MiMt мкВмг) моааШск KM X.— M m*# («1пж*ћ#Мсћ RIC ОДв Zn#Wl*«M)hr ađutKtUk woA aw № Ж. 6* htoNmdea Mcmmtm šBgeaoauam
Slini boji na Viiiodn Se trajajo
Zahodno od Smolenska spodleteli prodorni poskusi - Potopl]en sovražni rnšllec
Oberkomnumdo der Wehrm&<dit j# dn# 3S. oktobra objavilo t
Na težiščih reUke obrambne bitke т juS-Bem in nrednjem odseku vzhodne fronte je prUlo včeraj do poeebno erditih bojev. Več južno od Melttopola in jugovzhodno od Za-porožja na ozki fronti napadajočih sovjet-ekih divizij emo odbili z visokimi sovražnikovimi zgubami, nekaj vdorov smo zajezili. Na obeh straneh Dnjepropetrovska se je sovražnim silam pod zaščito goste megle po-erečilo, narediti moati&ča na zapadnem brega Dnjepra.
V prostora vdora jugovzhodno od Kre-btenčuga so se menjavali močni sovražni napadi proti na&im zajezujočim frontam z leetaimi nasprotnimi napadi. Sovjeti so povečali svoje napore, da bi prodrli proti Krl-rojrogu. Težki obrambni boji še trajajo ne-Bmanjšano.
Do hudih bojev je prišlo tudi zahodno od Kmolenska. Močni prodorni napadi Sovje-tov so spodleteli tam ob živalem odporu naših čet, ki so z nasprotnim napadom zopet Mtvojevale začasno zgubljeni svet in pri tem uničile neko slabejšo sovražno skupino.
Od ostale vzhodne fronte je poročati le o krajevnih bojih iz odsekov severno od Kijeva, na obeh straneh izliva Soža, jugoza-
hodno od VeUkijeg« Lukija in južno od La-doškega jezera.
V težkih bojih obeh zadnjih dni smo odstrelili 282 sovjetskih oklopnjakov, večino teh na fronti med AzovsUm morjem in Kremenčugom.
Na juinoitalijanski fronti se včeraj niso vršila nobena omembe vredna bojna dejanja.
Močne irtcupine nemških vojnih letal so ponovno > dobrim uspehom napadle sovražno oekrbovališče Neapelj.
Po poročilih, ki so med tem dospela, je
9гоЛЈ9 T BoS M tS. oktober potopilo B« vzhodnem Sredosemskera mor)a enega sovražnega ruMlca in i bombami pogodilo ter težko poil&odovalo nekega dru-
gega.
Nad zasedenimi zahodnimi ozemlji emo včeraj sestrelili enajst sovražnih letal, izmed teh devet po protiletalskem topništvu zračnega orožja.
Severnoameriški bombniki bo ob gostem plašču oblakov in deževnem vremenu preleteli Jugovzhodno Nemčijo in brez načrta ter na široko raztreseno odvrgli bombe na nekaj krajev. V pretekli noči so sovražna motilna letala izvršila posamezne napade na Zahodno Nemčijo.
Nemška bojna letala so bombardirala posamezne cilje v obmestju Londona.
Ze 23.000 smrtnih žrlev lakote \ Benyallji
indlla na potu mnoštvenega samomora - Debata v angleškem Gornjem doma
Stockholm, 26. oktobra. lakota v Ben galiji bo po nekem poročilu iz Kalkute, kot poroča Ust »Nya Dagligt Allehands« iz Londona, oči vidno zahtevala več žrtev kot velika lakota 1. 1876. V zadnjih tednih je mnrlo zaradi lakote okoli 25.000 ljudi, takrat p» skupno 30.000. Nalezljive bolezni kot kolera, malarija in legar strašno divjajo v Kalkuti.
Lakota v Indiji je cel6 angleške lorde vznemirila. V Gornjem domu je prišlo do velike debate, ki je znova dokazala, da ni angleška vlada ničesar podvzela, da odpravi prehranjevalne težkoče, čeprav je že dol-
Princ Ciril in profesor Filoff pri Fiiiirerja
Razgovor v duha prisrčnega sporazuma In tradicionalnega prijateljstva
Berlin, 26. oktobra. FUhrer je 18. oktobra "prejel člana bolgarskega regentskega sveta princa Cirila In profesorja Filoffa.
Fiihrer se je в princem Cirilom in profe-eorjem Filoffom razgovarjal o splošnih Vprašanjih in vprašanjih, ki zanimajo oba dela. Sestanka so se na nemški strani udeležili Reichsminister des Auswartigen pl. Ribbentropp, Generalfeldmarschall Keitel in General Jodl. Razgovori pri Fiihrerju so potekali v duhu prisrčne sloge in jih je navdajalo izkazano tradicionalno prijateljstvo med Reichom in Bolgarijo.
Dne 19. oktobra sta princ Ciril in profesor Filoff obiskala ReichsauBenministra pl. Ribbentropa in se prijateljsko razgovarjala z njim.	__
Ameriški imperializem v zraka
v stremljenju Zedinjenih Držav po svetovnem gospostvu ni nobenega področja, na katerem bi Washington trpel koga drugega kot enakopravnega ali mu celć dovolil kako prednost. Totalnost tega zahtevka po svetovnem gospostvu USA obsega zato tudi absolutno gospostvo na morju in v zraku. Kar se tiče aspiracij Washingtona na področju zraka, so že napravili zelo obsežne načrte in jih začeli uresničevati. Osta-
Nečioveško zverinstvo Sovjetov
Berlin, 26. oktobra. Ponovno se je že moralo poročati, da so sovjetski bombniki neusmiljeno obstreljevali vrste ruskih beguncev, ki so zapustili hišo in dom in bežali pri nemškem odmikanju pred zasle-dujočimi boljševiki proti Zapadu. Vkljub temu pa se ne more to nečloveštvo niti primerjati s poživinjenostjo, ki divja v o-zemljih, katere so Sovjeti zopet zasedli. Dnevno še prihajajo begunci do nemških črt, ki so zaostaU za našimi četami in so bili razočarani v svojem zaupanju do sovjetske armade ter iščejo raztrgani in izčrpani pri nemških vojakih zaščite in hrane. Šele te dni je poročal begunec Vladimir Krilenko iz Brovice, da so v njegovi vasi strašno mučili in pomorili več sto mož, žena in otrok
li pa niso samo pri tem. Začenjajo že tudi praktično reševati ta problem. V ta namen sta nakupila, kot sporočajo londonskemu časopisu »Daily Mail« iz Washingtona, is-dajatelj severnoameriških časopisov »Time«, »Life and Fortune«, Henry Luce in znani svetovni letalec in filmski magnat Howard Hughes srednjeameriško zrako-plovno družbo Taca. Po informaciji časopisa »Wallstreet Joumala« so sklenili pridobiti to izredno važno progo, da je ne odtegnejo Angleži Amerikancem tik pred nosom. V ostalem je nakupil svetovni letalec in filmski magnat Hughes skupno s pro-slulim ladjedelničarjem Henryjem Kaiser-jem, ustvariteljem »plavajočih rakev«, že več severnoameriških letalskih prog in tovarno za izdelovanje letal. Polagoma bodo Angleži Izprevideli, da so tudi na tem polju že zaostali.
go časa vedela za nje. Poslanec delavske stranke Earl of Huntingdon je tekom razprave sporočil pretresljivo vest, da bolniki v Indiji ne žele, da jih zdravijo za kolero, ker jim potem ničesar drugega ne preostane kot dolgotrajno hiranje za lakoto in smrt.
Lord Hailey vidi vzrok lakote v Indiji pri verižništvu in kopičenju živil, moral pa je priznati, da bi vse to lahko angleška vlada preprečila z energičnimi ukrepi.
Lord Strabolgi je imel vsaj pogum priznati, da so odpeljali znatrie množine živil iz Indije za oskrbovanje čet na Srednjem Vzhodu. Te ugotovitve pa še daleč ne smatra kot obtožbo, temveč jo je imenoval bolj diplomatično za »nesrečno okoliščino«.
Državni podtajnik lord Munster je skušal z vsemi sredstvi braniti angleško vlado, pri čemer je imel žalostno srčnost, da je imenoval lakoto »za notranjo zadevo indijske vlade« in trdil, da je za Anglijo ta katastrofa samo vprašanje razpolaganja z ladjami.
Minister za Indijo Amery je pri odgovarjanju na številna vprašanja priznal, da u-ganjajo lastniki velikih nasadov verižništvo in kopičenje, kateri se zopet nahajajo v krempljih židovstva, kot izhaja iz drugih poročil. 2k)pet srečamo židovski kapital, ki uganja iz bridke stiske naroda umazane posle.
švedski lisk pozvan k redu
Očitki proti več ministrom - Značilno za sedanjo politiko
Stockholm, 26. oktobra. V švedski notranji politiki se opaža nekaj dogajanj, ki jasno kažejo na zunanje politične zveze. So-cialdemokratična stranka je dala preizkusiti svoj program, ki je bil postavljen 1. 1920., da morebiti spremeni nekaj točk. Določno se vidi orientacija po vzorcu stranke angleških labouristov.
Še močneje je viden vpliv pri navalu cele vrste organov tiska proti nekaterim članom kabineta in drugim visokostoječim osebnostim radi dozdevnih prekrškov politike nevtralnosti. Pri tej akciji, ki je ravnokar povzročila debato tudi v državnem zboru ,gre za tondence, ki so v očitni zvezi z znanim priganjanjem velikega švedskega tiska, da se v uradnem vedenju Švedske izvrši dalekosežna zunanj politična preorien-tacija. >Dagens Nyheter« in nekateri drugi listi, med njimi levičarski rudarski »Afton-bladet«, so vzeli na muho zunanjega ministra Giintherja, vojnega ministra Skolda in vrhovnega poveljnika švedske oborožene si ie generala Thornella. Značilno je, da komunistični časopis »Ny Dag«, kajpak zelo vesel, zagrabi te sunke. Opozicionalni, >Folkets Dagbladet« izjavlja, da gre za ži-
dovsko-boljševiško enotno fronto, ki meri na odstranitev ostankov švedske nevtralnosti.
Deloma se nadaljujejo napadi tiska proti vladi, kar je ne nazadnje povzročilo najbrž to, da so od strani vlade padle v teku debate v parlamentu precej ostre besede proti očitkom tiska. Dotični časopisi, ki so tudi vednc v prvi vrsti, kadar gre zoper Nemčijo, vidijo, da možje lastne vlade ostro kritizirajo njihove metode. Ministrski predsednik Hansson je zahteval, da se naj umaknejo očitki, in vprašal, kaj še ima s šved-stvom opraviti tako počenjanje, pri katerem so se židovsko orientirani organi obnašali izrazito brezobzirno. Nekateri listi, med njimi »Stockholms Tidningen« očitajo sedaj vladi, da nagiba k diktatorskim navadam.-
Podvrgli sc se zahtevi Sovietov
Berlin, 26. oktobra. Kakor javlja Reu-terjev moskovski dopisnik, so v teku razgovorov med Edenom, Hullom in Moloto-vom angleški in severnoameriški delegati izjavili, da pristanejo na zahtevo Sovjetov, po katerih se naj vojaškim vprašanjem da prednost pred vsemi drugimi.
• • •
Zidje in Polagoma padajo koprene, 19 Ivdalcli/n ^ eakrivaHe predbsgjodoviiHl '	izdajstva glede Duceja bt
glede Dncejflnjega posledice. In glejte, ko# inspiratorji in zaplotniM tel največje nesramnosti т svetovni zgodovin# »e pokažejo zopet židje in prostozidarji. Re# publikansko-fašistična vlada je sedaj odkrfc la ozadje tega umazanega gospodarstvi umazanih intrig in ugotovila, da je pr* prečil vpliv dvora in prostozidarstva reš#i tev židovskega vprašanja in poskrbel za tej, da so prostozidarji zadeli ona mesta, ki ao| jim omogočila izvršitev njihovih nesramnili načrtov. Tako je bil na primer v tistih letil^ ko je bila izvršena cela serija ateritatot! na osebo Duceja, prijatelj Židov in prosto* zidar Luigi Federzoni načelnik policije id minister za notranje posle. Ni bil slučaj^ da je ta mož imel tudi veliko vlogo pri prk pravi izdajstva glede Duceja. Po teh od* kritjih, ki so razkrila tudi nek načrt »osvoboditev Italije«, ki ga je bil »Veliki Orient« izdelal v Parizu leta 1939. in ki jH smatral za »osvoboditev Italije« za potreb* no sredstvo smrt Mussolinija, poseg kraljS in vojske vmes in končno izgubo vojne, po* stane jasno, da je mogel postati načelni^ italijanskega zunanjega štaba izdajaled Badoglio kot prostozidar 33. stopnje, in dđ je kot tak storil vse, da je v smislu pa* riškega Velikega Orienta oviral italijanske vojne napore ter skrbel za to, da se zgubi vojna. Da se tej židovski prostozidarski sodrgi ni posrečila izvršitev načrta, ee ј4 zahvaliti samo temu, ker je Nemčija po* segla vmes. Narodom pa naj ho ravno te predzgodovina izdajstva glede ■ Duceja, k! zelo drastično prikazuje zlonosno delovanj# židovskih prostozidarjev, menetekel, dal
stopijo Židom in prostozidarjem na prste.. #
*
„SlrnsIlO Da za londonske in washing# plutokrate bojujoči s«, ' vojaki nimajo načesar priča* kovati od plutokratskih voj% nih zločincev, bi moqalo biti iasno od vsegl začetka vsakomur, ki je opazoval sociatoel prilike v AngUji in Zedinjenih državah 1л£ se je pri tem prepričal, da tej izžemajoči plasti ne gre za ničesar drugega, kakor zai to, da vzdrži svojo lastno moč in si zago* tovi vire zaslužka. Vsakdor je lahko priča* koval, da usoda vojakov ne bo nič drugač* na kot ona delavcev. Kadar so bili opraviM svoje dolžnosti, so lahko molče zginili. Takoj se je tudi zgodilo. »Strašilo obubožanja^l navdaja, kakor je ugotovil angleški poslal nec delavske stranke dr. Haden Goiest t! nekem govoru, ki ga je imel pred vojaki id njihovimi svojci v londonskem mestnem de* lu Ingtonu, svojce britanskih vojakov Ш strahom in grozo, čim boljši je vojak, ten* manjši so njegovi prejemki, najslabše pa s«# godi svojcem, pri katerih služi vojake moj ali sin. Poslanec je naštel potem primere, t. katerih osamele matere, ki so bile docelg navezane na gospodarske podpore sinov pet mesecev niso prejele od britanske državel niti beliča, ko je njih sin že padel za očet* njavo. To je tako pravo lice angleške plu* tokracije, kakršna je v resnici, v njenerat spremstvu, pa se nahaja »strašilo obubo* žanja«.
Katoliška cerkev ie oškodovana za deset milliard
Po predhodnih ugotovitvah predstojniki oblasti v Vatikanskem mestu znaša 10 milk jard lir škoda, ki jo Je utrpela katoliška! cerkev v Italiji zaradi razdejanj pri zastra* hovalnih napadih Angležev in Sevemoame* rikancev, kakor tudi zaradi ropa umetnid in zakladov.
Pov#od, kamor pridejo čete 8. armade v Itw liji, ee na mah dvignejo cene, piše »Dally Te* legraph«. Tekom enega tedna se niso cene sa* mo podvojile, temveč večkrat ceW podesetorilei
stran 2. — Stev. 85.
KABAWANKEN BOTE
Sreda, 27. oktobra 1943.
Težki obrambni boji še Iraiaio
Odbiti prodorni napadi pri Kijevu in Smolenslcn - Potopljena britanska križarka
Oberkommando der Wehrmacht je dne 24. oktobra objavilo:
Prodorni poskusi Sovjetov med Azov-ekim morjem in ZaporoSjem so spodleteli tudi včeraj v težkih bojih, pri katerih se Je posebno odlikovala 3. gorska divizija Oat-marke, ki jo vodi Generalmajor Wittmann.
V	noči na 22. oktober smo po večdnevnih pouličnih bojih v Melitopolu vzeli naše čete nazaj na položaje ob zapadnem robu mesta.
Iz prostora severno od Zaporožja in iz mesta vdora jugovzhodno od Kremenčuga je sovražnik hkrati prejel z močnimi silami v veliki napad. Mogel je sicer v raznih odsekih pridobiti nekaj terena, vendar je pa našim četam uspelo, da so v srditem boju prestregle nameravani prodor. Bitka *e traja z nezmanjšano silo.
Ob Dnjepru jugovzhodno od Kijeva in ob izlivu Soža bo tudi včeraj sovjetski napadi ostali brez uspeha. Lastno napadno pod-vzetje severno od Kijeva je zožilo mesto vdora, ki je nastalo v bojih prejšnjih dni.
- Tudi tretji dan v prostoru zahodno od Smolenska trajajoče obrambne bitke so bili krvavo odbiti prodorni napadi Sovjetov, ki so se nadaljevali z najhujšim topniškim ognjem in z dovajanjem novih вД. Pri obrambnih uspehih v srednjem odseku fronte sta posebno udeležena XXXIX. zbor oklopnjakov, ki ga vodi General der Artil-lerie Martinek, in rheinsko-westfalska 253. pehotna divizija, ki jo vodi Generalleutnant Becker.
V	zahodnem in srednjem odseku južno-Italijanske fronte je sovražnik po močni topniški pripravi podvzel več z oklopnjaki podprtih sunkov. Ti so spodleteli večinoma
že T združenem ognju pred položaji naših bojnih prednjih straž, ali v lastnem proti-sunku.
