254. štev. V Ljubljani, petek 22. oktobra 1920. l'oS'“ina p|a{Ma * 80lmM III. leto. Velja v Liubl:ani in po pošti: celo leto ... K 240--pol lela . . „ 120*— tetri leta U mesec 60 — 20- inozemstvo: celo leto . K 400 — po) leta. . 200 — četrt leta ut mesec 100 — 35 — Za Ameriko: celoletno . . 8 dolai. polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolatfa Novi naročniki na| poSiljuJI naročnino nakaznici. laracunajo no “ 'O^ru in sicer mm 2 K i. L Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telelon štev. 360. Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Telefon štev. 44. ■■ . . Izhaja vsak dan zjutraj, F.csemezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj p. vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj sc tra, -..... -.. .7. Rokopisi se ne vrečaio. go- Koroška razprava v parlamentu. Beograd, 21. okt. (Izvirno poročilo.) Na današnji sej) narodne skupščine bi mora) ministrski predsednik Vesnlč odgovoriti na interpelacijo posl. Džamonje o Koroškem plebiscitu lir njegovih posledicah. Ker pa posl. Džamonja še ni dospel v Beograd, še ni gotovo, ako pride ta točka na ...,2 v ni red. Odgovor ministrskega predsednika pričakujejo z veliko napetostjo. Beograd, 21. okt (Izvirno poročilo.) Snoči je imel komite za zunanje posle sejo, na kateri je razpravljal o koroškem plebiscitu. Rezultat seje se drži tajno. Korupcijska afera na Koroškem. Iz Beograda poročajo, da je Izrekel naš odstoplvšl delegat pri celovški plebiscitni komisiji Jovan Jovanovič v poročilu o svojem delovanju težke obdolžltve na račun naših oblasti v plebiscitnem ozemlja. Z ozirom na plebiscit Je vlada v izdatni meri skrbela za aprovlzacljo cone A. Po Jovanovičevi trditvi se je razdeljeva- lo aprovlzacijsko blago s hudim protehd-Jonlzmom mnogo živeža pa se je s po. močjo nastavljencev plebiscitne komisije Izvozilo v cono B, da so Nemci potem 2 njim agitirali za Avstrijo. Vlada je Imenovala posebno komisijo, ki bo v Ljubljani in po potrebi nk Ilcu mesta preiskala zadevo. Zavlačevanje jadranskih pogajanj. Beovrad. 21. okt. (Izvirno nor.o-2ilo.) Na seii komiteia za zunanje do-*Ie nisij, razDravflalf o Jadranskih 00-valaniih. ker naša vlada od Italiie še Bi dobila novabHa To za vlače vanie 7 ifallianst? strani se tolmači na razne načine. Meniio. da Italiia zavlaču-le noeaiania zaradi socialnih borb ter zaradi zanrlčeteva odnora NittHa In Orlanda Droti Oiollttiiu. V nolitič-nib krovih meniio. da čaka Italiia na uirodneišl čas In na volitve za kon-stifuanto v ,našl državi, ko bodo imeli naši nolitiki Dreveč dela z dru-viml vnrašaril kot da bi se Intenzivno b a vili z tadranskn? vprašanjem. Veliki kmečki upori v Rusiji. London 21. okt. (Izvirno Doroči-k>.) Vesti iz Moskve iavbaio. da so oboroženi kmetie naoadli Nižii Novgorod ter odstavili snviete. Sovlet-*ke komisarie so obesili. Mesto so onlemlb Javliaio da se sovietske čete Dribližuieio mestu. Toda 70.000 dobro oboroženih kmetov le odloče- no na odoor in trdno veruie v zma-po. Režim kmetov te ravno tako krut kot bnllševiški. Y enem dnevu so iz-vrš!li 700 smrtnih obsodb. Tudi v sera'.o vskem oktaiu^o se kmetie izia-viji nrotl Lieninu in sovletom ter SDodili vlado. REVOLIJCI.IONARNI NEMIRI V ATENAH . Pariz. 21. okt. (Izvirno ooročilo.) Bivši Krški ministrski predsednik Opnarls. eden Drvih Dristašev kralia Konstantina, le dosnel iz Švice v Atene. Pri nie~ovem prihodu ie do-81o do nepopisnih scen. Na tisoče Ibidstva va 'e burno oozdravHalo z vzkliki: »Ziviio Konstantin! Dolj z Vcnizelosom!« Pristaši Venizelosa Da so vDili »Živilo republika!« Množica le več sto pristašev Venizelosa vrela v mnr'e. Dosnejo voiaštvo ni hotelo strellatl. Poskus množice, dobiti Venizelosa v roke. se ni posrečil. ODPOR PROTI OIOLITTMJU. Bnzel. 21. okt. (Izvirno Doroči-lo.) Pemokratično-liberalni Italijanski listi vedno boli nanadaio Glolitti-la. »Secoln« nišei/) !z Rima. da država brezpneoino notrebule močno vlado Oblektivn! opazovalci dobijo vtis da vlada ni več kos sedaniim razmeram Niitiiev izrek, da se bo GioUi:» co dvomesečni vladi oosta-ral za dc*e'Iet:a se ie uresničil. BOI PROTI SOCIIALISTOM V ITAUB. Berlin. 21. okt. (Izvirno poročilo.) Iz Londona lavliaio: Na borz! v Rimu so nolnradnp naznanili, da namerava vlada doseči odločitev v no-tranr* politiki In da bo z vsemi močmi naslonila PTOti vedno boli širla-ioČI se boljševi?ki nronaeandi. Obenem bo brezobzirno nastopila nrotl časorishi. ki breznovolno oznania razredni bnl. Vznemirfen po teh vesteh ni zivlje »Avantl« prebivalstvo, nal se pripravi na ta bol. LLOYD OEOROE ODSTOPI? Berlin. 