225. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 2. oktobra 1899.
XXXH. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-o ger s ko dežele za vse leto 16 gld.,~za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tujje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon št. 34.
V opozicijo.
Nemška iredenta je zmagala. Ponosna habsburška monarhija je pred Schonererjem in pred \Volfom žalostno kapitulirala in nemške obstrukcijske stranke dobe za svoje s pruskimi markami plačano veleiz-dajsko gibanje, za svoje proti dinastiji in državi naperjene revolte bogato nagrado v obliki strogo nemškega uradniškega ministrstva.
Imenovanje novega ministrstva še ni razglašeno. To se zgodi jutri. Ali oficiozni listi so že obrnili plašč po novem vetru in iz vsega, kar je videti, izhaja jasno, da vleče novi veter na tisto stran, koder stoji nemška opozicija, da pride na krmilo ministrstvo, ki ima nalogo, razgnati parlamentarno desnico in omogočiti, da dobe nemške stranke oblast v roke.
V nemškem taboru oznanjajo trombe veselo novico, da je prišel čas, ko nemške stranke odlože obstrukcijsko orožje in se vsedejo za bogato obloženo mizo. Od „N. Fr. Presse" pa do „0std. Rundschau" je vse nemško časopisje jedino, da je doboje vana bitka, in da je dosežena popolna zmaga.
In Nemci imajo prav, če se vesele, zakaj naznanjeno brezpogojno razveljavljenje jezikovnih naredeb priča jasno, da so zmagali, in da hoče država pred njimi kapitulirati.
Uradniško ministrstvo je koncesija Nemcem in dokaz, da so na odločilnih mestih sklenili, pritisniti slovanske narode ob zid in vladati po nemškem binkoštnem programu, čigar u veljavi jenje se začne s preklicem jezikovnih naredeb s krvavim ponižanjem češkega naroda. S tem je že povedano, kako stališče zavzemo proti temu ministrstvu slovanske stranke. Stališče ne more hiti drugo, kakor brezobzirna opozicija.
To uradniško ministrstvo ne bo dražega kakor izvršilni organ nemških strank, ki so včeraj še tirali najskrajnejšo obstruk-cijo, to ministrstvo je na sebi negacija parlamentarizma in negacija načela narodne
ravnopravnosti in zato je dolžnost slovanskih strank, da temu ministrstvu ničesar ne dovolijo in da to ministrstvo pri prvi priliki, pri prvem glasovanja strmoglavijo.
Hoteč preslepiti javno mnenje v slovanskih krogih, oznanja se z veliko vsiljivostjo, da bo uradniško ministrstvo nevtralna vlada. Lepa nevtralnost, ki se koj prvi dan pokaže s tem, da dobe slovanski poslanci z bičem po obrazu, ki se pokaže z razveljavljenjem jezikovnih naredeb, s proklamacijo načela, da je Nemcem v tej državi „selbstverstandlich" sojena uloga kladiva, Slovanom pa uloga nakovala!
CIarvjev kabinet, pri čegar rojstvu igrajo grof Goluchowski, Chlumeckv in baron Osvald Thun glavno ulogo, bo ministrstvo nemških obstrukcijskih strank in nikakor ne nevtralna vlada, in naj se še to-likrat v oficioznih listih proglaša za ministrstvo Nj. Veličanstva. Cesar ima pravico izbrati si ministre kakršne hoče, parlament pa ima ravno tako pravico, pobijati njegove ministre z vso odločnostjo in brezobzirnostjo, in to se tudi zgodi.
Z imenovanjem uradniškega ministrstva, ki naj gladi pot novi koaliciji, v kateri naj bodo poleg Nemcev tudi Poljaki in nemški klerikalci, udari za desnico kritična ura. Zdaj se izkaže njena solidarnost. Doslej nimamo vzroka dvomiti, da bi ta solidarnost te velike skušnje ne prestala. Ali mogoče je vse, mogoče je tudi, da se „vladi Nj. Veličanstva" posreči razdreti desnico in ustvariti novo večino. Mir v državi s tem še ne bo dosežen. Slovenci ostanemo solidarni s Čehi tudi v tem slučaju in kar so znali Nemci, to bodo znali tudi združeni Čehi in Jugoslovani.
V 1 Juhljaiii, 2. oktobra.
Kriza.
Levica triumfira. Jezikovne naredbe se prav gotovo opravijo. To je obljubil zastopnikom opozicije sam cesar, in vsi listi smatrajo zmago obstrukcije za popolno. Levičarji menijo, da so se zopet približali državnim loncem, in razni opozicionalci si že delajo nade,  da postanejo prej ali slej
ministri. Kapitulacija pred obstrukcijo je očividna in vesele se je zlasti nemški liberalci, akoravno trpi radi te kapitulacije državna avtoriteta, in akoravno se je ustvaril politično jako nemoralen prejudic. Potem uspehu opozicionalne manjšine se mora soditi, da v Avstriji ne vlada parlamentarna večina in njeno ministrstvo, nego razgrajajoča in nelojalna opozicija. To si treba zapomniti. Schonererjanci se delajo, kakor bi nameravali tudi bodočemu uradniškemu ministrstvu delati zapreke. Toda njihove grožnje so neresne, in obstrukcije sami itak ne morejo delati, ako bi jo tudi resnično nameravali, ker jih je za to mnogo premalo. Kar se tiče desnice, treba konstatirati, da je solidarna in složna. Seveda je v nji tudi nekaj takih mož, ki bi radi propagirali idejo za novo koalicijo. Na čelu teh mož stoji zopet stari spletkar Madejski. No, moči nimajo ti osamljeni spletkarji doslej še nobene in ukloniti se morajo večini. »Information* piše: Desnica je docela trdna, posamezne skupine so med seboj popolnoma solidarne, in desnica bo, ko se snide zopet državni zbor, ne da bi pozabila svoje dolžnosti napram državi, porabila svojo moč in svoje pravice kot parlamentarna večina. Nadalje piše .„Inform." : Sodi se, da nastopi svoje poslovanje novo ministrstvo do torka. Imelo bode povsem značaj prehodnjega ministrstva ter bo — kakor ministrstvo Kielmanseggovo — sestavljeno deloma iz ministrov, deloma iz „vodij". Ministrstvo bo začelo s tem, da bode odgođeni državni zbor zaključilo, s čimer se odpravi vsa obstrukcionistična navlaka, vse obtožnice, interpelacije itd. Znova se skliče državni zbor med 13. in 20. oktobrom. Prej pa se odpravijo Gau-tscheve jezikovne naredbe, a se nadoraeste vsaj dotlej, da se sklene jezikovni zakon, z jezikovnimi naredbami iz 1. 1880, 1888 in 1890, ki so zvezane z imeni Stremaverja, Pražaka in Schonborna. Ministrtvo bo zahtevalo najprej, da se dovrše delegacijske volitve ter bode morda samo predložilo jezikovni zakon ali pa bode pozvalo stranke, da sodelujejo pri ustvarjanju takega
LISTEK.
V čakalnici.
Spisal Ivan Mlakar.
Vlak se je bil zamudil za celo uro. Sedeli smo na trdih klopeh in dremali. Vročina je bila strahovita; na vseh obrazih so se svetile potne kaplje. Govoriti se ni ljubilo nikomur. Neka ženska z veliko plavo ruto na glavi je zdaj pa zdaj vzdih -nila, težko in skesano, kakor vzdihujejo v cerkvi med pridigo. Časih je zakričal iz kota otrok v naročju svoje matere; zavit je bil v nekake rjuhe od nog do nosa, kakor ob najhujšem mrazu . . . Nenadoma so se odprla vrata z velikim truščem in vstopil je čokat človek v dolgem, obnošenem površniku, na glavi slamnik z izvanredno širokimi krajci. Hodil je s težkimi, hrupnimi koraki in govoril glasno z odkritim, dobrodušnim nasmehom na debelih ustnicah.
^Prezgodaj ? . .. Gotovo! Jaz se peljem odtod vsaki teden in doslej je prihajal vlak redno tri četrt ure prepozno. Danes si je privoščil uro. To je zmirom tako pri nas; če se človek privadi, se ne vznemirja zaradi tega .. . Dovolite, ali nimate ognja?"
Držal sem v roki ugaslo cigareto ; on je pušil smodko ter pihal dim z naporom in nekakim veselim zadoščenjem na vse strani.
