| 29, NOVEMBRA 1947 - ŠT. 5 | 29. november Devetindvajseti november ni bil zapisan le enkrat o našo zgodovino; ta zgodovinski datum zapisujemo s svojim delom °d dne do dne, od leta do leta močneje •in globlje v zgodovino naše nove ljudske države. Ali se zavedamo vsi dovolj jasno, kaj Pomeni ta dan za življenje vsakogar iz-nned nas? Kaj pomeni ne le za sedanjost, temveč tudi za prihodnost in za naše potomce? 29. novembra so bile uzakonjene pridobitve naše ljudske vstaje in naše revolucije v najoišjem zakonu — v ustavi. Sprejetje ustave nove ljudske države Federativne ljudske republike Jugoslavije pome-da se je za nas začela nova doba; Začela se je zgodovina nove države. Toda kakšnega pomena je to, sprevidijo dovolj jasno šele, ko se zavedamo, da Je naša ustava temelj za zgraditev nove družbe ter novega družbenega reda. Ta Ustava ni nikakor le statut neke države, kakršna je bila n. pr. stara Jugoslavija: tn je sad zmage borbenega ljudstva, ki je U'1 pravilo križ čez preteklost in si je začelo samo krojiti usodo. Naša ustava je torej zakon našega no-*e0' Nuš delovni kolektiv ima udaril .• ki so naš ponos. Ti udarniki se uor-JV0 P Prvo vrsto neštetih borcev po vsej S /St>1 za no,u svet; za boljšega človeka. U 'j'7?’ utrjujemo s svojim delom našo udsko državo, koristimo tudi človeštvu. tem pomagamo utrjevati mir ter pre-Prevati razdiralno delo ne le sovražni-D uase države, temveč vsega človeštva. NAŠ NAJVEČJI DOSEDANJI USPEH Za naš delovni kolektiv je letošnji 29. november še posebno pomemben dan. Od krajevnega odbora grafične industrije smo dobili za uspehe v novembrskem tekmovanju prehodno zastavo, kar pomeni, da smo najboljši delovni kolektiv grafične industrije v Sloveniji. Poleg tega pa smo dobili iz Beograda obvestilo, da je Centralna uprava grafične industrije v Beogradu priznala delovnemu kolektivu sindikalne podružnice »Ljudske pravice« drugo mesto kot najboljšemu delovnemu kolektivu grafične stroke v Jugoslaviji sploh. Ta dva velika uspeha nas navdajata z velikim ponosom, obenem pa nam je to priznanje naložilo nove dolžnosti, da s še večjim delovnim elanom nadaljujemo pot, ki smo jo začeli v letošnjem novembrskem tekmovanju. Zahvala za ti dve priznanji gre celotnemu delovnemu kolektivu naše podružnice, vsem našim oddelkom jn pisarnam, vsem sindikalnim funkcionarjem od upravnega odbora do grupnih poverjenikov. Skupaj smo prebrodili razne težave, skupaj smo vsak na svojem delovnem mestu izvrševali svoje naloge — in izvršili smo jih tako, da sta nam odgovorna sindikalna foruma priznala zmago. Zavedamo se. da je mnogokaj v našem delu, kar se še da popraviti, da nam vrsta pomanjkljivosti ovira dosego še večjih uspehov, da bi boljša delovna disciplina pri delu zboljšala našo produktivnost, da bi aktivnejše sindikalno delo zlasti po grupah dalo boljše rezultate v celotni organizaciji tekmovanja. To so še naloge, ki jih moramo v bodoče še doseči, da bomo ostali prvi med prvimi in to ne samo v Sloveniji, temveč v vsej državi in dajali zgled vsem sorodnim podjetjem. Prav to, kar pa smo že dosegli, naj nam bo vzpodbuda v bodočnosti! NOVEMBRSKO TEKMOVANJE SMO ZAKLJUČILI! Na dan 29. novembra, t. j. na dan II. zasedanja AVNOJ-a, na Dan republike, končujemo