21. okt. (Izvirno poročilo) Kakor lavliaio iz Pariza, se bavi ?Echo de Pariš« z možnostlo odstopa Lbiyda Georgea. List iavlia. da se ie lord Grev Izrazil, da bi even-tuelno prevzel ministrsko predsed-ništvo. ? UftSt T 11 - demokratski kandidati Zagreb, 21. okt. (Izvirno poročilo.) »Rijoč« javlja, da bo na Kranjskem nosilce demokratske listo dr. žerjav, na Štajerskem pa dr. Kukovec. SE NEMŠKO-LAŠKE SLEPARITE NA KOROŠKEM. Velikovec. 21. oktobra. (Izvirno ooročilo.) Kakor znano, ie plebiscitna komisiia deli Časa nred elasova-nlem sklenila, da se bndo upoštevale samo one elasovnice. ki bodo oddane cele obenem 7. drueobarv. nretreario glasovnico. Kratko Dred plebiscitom pa le komisiia svoi prvotni skleo ovrtrla in sklenila, da imalo veliavo tudi one glasovnice ki so cele. čeprav nd&me bre/ druenbarvne. Nemci, so za ta taien sklen dnznali no ltalilanu in Boreheseiu In so izdali svoiim agitatorjem navodila, nai slovenske glasovalce pridobe za to da bodo oddalali samo zelene elasovni-ce češ da bodo ti glasovi za Avstri-lo brez koristi. Za vsako belo vlasOv-nico. ki iim ie bila prodana, so Nemci no izvršenem glasovanju olačevali po 2000 K. Na ta način so nešteto mlačnežev zapeljali da so tl vtaknili v kuverto le zeleno glasovnico. Obenem na so Nemci imeti tudi nreeled kdo i glasoval za nie. Ker na ie š tem bila kršena strogo zaiamčena ♦a;nnst vlasovania se da tudi s temi odmeri izDodbiiatl veljavnost Plebiscita. _____ FINANČNI POLOM AVSTRIJE. Dvnai. 2. ok: (Izvirno poročilo.) Včeraišnjrmu kabinetnemu svetu le bil predložen načrt finančnega zakona za leto 1 *'?(*•—1921. Proračun izkazme nrimaniklial 12 in ool milijarde kron nrmi 10 In nol miliiardc kron lanskeea letu. Državni izdatki so se, povečali od 16.873 miliionov na 33.1-14 miliionov kion. torei za 16.321 milil mo v ki on. Državni preiemki so preračunani z 2C 655 miliioni proti 62') I mil. lani. tore, za 14.361 milijonov več. Skcrai rolovica državnih nrelemkov se izda za rnače uradnikov. Število uradnikov in drugih iavn''i nameščencev znaša 263.417 s 662.7'T ar.v> n. hn/ člani. Državni dole le znašal ob začetku renuhlke 44.958 miliionov kron. Od teea časa se ie njivečat za 9^7.500 miliionov kron Voiska stane Avstriio 1039 mi-lilonnv Državni industriiski obrati malo nrimnniklbd •'-* miliionov Izgube na kurzih in Inozemskih valutah znašalo 3966 ir,,;u:nov. Veliki državni oiira.i imaio ve'ikanski delicii tako državne žeu/ince 1314.9 milijonov. nošta in brzoiav 217.4 miliionov. Državni preiemki so preračunani na 20.655 miliionov. V to vsoto ie že vštet nrvi letni dohodek nddaie prernoženfa. Državne Dreiemke tvorilo tobačni monopol ter veliljanski dgvki itd. -_______ Peter Altenberg — Ivan Albreht. Slike. Petindvajset. Sleherno popoldne ob 5. url le nrihalala na esnlanado. Godba le igrala v rumenem le-oavil.ionu in dame so nosile pV|to lepe obleke in klobuke, u miz- stoiečih na loku ravani. ie lesketalo T„ J, a" >>«lo in teJeno To m bde modne barve. Toda na lem Sirnem novrSfa %era b|aca. rumene slame francoskih cvetlic, sovi.h in noievlh neres. s„ bile tudi riasto rdeče m leklenomodre svilene lise in čisto svetloriave od surove svile, kakor bela kava. z medlimi škotskimi trakovi. Mlada eosoa_ ki ie prihajala dan na dan ob netih na esnlanado. ie bila čudovito lena in ie nosila čudovito lene obleke. Na nrimer tisto iz r;a-vorožnate svile 7. belo in svetloze-leno vezenino. Nien nailenši kras Da ie bilo dete. ki ie hodilo s pesJunio kral nfe. L’enfant russe. Katta. To le lepota, milina, sladka vedrost ln bela sveteča luč. To ie človek. no kakršnem zahrepeni narava o vzorih snivatnča. To le pesnitev stare malke zemlfe —■. Bogati elegantni eospodle so sedeli pri mladi dami —. toda nikoli ne skunal. Na primer gospod erof F. In potlei kasneie gosnod von A. ni Dotlei ritmoister Baron: — ali Da tudi nasprotno. Reda v vrsti niso držali. Nekateri so tudi samo pogledovali tla. ne da bi pozdravili. in„so se sm-ehllah. Druid so pozdravljali, kakor da bi deipll: »Pozdravimo te! Ho! Zakai oa ne?! Sai ie to zdravilišče. rendez-vous sveta!« Katia ie sedela tu. s svoiimi zlatimi lasmi In s čudovitimi krotkimi očmi • Nihče se ni zmenil zanlo. Gospa mama. lena eosna mama. se ic uoirala s komolci ob mizo in ie gledala do širokolistnatem drevju, no blesketaločem iezeru. v oči gospoda von . .Ob sedmih so poslali Katlo spat. Rekla le krotko: »adilo mam!..