Za kmetijstvo nastopajo dramatični časi prenove Najbolj občutljivo področje popravljanja krivic, ki so bile storjene v naši bližnji zgodovi-ni, je kmetijstvo. Je tudi naj-bolj izpostavljeno, ker zadeva praktično vsakega izmed nas. To temo smo poleg ostale kme-tijske problematike obravna-vali tudi na okrogli mizi o pro-blematiki kmetijstva v Stični. Poslušalci so bili mnenja, da odgovori pristojnih ljudi (g. OMAN. dr. OSTERC), niso bili dovolj jasni. da je ostalo še marsikaj nedorečeno. Zaradi tega je podružnica SKZ iz Gro-suplja prosila g. OMANA za dodaten pogovor. Sprejel nas je v četrtek, 15. novembra. V dve uri trajajočem pogovoru smo mu postavili nasledrya vprašanja: 1. Reševanje problema arondacij, zaplemb... 2. Slovenske farme 3. Socialno zavarovanje 4. Uvoz kmetijskih pri-delkov 5. Reorganizacija Kmetij-skih zadrug in položaj kmeta 6. Kmetijsko šolstvo Poskusil bom čimbolj jedr- nato predstaviti odgovore g. OMANA: Reševanje tako ali drugače odvzete lastnine je zelo velik problem, ki ga je potrebno re-ševati mirno in previdno, da ne bi prišlo do povzročanja novih krivic. Zakon, ki bo urejal to področje, je v delu pri dr. Pir-natu - ministru za pravoso-dje. Zadeva je občutljiva tudi zato, ker si z vračanjem lastni-ne (v tem primeru zemlje) ne smemo uničiti obstoječe, že vpeljane proizvodr\je. To bi lahko povzročilo velik pro-blem v preskrbi Slovenije, zato tudi vračanje zemlje verjetno ne bo potekalo v celi Sloveniji naenkrat, pač pa postopoma. Ker reševanje tega področja ni enostavno, svari g. Oman pred skrajneži in napeteži, ki lahko naredijo mnogo škode. Problematika farm je tudi zelo pereča, kajti navezuje se neposredno na vračanje odvze-te zemlje. Farm ni mogoče od-praviti z odlokom ali drugim aktom, ker bi to povzročilo ve-lik izpad kmetijske proizvod-nje, česar si Slovenci ne more-mo privoščiti. Farmam bo po-trebno dati čisto enake pogoje pridelave kot zasebnim kme-tom, potem pa bo takoj jasno, kdo lahko preživi. Hkrati s po-stopnim odpravljanjem farm bo potrebno zagotoviti vsaj enako proizvodnjo v zasebnem sektorju z ustvarjanjem veli-kih družinskih kmetij. Tako na področju govedoreje kot praši-čereje. Predvideno je, da se bo najprej reševalo področje Gor-nje Radgone, potem pa naj bi kot drugo prižlo na vrsto ob-močje naše občine. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da je tendenca slovenske politike odpravljanje zdajšrgih družbe-nih posestev. Podrobnosti za-enkrat še niso razdelane, ve pa se, da imamo govedoreje pre-več, zato bi kazalo vzpodbujati nastavek prašičerejskih kme-tij, ki bi bazirale na gnoju, ne več na gnojevki. Poudaril je tu-di, da bi ob vračanju zemlje veJjalo razmišljati o komasaci-jah in večanju obsega kmetij, zlasti na račun tistih, ki zemljo imajo, a je ne obdelujejo. Tudi cerkev naj ne bi dobila nazaj posesti, pač pa odškodnino. Gospod Oman je dejal, da lah-ko že sedaj kmetje sami nabav-ljajo repromaterial in gnojila mimo zadrug in trgovskih or-ganizacij. Tudi področje socialne pro-blematike ni rešeno. Več ali manj je v fazi dogovarjanja. Sam se zavzema za to, da bi prišli Slovenci do nacionalne pokojnine, katero bi prejemali vsi. ne glede na to, ali so bili kdaj zaposleni. Pokojnino, ki bi bila višja od te osnovne, pa bi si moral vsakdo pridobiti z dodatnim plačevanjem v sklad. Tudi za osnovno po-kojnino bi plačevali vsi, ki ustvarjajo dohodek. Pred nami so tudi spremem-be v organizaciji kmečkih za-drug. Pri tem vprašanju je po-udaril, da morajo biti kmetje aktivni in sodelovati pri ustvarjanju nove zadruge. Ve-deti moramo, da bo zadruga po novem le trgovska organizaci-ja, kar ni nepomembno, saj bo v razmerah odprtih meja proti zahodu lahko uspeval le dobro organiziran kmet in pa seveda nekaj sposobnih posamezni-kov. Priporočil je, naj se kmet-je čim bolj zanimajo in sodelu-jejo pri ustvarjanju pravil za-druge, najsi postavijo svojo or-ganizacijo z ljudmi, ki jo bodo sposobni voditi. Delavci seda-ryih KZ naj ne bi bili člani za-drug, ker s tem nič ne pridobi-jo, kajti s članstvom ni moč kupiti delovnega mesta, pa tu-di sicer delovna razmerja ure-jajo drugi akti. G. Oman je mnenja, da zadružni deleži ne bi smeli biti previsoki, kajti vse obstoječe KZ že imajo do-ločen kapital. Višji deleži za za-gon so potrebni le pri novo ustanovljenih kmečkih zadru-gah. V zvezi z davčno politiko vlada razmišlja, da bi kmetija plačevala pavšalni davek (ver-jetno na enoto površine) ali da bi bila organizirana podjetni-ško (da bi torej »vodili knjige«). Kup vprašanj je še odprtih, reševati pa jih je potrebno hi-tro, kar je v teh razburkanih časih težko. Jasno nam je vsem, da čisto brez krivic tu-di tokrat ne bo šlo, kajti nič na tej zemlji ni idealnega. Problemi torej so tu, tukaj pa smo tudi mi vsi, da jih posku-simo rešiti. Rešujmo jih, kot je dejal g. Oman, strpno in previdno. IGOR AHAČEVČIČ