ŠTEV. 43 ^pf Ptuj, 8. novembra 1957 letnik x. Uprava In uredniátvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 156, NB Ptuj gtev. в43-Т-20б — Ur^ luje uredniški odbor — Odgovorni urednik Anton Bauman — Rokopisov ne rraiamo — Tiska Mariborska tiskarna — Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 230 dinarjev V torek, 5. novembra t. ]., so .volili novoizvoljeni občinski od- borniki v občinah Ptuj, Gorišnica, Lesje, Ormož in Središče pred- sednike občin, predsednike zbo- rov in odbornilie okrajnega ljud- skega odbora Maribor. V občinski dvorani (prej okraj- na dvorana) na Titovem trgu so se ob 9. uri dopoldne zbrali no- voizvoljeni odborniki iz velike ptujske občine, večinoma prilet- nejši moški, med njimi pa je tu- di nekaj mlajših. V večji dvorani so se zbrali odborniki občinskega zbora, v manjši pa odborniki zbo- ra proizvajalcev. V obeh dvora- nah smo videli samo 3 odbornice in sicer tov. Lojzko Stropnikovo iz občinskega zbora in tov. Franč- ko Petek ter Slavico Carman iz zboi-a proizvajalcev. Razen par •upravičenih so prišli vsi in tudi pravočasno. Kmalu so vsi poslu- šali najstarejšega odbornika ob- činskega zbora tov. Štefana Ekar- ta iz Sp. Jablan, ki je začel sejo in objavil predlog dnevnega reda 1. seje. 3-članska komisija je ve- rificirala mandate, nakar so vsi odborniki zaprisegli. Počasi in razločno je predsedujoči tovariš Ekart izgovarjal naprej besedilo, prisege in za njim prav tako vsi odborniki. Pred izvolitvijo predsednika ob- čine je zaprosil besedo sekretar občinskega komiteja tov. Ivo Kranjčič, ki je čestital novoizvo- ljenemu odboru in se v kratkem zadržal pri pripravah in poteku ter rezultatih volitev, nato oa je predlagal, naj bi novi občinski zbor tudi za v bodoče izvolil za predsednika občine tov. Janka Vogrinca, ki si je doslej z vsemi svojim.i močmi prizadeval, da bi dosegel občinski ljudski odbor čimveč uspehov, da bi občinska sredstva koristila čimširšemu kro- gu občanov in da bi občina rešila predvsem probleme, ki zaslužijo prednost in ki bistveno vp'ivaio na naš vsestransl'j<>?i tov. Edvard PAJEK, v i^krajni zbor proizvajalcev pa tov. Fra^c PODGORELEC. NOVOST P^l KANDIDIRANJU ZVEZNIH LJUDSKIH POSLANCEV Zvezna ljudska skupščina je spremenila in dopolnila zakon o pravicah in dolžnostih zveznih ljudskih poslancev. Dopolnitve zakona ne poenostavljajo samo načina volitev, temveč poudarjajo predvsem večje pravice volivcev. Zanimive so spremembe v na- činu določevanja kandidatov za ljudske poslance. Doslej je vsak zbor volivcev predlagal svojo kandidacijsko komisijo, kandidata je morala potrditi najmanj četrti- na vseh volivcev. Po novem bo predlagala kandidate kandidacij- ska skupščina, v kateri bodo .de- legati vseh zborov volivcev v enem volilnem okraju. Tako bodo kandidirali kandidate za ljudske poslance po skupnem dogovoru zborov volivcev. Na okrajni kandidacijski skup- ščini sme vsakih pet delegatov predlagati po enega kandidata. Važno pri tem je to, da je potr- jen vsak kandidat, ki dobi več kot 40 odst. glasov. Pomen tega določila je v tem, da na zborih volivcev ne predlagajo samo tistih kandidatov, ki so dobili ve- čino glasov ГШ kandidacijski skupščini, temveč tudi one, ki so dobili manj glasov. Zbori volivcev potrjujejo kan- didate, ki jih predloži okrajna kandidacijska skupščina. Vsak zbor volivcev odloča o tem, ah prejme predlagane kandidate. Ce zbor odkloni vse pred'agane kan- didate, sme določiti druge kandi- date, za kar izvoli posebno kan- didacijsko komisijo. Za volitve ljudskih poslancev zbora proizvajalcev spremembe zakona o pravicah in dolžnostih izvolitvi in odpoklicu ljudskih poslancev ne prinašajo no^"-"^' novosti. V ponedeljek, 4, novembra 1.1-, zvečer je Ptuj svečano proslavil 40-letnico velike oktobrske revo- lucije na proslavi v Titovem do- mu, ki jo je pripravila DPD »Svo- boda« Ptuj ob sodelovanju DPD »Svobode« Kidričevo in člana ma- riborske Opere tov. Aleksandra Kovača. Proslave se je udeležil tov. dr. Jože Potrč, zvezni posla- nec, ki se vedno rad odzove va- bilu Ptujčanov ob vseh važnejših priložnostih, ko se zbira v Ptuju večja množica. Proslavo je začel tw. Karl Ko- ren, predsednik DPD »Svobode« Ptuj, ki je pozval navzoče k eno- minutnem molku v počastitev spomina na vse padle v borbi za svetle ideale socializma, v okto- brski in naši revoluciji. Med eno- mi:nutn/im molkom je igrala god- ba na pihala DPD »Svobode« Ptuj skladbo »Kot žrtve ste padli v borbi za nas ...«. Po uvodni slovesnosti je govo- ril zbranim tov. dr. Jože Potrč. Opisal je oktobrsko revolucijo v Rusiji kot veliko zmago proleta- riata v boju za odpravo vojn. be- de in suženjstva narodov in kot /:ačetek nove dobe za vse člove- štvo, dobe razvoja in razmaha mednarodnega socializma, ki ga podpirajo milijonske in milijon- ske množice, ustvarjajoč pogoje za mir, za boljšo bodočnost člo- veštva, za sožitje in pomoč med narodi. Spomnil se je velikih člo- veških žrtev meščanskih revolu- cij pred 100 in 150 leti. ki jim je nato sledila doba razmaha ka- pitalizma. Dalje se je zadržal pri genialnosti Vladimirja Iljiča Le- nina. ki je znal pravilno oceniti razmere v carski Rusiji, življenj- ske razmere proletariate ter nje- govo pripravljenost za napad na buržoazijo in na njeno razoroži- tev. V tem je tudi zmagal in ustvaril pogoje za razmah socia- lizma. Kot je govoril dalje, lahko v Jugoslaviji pravilno ocenjujemo zmago oktobrske revolucije in naše revolucije, pa tudi velike mednarodne spremembe v svetu, ki so nastale po zmagi nad fašiz- mom, po revoluciji na Kitajskem in рк) osvoboditvi večine človeštva izpod kolonialnega suženjstva. V Jugoslaviji tudi lahko razumemo posebnosti naše dobe, ko se v okviru OZN združujejo vse sile za napredek človeka, ko so mi- lijarde ljudi pripravljene dati vse za mir in svobodo narodov in ki so zelo zaskrbljene zaradi dveh taborov z najsodobnejšim atom- skim orožjem. Parola razorožitve je danes parola vseh delovnih lju- di v svetu, ki želijo živeti v mi- ru in bratskem sožitju z vsemi narodi sveta. Vse prizadevanje našega ljudstva in naših državnih predstavnikov v mednarodnih od- nosih je usmerjeno k mednarod- nemu sožitju, mednarodni pomo- či in proti oboroževanju. Srečni smo, da lahko po teh 40 letih oktobrske revolucije vidimo ogromno sadove dela miroljubne- ga človeštva, sovjetskega in dru- gih ljudstev. V štiridesetih letih pc revoluciji je Sovjetska zveza vsestransko napredovala in upaj- mo tudi na podlagi lastnih veli- kih uspehov, da bodo prihodnjih deset let sadovi miroljubnega člo- veštva še večji in da se bo socia- lizem v tej dobi še bolj razmah- nil. Vse naše delo naj bo tudi v bodoče naše priznanje, da se na- rodi učijo