« Mlada dama ni odgovorila . Poirala se !e s komolci ob mizo in »e gledala po Širokolistnatem drev-iu. no blesketaiočem lezeru. v oči gosnnda von —1—• Esplanada se le stemnila. Prelena mlada dama le šla počasi 00 drevoredu--------- Nihče se ni zmenil zanto. Dosih-mal Drinceza živlienia In zdai. ko prihaia večer, osamliena ---------! In ponoči niovoče snet Drinceza. lira- liica bogin!a . Somrak nokoi — —. Starši sede do klopeh, malce izmučeni od izletov do okolici: otroci resno mislrio ca vp^erio in mladi liudie. ki se irna^io radi. se tiho raz-Povariaio iii se nočuliio neznansko srečne . Ti imaio občutek: »To ie nepozaben ura v moiem živ-lieniu «. Vedno imaio take nepozabne ure. ti mladi liudie. ki se imaio radi. Mlada dekleta msliio: »Mogoče bo tako . Nekoč porečeni: »še veš. kako sva sedela takrat zvečer Jovanovičeva obtožba. 2e v torek ponoči smo prejeli od na- | fiegu beograjskega poročevalca vest, da je predložil odstoplvšl načelnik naše plebiscitne komisije beograjski vladi poročilo, v katerem med drugim dolži razne naše korporacije In posamezne lunkcljonarje na Koroškem, da so tihotapili blago Iz jugoslovanskih aprovlzačnlb skladišč Nemcem, ki so ga potem porabljali za propagando proti Jugoslaviji. Marsikaj smo že doživeli v zadnjih letih, nešteto lumparij smo razkrinkali ravno ml v svojem listu, a da bi se mogle najti med Slovenci tako propadle eksistence, ki bi tako ostudno Izdajate narodne Interese, tega nismo mogli hi nismo hoteli verjeti. Zato poročila nismo priobčili. In vendar je resnično. Isto poročilo •o prejeli tudi drugi ljubljanski dnevniki In uvedena je že tudi preiskava, iz Ljubljane In Beograda. Ne vemo, kaj bo preiskava dognala. Zahtevamo pa, da se vodi In Izvede brezobzirno In nepristransko z vso ostrostjo. Vsako zakrivanje ali omlljevanje bi bilo zločin nad narodom In zločin nad našo mlado državo. Kdor bl pomagal krivcem, bl postal tank sokrivec, zločinec. Niso samo te propallce krive koroške nesreče. Krivo pa je je v,veliki meri to, da živimo — da, živimo tudi ml Stoven-mmanmamaHmnnamnmmmaaamaMManmammM cl — v taki moralni mlakužl, da so takV ljudje med nami mogoči. In ne le mogoči, ampak da jim odpiramo celo vrata v našo opravo, jih postavljamo na važna In odločilna mesta. To jemlje narodu In naši narodni stvari moralno oporo In s tem hrbtenico In ono vsepreprlčevalno moč. ki Jc Imata pravica In resnica. Morda srni bili ravno zato na Koroškem tako slabi. Še bolj kakor na Koroškem nam škodijo taki pojavi korupcije v notranjem državnem življenju. Ako se težke obdolžltve gospoda Jovanoviča Izkažejo za utemeljene, kako bomo stali potem pred Srbi? Pred onimi Srbi, katerim smo tollkrat nepremišljeno ln brez vestne preiskave očitali korupcijo, balkanizem Itd. In kaj nam porečejo tl? 2e dosedaj so nam na našo pritožbe le premnogokrat odgovarjali, da Slovenci Izrabljajo beograjske ugodnosti za svoje privatne žepe. Zavračali smo te očitke v dobri veri, da so bili krivični. In tega mnenja smo še danes. A kako so bomo branili odslej? Sveta dolžnost naše vlade In vse naše javnosti je, da zbriše ta madež z našega naroda. Z eksemplarično sodbo ta obsodbo moramo pokazati, da so tl ljudje samo zločinci In IzvrčLi, ki jih ne trpimo med seboj. S tem bomo pridobili moralno na zunaj In znotraj. KONEC POLJSKO - RUSKIH BOJEV. LDl> Varšava. 20. okt. Poročilo Dollskeea eeneralneva štaba z dne 20. t. m.: 18. okt. onolnoči so se ustavile volne oneraciie na vsel lrgiitl. Črta premiria vre skozi Slusk -—Grabowo—Kapcewicze — 01ewsk Derewnijo: tl krali so v naših rokah. GPSKO - BOLGARSKO ZBU-2 A N J E. Frankfurt. 21. okt. (Izvirno Doro-Č»lo) »Manchester Ouardian« iavlia. da se Eolvaiila in Grška oribližuleta ?n d* boste kale vrtonill v malo en-tenre Ro dstrcnitv! nolisko - čeških dherenc l n tudi Potiska vstopila v rnn'0 enin n da celo Avstrila. Samo Madžarska ne vstop!, dokler vlada tam reakc’*a. NASE ČFTE SE 2E UMIKAJO S KOROŠKE? Pariz 21 okt. (Izvirno ooročilo.) Br?riavke Iz. Bcmrrada lavliaio. da st- Inzovlfivanske čete utpikaio z ko-ro^kera glasovalnega ozemlla. BORZNA IN TR2NA POROČILA. 21. oktobra. (Izvirna poročila »Jugoslavije«.) Valute In devize. Cnrlb: Berlin 9, New York 631, London 21. 80, Paria 41, MUan 23.80, Pra-ga«,7.70, Budimpešta W65, Varšava 2.27, Dunaj 2.10, avstrlj. krone 1.65. Dunaj: Zagreb 293—323, Budim- pešta 95—108, Praga 473—497, Varšava IIS—137, čelkosL krone 470—494, dinarji 1200—1250. Po dinarjih velfto povpraševanje. Pr kg a: dinarji 243, marke 119.25, Ivic. Iranki 1329.50, lire .315, Iranc. Iranki 538^0, luntl 287. dolarji 82.25, avstrlj. krone 20.27, poljske marke 26.60. Zagreb: Berlin 196—199. Italija 516—520, London 0—485, New Jork 132— 133, Pariz 0—875, Praga 105-166, Sv'ca 1900—0, Dunaj 34-50—34.8(1. Valute: Dularji 126—130. avstrijske krone 36.50—39, carski rublji 105—110, francoski Iranki 880—900, napoleondor 415—425, nemška marke 198—200, romunski leji 210—225, švicarski Iranki 0—21.00. Beograd: Punti 116—118, dolarji 32—32.50, tranc. Iranki 215—220, lire 125 130, leji 85—56.50, levi 41—41.50, češka krone 40—45, marke 48—49, avstrlj. krone 10JO—1025, napolcondorl 105—113. Efekt!. Zagreb: Banka za Primorje 950-.. 