„Hvala!"
„„Drugače je zelo prijazen kraj. Samo nekoliko počasni so ljudje ... to je vse. Ob nedeljah na priliko se ne prične maša nikdar ob šestih, temveč šele ob polu sedmih. Zmirom ob polu sedmih. In ljudje so se navadili in čakajo brez ugovorov pol ure. Pozimi se prestopajo, kakor bi meli proso . . . Kadar gori, pridejo gasilci za pol ure prepozno; opravili niso še nikoli nič; doslej so pogorele vse hiše, tudi če se je samo v dimniku vnelo; letos je pogorelo sedem kozolcev . .. Pridejo in gledajo, naposled se napijejo in stepo . . . Ali Vam je dolgčas?"«
Res, grozno mi je bilo dolgčas. Soparni vzduh mi je legel na telo in na dušo. Pustil bi vlak in čakanje pri miru, — toda v vsi okolici ni bilo sprehoda, ne hladne sence. Drevje na severnem konca vasi je bilo majhno in pol posušeno, skoro brez listja. Daleč naokoli so se Sirili neizmerni travniki z redko, rjavkasto travo. Kolodvor — nizko poslopje od nepobeljene rdeče opeke — je samotaril sredi te žalostne krajine kakor kap ožganega kamenja ...
V čakalnico je stopila čudno opravljena ženska. Na ramah je imela prekratko črno pelerino, svetlo in ogoljeno, z zamazanimi čipkami pod vratom. Slamnik, okrašen s širokim trakom obledele roza barve, ji je zdrknil globoko na tilnik, da so se videli redki, že nekoliko osiveli lasje, frizirani z otročjo koketnostjo. V roki je držala bel solnčnik z zlomljenim ročnikom. Sedla je poleg vrat na prazno klop ter ostala tam tiho in nepremično, suho telo visoko zravnano, roke oprte ob solnčnik.
Človek z ogoljenim površnikom in širokim slamnikom je prišel bližje k meni, potrkal me po rami ter se nagnil k mojemu ušesu, da mi je puhnil v lica oblak tobakovega dima.
„Ali vidite to žensko? . . . Kuriozna ženska. Pri nas je sploh mnogo kurioz-nosti. .. Vsak dan pride trikrat v čakalnico in enkrat ponoči. Četvero vlakov postane namreč na našem kolodvora; drugi samo vzdihnejo in gredo svoj pot naprej... Vsak dan trikrat pride in enkrat ponoči,
— že trideset let..."
„„Koga pričakuje?"
tTo je želo nenavadna stvar, skoro smešna; ali kakor sem rekel, pri nas je mnogo kurioznosti . .. Pred tridesetimi leti,
— morda jih je samo petindvajset. .. jaz govorim precej glasno, toda nič se ne že-
zakona. Zasedanje bo kratko ter se nekako dva tedna po začetku radi zasedanja delegacij prekine. Ko dovrše delegacije svojo nalogo, se snide državni zbor znova ter ostane skupaj nekako do Božiča. Okoli novega leta bode ministrstvo svoj pensum dogotovilo in potem se poskusi, ustvariti ministrstvo večine. Češki listi naznanjajo, da začno njihovi poslanci proti novi vladi takoj opozicijo, ker to zahtevajo tudi njihovi vo-lilci. Kjer pa so Čehi, tam ne sme manjkati tudi Slovencev.
Socialna demokracija in jezikovno vprašanja. Shod avstrijske socialne demokracije v Brnu se je bavil v prvi vrsti tudi z jezikovnim vprašanjem ter sprejel večjo resolucijo, s katero zameta nemščino kot državni jezik ter proklamira svečano jezike vseh avstrijskih narodov za enakopravne. Ta sklep socialne demokracije je velevažen. Z njim je spodbito vodstvo dunajskih Ad-lerjev, ki so stali v jezikovnem vprašanju malone na stališču nemških levičarjev. Sklep socialnih demokratov je približal njihovo stranko stališču desnice. In to je pozdraviti. Dunajski socialni demokrati poslej ne bodo smeli več podpirati v jezikovnem oziru nemških levičarjev, ki smatrajo slovanske jezike za manj vredne kakor nemščino, ki naj bi bila oficialni avstrijski državni jezik. Slovanske stranke so vsled brnskega sklepa pridobile v socialnih demokratih sobojevnike proti nemškemu drž. jeziku, ki je ena glavnih zahtev obstruk-cionistov, in to precej velike vrednosti. Obžalovati je, da socialna demokracija kot mednarodna stranka že doslej ni zavzemala tega stališča, ki je v Avstriji edino pravično in možno.
Ogrski državni zbor. 28. septembra se je sestal ogrski drž. zbor. Finančni minister Lukacs bode imel 2. oktobra svoj ekspoze. Med tem se reši dunajska kriza in potem bode mogel ogrski parlament voliti mirno svoje delegate in kvotno deputacijo. V prvi seji se je pričakoval velik vihar radi Hentzijevega spominka, a veliki sovražnik Hentzija, Eotvus,
nirajte; ona ne sliši besede, če bi ji kričal v obraz . . . Ali si morete predstavljati, da je bila ta ženska takrat jako lepa? Čudovito lepa. Meni je pravil dacar o tem; on je bil namreč zaljubljen vanjo in še danes vzdihne, kadar jo vidi."
Pogledal sem natančneje njen dolgi obraz s špicasto brado in močnimi, košatimi obrvmi, ki so se nad nosom skoro strinjale. Oči so bile zelo mirne, velike, temnosive. Lica so bila preprežena z gubami, čelo pa je ostalo gladko in svetlo. Na vsem obrazu ni bilo ničesar, kar bi moglo koga posebno zanimati, — toda obrazi so v teh zapuščenih pokrajinah vsi tako tihi in brezizrazni.
„Stanuje tam na hribu, — v tisti visoki, polrazpali hiši, ki ste jo gotovo opazili. Takrat je bil okoli lep vrt in ob poslopju se je vil bršljan. Danes vrta ni več, — vrag ga vedi kako je to, in bršljan se je že davno posušil... Živela je kakor kraljičina, dragi moj, brez skrbi, popolen otrok. Njena mati je bila stara ženska, zelo majha in boječa; nosila je zmirom dolgo svileno ruto do peta in na glavi čipkast robec. Gospodar je umrl menda jako zgodaj; dacar ga ni poznal in tudi drugi ljudje ne vedo nič o njem ; gotovo je samo, da je ostavil ženi in hčeri mnogo denarja (Konec p
sploh ni prišel v parlament in Kossuth se je zadovoljil s prošnjo, naj bi prišli obe peticiji glede omenjenega spominka kmalu na razpravo. Szćll mu je to obljubil. Program vlade za to zasedanje je skromen: proračun, kontingent rekrutov, volitev delegatov in kvotne deputacije, razprava peticij. Za proračun od leta 1900. do leta 1899. mora Szell zahtevati indemniteto in državni zbor mu jo bode gotovo dal. Potem pa meni vlada parlament razpustiti. Volitve se izvrše" morda še letos. Baje se ž njimi omeji sedanja premoč liberalcev, ki je vladam prenadležna in nevarna.
Vojna v Transvaalu.
Londonski kabinet je poslal vladi v Transvaalu tak ultimat, katerega Boerci ne bodo sprejeli. Vojna je torej gotova stvar. Angleži hočejo Rhodesovo geslo: .Od Nila do Kapa" realizirati in zasesti svobodni republiki Transvaal in Oranje, ki sta že danes obdani skoraj od vseh strani od angleške posesti. Angleška vlada je že odposlala pomočne čete iz Anglije in Indije v Kapland. Pred enim mesecem pa čete ne dospo do svojega cilja. Ta čas morejo porabiti Boerci, da zasedejo in utrdijo najvažnejše kraje proti Natalu, odkoder bodo vdrle angleške čete. Sodba, ali bodo premagali Angleži ali Boerci, je težka. Boerci so izvrstni vojaki ter baje najizbornejši strelci in jezdeci. Angleži bodo mogli dosezati uspehe le z veliki svojim številom, v hrabrosti, odpornosti in prebrisanosti pa jih bodo Boerci daleko nadkriljevali. Leta 1880. so Boerci Angleže zaporedoma premagali in lakomni Angleži niso dosegli niti toliko uspeha, da bi se mogli vsaj častno umakniti. Morda dozive* tak poraz tudi sedaj. Privoščil jim ga bode ves kulturni svet!