V vzhodnem Sredozemskem morju je ,uspelo nemškim vojakom, ki so začasno zašli v vojno ujetništvo, da so se osvobodili. Ko so bile dovedene sile in s pomočjo zračnega orožja so zavzeli presenetljivo otok Levitha v Dodekanezu, ki je bil zaseden po sovražniku. Dne 22. oktobra so se vrh tega izkrcali odredi zračnega orožja, ojačeni po četah vojske, na otoku Stampalia, ki so ga imeli zasedenega Britanci in Badoglijeve če-
te. Razbili so eovražni napad in zasedli otok. Pripeljali so ujetnike in plen.
V	pretekli noči je odred nemških bajnih letal Ж dobrim uspehom napadel pristaniško mesto Great Yarmouth, ki leži ob angleški obali. Druga letala bo bombardirala posamezne cilje v Južni AnglijL
V	Atlantiku eo bojna letala pogodila z bombami dve ladji za izkrcanje, od katerih ee mora ena smatrati za uničeno.
V	noči na 23. oktober se je 'vršila bitka v Rokavskem prelivu med lastnimi torped-bojne sile popolen uspeh. Potopile so eno britanskih križark. Pri tem so dosegle nemške bojne sile popolen uspeh. Potopile so eno britansko križarko in vrh tega torpedirale dva ru&ilca. Lastne škode in zgube se pri tem niso pripetile.
48 lerorisličiilih bonilmikov sestreljenih
Težki boji pri Kremenčugu - 218 sovjetskih bombnikov uničenih v dveh dneh
Oberkommando der Wehrmacht je dne 23. oktobra objavilo:
V bojih med Azovskim morjem in Zapo-rožjem smo včeraj po izredno hudi borbi dosegli velik obrambni uspeh. Pri tem se je poleg odlično bojujoče se pehote posebno obneslo naše topništvo. V prostoru vdora jugovzhodno od Kremenčuga je zračno orožje s ponovnimi težkimi napadi močnih odredov bojnih letal in letal za boj iz bližine zelo močno ohromilo udarno moč sovjetskih napadajočih skupin in premikanj čet. Včeraj so se v tem prostoru vršili samo krajevni napadi pehote in oklopnjakov. Ubranili smo se jih v hudih bojih, odstranjujoč začasne vdore.
Nasprotni napad je vrgel sovražne sile kljub žilavemu odporu daleč nazaj. Prednja četa našega napada je pri tem sunila v
Soijelski napadi so se razširili
Izjalovljen poskus izkrcanja na Krimu - Uspešen napad na sovražni konvoj
Oberkommando der Wehrmacht je dne 22. oktobra objavilo:
Na vzhodni fronti iw Sovjeti razširili svoje napade na nadaljnje frontne odseke.
Med Azovskim morjem in Zaporožjem je eovražnik po silni pripravi z obstreljevanjem znova prešel v napad, a je bil včeraj v bistvu odbit z visokimi Izgubami. Boji so 8e v teku.
Na bojišču jugovzhodno od Kremenčuga eo Sovjeti tudi včeraj poskušali razširiti svoj vdor ob straneh. V težkih, še trajajočih bojih smo ugonobili neko skupino sovražnih oklopnjakov, ki je bila predrla.
Tudi v ovinku Dnjepra, jugovzhodno od Kijeva, so razen nekega krajevnega vdora, ki je bil med tem zajezen, potekli sovražni napadi brez uspeha kljub uporabi močnih Bil. Severno od Kijeva smo z lastnim na-padnim podvzetjem dosegli važen odsek reke in ga očistili od sovražnika.
Severozahodno od čemigova so naše čete v srditih bojih prestregle vedno ponavljajoče so prodorne poskuse Sovjetov.
. Tudi zahodno od Smolenska je naraščalo bojno delovanje. Sovražnika, ki je na ozki fronti napadal ob obeh straneh avtomobilske ceste z močno podporo topništva in bojnih letal, smo zavrnili.
Poskus Sovjetov, da bi se s slabejSimi silami izkrcali na vzhodni obali Krima, je ■podletel.
. Od ostale vzhodne fronte poročajo o brezuspešnih sovražnih poskusih, priti čez Vol-hov in Nevo in o uspešnem lastnem napad-nem podvzetju jugozahodno od Velikijega Lukija.
Oddelid nemških bojnih letal In letal za boj iz bližine so skupno z romunskimi vojnimi letalci ponovno posegli v obrambne boje, in izvršili posebno težke napade na sovražnikove nared stoječe čete in premikanja čet v prostoru vdora jugovzhodno od Kremenčuga.
Dne 20. in 21, oktobra smo v zračnih bojih in s protiletalskim topništvom uničili 190 sovjetskih letal pri le šestih lastnih izgubah. Leutnant Lang, StaifelfUhrer v nekem oddelku lovskih letal, je včeraj izvo-jeval 12 zračnih mag.
Na južnoitalijanski fronti je bilo samo v eahodnem odseku krajevno bojno delovanje.
Na morju zahodno od Alžira so nemška bojna letala in torpedna letala napadla nek večji sovražni konvoj. Zadetih je bilo več prevoznih ladij in eno strašno vozilo. En W teh ladij se lahko smatra м uničenega. Ш m od tega goletm mi зршЦв,
Posamezna britanska vznemirjevalna letala so v pretekli noči odvrgla brez načrta bombe v severozahodnem ozetnlju Reicha.
Brza nemška bojna letala so v noči na 22. oktober sunila proti Londonu in z bombami pogodila ukazane cilje.
Po dokončnih poročilih sil zračne obrambe je sovražnik pri svojih podnevnih iii nočnih napadih dne 20. oktobra na ozemlje Reicha izgubil 28, in ne 18, letal.
Vlada svobodne Indije napove vojno USA in Veliki Britaniji
Tokio, 26. oktobra. Vlada Svobodne Indije je po poročilu Domeja iz Sonana sklenila pod predsedstvom Subhasa Chandra Bozeja, da napove vojno Zedinjenim državam in Veliki Britaniji.
Krvav teror v Sraolensku
Vsak peti obsojen na smrt ;
Bern, 26. oktobra. Kot poročajo iz Ankare, divja v po Sovjetih zopet zasedenih o-zemljih strašen teror. Komisije NKWB zapirajo v masah in obsojajo na smrt in pregnanstvo po površni preiskavi. V Smolen-sku je prevzela prebivalstvo panika, ko so zvedeli, da prihajajo Sovjeti. Malo število zaostalih prebivalcev so Begnali komisarji NKWB na velik trg. Može so ločili od žena in vsak peti je bil obsojen na smrt в streljanjem. Sodbo so izvršili izven mesta pri pokopališču. Ostale može so mobilizirali, žonske pa porabili za čiščenje okolice od nemških min. Pri tem je prišlo ob življenje v dveh dneh nad 200 žensk.
sovražne kolone na pohodu in vasi z nastanjenimi četami ter prizadela sovražniku visoke zgube. V ovinku Dnjepra, jugovzhodno od Kijeva in v prostoru severozahodno od černigova.smo v težkih bojih zavrnili številne sovjetske napade. Zahodno od Smolenska je sovražnik na obeh straneh avtomobilske ceste po izredno silni topniški pripravi nadaljeval svoje prodorne poskuse. Napram več sovražnim vdorom v našo fronto so takoj pričeti nemški nasprotni napadi dobili kljub srditemu sovražnikovemu odporu en del zgubljenega sveta zopet nazaj. V obeh zadnjih dneh smo na vzhodni frojiti odstrelili 218 sovjetskih oklopnjakov.
Od južnoitalijanske fronte ne javljajo nobenih pomembnih bojnih dejanj razen živahnega delovanja obojestranskega izvid-ništva.
Močni odredi nemških bojnih letal so bombardirali sovražno oskrbovalno pristanišče Neapelj in z zadetki na obrežne naprave in pristajališča ladij, v skladiščnih lopah in kupih materiala povzročili velike požare in znatne škode. V Vzhodnem Sredozemlju je zračno orožje z močnimi silami napadlo neko so'VTažnilcovo oporišče na otokih.
Skupine britanskih bombnikov so v pretekli noči priletele v Srednjo in Jugoza-padno Nemčijo in izvršile težek zastraho-valni napad zlasti na mesto Kassel, kjer so bila povzročena razdejanja v stanovanjskih četrtih. Med prebivalstvom so nastale zgube. Sile zračne obrambe so uničile po doslej došlih poročilih 48 težkih bombnikov.
Nemška bojna letala so v pretekli noči zopet bombardirala cilje v obmestju Londona.
Severnoameriški židje si žele dolge vojne
ženeva, 26. oktobra. Medtem ko židovski priganjači te vojne puste krvaveti vojake, ki so jih poslali na fronto, spravljajo svojo pšenico v shrambiŠča, kot v prvi svetovni vojni. Njim ne moro vojna nikdar predolgo trajati Znani angleški časopis. »News Leader« piše, da se pozna, kdo ima v Ameriki v resnici interes za dolgo vojno, da je za to treba samo prelistati newyorško časopisje visoke finance. V njem najdemo naslove kot »glasovi o miru pritiskajo na akcije bombaža. Vesti o poskusih miru jih znižajo za štiri do šest točk«. Nek pridelovalec je napravil celo v tedniku »New York Call« »pesem« na to_razpoloženje padanja, v kateri se glasi: »O pekel, če se ta vojna prehitro konča, potem bo vzel vrag vse naše zaslužke. Kurzi bombaža dnevno padajo' in ves svet je žalosten, če se govori o miru«.
Med Moski'0 in ČHmgl^imgem
Boljševizem na Kitajskem - Razočarani In odvisni maršal
Spisal K. pl. Ungem-Stemberg.
Kmalu nato, ko .se je boljševizmu posrečilo izobesiti svojo zastavo s kladivom in srpom na zidovih Kremi j a, je smatral Lenin za eno izmed najbolj nujnih nalog, da razvname vihar nad Azijo in pridob; Kitajsko za boljševizem. Stalne zmešnjave, med seboj se vojskujoči maršali, zmedene razmere, ki so takrat vladali na Kitajskem, so se mu zdeli kot izvrsten pogoj za po-srečenje njegovega načrta. Njegčve napore je spočetka res spremljal nepričakovan uspeh. Lahko omenimo, da je med drugim postavil reformator Kitajsko Sun-Yat-Sen \ svoji oporoki trditev, da je boljševizem lahko pod gotovimi pogoji socialno in poli-бш-XAtrSfin
(mmw
ni poznal moskovske' resničnosti; zanj je bil boljševizem prazna prikazen v sanjah. To pa ni preprečilo, da so Sli njegovi sodelavci in dediči njegovih misli v Moskvo; tudi njegov zet Čangkajšdk sam se je podal na romanje v Kremelj. Vrnil se je prav kmalu popolnoma razočaran iz Moskve.
To pa ni bila zapreka, da je vseeno kuo-mintang odprl moskovskim agentom vrata na stežaj na Kitajsko, da so posebnega pooblaščenca Lenina za Kitajsko, Borodina, triumfalno sprejeli. Borodinu in njegovim sodclavcem so je posrečilo, da so brez posebnega truda dobili vpliv na ozemlje,' ki je po poročilu lorda Lyttonsa obsegalo okoli 90 milijonov prebivalcev. Pa vseeno м je
FUhrer je poelal v prltrtnlh beeedah pleane brzojavne čestitke Njegovemu Veličanstvu to-mimakemu kralju ob priliki njegovega rojstne^ ga, dneva 26. oktobra.
Feldmarachall Rommd Je sprejel n* dolf
razgovor 21. oktobra v »vojem glavnem etanu vojaškega at&šeja ceearekega japonskega veleposlaništva pri republikansko-fafiietlčnl vladi Italije.
»Trd* bitka In krvav* vojna je to; dol^ik
dolga jo če pot«, je rekel general Elsenhower v soboto zvečer v radijskem nagovoru sever« noamerišklm četam.
Lord Wavell, novi britanski podkralj т In' dljl je za olajšanje lakot* pri BenguUh ustm* novll pomožni sklad, ki naj urejuje razdeli« tev denarja. Kruha In rlža, ki bi sestradajo« čim v resnici lahko pomagala, zaradi brltaik* ske oskrbe namreč nI.
Avstralska vlada je odklonil« predlog am«>
rlkansklh židovskih organizacij ,da W dovolil* po vojni kolonizacijo sedem milijonov hektaiv jev zemlje v Zahodni Avstraliji po židovskih beguncih.
Kakor poroča vrhovno poveljstvo ■•vemo«
ameriške vojne mornarice, so znižali najnižjo starost onih ,kl se Javijo za vstop pri vojni mornarici, od 18 na 16 let.
Glraudovi pristaši eo se, prlSedM le Korzlk» izkrcali v nekem alžirskem pristanišču. Morali so zbežfl,ti pred preganjanjem gaullstov, ki vsakega postavijo k steni in ga ustrelijo, Č# ne more dokazati, da je prlstaS do Gaulla.
V IndijslU državi Myoeore, Id že nekaj čaM
trpi lakoto, je Izbruhnila sedaj tudi epidemija kolere.
Diplomatski sotmdnlk lista »Daily Telegraph a« poroča, da je postavila Kanada dnt 19. oktobra prvič, neodvisno od matične države, svoje ime pod pogodbo za podaljBanje dogovora o zakupu In posodi. To je korak dalje do samostojnosti tega dominlona.
Ekukralju Albanije, Ahmedu Zoguju niso dovolile oblasti, da bi prišel v АШг.
Newmost inflacije Je vzbudila т finančnih
krogih Palestine takšen strah, da so se vršile v Tel Avivu in Jeruzalemu pred blagajnami bank in menjalnic pravi boji, ker so vsi hoteli nakupiti zlato.
Sicilijo preplavljajo sedaj s seperatlstlčnlm
propagandnim materialom, kot poročajo iz Al-žirja. Za tem domnevajo, da stoji angleSkI vpliv.
»Sunday Times« ugotavlja т nekem svojem članku, da bi cel6 kaka zapadna fronta v svoji najstrašnejši obliki ne mogla doseči, da bi končala evropska vojna.
Veliko so Jih zaprli v četrtek т Gibraltarju.
Tik pred Izvršitvijo so odkrili sabotažo. naj« dalekosdžnejSega pomena, o kateri pa ne ročajo ničesar natančnejšega.
Ол bi 80 že sedaj govorilo o »bitki sa Rime, smatra, kot poročajo Iz Londona, vojaški so-trudniki lista »Times« za preuranjeno. Pred« no bo prišlo tako daleč, morajo anglo-amerl« ške čete premagati celo vrsto velikih zaprek. Zaenkrat se ne sme računati ж nlkakim senza« clonalnlm napredovanjem.«
Prepadenost v vatikanskih krogih
Rim, 26. oktobra. Merodajnl vatikanski Tffogi so zelo prepadeni zaradi tako zvane katoliške-komunistične Btranke, ki ee je ustanovila v po Britancih in Sevemoameri-kancih zasedenih ozemljih Italije. Ta ustanovitev očitno namerava, da bi učinkovali proti Severu. Nova stranka stoji v najožji zvezi s komunistično stranko v Južni Italiji, katere glavni agitator je Eugenio Re-ale alias Scrra in ki so ga britansJco-ameri-kanske zasedbene oblasti postavile za župana v Neaplju. Razni kardinali v Rimu ostro obsojajo povzročitelje te stranke. Kardinal in vikar Rima Marchettl Selvag-giani je odredil, naj se v cerkvah rimske Škofije opravljajo javne molitve proti komunistični nevarnosti v Italiji
gom je ostal smisel komunizma tako nerazumljiv, kot lestvica logaritmov. Tudi voditelji kbumintanga no kmalu spoznali nesrečo, ki 80 jo priklicali z vdorom boljševizma, ki so ga sami podpirali.
Čangkajšek je uporabil začasno odsot« nost Borodina, da zada nasprotni udarec^ Po boljSevikih sestavljeni rdeči polki so bili razoroženi in pregnali so sovjetske agente. Borodin sam je moral bežati, zapustil je pa nevarno dediščino. Moskovskim agentom se je posrečilo, da so ustanovili v Južnem Kiangsiju in Fukienu boljševiško državo v državi. Tam so po povelju sovjetskih inštruktorjev uničili lastninske listine in eo izkopali mejnike na poljih. Poleg tega so odposlali 800 kitajskih dijakov, ki so se na; Stalinovi univerzi za Vzhodno Azijo naučili vseh formul in zvijač boljSeviške agitacije, , kot boljSeviške agente v osrčje Kitajske.
(Nadaljevanje na 5. strani.)'
V#H#g mad	Н8.-ааотвНав a^d DruckeM
Selte 1 — Vt. 85.
KARAWANKEN BOTE
MlttwocH, 27. Oktober 1943.
