
Eden je bil, ki je razumel ta pokret, ki ga ni apriorno zavrgel, ampak ga je z vero mladega fanta, z razumevanjem moža ter ljubeznijo velikega idealista podpiral, da — vodil, To je škoi dr. A. B. Jeglič, ki praznuje danes svojo 80-letnico. Nekajkrat je zbral okrog sebe delavce, da od njih izve težave in težnje, da jim z nasvetom pomaga pri novih načrtih. Z živo besedo in s pismi jih je navduševal, jih bodril, z okrožnicami jc utiral pot novemu, pravilnemu pojmovanju celotncga pokreta. Kct pravi apostol je objemal in še danes združuje vse, s posebno ljubeznijo pa revne in brezpravne. Tako globokega umevanja, tolike ljubezni in aktivne delavnosti kot pri škofu Jeglič« ni našlo slovensko delavstvo niti pri vseh tistih, ki so prav posebej v to poklicani. Vedno je bil škof Jeglič, ki je s široko-grudnostjo in ljubeznijo priklenil nase vse in s svojo, njemu lastno vodilnostjo na primeren način razblinil vsako meglcnost. Krščanski socialisti ne gledamo na našega vladiko le kot tihega simpatizerja, airpak resničnega prijatelja, sodelavca. Saj je ravno on v najtežjih slučajih pokazal pot premnogim k aktivnemu sodelovanju. Delavskega vprašanja ne moremo zanikati, šc manj ga bomo spravili s sveta z odklanjajočo gesto, ampak ga moremo reie-vati samo z aktivnim pozitivnim sodelovanjem. V tem duhu je škof Jeglič sam delal, tako je dajal korajžo v delavskih vrstah žc delujočim Ln tako je pozival k sodelovanju nove delavce.
V tem jc posebna veličina škofa Jegliča, du je poleg velike dobrosrčnosti in silne vsestranske delavnosti vedno s čudovito mladost-nostjo vsak pokret razumel, podprl in vodil, in to je bil in je tudi do kršč. socialističnega gibanja. Tako in po tem je danes v današnji silni razcepljenosti Skof Jeglič ne le po Škofovskem dostojanstvu in po katoliški akciji, ampak posebno po svoji osebnosti najmočnejša, če ne edina združujoča in vodilo« osebo Slovencev.
Vzgojni vodja M. Štalar:
Zavod sv. Stanislava
Psalm XLI
Kako je prišlo do ustanovitve
Dne 22. maja 1898 je velikodušni ustanovitelj zavoda poln apostolske gorečnosti zasedel škofovsko stolico ljubljansko. Med mnogimi načrti, kako bi dvignil versko življenje svoje škofije in kulturo celega slovenskega naroda, si je »ačrtal tudi tega, da bo skušal v vsem obsegu izvesti predpis tridentinskega cerkvenega zbora, ki naroča, naj bi imela vsaka škofija zavod z gimnazijo za vzgojo in izobrazbo svojega duhovniškega naraščaja.
Tega načrta se jc lotil Presvetli prej, kakor je sam prvotno mislil in bi bil sploh kdo pričakoval. Povod temu so dali naši slovenski akademiki, katerih večina se je na svojem zborovanju v Ljubljani avgusta 1S98 izjavila proti krščanskemu svetovnemu nazoru ter sklenila, da se hoče v svojem mišljenju, življenju in delovanju okleniti protikrščanskih principov.
Škofa je ob tem žalostnem pojavu srce silno zabolelo in ga navdalo s težko skrbjo: kaj bo z našim narodom, ako bo imel brezverske 'oditelje!
In brž je sklenil, da čim prej izvede svoj načrt: zgradi zavod s katoliško gimnazijo kot močno trdnjavo krščanstva proti navalom brez-verstva in tako zagotovi našemu narodu dober duhovniški in laišk-i naraščaj. , Temne sile so to tudi takoj začutile in za-vpile ter metale na ustanovitelja psovke in polena pod noge, da bi ga oplašile od velepomcmb-nega dela. A varale so se. 2e 21. maja 1901 se je pričelo z zidanjem, 16. julija 1901, na praznik Karmelske M. B. je bil vložen in blagoslovljen vogelni kamen. Večina stavbe je bila dovršena do septembra 1905. In 21. septembra 1905 se je vršil slovesen blagoslov in otvoritev zavoda ter pričel pouk s I. gimn. razredom.
Stavba hnezošhoiovih zavodov
Levo krilo zavoda je bilo zgrajeno v letih 1909 in 1910. Vse načrte je bil izvršil arhitekt Josip pl. Vancaš iz Sarajeva.
V resnici, Bog in narod sta pomagala pre-vzvišenemu vladiki, da je sezidal Kristusu, Zve-ličarju sveta, veličasten dom kreposti in modrosti, da mu ga ni zlepa para na vsem slovanskem jugu. Pri tem ogromnem delu, ki se mu zdaj sam čudi, češ, kdo mi je dal poguma in moči zanj — je mislil samo na Boga in svoj narod, le nase nič. Pa je postavil nehote tudi sebi mo-uumetum aere perennius.
Ogromna stavba je dolga 142 m, široka 92 m, zidana v splošnem v dve nadstroji, le fasada v tri nadstropja. Obsega zazidanega prostora 3000 m5, z dvorišči vred pa 6000 m2. Ima 294 sob in raznih prostorov. Med temi 3 kapele: ena za usmiljenke, ena za shode Mar. kongre-gacij in glavna kapela s petimi oltarji, dolga
Kotiček s staro pečjo v sobi, kjer jc škof Jeglič kot dijak spal. (Pri peči škofov bratranec Peter ttesmani
24 m, široka 18 m, visoka 12 m, torej ko kakšna župna cerkev. V hiši je 4S1 vrat, 1181 oken, hodnikov za 2 km. Najdaljša dva hodnika sta dolga vsak po 126 m.
Dijaška igrišča merijo 1 ha, ravno toliko (1 ha) tudi vrt za sadje in zelenjavo. Gradbeni stroški so znašali 2 milijona kron, kar bi znašalo v sedanji valuti 22 in pol milijona dinarjev. Vzdrževanje zavoda in prehrana stane 1,800.000 dinarjev letno. Samega premoga se porabi pol milijona kilogramov .
Zavod se je zidal z glavnico Alojzijevišča, škofovimi žrtvami in s prispevki dobrotnikov ter ljudstva, ki je vsake kvatre oddajalo svoj obolus bodisi po cerkvah, bodisi za to določenim pobiralcem po hišah.
Prostora je v zavodu za 350 dijakov čisto z lahkoto, v potrebi tudi za 400. Tc dijake doma nadzoruje in vzgaja 8 duliovnikov-vzgojiteljev. V hiši je popolna humanistična gimnazija, v kateri deluje točasno z direktorjem skupaj 18 pro-fesorjev-duhovnikov, vsi z državnimi izpiti. Go-| spodarstvo vodi ekonom, tudi duhovnik. Gospodinjstvo oskrbujejo sestre-usmiljenke iz zagreb-! ške materne hiše. Za vsa dela po hiši, pri gospodinjstvu, ekonomiji in obdelovanju dveh posestev zemlje je zaposlenih okoli 50 poslov.
Vseh stroškov za vzdrževanje tega ogromnega aparata nosijo dijaki s svojimi prispevki tri petine, ostali dve petini pa se krijeta z darovi dobrotnikov in škofije. Med dobrotniki zavzema prvo mesto seveda Prevzvišeni sam.
Duševna vzgoja
Glavna smernica naše vzgoje je, da ohranimo mladino verno in moralno, ker oboje: vera in moralnost mladine je zlasti dandanes po mestih in privatnih stanovanjih silno ogrožena. Tudi če je pri starših vse v redu, je ulica še vedno nevarna. V zavodu pa se poleg skrbnega nadzorstva redno in pametno vporabljajo verska sredstva, ki so zmožna, mladino ohraniti pošteno in idealno.
Dalje meri naša vzgoja na to, da privadimo mladino vztrajne in vestne delavnosti. Zato ima strogo odmerjen čas za učenje, navadno 5 do 6 ur na dan. Skrbno se pazi, da vsak stori svojo dolžnost. Poleg obveznih šolskih predmetov imajo gojenci tudi mnogo prilike, učiti se glasbe, risanja in tujih jezikov. Sploh se navajajo k temu, da znajo svoj čas koristno izrabiti.
Hočemo dalje, da se mladina navadi reda in točnosti. Zato imajo natančno določen čas za vstajanje, verske vaje, učenje, šolo, obede, igro, sprehode, počitek itd. Točnost in redo-ljubnost sta bistveni potezi lepega značaja in velikega pomena za vse življenje.
Presvetli pokrovitelj sam prihaja vsako leto večkrat med dijake in jih z očetovsko be-1 sedo bodri k možati pobožnosti, vestnemu delu, točnosti in redoljubnosti, kar vse služi tudi v to, da si voljo jačijo in značaj utrjujejo.
Telesna vgoja
Poleg duševne vzgoje se izdatno skrbi tudi za telesno vzgojo. Naše načelo jc, da bodi zdrava duša v zdravem telesu. Temu primerno dobe dijaki 5 krat na dan jesti. Hrana je sicer preprosta, a ukusna, zdrava in tečna. Obširna igrišča v lepi okolici in na zdravem čistem zraku nudijo dovolj prilike za vesele, živahne igre, telovadbo itd. Tudi sprehodi so po okolici jako lepi. Posebno privlačno točko tvori sosedna Šmarna gora. Po zimi jc lepa prilika za sankanje, v poletni vročini pa za kopanje v domačem hišnem kopališču ali pa v bližnji Savi. Tudi sicer uporabljajo dijaki hišno kopališče celo leto, tako da se kopljejo vsi v določenem redu na vsakih 14 dni. — Zavod ima tudi svojega hišnega zdravnika in lastno hišno bolnico. Pri tako ugodni in zdravi legi tako higijenični uredbi ter oskrbi zavoda so tudi zdravstvene razmere med dijaštvom jako ugodne. — Med svetovno vojsko jc večina zavoda služila za vojaško bolnico, med tem ko so bili dijaki za silo stisnjeni deloma po manj primernih prostorih v zavodu, deloma pa tudi v ljudski šoli v ŠL Vidu.
a)	Uvod.
Zložil g a je goret korahit, ki je z Davidom zbežal pred Absalomom tez Oljsko goro k Jordanu in se od Jerihe polagoma pomikal proti severu. V njej omenja Jordan, Hermon in neko nizko goro in govori o šumelih slapovih dero-lega Jordana. Psalm je globok, živahen, poln psihologije; spada med najlepše v psalteriju. let od templja in se dozdeva, da ga je Bog za-
Na begu psalmista najbolj pele, ker je dopustil. Le joka not in dan, in se spominja pre-sretnih ur, ki jih je preživel pri slovesni božji službi v templju. Krasno opisuje razburjenost in bol svoje duše; podobo vzame iz silnih šumelih valov in gromovitih slapov Jordana; slilno dero lezenj globoki in deroli valovi dušnih bolelin, ki kar ena za drugo prihajajo. Milo zdihuje, prosi in violi. Razburjenost premaga in nekako pomiri se, ko pogleda na Boga, ki mu je edina, toda gotova rešitev.
b)	Psalm.
»Kakor koprni preganjan in utrujen jelen po studencih voda, tako koprni moja iz-mulena duša po tebi, o Bog.* Žeja, huda žeja je izredno mulna za telo; tako mučna je tudi žeja v duši pevca po Gospodu. Zato poje:
»Kako žeja mojo dušo po Bogu močnem, po živem Bogu; kdaj bom smel in mogel priti in stopiti pred obličje božje* na Sionu v svetišču; ker le on me more pokreplati in mi žejo utolažiti.
»Toda sedaj so mi le grenke solze za vsakdanji kruh, ki jih pretakam noč in dan<; in
Le upaj v Boga, zakaj prav gotovo bom še vesel slavil njega, ki je moj rešitelj in moj Bog.«
» V meni samem je moja duša razburkana; zato se te neprenehoma spominjam iz dežele Jordanske, s hribov Hermona, z male gore.* Psalmist je torej na begu ob Jordanu na tnali gori, ki spada h gorovju Hermona. Odtod mu srce vhaja v Jeruzalem.
On gleda valove Jordana; v spomin mu pokličejo valove bridkosti v njegovi duši; prav živo in vidno jih opiše rekoč: »valovi voda kličejo drugim valovom*, da se kar val za valom drvi, kakor da bi prvi naslednje za seboj klicali, in sicer »v groznem šumu globokih slapov.*
»In vsi visoki valovi tvoji*, vse strašne bridkosti, katera ena drugo podi, »in vse deroče vode tvoje so se lez me pridrvele.*
Bom li utonil v teh deročih vodah, v teh vodnih stiskah? Ne, upam v Boga; pri meni je, pomaga mi:
»Saj mi Gospod podnevi pošilja in ponuja svoje usmiljenje in ponoči mi navdihuje sveto pesem.*
Da, lahko molim, »saj je pri meni molitev k Bogu, rešitelju mojega življenja, in zato molim k Bogu: ti si moj pomočnik in rešitelj.
Zakaj si me pozabil* in ne vidiš moje skrajne stiske? »in hodim žalosten in brid-kosten, ko mi sovražnik moj zadaje vedno novih bridkosti.
Zdi se mi, kakor da, sc mi kosti drobe, ko se mi rogajo in me žaloste moji sovražniku
Jeruzalemski romar (v družbi pokojnega p. Placida Fabiaiiija leta 1911).
kako jih ne bi ves raztužen ločil, »ko se mi vsak dan govori in pravi: kje je tvoj Bog?*, na katerega si tako zaupal? Zapustil te je, ker si iz Jeruzalema pregnan.
V tej tugi »sem se tega spomnil in sem v sebi svojo dušo izlil* želja in kopmenja, »ko bi mogel oditi in priti na kraj čudovitega šotora, do hiše božje.
Med glasnim veseljem in poveličevanjem, ki je glas onih, ki radostno uživajo od daritev.* Psalmist je svetih čustev in želja ves razburjen; toda polagoma se umiri in uredi čustva. Sam sebe kara in si vzbuja zaupanje v Boga reko t:
»Pa zakaj si žalostna moja duša in zakaj me tako vznemirjaš?
Uspehi
Glede znanstvenega napredka dijakov so bile ocene državnih šolskih organov kakor v bivši Avstriji, tako tudi sedaj v Jugoslaviji jako priznalne in ugodne. Leta 1913. se je vršila v zavodu prva matura. Vseh abiturijentov je bilo do letos, ne vštevši letošnjih 418. Od teh je postalo duhovnikov 160, v bogoslovju pa jih je še okoli 50.
Tako je zavod tudi glede svojega glavnega namena ustrezal svoji nalogi. Bil bi ji ustregel najbrže še bolj, da mu ni svetovna vojska pomorila 22 najbolj idcalnth fantov, mnogim drugim pa vzela idealizem in možnost doseči svoj cilj. _ 80 letnice svojega prevzvišenega Ustanovitelja se zlasti zavod posebno veseli in moli zanj, naj ga donri Bog ohrani do skrajnih mej človeških dni, da bi vesel dočakal šc obilnejše sadove svojih trudov, zlasti bogatih sadov svojega največjega dela, zavoda sv. Stanislava.
Ko mi vsak dan govore: Kje pa je tvoj Bog? »Ni ga, ali se pa za te ne zmeni. Psalmist razburkan v dno duše se slcuša zopet umiriti, upati na Boga in njegovo pomol.
Zato sam sebi govori: »zakaj si žalostna moja duša in zakaj me vznemirjaš?
Le upaj v Boga, zakaj prav gotovo bom še slavil njega, ki je moj rešitelj in moj Bog.*
(Psalmi et Cantica III., str. 64 sled.)
Ob blagoslovitvi poletne koče slovenskih bogo-slovccv v Martuljku 13. septembra 1929.
Nadbiskup vrhbosanshi dr.A.Saric:
Apostol v Bosni
Ob koncu leta 1881. je prejel mladi bogoslovni profesor v Ljubljani — dr. Anton Jeglič pismo od novoimenovanega vrhbosenskega nadškofa dr. Josipa Stadlerja. V tem pismu je pra-šal mladi nadškof dr. Stadler ljubljanskega profesorja dr. Jegliča, ali ne bi hotel priti v Sarajevo kot vrhbosenski kanonik. Knezoškof Pogačar je dovolil, da gre dr. Jeglič v Bosno. In dr. Jeglič se je pripravljen odzval glasu mladega vrhbosenskega nadškofa, katerega je Previdnost opozorila na mladega iu umnega Slovenca Jegliča.
O božiču 1.1881. je bil dr. Jeglič imenovan za vrhbosenskega kanonika. Dne 9. febr. 1882 je kot prvi izmed novoimenovanih kanonikov dospel v Sarajevo, kjer ga je čakalo — prav kakor prvega vrhbosenskega nadškofa Stadlerja — zgolj silno apostolsko delo in neprestan trud.
In dr. Jeglič se je izkazal v Bosni kakor prav apostol. Bil je mož molitve, dela in žrtve. Vsikdar ves za Boga in svojega bližnjega.
Poleg kanonične službe je upravljal sarajevsko župnijo v letih 1882. in 1883. Še danes se v sarajevski ubožnici hvaležno spominjajo prvega svetnega župnika Jegliča.
Dr. Jeglič je bil neumoren pospeševatelj pobožnosti do presv. Srca Jezusovega, kateremu je posvečena vrhbosenska nadškofija. Z apostolskim žarom je ves gorel na prižnici. Pravi dobri pastir je bil v spovednici, kjer si ga našel že na vse zgodaj zjutraj.
Bil je ravnatelj v Zavodu sv. Jožefa in v Zavodu Malega Jezusa. Za temelje teh zavodov je poleg škofa največ delal kanonik dr. Jeglič.
Na učiteljišču v Zavodu sv. Jožefa je kanonik dr. Jeglič predaval pripravnicam vzgoje-slovje ter je leta 1897. izdal knjigo »Uzgoje-slovje«, ki se je v kratkem času razprodala.
Vsako leto je dr. Jeglič kot prav misijonar obiskoval bosensko diasporo — versko mešane kraje. V Bijeljini, Zvorniku, Srebrenici, Vlas-nici, Višegradu, Goraždu, Koči je pridigal, krščeval, izpovedoval in delil druge zakramente in versko tolažbo. A vse to ob vsakovrstnih ovirah in težkočah.
Neutrudljivo je delal tudi na njivi katoliške prosvete. V časopisu »Vrhbosna« se je izkazal kot prav hrvatski pisatelj. Njegovi članki so umni in sodobni. Slog mu je lahak in jasen in se je vse, kar je napisal Jeglič, rado čitalo.
Leta 1894. je izdal v treh večjih zvezkih hrvatsko knjigo za premišljevanje pod naslovni: »Premišljevanja za vsak dan cerkvenega leta o svetem evangeliju Jezusa Kristusa. iNapisal Anton Boissieu S. J. Prevel dr. Anton Jeglič.« To knjigo je napovedal v »Vrhbosni« tako-le: »Po nadškofovem nalogu moram voditi njegovo ubožnico. V njej so služabnice IMalega Jezusa, ki strežejo revežem in delajo
zanje. Po svojem poklicu so dolžne, da si prizadevajo za krščansko popolnost, v kateri jim moram biti učitelj. A glej težave! Prevažno sredstvo za napredek na poti popolnosti je vsakdanje premišljevanje. A kje naj vzamem knjigo pomočnico, ker take v našem milem jeziku nimamo? Ne morem povedati, koliko sem zaradi tega v teh treh letih trpel. Sila me je prignala, da sem se odločil, da sam priredim Itako knjigo za vsakdanje premišljevanje.c
Skupaj z nadškofom Stadlerjem je dr. Jeglič 1. 1896. začel izdajati časopis za edinost in bratsko slogo pod naslovom »Balkan«. Dr. Bo-naventura (Jeglič) je objavljal v »Balkanu« najumnejše članke.
L. 1890. je postal kanonik Jeglič nadškofov generalni vikar, 1. 1893. pa arhidiakon vrhbosenskega kapitlja. Pred njim je zavzemal ti mesti stari kanonik Josip Bezič, ki je 1. 1890. težko obolel in 1. 1893. umrl.
L. 1896. je postal dr. Jeglič apostolski protonotar, dne 13. avgusta 1897. pa je bil imenovan za sinuijskega škofa in partibus infi-delium in pomožnega vrhbosenskega škofa. Na praznik Marijinega imena dne 12. sept. 1897 ga je nadškof dr. Stadler posvetil v škofa. Ob tej priliki je nadškof Stadler na slavnostnem obedu izrekel na čast škofu Jegliču prisrčno zdravico, v kateri je omenil tudi to-le: »Ko sem bil dekan na bogoslovni fakulteti v Zagrebu, sem nekega dne med drugim prejel prošnjo iz Ljubljane, v kateri je prosil dr. Anion Jeglič za stolico na hrvatskem vseučilišču. Niti dekan bogoslovne fakultete niti dr. Jeglič, a še najmanj Jegličev sivi oče tedaj — 1.1879. — ni mislil na kako delo v Bosni. A glejte, kaj je izpregovoril oče svojemu sinu, ko mu je bil povedal, da želi priti na vseučilišče v Zagreb: »Moj sin! Ti ne pojdeš v Zagreb, ti pojdeš v Bosno in boš tam postal škof.«
Dne 24. aprila 1898. je sv. oče Leon XIII. posvetil dr. Jegliča za ljubljanskega knezoškofa. Ta dan so poslali zastopniki vrhbosen-ske nadškofije knezoškofu dr. Jegliču adreso, ki slove med drugim:
, »Po 16letnem požrtvovalnem in z ljubeznijo prežetem delu v vrhbosenski nadškofiji se smatramo tudi mi, zastopniki te nadškofije, dolžne, da se Vaši Prevzvišenosti na dan, ko Vam je sv. oče podelil ljubljansko škofijo, iskreno zahvalimo za Vaš neprestani trud, s katerim ste delali za blagor in srečo našega trpečega ljudstva v Bosni. Vaša vnema za božji dom; Vaše neutrudljivo delo in prizadevanje za rGŠitcv duš, ki ste jih kakor pravi venalor animarum z Gospodovo mrežo lovili noč, in dan za nebesa; Vaše nežno čustvo za Gospodove otročiče in reveže, te božje dvorjane; Vaš pro-nicavi duh pri vodstvu in upravljanju te nadškofije in njenih zavodov; Vaša modrost kol
Tine Debeljakt
Pozdrav velikemu svečeniku - SOletnku
(Dekhunirala gdč. M Hafner gosp. knezoškofu na slavnostni akademiji v Skofji Loki, dne 24. maja 1930.)
Pozdravljen, ki prihajaš v imenu Gospoda
med nas, ubogo svojo čredo,
naš dobri Pastir!
Da potešiš naših duš nemir!
Da nam daš besedo, sveto besedo,
M nas potrdi v veri v Gosipoda
našega Boga, Jezusa Kristusa! .
O, srca naša radostna odpirajo se Ti s pozdravom tem:
Pozdravljen v imenu Gospodovem!	' s
O, včliki svečenik! Maziljenec zaznamovani! Oblastnik naših najglobljih usod! Od zemlje k nebu vodiš svoj rod kot narod izbrani
iz žgočega greha, srčnih stisk in sedmero duhovuih nadlog v deželo obljubljeno, kjer je Bog.
Si ponižni služabnik božji, naroda duhovni vodnik, prelit z njim v krog najožji med nami in Bogom posrednik —
v katerega molitvah trepeta prošnji krik vsega nžroda, po katerem dviga težke rokč ln prosi za svoje zveličanje —:
Pozdravljen, noeivec našega Boga!
Pozdravljen, veliki sin naroda malega!
Mozes, iz jeze in boli grmeč
z besedo si udarjal ob brušen meč,
in kakor s Sinaja-gore
M nad vsem narodom držal rokč,
da ni omahnil za svoj veliki čas...
In potem: da ni v malodušnost paL
si se mu postavil v sredo
kot človek, ki molči, pa govori besedo
kot nepremičen pomnik duha
iz našega brona slovenskega,
ki v vsak vihar zazvoni in da svoj glas...
Pozdravljen, branivec naših narodnih prav!
Pozdravljen v svoji častitljivi dobi! O, Bog ljubi tega, komur da toliko let! Za zdravje telesno prosili smo z neba, za srčno moč Tvojo prošenj ni treba — ii oči Ti mladeniška sila vre v svet, o, še ga preustvarjaj po svoji podobi!
Pozdravljen, naš vladika jasni!
Duhovnik veliki, borec, častitljivi mož! Pozdravljam Te na večer la krasni, in daj, da Ti nasipljem rož pred dobro stopnjo Tvojih nog z željo gorečo:
Živi Te Bog! Živi Te Bog!
Ob obisku angleškega kardinala Bourna.
Hrvat biskupu jubilarcu
Blago tome, ko dovijek živi, iraao se zašta i roditi, vlečna zublja vječne pomrSine nit dogori, niti svjetlost gubi.
Ima časova, kad srce jače kuca, kad bukti plamenom čustava, kad udivljenje govori, ta-da je taško ne biti pjesnik.
Duh mi ponire u daleku prošlost i gledam slike za pjesmu stvorene.
Na krasnome šenjoškom brdašcu pod svo-jom starom lipom kao Mojsije tumači Evangelist Krek zakon socijalne pravde, a Majka je Hrvatska dovela nekoliko svojih sinova, da čuju novu nauku.
Krek je i naš hrvatski Učitelj.
Vidim Giganta na osamljenom otoku, a na silno uzburkanome moru — slika liberalizma — plove lade hrvatske inteligencije. Popeo se na visoku klisuru, te križem u ruci pokazuje Hrvatima luku spasa.
Mahnič je otac i voda našeg hrvat. katol. pokreta.
Pusto je sarajevsko polje i na njemu jadna, izmorena krščanska raja.
Tu negdje vidiš mladog Apostola, gdje pun oduševljenja propovijeda mnoštvu. Oko njega se okupilo nekoliko od gladi izmorenih maj-ua s djetetom na grudima i pitaju pomoč, a on im pokazuje kuču — sirotište — gdje je on upravitelj, a na čijim vratima piše: Jer me otac moj i mati moja ostaviše, Gospod me primio.
Neki traže kruha, drugi opet čekaju, da im kao milosrdni samaritanac vida duševne rane. Na njemu opažaš, da svima govori: Evo me medu vama sam, svima ču vam pomoči.
Ljubljanski je biskup i bosanski apostol. Čudna je sudbina slovenskih velikana, da oni nisu samo slovenski nego oni su i naši — hrvatski. Kao da je Slovenija bila malena za njihov veliki duh, pa su lako prekoračili preko Sutle i stupili na naše hrvatske njive.
Čini se, da je Bog na poseban način lju-bio ispačenu, krščanskom krvlju natopljenu Bosnu, kad joj je poslao velikog Stadlera.
Došao je i našao je malenu drvenu kape-licu, a stanovao je u poderanoj turskoj kuči. Bog je ljubio Stadlera, doveo mu je u kaptol mladog Jegliča.
Doveo mu je čovjeka, koji če mu u sve-mu pomagati, koji če mu u pravom smislu biti vikar. Doveo mu je ispovjednika, koji če svake nedjelje po više sati sjediti u ispovje-daonici i kao andeo mira voditi palo ljudstvo do prijestolja božjeg milosrda u životvornoj kupki ispovjednog sakramenta.
Trebalo bi pero historika, da opiše bi-jedno stanje Bosne u ono doba, kad je došao prvi njezin nadbiskup Stadler, da nam otskoči sva veličina požrtvovne duše prvog sarajev-skog župnika Jegliča.
Kao što jake i nabujale rijeke ruše korito i izlijevaju se vani, tako ni sarajevskom kanoniku Jegliču nije bilo zapreke, koju ne bi on svladao, kad se radilo za spas duša. U februaru 1882. došao je u Sarajevo, a u maju iste godine več propovijeda na hrvatskom jeziku i piše članke za nabožne listove. Jezik mu ne čini nikakve poteškoče, jer »ljubav sve svladava« — earilas Christi urget. Niti pro-1 sjačka kučica, niti siromašna potleušica nisu ] 'bile zapreke aposlolskoj gorečnosti župnika Sarajeva, da potraži: gdje bijeda čeka njegove pomoči?
1 kad mu se činilo, da je Sarajevo prema-leno polje za njegov rad,.eno ga kao misijonar ide do Zvornika, Višegrada, Goražde i Foče, dolazi u mjesta kamo nije pristupila noga svečenika. Propovijeda, poučava, krsti, tješi, pomaže. Sve je to skopčano sa velikim žrtvama 1 samoprijegorom.
Učeni biskup Strossmayer u jednoj od svojih poslanica svečenstvu napisao je ovo: Svečenik je sunce, koje sja; rosa, koja na-tapa; žar, koji grije; so, koja od truhlosti čuva.
Preuzvišeni biskup Jeglič bio je takav u
nadškofov svetovalec in vrl tovariš in brat drugega lx> ostalo z neizbrisnimi črkami zapisano v letopisih te nadškofije. v srcih vse Bosne,
v Srcu Božjem, tej pravi knjigi življenja.«
Sarajevu. Sunce je bio svojim primjerom i sudrugovima i krščanskome puku. Bio je rosa svojim požrtvovnim djelovanjem u spasava-nju duša. Bio je vatra svojom neograničenom ljubavlju prema sirotinji. So je bio svojim opsežnim teološkim radom u »Vrhbosni« i »Balkanu«.
Šestnajst mladenačkih godina svoga bla-gotvornog života darovao je Veliki Jubilarac ispačenoj Bosni.
Zato mu je Božansko Srce Isusovo, čiju je pobožnost neumorno širio po Bosni, dalo dugi niz godina. Velika su vremena, u koji-ma živimo, pa je bio i potrebit Veliki Covjek.
Za svestranski rad kanonika Jegliča u Sarajevu, Sv. Otac Leon XIII. dao mu je priznanje, kad ga je 1897. imenovao titularnim biskupom siunijskim, a godinu dana kasnije 'biskupom ljubljanskim. Ljubljanska mitra i štap priznanje su za rad u Bosni.
Djelovanje njegovo, da se poslužim rije-čima Horaca: inanet mansurumque est in ani-mis hominum, in aeternitate temporum, in farna rerum.
Strašan je bio čas za Milečane, kad se dijelio od njih sv. Pavao. Iza zadnjeg govora poklekne i stane sa svima moliti. Magnus autem fletus factus est omnium; procumben-tes super collum Pauli osculabantur eum.
Sličan se prizor desio 5. maja 1898 u sa-rajevskoj prvostolnici.
Crkva dubkom puna, a pred Svetohra-ništem kleče dva velika apostola: nadbiskup Stadler i knez-biskup Jeglič.
Iza tihe molitve uzide knez-biskup na oltar i tronutim glasom podijeli pastirski blagoslov narodu, koga je toliko ljubio, svečenstvu, koje je bratski i od srca pazio, nadbisku-pu, koga je oceni i učiteljem nazivao.
Nadbiskup do suza ganut zagrli PreuzT. Jegliča i u toni zagrljaju udari u glasan plač, zaplače i cijela crkva.
Suze nadbiskupa i svili sarajevskih katolika najbolji su dokaz, koliko je bio ljubljen i koliko su njegovim odlaskom izgubili.
Vjerujemo riječima, što ih napisao biskup Jeglič u jednom pismu kaptolu u Sarajevu: »Teško sam se odijelio od Sarajeva, još teže od Kaptola, a najteže od Nadbiskupa.« Velikani katol. Slovenije zlatna su kopča izmedu Sloveuaca i Hrvata.
U duhu ljubim onu posvečenu ruku, koja mi je podijelila sv. red subdijakonata.
I vidim da nad glavom Velikana Trepere svela krila Kerubova; S nebesa pada neuvela grana Od besmrtnoga stabla lovorova. A širom zemlje, zelenijeh polja. Iz divnili šuma, bajnih vilinstana I preko gora od dola do dola Sve klik se ori: Slava i Hosana. Da kralj je ovo — kralj to slavu sla^i U duhu, što nas carstvu spasa nosi A sijedi vlas mu sa nebesa plavih Vjekovit Tvorac blagoslovom rosi. Ne nije ovo slava samrtnika,
O vjero sveta, tvoj je lovor ovo To pobjeda je Boga dobitnika Kroz blagovjesno slovo andelovo! Jer veliko bje robije prosvjetnog nam vijeka, Što laž ga zani o krivoj slobodi Kroz tamu hrleč s bliža i s daleka Tražilo je ruku, što k Istini vodi. A Ti oj Dive, što za čvrstom pjestl Tuj gordo čuvaš tu Kristovu goru, Ti usnuo Božjeg i duha i svijesti, što talas blažiš oluji i bolu. O Ti, nad kojim danas trepti grana Sa besmrtnoga lovorova panja! Ti Kristov borče najtežijih dana, Pred kojim svijet se u zahvalil klanja.
0	traj i kraljuj, širi i raznosi To sjeme spasa svetu hrami vjere, Kud mnoga usna jošte hljcba prosi, Kud mnoga još se otrovnica vere.
1	desnicom nas svetom blagoslovi, I u srcu nam svoj raspali plamen, Da uzbudemo borci Isusovi U slavu Boga, sreču ljudi. Amen. Al.
K osemdesetletnici
Dr. Jože Pogačnik:
Višji naš pastir
pozdravljen!
Višji nai pni tir, pozdravljen! Od liogu si nam poslan, la Duhovnika postavljen, med ovčicc zveste zbran.
V	ljubi junakih škofov vrsti dvajset osmi osemdesetletnice praznuje slavje.
Topli veter po domovih in o oseh logih prigovarja in sprasuje: Kaj boš vrnit njemu, ki se tebi dal je vsega in še vsak dan nate se -žrtvuje.
O, človekovo življenje je ko njiva: ko v življenje jo zbudi pomlad, liha samoturi med sečmi, pije tihih ros opojni hlad, irka dih vetrov in solnca luč, o ,gosto skriva se pomladno noč — u poteni, ko pride čas, plodi in daje, vedno daje: žanjei, spravljaš, ves od nje živiš, pa nikoli ne izžmeš do dna je.
Kisi svojih dragih nade varal, zase si samo let dvajset šest nabiral m že — Jožef iz Egipta na stežaj odpiral drugim genija si svojega zaklade.
Kdor zna Meti, naj prestejel Kdor ima oči, naj gleda! S prstom bom pokazal le dva cveta — dobrim ena je dovolj beseda: Le v pastirske vtopi se sinode — z božjim duhom vsuka je prežeta! Le med vrti motri Vidove zavode, duše štej tam, ki med njimi Kristus hodi.
Ualo rečem, če besedo drzno rečem: Kar je božjega pri nas, je Tvoje delo; kar je krepkega, ob Tebi je cvetelo.
Mnogim roke si prek temena pokhidul, S posvečen jem breme jim sladko nalagal: Tvojo misel, Tvojo voljo so vsem srcem nesli glej, po svojih si sinovih v srcih vseh
zavladal!
Oče naroda in duš slovenskih, morali zapisati bi Ti v spominsko knjigo. Naš si oče: s črko in besedo si nas hranil. Naš pastir si: v težkih urah si ko lev nus
branil.
O, kak dobro ono blagoslovljeno modrost
poznaš:
d težkih in veselih dneh
med nami biti vedno in ves naši
V	vrsti Tvojih let desetkrat osem srcu osa s Teboj se veselijo.
Srca naša danes vedro Ti zvenijo —. Ko zvonovi naši v majev dan, srca vsa pojo Ti našo sladko pesem: Višji naš pastir, pozdravljen, od Bogu si k nam poslan! In vseh src voščila za to slavje sklepajo sc o eno, toplo željo: Bog navržc naj Ti let število, Bog naj podvoji Ti zdravo zdravje!
Socialno vprašanje
*Socialno vprašanje zadeta globoko segajoče razlike, gleda na zunanji stan in na premoženje. V tem oziru so praca sledeča temeljna načela:
a)	Vsi smo otroci enega Očeta, vsi smo odkupljeni s krvjo božjega Sina in vsi poklicani v sito presrečno domovino. Zato se moramo kot udje ene družine med seboj srčr.„ ljubiti in vse razmere presojati v luči večnos*. Kar je koristno za večnost, tega se moramo poprijeti, akoravno bi nam bilo za sedanje življenje zopemo, kar je za večnost škodljivo, tega se moramo varovati, akoravno bi nam bilo tukaj ugodno in prijetno.
b)	Eden na drugega smo navezani, da si medsebojno pomagamo. Posebno v naših vsestransko razvitih in zapletenih razmerah, ne )nore nikdo za vse potrebe zadostiti sam sebi. Ljudje se morajo razdelili po raznih potrebnih opravilih. Odlod razni slanovi: kmet, delavec, obrtnik, trgovec, učitelj, uradnik, duhovnik.
c)	Vsak stan je potreben, svojo zunanjo in notranjo veljavo ima jrred ljudmi in pred liogom. Posameznega človeka bo Bog sodil ne po stanu, ampak po bogoljubnem življenju. Človek najnižjega stanu, ki pa živi po veri in po zapovedih božjih, je v očeh večnega Sodnika veliko več vreden, kakor pa človek najvišjega stanu, ki živi po strasteh in je morda celo Boga zavrgel. Ta resnica odstranjuje iz src ljudi bridko žalosl, radi nizkega poklica iu radi težkega stanu, ter pekočo nevoščljivost do onih, ki se jim v bolj visokem stanu dobro godi.
d)	Na zemlji ni mogoče, da bi bili vsi v enakem blagostanju. Mnogo je vzrokov, po katerih sc premoženje množi ali zmanjšuje. Gorja človeku v večnosti, ki si nakopičtije premoženje z goljufijo ali z odiranjem vdov, sirot in delavcev. Tak človek je pred liogom zAvr~.cn, dokler knvic vs popravi,
e)	Premoženje imeti, to samo po sebi ni ve dobro, ne slabo, ni nc čednostno, ne grešno,
Pišoui s trdnim sklepom, da ue boju ne liza ue muza, pišem samo po svoji vesti ter vedi o nagem visokem vladiki, Tudi ne Vem, če se bo ujemal ujegov zgodovinski lik z mojo revno sliko, saj poznam le majhen sektor ogromnega kroga, ki predstavlja vladikovo delo in pomen. Še manj pa nameravam kakšno četudi oceno, ker vem, da bi bila v tem taka predrznost kakor če bi žaba učila peti slavca. Nočem pa nič hudega reči žabam.
Vladika! Doma jo v najlepši, najponos-ijejši slovenski pokrajini, a pozna in ljubi vse ostale kose naše domovine, kakor morda nihče med nami, ker uiu močan spomin k temu pomaga. Pozna to zemljo, pozna še bolj njene ljudi, pozna celo teh ljudi anekdote.
boš dolgo živel in ti bo dobro na
zemlji.«
Prvi del obljube je v našem slučaju aksiom in še matematičen povrh, zakaj kdor ima osemdeset let, pa je še živ, izpolnil se mu je obljube prvi del.
Drugi del je potreben dokaza. Takle jo ta dokaz: Bil je kmetiški otrok, vsi vemo, da to ni sramota, ako je otrok nepokvarjen tn pobožen; kljub temu bi bil lahko danes kakšen star hlapec, ki zanj nihče ne mara. Ali njega so dali v šole, v šolah je bil skozi prvi, hodil po pravih potih in tako prihodil v duhovski stan, čeprav so mnogi govorili, da je osel, ker bi se odličnjak uveljavil v kateremkoli stanu. No, danes je škof, ki uživa ugled doma iu daleč po svetu. Kdo pravi, da se ni posrečil la moralni dokaz?
Komaj dvajsetletni Anton Jeglič je že javen pisatelj, piše v. Slovensko Matico in o rečeh, ki jim danes daje skoro polovico prostora u. pr. Dom in Svet, kajpak z večjo zrelostjo iu znanjem. Nato naredi doktorat, gre v Bosno, uči nune, postane kanonik in Se pomožni škpf. Pa peresa ne da iz rok. Malokateri škof je spisal toliko kakor on, kljub temu, da je veliko potoval po domovini, pa še po širnem svetli, kakor malokateri. In kaj piše? Piše iz svojega poklica, kar je najbolj zaslužno, čemu bi delal velike korake ter nekoristne izven svoje poti. Opozorim samo na tri njegove knjige, ki jih je objavila Družba sv. Mohorja. V njih je poljudno vsa dogmatika obdelana tako, da jo s pridom bere vsak izobraženec iu kmet in delavec.
Imo Jeglič sem bral prvič v Jezičniku kot dijak. Pisal ga je dobri naš in učeui gimnazijski lcalehet Jožef Maru. Vsako leto en droben zvezek o slovenskih pisateljih. Prav na koncu pove Mam o Jegliču, ki je bil prišel iz Bosne na prvi kat. shod v Ljubljani 1.1892.t1 z nenavadno toplimi besedami svojo sodbo,'Ro primerja Kržiča z mirnim potokom, Jegliča pu s hudournikom, kar pomeni gorečuosl.
Lela 1898. pa je [rastni prav ta JogUč -7 ljubljanski škof. Unieknil se mu je škof Missia v Gorico, kamor je šel za kardinala. Novega ?kcfa so meščani vabili, zelo vabili, tako da so se duhovni gospodje po de Mili začeli zanj resno bati. No, tisto jesen je doživela Ljubljana vseslovenski dijaški shod v Narodnem domu. Mesto je bilo v zastavah, tudi škofija jih je imela. Toda dijaški shod je z velikansko večino zavrgel -krščansko pravzaprav kato-
ampak vse to je odvisno od dobre ali slabe uporabe premoženja. Vendar jc pa kupičenje premoženja v pogledu na večnost jako nevarno. Veliko premoženje ni vselej po poštenem potu pridobljeno, potem pa kaj lahko in zalo navadno zapelje v brezobzirno lakomnost. Od tod se razvija pozabljivost in trdosrčnost na bližnjega.
f)	Nevarno je pa. ludi preveliko siromaštvo, ki že po sebi vzbuja žalost, nevoljo, jezo, nevoščljivost, kar ludi za večnost škoduje. Le malo je ljudi, ki bi veliko siromaštvo prenašali mirno, boguvdano, kakor je potrebno za večnost,
g)	Naši naravi iu za večnost je najbolj primerno srednje blagostanje, ki si ga pridobimo in vzdržujemo z delom, naj bo že delo telesno ali duševno. V tem smislu molimo: >Daj nam danes naš vsakdanji kruh.« V istem smislu prosi modri v sv. pismu, naj ga Bog obvaruje dveh nevarnosti, namreč prevelikega bogastva in prevelikega siromaštva.
h)	V skladu s temi edino resničnimi nazori, bi morala država svojo gospodarsko politiko tako uravnali, in voditi, da bi bilo srednje blagostanje nekako splošno, da bi nc bilo mogoče nalcopičevanje prevelikega bogastva in da bi bilo čim manj resničnih siromakov.
j) Ako je pa v državi nekaj silnih bogatinov in zraven njih mnogo bednih siromakov, je razmerje nezdravo, jc gospodarska politika države popolnoma napačna v korist enega stanu na škodo vseh drugih. Blagor državi, ako se v pravem času zave, in svojo gospodarsko politiko tako preolcrene, da v državi zopet vzpostavi pravo premoženjsko razmerje. ■ (III. sinodu, 1921. Socialno delo,)
Rnillorntaiia('ljsl.n termalno kopališču
DOLENJSKA TOPLICE
(Toplice prt Novem mesto) so edino tn tru.ino sigurno zdravilno sredstvo Drl rhoninatiumu, neiirnigijah, ženskih boleznih Itd.
—	Kopaliifine naprave ko vseskozi neposretluo na izvirkih. — mckoo« od 1, mnja flo 110. septembru.'
—	zelosniskn postaji .tjtrnža-Topiice, uoien.ieita želeauica. — Zahtevajte prospekte. — Coue zni-
č,liic, poaofaflo v preti- iti po sezoni.
liško . podlago. Dautvurji vs par bogtislovci emo bili na cedilu, bilo je nas tako malo, da bi nas
močni Kandaro lahko sam zmetal na ces-to, ko bi bil hudoben. Šli smo naravnost k škofu, da mu potožimo svojo nesrečo. Takrat sem ga prvič videl. Škof je dal zastave takoj sueti pa kot posledico zamislil velikodušni načrt zavoda sv. Stanislava, ki ga je s pogumom iu žilavostjo srečno obistinil. Gledat naj gre ta zavod, kdor hoče unieti škofovo src«. Zavodu so nasprotniki dali ime Zwing-Uri.