Dopisi.
Z Notranjskega, 1. oktobra. „Edinosf je prinesla v št. 218. notico .Nemške razglednice na Rakeku".   Ta dopis je zopet jasen dokaz kuko budalaste in nepoučene poročevalce ima omenjeni tržaški list. Prav za prav ne velja odgovoriti dopisniku — ne dopisnici, kakor piše „Edinost" — da pa bode vedelo zavedno slovensko ljudstvo, kaj je sploh na tej stvari, naj bodo sledeče vrstice v pojasnilo.  Omenjena gospa da za svoj narod vsako leto večjo svoto denarja, kakor škodoželjni dopisnik v dvajsetih letih. Ona je v svojem okraju za slovenstvo taka prvoboriteljica, kakor gospa Svetčeva za Dolenjsko in podpira družbo sv. Cirila in Metoda ne samo z besedami temveč tudi gmotno.   Jaz dobro vem, da ta ugledna slovenska dama ni naročila razglednic s samonemškim napisom, temveč z besedami : Pozdrav z Rakeka.   Firma Rudolf Oester-reicher na Dunaju, ki je izdelala naročene karte, more vsak čas to dokazati in jo bode ravno vsled teh razglednic omenjena gospa sodnijski pozvala.   Da je toraj napis nemški, ni zakrivila gospa z Rakeka, temveč navedena tvrdka. Jasen dokaz tega je tudi, da je ta za slovenstvo vrlo zaslužna gospa namenila, predno je sploh imela te v oči bodeče karte v rokah, ves dobiček družbi sv. Cirila in Metoda. To je po mojem mnenju tudi vsaj pičle hvale vredno.   Kart z naročenim nemškim napisom pa menda še nikdo ni v prid slovenskih društev prodajal. Da tudi na ljubo onim častnikom, ki so slovensko zastavo vrgli v blato, ni tega storila, ve pač vsak narodnjak, ki pozna to ugledno damo, katera se je nota bene jako slabo izrekla o zadržanju posestnika v blato vržene slovenske trobojnice, ko je prišlo do vojaške preiskave. Sploh se pa vidi iz celega dopisa zavist in sovraštvo ter se izpozna prav lahko po besedah poročevalčevih očeta teh nesramnih in nedelikatnih vrstic — kakor ptiča po perju. Ta ptič naj si pogleda svoje krempeljce, naj si trka na prsi in vzdihne: mea culpa! To bi bilo mnogo bolje, kakor slovenske narodne dame po listih napadati. Sapienti sat!
Z Goriškega, 28. septembra. (Učiteljsko vprašanje. — Dr. Tavčarjevo in Hribarjevo ča s t no členstvo .Zaveze" in slovensko učiteljstvo na Goriškem.) Učiteljsko vprašanje v Avstriji sploh, na Goriškem pa Se posebej se suče okoli skorjice kruha Vse prošnje, vse peticije, vsa zborovanja niso pomogla učitelj8tvu do zboljšanja gmotnega vprašanja Prvi uspehi na pr. na Kranjskem so
se pokazali šele potem,ko seje učiteljstvo začelo oklepati stranke, ki je bila najbolj dovzetna za učiteljske zahteve. Na Kranjskem se je pokazalo, da se je doseglo prvo zboljšanje s pomočjo narodne napredne stranke pod vodstvom dr. Tavčarja in njegovih dragov. Ako se učiteljstvo na Kranjskem veseli svojega zboljšanja v približno toliki meri, kakor si ga je želelo, zahvaliti se bodo imeli ravno imenovani stranki. Kdo more torej zameriti kranjskemu učiteljstvu, da se je oklenilo narodno napredne stranke, ter da je predlagalo, da se imenuje dr. Tavčarja in Ivana Hribarja častnima členoma .Zaveze"?! .Slovenec" se sklicuje proti temu na učiteljstvo na Goriškem, katero neki ni odobravalo tega imenovanja. Borno sklicevanje! Pri delegaciji ni bilo glasu proti temu; pri glavnem zbora tudi ne! Ako bi bil posameznik morda izražal „ Slo vence vemu" poročevalcu svoje privatno mnenje, po katerem se ne bi odobravalo častno imenovanje, kdo bi mogel zahtevati, da bi bil vsakdo vedno soglašal z mnenjem večine?! Ta okoliščina mi daje povod, da spregovorim nekoliko besedi o tem predmetu. Kranjska dežela ni Goriška; kranjske razmere tudi niso goriške. Ako bi govoril le z učiteljskega stališča, bi rekel, škoda da niso; kajti ako bi bile, potem bi se tudi učiteljstvo na Goriškem zamoglo veseliti svojega zboljšanja in živeti v upanji, da se bode tudi na Goriškem v kratkem času veselilo skoro popolnega uspeha. Tovariš Vrtovec pa je izrekel na glavnem zbora „Zaveže" krilate besede, katerim se ni doslej nikjer in nikoder ugovarjalo, da razmere na Goriškem so take, da ni niti upanja, da bi se kaj doseglo; kajti, ako bi tudi naši poslanci hoteli nam pomagati, ne morejo; prišli so v tako mučen položaj, da naprej ne morejo, nazaj ne smejo. Učiteljstvo pa mora s praznimi rokami in lačnimi želodci gledati, kako se motajo naši poslanci v zagati, v katero so zašli — vsled lastne neprevidnosti. Kdaj doseže učiteljstvo kak uspeh? Odgovora nam ne ve povedati nikdo!
Z ozirom na take okoliščine ne more učiteljstvo na Goriškem dražega, nego čestitati kranjskemu učiteljstvu, da je dežela njih premogla dr. Tavčarja in Ivan Hribarja, katera sta jim izposlovala in jim izposlu-jeta razmere, ki bodo odgovarjale njih željam in zahtevam. Ako bi Goričani imeli takih mož, ne bi imenovali jih samo častnimi členi, ampak Šli bi zanje v boj, kajti šli bi v boj za svoj obstanek. Žalibog, da naš položaj je ves drugačen — obupljiv. Slovensko učiteljstvo na Goriškem ne bode nikoli pozabilo, da mu je baš glasilo kranjske napredne stranke pomoglo, da se je rešilo iz zagate, da je postalo faktor, s katerim se je pričelo računati. In da se je .Slov. Narod" zavzel za goriško učiteljstvo, to je zopet zasluga dr. Tavčarja
Narodno napredna stranka na Kranjskem pod vodstvom imenovanih prvakov, se je oklenila učiteljstva, ker je sprejela v svoj program zahteve kranjskega učiteljstva.
Glasilu dr. Tavčarja se imamo zahvaliti — sem že rekel, da smo postali na Goriškem faktor, s katerim se računa. Brez tega glasila bi bili danes ležali v prahu pred onimi, ki nam niti svobodno dihati ne puste.
„Slov. Narodu8 se imamo zahvaliti, da se je stranka dr. Gregorčiča nagnila na našo stran vsaj v toliko, da je na občnem zbora 25. maja sprejela nekatere naše zahteve nekako za svoje. V odbora „Sloge" imamo 2 svoja nadučitelja, ki nam jamčita, da bode dr. Gregorčič kot voditelj slov. poslancev poskušal doseči zboljšanje učiteljskih plač — kadar se bo sploh dalo doseči. Ako bi pa dr. Gregorčič se pokazal kot neiskren proti učiteljstvu in mu ne izposloval ob svojem Času izboljšanja, bode prisiljeno učiteljstvo obrniti hrbet tudi njemu.