drug od drugega, da vsi narodi doprinašajo vsak po svoje k današnjemu napredku, da zaslužijo vse spoštovanje in da bosta bratstvo in m^ednarodni so- cializem plod naporov vseh ljudi celega sveta. Vsi se moramo za- vedati velike odgovornosti, da moramo vsak po svojih močeh prispevati k miru', k razmahu so- cializma in k odpravi vojne ne- varnosti. Za govor so se vsi navzoči dr. Jožetu Potrču zahvalili z bur- nim aplavzom. Po govoru smo slišali dve re- citaciji tov. Černeta iz Kidričeva in tov. Bračiča Maksa iz Ptuja, solopetje člana mariborske Opere tov. Aleksandra Kovača, ki ga je spremljal na klavirju tov. Janez Komar iz Maribora, petje moške- ga zbora DPD »Svobode« iz Ki- dričeva in igranje godbe na pi- hala DPD »Svobode« Ptuj. Cepljenje proti otroški parali?! v p<:ujski občini bomo začel cepiti otroke proti otroški para- lizi 18. novembra. Pri prvem cep- ljenju bodo zajeti samo otroc: ki so rojeni leta 1951 do 1957 (v prvih treh mesecih) V ptujsk občini bo skupno cepljenih 5506 otrol:. Drugo cepljenje bo sledile po treh tednih, tretje pa šele v juniju 1956. Ob cepljenju bodo starši plačali eno tretjino prispev- ka za cepivo, to je šest sto di- narjev. Jesenska slika Ptuja pn parku Tov. Janko Vogrinec bo predsedoval občini Ptuj tudi v novero odboru. Satelit št. 2 je v nedeljo pre- senetil ves svet. Ljudje še bolj strmijo ob vesteh, ki so za na- vadne zemljane precej fantastič- ne, kaže pa, da bodo v kratke.n resnične, namreč vesti, da pri- pravljajo Sovjeti \'semirsko ladjo, da pripravljajo fotoniono raketo, ki bo imela hitrost svetlobe, to je 300 tisoč km na sekundo, da nameravajo v kratkem izstrel ti še več satelitov Že vest, da je v drugem satelitu pes »Lajka« in da ta pes živi že pet dni, je tako pomembna, da skorajda lahko re- čemo — vsemirski zgodovinsk. vek. Fantastični znanstveni dosežki pa še vedno ne morejo zatemnlti temnih dejstev na našem planetu. Sovjetski l.lsti so na strani, kjer so poročali o izstrelitvi satelita, {X)ročaH tudi o izključitvi Žukova iz CK KPSZ. Na tridnevnem ple- numu CK KPSZ so ga obsodili, da je s svojim avanturizmom za- viral partijsko delo v vojsk; in momar-ci. To je osrednja obtož- ba, drugega pa Sovjeti ne povedo nič. Oba dogodka, vsemirski in ze- meljski, sta se dogodila le nekaj dni pred svečano proslavo 40-let- nice oktobrske revolucije. Na za- padu se zaradi tega vprašujejo, zakaj so ¡zstrelih satelit štiri dni prej, kot so ga napovedali ki za- kaj niso izključili maršala Žuko- va po proslavah. Ponovni uspeh sovjetskih znan- stvenikov je sprožil na zapadu močno politično reakcijo. DuII&s je v torek izjavil, da bodo opre- mili države članice Atlantske zveze z raketami in da prouču- jejo možnosti, kako bi poslali Evropskim deželam atomsko orožje. Eisenhower je pravtako govoril Američanom, in sicer o znanosti ter varnosti. V svojem govoru je hotel pomiriti Ameri- čane, ki so zaradi prestiža tako besni, da je med drugim društvo za zaščito domačih živali poslalo Sovjetom pritožbo, ker so upo- rabili v znanstvene namene psa. Precej čudna reakcija. Kdo se bo bojeval za zaščito ameriške opice, ki jo pri,pravlja.jo za izstre- litev? Eno lahko. rečemo: zapad se sicer veseli, da so Sovjeti izstre- lili satelit kot znanstven dopri- nos v geofizičnem letu 1957, ve»- dar pa skušajo te sovjetske uspe- he spremeniti v žvenketanje z orožjem in še tesneje povezati zapadne dežele proti Sovjetski zvezi. To lahko sklepamo po tem, da se bodo decejnbra sestali v Parizu šefi držav, članic Atlant- ske zveze. Na tem sestanku bodo razpravljali o enotnem znanstve- nem nastopu, toda ne zaradi znanosti, temveč zaradi znano- sti, ki odkriva nova uspešnejša orožja. Na vsak način žele do- hiteti Sovjete m to z oborože- valno znanostjo. Poleg stavk v Buenos Airesu, streljanju na turško-sirski meji, sta bila v tem tednu zanimiva še dva dogodka. Prvo je to. da so Sovjeti odpovedali sodelovanje v razorožitvenem odboru, če Ame- rika in Velika Britanija ne prj- staneta na indijski predlog, da razorožitveni odbor pomnožijo z desetimi novimi člani, predvsem predstavniki majhnih držav. Proti pričakovanju so Američani in Angleži pristali na razširitev od- bora in kaže, da so zapadnjaki doživeli na tem področju precej- šen fiasko. Naslednji dogodek, ki so ga ljudje pričakovali vsak dan, je uspešna odprava vladne krize v Franciji. Za predsednika so izvo- lili 38-letnega Gaillarda, ki je najmlajši predsednik vlade v zgo- dovini Francije. Vlado je sesta- vil iz konservativcev, socialistov in radikalov. Politični opazovalci menijo, da je Gaillard odprav I samo vladno krizo, politična kriza pa bo trajala naprej. To lahko pričakujemo, ker Francozi ne bodo popustil; v Alžiru in kot so '.'se zadeve v svetu povezane, bo vojna v Alžiru vplivala na fran- cosko gospodarstvo, na proračun, na cene, na razpoloženje in zo- pet so zgledi na novo vladno, to je 25., krizo VREME ZA CAS OD 8. DO 17 NOVEMBRA Do srede novembra bo prešlo Slovenijo razdobje močnih pa- davin, hkrati se bo tudi močno ohladilo, sneg deloma do nižin. Zatem izbolišanje vremena, toda še nadalje hladno. V. M. stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTL'J. 8. NOVEMBRA 1957 Za bolijo ililicilliiio nu m\ Promet na cestah se iz dneva v dan veča, ne moremo pa tega trditi tudi za discLp4ino korist- nikov cest. Če bi poslušali šofer- je, kršijo disciipliTK) na ceetah ko- lesarji, vxraiiki vpremih vozi, predvsem pa mopedisti; obratno pa ostali konistniki trde, da krši- jo disciplino največ šoferji. Kje je torej resnica in kje izhod? Dnevno čitamo o prometnih ne- srečah in tudi njenih krivcih, ki so včasih šoferji, pogosteje pa neprevidni pešci, kolesarji, mo- toristi in vozniki vprežnih vozil. Torej mi v.si, ki krivdo za nedi- sciplino na cestah valimo drug na drugega, delamo prekrške, ki so {X)gosto vzrok težkih prometnih nesreč. Лко hočemo biti odkriti, moramo priznati, da je edina re- šitev v tem, da se vsi koristni- ki javnih cest držimo strogo pro- metnih predpisov, ker bomo le tako preprečili marsikatero »smrt na cesti« in bomo skup- nost obvarovali precejšnje mate- rialne škode. Ko to pišem, moram dati priznanje naši prizadevni in ob- jektivni prometno-varnostni služ- bi. Saj vidimo na naših cestah že precejšnje število disciplini- ranih kolesarjev, mopedistov in tudi voznikov vprežnih vozil, ki se ravnajo po predpisih, zaveda- joč se, da .so enakopravni korist- niki javnih cest. Mnogi pa bi se še radi marsikaj morali naučiti iz cestno-prometnih predpisov. Že- lim opozoriti predvsem na na- slednje pomanjkljivosti, ki jih najčešće opažamo: pri prehodih za pešce se dovolj pazljivo in po- časi ne vozi, kadar se menja smer vožnje se tega ne