JV 7S»55
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
DELO
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, SREDA 4. MAJA 1966 . LETO VIL. ŠT. 118 . CENA 50 PAR (50 STARIH DINARJEV)
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIC JOSE SMOLE
ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN BENKO
Prva izdaja
• Nadaljevanje
na zadnji strani
MESEC NARCIS POD GOLICO — V okviru »Meseca narcis«, ki je se pričel 1. maja na bila prvi dan povorka narodnih noš, »holcarjev« in konjenikov. Prireditev so si ogledali mači in tuji izletniki. V »Mesecu narcis« bo pod Golico še več prireditev.
nenavadno dolgo zavle-kla. Filiale Jugobanke so imele že sklenjene pogodbe o izvozu in uvozu, vendarle pa je
delitvi deviznih sredstev. V zadnjih sklepih zvezne skupščine pa je rečeno, da bodo pristojni organi in banke
Ob prihodu v Aleksandrijo je v ponedeljek predsednika Tita pozdravil pred-
Telefoto: Tanjug
Obisk predsednika Tita v ZAR
veliki gost in prijate!
Aleksandrija je sprejela jugoslovanskega gost^ s cvetjem in tribarvnicami Včeraj so se v palači El Mamuri začeli uradni pogovori med Titom in Naserjem
ALEKSANDRIJA, 3. maja (Tanjug). — Davi ob 10.30 so se začeli v poletni rezidenci predsednika ZAR El Mamuri v Aleksandriji uradni pogovori med predsednikoma Titom in Naserjem. Z jugoslovanske strani se udeležujejo pogovorov tovariši Tito, Nikezic, Cmobmja, Fejič in Božo vic, z egiptovske pa Naser, Abdel Hakim Amer, premier Mohijedin, šafei, Ali Sabri, Anuar Sadat, Rijad, Abdel Megid Ferid in Abu Zeid. Pogovori so se nanašali na nekatere najvažnejše probleme v svetu in na dejavnost nevezanih dežel v luči najnovejših dogodkov, in so se končali ob 12. uri 15 minut. Nadaljevali se bodo jutri.
Predsednik republike Josip Broz-Tito, ki je v ponedeljek prispel na prijateljski obisk v ZAR. ostane v Aleksandriji do sobote. 7. maja. Tu poudarjajo, da je obisk delovnega značaja in zato gre najvažnejše mesto v programu izmenjavi mnenj med predsednikoma Titom in Naserjem.
Ti pogovori, katerih rezultate in potek pričakujejo z
velikim zanimanjem, so se začeli danes dopoldne v poletni rezidenci predsednika Naserja v El Mamuri, ki stoji na vzhodnem robu Aleksandrije, na obali Sredozemlja. Po že objavljenem programu se bodo uradni pogovori nadaljevali v sredo, 4. maja v palači Ras el Tin, rezidenci predsednika Tita med njegovim bivanjem v ZAR. Tretja redna seja v
Načrt statuta SZDLJ
O dokumentu bo spregovorila javnost
BEOGRAD, 3. maja (Tanjug). — Zvezni odbor socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je danes objavil prednacrt novega statuta. Novosti, ki jih predvideva ta dokument, bodo pripomogle k takemu konstituiranju socialistične zveze, da bo kar v največji meri odgovarjala stopnji našega razvoja in da se bo istočasno kot organizacija lahko razvijala v skladu z družbenimi zahtevami.
V prednačrtu je sociali-listdčna zveza definirana kot prostovoljna demokratična zveza državljanov, naj višja .oblika njihovega družbenopolitičnega orga-niziranja ter aktivnosti in politična osnova samo upravljanja. Avtorji pred-načrta smatrajo, da se mora socialistična zveza v naš: samoupravni družbi razvijati kot najširša orga-nizacija delovnih ljudi, ki ima aktivno stališče do vseh problemov skupnosti.
Iz te načelne postavke o' značaju SZDL avtorji prednacrta predlagajo organizacijske principe, kj omo gočajo, da se organizacija dejansko konstituira po potrebah. V dokumentu so predvidena samo najsplošnejša načela organiziranja, statutom republiških in pokrajinskih organizacij pa je prepuščeno, da se opredelijo za oblike konstituiranja. ki bodo najbolj odgovarjale njihovim razmeram in prilikam.
Dokument vsebuje dve alternativi glede imenovanja naj višjega foruma SZDL. Po prvi naj bi se imenoval zvezna konferenca, po drugi (kakor doslej ) pa zvezni odbor. Le-ta bi imel 105 članov, od katerih bi dve tretjini neposredno volile občine, eno tretjino pa bi deligirale republiške organizacije. Najvišji forum SZDL bi volili na vsaka štiri leta; vsaki dve leti bi se obnovila polovica njegovega sestava. Po istem načelu naj bi se konstituiral tudi 21-članski nadzorni odbor.
Organizacija ne bi imela kongresov. Naj višji forum bi bil po statutu obvezen, da na eni svojih sej med letom javno razpravlja o aktivnosti organizacije, določi program dela in osnovne smeri političnega delovanja.
Zvezna konferenca (odbor) iz svojih vrst izbira predsedstvo, predsednika, generalnega sekretarja, sekretarja, izvršni odbor in predsednike svojih .sekcij ter komisij. Predsedstvo bi imelo približno iste
funkcije kot sedanji izvršni odbovr, izvršni odbor pa bi po novi zamisli imel v glavnem vlogo današnjega sekretariata.
Predsednik konference in člani izvršnega odbora bodo lahko izvoljeni samo za štiri leta. Članstvo in konference (odbori) lahko zamenjajo ali odpokličejo svoje delegate pred izte- j svecano okrašenem pnstam-
okviru političnih pogovorov pa bo v petek, 6. maja, popoldne v rezidenci predsednika Naserja. Na koncu obiska bosta predsednika izmenjala mnenja o zaključkih sestankov. Pričakovati je, da bo potem objavljeno tudi skupno sporočilo o pogovorih.
Med bivanjem v ZAR si bo predsednik Tito ogledal nekatere industrijske objekte v Aleksandriji in bližnji okolici mesta. V sredo, 4. maja, je predviden obisk v aleksandrijski tovarni gum »El nisr«, zgrajeni leta 1956.
V	četrtek, 5. maja, bo predsednik Tito s člani spremstva obiskal pokrajino »Osvoboditev«, 40 km južno od Aleiksandrije. Na tem področju se je začela takoj po revoluciji leta 1952 velika akcija osvajanja peščene puščave, s katero so dosegli zelo pomembne uspehe.
V	petek, 6. maja, priredi predsednik Tito s soprogo na ladji »Galeb« predsedniku Naserju in njegovi soprogi večerjo. Obisk bo končan v soboto. »Galeb« odpluje iz Aleksandrije v domovino najbrž 7. maja zjutraj.
Predsednik republike Josip Broz-Tito je prispel v ponedeljek ob 17. uri po krajevnem času s šolsko ladjo »Galeb« v Aleksandrijo na prijateljski obisk v ZAR. Na
kom njihovega mandata. Novost predstavljajo sekcije zvezne . konference (odbora)^r' JfcF" itosr določenem smislu podobne dosedanjim posvetovanjem, se pa razlikujejo po tem, ker je natančno določen način njihovega konstituiranja.
V eni od alternativ predvidevajo, da imajo Zveza sindikatov, Zveza mladine
• • Nadaljevanje
na zadnji strani
škem pomolu, aleksandrijske luke je goste sprejel in toplo ter prisrčno pozdravil predsednik Naser s soprogo.
Nh desetine ladjic, okrašenih s cvetjem in tribarvnicami, na katerih je bilo zbranih več desettisoč prebivalcev Aleksandrije, se je zibalo na valovih na obeh straneh vhoda v pristanišče in čakalo, da se pridružijo »Galebu« in njegovemu spremstvu.
Na rr rialnih
ga spremstva, ki je in pozdravilo »Galeba«.
Prvi pozdrav predsedniku Titu, njegovi soprogi in spremstvu na »Galebu« ter rušilcih »Kotoru« in »Puli«, ki sta spremljala predsednikovo ladjo na poti čez Sredozemlje, je prišel z egiptovskih rušilcev, ki so 80 km obal ZAR izstrelili častno povsko salvo.
Tik pred vhodom v luko je ob »Galebu« pristala ladja, s katere so se povzpeli na palubo predsednikove ladje člani častnega odposlanstva ZAR — podpredsednik ZAR Husein el šafei s soprogo in jugoslovanski veleposlanik v Kairu Salko Fejič s soprogo.
Vtem ko se je »Galeb« bližal pristaniškemu pomolu pred svečano okrašenim sodobnim pristaniškim poslopjem v Aleksandriji, so prispeli na pomol predsednik Naser s soprogo in visokimi predstavniki ZAR. Ko je »Galeb« počasi pristajal ob pomolu, je vojaška godba zaigrala nacionalno himno ZAR; Ko je predsednik Tito stopil z ladje, ga je pozdravila vojaška godba z jugoslovansko himno, potem pa je šel skozi špalir egiptovskih gardistov.
Potlej je stopil predsednik Naser predsedniku Titu naproti in državnika sta se prisrčno objela in poljubila. Potem sta odšla na svečano tribuno in vojaška godba je zaigrala jugoslovansko in egiptovsko himno. Po pregledu častnih špalirjev gardistov je skupina aleksandrijskih deklic in dečkov izročila predsednikoma litu in Naserju ter njunima soprogama šopke cvetja.
Po izmenjavi prisrčnih ih tdplih ^pozdravov sta predsednika sedla v odprt avto. Na desettisoče prebivalcev Aleksandrije ju je navdušeno pozdravljalo.
Ves da višnji kairski tisk objavlja na prvih straneh ze-1 ~hšima poročila o obisku ' ■>'lmka Tita. Tisk po-
Danes v „Delu"
2	stran
Prvi maj v soncu
ir
3	stran
Preveč so omejeni na sezono
&
4	stran Zdravici
predsednikov Tita in Naserja
O
6	stran
Tragični dnevi na cestah
7	stran
Slovo že v prvem kolu
UTant o vlogi evropske politike
Generalni sekretar OZN pri de Gaullu in na skupščini evropskega sveta
PARIZ, 3. maja (Tanjug) — V govoru pred skupščino evropskega sveta v Strassbourgu je generalni sekretar OZN U Tant prisodil Evropi v razreževa-nju dilem in velikih problemov sodobnega sveta pomembno vlogo. »Evropa lahko dobi v novem svetu avantgardno mesto«, je rekel in pripomnil, da sta evropski duh in sposobnost Evropejcev sodobnemu svetu potrebna.
U Tant, ki je analiziral položaj v svetu, meni, da so potrebne velike spre membe v stališču posameznih dežel in narodov, da bi lahko prišli do iz-raza interesi vsega človeštva in da bi ljudje lahko uporabljali velike dosežke znanosti ur važna odkritja.
Da bi se ognili obči katastrofi, je po U Tanto-vem mnenju potreben zavesten napor, in sicer ne samo nekaj daljnovidnih ljudi, ampak tudi sodelovanje narodov v celoti, njihovih voditeljev in vlad.
V	ponedeljek je bil U Tant v Strasbourgu gost sveta ministrov evropskega sveta in se je udeležil seje te organizacije, v kateri je včlanjenih 18 zahodnoevropskih dežel. Na tej seji je U Tant govoril o mednarodnem položaju in izrazil svoje osebne pogle-ne na možnosti, da bi bolje uskladili odnose med deželami.
Ko je govoril o Vietnamu, je poudaril, da Zdru ženi narodi za zdaj ne morejo storiti nič posebnega, da bi v vojno zapleteni strani začeli pogajanja, ker nekatere dežele niso članice svetovne organizacije.
V	Elizejski palači, uradni rezidenci šefa francoske države, so potekali v so boto enourni pogovori med predsednikom de Gaullom in generalnim sekretarjem OZN U Tantom.
SREČANJE V ALEKSANDRIJI -sednik ZAR Abdel Gamal Naser.
Vietnam
Okrepljeni zračni napadi, milejše operacije na tleh
McNamara: Položaj v J. Vietnamu je bil resen
WASHINGTON, 3. maja (Tanjug). — Minister za obrambo ZDA McNamara je napovedal možnost povečanja ameriških sil v Južnem Vietnamu zaradi povečane »infiltracije« iz Severnega Vietnama. McNamara je govoril na skupščini ameriške trgovinske zbornice in priznal, da so bili nedavni dogodki v Južnem Vietnamu mnogo resnejši, kakor je trdila administracija.
McNamara je poudaril, da je v Da Nangu malone izbruhnila državljanska vojna, da je grozila tudi odcepitev severnih pokrajin in da so pričakovali tudi padec Kyje-ve vlade. To te prvi primer, da je visok funkcionar Johnsonove administracije javno priznal resnost potožaja med nedavnimi neredi v Južnem Vietnamu.
McNamara je navedel tudi podatke o počasnejšem tempu vojaških operacij v tem času. Izrazil je mnenje, da bombardiranje industrijskih centrov Severnega Vietnama večjih rezulta-ndotno eosno-
na industrijo. Izrekel se je tudi proti miniranju hajphon-ske luke. Državni podsekretar Bali, ki se je tudi udeležil sestanka, pa se je izrekel proti napovedi vojne Severnemu Vietnamu, ker bi to po njegovem mnenju zmanjšalo možnosti za morebitna pogajanja o miru.
Za razliko od spopadov na tleh, ki so bili v zadnjih dveh tednih znatno milejši, ameriško letalstvo z nezmanjšano, srditostjo napada dlje nad in pod 17. vzporednikom. Associated Press poroča, da ameriški bombniki tipa »B-52« že
••• Nadaljevanje
na zadnji strani
Indonezija
Odpor zoper imenovanja v vrhovni posvetovalni svet
Sukarnu odrekajo dosmrtno predsedništvo
DŽAKARTA, 3. maja. — Indonezijska agencija Antara poroča, da je množična »Fronta pantja šile« včeraj sprejela sklep, po katerem je članom političnih strank, strokovnih zvez in poklicnih organizacij, včlanjenih v tem gibanju, prepovedano sprejeti položaje v vrhovnem posvetovalnem svetu dr. Sukama, na katere jih je v začetku minulega tedna imenoval šef indonezijske države.
mači in tuji
, Planini pod Golico, je številni prvomajski do-
»Froota pantja sile« zajema vse politične stranke in množične organizacije, ki jim je za zdaj dovoljeno delo.
V obrazložitvi tega sklepa je rečeno, da vrhovni posvetovalna svet ni predviden z ustavo iz leta 1945, ki še velja. Prav tako uporaba načela imenovanja namesto izvolitve nasprotuje indonezijski politični tradiciji. Antara pripominja, da je več političnih strank in organizacij zadnje dni izražalo nezadovol jstvo s sestavo vrhovnega posvetovalnega sveta in poudarjalo, da je dr. Sukamo imenoval v to telo tudi nekatere pripadnike lanskega izjalovljenega puča.
Po vesteh te agencije se v posameznih ministrstvih nadaljuje »čiščenje« pripadnikov izjalovljenega puča. Iz ministrstva za javna dela so odpustili 2500 uslužbencev, iz ministrstva za informacije pa 778.
Podpredsednik indonezijske vlade za gospodarska pra-šanja Hamengku Buwono je včeraj odgovoril na proteste političnih strank in množičnih organizacij proti sklepu, da bi za organizacijo športnih iger »novih azijskih sil« v Phnom Penhu dali 250.000 ameriških dolarjev. Rekel je, da je bivša vlada sprejela predlog LR Kitajske o prireditvi teh športnih iger in da je svoj čas obljubila, da bo dala organizacijskemu komiteju v Phnom Penhu 4 milijone dolarjev. Buwono je pripomnil, da mora nova vlada izpolniti obveznosti stare vlade, da pa so spričo finančnih težav Indonezije prispevek zmanjšali na 250.000 dolarjev.
Indonezijski obrambni minister in sedanji namestnik šefa komande za »rušenje Malezije« general Nasution je v soboto vprašal, ali je prav, da bi bil Slikamo dosmrtni
nik »Daily Mail« poroča, da Je Nasution izjavil, da je po-
Moto 1. maja po svetu: miriti sodelovanje med narodi
Novo raketno orožje na paradi v Moskvi - Tradicionalni golobi v vzhodnem Berlinu - Velika proslava v Hanoiu
Prvi maj, tradicionalni praznik dela so slovesno proslavili po vseh celinah sveta. Prvomajske proslave so v večini dežel potekale v znamenju zahtev delavskega razreda, naj bi zagotovili mir na svetu in sodelovanje vseh narodov. Na zborovanjih, ki so bila ob tem prazniku, so delavci obsojali politiko sile in zahtevah ustavitev vojne v Vietnamu.
V Moskvi so mednarodni dan dela proslavili z veličastno vojaško parado in. večurnim sprevodom mladine in delavcev. Slovesnosti so se udeležili najvišji sovjebski voditelji z Brežnjevim, Kosigi-nom in Podgomim na čelu, med gledalci na tribuni Leninovega mavzoleja in okoli njega pa so bili tudi predstavniki 150 delegacij iz 80 držav sveta. Le-ti so si lahko v prvem delu parade ogledali vse vrste orožja, s katerim je opremljena sovjetska vojska, med tem orožjem pa so posebno pozornost zbudile zenitne rakete, s katerimi se
je moč ubraniti napada iz zraka ali vesolja. Prav tako so gledalci na paradi lahko videli rakete, s katerimi je moč uničevati nasprotnikove napadalne rakete, ter večstopenjske orbitalne rakete, s katerimi je moč sovražnika napadati iz vesolja. Po vojaškem delu parade se je začel sprevod mladine in delavcev, ki je trajal več ur. S parado in sprevodom so 1. maj proslavili tudi v Taškentu, ki ga je 26. aprila prizadel močan potres.
V Romuniji so prvomajske praznike proslavili tako, kot so jih redno proslavljali v
zadnjih letih: v glavnem mestu Bukarešti, v Brasovu, v Cluju, v Jasi ju, v Temisvaru in drugih večjih središčih so bile dopoldne prvomajske parade pionirjev, mladine, delovnih kolektivov in športnikov.
V glavnem mestu Madžar ske, Budimpešti je v sprevo du pred slovesno okrašeno tribuno, na kateri so bili naj višji madžarski voditelji, so delovalo okoli 250.000 mešča nov. Podobno veliko zboro vanje so imeli tudi v Pragi kjer je predsednik ČSSR No-votny v svojem prvomajskem pozdravu ljudstvu poudaril, da bi bila češkoslovaška zadovoljna, če bi lahko v Evropi sklenili trdne sporazume, s katerimi bi zagotovili vsem evropskim. narodom varnost, v Varšavi se je parade udeležilo več kot 400.000 prebivalcev glavnega mesta
Poljske, ki jim je govoril prvi sekretar Poljske združene delavske partije Gomulka. "V vzhodnem Berlinu so 1. maj proslavili z vojaško parado, nato pa so na Trgu Manca in Engelsa spustili nekaj sto golobov, s čemer so želeli izraziti željo po miru kot osnovnem pogoju za ponovno združitev Nenjčije. V Havani je kubanski premier Fidei Castro zbrani množici v prvomajskem govoru povedal, da kubanska revolucija še nikoli ni bila tako močna in enotna ko zdaj. Na Kubi so 1. maj proslavljali v znamenju solidarnosti z narodi Vietnama in Dominikanske republike.
Osnovno politično noto letošnjim proslavam 1. maja v LR Kitajski so dali govori premiera Ču En Laja in albanskega premiera šehuja. Osnovna misel njunih govo-
rov je bil poziv, naj bi se še nadalje »brezkompromisno« bojevali proti »sodobnim revizionistom«, še posebej pa proti sovjefcskeuu partijske mu in državnemu vodstvu.
KP Kitajske
Albanije.
Veliko proslavo so ob 1. maju priredili tudi v JHanoiu, kjer je vodja sevemoviet-namskih sindikatov Hoang Quoc Viet poudaril, da slg-vijo ta praznik v trenutku, ko je sevemovietnamska vojska dosegla nov velik uspeh — sestrelitev tisočega ameriškega letala nad Severnim Vietnamom.
it Nadaljevanje
ložaj dosmrtnega predsednika »odkrit odmik od ustave leta 1945, v kateri je nedvoumno rečeno, da traja predsedniški mandat 5 let«.
Predstavnik vojaške komande na srednji Javi podpolkovnik Usiario je. sporočaa pred stavnikom tiska, da ministrov bivše vlade Ahadija in Surahmana, ki sta se zadnje dni marca ognila aretaciji Džakarti, če vedno niso izsledili. Agencija Antara poroča, da je Dsiarto pripomnil, da Ahardi in Surahman organizirata »gverilsko dejavnost« v tej indonezijski pokrajini.
• ••• Nadaljevanje
na zadnji strani
Anglikanski nadškof v Beogradu
Visokega cerkvenega gosta je sprejel tudi Aleksandar Ranković
BEOGRAD, 3. maja (Tanjug). — Danes je odpotoval z letalom iz Beograda poglavar anglikanske cerkve canterburyski nadškof dr. Michael Ramsey s soprogo, potem ko je prebil pri nas tri dni kot gost patriarha srbske in makedonske pravoslavne cerkve Germana.
Med bivanjem pri nas je sprejel visokega gosta tudi podpredsednik republike Aleksandar Ranković, Sprejemu so prisostvovali član izvršnega sveta in predsednik komisije za verska vprašanja Milutin Morača, patriarh German, šef kabineta predsednika republike Petar Ivičevič in odpravnik poslov britanske ambasade v Beogradu Steven Whitwell.
Nadškof dr. Ramsey je predal patriarhu Germanu lambetški križ, odlikovanje, ki ga podeljujejo le izjemno pomembnim osebnostim. Doslej so podelili to odlikovanje le os krat.
Na letališče Beograd so pospremili uglednega gosta patriarh German spremstvom, pomočnik predsednika zvezne komisije za verska vprašanja Petar šegvič in britanski odpravnik poslov g. Whitwell z osebjem ambasade.
Delegacija Skopja v Varšavi
SKOPJE, 3. maja (Tanjug). — Sinoči je prispela v Varšavo delegacija Skopja s predsednikom mestne skupščine Blagoj em Popovim. Delegacija bo obiskala predsednika državnega sveta Poljske Edvarda Ochaba, kateremu bo izročila plaketo mesta Skopje kot simbol zahvale za pomoč, ki jo je Poljska dala temu mestu po tragičnem potresu 1963. leta.
Končno pogodbe o izvozu
Delitev deviz za uvoz reprodukcijskega materiala gospodarskim organizacijam se je letos zavle-
o izvozu in rendarle pa je prišlo, kot je znano, do naknadnih sprememb v
bodo pri-jrgani in banke pripravili in predložili ukrepe, da bi odpravili motnje v sedanjem zunanjetrgovinskem in deviznem režimu. Predvsem pa naj poslovne banke in Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino takoj sklenejo s proizvodnimi organizacijami končne pogodbe o izvozu in uvozu blaga za leto 1966.
S tem je vsekakor končana razprava o razmerjih v letošnji delitvi deviz v okviru vezave uvoza z izvozom, tj. režima, ki naj bi z letošnjim letom odmrl. Kljub pomembnim rezultatom, ki jih je ta režim dal na področju izvoza, posebno še v lanskem letu, ga je vendarle gospodarski razvoj v zadnjem času prerasel tako. da je postal že ovira za uspešno izvajanje reforme. Zato naj bi dosedanje administrativne ukrepe na tem področju, s katerimi smo doslej uravnavali plar čilno bilanco, nadomestili v okviru spremenjenega deviznega sistema z ukrepi kreditne politike, s carinsko politiko in predpisi o režimu uvoza, čimprejšnjo uveljavitev omenjenega sistema pa seveda lahko zagotovi le uspešen izvoz.
Po delitvi v okviru sedanjega režima bodo gospodarske organizacije v naši republiki prejele za letošnji uvoz reprodukcijskega materiala približno toliko konvertibilnih deviz kot lani, medtem ko naj bi izvoz na konvertibilno področje povečale za 17 odstotkov. O približno istih sredstvih govorimo zato, ker so lani gospodarske organizacije dobile tudi sredstva za zadržane naloge iz 1. 1964, kar letos ne pride v poštev. Pri sedanji delitvi deviz dobe podjetja tako kot lani 7-odstotno retencijsko kvoto, ki jo izplačuje Narodna banka. Ko bo filiala Jugobanke v naslednjih dneh dokončno obravnavala pogodbe, seveda ne bo zaostrovala razmerja v delitvi s tistimi gospodarskimi organizacijar mi, ki so že doslej veliko izvažale na konvertibilno področje. Zato sedaj niti ne bo treba spreminjati vseh pogodb. V filiali so mnenja, da povečanje izvoza v povprečju za 17 odstotkov ne bo poseben problem, ker se mnoge gospodarske organizacije same zavzemajo za dodatno povečanje izvoza. Vendarle pa sedaj še ni rešeno vprašanje spodbude za tiste, ki bi povečali izvoz nad omenjenim povprečjem. Pričakujejo pa, da bo to rešeno še letos v okviru sprememb v sistemu.
A. JAVORNIK
ODPRTA MEJA Z MADŽARSKO — V prazničnih dneh so na začasnem mejnem prehodu v Dolgi vasi pri Lendavi odprli mejo za prebivalce obmejnih krajev Jugoslavije in Madžarske za celih pet dni. Na mejnem bloku, ki je prvi na obmejnem območju Pomurja, je bil nadvse živahen promet, saj je prečkalo mejno črto več tisoč Pomurcev oziroma Madžarov. Tako so si številni znanci, prijatelji in sorodniki lahko po dolgih letih "spet stisnili roko in si napovedali skorajšnje snidenje, ko bodo prvega julija odprli v Dolgi vari mednarodni mejni prehod, veljavo pa bo dobila tudi pogodba o maloobmejnem prometu med obema državama. Foto: B. BOROVIč
Ta teden v republiški
skupščini
V obravnavi je predlog zakona o varstvu pred
ionizirajočimi žarčenji
LJUBLJANA, 3. maja — Za ta teden je sklicanih pet sej odborov republiške skupščine. Na dnevnem redu je en predlog zakona ter obravnava nekaj poročil republiških organov O' delu v lanskem letu.
Odbor socialno-zdrav-stvenega zbora za proučevanje zakonskih in drugih predlogov bo obravnaval predlog zakona pred ionizirajočimi žarčenji. Predlog določa zlasti upravne zadeve, ki naj jih opravlja republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo, ter našteva naloge, ki naj jih opravlja zavod za zdravstvo in tehnično varnost. Ta zavod naj hi bil odgovoren za celotno varstvo pred omenjenimi žarčenji, hkrati pa naj bi sodeloval z drugimi strokovnimi inštitucijami, zlasti z nuklearnim inštitutom »Jožef Štefan«. Predlog tudi navaja, da se z republiškim proračunom zagotovijo sredstva, ki so potrebna za izpopolnjevanje teh' nalog iz republiške pristojnosti. Delovne organizacije, ki imajo ali uporabljajo vire ionizirajočih žar-čenj. pa so same dolžne zagotoviti potrebna sredstva za varstvo pred žarčenji.
Začasni odbor prosvet-no-kultumega zbora bo obravnaval statute, poročila o delu in delovne načrte skupnost; drugostopenjskih šol SR Slovenije. Odbor za delo in socialno zavarovanje republiškega zbora in odbor socialno-zdravstvenega zbora bosta obravnavala letno poročilo republiške skupnosti socialnega zavarovanja, odbor republiškega zbora za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve bo obravnaval letno poročilo republiškega sekretariata za urbanizem, odbor republiškega zbora za delo in socialno zavarovanje pa letno poročilo republiškega sekretariata za delo. Sklicana je tudi seja odbora republiškega zbora za družbeni plan, finance in proračun, ki bo obravnaval statut zavarovalne skupnosti za SR Sle | -ni jo.	V. J.
Doma in v letovišču zvesti spremljevalec
>;T O VARI S«
Prvi maj v soncu
Domiselne prireditve, izleti, pohodi in še kaj
Trije sončni praznični dnevi so razgibali staro in mlado. Tudi najstarejši ljudje v Sloveniji ne pomnijo ob tem času tako sončnega in toplega vremena. Zato ni čudno, da so skoraj vri pohiteli iz mest do poznanih izletniških točk. Ljubljana je med prazničnimi dnevi skoraj povsem onemela.
Bolj živahno je bilo v okolici mesta. Kot vsako loto, so se prvega maja že zgodaj zjutraj zbrali ljudje na Rožniku, (tu so se za prvi maj zbirali napredni ljudje že pred vojno, — nekateri že štiridesetič zaporedoma. Nič manj živahno ni bilo na Mostecu, v Iškem Vintgarju ter drugih izletniških točkah blizu Ljubljane.
Tudi Gorenjska je prvi maj pričakala z zastavami, ljudje pa so prav tako kot tudi Ljubljančani »pobegnili« v okolico. Kranjčani so jo mahnili na Jezersko, škofjeločani so Sli »lovit maj« na Ljubnik, Jeseničani pa na Planino pod Golico j» narcise. Na njihovo mesto pa so prišli Avstrijci, ki jim le en dan ui dovo-
31 razstavljavcev na domžalskem sejmu
DOMŽALE, 3. maja: — V petek so v novozgrajeni dvorani komunalnega centra v Domžalah odprli tradicionalni domžalski sejem. Doslej je bil domžalski sejem spomladi in jeseni, od letos dalje pa bo razstava domžalskega gospodarstva le enkrat na leto — maja.
Na letošnjem sejmu sodeluje 31 podjetij, polovica jih je iz Ljubljane, polovica pa iz Domžal. Prireditelj — Zavod za gospodarsko propagando v Domžalah — je razstavljavcem namenil tisoč kvadratnih metrov prostora, občinska skupščina Domžale pa je za sejem, ki .bo trajal do 8. maja, znižala občinski prometni davek s 4 na 2 odstot-
na jski	se-
jem ima pravo sejemsko obeležje, saj so vsi proizvodi naprodaj. V ta namen so p odproda j, ki razstavljajo, tudi znižala cene svojemu blagu, v nekaterih primerih celo do 50 odstotkov.
-Novost na domžalskem sejmu je tudi sejem rabljenih in novih avtomobilov po vzoru avtomobilskega sejma pred ljubljansko klavnico. Ce bo zanimanje za sejem veliko, bodo avtomobilisti in kupci lahko pohiteli v Domžale vsako nedeljo.
Glavni objekt domžalskega sejma je velika dvorana, ki so jo namenili predvsem šoortnim. kulturnim in dru-rrmrm&cm nnTeđitvam.
IOb letošnjem sejmu so to dvorano tudi svečano odprli.
BB.
SKUPŠČINA
OBČINE
AJDOVŠČINA
IN DRUŽBENO-POLITIČNE ORGANIZACIJE V OBČINI ČESTITAJO OBČANOM ZA PRAZNIK DELA IN OBČINSKI PRAZNIK -5. MAJ.
IjevaJ, da bi se podali kam dlje. Podobno je bilo tudi z Italijani, ki so se .v glavnem zadrževali na Primorskem oziroma Koprskem 7 tako da so v ostalih delih’ Slovenije v prvomajskih dneh zabeležili pravzaprav zelo malo tujih gostov. Za primer: ljubljanski hoteli so bili precej prazni, receptorji so tarnali nad redkimi gosti.
Kolikor manj je bilo tujcev v Ljubljani, toliko več pa je Slovencev odpotovalo v sosednje države. Na jugoslovansko - avstrijski meji v Šentilju je v teh dneh prečkalo mejo 48.000 turistov v obeh smereh, kar je precej več kot lani. Rekorden prehod Jugoslovanov v Italijo so zabeležili tudi na italijanskih obmejnih prehodih, zlasti v Fernetičih in škofijah. Kot smo že dejali, so tudi Italijani na prvomajsko nedeljo radi »skočili« čez mejo. V novi bencinski postaji pred Koprom so se pohvalili, da so v enem dnevu prodali kar za 5 milijonov starih dinarjev goriva, predvsem tujcem.
Sicer pa je bila obala od Ankarana do Novega grada tudi cilj mnogih domačih izletnikov. že v petek popoldne so brnele kolone osebnih avtomobilov proti morju. Izletniki so vozili s seboj šotore in opi'emo tako, da je ta del Istre v soboto oživel kot v času največje sezone. Najvne-tejši izletniki tudi niso^ mogli zdržati sama na toplem soncu, ampak so skočili kar v morje, čeprav je nihala temperatura vode le med 13 in 15 stopinjami Celzija. Sicer pa so na Primorskem imeli precej gostov tudi v Postojnski jami, v škocjanskih jamah. v Lipici, pa tudi na primorske planine (Nanos — Snežnik — Slavnik) se je povzpelo precej ljudi.
Številni praznovalci so si ob prvem maju omislili tudi krožno pot čez Vršič, ki je bil letos za ta praznik že prevozen. Pravijo, da tudi med sezono ni moč videti toliko avtomobilov na tem gorskem prelazu, kot so jih videli te dni.
Celjska proslava 1. maja se je začela s tradicionalnimi manifestacijami. Zvečer pred praznikom so na vrhovih v okolici zagoreli ognji, v mestu pa je bilo več glasbenih prireditev. Proslave so bile tudi v vseh delovnih organizacijah. Sicer pa je večji del meščanov izkoristil lepo vreme in se napotil v planina in druge izletniške kraje. Obe celjski turistični podjetji sta pripravili več kot 80 izletov. Na Okrešlju v Savinjskih Alijah je bito tradicionalno smučarsko tekmovanje, poleg tega pa so se začele tudi prve prireditve v čast dneva-mladosti. Včeraj so v Celju odprli tudi razstavo »Talci 1941—1945« v slovenski štajerski.
Praznovanje 1. maja je v Pomurju potekalo v nadvse sproščenem vzdušju, saj so delovni ljudje na priporočilo sindikalnih organizacij priredili številne kolektivne izlete v bližnje in oddaljene kraje. Večje skupine domačinov so obiskale tudi Budimpešto in Gradec. Sicer pa so ljudje največ odšli v Radence, Moravce, turistični dom v Gornjih Petrovdh, Ljutomerske in Lendavske gorice ter nekatere druge dele Pomurja. V Veržeju, kjer so 1. maja proslavili dan narcis, so kolone motoriziranih gostov od blizu in daleč obiskale dehteča nar-cisna polja. Zaradi lepega vremena se je tudi v Pomurju že začela kopalna sezona, saj je bilo v tukajšnjih kopališčih mnogo kopalcev.
Praznični vrvež je bil značilen tudi za obmejni promet s sosednjo Madžarsko, kjer je bila pet dni odprta meja za prebivalstvo, ki prebiva v 15 km širokem pasu na obeh straneh. Samo na obmejnem prehodu v Dolgi vasi je mejo prečkalo več tisoč domačinov, ki so po dolgih letih obiskali svoje znance in sorodnike onstran meje. Zaradi povečanega osebnega prometa z Madžarsko sta ljubljansko avtobusno podjetje »Ljubljana-Transport« in madžarsko podjetje »Mavant« s 1. majem uvedli redno avtobusno progo na relaciji Ljubljana—Murska Sobota—Redics in nazaj. Prvo srečanje obeh avtobusov v Murski Soboti so proslavili z lepo slovesnostjo.
Tudi v Novi Gorici je bilo mnogo proslav in drugih manifestacij. V vasici Srednje nad Kanalom so ob 23-letnici formiranja in marša Gregorčičeve ter Gradnikove partizanske brigade v Beneško Slovenijo priredili veliko slavje. Na slavju je spregovoril tudi nekdanji namestnik komandanta narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije rezervni general podpolkovnik Jaka Avšič. Jaka Avšič je pred 23. leti tudi vodil pohod obeh brigad v Beneško Slovenijo.
Za mednarodni praznik dela so v Novi Gorici dokončali tudi prvo fazo gradnje nove splošne bolnišnice. Ob 1. maju je izšla tudi številka nove revije za družbeno-gospodar-ska in kulturna vprašanja »Goriška srečanja«.
Tudi na Goriškem so ob 1. maju preko meje radi prehajali tako Jugoslovani kot tudi Italijani. Samo na mednarodnih prehodih v Rožni dolini pri Novi Gorici, na Robiču in v predelu v dolini Soče je prešlo mejo 78.000 potnikov in več kot 35.000 motornih vozil.
Mednarodni praznik dela so slovesno proslavili tudi v Zasavju. Za 1. maja se je več kot 2000 državljanov in okoličanov udeležilo tradicionalnega majskega shoda ob spomenikih v Zelena travi in Pleši. Tu so se s kratko svečanostjo oddolžili spominu padlih partizanov. Stcr zagorskih tabornikov je štiri dni pod šotori preživelo na Pleši, 150 vaščanov z okoliških vasi Zelene trate pa se je udeležilo tradicionalnega pohoda po partizanskih poteh.
Pomemben obisk pedagogov iz ČSSR
LJUBLJANA, 3. maja. — Kot gostje Zveze pedagoških društev Jugoslavije se je udeležila posvetovanja o racionalizaciji pouka, ki je bilo v Opatiji od 25. do 27. aprila letos, tudi delegacija pedc gosv iz Češkoslovaške socialistične republike. Na povratku so obiskali gostje pedagoški inštitut v Ljubljani, filozofsko fakulteto in osnovno šolo Toneta Čufarja v Ljubljani. V skupini so bili pr. sednik pedagoških drp CSSR in direktor pedagoške, ga inštituta v Pragi dr. Miroslav Cipro, dekan filozofske fakultete v Bratislavi prof. dr. Ljudevit Bakaš in docent dr- Frantašek Kozel s pedagoške katedre na tehniški fakulteti v Liberecih-
Dvodnevni razgovori o raziskovalnih projektih na področju vzgoje in izobraževanja, ki jih opravljata oba inštituta, so bili posebej pomembni zato, ker so se dogovorili o konkretnem nadaljnjem sodelovanju, stalni izmenjavi znanstvenega gradiva in podobno. V češčino želijo prevesti tudi več del slovenskih pedagogov- Glede na to, da je pedagoška misel in znanstveno raziskovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja na Češkem in Slovaškem že tradicionalno dobro razvito, pomenijo za nas tesnejši medsebojni stiki mnogo in jih moramo čim bolj
Praznovanje po Jugoslaviji
Tudi brez parad je bilo živahno in veselo
BEOGRAD, 3. maja. — Glavno mesto se je svečano pripravilo na letošnji 1. maj. Na Kalemegdanu, pred skup-' ščino, na Tašmajdanu in drugje so bili promenadni koncerti, za**avno glasbene prireditve in razna športna tekmovanja. Čeprav v Beogradu vreme praznovanju sprva ni bilo naklonjeno, se je velik del meščanov preselil v bližnje in daljne izletniške postojanke, še posebno se je pripravila na praznovanje beograjska mladina. V vseh beograjskih občinah so organizirali mladinci zabavne prireditve, tovariške večere in akademije. Slovesno je bilo tudi v številnih beograjskih podjetjih.
Tudi prebivalci Vojvodine so ae trumoma zgrinjali v vojvodinske izletniške postojanke. Več 10.000 ljudi je obiskalo Fruško goro, Iriški venac, Popovico, Brankovo Stražilovo in Sremske Karlovce. Prebivalci Subotice so praznovali l. maj na obali Paliča, zelo živahno je bilo tudi na obalah Donave, Tise in Save. številni avtomobili in avtobusi so prepeljali izletnike v Budimpešto, na Blatno jezero, v Segedin, Sofijo, Carigrad in Atene.
Tudi v Sarajevu so se na praznovanje najbolje pripravili mladinci. Skupaj z mladinci iz Srbije, Slovenije in Hrvaške so priredili vrsto zborovanj, srečanj in izletov v sarajevsko okolico. Čeprav tudi v Bosni in Hercegovini vreme velikemu praznovanju sprva ni bilo naklonjeno, so oživele vse najbolj poznane počitniške postojanke, številni občani so pbhiteli tudi na morje, predvsem v Dubrovnik. Pionirji so voščili za praznik dela delavcem v številnih delovnih organizacijah. Sarajevski meščani so zasuli s cvetjem partizanske spomenike in pokopališča.