... množice se mi smilijo ... to je evan-geljski socializem. Škof je našel v Ljubljani veliko luč, ki je ludi njega obsvetila, nepozabnega Evangelista. Kmetje so hitro umeli to luč, bolj kesno delavci, ki so jo najbolj potrebovali. Krek je sadil, škof zalival in Bog je dajal rast. Dobila sta si pomočnikov nič koliko v tistih lepih časih. Tako je narod zbiral svoje moči ter se podzavestno pripravil na odločilni nastop. Kakor je bil sicer škof pogumen v besedi (mi pa ostanemo kakor smo bili), neutrudljiv pri delu in možat, kadar se je odločil, vendar mu je, ko se je bližala njegova ura, stopila za majhen čas »megla« pred oči. Kakšna je bila tista megla, kdor hoče vedeti, naj pogleda v lvovačičevo »Štajersko in Prekmurje«, kjer se tisto imenuje »megla z dvorca na strani 895. Vendar je tista megla škofu v čast. Muke je trpel v svojem srcu, kako bi odločil — v škandalu okoli Kreka ni mogel priti do jasnosti — videl pa je z grozo, tla se mu bo njegova duhovščina razklala na dvoje. Pravično je bilo, da je pomislil. Toda ko je domislil, je zbil »meglo« izpred oči z levico, z desnico podpisal majsko deklaracijo, tvegal pri tem svojo prostost če ne glavo, in ta junaški čin je dal narodu največjo moralno oporo, da ni bilo menda še nikoli toliko odkritosrčne edinosti med Slovenci. Strašna krivica se je nam kot narodu zgodila na Primorskem, toda verujmo iu upajmo, da ima Bog tam velike namene. Tisti razkol med škofijsko duhovščino pa je danes po malo letih samo »uephelion:: — oblaček. O da bi mogel Škof 40 častitih let stresti z ram, zakaj potrebovali bi ga kakor Cerkev tako narod. Toda poznamo pogodbo med Bogom in Adamom.
O škofu popotniku sem dovolj omenil, le bojim se v teh dneli, da bi ne potoval kam s kakim zrakoplovom. Vemo, da mu je to podobno. Njegova pot v Ameriko je pa le rodila lepi spis o misijonarju Čebulju.
Še nekaj o škofu kot duhovniku. Svet malega duhovnika zaničuje, opravlja in obrekuje. ln prav irua! Jaz pa nisem tak strahopetec, da bi se ne lotil velikega. Ce ne povem imena, saj mi nič ho more. Torej pred leti — nevesta bi bila že prestara — je škof posvetil 24 fantov za duhovnike. Naj mu velja, če brez njih ne more bili. Toda to, kar je naredil na koncu, mu očitam. Pokleknil je, pa molil, molil, molil; novi duhovniki so tudi mislili, da morajo moliti, moliti, moliti. Čq, je to prav, naj bom Lavdon. Kaj niso bili vsi zajtrka potrebni?
Ali pa gre škof na župnijo, tam spovedu-je eno uro, dve uri, tri ure, štiri ure, moj Bog, pet ur jn še ni konca, potem se spravi na prlž-nico, govori debelo uro, ne rečem, saj govori lepo, nato pride maša z leviti, povrh še birma jn njen blagoslov, veste, to je muka za ljudi, ki bi že radi kaj v usta dejali ali vlili, saj človek u i samo en uau v tej solzni doliui.
Tako pri koncu smo. Zdi se mi, da je spi« brez krivde pisca postal preveč lizast, zato sem poiskal za konec enega škorpijona, Škof ima palico krivuljo — otroke učim, da jo ima za volke ne za ovce — pa je na svetu že tako, du jo treba nagle n; med ure, ko ne veš, koga imaš pred seboj, zato želim, naj da Bog, da naš vladika prihodnja leta porabi v ta namen, da bo celo tistim, ki jim je moral po pravici dali udarec s palico, mogel privoščiti usmiljen objem. Zakaj, gospod, ali naj kam drugam gredo? Po blatu bi hodili, živino molili hi iz čev prerokovali. Naj škof veličastni reče po sv. Hieronimu: Parce mihi Domine, quia Dalmata sum. Zalo voščim, četudi je Ze teh let preveč, da niso človeku všeč, vendar še mnoga leta.	A. V,
Socialno kulturne smernice
Država, svoje kulturne socialne naloge ne more uspešno vršiti brez sodelovanja etično krščanskih sil krščanstva. Da se pa ta edino rešilna načela v družbi in državi uveljavijo, so katoličani dolžni, udejslvorati se ne samo v kulturnem, ampak tudi v političnem življenju v smislu načel katoliške Cerkve.
Vsaka politična stranka, ki hoče zastopati krščanska načela, mora temeljili na solidarnosti vseh stanov, odklanjali slojnl in razredni boj in borili se za človeško in politično svobodo ter socialno in gospodarsko pravilno ureditev vse človeške družbe in vseh njenih slojev in stanov.
Zato je treba zavračati moderni kapitalizem, ki vodi nujno do razrednega boja ter materialistični kapitalizem in komunizem, ki ho-čela osrečili človeštvo brez Boga in božjih naravnih zakonov.
(IU. sinoda, mi, sir. W.)
Ruska cerkev
Ponatisnili smo naslednji odstavek iz knjige: Na noge v sveti boj! (1. knjiga, sir. 103--1O4), ker je biser in vzor poljudno pisano razlage o težkem dogaiatičiietn vprašanju.
... Zgoraj kratko opisana uprava ruske cerkve velja še dandanes. Po tej upravi je ruska cerkev državna cerkev in sama po sebi omejena na meje ruskega carstva in odtrgana od vsega ostalega krščanskega sveta. Saj car ne more zapovedali dalje, kakor edino v me-juh svojega carstva. Nikdar ne more postati vesoljna ali katoliška, določena namreč za vse narode celega sveta.
Kar se tiče verskih naukov, se drži naukov carlgrajske cerkve, od koder je izišla. Priznava sedem prvih vesoljnih zborov, kakor jih priznava carigrajska in tudi. rimska cerkev. Trdno veruje veroizpovedi teh zborov. Moti se pa, ker ne priznava papeža za svojega vrhovnega poglavarja, ko so vendar na prvih sedmih cerkvenih zborih predsedovali papeževi namestniki in so le v toliko vesoljni, v kolikor so jih potrdili papeži. Večkrat so na zborih zaklicali, da se mora sprejeti, kar uči papež, ker po papežu govori sam sveti Peter. S carigrajsko cer■> kvijo se moti tudi v nauku o izhajanju sv. Du* ha od Očeta in Sina. Vic ne priznava; zakon ima v slučaju prešuštva za razdružljiv. Seveda tudi ne Veruje, kar se je v katoliški cerkvi pozneje razglasilo kot verski nauk, kakor brezmadežno spočetje Device Marije in nezmotljivost papeževo v verskih in nravnili resnicah.
Duhovniki ruske cerkve so zares posv* čeni duhovniki, tudi škofje so veljavno^ posvečeni. Zato imajo Rusi sv. Rešnje Telo, svet* malo in vse zakramente. Le to manjka škofom in duhovnikom, da niso poslani v pastirstvo po oblasti, ki jo je postavil in pooblastil sam Gospod Jezus. Zato opravljajo božjo službo In dele zakramente sicer veljavno, toda nedopustno. Seveda ruski verniki za te razlike ne vedo. Od mladih nog so tako vzrejeni in poučeni; mislijo, da so v edino zveličavni cerkvi Jezusovi. Morejo se zveličati, in sicer posebno tudi zato, ker imajo zakrament sv. pokore. Njihovi duhovni nosijo brado in so oženjeni. Škofje ne smejo bili oienjeni, zato se navadno izbirajo iz redovnlškega stanu,
Pri božji službi imajo prekrasne obrede, Saj so jih vseli od stare katoliške cerkve. Bo-gato vezane so knjige za sv. evangelij in za sveto mašo; umetna in dragocena so mašna oblačila. Krasne molitve imajo od grške cer* leve, le prestavili so jih na slaroslovanski jezik. Tudi pri njih je glavni del božje službe sveta maša. Ob nedeljah in praznikih moli ljudstvo psalme, kakor jih pri nas molijo le duhovniki. Sploh imajo več svetih obredov kakor mi k<n toličani.
Pri božji službi so Rusi pobožni, da nas kar naravnost osramole. Sploh so globoko verni in svoji cerkvi iz srca vdani. Fsi stanovi spoštujejo in Časte vse, kar je v sveti e vero in z bogoslužjem, posebno svete kraje in svete podobe. Svete podobe Rusi radi poljubljajo, poklekujejo pred nje, se jih s čelom dotikujejo. Pogostokrat so prekrižujejo. Celo oni Rusi, ki so bolj brezverni, se sv. obredom ne odtegujejo.
Duhovnikovo molitev prekine večkrat tla* vesno petje. Za petje imajo prav dobro izurjene zbore. Orgije so pri Rusih, kakor sploh na vzhodu prepovedane. Rusko petje je prav za prav enoglasno, a od cesarice Katarine sem tudi večglasno in jako umetno. Zbirali to stare pesmi, kakor jih pojo v Rimu; zasnovali so pevske šole in ker imajo Rusi lepe pevske sposobnosti, so se tudi teh novih pesmi hitro navadili.
Pridig liusi skoraj nimajo nikoli. Samostojne pridige so duhovnikom prepovedane ia strahu, da ne bi kaj napačnega učili; pač pa smejo čitati iz knjig pridige, ki so jih višje oblasti odobrile. Zato pa ludi skoraj v nobeni cerkvi ni prižnice.
Praznikov imajo mnogo skupno s drugimi vzhodnimi cerkvami. Prav posebno slovesen je praznik po imenu Jordanska slovesnost, ob katerem z največjim zunanjim sijajem krstijo vodo, na spomin krsta Jezusovega v Jordanu. Izredno slovesno praznujejo tudi rojstne in spominske dneve, pa godove oseb iz cesarske hiše.
Postov imajo več kakor mi katoličani. Njihovi posti so glrogi; ne samo mesa, tudi masla, mleka, jajc, sira ne smejo uživati. Navadno poste točno obdrže, vendar se pa v zadnjem času večkrat izpregledujejo.
Kar je bilo naših v ruskem ujetništvu, bodo radi priznali, da sem rusko ljudstvo, njihovo cerkev in njihovo versko življenje precej natančno opisal. Nam se bodo Rusi smilili, ker so po nesreči odtrgani od edino prave rim slce cerkve; dobro se nam pa zdi, da se more ji laže zveličati, ker za svojo nesrečo ne vedi in ker imajo prave duhovnike ter sv. zakramente.
Kdor si fell nabavili
aluminijasto, emajlirano sivo ali modro kuhinjsko posodo, naj se pred nakupom iste obrne na tvrdko z železnino
STANKO riORJANClC
LJUBLJANA	SV. PETRA CESTA 35
Točna in solidna postrežba!
\
Briandov načrt se je začel konkretno diskutirati
Najvažnejši center diskusije je Berlin
Berlin, 28. maja. Berlinsko zunanje ministrstvo je postalo zadnje dni nekaka sprejemna postaja za vse glasove, ki prihajajo iz različnih strani sveta kot odmev na Briandov predlog Evropske unije. To je čisto logična posledica fakta, da Francija za uresničenje svojega načrta Zveze evropskih držav računa predvsem na Nemčijo, od katere je njega uresničenje v prvi vrsti odvisno.
Nemška vlada o svojem odgovoru na Briandovo spomenico šc ni sklepala, pač pa pazljivo prisluškuje, kaj javno mnenje v drugih državah pravi o francoskem zamislu. V tem o^iru je, pravijo nemški diplomati, vsekakor zelo -upoštevanja vredno, kaj mislijo Angleži. Zlasti se komentira članek uglednega liberalnega glasila »Manchcster Guardian«, kojega izvajanja kažejo sledečo linijo angl. politike:
Anglija se čedaljebolj na evropskih problemih desinteresuje, ker je svojo svetovno politiko naslonila na sporazum z Ameriko. Zanjo je važno, da njeni obstoječi veliki domi-niijoni, čim bolj se politično osamosvajajo, tem bolj ostanejo kot svobodni člani v zvezi imperija, nadalje da se sklene ugoden sporazum z Egiptom pa da se kako reši indski problem. Spričo tega je zanjo večalimenj brezrazlično, kako mislijo evropske države urediti svoje bodoče medsebojne odnošaje, pod nobenim pogojem pa se ne more vezati ne na ta nc na oni zamisel Evrope, da bi garantirala njega obstoj. Anglosaksonci mislijo zgodovinsko, Francozi pa logično. To se pravi, Anglija je mnenja, da se politične razmere neprestano menjajo, dočim bi Francija rada status quo v Evropi za večno osigurala. Uresničenje Brian-dovega načrta predpostavlja sistem garancijskih in varnostnih pogodb, po katerih bi se evropske države medseboj obvezale, da branijo sedanje meje; Nemčija n. pr. bi morala, kakor je po lokarnski pogodbi priznala sedanjo nemško-francosko mejo, priznati v slični
pogodbi s Poljsko vzhodno mejo, česar pa gotovo ne bo voljna storiti. In ker je veliko držav, ki so v sličnem položaju, bi debata o Briandovem predlogu postavila na dnevni red vprašanje revizije verzajske mirovne pogodbe, kar bi obstoječa nasprotja v Evropi le še poostrilo. Tako stojimo pred nevarnostjo, da bi namesto Zveze evropskih držav dobili dve nasprotujoči si evropski koaliciji. Anglija pač ne more pristopiti ne k eni ne k drugi in si bo zato ohranila napram vsem evropskim problemom popolnoma svobodne roke.
Tako angleško liberalno glasilo. Toda nemški merodajni krogi poudarjajo, da je to mnenje, kolikor je vpoštevanja vredno, vendar preenostransko, da bi se moglo vzeti od evropske velesile, kakor je Nemčija, za merilo. Res je pač, da Nemčija stališča, da bi se naj status quo tudi na vzhodni meji za vselej zagarantiral, ne more sprejeti in da Nemčija v kakšen vzhodni Lokerno nikoli ne bo privolila. Toda treba je naglašati, da Briandov načrt izrecno o tem ne govori in da pušča možnost diskuzije prav o vseh prob'emih, četudi omenja »varnost«-, ki jo Nemčija nerada sliši. To pa ne more biti razlog, da se ne bi velikopotezen načrt Francije najresneje proučil in da se ne bi začeli o njem neobvezni razgovori. Ako Anglija res ne bi hotela pristopiti kot članica k Evropski uniji, potem bi Francija, Nemčija in Italija tvorile jedro bodoče Evropske unije — in to je pač grandiozna misel. Nemčija bi v tem slučaju, četudi bi prvenstvo naravno pripadlo Franciji, ogromno pridobila, tako da ravno pomisleki Anglije in odklonilno stališče Amerike govorijo bolj za Evropsko unijo nego proti njej, oziroma bi mogli Nemčijo bolj nagibati k Uniji nego proč od nje.
Poglavitno vprašanje je torej — pravijo nemški politični krogi — kako bi se dosegel sporazum med Francijo in Italijo in poglavitna
ovira za uresničenje Evropske unije je v odklonilnem stališču Italije. To je seveda izredno težak problem, ki ga bo treba rešiti, preden se bo sploh moglo misliti na realizacijo Bri-andovih predlogov.
Kar Italijo tiče, se je dozdaj o Briandovem načrtu izjavil podrobneje samo »Giornale dTtalia«, ki naglaša, na je »nova briandistična formacija« — naj se gospod Briand sam še tako zelo proti temu zavaruje — v stvari naperjena proti izvenevropskim državam. To pa je Evropi v škodo. Ni pametno vstvarjati bloka proti severni Ameriki, s katero je Evropa finančno in ekonomsko življenjsko zvezana. Nadalje meni italijanski list, da bi se odbile države južne Amerike, ki so dozdaj v Društvu narodov imele podporo zoper ekspanzivistične težnje severne Unije, pa so zato Evropi izkazovale velike politične usluge. Briandov blok bi pa izzval še druge bloke izven Evrope, ki bi le pomnožili točke trenja med državami sveta, ki so v najtesnejši zvezi med seboj, pa naj bodo še tako ločene po svetovnih morjih.
Opaža se, da v ostalem trn »Giornale dTtalia« ni tako oster in absolutno odklanjajoč, kakor bi se lahko pričakovalo. Kljub velikemu antagonizmu do Francije sedanji italijanski režim le noče vrut do sporazuma popolnoma zapreti. Briandov velikopotezni načrt bo zato gotovo v najkrajšem času stopil v fazo diplomatičnih razgovorov, kar je tudi bil zaenkrat glavni namen francoskega državnika.
V zvezi s tem se v Berlinu veliko disku-tira potovanje g. Loucherja v Prago, Budimpešto. Dunaj, Belgrad in Bukarešto. Nemški politiki menijo, da g. Loucher sondira teren za gospodarsko in politično zbližanje med državami male antante na eni ter Avstrijo in Madžarske na drugi strani, kar se smatra od strani Francije za. enega izmed najbolj važnih pogojev za uresničenje Združenih držav Evrope po zamislu g. Brianda.
Nemško kal. delavclvo in naloge sedanjega časa
V	Gelsenkirchenu na Westfalskem so te dni zborovala nemška katoliška delavska društva, ki štejejo 350.000 članstva, organiziranega v 3000 društvih. Njihov mladčevski naraščaj šteje 50.000 članov. Izmed mnogih vprašanj, s katerimi se je kongres pečal, je zlasti poudarjeno odločno stališče, ki so ga zboro-valci zavzeli tako napram liberalizmu kakor 8ocialiimu.
Kongres je svečano obnovil svoji tradiciji odgovarjajoče odklonilno stališče napram liberalizmu, a prav tako je energično zavrnil tudi socializem naših dni, v kakršnikoli obliki naj se tudi pojavlja. Kongres je zavrgel liberalizem in socializem kot dva nezdružljiva nazora s katoliškim socialnim pojmovanjem in kot nesposobna, da bi premagala težko sodobno gospodarsko krizo.
Sicer se je socializem v svojih starih metodah in jeziku nekoliko spremenil, vendar pa je ostal po svojem duhu in bistvu prav tak, kakor je bil od vsega početka. Njegove kore-nike so ostale nekrščanske in spozna se njegova vrednost po sadovih, ki so vedno bolj škodljivi in strupeni za krščansko družbo. Socializem na celi črti pobija katoliški svetovni nazor. Iz njega ven izhaja najvnetejša propaganda za svobodomiselstvo in za izstop iz katoliške cerkve. Socializem dela sistematično na razkroju zakona in družine. Povsod propagira brezverno šolo in razkraja družabiust v krščanskem narodu. Zavestno ali nezavestno pripravlja pot boljševizmu.
Zato kongres tudi odklanja tako zvane zverske« in »psihologične« socialiste. Čeprav je v teh vrstah nekaj dobro mislečih mož, vendar iz vsega postopanja je jasno razvidno, da ne bodo mogli ničesar spremeniti na notranji idejni zgradbi materialističnega socializma. Zato kongres izjavlja, da, ako si želi v gotovih političnih vprašanjih sodelovanja s socialistično stranko, vendarle odločno opozarja na temeljno svetovno nazorno razliko, ki jih razdvaja.
Izrekel pa je kongres svoje enoglasno na-ziranje, da je sedanje gospodarsko in socialno življenje protinaravno in nekrščansko. Sedanja gospodarska kriza, ki sili milijone dela in zaslužka zmožnih mož v brezdelje, v lakoto in mnoge celo v smrt, je temu najjasnejši dokaz.
To zdravje naroda in države ogrožajoče stanje bo možno premagati le tedaj, ako se bo gospodarska proizvodnja in uporaba zopet postavila na nravno stališče. Naloga države je, da tukaj stori svojo dolžnost in pomaga zopet zbližati in združiti v življensko skupnost delodajalca in delavca. Le tako bo mogoče napraviti konec raznim razrednobojnim poizkusom. Delovni človek inora dobiti uteho in rndovo-Ijitev v zasebni lastnini, da se ne bo več smatral za proletarca. S smotreno vzgojo je treba vzgojiti delovne stanove, da se bodo čutili pritegnjene k narodni skupnosti in da bodo dobili zavest, da so njegov potrebni sestavni del.
V	državnem življenju se kongres izjavlja za popolno demokracijo. Ljudska država more le iz tega temelja nastopati avtoritativno proti raznim razkrajajočim vplivom.
Katoliško delavstvo priznava Cerkev kol posrednico resnice in milosti. Ona mu je duhovna domovina, merilo in opora ter nezmotljiva oznanjevalka duhovnih in snovnih vrednot v meni časov. Delavstvo ne smatra, da je znak ljubezni do Cerkve, ako se od nje zahteva. da se v tej duhovni zmedi postavi v službo razrednih ciljev in interesov. S lem, da ena
Boj za Briandov načrt
Naspro*,.. stališči Francije in Italije
Pariz. 28. maja. AA. Znani francoski politik Boncour piše v Journalu o Briandovem načrtu zvezne Evrope in pravi, da bi bil ta načrt lahko ostvarljiv, če bi narodi, ki so pri takem načrtu zainteresirani, sami odločali. Naj pride karkoli, Briand bo vendarle koristil Franciji, ki je prva jx>zvala EvropO na tako sodelovanje. Prav bo za Evropo, da se organizira na laki podstavi, preden nastopijo krvava leta, ki jih je nekoč Mussolini napovedal za I. 1935. Podvizana izpraznitev Porenja je dokaz dobre volje Francije, ki bo ludi sicer izpolnila svo-
Priprave na evharistični kongres
Velika udeležba Cehoslovakov — Program prireditev
Zagreb, 28. maja. z. Osrednji odbor za evharistični kongres v Zagrebu, prejema vsak dan številna vprašanja o samem kongresu in sicer od posameznikov in od katoliških organizacij v državi in inozemstvu. Najštevilnejša bo udeležba češkoslovaških katoličanov. Zanje vodi skrb sv. Vaclavska liga v Pragi in predslojništvo orlovske organizacije v Brnu. Ameriški Hrvatje pridejo tudi v velikem številu, okrog 200. Posamezniki in manjše skupine pridejo iz Poljske, Nemčije, Francije in Švice.
V katoliškem svetu v inozemstvu vlada veliko zanimanje za ta kongres. Tudi tisk prinaša veliko vesti o njem. Tako je pisal o kongresu tudi -Osser-vatore Romano .
Na kongresu bo svečana služba božja na ,)ela-čičevem trgu, tako da bo vse ljudstvo moglo slediti svetemu opravilu. Načrt oltarja bodo izdelali umetniki. Mašne pesmi bo pel pojačeni zbor zagrebške
Vrednost tujih valut
Belgrad, 28. maja. AA. Ker se vrednost listin, izdanih v zlatu ali v tujem denarju izpreminja, jc minister financ radi pravilnega vplačevanja po zakonu o taksah in radi določevanja pristojbin pri sojenju s sklepom št. 11-72.050 z dne 26. maja 1930 določil tečaje, po katerih naj se listine, izdane v zlatu ali v tujem denarju, preračunavajo na dinarsko vrednost ter opravljajo vplačila taks po zakonu
0	taksah in določevati pristojbine pri sojenju. Ti tečaji so:
1 napoleondor 218 Din, 1 zlata turška lira 247 Din, 1 angleški funt 275.40 Din, 1 ameriški dolar 56.55 Din, 1 kanadski dolar 56.25, 1 nen.ška zlata marka 13.52 Din, 1 poljski zlati zlol 6.34 Din,
1	avstrijski šiling 8 Din, 1 belgijska bclga 7.90 Din, 1 madžarski peng 9.90 Din, 1 braziljski milreis 6,35 Din, 1 egiptski funt 282 Din, 1 uruguayski pesos 51.60 Din, t argentinski pesos 21.65 Din, 1 turška papirnata lira 27 Din, 100 turških papirnatih pja-strov 27 Din, 100 zlatih frankov 10095.90 Din. 100 švicarskih frankov 1095.90 Din, 100 francoskih f an-kov 222 Din, 100 italijanskih lir 297 Din, 100 ho-landskih goldinarjev 2277 Din, 100 rumunskih leiev 33.60 Din, 100 bolgarskih levov 41 Din, 100 dan
izpolnjuje svoje bogohoteno versko poslanstvo, nudi delovnemu in težko trpečemu narodu vsak čas največ utehe iu tolažbe. Končno kongres poudarja, da zahteva za delavski stan ono mesto v družbi in ono čast, ki delu pripada. Zahteva, da se delovnega človeka postavi enakopravno ob stran drugiim stanovom. Krščansko delavstvo zre v vršenju svojih dolžnosti svoj življenjski poklic. Delo mu je dolžnost, pravica, pa tudi čast. Zahteva pa kot enakovredni ses<- ni del človečke dr-,.b:» 7, drugimi stanovi enakovredno mesto pod solndem.	'
„Slovenec" jutri zjutraj izide

Na današnji velesejmski otvoritvi se bodo govori glavnih govornikov prenašali po ratfcu. kar naj publika blagovoli vzeti na znanje.

jo zgodovinsko vlogo in svoje zgodovinske dolžnosti, kakor jih nalaga njena zmaga.
Pariz, 28. maja./AA. Ha vase poroča iz Rima. Italijanski listi dalje napadajo Briandov osnutek o evropski uniji. >Tribuna- veli. da hoče Briandov načrt izpodkopati veljavo Društva narodov in da mu je svrha učvrstiti v Evropi francosko hegemonijo. Za govor llerriota pred bivšimi francoskimi bojevniki pravi, da je iz njega razvidno, da gre pri Briandovem načrtu v bistvu -za zaroto mednarodnega proslozidarstva proti Italiji.
katedrale. Njihovo petje se bo prinašalo s posebnimi megofoni. da ga bo lahko culo vse ljudstvo. Računa se, da bo na tem trgu stalo okrog 70.000 ljudi, kakor je to bilo takrat, ko je opravil službo božjo kardinal Mihalovič izza zagrebškega potresa.
O priliki kongresa bodo tri velika zborovanja, na katerih se bodo obravnavala nastopna vprašanja: 1! verski pouk v šolah. 2. vera in znanost, 3. Evha-ristija in svetovni mir, 4. Evharistija in katoliška mladina, 5. Evharistija in katoliška družina, Evharistija vir moči, cerkvenega edinstva in moči naroda.
Pridige bodo obravnavale nastopna vprašanja: Marija in Evharistija, Pogosto sveto obhajilo, Vplivi svetega obhajila. Evharistija — javno zadoščenje. Pridige bodo v srbohrvaščini, slovenščini, poljščini in rusinščini.
skih kron 1513 Din, 100 švedskih kron 1517 Din, 100 norveških kron 1513 Din, 100 španskih pezet 691 Din, 100 grških drahem 73 Din, 100 češkoslovaških kron 168 Din, 100 finskih mark 142 Din, 100 letonskih lat 1086.50 Din.
Ti tečaji veljajo od 1. do 31. junija 1930 in jih je treba uporabljati v teh-le primerih:
1. pri prevzemu zvenečih zlatih Napoleondot-jev in zlatih turških lir s strani državnih blagajnic za vplačilo davkov in drugih državnih dohodkov; 2. pri plačilu pristaniških taks, o čemer bo oddelek za carie izdal potrebna navodila;
3.	pri obračunavanju tečajev za obveze in izdatke po proračunu za leto 1930,31., kadar gre za izplačila v tujem denarju;
4,	pri prevzemu obveznic naših povojnih drž. zunanjih posojil v zlatu (7% in 8% posojilo Blair et Co., 1% posojilo državne Hipotekarne banke, ki je bilo emitirano v Newyorku), ki se polože kot kavcija in ki jih je treba preračunati iz dolarjev v dinarje.
Izpraznitev Porenja v treh etapah
Berlin. 28. maja. AA. Po poročilu iz Mainza odreja-načrt izpraznitve, kakor ga je sestavil poveljnik tainošnjih francoskih čet, Iri etape. Prva etapa jc bila od 20. do 80. maja, V tem času so bile čete francoskih ga r nizi J v Landau-u, Tre vesti, Neustadtu in Mainzu znatno reducirane. Oarnizije v Bingenu, \Vormsu, Gernlersheimu in Spiru pa so bile popolnoma izpraznjene. Druga etapa od 1. do 20. julija predvideva odhod glavnih okupacijskih čet iz Kehla. Landaua, Meinza. Trevesa in Kaisers-lauterna, ki bodo popolnoma izpraznjena. Ostanek okupacijskih čet in likvidacijski uradi bodo kot zadnji zn;>:is'iii Porenje. Zadnje čete garnizije v \Vormsu so zapustile Porenje snoči.
Ministrski odposlanci pri tečajnih izpitih
Belgrad, 28. maja. m. Prosvetni minister Boža Maksimovič je za ministrske odposlance pri tečajnih in zasebnih izpitih odredil med drugimi: Za gimnazijo v Kočevju dr. Leopolda Poljanca, vpok. inšpektorja v Mariboru, za gimnazijo v Kranju dr. Josipa Pleinija, vseuč. prof. v Ljubljani, za II. drž. gimnazijo v Ljubljani dr. Dragotina Lončarja, za III. drž. gimnazijo v Ljubljani dr. Karla Ozvalda, vseuč. prof. v Ljubljani, za realko v Ljubljani dr. Jovan Hadžija, vseuč. prof. v Ljubljani, za realko v Mariboru Josipa Westra, prosv. inšp. v pok, za gimnazijo v Novem mestu dr. Stanka Bevka, prosv. inšp. v pok. za gimnazijo v Ptuju dr. Rajka Nahti-gala, vseuč. prof. v Ljubljani, za gimnazijo v Celju dr. Nikolo Radojčiča, vseuč. prof. v Ljubljani, za gimnazijo v Kosovski Mitrovici dr. Nika Zupaniča.
f Kardinal Lu$on
Reims, 28. maja. AA. Kardinal Lucon, nadškof reimski, je umrl davi ob 7.45. Dosegel je starost 88 let. Nadškofovski položaj v Reimsu jc zavzemal od 1. 1905. Pokojnik je bil osebno nadvse hraber mož in je vso vojno vstrajal v Reimsu navzlic strahovitemu bombardiranju mesta. Po vojni je posvetil vse svoje sile in svoja sredstva obnovi reimske katedrale.
„Bela knjiga" o Palestini
London. 28. maja. AA. Izdana je bila Bela knjiga o angleški politiki v Palestini. Vlada izjavlja v tej knjigi, da bo skušala najti sredstva za izboljšanje položaja v Palestini in naglaša, dn se mora točno držati določb mandata in obveznosti, ki jih je sprejela.
Vlada" bo proučila v celoti vprašanje priseljevanja in naseljevanja na deželi, čim bo imela na razpolago poročilo sira Hopa Simpsona, ki je bil poslan v Palestino, da poroča o tamošnjih razmerah.
Dotlej se proučuje vprašanje začasne ustavitve priseljevanja, kar ima namen, da se prepreči razlastitev poljedelskega prebivalstva. Vlada je odredila tudi vse potrebno za obrambo in varnost.
Izgredi v Madridu
Madrid, 28. maja. x. Skoraj vsak dan se dogajajo v Španiji razni nemiri. Včeraj so v San Se-bastianu demonstrirali trgovci za to, da se v svrho pospeševanja tujskega prometa zopet dovoli loterija. Med trgovce pa so se pomešali nemirni elementi, tako, da je bilo na zborovanju slišati klico proti vladi in proti kralju. Vozove cestne železnice so obmetavali s kameniem. Policija je morala nastopiti z golim orožjem ter je bilo več oseb ranjenih in aretiranih.
1 Akcija madžarskih
legitim'stov
Budimpešta, 28. maja. x. Družabni klub »Pecs«, ki je bil dosedaj shajališče protilegimistov, je imel včeraj posebno sejo, po izvršeni poklonitvi nadvojvoda Albrechta pri nadvojvodu Otonu. Na tej seji je imel vojni minister Gombiis dveurno predavanje o vprašanju madžarskega kralja, v katerem je povdarjal, da Madžarska noče nobenega tujega kralja. To je formula, ki je lahko naperjena proti Habsburžanom, pa se lahko tolmači tudi tako, da v primeru, če zasede madžarski prestol kak Habsburžan, on ne sme obenem zasesti tudi drugih prestolov.
Kdastrolalne poplave v Litvi
Kovno, 28. maja. x. V Litvi so bile velike poplave, ki ovirajo ves promet. Porušenih je bilo mnogo hiš. Voda je povzročila veliko škodo. Reke so odnesle več mostov in izpodkopale železniške nasipe. V Kovnu se je podrlo 20 hiš. Ljudje še ne pomnijo tolikega deževja, škoda znaša več milijonov. Na deželi je utonilo mnogo živine. Človeških žrtev pa dosedaj ni bilo. Ponekod je letina uničena.
X. JUBILEJNI VELE
V LJUBLJANI
29. MAJ 9. JUNIJ 1930
Največja tovrstna prireditev v državi. 40.000 ra* obsega 9 razstavnih zgradb. - 800 razstavljalcev. TOVARNIŠKE CENE VSEH VRST BLAGA. ŠPE-CIJALNI ODDELKI: tekstil, usnje, papir, pohištvo, automobili, stroji in kovine, poljedelski stroji. — Perutnina. — Obsežno zabavišče. — Stanovanja preskrbljena. — Legitimacije Din 30'—. Prodajajo j denarni zavodi, železniške postaje, trgovske in obrtniške organizacije, Pufnik itd. Slavimo lOletnico i obstoja velesejma!
Govor državnega tozttel\a
v belgrajskem procesu
Belgrad, 28. maju. ni. Dolgotrajni proces proti Bernurdiču iu tovarišem so bliža koncu. Po skoraj enomesečni razpravi je dobil danes besedo državni tožitelj, ki je v zelo dolgem plaidoyeru obrazložil danes obtožnico. Govor državnega tožitelja dr. Iva Ucoviča je trajal o<l osmih zjutraj do treh popoldne s samo enour-nim odmorom.
Političen del obtožnice
Govor dr žii v nega tožitelja sestoji iz dveh glavnih delov in sicer je prvi tlel skoraj čisto političen, medtem, ko v drugem delu obrazloži inkriminirana dejanja. Dr. Fcovič jc med drugim izvajal:
Obramba se jc v svojem pričakovanju zmotila. Če je kdo od gospodov zagovornikov prišel na razpravo s prepričanjem, da je krivda obtožencev od moje strani pretirana, sem prepričan, da bo odšel s procesa z nasprotnim mnenjem. Za one, ki so informirani o detajlnih dogodkih od t.decembra 1028, ko so se na dan proslave zediujenja nu zagrebški katedrali pojavile črne zastave, te sedanja akcija ni iznena-dila. V svojem listu je ona istega značaja, kakor dejanje 1. decembra 1928. Obtoženi Ivan Bernardič je organiziral izobešenje črnili zastav. Bil je organizator tega pokreta in vidimo ga tudi sedaj. Vendar pa je v sedanji akciji nastopil z revolverji, s peklenskimi stroju v svrho. da ubije ugledne predstavnike civilnih in vojnih oblasti. Nobeno presenečenje ni, čc vidimo med obtoženci tudi Jakoba Jelašiča. Presenečenje pa bi bilo v tem. da je pomagal akciji dr. Vlado Maček. Takrat sem predlagal preiskovalnemu sodniku tega sodišča, da se na licu mesta preišče dokazilni material, da bi se šele tako odločil obtožiti dr. Mačka ali ne. Tako se je tudi storilo, kur se lahko vidi iz prvih aktov tega procesa. Ko se je na licu mesta preiskovalo dokazilni material, se je potrdila sumnja proti dr. Mačku in ni bilo več nobenega razloga za dvom o izpovedih Vilka Begiča iiw Jakoba Jelašiča proti dr. Mačku. Poleg Franja Kuntiča je bil dr. Maček edini obtoženec, ki pred sodiščem ui priznal za sebe nobenega krivičnega dejanja, ki bi spadalo pod kazenski zakonik.
Sedanji režim ima tendenco, da zbira vse one, ki želijo resnično delati na konsolidaciji in ustvarjanju. Oni pa. ki želi rušiti, mora nositi ]>osledice in odgovornost. Da so te teroristične akcije bile naperjene proti narodnemu edinstvu in da so imele namen pomagati nezakonitemu delovanju dr. Krnjeviča in Košutiča v inozemstvu. o tem imamo po mojem mišljenju danes dovolj dokazov. Obtoženi Hadžija prizna, da je obiskal Jelašiča, da se je pri njem informiral o Krnjevičevem in Košutičevem delovanju. Jelašič je odgovoril, da mora omladina s terorističnimi akcijami opozoriti inozemstvo. Za obtoženega Bernardiča je dokazano po izpovedi obtoženega Štvrtaku, da mu je Befnardič večkrat pripovedoval o Krnjevičevem in Košutičevem delu. Obtoženi Margetič je istotako izpovedal pred sodiščem, da mu je Bernardič dejal, da se bo denar in orožje dobivalo od zunaj in da akcijo vodijo -veliki ljudje«. Ti veliki plavi sta pa Košutič in Krnjevič. Iz prečitane Krnjevičeve peticije na Društvo narodov, iz prečitanih člankov v časopisju in iz Košutičevega pisma vidimo, da je njuno tlelo naperjeno proti državi. Od 6. januarja se ni ničesar zgodilo, kar bi odvajalo od velikih idej, iznešenih v manifestu Njeg. Vel. kralja. In on je vendar ravno sedaj prevzel vodstvo nad teroristično akcijo. Prej sta se Krnjevič in Košutič nadejala, da l>o medsebojna borba strank dovedla do razkola in razpada države. Ko pa sta po 6. januar ju uvidela, da se država in narodno edinstvo učvrščujeta, potem sta |Kxlvzela korake političnih desperatorjev, )>o-begnila sta v inozemstvo. Negativen uspeli svojega dela v emigraciji sta mogla predvidevati, kajti tudi močnejši ljudje v emigraciji niso uspevali v svojih političnih ciljih. Dobro sta vedela. da imajo odločujoči faktorji v svetovni politiki interes, da se naša država ohrani edinstvena in močna. Oni so vedelii, da sebi s svojo akcijo nič ne koristijo, pač pu da eventuelno samo škodujejo državi. To znači, da jih je v njuno delovanje vodila mržnja. Ta jih je vrgla v naročje sovražnikov našega naroda, posebno hrvaškega dela našega naroda. Po dogodkih v narodni skupščini in po operaciji je pokojni Štefan Radič dejal: »Bojim se za državo. Sovraž-niki bodo dvignili svOje glave.« Tako jc govoril Štefan Radič. Kaj pa delajo sedaj njegovi nasledniki? Oglejmo si gotovo inozemsko časopisje, ki nikdar ni bilo naklonjeno Slovanom in posebno ne Hrvatom, kako to čudno soglaša s Košutičem in Krnjevičem. Akcija teli emigrantov nc samo, da je zločinska, ona je brezumna.
Zagovorniki so pri tej priliki prekinili državnega odvetnika z raznimi medklici, nakar jc dr. Ucovič nadaljeval svoj govor:
Insinuacija je, ako kdo trdi. da jaz žalim pokojnega Štefana Radiča. Nasprotno. O njem govorim s pohvalo in kritiziram le delovanje njegovih slabih naslednikov. Govorim proti osebam. ki varajo sebe in druge. Ponavljam, da od moje strani ni slišati pretiravanja. Dr. Košutič in Krnjevič varata sama sebe in druge, kakor se vidi iz Košutičevega pisma, ki ga je poslal iz inozemstva. To varanje je mnoge od današnjih obtožencev privedlo do tega, da so sc spustili v teroristično akcijo. Tudi za dr. Mačka ni dokazov, da je samostojno pričel voditi to akcijo, marveč je smatrati, da je pomagal akciji šele potem, ko je dobil iz inozemstva navodila. Dr. Maček je mislil, da se ne bo preveč izpostavil, četudi bosta Begič in Jelašič aretirana. Toda v tem se je motil.
Inkriminirane teroristične akcije so torej v zvezi z defetističnim delovanjem Košutiča in Krnjeviča v inozemstvu. Za to imamo dokaze ne samo v priznanjih obtoženega Hadžija. Imamo še slučaj z revolverji in imamo tudi slučaj denarnega pomaganja od strani dr. Mačka.
Po objavi zakona o novem nazivu države in o njeni razdelitvi vidimo obtoženega Mocnaja. da piše preteča pisma predsedniku ministrskega sveta, upravniku zagrebške policije, starešini Sokola v Zagrebu. Vršili so se sestanki, na katerih je prišlo do nekaterih sklepov. Prvi sklep je bil glede peklenskih strojev, ki jih napravi Mocnaj in ki so namenjeni za 30. november. Dne 13. decembra padeta v roke zagrebške policije z velikim peklenskim strojem vred štefanac in lladžlja. Policiji ie bilo s tem mnogo nomagnno, kajti aretiran je bil Hadžija. S hitro in energično preiskavo je policiji uspelo aretirati vse udeležence tega načrta. Tedaj so vsi oni pred preiskovalnim sodnikom priznali krivdo. Na glavni razpravi uti so obtoženci vse svojo preišnie iz-
Vprašanje brezposelnosti v angl. parlamentu
Vse stranke pripravljene pomagati pri težkem problemu
jave ovrgli. Pri zaslišanju Cvetka Iludžije je že bilo videti, da bodo obtoženci vse svoje prejšnjo izjave zanikali. Napram zagovoru obrambe je treba zato zavzeti posebno stališče. Noben razumen človek nc more verjeti v njihov zagovor, da so iz strahu dali take izjave. Ob priliki zasliševanja dr. Iludžije se je moglo pričakovati, da bo prišlo do zanikanja prejšnjih priznanj pred sodiščem. S pomočjo pisem jc dokazano, da je zanikanje prejšnjih izjav rezultat navodil, ki so jih dobili obtoženci v posebnih pismih. Predvsem opozarjam nu pismo, zu katero so strokovnjaki konstatirali, du ga je napisala Moc-liajeva m k ti. Vendar je pa vsebina pisma taka. tla ga je mogel diktirati samo pravnik, kajti Mocnaj je absolviran filozof. Z Mocnajeui so je nahajal skupaj dr. Maček. On je vsekakor mogel diktirati to pismo. Smatram kljub zanikanju. da je pismo narekoval dr. Maček in da ga je pisal Mocnaj. V pismu so končni nasveti, kako naj se obtoženci branijo. Na podlagi pisma so se vsi obtoženci v zmislu njegovih navodil zagovarjali, z izjemo obtoženega Begiča. ki mu ni bila dana možnost sporazumevanja z ostalimi soobtoženoi. Obrambe take vrste so običajne na komunističnih procesih. Na tej razpravi so vsi obtoženci sprejeli to taktiko. Iz tega stališča moramo presojati njihove izjave. Omenjeno pismo je dragocen dokaz za neosnovanost zagovora obtožencev.
Podrobna analize:
obtožnice
Po odmoru je državni tožitelj prešel na po-drobno analizo obtožnice. Obtožnico smo že v začetku razprave v daljšem izvlečku objavili. Državni tožitelj deli vse obtožence v dve glavni skupini. Prvih 19 obtožencev so bili izvršujoči člani tako zvanega terorističnega združenja, ki je imelo za cilj. tla z nasiljem spremeni današnje stanje v državi in eventuelno oddvoji Hrvatsko od Jugoslavije. Ostalih pet obtožencev, i to so dr. Maček, Begič, Jelašič, dr. Lobovič in Kuiitič niso bili izvršujoči člani, pač pa so moralno in materielno podpirali delovanje tega združenja.
Prvo skupino deli državni tožitelj zopet na dva dela in sicer na Bernardičevo in Hadž.i.jevo skupino. Bernardičeva skupina ie l ila najprej ustanovljena in organizirana in je imela prvotno namen, z revolverji izvrševati atentate na odlične predstavnike vojaških in civilnih oblasti. Ivo se je Bernardič slučajno ranil in 'e bil radi tega aretiran, se je tej skupini pridružil lludžija s svojimi ljudmi. Ta druga skupina jo imela namen s peklenskimi stroji poskušati atentate na razne objekte. Zveza med obema skupinama je dokazana na ta način, tla so posamezniki. kakor Mocnaj, Hadžija. Franetič in Ga-šparac bili izvršujoči člani v obeh skupinah.
Državni tožitelj obširno govori o teh nameravanih atentatih ier t) načinu dobave revolverjev kakor tudi o treh peklenskih strojih, ki so bili. kakor znano, namenjeni, tla se postavijo ob priliki koncerta godbe kraljeve garde lia Zrinjevcu.-drugi on pod rtiostOlif ob priliki letovanja deputacije Zagreba in drugih hrvatskih mest v Belgrad Državni tožitelj se v svojem govoru dotakne predvsem atentata na to deputacijo ter čita sklep zagrebškega občinskega odbora, iz katerega je razviden namen deputacije. Njen namen je bil predvsem ta: 1. tla se javno obsodi protidržavno delovanje tir. Košutiča in Krnjeviča in 2. du se zastopniki hrvatskih mest poklonijo Njeg. Vel. kralju in mu izrečejo svojo udanost in zahvalo za njegove napore pri konsolidaciji države. Ravno to dejstvo pa je dokaz, da ni utemeljen zagovor obtožencev, češ. da so hoteli demonstrirati samo proti temu, ker so bili v deputaciji l.judie. ki niso predstavniki hrvatskega naroda. Oni so v stvari izvršili atentat na to deputacijo in radi omenjenih ciljev te deoutacije.
Obširno govori končno državni tožitelj o vlogi tir. Mačka, o njegovem materielnem podpiranju organizacije. Zakaj se je dr. Maček i.o-služil posredovanja Begičevega in zaka j dr. Maček danes to zanika, dočim Begič trdi. tla mu je dal denar vendar samo za humanitarne svr-he? Dr. Maček zanika, da bi dal kakršenkoli denar Begiču in to radi tega, ker dobro ve, tla je dokazano, da so te »humanitarne svrhe« bile. to. uporabiti denar za nabavo revolverjev, smodnika in drugih potrebščin zu peklenske stroje.