nakaže ali se ne nakaže dovolj vidno in pra- vočasno, na križiščih, pri zavo- jih na levo se ne približuje pra- vočasno sredini cestišča, pri za- vojih na desno se ne zavija v dovolj tesnem loku. Na križiščih se tudi pogosto ne daje prednost vozilom za prvo pomoč, gasilcem in vozilom organov notranje uprave. Hote! bi še na kratko сфоао- riti predvsem mopediste in kole- sarje na najvažnejše prometne znake. Če v križišču vidimo pro- metnega miličnika v hrbet ali prsa, fXOTieni to, da je smer vož- nje zaprta, če ga pa vidimo v bo- ke je smer vožnje prosta. Pred križiščem je predvsem paziti na dva pomembna znaka: enako- stranični trikotnik, rdeče obrob- ljen z rumenim poljem in po- stavljen na konico pomeni, da morate obvezno odstopiti pred- nost vozilom, ki prihajajo po ce- sti, katera prečka vašo cesto. Drugi znak je iste oblike in bar- ve z napisom »stop« pc^neni, da je tam treba obvezno obstati in se prepričati, če je cesta prosta in šele nato nadaljevati z vož- njo. Če bi na križiščih vsaj opisa- ne znake in pomanjikljivostá upo- števali vsi koristniki javnih cest. bi samo s tem preprečili mainsl- katero nevšečnost m nesrečo. Ob koncu še esnkrat poudarjam, da morajo poznati vse najvažnejše prometne рзгаке in se jih tudi držati vsi kordstniki javnih cest, če hočejo, da bo promet varnej- ši. Predvsem pa se morajo zave- dati mopedisti in kolesarji dolž- nosti in pravic na naših cestah. Luka Redna avtobusna zveza Maribor —Ptuj—Maribor КШ. IrsiiE§ii|E li. iiulisksiü pissallla Žalna fiomemoraei a v Miìmì Kot širom nase domovine smo tudi v Markovcih proslavili dan mrtvih z žalno komemoracijo, ki jo je priredila krajevna organiza- cija Zveze borcev NOV Markovci s pomočjo ostalih množičnih in družbenih organizacij. Ob 9. uri so se zbrali pred spominsko ploščo na Zadružnem domu pripadniki gasilskih društev šolskega okoliša Markovci ter člani WD »Partiza- na« v uniformah in s prapori. V kratkih besedah je o pomenu dneva mrtvih govoril Alojz Simo- nič, nakar je godba zaigrala In- ternacionalo. Ob zvokih godbe se je sprevod podal na pokopališče Markovci, kjer počivajo posmrtni ostanki 'mnogih borcev, ki so bili prepeljani v skupno domačo grob- nico iz krajev, kjer so omahnili pod kroglami okupatorjev ter nji- hovih hlapcev, ko so se odzvali klicu Osvobodilne fronte, ki je po- zivala ljudstvo na upor proti tu- jim zavojevalcem. V krepkem in izčrpnem govoru o junaških de- janjih borcev NOV je govorila tov. Ljudmila Kafol. Ob njem govoru se je marsikomu zarosilo oko, kajti brez teh žrtev bi ne bilo nove Jugoslavije, niti tiste zemlje, ki ne pripada blokom, temveč vodi neodvisno politiko in se bori za mir med narodi, kate- rega si vsi želimo. DRU6I UMETNI SATELIT NAD PTUJEM v sredo zjutraj (6. nov. 1957) so nekateri Ptujčani, posebno na Vičavi, ob 5,57 videli drugi umet- ni satelit, ki se je nenadoma po- :'avil na svoji pot okrog Zemlje v smeri jugojugovzhod—severo- severozahod v približnem kotu 70 stopinj nad horizontom. Satelit je za nekaj sekund zažarel kot zvez- da prvega reda. Sončna svetloba se je nekaj trenutkov od njega močno odbijala in polagoma uga- šala. Bil je viden okrog 30 se- kund. Z balkona Suhadolnikove vile na Vičavi je bil pogled na to umetno zvezdo zares veličasten. Visoko nad njim so polagoma ugašale mirujoče zvezde, pod njimi pa je plaval novi trabant, ki ga je ustvarila človeška roka. Popravki v št. 42. z dne 1. novembra 1.1. so sledeče tiskarske napake, in sicer: V članku o volitvah poslancev na 1. strani v 1. stolpcu v pred- zadnjem odstavku mora biti »pa volivcem vlivati pogum« ne pa »vplivati pogimi«. V našem komentarju mora biti v zadnjem odstavku »v angleškem parlamentu so potrdili« ne pa »s potrdili«. Na 3. strani mora biti v se- stavku »Naše žene« v predzad- njem odstavku »Lojzka in Katica Kojc« ne pa Lojzka Kojc in Ka- tica Carli«. KONTROLA MLEKA PO PREVZEMALNICAII NA V.ASEH. Kon- trolor Miklošič Alojz vrši že ob pol šesti uri zjutraj kontrolo mleka pri zbiralnici Kosi Jožefe na Lešnici pri Ormožu. Mleko лтзакеда kmeta se izmeri, ali ima odgovarjajočo stopnjo ma- ščobe, to je, da ni »krščeno« z vodo in da potrošnik v mestu dobi zdravo mleko. PRED NOVIM ZAKONOM O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU Pred nekaj dnevi je Zvezni izvršni svet razpravljal o pred- logu zakona o i ojninskem za- varovanju. Za vse zaposlene na- šega področja je to vprašanje vsekakor predmet zanimanja, saj bodo nekoč sami deležni večje ali manjše širokogrudnosti za- konskih določb. Mnoge pa zani- ma, ker od tega novega zakona pričakujejo zboljšanje svojega položaja. Po predlogu tega zakona hi se zboljšalo stanje vseh upokojen- cev. Posebne ugodnosti pa pred- videva načrt zakona za zavaro- vance na težkih delovnih mestih, za udeležence NOB, za vdove, ki še niso dopolnile 45 let itd. Pokojnina bi se določala po za- varovalnih razredih (od I. do XX. razreda), ki ustrezajo višini pla- če. Najnižja pokojnina bi znašala po tem predlogu 5800 dinarjev. Zavarovanec bi lahko zahteval določanje pokojnine na podlagi povprečne mesečne plače, ki jo je prejemal v zadnjih treh le- tih, ali na podlagi povprečne me- sečne plače, ki jo je prejemal v kateremkoli nepretrganem trilet- nem obdobju v zadnjih desetih letih pred upokojitvijo ali v ka- terem kodi petletnem obdobju v zadnjih petnajstih letih. NEPOLNA POKOJNINA Nepolno pokojnino bi lahko do- bivali zavarovanci^ ki bi dosegli 65 let starosti ali zavarovanke s 55 let starosti, če je zavarova- nec dosegel 30 ali zavarovanka 25 let delovnega staža ali če je dosegel zavarovanec 25 in zava- rovanka 20 let delovnega staža ob pogoju, da ima v zadnjih pe- tih letih po sedem mesecev de- lovnega staža vsako leto ali skupno najmanj tri leta m pet mesecev. NepopK)lna рокојпшз bi se določila v višini 40 odst. p>okojninske osnove za 15-letni pokojninski staž in bi se pove- čala z vsakim nadaljnjim letom dela za 3 odst za moške in za 4 odst. za ženske zavarovanke. POKOJNINE ZA TEŽKA DELOVNA MESTA Zavarovancem, ki delajo na po- sebno težkih delovnih mestih bi se znižala starostna meja za p>o- kojnino, vendar ne pod 50 in ženskam ne pod 45 let. Posebne olajšave so predvidene za pilote, potapljače in ruda arovan- ci, ki bi izpolnili pcj^je za polno Dokojnino, pa bi še dalje delali jln delovni čas, bi se za vsako nadaljnje leto dela povečala po- kojnina za 5 odst., zavarovancem z neî)opolnim pokojninskim sta- žem za 3 odst. in zavarovankam za 4 odst, dokler si ne bi prido- bili pravice do polne pokojnine. POSEBNE UGODNOSTI ZA BORCE NOB Zavarovanci, ki so stopili v N03 pred 9. septembrom 1943 in udeleženci španske državljanske vojne bi imeli pravico do nepo- polne pokojnine že s 