Več kot 50.000 Zagrebčanov se je odločilo, da bodo za prvomajske praznike odšli iz mesta, s tradicionalno prvomajsko karavano je odpotovalo na tridnevni izlet v Opatijo in naprej 24 avtobusov in več kot sto potniških avtomobilov. Jadranska obala je oživela kot sredi poletne sezone. Poleg'turistov iz vseh krajev Jugoslavije jo je obiskalo tudi mnogo tujcev, predvsem avstrijskih, italijanskih in nemških turistov. V vseh obalnih mestih so bile svečane prvomajske proslave. Posebno. slovesno je bilo v Murterju v bližini Šibenika, ki je bil med narodno-
osvobodilno borbo eno od najvažnejših središč partizanske borbe ob naši obali.
Cma gora je proslavljala praznik dela s kresovi, svečanimi zborovanji delovnih kolektivov, z izleti, športnimi tekmovanji in zabavnimi prireditvami. Slovesno vzdušje je še stopnjevala Titova štafeta. Ob prazniku dela je bil v Hercegnovem defile regat in otvoritev razstave izdelkov učencev šole za umetnost. Slovesno je bilo tudi v številnih črogorskih podjetjih.
Vsa makedonska mesta in vasi so se zbudile v prvomajskem jutru svečano okrašene z državnimi in partijskimi zastavami. Glavne svečanosti so bile v Skopju, Prilepu, Štipu, Titovem Velesu, Ohridu, Kumanovem, Tetovu in drugod. Mladina in predstavniki družbeno-političnih organizacij iz naselij v bližini meje so za 1. maj obiskali čuvarje naših meja in jim poklonili skromna darila.
Tudi Kvarnersko obalo, predvsem okolico Reke, so preplavili domačini in izletniki iz tujine, predvsem iz Italije. Računajo, da jo je za prvomajske praznike obiskalo več kot 60.000 gostov. Opatijski hoteli so bili napolnjeni do poslednjega kotička. Člani delovnega kolektiva »3. maj« na Reki so -organizirali v čast »rojstnega dneva« svojega podjetja pohod osvoboditve na 80 km dolgi proti do Plomina in nazaj. Pohoda, ki je bil obenem tudi demonstracija proti vojni v Vietnamu in pozi-, za mir v svetu, se je udeležilo več kot 200 članov de lovnega kolektiva.
S cvetjem, zastavami in nr različne j širni prireditvami sc popestrili prvomajske prazni ke tudi povsod drugod po Jugoslaviji.
Štafeta skozi fimo goro
Od Splita do planine Ozren
TITOGRA35^ 3. maja. štafeta mladosti je v prvomajskih dneh prehodila dolgo pot od Splita do Lipovca v vznožju planine Ozren, kjer so 1941. leta ustanovili ozrenski partizanski odr^d. 29. aprila so štafeto prepeljali s hitrim torpednim čolnom iz Splita na otok Vis in potlej — naslednji dan — še na Hvar. Od tam so štafeto prepeljali v Makarsko, od koder je nadaljevala pot po jadranski magistrali do vstajniške Pod-gore. Nato je vodila pot šta-
Pomoč za rekreacijo upokojencev
LJUBLJANA, 3. maja. (Tanjug.) — Osebni, invalidski in družinski upokojenca v Sloveniji bodo dobili letos kot pomoč za rekreacijo po 76 novih dinarjev. Komunal, ni zavodi za socialno zavarovanje bodo upokojencem ves znesek izplačali v septembru. Ta pomoč bo izplačana iz sredstev ukinjenega prisjJev. ka za znižano voznino-
Gneča na pohorski vzpenjači
MARIBOR, 3. maja. — Pohorska vzpenjača je od 30. aprila do 3. maja prepeljala več Ispt' 16.000 potnikov. Največ potnikov so prepeljali prvega maja (5892) in drugega maja (5579). Številni Mariborčani pa so odšli na Pohorje peš, ker bi sicer morali čakati na karte in na prevoz v dolgi vrsti.
Rekorden obisk planinskih postojank
CELJE, 3. maja — Večina delovnih ljudi oa celjskem je dneve prvomajskih praznikov preživela v naravi, kajti sončno in toplo vreme je bilo kot nalašč za izlete. Vse planinske 'postojanke Boč, Lisca, Celjska koča, Mozirska planina, Smrekovec, Sleme. Mrzlica, Menina planina, Šmohor in prečudovita Logarska dolina so zabeležile rekorden obisk. Logarsko dolino je poleg domačih izletnikov obiskalo tudi mnogo tujih gostov. žal je užitek potovanja v to prelepo dolino kalil prah ki se je ob gostem prometu dvigal ves dan na neasfaltirani poti od Ljubnega do Logarske doline.
F. K.
Cesta Kraljevo-Čačak spet odprta
KRALJEVO, 3. maja. (Ta njug ) — Na cesti I. reda Kraljevo—Cačak so davi normalizirali promet, ki je bil prekinjen pri Abramu zaradi vode, ki je po močnem deževju pred 1. majem prepla vila cesto. Promet se sedaj razvija normalno.
fete po dolina Neretve do Dubrovnika, kjer so štafeti priredili topel, prisrčen sprejem tisoči meščanov in turistov. Prvega in drugega maja je tekla štafeta naprej ob morju, nato pa je zavila proti Titogradu, kjer jo je pričakalo več kot 10.000 ljudi.
Najtežji del poti na vsej 8500 km dolgi poti je štafeta prestala, ko je tekla skozi planinske predele severne Cme gore, kjer je bila marsikatera pot še pokrita s snegom. Na poti v Žabjak se je štafeta ustavila v Nikšiču, kjer je bil slovesen miting, s katerega so poslali Titu brzojavko z najboljšimi željami in pozdravi. Danes zjutraj so štafeto pospremili na pot v smeri proti Nišu prebivalci vasi Lipac v vznožju planine Ozren.
Od Splita do planine Ozren so spremljali štafeto tisoči delovnih ljudi, zaljšali njeno stezo s cvetjem in ji v mislih dodajali še svoje pozdrave za tovariša Tita.
Na stotine kopalcev v Rimskih Toplicah
CELJE, 3. maja. — Pravcato poletno vreme je včeraj in danes zvabilo v Rimske Toplice več sto kopalcev, ki jim je bila to letos prva priložnost za kopanje na prostem. Plavalni bazen v Rimskih Toplicah in prostor okrog njega je bil oba dneva zaseden do poslednjega kotička, številni kopalci v popoldanskih urah sploh niso dobili več kart, medtem ko je kabin zmanjkalo že dopoldne. Tako toplega vremena za prvomajske praznike kot letos ni bilo že vrsto let.
Nova številka »Občana«
Izšla Je deveta številka »Obdana«, časnika, ki obravnava vprašanja samoupravljanja v komuni. _
Erna Podbregar razpravlja o tem, kako zagotoviti dovolj moč. no materialno osnovo za uspešno realizacijo družbenega varstva otrok. Inž. Vida Battelino piše o pomenu strokovnega dela pri programiranju dela otroških vzgojno varstvenih ustanov. S področja otroškega varstva je tudi analiza, ki jo je izdelala organizacija SZDL v Ravnah na Koroškem. Miha Ribarič piše o zborih volivcev, in sicer pod naslovom »Razprava o oblikah, namesto o vsebini«. Sestavek »Kako zagotoviti učinkovitejše sodelovanje občanov« je napisal Franjo Marovšek, članek »Ali komaj sklepčni lahko kvalificirano odločajo?« pa Bojan Kar. delj. Rozika Žigon postavlja vrsto vprašanj s področja krajevne samouprave in vabi k razpravi še druge. Peter Dornik piše o krajevni skupnosti Milan Cesnik,. in sicer pod naslovom »Nezai ' ranost — ali res nobenih
mov?«. Članek »Družbeni______
niso samo prostori« je napisal Marko Jakše, članek »Vsebinski pomen priporočil« Rado Miklič, prispevek Bojana Kardelja »Zaradi usluge menjati sprejeti koncept?« pa govori o razvoju pekarskih zmogljivosti v Ljubljani. Sestavek »Kakšen je vpliv občana?« je delo Smiljana Volčiča. Stalne rubrike, kot so kronološki pregled zakonov, vprašanja in odgovori itd., vsebuje seveda tudi ta številka »Občana«.
Pisma bralcev
Pozabljena
Opisal bom dogodek, ki se je zgodil v nedeljo, 10. aprila 1966. Tega dne smo
v Šentjanžu pokopali dijakinjo srednje ekonomske šole v Slovenjem Gradcu. Ob pogrebu pa so se pojavila nekatera znamenja, Jci jih ne morem in tudi ne smem prezreti.
V navadi je bilo in morda je še kje, da so prišli k zadnjemu slovesu' vsaj sošolci, če ne že vsa Šola s predavatelji vred. Tokrat je bilo čisto drugače. Videti je bilo, koi da so dijaki (vsaj velik del) pozabili na svojo kolegico, pozabili na sošolko, ki je dve teti delila 3 njimi skrbi in težave.
Prav tako se pogreba svoje dijakinje niso udeležili profesorji, ne njen razrednik. Gotovo ni moja pravica, da ugotavljam, ali so storili prav — rad bi le poudaril, da se je izgubila ob žalostnem dogodku vsakršna sled humanih čustev do sočloveka, do člana skupnosti in vsaka sled spoštovanja do drugega. Kaj je bilo vzrok — slabo vreme?
Bralci, ki boste to prebrali, presodite, ali sem storil prav ali napak, da sem to omenil?
MIRKO EPŠEK, Ljubljana, Akademski kolegij
»Klimatski
pokazatelji«
Na tem mestu sem bral nedavno dva zapiska o tem, če je izraz »snežna ploha« pravilen ali ne. Pri tem sem se spomnil zadeve, ki prav tako spada v področje našega izrazoslovja o vremenu in podnebju.
že precej časa je minilo, kar je potožil pisatelj »Slovenščine za Slovence«, da se njegovi nasveti vse premalo upoštevajo- Kot primer je tudi zapisal^ da še vedno beremo v vremenskih podatkih o raznih »pokazateljih«. In glej! še danes ta dan je narisano s štiri centimetre visokimi črkami v vremenski hišici na Miklošičevi cesti: KLIMATSKI POKAZATELJI za mesto Ljubljana. Napis je najnovejši, ker navaja podatke za april 1966. Torej kljub opozorilu in kljub temu, da je »pokazatelj« v Slovenskem pravopisu iz leta 1962 izrecno prepovedan!
Pa tudi izraz »klimatski« v tej zvezi ni pravilen. Saj navajajo tisti »pokazatelji« samo VREMENSKE podatke za Ljubljano v posameznih mesecih, medtem ko je klima (slovensko:	POD-
NEBJE) čisto kaj drugega. VREME je v Ljubljani skoraj vsak dan drugačno, PODNEBJE pa je pri nas (kot v vsej Evropi) precej enako že kakih dvajset tisoč let, namreč od konca zadnje ledene dobe.
ZMAGO BUFON. Ljubljana, Prirodoslovni muzej
Pozabljeni poštarji
Opozorimo naj na upokojene bivše poštne zvanični-ke, ki jih je dopolnjeni pokojninski zakon popolnoma prezrl.
: V letih 1952—1958 je bilo poštnih uslužbencev zelo veliko upokojenih. Prejšnje zvanje so nam črtali, nas dali za eno skupino niže,
po 35 letih smo zopet pomožni sluge — manipulant-je in tako upokojeni z najnižjo tarifno postavko; to nas boli že ves čas, kar smo upokojeni- Po zadnji odločbi prejemamo 24.400 S din in sedanji draginjsJd dodatek, skupaj 30.090 S din.
Pripominjamo, da smo delali v težjih pogojih, kot delajo poštarji danes; prenašali smo tovore od 20— 30 kg- po vseh nadstropjih, in to dvalerat dnevno, razen tega pa opravljali še notranjo službo, vse razdeljevanje je šlo skozi naše roke.
Poštarji, ki gredo sedaj v pokoj, rmajo 50 do 60.000 S din pokojnine. Sprašujemo se, kako naj živi upokojenec z žend s 30.000 S din, če ni več zmožen, da bi si kaj zaslužil?
Stari poštarji: VIKTOR
LOTRIČ, IVAN PRIJATELJ, IVAN ARHAR in
LOJZE FINK, Ljubljana.
Odločbe naj bodo v domačem jeziku
Pred leti, ko smo sprejeli novo ustavo, smo slišali, da smG pred zakonom vsi enaki in da so v Jugoslaviji vsi jeziki enakopravni. To je čisto naravno, razumljivo pa predvsem za nas Primorce, ki smo preživeli težke čase pod fašizmom, ko smo komaj še mogli misliti po slovensko.
Prav zato pa ne razumem, zakaj dobivamo upokojenci in invalidi, ki se borimo za svoje pravice, od vrhovnega sodišča v Beogradu odločbe v srbohrvatskem jeziku. Veste, mi teh odločb ne razumemo. ySfbohrvatsko razumejo pri nas samo tisti, ki so bili v jugoslovanski vojski. Zato nam morajo oni razlagati, kaj je napisano v taki odločbi. To pa menda ni čisto v skladu z ustavo, saj smo vsi ljudje enakopravni. Sicer v zadnjem času m bilo več takih odločb, ker so se spremenili zakoni, in v Beogradu ne čdločajo več o naših pravicah. Pred nedavnim pa je le neki vojni invalid spet dobil odločbo v srbohrvaščini. Menim, da bi bilo prav in praznino, da bi bile vse odločbe v jeziku, ki ga razumemo.
JAKOB HVALA.
Kobarid, Soška 3
Po pekarnah in zelenjavnih trgovinah
Napisala bom nekaj besed o ljubljanskih pekarnah in zelenjavnih trgovinah.
V neki pekami v centru mesta večkrat kupujem manjše količine kruha. Ko pa prosim za papir, slišim ponavadi odgovor, da »z<-kruh nimamo plačanega pa pirja«. Mislim, da so takr in podobne izjave za Ljub Ijano precej žalostne, saj n niti najmanj higienično nositi v mrežah nezavit kruh. Mogoče ne bi bilo napak. če bi vsaka prodajalna kruha poskušala najti način kako priti do papirja za zavijanje kruha, škoda, da je hokejsko prvenstvo mimo — takoj potem je zginil papir za kruh.
Ob tem naj pripomnim, da mesarijam papirja nikoli ne manjka, saj ga dobiš pri
5 dkg salame skoraj kar 2 dkg.
Rada bi tudi povedala, da so v ljubljanskih zelenjavnih trgovinah prodajalke urnejše pri računanju dekagramov kot električni računalniki. Razen tega plačamo večkrat tudi del teže prodajalkine roke■ Večkrat kupim po kako pomarančo in zgodilo se mi je, da mi je prodajalka pri treh pomarančah skoraj v sekundi zaračunala 47^dinarjev več, kot je normalna cena. Ze prav po vseh trgovinah v centru sem kupovala pomaranče prav zaradi tega. da bi videla, če mi jih bodo j kje računali točno. Pri tem ! je zanimivo to, da se mi še ni zgodilo, da bi se prodajalka zmotila za en sam dinar v svojo škodo.
Upam, da bodo to pismo prečitali tudi tisti, ki te probleme rešujejo.
AMALIJA ŠKRABL.
Ljubljana
Po treh letih naj se stare napake ne ponovijo!
Vest, da bo spet odprto gostišče na Ljubljanskem gradu, me ie razveselila — pa tudi zaskrbela.
Že to, da ie bila ta turistično najprivlačnejša toč ka Ljubljane kar tri leta zamrznjena, daje vsem, ki so odgovorni za turistično — in tudi mestno gospodarstvo — slabo spričevalo. Kaj vse bi drugod iz tako zanimive točke napravili turistično in gospodarsko, si komaj predstavljamo. Urejeno solidno gostišče, oskrbljeno z dobrimi pijačami in okusno pripravljenimi prigrizki — in nepretiram-mi cenami — bi verjetno od tehtalo marsikatero reklamo, za katero gredo letno težki milijoni, tudi v devizah.
Toda stare napake in pomanjkljivosti se ne smejo ponoviti. Na to hočem predvsem opozoriti s temi vrsticami. Ko je bilo pred leti na Gradu še gostišče, sem popeljal tja družbo znancev iz sosednje države- Zelo lep dan. čudovit razgled na razcveteli grajski hrib in vso ljubljansko kotlino ter okoliške hribe in gorske grebene s snežno kapo je goste navdušil. Potem smo stopili še na teraso. Obiskovalcev je bilo veliko, toda mizice so bile sumljivo prazne. Zakaj, smo hitro vedeli. Naročili srna dokaj preproste stvari: pivo, pelinkovec in narezek. Ko je to natakar prinesel. smo se spogledali: pivo brez pene, kozarci komaj do dve tretjini natočeni, v pelinkovcu na dnu neka usedlina, narezek za osebo pa tak, da bi moral po- j rabiti dva, da bi napolnil žemljico. Na ogročeno pri- ; pombo je natakar odgovo-ril: tako pač strežemo pri 1 nas, tista malenkost na dnu i čaše s pelinkovcem vas pač ne sme motiti. Pritožili smo se pri upravniku. Nič ne moremo! Sem brez moči. Smo majhen kolektiv, vsi uslužbenci (strežno in pomožno osebje) so člani delavskega sveta, skratka, _ ničesar ne morem ukreniti Kmalu nato je šlo gostišče v likvidacijo — za tri leta. Upajmo, da se to ne bo ponovilo.
FRANJO NOVAK.
Ljubljana, Slomškova 7 ,
BARTHOLOMÄUS DWORSCHAK
Avtogume vseh znamk - najmodernejše vulkaniziranje
G R A Z , KEPLERSTRASSE 15
ZA POTREBE AVTOMOBILOV IN INDUSTRIJE
VVIEN-LINZ-SALZBURG-GRAZ-INNSBRUCK
IZVLEČEK IZ NAŠEGA DOBAVNEGA PROGRAMA:
deli za zavore - zavorno olje - filtri in vložki - obloge za zavore in sklopke -bronaste zakovice za zavorne obloge - zavorne čeljusti za fiat in puch - oblepljenje zavornih čeljusti po načinu »Bonding« -svečke - sklopke - plošče za sklopke med drugim tudi za fiat, steyr, opel in ford -ročice in metlice za brisalce - pralne naprave za zaščitna stekla - žarometi - tekočina v razpršilcu za olajšanje vžiga - sredstva proti zmrzovanju - tesnila - odbijači
-	klinasto jermenje - stožčasti valjčni ležaji
-	kardanski členi - nastavki za starterje -dušilci za izpušne cevi — snežne verige — cevi in armature za hidravliko.
8020 GRAZ, RÖSSELMÜH!GASSE I3
Tel.: (03-122), 86-508 — Telex: 03-1588
Preveč so omejeni na sezono
Nekaj ugotovitev o turistični dejavnosti na območju radovljiške občine
Turizmu posvečajo v radovljiški občini precej pozornosti. Že sedaj predstavlja drugo najpomembnejšo panogo, v prihodnje pa bo lahko dosegel še močnejši razvoj. Dobra osnova za to so ugodni naravni pogoji ter turistična tradicija, še posebno obeh največjih središč Bleda in Bohinja. Skrb za turistično in gostinsko dejavnost se kaže tudi v tem, da so ji posvetili zadnjo sejo občinske skupščine. Na njej so prišli do nekaterih zanimivih ugotovitev in predlogov za uspešnejši napredek v turizmu in gostinstvu.
Leta 1964 je bila radovljiška občina po turističnih nočitvah na prvem mestu v Sloveniji, lani pa jo je na drugo mesto potisnil Piran- V juliju so sicer še napovedovali rekordno turistično sezono, toda dolgotrajno deževje v drugi polovici julija jo je pokvarilo. Prejšnja leta so imeli vsako leto povprečno 12.000 več gostov in 34.000 več nočitev. Lani pa se je pri gostih ta porast zmanjšal za dve tretjini, pri nočitvah pa za 7000, tako da so pri 167.000 gostih zabeležili 621.000 nočitev
V zadnjih petih letih se je močno spremenilo razmerje med domačimi in tujimi gosti- Leta 1960 je bilo tujcev le dobra petina, do lani pa se je njihovo število potrojilo, tako da predstavljajo že skoraj polovico vseh gostov. Po drugi strani pa opažajo nazadovanje domačega turizma glede nočitev.
Dohodki od turizma in gostinstva predstavljajo v Radovljici pomemben vir za občinski proračun. Lani so samo od prometnega davka na alkoholne pijače ter prispevkov iz osebnega dohodka v gostinstvu dobili 200 milijonov starih dinarjev. Turistične takse, ki jo preko krajev-
nih skupnosti uporabijo za turistične namene, pa se je nabralo za 45 milijonov dinarjev. ,
Turizem razen tega prinaša precej dohodka posredno, predvsem preko trgovine in prometa. Za Bled so izračunali, da so dve petini živil pokupili gostinci, bencina so prodali turistom kar tri petine, na pošti pa je šlo na njihov račun 35 odstotkov prometa. Leta 1964 so prodali za devize za 30 milijonov dinarjev raznega blaga, lani pa že za 40 milijonov dinarjev-Devizni dohodek od turizma se je lani povečal na 2,9 milijona dolarjev, kar je le za tretjino manj kot ga prinaša izvoz-
Čeprav so lani dogradili ali prenovili več objektov, v katere so vložili skoraj milijardo star- dinarjev, .imajo v gostinstvu še vedno prerhajhne zmogljivosti. Neugodno je tudi to, da na hotele odpade le četrtma vseh ležišč, od teh pa kar polovica na depandanse.
Ko so govorili o gradnji novih hotelov in drugih gostinskih objektov, so se zavzeli za združevanje sredstev gostinskih, trgovskih in prometnih organizacij. Doslej so ta denar uporabljali vse pre-
več razdrobljeno, predvsem za razna popravila. Pri investiranju v gostinstvo naj bi priskočila na pomoč tudi industrijska podjetja, ki bi potem od turizma lahko dobila del deviz za uvoz reprodukcijskega materiala. Za nove gostinske objekte predlagajo v začetku znižanje dajatev, da bi tako kaT najbolj zainteresirali gospodarske organizacije za gradnje-
Precejšnja pomanjkljivost blejskega in bohinjskega turizma je še vedno prevelik sezonski značaj. Samo v juliju in avgustu imajo toliko nočitev kot v vseh drugih desetih mesecih skupaj. Bohinj s smučarskim središčem na Voglu sicer že dobiva ugodnejše možnosti tudi za zimsko sezono, Bled pa je za zdaj zaradi slabih cest še predaleč od večjih smučišč. Gostom pa bo sploh čez vse leto treba nuditi večje možnosti zabave, izletov, športnega izživljanja in ogleda prirodnih in kulturnih zanimivosti v bližnji in širši okolici, s čimer bi tudi v času med obema sezonama dobili več gostov.
Z novimi predpisi se je lani precej povečalo zanimanje zasebnikov za turizem. Medtem ko število turističnih sob že dlje časa narašča, so v lanskem letu odprli tudi 8 novih zasebnih gostiln. V zadnjem času pa je med zasebniki vse več zanimanja za to, da bi gostom nudili celodnevno oskrbo. To pobudo bodo vsestransko podprli.
Čeprav Bled in deloma tudi Bohinj še kar redno skrbita za svojo propagando, so poudarili, da je pri njih turi-
stična reklama še premalo načrtna in prešibka. Lani so zanjo porabili blizu 30 milijonov dinarjev, kar je glede na dohodek precej manj kot v drugih državah. Menili so, da bo treba zagotoviti stalen dotok sredstev za propagando iz dohodka, ki ga prinaša turizem.	L. STRUŽNIK
Žutica, drugo največje naftno polje
Po zgraditvi potrebnih naprav se bo v prvih dneh maja nedaleč od Zagreba začelo izkoriščanje novega naftnega polja »žutica«, jugovzhodno od Ivanič-grada. To bo drugo najizdatnejše naftno polje v Jugoslaviji, ki ne bo mnogo zaostajalo za naftnim poljem »Stružac« pri Popovačd. V dolžini 4 km ob reki Lonji so v zadnjih dveh letih navrtali 14 vrtin, ki vse dajejo nafto ali plin- Za izkoriščanje novega naftnega polja so zgradili zbiralno postajo in jo priključili na sistem naftovoda, ki povezuje • naftna polja Ivanić-grad, Kloštar, Lipovljani in Stružac z rafinerijo v Sisku. Zgradili so tudi rvse potrebne naprave za redno pridobivanje nafte iz 12 vrtin- Računajo, da bo novo naftno polje žutica do konca letošnjega leta [dalo 100.000 ton nafte, v prihodnje pa še več, ker pripravljajo nadaljnje vrtine. Nahajališče nafte je 1800 do 2000 m pod površino zemlje, daje pa nafto odlične kakovosti, ki sodi med lahke parafinske vrste, kakršne dajejo mnogo bencina in plinskega olja.
—S
Iz odvetnikove beležnice
idnosi močno vplivajo na delo
Delavec mora biti pri delu v podjetju varen tudi pred grožnjami
V podjetju V. S. v Kranju se je sestal svet delovne skupnosti, da bi razpravljal o nedisciplini vodje upravne službe. Na ta sestanek prizadetega niso povabili. Sklepe sestanka so zapisali v kratek zapisnik, v katerem je, med drugimi posplošenimi obdolžitvami, rečeno, »da takemu delavcu ni mesta v kolektivu« ter da »mora takoj izročiti ključe vhodnih vrat in pisalne mize ter druge ključe, sobo pa je treba takoj komisijsko zapečatiti«. Potem je 11 članov kolektiva skupaj stopilo v sobo vodje upravne službe in ga — obkrožilo; predsednik sveta kolektiva mu je izročil zapisnik. Na vprašanje prizadetega, kaj naj to pomeni, mu je predsednik svpta pojasnil, da naj »takoj izroči ključe ter naj gre domov«.
V drugem podjetju v Ljubljani je dozoreval proces v zvezi z osamosvojitvijo velikega	obrata.	Kakor	po	navadi	sta se	formirala	dva
nasprotna tabora. Pri šefu oddelka, ki je pripadal taboru za osamosvojitev, so se nekega dne zglasili trije delavci	močnih	postav	iz	na-
sprotnegla tabora in grozeče zahtevali, da	»takoj	zapusti
podjetje«.
Ali so takšni primeri, ki nekoliko spominjajo na ?re-tepaške metode, pri reševanju sporov redki? Verjetno niso, ker se prizadeti v glavnem r.e upirajo, zapuščajo pa podjetja, ker menijo, da v takšnem položaju ne morejo več ostati v delovni organizaciji. Tako ostanejo tak. šni izpadi in nezakonitosti neznani zunaj prizadetih kolektivov.
Vemo. da so tudi delavci, ki kršijo delovne dolžnosti, ustvariajo nezdravo vzdušje v kolektivu in s tem moti:o proces proizvodnje- Seveda so delovni kolektivi zaintere-
sirani na tem, da takšne delavce izključijo- Zakon predvideva takšne primere in določa, kako je treba izključiti nedisciplinirane. Delovne or. ganizacije so torej dolžne postopati po zakonu, ker se drugačno ravnanje sprevrže j v samovoljo, kar pa ni brez posledic. Ce se delavec namreč obme na sodišče in le-to ugotovi, da je izključitev nezakonita, prisodi delavcu na njegovo zahtevo škodo vsaj ! v višini osebnih dohodkov, ' ki bi jih prejel, če ne bi bil nezakonito izključen. Ker traja postopek pred sodiščem do pravnomočne sodbe vsaj j 4 mesece, si lahko predstavljamo, kakšna je materialna j škoda, ki jo utrpi delovna ! organizacija.
Iz pogovorov s sodniki, ki vsak dan obravnavajo delovne spore, lahko ugotovimo, da je veliko število sporov. : ki izvirajo iz neurejenih medsebojnih odnosov v kolektivih. Ce kak delavec iz kakr-: snih koli razlogov ni všeč i nadrejenemu, se na tihem
začne prenehanje dela (na primer zaradi »zmanjšanja obsega poslovanja«, zaradi tega, ker »delavec ne ustreza zahtevam delovnega mesta« ali ker se njegovo delovne mesto »odpravi«), V poštev prihaja tudi premestitev, in sicer na tako neprimerno delovno mesto, da je pričakovati, da bo delavec sam zapustil podjetje itd. Po navadi skušajo dati vsemu temu pravno obliko, tako da bo vsaj formalno vsa zadeva v skladu z zakonom:	na
papirju se na primer izvede »reorganizacija služb« ali »nova« sistemizacija delovnih mest«, preimenovanje delovnih mest in podobno-
Omeniti je treba, da so taksni postopki dolgotrajni, zlasti še, če se nadaljujejo pred sodiščem- V vsem tem času je delavec na delovnem mestu v negotovosti in ni težko razumeti, kakšna je v tem času njegova volja do dela, zlasti pa učinek njegovega dela. Ce sodišče ugotovi, da je delovna organizacija nezakonito ravnala in se delavec vrne, oziroma da v primeru premestitve pride na svoje staro delovno mesto, se včasih ustvari vzdušje, v katerem prizadeti delavec ne more več zdržati — na primer, nihče noče govoriti z njim, kakor da bi s tem. ker se je za uveljavitev I svojih pravic obrnil na so-I dišče — storil zločin!
j V takih primerih ne gre j samo za nezadovoljstvo, ki ga ustvarimo pri posamez-I nem, neposredno prizadetem
delavcu. Praviloma vidijo tudi drugi delavci, kako se ravna s sotovarišem. Pri tem se upravičeno sprašujejo ali ne bo morda vsakdo izmed njih nekega dne objekt takšne osebne gonje! Pri vseh, ki vidijo, da se njihovemu sodelavcu godi krivica, se tudi ustvarja vzdušje neraz-položenja in nezadovoljstva; glede na to lahko tudi oni zgubijo voljo do dela in storilnost je manjša.
Splošno znano je, da odnosi med ljudmi močno vplivajo na proces dela in rezultate proizvodnje.
Zmotno je mnenje nekaterih vodilnih ljudi v delovnih organizacijah, češ da je delavec zadovoljen, če ima zadovoljive osebne dohodke in da je vse drugo postranskega pomena. Pogosto slišimo ljudi, ki pravijo, da bi raje delali v kolektivu, v katerem vlada medsebojno razumevanje tudi z manjšimi osebnimi dohodki, kakor pa z relativno večjimi dohodki v kolek-vitu, v katerem so odnosi slabi Dejstvo pa je, da ljudje, naj delajo kjerkoli že, enako reagirajo na dobro in slabo ravnanje z njimi. Ravnanje, ki se jim zdi krivično, povzroča nezadovoljstvo- Pravilno ravnanje in spoštovanje osebnega dostojanstva v veliki meri usmerja obnašanje vsakega delavca-
Medsebojni odnosi v kolektivih so velikega pomena za uspeh poslovanja podjetja in bi zaradi tega morala vodstva kolektivov te odnose preučevati in jih urejati.
J TRAJCEV
, : / >
ŽIV ŽAV NA MEJI — Na mejnem bloku v Rožni dolini pri Novi Gorici je vedno mnogo avtomobilov. Najbolj živahen je promet ob sobotah in nedeljah, ko prihajajo prebivalci Gorice in drugih krajev z one strani meje k nam na izlete. Dnevno pelje čez mejo tudi po več tisoč avtomobilov.	Foto: ISAJEVIč
Molk že dolgo ni več zlato
Ali poštena beseda vedno pravo mesto najde? — Strah pred posledicami
čedalje pogosteje se dogaja, da člani delovnih kolektivov prizadeto in javno govorijo o nepravilnosti ali slabem poslovanju v podjetju. Poštene in pogumne besede smo lahko le veseli. Zlasti še, ker je to eden izmed dokazov, da samoupravljanje prerašča formalne okvire in da proizvajalcem ni vseeno, kako gospodari podjetje.	-
V mnogih kolektivih najde poštena beseda pravo mesto. V mnogih kolektivih, še zdaleč pa ne v vseh! Niso namreč redki primeri, ko so ljudje, ki so upravičeno govorili o nepravilnostih, marsikaj »doživeli«. Doživeli so celo izključitev iz kolektiva! Spomnimo se na primer komercialnega referenta v ljubljanskem podjetju »Sadje-ze-lenjava—Trgohlad«. Ko je iskal pravico na sodišču, je le-to ugotovilo, da je bil povod za izključitev konstruktivna kritika in da je bila tudi odpoved nezakonita, ker niso navedli niti vzroka, zakaj so ga izključili.
Ob takšnih primerih navadno sprašujemo, ali so poklicali na odgovornost tiste, ki so s svojim postopkom povzročili kolektivu poleg moralne tudi veliko gmotno
Mleko iz Vojvodine za jadranske turistične kraje
Novosadska mlekarna se pripravlja, da bo v času turistične sezone i-edno dobavljala mleko turističnim krajem na Jadranu. Prevoz mleka ne bo delal težav tudi v poletnih mesecih, ker bo to mleko sterilizirano in pakira no za prodajo v kartonski embalaži (tetra-pak), kar zagotavlja, da se tako pakirano mleko dalj časa obdrži sveže. Strojno opremo za tako pakiranje so že nabavili s sredstvi, ki so jih dale zainteresirane organizacije proizvajalcev in predelovalcev mleka, ker si obetajo, da bodo po tej poti vnovčili znatne presežke mleka v Vojvodini. K temu bo pripomogla tudi pred kratkim sklenjena pogodba z italijanskimi uvozniki za nabavo 200 ton sira, pri čemer bo sodelovala z novosadsko tudi velika mlekarna v Subotici.	—S.
škodo? Zakaj tistemu, ki je bil po nezakoniti odpovedi doma, je treba plačati, kot da bi delal v podjetju. Odgovor pa je vedno: »Ne!« Zakaj? Zato, ker znajo posamezniki ali skupinice' v podjetju za svoje »ideje« pridobiti samoupravne organe, pozneje pa izjavljajo: »To je bil sklep delavskega sveta! Zakaj naj bi sedaj mi odgovarjali?«
»Razbijači« na cesti, direktor pa v zaporu
Drugi primer: na pobudo petih tovarišev je razpravljal kolektiv ljubljanskega podjetja »Slovenija-šport« lani avgusta o nepravilnostih in slabem poslovanjuv QeseL.dpj,. pozneje so izrekli direktorju nezaupnico, občinska skupščina pa je uvedla prisilno upravo. Med prvimi ukrepi prisilnega upravitelja, direk-' torja sosednjega podjetja, je bila »čistka« med ljudmi. In pet tovarišev, ki so spodbudili razpravo o nepravilnostih, je dobilo odpoved! Toda, zgodilo se je, kar se redkokdaj zgodi. Vrhovno sodišče SRS je razveljavilo odlok o prisilni upravi in direktor, tisti direktor, ki mu je kolektiv . izrekel nezaupnico, se je vrnil na svoj položaj. In med prvimi sklepi delavskega sveta je bila tudi odpoved »razbijaški« petorici (trije od petih so bili prej člani delavskega sveta!). Kdo si bo še drznil govoriti o nepravilnostih? Nihče si tudi ne drzne j kaj podobnega! Pa čeprav je | predsednik delavskega sveta l na seji, ki je bila 18. aprila ! letos, povedal: »Obvestiti vas i moram, da je naš direktor v i preiskovalnem zaporu! Osum-j ljen je izrabe položaja za j osebno okoriščanje ...« Pet : članov kolektiva, ki so javno i govorili o nepravilnostih, pa j čaka na sodbo sodišča, ki bo : povedalo, ali so dobili zako-I nite odpovedi ali ne ...
Molk zaradi izkušenj?
Bridke izkušnje pa člane kolektivov silijo k molčanju. Zlasti tam, kjer je samoupravljanje in dejavnost dru-žbeno-političnih organizacij le fasada za voljo posameznikov. Tu večkrat ne pomaga niti sodišče. Član kolektiva, ki so mu nezakonito odpovedali (največ takšnih odpovedi-je zaradi kritike!), se sicer vrne v podjetje, z „zadoščenjem, plačajo mu za Čas, ko je bil doma, vendar slej-koprej sam odpove! Zakaj posamezniki, ki so se ga hoteli že prej »znebiti«, imajo na voljo dovolj načinov, da nezaželenemu članu kolektiva povsem zagrenijo delo in življenje v podjetju. In svoj cilj so dosegli...
Ljudje, ki jim v podjetjih delajo krivico in ne najdejo v kolektivu podpore ob upravičeni kritiki, se navadno zatečejo na občinska vodstva družbeno-političnih organizacij. t Ponovne razprave v ko-lekavib na pobudo- občinskih forumov se marsikdaj končajo precej drugače, kot so končale prve razprave (prisotnost občinskih funkcionarjev spodbudi včasih tudi molčeč kolektiv k odkriti besedi!). Dogaja pa se tudi, da občinski forumi neradi posredujejo, ker se bojijo očitkov vodilnih skupin iz podjetij: »Kaj se vi vmešavate? To so naše notranje zadeve!« Posledica tega pa je, da so člani kolektiva, ki so upravičeno kritizirali razmere v podjetju, prevečkrat osamljeni in da jih nihče -(niti kolektiv niti družbenopolitične organizacije) ne ščiti pred sankcijami! Zato je razumljivo, da proizvajalci še marsikje raje molčijo, češ služba je kruh in molk je zlato! Toda v takšnih primerih molk že dolgo ni več zlato! In če v nekem podjetju dela majhna skupina vse, kar hoče, potem to lahko dela le zato, ker kolektiv razna početja — že s tem da molči — odobrava!
Ravnodušje zaradi odlašanja
Ravnodušje pa povzroča v kolektivih tudi dolgo in po-
časno odpravljanje problemov. Pedagoški delavci v Zavodu za gluho mladino v Ljubljani so pred letom dni začeli razpravljati o neurejenih notranjih odnosih. Ker so bili »maratonski« sestanki zaman, je kolektiv I. ekonomske enote izrekel direktorju nezaupnico. Nato pa se je začela dolga formalna pot. V zavod so hodile razne komisije in šele čez leto dni so prišli tako daleč, da je prav te dni komisija za imenovanje in razrešitev direktorja predlagala svetu zavoda, da direktorja razreši. Ves ta čas pa je direktor delal po svoje, včasih povsem drugače, kot so sklenili samoupravni organi.
Naj ob tem vprašamo: kako so odsevali neurejeni notranji odnosi, ki so trajali več kot leto dni, na delo z otroki? Ali je bilo treba res tako dolgo čakati?
Takšnih primerov je več. Vsak zakonit postopek sicer zahteva svoj čas, vendar pa ne bi smeli odlašati z odpravljanjem perečih problemov; zlasti takrat ne, ko zaradi odlašanja trpi delo ali pa poslovanje.
VOJKO ČERNELČ
Še ena tovarna ivernih plošč
Te dni je pn obratu lesno industrijskega podjetja »Delnice« v Lučicah začela obratovati novo zgrajena tovarna ivernih plošč- Objekt so zgradili v glavnem iz lastnih sredstev in vanj vložili blizu 600 milijonov starih din. Za proizvodnjo ivernih plošč bodo uporabljali odpadke obrata Lučice, kjer ima podjetje »Delnice« velik žagarski obrat s proizvodnjo zabojev in izdelkov gradbenega mizarstva. Ko bo nova tovarna ivernih plošč obratovala v treh izmenah, bo diaJjala na leto 10.000 kubikov (6.000 ton) ivernih plošč. Z vključitvijo nove tovarne ivernih plošč se bo skupni dohodek obrata v Lučicah povečal za 700 na 3-500 milijonov starih din in bo predstavljal dobro polovico skupnega dohodka podjetja »Delnice«.	—S
Zabeleženo
Vsiljeni
sodelavec
Po sklepu zadružnega sveta kmetijske zadruge Litija na seji v začetku aprila so reorganizirali veterinarsko službo, da bi zaposlili še enega veterinarja. Delovni kolektiv enote lastna proizvodnja — veterina pa se ne strinja s predlagano osebo. ki naj bi prišla v njihov kolektiv kot nov sodelavec-Razprava o reorganizaciji veterinarske službe in zaposlitvi novega veterinarja v litijski zadrugi se je začela že v februarju, ko je to poskušal urediti sam upravni odbor zadruge. Na pismeno pritožbo članov veterinarskega kolektiva v zadrugi, ki je opozoril, da tak sklep up ravnega odbora ni zakonit in ni v skladu s statutom zadru-ue. so zadevo predložili zadružnemu svetu Seja zadružnega sveta, na kateri je razpravljal o teh vprašanjih, je bila zelo burna. Zadružni svet pa se je le odločil tako kot je prej predvidel upravni odbor.