Toliko v odgovor  na  namiga vanje „ Slovence vo". Nadučitelj.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 2. oktobra. — Ob6inski svet ima v torek, 3. oktobra 1899, ob petih popoludne v mestni dvorani redno sejo. Dnevni red: Naznanila predsedstva; čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Poročna o volitivi predsednika in šestero členov kuratorija cesarja Franca
Jožefa L mestne višje dekliške šole; o ponudbi delniške družbe za plinovo osvetljavo v Ljubljani glede izvensodne poravnave prepirnih toček; poročilo o skontraciji mestne blagajnice dne 12. avgusta 1899; o prizivu Pallusovih dedičev v zadevi vto-penja voglov pri njihovej novej hiši obZa-tiskih ulicah; o prizivu predilne tovarne proti naročilu mestnega magistrata o zadevi varnostnih uredeb v predilnici; o uličnih tablah; o porabi dotacij za 1. 1898/99 na II. mestni deški ljudski šoli; o porabi dotacij za 1. 1898/99 na mestni slovenski dekliški osemrazrednici; o prošnji vodstva II. mestne deške šole za zvišanje dotacije šolskej delarni in za dovoljenje letne nagrade vodstvu delarne; o dovolitvi kredita za nakup 2000 komadov „Zahnerjevih torbic za hrambo poštno-hranilničnih kart" za razdelitev med učence in učenke mestnih ljudskih šol; o porabi dotacij za 1. 1898/99 na mestni nemški dekliški ljudski šoli; o porabi dotacij za 1.1898/99 na vnanji dekliški ljudski šoli in meščanski šoli pri Uršulinkah; o naknadni dovolitvi kredita za novo šolsko opravo na II. mestni deški ljudski šoli; o porabi dotacij za leto 1898/99 na I. mestni deški ljudski šoli; o ogledovanju mesa v Buzzollinijevi tovarni salam v Vodmatu po mestnih živinozdrav-nikih in o prošnji za zvišanje za to odmerjenega pavšala; o oddaji službe registra-torja; o predlogu mestnega magistrata glede stavbnih nagrad pri zgradbi poslopja grofovske Stubenbergičine ustanove in pri ljudski kopeli; o županovem dopisu glede oddaje vodovodnih inštalačnih del v hiši grofovske Stubenbergičine ustanove v Gradišči; o prošnji mestne vrtnarice Zofije Grumove za stalno nameščenje; o prošnji začasne mestne otroške vrtnarice Marije Jerinove za podelitev službe na H. mestnem otroškem vrtcu.
— Učitelske   plače   in klerikalci.
„Slovenec" bi učiteljstvu na vsak način rad natvezil, da je klerikalna stranka v zadevi regulacije učiteljskih plač „iskreno in odločno zastopala koristi učiteljstva". Pri tem računa posebno na človeško potrpežljivost. Računa, da se učitelji ne bodo spominjali slavnoznanega članka „Pons asinorum" in drugih takih izjav, iz katerih je odsevalo strastno sovraštvo tako proti šoli, kakor proti učiteljskemu stanu; dalje računa, da se učitelji ne bodo spominjali, da niti .Slovenec", niti kateri drugi klerikalni list ni nikdar zapisal besede v prid zboljšanju materialnega položaja in končno računa na to, da jih preslepi s tistimi frazami, ki sta jih v dež. zboru izustila Povše in Kalan, ko je bila za regulacijo večina že zagotovljena. Na naš poziv, naj „Slovenec" vendar pove, kako stališče je zavzemala njegova stranka v finančnem odseku glede regulacije, dal nam je jako dvoumen odgovor: „Slovenec" pravi, da so klerikalci v finančnem odseku postopali pošteno, dosledno in po svojem najboljšem prepričanju, zastopajoč na eni strani uči-šeljske koristi, na drugi strani pa ozirajoč se na finančne moči naše dežele." Kaj se to pravi? To je vse prej kakor jasen odgovor. Na finančne moči dežele so imeli tudi drugi členi finančnega odseka ozire. Ko bi teh ozirov ne bilo, bi se bila sklenila še ugodnejša regulacija plač. Ali „Slovenec" naj odgovarja določno in jasno. Mi ne smemo povedati, kako se je glasovalo v odseku, ker so odsekove seje tajne. A naj pove .Slovenec", če hoče, da bo učiteljstvo verjelo Kalanovim in Povšeto-vim frazam: Ali so klerikalci v finančnem odseku ugovarjali in se upirali tisti regulaciji, za katero so potem sami glasovali v zbornici, ali ne? To naj pove in učiteljstvo bo vedelo, pri čem da je. Na tisto sladko besedičenje „pripoznamo potrebo regulacije", »tudi mi smo za to" itd., itd. pa živa duša nič ne da. Da se bo .Slovenec" laglje spominjal, ga še opozarjamo na klubovo sejo njegovih posiancev, v kateri se je, vzlic ugovorov raznih gospodov, sklenilo glasovati za regulacijo, ker je bila že zagotovljena večina obstoječa iz na-rodnonaprednih in veleposestniških glasov.
— Samostanske skrivnosti. Prejeli smo naslenje pismo: Namen „ Slo vence vega" kričanja zavoljo mojega spisa .samostanske skrivnosti" mi je bil takoj jasen. Pograbil je povsem postransko stvar v mojem članku in se zavoljo nje silno razkoračil, ker misli, da s tem izbriše utis celega članka, utis, ki ga napravi škandalozno, sramotno poče-
njanje dotičnih redovnic na vsakega človeka O počenjanju redovnic sploh ne govori, niti o tem, da provincialinja in generalinja vkljub škofovim pritožbam nista ničesar storili, da se razmere premene, niti o tem, da tudi rimski tribunal te razmere dopušča, in da je odbil škofovo pritožbo. Zahteva samo, naj mu povem letnik uradnega lista rimskih kongregacij „Analecta romana" in naj mu dokažem, da so bili kardinali podkupljeni. .Slovenec" ve prav dobro, v katerem letniku se nahaja pritožba škofa Turinaza, ki je znan kot izredno plemenit dušni pastir tudi zunaj svoje domovine, za kar se ima zahvaliti raznim duhovniškim listom. .Slovenec" pa ve tudi, da se dobe" .Analecta Romana" samo v ordinariatih, na deželi pa jih nima nihče. Cognosco stvlum curiae ro-manae! „Slovenec" si misli: Tisti duhovnik, ki je stvar spravil v javnost, je dobil .Analecta" slučajno v roke, toliko, da si je glavne stvari zabeležil; če ga primemo, se mora približati tistemu ordinariatu, kjer jih je prvič dobil, a potem ga imamo in potem ga ubijemo. Pa me ne boste! Nisem bil zastonj v semenišču! Naučil sem se previdnosti. Letnika si v naglici res nisem zapisal, a dozdeva se mi, da se nahaja nancvjska zadeva v četrtem fasciklju letošnjega letnika. (Op. ured.: Naročili smo ta list pri knjigarju, in če ga dobimo, govorili borao dalje.) Kar se tiče rimskih kardinalov, konštatujem le dvoje: da skuša Rim na vse načine utesniti upliv škofov na samostane in zlasti na ženske samostane, zaradi česar so se že različni škofje pritoževali, in da kardinali uprav kraljevsko žive\ dasi večinoma nimajo premoženja. Vsak v Rimu živeči kardinal bi bil v zadregi, ko bi moral izhajati s 100 000 lirami na leto, in ker jih nobeden nima, papeževa blagajna pa tudi vsega ne zmore, dobe si kardinali potrebnih sredstev pač drugod in sicer, kar je notorična stvar, jih dobivajo največ od raznih ženskih redov. Korupcija v Rimu je pač velika, tolika, da je celo v papeževi blagajni nastal že večkrat nenaraven .krah". Toliko za danes. Če pa želi .Slovenec", mu še kaj več povem o rimski korupciji, o kateri imam prav zanimivih podatkov, tacih, da bo ves svet na drugo stran metal tiste psovke, ki so zdaj letele name. — Liberalen duhovnik.
— Infamno denunciacijo, kakršne je zmožen le kak podel klerikalec, si je privoščil v petek .Slovenec". V notici o obravnavi glede načelnika katoliške šnopsa-rije v Starem trgu piše: Pri tej priliki ne moremo si kaj, da ne bi par besed zapisali o znanem „kronjuristu" starotržkih in ložkih .Narodovcev" — nekem uradniku! Mož je znan kot človek, ki — ne more naprej. Njegove „vrline" so znane ljudstvu in znane — njegovim predstojnikom. Tem predrzneje je od njega, da se postavlja v službo klaverni starotržki in ložki liberalni kliki in se pri tem niti ne ozira na svoje dolžnosti kot ne-pristransk uradnik. Toliko za danes — prihodnjič pa bodemo morali brezobzirno z imenom na dan. Ljudstvo ne plačuje za to uradnikov — da bi kot zasebni advokati služili ljudskim sovražnikom in obrekovalcem." To ostudno denuncijacijo si je dovolila stranka, ki ima v svojih vrstah nekega uradnika, kateri je več v katoliški oštariji na Viču, kakor v svojem uradu.