1025, Eakomptna 1580—1600, Kreditna 1010—1050, Jadranska 2300, Jugoslovanska 680-685, Praštedlonlca 9150-9200, Rl-ječka pnčka 415—425, Ljubljanska kreditna 1050—1100. Produkti. Osijek: Pšenica 930—940, oves 250—260, koruza 380—390. Vukovar: Pšenica 930—940, oves 260—270, koruza 390—400. Nemčija kupuje koruzo ln tlžoL na esnlanadi.?!« Pa sem rekla: »Kako tone lezere v temi in se vendar sveti! !« In ti si delal: »Kakor ti !« Takrat si bil kakor pesnik!« In Dotlef pride mat!, to nesrečno bitle ki stoH pred dušo na straži in reče: »Ellie« ali »Marion« ali »RI-quctta«. »mislim, da bo že hladno.« ali »ie kasno, mislim, da poidemo domov .« In mladi moški reko: »na svide-r;ie. gospodična, pridete rutri zlutral na esnlanado?!« In eosnodične reko: »morda —.« Gospodične pravilo vedno »morda«. misliio na »eotovol«---------- Esmlanada se le SDraznila. Mlada prelena dama ic sedla na ki 00. Jezero ie nelo nežno nesem —. Tedai le ncla niena trudna duša i niim edini elas llnbezn!. ki ea ie imela: »adiio mami .« Pridnost Sedela ie na esnlanadi In je vezla rumeno rnčjio delo s kosmato Der-ziisko volno. Nebo le bilo modro. Schftnber« ie bil kakor blesteča prozornost Ona le vezla. Mali okrodasti beli oblaki so plavali nasproti SchOnbere le postal kakor bela kreda. Ona ie vezla. Mlad pesnik ie šel mimo. le pozdravil — ------- Vse ie bilo sivo kakor svinec. Schfinbere ie izvinil Pospravila ie s vole rumeno ročno delo in Ip odšla. Nebo ie bilo snet modro. Schon-bertr ie bil Kakor blesteča prozornost Sedela ic na esplanadi in le vezla rumeno ročno delo s kosmato Derziiskn volno MJarf nesnik ie šel mimo. ie pozdravil —--------- Nebo le bilo črno. z milijonom belih zvezd. Sedela le v svoii sobi ln ie vezla svoie rumeno ročno delo s kosmata DerzHsko valno. Mladi nesnik ie trledal črno nebo in militan belih zvezdi Obupen klic iz Koroške Bistrica V Rožu. 20. okt. V aedelk). 17. t. m. ie napadla na-huiskana n«*mSka toloa iz Bistrice v Rožu vas Sveče. Tulili so do vasi kot diviaki. da hočete vse Slovence Dobiti. V Kerznarievo hišo te oriletel debel kamen skozi okno mimo vlave žene. katera ie imela otroka naročiu. Tildi Kuraževo hišo so obmetavali z debelimi kamni Divlanie ie bilo vedno hutše. Začelo se ie strelianie. Po Dol ure doleem divianiu in strelianiu se ie oosrečilo domačim lantom in možem nemčursko tolno lz vasi Dremati. Danes ie uorava še v naših rokah m si še unaio Nemčurti na tak nesramen način naše Hudi nanadati in sramotiti Vnrašamo samo: Kai Da bode. ko enkrat odide naše orožni-štvo in voiaštvo? Kdo nas bode ščitil? Mi koroški Slovenci zahtevamo odločno, da nas ščiti Jueoslaviia na-pre? in da nas ne zanusti. Po kakšnem oravu nas izročate Nemški Avstriji tisti Avsfrili. katera le zakrivila svetovno volno brda zadostoval cobro ohranien materiial takozvanih mrtvih prog v Sloveniif. n. or. transverzalna, že dve leti mrtva proga iz Most čez liubliansko no-lie do Zacuž številnp mrtve pruge na otu Ščeiiih nremikalnih postaiah v Zalogu. ZanuŽah itd. Nova železnica na ni velika in nujna Potreba le za Prekmurie. temuč za vse Slov. gorice in rodovitno Mursko ravan. Danes ie ves Izvoz vina sadia itd. iz radgonsko-Huto-merškega kakor tudi iz šenflenart-skeva okiala skoro onemogočen. Pa tudi intjnstrila silno trni. Ravno zad-nie čase so se deloma ndorii triie novi premogovniki (v Presfid. pri Svetiniah in v KHučarovcih) ki bate ohsegaio velikanske skladovnice dobrega Premoga, ki bi zadostoval za ves pogon na novih železnicah ter bi se lahko tud? izvažal. Nai se dela iasno. smotreno in hitro l - Za pouk. Praga. 18. oktobra 1920. O Slovaški berete večkrat stvari ki bi vas mogle soeliatl na misel, da ie Slovaška dežela. Mer zdai in zdai izbruhne revoluciia ki ima edin namen: odtrgati pokraiino od češke republike in se združiti z Madžarsko. Toda temu ni tako. To ie čisto napačna domneva. Med Slovaško In Češko ie približno takšno duševno raznoloženie kot v Juvoslaviii med osvoboienimi krali in Srbiio. Po dveh letih obstn«a republike se ie pokazalo, da unifikaciie državne unrave ni mogoče izvesti no ' šni šabloni ki so si to predstavila ,>li- tiki v Pragi, ki so bili včasih v tem oziru nreveč samozavestni. Slovaška in Češka sta dve kulturno ln gospo-narsko neenako razviti celoti in dokler se vse to vsai delom? ne Izravna toliko časa bo enota češkoslovaških dežel — škripala. Izkušnia le pokazala, da so se dosegli Dovolinl usoehi povsod kier se ie oziralo na kraievne razmere in navade. Kiet se ie oa postopalo brez