Vom Lasterkomin zmn Giand-Hotel /
>aag:en Sle mir, bitte, blofl, Mister Elliot, machen Sle das?<
>Wae bltteT«
>Sle Bchlclnfa an Jedem Poettag, d en der Uebe Hetrgfott une glbt, einen ausfUhrUcheu Berlcht nach London. Wo nehmen Sle denn Inre IMormatlonen her? Ба glbt hler doch gar zu berlchten.«
>Icli bltte Ble, junker Freund, da* let doch «tafaoh! Oelangt etwae, dae fUr melne Regie-rung von Interesse sein kSnate, zu melnen Ohren, so melde Ichs. Erfahre ičh nlchts, so erflnde lich Nachrichten und widerrufe ale durch den folgesden Kurier. Sle soben, auf <Ум« Welso kann mlr der Stoff nle ausgehen!«
Eln aktuellee Gesprich 1943? GgwIB, aktu-eU, doch was den Zeltpunkt betrlfft, so mils-een wir um rund 150 Jahre zurQckgehen. Der SYagende Ist der junge Metternlch, imd der Antwortende Mister E 111 o der engll-eche Geeandte am Hofe zu Dresden. Metternlch, descen Gebelne In der Gruft des west-bOmlschen Schloasea PlaB unweit Pllgen ruhcn, Btudlerte damals, rund 2в Jahre alt, das We-een, die polltlachen GnmdzUge und die Taktik des Brltenturns. In »Ulsterstunden am Kamin«, wie Mr. Elliot sie taufte, brachte der alternde Gesandte, der In Berlin und sp&ter In Kopen-hagen allerlel Dlplomatlschea und Undiploma-tlsches ausgefressen hatte und auf Befehl seiner Reglerung In Dresden gelandet war, um eus dem GeelchtskreU des PreuBenkanlgs. und dee KOnig# von D&nemark zu verechwinden, dem jungen Metternlch, der berelts In so frli-her Jugend dea Kaiser von Osterrelch In Dresden vertrat, bel saftlgen Beefsteaks. bOhml-echen Powldelknodeln und angenehni tempe-rlertem Rhein- und Moselwein die KernzUge dee poUtischen SchwlndelmanOvers bel.
Im ereten Augenbllck hatte der junge Met-temich so reagiert: Man mUBte es genau so machen wle die Engiander! >Bel n&herem Nachdenken aber liberkam mlch der gesunde Ehrgelz«, b?richtete er spater elnmal Pilsner F^eunden, die Ihn auf PlaB besuchten. >ich wollte kelne Nachrichten erfinden, sondern echte Nachrichten erraten und sle nlemals widerrufen mUssen! Tatsachen, die nur Ich alleln vorauasehen konnte. Denn wozu ist man •chon einmal Diplomat ?<
Anderthalb Jahrhunderte eind seltdem ver-gangen. Die Elllotachen »Lfisterstunden« sind abgelSst wordon durch die »Plauderstunden am Kamin« des Herrn Roosevelt, an denen sich auch Mister Churchill von Zeit zu Zeit trau-Uch beteillgt, doch der Kem der Dingo ist der glelche geblieben: schwindein, erfinden, f&I-echen und hinterher dementieren oder auch nlcht, je nachdem. Der Unterachied let nur der, deQ der damalige Gesandte Elliot aua privaten GrUnden zum Tell auch seine elgene Regie-rung mit Nervenkrleg Uberzog, bis sle Ihn we-gen allzu Intenslven Schwindelns als Gouver-neur nach Oetlndten verschlckte, wfthrend slch der engUsche und anglo-amerlkanlsche >Ner-yenkrieg« heute gegen andere rich tet: gegen ^utschland und seine VerbUndeten.
Ale Ich auf meiner letzten Schwedenreise durch Stockholm kam und Im Grand-Hotel ein Zlmmer reservlert haben wollte, echlug der >Receptlonschef<, wle die Skandlnavler klang-voll Ihre Empfangsherren zu titulleren pfleg-ten, entsetzt die Hande Uber dem Kopf zu-eammen. >Ausgeschlos8en! UnmBglich! Unser Haus Ist auf Monate hinaus mit Journallsten beeetzt.« Und das stimmt. 115 Pressevertreter aus aller Herren L&ndem sind hler vertreten.
Der Vertreter von >Natlonaltidende« rech-net die Korrespondenten der groBen Londoner Bl&tter eozusagen zum festen Inventar des feudalen Stockhoimer Grand-Hotels. Ihm fftllt
auf, daU die englischen Journalistcn auf G rund Ihrer groBen GescMfUglcelt »den Eindruck auBerordentlich fleiBiger Menschen machen«, die von morgens bis abends schreiben, Artikel aus fremden Zeltungcn ausschneldcn und am laufenden Band Telephongesprache nach alien Rlchtungen anmelden.
Der danische Journalist berichtet, đaB sle, um 7,. В. Nachrlchtenstoff von der Ostfront Oder aus Innerdeutschland, Itallen und dem Balkan zu gevrlnnen, nlcht nur die abonnlerte deutsche Prease ausschlachten. sondern sogar die schWedlachen Blotter plUndem, so gut sle кбппеп, auch wenn dlese Uberhaupt nlchte Zu-verlfisslges Uber das anzuschneldende Problem zu sagen haben. Sle w&hlen von allem, wae slch Irgendwo nur auftrelben IBBt »und vlel-lelcht nlcht zuletzt«, wle der Vertreter von >Nationaltidende« slch ausdrilckt, >zwlschen der relchen Flora der Neulgkelten, die In den neutralen Hauptst&dten zu Markte getragen wlrd.«
In dem Bestreben, aua Sensatlonshunger etwas Faules Im Lande aufzuspUren, wenden sich die amerikanlschen und englischen Journallsten auch stark den Innerschwedischen Vorgjlngen zu und kabeln ganze Romane libers Wasser die In phantastischer Aufmachung wochenlang die ersten Selten der Londoner Blatter mit Beschlag belegen, wKhrend die gleichen Angelegenheiten von der schwedi-schen Presse entweder Uberhaupt nlcht ge-bracht Oder wegen Belanglosigkelt in Form von redaktlonellen Notlzen abgetan werden.
Ich pfeife aui die Liebe /
Jimgens: Feldpostbriefe bringen nlcht im-mer relne Freude. Jedenfalls safl ich vor die-sem wle eln Ferkel mlt Httngeohren! Das ist versttlndltch, wenn ihr euch vor Augen haltet, deB ich Anneliese -Rlrklich liebe, neln: liebte! Dcch die Geschlchte muB ja der Relhe nach erzKhlt werden, so sehr sie mlch auch aus der Relhe brachte. Drum zuerst zu Anneliese. Sie war melne letzte Urlaubserwerbung und seltdem der Gegenstand meiner Tr&ume, meiner Briefe und zuwellen auch meines Argers. Wle sle aussieht? Jungens, stellt euch das Blld der Frau vor, die ihr llebt, multlpUziert die Summe ihrer VorzUge mit 3, die ihrer Schw^chen mlt 10, dann habt ihr Anneliese!
Und nun die Sache mlt dem Brief. Also das war so: Sle schrieb mlr kUrzlich mal, ich soils nlcht traurlg seln, daS ich ein paar Wochen kelne Zelle von ihr gehabt hatte. Wenn sie auch wlsse, daft ich vlelleicht keln Verstand-nis aufzubringen vermochte, da ich dem »wah-ren Leben« zu lange entfremdet sei, so solle Ich doch den Grand fUr ihr Schweigen wlssen. Sle habe namllch elnen edeldenkenden jungen Mann kennengelemt, auf elnwandfrele Art imd Weise, versteht slch! Er brlnge ihr nun ale Partner fUr schGngelstige GesprSche Ab-lenkung In den Alltag. Ob ich melne Einwll-ligung dazu gabe ? Ich wUBte ja, daB ihr Herz nur ш1г gehOre. Und ich solite nlcht etwa den-ken, daB . . .!
Jungens, Ich weiB, was ihr dazu gesagt hat-tet! >Kommt nlcht In Frage«, und >ganze Ab-teilung kehrt!« hattet Ihr gesagt. Aber ihr seid eben kelne Diplomaten. Und Ihr vergeBt, dafl Ich in Anneliese ja elnen drelfachen En-gel Uebte. Auch, daB ich in melnen GefUhlen konservativ bin und daB ich mlch deshalb in meinen Traumen nlcht gerne umstelle, jedenfalls nlcht von elnem Urlaub bis zum nKchsten. Auch habt ihr die Erfahrungen nlcht, die ich mlt Margot machte, als ich die Sache zwl-echen una, durch melne Elfersucht verdarb. Jedenfalls beschloB ich, mlr Anneliese durch meine Talente zur Dlplomatle zu erhalten.
Zunachst aber versuchte ich, Annellesens
Es nlitzt also wenlg, melnt »Natlonaltl-dende«, daS das Stockhoimer AuSenministe-rlum den auslttndlsohen Joumallaten Im vor-nehmflten Hotel der Stadt die beaten Arbelts-bedlngungen fUr ihr Schaffen bletet und >zur Vorbeugung gegon Kritik« sogar doppelte Lebensmlttelratlonen stellt —, die GerUchte-zentrale arbeltet welter. Sle arbeltet nach zwel Selten; einmal eoU Ihre Nachri-'h- ^ tentaktik Schweden unter Dnick aetzen und zweitens wlrd den anglo-amerlkanlschen NachrlehtenbUrOB aus guthonorlerter »schwe-dlscher Quelle« eln blUhender StrauS Meldun-gen >von der Kampffront im Oeten«, von der >Lage In Itallen« und derglelchen Ins Haue gesandt, dessen Rosen melst aller din ga schnell verblUhen. Daillr halten aich die Domen um so litnger, und dal) nicht wlr, sondem d 1 e andern sich an ihnen die Finger aufrelflen, dafUr 1st durch das harte Tatsachenmaterlal gesorgt, das t&gllch In Geatalt der deutachen OKW.-Behchte In barter Sprache m una sprlcht.
»Woher nehmen Sie elgentllch Ihre Beri chte 7« wlirde der junge Mettemich heute fragen, wenn er in Stockholm lebte, und die Antwort des Londoner Korrespondenten vom Grand-Hotel wUrde lauten:
»Aber das ist doch ganz elnfach! Erfahre Ich etwae Intcressantes, Tatsachllches, eo kable Ich es nach drUben. Erfahre ich nlchts, so kaufe Ich mlr eine Handvoll erfundener Nachrichten und widerrufe sie nach Bedarf durch dae nachste oder Ubernachste Telephonge-gprKch. Sie sehen, auf dlese Welse kann mlr der Stoff nle ausgehen...!«
Ein tiauiiger Hetzensromtm Im Bunker niedetgeschiiebsn Von Einst Sachs
Zweifel an meine EinfUhlungsgabe in das »wahre Leben« zu entkraften, an da* Ich mlch mit Hllfe etlLchen Aufwandes an Schnapa und Phantasie zu erinnem bemiihte. So gelang es mlr, an die Zeit zu dcnken, in welcher ich als edeldenkender JUngling schongeistige Ge-eprachspartnerlnnen suchte und fand. Ihr wer-det ja wlssen, was dabei immer herausgekom-men 1st. Ja, Ich wuBte es auch, und dachte also doch, daB . . .!
Aber von der Dlplomatle wollte Ich ja spre-chen. Jungens. ich schrieb einen Brief, der die Mlschung zwischen der Meisterleistung elnes Botschafters und elnes erstklasal-gen Psyhologen war. Ich schrieb; »Lleb-ling, wle konnte Ich Dir miUtrauen? Ich erlaube schongeistlgen Gedankenaustausch!« NatUrllch schrieb ich das in. vlel sciiSnereu Worten und vlel langeren Satzen. Glaubt mir, beim Nachlesen des Brlefes strahlte mein elnes Auge vor Stolz Uber melne Klughelt, v/Uh-rend mein anderes Uber meine bewlesene GroB-zUgigkeit in RUhrung achwamm. Dleser Brief muBte den Edelmut meines Konkurrenten schlagen. Anneliese solite wlssen, was sle an mir hatte.
Ach, Jungens! Heute kam die Antwort...!
Welchen Multiplikator nannte Ich fUr Anne-lieses TUcke? Nehmt 50, nein hundert! Ach, wle schbn muB ihr die Emp6rung gestanden haben, als sle schrieb: »Ich weifi nun, daS eln Mann der mlr In seiner Abwesenheit Zusam-menkilnfte mlt anderen Herren ,zumutet' ('zu-mutet' schrieb sie wahrhaftlg!), daB eln aol-cher Mann mlch nlcht llebt! Du hist eln — ein Madchenhandler!!!« (Belm vierten Aus-rufzeichen rlB das Briefpapier). »Und ich kenne Dlch nicht mehr!«
Jungens, deshalb «eht Ihr also nur noch Hundebilder statt lauter Annellesen Uber mel-nem Bett dort an der Bunkerwand. Aber elnen Schnapr triokt noch auf Anneliese. Und sprecht mlr dann nlcht mehr von ihr. Sie war doch eln En gel! Aber ich pfeife auf die Liebe und auf Dlplomatle!
Das „Verbandspackchen* am Schwertgurt
Im allgemelnen nimrat тал an, daB die Er-kenntnis von der fUr den HeilprozeB entschel-denden Bedeutung elnes kelmfrelen Verbandne bel elner Wunde erst neuern Datuma Ist. Man wlrd aber In dleser Hlnsicht bald eines Bes-seren belehrt, wenn man elnmal die Wundbo-handlungsmethoden und Hellmlttel unserer Vorfahren elner genauen PrUfung unterzleht. Dabel ItlBt sich nftmllch feststellen, dafl zu-mindest unsere nordlschen Vorfahren berelts vor etwa SOOO Jahren elne Art antlaeptlscher Wundbehand'ung kannten und ausUbten.
Dae Ist nun nlcht etwa nur elne bloBe Mut-maBung, eond^rn wlrd bewlesen durch elnen Fund iauB vorgeschlchtlicher Zeit In der Qe-gend von Segeberg (Schleswlg-Holstein). Dort entdeckte man namllch feln sauberllch auf-bewahrt In elner Bronzedose aus der Zeit um 1500 V. d. Ztw.: WHdschwelhaare, Kleselna-deln von Algen und Schwammen, Welzenstar-kemehl, Lelnfaaem, klelne Kltlmpchen balsa- • mischen Harzee aua der Althewurzel und schlleBllch Reste der Belnhellpflanze. Dlese Pflanze kommt In nOrdllchen Mooren vor und entfiUlt elnen kelmtotenden Glftstoff. Um. die Wlrkung dieses Stoffes wuBten unsere Vorfahren und benutzten daher dlese Pflanze els kelmtOtendee Mlttel belm Verblnden von Wun-den. Und zwar glng man dabel folgenderma-flen zu Werke: Man verband die Wunden mlt Lelnfasern und elnem Zusatz von Welzenmehl, wohl um die Wundsafte aufzusaugen. und fligte obendreln noch die zerstUckelten Blatter der Belnhellpflanze hlnzu. Das Harz dlente ledigllch zum Befestlgen des Verbandes.
Aus der Form der Dose laSt slch unschwer erkennen, dafl sle am Schwertgurt befestlgt wurde. Daraus kann man schlieBen, daB es schon damals die besondere Aufgabe mancher Krleger war, wahrend des Kampfes elne Art Sanltaterdlenat zu lelsten.
Eln anderer Fund bel NUrnberg, der etwa aus der Zeit 900 v. Ztw. stanunt, beweist dar-Uber hinaus, daB In der damallgen Zeit sogar berelts Amputatlonen vorgenommen wurden. Man entdeckte dort namllch unter zahlrelchen Skelettresten elnen durch Verelterung zerstSr-ten Oberarhiknochen, der durch zwel eaubere Sageschnitte amputlert wurde. Wle der Ver-wundete allerdlngs dlese Amputation Uber-standen haben mag, darllber laflt slch heute lelder nlchte mehr sagen.
Wufiten Sie schon...
... daB eln Nadelbaum zweihundertmal mehr Nadeln als der Laubbaum' Blatter haben soil?
... daB elch Im ersten Weltkrleg 2,£820.983 Krlegsgefangene In deutscher Hand befanden? Davon waren 1,434.529 Russen, 535.411 Fran-zosen und 185.32® Engiander.
... dafl Im Laufe der letzten fUnfzlg Jahre In Frankrelch zwel MUllonen BauernhBfe aue-starben und ebenso vlele Landwlrtsfamlllen in die Stadte anwanderten?
... dafl aitere Forellen gelegentllch kannl-ballschen Nelgungen frOnen, also Ihre elge-ncn Artgenossen verschllngen?
... daB Im Gemelnderevler zu Roppen In Tirol In den letzten Jahren wlederholt eln wel-Ber Rehbock angetroffen wurde?
... daB es heute eogar mBgllch 1st, Atome zu wlssenschaftllchen Zwecken zu markleren?
... dafl slch der Antell der Meere des Erd-balls zu dem des Festlandes wle 2,6 zu 1 ver-
halt?
... dafl die roten BlutkOrperchen, die bel elner BlutUbertragung In elnen fremden Orga-nlsmus gelangen, darln noch langere Zeit funk-tionsfahlg blelben, wahrend die Lebensdauer der kernhaltlgen, welflen Blutkorperchen sehr gerlng ist?
... dafl Amelsen sich gelegentllch, wle man neuerdlngs festgestellt hat, als Rosenschad-llnge betatlgen?
Die Frau des Soldaten /
Es war im ersten Jahr des Krleges. Sle saBen vcleder zueammen, die Manner, die Im hSr-teiten Kampfe Holland und Belglen nleder-v/arfen und bis DUnlclrchen dem Feind auf den Ferien hockten, wo sle die Brand- und Todesiackel In die Reste elnes geschlagencn Heeres schleuderten. Hart war auch der Wl-derstand, den tie zu brechen hatten, und mancher Ihrer Kameraden liegt heute in Iremder Erde, dessen Grab eln schlichtes Soldatenkreuz schmtickt.
Die sechs Artilleristen, die sich hier am brennenden Kamln des belglschen Gutes trafen, in dem sle einquartiert lagen, waren von Anfang an dabel gewesen. Einlge von Ihnen tragen Auszelchnungen au! dor Brust, fast alle waren verwundet, kelner, der nlcht ganz vorn gewesen wire, wo der Tod grin-•end neben dem Geschiltz hockt, Jederzelt bereit, blutjunge* Leben auszulfischen.