Državni tožilec nato obširno govori o atentatu na kapetana Kaledina in o drugi teroristični akciji obtožencev. Če njihovi rspelii niso i li taki. kakor so bili zanrišlieni •o+pui i.c hvaliti samo božji previdnosti, da so bile njihove namere še pravočasno odkrite iu preprečene.
OL> treh popoldne je državni tožitelj končal svoj govor. Predsednik je nato prosil odvetnike, da naj se razvrste tako, da bodo končal' svoje govore v pet do šestih dneh. — Sodišče bo objavilo razsotino okrog 10. junija.
Proces proti Predavcu
Zagreb. 28. maja. p. Danes se je nadaljevala razprava proti Josipu Predavcu. V svojem zagovoru je obrazložil poslovanje >Providnostk. Naglasa, da obtožnica ni precizna, ker ni v njej nobenega dokaza in dokumenta. Neprestano mora dokazovati svojo nedolžnost za stvari, za katere mu krivda ni dokazana. Zalo je v težavnem položaju, ker ima obtožba vrokah vse knjige in dokumente, on pa nima ničesar. Na ta način se je nemogoče zagovarjati. Ugotovili je treba dejstva tako, kot so. Ne sme se pa pretiravati, kakor se često dogaja. On v »Providnostk dolgo ni bil član Šele 1. 1926. in 1927. je bil član ravnateljstva. Obtožnico ga spravlja ludi v zvezo s konkurzom »Providnostk Ugotavlja, da od začetka 1928 dalje sploh ni bil član uprave »Providnostk. Ako je bila »Providnosk pasivna in če so bile potvorjene bilance, je treba poklicati na odgovornost strokovnjake, ne j« njega, ki nima o zavarovalnih poslih nobenega pojma.
Razpis dražbe
za napravo pevskega kora v župnijski cerkvi v Dolu pri Domžalah, ki se bo vršila binkoštni ponedeljek 9. junija t. 1. ob 3 popoldne v župnišču v Dobu. Načrt se more pogledati na dan dražbe ali tudi prej. V načrtu je kor iz mecesnovega lesa brez napak in beline ler ho mizarska dela s kasc-tiranim stropom proračunana na 20.000 Din.
Cerkvco predstojništvo v Dobu, dne 27. maja 1930,
London, 28. maja. X. Današnja razprava v poslanski zboruici o brezposelnosti je prinesla že dolgo pričakovano senzacijo, da je namreč Lloyd tieorgo zahteval, da Macdonald vprašanja brezposelnosti ne sme več smatrali kot strankarsko vprašanje, temveč da se mali ekonomski generalni štab, ki ga je osnoval ministrski predsednik, izpopolni v gospodarski svet pod predsedstvom ministrskega predsedniku, kateremu imajo stalno pripadati no samo ministri gospodarskih resortov, temveč tudi voditelji obeh opozicijskih strank poleg politikov, ki so resortno odgoTorni v finančno gospodarskih vprašanjih. Llovd Oeorge jo izjavil, dn je od primernega odgovora odvisno, ali se bo v bodoče opozicija omilila.
V parlamentarnih krogih se Lloyd Georgeova zahteva označuje kot »kartel meščanskih strank o politiki vlade za brezposelnost .. Debalo je otvoril Baldvvm, ki je v svojem govoru naglašal, da delavska stranka ni izpolnila svoje obljube pri volitvah, dasi sta obe meščanski stranki pristali na vse vladne odredbe brez parlamentarne obstrukcije. Dalje je izjavil, da bi samo prehod Anglije k zaščitni carini v trgovinskih pogodbah z drugimi državami, ki imajo zaščitno carino, Angliji sploh omogočil, da bi bila sposobna za pogajanja. Cilj Anglije mora biti izvesti odpravo zaščitnih carin. Ta cilj se ne more nikdar doseči, dokler je angleška gospodarska politika brez zaščitne carine. Amerika je za-
smehovala Švico, ko je ta malu državica zaprosila Zedinjene države, da bi omejile pomorsko oboroževanje. Macdonald je odklonil zaščitno carino kol zdravilo zoper brezposelnost, ler je naglašal, da imajo države z visokimi zaščitnimi carinami, kakor Nemčija, Amerika in Japonska, pertientualno mnogo višjo brezposelnost kakor Anglija. Izjavil je, da je pripravljen, pri raznih razgovorih o vprašanju brezposelnih izven parlamentarne debate razpravljati tudi s politiki drugih strank.
Nato je izjavil Macdonald, da bo v kratkem pozval parlament, skleniti izjemne zakone, ki bodo vladi omogočili, proti odporu občin, hišnih posestnikov in industrijskih podjetij izvesti dela produktivnega skrbstva za zaposlitev. Nato jo odstoplvši minister Osvvald Mosley v 2 urnem govoru govoril o pomanjkljivostih vladne politike proti brezposelnosti, ter potem pojasnjeval, kako misli, da se more preskrbeti delo 800.000 brezposelnim. Navajal je pri tem, da naj se delavci, stari nad 60 let, vpokojijo, ter da se emitira posojilo za produktivna zasilna dela v višini 200 milijonov funtov. Take odredbe bi skupno stale nekoliko več kot 20 milj. funtov, obenem pa bi se znatno Izmanjšal prora čun za podporo brezposelnih.
London, '28. maja. x. Nezaupnica konservativ« cev je bila z 270 glasovi proti 241 glasovom odkle njena. Liberalci so se. glasovanju odtegnili.
»lialiia mora doseči nadmoč nad Francijo"
Pariz, 28. maja. A A. »Havas< poroča iz Rima: V zbornici je bila otvorjena razprava o proračunu ministrstva za vojno in mornarico. Nekoliko poslancev je dokazovalo, da si mora Italija naložiti nova bremena in da mora italijanski narod doprinesli nove žrtve za zgradnjo vojne mornarice. Posl. Crai je vzporejal potrebe Francije in Italije na morju in je naglašal, da segajo italijanske potrebe daleč nad pariteto s Francijo in je dejal, da mora Italija doseči nadmoč nad Francijo, kar da zahteva prirodna slabost njenih obal.
Rim, 28. maja. x. Tekom debate o proračunu mornariškega ministrstva je mornariški minister Criani objasnil sedanje stanje Italijanske vojne mornarice, ter je ugotovil, da so italijanske ladjedelnice zadostno opremljene, da morejo izvršiti potrebne konstrukcije. Proračun za tekoče leto znaša 1.475,966.000 lir, ter fe za 243,532.000 lir večji od lanskega. Za obnove je določenih 192 mil. 820.000, za nova dela pa 60,000.000. Dalje je sporočil mornariški minister, da so bile spuščene v
Dr. Kramar o restavraciji Habsburžanov
Praga, 28. maja. V poslanski zbornici so. bile danes v prvem čitanju odobrene haaške in pariške pogodbe in sprejeto dr. Beneševo poročilo. Vodilelj narodnih socijalislov dr. Kramar je imel oster govor proti Madžarski. Izvajal je, tla madžarski magnali, ki so pravi povzročitelji svetovne vojne, sedaj še zahtevajo, da se jim plača njihova posest. Dalje je poudarjal, da je treba vprašanje madžarskega kralja zasledovati ločno. Evropa mora pomisliti, da so Habsburžani, posebno pa Olon na madžarskem prestolu največja nevarnost za evropski mir. Če postane Oton madžarski kralj, mora priseči na integriteto madžarskega kraljestva, kar pomeni, da mora odstraniti Trianon. Jasno je, da bi tako stremljenje moralo dovesti do konflikta z antanto.
Slovo Andjelinovlča iz Prage
Praga, 28. maja. x. Jugoslovanski poslanik Angjelinovič, ki je danes zapustil Prago, da prevzame svoje novo mesto na Dunaju, je izjavil Vašemu dopisniku, da mu je žal, da mora zapustiti Prago, kjer je bil sprejet tako prijazno. Za vso srednjo Evropo, posebno pa za balkanske države, je Dunaj ne samo trgovsko, temveč tudi duhovno središče, nekakšen Pariš. Vesel je, da inu je bila dana naloga, da bo na Dunaju tvoril zvezo med obema državama.
Žrtve indskih nemirov
London, 28. maja. x. V Rangconu trajajo nemiri radi stavke delavcev v ladjedelnicah še nadalje. Ker so trgovine večinoma zaprte, je že nastalo pomanjkanje živil. Pri nemirih je bilo ubitih 63 oseb, 716 pa je bilo ranjenih. Tudi v Luknovu je položaj še vedno zelo napet ter je na več krajih prišlo do spopadov med policijo in množicami. V Bombayu je mirno, trgovine so zopet odprte.
London, 28. maja. x. Število mrtvih pri demonstraciji v Dacci je narastlo na 14, dočim je bilo ranjenih 60. V mestu je ustavljen ves promet. Tudi včeraj je bilo napadenih in ranjenih več Indijcev. Policija je bila močno ojačena. Tudi v Luknovu so izbruhnili nemiri, v katerih so bile dosedaj ubite 4 osebe, 30 pa je bilo ranjenih. Množica je napadla policijske straže, tako da so morale rabiti strelno orožje.
Posojila Hipotekarne banke
Belgrad, 28. maja. AA. Upravni odbor državne hipotekarne banke je sklenil na svoji seji dne 27. t. m., da bodo državna hipoterna banka in njene filijale sprejemale od 1. junija do 31. julija prijave za dolgoročna posojila in to pod sledečimi pogoji:
1.	prijave se sprejemajo le do vsote 500.000 Din,
2.	prijave za naknadna posojila se ne bodo sprejemale,
3.	prijave vodnih zadrug in kmetijskih podjetij se no bodo sprejemale raze« v slučajih, kadar zahtevanih posojil za kmetijske svrhe ne bodo dnhllt « strnnj Privilfviiriin« agrarno banke.
Dunajska vremenska napoved: Vreme se bo še bolj zjasnilo, verjetne so lokalno nevihte, soparno,
morje štiri nove križarke po 10.000 ton, šest križark po 5000 ton, 12 torpedovk za visoko morje in pet podmornic. Dalje pa se bo zgradilo še osem torpedovk in 15 podmornic.
Pariz, 28. maja. AA. Le Temps« osvetljuje razne teorije, ki so bile postavljene v italijanski zbornici tekom razprave o proračunu vojne mornarice. List piše, da je očitno, kam lahko vodijo take teorije, kakšna je smer italijanskega oboroževanja in kako imperialistična so njihova nazi-ranja.
Govor bane. vojnega ministra
Pariz, 28. maja. x. Vojni minister Maginot je na potovanju po Alžiru imel na banketu Zveze francoskih rezervnih častnikov v Alžiru govor z ozirom na zadnje izjave Mussolinija ter je izvajal: »Čc organiziramo obrambo domovine, ne mislimo na to, da bi napadli koga od naših sosedov. Mi (udi nečemo nikogar izzivati. Mi imamo samo eno skrb, (o je za našo varnost.«
Prvovrstni izbrani sladki štajerski rizling iz leta 1929. toči
restavracija hofe-a Union v Ljubljani
od prvega junija naprej! Ob torkih, četrtkih tet nedeljah vrtni koncerti! Se priporoča K. RIST,
Diisseldorlski morilec odkriva nove zločine
Diisseldorf, 28. maja. x. Pri zasliševanju Petra Kiirtna se je danes pripetila nova senzacija. Ktirten je priznal, da je pripravljal več novih umorov. V noči od 21. do 22. maja je Ktirten skril dve kladivi, zaviti v papir na nekem kraju, na katerem je skušal dobiti svoje žrtve. Peljal je prostovoljno policijske uradnike na ono mesto, kjer je kladiva skril, vendar pa jih niso našli, ker jih je najbrž kdo vzel, morda otroci, ki so se tam igrali. Sedaj je znano tudi, kako je postopal Ktirten s svojo žrtvijo. Ko je Ktirten pripeljal služkinjo v svojo sobo in je dekle zahtevalo, da jo pelje v dekliško zavetišče, jo je v resnici peljal v Grafenberški gozd in ji tam naenkrat, tresoč se, rekel: »Tako, sedaj si v zavetišču!« Ko je deklica vzkliknila: »Moj Bog, pomagaj mi!«, je odgovoril Ktirten: »Tu ne pomaga nobena molitev in nobeno vpitje, ti si sedaj gotova.« Takoj nalo jo je zagrabil za vrat in jo davil tako dolgo, da je zgubila zavest.
Islam proti boljšev kom
Peking, 28. maja. AA. Po poročilu iz Harfa!«
na je nastal nov pokret proti komunistom. Pokret se naglo razširja po vsej Sibiriji. Moliamedanci v zapadni Sibiriji in vzhodno Volge so proglasili sveto vojno proti ruskim oblastvom.
Ravnatelj priv. izvozne drurba
Belgrad, 28. maja. AA. Minister za IrgovU 110 in industrijo je na predlog Priviligirane akcijske družbe za izvoz deželnih proizvodov kraljevine Jugoslavije potrdil g. Lava Gotlieba za generalnega ravnatelja in gg. Milivoja Kostiča in Dragana Mili-čeviča za ravnatelja te družbe.
Belgrajske vesti
Belgrad, 28. maja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog predsednika minist.skega sveta in ministra prometa na podlagi čl. 133, točka 1 zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda vpokojen dr. Josip Ferjančič, banski inšpektor kraljevske banske uprave dravske banovine v 1-3.
Beograd, 28. maja. AA. Z ukazom Nj, Vel. kralja je imenovan na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje zadeve za višjega komisarja obmejne železniške policije na Jesenicah v 1-6 g. Anton Batagel, komisar iste policije v 1-7,
Otroške ofefekce
in predpasnike v vseli velikostih in kvalitetah, damske predpasnike iz listra in klata, kretona in bele, kot tudi razno damsko perilo v veliki izberi po jako nizkih cenah nudi F. & I. GORICAR, Ljubljane, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si blago in cene v izložbah!.
Liubljana na svoj veliki praznik
Akademiki svojemu škofa
Ljubljana, 28. maja.
Za veliki praznik, ki gu bo jutri obhajal Slovenski narod, ko bo sluvit osemdesetletnico rojstva knezoškofa dr. A. B. Jegliča, sc jc Ljubljana odela v svečano obleko. /. vseh juv-nih, cerkvenih in zelo številnih zasebnih poslopij so zavihrale zastave. Posebno lepo je okrašena stolnica. Portal je okrašen z želejem, nad njim pa številke: 1850 — 80 — 1930. Prav na vrhu obeh stolpov vihrata dve bunderi, narodno in cerkveno. Popoldne so na škofijsko palačo pritrdili dva žarometa v obliki številk: 1850 in 1930. Pohvalno je treba omenjati mestno občino, ki je naročila, da morajo vsa mestna poslopja izobesiti zastave.
Dopoldne so knezoškofu izrekli v škofijski palači svoje čestitke zastopniki raznih oblasti in korporacij. Tako je izrekla knezoškofu svoje čestitke deputacija mestne občine, ki sta jo vodila župan dr. Dinko P u c in podžupan prof. Evgen Jarc. Župan jc s primernim nagovorom
Meti deputacijami, ki so se včeraj dopoldne poklonile prevzvišenemu knezoškofu ljubljanskemu, dr. Antonu Bonaventuri Jegliču ob njegovi osemdesetletnici, je bila prva in najštevilnejša deputacija duhovščine s stolnim ka-pitljem na čelu. Prisrčen in ljubezniv nagovor je imel
škof,koadjutor dr. Gregor Rožman,
ki jc svoje čestitke izrazil sledeče:
Stolni kapitelj in duhovščina ljubljanska kot zastopniki klera cele škofije stojimo zdaj pred Vami, da Vam za osemdeseti rojstni dan izrazimo čestitke in povemo svoja najiskrenejša voščilu. Vesela so nam danes srca, ko Vas vidimo v teh letih tako čilega in močnega, delovnega in živahnega in to po nepopisno utrudljivi vizi-taciji v škofjeloški dekaniji. Bog Vas ohrani še in še v tem ugodnem fizičnem in duševnem razpoloženju!
Kar pa nam je danes predvsem na jeziku in T srcu, niso toliko voščila, ampak zahvala. Današnjo priložnost hočemo porabiti, da se Vam iz srca zahvalimo za Vaše delo. Vašo neutrudlji-vo nadpastirsko brigo, posebno še za Vaš zgled, s katerim nas neprestano bodrite, vzpodbujate k optimističnemu gledanju v bodočnost. Kadar jc kateremu grozil duh kloniti ob hudih razočaranjih in bolečih neuspehih, tedaj ste ga Vi dvignili z zgledom neoniah-ljivega zaupanja' v božjo Previdnost. Ko Vam v dolgem škofovanju ni bila prihranjena niti ena grenka kapljica, ki more kaniti v škofovski kelih, ko jc šla Vaša življenj, ska pot skozi vse postaje trpljenja — se je iz Vaših ust slišala le ena beseda: »Bog je dober!« Ob svitu večne luči pred tabemak-ljem ste v najbolj črni temi našli vedno zopet pravo pot, pravi izhod iz vseli težav in tako neštetokrat doživeli, da se v Boga zastonj ne zaupa. Izpred tabernaklja ste vodili in vodite svojo duhovščino in svoje vernike. In za ta zgled poguma in zaupanja se Vam danes prisrčno zahvaljujemo.
Znano je pač, da so zavodi škofovo življenjsko delo, ki bodo še poznim potomcem in rodovom pričali o žilavosti vladike in o njegovi prežetosti za slovensko besedo. Ob svoji osemdesetletnici je obiskal svojo hišo, svoje najdražje, veliko delo velikega moža. Vse je tako iskreno tam, vse tako skromno, čeprav veličastno: dobrota je pač zmerom skromna kot lastnost, sočni so pa njeni sadovi. Skromen, toda prisrčen je bil sprejem jubilanta, ki se je pripeljal ob pol 1 v spremstvu škofa koadjutorja dr. Rožman a. Pred pročeljem zavoda, ki nosi napis: »Kristusu Zveličarju sveta,« so ga čakali gojenci, ki so bili vsa leta, kar zavod stoji, škofova največja skrb in tudi največje veselje.
Pozdrav in zahvala gojcncev.
V dvorani so mu gojenci priredili akademijo. Orkester pod vodstvom g. prof. H y b a š k a je zaigral Polčevo Planiko, nakar je govoril gojenec Župančič, kijev kratkih, pa iskreno zajetih besedah poklical v spomin škofovo delo za Cerkev, državo in narod.
Takega življenja mora biti vesel Bog, narod in ga mora biti vesela država. Hvala Bogu. da Vas nam je Bog dal! Molite za nas, da bi mogli izpolniti Vaše želje in da koristimo narodu in državi. Pevski zbor je nato zapel Foersterjevo: Z glasnim šumom s kora, nakar je sledila deklamacija Gregorčičeve pesmi. Slavljencu. Vso hvaležnost, spoštovanje je pa v svoji pevski skladbi izrazil bivši gojenec, sedaj že priznani komponist Matija Tome in sicer: Pozdrav vladiki. V dcklamaciji: Življenja pot in delo so gojenci v pesniški obliki obdelali škofovo življenje. Sami so zložili besedilo in reči se mora, posrečeno in za jubilej in njega prisrčno proslavo primerno. Morda je v tem ali onem od teh pesnikov, Vovku, Vičiču in Svetu zakladnica sil, katerih pričakuje od svojih zavodov tudi škof sam. Deklamacija je izzvenela v mogočno zvočje želja očetu in luči slovenskega naroda, ki je Slovencem postavil ta dom: 0 Bog, ohrani nam to luč, prilij ji olja in venčaj jo z zmago.
Orkester je zaigral še Cerinove: Miljence, slovenske narodne pesmi ter Smetanovo skladbo: v logu in gaju, .
izrekel čestitke knezoškofu tudi kot častnemu meščanu mesta Ljubljane. Za višje deželno sodišče in za justico sta čestitala predsednik dr. Rog i na in podpredsednik dr. Golja, dalje višji državni tožilec dr. Grasselli in prvi državni pruvobranitelj dr. Souvan. V imenu univerze je čestital prodekan univ. prof. dr. R. Kušej in pu vsi profesorji teološke fakultete. Čestitati so še med drugimi: okrajni glavar dr. Rud. Andrejka, vsi ljubljanski konzuli in zastopniki drugih držav, predsednik Zbornice za TOI Jela-čin in glavni tajnik dr. \Vindischer, direktor podružnice Narodne banke Gregorič in mnogi drugi odlični zastopniki. V imenu ruskega krožku in ruskih emigrantov pa so čestitali gospa Jenkova, prof. M a k 1 e co v in Popov. Vsa ostala oblastva, korporacije in društva pa bodo čestitala jutri, na praznik.
Ob 5 popoldne je prispel v Ljubljano prevzv. knezonadškof zagrebški dr. Ante Bauer in se nastanil v škofiji.
Obzorje, ki zakriva bodočnost, je temno. Ne samo Evropa, ves svet se trese kakor v porodnih bolečinah — plašna so nam včasih srca — Pre-vzvišeni, še nam vlivajte poguma in zaupanja v Boga, ki vodi in vlada narode, še nam bodite z zgledom in besedo svetal vodnik v svetlo bodočnost — zato naj Vas nam ljubi Bog še dolgo ohrani!
Poln ganotja je
knezoškof-jubilant dr. Jeglič
v svojem odgovoru v polnem obsegu pritrdil besedam pomožnega škofa, da se je vsekdar, tudi v najbridkejših trenutkih življenja, zanesel na božjo pomoč, da je v molitvi pred taber-nakljem dobival potrebno tolažbo in moč. To zaupanje mu je vcepil že v Sarajevu pokojni nadškof J. Stadler, ki je imel navado, da se je v težavah in neprilikah tolažil z zaupanjem na božjo pomoč in da je klical: »Bog je nad nami!« Enako ga je v tem zaupanju potrjeval pokojni papež Benedikt XV., ki je tudi v času vojne, ko je bilo vse zbegano in v strahu, ohranil mirno kri in vpričo njega zaklical: »Bog je, ki nas vlada; vanj zaupamo!«
Prevzvišeni je s hvaležnostjo do Boga izjavil, da se čuti še vedno dovolj svežega za delo, dasi se tuiintam pojavlja spremstvo visokih let. Veseli ga zlasti, da njegova duhovščina živi v ljubezni med seboj, da se vestno trudi, potrpežljivo nositi breme, ki ga nalaga du.šnopastirska služba današnjih dni. Ta veseli pojav pripisuje deloma tudi konferencam »Sodalitatis ss. Cordis« in drugim duhovskim zborovanjem, kakor tudi navodilom, ki jih daje sam po »Škofijskem listu« in po dekanskih sestankih.
Prevzvišeni zagotavlja, da se spominja v molitvah vsak dan svojega koadjutorja, duhovnikov in vseh vernikov svoje škofije. Priporoča se pa tudi sam vsem v pobožen spomin pri molitvah. kakor je tudi apostol Pavel prosil molitve v pismu do Kolo.šanov: »V molitvi bodite stanovitni, čujte v njej in se zahvaljujte. Molite obenem tudi za nas.. .!<
Škof — svojim gojencem.
In tedaj, nihče ni slutil, nihče ni kaj takega pričakoval, škof se je še mladeniško dvignil čez stopnice na oder. Solze so mu zalile oči, čez obraz mu je bila razlita ona velika ljubezen, ki je vse življenje gradila in odpuščala. Tiho je bilo v dvorani, vse je čakalo velike besede velikega moža, očeta slovenske besede o učni knjigi. Kot nekdaj, kadar je obiskal svoje gojence, jih je pozdravil ludi sedaj, le beseda mu je bila že bolj utrujena. Naj navedeni samo najmarkantnejše stavke.
»Vedno sem prosil Boga, naj nii da priložnost, da bom mogel veliko delati, prosil ga pa tudi, naj mi da moči, da bom delo zmagal. Nevarnih in težkih del sem se lotil. Vselej pa sem prosil pomoči božje. Zavod, moja ljubezen, dosti bolečin, pa tudi dosti veselja sem imel z njim. Dolgo sem ga nosil v srcu. V Lurdu sem iskal nasveta pri Materi Božji, v Rim sem šel in se posvetoval s papežem Leonom XIII. in mu razodel svoje namene. Ta mi jih je tudi blagoslovil. Zavod stoji, zidali so ga pa duhovniki in slovensko ljudstvo in nihče drugi. Bog mu je dal uspehov, da je eden najboljših zavodov. Če grem po deželi, mi je v veliko veselje: Dobrega zdravnika najdem in zveni, v zavodu je bil, najdeni dobrega duhovnika in zveni, v zavodu je bil, naletim na kulturnega delavca in sem vesel, ko zvem, da je bil tudi v zavodu.
Ljubezen do Boga, do Marije in do naroda naj bo v vaših dušah čista. Kadar boste duhovniki ali kulturni delavci, iščite ljubezni in pomoči v Mariji in presveti Evharistiji. Hvala vam, hvala vam za vse. Ginjen sem pri tolikem slavljenju, drago pa mi je, da se mi prizna, da sem storil, kolikor more storiti katoliški škof.
Star sem in bom kmalu opešal. Veseli me pa, dn bom mogel odstopili to hišo mojega veselja svojemu namestniku, ki bo kot škof vodil svojo dediščino s prav tako ljubeznijo.'
V spremstvu škofa koadjutorja dr. Rož m a n a se je škof prisrčno poslovil od mladine, za katero je jubilant vse življenje delal z živo govorjeno in napisano besedo, kronano pa vedno z velikimi de-; janji, ki ostanejo Slovencem pomnik iu kjlcar v uaj-I težjih časih, ki Slovence še kdaj čakajo.'
Za sredo popoldne je sklicala Akademska zvezu kot predstavnica slovenskega katoliškega akademskega dijaštva slavnostno zborovanje v počastitev 80 letnega jubileja svojega očeta in prijatelja knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča.
Točno ob petih sc je pripeljal do Akademskega doma presvetli škof dr. A. B. J e g 1 i č v spremstvu pomožnega škofa dr. G. R o ž m a n a in svojega tajnika Jagodica.. Ob vhodu sta sprejela oba škofu predsednik Slovenske dijaške zveze Ktbin Boje in predsednik Akademske zveze Mirko Potokar.
Dvorana Akademskega doma je bila polna katoliških akademikov, ki so s frenetičnini vzklikanjem [»ozdravili svojega sivolasega vla-diko.
Slavnostno zborovanje j:: otvoril predsednik Akademske zvezo Mirko Po tole ar. Ob | zdravu presvetlega vkofa dr. Jegliča vzklikali ja kar ni bilo korca. Burre ovacije so priredili akademiki tudi pomožnemu .-.»ofu dr. Rožnumu.
Po uvodnih besedah zapoje akndemski pevski mešani zbor Alet: Zakletev viharja, nakar da predsednik besedo akademiku Antonu H r i -b o v š k u , ki izvaja:
V teh dneh prireja slovensko verno ljudstvo proslave visokega jubileja, ki Vam ga je dodelil, prevzvišeni g. škof, Vsemogočni, proslave dela, ki šte ga izvršili za naš narod, proslave veselja, da ste med nami še čili. zdravi in tako mladi!
Če proslavlja ves narod Vaš jubilej, ga mora v tem večji meri slovensko katoliško dijaštvo, kateremu ste, Prevzvišeni, najiskrenejši prijatelj. Zato dovolite, da smo Vam priredili to skromno, prijateljsko slavnost. da bo vedela javnost, da bo vedel ves narod, kako fine in kako globoke so vezi naših src, naših duš!
Ne bomo naštevali Vaših zaslug, saj govore same dovolj glasno, ne bomo opisovali Vaših del, zgodovina slovenskega naroda jih ima na najčastnejšem mestu. Vnša ljubezen do našega naroda in Vaše delo, spočeto iz te ljubezni, Vas je postavilo med Mercierje, Nevvmanne, Kette-lerje.
S svojim življenjem ste pokazali. Prevzvišeni, da ste mož, ki ima moči in energije za delo, za potrpljenje in Vam je bilo potem vseeno, ali je svet ploskal ali grajal. V Vas, Prevzvišeni, vidimo udejstvitev tega, kar naša doba tako krvavo potrebuje: ljudi, ki hranijo v sebi granitne, večne principe resničnosti in pravičnosti.
Tudi oče ste naš! Večino ste potrdili v vojake Kristusove, mnogim ste odprli svojo gimnazijo, mnogo ste nas sprejeli v akademsko
Ljubljana, '28. maja.
Vsa velika ljubezen, ki jo slovenski narod joji do svojega vladike, vse visoko spoštovanje do sivolasega knezoškofa in še posebno vsa ljubezen, s katero obdaja Ljubljana svojega vrhovnega pastirja že desetletja sem, so se nocoj strnile v eno samo mogečno, iskreno manifestacijo. Slovenska srca, ki le redkokdaj izdajajo svoja Čustva, so nocoj prekipevala, navdušenja in tekmovala, kdo bo lepše, do-stojnejše izkazal čast knezoškofu dr. A. B. Jegliču.
Podoknica knezoškofu za njegovo osemdesetletnico je bila napovedana za poldeveto uro zvečer. Ali že pred 8. uro so se pričele zbirati pred škofijsko palačo velike množice ljudi, dobro se zavedajoč, da pozneje pridejo še druge in da bo ves veliki prostor pred škofijo mnogo premajhen, da bi sprejel vse tisoče in tisoče, ki so nocoj nameravali izkazati čast slavljencu. Tako je bilo že mnogo pred pivo koncertno točko jasno, da bo nocojšnja proslava presegala vse, kar se jih je leta in leta nazaj dogajalo v Ljubljani. Ob pol 9 je bil ves dolgi in široki prostor pred škofijo, to je prav od magisirata pa do Jugoslovanske knjigarne nabito poln ljudi. V nepopisni gneči so ljudje potrpežljivo vztrajali, veseli, da so sploh mogli prisostvovati veličastnim trenotkom. Komaj in komaj so se pevci prerinili skozi gnečo na ozek prostor pred škofijskim porta-lom, ki je bil namenjen zanje in za godbo. Ta je imela še večje težave, da se je prerinila mi Robbo-vega spomenika pa do škofije. Vsa okna vseh hiš na tem trgu so bila polna ljudi. Se celo na Robbovem spomeniku se je nabralo polno gledalcev. Le milo računano, se je nocojšnje podoknice udeležilo 15.000 ljudi, mnogo, prav mnogo pa jih je moralo oditi, ker niso mogli v bližino. Grad je bil sijajno razsvetljen, prav tako stolnica in škofija. S škofije sta žareli številki 1850 in 1930 v 132 žarnicah. Ves trg z množico je bil krasno razsvetljen in je bil razgled z bližnjih oken nepopisen.
Vse koncertne točke in vsi govori so bili pre-nešeni po radiu. Podoknico je pričela godba »Zarjam, ki je zaigrala slavnostno koračnico. Ta delavska godba, ki jo vodi kapelnik g. Franc Doli-nar, je v razmeroma kratkem času sijajno napredovala in je s svojim včerajšnjim nastopom pred škofijsko palačo dokazala, da je res zaslužila čast, sodelovati pri tako krasni prireditvi. Vsa čast mladim delavcem in njenemu vrlemu kapelniku! Nato je pevski zbor, sestavljen iz pevcev vseh ljubljanskih moških pevskih zborov, krasno zapel Aljaževo »Divno noč«. V srce segajoče je bilo ubrano petje najboljših ljubljanskih pevcev, ki jih je vodil pevovodja g. Zorko Prelovec. Druga pesem, ki so jo pevci s prav tako silo in globokim doživetjem zapeli, je bila Vilharjeva ■»Naša zvezda«. Solistovsld del le pesmi je pel član opere, tenorist g. Ooatič z globokim razumevanjem in iskrenim čustvom. Godba »Zarja?, je nato zaigrala koncertno uverturo. Med to tnč.ko te odSla knezoškofu
deputacija Hubadove pevske župe
(ljubljanske). V deputaciji so bili predsednik župc dr. Anion Svigclj, predsednik »LJubljane« Hado Slurm in pevovodja c, Zorko 1'rclovcc. Deputacijo
kongregaoijo, bili ste z nami v žalosti in veselju.
Prevzvišeni, stali bomo s krepko voljo, z neomajnim optimizmom pri Vas in tudi pri Vas, prevzvišeni koadjutor, pri vsej duhovščini, kajti prepričani smo, du je le v slogi in iskrenem prijateljstvu med slovensko duhovščino in slovenskim katoliškim dijaštvom nepremagljiva četa, ki bo stala za ideale, za katere ste živeli in delali.
Hočemo delati složno za procvit katoliške Cerkve, zu Kristusa Kralju v zasebnem in v javnem življenju.
Slovenska zemlja mora biti vedno polna rož, polna cvetju, ki bo dehtelo k božjemu solncu v zahvalo za takega vrtnarja, kot ste Vi, Prevzvišeni. Blagoslovite nus, oče, da bi rož nc zamorila slana, ne polomili viharji in nc za-pudel sneg!
Molimo za večno mladost!
Po govoru, ki je žel buren aplavz, jc zapel mešani zbor krasno »Pod Tvojo milost pribe-žajem«.
Sledila je recitacija akademika 11. Kuž« nika: Ptič Samoživ (Oto Župančič).
Ob koncu je zaprosil
Prevzvišeni
predsednika, da bi smel povedati nekaj besed. Ob povabilu Akademske zveze, naj se udeležim te proslave, mi je bilo prav milo in drago. Na svojem mestu sem vedno vestno zasledoval akademsko življenje in z veseljem sem od leta do leta prešteval, za koliko novih inteligentov sc bo pomnožilo število naše inteligence. Moja naj. iskrenejša želji je bila pred vojno, da se osnuje doma ognjišče kulture s slovensko univerzo. To se je po vojni zgodilo. In sedaj s prav tako in še z večjim veseljem gledani na lep razvoj novega rodu. In ta rod, ki sedaj raste, bo lep rod! Bolj delaven bo, bolj krščanski, bolj globok. Da se bo to zgodilo, bom dan za dnem molil k Bogu, k Materi božji in li Kristusu Kralju, ki je Kralj srca, Kralj duše. V slogi bomo potem korakali: škof, slovenska duhovščina in laištvo za poglobitev verskegu življenja po katoliški akciji.
Ob koncu govora je prirejalo akademsko dijaštvo ponovne, burne ovacije. Akademski zbor je zapel nato še »Zdravico« (Jenko), nakar je predsednik zaključil siuvnostno zborovanje.
Prevzvišenega škofu dr. A. B. Jegliča in pomožnega škofa dr. G. Rožmana so potem spremljali vsi akademiki v mali j>ovorki po Miklošičevi cesti, Marijinem trgu do škofijske palače mirno in tiho, a s tem večjim veseljem, ker so imeli v sredini njega, ki jim je nadvse dober oče in iskren prijatelj.
je sprejel knezoškof v prvem nadstropju. Z njim so še bili knezonadškof dr. Anton Bauer iz Zagreba, škof-koadjutor dr. Gre<jor Iloiman in tajnik dr. Bau-erja dr. Slamii. Čestitke ljubljanskih pevcev je izrekel knezoškofu s primernim nagovorom njihov predsednik
dr. Anten Švigelj:
>Prevzvišeni naš knezoškof! V imenu Hubadove pevske zveze, Jugoslovanske pevske zveze in vseh združenih ljubljanskih pevskih zborov Vam izrekam najprisrčnejšo zahvalo za vso pomoč, moralno podporo in naklonjenost, ki ste jo izkazali nam pevcem in sploh kateremukoli pevskemu zboru, in Vam izrekamo prisrčne čestitke! Mi pevci nimamo drugega kakor naše pesmi, toda prepričani bodite, Prevzvišeni, da prihajajo iz čutečih src, da tudi mi pevci v tej divni noči, ki jo preživljate, vemo ceniti " ašo delo za naš narod, za njegovo kulturo in še posebej za pevsko umetnost. Vsi pevci se pridružujemo slovenskemu narodu in njegovim čestitkam in Vam kličemo naš pevski pozdrav »Na mnogaja leta!« in izražamo željo, da bi Vam mogli priti zapeti še čez pet in pet in pet in pet leti«
Globoko ganjen od krasne podoknice in iskrenih besed v imenu pevcev se je knezoškof
dr. A. B. Jeglič
zahvalil deputaciji: »Globoko me jo v srce ganilo Vaše lefto petje in vsa lepa slavnost, ki je ni-
som pričakoval. Vi pevci ste dosegli že lepe uspehe in lep razvoj. Želim, da bi še daljo nosili slavo našega imena med tuje narode, da bi imeli še lepši razvoj in Vam pri tem želim božjega blagoslova.«
Pevci so nato zapeli pod oknom dr. Ipavčevo >Bodi zdrava domovina , pri kateri sta solistovske točke pela gg. Pelan in Završan. Po tej pesmi je pričela množica viharno vzklikati škofu. Burno pozdravljen se je prikazal na oknu prvega nadstropja knezoškof sam. Med splošno tišino, ki je takoj nato naslala, je knezoškof pričel s tresočim, ganjenim glasom:
»Ne vem, kako bi se mogel zahvaliti za ne-pričakovano prireditev tega večera. Ko hi imel angelske jezike, ne bi mogel opisati čustev, ki ine sedaj navdajajo. Hvala, hvala lepa pevcem in godbenikom in vsem udeležencem. Bodite prepričani, da bo moje srcc bolj plamtelo za Slovence, za Ljubljano, lopo prestolico na*t». Želim vsem zbranim prisotnim, vse blagre za telo in dušo, vse blagre, časovne in za večnost. V tem znamenju prosim Boga. naj Vam podel' svoj blagoslov!«
Viharno vzklikanje vse ogromne množice se je odzvalo knezoškofu slavljencu na njegove očetovsko besede. Godba je zaigrala nato Eineršičev »Venček slovenskih narodnih pesmi« in zaključno koračnico. S tem se je vsa veličastna večerna slavnost zaključila. Le počasi se je vsa ogromna množica razšla. Na lep, prepričevalen in mogočen način jc počastila Ljubljana svojega vrhovnega duhovnega pastirja ua predvečer njegove osemdesetletnice.
Slovenska duhovščina se zahvaljuje
jubilantu
Jubilant med svojimi zavodarji
v St. Vidu
Veličastna podohnica knezoškofu
15.000 manilesiantov — Navdušenje ogromne množice — Krasno petje in godba — Ganlfive besede visokega jubilanta
Pevska slavnost v Krškem
Koncert okrožja »Krško polje
Pevska zveza obhaja letos 10 letnico svojega dela. Proslaviti jo hoče s tihim, živahnim dolom l>o deželi, kakor se njeno delo tudi sicer obrača v prvi vrsti na deželo. Sezijo letošnjih njenih jubilejnih prireditev je otvorilo pevsko okrožje »Krško polje- z velikim koncertom, ki se je vršil v nedeljo dne 25. t. m. oh 3 v Krškem, Sodelovalo je devet zborov in en kvartet. Pred koncertom je predsednik okrožja g. T o m a ■/. i n iz Cerkelj predaval o petju, naši pesmi in pevski organizaciji. Občinstvo, ki je obširno dvorano prenapoluilo in je stalo pri vseh dohodih še dosti ljudi zunaj, je predavanje poslušalo z izrednim zanimanjem, Zdi so ml, da je predavanje prav lako ugajalo kakor poznejše petje. Je pa primeren novi spored prav izredno lopa priprava nanj in je prav, če se to vedno tako uredi.
Koncert ie otvoril meš. zbor iz Krškega pod vodstvom ra\ n. V u t k o v i č a in pevov. Č a n -d r a. Prvi je na kratko orisal pred nastopom zbora pomen Krškega v slov. slovstveni, gospodarski, politični in prosvetni zgodovini sploh. Vem, da so zanimive pripombe vsepovsod prav radi poslušali, koncert je šel namreč po radiu okrog, zlasti še, ko so bile ubrane tako markantno v jedrnatih potezah. Zbor sestoji iz 30 grl, pel je Ipavčevo fletno »Ej tedaj* s primerno lahkoto in eleganco. Petje je bilo kajpada Intonačno, ritmično in agoglčno izvrstno, disciplinirano, vseskozi enotno zlito. Ni to samo zato, ker so člani iz meščanskih krogov; tak uspeh rode le redne vaje. Njegov nastop je bil i -za uho iu za oko prav lep užitek. Drugo pesem, Foersterjevo »Ljubico«, jo vodil pevov. Cander. Pesem zahteva dobro rutine, zvenela je prav lepo; tudi klepetanje ženskega zbora je bilo izredno ubrano in ritmično izvrstno odmerjeno; v splošnem pa dramatika pesmi ni bila vsa izčrpana, dasi so bile barve moškega in ženskega, ozir. mešanega zbora prav odločno očrtane v vseh menjavah. Potjo bi delalo čast vsakemu odru. Oba pevovodja sta lepo /.miselno in okusno vodila zbor.
Človek bi se bal priti z dežele in nastopiti zu takim zborom. Pa se pevci iz Vidrfia pod Čolnarjevim vodstvom niso ustrašili. Prav lepo so zapeli na pamet Laharparjev »Pozdrava in Ipavčevo »Milado«. Zbor zvoni polno, dasi jih je samo 10, a vsi pojo; intonacija je popolnoma čista, ritmika ubrana, izreka prav jasna in posebno lepo in prav odtehtana agogika. Mlad je zbor in mlad njegov vodja, pa so zapeli temu primerno svože, s ko-rajžo v vseh legali. Soprani ao lepi, neprisiljeni, v vsej višini lahkotno pojo.
Moški zbor od Sv. Križa ob Krki ie vodil kaplan T o r k a r, sam izvrsten pevec. Mladi fantje so, komaj dobro šoli odrasli, pa so peli s tako ljubeznijo in vnemo, da kaj. Imajo v splošnem izvrstne glasove, 22 :.pišča! . ki zvene tudi v višini prav lepo, kar se danes težko dobi; tenorjev lepih, visokih, prav barvanih nam manjka povsod. Poli ao Adamičevega »Vasovalca« in narodno »Srce je žalostno:. Prve sem se bal, ker je nisem še nikdar slišal lepo pete, vedno in povsod jo pojo bannluo, prevzeli so to drug od drugega. Topot pa je bila zmerna, dostojna, prav res taka, da je spadala v okvir resnega sporeda. Narodna bi bila v nežnejšem pianissimu boljša. Pevci pazijo, gledajo na pevovodjo in je prednašanje temu primerno — enotno.
Nad uro in pol daleč hodijo k vajam pevci s Studenca- Tudi pot v Krško jim je daljna, pa so ovenčali voz in prišli, d* pokažejo, kako delajo. 10 jih je, samih mladih, vodi jih organist P o v h. Zapeli so Laharnarjevo Ženin kose in Saltnerjevo ;.Na planine«. Zbor je mlad. vežba so v izredno težkih razmerah, žrtvuje dosti in je že to izredno veliko, da se jih zbere v takih razmerah toliko, ki »e resno posvete pesmi. Prva pesem se mi je zdela malo predolga, ker ni prišla na član vsa njena plastika. Rajši bi jim da! kaj krajšega. Pa je šlo vseeno dobro, imajo izreko prav lepo, jasno in pravilno, tudi intonačno dobro. Ie v drugi pesmi ni bilo ritmične umerjenosti med zborom in samospevom, ki je uhajal precej daleč naprej. Pokazali so pa prav lep uspeh, in se častno odrezali.
Številčno šibek zbor, 9 pevk in pevcev, je prišel daleč gori od Sv. Duha. Poznamo ga: prav lako šibek jo bil pri prvem koncertu okrožja že 1. 1922. v Cerkljah. Vodila ga je ženska moč, ki jo je na-
Belokrajinski kotiček
Barilc je prazen.
»čača, še eno čašo ga bova, potem pa lalrko noč e »Bome bi ga, pa ga več ni, barilc je prazen.«
»Pa je v drugem še kaj!«
»Ni božje kaplje več pri hiši. Pa kaj šc bo! Še en teden šteje ta mesec, barilc prazen, v goro ne smem. Zidarje sem imel, pa so ga mi popili tistih piškavih 100 litrov, jutri pridejo kosci, pa bodo morali žlompati tisto tumle iz kala.«
Tak je predpis po novi postavi, du sme vinogradnik, ki ima vinograd izven domovuc občine, porabiti vsak mesec v lastnem gospodarstvu le 100 1 vina. Če ga porabi več, mora od tistega plačati trošarino. Pa je vseeno, če gre za podgorsko teto, ki ga celo leto ne popije za en pošten barilc alii pa za nvaganovega ateta, ki ima zidarje in tesarje in ga mu bo treba trikratno mero.
Kako bi se pač dalo zgrniti te gube naših goric, du bi vsakemu padlo njegovo trtje pred njegov prag ali vsaj v njegovo doinovno občino!
Pa kaj bi! Čaša jo prazna, barilc ira tudi! Pa lahko noč!