Zadeva pa s tem še ni urejena. Polemika o njej in ne-bodovanje se še stopnmie. To pa lahko škoduje zadružni dejavnosti in razvoju vsega kmetijstva na njenem območju.
Mnogi ljudje; člani zadružnega kolektiva in kmetje ugibajo in razpravljajo, ali je zadružni svet prav ocenil ta problem Prt tem nekateri opozarjam, da nikakor n- moči pričakovati, da bi veterinarji — dva zadružna in dosedanji občinski inšpektor — ki so se med seboj prepirali in zaradi žalitve časti in podobnega dajali opravka celo sodišču, lahko v prihodnje v skupnem delovnem kolektivu složno delali v k”*'st zadružne proizvodnje in sodelovanja s kmeti. Uspešno delo zadružnega kolektiva in dobri odnosi s kmeti pc je menda najpomembnejša naloga zadružnega sveta.
Tisti, ki niso zadovoljni s sklevom zadružnega sveta, tudi opozarjajo, da je bila seja. na kateri je svreiel sklep, komaj sklepčna. Od 21 kmetov — članov zadružnega sveta je prišlo na sejo le šest. Nekateri zatrjujejo, da niso šli na sejo. ker vabila niso dobili pravočasno■ Nekateri pa niso šli na sejo zato. ker se jim je po objavljenem dnevnem redu zdelo, da zadružni svet ne bo razpravljal o stvareh, ki bi kmete posebno zanimale, če bi vedeli. da bo zadružni svet razpravljal tudi o veterinarski službi, pa bi šli na sejo. ker se ne strinjajo, da bi v zadrugi zaposlili dosedanjega občinskega veterinarskega inšpektorja Tineta Mačka.
Da bo zadeva jasnejša, je treba dodati, da je velika večina kmetov zadovoljna z delom sedanjih dveh zadružnih veterinarjev.' Za dobro delo pa je ta veterinarja pohvalil celo zavarovalni zavod v Ljubljani, ki opravlja v litijski občini zavarovalno službo tudi pri živim. Zakaj torej zadružni svet — čeprav ima določene pravice pri odločanju — ne upošteva mnenja kolektiva lastna proizvodnja — veterina in kmetov, ki bodo sodelovali z zadrugo le takrat, če bodo zadovoljni z njenim delom? J. PETEK
NAJUSPEŠNEJŠI
v dnevniku
Bdei,o|

POTDVANJÀ ’	:
OSLO-STOCKHOLM 22. junij - 10. julij
Petnajstdnevni kombinirani
z avtobusom in vlakom v Skandinavijo. Za vsakogar bo posebna privlačnost ogled mestnih zanimivosti v Stockholmu — severnih Benetkah — Osla in Kopenhagna. Med potjo pa bo tudi ogled Dunaja, Prage in vzhodnega Berlina. .
Cena potovanja je 2000 Ndin oziroma 200.000 Sdin; prijave sprejemamo do 25. maja.
Z AVTOBUSOM PO VZHODNI EVROPI
1.-13. avgust
Štirinajstdnevio krožno potovanje z avtobusom po dežela. Vzhodne Evrope — Madžarski, Sovjetski zvezi, Romuniji in Bo'pariji Na potovanju bo zanimivo ogledovanje mestnih znamenitosti v Budimpešti, Kijevu, Odesi, Bukarešti in Sofiji. -	•
Cena potovanja je 1680 Ndin oziroma 168.000 Sdin; prijave sprejemamo do 30. junija.
3000 MILJ PO SREDOZEMLJU 19.-31. oktober
Trinajstdnevno krožno potovanje z’ luksuzno motorno ladjo »Dalmacija« po Sredozemlju. Program potovanja vključuje ogled znamenitosti Aten, Kaira, Aleksandrije, Port Saida in Beiruta (izlet v Balbeck) Privlačen pa bo tudi pristanek ladje na otoku Ciper in Kreti. Na jugoslovanski obali Jadrana bo ladja pristala tudi v Splitu in Dubroimiku. ,
Cena potovanja je od 2309 Ndin oziroma 230.900 Sdin do 2509 Ndin oziroma 250.900 Sdin (glede na kategorijo kabine); prijave sprejemamo do 15. septembra.
ASUAN-LUXOR-KAIRO
oktobra
Privlačno šestdnevno potovanje s posebnim letalom. V Asu-anu ogled velikega jezu, v Luxorju dragocenih zgodovinskih znamenitosti v dolini kraljev in v Kairu številnih mestnih zanimivosti v modernem in starem delu mesta.
Cena potovanja je 2700 Ndin oziroma 270.000 Sdin; prijave sprejemamo do 30. avgusta.
Potovati s KOMPASOM
poTneni'videti in doživeti največ
KOMPAS
SIMBOL VAŠEGA ZAUPANJA!

NA ZELENICI
STE POTREBNI ODDIHA PO NAPORNEM DELU?
VABIMO VAS NA ZELENICO, KJER SE JE POMLADNA SMUKA ŠELE PRIČELA!
ŽIČNICA »ZELENICA« IN VLEČNICA NA ZELENICI OBRATUJETA VŠAK DAN! NA OKREPČILO PA VAS VABIMO V MODERNO UREJENO RESTAVRACIJO »LJUBELJ«!
V prvih treh mesecih letošnjega leta je obiskalo Ljubelj in Zelenico preko 150.000 domačih in tujih turistov. Tudi vas vabimo na ZELENICO in vedno se boste spominjali prijetnega izleta!
KOMPASOVA TURISTIČNA POTOVANJA
PO DOLINI LOIRE (Francija)
26. junij - 3. julij
Osemdnevni kombinirani izlet z vlakom in avtobusom po Italiji in Franciji. Ogled Torina, Aoste, vožnja skozi predor pod Mont Blancom v dolino Loire, ki slovi po številnih znamenitih gradovih. V program potovanja je vključen tudi ogled prizorišča znamenite invazije v Normandiji in bivanje v Parizu, kjer bo dovolj časa na ogled znamenitosti.
Cena potovanja je 992 Ndin oziroma 99.200 Sdin; prijave sprejemamo do 25. maja.
LONDON
28. junij - 5. julij
Osemdnevni izlet z vlakom z ogledom Pariza, Londona, gradu Windsor in londonskega letališča, ki je največje v Evropi.
Cena potovanja je 1140 Ndin oziroma 114.000 Sdin; prijave sprejemamo do 3. junija.
PARIZ
6.-13. julij
iUWT;'
Osemdnevno kombinirano potovanje z vlakom in avtobusom. Med tridnevnim bivanjem v metropoli Francije bodo poleg ogleda mestnih zanimivosti še: izlet v nekdanjo prestolnico francoskih kraljev Versailles, ogled letališča Orly in predstave v revijskem gledališču Folies Bergère. Na povratku bo tudi ogled Lyona, Chamonixa in Torina.
IN NSBRUCK-ZO RICH-LUZERN 30. junij - 5. julij
Zanimivo šestdnevno krožno avtobusno potovanje preko Dolomitov in Tirolske v Švico, na Jungfraujoch, severno italijanska jezera, Milano in Bergamo.
Posebna privlačnost bo tudi vožnja po dolini Inna in preko prelaza Arlberg v Vaduz, glavno mesto kneževine Liechtenstein.
Cena potovanja je 770 Ndin oziroma 77.000 Sdin; prijave sprejemamo do 30. maja.
AŽURNA OBALA 4.-11. julij
Osemdnevno avtobusno potovanje pod geslom: — Preživite nekaj sončnih dni v cvetju, nasadih in svetovnoznanih letoviščih Ažurne obale — Nica — Monte Carlo — San Remo — ter v lepoti in mikavnosti francoskih planin pod Mont
Cena potovanja je 695 Ndin oziroma 69.500 Sdin; prijave sprejemamo do 15. maja.
ZAGREB
8. maj
Enodnevni avtobusni Met i narodno nogometno tekmo
Ljubljane v Zagreb na med-- Jugoslavija : Madžarska.
Cena izleta 25 Ndin oziroma 2500 Sdin; prijave sprejemamo vključno do 6. maja.
KOMPAS
Cena potovanja je 860 Ndin oziroma sprejemamo do 5. junija.
Sdin; prijave
\
rišču.
Prepričan sem, dragi predsednik in prijatelj, da bosta Združena arabska republika in Jugoslavija skupaj z drugimi nevezanimi in miroljubnimi deželami v tem tudi v prihodnje plodno sodelovali. Zato izredno cenim priložnost, da z Vami in Vašimi sodelavci izmenjam mnenja in da se neposredno seznanim z velikimi uspehi, ki jih je v socialistični graditvi dosegla Vaša dežela.
dati prednost vlogi pozitivnih naporov.
Velika vloga pripada zdaj narodom, ki so se odločila za to, da bodo politično in gospodarsko neodvisni. Ti narodi lahko zato prevzamejo mednarodno vlogo prek nevezanja, ki je že dokazalo svoj učinkovit in pozitiven vpliv ter združilo pomembne težnje mnogih narodov po miru, slonečem na pravičnosti. Zato je nevezanje zraslo v močno in rastočo strujo, ki uresničuje svoje cilje kljub razlikam in kljub raznim drugim okoliščinam.
V tej zvezi toplo pozdrav-
NIKDAR PODJARMLJENI KOŠČEK WELSKE ZEMLJE — Pokrajina okrog planine Snowdon, znana pod imenom Snowdonia, je danes zaščiten narodni park. Tega dela Walesa Angleži niso nikoli podjarmili, zato je ta svet simbol welske narodosti in boja za neodvisnost.	Foto: arhiv »Dela«
Nevezanost - orožje v boju zoper
Zdravica predsednika Tita
Rad bi izrazil našo radost, da so nam prazniki 1. maja omogočili izkoristiti naš počitek za to srečanje v Aleksandriji. Za nas, ki smo se že večkrat mudili v vaši deželi, pa tudi v tem lepem zgodovinskem mestu, je bilo vsako srečanje z Vami, dragi predsednik, in s ponosnim ljudstvom ZAR, prijetno doživetje. To je bilo vedno srečanje s starimi prijatelji in soborci, hkrati pa nova spodbuda za nadaljnjo krepitev našega sodelovanja.
Sodelovanje Jugoslavije in Združene arabske republike, izvirajoče iz svobodoljubnih in naprednih teženj naših narodov, se iz leta v leto uspešno razvija. Naše sodelovanje se krepi tudi kot rezultat velikih uspehov, ki ju dosegata naši deželi v svojem družbenem in gospodarskem razvoju. Tesne prijateljske vezi nam omogočajo odkrito govoriti o vseh vprašanjih, ki nas zanimajo, kadarkoli se pokaže potreba po tem. Posebej cenimo možnost, da se podrobneje seznanimo z izkušnjami in gledišči vaše dežele, ki ima tako pomembno mesto in vlogo, ne samo na Bližnjem vzhodu in Al riki, temveč tudi na vsem svetu.
Prijateljska izmenjava mnenj koristi boljšemu spoznavanju raznolikosti sodobnih gibanj v svetu in prispeva k učinkovitosti naših naporov. Razumljivo je, da imata Jugoslavija in Združena arabska republika, ki določata svoja gledišča na podlagi svojih izkušenj in v prizadevanju, da prispevata k en-kopravnemu mednarodnemu sodelovanju in ohranitvi miru, podobna ali enaka gledišča o mnogih ključnih problemih sedanjega sveta, kar se je pokazalo tudi v naših dosedanjih skupnih naporih. Gledišča naših dežel v mnogih mednarodnih problemih so znana in izražena tudi v več skupnih dokumentih. Glede na najnovejše dogodke, ki neposredno vplivajo na stanje v mednarodnih odnosih, pa šeni prepričan, da bo naša izmenjava mnenj tudi tokrat koristna in plodna.
Združena arabska republika in Jugoslavija uveljavljata. znano politiko in že več let uspešno sodelujeta. Zato bi ob tej priložnosti spregovoril v glavnem o načelih in bistvu te politike, kajti odtod izvira tudi naš odnos do konkretnih dogajanj v svetu.
že večkrat smo govorili — kadar gre za nevezane dežele — da v tem izrazu ni v polni meri zapopadena koncepcija te politike. Mislim, da nas včasih povsem napačno imenujejo »tretji svet«. Mi smo pod nevezanjem zmeraj razumeli politiko miru in neodvisnosti, boj proti kolonializmu in neokolonializmu, navezovanje enakopravnih odnosov med državami in narodi, spoštovanje obstoječih raznolikosti v svetu in omogočanje ^svobodnega razvoja vsakemu narodu v skladu z njegovimi potrebami in interesi. To je tisto, kar je skupno in kar navaja suverene dežele na združeno aktivnost in sodelovanje, kar smo zmeraj imeli pred očmi.-v takšni politiki, ki je načelna in tudi v svojem uveljavljanju univerzalna, so izraženi ob jektivni in dolgoročni, nacionalni in splošni interesi, in zato mnogo dežel druge alternative nima. Ta politika ni nastala, kakor včasih slišimo, samo kot posledica obstoja vojaških blokov ali hladne vojne, marveč so rezultat globokih družbenih sprememb v svetu. Njene korenine so v prebujeni in narasli zavesti in zrelosti osvobojenih narodov, ki se hočejo povsem osamosvojiti in si
priboriti enakopravno mesto v svetovni skupnosti, njena moč in vitalnost pa sta v tem, da je ta politika demokratična in napredna platforma za akcije, ki vodijo k poglobitvi mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov in je podpora in opora vsem miroljubnim silam sveta.
in možnosti za našo aktivnost.
Čeprav vojaški pakti popuščajo, se imperialistične in neokolonia&stične skomine niso zmanjšale; to velja tudi za težnje po hegemoniji in gospodarstvu, kar zlasti kaže vojna v Vietnamu. Oči vidno je, da reakcionarne sile ne nameravajo opustiti
ALEKSANDRIJA, 3. maja (Tanjug) — Predsednik Združene arabske republike Gaznal Abdel Naser s soprogo je priredil v ponedeljek v Strelskem klubu v Aleksandriji predsedniku Titu in njegovi soprogi Jovanki svečano večerjo.
Predsednik ZAR Naser s soprogo se je pripelji pred palačo Ras d Tin, od koder se je s predsednikom Titom in njegovo soprogo Jovanko napotil prota Strelskemu klubu. Na večerji je bilo kakih 300 povabljencev. Med večerjo, ki je potekla v prijateljskem oeračju, sta predsednika Naser in Tito izmenjala zdravici.
Dežele, ki se zavzemajo za mir in mednarodno sodelc vanje, delujejo zdaj v nekoliko spremenjenih razmerah. Pomen vojaških in političnih skupin, ki so grozile, da bi privedle do totalne razdelitve sveta, je čedalje manjši in fronte ekskluzivnosti, vsiljene monolitnosti in discipline, se krčijo.
Ta proces stopa praiv zadnje čase močno v ospredje, tako da o nekaterih deželah lahko rečemo, da samo še formalno pripadajo tem skupinam, vtem ko je njihova politika praktično izvenblo-kovska.
Mi seveda pozdravljamo vsak korak k odstranitvi razdelitev, ki ogrožajo mir. Položaj je zdaj tak, da ra-število dežel v Evropi, Aziji in drugje, ki teže za čim širšim sodelovanjem. Kljub povečani dejavnosti reakcije po mojem mnenju v celiti gledano lahko rečemo, da se sile miru in napredka iz dneva v dan krepe. Velik faktor pri tem je politika socialističnih dežel. Spričo sodelovanja vseh naprednih sil je nastalo v mednarodnih odnosih mnogo pozitivnih sprememb, v'organizaciji združenih narodov in na svetu nasploh pa je nastalo novo razmerje sil, kar veča potrebo
vztrajnega boja proti družbenemu napredku, da bi ohranile svoje eksploatatorske interese ob uporabi prikritih ali odkritih metod nedopustnega vmešavanja in zarot. Pri tem žele izkoristiti nor tranje slabosti in težave posameznih dežel. Zlasti zadnje čase se uveljavlja, posebej na afriških tleh, premišljena politika pritiska, izolacije in obkoljevanja naprednih dežel.
Protagoniste politike sile seveda moti politika nevezanja, ker daje mnogim deželam najugodnejše možnosti za učinkovit odpor proti pritiskom imperializma in neokolonializma.
Menim, da je treba odkrito ugotoviti, da se zdaj kakor se je tudi prej, za kritiko in napadi 'na politiko nevezanja dejanska skriva neposredni napad na neodvisnost in enakopravne odnose med deželami. Hkrati z istimi cilji kritizirajo in skušajo omejiti uporabo načel miroljubne in aktivne koeksistence, ki so bila vedno neločljivo povezana z bistvom politike ne-
Nas ne motijo ti napadi in tudi ne »ocene«, da je ta politika zašla v nekakšno krizo. Nekaj podobnega smo, mimogrede rečeno, slišali že prej. Seveda ne pozabljamo,
da so boli in da so možni nekateri nčuspehd in začasrri umiki naprednih sfl v posameznih deželah. Pravim začasni, ker trdno verujemo v sfle narodov, ki teže za napredkom. V naših ča-^h pa ni naroda, ki bi se mogel sprijazniti s kršitvijo svoje suverenosti in svobode. Razvoj v vsaki posamezni deželi je seveda odvisen od njenih naprednih sil, ki so najbolj odgovorne, da najdejo najboljše metode in pota za zagotovitev neodvisnosti in svobodnega razvoja.
" To so zelo zapletene in odgovorne naloge, ki jih je mogoče uspešno izpolniti samo, če obstaja nnlT°T”‘°
nost nar mogoči vanje svetu
lahko
večjo
podporo svetovne napredne in demokratične javnosti, ki je že doslej, prek Združenih narodov in v drugih oblikah, prihajala do izraza.
da itrražam
Vaše mnenje, če rečem, da bi morala biti naša pozornost tudi v prihodnje usmerjena v nenehno zbolj še vanje odnosov z vsemi deželami, ki so pripravljene sodelovati z nami.
Enotnost interesov vseh dežel, ki žele mir in ki se
Zdravica predsednika Naserja
Zares z velikim zadovoljstvom izrekam dobrodošlico Vam in vsem, ki Vas spremljajo na tem obisku v Združeni arabski «republiki, katere ljudstvo goji iskrena čustva prijateljstva in prisrčnosti do velikega ljudstva Jugoslavije in do Vas oseb no. Vi ste prevzeli avr gardno vlogo v vodenju političnega in družbenega boja Vašega ljudstva, ki je tako doseglo svoj sedanji standard razcveta in napredka.
V tej arabski deželi smo Vas z radostjo pričaka ob mnogih prejšnjih priložnostih, vendar pa gledamo na ta obisk s posebnim zanimanjem. Do njega je prišlo v času, ko je nastala potreba po globoki analizi, izmenjavi gledišč in osredotočenju naporov vseh, ki verujejo v svobodo in mir.
Tisto, kar lahko opazimo in kar v Tiovejšem času izvira iz razvoja dogodkov je, da imamo opraviti z nekakšnim, lahko bi rekli, imperialističnim valom, ki skuša zadušiti narodnoosvobodilna gibanja ter njihove politične in družbene težnje in ki si prizadeva onemogočiti boj in težnje mnogih narodov v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, da bi jim vsilili tisto, kar je nezdružljivo z načeli in idejami, izvirajočimi iz njihovih izkušenj v boju, iz njihove lastne prakse razvoja in gibanja naprej.
Na treh kontinentih v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki smo priče dogodkov, ki povzročajo našo zaskrbljenost. Protirevolucionarni elementi so aktivni, pričakovanja, polna velikih nad, so zadela na velike ovire. Hkrati je politika sile aktivna in neovirana, neokoloniali stični napadi pa ne zadevajo na ustrezen in učinkovit odpor.
Vse to zahteva globoko analizo, od tistih, ki so zvesti stvari osvoboditve, pa terja, da se zbero, da izmenjajo gledišča in da skupaj dojamejo odgovornost. Ni dvoma, da je mnogo razlogov za te dogodke. Politično, vojaško in intelektualno ravnotežje v svetu je močno skaljeno. Tudi izkušnje razvoja so odkrile probleme, med katerimi so jih nekaj povzro1 čile naravne okoliščine, druge pa industrijski pritisk.
Naj pa bodo razlogi kakršnikoli, zgodovinska odgovornost veleva, da se ne omejimo na analizo vzrokov in podrobnosti, marveč da postavimo predvsem naslednje vprašanje:
Kaj bi morali storiti, da bi zavrli ta reakcionarni, imperialistični val in obnovili iniciativo gibanja za politično in družbeno osvoboditev?
Naj bodo vzroki, ki bi jim lahko prisodili sedanje nevarne dogodke, kakršnikoli, ostane dejstvo, da moramo
V
ljamo iniciativo, ki ste jo sprožili s svojim potovanjem v Aleksandrijo, usmerjenim na združitev naporov Jugoslavije in ZAR, na medsebojno posvetovanje, na navezovanje stikov z drugimi in na uskladitev potencialnih naporov, pa naj ostane, slovansko-arabskih pa naj posežejo na sum področja.
Dragi- prijatelj, predsednik Josip Broz-Tito! Zdelo, se mi je primemo kratko omeniti naloge, ki naj jih prevzamemo skupno. Prepričan sem, da skoraj ni potrebno, da še enkrat potrdimo našo radost ob vsaki priložnosti, ki se nam ponudi za skupne misli in' napore. Mi visoko cenimo prijateljstvo, ki povezuje nas in narode naših dežel.
Indonezijski vtisi
Zakaj vojska ne
Nadaljnje nemire bi lahko izkoristila le socialna in politična desnica
OD NAŠEGA POROČEVALCA
DŽAKARTA, aprila — če se je od zunaj zdelo, da vse, kar se dogaja v Indoneziji zadnjih šest mesecev, sloni na grobi sili, je vsakdo, ki je spremljal te dogodke od znotraj, lahko opazil, kako skrbno je zlasti vojska pazila, da ne bo prekršila pravnega reda, ki sloni na ustavi.
Iluzorno bi bilo seveda misliti, da se je vse razvijalo po ustaljenih določilih pravnih predpisov. Zlasti velja to za težko moro, ki še danes visi nad porajajočimi se oblikami novega, stabilnejšega odnosa političnih sil v državi: za pokol »elementov GESTAPU (PKI)<c, ki je po najnižji, uradni oceni, terjal
87.000	žrtev, medtem ko se neuradne številke gibljejo od
200.000	navzgor. Toda sklicevanje na ustavnost in zakonitost se je pozneje spremenilo v močno zavoro in zunanjo oznako akcije proti versko fanatični: desnici, ki je potem, ko je bila PKI dejansko in formalno razbita, po vsem videzu presojala takole: negotovo ravnotežje NASAKOMA je porušeno, armada ščiti nas, napočilo * je »naših pet
PERILO, OBLEKE IN POSTELJNINA
V VELIKI IZBIRI
Veleblagovnica in tovarna perila
VILHELM KROTTMAYER
Graz, Lendplatz 32-33
VOZILA OPEL
Zaloga nadomestnih Strokovni nasveti in Servisna delavnica
JOSEF KIRCHBAUMER
Celovec, Rosentaier i
Skrbna in individualna Poslovanje v slovenščini!
Za pomoč na cesti
minut«, ki jih je treba izkoristiti do skrajnih možnosti in se enkrat za vselej — a če ne za vselej, pa vsaj za dolgo časa — iznebiti organiziranih levih sil. V ofenzivi desnice, kjer so muslimanske skupine odigrale vlogo noževega rezila, še daleč ni šlo samo za boj proti PKI. Šler je za ofenzivo proti vsemu, iz česar bi se kdaj pozneje utegnilo obnoviti politično levo krilo indonezijske družbe.
Podobo tega spopada so hkrati močno zameglevale p sane pojavne oblike boja med tistimi tokovi, ki so bili utelešeni v demonstrirajočih študentih in v tihi podpori armadi ter državnim vrhom, mkarniranim v dolgoletni osebni in politični zvezi med predsednikom Su kamom ter prvim namestnikom dr. Su-bandriom. Enajsti marec, ko je Sukamo z dekretom prenesel vsa pooblastila/na generala Suharta, je močno izčistil ta nejasni begotni mozaik prepletajočih se teženj. Toda v vseh teh burnih zapletih se spet in spet ponavlja trmasto, skoraj paradoksno stališče vojske, ki zdaj nastopa skoraj kot edina preostala organizirana sila: stališče, ki bi ga bilo mogoče na kratko označiti kot »strah pred lastno močjo«. Armada bi bila v vsem tem času prav lahko nekajkrat popolnoma prevzela oblast. A to se ni zgodilo.
V Indoneziji sami in zunaj si je marsikdo befcl glavo z vprašanjem, zakaj je tako? Od kod tolikšna skrb za pravno neoporečnost sleherne poteze v poilitični bitki, ki je nekaj mesecev prej s’poskusom udara in z omenjenim pokolom prestopila vse bre-
gove ustavnih in drugih prav nih določil? Je to znamenje slabosti v vrstah armade, strahu pred lastno neenotnostjo, ki bi utegnila po odkritem prevzemu oblasti pri-dreti na dan? Je to znamenje, da se generali zavedajo, kako silovite težave čakajo sleherno vlado, ki bi prijela za krmilo v ekonomsko in administrativno nagniti državi in hkrati nagonsko ali celo razumsko čutijo, da vojska že po naravi svoje organizacije in nalog ni zmožna spoprijeti se z njimi? Je to obotavljanje pred mitom, ki še vedno obdaja ime in osebnost dr. Slikama? V slehernem teh vprašanj, ki si jih še vedno zastavljajo analitiki indonezijskega razvoja, najbrž tiči košček pravega odgovora. Del odgovora na to sila zapleteno ^vprašanje utegne vsebovati tudi domneva, da je po 21. februarju, ko je predsednik Sukamo odstavil Nasutiona iz obrambnega ministrstva, napovedal mnoge dlruge pi umestitve in tako po mnenju marsikaterega poznavalca zagrešil najhujšo taktično napako v manevrih zadnjih mesecev, začela očitneje delovati koalicija nekaj vodilnih generalov in nekaterih zmernih in treznih politikov, ki so jasno videli, kakšne potrebe in kakšne akcije narekuje položaj v' državi- Ti politiki so danes osrednje osebnosti v vladi; pred ustanovitvijo novega kabineta naj bi bili delovali kot vešči politični svetovalci armade. Mnogo dobro obveščenih ljudi v Džakarti je danes pod pogojem, da ostanejo
njihova
pripravljenih, videti v tem »skrivanju« za pravne kulise diabolično, spretno m uničujočo taktiko, ki naj bi jo armada v zvezi s temi politiki
more biti povsem monoliten blok; da so v večmesečnem neposrednem boju za oblast pri marsikateri vplivnejši skupini ali osebnosti popustile normalne meje želja po uveljavljanju; tedaj postane precej jasno, da bi lahko nadaljnje nemire in spopade s pridom izrabila le socialna in politična desnica. Ta bi utegnila najti udarni vrh v osebi kakega nižjega vojaškega poveljnika, ki se v preteklosti zaradi nepomembnega statusa ni javno istovetil z vsemi številnimi manifestacijami uradne politike in ni javno
i ffssrs?STE
»Vi, Evropejci,« je rekel eden . raj ^ vse vidnejše SlsUžSs današnjega vojaškega in političnega vrha. Tudi to je eden od razlogov, zaradi katerih sklicevanje na ustavnost in
takih sogovornikov. »Vi bi radi vse s sekiro. Ste že kdaj videli, kako Indonezijec ubija komarja? Najprej mu odtrga eno nožico, potem drugo, pa eno krilce, pa drugo — in komarja na vsem lepem ni več.« Ta krvoločna makia-velistična prispodoba naj bd pojasnila »taktiko salame«, ki jo baje generali in vodilni politiki spretno obračajo proti predsedniku. Del tega morda celo drži; vsekakor drži vsaj to, da ni tako malo ljudi, ki si-na tihem žele, da bi bilo tako- Toda ta razlaga, ki je v njej le preveč politikantskih prizvokov, da bi mogla biti resnična sama zase, ne upošteva izhodišča, s katerega mora začeti sleherna resnejša analiza.
V čigavo korist armada in zlasti njen vodilni predstavnik general Suharto tako skrbno pazijo na pravno plat sleherne poteze, ko vendar edino vojska razpolaga s fizično silo, ki v skrajni konsekvenci ne potrebuje nobenega opravičila? Ali drugače: komu bi v skrajni konsekvenci koristili nadaljnji neredi, pretresi in spopadi? Katerim skupinam, katerim razredom, kateremu krilu političnega spektra? će upoštevamo, da je politična levica dezorganizirana; da v geografsko razdrobljeni državi, kakršna je Indonezija, tudi armada ne
na pravni red tvori krepko politično zavoro ambicijam desnice. Morda to ni glavni vzrok, zaradi katerega je ustavnost in pravna veljava vseh sicer »izrednih« ukrepov tako v ospredju; vsekakor pa je to poglavitni družbeni učinek takega stališča — vsaj v širšem smislu.
Zato Suhartova izjava »o nekaterih ustavnih vprašanjih«, kjer poudarja pomen predstavniških teles in očitno zmanjšuje pomen izvršne oblasti, še zlasti pomen predsednika kot njenega vrha, ni uglašena samo na tisto temo, ki jo je Indonesicm Herold 13- aprila v zelo zanimivem članku o »državi prava« in »državi nasilja« izrazil s temle zaključkom: nova indonezijska politična generacija se danes bojuje v bitka okrog večnega vprašanja:	»Kako
ukrotiti oblastnika«.
»Indonezijska država sloni na pravu in ne le na sili,« je začel že omenjeno izjavo o ustavnih vprašanjih general Suharto. Toda to ni bila le trenutku primerna fraza. Za tem se očitno skriva zgrajeno politično stališče, ki postaja vsak dan bolj jasno.
DUŠAN DOLINAR
okrog pia-narodni park. welske
Bitka za welški jezik
Za sedaj enakopravnost z angleščino le v sodstvu in upravi
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA
Naziv Wales izvira iz anglosaške besede »wealas«, ki pomeni »tujci«, toda welški izraz za deželo je Cymru, dežela prijateljev, tovarišev, rojakov. In v resnici se ta dežela razlikuje od Anglije ne samo po jeziku, zgodovini in običajih, ampak tudi po naravnih značilnostih.
Zavod za varjenje -
Ljubljana, Ptujska 19
sprejme:
diplomiranega inženirja in dipl. ekonomista za delo na področju organizacije in racionalizacije varilno-tehničnih del z večletno prakso in znanjem dveh tujih jezikov;
več kvalificiranih varilcev.
Pismene ponudbe naslovite na gornji naslov. ____________ 4402
proti levi: dr.
generalni predsednik Nahdatul Ulema), generalni poročnik nes Leimena, sultan Hamengku Buwono IX., Adam Malik in dr. ob slovesni zaprisegi.
Wales je dežela gora in dolin, bistrih potokov in slapov, globoko zajedenih zalivov in visokih pečin in' dol- . gib dolin, kjer so rudniki zarezali globoke brazgotine v zemljo, zakaj desetino britanskega premoga ih skoraj ves antracit izkopljejo v Walesu. Ta premog je posebno prikladen za parne stroje in nekoč so bila pristanišča v južnem Walesu — Newport, Cardiff in Swansea — hkrati glavna preskrbovališča parnikov s premogom.
Skoraj dve tretjini prebivalstva (Wales ima 2,7 milijona prebivalcev) živi v dveh južnih okrajih Glamorgan in Monmouthshire. Na tem območju so glavni premogovniki in glavni mesti sta Rhondda in Merthyr Tydfil. Tod v bližini so tudi najsodobnejše jeklarne v Britaniji in Evropi,, ki proizvajajo skoraj vso jekleno pločevino v Britaniji. Spencer Steel Works blizu Newporta, zgrajena leta 1962, je najbolj avtomatizirana jeklarna v Britaniji.
Poleg premogovne in jeklarske industrije je na jugu zrasla industrija, plastičnih mas, kemijska in tekstilna industrija, elektronska in radijska industrija in industrija letalskih motorjev.
Slika se spremeni, če človek potuje proti severu. Tukaj je lepa, valovita pokrajina, ki nekoliko spominja na Dolenjsko, z raztresenimi kmetijami. Na ograjenih pašnikih se pase živina, a tudi ovac je mnogo, še bolj proti severu pa leži svet okrog planine Snowdon, znan pod imenom Snowdonia, ki je zaščiten narodni park. To je apnenčast alpski svet, ki privablja čedalje več obiskovalcev. Za Walsane je simbol njihove narodnosti in njihovega boja za neodvisnost. Angleži si niso nikoli podjarmili tega koščka welške zemlje, niti takrat ne, ko je Edvard I. ubil zadnjega welške-ga kneza Llewelyna.
Odtlej je Wales ustavno in v pretežni meri tudi upravno del Anglije. Združeno kraljestvo je unitarna, ne federalna država, čeprav so upravne metode precej prožne in včasih nekoliko prilagojene krajevnim razmeram. Po mnenju številnih Welšanov so te metode premalo prilagojene welškim razmeram. Anglija skupno z Walesom ima drugačen upravni in sodni sistem, drugačno šolstvo, drugačno krajevno upravo — celo nacionalni cerkvi sta drugačni — od škotske.
Wales zastopa 36 poslancev v spodnjem domu parlamenta v Londonu, ki šteje skupno 630 poslancev, šele leta 1951 je vlada podelila ministru ožje . vlade — ministru za stanovanjsko izgradnjo in krajevno upravo — tudi naziv in funkcijo ministra za welške zadeve Pomaea mu poseben
[□‘.m n j. iitixj ---------» ki
se v glavnem mudi v Walesu. Glavna ministrstva imajo svoje pisarne v Cardiffu, glavnem mestu Walesa. Svet za Wales, ki zastopa welške Interese, krajevno upravo, kmetijstvo, industrijo, prosveto, kulturo in verstvo, je posvetovalni organ osrednje vlade.
Marsikateri Welšan meni, da bi moral imeti Wales večjo
kakor jo ima škotska, ker so tudi Welšani kot Škoti poseben narod.
šele konec prejšnjega leta je vlada sprejela priporočilo, da bi welščina v Walesu postala enakopravna angleščini. Tedanji minister za Walles je takoj pomirljivo izjavil, da s tem ne bodo nikakor kršene pravice tistih, ki govorijo angleško. Hkrati je tudi navedel misel iz nekega članka, ki ga je bil pred tem objavil »Times«: »Kadar jeziki umro — tudi to se dogaja — izgubi svet za zmeraj nekaj drago-
Parryjev odbor, ki je proučeval jezikovno vprašanje, je razlikoval med tremi načeli: dvojezičnostjo, nujnostjo in enakopravnostjo. Doslej je v glavnem veljalo načelo nujnosti, predvsem kar zadeva uporabo welščine na sodišču. Vsakdo, ki je hotel govoriti welško pred sodiščem, je moral dokazati, da ne zna toliko angleško, da bi se zadovoljivo izražal. Komisija ni prejela načela dvojezičnosti, po katerem bi moralo biti vse pravno in upravno poslovanje v Walesu v obeh jezikih. Pač pa je odbor priporočil načelo enakopravnosti v upravi in sodstvu. Po izjavi ministra za Wales odslej ne bo več zakonskih zadržkov, da ne bi rojstnih/ poročnih in mrli-šlih listov izstavljali v wel-škem jeziku. Morali pa jih bodo izstavljati tudi v angleščini, da bi jih lahko uporabljali ljudje, ki ne razumejo welščine.
Za welški jezik je to pomembna, čeprav dokaj skromna zmaga. Zanimivo je
pogledati, kaj je ob teh priporočilih zapisal dnevnik »Daily Telegraph«. Najprej poudarja, da to ni samo dejanje pravičnosti do welsko govoreče manjšine v Walesu in ne samo priznanje sedanjega položaja, ampak tudi ukrep, ki bo spremenil sedanje stanje. »Tako bodo uradno zaustavili propadanje wel-škega jezika. Tisti, ki menijo, da je to dobro, imajo na svoji strani precej čustvenih in drugih razumnih argumentov. Toda morali bi pomisliti na ceno. Kjer koli bodo poučevali v welščini, bodo to delali na škodo nečesa drugega, nečesa, o čemer lahko vsaj razpravljamo, kar je večje večje kulturne vrednosti ali praktičnega pomena ...«
»Daily Telegraph« ne pride seveda s pravo barvo na dan: kaj bo zdaj z ubogo angleščino, če bomo podpirali welšči-no v Walesu? Ali ne bomo kratili demokratičnih pravic tistih, ki znajo samo angleško in se bodo morda znašli zaradi tega v neugodnem položaju? Ali se ne bo poslabšalo znanje angleškega jezika?
Kar zadeva demokratičnost ali nedemokratičnost celo tako skromnih priporočil, kakor jih je izdelala Parryje. ka komisija, je uredništvu »Daily Telegrapha« najbolje odgovoril v pismu David Raymond iz Fariza.
»Spoštovani gospod urednik. — Tisti, ki obtožujejo Welsane, da bi radi vsilili svoj jezik drugim, pozabljajo, da so bili časi (doživljal sem jih sam), ko welščine špic* niso poučevali v šolah in je bila angleščina obvezen jezik celo na tistih območjih, ki so jezikovno stoodstotno welska. Ko je moj oče hodil v šolo, so kaznovali učence, če so v šoli govorili welsko. Za kazen so morali stati v kotu, okrog vratu pa so imeli napis: »NE!«...«
BOŽIDAR PAHOR
TEKSTILNA
TOVARNA
AJDOVŠČINA
PRIPOROČA SVOJE IZDELKE IN ČESTITA VSEM OBČANOM TER POSLOVNIM PRIJATELJEM
ZA OBČINSKI PRAZNIK — 5. MAJ

Med revijami
Dialogi 4
Pričujoča številka Dialogov naj bi bila, sodeč po razmerju med prispevki, predvsem številka poezije. V njej nastopajo s štirimi ciklusi kar štirje pisci verzov- Verzov torej na pretek, toda prave poezije v njih malo. Kljub temu je treba — kot v našem sodobnem pesništvu nasploh — tudi v omenjeni skupini razločevati med pisti z višjo stopnjo jezikovne kulture in večjo zmožnost# metaforičnega izražanja ter verrifika-katorji, ki jim mimo inventivnosti manjka tudi obrtniška izvedenost. Med kultivirane, a še zmeraj premalo samosvoje pisce sodita nedvomno Jože Olaj in I. G. Plamen. Prvi nastopa v pričujočih Dialogih s ciklusom Preska, navdihnjenim ob Jakije-vi slikariji, drugi pa s ciklu-sam Samostan na gori ter nekaj pesmimi- Prvi, ki evocira brezplodno kristovsko trpljenje sodobnega človeka v naši konkretni družbi, je neusmiljeno znan in dorečen (mimogrede: kompozicija različnih tematskih prvin s ciklusa je j okorna in premalo motivirana), drugi, ki evocira kdo ve kaj, pa je neusmiljeno nedorečen, čeprav z beleženjem miselnih avtomatizmov nič bolj izviren. Pri obeh imenovanih piscih — kakor tudi pri številnih piscih njune kategorije pri nas nasploh — vzbuja upravičeno skrb dejstvo, da sta — oziroma da so
—	kljub sorazmerno precejšnji formalni utečenosti še zmeraj tako \ izpovedno neizraziti in nezm :ll vizualizirani. To govori o velikanski pesniški produkciji bolj ali manj epigonskega značaja, ki utegne v prihodnje dvigniti splošno poetično dojemljivost in občutnost na neko povprečno raven, pri teni pa dušiti primere resnične ustvarjalne izvirnosti. Le-ta je namreč vedno izjemna, redka, in v navzkrižju z zakonitostmi povprečja
Leposlovna teža revije je v noveli Marjana Kolarja »Vsak dan ugasne v noč«. Avtor iz- j pričuje — kolikor je mogoče , presoditi, preden delo ni v j celoti pred bralčevimi očmi j
—	izrazit smisel za konkret- ' no opazovanje življenja, ki ga riše z umirjenim peresom v slogu psihološkega realizma- Druga, še več obetajoča piščeva lastnost je občutljivost za bistvene probleme človekovega doživlja- j nja, med katerimi je pojav smrti gotovo na enem izmed prvih mest. V objavljenem delu novele se seznanjamo z mladim aktivistom v ozračju zdravilišča za tuberkulozne. Iz aktivističnega življenja, katerega osrednja maksima je akcija, je mladi, bolni samotnež prišel v okolje, v katerem je mogoče samo eno — usmiljenje. Pod senco odmiranja in smrti se bo moral prevrednotiti ozi- j roma poglobiti. Črtico »Zakaj štorklja in čuki nikoli ne opešajo« je napisal Branko Maksimovič.