Der Unteroffizler an der AuBenselte des Kamini hlelt eln Blld in der Hand. Es zelgt seine Frau mlt selnem Jflngsten, erst wenlge Monate alten Kind. Sle hatten von zu Hause erzahlt. von Ihren Eltern, ihren Klndern und Frauen. Albert, so helflt der Unterofflzler, war gerade auf UrJaub gewesen. Er hatte dort das erstemal seine Hlldegard gesehen, die geboren wurde, ale die Meutsche Wehr-maeht dem Feind im Westen den TodesstoR versetzte.
„Wlr кбппеп stolz seln auf unsere Frauen", eagte er mlt emiter Stlmme und echaute unverwandt in dam flackernde Peuer, lo daB in meinen Augen mlch die Glut mplegeHe und Ihnen strahlenden Glanz verlelhten. „Sle ent-eagan oftmalm mehr aim wlr."
Und wleder mehwiegen mi* . ..
„Hast du", sprach eln Kamerad In die Stllle hlnein, die nur unterbrochen v/urde durch das lelse Knistern des Holzes Im Kamin, „nicht auch von anderen vorher er iabrett, wU M damals gawesM Imtl' mor иакшл Matter Mhrleb mif,
Von Fiiediich Horslmann
meine Frau sehr tapfer sel und Ich In melnen Brleien besonders Ueb zu ihr seln solle. Den letzten Brief vor der Offensive bekam Ich am 8. Mal. Darin lag noch eln kleines Blld meines Jungen. Er spielte darauf mlt seinen Splelsachen, die ich Ihm zu Weihnach-ten gebastelt hatte. Dann hftrte Ich einige Tage nichts. Um diese Zeit wurde unser iweites Kind geboren. Die Nachrlcht von der glflcklichen Geburt Hildsgards erhleit Ich von meiner Mutter. Wenlge Tage spiter errelchte mlch wleder das erste Lebenszel-chen meiner Frau, die Ihre wenlge Kraft ge-opfert hatte, um mlt mir ihr Gltick zu tellen. Rtickblickend erinnere ich mlch wohl, daB ich In diesem Brief elnen traurigen Unter-ton zu vernehmen glaubte, den ich mlr je-doch nlcht zu erklaren wuBte. Die Freude aber aber mein kleines MSdel und dazu die Strapazen des Vormarsches lieflen mlch nlcht zum Nachdenken kommen. Ich bat Gerda, sie mfichte mlr einmal eln,Blld von Ihr mlt den beiden Klndern schlcken. Ich erhleit kelne Antwort darauf, wohl aber eln Blld von Hlldegard allein.
Nach der Besetzung Frankrelchs fuhr Ich auf Urlaub. Ich kam spfttabends zu House an. In der ersten Freude des Wiedersehens
hatte ich gar nicht bemerkt, daB melne Frau schwarz gekleidet war. Endllch wurde sie aus der Spannung, in der sle In den letzten Monaten gelebt hatte, erlfist. Sie konnte slch auswelnen.
Es war gerade am Tage der Offensive: so sagte sie mlr, als Franzchen krank wurde. Blutvergiftung. Filnf Tage spSter wurde Hlldegard geboren, fast zu der gleichen Stunde, In der FrSnzchen starb. Ich habe ihn noch elnen Tag vorher Im Krankenhaus besuchen kOnnen, es glng ihm schlecht. Siehst du, Ihr hattet den Kampf gerade begonnen. Solite ich dir schreiben, daB unser Junge tot :el* Neln, das durfte Ich nicht. Du solltest nlcht kampfen wle eln Verzweifelter, der etwas verloren und — wie man in der ersten Stlm-mung melnt — nlchts mehr zu gewinnen hat, sondern wle elner, der sehr vlel verteldlgen will. Ich fiirchtete, daB du Uber den Tod delnes Altesten die Geburt deiner JUngsten vergessen wUrdest. Nun tast du durch die freudlge Nachrlcht mlt um so helBerem Her zen gekampft. Deshalb habe Ich dlr FrSnz-chens Helmgang verschwlegen.*
Monate nun hat sie dlese BUrde auf tlch genommen um meinetwlllen. Wlr кбппеп stolz seln auf unsere Frauen."
Und die Gedanken der sechs Kameraden waren zu Hause bel Ihren Mflttern, bel Ihren Frauen und Ihren Brftuten.
Die Verabredmg /
Ein Herr kauft eln Paar HosentrSger in elnem groOen HerrenartlkelgeschSft. „Wttn-schen Sle lontt noch etwa*?" fragt ihn dai habiche junge FrSulein freundlich .Uchelnd. „Ja, mein echftnes FrSulein, Itftnnten wlr una vlelleicht gelegentllch elnmal treffenl"
Die Verkauferln blickt elch Im Laden um, dann frmgt sle: „Wilnschfin Sie vlelleicht einen schSnen Giirtel, mein Herr? Wlr haben Jetzt besonders hubsche."
Der Herr ileht elch die GOrtel an und w&hlt «ln«o «u«. D1« lung« Verkauierla legt den
cartel zu den Hoientr&gern und Qberrslcht das Packchen dem Kunden.
„Wann und wo, liebe: Frluleln*. fragt der und sleht sle Innlg an.
„Jch werde beobachlet*. flttstert dit Ver-kSuierln. „Erledigtl"
„Wenn haben Sle Felerabend*' Iragt der Kunde welter.
„Erledigtl" sagt die Verkiuferln kurx und schaut tort.
Der Herr Ufit slch nlcht belrren und war-tat g«duldig. „Wtavlal Puakta brauaht mam
fUr eln lolches Homd?" fragt er schlleBllch.
„Vlerzehn, relne Seide, wundervolle Qua-
lltat."
Der Kunde kauft das Hemd. „Llebes Frau-leln, wenn Sle heute abend kelne Zeit haben, vlelleicht morgen oder Obermorgenl Wo darf Ich Sle erwarten?"
„Erledigtl" erwlderte die Verkauferln und tiberrelcht dem Kunden das zwelte Packchen.
„Haben Sle recht habsche Krawattent' fragt jetzt der Herr.
„Aber qewlB. Vlelleicht suchen Sle slch elne aus.'
Der Kunde kauft elne Krawatte. „Vlelleicht geht es doch? Geberi Sie Ihrem Her-zen elnen StoS", sagt er, als ihm die Verkauferln das drltte Packchen tiberrelcht.
„Wleso denn?" fragt die Verkauferln.
„DaB wlr uns treffen."
„1st doch schon erledigtl* glbt die Verkauferln zur Antwort.
„Wleso?"
„Ich habe Ihnen doch berelts alles auf da* arsta Packchen geschrlebeni"
Hier iiite Churchill
In elnem Buch, In dem er auf den Mord von Sarajevo zu sprechen kommt, schlldert Winston Churchill dam „regsama Warktags-gatrleba", dam am 28. Juni 1914 In Wlen harrschte,und In dam die Nachrlcht vom Attentat gagan Pranm Ferdinand vrla alna Bomba hlnalnplatxta. Mlt dlamar Schildening ar< brachte dar Autor dan Bewalm dafOr, daB dla Engiander, die em garn ћбгеп, wenn Ihnen machllche NQchternhelt nachgerahmt wlrd, auch der Entfaltung elner In subtroplscher Parbenpracht leuchtenden Phantasie fahlg sind. Dar 28. Junl 1914 war namllch eln lommtag.
Mittwoch, 27. Oktober 194*.
KARAVANKE^ BOTE
gcMe & Nr. 85.
Die erbitterten Kampfe dauern an
Erfolgrelrtier flcutsdier Gegenangrilf - Zcrsttirer im BstlWien Mittelmeer versenKt
Aus dem Fiihrerhauptquarticr, 25. Oktober. D« Obcrkommando dcr Wchrmacht gibt bckannt:
An den Schwerpunkten der groGcn AbwchrsdiUcht Im sod- und Mittciabschnitt der Ostfront kam te gestern zu besondcrs erbitterten Kampfen. Mchrere sudlidi Melitopol und siiddstlich Saporoshje auf echmaler Front anjreifende Sowjetdivisioncn wurdcn unter hohcn Verhistcn abjjcschlagen, einige Einbriiche abgcriegclt. Beiderseits Dnjepropetrowsk gelang es feindlidien Kraften, tinier dem Schutze dichten Ne-bels auf dem wcstlichen Dnjepr-Ufer Briickenkopfe %u bilden.
Im Einbruchsraum sudostlich Kremcntsdiug wedi-selten starke feindliche Angriffe gegcn unsere Ab-rifgelungsfrontcn mit cigenen Gegcnangrlffcn. Die Sowjets vcrstiirkten ihrc Anstrengungen, aur Kriwol-Rog durdirubrcchen. Die schweren Abwehrkampfe dauern unvermindert an.
Zu harten Kampfen kam es audi westlich Smolensk. Starke Durdibruchsangriffe der Sowjets scliei-terten dort an dem zahen Widerstand unserer Trup-pen, die im Gegcnangriff Toriibergehend vcrloren-gegangenes Gelande zuriickeroberten und dabel eine adiwachcre fcindiichc Gruppe vemiditctcn.
Von der iibrigen Ostfront sind nur ortliche Kampfe •Us den Absdinitten nordlidi Kiew, beiderseits der Ssosh-Miindung, siidwestlidi Wclikije Luki und siid-lidi des Ladogasees zu melden.
In den sdiwcrcn Kiimpfcn der letzten beiden Taje wurden 282 Sowjctpanzer, davon die muisten an der Front zwi.4dien Asowsdiem Heer und Krementsdiug, abgeschossen.
An der siiditulicnischcn Front fanden gestem kelne nennenswerten Kampfhandlungcn filatt.
Starke deutsdic Kampfflicgervcrbande jriffen er-nrut mit gutcm Erfolg den feindlichen Versorgiings-stiitr.pimkt Ncapcl an.
Nach Inzwischen eingegangenen Meldungen тег-scnktc die Luftwaffe in der Nacht zom 22 Oktober im ostlidicn Mittelmeer eincn feindlichen Zcrst5rer und bescliadigte einen iweiten durch Bombentreffer.
Cber den besetzten Westgebieten wurdcn ges|ern TI feindliche Flugzeuge, davon 9 durch Flakartil-lerie dcr Luftwaffe, abgeschosscn.
Nordamerikanische Bomber iiberflogen bei diditer Wolkendecke und Regcnwetter Siidostdeutschland und warfen planlos und wcit zerstreut Bomben auf einige Orte.
In der vergangenen Nidit fanden Einzelaogriffc
durdi fe!n^!die StSrflnjcteDge anf Westdcntsdiland itatt.
Deutsdie Kampfflujzcuge bombardierten Einrel-ziele im Stadtgcbiet von London.
Denhzettel fUr britlsrhe Tcrrorbomber
Berlin, 26. Oktober. Die britlschen Tcrrorbomber, die in dcr Nidit rum 13. Oktober mittcl-imd .siidwcstdeutsdies Gcbiet, vor illem die Stadt Kasscl, mit Mord und Brand heimsuditen, erlittcn durdi den Verlust von 48 aussdilielUidi viermo-torigen modcrp>ten Bombenllugzeu^en eine empfindlidie EinbuiS- an Mensdien und Material. Ebcnso wie die Nordamerikaner vor einigen Ta-gen bei ihreni Angrlff auf Sdiwcinfurt, els sie be-kanntlidi iii Flugzeuge verloren, mufiten ietzt audi die Britcn die erhdhte Sdilagkraft der deut-schcn Luftvcrteidisung kennenlernen. Rund J50 britischc Flicger kchrtcn nidit mehr zu ihren Ausgangjliafen zuriidc, womit dcr Feind eine sehr hohe ŽahI .sdiwieng auszubildender Spezialistcn verlor.
'' %	:':::у
..	•■ " Л > 'i.i t Л':
Der ferdliche Kreuzer brach auseinander
Berlin, 26. Oktober. Leichte deutsche Seestreit-kraftc eniielten wit der Wchnmachtbericht mcldcte, mit dcr VcNcnkung cines britischen Krcuzers im Kanal eincn beachtliclien F.rfol.c. Er wurde in der Nacht zum Samstag jjejen einen weit tiberlcgencn, von Zcr.storcrn ijcsichcrtcn britischen Kreur.crverband erriinjen und erwic.s von neum die Schlagkraft unserer Secstreitkraftc.
Псг Krcuzcr erhicit bereits im ersten Aniauf tin-acrcr Boote zwci Torpcdotreffer und nach einijen Minuten mlndestens noch einen dritten, wahrschein-
Berechtigte Unruhe bei den kleinen S!aaten
Erkenntnisse bel Amerikanern und Eraigranten - Bine liberllilsslge Besqrgnis
rđ. Berlin, 26, Oktober. In den USA hcrrscht Konjunktur in Nachkrlegsplanen. Ncuer Volkcrbund, Weltrohstoffbank und Einhcitswahrung werdcn heute empfohlen. Moigen wird alles umgc-'toScn, urn statt deisen nur eine Vorhcrrschaft der GroEmachte England, Sowjctunion und China unter Fiihrung dcr USA gelten lu lessen, fiir die kleinen Staaten nur bcdingte Souveranitat, BlockademaBnahmen als Dauereinrich-tung audi gegcn unbequcme Ncutrale. Die Scnatoren wollen eine andcre Weltordnung als dcr Prasidcnt, die Farmer eine andcre Auiienpoiitik ala die Ban-kier*. Nur iiber eincn Punkt dea Programmsalates hcrrscht Einigkelt: Ausdchnung der nordaiacrikani-schen Grenrcn und Aufrichtung eines Yankee-Empires.
.iflcw York Time.s" wundert sich nun, dafi die kleinen Staaten unruhig zu werdcn anfangcn. Has Blatt stellt fest, daG ncue Blockhildungcn im Werdcn Bind, die sidi insgchcim g eg en ' die hcrrlichcn Vcrelnigungsplane richten, mit dcnen Roosevelt die Welt beglii&en mochte. Die kleinen Staaten wurdcn anfangen, eldi eigene LSsungen zu suchcn. Viellcicht habe man versaumt, meint „New York Times".
Eurcpa auf dcr Moskuuer Konfcrcni zu Worte kom-шеп zu Ins.icn.
Dicse Bcsorgnis des New-Yorker Blatt« tst iiber-fliissig. Europa hat nlcht den gcrinjstcn Wunsch. an den Besprechunjen im Kreml tcilzunchmcn. Europa ist jejen Moskau, vieileich* mit Ansnahme ge-wisser schwedisclicr Krcisc und jener Banden. die vcn Moskau unter Appcll an die nicdrissten mensch-lichen Instinkte aufgehetzf sind. Fiii Europa haben Moskauer Be.schliisse. ob sic auf AuBenminister-Konferenzen oder in Stalins Dunkelkammer gefaBt wcfden. keinerlet Redeiitunj. Europa befindet sich und bleibt in Abwehrsteliunj gegcn Heere und Programme, die nur auf Auslieferung des groRten Tciles unseres Kontinents an den Bolschewismus bedacht sind.
Die kleinen Staaten aber und die „befreiten" Voikcr haben wahrlich viel AnlaB, daruber beun-ruhigt zu scin was die anticuropaischcn GroBmachte mit ihnen plancn und welchcn Exilpolitikem sie an-vcrtfaut werdcn sollen, wcnn es nach Moskaiis und Wafhingtons Plancn gehcn wUiuk.
Schanghai, 26. Oktober, MaRgcbcnđe Krelee Tschungkinjs stehen untcr dem EindruA daS Japan die erste RunJe in dem kommenden Rntscheidungs-kampf um Burma durch »cine erfolgreichen Орега-tioncn in West-Yunnan jewonnen hat. beriditet der Korreepondent der ..New York Time*" aua Tschung-kinj.
Durdi den VorstoS auf das Hochland топ Ksolikung und die Vcrdrangung der dort lasammcn-jczogenen Tschungking-Truppen hatten die Japaner etwaige Plane det Tschungking-Regierung. tn die Ent-eclieidungsachlacht um Burma von China ana einzu-greifen, vereitelt. Die iapanischen Truppen hatten eich auf der Hochebene von Kaolikuns eine Position geschaffcn die vom linken Ufer des Salwenflusses schwer wieder zu nehmen und die dank der guten Verbindung zu den Iapanischen Stiitzpunkten lelcht zu versorgen eel. Mit gesichertem Hinterland konnten sich die .lapaner ietzt ungestort Nordburroa zuwenden ■»0 die Amerikaner bcabsichtigt hatten; einen neuen Weg von Indlen aus zu beuen.
Englander und der Kampf gegen Japan
Genf, 26. Oktober. Mit den mllitiirischcn Aussich-ten im KampI gcgen Japan beschSftigen sich einige Londoner Blatter, in Sonderartikein Dobei stellt ein Korre.'pondent der .Times" fest. doB die Japaner eine
lidi spgar einen rlerten Treffer. Unter der Wirkunj der Torpedo« entstand ein Brand, dcr sdinell um sich griff und die Munltionskammer erfafitc. Es gab eine Starke Explosion, die das Schiff auselnanderbrach. Kurz vor scinem Untergang wurde der Kreuzer mit starker Schlagseite und tief Im Wasser Legend en Hcck beobachtct.