Fnrmani so furali
pa ne sodček bel'ga vinca, pač pu so vozili za klet vinarsko zadruge v Metliki. Pa. vidi ga vrabiča, to so pa meščani! Kdo bi s,i mislil!
Vas za vasjo se je zaganjala v tisti nasip IKiil Svetim Martinom. Pokali so biči in škripala kola, nasip se je pa prevzetno rogal. Manjšal se pač je, a trmasto jc kljuboval.
Pa sa poprijoli tudi Metličani od Sv. Martina pa do Sv. Nikolaja. Vsak je rad doprinesel svoj delež in če tudi jo klicala krma in drugo delo. eden do drugega je rad prislonil svoj: »pa naj bo za en dan.«
Tedaj se je pa nasip ponižan prihulil v tla, in preselil sc je doli h kleti, da po svojo pripomore do boljšega vina.
Noj meščan ho al' pn kmet vsi gradimo sebi klet.
Direktor.
V našem okraju je no županskih podatkih 4^0,000 stebel štnarnice (ljudje ji reko direktor ali dalmatin). Banovina je naložila 0.11 Din davka na stcbelce in zato so ljudje vse križem začeli to trto prcceplja vat i.
donioetil sedaj organist Ar h. Zapeli so prav lepo ubrano in vseskozi zavestno Aljaževo Slov. zemljo in Schvrabovo »Slanico '. če v začetku niso mogli prikriti male< negotovosti pred natrpano dvorano, so se brž po prvih akordih umirili in zapeli obe pesmi v prav izvrstni formi. Petje je bilo prav živo barvano, ker so bili glasovi, zlasti ženski raznobarvni, pa jo vse to v čisti intonaciji in varni ritmiki prav lepo zvenelo.
Moški kvartet iz Krškega jo zapel prav občutno Pavčičevo >MujolikoE iu Mirkovo Katrico Obe pesmi jo naštudlral in vodil Stiplovšek. Glasovno je kvartet dober, lo tenor ima baritohsko barvo in vsled tega preveč dominira; v višini se to zlasti čuti, ker ji manjka lahne prožnosti. Predavanje pa je bilo sicer prav dobro, interpretacija pravilna, živahno odobravanje je bilo dobro zasluzeno. Pri kvartetih se kaj radi glasovi topo za prvenstvo, tega pri leni ni bilo, kar je zlasti veliko pripomoglo k lepi liarmoiiski zaokroženosti.
Leskovški zbor šteje 14 grl, pel jo Adamičevo Tlčko" in Ipavčev ^Pozdrav Gorenjski , vodil jo zbor organist R u p a r. Obe pesmi sla bili pravilno peli i v ritmiki i v agogiki. Tudi mera ritma je bila lejio smiselno uravnana. Intonačno pa jo alt pel v ženskem zboru vTičke - g mesto gis, ki pomotoma ni označen, kar jo hotelo vajeno uho malo motiti, sicer je pa bilo vse v lepem redu. Izreka primerno enotna, glasovi močni, polni. Zbor naj se okrepi in redno vadi, pa bo dosegel še prav dobrih uspehov.
Z Rake jo pripeljal V. K o r b u u 18 pevk in pevcev. Zapeli so Vodopivčevo »Braje, v kolo - iu Pirnatovo : Pekle, delaj pušeljc!.: Šibki so tenorji, drugi glasovi so bili boljši. Prva pesem bi bila v malo hitrejši brzini lepše zvenela, druga je bila pa v menjavi barv premalo izrazita. Mena žen. in moš. zbora je bila kur boječ« in skoro zabrisana. Sicer pa jo zbor pokazal dosti dobre volje in primerno disciplino.
Moški zbor iz Krške vasi štejo 14 glasov, ki so vsi ž" uglajeni iu prožni. Naj omenim posebej tenore, ki so bili med vsemi menda najboljši, Pokazali so se zlasti v višini prav lepo. Peli so Krekovo (Vinko) /Ljubezen in pomlad- in Prelovčovo Bela rdeča je gredica . Ritmično je bila prva malo preveč zategnjena na prvem mahu, uhajala je iz tridelnega v štiridelni takt. ('rta jo bila preveč pretrgana po pregostih diarezah, zato je trpela lopa stopnjava in je solist uhajal, a vedno previdno počakal, da to ni motilo onega, ki pesmi ne pozna dobro. Če se bo zbor držal v bodoče točno partitu-re, bo stopil med najboljšo zbore, ker ima sicer vse možnosti: glasove, dobro voljo, lepo izreko, cisto intonacijo. Treba bo le vse spraviti v lepo zaokroženo enoto.
Zadnji je nastopil zbor iz Cerkelj z 29 pevkami in pevci. Peli so Vodopivčevo Majeva-:. Zbor je lahkotno pel in predaval lepo. Prva peseni je bila kuj iskrena iu odpeta kar fletno. Druga se je pa zamajala v drugem stavku (d-mol) med tenori in basi. Izredno lepo no pa zapeli vsa mesta v pp in ostali pri vseli prehodih brzine 111 moči sililo mirni in zavestni da so nas kar silili za seboj. Zbor je stopal brž za Krškim. Vodi ga zelo spretno učitelj Petelin, ki je vodil tudi skupen zbor. Zapeli so narodno »Gor čez izaroc v Hubadovi lia.r-moiiizaciji in Sehwabovo :>Še ena . Skupna vaja je bila samo ena, trajala je za obe pesmi komaj <y\o uro, zato je bilo tem bolj čudno, da so se pevke in pevci z : devetih gora< tako lepo ujeli in šli 4<$ij° korak za korakom, vedno vsi vštric. Če ni v skupnem petju prav vse do pičice izravnano, to nič rte moti, ker izenači in zabriše kakšno malenkost pestrih. barv. Zveneli sta obe pesmi tako enotiib, mehko, v živih barvah, da sta razpalili zadnjo nilač-nost v dvorani, ki jo z dolgim aplavzom izkazala požrtvovalnim in navdušenim pevcem svojo iskreno zahvalo. Občinstvo je bilo pestro: mestno in okoliško, soglasje med odrom in dvorano ves čas nekaljeno, vez kar intimna.
V splošnem: spored je bil primemo resen in vreden lepe prireditve. Pesmi so bile zborom primerno izbrano ln je ravno to dejstvo tudi veliko pripomoglo k lepemu uspehu, h kateremu čestitam i posameznim zborom, pevovodjem in aranžerjem. Solnčna Dolenjska je prehitela vse druge pokrajine, ki pa ji bodo po vrsti kmalu sledile. U.
Nevarna tolovajska
tolpa na Kočevskem
Vlom v kočo ua Mirni gori.
Kočevje, 28. maja.
Planinsko kočo, ki jo je postavilo SPD lansko leto, so pretekli teden obiskali predrzni vlomilci, ki so ob odsotnosti upravnika koče udrli ijkozi okno v hišo.
Ko se je upravnik koče drugi dan vrnil iz Črnomlja, kamor je bil šel iskat nekaj živil, je našel v koči strašen nered. Prva in druga soba, kakor tudi kuhinja je postala prav brlog predrznih roparjev. Omare so bile vse odprle in kar je glavno: prazne. Vlomilci so odnesli s seboj vso zalogo živil in nekaj pijače. Sredi prve sobo so si napravili pojedino, kar se jo še zjutraj moglo videti, ko so stali na mizi kozarci, steklenice in nekaj koščkov kruha. Ko je vstopil upravnik koče v svojo sobico, kjer je imel svoje pohištvo in obleko, je z žalostjo ugotovil, da so bili tudi tukaj vlomilci. Iz omaro niu je namreč izginila prav vsa obleka, tako da mu je ostala samo tista, katero je imel na sebi. Pobrano mu je bilo tudi nekaj posteljnine. Škodo trpi okrog 5000 Din.
Upravnik kočo je vlom prijavil orožnikom. Ti so začeli preiskavo, ki pa bo v toliko težja, ker se okrog koče in po gozdih, ki leže pori kočo, klatijo vedno sumljivi ljudje, ki komaj čakajo, kam bodo laže vdrli.
Precej razburjenja med bližnjimi vasmi je našla I o ludi radi kamenile zasede, ki so jo napravili najbrže isti na cesti med vasjo Doblič in Bistrica nekako pri tridesetem kilometru. Neznani napadalci so napravili na treh najhujših ovinkih pre-preke iz kamenja, pri zadnji pa so zavalili nu cesto kar cele skale. Na Kočevsko se sedaj vračajo Amerikanci z avtomobili in so bile te zasede, gotovo namenjene njim. Naključje pa je hotelo, du so se ob istem času vračali iz majniškega izleta kočevski dijaki, šoferju, ki je vozil dijake, se je zahvaliti, da so ni zgodila nesreča. Vozil jo namreč ob ovinkih zelo počasi in tako takoj ob prvi zasedi uslavil. Tudi la stvar je bila javljena orož-nišiki postaji.
mliltrnni tnl.ol in brez slatin „Creme Orlsrol"
Dobiva so v Icknrunli. drog-ertjnli tn parfniacrllati. Zaloga: K osmooliomia, Znjrr«b, SmlOUlasovu •■!». Telcfointli-M
f Dr. Stanko Leskovic
: , •	! "i „< tijahJjacti, 28. maja.
Umrl je danes, due 28. I. m., po daljši bolezni g. dr. Stanko Leskovic. doktor 'vsega zdravilstva. Pokojnik jo bil sin g. Franca Leskovrca, blagajnika Ljudsko pusojilnioe v Ljubljani.
Mladi doktor je dovršil legoni 1928 medicinske studijo na univerzi v luomoslu; vse rigorpze je naredil z odliko. Poln hrepenenja, da posveti svoje dragocene sile in tehieljito znanje trpečemu človeštvu, se je vrnil v domovino. Neumorno, idealno stremljenji) po strokovni poglobitvi mu je nakopalo kal bolezni, ki ga jo spravila v prerani grob. Pokojnik jo bil i z rud no blagega značaja, vsa leta kon-greganist in splošno priljubljen. — V Marijinem mesecu jo smrt pokosila cvet, lih in lep; naj fe lepše vzcvale presajen na nebeške poljane v varstvu kongregacijske Matere, ki jo je vedno ljubil.
Težko prizadeti ugledni rodbini izražamo svoje unjiskrenojši; sožalje."
Lepota naših čipk
llaistavu Driavaoga osrednjega zavoda za ionsko doiuačo brt.
Ljubljana, 28. maja.
Na skromen, tih način jo bila danes otvorjena v Ljubljani krasna razstava, to je razstava naših narodnih vezenin in čipk, ki jo je priredil državni osrednji znvod za žensko domačo obrt v svojih prostorih na Turjaškem trgu. Že prvi vtis, ki ga dobi obiskovalec, ko stopi v razstavno dvorano, je nadvse ugoden. Lepota, k' je tukaj zbrana, vpliva na vsakega človeka, pravt ako nn laika kakor na strokovnjaka. Vsak najmanjši predmet je vreden, da si ga človek natančno ogleda, se naužijo njegove lepote, občuduje fineso, spretnost, umetniški čut, s katerim so ga izdelale ženske roke.
Dva dela ima ta razstava V prvem delu so same zase belo, nežne čipke, tu ni nobenih kričečih barv, ki bi prevpile intimno tihožitje le bele poezije. Najfinejše čipke so lo, v vseh izdelavah: klekljane, v filetu, loledo, kombinacije z belini vozom ild. Tu moreš opazili, da je nacio-ndalna nota v motivih že popolnoma prevladala Nacionalna nota je, ki vabi tujca k nakupu. Krasen kos čipk je tu. o katerem izveš, da nima po tehniki svoje izdelave noben konkurence več in du se slovite belgijske čipke no dajo primerjati z njim. Motiv jo povzet po slovenskih pečah. Posebnost so cerkvene čipke. Tu je krasen oltarni prt, trpežno izdelan, ki pa ulegno bili okras še lako sijajnemu oltarju. Motivi za cerkvene prte so posneli po staroslovenskih sakralnih motivih in po izkopninah v Stobiju v južni Srbiji iz 0. stoletja. Redek višek čipkarske umetnosti predstavlja sijajen svatovski prt in namizno periio; tu je posrečena čipka z Madotio, posrečena tako v tehniki izdelave kakor v lepoti ornamenta.
Drugi del razstave obsegu pisane vezenine. Tu so gobelini s katerimi se gojenke zavoda že uveljavljajo. Tu so posebna tkivu, resnični viški tkalske umetnosti. Sredi krasno izdelanih blazin opaziš lepo čepico za avbo, izdelaup v pristnem zlatu. Motiv je posnet po starih muzejskih originalih. Miza je polna samega narodnega blaga v najlepših izdelavah, čemer se nudi pravo bogastvo narodnih oniamentov,' slikovtost barv, sama resnična umetnost. Visoka vrata zakriva velika zavesa. Zavesa je izdelana iz treh mrež. Na njih pa je vtkano in vSilo slikovito delo, predstavljajoče jugoslovansko kolo. Za okras stanovanja si res ni mogoče mislili lepšega, kakor je ta zavesa. Še vse polno drugih stvari je na tej razstavi, ki so vredne, da se človek pomudi pri njih. Nikomur ne bo Zal nekaj uric, ki jih bo uporabil pri ogledovanju vseh teh nežnih, z občutjem izdelanih umotvorov.
>:a razstavi je mnog lepih stvari, ki so bile razstavljene že na jugoslovanski razstavi v Koda-uju in na svetovni razstavi v Barceloni. Človek mora priznati, da so si našo slovenske čipko v Barceloni resnično zaslužile Grand Prix. Razstava je. odprta ves čas do 14. junija. Napovedan je obisk mnogih odličnih osobnosti. Našemu občiu-slvu pa obisk razstave zelo loplo priporočamo.
Merjascev vedno več
Kočevje, 28. maja.
Že večkrat smo poročali iz Kočevju, da so se po naših gozdovih zaredili in razmnožili številni divji prašiči, ki postajajo strah in trepet prebivalstvu. Ti nirjasci postanejo namreč zlasti v jesenskem času strašni škodljivci na polju. Z rilci, v katerih imajo dolge, zavite čeknne, rijejo in kopljejo po njivah iu s tem izmečejo iz zemlje ves pridelek. Spravijo se ludi nad koruzo in kmet jiolem z žalostjo v srcu opazuje opustošene njive. Zarod mrjascev se silno hitro množi iu v par letih bo pri nas, če ne bo prišlo do resnejše akcije, toliko divjih prašičev in svinj, da jih ne bo mogoče več iztrebiti. Letos in luni so se spravljali ua nirjasee vsi lovci, toda niso jih mogli postreliti več kakor kakih dvajset.
V zadnjem času prihajajo številna poročila iz okolice Malegore, Starega loga, Koprivnika, Mozlja iu škrilja o uirjascih, ki postajajo že silno predrzni. Ljudje, ki jih vodi dnevna pot skozi gozd, pogosto srečajo nirjasee, pri čemer se dogajajo prav smešni prizori.
Pretekli teden se jo vračal iz Mozlja skozi gozd neki posestnik iz škrilja. Zatopljen sam v svoje skrbi, se ni prav nič oziral okrog sebe, dokler ni zaslišal tik pred seboj čudno kruljenje. Ko je pogledal okrog sebe, jo zagledal kakih pet metrov pred seboj ob poti divjo svinjo, ki je nn ves glas krulila. Okrog njo je stopicalo pet divjih prašičkov, ki so krulenju svoje starke pridno sekun-dirali. Cela prašičja družina je s tem krnlenjeni glli.no Izražala svojo nevoljo nad srečanjem s čudno Človeško prikaznijo. Seveda je bilo tudi posestniku neljubo srečanje in jo je popihal na vso sapo in napravil okrog nevarne svinje spoštljiv ovinek.
Posestniku Krakcrju pn so napravili mrjanci Se večje presenečenje. Sredi gozda se Jo naravnost proti njemu nnpolilo kar osem velikih mrjnscev. Seveda jih Kraker ni čakal.
Prebivalstvo' želi tudi od oblasti, da bi so tukaj ukrenilo, dokler je šo čas, do se zalega divjih prašičev čim v večjem številu pokonča.
Pili
Pkava KOLiNSKA CUCORI3A
i ----—————————
Gospodarske razmere v goriških gorah
Gospodarske razmere v goriških gorah so od lela do leta slabše. Kraji so primeroma gosto naseljeni, velikih kmetij nu splošno nI in ljudje morajo za delom. Doma ga ni. Soške električne centrale — glavna med Trnovim in Kobaridom — so ostale samo pri načrtu in obljubi, da se bodo letos začele gradili; edino delo je strateška cesta na Vojsko iu še podzemska napeljava kablja is Čedada na Kobarid in preko Bovca čez Predil. Da no morejo dobiti pri tako omejenih delih domačini dovolj zaposlitve doma, je umevno. Zato skušajo omiliti neznosno gospodarsko stanje z izseljevanjem: Za delni gredo v druge države, slasti v Francijo, Belgi jo in Švico. Če se tem našim delavcem posreči, da omogočijo s svojim zaslužkom svojim družinam le životarjenje iu obvarujejo svoj dom pred dolgovi, so zadovoljni.
V krajih, kjer je ostalo še kaj gozdov, so sekali čez zimo drva v upanju, da jih ugodno prodajo. Tako vidiš tu in tam dolge skladamo? bukovih drv ob cesti, ki čakajo kupcev. Lansko leto so šle ii po 12—13 lir, letos pa < nujajo zanje <1 5-5.60 lir! Uvoz iz Jugoslavije in zlasti iz Avstrije je lako potisnil ceno nizdol.
Prav tako jo s pridelki. Sena je v nekaterih krajih dovolj — a cena mu je letos tudi padla. Detelja in dobro seno — kravje mu pravijo — je letos 23—25 lir q, lansko leto — 70—85 lir! Konjsko seno je še nižje: 13—14 lir cent.
Krompir, ki je imel lansko leto ceno q 130 lir, je letos po 20—30 lir. Vzrok tega padca je uvoz iz Madjarske.
Za živino se zanimajo predvsem kupci iz Sicilije in Kalabrije ig ljudje so zadovoljni s cenami. Tako prodajajo kravo s teletom za 1800 do 2200 lir, kravo za mesnico 1500 lir. Zdaj, ko kupujejo ljudje prašičke, morajo dati za 6—7 tednov stare — 160 lir.
Meso, kolikor si ga morejo privoščiti, ja kg 8-9 lir.
Z mlekarniškimi izdelki šc gre. Tako je maslo pri kg popustilo od lanskega leta samo za 2 liri in je po 15 lir, sir polnomasten po 8—1 lire, drugi 2.50—8 lire kg.
Davki so neznosni; ni je skoraj stvari, ki bi ne bila obdavčena.
Davek na ljudi — družinski, ognjiščni davek: vsaka oseba v družili je obdavčena s 7 lirami na leto.
Davek na živino: za kravo mora kmet plačili 22 lir, za konja 17 lir, za prašiča 6 lir, ko ga zakolje pa še trošarino 23 lir iu živinozdravniku 5 lir; za kozo 20 lir. Psi, kajpada, tudi niso izvzeti. Luksuzni pes stane lastnika letno 50 lir, lovski 25 lir, varuh 10 lir davka.
Poseben davek je še na kolovoze, ki vodijo z državne ceste v polja in na njive. Kmet, ki ni vložil z 2 lirami kolekovane prošnje in plačal 6 lir davka — ne sme z vozom v svoj grunt!
Umevno je, da ob teh in drugih davščinah sleherni obupuje in da v takih gospodarskih razmerah propada dom za domom.
Velika nesreča starke
M. Sobota, 27. inaja.
Kmetico Golob Terezijo, 64letno starko iz Bogo ji ue jc zadela velika nesreča. Na polje jo peljala gnoj. Ker se je morala za vozom spuščati po nekem klancu navzdol, jo zadnje kolo zavrla z verigo. Klanec jc bil zelo ozek, radi toga je korakala tik ob vozu in se jc z roko držala zu ročico. Ko je klanec postal tako ozek, da jc imel v njem prostor samo voz, se jc stur-ka stisnila čisto k vozu. Pri tem je tuko neprevidno stopila, da jo je zavorna veriga zgrabila za nogo. To se je zgodilo tako naglo, da so starka ni mogla rešiti. Voz jo je potegnil /a seboj. Starka je padla iu voz jo je vlekel po tleli za seboj. Žena je začela od strahu in bolečin kričati in ustavljati krave. Čez nekaj časa so krave res obstalo. Starka je hotela izvleči nogo. a ni mogla. Ležala je nu tleli, dokler ni priklicala ljudi, ki so bili v bližini. Starka jc nudila pomilovanja vreden prizor. Po vsem telesu je bila potolčena. Iz noge jc vrela kri. Veriga ji je namreč strla kost in sicer tako nesrečno, da jc kost predrla kožo iu je molela ven. Starko so takoj naložili ua voz in so jo prepeljali v tukajšnjo bolnico.
Sturkina usoda je tem bol j žalostna, ker jo čisto sama. Mož ji jo pred H leti umrl, otroci pa so odšli po svetil iskat kruha. Sedaj ima tujce pri hiši. da vodijo gospodarstvo.
Odvetnik Dr. Janko Vovk
jc odprl ODVETNIŠKO PISARNO na Jesenicah v hotelu »Triglav«
Oiai pravite 9
Gospod urednik, poslušajte ie zgodbo, ki je resnična in se jih nemara zgodi po nekaj vsak teden Hrom domovine. Nemara drugod ne tako očividno, ampak gode se povsod.
Nekje sem videl pogreb. Pokopavali so mladega fanta. Nekdo mu je v hipni jezi za-rinil nož v prsa, fant se je zgradil, v dveh treh minutah je nastopila smrt. Ni mogel biti niti previden.
Stopil sem torej za pogrebom in sem bil priča vprav čudovitih stvari. Fanta so zasuli v jamo, duhovnik je opravil svoje molitve, nekateri so jokali, — tedaj pa je stopil k grobu nekdo, nemara je bil pokojnikov prijatelj, tovariš ali kaj in napravil na pokopališču cel govor. Povedal je mrtvemu v grobu in živim okrog groba, da je bil pokojnik vnel športnik, da so ga vsi cenili, da nam je zelo žal, ko nas je zapustil, lako mlad še in toliko obetajoč! Poglej, — je dejal govornik, — kako jokajo okrog tebe, kako stoje vsi žalostni okrog vrne jame; o, saj nisi vedel, da imaš toliko prijateljev mi zemlji...
Potem je k grobu stopil še en nekdo in je govoril z mnogimi besedami o tem, da tulijo grobovi in da jokajo vrbe in se zasipa črna zemlja...
Nobeden od obeh ni spomnil duše pokojnika, nihče se ni z besedo dotaknil Večnega življenja, govornika sla oba pozabila omeniti Boga!
Pa se je po obeh govorih zgrudila ob grob mati pokojnikova in je med silnim jokom zastokala v grob in med pogrebce: Molite zanj! In še enkrat: Molite zanj! In še enkrat: Molite zanj! Štirikrat po vrsti eno in isto besedo, ki pa je vsem segla do srca in izvabila solze iz oči.
In nazadnje se je še slišalo iz ust jokajoče klečoče ob grobu svojega mrtvega sina: Ko bi toliko očenašev zmotili zanj, kolikor ste cvetja nasuli na grob ...!
Kaj pravite, gospod urednik: kateri izmed treh govorov je bolj ganil? Ali vse dolge besede prijateljev, ki so proslavljali zgolj telo in so popolnoma pozabili na dušo — ali te lcratke, skromne, toda pretresljive besede rodne matere, ki res ne pozablja svojih otrok. Id edina resnično ljubi?! Mati je mislila na glavno stvar: Molite zanj!
*
-k Kdor se hoče ohraniti svežega in zdravega, naj jemlje tedensko enkrat ali dvakrat pred zajutrekom kozarec naravne »Franz -Josef« - grenčice. Zdravniška poročila iz bolnic dokazujejo, da radi jemljejo »Franz-Josef«-vodo posebno bolniki na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic točno odvaja. >Franz -Josel« - grenčica se dobiva v lekarnah, droge- i rijah in špecerijskih trgovinah.
Kot uajboljše masažno in domaČe zdravilno sredstvo proti
revmatKntm
bolečinam
zobo- in glavobolu, prehlajenju, !
trganju, za negovanje telesa, ust,	i
osveželost, okrepitev mišičevja,	i ter živčevja sploh se uporablja
te pol stoletla priznano
leuja fftenio!-drožeifka
francosko žganje
Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah iu trgovinah z mešanim blagom.
35 let odershega delovanja
Oh umetniškem jubileju Št. Dragutinovičeve.
Maribor, 28. maja.
V četrtek, dne 5. junija, se vrši v tukajšnjem gledališču svečana proslava 35 letnice umetniškega delovanja Štefanije Drugutinovitece, senijorke v zboru mariborskih igralk ler odlične dramske umetnice. Kot jubilejna predstava se ob tej priliki uprizori G. Hauptmannova latinska komedija Bobrov kožuh v kateri nastopi jubilantka v vlo^i perice Wolffovke. Pestra je pot igralke-slavljenke, ki jo je vodila preko naših odrov. Delovala je med drugim tudi v Ljubljani, kamor je prispela leta 1901 . pozneje v Osjeku, Zagrebu in Splitu. Ob ustanovitvi mariborskega Narodnega gledališča jo je II. Nučič povabil v Maribor ter se je slavljenka povabilu ludi odzvala. Tekom triletnega svojega delovanja na tukajšnjem odru se je pri mariborskem gledališkem občinstvu na mah priljubila. Po šestletnem presledku je ob desetletnici tukajšnjega teatra prišla v Maribor in je kol nositeljica nekaterih vlog imela priliko, da si utrdi svoj sloves igralke umetnice. Šte-lanije Dragutinovičeve oderska domena so karak-terne in humoristične vloge; znamenite njene kreacije so med drugim: Majka Jugovičevr, Gospa Dulska«, - Gospa senatorjeva . - Gospa \Varren-, Cecilija (Radikalna kura) itd. Slovljenka se odlikuje po izredno živahnem in vedrem temperamentu, kar ji na odru prinaša uspehe, v družabnem življenju pa vsestransko priljubljenost in spoštovanje. Ob gotovo redkem jubileju odlični umetnici ter igralki na mariborskem odru najiskrenejše in najtoplejše čestitke.
Splav se razbil na Dravi
Maribor, 28. maja.
Že dva dni vrši tukajšnja splošno-stavbna družba v bližini mariborskega broda merjenje radi postavitve novega mostu preko Drave. V ta namen so delavci potegnili preko Drave 2 debeli žici. Ni pa družba o teh merjenjih obvestila pristojnega oblastva.
Danes proti 15 pa bi bilo prišlo kmalu do nesreče, ki bi lahko zahtevala tudi človeške žrtve. Vzdolž Drave je priplul splav s tremi splavarji. Čim so videli omenjeni delavci prihajajoči splav, so s klici skušali opozoriti splavarje na nevarnost. Obeli žic pa ni bilo mogoče tako hitro odstranili. V trenutku je sredi Drave zahreščalo. Splav je s strahovito silo zadel v žico in se razletel na neštevilno kosov, ki so izginili v valovih. Splavarji so ohranili duliaprisotnost in se pognali v Dravo ter srečno priplavali na levo obrežje. Na obeh bregovih se je zbralo ob tej priliki mnogo občinstva, ki je v velikem razburjenju sledilo dogodkom. Le srečnemu naključju ie pripisovati, da ni prišlo do večje katastrofe in človeških žrtev.
Koledar
Četrtek, 29. maja: Kristusov vnebovhod. Teo-dozija, mučenica; Maksim, škof.
Ni. ji grobovi
-f" V Kamniku je umrla v visoki starosti skoro 80 let gdč. Franja Verne. Pokojnica ie službovala dolgo vrsto let kot učiteljica na dekliški šoli v Kamniku, dokler je ni napadla huda bolezen, ki jo je mučila celih 23 let. Bila je izredno dobrega srca in je rada pomagala, kjerkoli je mogla. Zato so jo pa tudi vsi ljubili in globoko
spoštovali. Pokopali jo bodo danes popoldne na Žalah. Preostalim naše iskreno sožaljel
+ V ljubljanski bolnišnici so umrli: g. Alojzij S k r e m; pogreb njegov bo danes ob pol 5 popoldne. — Ga. Marija Velušček, roj. Bisai, Pokopana bo v petek ob 5 popoldne,
N. p. v ml.
Mala hroniha
k Kraljev zastopnik pri otvoritvi velesejma.
Poveljnik dravske divizijske oblasti divizijski general g. Sava Tripkovič je bil odrejen od marša-lata dvora, da se udeleži današnje proslave otvoritve X .jubilejnega vzorčnega velesejma kot odposlanec Nj. Vel. kralja.
k Se so med Slovenci prijatelji slovenskega dijaštva, ki se ne strašijo niti žrtev. In prav prijateljem dijaštva smo v zadnjih tednih razposlali prošnje, da bi se priglasili kot člani Akademske Vincencijeve konference s sedežem v Ljubljani. Ker od vseh še nismo prejeli cenjenih odgovorov, vljudno prosimo, da se naši prošnji po možnosti čim prej odzovejo in sicer kolikor mogoče v velikem številu. — Akademska Vineencijeva konferenca v Ljubljani.
k Izletnikom. Vsem izletnikom in turistom, ki nameravajo dne 1. junija na Golico, vljudno naznanjamo, da bo pri Sv. Križu nad Jesenicami (na potu na Golico) ob 9. sv. maša, pri kateri pojejo slovenski akademiki. Ker upamo, da bo s tem marsikateremu ustreženo in marsikateremu odvzeta skrb, vljudno vabimo, da se sv. maše udeležite.
k 1. nacionalni turnir v tenisu v Ljubljani.
SK Ilirija priredi, kakor nam poročajo, v dneh 30. maja in 1. junija I. I. 1. nacionalni tenis turnir v Ljubljani. Kakor čujemo, se udeležijo tega turnirja najboljši igralci Jugoslavije, vsled česar bodo te prireditve vseskozi zanimive in bodo nudile vsakemu velik športen užitek. Že danes opozarjamo naše občinstvo, osobito pa jMisetnike našega velesejma z dežele, da si te prireditve ogledajo in s svojim posetom dokažejo zanimanje za ta lepi beli šport, ki se visoko ceni in upošteva kot ena prvih športnih panog v vseh kulturnih državah.
k Botri! Svoje birmance zelo razveselite, če jim podarite v spomin molitvenik, ki ga je napisal velik prijatelj mladine, škof dr. Rozman. Naroča se pri Društveni nabavni zadrugi v Ljubljani, pri Jugoslovanski knjigarni in pri Ničmanu v Ljubljani. Cena izvodu z rdečo obrezo je 22 Din, z zlato obrezo 30 Din.
if Slovensko katoltfko izobraževalno društvo Kres v Gradcu poziva vse, ki so v teku zadnjih štirih let darovali kako denarno ali katerokoli drugo podporo za omenjeno društvo, da blagovolijo čimpreje naznaniti, kdaj je bila podpora nakazana, ali je bila odposlana po pošti, ali izročena osebno in komu je bila izročena. Naslov: Slovensko katol. izobr. društvo Kres, Prokopigasse 12-11, Graz.
k Znižana avtobusna vožnja Bled — Ljubljana. Hojak, avtoprometna družba z o. z. Domžale sporoča cenj. občinstvu, da vozi za časa velesejma z Bleda v Ljubljano po znižani ceni 35 Din, tja in nazaj pa po 60 Din.
k Prebrisan kolesarski tat ujet. Že dolgo so se ljubljanski lastniki koles, posebno pa taki, ki i jim je kolo na katerikoli način izginilo, čudili, : kam izginejo ta kolesa. Afera, ki jo je danes raz- j krila ljubljanska policija s pomočjo orožništva iz Višnje gore, pa utegne deloma razjasniti in pokazati ono skrivnostno pot, katero so šla mnoga in mnoga ljubljanska kolesa. V okolico Višnje gore je zadnje tedne večkrat prihajal neki V. R., 271etni brezposelni kovač iz Ljubljane. Ta je bil šele pred pol drugim mesecem izpuščen iz zaporov. Izdajal se je za zastopnika neke ljubljanske tvrdke, kar jc v resnici tudi bil, vendar mu pa tudi zastopništvo te tvrdke ni neslo bogve koliko, zakaj dosti raje se je pečal s prodajo koles. Orožniki v Višnji gori so pričeli nekaj sumiti, vendar pa R. niso aretirali, temveč so le previdno povpraševali, kje in kod je R. kolesa prodal. O tem so zaupno obvestili ljubljansko policijo. Ta je R. na njegovem stanovanju aretirala. Po strogem zaslišanju je R. priznal, da je prodal v okolici Višnje gore tri kolesa, ki jih je ukradel v Ljubljani. R. pa je najbrže v tamkajšnji okolici razpečal še mnogo več koles. Ravnal je tako-le: V Ljubljani je ukradel kolo in se odpeljal z njim na Dolenjsko, na videz po trgovskih opravkih. V resnici pa je kolo prodal in se zopet vrnil v Ljubljano. Tu je vnovič kolo ukradel in se zopet odpeljal na Dolenjsko. Tako bi delal še dolgo, ko bi ne bilo pričelo orož-ništvo nekaj sumiti in mu je ljubljanska policija končno ustavila njegovo cvetočo obrt.
-^Delavci se zastrupili z bravino. V gozdu Kozari pri Banjaluki se ie pripetil težek in nenavaden slučaj zastrupljenja. Gozdni delavci tvrdke Mitra Vojvode, in sicer Mihajlo Bekvarek, Štefan Berecki in Pavel Haidema, vsi iz okolice Prnja-vora, so kupili od veh kmetov nekaj kil bravine. Komaj so meso pojedli, so začutili grozne bole-
ifarnjte IfaSe fino perilo iz umetne soile z nego-uanjem in pranjem z
L m*
IUX
miLOiii u LU S K H H
čine v želodcu in so pričeli bljuvati. Uvedena jc bila preiskava, ki je ugotovila, da je bilo meso zastrupljeno. Jagnje je namreč, katerega meso so jedli, ugriznila kača. Kmetje pa so hoteli imeti vsaj nekaj dobička od zastrupljenega jagnjeta in so ga zaklali ter njegovo meso prodali. Delavce so v težkem stanju prepeljali v bolnišnico v Banja-luko, kjer jim je bila nudena pomoč.
k Velik požar na Sušaku. Predvčerajšnjem zjutraj je izbruhnil na sušaškem kolodvoru velik požar. Ogeni je nastal na brajdici v vagonu nadzornika brzojavov. V vagonu so se nahajali razni brzojavni aparati in drage stvari v lesenih zabojih, tako da se je mogel požar zelo hitro razširiti. Gasilcem se je posrečilo, da so požar v pol ure pogasili in lako preprečili še večjo nesrečo. Škoda znaša okoli 200.000 Din.
k Velik most preko Neretve. Že leta so prebivalci porečja Neretve delali na tem, da bi se zgradil preko Neretve blizu mesta Čapljine most, ki bi služil najtežjemu prometu. To se jim je končno res posrečilo doseči. Ta železni most se bo gradil v najkrajšem času. Most bo imel zelo veliko važnost za južno Bosno in Hercegovino. Novi most bo najmodernejše konstrukcije, ki so jo napravili v Nemčiji. Dolžina mostu je 155 metrov, teža železne konstrukcije 500 ton, estale konstrukcije 450 ton, železnih tal pa 50 ton. Most bo položen na zelo masivne stebre iz klesanega kamna. Stebri bodo štirje, in sicer dva rečna in dva obalna. Most bo imel hodnike za pešce. Ti hodniki bodo iz betona in asfaltirani. Ta most bi moral biti dovršen že meseca aprila, pa se je delo zaradi dovoza konstrukcije zakasnilo in bo most dovršen šele meseca oktobra ter izročen prometu.
k Službene novine od 27. maja t. 1. objavljajo Ukaz Nj. Vel. kralja, s katerim sta imenovana pri kraljevski banski upravi v Ljubljani za banskega inšpektorja v 4.a skup. 1. kategorije dr. Franjo Koritnik, prosvetni inšpektor pri bivši mariborski oblasti in za banskega šolskega nadzornika v 1. skup. 2. kategorije in 15% po čl. 31 zak. o uradnikih Fortunat Lužar, oblastni šolski nadzornik bivše ljubljanske oblasti.
k V Službenih Novinah kraljevine Jugoslavije št. 118 od 27. maja t. 1. je objavljen »Zakon o izmenjavah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih« in »Pravilnik o uporabi agronomov za
Župan josip Luvtižar:
lz Kranjske gore
na Kanzethohe
(1498 m nad morjem).
Naš cerkveni pevski zbor. ki šteje 17 grl, napravi letno tradicijonelni izlet v več ali manj oddaljeno okolico. Letos smo se odločili, da obiščemo naše bližnje sosede v Beljaku in se ob tej priliki povzpeti z vzpenjačo na Kanzel-liohe nad Osojskini jezerom. Ker uživamo kot obmejni prebivalci pri prehodu državne meje niarsikako ugodnost, smo dobili zadevno dovoljenje brez posebnih sitnosti. Odhod smo določili na dan 25. maja ob pol 5 zjutraj peš do avstrijskega carinskega poslopja na Ca vi onstran Karavank. Krasno jutro, brez najmanjšega oblaka, hladno, semiintja celo slana. Žvrgo-Ijenje ptičev nas je pozdravljalo in spremljalo ves čas ob samotni cesti preko Podkrnskega sedla. Na velikem ovinku v Bistriškem grabnu smo srečali skupino ljudi, ki so se trudili pri dviganju pouesrečnega avtomobila, kateri se je prekucnil pred par dnevi neki berlinski družbi, brez posebnih posledic. Nn določenem mestu in v dogovorjenem času nas je že čakal avtobus, ki nam je bil /.u cel dan nu razpolago. Podjetnik nas je sam spremljal iu oskrbel vse naročeno z ono vojaško točnostjo, katere sc je navadil kot »kanarček« v Ljubljani v bivši avstrijski garnizij.i. Med potjo smo izstopili v Warm-had Villacli, kjer nuni je upravnica razkazata v resnici sijajne naprave modernega kopališča. Voda ima pri izviru + 18 do 22°C.
Ogledali srno si Beljak, kateri pa ob nedeljah ne kaže one živahnosti, kakor med tednom, kajti kraj ima razmeroma največji promet med avstrijskimi mesti; železniške zveze peljejo od tod na vse mogoče struni, prihaja pu in odhaja 59 osebnih vlakov vsakojakih vrst. Mimogrede pogledamo v frančiškansko cerkev sv. Nikolaju.
ki je zelo podobna oni presv. Srca v Ljubljani, samo dn je večja. Vršila se je ravno božja služba. Veliki oltar jc bil krasno razsvetljen, ua koru pa je prepeval deški zbor. Ogledali smo nadalje javna poslopja, panoramo, relief Koroške, parke, nasade in kolodvor. Du zadostimo nedel jski dolžnosti smo šli ob pol K) k slovesni maši v farno cerkev sv. Andreja, mogočno gotsko stavbo z inv|>ozantnim zvonikom iz rezanega kamna. Zbor je pel Gruberjevo latinsko mašo v Es-duru, ki je enega ali drugega izmed nas vlekla, da bi šel pomagat«, ker skladbo imumo tudi mi na stalnem repertoarju. Po maši smo se. podali po najlepši ulici, — 10. oktobra, — proti evangeljski cerkv i, prekrasni gotski zidavi, sredi najlepših nasadov, z Kepo in Mangartom v ozadju. Seveda smo si jo hoteli ogledati tudi od znotraj. Nekdo izničil zlet-nikov pritisne na kljuko, pu vrata so zaklenjena, toda.v tistem trenotku nam jih že odpre cerkveni služabnik, začudeno in nezaupljivo ©gledajoč pisano družbo. Pojasnimo mu. dn smo tujci in prosimo, da si smemo ogledati notranjščino. Ker se je vršilo opravilo, nas cerkovnik opozori, du naj se strogo dostojno vedemo, nakar nam odgrne zaveso v svetišče. Na prižnici je bil pastor, markantna oseba okrog 60 let. govornik par excellenco. Obdeloval jc temo »prosite Očetu, da vam pošlje sv. Duha«. Nikoli ne bom pozabil njegovih gest. njegovega poudarku in njegovega glasu. Po govoru je molil Oče naš počasi, ter začel peti skupaj z verniki, ob soremljevanju orgel. Notranjost cerkve je popolnoma priprosta. v altarjn velika slika Kri-stusa-sejalca v naravni velikosti, sicer pa zelo svetel prostor, v nasprotstvu z našimi oožjimi lirami, ki so bolj v polmraku. Čudili smo se tudi redu in disciplini cerkvenih občanov, ki so sedeli kakor pribiti.
Točno ob 11 je došel voz in nas odpeljal h kosilu na restavracijski vrt prav do pogrnjene mize. Po okrepčiiu se je pa oglasila slovenska pesem, v tem, svojčas najbolj razvpitem mestu v veleuemškem nacijonafneni oziru. Tež-
ko, du sc je po prevratu oglasil tukaj kuk slovenski pevski zbor. Pričeli smo z večno lepo Nedvcdovo »Nazaj v planinski raj«, kateri so sledile umetne in narodne. Imeli smo hvaležne poslušalce — Nemce, ki niso štedili z ploskanjem in odobravanjem.
Po odmoru smo se odpeljali pod ogabnim vodstvom našega iKitnega maršalu g. Tauch-liamiucr-ja proti Anncnlicimu ob Osojskem jezeru. Cela (»krajina, po kateri nos je vodila pot, jc takorekoč eno samo letovišče. Povsod izredno lepe vile in čedna, vilam podobna poslopja. Potegnili smo sc do postaje v bregu, odkoder pelje vzpenjačn proti vrhu Kanzclhdlie. V vagonček, ki ima prostora za 24 oseb, jc stopal zlasti naš nežni spol z razdvojenimi čustvi in precejšnjim nezaupanjem. Ko so se pa zaprla vrata in smo se lahko dvignili po žici na prosto, je bil strah premagan in vsak jc samo občudoval razgled, postajajoč / vsakim trenot-koin obsežnejši, dokler se nismo pripeljali v notranjost gorenje postaje. Vse jc očaral razgled, ki se nam jc nudil z raznih teras v bližini postaje. Našteli smo kur pet jezer: Vrbsko. Osojsko, Blaško, Št. Leonhnrdsko in zaradi vrtincev zloglasno št. Magdalensko. Med njimi se pa vije kot srebrn trak reku Drava, čez Karavanke vidimo vso skupino naših mogočnih Julijskih Alp. od Triglava do Montaža. Ogledali smo si vse naprave, med drugimi dva moderna hotelu z vsem komfortom. Sploh je za tujski promet tukaj sijajno urejeno. Tenis, soinčne in prsne kopeli, drsališče, moderna skakalnica itd. Par minut od glavnih postojank oddaljena je originalna stavba na takozvani Kanzelvvarte. Buffet. r razglednim stolpom. Poslopje je leseno v pristno koroškem narodnem slogu, vse okrašeno z raznimi srci, kifeljci, prestami, lutkami, krogi in drugo tako šaro, katere pretežna večlinn nosi razne šaljive in zbadljive napise, kakor: »Wir 2 sind I«, ali »Anna. vvo hast deine Linie?«
Sedaj pa še* malo o vzpenjači. kateri projekti so sc pričeli pojavljati tudi pri nas in
zak ar sva sc zanimala že v bivši oblastni skupščini z g. dr. AdleSičem. Graditi jo je začela firma Bleichert iz Leipziga v maju 1927 in delo dokončala dne 4. jan. 1928. Vzpon gre od 526 m do 1465 m nad morjem. Dolžina 1890 ni. Promet vzdržujeta dva voza, vsak za 24 oseb. Vozita 4 metre na sekundo in prepeljeta v eni uri 140 oseb. Klektrični tok zn |x>gon dobavlja be-Ijašku elektrarna brezplačno za gotovo dobo let. Vožnja stane gori in doli S 5.50 (44 dinarjev); večje družbe dobe 20 odstotni popust, stalni gostje višinskih hotelov plačajo samo polovico. Frekvenca jc bila lansko leto sijajna, ker sc je vozilo nad 44X1.000 oseb in se je delničarjem, med katerimi prvači koroški deželni fond, izplačala 29 odstotna dividenda. Vendar sc pa uprava boji. da bo promet začel padati, ker iz-ined domačinov gre le redko kdo ]x> dvakrat na goro. Zaledja, kot n. pr Rnx r. Dunajem, nima in računati bo treba z event. deficitom. Toda eno je pribito. Za tujski promet obubožana Avstrija, posebno pa šc Koroška, mnogo riskira in bila naj bi nam za najlepši vzgled, kako se m osa delati.
Tudi tu se je glasila slovenska pesem vse do odhoda. Nazaj grede smo obiskali še nekdaj slovečo božjo |K)t na Pcravi, nakar jc zbor zaključil svoj zlctni dan z koncertom v -restavraciji Tauolihammer-ja. Nekam mrko sta zrla Bismarck in Hindenburg s stene na mešano družbo Slovencev in Nemcev, med katerimi je odmeval mogočni in izzivalni naš jugoslovanski »U boj!«	,
Veseli in najbolje razpoloženi smo se poslovili prav prisrčno od naših sosedov ki so nam obljubili, da nas o binkoštih obiščejo in se vračali pozno v noč z najboljimi utisi po isti poti domov.