15 leti sta- ža in po 50 letu starosti in zava- rovanke po 40 letu starosti. Za- varovancem, ki so sodelovali v NOB in katerih pokojnina, dolo- čena po stažu znaša manj kot 100 odst.. bi se povečala za ti- ste, ki so bili v NOB od 1941 do konca vojne za 100 odst., za ti- ste. ki so bili od leta 1942 pa do konca za 80 odst.. za tiste, ki so bili od leta 1943 do konca za 60 odst., za tiste, ki .so stopili kasneje pa za 30 odst. oziroma za 10 odst. POKOJNINE ZA VDOVE Načrt zakona predvideva po- kojnino za vdove, ki ob smrti za- varovanca-moža niso imele še 45 let, če imajo od njega otroka izpod 15 let, ali če imajo tri otroke, ki imajo pravico do dru- žinske p>okojnine. To pa velja tu- di, če je vdova nesposobna za de- lo, ali če to postane eno leto po smrt: zavarovanca. Vdova, ki no bi imela pravice do družinske Ix>kojnine. ker ne bi izpK)lnila vseh {Kjgojev, bi si pridobila pra- vico, ko bi dopolnila 45 let. ^ KDO NAJ BO POSLANEC Pred vojno je bilo v Pirotu predvolilno zborovanje, na ka- terem so izbirali kandidate za poslancc. Neki trgovec, ki je želel kandidirati, je takole na- govoril volivce: »Bratje, zbrali smo se, da bi se odločili za kandidata. Pazite, koga boste izbrali, saj dobro veste, da star vol ve, kako je treba hoditi po brazdi, mlad pa menca, se prestopa ... Zato se odločite za starega vola, ka- kršen sem jazl< OB 40-LETNICI VELIKIM DOGODKOV V RUSIJI DESET DNI, KI SO PRETRESLI SVET V naslednjih nekaj števil- kah našega lista bomo naše čitatelje seznanili z odlomki iz knjige Amerikanca Johna Reeda »Deset dni. ki so pre- tresli svet«. Knjiga je priče- vanje očividca velikih do- godkov v Ru^ji, ki so pome- nili začetek konca kapitali- stične družbene ureditve v tej deželi. (Nadaljet)anje) Čeprav smo ugovar- jali, ga je napisal na kos papirja, in zdelo se je, da se je takoj po- čutil bolje. Še vedno ga imam — »Oranienbaumskaja škola prapor- ščikov, Staraja Peterhof.« »Davi smo imeli pregled,« je na- daljeval. ko nas je vodil skozi so- be in nam vse mogoče razlagal. »Ženski bataljoni so se odločili, da bodo ostali zvesti vladi.« »Ali so v palači ženske — vo- jaki?« »Da. v zadnjih sobah so, dane bodo ranjene, če se kaj zgodi.« Vzdihnil je. »Odgovornost je ve- lika,« je dejaJ. Za trenutek smo obstali pri <^cnu in gledali na trg pred pa- lačo, kjer so bile razpostavljene tri oborožene čete junkerjev v dolgih plaščih; govoril jim je vi- sok oficir energične zunanjosti, v katerem sem prepoznal Stanki- jeviča, glavnega vojaškega komi- sarja Začasne vlade. Po nekaj minutah sta dve četi tlesknili pu- ške na ramo, odjeknili so trije ostri vzkliki in odmahaJi so pre- ko trga ter izginili skozi Rdeči obok v mimo mesto. »Gredo osvajat telefonsko cen- tralo,« je dejal nekdo. Pristopili so trije kadeti in začeli smo se razgovarjati. Dejali so, da so vstopili v šolo kot navadni vojaki in povedali so svoja imena — Robert Olev, Aleksej Vasiljenko in Emi Sachs, Estonec. Toda se- daj niso več hoteli ostati oficirji, ker so oficirji zelo nepopularni. Zdelo se je, da ne vedo, kaj naj store — to je bilo dejstvo in jasno je bilo. da niso srečni. Toda kmaJu so se začeli ba- hati. »Če pridejo boljševiki, jim bomo pokazali, kako se Wi. Ve 1фајо se spustiti v boj, bojaz- Ijivci so. Toda, če nas premagajo, no, ima vsakdo kroglo zase ...« V trenutku se je od nedaleč zaslišalo pokanje pušk. Na trgu so vsi ljudje začeli begati in pa- dati na obraz. Izvoščki, ki so stali na vogalu, so drveli na vse stra- ni. V zgradbi je bilo vse pokonci, vojaki so tekali sem in tja, gra- bili za puške in opasače ter kri- čali: »Prihajajo! Prihajajo!«... Toda v nekaj minutah se je zu- naj spet vse pomirilo. Izvoščki so prišli nazaj, ljudje, ki so ležali, so vstali. Skozi Rdeči obok so se pojavili junker ji; korakali ni- so čisto v koraku, enega izmed njih sta podpirala dva tovariša. Bilo je že precej pozno, ko smo zapuščali palačo. Vse straže na trgu so izginile. Veliki pol- krog vladnih zgradb je bil videti zapuščen. Si, snw jest v hotel Francija 'n ravno ko smo jedli juho, je prišel ravnatelj, zelo bled v obraz in nas priganjal, naj gre- mo v pia\Tio obednico na zadnji strani hiše, ker bodo v kavarn; ugasnili luč »Mnogo streljanja bo,« je dejal. Ko sm.o spet prišli ven na Morsko, se je že popolnoma stemnilo, svetila je samo miglja- joča cestna svetilka na vogalu Nevskega. Pod njo je stal vel-'k oklepni avtomobil z motorjem v pogonu in iz njega se je kadil bencinski dim. Majhen dečko je splezal na njegov bok in gledal skozi cev strojnice. Vojaki in mornarji so stali okoli; očividno so na nekaj čakali. Šli smo nazaj k Rdečemu oboku, kjer se je zbralo veliko vojakov, ki so strmeli v razsvetljeni Zimski dvorec in glasno govorili. »Ne, tovariši,« je dejal nekdo. »Kako moremo streljati nanje? Notri so ženski bataljoni — de- jali bodo, da smo streljali na ru- ske ženske.« Ko smo spet prišli do Nevske- ga, je pri vozil okoli vogala drug oklepni a\'t'^obil in nek' mošk: je ponwUJ glavo ¡z vrha stolpiča. »Naprej!« je kričal. »Naprej, v napad!« Šofer drugega avtomobila je prišel in kričal, da je prevpil ro- potanje stroja. »Komite pravi, naj počakamo. Zadaj za kupe lesa so spravili artilerijo ...« Vozovi cestne železnice tu ni- so vozili, le malo ljudi je šlo mi- mo in nikjèr ni bilo nobene lu- či. Toda nekaj ulic dalje smo lahko videli vozove cestne že- leznice, množice, razsvetljene iz- ložbe in električna znamenja ki- nematografov — življenje je te- klo kot navadno. Imeli smo vstopnice za balet v Marinskem gledališču — vsa gledališča so bila odprta — toda zunaj je bilo preveč razburljivo. »Petrograjski sovjet delavskih in vojaških odposlancev pozdrav- lja zmagovito revolucijo petro- qrajske posadke ter posebno pou- darja enotnost, organizacijo in popo!no sodelovanje, ki so ga iz- pričale množice pri vstaji; le red- kokdaj je bilo prelite manj krvi in le redkokdaj je vstaja tako do- bro uspela. Sovjet izraža svoje trdno pre- pričanje, da bo delavsko-kmečka vlada, ki jo bo revolucija ustva- rila kot vlado sovjetov in ki bo industrijskemu proletariatu zago- tovila podpore vse množice revnih kmetov, trdno stopila na pot so- cializma, edinega sredstva, s čigar pomočjo deželo lahko obvarujemo pred revščino in nezaslišanimi strahotami vojne. Nova delavsko-kmečka vlada bo takoj predložila pravičen in de- mokratičen mir vsem vojskujočim se državam. Takoj bo ukinila veleposestni- ško lastnino in bo izročila zemljo kmetom. Uvedla bo kontrolo de- lavcev med proizvodnjo in razde- ljevanjem industrijskih proizvo- dov in uvedla bo splošno kontro- lo nad bankami, ki jih bo spreme- nila v državni monopol. / PTUJ. 8. NOVEMBRA 1957 ^ PTUJSKI TEDNKC Sfran ? y i § O ° @ Ko sem v prejšnji številki Va- šega časnika v članku »Naše žene so doprinesle velike žrtve za osvo- boditev svojega naroda« prebrala tudi odstavek »Ostale so med na- mi«. sem med naštetimi zaman iskala ime žene-borke Kramber- ger Nežke iz Nove vasi pri Ptuju. Že v stari Jugoslaviji je njen dom nudil zavetišče borcem za delavske pravice. Po prihodu na- cistov je njen dom postal dom aktivistov, terencev in partijskih funkcionarjev. Mož Franc je kma- lu odšel v ilegalo, Nežka in hčerka Štefka pa sta nadaljevali težko delo aktivista. V jeseni 1. 