Im Laufe des Kampfes haben zwei der dem Kreuzer zuniichst itehcnden britiechcn Zcrstorer den Vcr-such unternommcn. die dsutschen Scestrcitkrafte an der Durch fiihrung ihres Angriffs zu hindern. Sie schossen etlichc Salven, die jedoch keines der deut-schen Fahrzcuge trafen Sie selbat wurdcn dagegen von mchrercn Torpcdos gctroffen' die rasch um sich grcifcnde Brande zur Folge hatten. Nach den gege-benen Umstiindcn ist es sidier. daR die beiden Zer-storer schwere Beschadigungcn eriitten haben, Ihr Sinken konntc jedoch im weitercn Verlauf der Opera-tioncn nicht beobachtet wenicn, Als dcr Morgen «n-brach, crschicnen britische Flugzcuge iiber der Unter-gangsstellc und suditen noch Obcrlcbenden.
Daa fiir die dcutschen Seestreitkrafte so erfolg-reich vcrlaufene Gefccht fend bei den siebcn Ins:ln (t,es Sept lies), westlich dcr ehcmals britischen Kanalinseln statt, unweit vom Eingong zum Golf von St. Malo. Es begann in der zwei t en Stunde noch Mittcrnacht und dauerte nur wenige Minuten. Die dcutschen Einheiten die durch ihr blitzschnclles Zuschlagen und hartes Treffen den Gcgner offen.<icht-lich auch moralisch schwcr getroffcn haben, erlittcn bei dicscr schncidigen Waffcntat keine Beschiiii-gungcn und Verluste.
Trotz echwerster Panzeruug e г 1 e d i к t.
VVRhrend dor harten Abwehrkampfe Im Ostea Kelang em unserer bewahrten Sturmartillerle neben xahllosen eowjetlschen Panr.em auch ein tiberschweree eowjetlsche* Sturmgoacbiita auBnr Gefecht 7.u metzen.
(PK.-Aufn.: Kriejrsber. Wittke, Sch., M.>'
GroRer Betrugsskandal In den USA
hk Stockholm, 26. Oktober. Der Generalkon-trolleur der USA, Lindsay Warrens, Ist bel det Priifung staatlicher Rechnungen den BetrOgereien hoher Beamter im Krlegsministerium auf die Spur gekommen. An der Hand von 170 Rech^ nungen, die er dem amerikanischen KongreB vor-legte, erhob Warrens seine Anklage wegen Ver-schwendung. Schlamperei und BetrUgerel zustSn-diger beamteter Stellen bei der Behandlunf von Kriegsvertragen.
S'eigeiung der Milch- und Butteieizeugung
Auch 1943 Ribt es Milchleistungspr amien fiir die hoheren Ablieferungen
Japan gewann die erste Runde im Burma-Kamp!
Korrespondent der „New York Tiroes" zu den japanisdien Erfolgen in West-YUnnan
Starke Front bielten die den Anglo-Amerikanern bei eincr mSgilchcn Offensive von Fndien aus kaum Er-folgsaiissichtcn bietc Die Fnsclkfttc scl auBcrordent-iich diclit und wcist so gut wic keinc groBcrcn l.iickcn auf in Jcnen die Alliicrtcn 4ich einen Durph gang erzwingen konnten. Burma aber vorgclegcrt Ilcge ein unwegsames Bergmassiv and Dscbungel. Auf dcm Wndwege sei ein erfolgrcich« Elndringen nadi Burma binein so gut wie unmbglicb so daR nor dcr Sfeweg bleibe. Er wcrde durcb Sumatra, die An^^-manen nnd Nikobar-Inseln versperrt.
Ein einziges Plammenmeer
Tokio, 26. Oktober. Ein starker japanischcr Bomberverband jriff am Mittwoch die Hafen-anlagen und militJrlschen Etnrichtungen von Chittagong an. Im Verlauf des eineinhalbstiin-digen Bombardements wurde der groBte Teil dieser fiir die Briten wertvolien Einrieiitungen, einschliefilich der Kaianlagcn am KarnapulifluB. zerstort. Das ausgedehnte Lagerfiausviertel Im Siiden der Stadt blldete nach dem Angriff ein einziges Plammenmeer,
Die Milchabliefcrung an die Molkereicn hat auch im vlerccn Kricftswirtsdiaftsjahr eine weitere Steigerunx erfahren. Die MildiprHmic, die erlt-nialij; fur das Jahr 1^4: an die Mildilieferanten und I.andbuttererzeuscr ausgezahit wtirde, hat ■ft'esentlidi zu dcr Stei^erung des Reinertrages von Acker und Stall beigctragcn.
Der Vorsitzende dcr Hauptvereinigung der deutsdien Mildi-, Pett- und Eierwirtsdiaft, Bauer Dr. Z w e i g 1 e r, riditet jctzt in der „NS-Land-post" an die Bauern und Baucrinnen eincn Appell, audi i m neuen Jahr nicht nadizulassen in den Be-miihungcn um die Steigtrung der Mild)- und Buttererzeugung. Auch im Jahre 1943	f"'
die hoheren Ablieferungen eine Pramie ausgezahit. Die Priimie besteht darin, dali fur diejeniger Mengcn, die wahrend des Kalenderjabrcs in Hohe von 60 V. H, der Durchsdinittslcistung der land-wirtsdiafdidicn Betnebc eines Emzugsgebictes oder daruber abgeliefert werden, ein Betrag von 4 Rpf je Kilograthm oder i,z Rpt jc Fetteinheit als Aufschlag zum Hodistpreis gczaHlt wird. Es wird also wieder dcr Undwirtsdiaftlidie Betrieb am besten abschncidcn, der aus seiner Viehwirt-schaft, gemessen an seiner Flache, viel Milch her-ausgcholt und abliefert.
Die Bestimmung, da6 die Milchmarktleistung ie Hektar pramiierr wird, ist audi in diesem Jahr aufrechtcrhalten warden, well nur der Betrieb belohnt werden soil, der sidi auf die Erforder-nisse einer verbesscrten eigenen Futterwirtsdiaft eingestellt hat. Audi der bisherige Weg der Pra-mienbercchnung soli auf Grund dcr Erfahrungen als dcr cinfachste beibehalten werden. Die von den Bauern gelieferte MiUh dient nidit nur der
Versorgung der Kinder, M titter und Lizarette^ sondern sichert audi zwei Drittel unserer FetW versorgung. Die Ablieferungen mtijsen dethalU gehaltcn, wenn nidit gehoben werdcn.
Audi sie spiircn den Krieg im Magen
Madrid, '26. Oktober. .N«di einer EFE-Meldung aus Washington ist der freie Verkauf von Marme^ lade, Obstgclccs, Fruthtkonserven und Kompottedl in den USA aufgehoben worden. Das absolute VcrJ kaufsverbot wird ab i. November einer Ration nierung Platz machen.
Das australisdie Kabine« hat, wie „Timei" meldet, die Einfiihrung dcr Fleischzuteilung be^ schlosscn, da, wie Curtin erklarte, „von auGen he< zu grofie Anforderungen an die einheimisdiS Fleisdiproduktion ge.vtcllt werden".
Englands Schiffsvcrluste waren so schwer, da@ nodi lingst keine Aussidit besteht, eine ausrei^ chende Versorgung des Heimatlandcs durdizufiih*4 ren. Das ergibt sidi audi aus der Erklarung del Ernahrungsministers Lord Woolton vor eineK Versammlung von Landwirtschaftshelfern an* Samst»g, daR man zufricden sein konne, wenS im nachsten Jahre die Lcbensmittelzuteilungeri noch ihre gcgenwiirtige Hohe hiitten.
Nach Meld'ingen aus Rio ist in Brasiliens Haupt^^ stadt seit meh'eren Tagen keinerlei Fleisch mehf zu erhaltcn, da die Vorrate aufgebraucht sind und neue IJeferungen aasbleibcn.






хч a i; h <1 V r K ii II 111 u n g (1 u г v u г ц' u s e li e ii v ii U e b i e i c • iii U » l c ii werden von den deutschen Pionleren alle mllUilrlsch wichtlgen Einrlchtungen iind Anlagei zemtort. An einer Bahnstrecke entr.Unden die Ptonlere die Sprengladungen wilhrend 40 m hinter Ihnen dU Exploeionen krachen und die Srhlenenatriinge diirrh die txift rilegen.
(PK.-Aufnahme: Krlegsberlchter Belssel, Atl., M.)
iv a 111 [II i II U u 1 III a 11 < :<
..^iufiid Ues Vomiarsciifb unserer Truppen zur dalmatlniei-.licu iiuMt« ventucliUsn Ueiuere t$andltengruppen immer wieder den deiitschen Vormarech aufzuhalten. Nach kurzem Q*-feeht konnten aber unsere Soldaten die Bandlten verjftgen und den Vormarech rnigeUlk* , dert forteetzen.	(PK.-Aufnahme: Kriegeberlchter Wunu, Bch.,
Sreda, 27. оИођга 194%.
KAHAWAVKKN BOTE
stran 5. — Stev. 85.
se je ^oneaia ^ugosCavija
Spisal Danilo Gregoric ^0P'"rlsrht 1943 by Wllhclm Goldmann Vcrlag In Leipzig |0
»Ce bi bil Stojadlnović Imel takrat proste roke bi bil bržkone tudi uslužnejšl, In mogoče bi bilo takrat prlSIo do sporazuma. Saj vendar Jie vemo ničesar o tem, kakšna navodila so Riu dali od zgoraj In kako daleč so segala njegova pooblastila glede popuščanja napram Hrvatom«.
Pogovor se je nato zopet osredotočil na vprašanje totalitarne stranke.
>Ko ste pravkar govorili tu o srbski fašistični stranki«, je rekel nekdo v kotu sobe, >sem se spomnil obiska grofa Člana v Belgra-du. Takrat so mu predvajali pri kolodvoru v paradni postrojitvl 300 mladih ljudi, v zelenih srajcah In zalih uniformah. Istih 300 mlade-nlčev je potem letelo k domu stranke, da ae znova postroje pred grofom Članom, in ravno teh 300 je imelo v teku navzočnosti Italijanskega ministra še nekajkrat priliko, da so se Vedno znova paradno postrojlli In tako gostu predvajali začetek ustvarjanja formacije, ki bl bila nasprotje k italijanskim črnosrajčni-kom. Tako se pa ne dela. Ali 50.000 uniformira nce v, ki so jih predhodno svetovnonazorno prepričali in ki bi bili v vsakem oziru disciplinirani ,all pa nobeden. Tako pa mora ta stvar učinkovati samo negativno«.
»Začasno pa stvar še ne gre drugače«, je rekel tisti, ki je bil že prej našel razlago za Stojadinovlčevo neodločnost. >N1 šlo drugače. Tudi danes ne gre drugače, dokler ne dobi Stojadinovlč popolnoma proste roke In dokler ga tudi ne sabotira nobeden, več Iz njegove lastne vlade. 2e Korošec poskuša, da bl ga zadrževal v njegovih namenih«.
Spomnil sem se neke seje, kateri eem bil prisostvoval nekaj časa preje. Predsedoval je Stojadinovlč In navzoči so bili dr. Korošec In še nekaj najvažnejših Izmed članov stranke. Pri tej seji je bil Stojadinovlč dobro razpoložen In je vprašal zraven sebe sedečega Korošca, kakšen čuden znak nosi v svoji gumb-nlcl namesto strankinega znaka Stojadinovl-ćeve stranke? Korošec je odgovoril:
»Danes sem bil na letalski razstavi, In tam eem el kupil znak letalcev. Včeraj sem nosil znak naše stranke, In kdo ve, kakšen znak bom nosil jutri«.
Stojadinovlč je za hip stisnit svoja majhna, mehka ženska usta nato pa zviška in ■ mmeh-Ijajem prešel prelio tega, kakor da, bi bil smatral za dober dovtip to, kar j* povedal Korošec, ki je hotel poudariti, da ni pripravljen priznati Stojadinovlčeve ambicije, postati voditelj.
Zopet nova poročila. Nastal Je majhen odmor v zabavi. Videli smo: na Hrvatskem so šli pristaši dr. Mačka polnoštevilno in v strnjenih formacijah k volilnim žaram; njihovi nasprotniki se spričo takega razmaha moči, če jih je tudi kje kaj bilo, očlvldno niso upali gltaovati proti Mačku.
Naenkrat nekdo naglo odpre vrata. Pojavil se je Stojadinovlč, velik in Širok, jovlalen, pre-mofan, samozavesten. Za njim skupina marljivih tajnikov.
>KaJ je novega T Kako stojimo mi?« Vprašanje je bilo izgovorjeno z nosljajočim glasom, ki je bil tako malo v skladu z veliko in močno postavo jugoslovanskega državnika, in je že vsebovalo odgovor: Vse je sijajno! Na žalost pa dejstva niso mogla dati tako optimističnega odgovora. Stojadinovlč je naglo pristopil k mizi in preletel pred menoj nahajajoče se papirje.
»Vse bo dobro, Srbi so glasovali vsi za mene, glede Mačka bomo pa že pozneje videli, kaj bomo z njim začeli«.
še nekaj opazk, nekaj kratkih vprašanj In Stojadinovlč je zopet zginil, dobre volje In samozavesten kakršen je bil prišel.
Prekinjeni razgovor se je nadaljeval. »S Korošcem pa stvar nI taka, kakor je ravnokar tu nekdo zatrjeval«, je rekel eden izmed navzočih. »Za njegovo vedenje je drugo ozadje važnejše kot želja, da Stojadinovlč ne bi postal preveč avtokrat: -Korošec je vendar najpametnejši Izmed naših državnikov. On ve natančno, da se v tej državi ne more iti z glavo skozi zid proti Hrvatom. Saj smo opazlU, da v nobenem Izmed svojih govorov ni napadel ■у«л1г^ In da J* bila njegova poUtika vedno zgrajena tako, da niso bili odrezani konftnove-ijevno vel moetovl In veze do Mačka«.
»V tem pač tiči zapreka! Korošec Je dvojezičen, on ni odkritosrčen«.
»(Ne gre za vprašanje odkritosrčnosti In dvo-Jezlčnostl. On je državnik, ki vidi pred seboj državo kot celoto In si prizadeva, preprečiti končnoveljaven razdor med Belgradom In Zagrebom. On je proti šovinizmu in zoper vse, kar bl gnalo stvari do vrhunca. Vidi pač, da se v Stojadlnovičevlh poskusih pojavlja nevarnost srbskega šovinizma«.
Razgovor se je nadaljeval. Nisem mogel več poslušati, ker sem moral narekovati Se nekaj komentarjev k položaju volitev.
Oba sta imela prav. Na eni strani je bil Korošec v resnici težka ovira za Stojadlnoviča. Trudil se je. da bl obdržal čim več vpliva v svojih rokah, in sicer tako na Stojadinovlčevo vlado, kakor tudi na stranko, katere podpredsednik jc bil. Na drugi strani pa tega nI storil Iz želje, da bl se osebno uveljavil ali iz kakšnega drugega častllakomnega nagiba. Bil je velik rodoljub In se je pred zgodovino popolnoma zavedal lastne dolžnosti državnika. Na veliko politiko ni naveaal nobenih osebnih želja.
Korošec je bil močna osebnost in mnogi niso mogli razumeti, zakaj je po umoru v belgraj-ekem parlamentu leta 1928. pristal na to, da prevzame sestavo vlade ki je potem pripravljala 6. januar. Toda ravno ta njegov pristanek, prevzeti nase breme vodstva državnih poslov v eni izmed najbolj kritičnih period Jugoslovanskega državnega življenja, je pokazal, da je vdan državni ideji, da se zaveda dolžnosti In da je požrtvovalen. In ko je potem tudi vstopil v vlado 6. januarja, ki je bila z malimi Izjemami zasedena po prostozidarjih,
je videl v tem izhod, s katerim prepreči, da bi vlada presedlala v drug ekstrem.
Hladnokrven in zelo previden, je bil Koro-Scc fanatičen pristaš jugoslovanske Ideje. Veliko pozneje enkrat, ko, je bila po sporazumu med Mačkom in Cvetkovićem podoba, kakor da se Jugoslavija odstranjuje od pota, po kateri bi sc ustvarila naclja, v smer, ki priznava vse sredobežne sile, ml je rekel Korošec:
»Vse to je začasno. Ni treba, da bl zaradi popuščanja centralne oblasti predvidevali že razpad države. Zlvljenski problemi Jugoslovanov v prostoru, ki jim ga je odkazala zgodovina, se dado rešiti le z njihovim obojestranskim sporazumom. In navsezadnje smo ml tukaj vendar vsi skupen narod, pa najsi bo to uradno dekretlrano ali pa če je uradna oblika nasprotna. In če se ta osnovna misel sčasoma ne uveljavi s sporazumom In počasnim amal-gamiranjem, se tudi država ne bo uveljavila«.
In še nekaj je Korošec vedno znova omenil, tako da so njegovi nasprotniki, pa tudi del njegovih prijateljev, že govorili o neki vrsti pregonske blaznosti: prostozidarstvo je bilo zanj rdeča ruta. Poznal je njegovo delovanje, bil je njegov strasten nasprotnik tako kot realni politik In nacionalist kakor tudi kot katoliški prelnt. Naključju politične usode in okol-nost, da so se na čelu srbske inteligence nahajali vedno prostozidarji na vplivnem položaju ,so povzročili, da je Korošec često moral ž njimi sedeti v vladi In sklepati z njimi kompromise. Končno Je kot prvi jugoelovanski državnik videl važnost židovskega vprašanja, In če Je le imel možnost, je nastopal proti žldov-stvu z brezobzirnimi ukrepi, ki so bili mogoči v njegovem uradnem delokrogu. Kot naučni minister je uvedel v šolah numerum clasum In podpisal uredbo, ki je Žide izključila Iz tiska, gledališča, filma in radia. Njegova nenadna smrt, ki ga je njegovemu narodu iztrgala nekaj mesecev pred zlomom Jugoslavije, ga Je bila ravno presenetila pri ro to mereči politični akciji.