ozira oa politične, sociialne in kulturne razmere kier se ie nostooalo po šabloni, birokratičoo. kier se te samo organiziralo, oa nič sintetičnega ustvarialo. tam ie država doživela razočaranie. Vsi razsodni, pošteni, nad vsak dvom narodni elementi Iz bližine nrezidenta in zunaniega minstra Be-neša. oriznavaio. da se bo na Slovaškem treba v administrativnem oziru vrniti k starim preizkušenim metodam madžarske unrave. Uradi na Slovaškem se pritožuieio nad centralizacijo v Pragi, ki ovira delovanie v stvareh, ki bi se dale tudi v slovaških urad;b rešiti, medtem ko lih Prava snloh ne reši. To rodi nezado-vnlinost in nudi povode za ščuvanle Vse to z.lorabliaio slovaški klerikalci ki so itak tihi privrženci monarhile. Edina rešitev iz grozečega stanla ie: strppo Poštene liudi v upravo upravo osvoboditi iznod centralizma ?n izpostavit? naiširšo samoupravo de-žde ki unošteva domače razmere in navade. Na las. kakor orl nas. Dr. P—n. Narodno predstavništvo. LDU Beograd, 20. okt. 135. redni sestanek začasne« narodne« predstavništva otvo-ri predsednik ob 16.15. Po Izvršenih formalnostih se prečita vladni zakonski predlog o zakonskih uredbah, v katerih so za-popadene ie izdane stare naredbe. Odse-kovo poročilo o tem zakonskem predlo« omenja neke uzovore glede tega načrta. Z ozirom na zelo majhno število navzočih poslancev zaključi predsednik selo ln po-zlvlje narodne poslance, da se prthodnle seje udeleie v čim večjem številu, da bi se moglo razpravljati o navedenem načrtu. Seja se zaključi ob 16. 20. Prihodnja seja pa le odrejena za iutrl z dnevnim redom: debata o vladni predlogi glede zakonskih uredb. Izmišljen Trutnblčev brzofav. Beograd. 20. okt. (Izvirno poročilo.) Dunajski listi javljajo, da Je zavladalo vsled vkorakanja iugoslovanskih čet v plebiscitno ozemlje na Koroškem precejšnje razburjenje med prebivalstvom, ki pa se Je takoi polrsdo, ko je državni kancler dr. 254. žtev, Beležke. Doslednost »Edinstvo države mora zlasti v, teh težkih časih biti vsem sloven« sK'm ^ranKam neomaino pred očmi.« Tako piše včerai »Slovenec«. Podpišemo z obema rokama. Isti list in i niim »Večerni list« na dan na dan pišeta, kakor da bi bil Beograd, ozir. srbski narod kriv naše nesreče na Koroškem. nod reklamno da* belimi naslovi: »Beograd ie zanka« zal izprazniti Koroško.« Ali taka pisava utriirie državno edinstvo in plemensko llubav? In to se doeaia v času ko dovažalo iz Koroške ra« niene srbske voiake «n i 11 ■ •^rzar£-x'V*i-.rt3z*®* EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO. JE ..JUGOSLAVIJA**. ČITAJTE JO! NAROČAJTE JO! Renner razglasil, da mu Jv poslal naš zv- nanll minister dr. Trumblč bržola v, v katerem ga Je obvestil, da Je naša vlada fa Izdala povelja za umik naših čet. Dr. Trum-blč Je izjavil, da ni on dr. Renner Ju postal nlkakega telegrama, ker Je naša vlada zavzela edino pravilno stališče, ko smatra mednarodni svet v Parlzfl ln pa plebiscitno komisijo za edina kompetentna iaktorja, s katerima se more o koroškem vprašanja naša vlada pogajati. Protlč In radikalci. Beograd, 20. okt (Izvirno poročilo.) V politiki radikalne stranke se zadnje časa čuti čimdalje večji upor proti Protičevl politični koncepciji, kar se pripisuje Paši čevemu vplivu. Vodstvo radikalne stranke se ogiba ministrske krize, ki bi Jo Protič še vedno rad Izzval. Naseljevanje dohrovoljcev. LDU Beograd, 20. okt Minister za agrarno reformo Je naselil v Banatu 5000 dobrovotjeev. Naseljevanje se v Jesem prekine in se nadaljuje šele spomladi prihodnjega leta. Razna poročila. Lttavsko vnraSml«. Varšava, 20. okt (lzvlrho poročilo) 18. t. m. je dospela semkaj francosko- angleška nota, ki obravnava vprašame Vilne. Poljska vlada je na to noto že odgovorila In Izjavila, da stoji tudi ona na stališču samoodločbe vilnskega prebivalstva. Varšava, 20. okt (Izvirno poročilo.) V guberniji Kovno sc Je razglasila splošna mobilizacija vseh za vojno sposobnih mož. Iz Varšave Je odšla komisija v Smvalki.kjer se bodo vršila končna pogajanja o zapadno-litavski me]L Nov Wrangiov uspeh. LDU London. 