— Ali je Celje za Slovence — „fremdes Gebiet" ? Pod tem zaglavjem piše „Domovina": „Grda strankarska strast je zavedla znanega ljubljanskega polikastra tako daleč, da je izdal svoj lastni slovenski rod s predrzno trditvijo, češ, Celje je za Slovence — tuja pokrajina. Ako bi dobil posameznik tako pljusko, vrnil bi jo nesramnemu Efialtu, a celokupnost naroda se mora maščevati nad izdajico po srbskem običaju, da izpljune, kadar izgovori njegovo ime. Obrekovalcu je pač razun Celja tudi najbrž zgodovina slovenskega naroda ter zemljepisje slovenskih pokrajin — „fremdes Gebiet". Zato je potrebno, da se ga o tem vsaj nekoliko pouči." — Potem navaja .Domovina" dva izborna dokaza, kako se je od nemške strani od ljutega sovražnika Slovanov, ministra Bacha in od strani nemškega profesorja Kittla, ki je sam dolgo časa bival v Celju, priznavalo slovenstvo tega mesta in končuje svoja res jako umestna in prepričevalna pojasnila tako-le: Vsakdanjih dokazil, da je Celje slovensko mesto, slovenskega značaja in obstoja, no
čemo niti navajati. Povedali smo le, kako je mislil sovražnik Slovencev minister Bach pred 50 leti o Celja kot slovenskem mesta; kako je isto ponovil v novejšem času ravno tako hnd nasprotnik Slovencev, nemški profesor zgodovine. Sedaj pa pokaže .prodana slovenska duša" svoje drzno čelo ter laže, da je Celje „fremdes Gebiet" Slovencem. Da, .fremdes Gebiet" ostane obreko-valcu in njegovim vrstnikom Celje, dokler bivamo v njem značajni Slovenci, ker za njega ni več prostora med nami.
— Slovensko gledališče. Sinoči so ponavljali .Potovanje gospoda Faj-dige". Gledališče je bilo dobro obiskano, in ljudje so se smejali. In to je prav, saj je to potovanje v vsakem oziru sila smešno. Predstava je bila končana že ob 10. uri, kar svedoči, da je lahko izhajati tudi brez tistega zategovanja, ki je dalo povod zadnji pritožbi. —a—
— Žandarska postaja na Viču. V petek 29. m. m. nastanila se je na Viču v Ločnikarjevi hiši žandarska postaja. Nastanitev žandarske postaje v tem kraju je bila potrebna, ker so se v zadnjem času nasta-njevale tam osebe, katerim je bila mestna policija vedno za petami, dokler so še bile v mestu. Sedaj je le še želeti, da bi se tudi v Mostah napravila žandarska postaja, kajti tudi tukaj je več takih oseb, katerim bi bilo treba gledati na prste.
— Litijske Slovenke vabijo k sv. maši, ki se bo darovala v četrtek, t. j. 5. t. m. za pokojno gdčno. Minko Demšarjevo zjutraj ob 7. uri v litijski cerkvi.
— Dirka kluba slov. biciklistov Kamnik in okolica preložila se je zaradi neugodnega vremena na nedoločen čas.
— Kamniški salonski orkester priredi v sredo, dne 4. oktobra 1899. 1. v dvorani zdravišča koncert v korist prostovoljni
požarni brambi v Kamniku. Začetek točno ob polu 9. uri zvečer. Vstopnina 40 kr.
— Iz Krope se nam poroča,   da je bil na mesto umrlega gospoda načelnika prostovoljnega gasilnega društva enoglasno izvoljen gospod Jurij Magusar, trgovec in posestnik v Kropi.
— Pismo iz Amerike. Iz Pittsburga Pa., se nam piše 14. t. m.: Gosp. urednik! Blagovolite sprejeti v predale najstarejega dnevnika in najbolj odločnega zagovornika Slovencev moj dopis iz dežele .StricaSama". Obrtnija in trgovina sta lani in letos kaj živahni postali. Upamo, da tudi drugo leto
ne bode nič slabše. V našem mestu, „smok City" imenovan, pošilja na tisoče dimnikov goste oblake dima proti nebu; solnca celo poleti vsled gostega dima do 12. ure ne vidimo, ali pa le kakor ob mraku. V našem mestu je največ tovarn, ki obdelujejo železo in jeklo. Ako hodi človek blizo teh tovarn, mu kaj neprijetno na uho udarja ogluše-valno razbijanje orjaških kladivov, katere žene par. Sedaj je po Zjedinjenih državah res toliko dela, da lahko vsakdo delo dobi, kdor le v istini delati hoče; ali to delo je zelo težavno in mučno, in si ga človek na Slovenskem, ako še ni bil nikdar v Ameriki, niti predstavjati ne more. Zaslužek je raznovrsten, od dolarja in pol naprej za 10- in llurno delo. Slovencev nas je tukaj kacih 300; precej jih je tudi v bližnjem Alleghenvu; več je tukaj Hrvatov. Slovenci imamo podporna društva pod zavetništvom svetnikov, a ta so primeroma draga, ako vpoštevamo razne doneske, sigurna pa prav nič. Poleg društvenih doneskov pa nalagajo ta dobra katoliška društva členom še zelo ogromne druge davščine kakor: za vzdrževanje cerkve, za plačevanje duhovna, za najemščino cerkvenih klopij, dalje pobirajo od nas za šole, za škofa, za usmiljene sestre itd. Nikdar ni dosti! Vedno se glasi: dajte, dajte in dajte! Z duhovnom smo imeli veliko smolo. Prvi duhovnik je bil na Kranjskem dobro znan. (Op. ured.: Izpustili smo ime iz krščanskega usmiljenja.) Tega je gospod škof spodil zaradi pijančevanja in sleparij; čul sem celo, da je bil kasneje v Clevelandu, O., zaprt in iz mesta iztiran; kmalu bodemo Čuli, da je v kakem poboljševalnem zavodu. Pač lepše bi bilo, da taki nesrečni ljudje doma ostanejo. — Prihodnje leto imamo volitve predsednika Zjedinjenih držav. De-mokratje so se že letos pričeli dobro gibati, njih poglavar, srebrninar Wil. Bryan že potuje od mesta do mesta in govori ter si prizadeva, da bi bil izvoljen. Prosto kovanje srebra so na videz malo v ozadje potisnili, toda vojni klic jim je sedaj: Imperializem, militarizem in smrt trustom! Gotovo je,
ako zmagajo srebrninarji, da dobimo leta 1901. velikansko kriza Demokratje so zgolj uvaževalci, in tem je na srcu, ali bolje: nese dobiček nizka colnina, da lahko uvažajo ceneje izdelke iz Anglije, Nemčije in iz druzih držav, v lastni državi pa naj mirujejo tovarne, rudokopi in premogokopi in stroji, mirujejo delavci, obrtnija in trgovina To je pa žalostno.  Ako po volilni zmagi demokratje osrečijo Zjedinjene države 8 slobodnim kovanjem srebrnega denarja, potem bode dežela huje prizadeta, nego po vojni na Kubi in na Filipinih. Pa saj vsak narod in vsaka dežela dobi vlado, kakršno si izvoli, ali kakršno trpi. Slovencev je lani, posebno pa letos mnogo dospelo v Zjedinjene države. Tudi k nam jih je več dospelo. Izvedel sem pa iz listov, da je naselbinska oblast vrnila v Evropo blizo 1300 Hrvatov; veliko zaslugo zato ima neki Zotti, poulični .bankir" in izdajatelj lista, kateri ni ne hrvatski, ne slovenski, in kateremu je urednik bivši tržaški irredentist Fabris. V tem lističu so vedno hudo napadali naselbinsko oblast in uradnike, poleg tega pa delali krive .kupčije". Tudi oni videmski Nodari j e na slabem glasu. Minoli teden so dospele tri Slovenke sem in pravile, da so morale v Havren biti celih sedem dni in živeti za svoje novce, tako jih je Nodari speljal, a še dvakrat so morale plačati vožnjo iz New Yorka v Pittsburg, jedenkrat v Vidmu, Nodariju, drugič pa v NewYorku, kjer niso o Nodariju nič vedeti hoteli. To so Vam pravi ptiči ti Italijani, Nodari, Zotti in drugi. Slovenci imamo obilo društev v deželi, kakor rečeno, a vsa so izročena zaščitništvu svetnikov. Ako pojde tako naprej, zmanjkalo bo svetnikov v .Pratiki"; dalje imamo dve „ Jed noti", a kmalu jih bode še več. Tudi tri slovenske liste imamo, a tretji je pač odveč, nima nobene barve, donaša neumnosti in ponatise, ter ne služi za drugo, nego v namen osobe urednika samega; mesečnik je pač peto kolo, a kaj hočemo, moia že tako biti, dokler sape ne zmanjka.