Revija prinaša še zapis Andreja Ujčiča »Ob Jakijevi monografiji«, tri prispevke udeležencev nedavnega po- j svetovanja o morali v naši družbi (in sicer mnenja Mirka Cepiča. Branka Rudolfa in Vlada Sraka), Sinkovo poročilo »Izkustvo s Shaf-ferjem«, Brana Hartmana in Jura Kislingeirja dramske zapiske (Se ena komedija; Nadaljevanje zatišja, izgubljena nit in slavje) ter dokumentirano obvestilo Janka Čara »O kulturi ustnega in pismenega izražanja« pri študentih nejezikovnih skupin na pedagoški akademiji- v Maribora. Sledijo še ^recenzije (France Filipič: Nekaj misli o Bratku Kreftu ob njegovi knjigi Proti vetra za vihar; Sprememba v avstrijskem revialnem tisku; B. R.: Dve slovenski otroški knjigi, predstavljeni v madžarščini; Tone Sušnik: Zapisek o knjigah Mohorjeve družbe za leto 1966). V likovni prilogi sta reprodukciji litografij J. Hc- .ata — Jaki ja in vinjete Maksa Kavčiča ter Slavka Kcresa	JOŽE SNOJ
MIHAEL STROJ: LUIZA PESJAK — Narodna galerija v Ljubljani je izdala serijo desetih reprodukcij, ki jih bo prodajala kot razglednice obiskovalcem galerije. Zastopani so naši najuglednejši stari mojstri portretisti in, krajinarji: Marko Pern-hart, Anton Ažbe, Josip Tominc, Anton Karinger, Janez Šubic, Ivana Kobilica in Mihael Stroj.
Iz delavnice slovenskega muzikologa
Naš vodilni muzikolog in glasbeni zgodovinar prof. dr. Dragotin Cvetko posveča posebno raziskovalno dejavnost osebnosti in delu skladatelja Gallusa, v domačih kulturnih krogih je lani vzbudila upravičeno pozornost njegova obsežna, dokumentirana študija »Jacobus Gallus Camio-lus« v izdaji Slovenske matice. Ob koncu lanskega leta pa je filozofska fakulteta univerze v Brnu izdala 15. letnik svojega zbornika (Sbomik prači filo-sofcke fakulty bmžnske university) in v njem najdemo v francoščini natisnjeno razpravo prof. dr. Cvetka »Jacobus Gallus a Olomouc et Prague«, prispevek h Gallusovemu življenjepisu za obdobje 1579 do 1580 do 1591. To obdobje, ki ga je Gallus preživel na moravsko-čeških tleh, je balo posebno pomembno za njegovo skladateljsko dejavnost, vendar ti biografski podatki o njem v marsičem nasprotujejo. Slovenski raziskovalec je s preučevanjem raznega gradiva o Gallusu kritično osvetlil te podatke in tako vnesel več jasnosti v zadnje desetletje Gallusovega življenja in dela tembolj, ker je sporna celo letnica njegove smrti.
V časopisu »Hudebni včda«, ki ga izdaja Češkoslovaška akademija znanosti v Pragi, je nedavno (v 1. letošnjem zvezku) izšla razprava dr. Dragotina Cveta »Joannes Bab-tista Dolar (prispevek k biografiji)«. V tem spisu, ki je izšel v češkem jeziku, obravnava pisec predvsem vprašanje, odkod poteka ta skladatelj, ki so ga doslej šteli Cehi v vrsto svojih skladateljev 17. stoletja. Glede Dolarjeve provenience se dr. Cvetko sklicuje ne samo na njegovega časovnega vrstnika Valvasorja, marveč tudi na nekatere ljubljanske vire, ki so bih doslej češki glasbeni zgodovini neznani. Vse kaže, da je razprava dr. Cvetka dokončno prepričala Cehe, da je bil skladatelj Dolar slovenskega rodu. — V časopisu *Zpravy Vlastivčdneho ustavu v Olomouci« št. 127 je pravkar izšel prispevek Jižija Sehnala »Imena glasbenikov 17. stoletja v matriki olomču-ške univerze« in v njem pravi pisec v zvezi s Sebastjanom Dolarjem Camiolusom, sorodnikom ali celo bratom Janeza Krstnika Dolarja: »Janeza Krstnika Dolarja, čigar številne skladbe so se ohra-
Nova knjiga o Treblinki
Nacistična taborišča bodo še dolgo vznemirjala vest človeštvu, saj zastavljajo toliko vprašanj, na katera še nimamo pravih odgovorov. Na eno izmed najtežjih skuša odgovoriti nova knjiga o Treblin-ki, izdana v Franciji pri založbi Fayard — Jean-Frangois Steiner: Treblinka, La Revolte d'un Čamp d£Extenm-nation (Upor v uničevalnem taborišču). Spomnimo se, da je bila Treblinka eno najhuj-ših morišč: tuje bilo pomorjenih 800.000 poljskih Židov, s kroglo v tilnik ali s plinom. Pisec knjig je sam Žid, več svojcev je izgubil v taboriščih. Vprašanje, ki si ga zastavlja, je naslednje: Kako
je bilo mogoče, da se je dalo 6 milijonov ljudi umoriti tako rekoč brez odpora? Ali so res celd pomagali svojim rabljem? Avtor je iskal odgovor na to vprašanje v nekaterih listinah z niimberškega procesa, predvsem pa je poiskal redke preživele iz Treblinke — povečini so danes v Ameriki — in jih izpraševal. Tako je lahko obnovil strašno zgodbo o uničevanju stotiso-čev z vsemi strahotnimi in poniževalnimi nadrobnostmi. Odpor se je pokazal šele v zadnjem, odločilnem času: ko je Himmler ukazal, da morajo pobiti vse jetnike, ker o Treblinki ne sme ostati nobena sled. To se ni smelo
oile v Krosmefizu, so dolgo imeli za skladatelja češkega rodu, tako da so njegove skladbe izšle celo v ediciji Musiča Antiqua Bohemdca... Kljub temu so se pojavljali nejasni dvomi o njegovem češkem rodu. Upravičenost teh dvomov je potrdil šele prof. Dragotin Cvetko iz Ljubljane. Dokazal je, da je Janez Krstnik Dolar slovenski skladatelj, ki se je rodil pred letom 1622 v Kamniku pri Ljubljani in v letih 1645—1658 deloval na jezuitski gimnaziji v Ljubljani, leta 1658 pa so ga premestili v Pasov, kjer se končujejo podatki o njem.« Iz te omembe vidimo, da je spredaj omenjena razprava dr. Cvetka povzročila revizijo pomembnega podatka v češki glasbeni zgodovini.
Naj še omenim, da je nedavno izšla 12. knjiga enciklopedije »Musak in Geschichte und Gegenwart«. Prof. dr. Cvetko obravnava skladatelje Sžberaua, P. šivica, L. M. Škerjanca in Danila Švaro. Tudi to je samo eden od mnogih primerov, ki kažejo, da delo slovenskega muzikologa sega v mednarodni svet.
B. BORKO
Šola in komuna
Ozko in subjektivno
Občinski komite Zveze komunistov v Novi Gorici je pred dnevi povabil prosvetne delavce komuniste z območja občine, da se temeljito pogovorijo o celotni problematiki šolstva v občini. Razprava naj bi na eui strani pripomogla k razčlenitvi nekaterih vprašanj, ki zbujajo neenotna gledanja, na dragi strani pa naj bi tudi mobilizirala subjektivne sile v šolstvu k urejanju njegovih notranjih materialnih, vzgojno izobraževalnih in samoupravnih problemov. Ko zdaj skušam povzeti izvajanja posameznih prosvetnih delavcev, moram ugotoviti, da niso praktično nič prispevali k obogatitvi dosedanjih spoznanj in prav tako ne k spodbudi za večjo aktivnost v kolektivih.
Predvsem je v razpravi močno prevladovala materialna plat šolstva. Poznavalci razmer trdijo, da so velikokrat celo sestanki posameznih kolektivov bogatejši in ustvarjalnejši v obravnavanju problemov. Posamezniki so se na posvetu zlasti zadrževali na relaciji dražba—šoila, pri čemer so se večkrat zgubljali izven časa in prostora. Priča smo bili abstraktnim shemam in primer javam, na podlagi katerih potem ni bilo težko opravičevati slabosti v samoupravnem mehanizmu in notranji delitvi v posameznih šolah.
V zadnjem času je prišlo med predstavniki posameznih kolektivov ter občinskega sklada za šolstvo do~Tazličnih gledanj na delitev sredstev sklada. Prosvetni delavci niso bili prepričani, da je sklad pravično razdelil razpoložljiva sredstva med posamezne šole. Posvet, ki ga je organiziral občinski komite, je nudil možnost ponovne obravnave problema. Ideje, ki bi vzniknile v razpravi, .bi bile lahko dober kažipot za prihodnje leto.
Podatki, ki jih je na posvetu nfliMp») predstavnik sklada za šolstvo, pa vendarle o-pozarjajo, da goriškf družbeni skupnosti ni treba ničesar očitati. Že nekaj let se namreč stalno izboljšuje materialna osnova šolstva ob istočasni rasti osebnih dohodkov prosvetnih delavcev. Tudi letos razpolagajo šole z 19 odstotkov več sredstvi kakor i minulem letu. S 46 odstotki vseh proračunskih sredstev občane ter nekaterimi dodatnimi vici odpade fa učenca že po okoli 18OD0C^ farjev. S takšno vsoto pa le 7» more postaviti nobena drtfga obči-
Prejeli
smo
Upoštevajmo dejstva
Po vsem tem se zdi, da bi se prosvetni delavci komunisti morali le globl je vrasti v lokalne gospodarske razmere ter procese. Qb splošnih prizadevanjih po čim racionalnejši družbeni potrošnji ter velikih proračunskih težavah je bržkone zelo problematično, zavzemati se za večanje sredstev za dejavnost šol.
V razpravi so prosvetni delavci komunisti šli praktično mimo vzgojno izobraževalnih problemov in izkušenj. Učen-, cd so Mi v izvajanjjdh prisotni pravzaprav le nekajkrat,
zgoditi, nekdo je moral ostati živ, da bi lahko pričeval — in tako se je tisoč jetnikov uprlo, šeststotim se je posrečilo pobegniti, pa so jih esesovci večino spet polovili in pomorili (žal s pomočjo okoliškega prebivalstva). Konec vojne jih je učakalo štirideset...
Francoska poročila o knjigi se strinjajo v sodbi, da je to eden najbolj pretresljivih dokumentov o uničevalnih taboriščih in da bi ga morali spoznati milijoni ljudi po svetu. Ne samo zato, da spoznajo preteklost, tudi kot svarilo za prihodnost.
J. G.
mali predvsem za ureditev nekaterih njihovih materialnih problemov, zlasti štipendiranja revnejših ter celodnevnega bivanja v šoli. Na posvetu smo jih skratka srečali kot objekte ip ne kot subjekte, ki jim je namenjeno delo učiteljev.
Po vsem se mi ob koncu vsiljuje spoznanje, da bi v prihodnje kazalo organizirati ožja posvetovanja, na katerih bi morda le prišla bolj do izraza mnenja -posameznih pedagogov. Zdi se, da jih je prav preširok avditorij zadrževal, da niso spregovorili o vsem tistem, s čimer so najbolj intimno povezani in ob čemer se jim vzmije vrsta vprašanj, za katera pa bi bilo prav, če bi družba kaj več zvedela o njih. L. KANTE
»NAJMANJŠI SKEPTICIZEM JE PRI IZVAJANJU
(ŠOLSKE)	REFORME
LAHKO FATALEN« (Dušan Kraigher, Prosvetni
delavec 1966/4)
Izjava, ki jo citiram, je, kot je videti, vodilo Dušanu Kraigherju pri njegovih razpravah o reformi šol drage stopnje. Zato pravi v »Pripombi na razpravo« (Delo, 23. aprila), »da je polemika, ki se je razvila v časopisu, vsebinsko zgrešena«, »da je nepojmljivo, kako znanstveni svet fakultete odklanja predlog«, »da so sklepi posvetovanja in odprto pismo povzročili pravo katastrofo v oblikovanju javnega mnenja v slovenski javnosti« (ker je bil predlog za reformo zavrnjen), »da nikakor ne smemo odklanjati koncepta reforme«, itd.
Kljub fatalnosti si dovoljujem biti skeptičen, in to ne le do posameznih predlogov v konceptu šolske reforme, ampak tudi do osnove koncepta, po kateri naj bi imeli dveletno enotno (unificirano) srednjo šolo za vse učence ne glede na njihovo kasnejše poklicno formiranje. Dušan Kraigher se spotika (Prosvetni delavec 1966/4) ob mojo razpravo o šolski reformi (Teorija in praksa 1965-10), v kateri razlagam znanstveno ugotovljeno resnico o naravni distribuciji člloveških sposobnosti. Njemu ta resnica ni všeč- Toda popolnoma veseno je, ali je 4x4 16, kajti dejstvo ostane nespremenjeno, če dobimo na kakem računskem stroju drugačen zmnožek, je napaka v stroju. Podobno velja tudi za psihološke merske pripomočke, ki jih omenja pisec. Nedopustno je, da Dušan Kraigher poleg tega še potvarja mojo razlago- V omenjeni razpravi točno navajam, da dve tisočinki otrok nista sposobni za nikakršno šolanje (idioti in imbecili), da je 2,3 odstotka otrok sposobnih le za šolanje v posebnih šolah in da bo med ostalimi otroki kljub urejenim razmeram doma in v šoli še vedno 10 odstotkov takih, ki ne bodo mogli uspešno končati osemletke (sedaj je takih preko 30 odst- — za dve tretjini od teh je vzrok neuspešnosti v neurejenih razmerah in le za ’tretjino v premajhnih umskih sposobnostih). Tovariš Kraigher pa mi hoče iz te razlage naprtiti trditev, »da je vsak deseti Slovenec idiot«, in zato odklanja zakon naravne distribucije sposobnosti.
Kaže pa, da so s temi resnicami, ki jih dobro poznajo učitelji in laiki, očitno skregani tudi se stavi j alci reformnega predloga. Ker pa težko verjamem, da teh zakonitosti ne poznajo, si stvar lahko razlagamo tako, da zavestno nameravajo postaviti zahteve nove srednje šole na tako nizek nivo, da bo prilagojen umsko povprečno sposobnemu učencu — če ne še nižje, (če pa raven zahtev ne bo prilagojena povprečju, bo na taki šoli osip najmanj 30 odstotkov). Kamu bo taka srednja šola služila? Zahtevam razvoja gospodarstva prav gotovo ne Že danes ugotavljamo, da je raven zahtev mnogih srednjih šol prenizka, ker se prilagaja učencem, ki niso selekcionirani po sposobnostih, ampak po drugih neracionalnih in nesocialističnih kriterijih. Tudi porazen otip študentov visokih šol lahko v veliki meri pripišemo prav tem činiteljem.
Prav tako so tudi predvidevanja, da se bo vsem učencem v reformirani šoli občutno dvignila raven splošne (humanistične) izobrazbe, le gola- hipoteza. Vti smo enotni (so tudi izjeme, ki pa jih mora naša družba prerasti) v tem, da ni bistvo socializma le v dviganju materialnega standarda, ampak tudi v rasti polne osebnosti slehernega člana naše družbe. Tega cilja pa ne bomo dosegli z
uniformiranim izobraževanjem, temveč z načrtno vzgojo, ki bo premišljeno prilagojena sposobnostim dojemanja na različnih intelektualnih nivojih.
Dušan Kraigher očita »skeptikom«, da se borimo proti »predlogu za zboljšanje sistema izobraževanja na dragi stopnji«. Tu smo v očitnem nesporazumu. Resnica je po vsem drugačna. Borimo se za zboljšanje izobraževanja. imeti ločeno dobre srednje šole, ki bodo vzgajale odlične strokovne kadre in ljudi. Imeti hočemo selekcijo učencev po sposobnostih in nagnjenjih, ne pa po materialnem statusu staršev in občin. Odpraviti hočemo vajenska tistem izobraževanja in razviti prave poklicne šole, ki bodo imele v svojem programu tudi polno mero humanističnih disciplin. Odpraviti hočemo razdrobljeno in neracionalno strokovno šolstvo (ki si zaradi razdrobljenosti ne more privoščiti niti ustreznih kadrov niti opreme). Odpraviti hočemo tisto kadrovsko politiko, ki dopušča, da nima ena največjih strokovnih šol v Ljubljani, ki zaposluje 65 rednih predavateljev, niti enega inženirja, čeprav resolucije in sistemizacija predvidevajo za mesta učiteljev strokovnih predmetov visoko izobrazbo in čeprav v Ljubljani ustreznih kadrov ne manjka. Prav tako hočemo imeti resnično dobro in enotno osnovno šolo in ne nazadnje tudi dobre višje in visoke šole. Vse to pa bomo dosegli tudi brez reforme, če bodo naša prizadevanja enotna in nekonformi-stična.
Naj se dotaknem še tistega kamna spotike, ki mu pravimo »proizvodno delo«. Nihče ne zanika, da je proizvodno delo pomemben element pri oblikovanju mladega človeka. Toda vedeti moramo, v kakšni meri bomo to delo vključevali v vzgojo/ kdaj in kako. Danes imamo že bogate in nerazveseljive izkušnje s proizvodnim delom gimnazijcev. Prav tako vemo, da so gospodarske organizacije za priu-čevanje svojih delavcev bore malo naredile. Le 8 o/0 delavcev se sistematično priučuje na delovnih mestih in kar 68 odstotkov je takih, ki se morajo znajti sami in s pomočjo sodelavcev. Ali naj v takih razmerah sprejmejo podjetja letno 40-000 učencev (toliko bi jih obiskovalo reformirano srednjo šolo) na proizvodno delo? Kdo bo nosil odgovornost za tak ukrep? Ali so gospodarske organizacije pristale na tak koncept?
Dušan Kraigher pravi, da se podobna reforma šolstva pripravlja tudi v švedski, Italiji in Veliki Britaniji. Toda ali Dušan Kraigher ve, na katere sode se ta reforma na.v naša, na kolikšen odstotek učencev, kako, s kakšnim učnim programom in v kakšnih gospodarsko organizacijskih in ekonomskih razmerah?! Priporočam mu, naj ne hlasta tako površno po raznih bolj ali manj strokovnih razpravah in študijah.
In za zaključek: grobo ponarejanje jasno izraženih sobesednikovih razlag, nepriznavanje znanstveno ugotovljenih in preizkušenih resnic in zanemarjanje stvarnosti diskvalificira človeka pri ustvarjalnem dialogu.
PAVLE KOGEJ
ALPINA
prodajalna obutve — Ljubljana, Titova 17
sprejme v delovno razmerje
kvalificiranega trgovskega pomočnika
Osebni dohodki -po pravilniku podjetja.
Samsko stanovanje je zagotovljeno.	4390
BOOTH TARKINGTON
ALICE ADAMS
70. nadaljevanje
In medtem ko jo je zmedeni mladenič opazoval, kakor da je dozdevno šele zdaj, ko mu je obračala hrbet, zmožen dvigniti oči k njej, je krenila k vhodnim vratom in odpahnila zamreženo dumico. »Pojdiva ven na verando,« je predlagala. »Kamor pripadava!«
Potem ko ji je sledil in sta se usedla zunaj, ga je vprašala: »Kaj ni tole bolje? Ali se ne počutite šele tu zunaj bolj podobni samemu sebi?«
Zamrmral je: »Nikakor —«
Pa ga je ostro prestrigla: »Prosim, nikar spst ne recite .Nikakor ne!’«
»žal mi je.«
»Zdi se, da vam je žal zaradi nečesa,« je navezala. »Kaj je tisto? Ali ni že čas, da mi poveste, kaj je narobe?«
»Nič. Zares ni nič narobe. Seveda, na človeka kar precej vpliva takšno soparno vreme. Bolj udržan utegne biti kot sicer, to že.«
Vzdihnila je in dala počivati utrujenim miši-cam obraza. Znotraj, na svetli luči, so ji igra-le, tako da so jo nazadnje že bolele, in čutila je oravo olajšanje, ker v temi ni bilo nobene potrebe, da jih muči s spakovanjem.
»No, seveda, če mi nočete povedati...«
»Lahko vam zagotovim, da ni kaj povedati.«
»Saj vem, kako grda majhna hiša je to,« je razglabljala. »Mogoče je bilo pohištvo — ali mamine vaze, ki so vam pokvarile razpoloženje. Ali pa mama sama — ali očka?«
»Nič mi m .pokvarilo razpoloženja’.«
Ob tem se ji je utrgal kratek dvomeč smeh. »Zanima me, zakaj to trdite.«
»Zato ker je res.«
»Ne.-* Zato ker ste preveč prizanesljivi ali preveč obzirni ali preveč v zadregi — vseka-kor preveč, karkoli ste že — da bi mi povedali.« Nagnila se je naprej, s komolci oprtimi na kolena m z brado v dlaneh, v zamišljeni drži, ki jo je znala napraviti graciozno. »Imam občutek, da mi ne mislite povedati,« je izrekla počasi. »Da — celo da mi nikoli ne boste povedali. Sprašujem se — sprašujem se...«
»Ja? Kaj se sprašujete?«
»Pravkar mi je prišlo na misel — sprašujem se, če niso navsezadnje le napletli tega.«
»Ne razumem vas.«
»Sprašujem se,« je nadaljevala, še vedno počasi in z glasom, ki je zvenel razmišljeno, »sprašujem se, kdo vam je navsezadnje le govoril o meni? Ali ni mar to tisto?«
»Nikakor —« je začel, a se je prekinil in zanikal v drugačni obliki. »Nič ne gre za .tisto’.«
»Ste prepričani?«
»Sem, da.«
»To je pa čudno,« je menila.
»Zakaj?«
»Ker ste bfli ves večer tako spremenjeni.«
»Ampak pri tako-sopamem vremenu...«
»Ne. Zaradi tega se me ne bi bali pogle-1 'vti ves večer.«
»Pa saj sem vas pogledal. Velikokrat.«
»Ne. Niste me zares gledali.«
»Ampak zdaj vas gledam.«
»Da — v temi!« je poudarila. »Ne — vročina utegne vplivati na vas, da ste še bolj udr-žani kot sicer, ampak ne bi vas tako povsem otopela. Ne — in samo zaradi vročine ne bi bili tako na trnih — kakor da ste mislili samo na to, kako bi pobegnili!«
»Saj nisem —«
»Tega ne bi smeli,« mu je ljubeznivo vskočila v besedo. »Ni vam treba pred ničimer bežati, veste. Saj niste vezani na to — na to prijateljstvo.«
»žal mi je, ker mislite...« je začel, a ni dogovoril stavka.
Povzela je namesto njega, »žal vam je, ker mislim, da ste se tako spremenili, hočete reči, kajne? Nič ne de: to ste hoteli reči,,pa niste mogli povedati do kraja, ker ne znate slepomišiti.«
»O, ne,« je šibko ugovarjal. »Nič ne slepomišim. Jaz...«
»Nič ne de,« je ponovila, »žal vam je, ker mislim, da ste se tako spremenili —j?a še v enem samem dnevu — od snoči. Da, tudi vaš glas zveni skesano. Bolj skesano zveni, kakor ??	bilo samo žal, ker mislim nekaj, kar
bi mi lahko v trenutku ovrgli — torej to pomeni. da vam je žal, ker ste se spremenili «
»Ne — jaz...«
Vendar se ni zmenila za njegovo slabotno oporekanje. »Nič ne de,« je povzela. »Ali se spominjate, ko ste mi nekega večera povedali, da bi vas nič ne odvrnilo od tega, da prihajate sem, pa naj bi kdo govoril karkoli? Da bi vas morala sama odgnati, če bi vi — če bi me zapustili?«
»Da,« je rekel hripavo. »To sem mislil resno.«
»Ali zares?«
»Da, prav zares,« je potrdil z zamolklim glasom, a s prepričanjem.
»Potlej pa...« Pomolčala je. »No — ampak jaz vas nisem odgnala.«
»Ne.«
»In vendar ste odšli,« je rekla mirno.
»Se mar ždim tako zelo otročji?«
»Saj veste, kaj mislim.« Naslonila se je spet nazaj na stolu in njene roke, trenutno brez opravila, so ji mrtvo obležale v naročju. Nato je povzela z žalostnim šepetom:
»Rada bi vedela, če sem vas vendarle, odgnala?«
»Nič niste štorih — prav nič,« je odgovoril.
»Rada bi vedela...« je ponovila, a je obmolknila. V mislih je obnavljala čase, ki sta jih preživela Skupaj, od njunega prvega srečanja — odlomke iz pomenkov, trenutke tišine, malenkosti brez pomena, malenkosti, ki 'bi utegnile biti pomenljive; ob luninem svitu, sončni svetlobi, zvezdnem siju; in njene misli so križarile med neurejenimi spomini; toda ko si je ustvarjala podobo iz vseh teh drobcev, ki jih je metala na platno naključno, je videla na vseh neko nečisto patino, ki jih je povezovala med seboj, rahlo, nepristno kopreno, ki jo je bila sama prestrla čez njuno prijateljstvo s svojim prenarejanjem. In če je ta groma večerja ali karkoli drugega ali vse skupaj pokazalo ta žafranasti nadih v pravi luči človeku, ki je sedel kraj nje, snoči skoraj njen ljubimec, potem ga je bila zares sama odgnala in je lahko zanesljivo čutila, da je njena igra zgubljena.
»Veste kaj?« Je spregovorila nenadoma, jasno in glasno. »Imam najbolj čuden občutek. Čutim, da bom z vami samo še kaikšnih pet minut in nikoli več v vsem svojem življenju!«
VIŠJA UPRAVNA SOLA V LJUBLJANI,
Titova 102 — je visokošolski zavod, ki daje višješolsko izobrazbo za upravno delo v javni in poslovni upravi.
Poleg nujne teoretične tvarine obsega predmetnik Višje upravne šole zlasti tudi upravne predmete, družbeno upravljanje, delovna razmerja, finance,, ekonomiko in organizacijo gospodarskih organizacij, nujno pravno tvarino obligacij in stvarnega prava ter osnove statistike in analize. Zato je diplomant Višje upravne šole usposobljen za delo referenta, po več letih pa za višja, zahtevnejša in samostojnejša delovna mesta v državni upravi, v samostojnih zavodih, v bankah, v gospodarskih in družbenih organizacijah. Diplomant Višje upravne šole lahko z nekaj diferencialnimi izpiti tudi nadaljuje študij na n. stopnji nekaterih visokošolskih zavodov.
Iz razpisa za vpis v šolsko leto 1966/67 so razvidni vpisni pogoji za redni in izredni študij splošne ah statistično-anahtične usmeritve.
Razpis natečaja za vpis
v I. letnik 1966/67
VIŠJE UPRAVNE ŠOLE
V	LJUBLJANI
SVET VIŠJE UPRAVNE ŠOLE V LJUBLJANI razpisuje na podlagi 77. člena Statuta natečaj za sprejem študentov v I. letnik 1966/67
A)	v SPLOŠNI ODDELEK
B)	v STATISTIČNI ODDELEK
Višja upravna šola je visokošolski zavod, ki daje zaokroženo usposobljenost I. visokošolske'stopnje za upravno delo v javni in poslovni upravi.
študij traja 2 leti in je lahko reden ali izreden.
Sprejemni pogoji so enaki za redne in iz-• redne študente. Kot izredni študent se lahko vpiše, kdor je v stalnem delovnem razmerju ali kdor se iz drugih opravičenih razlogov ne more udeleževati pouka kot redni študent.
Vpišejo se lahko:
a)	tisti, ki so končali ustrezno šolo druge stopnje (srednjo šolo), ki je trajala najmanj tri leta in je zahtevala končano osnovno ali njej eneko šolo;
b)	tisti, ki so končali šolo za odrasle, ki daje enako izobrazbo kot šole pod a);
c)	tisti, ki so končali dva razreda ustrezne šole druge stopnje, če imajo vsaj 2 leti upravne prakse in so stari najmanj 20 let;
č) tisti, ki imajo manjšo izobrazbo, kot je navedena pod a), b) in c), so pa končali vsaj osnovno ali njej enako šolo, imajo vsaj 4 leta upravne prakse in so stari najmanj 22 let.
Posebni predpisi določajo, katere šole je šteti za enake osemletki (osnovni šob).
Za ustrezne šole druge stopnje je po 80. členu Statuta višje upravne šole šteti tele dokončane šole: gimnazije, srednje upravne šole, srednje ekonomske šole, učiteljišče, tehnične šole druge stopnje, pohtične šole z rangom srednje šole.
Kot upravna praksa se šteje: a) strokovna praksa y upravni službi državnih organov ter tistih zavodov in drugih organizacij, ki opravljajo javno službo;
’ b) delo, ki ga opravljajo posamezniki kot uslužbenci gospodarskih ali družbenih organizacij, če to delo ustreza delu v upravni službi;
c) opravljanje pohtično-organizacijskih funkcij pri občinskih skupščinah in družbenih organizacijah, če se te funkcije opravljajo kot glavni pokhc.
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka natečaja točke a),-ali b), se vpišejo brez sprejemnega izpita.
Vsi kandidati pod c) in č), se lahko vpišejo, če uspešno opravijo sprejemni izpit: Sprejemni izpit se opravlja pismeno in ustno. Za vse usmeritve (oddelke) se opravi pismeni izpit iz narodnega jezika. Pismeni izpit obsega pismeno nalogo na podlag: splošne teme ali_iz področja tistih upravnih služb, v katerih je kandidat opravljal praktično delo. Na podlagi pismenega izpita se ugotovi splošna razgledanost kandidata ter njegovo sposobnost, da se logično in pravilno izraža v narodnem jeziku.
Ostah del sprejemnega izpita obsega:
A)	za SPLOŠNI ODDELEK
—	ustni izpit iz temeljev družbeno-pohtične ureditve Jugoslavije
—	ustni izpit iz splošne zgodovine in zgodovine naših narodov
—	pismeni in ustni izpit iz osnov matematike
B)	za STATISTIČNI ODDELEK
—	ustni izpit iz temeljev družbeno-pohtične ureditve Jugoslavije
—	ustni izpit iz geografije
—	pismeni in ustni izpit iz matematike
V	statističnem oddelku lahko študenti izberejo usmeritev za zdravstveno statistično službo. Prijavo za priglasitev opravijo kandidati na formularjih, ki jih prejmejo na sedežu Višje upravne šole, Ljubljana, Titova 102, ah pa se jim na pismeno ah telefonično zaprosilo pošljejo po pošti na njihov naslov.
Kandidati, ki nimajo polne ustrezne srednje šole, se morajo priglasiti najkasneje do 5. maja 1966.
Kandidati, ki že imajo polno ustrezno srednjo šolo, se lahko priglasijo v času od L maja do 30. junija 1966.
Kandidati, ki absolvirajo ustrezno srednjo šolo v letu 1966, se morajo priglasiti najkasneje do 20. septembra 1966.
Priglasitvi za vpis priloži kandidat tele listine: spričevalo o končani šoli, ki je pogoj za vpis v šolo in kratek življenjepis, če je kandidat bil ah je v delovnem razmerju, mora priložiti izpisek o trajanju in vrsti njegovih služb na - posameznih delovnih mestih, potrjeno od organa, zavoda ali organizacije.
O sprejemu v šolo odloča na podlagi predloženih hstin in drugih podatkov posebna komisija treh do petih članov, ki jo 'imenuje pedagoški svet šole izmed članov učiteljev šole ter po potrebi tudi izmed drugih strokovnjakov v javni upravi.
O sprejemu ah odklonitvi sprejema bo kandidat pismeno obveščen z odločbo.
Zoper odločbo komisije se kandidat lahko pritoži na pedagoški svet šole v 15 dneh po prejemu odločbe.
Program za sprejemni izpit, formularji za priglasitev ter vprašalne pole so interesentom so razpolago na sedežu šole, Ljubljana, Titova 102 (naslov: Višja upravna šola, Ljubljana, poštni predal 11/1).
Na sedežu šole je na razpolago statut šole, v katerem so vse važnejše določbe o šoli, o študiju, učnem načrtu in o programih, izpitnem redu, pravicah in dolžnostih študentov in drugo.
Informacije daje tajništvo šole pismeno ali po telefonu Ljubljana št. 313-053.
SVET VIŠJE UPRAVNE SOLE
Planjave prelepega cvetja še premalo poznamo
Na Plavškem rovtu nad. Jesenicami so se v teh dneh razcvetele prve narcise. Kmalu bodo tudi pobočja Golice, Španovega in Črnega vrha odeta v belino lepih gorskih cvetic. Turistično društvo na Planini pod Golico Je tej redki prirodni zanimivosti in lepoti že doslej dajalo poseben poudarek s prireditvami v okviru »Tedna narcis«. Ta tradicija pa bo letos dobila še širši obseg v »Mesecu narcis«.
Začelo se je to nedeljo popoldne s povorko do Doma pod Golico, kjer je bi! otvoritveni pozdrav narcisnega meseca s plesom. Do konca maja se bo nato zvrstilo več kulturno-zabavnih prireditev.
V nedeljo 15. maja bodo že po tradiciji izvolili miss nar-
po delovnih kolektivih in šolah za obisk planin pod Golico. Opažajo namreč, da pri nas ljudje narcisne poljane še vse prèmalo poznajo, saj je med izletniki velika večina prav domačinov, predvsem z Jesenic.
Področje narcisnih poljan pod Golico v resnici predstavlja sedaj najpomembnejši rekreacijski center jeseniških delavcev. K temu je v zadnjem času precej pripomogla sedežnica na Španov vrh. Sedaj je mogoče v dobre pol ure priti z Jesenic na skoraj 1400 metrov nadmorske višine.
Doslej so vložili v izgradnjo žičnice in razširitev ceste z Jesenic do Planine pod Golico blizu 300 milijonov starih dinarjev. Prihodnje leto imajo namen cesto asfaltirati. Zgraditi pa bo treba še nekaj gostinskih objektov in raznih igrišč, da bi bil rekreacijski center čim popolnejši. Menijo, da to ne bo predstavljalo takih težav. Potrebno bo le del tistih 250 milijonov dinarjev, ki jih jeseniški kolektivi vsako leto namenijo za rekreacijo svojih članov, oddvojiti za gradnjo centra pod Golico.
L. STRUŽNIK
Za prevoz ter hrano in pijačo turistov so poskrbeli. Sklenili so, da bodo ostreje kaznovali tiste nekulturne posameznike, ki še ne bi zadovoljili le s pogledom na cvetoče narcise in bi hoteli odnesti s seboj čele šope tega lepega zaščitenega gorskega cvetja.
Izletnike tudi opozarjajo, da si morajo na tajništvih za notranje zadeve pri občinskih skupščinah preskrbeti posebno dovoljenje, če bi se hoteli povzpeti prav na Golico, ki leži na meji med Jugoslavijo in Avstrijo..^
Z vsakoletnimi prireditvami imajo namen opozoriti na prirodne lepote narcisnih poljan, ki predstavljajo prijetno rekreacijsko zatočišče pred hruščem in dimom v mestih. Za letos so se dogovorili z avtobusnimi podjetji in potovalnimi agencijami, da v maju napravijo širšo akcijo
Celje: s prepovedjo ne bo nič
Uporabe cest ni mogoče prepovedati
Pred mesecem je nek odbornik na zasedanju občinske skupščine Celje v imenu svojih volivcev zahteval naj se AMD Celje in vojaški avto-šoli prepove uporaba nekaterih neasfaltiranih cest za praktično vožnjo z avtomobili, češ, da s tem zelo uničujejo občinske ceste.
Predstavniki pristojne služ- re nihče nikomur omejevati be v občini ter avto-moto uporabe le-teh. S prepovedjo, društva »Slavko Šlander« so kot bi to nekateri želeli, to-nato skupno preučili to zahte- rej ne bo nič. vo in ugotovili, da uporablja Nedvomno pa velja ob tem AMD in vojaška avto-šola ce- dodati, da bi morala cestna ste na Ostrožno, v Lokrovec služba vse makadamske ceste in Dobrovo za usposabljanje vzdrževati bolje kot to dela voznikov in sicer samo prve sedaj. V tem primeru tudi štiri ure vožnje, v tem ko vse nihče ne bi ugovarjal na ra-ostale vožnje opravljajo kan- čun močne obremenjenosti ckdati po mestnih ulicah. Ra- posameznih občinskih cest.