1941 sta bili izdani. Po težkih dneh v ptuj- skih zaporih in na Borlu so ju prepeljali v Maribor. Ker so tedaj začasno prenehali streljati žene, se je zgodilo, da so jo poslali na- mesto pod strel v koncentracijsko taborišče Rawensbrück, kjer je ostala do konca vojne. Spomladi L 1942 so ji ubili mo- ža, za mladoletni hčerki tudi ni vedela, toda nikoli ni tožila. Za- vedala se je, da brez žrtev in tr- pljenja ni svobode! Kaj sodite: Ali se sme pozabiti mati-žena, ki v svoji skromnosti molči, četudi je bila pripravljena v času odločitve žrtvovati vse — svoj dom, svojo družino in svoje življenje? Lojzika Panič, Središče oK Dravi Glede na številna vprašanja naših čitateljev, kaj je ukrenje- no glede nadaljnjega obstoja ali ukinitve ptujskega gledališča sporočamo, da je bilo Okrajno gledališče Ptuj kot okrajna usta- nova ukinjeno s 1. novembrom t. 1. Ukinitev jeterjal zakon o gledališčih, ki predpisuje za na- daljnji obstoj gledališč posebne pogoje, ki pa jih ptujsko gleda- lišče ni izpolnjevalo. Naše gledališče ni prvo, ki ga je doletela ta usoda. Predhodno sta bili že Uikinjeni gledališči v Kopru in v Kranju. Jasno je, da je glede na staro ptujsko gleda- liško tradicijo ukinitev gledali- šča boleča zadeva. Naj seznanimo bralce še s po- drobnostmi okrog te ukinitve. Svet za prosveto in kulturo pri OLO Mari-bor je o nadaljnjem ob- stoju oziroma ukinitvi dvakrat razpravljal. Do 31. avgusta 1958 je namreč bivša uprava gledal'- šč'a pogodbeno vezana gledališko osebje plačevati. Poleg tega so tu vprašanja, kdo naj zadosti ob- veznostim ptujskega gledališča glede abonmajev in gostovanj. Prišlo je do predlogov, naj bi za- časno prevzelo ptujsko gledali- šče Slovensko narodno gledališče v Mariboru, ki bi naj vključilo osebje ptujskega gledališča na podlagi posebnega proračuna, da ne bi ostali igralci brezposelni. Seveda se je pojavilo tudi vprašanje, na kak način se naj nadomesti izpad na kulturnem S ptujskim gledališčem? podiočju glede na staro ptujsko gledališko tradicijo. S tem v zve- zi naj omenimo, da se je pred- sednik OLO Maribor odločno zavzel zato. da ta izpad nado- mesti mariborsko okrajno gleda- lišče z rednimi gostovanji v Ptu- ju. kakor naj svoj obstoj kot okrajna ustanova na splošno opraviči z gostovanji tudi v dru- gih centrih velikega mariborske- ga okraja. Vsa ta vprašanja še niso reše- na. vsekakor pa bo poskrbljeno za to, da izpad v kulturnem po- gledu ne bo prevelik. Zdi se, da bo morala gotov delež pri izpol- njevanju te vrzeli opraviti tudi ptujska Svoboda, kakor seveda SNG Maribor. Dosedanji obstoj in razvoj ptujskega gledališča je bil vezan na šte- vilne spremembe in kljub vsemu ostal priljubljen Talijin dom. PRVI SATELIT 500, DRUGI 54-KRAT OKOLI ZEMLJE liîiyM za izstrelitev raket® Lajka sc v svojem novem domu počuti dobro - V SZ pripravljojo fotonično raketo, ki bi dosegla hitrost svetlobe (300.000 km na sek.) - Prijave za potovanje v vsemirje Moskva, 7. nov. (TASS). — V Moskvi so sporočili, da se pes Lajka počuti v drugem satelitu dobro in da še vedno sprejemajo znake, po katerih zvedo za reagi- ranje organizma. Davi ob štirih je prvi sovjetski satelit obletel zemljo 500-, drugi pa 54-krat. Prvi satelit je zaostal za raketo za 37 minut in po vesteh iz Ja- ponske. je raketa drugega sate- lita pred njim za kakih 700 km. Tuje časopisne agencije so ob- javile izjavo znanstvenika Stanju- koviča, ki je povedal, da priprav- ljajo v Sovjetski zvezi fotonično raketo, ki naj bi teoretično do- segla hitrost svetlobe, to je 300 tisoč km na sekundo. Znanstve- nik pravi, da za izstrelitev dru- gega satelita niso uporabili jedr- ske energije, temveč likvidno su- per pogonsko gorivo. Po izjavah nekaterih drugih sovjetskih znan- stvenikov so v Sovjetski zvezi la- boratorijsko že pripravili polet na Luno, okoli nje in nazaj na Zem- ljo. Francoski znanstvenik Ducroc- que je mnenja, da so uporabili Sovjeti za izstrelitev drugega sa- telita litium. Ker so zapadni listi polni vesti, da v Sovjetski zvezi pripravljajo vsemirsko ladjo za polet na Limo, so se v številnih sovjetskih veleposlaništvih na Za- padu prijavili ljudje za polet v vsemirje. Predstavniki veleposla- ništev v Parizu in Haagu so iz- javili, da so sprejeli več tovrst- nih prošenj. Za dobro voljo? Nakup novega kolesa Mirko je sklenil kupiti kolo. Ne na obroke — vsem pamet- nim pomislekom svojih kole- gov navkljub — temveč je pri- štedil ves denar v gotovini in se šele potem odločil za na- kup. Pregledal je vse reklame — in končno izbral. Toda v trgovini je hodil od kolesa do kolesa in pravega ni mogel najti. Zmajal je z glavo in razočarano dejal prodajalcu: >Ali je to vse?« In ko mu je ta potrdil, je dejal: >Tistega pravega, ki sem ga izbral, ni tukaj. Na reklami je sedelo na njem tako čedno de- kle .. Jasno in enostavno Napis na nekem kolodvoru na Nizozemskem: >Vhod v čakalnice in h gar- derobi smo zaradi gradbenih del prestavili na izhod in izhod na vhod. Potnike, ki bi pomo- toma uporabili vhod kot izhod, prosimo, naj nazaj grede pri izhodu uporabijo vhod kot iz- hod in izhod kot vhod!« Nesporazum sAli mi moreš posoditi sto šilingov?« >Nemogoče; toliko denarja nimam nikoli pri sebi.« >Pa doma?