novembrsko tekmovanje. Vsak kolektiv, kakor tudi vsak posameznik polaga na ta dan račune o svojem šestmesečnem delu, o svojih uspehih in neuspehih. Naša podružnica se na to tekmovanje obrača vsekakor z večjo samozavestjo kot se je na prejšnja tekmovanja, kajti dejstvo, da smo ocenjeni kot najboljši, da imamo v podjetju zastavo, je dokaz, da je, če že ne vsi, vsaj velika večina z zavestjo sodelovala v tekmovanju in po vsej svoji moči doprinesla h končnemu uspehu, katerega krona je v tem, da smo uspeli v teh zadnjih šestih mesecih znižati proizvodne stroke za 8.46%. To je v glav- Pregled delovnih, uspehov ob 29. novembru nam torej pokaže, kako smo izpolnjevali svoje naloge, ki smo jih dolžni izpolniti kot borci za napredek. Pokaže nam, kaj smo storili za izpolnitev petletnega plana. Obračun mora biti, da lahko sprevidimo, kje bo treba še bolje poprijeti; kaj še ovira naša prizadevanja, katerih napak še nismo odpravili. Jasno nam pa mora tudi stopiti pred oči, kaj vse še moramo narediti. Ob tem dnevu zato tudi sprejemamo nove obveznosti in začenjamo prvomajsko tekmovanje. Zato je 29. november vsako leto pomemben mejnik o naši veliki bitki za srečnejšo prihodnost. Ob njem pogledamo nazaj na prehojeno pot, da potem stopimo še z večjo odločnostjo naprej k novim zmagam in bliže k izpolnitvi petletnega plana. nem največji uspeh, ki pa ni edini in do katerega so pripomogli nešteti drugi. Dvig produktivnega količnika in s tem porast iz-delavnih ur, postopoma izboljšava delovne discipline, povečanje odstotka dela po normah, štednja na pomožnem materialu, približno 10.000 prostovoljnih ur v tiskarni in na terenu, vse to so vzroki, da smo uspeli znižati stroške proizvodnje. Nismo pa zabeležili uspehov le na produkcijskem sektorju in v realizaciji našega letošnjega finančnega plana, ki smo ga dosegli že 11. novembra, marveč tudi naše sindikalno delo je pokazalo lepe sadove. Akti-vizacija in trofeje našega fizkulturnega aktiva, sindikalni časopis, rdeči kočitek, knjižnica, vrsta masovnih in oddelkovnih sestankov z dobrimi referati, proizvodna posvetovanja, uvedba prehodnih zastavic za najboljše, proglasitev udarnikov, preureditev oddelkov izboljšanje delovnih pogojev, nabava raznega materiala članstvu za cca. 370.000 dinarjev, organizacija in izvedba vrst tekmovanj in prostovoljnih del, podpora članstvu z dopusti itd., kaže, da so posamezni sektorji delali, se trudili in tudi zaslužili najvišje priznanje. Ko smo tako pregledali naše delo nazaj, moramo tudi nujno pomisliti na naše delo v bodočnosti, na naše naloge v prvomajskem tekmovanju. Vse naloge, ki smo si jih zadali v novembrskem tekmovanju, morajo biti v prvomajskem ne samo na novo zadane in izvedene, marveč si moramo zadati nove še težje in večje naloge, kajti le v tem primeru bomo obdržali mesto, ki smo si ga sedaj priborili in kar je še važnejše: izpolnili bomo svojo dolžnost do naporov domovine na poti v socializacijo. —ič S PRIZNANJEM NAJBOLJŠIM PRAZNUJEMO 29. NOVEMBER Na današnji dan, ki je eden največjih praznikov vsega delovnega ljudstva Federativne LR Jugoslavije, praznujemo obletnico, ko so se postavili temelji naši ljudski državi, v kateri si sedaj gradi delovno ljudstvo pogoje za boljšo