Prvomajska pot s kolesi
Trije dijaki potujejo po Sloveniji
V klanec so poganjali tako počasi in preudarno, da je bilo videti kako varčujejo z močmi in da imajo še dolgo pot pred seboj. Ko pa se je cesta nagnila navzdol, sploh niso zavirali. Na trati pod drevesi so se predstavili: »Matjaž Zwitter in Janez Strgar iz Ljubljane in Tone Sirk iz Celja. Vsi trije smo dijaki tretjih razredov gimnazije.«
»Kam ste pa namenjeni?«
»Na prvomajski izlet. Prekolesarili bomo lep del Slovenije in pokukali tudi na Hrvatsko- Iz Celja gremo v Rogaško Slatino, od tu bomo šli do Kumrovca, potem naprej v Kozje in preko Planine v Jurklošter, od tam pa
na Lisco in nato iz Mirne v Šmartno pri Litiji pa nazaj v Ljubljano.«
»Ali ta pot ne bo' nekoliko prenaporna?«
»Naporna bo že, vendar pa bo tudi prijetna. Ce pa bomo le preveč utrujeni, potem lahko načrt spremenimo in uberemo kakšno krajšo pot. Sicer se pa za dva člana naše trojke.— za Matjaža in Janeza iz Ljubljane — pot ni začela šele v Celju, ampak v Ljubljani. Do Celja sta prikolesarila prek Kamnika, Črnivca in Radmirja «
»Koliko pa prevozite vsak dan?«
»Vozimo kolikor se da in kolikor se nam ljubi- Približno sto kilometrov naj bi bilo dnevno povprečje. Toliko pa l*hko prevozimo le, če je lepo vreme. Lani je Janez (ko je btl na podobnem potepu) v enem dnevu prevozil kar — 18 kilometrov. Deževalo je in ni mogel nikamor.«
»Torej niste prvikrat na potovanju š kolesi?«
»Matjaž je na prvi daljši poti, Janez pa je bil doslej že na treh takih potovanjih. Za prvi maj gre vsako leto na pot- Za kolesarjenje je zdaj namreč najbolj idealno vreme, saj ni niti prevroče niti prehladno. Čudimo se, da je na cesti tako malo naših vrstnikov, saj so potepanja s kolesi zelo prijetna, zdrava in zabavna, pa še naučiš se na njih veliko.«
Spet so zajahali svoje jeklene konjičke in pognali pedale. Do Kumrovca, kjer so nameravali prenočiti, je bilo še daleč in še pred nočjo je treba najti prostor za taborjenje, postaviti šotor in skuhati večerjo, ki je morala biti za praznik pač bolj praznična.	E. JURIČ
Za gradnjo onkološkega inštituta
3.102 din; Ignac Kos, Ljubeljska 25, Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 6.978 din; Martina Jamnik, Medvedova, Kamnik, obveznice skopskega posojila v vrednosti 10.620 din; neimenovana iz Ljubljane, Jamova ulica 10.000 din; Olga Bi-žalj, uslužbenka gost. podjetja Ljubljana, • obveznice skopskega posojila v vrednosti 3.219 din; Boštjan Markič, Kidričeva 9, Ljubljana, namesto venca, na grob pok. Branka Goslarja 5.000 din; društvo upokojencev podr. Ljubljana-Vič, v počastitev spomina na umrlega odbornika Martina Načemerja 10.000 din; osnovna šola Dolenji Logatec, namesto venca na grob pok. dr. Stanka Perpar 10.000 din; občinski sindikalni svet Grosuplje, namesto venca za pokojnega Lojzeta Marjetica 10 tisoč din; Miran Goslar, Celovška 1251 Ljubljana, namesto cvetja na grob pok. Marije Goslar 5.000 din, Pekama in slaščičarna Škofja Loka ob smrti obratovodja slaščičarne Franca Morela 30.000 din; članj kolektiva pekarne in slaščičarne Škofja Loka na grob pok. Franca Morela 17.600 din; sindikalna podružnica pekarne in slaščičarne Škofja Loka, namesto venca na grob pok. Franca Morela 10.000 din; Savnik dr. Roman, Tržaška 45 a, Postojna, namesto venca na grob pok. Branka Goslarja 12.000 din; uslužbenci ISKRA — signalno varnostne naprave Ljubljana, namesto venca na grob pok. očeta Kotarja 4.600 din; družina Kobal-Vidmar iz Gor. Logatca, namesto cvetja ob smrti dr. Staneta Perparja 10.000 din; Josip Blaznik, Kosovelova 6, Pivka, namesto venca na grob pok. Pavla Saško 5.000 din; Franjo Fi-javž, Prijateljeva 1 a, Ljubljana, v spomin na pok. Dušana Kvedra-Tomaža 10 tisoč din; 1. državna gimnazija 4 c razred, Peričeva 12, Ljubljana, v spomin na pok. dr. Žvanuta 10.000 din; pacientka onkološkega inštituta Silva Devjak 5.000 din;
Do 28. 4. 1966 so znašali prispevki občanov, delovnih in drugih organizacij skupno z vrednostjo pri-spevanih obveznic skop skega posojila 189,156145 starih dinarjev.
Za prispevke vsem darovalcem iskrena hvala!
Sklad za gradnjo onkološkega inštituta ima žiro račun 503-740-269. Obveznice skopskega posojila sprejema gradbena ekipa onkološkega inštituta v Ljubljani, Vrazov trg 2.
Popravek k objavam ,z dne 16. 4. 1966: Klub »MA: HROVCEV«, Ljubljana, Trnovski pristan 4, namesto venca na grob pok. Jožeta Jeretina, 10.000 din.
ONKOLOŠKI INŠTITUT
ko Šlander« usposablja komaj polovico vseh voznikov motornih vozil, druge pa raz na društva ljudske tehnike posameznih oeljskih tovarn
Pešcem — prepovedan prehod za pešce
Pred dobrim mesecem smo začeli graditi instalacijski kolektor — med Ajdovščino in pošto Najbolj nujen prehod za pešce med Nam o in pošto smo zaradi ograjenega vodnjaka pred Namo zaprli in prepovedali za pešce.
Stari prehod za pešce je sicer res ostal pod ogrado. toda še vedno je toliko prostora. da bi odprli zožen prehod. V tem semaforskem križišču navadno stojita dva miličnika. od katerih pa eden. kot kaže. pazi le na pešce, da ne gredo čez Titovo cesto. Tako mora sedaj občan, ki je začel na pločnik pri Nami in' hiti na pošto, čakati kar pri treh semaforih na zeleno luč. Najkrajša pot je namreč zaprta. In da bo slika še bolj temna, naj povemo, da bo vodnjak instalacijskega kolektor ja stal pred Namo vsaj do jeseni — delavci pa vsak delavnik ob 14- uri odložijo lopate: mimo pa je tudi ob nedeljah.
Vse kaže. da bodo zaradi gradnje kolektor ja kmalu morali zapreti tudi Cankarjem cesto. Takrat se bo motorni promet v tem križišču močno zmanjšal, če res ni mogoče že sedaj odpreti prehoda za pešce med Namo in pošto, pa bi kazalo preučiti možnost, ko bo zaprta Cankarjeva cesta. Kljub vsemu pa med Ljubljančani prevladuje mnenje; da bi zožen prehod med pošto in Namo lahko odprli tudi sedaj, še posebej, ker sta v tem križišču dva prometna miličnika.
V. SMOLE
TONE SIRK, JANEZ STERGAR IN MATJAŽ ZWITTER NA PRVOMAJSKEM IZLETU S KOLESI Foto: Busič
Strokovnjaki — najobčutnejši primanjkljaj
tisoč din; gostinsko podjetje BOVEC 50.000 din; Park Hotel BLED 50.000 din; veterinarska postaja Cerknica 6tŠ.992 din; Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj 30 tisoč din; MEHANIKA Lendava 50.000 din;
člana sindikalne podružnice PEKO Tržič, Vida Be-dina obveznice skopskega posojila v vrednosti 5358; Stane Badlaj v vrednosti 27.683 din;
I. osnovna šola Šoštanj, v obveznicah skopskega posojila:	Karel Kordež
16.967, Jože Koker 2506, Ivana Nikolič 3.572, Hedvika Osojnik 2.679, Marija Božič 2.146 in Jože Kos v gotovini 2.000 din; kolektiv kmetijske zadruge Žužemberk, obveznice skopskega posojila in sicer: Alojzij Hrovat 5.012, Milan Senica 13.395, Pina Murn 9.657, Silva Legan 7.511, Franc Šporar 6.265, Martina Šporar 6.265, Cveta KasteUc 5.012, Marija Pečjak 3.759, Franc Strojin 2.679, Stane Gorinšek 10.730, Mohor Uršič 2.506, Jože Strajnar 4.465, Nada Pajk 5.365, Slavko Hotko 11.277 in v gotovim Janez Majcen 1000, Marija 'Boldan 2.000, Marija Košiček 250, Alojz Bedene 1.000 din,. Malka Tomc 1.000, Vinko Pušnik 1.000, Franc Guček 1.000, Martina Likar 1.000 din; sindikalna podružnica LIP Češnjica 10.000 din; lovska družina ILOVA GORA pri Grosupljem 20.000 din; Marija Čemota, Log pod Mangartom 75 10.000 din; Katarina Drča, Grajska vas 48, Gomilsko, obveznice skopskega posojila v vre-dnpsti 5365 din — za uspešno zdravljenje brata; Julij Torkar, Lesce 11, obveznice skopskega posojila v vrednosti 3.572 din; Janko Tršar, Vrhovčeva 15, Ljubljana, obveznice skopskega posojila v vrednosti 2.506 din; Albina Žorž, Miklošičeva 26, Ljubljana
Prvo tromesečje potrjuje prizadevanja za stabilizacijo
pojavlja šele v kasnejših me-sec&v Zaskrbljujoče pa zmanjševanje blagovne gozdne proizvodnje pod predvideno, kar narekuje še večjo usmeritev v proizvodnjo končnih lesnih izdelkov.
Glede na smernice resolucije o gospodarskem razvoju so precej razpravljali o pomanjkanju ustreznih strokovnih kadrov, ki je občutno v vseh vejah gospodarstva pa tudi v negospodarskih dejavnostih v občini in najmočneje zavira večje gospodarske dosežke. Najbolj očitno se odraža ta primanjkljaj v gostinstvu in turizmu. Zato je bil predlog skupščine, da bi se podjetja, ki nimajo potrebnih kadrov, posluževala strokovnih svetovalcev. V zvezi s proračunsko potrošnjo pa so sprejeli sklep o omejitvah v porabi vseh proračunskih postavk do višine 5 odsekov dn določili tudi v proračunski rezervi omejeno potrošnjo do višine 60 odstotkov. Med drugim je občinska skupščina danes sklepala tudi o pritožbi sveta delovne skupnosti občinskega sodišča, ki se ni strinjal s predlogom predsedstva sodišča o predlagani delitvi osebnih dohodkov v razmerju 80 stalnega in 20 odstotkov gibljivega dela, marveč je vztrajal pri sedanji delitvi, 80:10. Skupščina je po daljši razpravi sklenila, da se osvoji predlog predsedstva sodišča, ki predlaga večji gibljivi del osebnih dohodkov od dosedanjega. Odločitev so odborniki utemeljevali predvsem s tem, da bi drugačno stališče pomenilo zagovarjanje administrativnega načina delitve osebnih dohodkov, kar je v nasprotju s prizadevanji, da se tudi v državni upravi čimbolj uveljavi nagrajevanje po
vih mesecih ugodnejši kot v republiškem merilu. Tudi skupen obseg izvoza je zadovoljiv, čeprav nekoliko zaostaja za predvidevanji, vendar se ugodnejša dinamika
KRANJ
Holandski tulipani v parku
Vrtnarski obrat K2K, ki skrbi v Kranju tudi.za zelenice, je letos še posebno lepo uredil park pred kinom Center v središču mesta. Kranjčani se ob njem že nekaj časa z veseljem ustavljajo in opazujejo lepe cvetlične grede.
Največ pozornosti vzbujajo nasadi nekaj tisoč rdečih in rumenih tulipanov. Čebulice teh tulipanov so lani prinesli s sabo predstavniki občine iz Falkenburga na Nizozemskem, ki so v okviru kulturnih stikov obiskali Kranj.
L. S.
NOVA PEC ZA TALJENJE STEKI A — V obratu steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, v Slovenski Bistrici so dogradili novo, sodobno peč za taljenje stekla. S to modernizacijo ne bodo le povečali proizvodnje, marveč bodo precej izboljšali tudi delovne pogoje za zapos.ene. Pač bo ogrevana na mazut, za hlajenje stekla pa bodo montirah električno hladilnico, ki so jo že naročili v tujini. Peč pa je v celoti domače proizvodnje — od konstrukcije do izvedbe. Postopoma bodo zamenjali z novimi, deloma kadmmi še druge peči. Eno izmed njih bodo montirali že letos. Izdelki tovarne v Slovenski Bistrici — razsvetljavna telesa — gredo zvečine v prodajo na tuji trg.	Foto: j Pešta1
Tragični dnevi na cestah
LJUBLJANA, 3. maja. — Na cesti I. reda v Medvodah pri tovarni »Color« se je v petek nekaj po polnoči smrtno ponesrečil mopedist 56 - letni Franc Pavlin. Mopedist je peljal iz Jeprce v Ljubljano in v Medvodah je pred omenjeno tovarno iz neznanega vzroka zapeljal s ceste ter padel. Pavlin je bil pri nesreči zelo hudo ranjen in je takoj umrl.
KRANJ, 3. maja. — Podobna nesreča se je pripetila kolesarju 66-let-nemu Juriju Sovincu, ki se je v ponedeljek nekaj po polnoči peljal s kolesom po cesti III. reda iz Loga v Goberk. Vozil je brez luči in pri osnovni šoli v Go-berku nenadoma zapeljal s ceste ter se prevrnil po strmem nasipu. Kolesar se je ustavil 15 metrov globoko na njivi, kjer je ležal z obrazom na zemlji. So-vinec je pri nesreči dobil hude poškodbe in je bil nezavesten, ker pa je ležal z obrazom navzdol,, se je zadušil.
Verižno trčenje pri Medvodah
LJUBLJANA, 3. maja. — Včeraj nekaj po 20. uri se je pripetila huda prometna nesreča na cesti I. reda Kranj — Ljubljana. Dolga kolona osebnih avtomobilov je vozila iz Kranja v Ljubljano. V naselju Svet-je je čez cesto I. reda zapeljal s konjsko vprego 59-letni Jernej Vehovec. Voz ni imel luči. Vehovec, ki je sedel na vozu, se ni prepričal, če je cesta prosta. Ko je bil z vprego na polovic; ceste, je proti Medvodam pripeljal osebni avtomobil »zastava 750«, ki ga je upravljal Silvo Dobravec, star 28 let. Avtomobilist je opazil vprego in je močno zavrl ter ustavil. Takoj za njim je z »zastavo 1300« pripeljal 36-letni Anton Javh, kj se je zaletel v vprego in Do-bravčev avtomobil. Avtomobilist Miloš Celar, ki je pripeljal za Javhom, je nesrečo pravočasno opazil in je vozilo ustavil na desni strani ceste. Izstopil je in opozarjal ostale voznike na nevarnost pred njimi. Na njegovo opozarjanje je ustavil voznik »volksvvag-na« 23 -letni Anton Ceh. »Fiat 1100«, s katerim se je takoj nato pripeljal 30-letni Janez Klemenčič, se je zaletel v Cehov avtomobil. Nazadnje je z osebnim avtomobilom »fiat 750« pripeljal še 27-Ietni Franc Klemenčič in se zaletel v »fiat 1100«. Pri nesreči je bil huje ranjen Franc Klemenčič, ki ima zlomljeno prsnico, pretres možganov in odrgnine po čelu; ranjeni sta tudi sopotnici v tem avtomobilu. Tončka Klemenčič ima pretres možganov, zlomljena dva zoba in dve rebri ter rano na obrazu. Angela Gera-kič ima prav tako pretres možganov in počeno lobanjsko dno. Vse ponesrečence so odpeljali v bolnišnico dr. Petra Držaja. Gmotno škodo na vseh avtomobilih je komisija ocenila na nekaj več kot 21 tisoč 500 N dinarjev. Voznika konjske vprege so hoteli odpeljati na odvzem krvi, vendar se je temu upri.
Avtomobilist utonil v jezeru
NOVA GORICA, 3. maja. — Voznik osebnega avtomobila »fiat 1100« s koprsko registracijo 36-letni Valerijan Feregotto je v soboto nekaj po polnoči peljal iz Mosta na Soči v Toimita. Ko je bil z avtomobilom približno kilometer od Mosta na Soči, je verjetno zaradi neprevidnosti zapeljal z desne na levo stran ceste in zavozil naravnost v umetno jezero na Soči, ki je tu globoko približno tri metre in pol. Avtomobil je potonil v vodi, šofer pa se iz njega ni mogel rešiti in tako je v avtomobilu utonil. Zjutraj so gasilci iz Mosta na Soči
potegnili vozilo in mrtvega Feregotta iz vode.
9
Povozil je starko in pobegnil
MURSKA SOBOTA, 3. ma-ja — Prvega maja ob 11. uri dopoldne je 51-letni mopedist Jože Kozba iz Veščice pri Ljutomeru podrl na cesti pri Stročji vasi 68-letnc Frančiško Bld iz Nunske grape. Mopedist je pustil hudo ranjeno starko na cesti brez pomoči in je pobegnil, vendar pa so ga organi postaje milice že naslednjega dne izsledili.
Zasilni pristanek avstriiskeqa letalca
MURSKA SOBOTA. 3. ma ja — 30. aprila je pri vasi Lutverci zasilno pristal s športnim letalom Franz We-gerer iz Weisa. Letalec pri zasilnem pristanku ni bil ranjen, nepoškodovano pa je ostalo tudi letalb. Organi notranje uprave iz Murske Sobote so letalcu Wegereru. ki je zaradi velike višine zašel na našo stran, takoj omogočili povratek, medtem pa so vrnili tudi že jadralno letalo.	B.
Po treh dneh umrl
MURSKA SOBOTA, 3. maja. — V Ulici Štefana Kovača v Murski Sobot; se je v soboto dopoldne smrtno ponesrečil sedemletni Vojko Mikiz. Deček je pritekel iz hiše št. 18 na cesto, ne da bi prej pogledal, če je varno. Prav tedaj je pripeljal z osebnim avtomobilom 28 - letni Karel Vučko, ki je vozil iz Murske Sobote prot; Cemelov-cem. šofer ni mogel pravočasno ustaviti in je dečka zadel ter zbil po cesti. Ponesrečenca so hudo ranjenega odpeljal; v murskosoboško bolnišnico, kjer je včeraj ob 15. uri umrl.
Huda nesreča motorista
KRANJ, 3. maja. — Iz Lesc proti Bledu se je včeraj popoldne peljal motorist 59-letni Pavel Bertoncelj. Zaradi prevelike hitrosti ni mogel izpeljati desnega ovinka in je zavozil naravnost. Motorist se je zaletel v smernik na levi strani ceste, od tu pa ga je vrglo nekaj metrov naprej, kjer je obležal. Ponesrečenec je hudo poškodovan in so nezavestnega odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Vlak jo je povozil
KOPER, 3. maja. — Marija Urh, stara 65 let je bila med prazniki na obisku pri sinu v Ilirski Bistrici. Ko se je včeraj vračala domov, jo je ob 9.30 povozil vlak, ki je pripeljal iz Pivke. Urhova je šla čez tire, čeprav so bile zapornice spuščene. Razen tega je slabo videla in sli šala in ni opazila vlaka. Ženska je pri nesreči dobila hude poškodbe in je na kraju nesreče umrla.
KOPER, 3. maja. — Nesreča, ki se je pripetila včeraj oh 21.15 na cesti I. reda blizu naselja Male-ta pr; Izoli, je zahtevala življenje 65-letnega Božidarja Pavloviča, Po cesti iz Kopra proti Izoli je peljal voznik osebnega avtomobila 34-letni Anton Ver-banec. Nenadoma je prišel z makadamske ceste ob morju na glavno cesto Pavlovič in se znašel pred avtomobilistom. Verbanec je pešca zadel tako. da je le-ta z glavo udaril' ob robnik vetrobranskega stekla in nato padel na cesto. Ponesrečnec je čez dobri dve uri umrl.
Neprevidni prehod je plačala z življenjem
KOPER, 3. maja — Potniški vlak,. ki je včeraj ob 9.30 peljal iz Ilirske Bistrice proti Pivki, je nedaleč od železniške postaje, kjer prečka železniške tire cesta pro-
ti Podgradu, zadel starejšo žensko in jo vlekel nekaj metrov s seboj, tako, da je umrla na kraju nesreče. Kakor so ugotovili, je bila po* nesretenka 65-letna Marija Urh iz Tomenj pri Ilirski Bistrici. Urhova je hotela prečkati progo, čeprav so bile zapornice spuštene. Pokojnica je bila naglušna in je verjetno preslišala ropot koles. Na tem mestu ljudje večkrat prečkajo progo, čeprav so zapornice spuščene. Tragična nesreča naj jim bo v opozorilo.
Avtomobilist zbil kolesarko
LJUBLJANA, 3. maja. — Včeraj nekaj pred 19. uro je iz Šentjakoba proti Litiji peljal z osebnim avtomobilom Stane Horvat. Za njim je s hitrostjo približno 80 km vozil z »moskvitem« Anton Šuštar. Blizu križišča je s-stranske poti. ki pripelje iz Vidma. privozila kolesarka Fani Prebij stara 41 let. Kolesarka je pustila naprej prvi avtomobil, nato pa je zavila na levo. da bi zapeljala v križišče Za jelša. Šuštar je takoj, ko je opazil, da Prebilova spreminja smer, zapeljal na levo, vendar jo je pri tem zadel in zbil približno 36 metrov stran na travnik. Ponesrečenca je na kraju nesreče obležala mrtva.
Smrt zaradi monoksida
RAVNE NA KOROŠKEM, 3. maja. — 1. maja ob 6.15 uri se je pripetila delovna nezgoda v termogenerator-skem obratu železarne Ravne. Z ogljikovim monoksidom sta se zastrupila 28-letni delavec Jože Cujež in 24-letni delavec Anton Breznik. Cujež je med prevozom v slovenjgraško bolnišnico zaradi zastrupitve podlegel, medtem ko je Breznik izven nevarnosti. Zaradi izpada električne energije okrog 6. ure so izključili peči v valjarni. Tako je prišlo v plinovodnih ceveh do nadpri-tiska. Pri tem je generatorski plin uhajal v prostor in povzročil zastrupitev obeh delavcev.
Smrt zaradi pretepa
MARIBOR, 3. maja. — 30. aprila sta se na dvorišču Antona Slane v Ruperčah sprla 66-letni Ludvik Zorčič iz Rupreč 5 in 22-letni Miroslav Gajzler iz Rupreč 4. Gajzler je Zorčiča udaril z roko tako, da je le-ta padel in si pri padcu močno poškodoval glavo. Zaradi poškodbe je Zorčič 1. maja ob 10. uri v mariborski bolnišnici podlegel poškodbam. Gajzlerja so priprli.
M.
Našli so utopljenca
VUHRED. 3. maja. Drava je na desnem bregu v bližini železniške postaje Vuhred naplavila mlajše moško truplo. Ugotovili so, da gre za 14-letnega Danila Halnerja iz Dravograda, ki je 12. aprila letos pri prevozu s čolnom preko Drave v Dravogradu utonil.
M.
Novorojenček v Savinji
CELJE, 3. maja — Včeraj so pod mostom v Rimskih Toplicah našli neznanega tmrtvega novorojenčka, ki ga je tu naplavila Savinja. Zdravnik je ugotovil, da je bilo truplo 3—4 dni v vodi. Prepeljali so ga v Celje zaradi obdukcije. Preiskava je v teku.
Pri kresovanju sta se opekla
MARIBOR, 3. maja. — Pri kresovanju v Gruševi pri Kungoti sta se močno opekla po obrazu in rokah 40-letni Ivan Ramšek in 24-letni Franc Bajtler. Prižigala sta kres, ki je bil polit z bencinom.
M.
Srečne številke
V 19. kolu Lota so bile izžrebane naslednje številke: 14, 16, 19, 32, 36 in dodatna štev. 9.
ŠOFER RANJEN, AVTO RAZBIT — Takle je bil pogled na »fička« potem, ko se je šofer 29-letni Leopold Pretnar iz Lesc zaletel najprej v obcestni kamen, nato v kapelico in nazadnje obstal ob drevesu. Avtomobilist se je v soboto zvečer pdjal po cesti I. reda iz Podvina na Brezje in v Črnivcu pri hiši št. 15 zavozil čez cestni rob. Pretnarja so hudo ranjenega odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer so mu vzeli tudi kri za preiskavo. Gmotne škode na vozilu je za 10 tisoč Ndinarjev.
Na zveznih nogometnih travnikih je bilo med prvomajskimi prazniki več tisoč gledalcev prikrajšanih za pričakovan užitek. To je splošna ugotovitev in značilnost minulega pr-
ti, razen če poskušamo iskati edino možne prave vzroke v nenadnih vremenskih razlikah — precejšnji pripeki, na kakršno igralci še niso bili pripravljeni Morda edina izjema je bil spopad v Sarajevu, kjer se domala že »odpisani« Željezničar skuša rešiti prav tako z izjemnimi podvigi. Dragoceno zmago pa je moral žal drago plačati — z izgubo reprezentanta Zemka, ki mu je Rašovič (P) zlomil nogo.
Olimpija - Sarajevo 3:1 (1:1)
Beograd - Zagreb 4:1 (2:0)
Beograd je dosegel visoko zmago z goli Santrača v 30. in 65. minuti. Samardžiča v 38. ter Milutinoviča v 78. minuti. Častni gol za Zagreb je dosegel Bubanj v 63. minuti. Sodil je Petrušič iz Splita.
Beograd je dosegel lahko zmago predvsem zaradi medle igre Zagreba. Zmaga bi bila lahko še izdatnejša.
Radnički (N) - Rijeka 1:0 (1:0)
Gol. ki ga je v 43. minuti dosegel Jeremič. je prinesel domačinom obe točki. Sodil je Zečevic iz Beograda.
Domači so imeli precej sreče, saj je bila Rijeka ves čas tekme enakovredna. Proti koncu so postali gostje precej grobi.
Strelci
1.	liga
18	golov — Nadoveza (H)
17 golov — Zambata (D)
17 golov — Santrač (B)
13	golov — Muso vic (S)
11	golov — Bubanj (Z)	*
10 golov — Zagorc, Arslanagič (oba O), Vukoje (R), Kostič (C. z.), Samardžić (B)
9 golov — Hasanagič (P), Miloševič (C. z.)
8 golov — Takač (V) itd.
Drugi strelci Olimpije: Frančeškin 7, Kokot 6, Mladenovič, Cora
2,	Nikolič in Škufca 1.
II. liga /
20 golov — Lazovič (C)
19	golov — Petrunič (L)
15 golov — Fazlič (Bosna)
14	golov — Popovič (Borovo»
12	golov — Hošič (F) itd.
venstvenega kola. Mnogo dolgočasja nj bilo prihranjenega niti Zagrebčanom, Mostarcem in Splitčanom. Ponekod so se nasprotniki vedli tako, kakor da bi šlo za prijateljski nogomet, čeprav nekaterim prizadetim (Radnički, Hajduk) še zmeraj gorijo tla pod nogami. Prav zategadelj je to še teže razume-
iič in Jovanovič prikazala prav dober tenis. Velja pa poudariti, da španski igralec številka 1 lani v tem tekmovanju na izgubil niti enega niza, na vsem tekmovanju pa niti ene partije! Je odličen tudi v igri parov. Po stanju 1:1 prvi dan sta naša igralca začela zelo dobro. Prvi niz sta odločila v svojo korist, v tretjem vodila 4:3, v četrtem pa imela match »žogo«. Toda, vsakokrat, v najbolj kritičnih trenutkih je Santani uspelo dati nasprotnikoma odločilne udarce, saj je igral kar za dva — tudi za Arillo.
Možnosti Jugoslavije po izgubljeni igri parov so bile seveda zelo skromne. Optimisti so računali, da bi Jovanovič utegnil premagati Gisberta, Pilić pa celo San-tano, toda to so bila le drzna upanja. Nikomur izmed naših igralcev se ni posrečilo povzpeti tako visoko, zlasti ne, ker je Jovanovič v dvoboju z Gisbentom zelo popustil. Nekoliko boljši je bil Pilić, vendar samo na trenutke, in sicer v tretjem nizu, pozneje pa je bil Santa-na popoln gospodar na igrišču. S sijajnim repertoarjem udarcev je Španec docela onemogočil nasprotnika, ki se je vse preveč usmeril k
Na stadionu za Bežigradom je Olimpija v prvenstveni nogometni tekmi I. zvezne lige v soboto premagala Sarajevo 3:1 (1:1). Strelci: Com v 20., Mladenovič v 51. in Frančeškin v 86. za Olimpijo, za Sarajevo pa Prija-ča v 15. minuti. Pred približno 10.000 gledalci je sodil Bajič iz Beograda.
OLIMPIJA:	Žabjek, Sombolac,
Džorlev, Kulenovič, šoškič, Kokot. Frančeškin, Srbu (Nikolič), Zagorc, Mladenovič, Com.
SARAJEVO:	Muf tič, Fazlagič,
Vujovič, Bajič, Jesensković, Pri jača, Musenič, Šiljkut, Mušovič, Ristič. Prodanovič.
Prvi Trofimov, drugi Švab
Celje - Koper 9:0 (3:0)
V prvenstveni tekmi SNL je Celje katastrofalno porazilo Koper z 9:0 (3:0). Pred 300 gledalci je sodil Janežič iz Ljubljane. Strelci: v 15. in 63. min. Ubovič, 19., 78. Reberšak I.. 31. Hribernik. 48., 83., 85. 2avski in 75. min. Regner.
Celjani so se na današnji tekmi po mili volji sprehajali med obrambo Kopra in polnili nasprotnikovo mrežo po tekočem traku. Precej zaslug za katastrofo ima tudi vratar gostov Gogič.
Mladinska predtekma: Celje : Koper 1:2 (0:0).
Mednarodne speedwayske dirke v Ljubljani
Holub pa so se uvrstili na naslednja mesta z enakim številom — 11 točk. Najboljši zastopnik Jugoslavije je bil Stankovič, ki je s sedmimi točkami osvojil osmo mesto. Babiču tokrat očitno ni šlo, saj je v eni dirki padel, drugič pa je tako slabo startal, da ni dobil nobene točke. Več je bilo pričakovati tudi od Perka, ki se lahko pohvali le s tremi tretjimi mesti in je bil med Jugoslovani najslabši. Od Bolgarov sta pokazala največ Mačev in Peikov, ki sta zbrala po 5 točk.
Ob koncu so prvi trije prejeli zmagovalne vence, ki jim jih je podelil sekretar AMD Ljubljana Maks Magušar.
Rezultati: 1. Troflmov (SZ) 15 točk, 2. Švab (CSSR) 13, 3. Ka-sper (CSSR) 11,	4. Havelka
(CSSR) 11, 5. Holub (CSSR) 11, 6. Kurilenko (SZ) 10, 7. Mojsejev (SZ) 9, 8. Stankovič (J) 7, 9. Ja-kimov (SZ) 6, 10. Babič (J) 5, 11. Pejkov (B) 5, 12. Mačev (B) 5, 13. Džudovič (J) 4, 14. Perko (J) 3, 15. Stojanov (B) 2, 16. Angelov (B) 2.
J. H.
LJUBLJANA, 3. maja. — Dirkališče v Zg. šiški je ob današnjem lepem vremenu privabilo veliko navdušenih privržencev speedwayskega športa. Organizator avto-mo-to društvo Ljubljana je vzorno organiziralo to že tradicionalno mednarodno prireditev. Na startu so bili vozači iz Sovjetske zveze, Češkoslovaške, Bolgarije in Jugoslavije.
Kot je bilo pričakovati, so največ pokazali sovjetski in češkoslovaški tekmovalci. — Zmaga je, kot pred nekaj dnevi v Crikvenici, pripadla sovjetskemu tekmovalcu Tro-fimovu, ki je osvojil vseh petnajst možnih točk, se pravi, da je zmagal v vseh petih preizkušnjah. — Lanskoletni zmagovalec Kurilenko očitno še ni vajen novega stroja in je zasedel šele šesto mesto. Kot moštvo so se najbolje izkazali češkoslovaški tekmovalci, katerih najboljši Švab se je uvrstil na drugo mesto s 13 točkami, drugi trije predstavniki Kasper, Havelka in
Hajduk - Radnički (B) 2:0 (1:0)
Hajduk je na domačem terenu premagal beograjski Radnički z goloma, ki sta ju dosegla Nadoveza v 35. in Ankovič v 84. min. Sodil je Varaždince iz Zagreba.
Zmaga domačinov je zaslužena, saj so imeli še več priložnosti za dosego gola. Vendar pa je bila tekma zelo mlačna in ni ogrela kakih 5000 gledalcev.
v	K’? ^	.SailREr	s
V ZADNJEM HIPU — Napadalca Olimpije Zagorca so branilci S.arajeva preteklo soboto budno spremljali na vsakem koraku. Kljub temu pa je imel ta igralec dve lepi priložnosti za gol, med drugim tudi takšno, kakršno prikazuje naš posnetek. Vratar Muftič se je pognal proti njemu v zadnjem hipu.
Foto: E. ŠELHAUS
II. liga — zahod
Čelik — Bosna 1:0 (0:0), Slavonija — Split 0:0, Borovo — Varteks 4:0 (1:0), Lokomotiva — Istra 2:2 (0:1), Famos — Rudar 3:0 (3:1), Zadar — Borac 3:0 (1:0), Se-gesta — Leotar 2:0 (0:0).
Sloboda : Maribor 1:0 (1:0)
TUZLA, 1. maja — Na stadionu v Tušnju je v prvenstveni tekmi H. zvezne lige — zahod domača Sloboda premagala Maribor z 1:0 (1:0). Strelec edinega gola je bil Avdičevič v 44. minuti. Na razmočenem in spolzkem igrišču je pred okrog 3000 gledalci sodil Ognja-nov iz Subotice.
SLOBODA:	Neškovič, Demič, Zu-
ber, Fazlič. Avdičevič, Ivoš, Ta-matovič. Zadel, Gerum, Galič, Si-
Triglav - Aluminij 2:0 (1:0)
V	prvenstveni tekmi SNL je Triglav premagal vodeči Aluminij z 2:0 (1:0). Gola je dosegel v 30. in 83. min. Klemenčič. Pred 1500 gledalci je v lepem vremenu sodil Tauzes iz Ljubljane.
V	najvažnejšem srečanju SNL v tem kolu je zasluženo zmagal kranjski Triglav, ki je pokazal odlično igro zlasti v prvem polčasu in v začetku drugega. Gostje so le v drugem polčasu nekajkrat nevarno oblegali kranjskega vratarja Zormana, a ga niso mogli ugnati. Triglav bi glede na priložnosti lahko zmagal z višjim rezultatom.
Mladinska predtekma Triglav : Olimp 4:1 (3:1).
Crvena zvezda -Trešnjevka 2:1 (1:0)
Zvezda si je zagotovila zmago z goloma Sekularna v 37. in Dja-jiča v 74. minuti. Gol za Zagreb je dal v 78. minuti Bjelčič. Tekmo je vodil osiješki sodnik Ta-slidžič.
Crv. zvezda je zasluženo osvojila obe točki pred domačim občinstvom. vendar z igro, ki ni navdušila.
Medveščak	19 12	5	2 273:202 29
Zagreb	19 13	2	4 302:220	28
Partizan (Bj)	19 12	4	3 317:238 28
C. zvezda	19 12	1	6 267:240 25
Železničar	19 9	2	8 260;267 20
Bosna (V)	19 8	3	8 247:230	19
Partizan (Bg)	18 8	3	7 257:263 19
Borac	19 8	2	9 297:278	18
M. Bosna	19 9	0	10 253:254 18
Rudar	18 7	1	10 261:273	15
Dinamo	18 6	3	9 240:272	15
Crvenka	18 6	2	10 272:322	14
Bosna (S)	19 4	2	13 243:294	10
Rabotnički	19 2	0	17 245:271 4
Jugoslovanski košarkarji so osvojili prvo mesto na velikem mednarodnem turnirju v Santiagu v Čilu, kateremu je FIBA priznala naslov izrednega svetovnega prvenstva. Ne glede na to, da so na tem meddržavnem turnir-
nih« fantov, obenem pa je stopila v nenehnem napredku celotnega jugoslovanskega košarkarskega kadra še za eno stopnico višje kot je kdajkoli katera »modra« reprezen-
Mura - Kladivar 7:1 (2:1)
Strelci za Muro Glažar v 21., 66. in 63.. Miloševič v 67. in 69., J. Horvat v 15. in Sarotar v 46. minuti. Za Kladivar pa je dosegel časten zadetek Stajcer v 13.. Sodnik Vodnik iz Maribora dober.
Domačini so bili ves čas v premoči in bi lahko dosegli še višjo
KOŠARKA
SRL — ŽENSKE
V, XTV. kolu ženske rokometne lige so bili doseženi naslednji izidi — Tekstilac : Lokomotiva 3:7 (2:5), Slavonka : Trešnjevka 9:5 (3:1), Spartak : Partizan 9:5 (5:3), Grafičar : Koprivnica 6:6 (4:3), Drvodjelac : Radnički / 8:7 (4:4), Beograd : Proleter 6:9. Po tem kolu vodita Beograd ln Podravka s 23 točkami, pred Lokomotivo in Proleterjem, ki jih imata po 18.
ZOL — MOŠKI
Nepremagljiva zagrebška Mladost
Tekme V. kola moške zvezne odbojkarske Hge so se končale takole:	Sloboda—
Kvarner 3 : 0 (14, 8, 10), Željezničar (Os)—Mladost (Zemun) 3:0 (8, 7, 12), Bosna —Crv. zvezda '2 : 3, Student —Mladost (Zgb) 1 : 3 (10,11: 15, 1, 8), in Jedinstvo—Partizan 0 : 3 (10, 13, 10).
ju nastopile samo ekipe, ki so jih izbrali prireditelji in da se je reprezentanca organizatorja turnirja čila uvrstila v finale brez borbe ter da je v finalu nastopilo samo sedem namesto običajnih osem reprezentanc, so naši izbranci osvojili prvo mesto v borbi z ekipami ZDA, SZ, Brazilije in Bolgarije, ki ta čas sodijo med najvišji razred na svetu. Od slovitih reprezentanc so manjkale samo Italija, Poljska in CSSR, šest-ekip iz Evrope pa se tako ali tako zaradi tekmovalnih pravil ne more uvrstiti naenkrat na svetovno prvenstvo. Potemtakem je uspeh naše reprezentance neokrnjen in bodo zlate kolajne toliko bolj blestele.
Tak uspeh pa je bil naši košarki zelo dobrodošel, saj se bo naša osrednja zveza še toliko laže potegovala za organizatorja svetovnega prvenstva pod koši za leto 1970, kar bi pomenilo veliko priznanje tej športni zvrsti v Jugoslaviji, ki nenehno nar preduje. Obenem pa je uspeh tiste dvanajsterice, ki je igrala v Čilu samo potrdil sodbe tistih strokovnjakov, ki so se po lanskem nastopu Jugoslavije na EP v Moskvi z vsemi silami zavzemali, naj bi ekipo samo pomlajevali, nikakor pa ne naenkrat zamenjali vse starejše
Vzlic takemu uspehu pa je prav, da povemo, da taki nastopi sicer širijo sloves te športne zvrsti v Jugoslaviji po svetu, obenem pa zavirajo tekmovanje za državno prvenstvo. Prav ligaško tekmovanje pa je tisto, ki kali naraščajnike in prav to je zdaj zaradi nastopov izbrane ekipe na številnih turnirjih potisnjeno na stransk^ tir. Edina mogoča rešitev'za uskladitev potreb reprezentance, klubov zvezne lige in naraščaja je, da čhnpreje ' tudi pri nas brez vsakih pomislekov,/ker nekateri ta čas še nimajo na voljo dvoran, preidemo na zimsko prvenstvo kot je v navadi drugod po svetu.
M. DERMASTIA
Prvomajska regata na Bledu pomeni konec ene izmed etap svetovnega prvenstva, ki bo od 8. do 11. septembra letos. Po 1. maju se bo za-' čela »dirka« naših najboljših oziroma že izbranih veslačev. Tehnična komisija Veslaške zveze Jugoslavije je — kakor
za sekundo pred Danubiusom in enakovredno Trešnjevko. Nedvomno so vse tri posadke izvrstne in šele številne mednarodne regate bodo pokazale, katera bo pred svetovnim prvenstvom boljša oziroma v boljši formi.
Izpit za svetovno prvenstvo pa tokrat na prvomajski regati niso polagali le veslači, marveč tudi organizacijski komite regatnega odbora za drugo svetovno prvenstvo. Generalna preskušnja pa je povsem uspela, kar zadeva dobro organizacijo tekmovanja, o čemer so se lahko prepričali tud: člani izvršne, ga odbora mednarodne vesla, ške federacije (FISA) s predsednikom Thomasom Kellerjem na čelu. Nekateri člani VZJ se ogrevajo, da bi prvomajsko regato postavili v mednarodni okvir, da bi tako postala otvoritvena mednarodna regata.	D. K.
Mladinci: Mura : Kladivar 2:1 Radnički (I (0:0).	M. F. Radnički (1
i Željezničar
Rudar fV) - Nova Gori- !	,
ca 2:3 (1:2)
Strelci ra Rudar:	Bizjak 33.
Majdoh 87, za N. Gorico Černič 4.
Uršič 19. Pribic 65. Sodnik Švajger iz Maribora.
Domači so kljub boljši igri v polju merali prepustiti obe točk: gostom, id io z redkimi napadi dosegli tri gole. Domači niso izkoristil: 11-metrovke.	2.
PARI PRIHODNJEGA KOLA — Velež : Dinamo. Vojvodina : Željezničar, Radnički (B) : Radnički (N). Rijeka : Beograd. Zagreb : Crvena zvezda. Sarajevo : Vardar (15. V.). Partizan : Hajduk, Trešnjevka : Olimpija (14. V.).