Da bo potopis popolen ne smem zamolčali, da je nekdo izmed naše družbe poslal domov razglednico /. sledečo vsebino: len iiabe mein Herz in Villacli verloren.
MOŠKE OBLEKE
prodaja za čas velesejma
po nabavni ceni
konfekcijska industrija
JOSIP IVANČIČ - L1UBHANA
Dunajska cesta 7 — Ne zamudite ugodne prilike
časa enoletnega staža na državnih in banovinskih
zemljiščih«.
■A- »Pomoč novorojenčku in dojenčku« od pri-marija dr. Dragaša je izšla in so dobi v vseh knjigarnah.
•jf Za mesec junij priporoča Jugoslovanska knjigarna našim cerkvenim zborom: M. A, Ekels Pridite molimo! 12 evharističnih napevov za mešani zbor. Part. 24 Din, glasovi po 5 Din. — Dr. Anton Faist, op. 20. dvanajst cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. 20 Din, glasovi po 4 Din. —• \nt. Foerster, op 73, litanije presv, S, J. za ljudsko petje. Part. 6 Din, — Ant. Grum: Litanije in od-pevi v čast presv. S. J. za mešani zbor. Partitura 14 Din. — Dr. Fr. Kimovec: Oče naš. 12 obhajilnih pesmi za mešani zbor. Part. 20 Din, glasovi po 6 Din. — Pogačnik Ivan: Slava presv. S. J. 10 pesmi za mešani zbor. Part. 20 Din, glasovi po 6 Din. — Premrl Stanko, Cerkveni moški z;<ori, 40 Din. — Premrl Stanko, Slava Brezmadežni. Zbirka mešanih, moških in ženskih zborov. Vez. 40 Din, broš. 30 Din. — P. Hugolin Sattner, Slavo-spevi presv. S. J. za mešani zbor. Part. 25 Dta, glasovi po 5 Din. — P. Hugolin Sattner, Ogn išče ljubezni. Osem pesmi na čast presv. S. J. za mešani zbor, soli ali orgle. Part. 30 Din, glasovi po 5 Din.
PRIV. DETEKTIV. ZAVOD
Iv. Toplikar, Rimska cesta 9.
jf V Postojnski jami se vrši letos na Bin-koštno nedeljo že osmič velika ljudska veselica. Pri tem sodelujejo orkestri in pevski zbori. Za letošnjo prireditev je jamsk auprava uredila posebno učinkovito razsvetljavo. Močni žarometi in vodi bodo skriti dajali efektno indirektno luč. Za nedeljski obisk Postojne jo dovoljen brezplačen vizum. vstopnice stanejo s polovičnim popustom samo 10 lir. Pojasnila Jos. Zidar, Dunajska cesta štev. 31.
•fa Ne vrzite proč praznih Maggi-jevih steklenici Le-te lahko daste pri svojem trgovcu zopet napolniti z Maggi-jevo zabelo. Če se dopoln ire, je potem Maggi-jeva zabela dosti cenejša. Toda pazite na to, da se zabela dopolnjuje iz velike Maggi-jeve steklenice! Le-ta ima ime »Maggi« na prumeno-rdečih« etiketah.
Ljubljana
Današnji praznik veselja in zahvale
Oa Vam moli
ne poškodujejo zimske obleke ! Najučinkovitejša sredstva v
DROGERIJI GREGORIC LJUBLJANA, Prešernova ul. 5
•k Lud. Čeme Ljubljana. NVolfova ulica 3, priporoča za birmance prvovrstne ure, zlatnino in srebrnino po najnižjih cenah.
ir Usnjatih predmetov, ki so obrabljeni, ne uporabljamo več radi, čeprav je usnje še dobro ohranjeno. Ali ni škoda? Skoda tembolj, ker lahko usnjate predmete, kot aktovke, čevlje, kovčke, naslanjače in podobne usnjate stvari, prebarvate z Braunsovo »Vilbra barvo za usnje, ki napravi predmete kot nove.
if Vsi razstavljale! se gnotejo okrog koje v H paviljonu in se je bati, da ne razbijemo ogromnega krožnika Pekatet.
•k Največji reveži so slepci. Spominjajte se jih! »Dom slepih« ima položnico 14672.
Za Jegličev sklad
IV. Izkaz darovalcev za »Jegličev sklad«.
Dr. I. Grafenauer 300 Din; Stolna prosveta 500 Din; Župni urad Kranjska gora 10 Din; Težak Magdalena 30 Din; Kramar J, žpk. 20 Din, dr. Mih. Opeka, st. kanonik 200 Din; Pruschin Al. 200 Din; Hranilnica in posojilnica Dol. Hrušica 100 Din; Do-lenec Iv., prof. 100 Din; prof. Jos, Švelja 700 Din; prof. dr. F. Perne 400 Din; prof. dr. Iv. Svetina 100 Din; A. Perše 100 Din. Doslej je bilo nabranega 81.140 Din. Vsem darovalcem Bog plačajl S tem pa ni zaključeno zbiranje prispevkov za »Jegličev sklad«. Naj ne bo Slovenca, kateri ne bi v teh dneh položal mal dar Njemu, kateremu naš narod dolguje največje spoštovanje in največjo hvaležnost. Darove sprejema Knezoškofijski ordi-narijat, Prosvetna zveza in uredništvo Slovenca.
Zobni atelje Dentist P- Vrankar, zobar
Gledališka ulica 7
se je preselil v novo- moderno urejene prostore na
Dunajsko cesto 20
nasproti kavarne Evropa, poleg Kmetske posojilnice,
vhod iz Tavčarjeve ulice 2, I. nadstropje. Ordinira od 15. V. naprej vsak dan od 8-12 in 2-5


% \
Za zobe. za nego kole ln za brlite
Prodaja se v vseh prvovrstnih drogerijah, parfumerijah in lekarnah
Oeneroino zastopstvo za lutioslav.: SSiiinv rjfigCr iii ufiiv. to j{fč U
0 vseh svečanostih, ki se bodo danes vršile v čim slovesnejšo in veličastuejšo proslavo našega vladike dr. A. B. Jegliča, smo program že priobčili. Tedaj podajamo še kratek pregled vseh današnjih svečanosti:
Dopoldne ob t) se zbirajo zastopniki verskih, Uaritativnih iu prosvetnih organizacij na dvorišču škofije. Tam se razvije sprevod v stolno cerkev, kjer se ob pol 10 vrši slovesna zahvalna služba božja, lz cerkve odide sprevod v istem vrstnem redu v škofijo, kjer se zastopniki organizacij poklonijo knezoškofu in mu častitajo k 80 letnici.
Zvečer ob 8 se vrši v veliki Unionski dvorani slavnostna akademija, na kateri sodelujejo pevski zbori vLjubljane«, »Glasbene Matice« in »Ljubljanskega Zvonar. Slavnostni govor bo imel dr. Marko Natlačen. Med ostalimi točkami bodo tudi recitacije Pregljeve ode in pa dramatična poklonitev mladine.
Akademija v Unionu
Slavnostna akademija na čast prevzvišenemu gospodu knezoSkolu dr. A. B, Jegliču bo drevi ob 8 v veliki dvorani hotela Union. Sodelujejo naša odlična glasbena društva: »Glasbena Matica«, »Ljubljana«, »Ljubljanski Zvon«. Spored akademije je sledeč: 1. Goller: Jubilate, poje pevski zbor »Ljubljana« s spremljevanjem fanfar; 2. Dr. A. Do-
Kaj bo danes 7
Unionska dvorana: Slavnostna akademija v proslavo 80letnice knezoškofa dr. A. B. Jegliča. Ob 8 zvečer.
Ob 9 zjutraj: Pričetek sprevoda s škofijskega dvorišča, nato slovesna služba božja v cerkvi, poklonitev korporacij knezoškofu.
Drama: Zaprto.
Opera: Dolarska princesa. Izven.
Lekarne: Nočno službo imajo: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
V petek: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška.
Ljudski kino Glince. Ob 8 zvečer: Dirka med oblake in šaloigra.
Društveni dom Glince. Ob 4 proslava povodom 80letnice g. knezoškofa dr. Antona Bonaven-ture Jegliča.
„So že po dvanajst
Ljubljana, 28. maja. Nivesku ima štiri leta in petega nekaj več kot pol. Vsak dau postaja starejša in — ži-vejša, da prizadeva mamici težke ure in bridke skrbi. »Ta grdi otrok!« tožii mamica in jo — poljublja na njene svetle laske. Sitj kljub vsej njeni nagajivosti ne more biti brez nje.
Predvčerajšnjim je grdo deževalo, pa je bila Niveska nekam čudovito mirna. Dala si je opraviti s svojimi punčkami. »No, le pridna bodi!« je bila mamica vesela, da ima v kuhinji med lonci in kuhalnicanii mir.
Niveski so tačas rojile povsem druge misli po glavi. Pred očtni so se ji nizale lepe, rdeče in sočne črešnje, da so se ji kar same od sebe obešale po nosu in za uhlje. Vsaki punčki je dala po eno, ne, po dve; saj kamor je pogledala, so sc ji v obraz nasmihale: kar vzgrizrtila je; tako žiivo so ji bile pred očmi. Pa se je le vgriznila v jezik, zakaj prave in resnične črešnje so bile le na trgu.
Če bi jih mogla ati pogledat! Vsaj od daleč. Oprezala je za mamico in jo kradonia ubrala tja — na trg. »Joj, kuko so lepe! M-m!« je m laskala z jezikom. Nič ni marala za dež samo očii je pasla po prelepili kupčkih teh nebeških črešenj in se ob teni pogledu naslajala
Mamici so v kuhinji kar nekam hitro minile dopoldanske ure. Že je bil čas. da gre Niveska očku do hišnih vrat nasproti. Toda Ni-veske nikjer! Tesno je postalo ijuibeči mamici pri srcu. Vse je pretaknila, pa zaman. Utrujena se je sesedla.
Tedaj so se pa vrata s hruščeni odprla in v kuhinjo je vsa zmršena in premočena vdrla Niveska rdečih lic in žarečih oči, da je bila vsa hiša polna njenega zvonkega glasu: »Mamica, mamica! So...« >Ju, otrok božji, kakšen pa si? Kje jni si bila? V takem strahu sem bila. Kaj pa je?«
»...so že po dvanajst, so že po dvanajst! Zdaj jih pa moraš kupiti, zdaj |>ač! Pojdi, mamica, pojdi, da jih ne zmanjka!« »Česa vendar?« »Črešenj...!«
i 5
O Češkoslovaški konzul g. dr. Resi nam pošilja sledeče pismo: Dovolite, tla počastim jubilej Vašega velikega moža in prijatelja našega naroda s prispevkom k Jegličevemu skladu, za katerega prilagam 100 Din.
O Novi stavbeni mojstri. Dne 27. t .ni. so se zadnji dan vršili pri Gradbeni direkciji izpiti za stavbene mojstre. Iz Ljubljane sta delala izpit kot zidarska mojstra gg. Matko Curk in Ivan Žigon. Oba sta si z dobrim uspehom pridobila naslov in pravice stavbenega mojstra. — Prvi vodi cvetoče in renomirano lastno stavbno podjetje na Mirju št. 1, drugi pa je bil doslej poslovodja zadružnega podjetja v Ljubljani in po deželi dobro znane Prve slovenske zidarske zadruge v Ljubljani«. — lz Ljubljane so bili tudi gg. Galirijelčič Andrija, Pire Josip, in Karlovšek Jože, ki so kot stavbeni tehniki zaposleni pri ljubljanskih gradbenih tvrd-kah. — Iz Maribora je delal izpit g. Franjo ftpes, čegar podjetje je posebno znano v Mariboru in po bivšem Štajerskem. — K mnogo zaželjenim uspehom vsem novim gg. stavbenikom naše iskrene čestitke.
0 Izlet v Prekmurje priredi o Binkoštih, dne 8. in 9. junija Umetnostnozgodovinsko društvo v Ljubljani. Prekmurje šteje med najzanimivejše krajine slovenske zemlje kar se tiče umetnostnih spomenikov, zlasti XIII., XIV. in XV. stoletja. Obenem je Prekmurje nam precej nepoznana zemlja, ki pa po svojih krasotah zlasti spomladi zasluži, da jo obiščemo in se seznanimo z njo in navežemo prijateljske stike z našimi dobrimi Prekmurci, ki nekako narodno samotarijo tam na našem skrajnem severovzhodu na večni ravnini, sosedje Madžarom. Pod vodstvom kons. dr. Steleta si bodo udeleženci ogledali Mursko Soboto, Bogojino, Tur-nišče, Martijance in druge zanimive kraje s starimi in modernimi umetninami. Da se omogočijo priprave za izlet, naj se oni, ki se ga mislijo udeležiti, najkasneje do torka 3. junija ustmeno ali pismeno zglase pri tajniku dr. Vurniku v Muzeju in sporoče, ali bi hoteli odpotovati v Prekmurje eventualno že na binkoštno soboto opoldne, da bi ostali i a iu Cčia dva dneva.
© Malo vee obzirnosti! Ze parkrat sc mi je zgodilo, da sem dobil, ko so škropili cesto, polne
linar: V Bogu živiš, poje pevski zbor »Ljubljana« s spremljevanjem fanfar; 3. Slavnostni govor, govori dr. Marko Natlačen; 4. Državna himna, pojo pevski zbori; 5. J. Gallus: Ave Marija, poje pevski zbor »Glasbena Matica«; 6. J. Gallus: Laus et perennis gloria, poje pevski zbor »Glasbena Matica«; 7. Dr, Pregelj: Knezoškofu gospodu knezu in škofu ljubljanskemu Antonu B. Jegliču za osemdeseti rojstni god, recitacija; 8. P. Krizostom: Čebljanje naših malčkov, dramat. poklonitev mladine jubilantu; 9. E. Adamič: Zapuščena, poje pevski zbor »Ljubljanski Zvon« s sopran solo, poje gdč. Špelca Ramšakova; 10. M. Železniki Naši Materi, poje pevski zbor »Ljubljanski Zvon«; 11. Povsod Boga, simbol, himna, spremlja pevski zbor »Ljubljana«.
O Pevci in pevke, ki nastopajo pri današnji slavnostni akademiji, imajo svojo garderobo v beli dvorani hotela Union, to je leva zgornja dvorana.
© Cerkvena glasba v stolnici na Vnebohod. Pri vhodu prevzv. gg. škofov v cerkev ob pol desetih: Foorsterjev Ecee sacerdos. Pri pontifikalni maši: Missa s. Francisci Assisiensis, zložil Gastone Znoreli; gradual Foersterjev, ofertorij Premrlo v, To Deum Sattnerjev. Koncem maše Prenirlov »Pozdrav vladiki.c Sodeluje oddelek godbe Dravske divizije.
Dečle
nosite narodne nageljnove blagove!
curke na obleko in čevlje, toda ne čiste vode, kar nazadnje ne bi bila taka nesreča, marveč pocestnega blata. Nisem pa šel morda po cesti, marveč sem se stiskal ua trotoarju ob zidu. Tudi razni znanci so tožili, da jih je že ojietovano doletela enaka usoda. To je skrajna brezobzirnost nasproti občinstvu. Trotoarjev ni treba škropiti, ker na njih ni toliko prahu in se prah na njih ludi ne dviga, ker po njih nihče ne vozi. V nobenem slučaju pa mestna uprava r.ima pravice prizadevati pasantom škode na obleki. Če se že morajo škropiti tudi hodniki, potem naj se pasantom omogoči, dn morejo brez škode mimo. Škropilni vozovi imajo v ta namen priprave za regulacijo. Naj se tedaj mestni uslužbenci napotijo, da se teh naprav redno poslužujejo iu ravnajo s pasanti primerno obzirno.
O Društvo »Pravnik« opozarja na izlet Tržič-Begunje v nedeljo dne 1. junija. Zbirališče ob 7 zjutraj na glavnem kolodvoru.
0 Čigavo je ukradeno kolo. Pred dnevi je našel hlapec Martin Vovk v cestnem jarku tned Mostami in Vevčami moško kolo znamke »Vola« brez številke. Kolo je že staro in je bilo nekoč najbrže rjavo pobarvano, sedaj pa zeleno. Kolo je že precej obrabljeno in je bilo najbrže v Ljubljani ali okolici ukradeno. Tat ga ni mogel prodati in ga je zato najbrže zavrgel. Lastnik naj se zglasi na policiji ali pri domačem orožništvu.
O Nov tel. naročnik. G. Ivan Kregar, pasar in načelnik Ljudske posojilnice, stanujoč Zrinj-skega cesta 3 ima tel. štev. 3241.
0 Stavbne nasvete, načrte za novogradnje in adaptacije. Tehnični biro »Tehna«, Ljubliana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80.
Veliko izbiro vsakovrstnih mo nih če-liev in sandale! po na nižjih cenah dobite le v trgovini
ZtBERT-Liibljana Prešernova ulca
Marfbor
□	Pri prevzvišenem knezoškofu dr. A. Kar-
linu se je oglasila včeraj deputacija faranov iz kozjanskega okraja z g. J Podlinškom na čelu, ki je prevzvišenemu vladiki raztolmačila posebne želje kozjanskih župljanov. Prevzvišeni se je za duš-nopastirske razmere in potrebe v omenjenem okraju zelo zanimal ter ob tej priliki obljubil, da bo po možnosti ustregel željam, ki jih imajo verniki kozjanske dekanije.
□	Tudi mariborski gasilci so odrinili včeraj zjutraj ob pol 2 proti Vitanju, obveščeni o požaru, ki je zajel štiri objekte tamošnjega Tepejevcga hotela. V Konjicah pa so prejeli obvestilo, da so že domačini lokalizirali požar, nakar so so po 14 vrnili nazaj v Maribor.
□	Pohorsku eesta pred realizacijo. Finančni minister je odobril proračun mariborskega okraj-nega cestnega odbora ter dovolil pobiranje okrajnih cestnih doklad na vse direktne davke in sicor 32 odstot.; prvotni predlog banske uprave se je glasil na 41 odstot. Navzlic znižanju omenjenih doklad za 9 odstot. je ostai proračun v ravnovesju, ker prispeva banska uprava k vzdrževanju banovinskih cest ter uprave okrajnega cestnega odbora Vi, k zgradbi novih cest pa 30 odstot. Tako bo omogočena izvedba širokega gradbeuega programa, ki si ga je začrtal mariborski okrajni cestni odbor. Predvsem je zasigurana gradnja pohorske cesle Reka—Mariborska koča—Ruška koča, ker je tozadevna proračunska postavka ostala čisto neokrnjena. Nadalje se bo nadaljevala gradnja dupleškega mostu in pa ceste Sv. Peter—Ložane, ki bo predstavljala 8 kin krajšo zvezo s Sv Lenartom od dosedanje preko Lajteršperga. Poleg tega bo mogoče izvesti preureditev več občinskih cest II. reda v I. red (Liinbuš—Hoče; Sv. Jakob v Slov. goricah—Polička vas—Št. llj ter Brestrnica—Sv. Križ). V proračunu je ostala tudi postavka za temeljito preureditev dosedanje okrajne ceste Sv. Lovr&uc na Pohorju—Puščava in druga manjša dela.
□	Drugačen je bil rezultat. Poročilo o mariborskem nedeljskem športu v torkovi številki se ima pravilno glasili: Mladina »Železničarc — >Ma-ribort: 4:4; kombinirano moštvo »Maribora« proti moštvu »Železničarja« 1 :5 (0:1).
IU Ni škoda? V zvezi z včerajšnjo notico pod naslovom ^Pretresljiv prizor/ smo prejeli od našega naročnika sledeče vrstice: V Mariboru še danes ni primerne opazovalnice za umobolne; bog-ve, kdaj se bo gradila nameravana stavba za oskrbo do 50 bolnikov. Ali ne bi bilo pometnejše, dn se v to svrho preuredi dr. Čehov sanatorij pri Sv. Juriju, ki ima v tem oziru vse potrebne predpogoje, da služi tej svrhi in ki bi ga bilo radi konjunkture mogoče odkupiti po naravnost ugodni ceni? Škoda bi bilo, če bi omenjeni sanatorij prešel v tuje roke.
□	Ribič ki ima srečo. Znani mariborski ribič, strojevodja I. Maher je prevčerajšnjem pri svojem ribiškem poslu v bližini Bergove tovarne ujel belico; hipoma se iz dravskega vodovja požene proti belici velika riba, zn dravske ribiške razmero prava redkost, liotei belico strgati s trnka. Pri tem pn je na miku sama obviseia: 5.85 kg težka postrv. V življenju mariborskih ribičev ni to vsakdanji plen.
Pfebgvljsj. dobro, '^TTosfgRSlI^^
tt-TTa
Bu/fnch-ovoSo/
Realno sreditvo proti vtem motnjam prebave,želoc/čnim bolečinam, zgagi i t.d.
100 ht v vporobi in nenodkrilih o' Dobiva je v vieh lekarnah
AW.i.C.W. Bul/rtch der/in W.57
□	Švicarji v Mariboru. Kakor srno že poročali poseli obdravsko prestolico o binkoštnih praznikih poleg Romunov in Grkov tudi blizu 400 pevcev mogočnega pevskega zbora »Ilarmonia« iz Zii-richa. \ Harinonia : se pripelje v Maribor na binkoštno nedeljo, dne 8. junija popoldne, da na svoji turneji poseti tudi tukajšnjo Glasbeno matico, ki je 1. 1928. s »Harmonio« v Zilrichu stopila v prijateljsko zvezo. Svečan sprejem švicarskih gostov se vrši ob 14.30 v veliki unionski dvorani. Ob tej priliki se vabijo Švicarji, ki prebivajo v naši državi, da obiščejo svoje rojake in da se zglasijo (pismeno) do 5. junija pri mariborski Glasbeni matici. Švicarski gostje prinesejo ob tej priliki mariborski deci všečno spominsko darilo; to bo lep čin ob vstopu v Jugoslavijo.
□	Izpred senata trojice. Včeraj je sedel na zatožni klopi 37 letni delavec Anton Somer, ki nima na vesti nič manj nego 34 raznih ^ločinstev, prestopkov in pregreškov. Obtožuje se zločinstva tatvine, prestopka poškodbe tujih stvari, zločinstva poškodbe tujih stvari ter pregreška po čl. 12 zakona o zaščiti javne varnosti ui reda v državi. — Nadalje se je zagovarjal včeraj pred senatom trojice 29 letni trgovski potnik Josip Bratuša iz Ljubljane, ki se obtožuje, da .je dne 12. aprila t. 1. zagrešil zločiustvo zoper javno moralo Obtoženec je že petkrat predkaznovan. Zadnjič je bil obsojen dne 10. aprila 1929 radi hudodelstva po čl. 128 avstr. k. z. na 1 leto težke ječe, ki jo je pa že prestal. Državno tožiteljstvo je stavilo predlog, da se obdolženec pridrži po prestani novi kazni še nadalje, ker je nevaren za javno varnost. — Iiazen tega se je vršila včeraj razprava proti dvema mladoletnikoma, od katerih je eden zakrivil hudodelstvo in prestopek tatvine, drugi pa zločiustvo razboini-štva in prestopek zoper življenje in telo. Razprave je vodil sodnik okrožnega sodišča Žemljic, dr. Lešnik in dr. Kolšok prisednika. Somer je bil obsojen na 10 let robije, trajno izgubo častnih pravic ter nadaljnji pridržek v zaporu, Bratuša pa obsojen na 18 mesecev robije, triletno izgubo častnih pravic ter pridržek v zaporu.
□	Iz groba v luknjo. Z ozirom ua notico, ki sino jo pod gornjim naslovom priobčili v preteklem tednu, moramo naknadno še poročati, da je zagrebška policija na podlagi preiskave izročila fakirja barona Zigirkhan beja. reete Aleksandra Maradžo-va, ki je tudi v Mariboru »fakirčil«, zagrebškemu sodišču. Mariborčane bo gotovo zanimalo, če jim šepnemo na uho: Fakir-baron je v Zagrebu pustil dolg 5170 Din za dvorano ter se brez nadaljnjega po »francosko«; poslovil. V Subotiei je pri nekem tamošnjem trgovcu napravil ceho v znesku okoli 10.000 dinarjev ter izginil. Bogve. če bo 17 letni fakir-niladenič še s toliko samozavestjo stopal po mariborski promenadi.
□	Romunska jahačira Trilonova v Mariboru. Včeraj je na svoji evropski jahalni turi prispela v Maribor romunska jahačica Milada Trifon, ki je bila gost tukajšnjega kasaškega društva. Njena pot gre dalje preko Gradca, Dunaja in Prage v Varšavo.
□	Na mestnem fizikatu se jutri iu v soboto radi čiščenja uradnih prostorov stranke ne bodo sprejemale.
□	Kat. omladina gostuje. Dramatični odsek kat. omladine priredi v nedeljo, dne 1. junija, gledališko predstavo »Očetova kletev v Konjicah ter ob pol 20 v Slovenski Bistrici. Prijatelji mladine vabljeni.
□	Brez sledu... 24. t. in. je izginilo od doma 21 letno živčnobolno dekle, dobro razvito, oblečeno ■l rjavkastim plaščem, modrobelo karirano obleko in rjavimi sandali s sivimi nogavicami. Komur je kaj znano, naj bi blagovolil sporočiti v Pobrežje pri Mariboru, Nasipna ulica 8.
□	Na delovnem trgu. Takoj dobi zaposlitev preko tukajšnje posredovalnice dela: 10 črkosli-karjev, 1 strojnik za umetni mlin ter 0 kuharic, sobaric in služkinj za Hrvaško.
□	Škropilni voz — motorno kolo — dvokolo: skupaj. Na vogalu Cvetlične iu Aleksandrove ulice je prišlo do karambola med omenjenimi prometnimi sredstvi. K sreči ni bilo človeške žrtve; pač pa poškodbe na motornem kolesu in dvokolesu.
□	Podlegel je včeraj na posledicah težkih ran, ki jili je zadobil pri fantovskem poboju v Pekrah, o čemer smo Ze poročali, 28 letni drvar Simon Gracej.
□	Dr. ined. Mila Kovač je otvorila prakso za rentgenološka preiskovanja in obsevanja in za ke-mično-niikroskopične preiskave v Mariboru, Aleksandrova 0. Tel. int. 2888. Ordinira ob pol 9 do 17 (5) ure.
□	Trajne valove, barvanje las, soparno kodre brez konkurence E. Mareš, Maribor, Gosposka 27.
Proslava gimnazije. Državna gimnazija kraljeviča Andreja proslavi svoje častno imenovanje po kraljeviču Andreju v ponedeljek 2. junija. Spored proslave: Ob pol 9 odkritje spouiins<ke plošče v gimnaziji, ob 9 slovesna služba božja v nies'ni cerkvi, ob 10 dijaška akademija v mestnem gledališču, nato slavnostni govor gimn. ravnatelja dr. Josipa Komljanca. Ob 13 banket, ki ga priredi mestna občina povabljenim gostom. — K proslavi sta vabljena tudi oba prevzvižena škofa iz Maribora.
Vandalizein. Kavarna na Florjanskem trgu :e okičena s cvetlicami, kar očividno nekatere bode v oči. Ti »kulturni« ljudje v poznih urah tuvajo cvetlice iu razbijajo njihove posode. — Potrebno bi bilo le hajduke izslediti in postaviti tja, kamor spadajo.
Središče ob Dravi
Tatvina. Doslej neznan Uit je vlomil v nedeljo zvečer v stanovanje šol. upravitelja g. Ivana Najžerja baš v času. ko so je nahajala vsa družina na koncertu. Odnesel je iz omare, ki jo je zelo občutno poškodoval, 1210 Din v denarju in majhen revolver. Sprva je skušal priti v stanovanje skozi klet, a se je nato poslužil lestve, po kateri je splezal skozi okno v kuhinjo. Lestvo je takoj potegnil za sabo v kuhinjo, nato pa .je vršil svoje rokotnav-harsko opravilo. Da ni pobral poleg omenjenega še druge vredne predmete, bo bržkone vzrok tij, ker bi ne mogel take stvari vnovčiti. Tat je gotovo kak domačin, ki je dober poznavalec upraviteljevega stanovanja. G. upravitelj trpi občutno škodo. — Prejšnji večer pa je tudi nekdo obiskal stanovanje šavorove na /Strnsk ln odnesel nov dežnik in nekaj obleke. Morda ie to ista osebii, ki skuša kur na veliko vršiti svojo umazano obrt.
Celje
SIJAJNO SLAVLJE CELJSKEGA 39. PEŠPOLKA.
Vsako leto na dan 28. maja slavi celjski 39. peš-polk kot naslednik bivšega iz zgolj slovenskih fantov sestavljenega Celjskega pešpolka spomin na dan, ko je ta polk v letu 1919. prilikom koroške ofenzive v hrabrem boju zavzel važno postojanko Črno na Koroškem. Ob tem spominskem dnevu črpajo vojaki 39. pešpolka novih podvigov za svojo narodnoobrambno aktivnost, se znova vzpodbude v itak že plamteči zvestobi do kralja in od njega modro vladane države, pa se tudi kot junaki spominjajo junaško žrtvovanih borcev izpred Črne,
Včerajšnji dan ni bil le za celjski 39. pešpolk praznik, temveč je bilo njega praznik čutiti vse-povsodi. Saj so na njem sodelovali vsi javni uradi ter obenem solidarno in z nič manjšim navdušenjem vse druge javne korporacije, društva, zveze, denarni zavodi in zasebniki.
Kmalu po 9 dopoldne je praznično razpoloženje dvignil celotni 39. pešpolk, ki je med zvoki mariborske godbe korakal skozi mesto na slavnostni prostor, na Glazijo, kjer se je kmalu poleg Številnih oficijelnih zastopnikov ter rodbin gg. častnikov zbrala velika množica meščanstva. V štiri-kotu med postrojenim vojaštvom sta bili pripravljeni dve mizi za službo božjo. Točno ob 10 je trobenta naznanila prihod domačina polkovnika g. Vojislava Kostiča, ki je med sviranjem godbe obhodil čete, ki so na njegov pozdrav gromko odgovarjale s »Bog ti pomagaj!«
Takoj po izvršenem obhodu čet je vojaški duhovnik g. Manojlo Čudič ob asistenci polkovnika g. Kostiča, enega podčastnika in redova izvršil tradicijonalni obred rezanja kruha in blagoslavljala žita. Za njim je opravil predpisane molitve celjski opat mil. g. Peter Jurak. Po končanem obredu je kratku in zanosito nagovoril vojaštvo domačin polkovnik g. Kostič, spominjajoč vojake na slavna in junaška dela prednikov, posebej na njih zasluge na Koroškem, obenem pa jih bodreč k zvestobi do brambe domovine in kralja. Svoj globoko patrijotsko občuteni govor ie zaključil g. polkovnik s čitanjem pozdravnih brzojavk. Z velikim navdušenjem je bila predvsem sprejeta brzojavka Nj. Veličanstva kralja, ki slove:
Poveljniku 39. pešpolka,
Celje,
Junakil Na današnji dan pred 11 leti so vaši predhodniki dokazali, da neštevilne vojne žrtve in nečuveni napori niso mogli zmanjšati tradicionalnih vrlin našega vojaka, ter so vlili vsakomur prepričanje, da bo duh naše slavne stare vojske tudi dalje živel i v vojski naše zedinjene domovine. Ta duh vzdržati in ga gojiti bodete znali, o tem sem trdno uverjen, tudi v mojih novih pehotnih polkih, s čimer bodete najzanesljiveje prispevali k sreči in napredku drage nam domovine. V tem smislu vam častitam k današnjemu vašemu slavlju in vam pošiljam pozdrave. Živeli! — Aleksander.
Tople besede so tako vojaki kot navzoči meščani sprejeli z navdušenimi »živio« klici, nakar je godba zaigrala državno himno, ki so jo vsi poslušali razkritih glav in v pozornem stanju. Iz duš vseh je govoril poveljnik 39. pešpolka, ko je nato prečital odgovor Nj. Veličanstvu kralju:
Njeg. Veličanstvu kralju Jugoslavije Aleksandru L,
Niška Banja.
V imenu zaupanega mi polka se iz dna duše najiskreneje zahvaljujem za poslarie častitke k današnjemu polkovnemu slavlju.
Prožeti duha naših slavnih borcev v neomajni vdanosti svojemu priljubljenemu vrhovnemu poveljniku in prevzvišenemu kraljevskemu domu kličejo častniki, podčastniki, kaplarji in redovi 39. pešpolka enodušno: Živio kralj in njegov dom. — Kostič, poveljnik, polkovnik.
Nato je prečital g. polkovnik še pozdravno brzojavko vojnega ministra generala g. Hadžiča. Navdušeno besedo vojnega ministra so navzoči sprejeli z viharnimi živio, ki jim je sledila ponovno državna himna, nakar je g. polkovnik Kostič prečital še pozdravno besedo poveljnika dravske divizije g. div. generala Save Tripkoviča.
Po končani besedi poveljnika in prečitanju brzojavk je vojaštvo strumno ter ob obči pozornosti izvršilo mimohod pred poveljnikom in navzočimi dostojanstveniki. Nato pa je poveljnik povabil tova-riško vse navzoče na prigrizek, ki so ga ob pogrnjenih mizah v senčni aleji Glazije servirali v lepi slogi vojaki in častniki. Med sviranjem godbe 6e je tu razvila živahna družba, ki ji je prezgodaj bila ura dvanajst, ko je trobentač naznanil konec prigrizka. Vsak bi bil še rad ostal v prijetni družbi ln ob živahnem plesu kola.
Popoldne so imeli vojaki na Glaziji ob nav-točnosti številnega občinstva svojo zabavo, pri kateri so pokazali razne igre. Zvečer se je v mali dvorani Celjskega doma vršila animirana zabava častnikov in povabljencev.
Vse slavlje je v veliki meri doprineslo k boljšemu razumevanju patriotskih teženj naše hrabre in strumne vojske v najširših plasteh celjskega prebivalstva ter utrdilo v njem trdno vero v učinkovitost naše vojaške vzgoje za brambo domovine in narodnega bogastva.
Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi ln želimo, da bi stremljenja naše vojske ostala
vedno tako idealno zvesta domovinskim potrebam. *
& Obratni čas v trgovinah. Opozarjamo cenjene naročnike, da bodo po novi naredbi gospoda bana dravske banovine trgovine v mestu Celju po trinajstletnem prekinjenju tudi ob nedeljah počeuši z nedeljo 1. junija t. I. zopet odprte, pa samo o(l 8 do 10, z izjemo velikonočne in binkoštne nedelje in nedelj, na katere pade državni ali verski praznik, ko morajo biti trgovine ves dara zaprte. Taki prazniki so: novega leta dan, dan sv. Treh kraljev, Sv. Rešnjega Telesa, Vseh svetnikov, 1. in 17. decembra ter Božič. Na vseh ostalih verskih ali državnih praznikih bod trgovine dopoldne, na manj važnih pa ves dan odprte.
& Marijansko zborovanje v Celju. V dneh 6., 7. in 8. julija t. I. se vrše v Celju v Slomškovem domu pri čč. šolskih sestrah zborovanja srednješolskih. akademskih 111 teoloških Marijinih kongre-gacij. Teh zborovanj se bo udeleževalo okoli 75 najodličnejših predstavnikov Marijanskega gibanja med našo učečo se mladino. Opozarjamo že danes prebivalstvo na to prireditev z vljudno prošnjo, da dobro razumeva idealna stremljenja naše mladine in gre prirediteljem na roko, da bo Celje pepelnikom zborovanj ostalo v trajno dobrem spominu.
Darovi
Za Jegličev sklad je daroval po našem uprav-nlštvu češkosl, konzul g. dr. Resi 100 Din.
Profesorji škofijskih zavodov sv. Stanislava r j šL Viuu 50 zbrali za Jegličev sklad i700 Din.
Stolna prosveta daruje za Jegličev sklad 500 dinarjev.
Kočevje
, Zastava zgorela. V soboto, nekako ob treh je vsled kontakta dveh žac jx>gorela na javnem trgu krasna državna zastava. Do požara, kd bi lahko postal usoden tudi za mesto, je pnišlo takole: sluga kočevske hranilnice iu posojilnice Jc imel nalog, da razvije popoldne državno zastavo. I a dan se je namreč vršilo zborovuuje zveze trgovskih gremijev za Slovenijo v Kočevju. Sluga je nalog točno izvedel, šel je v podstrešje in od tam spustil zastavo. Nesreča pa je hotela, da je zastava vsled vetra skupaj stisnila dve električni žici, nri čemer je nastal kratki stik. Žici sta zagoreli in vneli plapolajo-co zastavo. V hipu je zastavo objel velik zubolj. K sreči je požar opuzil ravnatelj hranilnice in posojilnice g. Krauland, ki je začel vleči gorečo zastavo nuvzdol in s tem preprečil, da se niso vnele zuvese na oknih stanovanj. Prizor je gledalo veliko ljudi. Krivda požara leži v naši električni napeljavi.
v Visok obisk. Pretekli teden se je mudil v našeim mestu pomožni škof prevzv. g. dr. Gregor Rozman in monsignor g. Dostai. Oba sta bda gostu mestnega župnika in dekana g. E r k c r j a.
V Kanado. Iz Grčaric pri Gotenici je odpotovalo pred kratkim v Kanado zopet pet ljudi. Izseljevanju še vedno ni konca, dasi so se začeli truditi kočevski voditelji, da bi zadržali domačine na roti ni grudi.
Borovnica
Pretep. Stara nasprotja še zmerom tle. V nedeljo so nekateri fantje hoteli poravnati šc star račun iz neke predlanske veselice in so v gostilni g. Hludnika malo obdelali precej vinjenega Ivana. Ta pa je šel ven, se od jeze vrgel na tla in se po prašni cesti trkljul ter tulil kot lev. Slednjič sta ga dva fantu prijela in vrgla čez plot na travnik. A njegova jeznoritost'sc ni ohladila. Slekel jc svoj suknjič in gu vrgel ob plot. Potem pa se je valjal dalje po travi. Pa še več. Prijel jc svojo srajco in jo ruz-česnil na dvoje. Končno se je od jeze spustil v krčevit jok. Pozno zvečer se je šele spravil domov. — Pa tudi incd tednom so se neki fantje spoprijeli in boj se je končal s tem. da je neki znani hlapec odnesel precej razbito glavo. Ves dogodek pa se je tako zukril, da ni bilo moči nič obširnejšega izvedeti.
Nesreča. Vajenec pri čevljarskem mojstru g. Antonu Bi/jaku je v soboto po nesrečnem naključju s kolesom podrl siuu g. Jurčka, ki jc pri tem zadobil nelahke poškodbe.
Niževski vodovod dograjen. V nedeljo so podjetni Niževčaui odprli svoj nov vodovod. Splošno zadovoljstvo jim odtehtuje težke denarne žrtve, ki so jih sumi vse nosili.
Proslava 80 letnice škofa dr. Icgliča se vrši da nes ob ~ popoldne v dvorani Prosv. društva I z daljšim sporedom. Oddolžimo se 7. obilnim obiskom možu. ki je našemu narodu, dal toliko verskih kot narodno prosvetnih vrednot,
Brežice
Sprejemi v bolnišnici. V tukajšnji bolnišnici so pričeli te dni z večjimi gradbenimi deli v notranjosti in sicer bo premeščena sedanja nadomestna električna napeljava pod omet v celem glavnem bolniškem poslopju. Obenem se bo vsa notranjost pre-belila in prepleskala. Radi teh del v bolnišnici se bodo sprejemali le najnujnejši slučaji za zdravljenje kakor tudi operacije.
Smrt. Umrl je v tukajšnji bolnišnici dne 22. 1. m. g. Miha Cernoš, krojač in posestnik iz Brežic. N. p. v in.!
Slovenjgradec
Pcgreb Ivana Šotla. Lepa majniška nedelja je bila minula, kakor je bilo lepo življenje nam tako hitro na posledicah vojne umrlega 34 letnega Ivana Šotla v Šmartnem, katerega smo to nedeljo položili k večnemu počitku. Že mnogo pred 10 ko je bil napovedan sprevod, se je nabralo pred hišo žalosti mnogo občinstva iz domače kakor tudi iz sosednjih župnij. Pogreba so se udeležili gasilni društvi iz Golavabuke in Turiške vasi. Domači pevski zbor je pred hišo žalosti zapel »Pomladi vse se veseli« nakar se je začel po opravljenih molitvah pomikati dolg in inpozanten sprevod v spremstvu pet duhovnikov proti Šmartnem. Sprevodu so se pridružili zastopniki oblastev in sicer za okr. načelstvo višji pristav g. L. Filetz, za okr. sodišče pa sodni svetnik g. I. Romold in sodnik g. M. Tominec. Ker je bil pokojnik tudi član okr. šolskega odbora, se je v Šmartnem pridružila pogrebcem še šolska mladina v spremstvu učiteljstva. Po prihodu v Šmartno se je vršila žalna služba božja, katero ie daroval čg. Kožar, kaplan iz Žalca, kot bivši kaplan v Šmartnem in osebni prijatelj pokojnika kakor tudi vse Šotlnove rodbine. V svojem cerkvenem nagovoru je imenovani slikal pokojnikovo lepo življenje, njegovo resno in prevdarno delo v občinskem zastopu ter kot 10 letnega cerkvenega pevca. Pogrebne svečanosti na pokopališču jc opravil kanonik čg. Ivan Lenart, kateri se je ob odprtem grobu s kratkimi besedami poslovil od pokojnika in se v imenu domačih zahvalil občinstvu za številno spremstvo na zadnji poti. Pevski zbor je še zapelI žalostinko »Vigred se povrne«, nakar so se množice s tugo in bolestjo v srcu nad izgubo dobrega prijatelja jele polagoma razhajati.
Škoiia Loka
Pot iz Škofje Loke na Suho, ki je bila še vedno precej razdrta od povodnji iz 1. 1926, so popravili 111 mnogo dvignili. — Tudi gradnja poti od Plevne mimo vojašnice do pokopališča dobro napreduje. Ta pot bo zelo dvignjena in močno razširjena. — Z delom so pričeli tudi na cesti iz Pod-pulferce proti Gabrovemu in dalje. Sedaj so vprav na tako zvani Kobili, kjer razstreljujejo velike pečine, in zato delo bolj počasi uapreduje.
Izleti v naše škofjeloške hribe so postali prav pogosti. Zlasti Ljubljančani radi pohite na naš Ljubnik, Osovnik, Sv. Andrej in Sv. Ožbalt, na Sv. Katarino in Otošec. Ker še niso prav vse poti markirane, naj naša planinska podružnica to čim prej izvrši.
Murska Sobota
Najmočnejša posojilnica. Pred štirimi leti se je v Murski Soboti ustanovila pori okriljem ljubljanske Zadružne zveze »Kmečka jkjsojil-liica«. Brez pretiravanja se lahko trdi, da je ta posojilnica v Slovenski krajini razmeroma najmočnejša. Lansko leto je kupila veliko hjišo in kakor se je jioročalo na sedanjem občnem zboru, je iineln v preteklem poslovnem letu prometa 11,700.000 Din.
Neprestani požari. Dan za dnem prihajajo iz Bodonec, Zenkovec. Noršinec in drugih krajev poročila o nenadnih požarih. Tako jc požar bil tudi pri Šavel E., gostilničarju v Vancču in
pri Kučan Jožefu v Moravaih. Prvemu je zgorel skedenj, drugemu pa hiša.
Nova ^telefonska postaja, število telefonskih nostaj v Slovenski krajini se je zopet povišalo. Nova postaja z javno govorilnico se je otvorila na pošti v Mačkovcili. Postaja opravlja tudi brzojavne posle.
88 le na starka v bolnišnici. V tukajšnjo bolnišnico je bila privedena neka Miilič Terezija, ki je dočakala 88 let. Starka je slepa. Ležati ne more, marveč noč in dan sedi v postelji.
Ormož
Kakor smo izvedeli, bo dram. odsek U. V. I. Ptuj gostoval 1. junija t. ]. ob 20 v tuk. dvorani na Kletarskem z igro »On in njegova sestra«, burka s petjem v 4 slikah po B. Buchbinderju. Kdor je bil pri predstavah tega odseka, posebno pa pri zadnji, gotovo tudi sedaj ne bo izostal, to pa tembolj, ker bo to zaključna predstava v tej sezoni. Svetujemo, da bi si vstopnice, ki se dobe v predproJaii po načrtu v tuk. gluvni tobačni zalogi, že v naprej rezervirali.
Kongres katoliških žena
Rim, 24. maja zvečer.
Danes, v soboto, zjutraj je imel kongres po vrsti tni sv. maše na grobu sv. Petra, da so prišle vse udeleženke na vrsto. Potem jc bilo vse dopoldne ogledovanje vatikanskih muzejev, zbirk in znamenitosti.
Ob 3 jk>poldne se je nadaljevala razprava o dvigu morale v družini ob referatu senore Garcije Loygori iz Španije, ki je govorila o uspešnem apostola tu žene.