bodočnost. Ko govorimo o boljši bodočnosti, si pač moramo biti na jasnem, da si moramo te pogoje zanjo ustvariti sami. Nihče nam ne bo ničesar podaril, če si sami s svojim delom ne bomo ustvarili boljšega življenja. In prav zato, da ta cilj čim-pirej dosežemo, tekmujemo vsak dan v svojem delu, iščemo nove načine dela ter se skušamo, kdo bo v krajšem času več in čim boljše naredil. Za naš delovni kolektiv je ta dan še prav posebno pomemben. Ko pregledujemo uspehe naših naporov, ko gledamo rezul- Poženel Franc Hvastja Franc Štrukelj Vinko tate našega tekmovanja, ugotavljamo, da ves trud le ni bil zaman. Dokaz temu je prehodna zastava, ki smo jo prejeli v priznanje kot najboljši grafični delovni kolektiv v Sloveniji. Prav ta dan smo si izbrali, da ponovno proglasimo udarnike. Da pa damo današnjemu dnevu poseben poudarek, je uprava podjetja sporazumno s sindikalno podružnico sklenila, da nagradi poleg udarnikov še večje število tovarišev. Ko smo pred tremi meseci proglašali udarnike, smo se vprašali, kako to, da imamo udarnike samo v dveh oddelkih. Ugotovili smo, da je vzrok temu to, da se premalo dela po normah. Res je, da obstojajo težave pri uvajanju norm v nekaterih oddelkih zaradi značaja dela, vendar je norme možno uvesti povsod, kjer je le nekaj dobre volje in kjer hočejo delavci pošteno sodelovati pri uvajanju in določanju norm, Žal pa imamo še danes posameznike v podjetju, ki zavzemajo neupravičeno odklonilno stališče do norm, dasi bi s svojo kvalifikacijo lahko dosegli lepe uspehe. So pa tudi taki, ki bi hoteli na račun norm špekulirati. Vendar jih danes dela v našem podjetju po normah že lepo število. V strojnici knjigotrška so se norme uvajale postopoma, intenzivno pa se je v tem oddelku pristopilo k delu po normah z začetkom oktobra, ko je bil v oddelku postavljen tov, Leskovic za normirca. Skupno z oddelkovodjem sta uspela, da sta visoko dvignila odstotek dela po normah. Rezultat tega dela je, da se na osnovi prekoračenja norm danes proglašata dva tovariša iz tega oddelka za udarnika; vsi izgledi pa kažejo, da bo imel oddelek v doglednem času več udarnikov. Tudi za knjigoveznico je pomemben današnji dan. Tudi v tem oddelku proglašamo danes prve tri udarnike. Tako proglašamo danes udarnike iz štirih oddelkov, in sicer iz strojnice, knjigoveznice, strojne stavnice in kemigrafije. Naši novi udarniki pa so: 1. Strojnik Skalar Marjian. 2. Strojnik Dovjak Jože 3. Knjigovez Hvale Maks. 4. Knjigoveška delavka Meršol Kati. 5. Knjigoveška delavka Povše Marija, 6. Strojni stavec Poženel Franc, že drugič proglašen, 7; Strojni stavec Krašovic Franc, drugič proglašen, 8, Strojni stavec Maver Ivan. 9. Kemigraf Štrukelj Vinko, drugič proglašen, 10. Kemigraf Korenčan Janez, drugič proglašen. 