21. okt. Iz Carigrada poročajo, da Je general Wrangl s svojo armado vnovič dosegel pomenljiv uspeh o priliki bojev oh spodniem Untepru. Niegova armada Je popolnoma razpršila močan napadalni oddelek rdeče vojske. W ran gel Je ujel 15.000 Rusov hr zaplenil 27 topov. Vprašanje Gdanskega. Varšava, 20. okt. (Izvirno poročilo.) Tukajšnji listi javljajo, da poljska vlada ni potrdUa zaključkov pegajanj, ki Jih Je vodil Paderevskl 18. In 19. t. m. v Parizu o gdanskem vprašanju, ker se zadovolji s priznanimi JI koncesijami. Paderevskl bo najbrže odpoklican lz Pariza. Italijanska vlada zapira In Izganja anarhiste. LDU Rim, 20. okt »Epoca« Javlja Iz Neapolla: Policija Je Izvršila v stanovanjih 30 anarhistov hišno preiskavo tn zaplenila v več lezikih natisnjeno kotnunl-nlstične propagandne letake. Zaprla Je več anarhistov. Inozemski anarhisti so dobili Izgonska povelja, zlasti ruski In madžarski anarhisti, ki nimajo potnih listov. Nlttl za Nemčijo. LDU Berlin, 21. okt »Deutsche AUgemelne Zeitung« javlja Iz Basla: Bivši ministrski predsednik Nittl Je pričel v United Press in v mnogih Italijanskih tistih akcijo za revizijo versailleske mirovne pogodbe. To akcijo Nlttl sedaj nadaljuje In-Je priobčil te dni že tretji članek pod naslovom »Varnost Evrope«. Se enkrat opozarla na krivični mir In na ponižanje, ki ga mora trpeti Nemčija. Nemčiia Je zaman poisku-šala dokazati, da ne more Izpolniti zahtev, ki so Ji Jih stavili zavezniki. Tl pa vse eno vstrajajo pri svojih zahtevah napram državi, ki so Jo oropali njenih kolonij ta njenih ladij. Nlttl trdi, da razmere v premaganih državah učinkujejo na zmagovalce ln d* ogrožajo njihovo politično moč. Zborovanje avstrijskih socljallstov. Dunaj, 20. okt (Izvirno poročilo.) Avstrijska soc. dem. stranka Je vpoklicala za 15. nov. izvanredno strankino zborovanje, ki se bo vršilo na Dunaju. Kandidati za madžarski prestol. Budimpešta, 20. okt. (Izvirno poročilo.) »Dally Jelegraph« prinaša vest, da giba- la ta v poStev za madtarski prestol eden skandinavskih prinčev tu pa druxl stn belgijskega kralja. Budlmpeitanskl politični krogi izjavljajo, da Je ta vest gola izmišljotina. Situacija glede madžarskega prestola se Je že toliko tzčistila, da so se ustvarile tri skupine ta sicer legitimisti, ki so za Karla, nadvojvode Jožefa skupina in skupina, ki propagira personalno unijo s Romunska Vse druge vesti so Izmišljene. Oddaja premoženja na Madžarskem. LDU Budimpešta. 21). okt. Piuančnl minister je iziavil poročevalcu Usta »Pesti Naplo«, da ie sicer nameravana enkratna oddaja premoženja, vendar pa se še ne more vedeti, kedaj se bo izvršila. Popuščanje angleških rudarjev. LDU London, 2t. okt V včerajšnji parlamentarni seji Je JavU voditelj rudarjev lutnega SValesa, VViliam Brace, da so /u-daril popustili v zahtevi po socijallzacijl rudniških obratov ta so zato zahtevali od lastnikov rudnikov obširno popustljivost v zadevi zvišanla plač. Kandidati za grški prestol. LDU Pariz. 20. okt. Kralj Konstantin Je poslal listu »Petit Parislen« nastopno brzoiavko: Sedaj ne bi spreiel regentstva. Moji nazori so isti. kakor oni mojega naroda. — »Exelsior« meni, da zaščitne države nameravajo posaditi na prestol belgijskega princa Karla, drugega sina kralja Alberta, ako bi preminili kralj Aleksander. Corkški župan. London, 20. okt. (Izvirno poročilo.) Stanje corkškega župana Svlneya Je brezupno. Danes Je 68. dan, odkar ni zavžil no-bene hrane. Ker noče zavžitl od zdravnikov predpisani citronin sok. postaja skorbut čimdalje huišl Boroevlčevo truplo prepeljejo na Dunaj. LDU Dunal, 20. oktobra. Kakor poroča »Relchspost«. bodo Boroevlča dne 26 okt svečano prepeljali Iz Celovca na Dunaj ta ga položili v častni grob na centralnem po. kopališču. Nevtralnost čeških strokovnih organizacij. LDU Praga, 20. okt. Kakor poroča »Pravo Lldu«, Je Imel poizkus strokovnih organizacij, posredovati med desničarskimi socljalistl ln komunisti ta zlasti varovati osnove strokovnih organizacij, tale uspeh: obe stranki se strinjata v tem, de se osnove strokovnih organizacij ne omenjajo v prepiru med socljalnlml demokrati ln komunisti. min iihmmmi—— ■■■■■ ■■111 1" 111 " """~w h ^ Borza. LDU Praga, 20. okt Devize: Zagreli «0, Dunal 20.50. Varšava 26. Valute: dinarji 245, avstrijske krone 2030. LDU Dunaj, 20. okt. Nemška marki 583.50, švicarski franki 5875, franc, banki 2425, Italijanske lire 1475, angleški funti 1225. ameriški dolarji 350, carski rublji 280, Jugoslavija. Dnevne vesti. — Korošci se kesalo. Korošci se še kesnio da so elasovall za lačno Avstriio. Potniki, ki orihaiak) iz Koroške nricoveduielo. da se liudie že VDrašuieio. iz katerega vzroka so clasovali za Nemce, in da Hm te 2o sedai žal. da ne nrideio ood Jugoslavijo. Moko. ki io te zpIo težko dobiti nlačufcfo t>o 28 kron kilntrram. Kai ho šele kasneie! Boli pametni so Dač hiti vrli ZiUotji. ki so si v Nemški Av- i strin izvolili slovenske občinske odbore. — Vzamlmo talce! Naše iadiko-vante nad izcmbo Koroške brez enervičnih nrotiukrenov nodžiea koroškim Nemcem in reneeatom le oo-pufi. Zonet Drihaiaio prozna Doroči-la o nemškem divianiu v St. Jakobu v Rožu. Za naše koroške rojake ni dfupeea varstva nred nemškimi tnlovaii kakor da izda vlada Daro-lo: zob za zob. Vzamlmo talce izmed tisrih Nemcev med nami. ki