PARI PRIHODNJEGA KOLA — Šibenik : Famos. Maribor : Čelik, Bosna : Lokomotiva, Istra : Se-gesta, Leotar : Borovo, Varteks : Zadar, Borac (BL) Slavonija, Split : Rudar (15. V.), Sloboda (TZ) prosta.
čanem evropskem prvenstvu-v Duisburgu izbrala veslače, nad- katerimi je Imela pregled in za katere je vedela, da so najboljši ali pa sodijo . mednje- Tehnična komisija Je skombinirala posadke z veslači iz raznih klubov in skupaj z regatnim odborom prevzela skrb za njihove priprave, ki'so bile'že doslej obsežne, predvsem pa po zasnovi strokovnjakov, ki bodo
VESLANJE
Dinamo - Vardar 1:0 (0:0)
Z golom Novaka v 76. minuti si je Dinamo priboril obe točki v tekmi, ki jo je vodil ljubljanski sodnik Jakše.
Tudi zagrebška tekma ni navdušila deset tisoč gledalcev. V prvem delu bi lahko povedli gostje. domačinom pa je v drugem polčasu pomagal veter, vendar je
Liubliana - Rudar (T) 3:1 (2:0)
Strelci: Danev v 31.. Šipčič v 47. in Djaferovič v 80. min. za Ljubljano, za Rudar pa Pajer v 10. minuti.
Gbstje so se zlasti v drugem delu povsem povlekli v obrambo, napadi pa so postali še manj ne-vami. ko ie sodnik Peljhan iz Aj-dovŠč;ne zaradi nešportnega vedenja izključil najnevarnejšega napadalca Pajerja.
so uspeli pripraviti svojih veslačev do tako visoke ravni, kakor sta tehnična komisija VZJ in regatni odbor pripravila kombinirane posadke. Zmagale so torej združene fizične in materialne sile nad napori posameznih klubskih posadk. Kombinirana ekipa četverca s krmarjem je zmagala s prednostjo 16 sekund, četverec brez krmarja s prednostjo 10 sekund, osmerec s prednostjo 12 sekund. Torej odločna premoč kombiniranih posadk. Naš reprezentativni skifist Damir Trla j a je tudi zmagal zanesljivo s prednostjo 12 sekund- Prav tako zanesljiva zmaga (16 sekund) je dokončno uvrstila med reprezentante za SP dvojec s krmarjem beograjskega Partizana, ki je lani v Duisburgu osvojil četrto mesto- Preostala mesta v reprezentanci si je zagotovil dvojec brez krmarja zagrebške Mladosti, medtem ko double scoullu še ni izrečena zadnja beseda. Na Bledu je zmagal Argo (Lazar — Kočevar), toda le
vzhod
Spartak — Bor 1:0, Budućnost — Pobeda 4:0 (1:0), Borac — Lovčen 6:0 (2:0), Bačka — Radnički 0:0, Proleter
—	Sutjeska 0:0, Voždovački
—	Trepča 2:1, Novi Sad — Sloboda 1:4 (0:1), Priština — železničar 4:0 (1:0), Sloga — Srem 3:1 (1:0).
26 11 9 6 48:32 31 26 12 6 8 38:24 30 26 10 10 6 43:33 30 26 12 6 8 44:43 30 26 11 7 8 43:36 29 26 II 6 9 42:37 28 26 11 6 9 37:33 28 26 10 8 8 40:38 28 26 10 6 10 34:52 26 26 10 6 10 34:52 26 26sI8 9 9 38:35 25 26 10 5 11 24:45 25 26 7 10 9 24:25 24 26 7 9 10 32:36 23 26 7 11 8 31:28 22 26 7 11 8 34:30 21 26 6 7 13 30:42 19 26 6 4 16 31:58 16
PARI PRIHODNJEGA KOLA — Proleter : Spartak,. Sutjeska : Sloga, Srem : Bačka, Radnički (S) : Priština, Železničar (N) : Borac (C), Lovčen : Voždovački, Trepča : Novi Sad, Sloboda (TU) : Budućnost, Pobeda : Bor (15. V.).
Dvanajst pravilnih
1.	Crv. zvezda — Trešnjevka	1
2.	Beograd — Zagreb	1
3.	Radnički (N) — Rijeka	1
4.	Hajduk — Radnički (B)	1
5.	željezničar — Partizan	1
6.	Velež — Vojvodina	0
7.	Spartak — Bor	1
8.	Budućnost — Pobeda	1
9.	’ Novi Sad — Sloboda	2
10.	Borac — Lovčen	1
11.	Priština — železničar	1
12.	Bačka — Radnički	0
Devet pravilnih
7.	Proleter — Sutjeska	0
8.	Zadar — Borac	1
9.	Sloboda — Maribor	1
Mladost (Zgb)	5	5 0	15: 6	10
Partizan	5	4 1	12: 7	8
Željezničar (O)	5	3 2	13: 6	6
Fužinar	5	3 2	11: 7	6
Jedinstvo	5	3 2	11: 7	6
Crv. zvezda	5	3 2	12:11	6
Železničar (Bgd)	5	3 2	12:11	6
Sloboda	5	2 3	8:11	4
Student	5	14	8:13	2
Bosna	5	14	7:12	2
Mladost (Zem)	5	14	5:13	2
Kvarner	5	14	4:13	2
ZOL — ŽENSKE
Ni točk za Celjanke
Na tekmah II. kola zvezne odbojkarske lige za ženske so bili doseženi naslednji izidi: Partizan—Sloboda 3 : 0 (8, 6, 6),, Pionir—S. Karlovci (nočna tekma), Breza—Celje 3 : 1, C. zvezda—Lokomotiva (na "sporedu 14. t.m.) in Mladost—Poštar 0 : 3 (5, 12, 11).
Jugoslavija prva v Čilu
SANHAGO, 3. maja. — Jugoslovanski košarkarji so osvojili prvo mesto na izrednem svetovnem prvenstvu v čilu. V ?adnji tekmi so premagali Španijo 68:65 (36:25), ekipa ZDA pa v borbi za drugo mesto reprezentanco SZ 75:73 (34:33).
Velež - Vojvodina 0:0
Tekma, ki jo je vodil beograjski sodnik Botič se je končala brez golov.
Prvouvrščeni ekipi nista pokazali igre, kakršno so od njiju pričakovali gledalci. Dokaj ostra igra je prinesla tudi dvojno izključitev. in sicer Oručevića (V) in Tri vica (Voj).
34:19 25
26-22 20 Željezničar - Partizan
27125 19	3:1 (1:1)
29:31 19
29-28 17 Strelca za Željezničar sta bila 32-44 i5 Bukal v 44. in 60. minuti ter Bra-31-41 11	v 80- minuti. Edini gol za
25^41 n Partizana je dosegel Pirmajer že 24:40 11	v 10- minuti.
19:40	7 Nekompletni Partizan ni bil kos
borbenim domačinom. Sodnik PARI PRIHODNJEGA KOLA — Horvat iz Zagreba je moral tekmo Železničar : Triglav,	Mura : Celje,	prekiniti za celih	10	minut,	ko	je
Ljubljana	Rudar	(V), Rudar j srednji krilec	Beograjčanov	Rašo-
(T > : Branik. Kladivar : Nova Go- vic z grobim startom zlomil nogo rica. Aluminij : Koper (8. V.). I Zemku.
REZULTATI
četverec s krmarjem: 1. kombinirana ekipa 7:003, 2. Mladost (Zgb) 7:16,1, 3. Partizan (Sub.) 7:20,0; dvojec brez krmarja: 1. Mladost (Zgb) 7:20,0. 2. Partizan (Bgd) 7:243,	3. Sloga (Zgb)
7:31,4; skif: 1. Krita (Šibenik) 7:25,4, 2. Zagreb 7:37,6, 3. Partizan (Bgd) 7:45,9; dvojec s krmarjem:	Partizan (Bgd) 7:34,2, 2.
Mladost (Zgb) 7:50,0, .3. Partizan (Sub.) 8:06,4; četverec brez kr-
Branik : Železničar 1:7 (0:3)
Strelci za Železničarja Breznik v 2. in 43.. Vagner v 22. ir. 83.. Šoštarič v 53.. 56. in 64.. za 3ranik pa Borbaš v 61 min. Pred 500 gledale: je sodil Božič iz Celja.
Železničar je svojo premoč dokazal tudi z
Aluminij Triglav Celje Ljubljana N. Gorica Železničar Rudar (T)
Branik Mura
Rudar (V)
Koper Kladivar
Sutjeska
Bor
Proleter
Radnički
Pobeda
Železničar
Spartak
Trepča
Budućnost
Lovčen
Priština
Voždovački
Borac
Bačka
Sloboda
Sloga
Srem
Novi Sad
NAMIZNI TENIS
Pokala za Bosno in Novi Sad
SKOPJE, 3. maja — Igralci Bosne iz Sarajeva in igralke Novega Sada so bili najboljši v zaključnih bojih šestega tekmovanja za jugoslovanski pokal v namiznem tenisu. V finalu članov je Bosna premagala Sento 5:3, igralke Novega Sada pa Dugo Reso s 3:0.
Rezultati — moški: Partizan — Olimpija 5:4, Mladost — Bosna 0:5, Senta — Rabotnički 5:1, Partizan — Bosna 3:5, Senta — Poštar 5:3, Bosna — Senta 5:3; žen-ske: Novi Sad — Olimpija 3:2, Jesenice — Duga Resa 1:3, Novi Sad
—	Bosna 3:0, Duga Resa — Mavrovo 3:0, Novi Sad — Duga Resa 3:0.
Olimpija prva na Reki
LJUBLJANA, 3. maja — V prazničnih dneh je bdi na Reki namiznoteniški turnir miarifh moštev. V konkurenci številnih obmorskih klubov je prvo mesto osvojila ekipa ljubljanske Olimpdje pred Ljubljano, Brajdo (Reka), Zadrom itd. Ljubljančani so zmagali v vseh srečanjih, in sicer nad Ljubljano 5:0, Brajdo 5:1, Zadrom 5:1. Brajdo H. 5:0, Brajdo HI. 5:0. Ljubljana pa je premagala Brajdo 5:2, Zadar 5:2 in vse druge ekipe 5:0. Za Olimpijo so nastopili Jugovič, Kravanja, Rakun, za Ljubljano pa Horvat, Klavs in Brzln.
Prvomajski turnir v badmintonu
Finalni rezultati — moški posamezno: Bienvogel : Bichler (oba ZRN) 15:7, 15:6, ženske posamezno: Kreulitsch (A) : Amf (Jug) 11:0, 11:5, moške dvojice: Bienvogel — Liebl (ZRN) : Pirsch — Kleinsasser (A) 18:15, 15:11, ženske dvojice: Kreulitsch — Fritzer (A) Bogel — Amf (Jug) 15:6, 15:11, mešane dvojice: Kreulitsch
—	Frohnwieser (A) : Mladkova — Prisch (CSSR, A) 17:15, 9:15, 15:12.
Jugoslavija	6^5	1	441:392	10
ZDA	6	5	1	453:418	10
SZ	6	4	2’	423:377	8
Bolgarija	6	3	3	493:476	6
Brazilija	6	3	3	430:448	6
Španija	6	1	5	413:457	2
Čile	6	0	6	409:490	0
ZKL — ŽENSKE
Drugi poraz Olimpije
Košarkarice Olimpije so izgubile tudi tekmo drugega kola zvezne lige. Tokrat so jih doma premagale igralke Radničkega- Dva poraza v boju z ekipami državnih prvakinj iz Radničkega in beograjske Crvene zyezde na Kalemegdanu pa ne bi smela preveč razočarati, kajti ti dve vrsti se bosta tudi letos, skupaj s Trešnjevko iz Zagreba, potegovali za najvišji mesti v državi- Presenetljivo dobro so letos startale igralke Vojvodine, ki so tudi preteklo soboto visoko premagale tekmice iz Voždovačkega.
6:34,0, 2. Gusar (Split) 6:44,0. 3. Sloga (Zgb) 7:04,8; double scoull:
1.	Argo (Izola) 6:57,5, 2. Danubius
(N. Sad) 6:58,6, 3. Mornar (S) 7:04,0; osmerec:	1. kombinirana
ekipa 6:15,6, 2. Mornar 6:27,0, 3. Trešnjevka 6:36,1.
Mladinci (1500 m) — osmerec: •1. Trešnjevka 4:39,5, 2. Mornar 4:39,8; double scoull:	1. Argo
5:04,5. 2. Jadran (R) 5:07,0; dvojec brez krmarja: 1. Mladost (Zgb) 5:13,0, 2. Partizan (Bgd) 5:16,3; skif: Jadran (R) 5:36,2, 2. Danubius (N. Sad) 5:43,3; dvojec s krmarjem: 1. Partizan (Bgd) 5:59,0,
2.	Mornar 6:02,3.
Veliko zanimanje v Londonu
LONDON, 3. maja — Za angleško športno javnost mnogo pomeni jutrišnje prijateljsko srečanje z nogometno reprezentanco Jugoslavije, ker bo to zadnja meddržavna tekma Angležev pred svetovnim prvenstvom Kapetan angleške reprezentance Ramsey sodi, da bo imela njegova ekipa v Jugoslovanih odločnega nasprotnika.
Partizan C. zvezda Pionir
Poštar
Lokomotiva
Mladost
Celje
Urbančičeva - 54.06
OSIJEK, 3. maja — Na tradicionalnem atletskem dvoboju med domačo Slavonijo in Honvedom iz Budimpešte (ženske) so že petič zapored zmagale gostje — tokrat 68:49. Doseženih je bilo nekaj dobrih rezultatov. Tako je Urbančičeva (KI), ki je okrepila Slavonijo, dosegla nov državni rekord v metu kopja — 54,06 m, kar je za 2 m boljši rezultat od njenega dosedanjega rekorda.
MILANO — 1. maja je bilo v Milanu mednarodno tekmovanje v hoji na 30 km. Med 70 tekmovalci sta se naša dva zastopnika Taba-kovič in Male uvrstila na 17. oz. 19. mesto.
Sloboda ni nepremagl[iva
Zmaga v Taljevem slogu
Petrosjan ima sedaj že dve točki prednosti
Ob koncu sobotne nogometne predstave na Centralnem stadionu se je bežigrajski avditorij z igralci vred razšel z dokaj mešanimi občutki. Vzlic lepi zmagi nad re-nomiranimi gosti iz Sarajeva, le ni bilo opaziti prešernega zadovoljstva in veselja, kakršna sta zmeraj ob enakih pogodkih v polno.
Zdelo se je. da je imel vsakdo
S strahom so se ljubitelji nogometa iz mesta pod Pohorjem poslovili od enajsterice Maribora ob odhodu v Tuzlo. Doslej so se vijoličasti praviloma vedno vračali iz Tuzle praznih rok. Ker je Sloboda skupaj s Čelikom letos najresnejši kandidat za prvo mesto zahodni skupini druge lige, so bila taka predvidevanja tudi opravičljiva. Maribor tudi tokrat ni osvojil točke, vendar se je izkazalo, da Sloboda ni neranljiva.
Napadalci Maribora so bali tudi tokrat zelo nespretni pred Nesto-rovićevimi vrati, obenem pa so zamudili nekaj res idealnih priložnosti. če bi bili vijoličasti v takih priložnostih zbranejši, bi bil morda lahko rezultat srečanja tudi v njihov prid. Na tekmi s Slobodo je bil v odsotnosti Sovrovi-ča 'najnevarnejši napadalec Maribora Markovič, ki je že na začetku drugega polčasa skoraj zabil gol. Sam se je znašel pred vratarjem Nestorovićem, vendar je v odločilnem trenutku odrekel in izsilil samo kot.
Presenetljivo je bdlo, da so bili Mariborčani tista, ki so v prvem polčasu diktirali tempo, vendar so se vse njihove akcije razbile pred nasprotnikovim kazenskim prostorom.
In kot se v nogometu večkrat dogaja se lahko domačini za edini in obenem tudi zmagoviti zadetek
MOSKVA, 3. maja — S potekom desete partije dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo, v kateri je Petrosjan (kot beli) že v 30. potezi slavil zmago, je bil prav gotovo zelo zadovoljen tudi nekdanji prvak Tal j. Kajti zadnje poteze, v katerih je kar mrgolelo žrtev, so bile take, kakor da bi
jih vlekel strašni »gusar iz Rige«. Začelo se je mimo, z retijevko, ki pa se je pozneje spremenila v zagrebško (Udovčičevo) varianto kraljeve indijke. Toda ko je Spa-ski v jurišu na kraljevi strani drzno žrtvoval kmeta (pri tem pa pozabil, da rabi za napad tudi figure), so se zapornice odprle, vendar na drugi strani. Petrosjan je zapovrstjo žrtvoval obe svoji trdnjavi za dve črni lahki figuri in z lahko konjenico, lovcem in damo začel spletati smrtni obroč okoli črnega kralja. Sledil je, potem ko je žrtvovani material Že skoraj osvojil nazaj, še blisk in grom z jasnega: žrtev dame in Spaski se je tisto sekundo vdal. Kajti Petrosjan bi ostal močnejši v popolnoma preprosti končnici — za skakača in kmeta. Učinkovit konec partije! Tako vodi zdaj dosedanji svetovni prvak že s 6:4. To je že velika prednost, čeprav je do konca ostalo še vedno 14 partij in se lahko Še marsikaj spremeni. Dejstvo pa je, da potrebuje Spaski kdaj že tri zmage več, če hoče spodriniti Petrosjana in zasesti njegov prestol.
Enajsta partija dvoboja (s Spa-skim kot belim) bo na sporedu jutri, v sredo.
PETROSJAN
Olimpija : Radnički 43:77, Crv. zvezda : M. Krajišnik 57:29. Trešnjevka : Partizan 47:35, M. Bosna : Split 58:51, Vojvodina : Voždovački 62:46.
pogojih. Angle-
OLIMPIJA
KOMENTARJA
C. zvezda	2	2	0	111:78	4
Trešnjevka '	2	2	0	105:69	4
Vojvodina	2	2	0	115:87	4
M. Bosna	2	2	0	105:91	4
Radnički	1	1	0	77:43	2
Olimpija	2	0	2	92:131	0
Voždovački	2	0	2	89:100	0
Partizan	2	0	2	76:115	0
M. Krajišnik	2	0	2	65:115	0
Split	10	1	51:58	0
ZRL — MOŠKI
Trije v boju za prvaka
Trboveljski Rudar zaradi neurja ni odigral v Crvenki tekmo- z moštvom enakega imena. To se je primerilo tudi na tekmi med Partizanom in Dinamom v Beogradu. To kolo je bilo morda usodno za najboljšo trojico. Medveščak je igral neodločeno in tako dovolil Zagrebu in bjelovarskemu Partizanu, da sta se mu. po zmagah močno približala. Tako lahko pričakujemo izredno razburljiv boj med tremi bivšimi prvaki za prvo
med čmo-belimi malce občutka kolektivne krivde za nezanimivo delo do mnogoštevilnih, a opeharjenih gledalcev, ki so pričakovali mnogo več. dobili pa vse premalo. Pa bo morda kdo porekel, da postajamo že prezahtevni, preveč razvajen-., ali da smo tokrat celo krivični ipd. Res je: osnovni cilj — dve točki — je bil dosežen, ničmanj pa drži, da je bil to ne-pričljiv prikaz dogodkov brez privlačne. prave nogometne vsebine, ki vzburja in navdušuje. Olimpija. kakršno poznamo, je nedvomno sposobna za razveseljiva kvalitetna dejanja, to pot pa se je izneverila sama sebi m tistim, ki so se zaradi nje odrekli odloženemu in prijetnejšemu weekendu.
Na srečo je bilo tistih nekaj zelo redkih in dobro speljanih potez. ki so samosvoje za čmo-bele, odločilnih zanje. Vse drugo, kar so počenjali, se je zdelo nekam tuje in prisiljeno: »visoke« žoge, namesto nizke podaje, že vnaprej na neuspeh obsojene akcije po sredini terena, namesto hitri prodori oziroma igra v širino itd., ne glede na to. da je bilo treba upoštevati ne nazadnje tudi spremenjene tekmovalne okoliščine. Igralci --c namreč po zares dolgem času vendarle učakali toliko zaželeno suho travnato igrišče in toplo sončno popoldne, kar je nedvomno vse prej kakor ugodno vplivalo na domačine.
ST. L.
Generalni sekretar FIBA W. Jones o SP 1970
ZADOVOLJEN BOLJ Z IZKUPIČKOM
VIDEM, 3. maja — Včeraj sta se v Vidmu srečala generalni sekretar FIBA William Jones in predsednik ZTKS Janez Zemljarič in se pogovarjala o simpoziju »šport in turizem«, ki naj bi bil od 13. do 16. oktobra letos na Bledu pod pokroviteljstvom UNESCO. Ob tej priložnosti je pogovor nanesel tudi na pravkar končano izredno svetovno prvenstvo:	'	- - :
,-voliju-in poznam ljudi, ki delajo v njej in sploh jugoslovanske košarkarske delavce, tako da lahko rečem, da bo organizacija SP, če bo v Ljubljani, na primerni ravni. Sicer pa bodo Ljubljančani svoje sposobnosti pokazali že to jesen, ko bodo v Tivoliju priredili košarkarski festival, ki naj bi bil zad-
NEPO-
TREBNA
BOJAZEN
Morda smo se res preveč bali Slobode in smo zato tako okrepili obrambne vrste, če bi bil Prosen že v prvem polčasu napadal tako kot v nadaljevanju potem bi se morda položaj na terenu sprane* nil v našo korist. Obramba je zadovoljila, zato pa v napadu še vedno škriplje, čeprav se se napadalci prizadevali. 14-dnevni odmor nam bo koristil, tako da bomo odpravili še to tibo vijoličaste enajste-rioe. VLADO SIMONIČ ^toženo!
Ti dve točki sta bili v borbi za boljšo razvrstitev našega moštva nedvomno zelo dragoceni-
Predvsem naj poudarim, da so spremenjene vremenske razmere vsekakor vplivale na kvaliteto igre, čeprav so se igralci tod ali tam še kar prizadevali- Bolj sem zadovoljen z izkupičkom kakor s tem, kar so videli gledalci.
Olimpija zna igrati bolje in upam, da bo prihodnji nastop mojih varovancev v Ljubljani zanimivejši
BRANKO ELSNER
—	Osvojeno prvo mesto Jugoslavije na tem turnirju Je bilo veliko presenečenje. Priznati moram, da sem to po tihem pričakoval, uspeh pa je bil še toliko večji, ker so košarkarji ZDA prvič na takem turnirju nastopili z reprezentanco, ki ni bila skoraj nič slabša od olimpijske ekipe iz Tokia, je menil Jones.
Ko so se v Vidmu že pogovarjali o košarki — Jones si je ogledal ženski kvalifikacijski turnir za EP v Romuniji — so ga naši te-Iesnovzgojni delavci tudi vprašali, kaj meni o Kandidaturi Jugoslavije za SP 1970:
—	Menim da je zdaj Jugoslavija, pravzaprav samo Ljubljana, ker FIBA zaupa EP in SP samo mestom in ne državam, edini kandidat za organizacijo takega turnirja. Videl sem že dvorano v Tl-
karešta s petimi točkami pred Sarajevom 5, Visokim 2 in Beogradom brez točke.
Drugi rezultati: Sarajevo — Beograd 21:17, Bukarešta — Visoko 19:16, Visoko — Beograd 24:17:
Odbojkarski turnir v Radovljici
V počastitev 25-letnice ustanovitve OF je bil v radovljiški telovadnici odbojkarski turnir. Rezultati:	Radovljica—Bohinj 2:0,
Bohinj—Kamna gorica 1:2, Radovljica—Kropa 2:0, Kamna gorica— Kropa 2:0, Radovljica—Kamna gorica 2:0 in Kropa—Bohinj 2*).
Lestvica: Radovljica 6, Kamna Bariča 4, Kropa 2 in Bohinj Otoč-
SPASPKI . <10. partija)
Retijevka
1- Sf3, Sf6 2. g3, g6 3. c4, Lg7 4. Lg2, 0—0 5. 0—0, Sc6 6. Sc3, d6 7. d4, a6 8. d5, Sa5 9. Sd2, c5 10. Dc2 e5 11. b3, Sg4 12. e4, f5 13. ef, gf 14. Sdl, b5 15. f3, e4 16. Lb2, ef 17. L:f3, L:b2 18. D:b2, Se5 19. Le2, f4 20. gf, Lh3 21. Se3, L:fl 22. T:fl, Sg6 23. Lg4, Sfi 24. T:f4, T:f4 25. Le6+, Tf7 26. Se4, Dh4 27. S:d6, Dg5+ 28. KM, Ta7 29. L:f7+, T:f7 30. Db8+ in črni se vda.
MARIBOR
zahvalijo zgolj sreči in ne morda premišljeni akciji. Nekaj minut pred odmorom se je v kazenskem prostoru Maribora povsem slučajno znašel srednji krilec Slobode Avdičevič. ki je z glavo Ukanil vratarja Vabiča, ki v tem trenutku ni bil najbolje postavljen in verjetno tudi ni pričakoval strela.
P. K.
MARIBOR, 3. maja — Med prvomajskimi prazniki so košarkarji Maribora 66 gostovali v Gradcu in premagali ASKO 43:30 (17:16).. Najboljši je bil Ogrizek, ki je dosegel .16, točk. Tekmi je nekaj časa prisostvoval tudi avstrijski kancler dr. Klaus.
Gledališče
DRAMA
Sreda, 4. maja, ob 19.30: Sartre: HUDIČ IN LJUBI BOG. Abonma Dijaški 7 večerni. Nekaj vstopnic je tudi v prodaji.
Četrtek, 5. maja, ob 19.30: Cehov: STRIČEK VANJA. Abonma ZSJ 1 in izven. Vstopnice so tudi v
V soboto, 7. maja ob 20. uri bo v Drami SNG predzadnja premiera sezone — uprizorili bomo delo Petra Weissa »Zasledovanje in usmrtitev Jeana Paula Marata«, pri katerem sodeluje skoraj ves dramski ansambel. Vstopnice za premiero izven abonmaja so v prodaji od danes dalje (telefon 21408).
OPERA
Sreda, 4. maja, ob 19.30: Verdi: TRUBADUR. Abonma U. Vstopnice so tudi v prodaji.
Četrtek, 5. maja, ob 19.30: Dutil-leux: VOLK, Berlioz:	FANTA-
STIČNA SIMFONIJA. Balet. — Abonma C. Vstopnice so tudi v prodaji.
MESTNO r.i.FnAUfi^B LJUBLJANSKO
Sreda. 4. maja. ob 20. uri: B.
^ Trekman: NIČESAR NE OBŽALUJEM. (Večer Edith Piaf) — Abonma TSŠ I.
Četrtek, 5. maja, ob 20. uri: Kip-pfaardt: V ZADEVI ROBERTA OPPkn	— Abonma
Mladinski I. in izven. (Vstopnice tudi v prodaji.)
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Mestni dom
Sobota, 7. maja, ob 20. uri: Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC, komedija. Red A in izven.
Nedelja, 8. maja, ob 16. uri: Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC, komedija. Red Nedelja — popoldanski in izven.
Ob 19.30: Shakespeare: BENEŠKI TRGOVEC, komedija. Večerna predstava. Izven. Rezervacije po tel. 312-860.
BETONSKO ŽELEZO
POCINKANA
PLOČEVINA
Dostava na dom.
DOMENICO KOZULIC TRST,
Via Machiavelli 12 telefon 38702
RTV Ljubljana
SPORED ZA SREDO
4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.10 Kako pojo mladi pevca po svetu; 9.30 Pol ure z orkestrom Mantovani; 10.15 Igra violinist Uroš Prevoršek. Pri klavirju Marijan Vodopivec in Marijan Lipovšek; 10.45 Človek in zdravje; 10.55 Glasbena medigra;
11.00	Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 Modest Musorgski: Zaključni prizor opere »Hovanščma«; 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrtna opravila v maju; 12.40 Slovenske narodne pojo mladi vokalni ansambli; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Igra pihalna godba holandske kraljevske mornarice; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Nacionalne smeri v evropski glasbeni kulturi; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Iz studia 14; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Obvestila: 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Prenos nogometne tekme Anglija : Jugoslavija; 21.30 »Večerna pesem«; 22.10 Melodije za lahko noč; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.30—23.35 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
TELEVIZIJA
10.00	TELEVIZIJA V ŠOLI: Atomsko j^dro, Glagolski časi — (2Jaereb)
16.35 POROČILA (Zagreb)
16.40	TEČAJ RUSKEGA JEZIKA (Zagreb)
17.00	TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA (Zagreb)
17.40	TIK TAK; Orehi — zgodba za otroke (Ljubljana)
17.55 PIONIRSKI TV STUDIO — (Ljubljana)
18.25 TV OBZORNIK (Ljubljana)
18.45	ČLOVEK, KI JE UKRADEL SONCE — balet (Beograd)
19.15 FILMSKI PREGLED (Ljubljana)
19.40	Wembley:	NOGOMETNO
SREČANJE ANGLIJA : JUGOSLAVIJA — I. polčas — (Evrovizija)
20.30	TV DNEVNIK (Beograd)
20.45	NADALJEVANJE PRENOSA NOGOMETA — H. polčas — (Evrovizija)
21.30	Žarko Petan: CASANOVA NA DOPUSTU — igra s petjem m plesom (Ljubljana)
22.35 POGOVORI O SLOVENŠČINI: Besedne vrste (Ljubljana)
23.06 ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
Kino
SPORED ZA SREDO KINOTEKA — Miklošičeva c. 28: meh. film EN DAN ŽIVLJENJA. Režija: Emilio Femandez. Glav., vi.: Colomba Domingu», Roberto Canedo, Ro satira Ra-vueltas, ob 16 in 18. uri.
Sov j. nemi film PREPROSTA ZADEVA. Režija: Vsevolod Pu-dovkin. Glav. vi.: A. Batulin, E. Ragulina, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 13.30 dalje.
KINO UNION:
amer. barvni film RAZPOSAJENI DET .FIN. Predstavi ob 15 in 17. uri. Ob 19 in 21. uri franc, barvni CS film PREZIR' Predvidoma zadnjič! — (Rezervacija vstopnic za Union po tel. 22-771 od 9. do 10.30 in od 13.30 dalje.) Ob 10. uri matineja franc, barv. pust. CS filma ČRNI TULIPAN. Cene vstopnic zvišane. KINO KOMUNA: jap. barvni CS film SAMURAJ PIRAT. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. Predvidoma zadnjič? KINO SLOGA:
angl fcrim. film T.TGA GENTLE-MANOV. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. Zadnje predvajanje v Ljubljani, ker filmu poteče li-
KINO RADIO. JESENICE:
amer. barvni film POSODI MI SVOJEGA MOŽA, ob 17 in 19. uri.
KINO ŽIROVNICA: franc, barvni CS film STRELEC IZ SAINT TROPEZA.
KINO KRKA, NOVO MESTO: sov j. barvni CS film METEZ, ob 18 ln 20. url.
JONO DOM, KAMNIK: franc, črno-beli film BRIDKOSTI LJUBEZNI, ob 20. tul.
KINO ČRNOMELJ: ital. film FRA DIAVOLO, ob 17 in 20. uri.
KINO SVOBODA, KRŠKO: ital. film TEŽKO JE ŽIVETI, ob 19.30.
KINO DELAVSKI DOM,
TRBOVLJE:
polj. film BOLEČINA IN UPANJE, ob 18 in 20. uri.
KINO SVOBODA, TRBOVLJE II: amer, barvni CS film SEJEM V TEKSASU, ob 17 in 19. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: franc.-ital. barvni CS film FANTOM, ob 17 in 20. uri.
KINO ŽALEC:
SOV j. film NALOGA OBVEŠČEVALCA, ob 20. uri.
KINO SVOBODA, ŠEMPETER: češki film TISOČ KLARINETOV. Ob 20.15.
KINO VIC:
amer. barv. CS spektakl SPARTAK. Predstavi ob 16 in 19.30. Cene vstopnic, dvojne.
KINO ŠIŠKA:
franc, barvni pust. CS film ČRNI TULIPAN. Predstave ob 15.30, 18 in 20.30. Cene vstopnic
PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 13.30 dalje. LETNI KINO BEŽIGRAD:
angl. barv. vohunski CS film STROGO ZAUPNO IPCRESS. — 20. uri. Prodaja pred začetkom
predstave. KINO SAVA
SAVA (bivši Pionir): ital. film DAN ZA LEVE — pri-od 14. leta dalje (kvaliteta X) — predstave ob 10, 15. 17 m 19.30. KINO TRIGLAV: ital. barvni film DUHOVI V RIMU, ob 16, 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. KINO VEVČE:
franc, film DEKLE V IZLOŽBI, ob 20. uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO ZADOBROVA: angl. film GONJA, ob 20. urL — Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO SVOBODA, ČRNUČE: franc.-nem. film NABAB, ob 20. uri.
KINO SVOBODA, ŠENTVID: sovj. film KUTUZOV, ob 17 ln
19.	uri.
KINO DRAVLJE:
nemški film ZADNJA PRIČA, Ob
20.	uri.
KINO CANKARJEV DOM, VRHNIKA:
Jug. zabavni film NARODNI POSLANEC, ob 20. uri.
KINO RADOMLJE: amer. film NEPOZNANI IZ NORD EKSPRESA, ob 20. uri. KINO MENGEŠ: franc. W film ZADNJIH 15 MINUT. ob 20. uri.
POTUJOČI DOMŽALE: nem, barvni CS film SERENADA VFTLTKE LJUBEZNI, gostovanje v Ihanu, ob 20. uri.
KINO DUPLICA, KAMNIK: meh. film UNIČUJOČI ANGEL, ob 19 uri.
KINO SORA. ŠKOFJA LOKA:
češki CS film ATENTAT, ob 18 in 20. uri.
KINO RADOVLJICA:
sovj. barvni film SENCE POZABLJENIH Prednikov, ob 18 in 20. 'uri.
KINO CENTER. KRANJ: amer. barvni film NEDELJA V NEW YORKU, ob 16, 18 in 20. uri.
KINO STORŽIČ, KRANJ: danski barvni film KOZEL V RAJU. ob 18. uri.
KINO PLAVŽ, JESENICE: ital. barvni CS film TROJANSKA VOJNA, ob 18 in 20. uri.
Obvestilo
JŽ ZŽTP — Podjetje za obnovo tirnega materiala Ljubljana sporoča, da lahko prevzamejo osebne dohodke po zaključnem računu 1/1965 vsi, ki so bili zaposleni pri podjetju v letu 1965. Izplačilo zapade dne 31.12.1966.
O
Čestitke
Dr. BOJANI KOS-TURK, za diplomo, iskreno čestitamo!	C
JOŽETU FALKNERJU za diplomo na gradbeni fakulteti čestitajo tata, mama, Meta.	C
Dipl. ing. TONETU PIŠKURJU za opravljeno diplomo na gozdarski fakulteti čestitajo žena Marija, hčerka Sabina in domači.
C
Maribor
DEŽURNA LEKARNA:
Sreda, 4. maja: lekarna »Pri gradu«, Partizanska cesta 1.
KINO:
UNION:
amer, barvni CS film KONEC RIMSKEGA CESARSTVA. PARTIZAN’
jug. barvni film ORLI ZGODAJ LETAJO.
ftanc. dokumentarni t»n* NEZNANA VOJNA.
UDARNIK:
amer. barvni CS film FLAN-
Nem. glas. film GROFICA MARICA.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 4. maja, ob 19.30: Vercors: ZOO. Red beli.
Mali oglasi
POMOČ sv gospodinjstvu iščem. — Informacije vsak dan od 10. do 12. ure. Ravtner, Prešernova 1/H.	9709-1
LAHKO PRIKOLICO za vsak osebni avtomobil prodam. Laznik — Pot čez gmajno 18.	7505-4
ŠTUDENT medicine išče v Ljubljani opremljeno sobo, najraje v bližini kliničnih bolnic. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »Resen«.	800-6
NATAKARICO pošteno, lahko tudi priučeno, sprejme takoj Marija Por, Blejska Dobrava 73. — Stanovanje priskrbljeno. 891-1 ODSTOPIM vrstni red za ami-6, dobavni rok VIH. ali IX. 1966. Cena po dogovoru. Jovan Filipovič, Beograd, — Smiljani Seva 16/n., telefon 44-738.	893-3
POŠTENO dekle za sobo plača ali pomaga. Pđnudbe pod »Stadion do Crmič«.	9720-6
MiTiS
TRST
Via M. Lassare 11
teL 37-209
TOVARNA
Via 8 Mangialo U
teL 01-788
Tovarna poza-
v elita izbira vseh vrst terltal do 8 m fcrine w vrstno pohištveno blago iz piptnt* m kretona v oaJlepSlh barvan in vzorcih, žamet, posteljna pregn njala. prešite odeje, preproge ln* vse. kar potrebujeta za ureditev' lepega stanovanja.
ZASTAVO 750, letnik 1965, okoli 20.000 km, kupim. Ponudbe pod »Takoj«.	9718-3
TOVARNIŠKO nov pralni stroj 3 do 6 kg, superavtomatik ho-ver, 450.000 ScUn, prodam. Ponudbe pod »Hover«.	9716-4
OPEL KADETI zadnji tip, 2 vrata. prodam. — Ponudbe pod »10.000 km«.	9543-3
HLADILNICO prodam. Vso strojno napravo in vrata. Kapaciteta 1500 kalorij. Prodam tudi nov mali posnemalnik gino-frau. — Avgust Kovačič, Šmarje pri Jelšah 35.	----
r stanovanje in damo hrano dekletu ali upokojenki, ki je pripravljena izmenično varovati otroka Jože Kos, Privoe lla. Ljubljana. 9481-1 VODNO ČRPALKO, električno — nerabljeno, motor 5 KS, trifazni tok, z železnim podstavkom — prodam. Tel., Lj. 23-181.
9536-4
GUMI VOZ (samec), malo rabljen, prodam. Pečnik, Zg. Kašelj 163 pri Ljubljani. 9695-4 NOV italijanski dežni plašč prodam. Pojasnila po tel. 21-493.	,
9705-4
KILOMETRSKI Števec za NSU-250 max ali BMW 500 kupim takoj, lahko rabljen. Spitzer, Emonska 2, Ljubljana.	9704-5
OPREMLJENO SOBO, s souporabo kopalnice oddam. Ponudbe pod »Plačilo vnaprej. — 20.000 Sdin«.	*	9703-6
FINANČNO bi rad sodeloval pri katerikoli obrti. .Ponudbe ttod »Gotovina«.	9701-8
SKROMNO sobo iščeta uslužbenki v bližini središča mesta. Ponudbe pod »Veliko odsotni«.
9700-6
Pralne stroje
KOMFORTNO, samsko stanovanje s posebnim vhodom, centralno kurjavo, zamenjam za večjo sobo v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Ugodna priložnost«.
9699-6
300KILOGRAMSKO tehtnico z utežmi prodam. Leopold Goršlč, Trnovska 1„.	9698-4
OTROŠKO gugalnico, za stanovanje ali vrt, italijansko, prodam. Vprašajte vsak dan šišenska 60, pritličje.	9696-4
KOSILNICO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Tine Jeromen — Šentvid, PoIJSme 5.	9722-4
LEPO ZIDANICO z vinogradom (približno 1000 L), 30 minut od železniške postaje Šempeter v Savinjski dolini, 200 m od avtoceste prodam. Možnost obdelave. Krasen weekend. Ogled v popoldanskih urah ali v nedeljo pri Fani Zgank, trafo postaja Podlog, p. Šempeter v Savinjski dolini.	9505-7
NAJDITELJA »Reda zasluge za narod« prosim, da ga vrne na naslov: Tugomerjeva 21, Ljubljana.	9712-8
Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni očka
JOSIP KORBAN -
šolski nadzornik v pokoju, pisatelj
Pogreb našega dragega bo v četrtek, dne 5. maja 1966, ob 15. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah
Žalujoči:
žena Justina, hčerke Majda por. Kersnik, Manica, Jana, Marija por. Polak, sestra Ivanka Pernat in drugo sorodstvo
Ljubljana, Ormož, Laško, 3. maja 1966
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE TRAGIČNO PREMINILA
FANI PERBIL
UČITELJICA V DOLU PRI LJUBLJANI
IN POSLANEC REPUBLIŠKEGA ZBORA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE ZA VOLILNI OKRAJ BEŽIGRAD
OHRANILI JO BOMO V TRAJNEM SPOMINU!