11. Kemigraf Hvastja Franc, drugič proglašen. Vsem našim novim udarnikom čestitamo ter jim želimo še nadaljnjih uspehov pri njihovem delu. Upamo, da bo njihov odnos do dela vedno pravilen ter da bodo v e dn o prvi pri iskanju in uvajanju novih metod dela. Na predlog komisije za racionalizacijo in izume prejme posebno pohvalo stereotiper in črkolivar tov. Štrubelj Lojze zaradi izboljšave, ki jo je izvedel na črkolivnem stroju. Bat, ki pri vlivanju črk potiska svinec v model, je tako obrabljen, da je pri ulivanju stalno uhajal svinec ob strani. Zaradi tega je bilo potrebno po dveh urah dela stroj ustaviti, kotliček svinca izprazniti in očistiti bat. Za to delo je bilo vsakokrat porabljeno najmanj tri ure del-a. Ker novih batov ni mogoče nabaviti, je bil po Korenčan Janez Krašovic Franc Hvale Maks Skalar Marjan zamisli tov. Štrublja bat na spodnjem koncu ostružen, tako da je tam nastal rob, Id zadržuje svinec. Po tej izboljšavi je potrebno čiščenje na tri tedne ali štirinajst dni, kakor pri novem stroju. Prav tako prejme pohvalo tudi tov. Kregar Jakob, ofsetni strojnik, ker je na svojem stroju odpravil napako, katere se njegovemu predniku ni posrečilo odpraviti. Povše Marija Meršol Kati Maver Ivan Dovjak Jože Pohvalo zasluži tudi tov. Leskovic Rudolf, čigar zasluga je, da se je delo po normah v strojnici tako dvignilo. Kot oddelkovodji strojnice pripada posebna pohvala tov, Ažnohu Edvardu, ki je s svojimi napori v sodelovanju z delavci svojega oddelka uspel, da je zboljšal vse delo tako, da proglašamo danes ta oddelek za najboljšega v podjetju. Strojnica knjigotiska prejme v znak priznanja kot najboljši oddelek prehodno zastavico. Kot najboljši delavci v posameznih oddelkih prejmejo prehodne zastavice naslednji tovariši in tovarišice: 1. Za ročno stavnico tov, Mrak Srečko 2. Za strojno stavnico dvakratni udarnik tov, Poženel Franc. 3. Za stereotipijo tov. Štrubelj Lojze. 4. Za strojnico udarnik tov. Skalar M. 5. Kot najboljša vlagalka tov. Selan R. 6. Za litografijo tov. Kregar Jakob. 7. Za knjigoveznico udarnica tov. Meršol Kati. 8. Za bakrotisk tov. Porenta Tone. 9. Za kemigrafijo dvakratni udarnik tov-Štrukelj Vinko. 10. Za delavnice tov. Cizelj Janez. 11. Za skladišče tov. Cesar Ivan. 12. Za pisarne tov. Vrtačnik Pavla Upamo, da bodo vsi naši udarniki, vsi pohvaljeni in nagrajeni tudi v bodoče vložili vse sile v svoje delo ter s tem dokazali, da jim naslov, ki so si ga pridobili, v resnici pripada. Njim in vsem ostaiim tovarišem pa naj bo to v spodbudo, da. bodo vsi tekmovali v svojem delu ter se skušali, kdo bo več prispeval pri izgradnji ra.še domovine, kdo bo imel večji delež pri uspehih petletnega plana. bč. NAJBOLJŠI ODDELEK — STROJNICA ZA KNJIGOTISK 2 ČETVORKI K ličnik & Rsmoi i! *a4 -joj V' novembrskem tekmovanju si je o^vojilia prehodno zostavico »Najboljšemu oddelku« knjiigoitisk sitrojni-Ca- Nismo puičako-da bo o-dde-ek, ki je bil v prvomajskem tekmovanju eden zadnjih, dosegel itak poleit V.. dvigu produkcije, pri varčevalo z materialom, ^višanju odstotka Qela po normah in l najvažnejši toč-v zniževanju jVrniiraruih izide-avnih stroškov. — "" :t«m uspehom, ki ®° bili doseženi s ^delovanjem prav jSa delavstva, s Prizadevanjem odliko vodj e tovari-sa Ažnoha, ves de-'ov,ni kolektiv na-V® tiskarne čestita delavstvu strojnice ? željo, da še v ndoče razvijiajo svoje delovne jtožnosti lin že v rvonnajskem tek- Vvaniju izpolnijo alogo, ki jo mo-aJ° izpolniti med P®tleitjko, to je znir , Ziaiti normirano astno ceno za 12 odstotkov. V diagramih je razviden povpreični a®Peh posameznih četvork v doseganju ko-r teka za stroje, v zniževanju odstotka po-!t>kenega pomožnega materiala in v str-1,1 padcu