« :^Hvala! Vsi so zdravil« MESTNI KINO PTUJ predvaja od 5. do 8. novembra ameriški film »Provincialka«; od 8. do 10. no- vembra ameriški film »Pokliči M zaradi umora«. V dneh od 8. do 10. novembra predvaja MESTNI KINO PTUJ dva mladinska filma »Sanje male Ni« in »Sivi razbojnik«, in sicer: 8. in 9. novembra ob 16. uri, 10. novembra pa ob 10. uri dopoldne. KINO MAKOLE predvaja od 9. do .10. novembra 1957 angl. film »TISTI IZ SANJ«. KINO MAJŠPERK predvaja od 9. do 10. novembra 1957 amer, film »NA APAŠKI MEJI«. KINO MURETINCI predvaja od 9. do 10. novembra 1957 angl. film »VESELI .NORMAN«. KINO »VEDROST« MIKLAVŽ PRI ORMOŽU predvaja 10. novem- bra 1957 amer, film »HARRIET CRAIG«. KINO VIDEM PRI PTUJU pred- vaja od 9. do 10. nov. 1957 franc, film »ŠOLA NA PRO- STEM«. Obrnili smo se do starešine ptujske ribiške družine, da nam odgovori na nekatera vprašanja glede ribiške prireditve. Zakaj se je ptujska ribiška družina odločila za prk*editev že v novembru? Prvo pojedino rib smo organi- zirali že letos meseca februarja. Izkušnje pa so nam pokazaile, da zimski čas ni najbolj prikladen za odlov rib, predvsem sulcev in ščuk, to pa zaradi tega, ker so vse mirne vode zaledenele, odlov suica v Dravi pa je otežkočen za- radi plavajočih ledenih plošč. Na- ša želja pa je nuditi Ptujčanom visokokvalitetne ribe (sulec, šču- ka) in se nam je že do sedaj po- srečilo odloviti precejšnje število ščuk, ki jih žive hranimo v bistri studenčni vodi, ker na ta način izgubijo ribe ves neprijeten pri- okus. Kakšne ribe se bodo servirale v Narodnem domu? Največ bo ocvrtih ščuk. Pre- pričani pa smo, da se nam bo posrečilo odloviti tudi nekaj sul- cev iz Drave, ako bo le voda za odlov primerna. Poleg naštetega bomo servirali tudi nekaj ciprl- nidov, ki jih bomo pripravili na različne načine s francosko sa- lato. Kakšen bo veseli program? Ker je bil na naši zadnji ribi- ški pojedini veseli program ugodno siprejet, bodo tudi tokrat nastopale zabavne skupine, in si- cer: 1. muzikalni fenomen, ki igra istočasno na 3 instrumente, 2. največji in najmanjši ribič, 3. Zvitorepec in Trd on ja kot ribiča itd. Privlačen bo tudi srečolov s 1000 lepimi dobitki. Posebnost srečolova bo 5-kilogramska pe- čena riba, 3-kilograrnska pečena riba, 2 pletenki vina, 2 zaboja piva, 50 buteljk vina in ostali le- pi dobitku Kaj pa cene? Cene bodo zmerne. Točilo se bo naravno ljutomersko vino. Rezervacija miz bo pri Trg. podjetju »Vesna«, Ptuj. NEDELJA, 10. NOVEMBRA 6.00—7.00 Nedeljski jutranji pozdraT (spored domačih napevov) — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska napo- ved. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega spo- reda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski kole- dar in prireditve dneva. 7.35 Valčki Jo- hanna Straussa. 8.00 Športna reportaža. 8.15 Vedri zvoki. 8.45 Mladinska radij- ska igra — Franjo Kumer: Telebani (prva izvedba). 9.25 Kar radi poslušate (pisana vrsta priljubljenih skladb). 10.00 Se pomnite ... — Ivanka Mežnar: Bila sem na smrt obsojena. 10.30 Ponovitev javnega četrtkovega večera z dne 17. ok- tobra 1957. 11.30 Orkestralni intermezzo. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Za- bavna revija. 13.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved, pregled dnevne- BUABQBZ srsi 'EinsaAqo ш epajods вЗ glasba, vmes reklame. 13.30 Za našo vas. 14.00 Kaši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — I, 15.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in obvestila. 15.15 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo — II. 16.00 Zvone Kržišnik: Vojvodinske slike (reportaža). ,16.30 Glasbeni mozaik. 17.30 Radijska igra — Hans Ditlev: Kapitan balona (Ponovitev). 18.30 Slovenska pesem od romantike do danes — III. Skladbe Avgusta Lebana in Josipa Kocijančiča. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 ,,Ostanimo kar doma!" (zabaven glasbeni spored). 21.00 Novosti iz.naše- ga arhiva orkestralne glasbe. 22.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Prisluhnite in zaplešite! 22.55 Poročila. 23.00—23.15 in 23.00—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). Jesenski motiv Fofo-kino klub Pful zopet dela Foto-kino klub Ptuj priprav- lja za mladino nedeljske do- poldanske kino predstave, ki bodo začele v nedeljo, 10. no- vembra t L, ob 10. uri, v Zelez- ničarskem domu. Zeljo mladine po takih pred- stavah je podprla Okrajna za- družna zveza v Ptuju, ki bo dala Foto-klubu na razpolago za nedeljske predstave kino- aparaturo, ker je klubska lani odpovedala in je težko dobiti za njo nadomestne dele. Upajmo, da bo Foto-kino klu- bu uspelo obljubljene nedeljske kino predstave vzdrževati in s tem zagotoviti otrokom nedeljsko razvedrilo s poučnimi in za- bavninai mladinskimi filmi. Petrograjski sovjet delavskih in vojaških odposlancev poziva ru- ske delavce in kmete, naj podpro proletersko revolucijo z vso svojo energijo in vso svojo požrtvoval- nostjo. Sovjet izraža svoje pre- pričanje, da bodo mestni delavci, zavezniki revnih kmetov, zagoto- vili popoln revolucionarni mir, ki je neizogibno potreben za zmago socializma. Sovjet je prepričan, da nam bo proletariat zahodno- evropskih dežel pomagal, da bomo privedli stvar socializma do resnične in trajne zmage.« »Potemtakem mislite, da ste uspeli?« Zmignil je z rameni. »Veliko je še tr^ storiti. Zelo veliko. To je šele začetek ... « Na stopnišču sem srečal Rjaza- nova, vicepredsednika Strokovnih zvez. ki je mračno gledal in si grizel sivo brado. »To je blazno! Blazno!« je kričal. »Evropski de- lavski razred se ne bo premaknil! Vsa Rusija ... « Raztreseno je zamahnil z roko in oddrvel. Rja- zanov in Kamenov sta oba na- sprotovala vstaji in občutiti sta morala strašni Leninov jezik . . . Vršna se je važna seja. Trocki je izjavil v imenu Vojaškega re- volucionarnega kom.iteja, da Za- časne vlade ni več. »Značilno za buržoazne vlade,« je dejal, »je to, da varajo ljud- stvo. Mi, sovjeti delavskih vojaških in kmečkih odposlancev nameravamo napraviti poizkus, ki je edinstven v zgodovini; name- ravamo ustvariti oblast, ki bo imela samo en namen: zadovolji- ti potrebe vojakov, delavcev in kmetov.« Pojavil se je Lenin, ki so ga pozdravili z mogočno ovacijo. Na- povedoval je svetovno socialno revolucijo ... In Zinovjev je kri- čal: »Danes smo plačali svoj dolg mednarodnemu proletariatu in zadali smo strašen udarec vojni, smrtonosen udarec vsem impe- rialistom in posebno Viljemu Krvniku . . Л Nato je sporočil Trocki. da so bili na fronto poslani telegrami s poročilom o zmagoviti vstaji, toda prišel ni nikak odgovor. Če- tam so rekli, naj korakajo proti Petrogradu — poslati bi bilo tre- ba delegacijo, ki bi jim povedala pesnico. Kriki: »Vi anticipirate voljo vseruskega kongresa sovjetov!« Trocki hladno: »Voljo vseru- skega kongresa sovjetov je anti- cipirala vstaja petrograjskih de- lavcev in vojakovi« Tako smo prišli v veliko zbor- nico, a še prej smo se morali preriniti skozi bučno sodrgo pri vratih. Zastopniki delavcev in vo- jakov vse Rusije so sedeli v vr- stah pod belimi lestenci, gnetli so se po stranskih prostorih in ob straneh, čepeli so na oknih in celo na robu tribune in med zaskrb- ljenim molkom ali divjem vriska- njem so čakali na zvonenje pred- sednikovega zvonca. Dvorana ni bila zakurjena; grela jo je edino dušeča toplota neumitih človeških teles. Umazano moder oblak ciga- retnega dima se je dvigal iz mno- žice in visel v zatohlem zraku. Od časa do časa se je kdo izmed funkcionarjev povzpel na tribuno in pozval tovariše, naj ne kade; nato so vsi, kadilci in vsi drugi, ponovili krik: »Ne kadite, tovari- ši!