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA BEŽIGRAD
LJUBLJANA, 2. MAJA 1966.
j Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil v 89. letu starosti naš dragi zlati oče, tast, ded, praded, brat in stric		DOTRPELA JE NASA DRAGA SESTRA, TETA IN SVAKINJA RERTA FIANDER
Jože Koritnik		MAMA KLUSOVEGA JOŽA
j upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 4. maja 1966 ob 15.30 uri iz Andrejeve mrliške vežice na Žalah. žalujoči: hčerka Jožica, por. Kramar z družino in drugo sorodstvo		POGREB BO V ČETRTEK, DNE 5. MAJA 1966, OB 17 JO IZ MARIJINE MRLIŠKE VEŽICE NA ZALAH ŽALUJOČI: SESTRA ANICA, BRATA FRIC IN TONE IN DRUŽINE BELIHAR, FALOUT, KONIC, ŽARGI, KAPELJ, AVGUŠTIN
Ljubljana, Polhovgradec, -Murska Sobota,		LJUBLJANA, MEDVODE, KRANJ, RADOVLJICA, 3. MAJA 1966
2. maja 1966.		
Dotrpela je naša zlata mama, stara mama in sestra
Betka Drašler
upokojenk:. Tobačne tovarne
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 5. maja 1966 ob 16. uri izpred pokopališča na Viču.
Do pogreba leži na Žalah v Janezovi mrliški vežici.
Žalujoči:
hčerka Beba z družino, sestra Miči in drugo sorodstvo
Ljubljana, Dunaj, dne 3. maja 1966
Sporočamo, da je 2. maja umrl v 81. letu
Robert Pohar
glavni urednik Uradnega lista SRS v pokoju in prevajalec
Pogreb bo v sredo, dne 4. mfaja 1966 ob 14.45 iz Ciril-Metodove mrliške veže na Žalah.
Venci se v prid bolnice hvaležno odklanjajo. ŽENA IVA IN VSE SORODSTVO Ljubljana, Maribor, Trst, dne 3. maja 1966
Sporočamo žalostno vest,
da je umrla draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra, teta in svakinja
MARIJA LOTRIČ
roj. BRESKVAR vdova po vlakovodji
s ' Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 4. maja 1966, ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Žalah
Žalujoči:
hčerke Mimi Kos z družino, Marta, Francka Banovec z družino in drugo sorodstvo
Ljubljana, Lovran, 3. maja 1966
Nepričakovano nas je zapustila naša draga majka
Fanči Drovenik
rojena TRILLER vdova po višjem žel. kontrolorju
v Na zadnji poti jo bomo spremili 4. maja 1966 ob 16.30 iz mrliške veže na Zalah.
, Žalujoči:
sinova Dore in Franci z družinami, snaha Ančka z Brankcem, sestra Mara Kette in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Zg. Tuhinj, 1. maja 1966.
UMRLA JE MOJA DRAGA ŽENA
ANGELA RAKUŠCEK
roj. DEBEVEC
POGREB POKOJNICE JE BIL V LJUBLJANI, DNE 3. MAJA 1966. ŽALUJOČI MOZ VINKO IN SORODNIKI
LJUBLJANA, 30. APRILA 1966
Tragično je preminila naša mama
Antonija Velič
rojena Klanapfer	/
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 5. maja 1966 ob 16.45 tiri iz Jurjeve mrliške veže na Žalah.
Žalujoči:
sin Boris z ženo Kati, vnuki Edita, Tonček, Mišo in sin Tonči z družino, Lojze z ženo Fani.
Ljubljana, Kočevje, Vatterlasse, dne 3. maja 1966.
NEPRIČAKOVANO JE SMRT IZTRGALA IZ NAŠIH VRST
VALERIJA FEREGOTTA
ODBORNIKA ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE TOLMIN IN PREDSEDNIKA SVETA ZA URBANIZEM, GRADBENE, KOMUNALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE
POŽRTVOVALNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
SKUPŠČINA OBČINE TOLMIN
Nenadoma nas je zapustila,
Fani Perbil
učiteljica	/
Od požrtvovalne družbeno-politične delavke se bomo poslovili v četrtek 5. maja ob 17. uri v Dolu v	pri Ljubljani.
Krajevna skupnost Dol,
Zveza borcev Dol-Beričevo,
Osnovna organizacija ZK Dol,
SZDL Dol in ostale drnžbeno-politične organizacije v kraju /
Dol, 2. maja 1966
NENADOMA NAS JE ZAPUSTIL NAŠ DOLGOLETNI ČLAN
VALERIJAN FEREGOTTO
POKOJNIKA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
SINDIKALNA PODRUŽNICA GRADBENO PODJETJE »POSOČJE. TOLMIN
Tragično je preminula
Fani Perbil
učiteljica
Pogreb bo v četrtek 5. maja ob 17. uri v Dolu.
Drago tovarišico bomo ohranili v trajnem spominu!
Učitelji in učenci Osnovne šole Dol pri Ljubljani
Dol, 2. maja 1966
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST,
DA JE DNE 30. APRILA TRAGIČNO PREMINIL ■ NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC
VALERIJAN FEREGOTTO
DIREKTOR
DOLGOLETNEGA, VESTNEGA IN DOBREGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
KOLEKTIV
GRADBENEGA PODJETJA »POSOČJE« TOLMIN
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 ZUNANJE NAROČNIKE: TELEFON 20463, POSTNI PREDAL 29 — BRZOJAVNI NASLOV: DELO LJUBLJANA -MESEČNA NAROČNINA 14 DINARJEV (1400 STARIH DINARJEV) — ROKOPISOV NE VRAČAMO
• OGLASNA SLUŽBA: LJUBLJANA, TITOVA 1, TELEFON 21-896 — ODDELEK ZA LJUBLJANSKE IN ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-167 —
Telefon dežurnega urednika:	20-646
Komisija za urejanje delovnih razmerij
Veleželeznine MERKUR — Kranj
razglasa
prosta delovna mesta za
trgovskega potnika	t
sa vzhodni del SR Hrvatske
trgovskega potnika
ta vzhodni del SR BiH
kandidati morajo imeti srednješolsko izobrazbo zobrazbo VK trg. delavca železninske stroke z več-etno prakso v prodaji železninskega blaga.
žerjavovodjo
kandidat mora imeti ustrezno strokovno izobrazbo n vsaj 2-letne izkušnje pri samostojnem upravljanju nostnih žerjavov.
’rijave s kratkim opisom dosedanjega službovanja DOšljite v 15 dneh po objavi na naslov: MERKUR, /eleželeznina Kranj, Koroška cesta 1.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 4395'
KLETNE
PROSTORE
v izmeri približno 140 m' koristne površine v Matjaževi uL, Savsko naselje, oddamo v najem najboljšemu ponudniku. Suhi in aadni, s posebnim vhodom, primerni za skladiščenje blaga oz. živil.
Ponudbe sprejema Stanovanjsko podjetje »BEŽIGRAD«, Ljubljana, Vojkova ul. 1.	4398
Žalostni sporočamo, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš predobri in nepozabni
mož, oče, stari oče, brat
Jože Povše
Dragega pokojnika bomo spremili na njegovo zadjo pot v četrtek, 5. maja, ob 16. uri iz mrliške veže na novomeškem pokopališču
žalujoči:
žena Rezka, hčerki Jožica in Danica z družinama, bratje in sestre z družinami ter drugo sorodstvo
Novo mesto, Uršna sela, Ljubljana, Ručetna vas, 3. maja 1966
Komisija za delovna razmerja prt podjetju
JUGOTEKSTIL- ^ impex
Ljubljana, Titova 3-VI.
razpisuje prosto delovno mesto
pripravnika
(moški) z višjo ali visoko šolsko izobrazbo za delo v komercialnem sektorju.
POGOJI:
I. ali H. stopnja ekonomske fakultete — aktivno manje francoskega jezika. Pripravniška doba bo največ 1 leto.
Kandidati za razpisano delovno mesto naj vložijo prijave z dokazili, da izpolnjujejo pogoje razpisa, najpozneje do 12. maja 1966 na naslov: JUGOTEK-SHL-impex — Ljubljana, Titova 3.	4404
REGNEMER
AVTOMATERIAL	GRAZ 4	LENDPLATZ 1
Telefon 86-1-93, 81-1-17 - Telex 03/1289
ELKO-MAHLE Iweco Bi metta Vandervell METTA
Seéger Original
Optibelt
Reinz
bati in obroči cilindrske puše ležaji ležaji
bron, cin in zlitine
Diring, Gotze osna brtvila Texar	obloge	za zavore
in sklopke
Knecht	filtri
ATE	ventili	in vodila
ATE in Lockheed deli in tekočine za zavore
varovalke klinasti jermeni brtvila in garniture
»Hoerco« F. in S. plošče za sklopke
AKF in SKF Monroe-Matic LANGE SWG
kroglični ležaji blažilci
izpušni dušilci čelni zobniki in zglobi
A. L MARTIN
»Tobak« - Ljubljana
Kotnikova 10
razglaša prosto delovno mesto
kvalificiranega
mizarja
za polni delovni čas. Posebni pogoj je poskusno delo, ki bo 2—3 mesece.
Ponudbe pošljite upravi podjetja v 8 dneh po objavi razglasa.	4401
Za vedno nas je v starosti 81 let zapustila naša ljubljena sestra in teta
MATILDA KORES
Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v sredo, 4. maja 1966, ob 16. uri jz hiše žalosti na pokopališče v Krškem
Žalujoči:
sestri Celestina Petrič in Angela, nečak dr. Franci Petrič z družino in drugo sorodstvo
Krško, Ljubljana, 2. maja 1966
»CELEIA COMMERCE« - Celje Podjetje za trgovinske storitve
razpisuje:
1.	delovno mesto KOMERC. DIREKTORJA in
2.	RAČUNOVODJE podjetja
razglaša prosta delovna mesta
3.	9 KOMERCIALISTOV za delo v drugih republikah
— 1 KOMERCIALISTA
za prodajo avtomobilov v Ljubljani
Pogoji: 1. VŠ_ ali kornere. s 15-letno prakso; 2. VS ali ESŠ in 10 let prakse; 3. VKS ali trgovec z 10-letno prakso. Razpis velja do zasedbe. Ponudbe pošljite upravi podjetja, Gledališka 2.
4394
SKUPŠČINA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA UMRLA
FRANČIŠKA
PERBIL
POSLANEC REPUBLIŠKEGA ZBORA
POGREB POKOJNICE BO V ČETRTEK 5. MAJA OB 17. URI V DOLU PRI LJUBLJANI
SKUPŠČINA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Pogodbena delavnica za
STEYR-FIAT in OM
Avtomehanika Avtoelektrika --Skladišče rezervnih delov
POPRAVILA IZVRŠUJEMO TAKOJ!
\
Rupert Hierzer
GRAZ, Huttenbrennergasse 24
AVTOM OB 1 LISTI!
Svečke znamke Lodge
Dušilci za izpuhe Eberspacher Obloge za zavore in sklopke Mintex Zavorne tekočine, cevke, čeljusti, obloge in drugi deli znamke Ate Osna brtvila (semeringi), ventili, čelni zobniki, členi za vodila in nadomestni deli za opel in fiat
ugodno pri tvrdki
WEBER & CO.
GRAZ, Brockmanngasse 53
Nova
•elna
Trgovina s šivalnimi stroji
STEPHANIE
GRADEC, Annenstrasse 6
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI IN RABLJENA ‘I VOZILA
Popravila - zamenjava motorjev menjalniki - diferenciali itd. takoj in zelo poceni.
KARL HACKENBERGER
GRAZ, VVienerstrasse 204
Sprejmemo nekaj avtomehanikov!
>i en n alone
SLUŠNI APARATI
ING. H. KÖHLER & ING. H. MAY OHG. CELOVEC, LIDMANSKYGASSE 21
Ugoden nakup prvovrstnih slušnih aparatov in slušnih očal različnih izvedb v veliki izbiri!
Slušni aparati s priključkom na radijski ali televizijski sprejemnik. Brezplačna preizkušnja za 4 tedne!
Servis, nadomestni deli, baterije in akumulatorji za slušne aparate vseh znamk.
Po lep dežnik V GRAZI
Z Glavnega trga v Sporgasse 4 k tvrdki
7OodMA
Če predložite ta oglas, dobite popusti
VRTILJAK
31. nadaljevanje
------- ni mizi; takoj so se odprla vrata in vstopil je neki moški. Videti je bil mnogo mlaj-
------- ši od trideset let, v resnici pa jih je imel
je odvrnil brez obotavljanja: skoraj že petintrideset. Imel je svetlo polt »Upal sem, da bom našel kaj takega, kar in plave, valovite lase. bi mi pomagalo pri preiskavi v zvezi z Gledal je nesramno, lica pa je imel ži-umorom moškega, ki je bil nekoč njen vordeča, kot bi si jih bil našminkal. Ust-mož. Prepričan sem, da njegovo ime dobro nice pod tankimi rumenimi brčicami so poznate,« je dodal. »Floyd Anthony — mo- bile čutne in krute. V bokih je bil širok žakar, zaradi katerega vas je omenjena kot ženska, sicer pa je bil dovolj moški, dama pustila na cedilu, Hamish. Se spo- zlasti če ste pogledali njegove bele roke mimjate?«	s kratkimi, močnimi prsti. Oblečen je bil
Hamish je izpuhnil modrikast oblaček v športni suknjič in hlače, in TgMTiflhnll z roko pred obrazom, da imi Hughes se je trpko nasmehnil. »Ol-
ne bi silil dim v oči. »Ta dogodek mi je ostal v živem spominu,« je rekel suho, nato pa vprašal strupeno vljudno: »Ali bi mi hoteli povedati, zakaj sumite, da je imela gospodična Vargas prste vmes pri umoru in kako ste jo tako kmalu našli?«
»Danes popoldne sem našel v Anthony-jevi soba zadnjo številko revije Billboard.
Na platnicah sta bili napisani besedi »vila Serena«. Sodil sem, da je to ime stano-	’ ...
vanjskega bloka, zato sem poiskal v tele-
lie St. Julian! Kakšni prijetni fantje delajo pri vas, Hamish!« -
St. Julian je strupeno pogledal Hughesa.
»Oliver in Oscar! Lep par! Z revolverjem v roki sta hrabra kot hudir! Toda Ollie ima raje nož kot revolver, mar ne, Ollie? Z nožem je precej spreten. Ste to vedeli, Hamish?«
Hamish ga je samo zamišljeno pogledal. »Prosim, sedite, gospod Hughes,« je
fonskem imeniku naslov, nato pa sem šel ,
m. ta „Ota,	„o	ta. ta nadaljeval. »Ollie se me dobro sporni
tja in našel njeno ime na enem izmed nabiralnikov.«
Hamish je rahlo dvignil eno obrv. »Tako preprosto je bilo, kaj?«
. »Detektivsko delo zahteva predvsem precej potrpežljivosti in zdravega razuma,« je odvrnil Hughes. »Na svetu je zelo malo pametnih zlikovcev, Hamish.«
nja, Hamish. Pred nekaj leti so Ollijev: prijateljici — precej neumni ženski, k je imela več denarja kot pameti — ukrad li vso zlatnino. Tat jo je mučil; v stegne ji je vrezal njene začetnice.«
St. Julian je planil proti Hughesu. »Dovolj je tega,« je zakričal z visokim, raška
»Morda je ravno zato tudi tako malo vim glasom, pametnih policajev,« je pripomnil Hamish. )>st?J31 nazaJ k vratom!« je ostro ukazal Zdaj sta oba molčala. Hamish je kadil Ha^sh;	J ,
cigaro z načrtno umirjenostjo, Hughes pa St. Julian je obstal. »Dovolj dolgo sem se je zleknil v naslanjaču in ga opazoval P1"?1185^, *ie^a P35)6?3 sina, Miles,« je re-
7. neprizadetimi očmi, iz katerih ni bilo kel r^PurJeno-
Ne da bi ga pogledal, je Hamish pomignil, naj se umakne.
St. Julian je stopil nazaj k vratom: Jez no je skrivenčil ustnice, da se mu je napela koža na licih.
Hughes se je zarežal »Tisto svinjarije je napravil Ollie, Hamish. Zaradi pomanj
mogoče razbrati, kaj misli. Oscar, ki je stal ob vratih, je spominjal Hughesa na lutko v trgovini z obleko; stal je ravno tako nepremično in ravnodušno.
NapoSled se je oglasil Hamish: »Gospodične Vargas ne morete sumiti samo zato, ker je bila nekoč žena umorjene- , ga moškega. Nedaleč od tod živi še ena	dokfov Sa SICer nisem m°SeI <*-
tožiti, vendar sem zvedel dovolj o njem
bivša Anthonyjeva žena.«
Hughes je zdolgočaseno strmel vanj. »Ali tudi njo sdmite?« je vprašal Ha-
Tako vem, da je zloben in sadističen. Sovražim take ljudi, pa tudi tiste, pri kate
mish. »Ali pa upate, da boste tako očrnili ^ delaj0-tt gospodično Vargas, da boste odvrnili sum Oscar, ki mu ni bilo mogoče z ravno s številke ena? Saj delate zanjo, mar ne?« dušnega obraza razbrati prav nobenega ob-Hughes je vrgel ostanek cigarete v pe- čutka, je stopil bliže k Hughesu in mu pelnik ob stolu in vstal. »Prosim, Hamish, uperil revolver v trebuh. »Sedite, gospod samo čas tratite — moj čas.«	Hughes,« je rekel komaj slišno.
»Nisem še končaj, Hughes. Sedite!«	Hughes je sedel. Oscar mu je segel
»Jaz pa sem. Oglasite se jutri v mo- Preko ramena in mu izvlekel revolver iz jem uradu, pa si bova pripovedovala zgod- usnjenega toka pod pazduho. Položil ga je biče dokler boste hoteh, zdajle pa grem 118 P:aa-no mizo poleg Hamishevega ko-domov.«	molca in se zadenj9ki umaknil nekaj ko-
Hamish je pogledal Oscarja in Hughes, rakov-	'	, .
ki je bil obrnjen proti Hamishu, je zašli- »No- sedaJ lahko nadaljujemo!« je re
šal za seboj Oscarjev glas: »Sedite, gospod Hughes!«
Obrnil se je in zagledal Oscarja, ki je stopal proti njemu z revolverjem v roki. Cev je bila uperjena Hughesu v trebuh.
kel Hamish prijazno.
Priprta vrata v spalnico so pritegnila Hughesovo pozornost. Zdelo se mu je, da se v sobi nekaj premika, kot bi šla mimo vrat premikajoča se senca. Pogledal je Ha
Hughes ga je zamišljeno pogledal in se misha. »Videti je, (te se vam zdi ta zadeva žalostno nasmehnil.	izredno pomembna, Hamish. Zakaj ste ta
TTamreh je pritisnil na gumb na pisal- ko zaskrbljeni zaradi gospodične Vargas?
VABI VSE SVOJE POSLOVNE PRIJATELJE, DA OBIŠČEJO RAZSTAVNI PROSTOR PODJETJA NA BEOGRAJSKEM SEJMU MOTORJEV IN MOTORNIH VOZIL OD 30. APRILA DO 8. MAJA V DVORANI II. RAZSTAVNI PROSTOR 2549.
ITV
POSLOVNO UDRUŽENJE INDUSTRIJE TRANSPORTNIH VOZILA BEOGRAD. LOMINA 4. TEL. 24-966
PREDSTAVNIŠTVO V UUBUANI Središka 4, tel. 31-17-73
KONSTRUIRA
IZDELUJE
PRODAJA
—	kamione od 3 do 11 ton
—	avtobuse za krajevni, medkrajevni in turistični promet
—	specialna vozila vseh vrst
Člani združenja:
FAP, FAMOS, IKARUS — 11 OKTOMVRI AUTOKAROSERIJA — UTVA — ZMAJ — IMR KOMPRESOR
OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR
NA MEDNARODNEM SEJMU MOTORJEV IN MOTORNIH VOZIL V BEOGRADU od 30. aprila do 8. maja.
4350
RDEČI TRG NA PRVI MAJ — Tradicionalna prvomajska parada na Rdečem trgu v Moskvi je bila prav tako veličastna kot prejšnja leta. Medtem ko so se na tribuni na Leninovem mavzoleju zbrali sovjetski voditelji in gostje iz skoraj osemdeset držav sveta, so po Rdečem trgu korakale enote sovjetske armade z najmodernejšim orožjem in opremo. Za njimi so se pred tribuno pojavile še kolone sovjetskih delavcev, mladine, športnikov in drugih. Parada je trajala več ur.	Foto: AP
KONGRES FISA V VESLANJU — V hotelu »Toplice« je bilo za prvomajske praznike zasedanje glavne komisije FISA v veslanju. Ob tej priliki so določili tudi datum veslaških prireditev po svetu. Govorili so tudi o jesenskem svetovnem prvenstvu na Bledu.	Foto: E. SELHAUS
TIK PRED PADCEM — Mednarodne dirke v speedwayu na stadionu v Zgornji Šiški so bile med prvomajskimi prazniki osrednja športna prireditev v Ljubljani. Poglavitno besedo so imeli vozači iz SZ in CSSR, saj so osvojili tudi najboljša mesta, medtem ko se naši niso mogli enakovredno kosati z njimi. Slika prikazuje Babiča (prvi na levi) tik pred padcem, za njim pa sta Volski in Kurilenko. Foto: E. šelhaus
Nadaljevanje s prve strani
Tito - veliki gost in prijatelj
udarja, da so velike manifestacije prebivalcev Aleksandrije najboljši dokaz velike, topline in iskrenosti v sodelovanju med obema deželama in obema predsednikoma.
Komentator »Al Gumhuri-ja« poudarja, da pomeni najnovejše srečanje Tito—Naser nadaljevanje poti, začete pred devetimi leti. Časnik piše, da je predsednik Tito prvi evropski državnik, ki vidi v politiki nevezanja temeljni kamen za rešitev človeštva. Pogovori potekajo v trenutku, ko si mračne sile prizadevajo zaustaviti napredek in težnje narodov po svobodi in socialni pravičnosti, poudarja komentator na ’ koncu. »Narode Z AR in Jugoslavije zbližuje boj za mir, za osvoboditev narodov sveta in podpiranje politike nevezanja« piše davišnji kairski »Al Ahbar« v uvodniku z naslovom »Veliki gost in prijatelj«.
Predsednik ZAR Gamal Ab-del Naser in soproga sta priredila predsedniku Titu in njegovi soprogi Jovanki Broz v poletni rezidenci egiptovskega predsednika El Mamuri intimno kosilo-Jovanka Broz je v družbi soproge predsednika Naserja danes obiskala veliko tekstilno tovarno v Egiptu v mestu Kafr el Da var. Med ogledom tovarniških oddelkov so delavci in delavke Jovanko Broz in njeno spremstvo .toplo pozdravili. V tej tovarni je zaposlenih 15.000 delavcev.
Kontraadmiral Ivo Purišič, komandant združenega odreda »Galeba« in rušilcev »Kotor« in »Pula«, je obiskal danes komandanta vojne mornarice ZAR generala Solimana Azata.
V okviru obiska »Galeba« bodo priredili v Aleksandriji športne igre med pripadniki posadk »Galeba« in egiptovske vojne mornarice- Tekme bodo v petek, in sicer v nogometu, odbojki, rokometu. namiznem tenisu itd. V sredo in četrtek obišče posadka »Galeba« Kairo.
• •
Načrt statuta SZDLJ
in Zveza združenj borcev NOV tudi v naprej status kolektivnih članov. Ne glede na to, ali bo to sprejeto ali ne, je važno, da po prednacrtu odnosi SZDL z drugimi organizacijami ne bodo več temeljili samo na kontaktih med vodstvi, niti ne bodo ostajali v mejah delegiranja predstavnikov posameznih organizacij v forumu SZDL. Odnosi morajo temeljiti bolj na vzajemnem vplivu in pripravi akcij ter aktivnosti. Posebno poglavje obravnava odnos socialistične zveze do Zveze komunistov kot vodeče idejno-politične sile našega društva.
Avtorji teksta prednačr-ta novega statuta menijo, da bo morala o predloženih organizacijskih postavkah spregovoriti tudi široka javnost in poiskati rešitve, ki bodo najbolj v skladu z nalogami socialistične zveze v naši družbi.
•••
Okrepljeni zračni napadi, milejše operacije na tleh
drugi dan zapored napadajo položaje osvobodilne fronte v bližini kam boške meje.
Samo v ponedeljek sc opravili 300 bojnih poletov. O učinku teh napadov pa šeni nobenih vesti. Ameriško le talstvo je obnovilo napade tudi na ozemlje Severnega Vietnama. V ponedeljek je kljub slabemu vremenu bombardiralo naprave za izstreljevanje raket zemlja—zrak severovzhodno na področju Vin, v Tonkinškem zalivu. Kanadski premier Laster je v nedeljo izjavil,
da bi'morali DR Vietnam in ZDA pa tudi druge države angažirane na strani saigon-skega režima po prenehanju bojev v Vietnamu umakniti svoje čete. Kitajska je v torek zavrnila predlog kanadskega premiera Lastera Pear-sona o prenehanju sovražnosti v Vietnamu. Reuter poroča, da so ta predlog označili kot nov ameriški trak, ki ni vreden komentarjev.
Holandska laburistična stranka je poslala ameriški vladi pismo, v katerem zahteva prenehanje bombardiranja v Vietnamu.
Delhijski »Times of India« je objavil vest, da je pomočnik indijskega zunanjega ministra Kannapilly odpotoval v Hanoi na neformalne pogovore s predstavniki vlade DR Vietnama. Časnik pripominja, da bi se indijska vlada rada podrobneje seznanila s stališčem Severnega Vietnama v zvezi z morebitnimi mirovnimi pogajanji.
Brazilija bo dobavila ameriškim silam v Vietnamu orožje in vojaško opremo, je izjavil predsednik brazilske organizacije za mobilizacijo industrije Viotorio Ferraz po pogajanjih, ki jih je imel v Washingtonu z ameriškimi predstavniki. Rekel je, da bosta vladi obeh dežel sklenili sporazum, na podlagi katerega bo Brazilija dobavila vojni material za vojno v Vietnamu. Časnik — »Ultima ora« objavlja to izjavo z naslovom »Brazilija je že zapletena v vojno v Vietnamu«.
Odpor zoper imenovanja v vrhovni posvetovalni svet
Bivši komandant indonezijskega letalstva letalski vice-maršal Omar Dani je v ponedeljek prispel iz tujine v Džakarto, kjer so ga priprli. Reuter poroča, da je to vest objavilo v ponedeljek glasilo indonezijske vojske »Berita Juda«. Omar Dani je bil odstranjen s svojega položaja po poskušenem državnem udaru lani v oktobru, ko je bil obtožen sodelovanja v njem.
Indonezijska vlada je ustanovila poseben odbor, ki bo proučil možnost obnove trgovinskih odnosov s Singapu-rom, brž ko bo prišlo do formalnega priznanja te države. Agencija Antara poroča, da bo ta odbor hkrati proučil probleme odločnejšega gospodarskega nastopa zoper probritansko Malezijsko federacijo. Do konca leta 1963 je šla večina indonezijske zunanje trgovine prek singapurske luke.
Indonezija je v nedeljo ponovno izrazila pripravljenost, da bi problem Malezijske federacije uredili na miren način — v duhu sporazuma, ki so ga v avgustu 1963 podpisali v Manili predsednik dr. Sukamo, filipinski predsednik Macapagal in takratni premier Malaje Abdul Rahman.
AFP poroča, da je to stališče izraženo v komunikeju o dvodnevnih pogovorih med indonezijskim zunanjim ministrom Adamom Malikom in filipinskim zunanjim ministrom Narcisom Ram osom v Bangkoku.
Moto 1. maja po svetu: mir in sodelovanje med narodi
V ZAR so 1. maj proslavili z velikim političnim zborovanjem v mestu Mehala al Kobra, na katerem je govoril tudi predsednik Naser, ki je v govoru opozoril na velike uspehe ZAR pri izgradnji države, ter poudaril, da v ZAR »ne more biti gospodarskega in družbenega izkoriščanja«. V Alžiru so proslavljali 1. maj z velikim sprevodom delavcev, felahov, mladincev, študentov in .žensk. Podobne proslave so bile tudi v glavnem mestu Zanzibara, v braz-
zavilskem Kongu, Tuniziji, Čadu, Maroku, Siriji in na Cipru, v Nairobiju je na prvomajski proslavi govoril predsednik Kenyatta, ki je napadel bivšega podpredsednika Kenije Odingo, ter napovedal nepopustljiv boj zoper vse »levičarske odpadnike«.
V	Mehiki so mednarodni dan dela proslavljali prvič po petdesetih letih. V dveur-nem sprevodu je sodelovalo več kot pol milijona delavcev in uslužbencev glavnega mesta. V Rio de Janeiru je 20 sindikalnih federacij Brazilije ob 1. maju objavilo skupen manifest, s katerim pozivajo vse delavce Brazilije, naj se združijo v obrambi svojih pravic. Z velikimi proslavami so 1. maj proslavljali tudi drugod v Latinski Ameriki.
V	Singapuru proslav ni bilo, ker je policija pripravila obsežne varnostne ukrepe, da bi preprečila prvomajske »komunistične manifestacije«; v Saigonu pa je 1. maj potekel v znamenju demonstracij zoper ZDA.
V	vseh industrijskih mestih in centrih Italije so bila 1. maja množična zborovanja, ki so potekala v znamenju demokratičnega in protifašističnega boja zoper dejavnost neofašističnih organizacij na rimski univerzi. V Franciji so 1. maj proslavljali na zborovanjih in v naravi. Zborovanja so potekala v duhu parole: »Prvi maj bomo proslavljali 17. maja«. Na ta dan naj bi namreč delavci skoraj po vsej Franciji stavkali, v zahodnem Berlinu so desničarski sindikati organizirali svojo proslavo, ki se je odvijala v znamenju revanšističnih govorov. Na zborovanju je govoril tudi za-hodnonemški predsednik Lub-ke, ki je med drugim dejal, da prvomajski praznik ni več dan borbenega delavskega razreda. V španskem mestu San Sebastianu se je demon stracij ob 1. maju udeležilo 2000 ljudi, ki pa jih je policija brž razgnala. V New Yorku pa je bilo na velikem, zborovanju na Union Squa-reju moč slišati številne parole zoper vojno v Vietnamu in ameriško vmešavanje v Dominikanski republiki. Prvi maj so prav tako proslavljali v Izraelu, na Japonskem in v avstralskih mestih, kjer so oroslave potekale v znameniu 75. obletnice prve proslave mednarodnega praznika dela na peti celini.
Ait Ahmed pobegnil iz zapora
ALŽIR, 3. maja. (Tanj-ug.)
—	Danes so v Alžiru uradno potrdili vest, da se je bivšemu podpredsedniku začasne alžirske vlade in narodnemu poslancu Aitu Ahmedu posrečilo pobegniti iz zaporov t in da ga še niso prijeli. Kot organizator oboroženega upora v Kabiliji proti vladi bivšega predsednika Ben Bele je bil 'Ait Ahmed obsojen na smrt. Ben Bela pa ga je po: zneje pomilostil in mu smrtno kazen znižal na dosmrtno ječo- Ait Ahmed je prestajal to kazen v zaporu BI Haras blizu glavnega mesta-Neki visoki predstavnik alžirske vlade je danes sporočil novinarjem, da je Ait Ahmed pobegnil iz zapora v noči od 30. aprila na 1. maj.
London - novi sedež NATO?
LONDON, 3. maja (Tanjug)
—	London bo novi sedež atlantskega pakta. Današnji »Times« piše, da so to trdno sklenili neposredno zainteresirani izvedenci NATO. Časnik poudarja, da bo končni sklep objavljen na zasedanju dežel članic NATO pakta, ki se bo začelo prve dni junija. Za razliko od drugih dežel Članic atlantskega pakta, ki se niso navduševale za per: spektivo, da hi bil sedež organizacije na njihovih tleh. se je Britanija že prerij dolgo zavzemala za to, da bi se odločali za London.
Skaljeno
»mednemško«
ozračje
Na dan so prišla nesoglasja glede kraja in časa sestankov
BONN, 3. maja (Tanjug). Sodeč po ocenah tukajšnjega tiska in izjavah politikov je upanje, da bi prišlo do med-nemških ‘pogovorov in »obračunov« za skupno mizo, skaljeno. Prvi stiki, do katerih je prišlo med predstavniki Enotne socialistične partije Nemčije in socialnodemokratske stranke ob koncu prejšnjega tedna v vzhodnem Berlinu, niso privedli do soglasja o kraju in času skupnih srečanj. Socialni demokrati zahtevajo, naj bi bili sestanki v maju v Karl Marx-Stadtu in Hannovru. Predstavniki SPD pa predlagajo, naj bi pogovore odgodili do julija, namesto Hannovra pa predlagajo Essen. SPD odklanja te zahteve in hkrati za hteva objavo polnega besedila svojega odgovora na drugo odprto pismo SPD, ki je bilo v skrajšani obliki objavljeno v »Neues Deutschland«. Predsednik socialnodemokratske stranke Brandt je izjavil, da bo kljub »nastalim težavam« nadaljeval napore za odkrite razprave.
Bonski »General Anzeiger« poroča, da je Brandt pripravljen odstopiti s položaja župana zahodnega Berlina, da bi v razpravah s predstavniki SPD sodeloval izključno kot predsednik stranke. V Bonnu namreč smatrajo župana Brandta za nekakšnega šefa »pokrajinske vlade« in ne žele, da bi se. kot takšen spuščal v »prepire s komunisti«, ker bi javnost lahko dobila vtis, da gre za stike na »uradni ravni«.
Bonski odgovor na francosko noto
BONN, 3. maja (Tanjug). Zahodnonemška vlada je danes izročila odgovor na spomenico francoske vlade z dne 29. marca, v kateri je Francija seznanila Bonn s svojimi zahtevami o odstranitvi poveljstev NATO iz Francije in o umiku francoskih čet iz atlantske zveze do 1. julija letos.
V noti, ki so jo izročili francoskemu veleposlaniku v Bonnu, izreka zahodnonemška vlada željo, da bi v osnovi preučila nadaljnje vojaške naloge francoskih čet, kj so stacionirane v Zahodni Nemčiji, kar naj bi služilo kot osnovni pogoj za pogajanja o njihovem novem statutu. Pri tem Bonn trdi, da pravice, ki jih je zahodnonemška vlada dala četam, vključenim v sistem zahodne obrambe v okviru NATO, ne morejo veljati za tiste čete, ki niso vključene v ta sistem. Bonn s tem zavrača stališče francoskega zunanjega ministra de Murvilla, ki je dejal, da je treba položaj francoskih čet -v Zahodni Nemčiji v primeru, da je zahodnim zaveznikom še vedno do njihovega sodelovanja, urediti na temelju pogodbe iz leta 1954, pri čemer naj bi sprejeli le neznatne spremembe.
Zahteva za sklicanje izredne konference OAD
RIO DE JANEIRO, 3. ma-ja (Tanjug) — Posvetovalna komisija Organizacije ameriških držav je zahtevala nujno sklicanje izredne medame-riške konference na ravni ministrov, d& bi ukrepali proti »komunistični grožnji, vsebovani v dokumentih trikon-t mentalne konference v Havani«.
Rektor rimske univerze odstopil
Študenti so zahtevali njegov odstop zaradi tolerantnosti do fašistov
RIM, 3. maja (Tanjug). Na vseh italijanskih univerzah se je včeraj začela dvodnevna splošna stavka študentov, profesorjev in asistentov. Splošno stavko so proglasili v znak solidarnosti z rimskimi študenti, ki so že peti dan zabarikadirani v poslopjih univerzitetnega mesta. Študentje zahtevajo vzpostavitev in zagotovitev popolne demokracije na rimski univerzi.
Včeraj je bila izredna seja univerzitetnega sena-ta, na kateri je dal rektor Ugo Papi ostavko. Antifašistični študenti so zahtevali njegov odstop zaradi tolerantnosti do aktivnosti neofašističnih študentskih orgaiiizacij.
Študentske protestne akcije so se začele zaradi hudih incidentov na filozofski fakulteti, ki so jih izzvali fašistični študentje med študentskimi volitvami pretekli četrtek. Med fašističnimi izgredi je bil ubit študent arhitekture Paolo Rossi, član socialistične mladine. Dan pred prvim majem je bil slovesen pogreb, ki se ga je udeležilo" okrog sto tisoč študentov, delavcev, predstavnikov mladinskih, političnih in sindikalnih organizacij. Pogreba so se udeležili tudi' generalni sekretarji antifašističnih strank, predsednik poslanske skupščine in številni poslanci. V pogrebni povorki pa so nosili tudi tudi venca predsednika republike Saragata in predsednika vlade Alda Mora. Po pogrebu, je podpredsednik vlade Pietro Neoni obiskal študente v zasedenih univerzitetnih poslopjih.
Restreppo - novi kolumbijski predsednik
RIO DE JANEIRO, 3. maja (Tanjug) —Novi predsednik Kolumbije Carlos Restreppo je izjavil, da bo prijateljstvo z ZDA temeljni kamen mednarodne politike njegove vlade. O odnosih s socialističnimi deželami je Restreppo rekel, da bo njegova vlada spodbujala gospodarsko sodelovanje.
V svoji prvi izjavi po izvolitvi za predsednika je Restreppo rekel, da bo ustanovil »demokratično, toda odločno gibanje«, ki bo omogočilo opoziciji svobodo »kolikor bo delovala v okviru zakonskih norm«.
Na predsedniških volitvah, ki so bile 1. maja, je "V vodja liberalne stranke Kolumbije .Restreppo izvoljen za predsednika s 65 odst. glasov, vtem ko je njegov edini nasprotnik, kandidat desničarskega narodnega sveta Jose Jaramillo GiraJdo doživel popoln poraz. Volitve so potekle v ozračju popolne nezainteresiranosti, čeprav je sodelovalo na.hjdh približno 2,5 milijöna od' skupnih 7 milijonov volivcev;-
Winzer prispel v Jugoslavijo
ZAGREB, 3. maja (Tanjug). — Zunanji minister DR Nemčije Otto Winzer s soprogo je prispel danes popoldne s posebnim letalom v Zagreb. Skupaj z njim je prispela tudi poslanica DR Nemčije v Beogradu Leonora Steiner.
Zunanji minister DR Nemčije Otto Winzer ostane nekaj časa na počitnicah v Jugoslaviji kot gost državnega sekretarja za zunanje zadeve Marka Ni-
Pričele so se jugoslovanske gledališke igre
Včeraj so slovesno odprli razstavo »Gledališče v revoluciji«
NOVI SAD, 3. maja (Tanjug) — z otvoritvijo razstave »Gledališče v revoluciji« in prvim mednarodnim trienalom scenografije in kostumov so se začele danes v Novem Sadu 11. Jugoslovanske gledališke igre. Na tej reviji sodobne domače drame sodelujejo Narodno Gledališče iz Beograda, zagrebško dramsko gledališče, slovensko narodno gledališče iz Ljubljane, Narodno gledališče iz Sarajeva, Dramski omladinsko-detski teatar iz Skopja, beograjski komorni oder »Atelje 212«, narodno gledališče »Ivan Zajc« z Reke, Dubrovniško gledališče in Srbsko narodno gledališče iz Novega Sada. Ti dramski ansambli bodo uprizorili na odru »Sterijinog pozorja« deset gledaliških predstav.