Kurdinal-protektor je v imenu sv. stolicc imenoval za >novo« predsednico zelo zaslužno ženo'na polju katoliškega ženskega gibanja, dosedanjo predsednico Steenberglic-Engeringh iz Utfochta. Z velikani navdušenjem je zbor pozdravil to imenovanje. Sledile so jx>tcin volitve stalnega predsedstva, v katero so prišle zastopnice vseli držav. Sedež ženske unije ostane do prihodnjega kongresa v Utrechtu, sedež mladinske sekcije pa v Belgiji (gdčna Ilemptinie), dočim je društvo za varstvo ženske mladine v Eribourgu.
Ob 6 zvečer jc bila avdienca pri sv. očetu. V treh dvoranah smo se zbrale udeleženke kongresa, porazdeljene v skupine organizacij in držav, ki smo jih zastopale. Žal, da je bilo slišali to pot med vzkliki in pozdravi raznih narodnosti sv. očetu e.11 samcat »živijo«! Ker so nagovori sv. očeta na posameznice in potem skupni nagovor na prestolu trajali zelo dolgo — sv. oče je hotel pač pokazati, kako zna ceniti katoliško žensko gibanje — nas je zopet zajelo večerno vrvenje na trgu sv. Petra že precej pozno.
Jutri je razglasitev volivnega uspeha, či-tanje sklopov iu resolucij kongresa ter sklep z zahvalno pesmijo v cerkvi S. Maria sopra Minerva. Potem se razidejo udeleženke ua nadaljnje delo, ki mu je kongres začrtal tako dobro celolno smer.
Kamnik kot letovišče
Jugoslavija je ena sama velika zanimivost v zgodovinskem, jezikovnem in političnem, zlasti pa v narodopisnem in zemljepisnem pogledu. Njeni kraji pod slikovitimi Alpami, ob divnem Jadranu in ob območju dinarsko-balkanskih gorovij nudijo toliko različnega, raznovrstnega in lepega, da jih obiskujejo čedalje bolj tudi inozemci.
Čas ža popotovanje, letovanje in počitnice se je približal. Kam pohitiš ledaj tudi ti, oddiha potrebni državljan? Izbiraj in izberi dobro, in ako prideš k nam, te hočemo informirati že vnaprej o prilikah v Kamniku.
Starodavno mesto Kamnik leži ob šumeči Kamniški Bistrici na vznožju brd in ob strmem Starem Gradu; v ozadju kipe proti nebu slikovite Kamniške (Savinjske) Alpe z vrhovi, visokimi nad 2000 m: Kokrska Kočna (2539 m), Grintavec (2558 m), Skuta (2532 m), Turška gora. Brana, Planjava ali Baba, Ojstrica (2849 m). Ti vrhovi so na severni strani mesta, proti severu-zapadu pa je postavila narava druge, tudi mogočne gorske sklade. Med temi je pomemben in mnogo obiskovan zlasti vrh Krvavec (1853 111).
Holmi, ki obdajajo Kamnik neposredno, so deloma jx>rasli z zelenimi šumami, deloma prepre-ženi s pisanimi travniki, polji in sadovnjaki. Zato nudi Kamnik toliko prijetnih, v bujno zeienje odetih izprehajališč in odpočivališč v neposredni bližini, kakor malokatero drugo mesto. Sicer pa jih je tudi v mestu samem. Naj navedemo glavna: Ža-price z zgodovinskim gradom na brdu nad železniško postajo in ob zelenih šumah, Žale na griču z gradičem, z zasebnim observatorijem, s pokopališčem in s Kalvarijo pred senčnim gozdičkom, mestni in kopališki park ob reki Bistrici, holm Mali Grad s trodelno cerkvijo in malim drevoredom ter hrib Stari Grad. Skalnati Mali Grad s strmimi stenami se dviga sredi mesta, Stari Grad, dokaj višji gozdnat hrib, pa ob severovzhodnem koncu mesta. Z obeh zro v svet stare grajske razvaline, pomniki davno minulih časov viteške gospode. Oba hriba in Kalvarija nudijo krasen razgled: po mestu, jx> Kamniški kotlini, posejani z vasicami in belimi cestami, tja do prestolice — Ljubljane.
Na vseh teh izprehajališčih in prostorčkih so na novo postavljene pripravne klopi in mizice.
Kakor je pa narava v Kamniku in okolici tja do nebotičnih Alp krasna in nad vse zanimiva, vendar današnjemu letoviščarju nc bi zadostovala, da bi mu nudila trajno zadovoljivo ugodje. Mestna ob- I čina in tujsko prometno društvo sta poskrbela sedaj še za drugo razvedrilo. Znano je, da je obstojalo nekdaj v Kamniku obiskovano kopališče z bazenom za plavanje, s prhami in z zdravljenjem po Kneippu. To kopališče pa obratuje danes le doloma. Zato si je nadela mestna občina nalogo, da zgradi moderno, na solnčnem prostoru ležeče kopališče ob Nevljici tik Kamnika.
Popolna izgradnja trga kopališča vsled raznih zaprek letos še ne bo dokončana, pač pa bo to kopališče vsaj v toliko izvršeno, da bo v delnem obratu in da bo torej kopanje in udobno solnčenje gostom omogočeno.
Salonski orkester in mestna sjodba bodeta poskrbeli za večerno družabno zabavo in promenndne koncerte.
Vse to in kar sicer nudi Kamnik, bo nn kratko označeno v propagandni brošuri (s sliknmi), ki jo izda tukajšnje tujsko-prometno društvo skupno z Zvezo za tujski promet v Ljubljani.
Omenimo naj zlasti daljše in krajše Izlete ob travnikih ln žuborečih potokih, ob šumeči Bistrici in v gozdnatem alpskem predgorju. Letoviščar ne zamudi zlasti pohiteti v romantično dolino Bistrico pod vztiože Kamniških planin (3 ure); lažjih in ležjih gorskih tur pa ie na izbiro.
Kar se pa sob in stanovanj ter hrane tiče, je s tem takole:
Razpečava v kraljevina Jugoslavija Fran Ks. Lešnik, Maribor. Cankarjeva ul. 26.
1 ujsko prometno društvo je napravilo z ogledom 111 obhodom točno evidenco vseli stanovanj, ki so tujcem na razpolago. Teh je toliko, da se bo lahko preskrbelo vse tujce. Cene za te in v hotelih ter za hrano so večinoma oblastveno določene ih jako zmerne. Oddaja stanovanj in sob (razen deloma v hotelih in gostilnah) je pridržana Tujsko prometnemu društvu oziroma se vrši z njegovim posredovanjem. Vsak hišni lastnik ali najemnik, ki bi v nujnem slučaju oddal sam sobo, mora to takoi javiti društvu.
Vožnja z vlakom od Ljubljane do Kamnika traja eno uro, z avtobusom ali avtotaksijem še manj. Pri dohodu na kamniški kolodvor se je obrniti na doti eno osebo, ki bo imela primeren znak.
, Za vse informacije se je obračati naravnost na Tujsko prometno društvo v Kamniku, ev. ua Zvezo za tujski promet v Ljubljani.
Tujsko-prometno društvo v Kamniku.
Radio
Programi Radio-Ljubljana t
Četrtek, 29. maja: 9.30 Prenos cerkvene glasbe jz ljublj. stolnice. 10.45 O Dubrovniku, ravnatelj Pintar. 11.30 Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma. 15.00 O zunanji organizaciji dunajskega šolstva in zun. ustroju moderne sole, gdč. Knez. 15.30 Schonherr: Otroška tragedija. 16.45 Lahka glasba. 17.30 Edvard Gregorin: Boh ušla vo vi spomini. 20.00 Prenos slavnostne akademije iz Uniona ob priliki 80 letnice ljubljanskega knezoškofa dr. A B. Jegliča. 21.30 Koncert radio-orkestra. 22.00 Časovua napoved in poročilu, nadaljevanje koncerta
Petek, 30. maja: 12.30 Plošče — 13.00 Časovna napoved, borza plošče — 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.30 Koncert Radio-orkestra — 18.30 P. dr. R. Tominec: Slike iz cerkvene literature — 19.00 Gospodinjska ura, gdč, C. Krekova — 19.30 Dr. Leben: Italijanščina — 20.00 Koncer radio-orkestra — 22.00 Ca sov na napoved in poročila.
Drugi programi*
Petek, 30. maja.
Belgrad: 20.00 Koncert slovanskega godalnega kvarteta — 21.15 Večerni koncer radio-kvarteta. — Budapest: 17.30 Konccrt orkestra — 19.45 Belgijski večer — 21.30 Violinski koncert — 22.10 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 20.00 Koncert komorne glasbe — 21.15 Veliki zabavni koncert. — Milan: 19.15 Večerni koncert — 20.30 Simfonični koncert, nato zabavna glasba. — Praga: 20.30 Pevski koncert — 21.00 Koncert na klarinet — 21.30 Pevski koncert. — Langenberg: 17.30 Koncert orkestra — 20.00 Operetna glasba — 20.30 »Nju«, komedija. — Rim: 21.00 »Kolibri«, opereta. — Berlin: 19.00 »Lohengrin«, romantična opera. — Katovice: 21.15 Simfonični koncert iz Varšave. — M. Ostrava: 19.30 »Figaro se ženi«, opera — 22.15 Zabavna glasba.
iz društvenega življenja
Akademski klub za Društvo narodov na univerzi kralja Aleksandra I. vabi vse člane kluba in ostale akadem-':e, da se udeleže v petek 30. t. m ob pol 6 predavanja tov. predsednika B. Alujeviča o zelo važni in zanimivi temi: »Briandova Pan-Evropa.«
Združenje živinozdravnikov sekcija dravske banovine ima svoje zborovanje v nedeljo 1. junija ob 15 popoldne v prostorih veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani, Lipičeva ul. 2/1.
Prosvetno društvo na Kopanju priredi v nedeljo, 1. junija ob pol 4 popoldne v gasilskem domu v Račni veseloigro »Utopljenca«. Igrali bodo igralci prosvetnega drušlva iz Dravelj. Igra je silno smešna in zabavna, zato ne zamudite priti pogledat1
Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi gg. člane na važen zadružni sestanek, ki bo v nedeljo dne 1. junija t. 1. ob 9 dopoldne pri »Loža r ju« v Rožni ulici. Dnevni red: Oospodarstvo, šušmarstvo. davčne težkoče in raznoterosti.
Hubadova župa južnoslovanske pevske zveze se je ustanovila v nedeljo, 25. t. 111. v dvorani Glasbene Matice. Na zborovanju so bili prisotni delegati 13 lovskih društev. Častni predsednik nove župe je g. Matej liubad.
Klub skladateljev v Ljubljani. Dne 19. maja f. 1. je bil uslanovljen »Klub skladateljev v Ljubljani« s sedežem v Ljubljani. Odbor je sledeči: predsednik A. Lajovic, podpredsednik St. Premrl, tajnik S. Osterc, blagajnik L. M. Škerjanc, odbornik J. Pavčič. Klub bo predvsem imel namen gojiti družabnost med člani, po želji bo tudi zastopal avtorske interese članov. Izven Ljubljane živečim komponistom bo klub razposlal pravila in vabila k pristopu.
Gradec. Na izrednem občnem zboru Slov. kat. izobr. društva Kres v Gradcu, dne 25. t. m., je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik g. Milan Kukmau, tajnik g. cand. med. Maksim Sevšek blagajnik g. Milko Kukman, knjižničar g. cand. med. Šinion Zaletel, gospodar g. Magdič, revizorji gosj)a Dogša. gospodična Korpar.
Prostovoljno gasilno društvo Rudnik priredi v nedeljo, dne 1. junija, vrtno veselico s srečolovom na vrtu g. Jeršina v Rudniku. K obilni udeležbi vabi — Odbor,
Pevski zbor v Rokodelskem domu, pod vodstvom g. prof. M. Bajuka, ima pevsko vajo v petek, 30. t. m., zvečer ob osmih. Vaje naj sc zanesljivo udeleže vsi gg. pevci. Le malo dni nas še loči od slovesne proslave 751elnice Kat. drušlva rokodelskih pomočnikov, ki se bo vršila 14. in 15. junija. Zalo je nujno potrebna udeležba vseh gg. pevcev pri vsaki va.ji.
U5555555555555555555555555555555555555
Ob otvoritvi jubilejnega velesejma
D;ines se vrši otvoritev 10. ljubljanskega vele-seiina, ki je torej jubilejna prireditev. Osnovan v težkih časih, ko je vladala v gospodarstvu Slovenije neorijentiranost, sc je vršil Itfta 1921 ljubljanski velesejem, ki se je imenoval prvi vzorčni velesejem. Ta prireditev se je ponovila prihodnja tri leta, v četrtem letu pa se je izkazalo, da je treba velesejem razširiti. Kajti prilagoditi ga je bilo treba novim že bolj zdravim prilikam, ter poiskati stika s kmetijstvom, pa ludi z drugimi panogami. Zato je bila leta 1924 prirejena razstava plemenskih konj, lovska in planinska razstava, in nadalje razstava zimskega sadja. V poznejših letih je velesejem prirejal še nadaljnje specialne razstave. Leta 1926 pa smo dobili pod geslom »Ljubljana v jeseni« ubrano kmetijsko razstavo. Prihodnja leta so se vršile še nadaljnje specialne razstave.
V publikaciji »Ljubljanski velesejem ob 10-letnici 1921 do 1930«, ki jo je uredil dr. Milan Dular, je publiciran tudi prispevek generalnega tajnika Zbornice za TOI, dr. Frana Windischerja -Od rojenic do desetletnice«. Prispevek se peča z zgodovino in razmerami, v katerih je bil osnovan ljubljanski velesejem ter se razvijal v preteklih desetih letih. Razpravo, ki se odlikuje po svojstvenem stilu pisca, zaključujejo sledeče besede, ki jih radi njih važnosti v sledečem navajamo:
Obnesel se je obod, ki smo ga skrojili za prireditve in naprave ljubljanskega velesejma. V okrilju in okviru njegovem smo v živo življenje zanašali pobude za gospodarski napredek, netili in negovali čut in duh gospodarske solidarnosti pa jo utemeljevali in dokazovali prepričevalno z resničnimi uspehi. Srečo je ime! ljubljanski velesejem vseh deset let svojega obstanka. Mile so mu bile rojenice. Načelovala mu je vneta in nesebična uprava, pa je krive vere, kdor misli, da je naš velesejem bogat in da more deliti skrite nagrade svojim upravnikom. v:dstvo mu je bilo spretno, vešče, kos je bilo svoji nelahki nalogi, ki ji posveča s potrpežljivo ljubeznijo do dela svoje najboljše moči. Ljubljanski velesejem ni imel niti nasprotnikov niti kljubovalcev, kamolida res-ih sovražnikov. Naklonjeno, lepo ubrano, z le dobrimi željami in nasveti je spremljala desetletno nje-
govo delo vsa slovenska javnost, tista, ki piše, in tista, ki govori. Ljubljanski veles ;om je imel in ima , ..mo prijatelje in prijazne pospeševalce, ker vsi, ki nas ljubezen veže na to prelepo zemljo, vemo in čutimc, da je ljubljanski velesejem naša in samo naša naprava, ki je zasluži.1., koristna in nepogrešno potrebna ustanova v Sloveniji za vse tiste, ki pri nas delajo in se vbadajo in se drže starega slovenskega vodila, da brez dela ni plačila in da naj ne je, kdor ne dela. Uprava je imela bodreče uspehe in ni zastonj razvila jader hrepenenja, ker je osredotočila svoje moči in sv:ijo prizadev tost na razstavno delo. Zvesto vodilo je bilo: Narodno blagostanje je vsota blagostanj. Pridobivati in nc odbijati. Ceniti, ljubiti in brižno negovati, kar je naše, pa če je prav skromna, prvinsko in še majhno .Kar jc domačega in našega in je življenja vredno in zmožno, je treba dovrševati in izpopolnjevati s pravo materinsko ljubeznijo .Učila in gojila je umevanje za pravi gospodarski napredek, ker iz malega raste v veliko. Učila je hraniti in skušala dopovedati, da pretirana razpenjavost redko vodi do sreče in da se nam malokdaj obnaša, ako se iztegujemo predaleč. Navadno jc izbral pravi del tisti, ki izhaja ob svojem, zakaj posojeni denar rad prinaša grenko odvisnost. Mnogo naših malih spečih sil smo vzbudili in vzdignili mnogo naših srednjih sil, ki so želele in oklevale. Izpodbujali stno in vabili na plemenito tekmo v strokah in med strokami. Za dremotnost in otopelosti niso današnji in prihodnji časi. Doba gospodarskega tihožitja je za vedno za nami. Srečo je imel ljubljSllski velesejem! Naš svetilnik je bil, naša prejemna in oddajna postaja, vsako leto spomladi in jeseni se jc postavljal z dvojčki. Naj bo pisan, zdrav in raznolik ta zarod tudi v bodoče! Brez uspeha in ploda ni ostalo njegovo delo. V kolikor smo zaostali z željami in za smotri, nam bodi odpuščeno zaradi ljubezni, ki smo jo imeli. S srcem smo bili pri delu in smo se hudo bali vsake izgube. V svojem domačem okolju smo opravljali delo
za lepše življenje naših ljudi. Obupali bi, ako bi obveljala Domjanovičeva: Vsigni je dobro, al doma ni. Služiti smo hoteli boljši stvari in j večjemu blagostanju našega ljudstva, pa je v tem resnem stremljenju sredi grdo in trdo materialnega sveta obstajal naš idealizem.
Kam, Gospod, pojde v prihodnjem razdobju naša pot? Obrni, usmeri in opredeli jo prav, da pojdemo naprej in da pridemo naprej! V jasnino si želimo in ne v zmešnjavo! Vse to za glasom srca, ki je ljubezni polno do našega j in do domačega in do tega, kar smo od očetov i svojih dobili in bi radi pomnoženo predali svojim dobrim otrokom.
Dr. Fran Windisclier.
Danes, ko obhajamo desetletnico velesejma,
ie prav, da sc spomnimo onih dalekovidnih mož, ki so v dobi razgibanih poprevralnih razmer osnovali Velesejem. Ti možje se niso strašili truda ter žrtev, ko so osnovali prireditev. Tudi niso prenehali z delom za velesejem, ko ie prireditev prišla zaradi ponovitev v nevarnost in so še nadalje delali ter dvignili prireditev na sedanjo višino. Velesejmu načeliujc upravni odbor pod pred sedstvom g. Praprotnika, dočim je predsednik ljubljanskega velesejma g. Fran Bonač. Poleg tega so v častnem predsedstvu sejma zbrane vse glavne osebe našega javnega življenja.
Častno predsedstvo.
Častni predsednik: Demetrovič Juraj. minister trgovine in industrije. — Častno predsedstvo: Ban Ing. Dušan Sernec, Dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezoškot, Div. general Tripkovič Sava, pomočnik bana Dr. Otmar Pirkmayer, župan Dr. Dinko Puc.
Častni odbor.
Rebek Josip, predsednik Zveze obrtnih zadrug, Kavčič Josip, predsednik Zveze Irg. gremijev. Dvjlela Oton. predsednik Kmetijske družbe, dr. Ahčin Janez, glavni urednik »Slovenca«, dr. Borko Jakob, dr. Bohin Ludovik. dr. Dolenc Metod, Gre-gorič Alojzij, dr. Kramer Albert, dr. Marn Rudoll. dr. Povalej Josip, dr. Rogina Anton, Savič Milivoje. dr. Schaujiach Fran, Virant Stanko.
Upravni odbor.
Bonač Fran, predsednik velesejma, Praprotnik August, predsednik zadruge. Ogrin Ivan, podpredsednik, Hribar Dragotin, podpredsednik. Detela
Karol, dr. Dular E. M., Jelačin Ivan ml.. Kristan Anton, Krofta lianuš, dr. Mumik Viktor, Mohorič Ivan, dr. Pavlin Ciril, ing. Šuklje Milan, dr. Win-diseher Fran.
Nadzorstvo.
Meden Viktor, Stupica Fran, Franchetti En-gelber, Sirca Stanko, dr. Pless Ivan, dr. Rupnik Janko.
Za svojo desetletnico je velesejem izdal v uredništvu dr. M. Dularja lepo publikacijo, ki jo krasi nebroj slik in ki popisuje vse delo velesejma od ustanovitve pa do danes. Vsebina publikacije je sledeča: Fran Bonač: Jubilej dela organizacije in — poguma. Avgust Praprotnik: Ob desetletnici ljubljanskega velesejma. Dr. Fran Win-diseher: Od rojenic do lOletnice. Dr. Dinko Puc: Ob lOletnici velesejma v Ljubljani. Dragotin Hribar: Vpliv ljubljanskega velesejma na razvoj industrije. Ivan Ogrin: Današnji položaj obrtnika. Dr. Rudolf Marn: Rojstvo ljubljanskega velesejma. Vil. Rohrman: Pomen kmetijskih razstav na ljubljanskem velesejmu. Anton Kristan: Dva velika pokojnika — velesejmarja. Dr. L. Bolim: O pogojih industrije v Sloveniji. Dr. Milan Dular: Velesejem in tujski promet. Engelbert Francheti: Obrtništvo in velesejem. Dr. Ciril Pavlin: Moji spomini na prvi ljubljanski velesejem. Ing. Rado Lah: Kmetijske razstave v Sloveniji. Minka Govekarjeva: Slovenka in ljubljanski velesejem. Ivan Mohorič: Ob jubileju. Ing. J. Rustia: Je 'Ti gozdarsko-lovska razstava potrebna? Dr. A. Šerko: Zoo. Dr. Ivo Pire: Higijenska prosveta in vzorčni velesejem. Ing. Gvidon Gulič: Ljubljanski velesejem in naše mizarstvo. Josip Rebck: Obrtnik ob desetletnici ljubljanskega velesejma. Karel Detela: Pred desetimi leti. Ivan Zupan: Naši kožuhovinarski sejmi — važen napredek slovenskega lovstva. Ivo Rihter: Propaganda ljubljanskega velesejma doma in v inozemstvu.
A
Razstava ženskega dela. Ob priliki letošnjega
jubilejnega velesejma priredi splošno žensko društvo v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu razstavo ženskih ročnih del, ki bodo pregledno razdeljena po raznih tehnikah. Za vsako tehniko bo razstavljenih le par izbranih komadov, ki naj pokažej« najpriprostejši začetek in stopnje razvoja tja do popolnosti dela.
Blagajne za občinstvo na Velesejmu se otvo-rijo ob 12.
Gorenjska živinoreja
Kot se čuje. bo v kratkem zopet sklicano zbo rovanje »gorenjskega pasemskega okrožja«, katerega sklicanje se je radi smrti dosedanjega niego-vega načelnika g. A. Cvenklja, nekoliko zavleklo. Glede na važnost tega sestanka vseh živinorejskih zadrug na Gorenjskem, naj mi bo dovoljeno opozoriti na jako važno stvar, od katere je veliko odvisno, ali bo živinoreja na Gorenjskem res napredovala v toliki meri, kot to želijo iaktorii, najbolj pa seveda živinorejci sami.
Hitri narast živinorejskih zadrug na Gorenjskem, posebno v kranjskem okrožju, pač naravnost narekuje, da se organizacija »G. P.O.« pog'ooi in postavi na trdno podlago. Uradno je predpisano gojiti gorenjsko pinegavsko |)asmo v srezih Gornji grad, Kamnik, Kranj in Radovljica. Ker je to že naravno zaokrožena celota, bo tem lažje, da »pasemsko okrožje« združi prav vse živinorejske zadruge, ki delujejo na navedenem ozemlju. Zato bo »pasemsko okrožje« gotovo moralo postati zadruga, da bo moglo kot zveza živinorejskih zadrug te zastopati in biti res njihova centrala.
Bati pa se je, da ne bo dovolj uvidevnosti in zato lahko pride do tega, da bodo posamezni okraji hoteli imeti svoje centrale. Zal, da smo mi navadno v velikih stvareh malenkostni in se pulimo za male stvari, tedaj pa nam velike uidejo. Za gorenjsko živinorejo je sedanji čas velike važnosti. Ako si bodo znale živinorejske zadruge ustvariti močno hrbtenico, ako bodo posamezna mala vprašanja znale mirno premostiti in ako bodo uvidele potrebo, da okrožje pasme rdeče cikaste živine nastopi kot celota in se tako ustvari možnost uspešne propagande, potem se ni bati da bi živinoreja pod prav sj>retnim vodstvom »pasemskega okrožja« in jiodrobnim, sistematičnem delu živinorejskih zadrug ne napredovala.
Le ako si ustvarijo živinorejske zadruge na Gorenjskem v »pasemskem okrožju« dobro iunkci-jonirajočo centralo, v kateri bodo združene vse živ. zadruge v vseh štirih okrajih, le potem bodo mogle v kratkih letih pokazati na dosežene uspehe svojega dela. Ako pa se bodo v samem početku posamezni okraji trli med seboj, potem še dolgo lahko čakamo na uspehe zadružnega pospeševanja živinoreje in rentabilnosti živinoreje na Gorenjskem še posebej.	J. O-k.
Trgovska pogodba s Holandijo
Kakor poročajo iz Belgrada. se vrše i>ogaja-nja nted našo državo in Holandijo za sklenitev trgovinske jx)godbe med obema državama. S tem naj bi se razveljavila stara pogodba med Srbijo in Holandijo iz leta 1881. Našo delegacijo je vodil dr. M. Jankovič, ravn. konz. trg. oddelka v zun. ministrstvu, natlalje je sodeloval od trg. min. inšpektor Milivoj Pilja. Holandijo je zastopal poslanik, v Atenah in Belgradu Šuler — Tot — Peursum. Pogodba je bila danes podpisana.
Naša trgovina s Holandijo je kaj živahno, vsekakor pa moramo še upoštevati, da gre mnogo našega blaga v Holandijo pod tujo firmo. Naša trgovinska statistika ne ukazuje države končne na-membe, ampak prvotne. Zato je Romunija, oz. Braila tako velik naš odjemalec. Po najnovejši statistiki iz leta 1029 je Holandija uvažala k nam za 98.3 milij. Din blaga (1928 samo 80.1 milj.), kar jiomeni 1.30 (1.03)% vsega našega uvoza. Največ smo uvažali iz Holandije: nepredelanih govejih kož za 14.4, tobaka za 14, električnih aparatov (1'liilipps. radio-predmeti), 12.5 milj., masti 7.3, melase 3.3, asfalta 3.0 milj. Din, nadalje cina. železniški materijal, laneno olje, koks, riž. cinkove iarve. tekst, odpadki, predivo, umetne svile, ka-kaovo olje itd.
Na drugi strani pa je znašal naš izvoz v Holandijo lani 53.7 milj. Din napram 30.5 Din v letu 1928. Delež Holandije je znašal 1929 0.08%, 1928 0.47%. V našem izvozu je bila Holandija na 17. mestu (pri uvozu na 14. meshi). Največ smo izvažali v Holandijo hrast. žel. pragov za 21.9 milj. Din, hrast, stavbnega lesa 8.9, bavksita 5.0, buk. žel. pragov za 3.6. kost ekstraktn za 2,6. borovih žel. "pragov za 1.3, pšenice 1.2 milj. Din. nadalje smrekovega lesa, celuloze itd. Iz Slovenije so se izvažali v znatnejših količinah še klobuki in sadje.
Gostilničarska pivovarna
Prejeli smo: Nekateri gostilničarji se v resnici globoko zavzemajo zn svoje pivovarne in so tudi podpisali veliko število delnic. Tudi g. trgovci, mesarji, pekovski mojstri in drugi obrtniki so veliko prijjomogli, da se bo mogla pivovarna čim-preje ustanoviti.
Res je, da so pri prodaji delnic lepi uspehi, so pa tudi nekateri interesenti vmes, ki so mnenja, da bi podpisali večje število delnic šele takrat, ko se bo pričela pivovarna graditi. Je pa to jako napačno mišljenje, ker bi se z odlašanjem stvar le preveč zakasnila, kajti z gradbo pivovarne se bo pričelo šele tedaj, ko bo zasiguran kapital. So gotovi gostilničarji, mesarji in pekov ki mojstri, ki so zelo premožni, podpisali so pa le malo število delnic.
Tudi naši bratje Hrvati se potom svojih zadrug zelo zanimajo za našo novo gostilničarsko pivovarno v Laškem in nam bodo tudi oni pripomogli. dn nam bo mogoče čimpreje pričeti graditi.
Pravilno bi se morala gost. pivovarna v Laškem pričeti graditi že z mesecem majem t. 1., ker pa je doseženo le premalo število delnic, se je z gradbo zakasnilo.
Gostilničarska pivovarna je zanesljiva na najbolj zdravi podlagi. Laško smo si izbrali zgolj radi vode in olajšave občinskih doklad. Tudi zemljišče, ki je že izbrano, je na primernem prostoru tik železnice. Zgradila se bo najmodernejša pivovarna in bo dana možnost .jiostreči gostilničarjem z lastnimi proizvodi piva, ki se bo varilo in nudilo po nižjih cenah, tako, da si bo lahko vsak privoščil vrček naše dobre pive po zmerni ceni. Izdeloval se bo ludi kvas za pekovsko obrt in za iomaco vporabo tudi slad (Malz). V novi gost. jiivovarni bodo -zaposleni izrecno strokovnjaki. Čehi.
Ker je še precej gostilničarjev, pekovskih mojstrov, mesarjev, drugih obrtnikov in industrijalcev, ki so zmožni in financijelno dobro podprti in še niso zabeleženi kot delničarji za ustanovitev nove gost. pivovarne, se obrnča odbor do vseh in toplo jiriporoča, da se udeleže subskribcije delnic, v polnem številu in z izdatnim podpisovanjem. Tudi tlenarni zavodi, gg. odvetniki itd. ne smejo ostati brez naših akcij, ker s tem se bo podprla naša domača industrija in nam bo omogočen čimprejšnji pričelek z delom.
Vsakdo lahko podpiše od 1—1000 kom. delnic, odplačujejo se lahko v 20 zaporednih mesečnih obrokih. Ker so dani ludi ugodni piačiini pogoji, naj nihče več ne odlaša in takoj jiristopi kol delničar in pripomore k skorajšnjemu udejstvo-vanju.
Borza
DENAR
Dne 28. maja.
V današnjem deviznem prometu so tečaji bili nekoliko slabejši. Promet je bil srednji, kakor običajno, je Narodna banka intervenirala v vseh zaključenih devizah.
Ljubljana. (V oklejiajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2275.50—2281.50 (2278.50). Berlin 1350—1353. (1351.50), Bruselj 790.91 bi.. Budimpešta 989.87 bi., Curih 1.094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 797.41—800.41 (798.91), London 275.21 bi.. Ne\vyork 56.53 bi.. Pariz 222.06 bi.. Praga 167.60 do 168.40 (167.—), Trst 296.58 bi.
Zagreb. Amsterdam 2278.50 bl„ Berlin 1350.— do 1353.—. Bruselj 790.91 bl„ Budimpešta 988.37 do 991.37, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.41 — 800.41, London 274.81—275.61. Nevvyork ček 56.43 do 56.63, kabel 56.54-56.74, Pariz 221.06—223.06, Praga 167.60—168.40, Trst 295.514—297.514.
Belgrad. Berlin 1350-1353. Bruselj 790.41 do 792.41. Budimpešta 990.37 —991.37. Curih 1094.40 do 1097.40, Dunaj 797.41—800.41, London 274.81 — 275.61, Ne\vyork 56.43—56.63, Pariz 221.06—223.06, Praga 167.40—168.40, Milan 295.46-297.46.
Curih. Belgrad 9.125. Amsterdam 207.85, Atene 6.70, Berlin 123.32. Bruselj 72.11. Budimpešta 90.315, Bukarešt 3.07. Carigrad 2.45, Dunaj 72.91. London 25.1125, Madrid 63.—, Nevvyork 516.70. Pariz 20.27, Praga 15.325, Sofija 3.74, Trst 27.065, Varšava 58.—, Kopenhageu 138.30 Stockholm 138.65, Helsingfors 13.—, Oslo 138.30.
VREDNOSTNI PAPIR)!
Tržišče državnih papirjev je čvrstejše. Promet je bil v vojni škodi in v Blerovih posojilih. Baučne delnice so neizpremenjene, zaključena je bila le Zenialjska banka, med industrijskimi delnicami pa je Trboveljska.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 97.75 bi., 7% Bler. pos. 85.75 bi.. Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 117 den., Stavbna družba 40 den., Še-šir 105 den., Ruše 270—280.
Zagreb. Drž. j>ap.: 7% inv. pos. 87.50—88, agrari 54.50 —55 vojna škoda ar 429—430 (429.50— 430), kas. 429 -480 (429.50 -429), 6. 429—429.50. (429 -429.50), 7. 428—430, 12. 429 -430.50, 8% Blerovo po.s 97.25—97.50 (97.50), 7% Blerovo pos. 85.25—85.50 (85.375-85.75), 7% pos. Dri. hip. banke 84.50— 85.25. — Bančne delnice: Ravna gora 75 d. Hrvatska 50 d, Katolička 35—38, Poljo 58-59, Kreditna 96- 100, Union 196—197, Jugo 79.50 do 80, Lj. kred. 120 d., Medjunarodna 61 d, Narodna 8225 d. Obrtna 36 - 40. Praštediona 900- 905, Etno 155 d,Srbska 178—182, Zemaljska 140—147,
(147). — Industrijske delnice: Nar. šum. 23 d, Guttmann 179 b, Slaveks 71.50 -74, Slavonija 200 d, Našice 1350 b. Danica 109—113, Pivara Sar. 155 d, Šečerana Osjek 360—370, Nar. ml. 20 d, Osj. ljev. 175 d, Brod. vag. 110 d. Union 120 d, Vevče 119-130, Isis 33 35, Ragusea 402.50- 405, Oecania 200 b. Jadr. plov. 508 d, Trboveljska 440 do 442 (440).
Belgrad. Narodna banka 8250— 8270 (15), 7% inv. pos. 89 (850.000), ngrari 54.25, vojna škoda 436.50—436.75, 6. 438.50 -439.. Prom. b. 980. 7% Bler. pos. 86, 7% pos. Drž. hip. banke 8650 (2000 dol.). Brotl. dr. 800O.
Dunaj. Don. sav. jadr. 93.05, \Viener Bank-y^eni 18.50, Creditanstalt 51.-, Esompteges I6I.0O Zivno 96.50, Union 24.50, Aussiger Chemi-sche 192.65. Guttmann 20.-. Alpine 26.25, Trboveljska 54.95, Prager Eisen 353.50, Levkam 5-, Rima Muranv 87.25.
Žito
Živahnost trgovanja na našem domačem žitnem tržišču je danes nekoliko popustila, vendar je ostal jiolozaj neizpremenjen. Cene kakor tudi ponudbe nosijo še vedno očiten znak bose. kajti vkljub manjšemu povpraševanju je bilo danes težko dobiti na boljših postajah kaj blaga. Za novo pšenico so pa notacije nekoliko oslabele V ostalem ni izprememb.
•70 i , 8"d- Pšenica: bč. 77 kg 200—202.50, 78 kg 202.50-207.50, gornjebč. 78 kg 205-210 ban. Tisa slep 205-210, gornjeban. 78 ko 200 do 205 sr. 77 kg 180-182.50, 76 kg 175-180* - Vso ostalo nespremenjeno. — Tendenca: mirna. Pro-met: pšenica 24 vag., koruza 33 vag., moka 3 vag., otrobi 5 vag.
Budimpešta, 'tendenca: slabša. Promet: sred-"j1; P^ica: jun. 21.40-21.50, zaklj. 21.40-21.41;
i;- a®'28~30-«. zaklj. 20.28-20.29 - Rž: okt 1216-12.42, zaklj. 12.18-12.20. - Koruza-jul.: 11.85-11.90, zaklj. 11.85-11.90. ,Vori,za'
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
z dne 22. maja 1930. (Vse v milj. Din, v oklepnih razlika napram izkazu z dne 15. maja 1930.) Aktiva: kov podlaga 367.8 (+ 21.1), tečajna razlika 1505.3 (—33.9), posojila: menična 1093.8, lombardna 225 9, skupaj 1319.S (_ 1.8), račun začasne zamenjave 171.9 (— 1.9); pasiva: bankovci v obtoku 5066.8
(— 77.0), račun začasne zamenjave 171.9 (_ 1 9)
drž. terjatve 364.1 (-]- 73.1), obveznosti: iii.ro 1423.3, razni računi 159.1, skupaj 1582.4 57.1), ostale postavke neizpremenjene.
2eIezo predelujoča industrija se nahaja v tež-ki stagnaciji. Konzum je letos zelo padel, ravno tako ni državnih naročil. Tako izdeluje v naši državi vijake, in matice 6 podjetij, od katerih ie največje: Prva žežbljarska in železoobrtna zadruga v Kropi. Zadruga izrablja komaj polovico svoie kapacitete in je v svrho povečanja konzuma znižala v mesecu maju cene za 5%. Toda stagViacija na tržišču traja dalje. Ttidi se ni osnoval predlagani karte! vseh tovarn. Zadruga je do sedaj imela velike državne dobave, katerih pa znova v kratk em ni pričakovati. Zato se je Zadruga morala odločiti za redukcijo delavstva. Z 31. majem l. I. bo odpuščenih 35 delavcev, ki so bili zaposleni pri izdelovanju vijakov in matic. To so samo mlajše moči. Vse kaže, da se konjunktura še dolgo ne bo izboljšala.
Knjigovodski tečaj za obrtnike in pomočnik« v Kaplji je na željo interesentov preložen od 1. junija na mesec julij t. 1. Radi prijave velikega števila udeležencev se bosta vršila na|brže dva tečaja, eden na Vranskem, drugi v Gomilskem, pouk pa se bo uredil tako, da bo trajal pet dni zaporedoma, vsakokrat po 4 ure. Interesenti naj se prijavijo neposredno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani.
Enodnevni tečaj za zeleno cepljenje, pletev, zatiranje raznih bolezni in škodljivcev v vinogradništvu se bo vršil dne 12. junija t. 1. pri banovinski trtnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8 do 12 in od 14 do 18. Prijave se sprejemajo do 11. junija. Zadostuje dopisnica.
John K. Nevvnhain:
Tcuho je življenje
James Waddon, načelnik izvozne tvrdke James Waddon & Co., je pritisnil na gumb na svoji mizi in nestrpno čakal na svojo tajnico. Čez pol minute je bila ua mestu, »Zvonili ste, gospod Waddon?« »Da. Rad bi vedel podrobnosti naše pogodbe z Jainesonom. Pozabil sem, kdaj smo sklenili pogodbo. Tako-le pred letom dni približno, kaj ne?« »Da, gospod VVaddon. < »Rad bi dobil pogodbo čim preje v roke. Ali smem prositi, gospodična Jones?« »Gotovo, gospod Waddon.«
Gospodična Jones jc odšla iz načelnikove sobe in varno zaprla vrata za seboj. Krenila je naravnost lc Brownu, prokuristu, ki je sedel za svojo pisalno mizo. »Kaj pa je?« je vprašal Brown, »Ali hoče stari govoriti z menoj? »Ne, marveč hoče, da doženete, kakšne so podrobnosti Jamesonove pogodbe. Ali se spominjate?« Brown zmaje z glavo. »Nič nc vem. Morda pred poldrugim letom ali tako nekako.
Gospodična .Jones je odšla in Brovvn jc poklical Smitha, ki je bil podrejen samo načelniku in prokuristu. Smith jc vstal: »Želite?« »Načelnik hoče vedeti podrobnosti iz Jamesove pogodbe. Saj sc šc spominjate?« Smith pomisli trenotek, »Komaj,« de potem. »Gotovo je že dve leti ali tako nekako cd tedaj...«
Smith je odšel v sprednjo sobo, kjer je sedel mlad uradnik, očividno ne preobremenjen l delom, za svojo pisalno mizo in lagodno použival svoj zajutrek. »Potrebujem vas, Robinson«, je rekel Smith. »Prosim?« »Načelnik bi rad podrobnosti iz naše pogodbe z Jainesonom. Saj se še spominjate?« Robinson je pomišljal in s prsti bobnal po mizi. »Jameson ..« je dejal, »dajte, da se spomnim... Toda tega je že dolgo. Pred tremi leti ali tako nekako, kaj ne?«
Smith se je vrnil v pisarno, Robinson pa je šel k mizi za zavoje, kjer jc sedel tekalec Ted Perkins. »Ted,« mu je rekel, »načelnik hoče imeti podrobnosti Jamesonove pogodbe. Ali se spominjaš?« Ted je odložil časnik, ki ga je bral, in skočil na noge. »Jamcsonova pogodba,, da, je že prav, to je bilo pred devet meseci, kajne?« »Mogoče« »Samo trenotek, prosim, takoj jo bom imel.« In Ted je stopil do regi-strature, kjer je brskal približno eno miuuto. Potem se jc vrnil z Jamesonovo pogodbo v rokah. »Tu je ,« je dejal. »Saj je prav?«
Robinson je preletel listine z očmi. »V redu«, je dejal, hvala«. In odšel v pisarno, kjer je akt izročil Smithu.
»Najlepša hvala, gospodična Jones«, je dejal načelnik, ko mu je tajnica izročila Jamesonovo pogoddbo. »Izredno urni ste in sposobni.«
Gospodična Jones se je na to priznanje medeno smehljala. VVaddon ie prečital pogodbo in jo na to položil na stran. >V redu«, je dejal. »In sedaj se lotiva korespondence.« Gospodična Jones je sedla in vzela svinčnik in beležnico v roke. Waddon je brzo pregledal pošto. »Kaj pa je to?«je nenadoma zaklieal in tajnici pomolil list papirja. »Čigavo je to? Ime mi je docela neznano ...«
Gospodična Jones je prečitala pismo. To je od Teda Perkinsa, tckalca,« jc dodala. »Te-kalca...« je mrmral načelnik, čisto sem pozabil, da imamo tekalca. Gotovo bi rad povišanje plače, kaj nc?« »Tako piše.« *Kako dolgo pa je že pri nas?« »Približno leto dni, gospod Waddon«
VVaddon se je vznevoljil. »Dejansko hoče povišanje. Pri meni vsak dobi povišanje, če si j ga zasluži. Toda o tem fantu sploh še nisem ničesar slišal. Najbrže ves čas prespi v pisarni. Prosim, povejte tnu, cla njegovo delo doslej niti penny-ja ni vredno in zato o kakem povišanju ne moro biti govora. Ali ste razumeli?« »Oo-tovo, gospod VVaddon«, je rekla gospodična Jones.
M. Slruhvve:
Kitajska vrtnica
v
m
Človek ne bi verjel, kaj vse ^se moro na svetu pripetiti. Sedel sem v svoji zasebni pisarni in čakal na par kupčijskih prijateljev, ki scln jih bil povabil na posvetovanje. Tedaj mi naznani sluga mlado damo.
»Mlada dama?«
»Da, in zelo lepa.«
Kuj seiu hotel? Velel sem, naj vstopi. Bila jc očividno v zadregi; ozrla sc jo po prostoru, so zelo površno poklonila in me vprašala, če sme kuj plesati?
Plesati? Ali naj sem ji povedal, da se bo v tej sobi v par minutah vršilo posvetovanje o tem, če naj se cena jajcem zniža za deset par od kosa? Nc.
Pogledala me jc proseče, ker se, jc očiivkl-no bala, du ji prošnjo odbijeui ter je izjavila, da jo od tega odvisna sreča njenega življenja.
Krut nisem bil nikoli,
»Potem prosim!«
V naslednjem trenutku jc slekla plašč in odlož i i klobuk ter stala pred menoj v dragoceni ])" c s n i obleki.
;'! arautello?«
»Prosim.«
Lepa niluda dauia jc plosala, plesala strastno in dovršeno lepo. Morda bi bil pozabil na jajca in kupčijo, nko ne bi bili vstopili moji prijatelji in z začudenjem in občudovanjem gledali nepričakovani prizor.
Tarautelli je sledil fantazijski ples iu uuto Strnussov valček. Moji prijatelji so navdušeno ploskali.
»Izborno, ljuba gospodična!«
».šc več?«
»Kakor hočete.«
»Kakor hočete vi, gospod ravnatelj. Zame je važno samo to. dn me sprejmete.«
»Za božjo voljo. nI i hočete mesto tipkarico ali stenografinje? Potem pa vam nc hi 1 ilo treba plesati tarantcllc ...«
Mlada, lepa gospodičnu je imela solze v očeh.
»Pa ... saj...«
Vsi so se navadili na to vrtnico, "luko da sc ni nihče več zanjo brigal. A če bi se kamorkoli izgubila, nedvomno bi so pričelo iskanje po vsej hiši, in ne bi nihče imel miru, dokler se ne bi zopet našla. Vrtnica je bila kovinasta, iz nekega bronastega lahkega spoja. Lističi so bili zunaj naravne, svetlobakrene barve, znotraj pa pokriti z rdečo emailjo. Prašnico so imelo obliko kratkih, rumenkaslo-zlatih bucik. Vejica sam je bila iz navadne bakrene žice. Pravzaprav je bila ta cvetka samo navaden debel Sipek. A ji vendar moramo reči vrtnica — ni imela nobenega drugega imena. Tudi označba »kitajska vrtnica« ni bila popolnoma j točna. Izvirala je odtod, da je cvetko Korča-: ginom nekoč prinesel iz. Sibirije neki sorodnik. ; V mladih letih je tam služil kot uradnik. Vrtnico mu je podaril v dokaz prijateljstva neki lama, visoki mongolski duhovnik, in mu je naročil, naj jo varuje kakor punčico očesa. Na ta način je bila vrtnica pravzaprav mongolska. A v starih časih ni bil nihče tako natančen, če je govoril o Dajnem Vzhodu, in so se smatrali vsi poševnooki rumeni ljudje pri nas za Kitajce.