tatno hmskato koroško svolat na oožive in noboie. V Mariboru in Celiu ne bo težko naiti takih elementov še celo v LiuhlJani bi se iih nrecei dobilo. — Zakal draelnia narašča? Novembra lani le veljal transport za normalni vavon (10.000 k?) iz Osie-ka v l.iuhliano 357 kron. danes Da veli* 5350 kron. — Praznik našetrst osvoboienia ebhaiamo danes teden dne 29. t. m., ako ne bo vlada nozahila nanl. Žalostno >e. da vsako leto mani Slovencev nraznuie osvoboditev. Za koroške Slovence bo letos naš praznik spomin noveva troria. — Predsednik sodišča v Slov. Blstrl-•J, sodni svetnik Pirnat bi rad dobil nad-*vet»lško mesto v Mariboru in sc boče ^dl tega čez noč preleviti Iz bivšega nemškutarja v zaslužnega Slovenca. Naprosil te radi teza nekeza zaplotnega »rodoljuba« te Slov. Bistrice, da sa Je v » Jutru« lavno a seve brez podpisa, pohvalil kot zaslužnega narodnjaka. Ker mislimo, da mam ie po Koroškem porazu in žalostnih dogodkih v Mariboru tamkaj prav malo treba novega nemškutarja pri sodniji, konštatiramo sledeča: Ni res, da bi svetnik Pirnat v Slov. Bistrici mladoletne ob varava! Škode pri podpisovanju vojnega Posojila, pač _>a je res, da Je svetnik Plr ■at pevablial pri razpisu vsakega vojnega Posojila varulie mladoletnih otrok k sebi hi Mae prigovarjal, da na} podpišejo volno posadi*. Varuhi pa S* temu pritisku večinoma niso uklonili ia so torej oni rcSill svojim varovancem premoženje, «e pa svetnik Pirnat. — Svetnik Pirnat pa ni bil samo tipičen avstrijski birokrat, ampak tudi odločen germanizator. Saj Je Jugoslovanski klub še leta 1917. vloži! proti njemu v avstrijskem državnem zboru Interpelacije na Justičnega ministra, kjer ie zavrnil zemijekajižni predlog s slovenskim imenovanjem davčne občine — na državni praznik hodi kot v zasmeh ta vodja urada na komisije, mesto, da bi se udeležil oficijelne maše. — On tudi danes v rodbi*!, Izven rodbine te v uradu dan ■adan aemškutarl. — Z ozirom na vse to torej vprašamo, dopisnika »Jutra«, koliko le dobil za Javno priporočilo tega rene-gata?! Razpošiljanje pe poiti državi aevamlh letakov te Madžarske. Ministrstvo za notranje reči, oddelek za Bačko, Baranjo in Banat javlja, da prihajalo te Madžarske po pošti letaki na posamezne osebe s pozivom »An sžmtllche BOrger des Relches Sthepans des Helllgen« In s podpisom »SSmtliche natlonale Verbšnde und Ver-elne des Reiches des Konlgs Stephans des Heillgen«. Omenjeni letaki prihajajo v zaprtih ovitkih s poštnim žigom »Szeged«. Ker Je vsebina teh lepakov naperjena proti naši državi In našim oblastim, |e njih razpošilianle po pošti In prejemanje prepovedano. — Uniforma za orožnike. Kor se vedno pogosteje dogaja, dl posamezniki, preoblečeni v orožniško uniformo, vrše raz-bojništva in plenjenje, Je ministrstvo za ■otranie stvari sporazumno z orožniškim Poveljništvom odločilo, da se Izdela kom-»llcirana uniforma za orožnike. Ruski begunci Iz Grčije pridejo v Jugoslavijo. Okoli 9000 ruskih beguncev, ki so bili nastanjeni po grških otokih, bo tei£a meseca v našo državo ter Hh bodo nastanili v notranjosti države. Prvi transport bo pri5e| 22. t. m — Časopisno brzojav« v prometu Romunijo. S 1. novembrom t 1. so dovoljene z Romunijo časopisne brzojavke za 50% znižano pristojbino po predpisih mednarodne brzojavile pogodbe. — Brzojavne In telefonske pristojbine v Inozemskem prometu. Počenšl s 15. oktobrom t. 1. se plačujejo prlstoibine brzojavnem in telefonskem prometu teezemstvom v razmerju 1 frank 3 dinar« — 12 kron. — V naši kraljevin! prepovedani nemški Mati. Koroški nemški listi: »Kšmtner lagblatt«, »Freie Stimmen«, »Bauern -citung«, »Villachor Zeltung« In »Ktagen- furter Ziitung« »o do preklica y Jugoslaviti prepovedani, ker pišejo ki hujskajo proti Interesom naše države. — V Jugoslaviji so prepovedani naslednji madžarski listi: »Virradab«, »Er-bodo Magyarok«, »Ujnem redek«, »Harank«, »Move«, »Szoroat«, »Nemnem soha«, »VII-lag« ter v zadnjem času tudi »Sportelet«, ki pišejo splošno v nam sovražnem tonu. — Umrla je v Dolenji vasi pri Cerknici ga. M. Tratnik, vdova po trgovcu ta posestniku. • Lastno mater ubH. V Rakitni nad Borovnico Je 32 letni kmet Anton Brence v prepiru ubil svojo mater s sekiro. Ubi-alec se Je sam Javil orožnikom. - Tobačna glavna zaloga v Laškem la tobačna glavna zaloga v Mozirju sta do 18. novembra 1920 potom Javnega natečaja razpisani. Natančnejši podatki se Izvedo pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru In pri vodstvu finančne straže v Celju. - Imenovanje. Za poštnega tajnika Je Imenovan poštni komisar dr. F. Rapotec: za računskega ofietjala pa poštni asistent Ivan Rus ter poštni praktikant Vinko Slamič. — Darovi za Jugoslovensko