« in kadili dalje. Petrovski. anarhistični delegat iz obuhovske tovarne, mi je napravil prostor poleg sebe. Bil je neobrit, uma- zan in komaj se je držal pokon- ci: Že tri noči je, ne da bi za- tisnil oči. delal v Vojaškem revo- Itjcionarnem komiteju. Na tribtml so sedali voditelji stairega CIK — in zadnjič mo- trili uporne sovjete, katerim so vladali od nrvih dni in ki so se jim zdaj Uî>rlL To je bü konec prvega obdobja ruske revolucije, ki so jo ti ljudje skušali voditi po previdnih poteh ... Trije naj- vidnejši med njimi niso bili tu: Kerenski, ki je pobegnil na fron- to skozi podeželska mesta, ki so se neodločeno dvigala; Čheidze, stari orel, ki se je s prezirom umaknil v svoje georgijske gore in tam zbolel na jetiki; in viso- kodušni Cereteli, tudi smrtno prizadet, ki se pri vsem tem ni hotel vrniti in uporabiti svoje krasne zgovornosti za izgubljeno stvar. Sedeli pa so tam Goc, Dan, Liber, Bogdanov, Broido, Filipovski — bledi, votlih oči, ozlovoljeni. Pod njimi je kipel in se vrtinčil drugi »sjezd« vseru- skih sovjetov, nad njihovimi gla- vami pa je vročično deloval Vo- jaäki revolucionarni komite, ki je držal v svojih rokah niti vsta- je in udarjal z dolgo roko ... Ura je bila 22.40. Dan, pleša.sta figura milega obraza in v brezobiični vojaški ranocelniški uniformi, je zvonil z zvoncem. V trenutku je nastal pozoren n>o1k, k! ^a je prekinja- lo pretepanje in pričkanje ljudi pri vratih ... »M; imsmo т svojih ro- kah,»^ je žpl^o-ctno; za trenu- tek je umolknil :п nato nadalje- val s tihim glasom: »Tovariši! Kongres sovjetov se sestaja v tako nenavadnih okoliščinah in v tako izrednem trenutku, da bo- ste razumeli, zakaj smatra CIK za nepotrebno, da bi stopil pred vas s političnim govorom. To vam bo postalo veliko jasneje, če se spomnite, da sem član CIK in da prav v tem trenutku naše stran- kine tovariše v Zimskem dvorcu bcmbardirajo. medtem ko se ti žrtvujejo, da bi izvršili dolž- nost, ki jim jo je naložil CIK.« (Zmeden nemir) »ptvarjam prvo sejo drugega kongresa sovjetov delavskih in vojaških odposlancev!« Izvolitev predsednika se je iz- vršila med hrupom in tekanjem sem in tja. Avanesov je naznanil, da je bilo s priwlitvijo boljševi- kov, levih eserjev in intemacio- nalističnih menjševikov sklenje- no, da bodo predsedstvo sesta- vili рк) načelu proporcionalnosti. Več menjševikov je skočilo na noge in protestiralo. Bradat vo- jak jih je nadrl: »Spomnite se, kaj ste napravili nam boljševi- kom, ko smo bili mi manjšina'« Rezultat je biJ — 14 boijsevücoy. 7 eserjev, 3 menjševiki- in 1 in- ternacionalist (skupina Gorkega). Hendelmann je izjavil v imenu desnih in sredinskih eserjev, da ti ne marajo vstopiti v predsed- stvo; isto je izjavil Kinčuk v imenu menjševikov; interna- cionalistični menjševiki so izja- vili, da tudi ne morejo bit; v predsedstvu, dokler se ne preve- rijo določene okoliščine. Raztre- seni aplavzi in kričanje. Nekdo je zavpil: »Renegati, in vi se šte- jete za socialiste!« Neki pred- stavnik ukrajinskih odposlancev je zahteval eno mesto in ga do- bil. Nato se je stari CIK umak- nil in na njihovih mestih so se p>ojavili Trocki, Kamenev, Luna- čarski, gospa Kolontaj, Nogin ... Dvorana je vstala in grmela. Ka- ko visoko so se dvignili t: bolj- ševiki! Pred manj kakor štirimi meseci so bili še zaničevana in preganjana sekta, sedaj pa so bili na tem vzvišenem mestu, pri krmilu velike Rusije — v polnem zagonu vstaje! (Dalje prihodnjič) Sirnn I PTUJSKI TEDNIK PTL^J, 8. NOVEMBRA 1957 Ljubitelji nogometa, pozor! V nedeljo, dne 10. novembra ob 14. uri, bo na stadionu NK »DRA- VE« prijatelj.ska nogometna tek- ma reprezentance Ptuja in L.jtib- Ijane, sestavljene iz samih starih nogometnih asov. Pred tekma mladinci in pionirji ob 13. uri. Vljudno vabljeni! KJE SO VZROKI PORAZOV NOGOMETAŠEV DRAVL? — V NEDELJO 23:1 V KORIST GOSTOV ... l">rava : Kladivar (Celje) 0:2 (0:1). Ptuj, 3. nov. Igrišče SD Drava, gledalcev okrog 400; sodnik Bre- slaver iz Čakovca. Strelci: Šega v 7. minuti. Štor v 48. minuti. Kladivar: Bencik, Kvartič, Cc- klič, Makovec, Marinček, Pavlič, Pere, Rujan, Kokotec, Šega in Štor. Drava: Kramberger 6, Vogrin- čič 5, Letonja 6, Pongračič 6, Mu- sic 5, Markovič 5, Goričan 5, Er- hatič 5, Mesaric 5, Popovič 4 m Tasič 5. , ■ Nogometaši Drave so izspustili iz rok lepo priložnost, namreč, da bi bili tudi v tej tekmi na doma- čem terenu osvojili vsaj eno dra- goceno točko. V začetku je bila igra nervozna, obe ekipi sta le redko prihajali v kazenski pro- stor. ŠeJe v 7. minuti gostom uspe po lepem prodoru doseči vodstvo z 1:0. V nadaljevanju domačini neoziraje na sprejeti gol, poveže- jo svoje vrste in večk-rat nevar- no napadajo na vrata Kladivarja. V 20. minuti Erhatič sprejme le- po podano žogo, preigra nekaj igralcev in že je žoga bila v mre- ži — odnosno zelo lepa uspela intervencija vratarja Bencika žo- ga se odbije od kolena v polje. Ekshibicija domačinov se je na- daljevala in v 24. minuti sodnik dosodi najstrožjo kazen v korist Drave. Strel je izvedel Erhatič in žoga je zopet postala plen dobre- ga vratarja Kladivarja. V drugem polča.su se je igra še bolj razži- vela in že v 48. minuti levo krilo zopet nepričakovano poviša rezul- tat na 2:0. Domačini so se mnogo trudili, toda napadalci Drave so prihajali samo do kazenskega prostora gostov. Gostje so se pokazali kot teh- nično boljše moštvo in so izvedli nekaj lepih potez. Moštvo Kladi- varja je zasluženo zmagalo in osvojilo nadaljnji dve dragoceni točki in se bo močno borilo za višje mesto v ligi. Sodil je dobro Breslaver iz Čakovca. V predtekmi smo videli lep pri- mer nešportnega, nezdravega in nediscipliniranega ponašanja vra- tarja mladincev Drave v prven- stveni tekmi proti Braniku iz Maribora. Kljub lepi igri v prvem polčasu je drugi polčas potekal v veliki premoči gostov. Serijo go- lov, ki jih je sprejel vratar Dra- ve, je sam zakrivil. Rezultat tek- me je katastrofalen: 10:1 v ko- rist Branika. Sedaj je treba po- iskati vzroke, zakaj prav pri mla- dini se pojavljajo takšni nezdravi pojavi. Pionirji Drave so gostovali v Mariboru in prav tako izgubili s katastrofalnim rezultatom 10:0 (4:0). Skupna bilanca golov v ne- deljo je 23:1. ALUMINIJ NÄ REPU LESTVICE MVC LIGE. .i MARIBOR : ALUMINIJ 5:0 (4:0) Moštvo iz Kidričevega je gosto- valo v Mariboru in pretrpelo visok poraz. Domačini so bili ves čas igre v premoči in stalno ha padali vrata Aluminija. Igralci Aluminija so se samo branili in le nekajkrat napadali. Gole za Maribor so dali: Vidic 3, Pire in Sinovčič po enega. Ostale tekme MVC lige: Rudar : Jedinstvo 1:0, Slobo- da : Tekstilac 1:0, Sloga ; Podrav- ka 4:0, Mladost : ¿.agora.