Zgodba, kalero hočem povedali, ima kot začetek pustni torek v prvem letu nemške vojne. Imeli smo takrat snežen in moten februar. Od snega človek nikamor ni mogel pobegniti. Zalepil je vsa okna in padat v debelih gostih kosmih od mraka pa še ves prihodnji dan. Nobene lopate niso bile v stanju odkopati hodnikov. Kučme nu izvoščikih si) izgiedale kakor bole kupole, pri konjih in hišah ni lito mogoče razločiti barve. Sredi lo snežene noči je imel Serjoža Korčagin, dijak v strogi humanistični gimnaziji, čudne sanje. Zdelo se mu je, da je stal sredi gladkega, okroglega, z ru-meno-rdcčiin peskom posutega trga. Povsod naokrog je rastla sočnata, visoka in gosta trava. Sredi trga je stalo malo, najbrž umetno jezerce, in ob vodi je rastla kitajska vrtnica, prav tista, katero so imeli doma. Bila je zunaj bronasta, notri rdeča, toda njeno kovinsko steblo je postalo kakor dva človeka visoko, tako du je cvetka metala rezko črno senco na pesek, ki se je lesketa! v solncu. In Serjoža sani v kitajski sinji jopi iz surove svile in svilenih širokih hlačah iste barv e je vedno hodil okoli vrtnice, kakor da nekaj pričakuje. In res, trava je nenadno zašelestela in se razmaknila, na je po jasi prijahal na enogrbem belem velblodu rde-čebrad rdečelken mož v plutasll tropski čeladi. Spretno skočil, z visokega sedJit na t)a, vel-blod je urno izginit med kakor gozd \ ičoko travo, Auglež pu (samo Angležu je bil a ličen j je prhlekel iz žepa posodico s. strojnim oljem pa malo' plosko žago. Potem , je žaga rahlo zacvilila po žici. Cvetka jc nenad.no postala, rjava iu vela ter se je ua mah sesula v "debele kosmiče belega pepela. Anglež ,ie tudi Izginil v me-težu, in>jfc ostalo samo belo jutro pa < velika bela p (iu katero jc začudeno gledal Seijoia z zaspanimi očmi.
:-No,4i se danes ne moreš zbuditi !c je rekel brat, ki je v kocinasto rjuho za\ it prišel iz kopalnice.
Serjoža se je v postelji vsedel, si drgnil čelo, se nasmehnil in se predramil. Njegove sanje so kakor blisk izginile nekam dozi okno med padajoč sneg, pod petrograjsko zimsko nebo.
II. ,
Sanje so bile kmalu pozabljene. Serjoža je končal* gimnazijo in se vpisal v vojno šolo. Prihodnjo pomlad je že čepel v jarkih na romunski fronti kot mlajši častnik pri stotniji A murskega konjeniškega polka,' ki je morala v teh počasnih dnevih raz,jahati. Pokrajina jc bila hribovita, streljali so l.e malokdaj, in /.večer so se slišali sredi kodrastega zelenega gozda žvrgoleči slavci. Večeru je zarje so bile široke pa škrlatno rudeče; noči so postale zveze, in kdor je šel epat, se je moral čim skrbne je zavili v odejo. Ponoči, ob mesečini, se je včasih razvnelo v daljavi strojno streljanje kot da bi zažlobudral nad ognjem obešen kotliček — a lo ni kalilo nočnega miru in planinskega bodlega razpoloženja.
Sredi neke od teh majniških mrzlih noči seje praporščak Korčagin tako nenadno zbudil, ko cla bi ga bil kdo sunil v bok. Namesto temo je zagledal v svoji betonski jami drhteč žarek slabe luči. Prihajal je iz nasprotnega kota, od tenke voščene svečice, katero je držal v temnopolti roki Akbašinov, podčastnik iz tretjega voda, čokat sibirski tuzemec s poševnimi očmi in. trdimi ravnimi lastni: menda je bil M011-golec ali Talar, tega ni nihče vede! natančno.
: Vaše visokoblagorodje, nič se ne boj, pravim ti, nič se ne boj!« je mrmral drhteči iu menda hudo preplašeni Akbašinov. ■ Samo tvojo kitajsko cvetko sem prišel pogledat, mi jo je hudo Iroba nocoj pogledati, da veš...
Praporščak si je drgnil zaspane oči, zaklel, kihnil, da pokaže svojo ueustrašenost, in potem takoj stegnil roko po svojem kovčegu v vzglav-ju. Odkod pa ti veš za mojo vrtnico?« In Akbašinov je takoj po mačje prožno stekel k njemu, so spoštljivo sključil skoro do tal pa šepe-taje razodel, da je vrtnico prvič zagledal predvčerajšnjim, ko je snažtl sluga praporščakovo obleko. Mu je bilo dobro znano, koliko je ta vrtnica vredna,: je pripovedoval. Malokje na svetu so imeli sltčne tvrdke: samo v prepovedanem Tibetu in eno baje v mongolski presto-lici Urgi. Te cvetke niso delo človeških rok. Buddha sam jih je pred tisoči let v znak po-
Tcda j se mi jo posvetilo.
»Oh, to je obžalovanja vredna pomota, mi-lostljiva gospodična. Morda iščete baletnega mojstra, pri katerem hočete postati učenka? Gospod stanuje od včeraj v tej hiši, toda nadstropje više.«
Razdražena in. užaijena je gospodična odšla, prijatelji so se.nasmihali in eden jo dejal: »To je bil pa skoroda ples ua jajcih.«
sebne milosti poklonil svojim izvoljenim. Akbašinov ui hotel ukrasti vrtnice, kako bi se upal! moral jo je samo pogledati.
'No dobro,', je zazehal praporščak, odprl kovčog in mongolskemu podčastniku izročil kitajsko cvelko, katero mu je mati podtaknila pri odhodu na fronto, napol v šali pripominjajoč, da mu bo v srečo '. — - Tu jo imaš, a vso noč je že 110 boš gledal: kdaj bi jaz potem spal!« Akbašinov je spustil cvetko spoštljivo na neroden, iz starih zabojev skupaj zbit stol, pred njo pokleknil iu se potem vsedel s pre-križanimi nogami na tla. Tako je sedel kakih deset minut nepremičen, niti trepalnic ni premaknil. Potem je vstal, naravnal svoj pas in sključen, kakor neslišna senca je smuknil ven... Ob svitanju, kadar je zašustel jutranji vetrič po gajih vrh planote, je slučajno Akba-šinova zadela osamljena kroglja. Predrla mu je glavo in je bil takoj mrtev.
III.
A to še ni vse. Zadnji meni znani dogodek s kitajsko vrtnico se je odigral v Bakuju, v dobi kratke samostojnosti Azerbejdžanske republike, predno so tudi njo zasedli pa črtali boljše-viki. Korčagin, ki je srečno odnesel pete med revolucijo, shujšal in postal mož, se je potikal po kameuiteni rumenkastem mestu. Pod nežnim aprilskim nebom je vrvel bazar«, trg. Med hribi zaklanih janeev, rozin in belega riža so pili rdečebradi Perzijci z naslado neskončen čaj. Dečki s kartačamt so bobna!! koračnico po svojih zabojih in vsi skupaj vmes ubrano klicali: Čevlje čistini! Čevlje čhdin-k Zakotni pisarji so sključeni pisali sredi uiice najvljudnejše prošnje in ovadbe. Brivci so kakor pravi umetniki zavijali v belo peno okrogle tatarske glave ... Korčagin se je preril skozi yso to orijentalsko gnečo, si odpel ovratnik in se spustil na nizek kamenit plot, kjer je dvigal rahel vetrič bel kamenit prah iu se je videla nemirna gladina zelenega Kaspija. Zamislil se je tako, da je planil kvišku, ko ga je nenadno nagovoril rdečelasi suh tujec. »Vi me seveda poznate. Jaz sem Anglež iz vaših sanj. Na vzhodu ui določene meje med domišljijo in resnico. Morate mi zdaj dati vašo vrtnico, in zato dobile velik znesek. Tu imate denar.« — Korčagin se je tako začudil, da ni ugovarjal. Takoj je dal za šop belih angleških bankovcev svojo dragoceno cvetko ...
Dve uri pozneje je že bil bogve kako sredi tatarske četrti v umazani luknji; kjer so kljub prepovedi na tihem prodajali opij. Postal je tam dneven gost... Baš takrat som ga srečal. Strašno mamilo jc že za spoznanje zasenčilo njegove možgane, a mi je še vedno dokaj podrobno pripovedoval o svojih sanjali. Vedno |p gledal rdečebradega Angleža. Včasih je prijahal na istem belem velblodu, včasih pa kar poletel, čepeč sredi velikanske bronasto vrt-"e. Proti koncu lela je moral Serjoža v bol-•v Dnevno sem ga obiskoval, ui mi je po-vedno fsfo: pozabi, da mora vrt-
a z menoj v grob, sicer bo še prizadjala veliko utBsreče.*: — Zaman sem ga spraševal, kje bi lahko poiskal Angleža, ki mu je odnesel cvelko. Bolnik me ni razumel in je le vedno bolj vneto ponavljal svojo prošnjo ... Umrl je sredi soparne jesenske noči. Drug dan sem ga zagledal na mrtvaškem odru slokega, mladostnega in s srečnim smehljajem. V' leseni mrzli roki je krepko stiskal bronasto živordečo kitajsko vrtnico. Zaman sem v boluici hotel po-izvedeti, odkod je prišla cvetka. Nihče tega ni vedel. Romala je s Korčagiuom skupaj v grob in izginila za vedno.
IV.
A ludi to še ni konec moje zgodbe. Ničesar več sicer nisem doživel in bi najbrž pozabil na vrtnico, če se ne bi tako rad potikal po pariških nabrežjih. Pred kratkim zopet sem š-lal med golimi topoli in vneto brskal pc starih knjigah, ki so na kupu ležale sredi kameni-tega hodnika. Listal sem po vezani debeli »Reviji« iz sredine minulega stoletja in slučajno pričel čitati članek o Mongolih, spisan po gospodu De-La-V., nekdanjem francoskem diplomatu v Kitaju. Predno sem prečital prvo stran, mi jc padla v oči z najdrobnejšimi črkami spodaj natisnjena pripomba. Hudo sem se zavzel. Glasila so je nekako tako: »Še vedno se ni poleglo razburjenje radi čudnega in malo-umljivega dejanja mojega ruskega kolege, gospoda De Car-Ohaguinea. Kot uradna oseba, je nasilno vzel čestitenui buddhistovskemu lami, stoletnemu starcu, malovredno, a jako spoštovano svetinjo: kovinsko cvetko v obliki sipka. Pustil je sicer od groze onemelemu starcu večji znesek v bankovcih, a starec je bil ves potrt in umrl nekoliko clni pozneje ... Po buddhistov-skem izročilu sme imeti slično cvelko samo sveti menili, sicer pa stori nesrečo in povzroči najmanj tri smrti, dokler ne bo odpuščeno storilcu ali njegovim potomcem .. .« Zdaj sem dobro razumel, o kateri cvetki se je tu govorilo in kdo je bil vse nesreče kriv De Car-Cha-guiue ali po rusko: Korčagin. Odšel sem domov, zbral potreben denar in drugi dan se zopet oglasil pri isti starinarici. Spoznala me je, a samo zmajala z glavo in mi z vljudnim smehljajem sporočila, da je ua žalost kupil knjigo včeraj zvečer neki priletni, spoštljivi, a njej popolnoma tuj Kitajec.
Pariz, februar 1930.
Tovarna
orgeli harmonijev in glasov?rjev Ivana Kacin Iz Gorice
je razstavila v paviljonu E St. 11 prvovrstne planine in različne harmonije. — Priporoča se vsakemu ogledati omenjene instrumente posebno glede izdelave in ccne naše domače slovenske industrije
Ing. Klemenčič Ivan:
Pragozd
Naša velika država inin pragozdove. Ni jih mnogo. Tudi ne izgledajo kot tropski gozdovi, polni listnatih velikanov, objetih od neštetih rastlin ovijalk. Naši pragozdovi niso tako bujni. Leže visoko v gorab. Tu se ni mogel z njimi koristiti človek, ker so mu manjkala prometna sredstva: ceste, železnice. V teh višinah ni listnatega drevja. Premrzlo mu je. Smreka in jelka sla si osvojili gore m le bukev se bori med njima za svoj košček kruha.
Težko je življenje v teh višiuah. Poletje kratko, zima dolga, solnca malo, vetrov veliko. I11 zemlja? Skala, sama skala. Kraški svet. Voda se razgubi med skalovjem kol bi jo nalival v rešeto. 111 ni studencev. Ne živi udobno ne smreka ne jelka na teh skalah. Pa se le živi in dočaka častitljiva starost pri vsem tem skromnem življenju. Drevesa, petdeset metrov visoka, 300 do 500 let stara, niso redkost.
Spotikaš se ob vsakem koraku in komaj vidiš nebo nad seboj, kjer se stikajo košate glave velikanov. Si majhen kot mravlja. Ko stopaš po črni zemlji, ki leži med skalovjem in plezaš čez križem podrta debla, se ti zdi, da si zašel na ogromno pokopališče rastlinstva. Kot hrbtenice okostnjakov izgledajo na pol strohnela debla z vejami, ki brez reda, kot po hudi bitki, leže naokrog, črna prst je le iz tisočerih zgnilih dreves. Na tem mestu je drevo vzklilo, rastlo, hrepenelo po solncu, se dvignilo v višave, kljubovalo viharjem in snežnim metezem, dočakalo visoko starost, dalo zavetje mladini okoli sebe, nazadnje podleglo smrti, premagano palo in tu nepokopano razpada. Gozd je pola mrličev, iiovsod smrt, vse naokrog veliko pokopališče.
Pogledam natančneje. Pred par leti je legel orjak v grob, pokopan od viharja. Danes pa že raste iz njega liebroj smrečic mladih in zdravih, kot L i jih dojila skrbna mati. I11 ista slika pri drugem, tretjem, pri vseh mrličih. Prekrilo jih je mlado življenje, da jih komaj opazim Trava, cvetlice, žuželke, ptice, martinčki, divjačina in še volk in medved so tu doma. Gozd je kar natrpan življenja. Iz starega rasle novo. Kot pravijo: če pade pge-ničiio zrno v zemljo in umre, bo rodilo stotoren srd, sicer bo zmleto od mlinskih kamnov.
Človek-niravlja lezo v te gore, gradi železnice, poslavlja žage, ruši, podira, osvaja, zasužnjava ponosni pragozd. Sekira poje. Vlaki, težko naloženi, beže v doline, k žagam, ki režejo noč in dan. Zraven njih sope tovarna celuloze. Cela okolica ije oživela. Bajtar je piišel do dela in zaslužka. V pristaniščih se nakladajo ladje z mesom pragozda. Ne bo več gozd podoben pokopališču. Človek ga bo počistil. Iz dreves, ki bi tu trohnela, bodo gradili barake, mogoče našim sinovom, v Argentini in Braziliji, letovišča bogatašem, izdelovali papir, na katerem bo Amerikanec fital najnovejša borzna poročila, izdelovali svilo, ki se bo bliščala v plesnih dvoranah.
Ne bo več pragozda, ne pokopališča, a tudi onega svežega, miiogobrojiiega življenja v gozdu ne bo več.
m javna nravnost
Med časopisjem ni nikoli manjkalo listov, ki so bili priprav Ijeui bolj ali manj odkrito služiti vsem zablodam množice, samo da bi jim šla pšenica v klasje. Vendar časopisje na splošno ni še nikdar nu tako poniževalen način služilo n ravni razbrzdanosti, kakor dela to v letih po svetovni vojni. Ta letu so nuni prinesla bar, saksofon, juzz, nage plesalke in sto podobnih pojavov popolne nravne dekadence mas. Najnižja spolnost se izživlja v orgijah množic brez razliko stanov in spola in brez sledi sramu. Saj je proglasila laži-znanost, du je. neomejeno spolno izživetjo zahteva svobodnega razvoja vseh dušnih in telesnih sil. zahteva krepkega samo-uveljav ljenja. Vse. knr je nravno gnilega in bolnega, opravičuje ipsihounuliza« s svojimi »kompleksi manjvrednosti«.
I emu uničevalnemu toku se je vdinjalo v službo tudi časopisje. Du večina tako imenovanih - velikih« listov odpira svoje oglasne predale stvarem, ki spadajo prav za prav pod policijske predpise in kazenski zakonik, bodi omenjeno le mimogrede. Važnejše je, da se v listih na žurualistično-fcljtonistični način obdelujejo snovi, ki imajo edini namen, služiti spolnim instinktom množic. Zelo prav piše dr. It. Strickner v »Reichspost« dne 18. maja 1930:
»Vse, karkoli spada v področje spolnosti, in najsi tudii le od daleč, se premotriva in navidezno znanstveno opredeljuje. Vsako filmsko divo, vsak stvor človeške umetnosti v »pa ko vanju napno vsiljivi, poklicni izpraševalci v tako imenovanih »intervjuviih« na Prokrustovo postelj spolnega raztelesevanja, da sc zadovolje čitatelji in natančno obvestijo o tem, ali ima vsakokratna žrtev zadostno »scx appeal-a« ali pu so možne šo večje višine ali nižine... Vsi že vemo, odnosno smo morali zvedeti --- za nnj-skrivuejše tajne spalnic raznih »kraljic lepote« — paradoksno bi mogli reči: še nikdar ni bilo grših žensk in več »kraljic lepote«... Znano nam jc, s kakšnim pudrom si niažejo lice vse tc lepotico in katere dišave uporabljajo, da privlačnost in omainljivost svoje telesnosti še povečajo. Javnosti se servirnjo prvi občutki telesnosti v srcih znamenitejših odrskih zvezd iu igralcev, razgrinjajo vse duševne gube elegantnih tatic in pustolovcev. Nezmiselno, odurno, odvratno in dolgočasno se gomilijo taka in podobna poročila v dnevnikih, in to tudi takih, ki so navidez konservativni in državo ohranjujoči. Čim b laz ne j Se, čim grobejše nagonsko, tem ljubše, ker je senzacija tem večja in »uspeli« gotovejši. In čitajoče meščansko javno mnenje voljno, mordu celo z užitkom gazi ]>o tem brezbrežnem močvirju demoralizujočcga kulturnega gnoja. To okuževanje najširših ljudskih slojev je treba slednjič spoznati, analizirati in pobijati. In zmaga ne bo prišla od zunaj, po prisilni in strogi cenzuri, marveč edino-l? ,'x> °',novi l«stne nravnosti, ki mora odločiti z duš vso t roško mod orno in n« (modernejše krame — pu čeprav za ceno morebitne smeš-nosti v očeli maloštevilnih slabitev iu slepih tepcev.«
Mojo ločitev od Moskve
Znani češkoslovaški časnikar J. Šrom sc je po desetletnem bivamju v Rusiji vrnil v zapadno Evropo s trdnim sklepom, da ne gre nič več nazaj. J. Šrom jc pred desetimi leti odpotoval v Sovjetsko Rusijo brez kakih predsodkov in poln simpatij za nove struje, ki so se tam pripravljale. Odpotoval je, da vidi, kaj se godi v Sovjetski Rusiji in da o tem informira zapadno-evropski in češkoslovaški tisk. V teku prvih let svojega bivanja v SSSR je Šrom zelo povoljno pisal o tamošnjih dogodkih. Toda pozneje pa se je njegovo mišljenje izpremenilo. Sedaj pa je napisal članek »Moja ločitev od Moskve«, v katerem je zbral vse svoje vtise, ki si jih je nabral tekom desetih let in poleg tega nudi tudi pregled dela boljševikov v preteklem času.
Svoj članek je Šrom razdelil na dva dela: v prvem sc obrača na voditelje sovjetskega državnega življenja in na sovjetsko javnost, v drugem pa sc obrača na čitatelje.
V začetku svojega članka se Šrom obrača na vse ljudi, ki jih je v teku svojega bivanja v SSSR spoznal, pa bodisi, da so bili to uradniki, industrijski direktorji, vojaki, kmetje, delavci, ali pa navadni komunistični agitatorji, in jim pravi:
Vi ste imeli pred očmi velik in težak cilj, da v teku ene generacije ustvarite socialistično državo. Hitrost, s katero ste začeli delati v teku zadnjih treh let, kaže vašo veliko ne-
Ousseldorfski morilec Peter Kiirten.
potrpežljivost. Z Ljeninom v eni in z Marksom v drugi roki hitite za svojim ciljem prav tako nestrpno, kakor povprečen buržuj za svojim prvim milijonom. Vi niste samo razum, ampak surova sila. Pri tem pa nc vidite, da ni še nihče, niti Marks, niti Ljenin, niti Stalin dokazal, da je komunizem najboljša družabna ureditev za človeštvo. Socijalizem in komunizem sta še vedno vera milijonov, s čemer pa še ni rečeno, da se morata izvesti v tej obliki, kakor hočete ravno vi, ko se trudite, da vsem vašim državljanom ubijete v glavo, da je vaš komunizem najboljši.«
Dalje pravi: »Vi do sedaj niste ustvarili ničesar novega, vi samo organizatorično izkoriščate ono, kar so drugi, od vas tako osovraženi, napravili, vi samo eksploatirate iznajdbe drugih in kupujete tuje stroje, s pomočjo katerih racionalizirate svojo navidezno socijalistično industrijo. Vi ste socijalisti samo v tem oziru, ker učite svoj narod, da dela pod novimi razmerami, z novimi stroji, ki jih
kupujete od kapitalistov. Nič drugega. Vi se trudite, da povsod in pod vsemi okolnostmi mnogo napravite, vaše pažnje nc izbegava mali človek s svojimi dnevnimi brigami. Toda vi nimate dovolj sposobnosti in življenjskih iz-kušesnj, da to veliko deželo gospodarsko popolnoma predrugačite.
Toda pri tem imate toliko možnosti, da polagoma, po stopnjah, iz te dežele napravite morda najmočnejšo državo sveta. V praktičnem izvajanju kake velike nove ideje ni ničesar absolutnega, zakaj se potem trudite, da ustvarite absoluten marksizem? Obrnite se raje nazaj k politični in gospodarski demokraciji, ne samo v vaši privilegirani komunistični stranki, ampak povsod. Ta možnost leži popolnoma v vaših rokah, pravi in preprosti narod vas bo blagroval, vaše šole bodo te ljudi popolnoma izpremenile, da bodo izgubili one ekstreme, do katerih jih je privedel kapitalizem. V največji državi sveta boste na ta način vzpostavili blagostanje, radi katerega jo bodo zavidale vse ostale države in vi boste svet ravno z vašim zgledom preobrazili.
Mojim čitateljem pa bi rad povedal sledeče: Sovjetska Rusija preživlja sedaj svojo najtežjo dobo, njeni temelji, t. j. poljedelstvo, je v silni revoluciji, njena industrija se nahaja v stanju preporoda. Povsod vlada beda, ker ravno siromašen in izčrpan narod mora delati na zgradbi te nove stavbe in sedaj koncentrirajo vse sile, da zgrade to stavbo toliko visoko, da bo vsaj kaj strehe nad glavo. Narod ne dela rad pri tej zgradbi, ker jc v bistvu konservativen in ne mara za novotarije. To nam jasno kaže njegova zgodovina in posebno še doba Petra Velikega. Ruski narod je treba siliti, da dela, česar drugod ni treba in kar se drugod samo ob sebi razume. Danes pa je nasilje vedno večje in radi tega raste tudi odpor. Toda tisti, ki se protivijo, so stalno v manjšini, ker se oni, ki silijo, naslanjajo na najnižje, torej najštevilnejše. Razen tega pa imajo v rokah tudi orožje in zato so politično močni.
Državna uprava si je zastavila velike cilje. Tu in tam tudi uspe, vendar so pa tudi načrti, ki se popolnoma ponesrečijo. Še vedno državni in družabni aparat ne posluje tako, da bi nudil prebivalstvu sovjetske države dostojen in vreden življenski nivo in niti kvaliteta novega dela ne odgovarja zahtevam širokih slojev in višini investicij. Za to bo treba napeti vse sile države. Med onim, kar se danes v Rusiji ustvarja, je res mnogo velikega in takega, kar človeka iznenadi, toda precej je tudi ljudske grobosti, nasilja in neiskrenosti. Na vsakem koraku srečamo tipično zaostalost in tisočletno lenobo. To more premagati le demokracija in dolgoletna vzgoja.
Šole, šole, šole, to je danes v Rusiji najvažnejše: problem izobraženih ljudi. Brez šol ne more diktatura ničesar napraviti. Če današnjemu režimu kaj grozi, je to neznanje. Toda tudi prosveta je nevarna za diktaturo, kajti izobražen človek neha slepo verovati, je poln kritike in zna primerjati. Tu pridemo zopet do demokracije, ki edina more rešiti veliko državo. Danes, ko se od Sovjetske Ru- . sije poslavljam, ji želim to, kar je najboljše, namreč pravo demokracijo.«
Naročajte .Slovenca'!
Predsednikov praded
V	zadnjem času se mude na Angleškem člani neke ameriške naučne komisije. Te dni so brskali po arhivih slavne Oxfordske univerze in stikali po vsem poslopju od kleti do podstrešja. 2e več dni so delali zaman, ko se jim je slednjič trud izplačal, dasi na grenak način.
V	starem in komaj še čitljivem imeniku slušateljev so iztaknili ime »Washingtonc. Najprej so menili, da je to utegnil biti sam kasnejši veliki predsednik Združenih držav George (Jurij). Toda izkazalo se je, da temu ni bilo tako, marveč je bil to predsednikov praded. Sedaj so ameriški znanstveniki z mrzlično vnemo iskali ostalih listin, ki so se nanašale na predsednikovega pradeda, da bi mogli delati učene zaključke glede lastnosti, ki jih je veliki Washington podedoval po svojem pradedu. Akt so našli. Toda kar je tu sedaj prišlo na dan, je bilo izredno mučno. Iz listin je namreč izhajalo, da je bil ta praded nenavadno lahkomiseln gospod in po vsej priliki tudi nenadarjen. Da je bila gorjupa kupa za ameriške profesorje polna, je ležal med listinami tudi neplačan račun v znesku 17 šilingov in 10 pennyjev. Račun je bil iz leta 1630., in sicer je bila to ceha prepite noči. Še več! V listinah je bilo zabeleženo, da je ta mister Washiugton leta 1633. univerzo zapustil, toda ne prostovoljno, marveč prisiljen. Ob odhodu je celo izjavil, da mu ne pade v glavo, da bi plačal svoje dolgove. Zakladnik je bil pooblaščen, da upornega študenta izroči policiji, česar pa iz gole dobrote ni storil. Tako listine.
Ameriški profesorji so si skušali grenke izsledbe vsaj nekoliko osladiti na ta način, da so plačali tistih 17.10 šilinga. In se je to seveda v listinah zabeležilo.
Kronanje kraljice
Shenandoah Vil,
Mestece Winchester v severno-ameriški državi Virginija šteje 12.000 prebivalcev in je izvozno središče za sadje, posebno za jabolka. Veš širokogrudnih trgovcev tega mesteca je prišlo leta 1924 na idejo, da bi krasno cvetje, ki privabi vsako leto na tisoče obiskovalcev v okolico tega starega mesteca, izrabili v reklamne svrhe. Že 3. maja leta 1924 so priredili nekak praznik cvetja jablan, ki pa je imel še skromen obseg. Toda v teku let pa je postaja! ta praznik vedno večjega pomena in danes pridejo na ta praznik množice ljudi iz vseh delov Združenih držav. Lansko leto je bilo okrog 100 000 gostov, letos pa jih je bilo že okrog 125.000. To jc že kar svojevrsten rekord! Mestece, ki ima 12.000 prebivalcev, sprejme več kakor desetkrat toliko gostov.
2e pred več kakor sto leti je bilo prebivalcem doline Shenandoah dobro znano, da jablana na onih tleh zelo dobro uspeva. Najbrže so prva jabolka tja prinesli iz Nemčije. Sicer rastejo v tej pokrajini različne vrste sadja, toda jabolka so glavni izvozni produkt, ki se izvaža v veliki množini tudi v Nemčijo. Nič čudnega, da so se odločili, da bodo priredili praznik v čast jablanam. Letošnji praznik je dosege! velik uspeh, saj pa so se nanj pripravljali že v januarju. Višek praznika je bilo kronanje kraljice Shenandoah VII., ki se je vršilo na stopnicah monumentalnega šol-skegla poslopja. Za to kronanje so se zelo skrbno pripravili. Eden izmed skrbnih meščanov se je peljal v Washington, da bi tam v
Lord Davidson, bivši naškof v Canterburyju, ki je te dni v starosti 82 let umrl.
starih knjigah kongresne knjižnice zvedel za natančne podatke o kronanju kralja Arturja. In res so pri kronanju natančno posneli ceremonije!, ki je bil v starih časih v navadi. Kraljica je bila letos hčerka guvernerja države Virginija. Svojo nalogo pri kronanju je izvršila zelo dobro. Gledalci so se nahajali v velikem stadionu, ki je nalašč v ta namen zgrajen pred šolskim poslopjem in so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Na večer prvega dne sc je vrši! sprevod, v katerem je korakalo več tisoč ljudi, oblečenih v različna oblačila. Sprevod je bi! dolg 5 milj in je trajal dve uri. Kronanje se je vršilo dva dni in vsak dan zvečer je kraljica sprejemala.
Poljedelska razstava v Pragi
' Te dni so v Pragi v prostorih praškega velesejma otvorili veliko poljedelsko razstavo, ki jo vsako leto priredi češkoslovaško poljedelsko društvo. Letos pa so to razstavo priredili v silno povečanem obsegu in ji priključili celo vrsto drugih izložb in kongresov. Prvi dan razstave se je končal z velikim uspehom in je privabil 70.000 obiskovalcev, med katerimi je bilo tudi veliko število gostov iz inozemstva. Za časa poljedelske razstave se bo vršilo več kongresov, med njimi kongres češkoslovaškega društva dijakov, ženski poljedelski kongres itd.
Poljedelska razstava bo ostala odprta 8 dni in se bo zaključila 1. junija zvečer. Pričakujejo številnega obiska iz inozemstva, posebno iz Jugoslavije, Romunije, Poljske in Avstrije.
Rekord samomorov
v Združenih državah
Iz Newyorka poročajo: Po uradni statistiki pride v letu 1929 na 100.000 Američanov 18 samomorov. K temu so zlasti pripomogli borzni krahi. V letu 1927 je znašala samomorilna številka samo 13.3 odstotka na 100 tisoč prebivalcev. Med posameznimi mesti ima rekord Sacramento v Kaliforniji, kjer pride 52 umorov na 100.000 prebivalcev, Newyork sledi na sedmem mestu s številko 27.8. Statistike, ki jih vodijo že mnogo let, dokazujejo, da leta, v katerih je slabo gospodarsko stanje, ki ga spremljajo še razni borzni krahi, mnogo pripomorejo, da se številka samomorov dvigne. Največjo in najmanjšo številko kažeta v zadnjih dveh desetletjih leti 1908 in 1920, in sicer je najmanjša 12, največja pa 21.5 samomorov na 100.000 prebivalcev.
umor [cnc^1 'i d e "rcIj t e r S^lein^Rozi	jC "T"" i*^ '""v^lidSoheer. 6 letna Gertrud Albermann, prizor, ko so našli truplo
umorjene Ide Keutcr,	8	Ida Rtu.ter. _ bpodaj levo: Soba kjer ,e stanoval Kiirten, na desni pa hiša, v kateri se nahaja
njegovo stanovanje (X). V krogu: policijski svetnik Momberg, kateremu sc je posrečilo aretirati morilca.
V Rusiji primanjkuje kuharjev
Ustanavljsnje skupnih kuhinj v Rusiji je naletelo na pričakovano zapreko: v vseh skupnih kuhinjah ni mogoče organizirati skupne prehrane, ker ni dovolj lruharjev, ki bi razpolagali s potrebnim znanjem kuhanja hrane v večji količini. V Rusiji se mnogokrat sliši, da je na borzi dela mnogo lažje najti inženjerja ali zdravnika, ki jih prav tako primanjkuje, kakor pa dobrega kuharja, ki bi razumel svoj poklic. Sedaj so boljše-viki sjKiMiali, da je ustanavljanje skupnih hiš v neposredni zvezi s številom kuharjev v SSSR.
Nedavno se je v Rusiji izvršila revizija skupne prehrane in pri tej priliki se je ugotovilo, da je v vsej Sovjetski zvezi samo 6000 kuharjev in še večina teh kuha v Moskvi in Ljeningradu. Sovjetska Ukrajina s svojimi 30 milijoni prebivalcev pa ima samo 160 kuharjev. Jasno je, da je 6000 kuharjev za tako razgrnjeno mrežo javnih kuhinj in skupne prehrane v komunah kakor kaplja vode v morje. Iz tega števila kuharjev pa je treba izbrisati veliko kuharjev, ki so prejo po restavracijah kuhali sama fina francoska jedila in nimajo prakse za pripravljanje preprostega kosila in to najmanj za tisoč ljudi.
»Kuharsko vprašanjem je torej danes eno najaktualnejših vprašanj organizatorjev novega življenja v Rusiji. To vprašanje nameravajo rešiti na ta način, da bodo organizirali posebne kuharske šole in tečaje v področju skupnih kuhinj, šola bo trajala dve leti. Za sedaj je samo 13 takih šol, toda njihovo število se bo postopoma zvišalo. Dalje nameravajo ustanoviti tudi nekako kuharsko »univerzo«, iz katere bodo prihajali visoko usposobljeni kuharji, ki bodo špecijalisti za skupno prehrana
Posebno slabo pa stoji vprašanje kuharjev v javnih kuhinjah kmečkih komun in kolektivnih gospodarstev. Bili so slučaji, da so radi slabe hrane razpadle kmečke komune. Iz vsega tega se vidi, da jo vprašanje kuharjev zelo važno v vzpostavitvi popolnega komunizma.
Desetletnica LNP
V dneh 31. maja in 1. junija slavi naša najvišja nogometna instanca jubilej 10 letnega obstoja. Skromno in tiho je bilo delovanje te naše nogometne organizacije, redki so bili oficielni nastopi L.N. P., zato je tudi proslava skromna. Čeprav je L. N. P. ena najstarejših podzvez v državi, se številčno ni mogla prav razviti. Delo tolikih neumor nih nesebičnih športnikov ni našlo pravega razumevanja. Upajmo, da bo v bodoče boljše in da bo za prihodnji jubilej članstvo L. N. P. številnejše.
Deset let dela L. N. P.! Razmeroma kratka doba, pa vendar do9ti dolga, če pomislimo na težave, s katerimi so se borili tisti, ki so pričeli orati ledino za naš nogomet. — In vendar je nogomet šport, ki ima največ pristašev med širokimi sloji občinstva.
Zgodovina L. N. P. ie v najožji zvezi z zgodovino slovenskega športa. Kajti misel o ustanovitvi organizacije, ki bi bila voditeljica vsega nogometnega športa v Sloveniji se je porodila na prvem povojnem občnem zboru našega najstarejšega slovenskega kluba Ilirije. Takoj po končani vojni se je pričela zbirati mladina v športnih klubih, ki so bili že pred vojno (Ilirija, Slovan). Na občnem zboru SK Ilirije
27. februarja 1920 je sprožil g. Betetto misel, naj se osnuje organizacija, ki bo vrhovna instanca vseh nogometnih klubov Slovenije. Ta misel jc bila sprejeta z velikim odobravanjem. Sklenilo se je stopiti v stike z že obstoječimi klubi. Zastopniki ljubljanskih klubov Ilirije, Slovana in Sparte so se zbrali 20. marca na sestanku, na katerem so izvolili medklubski odbor, ki so ga tvorili Beletto, dr. Berce in Vrančič. Zadnja sta bila že odbornika novo ustanovljene nogometne zveze, ki je imela svoj sedež v Zagrebu. Ta medklubski pripravljalni odbor je imel predvsem nalogo sestaviti načrt in pravila nove organizacije. Navezali so se stiki z novoustanovljenimi klubi v Celju in Mariboru. V času med temi pripravljalnimi deli je pa nogometna zveza v Zagrebu izdelala osnovna pravila za vse snujoče se podzveze v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu. Splitu in Belgradu. Ustanovni občni zbor L. N. P. se je
vršil 24. aprila 1020.
Istočasno sc jc ustanovila ludi Sporlna zveza in Olimpijski odbor. Prvo upravo L. N. P. so tvorili nastopni gospodje: predsednik ravnatelj Jug, podpredsednik Betetto, tajnik I. Vrančič, tajnik II. Pretnar Slavko, blagajnik Logar, ostali odborniki: Planinšek, dr. Kloar, Reb?všek (oba Celje), Šepec, dr. Gross (oba Maribor). Podzvezni kaoetan je bil Stane Pelan. Pozneje so nekateri gospodje izstopili in so razne funkcije v prvem odboru L. N. P. prevzeli Vodišek, Bregar, Jerala. Zanimivo je, da radi železničarske stavke niso mofli prisostvovali ustanovnemu občnemu zboru celiski in mariborski delegati. Pozneje je bilo posebno zborovanje z zastopniki celjskih in mariborskih klubov, ki so sprejeli in odobrili vse sklepe ustanovnega zborovanja.
Upravni delokrog L. N. P. je bil teritorij Slovenije s Prckmurjem. fedaj še ni bilo rešeno vprašanje pripadnosti Reke k Jugoslaviji, zato se je pustilo klubom na Reki in .Sušaku proste roke, da se sami odločijo ali za L. N. P. ali za Z. N. P. Do tega pa ni prišlo, politika je športnikom prekrižala račune. Ustanovitelji L. N. P. so bili naslednji klubi: v Ljubljani: Ilirija, Slovan, Sparta; Celje: SK Celje (v času, ko se je ustanovila L. N. P., kluba celjskih atletikov, !;i so pozneje v tekmah za ijrven-. stvo Slovenije igrali odlične vlogo, nI bilo); Maribor: Rapid, Herlha, Rotc Eif — pozneje Mariborski Atletik klub. Teh sedem klubov je ustanovitelj L. N. P. Kmalu nato se je prijavilo še 15 novih klubov. V Ljubljani: Primorje, Hermes, Jadran, LASK, Svoboda; Kranj: Sava, pozneje Triglav; Celje: Atletik, Slavija, Vojnik (bil je pa kmalu raz-puščen), Svoboda; Maribor: Maribor, Vesna in SK Ptuj v Ptuju. Tako, da ie bilo na prvem rednem zborovanju L. N. P. 27. lebruarja 1021 zastopanih 20 klubov. Ti klubi so imeli pri L. N. P. verificiranih 393 članov s 876 izvršujočimi člani in 253 naraščajniki. Tc številke so prva točna slika stanja v L. N. P. Takoj prvo leto se je pa pokazalo, da je treba L. N. P. upravno razdeliti na okrožja. Na tem občnem zboru so se ustanovila celjsko in mariborsko okrožje. Tudi prvenstveno tekmovanje se je določilo za sistem na točke, ki je še sedaj v veljavi.
Zaslužni odborniki L. N. P.
Ko omenjamo delavce, ki so zastavili vse svoje sile za uspešen razvoj slovenskega nogometa, ne smemo prezreti g. Betelta. L. N. P. je v prvi vr-. sti njegova zamisel in vse njegovo sporlno udej-stvovanje je bilo posvečeno razvoju L. N. P. Za njim pride prvi predsednik ravnatelj Jug, ki je celili sedem let načeloval L. N. P. V najtežjih časih, ko so bili osebni boji na višku, je ravno on s svojo uvidevnostjo pomirjevalno vplival. Kot tajniki so marljivo in veslno delovali več let Deržaj, Kuret, Mahkovec in Vodišek, ki je uredil statistiko igralcev. Predsedstvene posle so še vodili krajšo ali daljšo dobo sedaj podpolkovnik Jaklič, finančni inšpektor Zaje, dr. Knaflič. Podpredsednik dr. Kro-pivnik, pokojni Cerne, Sircelj, ki je skupno z Be-tettom vredil nezgodno zavarovanje igralcev. Od ostalih odbornikov gre prvenstvo Nedeljko Bulje-viču, ki je za Belettoin eden naših najboljših strokovnjakov na nogometnem polju. Bil je dalj časa tudi podzvezni blagajnik. Dolgo dobo so bili v odboru tudi Suhežič in Pogorelec. V medklubskih odborih v Celju in Mariboru pa neumorno delujejo Vfagner in Nerat z mnogimi drugimi gospodi. Se-
danjo upravo pa vodi kot predsednik Miloš RybaF, kot blagajnik pa ravnatelj šetina. Prostor pa ne dopušča, da bi omenili še vse druge agilne športnike, ki se nesebično udejstvujejo po raznih odborih L, N. P.
Dosedanji prvaki L. N. P.
Borba za prvaštvo L N. P. oziroma Slovenije jc od vsega začetka zelo ostra. Ilirija, ki si je osvojila dosedaj osemkrat prvenstvo Slovenije, je imela v prvih letih obstoja L. N. P nevarnega nasprotnika v Celju — Atletike. Ti so v letu 1920 skoro iztrgali Iliriji prvenstvo. Dolgo vrsto let Ilirija doma ni imela nevarnega nasprotnika, dokler ni v letu 1928 postal prvak Slovenije Primorje, ki si je ta ponosni naslov ohranil dve leti. Letos si vt je Ilirija (ponovno osvojila. V zadnjih letih je dobila Ljubljana nevarne, tekmece za prvaštvo v Mariborskih klubih. Elito našega uogomela tvorijo: Ilirija, Primorje, Maribor in Rapid.
Prireditve L. N. P.
Čeprav je naša podzveza ena najstarejših v državi, se s svojim reprezentančnim moštvom ni mogla uveljaviti. Jc pač več vzrokov, ki jih pa tu ne moremo navajati. Točne statistike reprezentančnih prireditev ne moremo sestaviti. Prva reprezentančna tekma je bilo srečanje Ljubljane in Maribora, ki je končalo s 3: 1 v korist Ljubljane. Ljubljano je zastopalo celotno moštvo Ilirije," ki je par nedelj pozneje nastopilo proti državni reprezentanci v Zagrebu. Rezultai 1 :0, ki ga je doseglo zastopstvo L. N. P. proti državni reorezentanci, ki je pozneje igralo na Olimpijadi v Aiivcrsi, je najboljši rezultat dosežen v Zagrebu. To sta bili prvi tekmi.
V	letu 1921 je bila najpomembnejša tekma s francosko reprezentanco. To igro je L. N. P. izgubila s 5:0. S francoskim moštvom je bil takrat v Ljubljani Rimet, sedanji predsednik F. I. F. E. Največ tekem je L. N. P. odigral z zagrebško jiodzvezo. Ti dve reprezentanci sta se srečali sedemkrat in ne en uspeli. Rezultati tekem z Z. N. P. so tile: 1 : 0, 8 : 0, 8:0, 3:2 (tekma za kraljev pokal), 3:1 (tekma za kraljev pokal) 8 :0 in zadnja s 7 : 0. Score je 35 :3. Razen ene, so se igrale vse tekme v Zagrebu. Za Zagrebom se je odigralo največ tekem z Gradcem in sicer 5:2 in 6:1 ter s Celovcem. Ena tekma se je vršila tudi z osiješko reprezentanco za kraljevi pokal. (Radi pomanjkljive statistike se ni mogel sestaviti točen pregled vseh reprezentančnih tekem).
V	prvih letih in tudi pozneje je L. N. P. povečini zastopala Ilirija, parkrat je dal Atletik Celje nekaj igralcev, v zadnjem času pa Primorje. Prva sestava reprezentance L. N. P., ki smo jo mogli ugotoviti, je sledeča: Pelan, Zupančič, Deržaj, Vidmayer, Pretnar, Oman, Zupančič, vsi Ilirija; Mozetič, Birsa. oba Primorje in Saleher ter Diirschmidt, oba člana celjskih Atletikov. To moštvo je igralo proti Franciji. Poleg teh so igrali za L. N. P. ob raznih prilikah Mihelčič, lančigaj, Beltrath, Pogačar, Verov-šek, Svetic, Bariovič, Slamič, Košenina, Hus, Jug, Erman, Svetic, Kariš ,Učak, Šiika, Uršič, Doberlet, Kreč, Kirbiš. Unterreiter. V državni reprezentanci je pa igral dr. Tavčar in to na prvi Olimpijadi v Anversu.. To so igralci, ki so igrali za L. N. P.