Toda nazaj k 11. decembru 1938. Takrat je bil Korošec Se član Stojadinovlčeve vlade In je kot notranji minister vodil volitve. Od njegove politike, ki se Je obračala proti prelomu s Hrvati, je ostalo samo Se eno: volitve so bile na Hrvatskem izvršene tako liberalno, kakor Se nikoli, odkar Je obstajala država.
Dan se Je bližal avojemu koncu. V velikih kupih so ležala na moji mizi kratka poročila iz posameznih volilnih okrajev. Končni Izid se js že dal predvideti. Videlo se je, da Je bila
Princ Pp.vcI, princ-regent z Jug^oslovansklm vičftm, č«'gar doba vladanja je bila v r.namenju Iskala zbližanje z Nemčijo. Februarja 1939.
»Minister dr. KoroSec bl rad nekaj minut po radiu pozdravil svoje rojake s kratkim zahvalnim nagovorom«.
Pozdrav med Korošcem In StoJadlnovićem Je bil kratek. Korošec čil in vesel, rožnatega obraza, kljub svoji starosti Se vedno Imenitna postava. Njemu nasproti Stojadinovlč, kateremu je očlvldno uspelo, da je pridobil nazaj svojo brezbrižnost In samoslgumost.
Samo malo besed je govoril dr. Korošec po mikrofonu. Toda s temi besedami je sporočil ne samo svojim rojakom, ampak tudi političnemu Belgradu In pred vsem Stojadlnoviču, da se čuti voditelja Slovencev in da si kot tak pridržuje svojo prostost dejanja in neodvisnosti svojih odločb.
»Da, ljubi predsednik«, je rekel pozneje a poudarjeno ljubeznivostjo proti Stojadlnoviču, »zmaga je velika — to se pravi — moja zmaga. V vseh slovenskih okrajih imam jaz veči-


I
PatrlMh Vmhav«, 6egmt am rt Je razvnela boj м konkordat.
zgreSlIa avoj cilj notranja politika, ki Jo Ja vodil Stojadinovlč v državi, fitevllo glaeov obeh nasproti si stoječih taborov je bilo prlllčno enako. Ce pristavimo, da so narodne manjšine kakor običajno, skoraj Izključno volile vladno Uato In da so bile' volitve v Srbiji vse drugo kot liberalne, kot je bil to slučaj na Hrvatskem, je postalo očitno, da se narod nI Izrekel za Stojadlnoviča. Njegova bleščeča zunanja politika nI mogla nadomestiti nedoetatkov njegove notranjosti. Mali človek, volivec. Ima pač svoje lastne, ozke vidike In nI voljan, da bl se pri glasovanju dal vplivati po velikih sve-tovnopolltlčnlh momentih.
Bržkone so bill deloma vmes, kolikor se je tikalo srbskega In pravoslavnega dela naroda, Se poznejši učinki boja za konkordat, ki je razvnel najostrejSo opoziclj'o pravoslavne srbske cerkve proti politiki Stojadinovlčeve vlade. Versko sicer precej Indiferentftl Srbi so bili tukaj stopili za cerkev in po težkih spopadih je moral Stojadinovlč pod pritiskom uUce o-pustitl konkordat, ki ga je bil parlament že rešil. Množice so se bile takrat dvignile proti konkordatu.
Ob devetih zvečer. Izidi volitev iz Slovenije 80 bili skoraj že popolnoma znani. Ravno tako oni iz Hrvatske. Iz Srbije večinoma, tako da so se že precej določeno dale risati kon-čnoveljavne konture.
Stojadinovlč je že nekaj ur sedel v delovni sobi vodstva radlooddajne postaje na kratke valove. Bil je videti utrujen, čeprav se je ne brez napora, silil k svojemu normalnemu'samozavestnemu vedenju. Njegova mehka majhna roka se je nei vo7.no Igrala z rdečim črt-nlkom, s katerim je čeCkal kratke opazke na posamezna, vollrna poročila, ^^atopil je uradnik.
no. V*1 moji kandidati ao bili izvoljeni, od nasprotnih pa ni nobeden prodrl«.
Te besede so bile izgovorjene v jeziku, ki je bil njemu lasten In ki je predstavljal čudno meSanlco srbohrvaščine in slovenščine ali bolje povedano, srbohrvaščine s slovenskimi oblikami in slovenskim naglasom. S svojimi besedami je hotel reči: TI ljudje so moji ljudje in ne naši. Dobil sem iz Slovenije legitimacijo in pooblastilo. Danes še bolj in nedvoumnejSe kakor kdajkoli.	,
Ko je bil odšel, sem jaz pristopil k Stojadlnoviču.
»Tudi vi bi morali govoriti nekaj besed po mikrofonu«.
Stojadinovlč se je slabo nasmehljal In pokazal na kupe poročil:
»To ni odlično!«
»Točno, toda narod pričakuje sedaj, najsi je za vas ali proti vam, da bo slišal vaše staliSče, kaj imate povedati ob koncu teda odločilnega dneva«, sem omenil.
»Kaj naj mu pa rečem?«
»Nekaj kratkih besed zaupanja in sigurnosti«.
(Dalje prihodnjič)
Med Moskvo in Cunghingom
(Nadaljevanje t 2. strani.) Kadek-Sobclsohn, ki je takrat užival v Moskvi še velike časti, je zelo odkritosrčno naznanil, da bo kmalu prišel trenutek, ko bodo lahko mobilizirali milijone Kitajcev proti Evropi.
Moskva je ustanovila nadalje pod Mac-
nilnlstrskln predsednikom Milanom Stojadino-tenieljit* zunniij^politiCne preusmeritve In Je Je odstopila celokupna Stojadlnovlfieva vlada.
tse-Tungom v Jui-Chinu, zaupniiom Stali* na, sovjetsko vlado, ji je preskrbela radij'« sko oddajno postajo, tako da je bila 8taln<J v zvezi s Kremljom, je ustanovila v ozenw lju pokrajine Sensi pod vodstvom sovjet^ akih častnikov vojaško šolo, v kateri je bi^ lo izobraženih letno 2000 kadetov za bolj4 ševiški boj in končno je bila ustanovljenaj T, boljševiško moralno in denarno podporo! Vsekitajska družba za narodno rešitev, ki je bila naperjena proti Japonski. Med tent je organiziral Cangkajšek 8 pomočjo пепм ške vojaške misije pod Generalom Seecktonj svojo armado in je začel odločen boj proti boljše vikom. Se leta 1931. je izjavil sedali nji poglavar čungkinške Kitajske, da j# važnejše in bolj nujno, da boljševike don končno uniči, kot da se vojskuje proti Јал ponski. Toda to pametno spoznanje 80 kmalu prevrgli dogodki. Dal se je z intriw gami in pritiskom angleško-ameriške diplom macije premamiti. Pri tem je igral nekaj vlogo tudi vpliv njegove žene, ki — vzgCM jena v Zedinjenih državah — občuduje Roo4 sevelta in se je zabavala v svojem salontj z angleškimi in ameriškimi finančniki, di^ plomati in generali. Njeni vnemi gre f precejšnji meri hvala, da je bil maršal Cangkajšek deležen dvomljive časti, da je| bil sprejet kot četrti partner v zvezo na^ sprotnikov Osi, čeprav samo na papirju.
Huda razočaranja Cangkajška, neizpoln njene obljube o izdatni pomoli, potovanja soproge maršala v Washington, kjer so jq v Beli hiši sicer sprejeli z vsemi Častmi, to4 da vedno odpravili samo s praznimi frazan mi, vse to je znano. Sedaj se zdi, da legajoj tudi na zveze med čungkinško Kitajsko iH Moskvo temne sence. Po navidezni гагрич stitvi kominteme je Cangkajšek Moskvi пал znanil svojo namero, da bo razpustil boljšw viške formacije v njemu podrejenem ozenw lju in jih vključil v svoje Čete, ker ovirajo! s svojo nedisciplino njegove operacije. Mm sto, da bi se ugodilo tej želji, uganjajo kitajski boljševiki odkrito sabotažo in N branijo, da bi sodelovali e Cungkingom. Ng nekaterih mestih je prišlo celo do krvavih spopadov med čungkinškimi četami In кјч tajskimi boljševiki.
Politični svet stranke kuomintang Јц sprejel odločitev proti boljše vikom; opom^ nil jih je, da se drže leta 1937. danih ob« ljub in da izpolnjujejo odredbe vladnega! odbora. To opozorilo naravno ni napravil«! niti najmanjšega vtisa na boljševike, ki pod vodstvom svojega generala Cang-Hsye- Li-« anga prav nič niso mislili na to, da se brez* pogojno podrede maršalu. Grožnja Moskvi je preprečila Cangkajšku, da bi podvzel na« silne ukrepe.
Moskva misli, da je sedaj prišel čas, kq lahko govori v ostrejšem tonu proti Cungf^ kingu. Poluradni sovjetski časopis »Vojne in delavski razred« je objavil pred kratkim članek, ▼ katerem se maršalu očita, da nd vodi vojne proti Japonski s potrebne ostrostjo, in cel6 posluša »fašistične eW mente«. Zaradi tega se zdi, da bodo iz Mo* skve vodeni kitajski boljševiki dopustili, d(% pride Se do nadaljnje poostritve nasprotij!, Napetost, ki se kaže med Moskvo in Cungw kingom, bo morebiti vedla do tega, da be maršal spoznal, da se ne moreta odločiti usoda in blaginja Azije v pisarni izkoriščen valcev v Washingtonu, Londonu in Mo8k\A;
stran в. — Stev. 85.
KARAWANKEN BOTE
Sreda, 27. oktobre IMS.
Hrelt МгаМђигд
Kralnburj;. (Bmrt etarega zaslužnega SA-Mann&.) Pri Izvajanju svojega poklica Je umrl SA-ObersturmfUhrer Hermann Loitpold, Imetnik Medollle zur Erlnnerung na 13. marec 1938 in imetnik SA-Abzelchna. Pokojnik, star borec In SA-Mann, se Je dolgo let boril kot prepričan naclonaJeociaUst za pokret Filhrerja In rade volje sprejel nase vsako žrtev.
Gledališče v Srainburga
Kako zelo so priljubljeni gledališki večeri v Krainburgu, ki jih prireja NS-Gemeinschaft »Kraft durch Freude«, dokazuje razprodana predstava veseloigre >Der Mann mit den grauen SchlUfen (mož e sivimi send) od Leo Lenza In vodstvom Bgona Bocka, umetijlSkera Igralnem vodji gostovanja praikega gledališča. Dagmar Schumy kot mati Behrens je pokazala mladostno Sarmantnost In materinstvo, pri čemur je Izvrstno znala uveljaviti oboje o primernem času in je s tem dokazala, da ima ravno za to vlogo mnogo umetniške nadarjenosti. Vally Steffen kot dr. Sabine je prinesel pravo razpoloženje v skupno z Ivanom Samom z bistroumnimi dvogovori zabe-Ijeno igro. Ivan Samo, ki je Igral dvojno vlogo očeta in sina Mlllanovicl, ae je Izvrstno do-padel. Frltz Llms kot sodni svetnik Bamber In posebno gospodična Raab kot služkinja Theresa e svojimi smešnimi opazkami sta veliko pripomogla, da je večer uspel. Igralci so bili deležni zasluženega pritrjevanja.
Lining.
Hrels Radmannidorf
'AJSUng. (Sprememba r alužbl na Gorenjske m.) Pri KKJ so pred kratkim Balcljučlle Ortsfrauenschaftslelterin F r e u-denberger, Ortsf rauenwalterin M a r n In Zellenfrauenschaftsleiterln B r a n z enotedensko, dijakinja Freudenberger devettedensko vrSltev službe. Radi tega so napravili v tovarni apel, na katerem Je govorila Kreis-ffauenwalterln DAF Kronthalerjeva In je poudarila tovariški duh žena, ki so poslovale po besedi: Eden za vse, vsi za enega. Ravnatelj Oklenburg se je zahvalil ženam, za njihovo zelo vzorno delovanje.
Sprejem prostovoljcev v Waf!en-ff
Zopet sprejemajo Waffen-^^ prostovoljce od 17 do 45 let z In brez obveze službovanja za določeno dobo. Službovanje v Waffen-^^, med tem tudi v Lcibsstaaidarti »Adolf Hitler« je vo-JfuSka služba.
. Popolnoma motorizirane divizij* obsegajo Bledeče vrste čet: pehoto, konjenico, topništvo, pklopnjake, lovce na oklopnjake, pionirje, motorizirane strelce, protiletalsko topništvo, gorske čete, čete za obveščevanje, zdravstveno eiužbo itd.
Po neki odločbi FUhrerja mora zadostiti pred vpokllcopa k četi vsak prostovoljec Waffen-f^ •voji obvezni delovni službi, katera je v tem primeru .določena na eno četrtletje. Kot sporoča M-Hauptamt, Erg&nzungsamt der Waf-ien-Ц v sporazumu z Relchsarbeitsdienstom, je možno sprejemati tudi prosltelje že s 16 In pol leti v Reichsarbeltsdlenst kot »predčasno služeče«, tako da se lahko izvrši vpoklic k Waffen-4i po polletni državni obvezni delovni •lužbi s 17 leti.
' V kratkem se bo stalno začelo s pregledovanji za sprejem. Izčrpen poihnlk e sprejemnimi pogoji se lahko dobi pri vseh službenih uradih Allgemelnen-^f, policije, orožnlStva in posebno pri Erganzungsstelle Alpenland (XVIH) der Waflen-ff Salzburg-Parsch, Um-■ledlungslager, ki sprejema pismene prijave In <Jaje pojasnila.
Ме|е za rejo malih živali
(5w d^ronnpunki deb Imagei
V žarišču dneva
Ali naj Ima prednost pri koritu prašič aU kokoš ? Mesto kokoši bi lahko Imenovali tudi raco, gon, kuncfli, ali eno izmed ostalih malih živali, katere postajajo, čim dalje traja vojna, tem bolj priljubljene pri naselnlklh in kmetih. V mirnem času nI bilo vprašanje, katera Izmed obeh vrst živali ima prednost pri koritu. Za obe je bilo dosti prostora. Vojna nas pa sili, da uporabimo redka krmila tako, da se z njimi doseže največji uspeh za sploS-nost. Pod tem vidikom morajo stopiti v ozadje kokofi in ostalo male živali. Povsod tam, kjer nastopi mala žival kot tekmec prašiča in rabi za svojo prehrano žito, krompir ali druge oko-pavlne, ni ћекај v redu. Tu je zavzela reja malih živali obseg, ki iz narodnogospodarskega vidika ni zaželen In pod gotovimi pogoji celo kvarno vpliva na prehrano naroda,.
Dokler se lahko m&le živali prehrani jo e krmilom, ki ga dobe raztresenega na dvorišču ali dokler jih naselnik zadostno laihko krmi z odpadki iz gospodinjstva ali vrta, ni oporekati reji malih živali. Nasprotno. V tem obsegu je koristno in zaželeno izboljšanje naše prehrane. V trenutku pa, ko se mora uporabljati Se dodatno krmilo, to nI prav. VssJco zrno žita, ki se namesto, da se v želodcu prašiča spremeni v mast in meso za splošnost, pokrml kokošim ali ostalim malim živalim, zato da njihov lastnik dobi prlboljSek, pomeni prestopek proti načelom naše prehrane. Isto velja za krompir, zelenjavo itd. Kdor ima, morebiti začasno pre-
voC zalenjave, jo lahko posuši ali skisa, torej s sodobnim gospodarjenjef na zalogo prihrani za zimske mesece, ko primanjkuje zelenjave.
Bilo bi dobro, da se radikalno prepove krmljenje z žitom, krompirjem, itd. in s prisilnimi odredbami omeji rejo perutnine. Tako Je na primer odredila Nizozemska, da smejo rediti obrati, manjši kot 10 'helctarjev po obsegu, skupno samo deset kokoži ali rac. V Švici so onim rejcem perutnine, ki niso zadostili dolžnosti oddaje, prisilnim potom razredčili stanje. Takih prisilnih ukrenitev pri nas ni bilo, ker smo prepričani, da bodo vsi sledili pozivu k disciplini, ravno tako, kot doslej, tudi v bodočnosti in da tak poziv tudi zadostuje. Noben rejec malih živali torej ne sme rediti več malih živali, kot jih lahko krmi z odpadki iz lastnega gospodinjstva In vrta. Nedvomno pa rede, posebno mnogi naselnik! v predmestjih, mnogo več kokoši in kuncev, kot je v skladu 8 temi načeli. Njim gre zalo, da dobe k svojim živilskim obrokom že dodatno ћгало. Samo ob sebi umevno ni nlliče nevoščljiv na-selniku »nedeljske pečenke izven vrste«, če jo bila na neoporečen način prigospodarjena. Toda kakor hitro gre za krmilo, ki se preko želodca prašiča bistveno bolje izrabi in lahko prispeva k boljši preskrbi splofinostl, značl to lastno korist pred splošno koristjo. Tukaj se mora reja malih žiyaU čimprej znižati na dopustni obseg, kajti s tem bo prosto nbvo krmilo za prašiče, ker: prašiču gre prednost pred kokošjo.