J. P.
— Za živinorejce. Deželni odbor oddajal bo meseca oktobra 1.1. bike pleme-njake pincgavske in tudi sive pasme proti povračilu polovice nakupnih troškov in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi vrsti pa tudi zasebnim živinorejcem. Prošnje za bike je poslati do 15. oktobra 11. deželnemu odboiu kranjskemu v Ljubljani, vsaki prošnji pa se mora priložiti znesek 10 gld., kateri zapade, če prosilec noče prevzeti cdkazacega mu bika. — Ob priliki premo-vanja goveje živine v Novem Mestu dne 16., v Logatcu dne 18. in v Lescah dne 19. oktobra nakupoval bo deželni odbor lepe do 2 leti stare čistokrvne plemenske bike sive in cikaste barve, na kar se živinorejci, ki bi imeli dobrih takih bikov na prodaj, opozarjajo, da jih ob do-tičnem času priženo v omenjene kraje.
— Samomor? Včeraj zjutraj ob ,/a4. uri zjutraj je zagledal mestni policijski stražnik Jakob Gerčar v Ljubljanici plavati človeka in se potapljati.   Predno mu je stražnik mogel pomagati, je zginil v vodi. Na bregu Ljubljanice je našel stražnik potem klobuk in nož. Truplo utopljenca se do sedaj še ni našlo, pač pa se je poizvedelo, da je utopljenec Anton Klopčavar, kjučarski pomočnik pri g. Spreitzerju v Slomškovih ul icah KlopČaver je baje do polnoči popival z  vojaki, kateri so mu pripovedovali o mukah vojaške službe, in ga tako prestrašili,
d a je raje šel v vodo, kakor pa k vojakom, v katere je bil potrjen i n bi bil moral sedaj slu žiti. Govori se pa tudi, da je le slučajno v vedo padel. Ljudje si namreč pripovedu-j ejo, da je bil v Trnovem pretepan, in da se je šel k Ljubljanici umivat ter po nesreči padel v vodo. _
* Sorodnica Shakespeara. Minoli ponedeljek je umrla v Stratfordu Mrs. Baker, oskrbnica hiše Ane Hathaway, vsled poškodbe na nogi. Bila je baje iz rodu neke nečakinje soproge Shakespeara, Ane Hatbaway ter je bila 87 let stara in stanovala v eni hiši skoraj vse svoje življenje.
* Strašen potres. Iz Carigrada je došl a brzojavka, ki javlja: Po uradnem p oročilu se je vsled potresa v vilajeti Aidin
porušilo 12.932 hiš, ubitih je bilo 783 oseb in ranjenih 657.
* Umor na odru.   V New-Yorkn je nedavno igralka Julija Morrison v drugem dejanju igre .Plaster of Pariš" ustrelila igralca Franka Leidena. Vsled tega je na-
stala v gledališču velika panika, zlasti ko je občinstvo zvedelo, da je izvela igralka navaden umor, in se ni dogodila le nesreča. Julija Morrison pa je ostala hladnokrvna; ustrelila je trikrat na igralca. Redarstvo je prijelo igralko, občinstvo pa je zahtevalo, da zapre tudi njenega moža, ker sta bila baje sporazumljena Morrison se je izgovarjala da jo je Leiden zalezoval in zasra-moval, zato ga je usmrtila. Ljudstvo bi bilo dvojico Morrison linhalo, da je ni branilo redarstvo.
Književnost
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina 10. zvezka: 1. Aleksandrov: Findesiecle. 2. Iv. Cankar: Španska romanca 3. Ivan Prijatelj: Onkraj življenja 4. S.: Goethe. 5. Vasilij:
V sezoni. 6. Maksimiljan: Noč se bliža. 7. Radivoj: Tam ob Savi. 8. Vaclav Slavec: Gojko Knafeljc. 9. Listek: Ivan Cankar: „Vinjete". — Cerkniško jezero. — Prvo splošno avstrijsko jubilejno romanje v sveto deželo. — Vzgoja in omika ali izvir sreče.
— Stoletnica Blaža Potočnika. — Pavla Diačona slavnost. — Stanko Pirnat f. — Karolina Svčtla f. — Slovensko gledališče.
— Emil Korytko. — Popravek.
— „Planinski Vestnik" štev. 9. t. 1. ima sledečo vsebino: .Črtice s potovanja hudomušnega Janka". Spisal I. M. — „Na planinah". Spisal A. Trstenjak. — Društvene vesti.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 2. oktobra. Sedaj, ob 3. uri popoludne ministrstvo še vedno ni sestavljeno. Clary-K6rber ne moreta dobiti finančnega ministra. Včeraj in danes sta opetovano obiskala Kaizla. Ponudila sta finančni portfelj najprej tretjemu sekcijskemu šefu v finančnem ministrstvu, Kolbensteinerju. Ta ga je odklonil. Danes pa ga ponujata prvemu sekcijskemu šefu, Winter-steinu, a če bi ga ta ne hotel sprejeti, kar je jako verojetno, se hočeta zateči zopet k tretjemu sekcijskemu šefu. Težak porod, čeprav je grof Go-luchovvski za babico.
Dunaj 2. oktobra. Ker noben člen poljskega kluba neče vstopiti v Clary-Korberjevo ministrstvo kot minister za Gališko, izkopali so zopet starega Lobla, ki je to mesto zavzemal že v Gautschevem ministrstvu. Ta je danes prišel iz Lvova sem. Višjesodni predsednik v Trstu Kindinger je sprejel ponuđeni mu justični portfelj.
Dunaj 2. oktobra. Jaworski je sklical izvrševalni odbor desnice na dan 5. t. m. ob 4. uri popoludne. Češki veleposestniki so sklicani na dan 7., poljski klub na dan 10. t. m.
Dunaj 2. oktobra. Nemška napredna stranka je imela danes sejo, v kateri je poročal P erge lt. Sklenilo se je podpirati uradniško ministrstvo, kar se je izrazilo s previdnimi besedami „zuwartende Stellung". Ob 5. uri popoludne imajo nemški nacionalci sejo, v kateri bo poročal Hochenburger.
Dunaj 2. oktobra. Tukajšnji po-nedeljski list trdi, da poslanci desnice zategadelj molče o avdienci pri cesarju, ker jim je cesar očital, da desnica ni znala narediti miru in reda v parlamentu. To je popolnoma zlagano. Členi desnice molče* iz naravne diskrecije.
Dunaj 2. oktobra. Finančni minister dr. Kaizl je izdal okrožnico, v kateri navaja, kaj se je vse izvršilo v času, ko je bil on finančni minister.
Dunaj 2. oktobra. Nemški listi naznanjajo, da se zaključi sesija poslanske zbornice, da pridejo Nemci v prezidij. „N. Wr. Tagblatt", glasilo veleposestnikov, priporoča, naj se mesto Fuchsa izvolipredsednikomKathrein.
V poslanskih krogih se govori, da je Clary opustil misel, zaključiti sesijo.
Dunaj 2. oktobra. Demisija Thu-novega ministrstva še vedno ni sprejeta. Dipauli se je že poslovil od uradnikov trgovinskega ministrstva. Thun .dobi veliki križec Štefanovega reda. Ostali ministri dobe rede železne krone prve vrste.
Dunaj 2. oktobra. Novi praški nadškof Skrbenskv je prišel danes sem. V nunciaturi se je izvršil običajni proces.
Gradec 2. oktobra. Hochenburger prijavlja v tukajšnjem obstrukcijskem listu članek, v katerem pravi, da je zdaj samo od nemških strank odvisno, da se uresničijo njihove zahteve.
Line 2. oktobra. Ebenhoch prijavlja v „Linzer Volksblattu" članek, v katerem dokazuje, da uradniško ministrstvo ne bo druzega, kakor ministrstvo nemških obstrukcijskih strank, in svari merodajne kroge, naj s to^ nevarno igro nikar ne gredo predaleč.