- odlo- žena. V nedeljo gostuje Drava v Va- raždinu in bo odigrala prvenstve- no tekmo z ekipo Svobode. Moštvo Aluminija sprejme v goste Zagor- ca iz Krapine. pa. KEGLJANJE: Lepa zmaga domačinov nad re- publiškim prvakom iz Celja. V nedeljo je kegljaški krožek »ČETRTEKnini rumenjakom in pustiš, da se posu.ši. Nato jih /drgni z mehko krtačo. Cc hočeš hitro zlikati perilo, ga ovlaži s krtačo, ki si jo prej namočila v mlačni vodi in ta- ko^ likaj. Co ne želiš imeti vonja po ribah, ko jih pečeš, jili poškro- pi z mlekom ali z liinonovim sokom. Železni pekači radi rjave, če niso shranjeni v suliem pro- storu in nekoliko mastni. Zato jih ne umivajmo po vsaki peki, temveč jih samo zdrgnimo s papirjem. Tako i)ekač še vedno obdrži nekaj mašč()i)e, s katero smo ga namazali pred peko. Okna in ogledala najlepše umijemo, če dodamo vodi ne- koliko soli. Kadar nam gre tkanina pri pranju oh barvo, potem mora- mo vodo, v kateri peremo, za spoznanje osoliti. Sol bo takoj zaustavila škodlji\i učinek mila. REZERVNI OFICIRJU V nedeljo, dne 10. nov. 1957, ob 9. uri bo v dvorani doma JLA PONOVNI OBČNI ZBOR Združenja rezervTiih oficirjev. Udeležba obvezna! Odbor. RAZPIS Kmetijska zadruga z o. j. Sek razpisuje 1, mesto KNJIGOVODJE. 2. mesto BLAGAJNIKA. Pogoji: srednješolska izobrazba z ustrezno prakso v gospodarstvu. Nastop s 1. januarjem 1958. Ponudbe je nosloviti na upravni odbor KZ Sela. Kmetijsko gospodarstvo Dor- nava pri Ptuju išče TRIČLANSKO DELOVNO DRUŽINO za oskrbovanje plemenske živine. Zaželene so osebe, ki so že dela- le v večjih živinorejskih obratih. Plača po tarifnem pravilniku ozir. po dogovoru. Nastop službe takoj ali s 1. dec. 1957. Zadružno trgovsko podjetje SLOVENSKE GORICE v Ptuju sprejme: 1. KOMERCIALISTA - šefa prodaje in nabave 2. KVALIFICIRANEGA ELEKTRIČARJA Plača po tarifnem pravilniku ozir. dogovoru. Interesenti naj osebno ali pismeno vložijo ponudbo pri upravi podjetja z opisom izobraz- be in navedbo dosedanje zapo- slitve. POSESTVO: vinograd, njivo, sa- donosnik in gozd prodam skup- no ali ločeno po parcelah v Gradišču pri Borlu. Ar od 1500 do 2000 dinarjev. Vprašajte v Ptuju, Štuki 3. UGODNO PRODAM MAJHNO PO- SESTVO vseh kultur z novimi poslopji. Emest Valentan. Dol- ge njive 3, Voličina. PRODAM 60 arov NJIVE na Zg. Hajdini ob cesti. Vprašajte v gostilni »Slon« Ptuj. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Petek, 8. nov., ob 20. uri: E. Fre- lih: »VRNIL SE JE«. Abonma ir izven. — Gostovanje v Kidriče- vem. Sobota. 9. nov., ob 20. uri: E. Fre- lih: »VRNIL SE JE«. Abonma ir izven. — Gostovanje v Gorišni- ci (predstava v okviru proslave 40-letnice oktobrske revoluci- je). Nedelja, 10. nov., ob 15. uri: C. Goldoni: »SLUGA DVEH GO- SPODOV«. Zadnja popoldanska predstava izven in za podeželje. Ponedeljek, 11. nov., ob 20. uri: J. Cocteaua: »ČLOVEŠKI GLAS«. Monodrama — samostojni na- stop članice SNG Maribor Mile- ne Godinove. Sreda, 13. nov., ob 20. uri: C. Gol- doni: »SLUGA DVEH GOSPO- DOV,«. Komedija v treh deja- njih; 25 predstava — zadnjič. 'OBVEŠČAMO CENJENE OBISKOVALCE V ponedeljek, 11. XI. 1957, ob 20. uri priredi v našem gledališču pod okriljem Društva dramskih umetnikov Slovenije članica ma- riborske drame. Milena Godinova, svoj prvi samostojni nastop z monodramo Jeana Cocteauja »Člo- veški glas«. To odrsko delo je prevedel Jaro Dolar ter bil isto- časno tudi njegov režiser. Rezerviranje vstopnic v gledali- ški pisarni ali po telefonu (šte- vilka 71). Predprodaja v pone- deljek od 15. do 17. ure in eno uro pred predstavo. Uprava 7 ha POSESTVA v Zg. Voličini prodam. Vprašajte pri Stergar- ju Urbanu, Zg. Voličina. 1 ha 19 arov POSESTVA prodam v Janežovcih. Bratušek Marija, Krčevina 96. Grajena. HIŠO v Ptuju prodam. Informaci- je daje advokat dr. Sluga, Ptuj. 72 arov NJIVE v Mestnem vrhu prodam. Ana Voda, Mestni vrh štev. 32. HIŠO z velikim vrtom prodam. Ob Studenčnici 7, Ptuj. VEČJE ŠTEVILO SADNIH DIVJA- KOV (I. a) proda drevesnica Velika Nedelja. PRAZNO SOBO iščem v Ptuju. Naslov v upravi. NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, 6. XI. 1957 POVRTNINA: Čebula se prodaja po 50 din za kg. čebuljček 300— 400 din za liter, česen 100, lušče- ni fižol 50—60, krompir 13-15, peteršilj 50—60, paprika 40, rdeča pesa 30, redkev 30, solata endi- vija 30—40, zelje v glavah 10— 15, korenček 50, ohrovt 30, cve- tača 50, špinača 80—100, zelena 50, kisla repa 30, kislo zelje 40. ŽITARICE LN MLEVSKI IZDEL- KI: koruza se prodaja po 30 din za kg, pšenica 40, ječmen 40, ^oves 40, proso 40, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, kruh (enot- ni) 50, kruh (beli) 62 din za kg. SADJE IN SADEŽI: jabolka 60. hruške 70—80, grozdje 100, ko- stanj (surovi) 30. kostanj (peče- ni) 60, domači kis 25, gobe (siv- ke) 100, gobe (jurčki) 100. PERUTNINA: kokoši 350—500, piščanci 250—500, jajca 18—20 din za komad. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: surovo maslo 500, smetana 140— 160 din za liter, sir 70—80 din za komad, mleko 30 din za liter. MAŠČOBE: mast se prodaja po 325 din za kg, (uvožena) domača mast 400, zaseka 300 din za kg. MESO: goveje meso se prodaja po 250 din za kg, teletina 300, dočim se svinjsko meso prodaja od 360 do 380 din za kg. Dežurstvo zdravnikov za čas od 9. do 15. novembra 1937 V soboto, 9. novembra od 12. ure do ponedeljka 11. novem- bra do 7. ure dežurni dr. Matko MRGOLE. Bezjakova 6, telefon štev. 80. V torek, 12. novembra od 16. ure do srede 13. novembra do 7. ure dežurni dr. Ladislav PIRC, Žni- daričeva 2, telefon štev. 73. V sredo, 13. novembra od 16. ure do četrtka 14. novembra do 7. ure dežurni dr. Franc RAKUŠA, Or- moška 24. V četrtek, 14. novembra od 16. ure do petka 15. novembra do 7. ure dežurni dr. Ivo MEDVED, Na Tratah štev. 2. V petek, 15. novembra od 16. ure do 16. novembra do 7. ure dežur- ni dr. Milan CARLI, Trg Svobode 2, I nadstropje, telefon štev. 202. Rojstva: Čeh Marija, Črmlenšak 6, je rodila Marijo; Toplak Mari- ja, Kidričevo 58 — Darka; Kelc Marija, Podvinci 91 — Ivana; Ko- lednik Ana, PohOrje 45 — Jane- za; Kojc Marija, Žetale 72 — Franca; Greif Ivana, Prepolje 29 — Ivana; Marinič Marija, Dolena 9 —. Karla; Gajzer Frančiška, Apače 60 — Jožefa; Muhiç Fran- čiška, Bresnica 44 — Cecilijo; Še- gula Ana, Domava 24 — Marico; Jakelj Jožefa. Kidričevo 29 — Emila; Silak Marija. Lasigovci 50 — Martina; Osen jak Jožefa. Dra- ženci 68 — Stanislava; Kocjan Štefana. Starše 56 — .Marto; Hren Marija, Rodni vrh 22 — Ivana; Muršec Ana. Vitomarci 30 — Mi- lana; Vrabl_ Terezija. Žebjak 16 — Cvetko; Štumberger Elizabeta, Gradišče 129 — Slavka; Saner Otilija, Kicar 124 — Antona; Eva Plohi, Vitomarci 69 — Katarino. Smrti: Pignar Katarina, Lacko- va vas 89. roj. 1957, umrla 18. X. 1957.