Z^od&e роИИће
Stržck kot zastonjkar
Poleg kraljička (zlatoglavca) Je str-žek (palček) eden Izmed najmanjših evropskih ptičev. Njegova teža komaj 8 do 9 gramov se uveljavi v živalskem svetu tam, kjer,bi kaj takega niti ne slutili. Medtem, ko se stržek pri nas v Nemčiji ne seli, se prikazuje na severu, posebno v skandinavskih deželah, kot ptica selivka. Ko se v jeseni seli na jug, si izbere zanesljivo »letalo«, ki mu omogoča brez truda prijetno potovati. Kot »zastonjkar« se pogosto naseli v perju sove In tako prepotuje dolge proge na hrbtu svojega gostitelja, ki o tem ali nič ne ve, ali pa mu je prijetno, da ima takega spremljevalca. Vsekakor si Je Izbral stržek prijetno možnost potovanja, katere se posluži vsakikrat, kadar mu je dana prilika.
Volnena odeja reši življenje
Vedno se lahko česa naučimo! Zelo poučno in praktično navodilo za terorlstičn# napade, kako se lahko sami rešimo:
Ce vkljub najsrčnejšemu naporu moči samozaščite in sosedne pomoči le še obstoja nevarnost, da se zruši goreča hiša nad zakloniščem, se mora izprazniti. Sicer se namreč lahko zasujejo izhodi in se razvija na kletnem stropu radi tam nagrmadenih žarečlh podrtin temperatura v zaklonišču tako hudo, da lahko" povzroči smrt. V tem primeru se moramo obdati z namočenimi odejami, plašči, kopalnimi plašči itd. In tiščati pred usta In nos mokre cunje, ker bomo moiali najbrže Iti po gorečem stopnišču ali po ulici, ki Je vsa v ognju. Najbolje je, da pokrijemo glavo z odejo ali plaščem v obliki zvonca,' ker na' ta način dobimo največ zraka za dihanje.
(Hmvto
v IdlUCnl kotUni v okrožju Krelshailpt-mannechafte Kolomeja leži ob romunski meji kraj Kosov. Tukaj si je divje peneča gorska rečica izrezala globoko nižavo v gorske stene, na katere višavi uspeva vino kakor v južnih
pokrajinah. Zaščiten položaj povzroča tudi izredno milo podnebje. Zategadelj obiskujejo Kosov že od nekdaj zdraviliSltl gostja in turisti kot okrevališče In vlStasl;o zdravilišče. Ves svet okrog in okrog je mali rajski vrt. Na dobrem glasu bo čeSplje, jabolka, hruške in leSniki iz Kosova.
Vrenienlk (barometer) je v njegovi prvotni obliki Iznašel 1643. leta italijanski učenjak Torrlceill. Od Torriceliijeve cevi, približno en meter visokega aparata, ki je bil napolnjen z živim srebrom, do modernih ancroidov, je barometer prebil velik stadij razvoja. S tem, da so ga iznašli, je bil tudi ustvarjen nov pogoj za višinsko merjenje na podlagi zakona, da pojema zračni pritisk z višino. Toplomer z živim srebrom je znatno novejšega datuma. Razvil ga je v porabno orodje šelo leta 1715. fizik Faiirenheit.
Danes no ame Ш v zgubo noben proizvod, ki. se da še koliorkoli uporabljati. Tako so sistematično dojeli v nemikih vinorejskih ozemljih pečke grozda, to jo ostanke pri stiskanju, da pridobivajo iz tega drogoceno olje grozdnih pečk. 2e leta 1938. so mogli dati za oskrbo na razpolago okrog 5.000 hI olja iz grozdnih pečk. Danes so pridobivanje Se znatno intenzivirali, tako da so Iz odpadkov mogli pridobiti Se tehnična olja.
Na popolnoma noaavaden način se je maščevala v romunskem mestu Craiova neka žena, ki se je zaljubila v enega izmed svojih najemnikov, lastnika raastavnlce. Ko se ta njenim ponovnim vabilom ni odzval in ji je dal določno razumeti, da ima raje mlajšo in lepšo prijateljico, je uporabila besna dama trenutek, ko je bil artist odsoten, da v umivalniku utopi ves njegov ansambel,' cirkus z bolhami. Sedaj je bila obsojena na plačilo odškodnine 700 lejev.
Naši vojaki pozdravljajo domovino
Iz Severnega ozemlja pošiljajo pozdrave gorenjskim fantom In dekletom sledeči vojaki: Krajnik Peter in Triiler Franz, Laak; Dolžan Alois, Kokriz; čimžar Johann, "Freithof; Juhant Johann, Moste; Poklukar Franz, Gorje-Veldes; Brinovec Stane, Tchernutsche; Stru--belj Wlado, St. Veit; Zupan Anton, Klagen-furt; I^reuch Hans, Unterdrauburg'; KukeS Michael, ^llsenkappei; Stem Friderih, Vdlker-
Elnkanfsgenohmigung fUr Ferkel
Naltupno dovoljenje za ргалое
Die deutsche Landwirtschaft hat slch In dlestro Krieg besonders dadurch ausgezeichnet, dafi sie Ihre Erzcugung an den notwcndigen Nahrungs-giitem ohne Riicksicht auf matcrielle Vorteile nach den Bedurfnissen dcs Gesamtvolkes richtct. In den letzten Jahten hat es slch gezeigt, daS der Schweinebestand einer Erhohung bedarf. Dai Landvolk 1st dem Ruf des Reidisbauernftihrers nach erhohter Schweinemast gerne gefolgt, zumal die Erntc 1942 gut war und die des Jahres 1943 ebenfalls den Erwartungen entspricht. Dadurch aber 1st ein erhohter Bedarf an Ferkeln ein-getreten, so dafi auf dlesem Gebiet elne Absats-regelung nofwendig wurde. Die Regelung be-stimmt, daB Ferkel an nichtlandwirtschaftliche Ticrhalter nur mit einer Einkaufsgcnehmigun^ verkauft wcrden konnen, urn im Intercsse der deutschen Ernahrungswirtschaft die vorhandenen Ferkel den Bauem und Landwirten zuzufiihren, die liber das entsprechendc wlrtschaftseigene Futter verfugen. Der Verkauf von Ferkeln und Laufern an nichtlandwirtschaftliche Tierhalter ohne Einkaufsgenehmigung 1st streng verboten,
Ausbiklung zu Schlepperfiihrern
vcHlnlkov viaiUccv
Um auch bei der Einberftfung von Schlepper-> fiihrern keine untrtgbtren Stillegungen der SAlep-per in den lindwirtsch»ftlidien Becricben hervor-^ zurufen, hat der ReidisniChrsttnd cmpfohlen, reditzeitig Vorsorge ru treffen. Ersitzkriiftt kommen aus folgenden Kategorien in Betrachvt I. Jugendlidie ab 14 Jahren, die bereiu den Fiih«i rersdiein Klasse 4 erwerben kSnnen. x. Manner, die nicht fiir die Einberufung in Frage kommen und die апц besten schon' Jetzt in die Schlepper-ausbildune geschlckt werdcn. 3. Kriegsversehrte, fur die gleidifalls Sdilepperfiihrerkurje kostenfrei veranstaltet werden. 4. Frauen und Maddven.
Auskunft Uber Kurse und AusbildungsmdgliA-keitfn ertcijen die zustandi^en Abteilungen der Lindesbiuernschaftcn und die „Deulakraft" mit Ihren Zweigstellen. Neben den genannten deutschen Volksgcnossen konnen eegebenenfalls «uch Ostarbeiter und Polen all Schlepperfuhrer auige-bildet werden.
Die Trcibgaspreise fiir Verbrancher
Gonilni рЦл ге, p'jtroAnike
Der Reidiskommissar fiir die Preisbildung h« angeordnct, dafi mit Wirkung vom i. Oktober 1943 bei Verkauf von Trcibgas an Verbraudier foigende Preise gchen; Bei Abnahme auf cinm«l in Flasdien bis zu 1034 kg 45 RM je 100 kg. Bei Abnahme auf einmal in Flaschen bit 3471 kg 43 RM je 100 kg. Bei Abnahme auf einmal in Flaschen Uber 3472 kg 41 RM je 100 kg. Venn innerhalb dreiBig Tagen, von der ersten Abnahme an gerechnet, 3473 kg Treibgai oder mehr in Teilmengen bezogen worden sind, gilt der Preii yon 41 RM je too kg Treibgas. Den Abnehmern !:t, zunachst jeweils der der Abnehmemerige ent-spi^diende Preij ru' berechnen. Nadi fristgemUflier Abnahme von mindestens 3473 kg erfolgt alsdann eine entsprediende Nadivergutung. Der Preis voa 41 RM je 100 kg ist audi dinn einzuraumen, wcnn die erforderiiche Menge von mindestens 3473 kg durch Zusammenredmen der innerhalb dreiCig Tagen bezogenen Treibgas- und Benzin-mengen erreicht wird. Dabei ist 1,44 Liter Benzin einem Kilogramm Treibgas gleichzustellen. Sifmt-liche Preise gelten fiir Lieferungen ab Lager, Bei Frei-Haus-Lieferungen darf . ein Zusdiiag voa einer Reidismark je hundert Kilogramm erhoben werden, Lieferungen an die Reidisbahn, die Reichspost und groGe Verkehrsgesellsdiaften tus-genommcn.
markt; fttlrn Franz, Zirklach; Mochar Got-fried, FISdnig; Kočar Franz, Mannsburg.
i>r. F. J. LokM
Aoflschnefdenl Aafbewahren!
ФшМек meihodi&jeh und pzakti&ek
^	221. Stunde.
GesiprSche mit einer Verkauferin.
A. Ich шбсМе eine gnte Wolle fUr ebe
Trachtenweste.
V. Vjelleicht nehmen Sle diese. Wir haben 8ie einfarbig oder fein meliert auf Lager, Sie ist auch fUr Pullover, Sockcn ' und Striimpfe sehr geeignet, well sie ' besonders strapazf&hig und auBerdem sehr billig ist. .
Wiviel kostet ein Strahn?
Ein Strahn zu 10 dkg kostet RM 2.— Wieviel Strfthne brauche ich fiir eine Weste?
Fiir eine Weste brauchen Sie в bis 7 Strahne.
Gut, geben Sie mir 7 Strahne.
Haben Sie sonst noch ein en Wunsch? Ich mochte noch 15 Strahne Perlwolle fiir ein Kinderkleidchen und etwas J Stopfwolle. Haben Sie auch Strick* nadeln ?
V. Zur Zeit haben wir nur diese drel Sorten in einer LSnge von 22 und 35 cm aus Galalith, Stahl oder Aluminium. A. Geben Sie mir von diesen hier 8 StUck, auflerdem eine vemickelte, 30 cm lange Hakelnadel und ene Maechenauffang-nadel.
У. Bitte sehr, Frinleki!
HL out fbv Dni ЖМмИ mW#
A. V. A.
A. V. A.
Gam Nr. 14 brauche ich auch noch. KBnnten Sie mir auch Handschuhe zei-gen?
V. Fiir die Handschuhe mttssen Sle bitte zwei Tische weitergehen, die verkauft ein anderes Fraulein.
Rad bi imel (potreboval bi) dobro volno za telovnik k narodni noši.
Morda kupite to. Na skladišču jo imamo enobarvno ali fine mešane barve. Zelo prikladna je tudi za puloverje (pletene jopiče), kratke (moške) nogavice in nogavice, ker je posebno trpežna in razven tega zelo poceni.
Koliko stane predeno (štrena) ?
Predeno 10 dkg stane 2 RM.
Koliko preden potrebujem za en telovnik?
Za en telovnik rabite 6 do 7 preden.
Dobro, dajte mi 7 preden.
Ali želite še kaj drugega?
Rad bi imel še 15 preden biserne volne za
otroško oblekico in nekaj volne za krpanje.
Ali imate tudi pletenke?
Sedaj imamo samo tri vrste, dolge po 22
in 35 cm iz galalita, jekla ali aluminija.
Dajte mi od teh tukaj 5 komadov, razen
tega eno ponikljano, 30 cm dolgo kvačko
in eno iglo za ujemanjQ_pstelj.
Prosim lepo, gospodična!
Sedaj se spomnim, potrebujem dva klopči-
8a belega sukanca št 14. Ali mi lahko po-
ktltU I# жокждјд#!
Za rokavice, se prosim potrudite za dve mizi dalje, prodaja jih druga gospodična.
svetu
Nek kmet v vaei Ram«jO prt Ljusdalu na Severnem Švedskem je doživel te dni Iznenade-nje, da je njegova s prvo nagrado nagrajena kobila povrgla žreba brez prednjih nog, sicer pa močno razvito in normalno, ter so ga morali takoj pobiti. ZivlnozdravnlSka visoka Sola v StockhoUnu Je kupila znameniti spaček, ki je pri konjih zelo redek, da ga nagaCl za učne evrhe.
Nevarnega eospalca je Imel neki vojak v mali gamizlji na Švedskem. Nekaj tovarišev je slišalo zvečer v njegovi slamnjačl čudno šumenje. Mislili so, da gre za miS. Naslednje jutro so mu pa svetovali, naj vendar pogleda. Po preiskavi se je ugotovilo, da je vojak že dva tedna spal skupaj z gadom, kateri Je med neprostovoljnim ujetništvom če p ovrgel Sest malih gadov, kateri so ravno tako divje sik ali kot mati. Svoje prostosti se pa družina nI mogla dolgo veseliti, kajti z združenimi močmi 80 jo hitro pobili.
V Warnsdorfu je padla neka triletna deklica z okna najvišjega nadstropja več ko 20 metrov globoko na tlakovano dvorišče. Tam je slučajno stal pes, na katerega je padel otrok z vso silo. Čeprav je bil pes manjSl od otroka, je vendar preprečil, da bi otrok neposredno priletel na kamniti tlak In je brez-dvomno povzročil, da je deklica odnesla samo otolkljaje. .
Kadilci al pri danažnjem pomanjkanju tobaka zmeSajo najpeatrejSe In često prav nevarne meSanice. ki jih je baje preizkusil ta ali oni kadilec. Kako nevarno je pa to večkrat, kaže primer, ki se je te dni zgodil v EmUenu. Kadilec si je napravil tobak iz čajnih listov in drugih posušenih rastlinskih delov, večinoma listov rabarbare Vesel ga je po-tem puhal kav se je dalo čez nekaj ur pa Je 2Q«t«l mo* a^zavcetm in ## j* grebuđH lele
po dveh dneh. Vzrok je bilo težko zastruplje-nje želodca. Bolje Je torej odreči ge kajenju, kakor ležati dva dni v nezavesti.
Nenavaden primer ropa otroka se Je dogodil v Španski pokrajini In sicer v vasi E1 Berraee, kjer je brez sledu zginila dva meseca stara deklica neke kmetice, ki Je Sla ravno po nekem opravku. Po Sestumem Intenzivnem lakanju se je posrečilo najti otročlčka v nekem hlevu. Otroka so Izročili materi. Kot storilko eo zaprli neko mlado ženo, ki je priznala rop otroka In hotela otroka Izročiti neki madridski dami za 250 pezet. Ta dama je bila v bližini kraja z avtom, pa je med tem pobegnila. Nadaljujejo so policijske poizvedbe.
Pri rftzpravl na eodifiCu v Bostonu Je bil nekemu visokemu uradniku ukraden klobuk. Nac slodnjega dne so brali v časopisih mal oglas, v katerem se tatu prosi, da vrne ukraden klobuk tekom 24 ur, ker bo sicer zaprt. Naslednjega dne pa se vratar sodišča ni mogel za^ dosti načuditl, ko je poštar prinesel nič manj kot 21 klobukov. Na žalost pa pravega klobuka ni bilo med njimi.
V nokl vasi na Švedskem Je te dni reWla go# življenje kokoši. Dogodek je opazoval kmet, ki je vse gledal Iz zasede, ker se Je bal, da je nekaj zglnuUh kokoši pobrala lisica In jo Je hotel Iz zasede ustreliti. Ob ribniku Je videl kako se sprehaja ena sama kokoš gori In doli. Kmalu se je pokazala lisica, ki se je previdno približala nič hudega sluteči kokoši. V zadnjem trenutku pa Je zagledala kokofl nevarnost, je zletela in se vsedla na hrbet gosi, ki Je plavala v'ribniku. Ta je odjadrala a svojo pernato jezditelJliCo kolikor hitro Je mogla iz bližine nevarnega sovražnika. Lisico pa je zadela usoda v obliki dobro merjene krogle.
JlZafe f^ospodarsfte novice
Kot poroča Beuter, je zavzela stavka v pre-mogokoplh v petek v severnoameriških zveznih državah Alabami in Kentuckyju večji obseg. V obeh državah staVka nadaljnjih 25.000 пн ЛлфХ.
Sređs, 27. oktobra 1943.
KABAWANKEN В C T B
stran 7. — 8t«v. 85.