Poslano.
Uredništvu „Slovenca".
Zopet ste me razjedali, gospoda pri „Slovencu"! V št. 222. .Slovenca" me jeden uvodnih vaših člankarjev dekorira tako-le: „Zlobno neumen človek, oderuh, infamen obrekovalec, Schuft, podlež.* V jedni sapi je to menda dosti. To bi se lahko razdelilo v pet člankov. Člankar tudi pravi, da jaz drugim očitam laži in obrekovanja, sam pa da sem v „Narodu", pišoč o francoskih nunah, podpisavši se: »liberalen duhoven", se hudo skregal z resnico.
.Slovenec" je vzel v tem odgovoru francoske nune v svoj zaščit in seveda zaradi tega tepel po meni; druzega ni hotel imeti. Tavčar se z nunami ne peča, pač pa tisti hudobnež tam na Dolenjskem! Zahvalim se za ta kompliment, pa zdaj se že šest tednov nisem nič pečal s svetimi osebami in stvarmi; imel sem čez glavo druzega posla. Naj si bodo francoske ali druge nune lepe ali grde, pametne aH neumne, to je meni v teh tednih bilo malo mar. Torej se tudi nisem skrival pod omenjeno šifro. Pred vami žurnalisti duhovniki in vsemi drugimi, kar Vas nosi sutano, se sploh ne skrivam: veselje mi je, da Vam pogledam vsem prav odkrito v obraz. „Frisch von der Leber weg", mi tiči v krvi. Dosti si tedaj domiš-Ijujete, gospoda pri .Slovencu", če le količkaj mislite, da se Vas bojim, če kaj pišem proti Vam in Vašemu sistemu. — Vi pišete, da sem jaz opisal francoske nune v .Narodu" oni dan. Ves Vaš zagovor nun je pisan z namenom, da bi meni naložili par gorkih. Vzemimo pa, da ste si res mislili, da sem jaz pisal dotični članek. (Presneto imate tedaj slabe nosove v Vašem uredništvu !) Danes je še katolicizem in kar visi na njem, vsaj v naši razsvitljeni Avstriji, zanimiva prikazen; lahko se tedaj misli, da se tudi kdo drugi izmej Slovencev in tudi kak duhoven, ki nima deske pred čelom, bavi ž njo z objektivnega stališča Nekoliko bi tedaj morali biti vendar-le oprezni pri dolžitvah, ker prepričani ste glede mene, da Vam stopim na menzuro. — „Liberalen duhoven" je, kakor pravite, v onem spisu lagal in obrekoval. Veste pa, da se jaz ne lažem, in da ne obrekujem. To Vam lahko pove Vaš sodelavec, g. BenkoviČ, in temu prefektu in izgojitelju bodočih kolegov, gre vendar v Vaših vrstah popolna vera. Torej katoliški duhovniki, kaj mi mečete tja v jeden dan v obraz: neumno zlobo, oderuha, obrekovalca, Schufta, podleža! — Jaz razumem tako Vaše ravnanje, — živel sem nekaj časa v farovžu z odprtimi očmi, — drugi ljudje tega ne bodo tako razumeli, ko berejo Vaš članek. — Pa Vi dobro vestp, da nisem jaz opisal teh Vaših blagoslovljenih ženic. Ali Vi imate z mano račun; v tekočem računu smo. V pleterski aferi, katero transparentno z g. Benkovičem vred vmešavate v to kapucinado, je Vaš ta sodelavec hudo pogorel. Ne morem nič za to. Tako nespretno se mi še noben klerik — in čez 25 let imam vojno ž njimi — ni vsedel na limanice. Vem, da se zaradi tega jezite; ne boste mi te akcije nikdar pozabili. V tem tiči vzrok Vašega duhovniškega psovanja. Seveda je mogoče, da tudi jaz o nunah in nunskem življenju razmišljujem in pišem Po njem torej! — Pridem le vsaka tri leta v Ljubljano, kadar mi je treba no vega klobuka. Ne vem tedaj, če imajo pri .Narodu" še kakega človeka v talarju kot aktivnega sodelavca Ali to pa vem in to pa znam, da jaz nisem dotičnega spisa spisal in Vi to tudi veste. (Sicer je spis jako dober in noben nas žurnal isto v se ga ne bi sramoval.) Ta pleterska afera še peče. Torej za pletarsko afero ste se gospodje pri .Slovencu" nad mano maščevati hoteli, ko ste odprli Škrinjo psovanja proti meni v štev. 222. Bog Vam daj dobro I .Nobel* ljudje ste I
V navedenem Članku .Slovenca" je vse podano, če Vas tožim, za kazensko ob-
sodbo.' Ne bi pomagalo nič! Skličite vse v vasem tabora stoječe advokate skupaj in jednoglasno Vam bodo rekli, da obvisite. Mislili ste, biti prav prefrigani, pa jurist Vam bo rekel: „stark plump8. Vaš odgovorni urednik gotovo ni spisal omenjenega uvodnega Članka; ta ve, da bi moral zanj sedeti. Kdo tedaj? Gospoda, žlahtna duhovniška gospoda, — (korar je zraven) pri .Slovencu", jaz umejem, da taki uredniki, kakor ste Vi, ne morejo imeti dosti kazenskih pravd. Vpraša se, predenj se toži, kdo je žalil? — Možje pri .Slovencu", povejte mi no, v katero vrsto žurnalistov Vas naj uvrstim ?
V Novem mestu, 30. sept. 1899.
Dr. Slane m/p.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 7. Dr- Pr- 945.
V torek, dne 3. oktobra 1899.
V predvečer imendana Njega Vel. cesarja Franra Jožefa I. v slovesno razsvitljenem gledališču.
Drugikrat:
Gr1 u m a 61.
(Pagliacci.)
Muzikalna drama v dveh dejanjih in s prologom. Besede in glasbo zložil R. Leoncavallo. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Josip NoUi. Pred tem:
V Diogenovem sodu.
Veseloigra v jednem dejanji. Češki spisal Jaroslav Vrchlicky. Režiser g. Rudolf Inemann.
Blagajnica se odpre ob 7. ari. — Zadetek ob l/»b\ ori. — Konec po 10. uri.
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peh. polka Leopold II. št. 27.
V četrtek, 5. oktobra: Dramska noviteta: „Jernej
Turazer".
Umrli so v Ljubljani:
Dne 30. septembra. Marija Dernovšek, po-sestnica, 62 let, Prešernove ulice št. 52. pljučna tuberkuloza.
Dne 1. oktobra: Roza Doleschal, brivčeva hči, 4V3 mesecev, Marije Terezije cesta št. 9, črevesni katar.
V deželni bolnici: Dne 29. septembra' Ludmila Potočar, dekla, 16 let, vsled opekline.
Najbolje učinkujoča železo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HKMtllt 2(1 JLTTOMI, Dunaj.
Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri Igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih.
Meteorologično poročilo.
tUk TM-0 ai
Caa opazovanja
Stanje barometra
v mm.
30. 1.
2.
9. zvečer
7. sjatraj 2. popol.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
734-8
7366 7363
ti
vetrovi
Nebo
14 6 j  si. jug
12 0 brezvetr. 176 brezvetr.
7372
7365 7364
139
136 216
si. szahod al. jzahod
dež
megla oblačno
megla skoro jas.
sr. zahod del. jasno
Srednja temperatura sobote in nedelje 14 6° in 145°, normale: 129° in 128°.
dne" 2. oktobra 1808.
Skupni državni dolg v notah.  . 99 gld. 80 i
Skupni državni dolg v srebru 99 . 80
Avstrijska zlata renta  .... 117 , 45
Avstrijska kronska renta 47». . 99 , 70
Ogerska alata renta 4'/«.  .  .  • 115 > 95
Ogerska kronska renta 4° „   . . 94 . 85
Avstro-ogerske bančne delnice  . 901 . —
Kreditne delnice....... 363 . 50
London vista........ 120 . 72'/.
Nemški drž. bankovci za 100 mark 69 , 02'/.
20 mark.......... U . 80
20 frankov......... 9 . 561 ,
Italijanski bankovci..... 44 , 50
C. kr. cekini........ 5 . 70
sry Vas vrednostno papirja preakrbujo BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgovo ulico j 3. Srečke na mesečno obroke po 2, 3, 6—10 gld.