izde,lavnih stroškov. Na skup-*n diagramu vidimo porast dela po nor-. a® in doseganje, odnosno preseganje na-eŠ,a internega plana proizvodnje. ■ , Izdelavni stroški so padli zaradi večje nikoriščenosti strojnega pa-rka, saj je v zad- ■ ®mesecu delavstvo naredilo 1427 nadur, , ar je kljub 50% dokladam na nadure v ve- ; meri pripomoglo k znižanju stroškov, žganje količnika strojev ia eni strani in 8 ČETVORK 16 ČETVORK 4 ČETVORKE ličnik ______č ornohti matcri/,i v na drugi zniževanje odstotka porabe pomožnega materiala ter ure presežka norm so mnogo pripomogli k znižanju stroškov. Poudariti moramo, da je v strojnici že deloma uveden nov delovni sistem. Delavke opravljajo pripravo, strojniki pa izkoriščajo čas tiska tako, da pomagajo drug drugemu čimprej izvršiti pripravo. Vsi ti navedeni vzroki, nekatera so malenkostni, skupno vendar pripomorejo do efekta, do znižanja cene izdelkov, kar bo strojnica prav kmalu dosegla, če bo še v bodoče z enakim elanom stremela po izboljšanju. NAPREJ PO SKLEPIH V. PLENUMA! 1 Vaša sindikalna podružnica je po lansko-sem IV. plenumu Enotnih sindikatov Ju-sla/vije takoj izvedla njegove sklepe glede tranje organizacije poidružnice, odborov, C*-P in komisij. Tak je til tudi prvenstveni ačaj sklepov IV. plenuma. Letošnji V. ple- j P1 * * * V nam daje nove velike in odgovorne na-v Se. Zasedal je v zaključnem obdobju pr-leta petletke, ko so že mnoga naša ko^letja izvršila letošnji proizvodni plan in je° 'delavni ostalih podjetij podvoljujeijo svo-^ napore, da v času izvrše svoje planske ysloge. Temu dejstvu je posvetil plenum 0 pozomosit in znova poudarjal velike p“Pehe naših delovnih kolektivov, obenem j-, nakazal temeljne smernice za delo stopi? . ih podružnic za pomoč in izpodbudo V izvajanju nalog našega petletnega plana. ^ ebej je plenum prikazal še mednarodno v^saijanje, v katerem je FLR Jugoslavija r: .. °. na strani demokratičnih protiimpe-, -Učnih držav in jo prav uspehi delov-®a ljudstva vseh narodov Jugoslavije dvi- gujejo med najdoslednejše borce za mir in demokracijo na svetu. V. plenum mam je torej v svojih sklepih dal jasno začrtano pot: še zboljšati in povečati naše delovne uspehe, tako da bo vsak posameznik naše delovne skupnosti zavesten graditelj boljšega življenja sebi in vsej naši skupnosti. Naloge sindikalnih organizacij so predvsem v odpravljanju dosedanjih napak, ki so zavirale delo planske proizvodnje in izgradnje, v vžigaj,anju in dviganju politične in strokovne usposobljenosti članstva in končno v zboljšanju ukrepov za preskrbo delavstva. Naša sindikalna podružnica seveda ne bo šla mirno vseh teh stvari. Toda ni dovolj, če tako sklene upravni odbor, ne da bi pri tem zainteresiral vsega članstva in skupaj z njim oživoitvonil v naših razmerah in pri naših poigojih dela smernic V. plenuma. Zato naj se člani s temi sklepi seznanijo, naj jih prebere in jih zavestno pomagajo uresničevati, zato naj sindikalne grupe poveže- jo na svojih sestankih razpravljanje o raznih problemih s sklepi V. plenuma, zato naj komisije pri sestavljanju načrtov za bodoče delo upoštevajo sklepe in zato ibooano poskrbeli v fizkulturnem magazinu, samo sporoči naj, kaj potrebuje. Tudi nekaj parov čevljev boimiot dobili, javite nam kakšne številke potrebujete. Čez zimo moramo vzpostaviti moško in žensko ekipo v košarki. Tisti, ki nameravajo redno trenirati, se naj javijo v telovadnici. Šahovski boji in teoretičen pouk so v rdečem kotičku vsak ponedeljek in četrtek od 16. ure dailje no d vodstvom šahovskega mojstra tov. Hrena. 