DURCHFDHRUNG ^ \| иС Flli.l.n l": K^mkm mi,ZaW„elleVeU«, Al 1 rn opiftal a. d. Urau, VVolTsberg una Villacn ALLER 1 SfSS| rv^ KAP\TE\ IN ALLEN GELD- ,, , , ANGELEGENHEITEN AktiengesellsAaft GAUHEIMISCHE Klagenfurt, Flensburger Plat) 5 Femruf, 2386,2387	
die Raineisenkassen Afjling, Stein, Radmannsdorf, Laak a. d. Zaier, Krainburg, Veldes sowie samtliche Raiff-eisenkassen in Oberkrain	ZUR DEUTSCHEN SPARWOCHE 1943 Dla unterzelcbneten Kreleaparkasaen rufen Such, MKnner <md Frauen Oberkrain«, zur Tellnahme an der Dentsdien Sparwodie тот 23. bis Si. Oktober 1948 aafi Sammelt Eure Erspamlsse, eorgt dadurch fUr Eure Zukunft und epart vor allem echon jetzt fUr die nach dem Krlege notwendigen Anschaffungen. Jeder Sparpfennlg lat aber auch eln Beltrag zum Sleg und zum wlrt-■chaftllchen Aufschwung Eurer Helmat. Wenn Ihr In der Sparwoche vom 28. bi« 31. Oktober 1943 Eure E5r-opamlsse zur Sparkasse brlngt, dana legt Ihr zuglelch eln macbtvoUes Bekenntnls Eure« Aufbauwlllena ab! Die Verwaltung Eurer Spargelder beaorgen: KREISSPARKASSE Н:Г°" nnd dercn BanptzweigeteUeo: ABUnf, Nemnaxktl, Laak a. d. Zaler, St. Velt *. d. Sawo, Uttal. K NEMŠKEMU VARČEVALNEMU TEDNU 1943 Podpisane Kretssparkasae (Okrajne hranilnice) poživljajo Vas, može In Žene na Gorenjskem, da sodelujete pri nemškem TarčcTalnem iednu od 2S. do 31. oktobra 19431 Zbirajte svoje prihranke, skrbite na ta način za svojo prihodnjost in varčujte že sedaj za razne nabave, ki bodo po vojni potrebne. Vsak prihranjeni pfenlg Je tudi prispevek k zmagi in h gospodarskemu napredku VaAe domovine. če vložite v varčevalnem tednu od dne 23. do dne 31. oktobra 1943. svoje prihranke v hranilnico. Izrazite e tem svoje znatno priznanje in trdno voljo za eploSni napredek! VaS prihranjeni denar upravljajo: KREISSPARKASSE EZr In njihove glavne podružnice: ABUnc, Neomarktl, Laak »■ d. Zaler, St. Velt a. d. Sawe, LlttaL
SchdffendeOberkroins/ Podjetniki Gorenjske!
Benu^t die Sparwodie zur Anlage eines Porabite teden varčevanja, da naložite Sparbudis bei Eurer Genossensdiaftsbank, der hranilno vlogo pri Vasi zadružni banki
VOIHSBANH MRAINBURC
neben Hotel „Alte Post" mit Zweigstellen	poleg hotela „Stara poŠta" s podružnicami
ASSLINO • LAAK • NEUMARKTL
L
DurdiiiihrungsMmtlidierBankgeschMfta Izvršujemo vse bančne posle

stran 8, — Stev. M.
KARAWANKITCN BOTE
Sreda, 27. oktobra 194$4
AMTLiCtifc;	I MAitiltmEII
Bekanntmadlung
Das Ern&hrungsaimt A bi. A (Kreisbauernschaft) sowle daa Tlerzuchtamt und die Gartenbaub'e'ratungsstelle fn Kralnburg ■ Bind von der Layerg-asse Nr. 1 in die GallenfelsstraBe Baracke 1 Ubersiedelt. Die Dienstgesch&fte werden ab 26. Oktober 1943 In der neuen Dienststelle g-efllhrt.
Das Erniihrungsamt Abt. A ist unter dem FemeprechajischluB Nr. 102-248 zu erreichen.
Ernahnrng^amt Abt. A Kralnburg
Objava
EmSirungsanit, oddelek A (Krelsbauemachaft) kot tudi Tlerzuchtamt In Gartenbauberatungsstelle v Kralnburgu so 86 preselili iz svojih dosedanjih prostorov v Layergaese St. 1 v barakol. na GallenfelserstraUe. Od 26. oktobra se bo urado-valo v novih pisarnah.
ErnSJirungsamt, oddelek A se lahko doseže pod telefonsko Številko 162-248.
Ernahrungsamt oddelek A Krnlnburg
Eieraufruf In der 55. Zutellungsperiode
Вад Landesemairungsamt Karnten glbt fUr den Rolchs-gau K&rnten und ais Referat Emahrung und Uandwlrtschaft des CdZ fUr die besetzten Gebiete K&mtens und Krains be-kaant:
In der 55. Zutellungsperiode, das 1st In der Zeit vom 18. 10. bis 14. 11. 1943, werden fUr jeden Versorgungsberechtigten 2 Eier abgegeben, und zwar auf den in der 55. Zeteilungspe-rlode geltenden Abschnltt a der Relchseierkarte ein E1 und auf den Abschnitt b ein Ei. Die Inhaber der Relchseierkarten geben ihren Bestellschein Nr. 55 der Relchseierkarten unver-zUglich bel einem Elerkleinverteller ab, watcher dleselben sam-melt und beim zustKndlgen Ernahrungsamt zum Umtausch gegen elnen Bezugscheln einreloht, womit er die Eler beim GroSverteiler bezlehen kann. Die Ausgahe der Eler an die veirsorgungsberechtlgten Personen erfolgt, sobald die Vertei-Im Besltze derselben slnd, was vorausslchtUch erst In der 4. Woche der 55. Zutellungsperiode der Fall seln wlrd. Klagenturt, den 23. Oktober ШЗ.
I^ndMwmahningnamt Kiirnten
Bekanntmadlung
Die JURoelawleche Nationalbank, Bplgrad, hat vor Beginn deir krlegerischen Erelgnlsee im frUheren Jugoslawien Clea-ring-Schecks auf Relchsmark und Dlnare auf Grund von Zah-lungsauftrfigen aue dem jugoslawlsch-deutschen und jugosla-wljch-bulgarlechen Clearing ausgegeben, die nunmehr Uqul-dlert werden #<>llen,
' Besitzer eolchef Schecks konnen dleee innerhalb elnes Monats bel der zust&ndigen Reichsbankanstalt einrelchen, welche dlese Schecke an die Jugoslawlsche Nationalbank In Liquidation zwecka Elnlosung weiterlelten wlrd.
Objava
»Drugo cepljenje proti škrlatlnki in davlcl se vrSl za okraj Radmannsdorf v letem redu kot prvo cepljenje In sicer: ■ Veldea: 25. In 26. oktobra od 8. do 10. ure;
ABllng: 27., 28., 29. In 80. oktobra od 8. do 11. ure;
Kronau: 27., 28. in 20. oktobra od 8. do 10. ure;
Woch. Felstrltz; 27., 28. In 29. oktobra od 8. do 10.- urr;
Neumarktl: 27., 2в.. 29. In 30. oktobra od 8. do 11. ure;
Radmannsdorf: 1. in 2. novembra od 8. do 10. ure.
Der Amtsarzt: Gez. Dr. RoHlpr MRdizinahat
WUIfin^-Uaik-Prttparale
dlenen zum Aufbau und zur Festl^ng des Organlsmu.4 urid mlissen heute vor al-lem fUr Verwundetc, fUr Kinder* im Wach.4tumsalter und flir werdende und stil-lende Mutter erhfiltlich sein. Man darf sle also jetzt nlcht auf Vorrat oder flir itUnftlgen Bedarf einkaufen. Wer das doch tut, vergeu-det Rohstoffe und Energien und gefahrdet die Arbeit im Dienst der Volksgesund-belt. Johann A. WUlfing, Fabrlk pharmazeutischer Prftparate, Berlin.
Fvir das Werlcsorchester eines дгбСегеп Werkes su-chen wir ein Klavitr oder Flttg«! gegen gute Bezah-lung zu kauien oder zu lelhen. Bel leihwelser Uberlassung wlrd gute Pilege des Instrumente: zugesagt. Angebote unter „G 737" an Ala, Klagenfurt, Alter Platz 1.
Za tvorniškl orkester večje tvornlce želimo proti dobremu plačilu kupiti veliki ali mali klavir, ali si ga izposoditi. Pri prepustitvi na posodo obetamo dobro iskrbo instrumenta. Ponudbe pod; „G 737" Ala, Klagenfurt, Alterplatz 1.
-^ick KtwULNodovJ,
Službo dobi
'vttfuiett uivd btsstfi.duA^h,
In unfaBbarem Schmerze geben wir die traurige Nachricht, daS Ш1£сг unvergeBlicher Gatte, lleber Vater, Sohn, Bruder, Schwlegersohn, Schwager, Onkel, Cousin, Neffe
Johann Ladi
nach schwerem Leiden am Freltag den 15. Oktober Im schonsten Alter von 35 Jahren fUr immer von uns gegangcn 1st. Von deni Ueben Toten nahmen wir am Montag den 18. Oktober um 9 Uhr frlih Abschied am Frledhofe In GrosBonntag.
Wlr danken zuglelch fUr die ehrende zahlrelclie Beteiligung sowle fUr die schdnen Kranz- und Blumenspenden auf dlesem- Wege alien herzlichst
LBecnlta bel GroBBonntag, den 18. Oktober 1943.
In tiefster Xrauer: ОаШп Id*, Sdhnchen JohAim and sHintllohe Angehdrlgen.
Lederhand-lung Zwisdien-
wassern, 3.
_
Gospodinjs dobi
takoj ali pozne-_____
je zelo dobro Prodam šivalni mesto pri sam- stroj „Grizner'
ski osebi. Ponudbe z navedbo dosedanjega
udcjstvovanja,
kakor tudi osebnih podatkov na
naslov: P. M.
Krainburg, Bad-jjoY^jg gramofon gasse I s/I. Slika_rodam za 13O.-zaielena.	|км. Martinjak,
lii-lIiWart, 412 bei
skoro nov za R.M 1.7OO.- in en štedilnik levi za vzidati za T5O.-RM. Naslov pri K B. Krainburg pod 1265-6
Mlinar, navajen delati kaSo na kamna in hlapec se sprejmeta takoj v mlinu Franz Majdič, Wir, Domschale.
5615-1
Kupim
Deklico, 14 do'Kriinburg. 16 let, najraje si-	1271-6
roto, »prejmem kot pomoč pri gospodinjstvu. —
Ponudbe na K.
Bote Krainburg
pod „Družina brez otrok", ?t.
1242-1.
Kupim kratek klavir ali dober pianino, četudi malo pokvarjen! Ponudbe na K. B. Krainburg pod G. S. 1267-7
Žensko 46 do 60 let, zdravo za lahko gospodinjsko delo,pri dobri hrani in plaži in celi oskrbi — takoj sprejmem. Cenj. ponudbe ne K. B. Krainburg pod „Ugodnost" 1268-1 Služkinja, vajena živine — samostojna dobi dobro mesto. Ponudbe n» K. B. Krainburg
iiSi-i
Dobro ohranjen otročki športni voziček kupim ali dam zanj srebrno uro. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 1269-7.
Korenje, repo do 1000 kg — kupim. Ponudbe na K. B. Krainburg 1280-7.
Prodam
Večjo količino boljlSih okvirjev za potovalne kovčke železničarjev in pismo-noš prodam po ceni od 4.- R.M dalje. Franz Jen
Spalnice za im mico, iz mehkega lesa z žimni CO ali brez, ku pim. Ponudbe na
K. B. Krainburg pod 1239-7,
Išče se za nakup nekaj vagonov smrekovega, jelkovega. borovega lesa, 19, 24 in 26 mm, 8 do 17 cm, pararelno ali
V»ln( itroj, po'lel eden izmed možnost« ženskiJzjutraj se voze-
Ponudbe ni K. B. Krainburg pod takoj. 1509-11
Dopisi
Mlado II letno
in priznanim strokovnjakom. To se splača že-zaradi davkov. Naročniki za e-
nostavno in praktično tnji-
čih delavcev ali žensk v Krainburg. Ker vem,
da je naS gorenjski delavec po-.
šten, zato «em[pvodstvo (im» . . J , , prepričan, da ga i" vzorec n» po goren,sko dekle,J	„b-zakonu zaščitene)
v živlienju neiz-|jjy;	oglasa « še sprejemajo.
kuSeno, v družbi!	poJPiš.te tako, n.
zapuSčeno, »rčno	R. B.k. 5616-1, n.
........ ... "»"ff Krainburg, ker K. B. Kla^cnfu^.
konično, iz žage."'* iskrenim . drag spo-ali trgovine	"I'*" ""'imin. Za nagrado
»j	J	llllltl* Ж.ЛЛ llnKI «WVf
vseh kakovostnih\ "P?ipoJtenosti pret-razredih. Visoka!"!"'. najde k	д«.—
stopnja nujnosti.]'')'® iskren odmev Ponudbe na Hans enako razumeva-
Traninger, Holz-groKhandel, Klagenfurt, Volker-markter StraKe, Bahnubersetzung.
I083-7
Meniam
Globok — dobro ohranjen — otroški voziček dam za pianino — razliko doplačam. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 1281-15
(očega irca m duše prosi le resne ponudbe po možnosti s sliko, ki ie pod strogo diskrecijo vrne, na K. B. Krainburg pod „Idealna ljubezen" _1277-20
""lefiitve
Kupim železno peč ali dam zanjo žepno uro (srebrno). Naslov jri K. B. Krain-jurg pod 1279-7'
Kupim voz, večji na Tzmetih, ali dam zanj dobro moško kolo. Ponudbe na
Fotoaparat „Voigtlander" 6 X 9 na meh zamenjam za dobro kolo ev. ga tudi prodam! Informacije daje K. B. Krainburg pvo ?t. 1174-15
Zamenjam zelo dobro ohranjen otro?ki voziček (ležalni) za žensko kolo ali pisalni stroj. Razliko doplačam т gotovini. Erladi Ursula, Ratschadi - Matten 1O4.
114«-!J
Zimsko suknjo, ___ 163 cm, dobro K. B. Krlinburg ohranjeno, dam
pod „Nujno" 1241-7.
Kupim stroj za trošenje umetnega gnojila. Ponudbe na Alois Perne, Povle i, pošta Gallentcls.
1250-7
Za tritonsko har moniko. Naslov v upravi K. B. Krainburg pod 1238-15.
Zamenjam novo moško ali žensko kolo za dobro ohrrtnjeni ji-
Mogoče utriplje še kje na Gorenjskem plemenito srce resnega in dobrosrčnega 24 do 54 letnega gospoda, ki bi postal iskren prijatelj osamljeni in inteligentni, 11 letni Gorenjki iz dobre družine in dober vodnik na življenski poti? Samo resne ponudbe J sliko strogo diskretno na K. B. Krainburg pod „Prva prava ljubav"
1278-11
Oseba, ki je na kolodvoru Lees Veldes gotovo pomotoma vzela žensko rjavo jopo z denarnico in zapestnico z rdečimi kamenčki se naproša, da jo vrne proti nagradi na Anna Kotnik, Meistern 38.	1273-11
Rokodelci! Pustite voditi svoje knjigovodstvo izkuiSenim
l%quhl|eno
Pozor! — V ire-do 10. X. zvečer tem n« cesti Naklas — Krainburg, najbolj verjetno n« Polici izgubil tehnični pokroman svinčnik, ki piše v {tirih barvah; čr no, modro, rde če in zeleno. Svinčnik je naj-bol} verjetno n»-
1271-22
Razno
Dne J. oktobra je bilo ob 10. uri zamenjeno žensko kolo, znamke Traker s It. 41754 r Dom-schal-ah pred trgovino Rausdi, Isto je bilo istega dne ie enkrat zamenjeno pred Turkensdianz It. 22. Zamenjevalec se prosi, da zamenjeno kolo proti vrnitvi njegovega odda v trg. s čevlji Jakob Rausch ▼ Domsdialah, kjer prejme primer" no odškodnino.
116)%)
Im Herk#t
wirJ die Haut Im GeaiJit unJ an jen Han Jen leidit rauK und ri«»iž und «t>ringt auf. Wir konnen dem vorLeugen, indem wir Getickt und Hande nadi dem ^aacken gut »Ltro jtnen und, wenn moglidi, die Haut mlt Leokrem, dem Fettkrera mit Sonnen Vitamin, einreiken.
Intereee«nvertretmi( In Benin*
Fabrlkanten aparen Releen und Arbeltszelt_ wenn dlese Ihre Interessen bel den Relchsstellen, Wlrtuchafts-gruppen, Fachg^ruppen usw. lurch eingefUhrt'e Vertreter wahrnehmen lassen. la Re-ferenzen. Wllh. SchlilBer, Civ.-Ing., Berlin W 30, Neue Wlnterfeldtstrafie 28.
Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da je preminul tragične smrti nad ljubljeni sin, brat, stric in svak gospod
Frani Mcsdinarsdiilsdi
Vsemogočni ga je poklical k sebi ravno na njegov rojstni dan 23. oktobra, ko je dopolnil 28. leto.
Pogreb našega dragega Franzeta bo v torek dne 26. oktobra oto 10. uri dopoldne na župno pokopališče v Leesu.
Lees, Novo Mesto, Devica Marija v Polju 26. 10. 1943.
«	Žalujoč drtlžlne!
MoeohnerechitMđi, Jeglttech. L«echnak.
Zahvaia
Vsem, ki eo epremlU mojega dragega, tragično preminulega moža in otrokom dobrega očet*, goepoda
Josefa Rosmanna
v tako ogromnem številu na njegovi zadnji poti, mu poklonili toliko cvetja in mi v teh težkih dneh kakorkoli stali ob strani, izrekam svojo najprl-erčnejSo zahvalo.
Polschite, dne 17. oktobra 1948.
2ahiJoAa žena ■ petimi otrod.
Zahvala
Za tople Izraze sočutja ob tragični izgubi moje zlate mamice la dobrega atka •
Frančiške in Aloiza Snsdiniii
vsem najlskrenejša hvala.
Pols chit z, dne 17. oktobra 1948.
žalujoča hčerka In oet^ eerodetve.