štim Natečaj. 179 2
Podpisano županstvo sprejme takoj v službo
občinskega redarja
z letno plačo 360 gld., prostim stanovanjem v občinski hiši in službeno uniformo.
Prosilci, kateri so zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vlože* naj takoj prošnje z dokazi sposobnosti pri podpisanem županstvu.
Dosluženi žandarji in vojaki, kateri so se z ednakimi posli že pečali, imajo prednost.
Županstvo občine Postojina
dne 28. septembra 1899.
P. Vičič, župan.
Jvan Jfojtan
c. %r. rac. asistent
Vilma J(ostan rojena Ogrins
»poročena.
Ljubljana, dne 2. oktobra 1899.
(1811)
hranilnica in posojilnica
registr. zadruga z neom. zavezo
pisarna v Šelenburgovih ulicah h. št. 3 v Ljubljani
sprejema In izplačuje
hranilne vloge po 41|2°|o obresti od dne do dne
brez odbitka In brez odpovedi.
Glavni deleži so po 100 gld., poslovni po 10 gld. Za brezplačno pošiljanje denarja so položnice na razpolago. Vsa pojasnila pismeno ali v uradnih urah od 8.—12. in od 1/a3.—6. ure. Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1688-6; Dr. T/l. Hudnik, predsednik.
Društvo prvih ljubljanskih postreščkov
se priporoča slavnemu občinstvu za tudi   asa prevažanje
ti*anNpoi*te P«» žele kolikor Me mogoče
pismena naročila pa naj se pošiljajo
^akovr^tno poslovanje, kakor oltl£sva po navadi in s svojim novim meantn *er okollei. kot tudi »a ik* Zagotavlja najboljšo postrežbo in eeaae. Naročila sprejme vsaki člen,
načelništou tega društva r> pisarno
a/a. S'etra cesta S. v £jublani.
{1814—1)
Lepo in skoraj •• novo (1815)
Styria-kolo
proda t Mostnem domu.
Ekonomom in ~^4K podjetnikom
ponuja se prilika po ugodni cene kupiti moj e
posestvo ,Stari dvor'
pri Škof j i Loki. Ves grunt obstoji iz hiše, hleva, 15 štantov kozolca, vse hišne oprave, orodja, vozov, dalje njiv za 60 mernikov posetve, travnikov in gozdov s trdim lesom. Pri hiši so tudi 3 krave, 2 junici in 2 vola. Posestvo je lepo, stoji na ravnem, kake V* ure od železniške postaje Škofja Loka. PoHfMtvo Mt- prodaja prostovoljno.
Natančnejša pojasnila daje
Lovro Konig
(1806)
posestnik
na „Starem dvoru" v Škofji Loki.
Pap
Hjegova Svetost
ež LEON XIII.
sporočil Je po svojem zdravniku prof. dr. Lap-poniju gosp. lekarju G. PICCOU-JU v Ljubljani srčno zahvalo za pripo-slane Mu stekleničice
tinkture za želodec
ter mu je z diplomom od dne 27. novembra 1897 podelil naslov „dvorni založnik Njegove Svetosti" s pravico, da sme nositi v svoji firmi z naslovom vred tudi grb Njegove Svetosti
Omenjeni zdravnik kakor tudi mnogi drugi glasoviti profesorji in doktorji pripisujejo Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepi želodec, povečuje tek, pospešuje prebavljanje in telesno odpretje.
Naročbe s povzetjem sprejema in odpošilja točno (582—10)
Cr. PICCOLI, lokar
,,1'ri Angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta.
Tinkturo za želodec pošilja lastnik po 12 stekleničic za gld. 1-26 av. vred., po 24 stekleničic za gld. 2-40, po 35 stekleničic za gld. 3-50, po 70 stekleničic za gld. 6*50. Poštni paket, ki ne tehta preko 5 ki. po 110 stekleničic zagld. 10*30. Poštnino mora plačati naročitelj sam.
Gostilna
v tukajšnjem mestu (tudi z opravo) se išče v najem. (1801-2,
Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar".
Mlad mož
ki je absolviral najmanj štiri razrede nižji gimnazije in se hoče izučiti knjigotržne stroke, vstopi lahko takoj.
(1813-1)
Oton Fischer
knjigotržec v Ljubljani.
Priporočava vi
(21—225)
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
v Ljubljani, v Prešernovih ulioah.
Firm. 209.
Ges. II. 55.
Bekanntmachnng.
Bei dem k. k. Landes- als Handelsgerichtc in Laibach wurde die Eintragung der Gesel! 8chaftsfirma
„R. Miklauc"
zum Betriebe de3 Manufactunvarenhandels unter gleichzeitiger Loschung der gleichnahmigen in> Handelsregister fiir Einzelfirmen eingetragenen Einzelfirma — in das Register fiir Gesellschafts-firmen, sowie der Thataachen, dass die offene Handelsgesellschaft aus den Gesellschaftern Frau Emilie Miklauc, Handelsfrau und Herrn Franz Drofenig, Handelsmann, beide in Laibach besteht. dass sie am 25. September 1899 begonnen, ihren Sitz in Laibach und jeder der Gesellschafter fiir sich das Recht hat, die Gesellschaft zu vertreten und die Firma zu zeichnen, vollzogen.
K. k. Landesgericht Laibach
Abth. III, am 27. September 1899. (1812 > (Razglas. — Pri c. kr. dež. kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je vpisala zadružna tvrdka „R. Miklauc", trgovina z manufakturnim blagom, v register za zadružne tvrdke ; zajedno se je izbrisala tvrdka istega imena, vpisana v register za posamne tvrdke, ter vpisalo dejstvo, da sta zadružnika javne zadružne tvrdke gospa Emilija Miklauc, trgovka ter gospod Franc Drofenig, trgovec, oba v Ljubljani, da sta začela dno 25. septembra 1899, imata sedež v Ljubljani ter da ima vsak zadružnik sam zase pravico, družb« > zastopati ter tvrdko podpisavati. — C. kr. dež. sodišče v Ljubljani, oddelek ITI., dne 27. septembra 1899.)
Št. 723.
M. Š. 8V.
Razpis nadučiteljske službe.
Na mestni dvorazrednici na Karolinški zemlji je stalno popolniti nad-učiteljsko mesto.
Prošnje za to službo, s katero so združeni službeni prejemki, kakor jih določa zakon z dne" 14. maja 1898, drž. zak. št. 25, je vlagati po službenem potu
do IS. vinotoka 1899
pri podpisanem šolskem oblastvu.
Prepozno dospele prošnje se ne bodo jemale v razpravo.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani
dne" 28. septembra 1899.
(1809-1)
e « e
IsTasnanilo ©*br-bi.
Usojam se p. n. občinstvu najudaneje naznaniti, da sem odprl lovski cesti Ntev.
* obrt z mramorjem, mozaikom in granitnim terrazzo.
SSprejemljem vsa v to stroko spadajoča dela kot: mramorni mu/uik, vrnrri-Miiike trrmzzi, trrrazzo tlnk in dela iz f cmriitni^ii brlomi po I* «» I i 1* «» «-možno nizkih cenah in tudi takova popravilu ter se najtopleje priporočam p. n. tmr občinstvu in beležim z velespoštovanjem
? (1810) Štefan Farič
8
Št. 338/Pr.
Razpis službe.
(1795—3^
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je popolniti službo
knjigovodskega praktikanta
z letnim adjUuom 480 gld.
Za vsprejemanje v službo pri mestnem knjigovodstvu se zahteva dokazilo o uspešno dovršeni nižji gimnaziji ali pa nižji realki in pa o uspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost se pa pri vsprejemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko šolo z dobrim uspehom.
Praktikantje se vsprejemajo tudi brez izpita iz državnega računarstva, morajo pa ta izpit najpozneje v teku jednega leta po vsprejemu popolniti, sicer se jih sme iz službe odpustiti.
Zaprisežejo se še le potem, ko izpolnijo ta pogoj j o svojem vstopu pa obljubijo le molčljivost.
Povišba ali napredovanje sta pred uspešno prebitim izpitom nedopustna. Prošnje je vlagati pri predsedništvu mestnega magistrata najpozneje
do S. oktobra 1893
ker bi se pozneje vložene prošnje ne vpoštevale.
^Eestra-i rp.ŠLgrlstxa,t tt XJ-u.~tolja,rLi
dne" 25. septembra 1899.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne X k rne".