To naj bi bil kratek pregled delovanja L. N. P. v teh prvih 10 letih. Prvo desetletje obstoja L. N. P. je bilo posvečeno več ali manj organizacijskemu delu.
V Montevideo
V prejšnjih številkah smo se že bavili z vprašanjem sodelovanja Jugoslavije na nogometnih tekmah za svelovno prvenstvo. Vodilne evropske nogometne zveze, ki imajo proiesijonalne klube, so odklonile sodelovanje. To radi tega, ker bi bili klubi radi 2 mesečne odsotnosti svojih najboljših igralccv preveč prizadeti. Skratka, ves nogometni šport bi v teh dveh mesecih počival.
Zastopniki Uruguajcev so se z veliko vnemo vrgli ua ostale nogometne zveze, med katerimi je bila tudi naša. V včerajšnji številki smo med brzojavnimi vestmi prinesli sklep JNZ, da se udeleži s i svojo reprezentanco tekem v Montevideo. Ta sklep JNZ ni presenetil. Ponudbe Uruguajcev so preveč s mamljive, da jih ne bi sprejeli. Drugo je ])a, kakšno korist bo imel naš šport od sodelovanja na teh lek- v mah. Priznati moramo, da je škoda, ki jo bo utrpel naš šport večja, kakor bo pa korist. Končno tudi financijelne ponudbe niso tako sijajne. Vsaj toliko bi prinesle tekme za državno prvenstvo, le s to razliko, da bi si opomogli klubi, tako si bo pa JNZ.
V	koliko se bodo pa obnesle tekme za državno pr- ' venstvo, če bodo klubi morali igrati brez najbolj- j ših igralcev, bomo videli. Mislimo, da ne bodo tako privlačne, kakor bi bile, če bi nastopali klubi s svojimi najboljšimi igralci. Zvezni kapeian je predlagal naslednje moštvo: Mihelčie-Ivkovič, Be-leslin-Arsenijevič, Premrl, Djokič-Marjanovič, Hi-trec, Luburič, Bonačič, Babič, Mika. V poštev pridejo tudi igralci, ki so v Franciji: Bek, Sekulič, Kolmago, Stefanovič in MitroviČ. Koliko bo pa še S odpovedi, bomo videli v najkrajšem času. Malo je onih, ki bodo voljni pustiti službo kar za dva meseca. Tekme za državno prvenstvo se bodo pa pričele v največji vročini 6. julija.
JNZ svoj sklep utemeljuje predvsem s tem, da pripisuje udeležbi veliko propagandno važnost. To bi bilo utemeljeno, čim bi bili izgledi za uspeh na teh tekmah. Le z uspešnimi nastopi se dela propaganda.
Lahhoailetsho drž, prvenstvo za moštva
Danes točno ob 9 prične na igrišču ASK Pri-morja, Dunajska cesta, lahkoatletsko državno prvenstvo za moštva. Letošnji način tekmovanja se bistveno razlikuje od sedanjega, kajti ne bo odločala kakor dosedaj izborna kvaliteta, temveč velika in jjovprečna kvaliteta. Vsak atlet namreč, ki doseže določeni minimum v svoji disciplini, bo prispeval h končnemu uspehu svojega kluba in mu bo vsekakor prinesel dragocene točke. Borba v Ljubljani se vrši ludi v znamenju nekakega dvoniatcha med starima rivaloma ASK Primorjem in SK Ilirijo za prvenstvo Ljubljane. Ravno ta konkurenca nam je porok, da bo tekmovanje ne samo nadvse zanimivo, temveč je pričakovati zelo dobre rezultate. Oba kluba nastopita namreč v svoji kompletni postavi, radi česar bomo videli na startu ne samo stare kanone slovenske lahke atletike kakor so dr. Perpar, Gregorka itd., temveč postavita oba kluba v svoje tekmovalno moštvo mnogo juniorjev, o katerih formi nam ni nič znano, vsekakor pa morajo biti že ostri konkurenti svojih renomiranih soklu-bašev, ko so jih vodstva klubov postavila v tekmovalni Hm. 2e sama vodilna imena slovenske lahke aUetike, kakor so Žorga, Slapničar, Sporn, Stepiš-nik, Kumcr, Močan, Petkovšek, Režek, Slamič, Pav-šič, Skok, Korče, Jug itd. so nam porok, da bodo v medsebojni ferni borbi doseženi dobri rezultati, delno postavljen tudi kak nov jugoslovanski rekord. Ker so cene propagandno nizke, je pričakovati, da bo ljubljansko športno občinstvo posetilo to nadvse zanimivo prireditev v častnem številu.
Istočasno se vrši tudi v oslalih centrih naše države borba za najboljši klub Jugoslavije v lahki atletiki — novega državnega prvaka za moštva.
V Zagrebu si stojita nasproti močna rivala Concordia in Hašk, v Belgradu BSK, Jugoslavija in Pančevo. Prepričani smo, da bosta oba naša kluba v tej borbi častno zastopala in zasedla ona mesta, ki jih od njiju s polno pravico pričakujemo. Z ozirom na to smo prepričani, da bodo vsi nastopajoči atleti storili svojo športno dolžnost in svojim klubom skušali prinesti novih zmag. Kot pro-pagatorji našega mladega športa jim želimo najlepše usjiehe in nove rekorde!
Igrišče sjjortnega kluba SK Mladike. Ob 10.15 dopoldne prvo moštvo Mladike proli rezervi Grafike. Ob 2 pojx)ldne naraščaj Mladike proti SK Dravi. Ob 3 popoldne juniorji Mladike proti SK Zvezdi. Ob 5 popoldne rezerva Mladike proti rezervi SK Tabora.
NOGOMET
Desetič duuajski prvak! Boj za prvo mesto dunajskega prvenstva je izvojevan. Z zmago 5 : 1 (2 :0) nad Wiener Sport-kluboui si ie Rapid osvojil ponosni naslov letošnjega prvakh. Igra pa ni bila nič preveč podobna igri prvaka in skoraj nenade-jano je prišel Rapid do takega uspeha. Vsekakor je Admira, ki je vodila skoraj ves čas dunajsko tabelo, izkazala veliko lepši polet in napredek, kakor pa Rapid. — Drugo liseslo ima morda le začasno še Admira, kajti v Vienni ji je ostal nevaren tekmec in le ako Admira svojo zadnjo tekmo napram \Vackeru odloči v svojo korist, bo ostala na drugem meslu. Lahko bi bila Admira bolj brezskrbna, toda neodločen rezultat 4:4 (2:2) napram Hakoah ji bo morda delal še težkoče. — Presenetil pa je topot zopet \Vacker, ki je zasluženo z 2 : 1 odjDra-vil Avstrijo in zasedel s tem sedmo mesto v prvenstvu. V srečnem slučaju mu je mogoče priti še celo na peto mesto. Wacker se je v jromladni sezoni v resnici izkazal kot borbeno moštvo. — Poslovilno igro v prvi ligi pa je nudila Hertlia v tekmi z Nicholson, v kateri je bila premagana s 3 : 1. Gledalci, bilo jih je okoli 5000, so s sočuvstvovanjem spremljali Hertlio tekom igre, v kateri se je prav junaško borila. — še 5 tekem in dunajsko prvenstvo bo zaključeno. Stanje po zadnjih igrah je sledeče: 1. Rapid (20 iger, 30 točk); 2. Admira (19, 27); 3. WAC (20, 25); 4. Vienna (18, 24); 5. Austria (19, 18); 6. Nicholson (20, 18); 7. \Vacker (19, 17); 8. FAC (18, 16); 9 .Wiener Sportklub (19, 15); 10. Hakoah (18, 10); 11. Hertha (20, 10).
Floridsdorfer AC v Bratislavi. Dunajčani so radi neodločnosti svojega napada morali znia^o v razmerju 2 : 1 prepustiti SK Bratislavi. Gledalcev je bilo 2500.
Ali ste ie
naročnino?
mojo razstavo poljedelskih strojev na velesejmu!
BERITE 1 - BERITE I - BERITE I - BERITE! - BERITE 1 Pravkar sem dobil iz AMERIKE ORIGINAL. »DEERING«
OSILNICE
obračalnike za seno, grablje, žetvene priprave in vse nadomestne dele! Oglejte si tudi mojo veliko zalogo večkrat odlikov, poljedelskih strojev vseh vrst in razne železnine.
v Ljubljani na Gcsposvetski cesti št. 1 - STUPICSt FRANC
Zahvala
,'t	Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti
naše nad vse ljubljene gospodiči^e
Ane Lassnik
posestnlce
za poklonjeno cvetje in vence ter za častno spremstvo na njeni poslednji poti, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
V Ljubljani, dne 28. maja 1930.
Žalujoči ostali.
:	. 'v... . '. ;'.V-j
V torek 27, maja ob pol šestih popoldne je Vsemogočni rešil dolgoletnega trpljenja in poklical v boljše življenje gospodično
Franjo Verne
učiteljico v pokoju
K večnemu počitku jo bomo spremili v četrtek 29. maja ob 4 popoldne na pokopališče na Žalah v Kamniku.
Blago pokojnico, ki je v svojem življenju, dokler je bila zdrava, storila toliko dobrega, priporočamo vsem njenim bivšim učenkam, prijateljem in znancem v blag spomin in pobožno molitev.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah,
Kamnik-Ljubljana, 28. maja 1930.
Žalujoči ostali.
Držav, razredne loterijo
Poročilo iz kolekture Ant. Golež,
Maribor, Aleksandrova cesta 42. — Žrebanje V. razreda 19. kola šestnajsti dan, 27. maja t. 1. Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške se ne odgovarja).
2 X 30.000 Din: 52.066. 2 X 20.000 Din: 91.910. 2 X 4.000 Din: 14.904, 53.314, 90.134. 2 X 2.000 Din: 561, 3724, 4005, 6366, 6593,
7349, 9691, 9765, 12.095, 19.241, 20.730,	25.248,
25.7Č0, 25.941, 28.374, 34.932, 46.835, 47.619,	48.504,
48.622, 60.177, 50.450, 50.711, 51.796, 54.617,	58.435
71.285, 71.529, 75.805, 82.610, 83.113, 87.349,	94.9-16.
Žrebanje traja 5e dnevno do 2. junija. Ker je veliko povpraševanja po naših srečkah, naročajte za 20. kolo že sedaj, katere se bodo razpošiljale od 8. junija t. 1.
Kupujte vsi srečke pri gori navedeni tvrdki, pri kateri zadenejo največji dobitki.
mmmmi-
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, stari oče, gospod
gostilničar, posestnik in dolgoletni občinski odbornik
dne 28. maja, previden s	tolažili svete vere, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb sc bo vršil	iz hiše žalosti na pokopališče
Pišece dne 30. maja ob	9 dopoldne.
Pišece, dne 28. maja 1930.
Žalujoči ostali.
$ """!!!"%(*"""! (""!"! "" " """7U"! !"!""P7! !! !"!"!'"  !! "% "!!!"! !! !"P7""! 
535353535348484823482348235348020101012323534853485301530002
Vsaka beseda 50 parati prostor drobne vrstice 150Din. Najmanjši znesek 5Din.0glasinad 9vrstic se računajo višje . Za oglase strogo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3V?. Telefon šlev.2328.
■orana
Iščem mesto
fostavrac. kavarniške bla-gajničarke ali plačilne natakarice. Cenj. ponudbe prosim pod značko: »Blagajničarka« št. 6224.
Vdova
brez otrok išče službo h kaki manjši družini, po-strežnica k bolniku ali h kaki stari gospej ali gospodu. Razumem vse gospodinjstvo in kuhinjo. Naslov v upravi pod št. 6223.
Služkinja
srednjih let, z dežele — želi dobiti službo, najraje za gospodinjo. Naslov pove uprava pod St. 6212.
murnu
Korespondcntinjo dobro izvežbano na stroja, z znanjem hrvatskega, nemškega jezika in obojne »tenografije, išče za nastop takoj tvornica »Titan« d. d., Kamnik pri Ljubljani, kateri treba poslati obširne pismene ponudbe.
Meblovano sobo
oddam s 1. junijem solidnemu gospodu. Ahac-ljeva (Jegličeva) c. 9/1.
Lepa soba
v isokopritlična, s parketi in. elektriko, pri cerkvi sv. Jožefa, se odda z dobro postrežbo solidnemu gospodu. Naslov pove »Slovenec* št. 6220.
Dve sobi
takoi oddam v najem na Jesenicah, zelo pripravni za pisarno. Naslov v upravi lista pod št. 6208.
Krznarsko podjetje
dobro idoče išče finančnika žiranta, kateri lahko sodeluje. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Krznarstvo« 6071.
Tovarna mesnih izdelkov sprejme
poslov od j o-prekajevalca
zmožnega kavcije. Event. udeležba pri dobičku. — Ponudbe upravi »Slov.« pod: »Prekajevalec 6157«.
Sedlarski vajenec
in pomočnik, zmožen vseh del, se sprejmeta. Hrana in stanovanje pri mojstru. Šipic Miha, Kranj.
Učenka
za strojno pletilstvo se sprejme. Prednost ima ona, ki zna nekoliko šivati. Ponudbe upravi lista pod šifro »Na deželo« št. 6225.
Čevljarsk. vajenca
poštenih staršev sprejme Janko Kuhar. Sebenje 29, Križe pri Tržiču.
Trgovina
z mešanim blagom, se zaradi družinskih razmer odda na račun proti kavciji, event. tudi v najem, na zelo prometnem kraju, 3 minute od kolodvora. - Ponudbe na upr »Slovenca«, pod: »Trgovina« št. 6105.
Gostilna
se odda na račun starejši natakarici. - Naslov: Sv. Petra cesta št. 46. - Istotam sc odda košnja na Ljubljanskem polju.
Hišo
pri mariborskem parku, s prostim stanovanjem • proda za 140.000 Din Zagorski, Maribor, Tatten-bachova ulica 19.
Posestvo
gostilno in mesarijo na prometnem kraju prodam ali dam v najem. Mirko Guštin, Vel. Lašče št. 68.
Industrijsko podjetje
živilske stroke, dobroido-če in krasno vpeljano, z vsemi stroji, inventarjem in poslopjem, ugodno naprodaj v velikem mestu v Sloveniji. Bi se dalo tudi v najem. - Dopisi pod: »'živila« na upravo »Slov.«, podruž. Maribor.
Za industrijo in obrt
dve poslopji v mestu, enonadstropna, 288 in 216 kvadratnih metrov, obokani poslovni prostori, lepo stanovanje, ugodno naprodaj. - Dopisi pod: »Industrijsko poslopje« na upravo »Slov.*, podružnica v Mariboru.
J.Maček
Ljubljana, Aleks v oblekah in
androva c.12 površnikih najcenejši.
II
Obrt
U
Vinofoč
z delikatesno trgovino v Žalcu se odda na račun s 1. julijem 1930. - Vinarska zadruga v Celju.
Mlekarna - izkuh
z novo posodo, sc odda takoj na prometni cesti. Naslov v upravi pod št. 6217.
Šoferska šola
1. oblast, konc.. Camernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje.
Stanovanja
Meblovano sobo
lepo, za 2 do 3 osebe, z oskrbo ali brez, takoj ali s 1. junijem oddam. — Ljubljana VII - Koroška cesta 26/1, desno.
Stanovanje
treh sob, kuhinje in pri-tiklin, v I. nadstr., pod enim ključem, ves dan solnčno, takoj po primerni ceni oddam. Poizve se pri Oljača, Cesta v Rožno dolino 40.

Dražba.
V nedeljo 1. junija ob 2 popoldne se bo vršila prostovoljna dražba travnikov (košnja) na šestih parcelah, in sicer: Cesta dveh cesarjev in Rakova jelša. - Več se izve pri lastnici Klemene, Sv. Petra ccsta 79, Ljubljana.
lovstva
»POSEST
' ftealitefna pisarna, družba i o. i.
uubuana
-- PRODA:-
Hišo, 5 sob, gospodarska poslopja, 1500 m" zemljišča, Trnovski okraj, 250 ! tisoč Din. • Hišo, 2 sobi, i vrt, njive, 6000 nr zemljišča, Dolenjski kolodv., 90.000 Din. - Hišo, novo-zidano, visokopritl., dve stanovanji po dve sobi, 1500 m5 vrta, 80.000 Din. - Hišo, novozidano, dvo-stanovanjsko, 750 m- vrta, Vič, 70.000 Din. -Hišo, vili slično. novo-: zidano, tri dvosobna sta-i novanja. vrt, Kodeljevo, 228.000 Din. - Hišo, enodružinsko, po vojni zidano, lep vrt, pri Kolinski tovarni, 130.000 Din. -Hišo, novozidano, dve 2-sobni stanovanji, priti-kline, 600 m:' vrta, Vodovodna cesta. 250.000 Din. - Hišo, pritlič., eno štirisobno komfortno, dve trisobni stanovanji, lep vrt, Spod. Šiška, 255.000 Din. - Stavbišče na Fri-škovcu. 1000 m', po 125 Din. - Stavbišče, 550 m'-', pri Sv. Krištofu, po 90 Din, ob Dunajski ccsti 570 m- po 150 Din in 620 m- po 100 Din. - Stavbišče 600—800 m'-', Martinova cesta, po 65—100 Din. - Stavbišča, Tržaška cesta, 25 do 35 Din, 900—1200 m'. - Stavbišča, Vodovodna cesta, 2—3000 m'-', a 35 Din. -Stavbišča, Bežigrad, 900 1900 m-, po 60 —85 Din. Poleg tega večje število stanovanjskih, trgovskih, obrtnih hiš v mestu, na deželi, vsakovrstna dru-' ga posestva, kmetije, in-! dustrije itd. po najugodnejših cenah.
Kupim 6 °o posojilo f
mestne občine Ljubljana ! (stanovanjsko). - Naslov i pove oglasni oddelek »Slovenca« pod št. 6215. j
Krhljiko in belo jelšo
za smodnik za smodniš-nico Kamnik, večjo množino, kupi Trobevšek v Kamniku.
Vsakovrstno
69001*:
po naivišiib cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana \Volfova ulica št 3.
Kupi se harmonij
še dobro ohranjen, za cerkvene namene. Naslov: Misijonarji, Ljubljana — Tabor 12.
Črn pianino
skoraj nov, ceno naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6218.
Dober pianino
prodam. — Naslov pri upravi »Slovenca- pod št. 6205.
Klavirji!
Strokovnjaško popravilo klavirjev in harmonijev, kakor tudi čisto uglaše-nje najceneje izgotavlja tovarna klavirjev Warbi-nek, Ljubljana, Gregorčičeva št. 5 (v bližini univerze).
P. t. kupcem klavirjev
sporočamo, da razstavlja svetovno znana češkoslovaška tvornica klavirjev »Dalibor« v Zakolanech pri Pragi, Č. S. R., svoje prvovrstne KLAVIRJE in pianine na veleseimu v Ljubljani, paviljon E 17. Cene brezkonkurenčne -lep zvok - ugodni plačilni pogoji.
Stružnica
dobro ohranjena in malo rabljena, na jermenski pogon, se proda. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6179.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, Ilica
82. Kemič. čistilnica perja, j ---- ■"■- f
Pisalni stroj
malo rabljen, v garantirano brezhibnfem stanju, j se ceno proda. J. Pavšek, Ljubljana, Gradišče 11.
Otroški voziček
in skiro se ceno proda. Krekov trg 7, priti.
Pis. stroj Remington i
v prvovrstnem stanju po- j ceni naprodaj. - Naslov v upravi »Slov.« štev. 6142.
Točilno mizo
iz mecesnovcga lesa in več uporabljenih postelj po ugodni ceni prodam. - Alojz Nekrep, Maribor, Vetrinjska 4.
Špedicija »Merkur
v Mariboru, Meljska cesta 12, izvršuje selitve s pohištvenimi vozovi, kakor tudi s peresnimi dirami najtočneje in najceneje. Zahtevajte oferte!
Stanko Kezele
Bohoričeva ulica štev. 3, sprejema vsa dela po ugodni ceni. Splošno kle-parstvo in napeljava vodovoda, poprava hladilnikov, blatnikov za auto.
Slektrični ventilator
V poletni vročini daje prijeten hlad, čisti in o-svežuje zrak, odstranjuje neprijeten vonj, obvaruje nadležnih mrčesov, ohrani zdravje. Cena samo 390 D. Elektropodjetje SLAVO KOLAR — Ljubljana.
Lepo posestvo
pri postaji Grosuplje — proda Zaviršek Anton, Grosuplje.
Pekarsko hišo
dober promet, proda Zagorski, Maribor, Tatten-bachova ulica 19.
Posestvo	i KUpi se večja množina
lepo urejeno, približno 50 prvovrstnih suhih oralov, ter s stanovanj- i i ;i nlnlinv skim in gospodarskim po- 1,1 «StO\ m PIOIIOV slopjem, se takoj poceni | 50 mm debeline.
^k0;SrtJaKiKREGAR in SIN0VA
Kamnica pri Mariboru. Št. Vid nad Ljubljano.
Svarim pred nakupom navideznega blaga cenib klavirjev! Kupujte na obroke
od 400 Din
prve svetovne fabrikate. Bosendorfer, Steinway, Forster, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši (lahka, precizna mehanika) Prodaja iib izključno le sodni izvedenec in bivši učiteli Glasbene Maticc
Alfonz Breznik
Mestni trg 3.
Najcenejša izposojevalnica
Wanderer auto
16 HP, v dobrem stanju, pol tovorni, davka prost, se proda. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 6232.
Steyer - avto
štirih sedežev — FORD AVTO, tovorni — izbor-na VINA lastnega pridelka in JABOLČNIK -proda po zelo nizki ceni Schwab — Ptuj.
Tesan les
popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi •Ilirija«, družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28-20.
POZOR!	POZOR!
V gostilni pri »Majarončku«
se točijo dobra vina. belo in cviček, vsak dan sveže pivo v sodčkih, lep vrt, senčnata veranda, na razpolago tudi dobra jedila, prav lep izprehod do tja. - Za obilen obisk se priporoča I. Potočnik.
NASLOVE INSERENTOV v Malem oglasnik«
sporoča uprava in njene podružnice le proti • plačilu poštnine.
Na birmo
ostanejo najlepši spomin; ure, zlatnina, katero kupite najceneje pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari _trg 9._
IMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIUMMIIMIIIIIIIIIIHI
Telefon 2059
Premog - suha drvs
POGAČNIK, Bohoričeva5
IIIIIIIIIIMIIIIIIimillltIHMMIlIHHHIIIHMMIlllllllllll
P$ent(no moko
nn j boljših mlinov nudi najceneje veletrgovina žita in mlevskih izdelkov
A. VOLK, LJUBLJANA
ItesljcTa resta 24.
Čitajte in Širite »Slovenca«!
Ljubitelji psov!
Striženje psov se sprejema. Rimska cesta 17. Postrežba točna — cene solidne.
BIRMANCE SLIKA
foto M e y e r , Maribor, Gosposka ulica 39, lepo in ceno.
Gonilna jermena la
tvrdke F. Policky, Jaro-mer, vseh širin in šivalna jermena ima stalno v zalogi Rudolf D e r ž a j , Ljublj. - Kolodvorska 28.
Za birmo
„	,.	iimuimiiiuiiinimiiiiiiiiiumiiiiiiiii
Zaradi smrti se odda v
najem na Vidmu pri Kr-	ure. zlatnino in sre-
škem stara dobro vpeljana	brn.no s l;pQpust
IVAN PAKIž
Ljubljana
, .	Pred škofijo štev. 15.
z inventarjem, zraven go- : _
spodarsko poslopje vrt in ■■■■■■■■■■■■■■■■ obseiane njive. - Nadalj- :
na pojasnila se dobe pri: Širite »Slovenca«! Antonu Polanc - Radeče |
pri Zid. mostu.	■■■■■■■■■■■■■■■■
gostilne
Slavno občinstvo
Naznanjam Vam, da otvorim v nedeljo, dne 1. junija 1930 na novo zgrajeno
moderno kopališče ob Savi na Jezici.
Je 350 kabin in omaric, 6 pršnih kopelj; posebej solnčenje na milki za gospode in posebej za dame. Dohod do Save je po deskah ob drevoredu. Poleg je dovršena restavracija.^Jijer se dobijo raznovrstna domača vina, likerji, žganje, brezalkoholna pijača in vsak dan sveže unionsko belo in črno pivo. Dobijo se tudi gorka in mrzla jedila, delikatese, močnata jedila in pecivo. Sprejmejo se abonenti na hrano za zjutraj, opoldne in zvečer. Za zajtrk se dobi: mleko, kava, kakao, čokolada itd. Cene nizke! Za solidno postrežbo jamči lastnik Anton Štlrn.
Otrok
enoletni, se. s 1. junijem; odda na hrano na deželo v okolici Maribora. - Po- , nudbe na upravo »Slov.« v Mariboru.
+
Vsemogočni je danes poklical k Sebi iskreno ljubljenega našega sina, brata, svaka in strica, gospoda
m u. Dr. Stanka Leskoma
Previden a sv. zakramenti je v najlepšem majniškem cvetju na vigilijo pred Vnebohodom odšel od nas, 25 let stdr.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil iz hiše žalosti, Sv. Florijana nlica 1, v petek, dne 30. t. m. ob pol 4 popoldne. Vsem prijateljem in znancem ga priporočamo v molitev. V Ljubljani, dne 28. maja 1930.
Žalujoči ostali.
i Telefonske aparate
rabljene, ima naprodaj še nekaj komadov Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Ogled pri skladiščniku istotam.
%
Naprodaj
več malo rabljenih stolov, polic, miz in druge pisarniške opreme pri podružnici Drž. hipotekarne banke v Ljubljani, Dunajska cesta 14, kjer sc morejo li predmeti ogledati med urad. urami.
Idealno letovišče
za vsa športna udejstvo-vanja, kakor: turistiko, plavanje, veslanje itd., z jako ugodnim podnebjem in slikovitostjo okolice v ■ obliki košatih gozdov in j vabljivih kostanjeviških goric, nudi mesto Kostanjevica, s toplo reko Krko, ki daje kopalcem izredne užitke, kakor ma-lokatera voda v Sloveniji. Vsa pojasnila glede popolne oskrbe, prehrane in prenočišč, daje vsem interesentom za nad vse ugodno in ceneno letovanje Društvo za tujski promet v Kostanjevici na Krki.
Prodaja košnje
I. Knez iz Ljubljane bo prodajal v nedeljo 1. junija 1930 svojo travo za obe letošnji košnji. Prodaja se prične ob 2 popoldne pri Ančnikovem kozolcu ▼ Spodnji Šiški.
Pisalni stroj
skoraj nerabljen, znamka »Oliver«, se proda po nizki ceni. Vprašati: Lco Junes, Podplat.
Kakor lokomotiva
ozkotirne železnice so mnogi ljudje! Po ozkih ulicah hite in kade . .. Zabavljajo čez slabe čase, pa z denarjem kurijo to čudno lokomotivo! O, da bi pustili kajenje, dokler še ni prepozno za zdravje in imetje! Niko-prost stane enkrat za vselej s poštnino vred samo 76 Din, pa bi se kajenja takoj odvadili! -Kdor naroči 5 steklenic, plača samo 280 Din. Jos. Lindič, Ljubljana, Komen-skega 17/b.
Jnserati
•Slovencu
imajo narečji usgek
i)
v
Uničavajfe molfe.
Varujte krzno in vse ostale zimske predmete.
Fly-Tox (Flaj-Tox)
uničuje vse insekte, kar je spomladi, ko mrčes nese jajca, najlažje doseč
Kupile Je danes kanto fly-t0x-a in brizgalnico razprševalko-
Zahtevajte povsod izviren višnjev zavitek s franc. napisom Zastopstvo li. Slovenijo: Dr. R. Kansky, kemitna tovarna - LJubljana - Krekov trg iti v. 7i
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jc naša draga mama in stara mama, gospa
Marija Velušček roj. Bisai
zasebnica
dne 27. maja po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno umrla.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 30. maja 1930 ob 5 popoldne iz mrtvašnice Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. maja 1930.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni farod » Ljubljani
5	naftiauejSe in naiuecle atrakcije na zabaotien uclgicjina	■
§	Originalna novost t	Zabavna družabna igra:	Uotn|l •	Pariški pikantni šlager za smeh
| Pariško strelišče Lučanje bomb Peklenski krogli Hotel Garal jf
ne zamudile si ogledati gornje soetounc atrakcije!
S
Popolna razprodala zaloge
raznega konfekcijskega in inanu-fakturnega blaga v konkurzu
tvrdke Gričar & Mejal
(lasnica gospa Pavla H i e n g) se vrši od 20. 1. iu. dalje v tvrdkiiiih lokalih, Ljubljana, Šelenburgova 3.
Upravnik konkurzne mase: DR. TREO LUCE.
A N T O X Y O N T O X Y D
jugoslovanskega izvora neuničljiva	nestrupena
pri uporabi Štirikrat izdatnejša dvakrat cenejša
kakor minij najboljša	najekonomlčnejša
zaščitna barva proti rji
RUDARSKO ZDRUZ3A TROJANA
Dunajska cesta 1/IV. — LJUBLJANA
je v prodaji: A. Keber, Liubljana, Marijin trg 2; Fr. Berjak, Kratn; Udovič & Larape, Novo meslo; Ed. Povalej Maribor, Me>jska <:9; Iv. Šega, agentura, Murska Sobota.
MAPE INENftLAND
PUNLOP
Vaša varnost počiva na tem imenu in profilu
NOVO „PUCHW
250 cm3 motorno kolo
Cena proti gotovini: Din 12.00G'—
(Jgodnl pfaffflni pogoji ns 6, 12, 18, mesečne obroke. -zahtevam, — Zaloga vseh rezervnih delov.
Najcenejše motorno kolo, kj ustreza vsem • llustrovani katalog brezplačno,
Glavno zastopstvo:
VIKTOR BOHINEC, Dunajska cesta Zl, Ljubljana
.VOLK
sielelrpolna L|nbljana9 Kesšjeua cesta št. 24
pSenlEne moke, oseh orst žita in raznih tnieuskih proizoodoo
Gen. zastopstvo za Jugoslavijo:
Zlatko Kardoš, Zagreb,
Jurišičeva 3
Na drobno in debelo!
Oglejte si našo zalogo
Kuhinjsko posodo, porcelan, steklenino, železnino, pločevino, nosilke, cement. — Vse vrste orodja najceneje pri
Jernej Ložar
LJubljana, Sv. Petra c. 20
Telefon 3273
Salon za izdelavo vseh vrst Oblek po meri in najnovejšem kroju, l/ister, angleška, češka sukna ter loden Imam vedno v zalogi, — Dežni plašči, »Hubertus« plašči, pelerine, Naramnice, nogavice, dokolenice, ovojke Ovratniki, kravate, čepice, klobuki Srajce vseh vrst ter damski in molki Turistovski nahrbtniki. — In ločna postrežba je moje geslo I
Zastopniki, šole, trgovci i. dr.
posetite nas na Veleiejmu
Paviljon »H« 570 - Jugoautomat!
Birmanska darilo
v veliki izbiri po znižani ceni
L. Vilhar urar. Llubliana
Sv, Petra cesta 36
LJANA
Dunajska cesta štev. II — Poleg Fsgovca
OBLASTVENO KONCESIJONIRANA
šoferska šola
I. GABER&CIK, bivši komisar za šoferske izpile,
LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 52. Prihodnji redni tečaj se prične dne 2. junija L 1.
Pohištvo-preproge
■iinuiiHiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiDiiiiimiiiMiliiliiiiMiiin
Linolej, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za matrace, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilij po čudovito nizkih cenah pri:
KAROLU PREIS - MARIBOR,
Gosposka ulica št. 20.
Ceniki zastonj!
Ceniki zastonj!
1000
ako Vaših kurjih očes, bradavic, trde kože itd. ne odstranim v treh dneh.
Hvala Vam za Vaš Radio Balzam, s katerim sem odstranil zastarana kurja očesa. — Spoštovanjem: Miha Zevnik, župnik, Begunje, p. Lesce.
Rešite se tudi Vi teh nadlog. Lonček 10 Din (predplačilo) ali 18 Din na povzetje pošlje: R. COTIČ, Ljubljana (Šiška), Kamniška ul. 10/a.
Velesejem paviljon »H« 216.

azH^z-
s&žg-Sta^
|CBO
(/3oa »Jh
► ..Sos SO
■■ SJ —
S u
»Sigsg
b ir. n . g JS O O . I ££
■i 1 1 15-s
— tU -1
IS « > e « N „ »g » . " i
■S d^JS * „ m g z |
o . q ~~
Sus S*"-9
J—J «
O N TS M
„ o > i-o
im/>
b »mos i
lil
Maurice Constautin Weyer:
42
čez
Človek se sklanša svojo preteklost • ..
... Da! Gozd je bil moj zaupnik.,
Tudi tam sem naletel na ljubavne drame. Bile so celo ostrejše, njih potek krajši. Vse žuželke, ki so po oploditvi ubijale samce, so ilustrirale borbo, ki sem jo peljal sam. Prav za prav sem moral biti vesel, da ni ludi Ilannah taka!... Tako recimo kakor samička ščuka, ki s posebnim veseljem požre svojega soproga — če je kaj manjši od nje. Nazorni nauk iz prirodc je imel to prednost, da me je podpihoval v moji zakonski borbi. Ta se je namreč če^dalje bolj razvnemala. Zdaj ni bila več sovražna vojna med rasama, marveč je zrastla v nekako zoperstavljanje nasprotnih načel...
Volčja družina, ki je prebivala na nekaj sto metrov oddaljenem peščenem vršiču, me je raztogotila. Razglašala je že kar od sile glasilo svoje rodbinske radosti.
Vedel sem, kje sta v gostem grmičevju volk in volkulja napravila svoj dom v zavetju. Pod koreninami ogromnega bora je bil vhod v njun brlog... Ni bilo treba niti pobliže pogledati, cla je človek vedel, s koliko spretnostjo je bil izkopan, v loku, da bi do voljkuljine postelje nobena voda ne prodrla. To la-žišče je bilo skrbno postlano s suhim listjem in krpami kož, toplo in mehko ... Več kot sto podobnih sem že izkopal! Tam je torej prišel na »vet vos novi rod mladih volkov, za katere sta oop in mati zdaj hodila vsako noč hrupno na lov... Sjišal som njuno prvo tuljenje, s katerim sta se sporazumela o svojih namerah. Nalo ie volkulja umolknila — že je torej preža 1 a. Kmalu za tem je dal votlk glas od sebe in je gnal preplašeno divjačino na spreten način v željeno smer... Kdor bi slal v bližini, ki "kmalu za tem za-
čul umirajoči ui!... i!... i! ubogega zajčka, ki mu jc volkulja polomila rebra.., To je šele večerja za oba stara. Volk pridirja z vso naglico. Z razkačeno volkuljo vlečeta žrtev vsak z enega konca, jo raztržeta ... No, kaj pa to rdnčanje? Ni posebno ljubeznjiv ta parček! Za večji kos gre pravda!... Pa saj je še zajccv dovolj... Ko se do dobra nasitila, odideta oče in mali složno na lov za mladiče ... Imenitno rodbinsko veselje!... In prav nič več krvavo kol v človeški družini, kjer tudi jemo mrtvo meso!...
A tisto grdo renčanje poprej!... Tudi v prelepi prirodi, izgleda, ni vse tako popolno — kar tiče zakonov ...
*
Pa mi jc vendar lc dal volčji par dragocen človeški nauk. Če sta srečna — in to sta očividno — je njuna sreča posledica tega, da kmalu pozabila na neizogibne nesporazume v prid nežnosti, ki je potrebna, da v dvoje prenašata tovor življenja in smrti. Je li bilo morda že prepozno, sledili temu zgledu? Čeprav sva človoka, Hannah in jaz, ali naj se sramujeva, učiti sc česa od živali?
Pripovedoval sem ji malo zgodbico. Ta ženska, ki ni čital a nobene knjige, je zeJ6 rada videla, da sem zavoljo nje poslal pripovednik. Danes mi je jasno, da si je priboril Archer njeno naklonjenost, ker jo znal na izusl vse irske legende, česa bi ne mogel doseči pri irskem dekletu mladenič, ki pripoveduje usodo Deirdrovo? Ali sem rekel pri povod u je <r? Saj to jo vendar petje! Keltska rasa ni nikdar izgubila svojih bardov in jih tudi ne bo. Rdečelaseo je bil eden!
Ta premislek je obudil v meni naval ljubovsumja.
Prav brez potrebe sicer, saj je bil Archer daleč — daleč dovolj, da ni bilo mogoče izvedeti, kje se je ustavil. Kljub tornu je na novo obujeno ljubosumje pripomoglo mnogo k zbližunju med menoj in Hanno. Povedala ml je tragično pripovedko o Deirdru, in iz njenega načina izražanja se mi je zdelo, da sli.SIm tu pa tam zveneti poetični polet svojega nekdanjega
tekmeca. To odkritje je vsebovalo zame skriven poziv na tajno tekmovanje, pri čemer sem bil seveda že radi njegove odsotnosti zavarovan pred porazom. Mojim pripovedkam je manjkala bolestno pretresljiva nota, in kadar sem končal, se je skrila plavolasa glavica, ki me je pozorno poslušala, rahlo razočarana ob moji rami. Mislim si, zato, da si pripesni še nekaj okoliščin, ki bolj pretresejo srce nego brez ovinkov izpeljane besede moža dejanja,
:.Ne vem, kako je to,< je čez nekaj časa pripo-znala, xa pri tvojih pripovedkah mi ne gre na jok. Jaz bi pa rada in mislim, da je v njih marsikaj, kar bi me moglo pretresli. A ti pripoveduješ tudi najbolj
žalostne stvari tako hladno kakor kak Anglež.«
*
Bal sem se, da jo tlači samota. Zares, kdor ne ljubi knjig, ne sanjavega razmišljanja, ne gozda, mora imeti strašno pusto življenje. Zatorej sem predlagal Hanni, da si najameva v kateremkoli mestu, na priliko v Winnipcgu, sobico, kjer se kadarkoli lahko ustaviva. Tam bi lahko živela cele dnavc in tedne, kakor in kadar bi so nama zljubilo. Kar moro nuditi gledališče — po mojem mnenju ne posebno veliko — kako rad bi ji vse to poklonili
V moje največje presenečenje, je moj predlog odklonila. Dejala je, da je rojena na kmetiji in da ii je življenje na deželi všeč. Nikdar nikoli bi nc prepustila svojih krav komu drugemu za molžo... 0 ne! Znabiti da bi ne bile do kraja pomolzcne, da bi se mleko strdilo ... in pa kuretina!... Ali nima nemara namena, napraviti ograje in gojiti plemensko perutnino? V času njene odsotnosti bi prav gotovo jkmiic-šali različne vrste — lepa reč!...
s Dete moje<r, sem dejal, ;saj nisem kmet kakor drugi. Moj bančni konto je hvalabogu ter konjski kupčiji in trgovini s kožami precej visok in živina, ki jo tu gojim, tudi nekaj prinese. Ali imaš potrebo, da se na drobno koščke raztrgaš? Ali se lo sploh ujema s tvojim stanjem? Ti potrebuješ nege, da se pripraviš na porod ..
ADLER bi lahko ceneje gradil - nikakor pa ne boljšo protivrednost!
PIN0G0 HllPCrV PLAČA CENO ADLER fa
KLJUB TEPIU - DA GA NE POSEDUJEJO!
Večina onih, ki si prvič nabavijo avto — kupijo napačno. Oni še ne vedo, da je velika razlika med »KS« in «KS«. Ne vedo, da so mnogokrat obratovalni stroški v obratnem razmerju k nabavni ceni ter sklepajo vsled tega, da jim je Adler predrag . ..
Dokler nekega dne ne narede bridko izkušnjo z navidezno cenejšim avtomobilom, ki jim jasno dokaže, da so se zaračunali, ker so pozabili k nabavni ceni razun izdatkov za gorivo, olje in pneumatiko, priračunati še nepredvidene stroške predčasnih popravil ter zgube na denarju in času kot posledica obratnih motenj in končno veliko izgubo pri zopetni prodaji voza.
Po em iim postane šele jasno, da so svoječasno le navidezno poceni kupili, - potem šele pravilno razumevajo pomen:
»ADLER NE ŠTEDI NA RAČUN SVOJIH KUPCEV!«
ADLER
Glavno zastopstvo in skladišče rezervnih delov Ing. C. R. LUCKMANN, LJUBLJANA AHACLJEVA CESTA 10.	VELESEJEM PAVILJON I
Ponudbeni razpis
Podpisani stavbeni odbor odda dela za
popravo župne cerkve na Toplicah
in razpisuje v ta namen zmanjševalno dražbo za dan 10. junija 1930.
Za la dela upravičeni stavbeni podjetniki in zidarski mojstri se vabijo, da dopošljejo do 10. ure istega dne pravilno kolkovane ponudbe v zaprti kuverti na naslov Stavbenega odbora za popravo župne cerkve na Toplicah.
Načrt, stroškovnik in splošni pogoji so na vpogled pri župnem uradu na Toplicah pri Novem mestu. - Odbor si pridržuje pravico oddati delo ne glede na višino vsote, ne da bi mu bilo treba za to navesti razlogov.
Na Toplicah, dne 28. maja 1930.
Stavbeni odbor.
Vskovrstne stroje prvovrstnega izdelka bo razstavila tvrdka
Schneider d Verovšel«
trgovina z železnino in vsakovrstnimi stroji
v Llublianl, Dunaisha c. 16
na velesejmu paviljon „G'' in na velikem prostem prostoru nasproti, zato priporočamo cenjenim interesentom si pred nakupom ogledati njeno razstavo in bogato zalogo vsakovrs tnih strojev za poljedelstvo in obrt.
Razpis
Županstvo mesta Šoštanj odda potom pismene ofertalne licitacije
zgradbo vodovoda
z dobavo vseh cevi in armatur.
Načrti in pogoji so na vpogled od dne 28. maja 1930 med uradnimi urami v občinski pisarni, kjer se tudi dobe nastavki proračunov proti plačilu 50 Din za en izvod.
Ponudbe, ki naj se glasijo za celokupno delo in vse dobave, jc treba izročiti v zapečatenem zavitku najkasneje do 1. julija 1930 do 12 v občinski pisarni.
Županstvo ni vezano, sprejeti najceneje ponudbe in tudi ne obrazložiti dražiteljem izbero enega ali drugega.
Vsak ponudnik ima položiti pri občinski blagajni do zgoraj navedenega roka kavcijo 5% ponujene vsote bodisi v gotovini ali v vrednostnih papirjih, odnosno garancijskem pismu prvovrstne hanke.
Župan mesta Šoštanj:
Dr. Mayer Fran,
A HO RABITE TISKOVINE
ILUSTRACIJE, KATALOGE ALI PROSPEKTE I. T. D., TODA SE NE MORETE ODLOČITI. V KAKŠNI TEHNIKI NAJ SE IZDELAJO,
BLAGOVOLITE SE OBRNITI
VEDNO NA NAŠE PODJETJE. - V VSEH TEH VPRAŠANJIH VAM JE DRAGE VOLJE NA RAZPOLAGO
L0VANSKA S«AKNA
BRZOJAVKI., JUGOT1SKARNA LJUBLJANA
UMETNIŠKI GRAFIČNI ZAVOD. V KATEREM SO ZASTOPANE VSE MODERNE GRAFIČNE PANOGE VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO, SOLIDNO IN TOČNO PO ZMERNIH CENAH. - PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO
orrsET-mif ♦ HaruNomrc HNJltiOTISH ♦ (METIMiSiKI TISK CRKOLIVNICA « K tI:<iOVEZNIC/l
Ha8ti-flen" Siuaini stroji
Najmodernejša opremal
fa" kolesa Homocord- gramofoni „mer£" - pisalni stroji
Vse na ugodne obroke 1
CENTRA
Trgovina šivalnih strojev, koles, gramoionov itd., Ljublfana, Miklošičeva C. 7/III
(Palača Vzajemne posojilnice)
Na vclcselmu paviljon G Stev, (67.169
Dvokolesa
teža od 7 kg naprej
uajtažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od naipriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji poeumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji
cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA" F B. i... tovarna dvokoles ln otročkih vozičkov, LJUBLJANA. KarlovSka c, »t. 4.
U komisijsko prodajo
daje proti kavciji veletrgovina vsake vrste manufakturo. -Vprašati na upravo lista pod: »Manu-fakturist štev. 5674«
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Trgovcem kolonijafno-delikates. in špec. stroke!
Aparati za hranitev in nadrobno prodajo: petroleja, olja, bencina, kave itd., priporočen po ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja št. 9478/30, žigosan po državni kontroli mer, so
bu luafiabjszbj
Ljubljanskem velesejmu, paviljon »I« 588
Oglejte si jih, ker je to v Vašem lastnem interesul N. M. POPOVIC, Beograd, Kolarčeva ul. 7.
Od dobrega najboljše je ie
Gritzner- Adler- Kayser
Šivalni str j in kolo
elegantna izvedba — najboljši materija)
Jos. Peteline, Ljubljana
TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne ccnc, tudi sa obrok«
Izdajatelj: Ivan Rakoree,
Uredniki Franc Kremiar.