Svečane otvoritve razstave »Gledališče v revoluciji«, ki sovpada s proslavo 25-letnice vstaje narodov Jugoslavije, so se udeležili razen predstavnikov oblasti AP Vojvodine tudi predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti Velibor Gligorič, predsednik Zveze dramskih umetnikov Jugoslavije Ljubiša Jovanovič, veleposlaniki švedske, Avstrije, Grčije, Poljske in Romunije, diplomatski predstavniki DR Nemčije, Francije, Holandske in čehoslo-vaške ter mnogi drugi gostje.
Na razstavi je prikazano v besedi in sliki nastajanje partizanskih gledaliških odrov, .dejavnost in razvoj gledališč narodne osvoboditve Jugoslavije, kultumo-prosvetno delo rodoljubov v nemških taboriščih in naših vojaških internirancev na Norveškem.
Fanfanijevo prepričevanje ni uspelo
NEW YORK, 3. maja (Tan-jug). Predsednik 20. zasedanja generalne skupščine OZN Amintore Fanfani je obvestil posebni komite OZN za vprašanja rasne diskriminacije, da razvite industrijske dežele niso pokazale pripravljenosti, da bi sodelovale v delu tega komiteja. Generalna skupščina je pooblastila Fan-fanija, naj vpliva na te dežele (Britanija, ZDA, Japonska in druge), naj se vključijo v posebni komite, da bi bili napori svetovne organizacije v zatiranju politike rasne diskriminacije na jugu Afrike učinkovitejši. Posebnemu komiteju zdaj ne kaže drugače, kakor da zahteva od Fanfa-nija, naj nadaljuje svoje poslanstvo prepričevanja zahodnih sil.
Delegacija JRTV v Franciji
PARIZ, 3. maja (Tanjug) — Delegacija jugoslovanskega radia in televizije, ki jo je vodil predsednik upravnega odbora skupnosti JRT Ivo Bokaniđ, je bila od 28. aprila do 3. maja na obisku pri francoskem radiu in televiziji (ORTF).
Odprli so sejem motorjev
BEOGRAD, 3. maja (Tanjug). — V Beogradu so danes odprli II. povojni mednarodni sejem motorjev in motornih vozil. Na sejmu razstavlja rekordno število razstavljavcev — 171 domačih in 85 iz Avstrije, Cehoslovaške, Nemške demokratične republike, Francije, Holandije, Indije, Italije, Japonske,’ Zvezne republike Nemčije, Sovjetske zvez», ZDA, Švice in Velike Britanije. Sejem bo odprt do 8. maja.
Protest proti ukrepu občine Škofja Loka
Javna seja občinske skupščine zaradi rušenja črne gradnje?
ŠKOFJA LOKA, 3. maja. — Predvčerajšnjim dopoldne se je na glavnem trgu v Škofji Loki zbralo precejšnje število škofjeločanov. Okrog pol desete ure so začeli vzklikati gesla proti postopkom uprave škofjeloške občine, ki je pred nekaj dnevi odredila rušenje črne gradnje v Godešičih. Razburjena množica (ocenili smo jo na 500 do 1000 ljudi) je potem odšla pred sedež občine, kjer- je protestirala proti odločitvi občinske skupščine in še posebej proti predsedniku občine.
Najdrznejši so na občinski zgradbi razbili več oken in stekleno tablo z napisom. Nezadovoljnežem tudi to ni bilo dovolj. Dva sta prinesla debelo bruno in z njo vdrla vrata v zgradbo. Na srečo se je prav tisti hip znašel pred množico eden izmed občanov, ki je pozval ljudi k treznosti. Pozneje je prispela tudi skupina miličnikov, ki je zavarovala občinsko zgradbo. Prispelo je tudi nekaj od-homikov občinske skupščine in sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov, ki so razburjeni množici zagotovili, da bo v Godešičih javna seja občinske skupščine Škofja Loka, na kateri bodo razpravljali o problemih, ki so nastali v zvezi z rušenjem Porentove hiše.
Okrog poldneva, potem, ko so tudi miličniki občane škofje Loke po megafonu večkrat pozvali k trezni presoji in opozorili na škodljivo ravnanje, ki nikomur ne pomaga, se je vroča kri nekoliko ohladila, tako da so se nezadovoljneži razšli po domovih.
B. SAJOVIC
Rekonstrukcija vlade v Keniji
NAIROBI, 3. maja — Reuter poroča, da je za novega podpredsednika Kenije imenovan bivši zunanji • minister Joseph Murumbi. Na tem položaju je bil še nedavno Oginga Odinga, ki pa je v aprilu po odstranitvi s položaja podpredsednika vladajoče stranke KANU odstopil.
Predsednik Kenije Jomo Kenyatta je v soboto uradno potrdil zakon, na podlagi katerega bodo člani parlamenta, ki so izstopili iz vladajoče stranke KANU, avtomatično izgubili svoja mesta v parlamentu. Osnutek zakona sta prejšnji teden sprejela oba doma parlamenta.
Kenijska sindikalna organizacija KOTU je sklenila odstraniti iz svojega vodstva štiri člane, med njimi tudi namestnika generalnega sekretarja sindikatov Denisa Akuma. v sporočilu sindikatov je rečeno, da so štiri sindikalne funkcionarje odstranili z njihovih položajev zato, ker so skušali vplivati na druge člane vodstva, da bi^ delali proti vladi Joma Ke-‘ nyatta.
Borci NOV - upokojenci prednost pri stanovanjih
LJUBLJANA, 3. maja. (Tanjug.) —Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja Slovenije je sprejela načelni sklep, po katerem imajo upokojenci borci NOV prednost pri razdeljevanju sredstev iz fonda invalidskega
nja, ki so novanjsko izgradnjo. Sklep je bil sprejet na priporočilo republiškega združenja upoiko-jen cev, odbora Zveze borcev in socialno-zdravstvenega sveta republiške skupščine- Po skupni oceni so se stanovanjske razmere borcev v zadnjih letih izboljšale, ne velja pa to za borce upokojence.
Telegrami
INDIJSKA DELEGACIJA — BEOGRAD. Na povabilo CK ZKJ je v Beograd prispela delegacija indijske komunistične partije, ki bo pri nas ostala pet dni.
COUVE DE MURVILLE — SOFIJA. Francoski zunanji minister je ob koncu obiska v Bolgariji povedal, da je bolgarska vlada povabila predsednika de Gaulla, naj obišče Bolgarijo.
VLADA V SENCI — PARIZ. Kandidat francoske levice na minulih predsedniških volitvah Mitterand je izjavil, da bo levica v kratkem formirala »vlado v senci«.
TRAKTORJI — KARAČI. Pakistan bo letos uvozil iz Jugoslavije 290 traktorjev vrste »Zadrugar«, v kratkem pa bodo postavili tudi obrat, v katerem bodo to vozilo sestavljali.
NAGRADA ZA MIR — MOSKVA. Letošnje Leninove nagrade za »utrditev miru med narodi« so podelili mongolskemu državniku Zamsaraginu Sambu, nigerijskemu javnemu delavcu Courtisu, finski javni delavki Viretuomi-nen, gvatemalskemu književniku Asturiasu in italijanskemu kiparju Manzi.
POSOJILO — AKRA. Ganska vlada je sporočila, da so ZDA dale Gani posojilo v znesku več kot 2 milijona ganskih funtov.
VDOR — PNOM PENH. Reuter poroča, da so siamske čete znova vdrle na kamboško ozemlje in se umaknile, ko so jih takoj nato napadle kamboške obmejne straže.
SPORAZUM — RIM. V italijanskem zunanjem ministrstvu so izmenjali ratifikacijske listine, s katerimi stopa v veljavo italijansko-madžarska pogodba o znanstvenem in tehničnem sodelovanju.
PROTEST — RIO DE JANEIRO. čile, Peru, Ekvador in Kolumbija so poslale Franciji uradni protest zaradi napovedanega atomskega eksperimenta na francoskih otokih v Tihem oceanu.
SESTANEK — RIM. V San Remu se nadaljuje sestanek med delegacijami italijanske in francoske KP.
PRIZNANJE — MANILA. Filipinski predsednik Marcos je sporočil, da zdaj ni nobenih ovir, zaradi katerih Filipini ne bi mogli priznati Malezijske federacije.
ŠTIPENDIJE — AKRA. Ganska vlada je ukinila vse štipendije, ki so jih ganski študentje dobili v začetku leta za študij v socialističnih državah.
SINDIKALNA DELEGACIJA — MOSKVA. V Sovjetsko glavno mesto je prispela delegacija italijanske generalne konfederacije dela, ki jo vodi generalni sekretar Novella.
ADENAUER — TEL AVIV. Bivši zahodnonemški kancler Adenauer je prispel na osemdnevni obisk v Izrael.
PULITZERJEVA NAGRADA — NEW YORK. Letošnjo Pulitzerjevo nagrado za biografsko delo je dobil profesor Arthur Schlesinger za knjigo »Tisoč d^ -hna Kennedyja v Beli hiši«.
Pa še to:
NOVA ZAHODNOEVROPSKA DRŽAVA — V okrožnici z dne 12. aprila 1966, ki jo je Zavod SRS za mednarodno tehnično sodelovanje v Ljubljani razposlal gospodarskim in drugim družbenim organizacijam, piše glede potreb za SR Slovenijo: »Program bo zajemal zahteve za koriščenje brezplačne tehnične pomoči, katero nudijo še nekatere zapadno-evropske države, kot so: Francija, Italija, Holandija in Izrael —«e Poleg lepe slovenščine tudi novi geografski pojmi!
Vreme 3. maja 1900 ob 13. uri
•MARIBOR i
(OPER /•
3»
^oanoomADk %	^
<gwum **•*	o®- ''*V Vlm
V SNEG
: NEVIHTE rr HEGLA
v<:;? dež
'////.
-----MEJE VREMENS-n PODROČIJ
Temperature
Ob	07	13
Ljubljana	10	24
Planica	7	22
Brnik	10	23
Maribor	12	24
Celje	8	—
Slov. Gradec	6	22
Novo mesto	9	24
Koper	17	20
Kredarica	4	6
Reka	17	22
Pulj	15	21
Split	19	25
Dubrovnik	20	23
Zagreb	12	23
Beograd	13	25
Sarajevo	—	22
Titograd	70	26
Skopje	15	25
Celovec	9	22
Gradec	10 : ,	24
Dunaj	13	24
Mi]«y>n	13	25
Genova	15	21
Miincbeti	12	23
Ziirich ^	13	25
Prognoza
VREMENSKA SLIKA*.
Od
lja nad jugovzhodno Evropo se razteza obsežno področje visokega zračnega pritiska, ki na svojem
se pomikajo prote severovzhodu tako, da jutri še ne bodo dosegle naših krajev.
NAPOVED VREMENA:
Ponoči in jutri bo jasno vreme, najmžje nočne rature med 5 in 10 i C, ▼ Primorju 15; dnevne od S do 26 stopanj C.
NAPOVED TA DRUGE KRAJE
anofino in toplo.
TIK PRED PADCEM — Mednarodne dirke v speedwayu na stadionu v Zgornji Šiški so bile med prvomajskimi prazniki osrednja športna prireditev v Ljubljani. Poglavitno besedo so imeli vozači iz SZ in CSSR, saj so osvojili tudi najboljša mesta, medtem ko se naši niso mogli enakovredno kosati z njimi. Slika prikazuje Babiča (prvi na levi) tik pred padcem, za njim pa sta Volski in Kurilenko. Foto: E. šelhaus
KONGRES FISA V VESLANJU — V hotelu »Toplice« je bilo za prvomajske praznike zasedanje glavne komisije FTSA v veslanju. Ob tej priliki so določili tudi datum veslaških prireditev po svetu. Govorili so tudi o jesenskem svetovnem prvenstvu na Bledu.	Foto: E. ŠELHAUS
RDEČI TRG NA PRVI MAJ — Tradicionalna prvomajska parada na Rdečem trgu v Moskvi je bila prav tako veličastna kot prejšnja leta. Medtem ko so se na tribuni na Leninovem mavzoleju zbrali sovjetski voditelji in gostje iz skoraj osemdeset držav sveta, so po Rdečem trgu korakale enote sovjetske armade z najmodernejšim orožjem in opremo. Za njimi so se pred tribuno pojavile še kolone sovjetskih delavcev, mladine, športnikov in drugih. Parada je trajala več ur.	Foto: AP
Nadaljevanje s
Tito - veliki gost in prijatelj
udarja, da so velike manifestacije prebivalcev Aleksandrije najboljši dokaz velike topline in iskrenosti v sodelovanju med obema deželama in obema predsednikoma.
Komentator »Al Gumhuri-ja« poudarja, da pomeni najnovejše srečanje Tito—Naser nadaljevanje poti. začete pred devetimi leti. Časnik piše, da je predsednik Tito prvi evropski državnik, ki vidi v politiki nevezanja temeljni kamen za rešitev človeštva. Pogovori potekajo v trenutku, ko si mračne sile prizadevajo zaustaviti napredek in težnje narodov po svobodi in socialni pravičnosti, poudarja komentator na koncu. »Narode Z AR in Jugoslavije zbližuje boj za mir, za osvoboditev narodov sveta in podpiranje politike nevezanja« piše davišnji kairski »Al Ahbar« v uvodniku z naslovom »Veliki gost in prijatelj«.
Predsednik ZAR Gamal Ab-del Naser in soproga sta priredila predsedniku Titu in njegovi soprogi Jovanki Broz v poletni rezidenci egiptovskega predsednika El Mamuri intimno kosilo-Jovanka Broz je v družbi soproge predsednika Naserja danes obiskala veliko tekstilno tovarno v Egiptu v mestu Kafr el Davar. Med ogledom tovarniških oddelkov so delavci in delavke Jovanko Broz in njeno spremstvo toplo pozdravili. V tej tovarni je zaposlenih 15.000 delavcev Kontraadmiral Ivo Purišič, komandant združenega odreda »Galeba« in rušilcev »Kotor« In »Pula«, je obiskal danes komandanta vojne mornarice' ZAR generala Solimana Azata. .
V okviru obiska »Galeba« bodo priredili v Aleksandriji športne igre med pripadniki posadk »Galeba« in egiptovske vojne mornarice Tekme bodo v petek, in sicer v nogometu, odbojki, rokometu, namiznem tenisu itd. V sredo in četrtek obišče posadka »Galeba« Kairo.
••
Načrt statuta SZDLJ
in Zveza združenj borcev NOV tudi v naprej status kolektivnih članov. Ne glede na to, ali bo to sprejeto ali ne, je važno, da po prednacrtu odnosi SZDL z drugimi organizacijami ne bodo več temeljili samo na kontaktih med vodstvi, niti ne bodo ostajali v mejah delegiranja predstavnikov posameznih organizacij v forumu SZDL. Odnosi morajo temeljiti bolj na vzajemnem vplivu in pripravi akcij ter aktivnosti. Posebno poglavje obravnava odnos socialistične zveze do Zveze komunistov kot vodeče idejno-politične sile našega društva.
Avtorji teksta prednacrta novega statuta menijo, da bo morala o predloženih organizacijskih postavkah spregovoriti tudi široka javnost in poiskati rešitve, ki bodo najbolj v skladu z nalogami socialistične zveze v naši družbi.
•••
Okrepljeni zračni napadi, milejše operacije na tleh
drugi dan zapored napadajo položaje osvobodilne fronte v bližini kamboške meja Samo v ponedeljek so opravili 300 bojnih poletov. O učinku teh napadov pa še ni nobenih vesti. Ameriško le talstvo je obnovilo napade tudi na ozemlje Severnega Vietnama. V ponedeljek je kljub slabemu vremenu bombardiralo naprave za izstre Ijevanje raket zemlja—-rak severovzhodno na področju Vin, v Tonkinškem zalivu.
Kanadski premier Las ter Pearson je v nedeljo izjavil,
prve strani
da bi morali DR Vietnam in ZDA pa tudi druge države angažirane na strani saigon-skega režima po prenehanju bojev v Vietnamu umakniti svoje čete. Kitajska je v torek zavrnila predlog kanadskega premiera Lastera Pear-sona o prenehanju sovražnosti v Vietnamu. Reuter poroča, da so ta predlog označili kot nov ameriški trik, ki ni vreden komentarjev.
Holandska laburistična stranka je poslala ameriški vladi pismo, v katerem zahteva prenehanje bombardiranja v Vietnamu.
Delhijski »Times of India« je objavil vest, da je pomočnik indijskega zunanjega ministra Kannapilly odpotoval v Hanoi na neformalne pogovore s predstavnika vlade DR Vietnama. Časnik pripominja, da bi se indijska vlada rada podrobneje seznanila s stališčem Severnega Vietnama v zvezi z morebitnimi mirovnimi pogajanji.
Brazilija bo dobavila ameriškim silam v Vietnamu orožje in vojaško opremo, je izjavil predsednik brazilske organizacije za mobilizacijo industrije <Victorio Ferraz po pogajanjih, ki jih je imel v Washingtonu z ameriškimi predstavniki. Rekel je, da bosta vladi obeh dežel sklenili sporazum, na podlagi katerega bo Brazilija dobavila vojni material za vojno v Vietnamu. Časnik — »Ultima ora« objavlja to izjavo z naslovom »Brazilija je že zapletena v vojno v Vietnamu«.
••••
Odpor zoper imenovanja v vrhovni posvetovalni svet
Bivši komandant indonezijskega letalstva letalski vice-maršal Omar Dani je v ponedeljek prispel iz tujine v Džakarto, kjer so ga priprli. Reuter poroča, da je to vest objavilo v ponedeljek glasilo indonezijske vojske »Berita Juda«. Omar Dani je bil odstranjen s svojega položaja po poskušenem državnem udaru lani v oktobru, ko je bil obtožen sodelovanja v njem
Indonezijska vlada je ustanovila poseben odbor, ki bo proučil možnost obnove trgovinskih odnosov s Singapu-rom, brž ko bo prišlo do formalnega priznanja te države. Agencija Antara poroča, da bo ta odbor hkrati proučil probleme odločnejšega gospodarskega nastopa zoper probritansko Malezijsko federacijo. Do konca leta 1963 je šla večina indonezijske zunanje trgovine prek singapurske luke.
Indonezija je v nedeljo ponovno izrazila pripravljenost, da bi problem Malezijske federacije uredili na miren na čin — v duhu sporazuma, ki so ga v avgustu 1963 podpi sali v Manili predsednik dr. Sukamo, filipinski predsednik Macapagal in takratni premier Malaje Abdul Rahman.
AFP poroča, da je to stališče izraženo v komunike ju o dvodnevnih pogovorih med in donezijskim zunanjim ministrom Adamom Malikom in filiomskim zunanjim ministrom Narcisom Ramosom v Bangkoku.
Moto 1. maja po svetu: mir in sodelovanje med narodi
V ZAR so 1. maj proslavili z velikim političnim zborovanjem v mestu Mehala aJ Kobra, na katerem je govoril tudi predsednik Naser, ki je v govoru opozoril na velike uspehe ZAR pri izgradnji države, ter poudaril, da v ZAR »ne more biti gospodarskega in družbenega izkoriščanja«. V Alžiru so proslavljah 1. maj z velikim sprevodom delav cev, felahov, mladincev, študentov in žensk. Podobne proslave so bile tudi v glavnem mestu Zanzibara, v braz-
zavilskem Kongu, Tuniziji, Čadu, Maroku, Siriji in na Cipru, v Nairobiju je na prvomajski proslavi govoril predsednik Kenyatta, ki je napadel bivšega podpredsednika Kenije Odingo, ter napovedal nepopustljiv boj zoper vse »levičarske odpadnike«.
V	Mehiki so mednarodni dan dela proslavljali prvič po petdesetih letih. V dveur-nem sprevodu je sodelovalo več kot pol milijona delavcev in uslužbencev glavnega mesta. V Rio de Janeiru je 20 sindikalnih federacij Brazilije ob 1. maju objavilo skupen manifest, s katerim pozivajo vse delavce Brazilije, naj se združijo v obrambi svojih pravic. Z velikimi proslavami so 1. maj proslavljali tudi drugod v Latinski Ameriki.
V	Singapuru proslav ni bilo, ker je policija pripravila obsežne varnostne ukrepe, da bi preprečila prvomajske »komunistične manifestacije«; v Saigonu pa je 1. maj potekel v znamenju demonstracij zoper ZDA.
V	vseh industrijskih mestih in centrih Italije so bila 1. maja množična zborovanja, ki so potekala v znamenju demokratičnega in protifašističnega boja zoper dejavnost neofašističnih organizacij na rimski univerzi. V 'Franciji so 1. maj proslavljali na zborovanjih in v naravi. Zborovanja so potekala v duhu parole: »Prvi maj bomo proslavljali 17. maja«. Na ta dan naj bi namreč delavci skoraj po vsej Franciji stavkali, v zahodnem Berlinu so desničarski sindikati organizirali svojo proslavo, ki se je odvijala v, znamenju revanšističnih govorov. Na zborovanju je govoril tudi za-hodnonemški predsednik Liib-ke, ki je med drugim dejal, da prvomajski praznik ni več dan borbenega delavskega razreda. V španskem mestu San Sebastianu se je demon stracij ob 1. maju udeležilo 2000 ljudi, ki pa jih je policija brž razgnala. V New Yorku pa je bilo na velikem zborovanju. na Union Squa-reju moč slišati številne parole zoper vojno v Vietnamu in ameriško vmešavanje v Dominikanski republiki. Prvi maj so prav tako proslavljali v Izraelu, na Japonskem in v avstralskih mestih, kjer so oroslave potekale v znamenju 75. obletnice prve proslave mednarodnega praznika dela na peti celini.
Ait Ahmed pobegnil iz zapora
AL2IR, 3. maja. (Tanjug.)
—	Danes so v Alžiru uradno potrdili vest, da se je bivšemu podpredsedniku začas ne alžirske vlade in narodnemu poslancu Aitu Ahmedu posrečilo pobegniti iz zaporov, in da ga še niso prijeli. Kot organizator oboroženega upora v Kabiliji proti vladi bivšega predsednika Ben Bele je bil Ait Ahmed obsojen na smrt. Ben Bela pa ga je pozneje pomilostil in mu smrtno kazen znižal na dosmrtno ječo- Ait Ahmed je prestajal to kazen v zaporu El Haras blizu glavnega mesta Neki visoki predstavnik alžir ske vlade je danes sporočil novinarjem, da je Ait Ahmed pobegnil iz zapora v noči od 30. aprila na 1. maj.
London - novi sedež NATO?
LONDON, 3. maja (Tanjug)
—	London bo novi sedež at lantskega pakta. Današnji »Times« piše, da so to-* trdno sklenili neposredno zainteresirani izvedenci NATO. Časnik poudarja, da bo končni sklep objavljen na zasedanju dežel članic NATO pakta, ki se bo začelo prve dni junija. Za razliko od drugih dežel članic atlantskega pakta, ki se niso navduševale za perspektivo, da bi bil sedež organizacije na njihovih tleh. se je Britanija že precej dolgo zavzemala za to, da bi se odločili za London.
Rektor rimske univerze odstopil
Študenti so zahtevali njegov odstop zaradi tolerantnosti do fašistov
RIM, 3. maja (Tanjug). Na vseh italijanskih univerzah se je včeraj začela dvodnevna splošna stavka študentov, profesorjev in asistentov. Splošno stavko so proglasili v znak solidarnosti z rimskimi študenti, ki so že peti dan zabarikadirani v poslopjih univerzitetnega mesta, študentje zahtevajo vzpostavitev in zagotovitev popolne demokracije na rimski univerzi.
Včeraj je bila izredna seja univerzitetnega senata, na kateri je dal rektor Ugo Papi ostavko. Antifašistični študenti so zahtevali njegov odstop zaradi tolerantnosti do aktivnosti neofašističnih študentskih organizacij.
Študentske protestne akcije so se začele zaradi hudih incidentov na filozofski fakulteti, ki so jih izzvali fašistični študentje med študentskimi volitvami pretekli četrtek. Med fašističnimi izgredi je bil ubit študent arhitekture Paolo Rossi, član socialistične mladine. Dan pred prvim majem je bil slovesen pogreb, ki se ga je udeležilo okrog sto tisoč študentov, delavcev, predstavnikov mladinskih, političnih in sindikalnih organizacij. Pogreba so se udeležili tudi generalni sekretarji antifašističnih strank, predsednik poslanske skupščine in številni poslanci. V pogrebni povorki pa so nosili tudi tudi venca predsednika republike Saragata in predsednika vlade Alda Mora. Po pogrebu je podpredsednik vlade Pietro Nenni obiskal študente v zasedenih univerzitetnih poslopjih.
Skaljeno »med-nemško« ozračje
BONN, 3. maja (Tanjug). Sodeč po ocenah tukajšnjega tiska in izjavah politikov je upanje, da bi prišlo do med-nemških pogovorov in »obračunov« za skupno mizo, skaljeno. Prvi stiki, do katerih je prišlo med predstavni ki Enotne socialistične partije Nemčije in socialnodemokratske stranke ob koncu prejšnjega tedna v vzhodnem Berlinu, niso privedli do soglasja o kraju in času skupnih srečanj. Socialni demokrati zahtevajo, naj bi bili 'sestanki v maju v Karl Marx-Stadtu in Hannovru. Predstavniki SPD pa predlagajo, naj bi pogovore odgodili do julija, namesto Hannovra pa predlagajo Essen. SPD odklanja te zahteve in hkrati zahteva objavo polnega besedila svojega odgovora na drugo odprto pismo SPD, ki je bilo v skrajšani obliki objavljeno v »Neues Deutschland«. Predsednik socialnodemokrat ske stranke Brandt je izjavil, da bo kljub »nastalim težavam« nadaljeval napore za odkrite razprave.
Odprli so sejem motorjev
BEOGRAD, 3. maja (Tanjug). — V Beogradu so danes odprli II. povojni mednarodni sejem motorjev in motornih vozil. Na sejmu razstavlja rekordno število razstavljavcev — 171 domačih in 85 iz Avstrije, Cehoslovaške, Nemške demokratične republi-, ke, Francije, Holandije, Indije, Italije, Japonske, Zvezale republike Nemčije, Sovjetske zveze, ZDA, Švice in Velike Britanije. Sejem bo odprt do 8. maja.
Pričele so se jugoslovanske gledališke igre
Včeraj so slovesno odprli razstavo »Gledališče v revoluciji«
NOVI SAD, 3. maja (Tanjug)" — z otvoritvijo razstave »Gledališče v revoluciji« in prvim mednarodnim trienalom scenografije in kostumov so se začele danes v Novem Sadu 11. Jugoslovanske gledališke igre. Na tej reviji sodobne domače drame sodelujejo Narodno Gledališče iz Beograda, zagrebško dramsko gledališče, slovensko narodno gledališče iz Ljubljane, Narodno gledališče iz Sarajeva, Dramski omladinsko-detski teatar iz Skopja, beograjski komorni oder »Atelje 212«, narodno gledališče »Ivan Zajc« z Reke, Dubrovniško gledališče in Srbsko narodno gledališče iz Novega Sada. Ti dramski ansambli bodo uprizorili na odru »Sterijinog pozorja« deset gledaliških predstav.
Svečane otvoritve razstave »Gledališče v revoluciji«, ki sovpada s proslavo 25-letnice vstaje narodov Jugoslavije, so se udeležili razen predstavnikov oblasti AP Vojvodine tudi predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti Velibor Gligorič, predsednik Zveze dramskih umetnikov Jugoslavije Ljubiša Jovanovič, veleposlaniki švedske, Avstrije. Grčije, Poljske in Romunije, diplomatski predstavniki DR Nemčije. Francije, Holandske in Cehoslovaške ter mnogi drugi gostje.
Na razstavi je prikazano v besedi in sliki nastajanje partizanskih gledaliških odrov, dejavnost in razvoj gledališč narodne osvoboditve Jugoslavije, kultumo-prosvetno delo rodoljubov v nemških taboriščih in naših vojaških internirancev na Norveškem.
Fanfanijevo prepričevanje ni uspelo
NEW YORK. 3. maja (Tan. jug). Predsednik 20. zasedanja generalne skupščine OZN Amintore Fanfani je obvestil posebni komite OZN za vprašanja rasne diskriminacije, da razvite industrijske dežele niso pokazale pripravljenosti, da bi sodelovale v delu tega komiteja. Generalna skupščina je pooblastila Fan-fanija, naj Vpliva na te dežele (Britanija, ZDA, Japonska in druge), naj se vključijo v posebni komite, da bi bili napori svetovne organizacije v zatiranju politike rasne diskriminacije na jugu Afrike učinkovitejši. Posebnemu komiteju zdaj ne kaže drugače, kakor da zahteva od Fanfa-nija, naj nadaljuje svoje poslanstvo prepričevanja zahodnih sil.
Bonski odgovor na francosko noto
BONN, 3. maja (Tanjug). Zahodnonemška vlada je danes izročila odgovor na spomenico francoske vlade z dne 29. marca, v kateri je Francija seznanila Bonn s svojimi zahtevami o odstranitvi poveljstev NATO iz Francije in o umiku francoskih čet iz atlantske zveze do 1. julija letos.
V noti, ki so jd izročili francoskemu veleposlaniku v Bonnu, izreka zahod-nonemška vlada željo, da bi v osnovi preučila nadaljnje vojaške naloge francoskih čet, ki so stacionirane V Zahodni Nemčiji, kar naj bi služilo kot osnovni pogoj za pogajanja o njihovem novem statutu. Pri tem Banu trdi, da pravice, ki jih je zahod-nonemška vlada dala četam, vključenim v sistem zahodne obrambe v oikvi-ru NATO, ne morejo veljati za tiste čete, ki niso vključene v ta sistem.
Protest proti ukrepu občine Škofja Loka
Javna seja občinske skupščine zaradi rušenja črne gradnje?
ŠKOFJA -LOKA, 3. maja. — Predvčerajšnjim dopoldne se je na glavnem trgu v Škofji Loki zbralo precejšnje število škofjeločanov. Okrog pol desete ure so začčli vzklikati gesla proti postopkom uprave škofjeloške občine, ki je pred nekaj dnevi odredila rušenje črne gradnje v Godešičih. Razburjena množica (ocenili smo jo na 500 do 1000 ljudi) je potem odšla pred sedež občine, kjer je protestirala proti odločitvi občinske skupščine in še posebej proti predsedniku občine.
Najdrznejši so- na občinski zgradbi razbili več oken in stekleno tablo z napisom. Nezadovoljnežem tudi to ni bilo dovolj. Dva sta prinesla debelo bruno in z njo vdrla vrata v zgradbo. Na srečo se je prav tisti hip znašel pred množico eden izmed občanov, ki je pozval ljudi k treznosti. Pozneje je prispela tudi skupina miličnikov, ki je zavarovala občinsko zgradbo. Prispelo je tudi nekaj odbornikov občinske skupščine in sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov, ki so razburjeni množici zagotovili, da bo v Godešičih javna seja občinske skupščine Škofja Loka, na kateri bodo razpravljali o problemih, ki so nastali v zvezi z rušenjem Porentove hiše.
Okrog poldneva, potem, ko so tudi miličniki občane škofje Loke po megafonu večkrat pozvali k trezni presoji in opozorili na škodljivo ravnanje, ki nikomur ne pomaga, se je vroča kri nekoliko ohladila, tako da so se nezadovoljneži razšli po domovih *B. SAJOVIC
Rekonstrukcija vlade v Keniji
NAIROBI, 3. maja — Reuter poroča, da je za novega podpredsednika Kenije imenovan bivši zunanji minister Joseph Murumbi. Na tem položaju je bil še nedavno Oginga Odinga, ki pa je v aprilu po odstranitvi s položaja podpredsednika vladajoče stranke KANU odstopil.
Predsednik Kenije Jomo Kenyatta je v soboto uradno potrdil zakon, na podlagi katerega bodo člani parlamenta, ki so izstopili iz vladajoče stranke KANU, avtomatično izgubili svoja mesta v parlamentu. Osnutek zakona sta prejšnji teden sprejela oba doma parlamenta.
Kenijska sindikalna organizacija KOTU je sklenila odstraniti iz svojega vodstva štiri člane, med njimi tudi namestnika generalnega sekretarja sindikatov Denisa Akuma. v sporočilu sindika tov je rečeno, da so štiri <#n dikalne funkcionarje odstranili z njihovih položajev zato, ker so skušali vplivati na druge člane vodstva, da bi delali proti vladi Joma Ke-nyatta.
Borci NOV - upokojenci prednost pri stanovanjih,
LJUBLJANA, 3- maja. (Tanjug.) —Skupščina republiške skupnosti socialnega zavaro vanja Slovenije je sprejela načelni sklep, po katerem imajo upokojenci borci NOV prednost pri* razdeljevanju sredstev iz fonda invalidskega in pokojninskega zavarovanja, ki so namenjena za stanovanjsko izgradnjo. Sklep je bil sprejet na priporočilo republiškega združenja upoko , jencev, odbora Zveze borcev in socialno-zdravstvenega gve ta republiške skupščine. Po skupni ocem so se stanovanjske razmere borcev v zadnjih letih izboljšale, ne velja pa to za borce upokojence.
Zadnje vesti
Zahteve po razpustitvi neofašističnih organizacij
RIM, 3. maja (Tanjug). — Neredi na rimski univerzi, do katerih je prišlo zaradi uboja študepta arhitekture Paola Rosija, so imeli za posledico to, da so predsednik republike, vlada, parlament in drugi zahtevali, da se fašistične in neofašistične organizacije razpuste. V tem smislu so naslovile parlamentu interpletacije tudi skupine komunističnih, socialnoprole-tarskih poslancev in poslanci socialistične partije, šef republikanske partije La Malfa je zahteval ustanovitev parlamentarne komisije, ki naj podrobno razišče razmere na rimski univerzi. Skupina 50 profesorjev in docentov pa je zahtevala, da jo sprejme predsednik republike Saragat. V pismu, ki so mu ga poslali, govore o atmosferi nasilja in ilegalnosti, ki vlada na rimski univerzi in jo ustvarjajo skupine s fašističnimi in neofašističnimi simboli. Danes je skupina neofašističnih študentov, ki so jo vodili trije poslanci neofašistične partije, izzvala nove nerede v univerzitetnem mestu. Neofašisti so poskušali vdreti v upravno poslopje pravne univerze.
Izraelsko opozorilo Jordanu
NEW YORK, 3. maja (Tan-jug). — Danes je Izrael pozval Jordan, da naj prepreči ponavljanje sabotažnih vpadov na izraelsko območje. Kot javlja Reuter, je izraelski delegat v Združenih narodih Michael Comay poslal pismo Varnostnemu svetu. V pismu je rečeno, da je bila izraelska akcija v noči med 29. in 30. aprilom usmerjena le na dve vasi, ki sta nudili pomoč in zatočišče saboterjem, rečeno pa je še, da izraelska vlada globoko obžaluje, ker je morala napraviti ta korak. Jordan je včeraj poslal Varnostnemu svetu pismo, v katerem je obtožil Izrael »odprte agresije« in si pridržal pravico, da skliče’ sestanek Varnostnega sveta.
Huda nesreča na Češkem
PRAGA, 3. maja (Tanjug). — Kot javlja agencija CTK, je v včerajšnji prometpi nesreči umrlo deset študentov, štirje pa so hudo poškodovani. Skupaj s študenti sta se ponesrečila tudi dva profesorja, ki sta jih spremljala, vendar pa sta ostala živa.
Do te hude nesreče je prišlo v okraju Louni. Kamion, s katerim so se vozili študenti, se je zaletel v vlak.
Uemanti kitajskega
zunanjega
ministrstva
PEKING, 3. maja (Tanjug). Kot javlja agencija Hsinhua, je kitajsko ministrstvo zunanjih zadev danes sporočilo, da Ljudska republika Kitajska ni nikoli preprečevala tranzita sovjetske pomoči Vietnamu. Uradni predstavnik kitajskega ministrstva je der mantiral izjavo sovjevtskega obrambnega ministra Mali-novskega. Predstavnik je izjavil, da je Kitajska ves material vojne pomoči, ki ga je Sovjetska zveza izročila Kitajski, takoj transportirala v Vietnarh. V današnji izjavi predstavnika zunanjega ministrstva je rečeno tudi to, da se je »sovjetska revizionistična vodilna skupina degenerirala v pomočnika imperialističnih ZDA in da želi z njimi vladati svet«.
SRDELU
/
Telegrami
INDIJSKA DELEGACIJA — BEOGRAD. Na povabilo CK ZKJ je v Beograd prispela delegacija indijske komunistične partije, ki bo pri nas ostala pet dni.
COUVE DE MURVILLE — SOFIJA. Francoski zunanji minister je ob koncu obiska v Bolgariji povedal, da je bolgarska vlada povabila predsednika de Gaulla, naj obišče Bolgarijo.
VLADA V SENCI — PARIZ. Kandidat francoske levice na minulih predsedniških volitvah Mitterand je izjavil, da bo levica v kratkem formirala »vlado v senci«.
TRAKTORJI — KARAČI. Pakistan bo letos uvozil iz Jugoslavije 290 traktorjev vrste »Zadrugar«, v kratkem pa bodo postavili tudi obrat, v katerem bodo to vozilo sestavljali.
NAGRADA ZA MIR — MOSKVA. Letošnje Leninove nagrade za »utrditev miru med narodi« so podelili mongolskemu državniku žamsaraginu Sambu, nigerijskemu javnemu delavcu Courtisu, finski javni delavki Viretuomi-nen,, gvatemalskemu književniku Asturiasu in italijanskemu kiparju Manzi.
POSOJILO — AKRA. Ganska vlada je sporočila, da so ZDA dale Gani posojilo v znesku več kot 2 milijona ganskih funtov.
VDOR — PNOM PENH. Reuter poroča, da so siamske čete znova vdrle na kamboško ozemlje in se umaknile, ko so jih takoj nato napadle kamboške obmejne straže.
SPORAZUM — RIM. V italijanskem zunanjem ministrstvu so izmenjali ratifikacijske listine, s katerimi stopa v veljavo italijansko-madžarska pogodba o znanstvenem in tehničnem sodelovanju.
PROTEST — RIO DE JANEIRO. Čile, Peru, Ekvador in Kolumbija so poslale Franciji uradni protest zaradi napovedanega atomskega eksperimenta na francoskih otokih v Tihem oceanu.
SESTANEK — RIM. V San Remu se nadaljuje sestanek med delegacijami italijanske in francoske KP.
PRIZNANJE — MANILA. Filipinski predsednik Marcos je sporočil, da zdaj ni nobenih ovir, zaradi katerih Filipini ne bi mogli priznati Malezijske federacije.
ŠTIPENDIJE — AKRA. Ganska vlada je ukinila vse štipendije, kiv so jih ganski študentje dobili v začetku leta za študij v socialističnih državah.
SINDIKALNA DELEGACIJA — MOSKVA. V Sovjetsko glavno mesto je prispela delegacija italijanske generalne konfederacije dela, ki jo vodi generalni sekretar Novella.
ADENAUER — TEL AVIV. Bivši zahodnonemški kancler Adenauer je prispel na osemdnevni obisk v Izrael.
PULITZERJEVA NAGRADA — NEW YORK. Letošnjo Pulitzerjevo nagrado za biografsko delo je dobil profesor Arthur Schlesinger za knjigo »Tisoč dni Johna Kennedyja v Beli hiši«.
Pa še to:
NOVA ZAHODNOEVROPSKA DRŽAVA — V okrožnici z dne 12. aprila 1966, ki jo je Zavod SRS za mednarodno termično sodelovanje v Ljubljani razposlal gospodarskim in drugim družbenim organizacijam, piše glede potreb za SR Slovenijo: »Program bo zajemal zahteve za koriščenje brezplačne tehnične pomoči, katero nudijo še nekatere zapadno-evropske države kot so: Francija, Italija, Holandija m Izrael...« Poleg lepe slovenščine tudi novi geografski pojmi!
Vreme 3. MAJA 1966 ob 13. uri
W BE2
'im.
SONČNO DELNO OOUCfc,
&mm ***** SN®
0$ nevihte ^megu
------meje vremenskih
Ob
Ljubljana
Planica
Brnik
Maribor
Celje
Slov. Gradec Novo mesto Koper Kredarica Reka Pulj Split
Dubrovnik Zagreb Beograd