0 BRIGADNEM DELOVNEM SISTEMU IN AKORDU Ob novem letu bomo tudi v grafični industriji uvedli brigadni delovni sistem in akord. Ta sistem je korak naprej v organizaciji našega dela glede na dosedanje normiranje. Na ta novi način dela pa ne smemo gledati z nezaupanjem, kakor smo na uvedbo norm; moramo ga izpopolnjevati in dolžnost nas vseh je, da sodelujemo. To je za nas vse nekaj novega in prav zaradi tega je težko že zdaj podati točno shemo, kako se bo ta sistem uvedel. Kakor smo pri normiranju naleteli na probleme in smo jih rešili ali jih še rešujemo, prav tako nas bosta brigadni sistem in akord včasih spravila v zagato, toda ni dvoma, da bomo premagali vse težave. Kako je sestavljena brigada? Šteti mora najmanj tri člane, ki so se dogovorili, da bodo delali skupaj pod vodstvom enega izmed članov brigade in si na podlagi medsebojnega sporazuma sami delili doseženi presežek. To se pravi, da bo vodja brigade sprejel dela recimo za 5000 din; v tem znesku bo obseženo produktivno in neproduktivno delo. Znesek si bo brigada razdelila sporazumno po odstotnem prispevku posameznika po njegovem delu. Glavne težave bodo s pravilno razporeditvijo delavcev v brigadi. Vsi ljudje nismo enaki in le neradi priznamo, da je kdo boljši. Zato bo prvi pogoj iskrenost, samokritika in pravilna sestava brigad. Ker uvedba in organizacija brigad sloni na popolnoma prostovoljni podlagi, je potrebno, da delavstvo po oddelkih samo sestavlja brigade in s tem računa že danes. Dobra stran brigadnega in akordnega sistema bo, da bo imelo delavstvo možnost poseči neposredno v organizacijo dela. V interesu delavstva bo, da zmanjša svoje neproduktivno delo, ker bo plačano samo za produktivno delo. Vzemimo primer ročnega stavca, ki bo imel po gornjem sistemu plačano eno izdelavno uro približno po 26 din-medtem ko je njegovo neproduktivno delo že vračunano v tej mezdi. Z zvišanjem produktivnosti delovne brigade, s pravilno organizacijo dela in z zmanjšanjem neproduktivnosti se bo dviga' zaslužek delavstva vse brigade. JUBILEJ TOV. MARTINA ZAJCA Tovariš Zajc Martin, pomožni delavec v litografiji, praznuje v začetku decembra 50 letnico rojstva in 23-letnico, kar je v na' šem podjetju. Tovariš Zajc je ibil vedno v*' sten in marljiv -pri svojem delu in ga stav' Ijamo v zgled vsem tovarišem. K njegovem11 jubileju mu vsi iskreno čestitamo! _____________________________________________________ OBVESTILO Upravni odbor je na svoji seji 12. novembra razrešil dolžnosti referenta k?' misije za tarifna vprašanja in tekmovanj tov. Hvastjo in imenoval na njegovo meS. tov. Sintiča. Prav tako je upravni odbor Pr*z tegnil v pomoč tov. Vokalu, tov. KrižmaP čiča. Berite uvodnik v »Radu« z dne 18. o preskrbi! Nedvomno vas zanima stali®* glasila CO Enotnih sindikatov v nalog® ' ki jih -imajo sindikalne komisije za PreS\.l} bo. Na članek se bomo povrnili, ko boi« po' obravnavali delo naše komisije za pre: eskrb0'