Matico: Qdč. Tela Czermak v Domžalah nabrala 200 K, osobje Slovensko Eskomptne banke preplačilo članarine 16 K, Čekovni urad, dar uradništva 40, 16, 59, 47 in 18 kron; g. Robert Din. 10 K, Menza uradništva Pomorske Oblasti v Bakru v znak protesta nad tujim nasiljem 950 K. — Kranjski podružnici so darovali: g. V. Majdič 4000 K, g. dr. E. Kobe Iz kazenske poravnave 200 K, rodbina Munihova (A preselitvi 100 K, g. J. Sajovic 300 K, gg. odborniki Dijaške kuhinje 200 K. LJiihHana. = Zooet ranjenci Iz Koroške. Snoči so nreneliali v Liublfano dva srbsVa volaka. ki sta bila Dovodom nemškeea nanada na St. Jakob v Rožu od sttelov ranlena. Eden ima krotrlo v hrbtu, Crmri Da v notri Morda bodo tl dovodki spremenili nazirnnle v Beosrradu. da se lahko izroči varstvo Koroške plebiscitni 'KOirdsili - Ljubijanca dolga vas. Prejeli smo Ce pride tujec v Ljubljano, se mora kar čuditi, ko vidi kakšen red vlada po ulicah, cestah Itd. Ob takem neredu se moramo čuditi, da se v Liubliani ne zgodi več nesreč. Bila bi auina potreba, izdati potieb-ne cestne zakone, katere bi morali kot po vseh večlih mestih tudi vpoitevati liudie. Id hodijo po ulicah in cestah. — Potrebno bi bilo, da bi se ta načela tudi v Ljubljani udomačila. Vsakdo naj se drži, vedno na levo iu naj pusti tistega, ki ga sreča paskali na desul stranL Is« red naj bi velja! tudi za promenade, gledališča, koncertne dvorane Itd. Na ta način se Je posluževati tudi tratovarjev. Na širokih tratoariih grejo lahko po dve do tri osebe vštric, kar pa Je seveda Izključeno na ožjih tratovarjlh. Nikakor pa ne bi smeli hodi« ljudje po sredi ceste, ker ta Je namenjena edinole prometu. Na ta način bi se preprečila marsikatera nesreča in odpadla bi popolnoma nepotrebno suvanje ta zaletavanje. — Ljubljanski Nemci brez vodstva. Tako bi mislil, kdor ne pogleda za kulise. Res so nekdanji rogovileži dr. Eger. Bin-ter, dr. Ambroschits ntd. izginili, toda duševno vodstva so obdržali Se v tujini. V Ljubljani so pustili kot eksponenta mladega odvetnika z jeguljasto naravo, ki zna svoje karte prav dobro skrivati, dasl lungira kot nekak honorarni konzul Avstrije. Glavno oporišče ljubljanskim Nemcem Je društvo »Deutscher Vereln«, ki ga Je ustanovil dr. Eger pred svojim umikom Iz Ljubljane za nadomestilo ysem zapuščenim bojnim društvom. Neumevno nam Je, kako Je mogla policijska oblast odobriti novo društvo v dobi našega državnega preporoda. — Davek na hotelska prenočišča bo Imel za posledico, da bo obiskovalo Ljubljano še več temnih elementov preko državnih mej, ne da bi zvedela policija za njihovo bivanje v Ljubljani. Pri današnji verlžnišk) morali Je čisto gotovo, da se bodo lastniki prenočišč skušali izogniti odačenju enostavno s tem, da vseh gostov ne prijavijo. Ako p« bo hotela policija Izvrševati kontrolo, zatekli se bodo tujci, ki nimajo čiste vesti, v privatna prenočišča, dočim bodo poštene tujce kontrolni organi plašili iz nailepšega spanja. _ Za atašeja pri ljubljanskem gene rainom konzulatu češkoslovaške republike Je Imenovan g. dr. Zahorsky, odličen Češki prijatelj Jugoslovanskega naroda, _ Kraljev kip v deželnem dvorcu. V vestibulu deželnega dvorca le skoraj dve leti stal prazen nastavek, kjer Je nekdaj caroval rajni Fraec Jožef. Sedal so postavili tja umetniško dovršeni kip kralja Petra I., delo hrv. kiparja R. Valdeca Iz leta 1904, Kip pa ul naročila deželna vlada, temuč ga Je dobila v dar naša univerza. — Na ljubljanski državni realki sta razpisani službi šolskega slugo » hišnika hi sluge, ki te sposoben opravljati labo-rantska dela v kemičnem laboratoriju. Prednost imajo stalni šolski sluge iz zasedenega ozemlja, za njimi pa vojni Invalidi. Prošnje naj se vlože do 15. novembra pri višjem šolskem svetu v Ljubljani. — Radi neutemeljenega časnikarskega napada, da Je ljubljanski župan dr. Tavčar špekulant, ki nakupuje hiše ta dela pri tem milijonske dobičke, Je bi! odgovorni urednik »Večernega lista« obsojen na 10 dni zapora ozir. J000 kron globe. — Umrla je uradnica banke »Slavlje« gdč. S. Sterlekarjeva, hčerka g. Sterlekar-Ja, tlskarniškega faktorja v Ljubljani. — Občni zbor pevskega zbora »Glasbene Matice«, se vrši v soboto, dne 30. oktobra L I. ob 8. uri zvečer v pevski dvorani »Glasbene Matice« c običajnim dnevnim redom. — Odbor. k — GremiJ trgovcev v Ljubljani opozarja vse one svoje člane, katerim Je predpisan večji znesek na, trošarini, pa ga niso v stanju takoj poravnati ne da bi bili ogroženi v svojem eksistenčnem vprašaniu, naj vlože prošnje potom finančne delegacije v Ljubljani naravnost na ministrstvo financ v Beogradu. Za odplačilo predpisu Jim bodo dovoljeni daljši brezobrestni rokL k Maribor. Ta orvo umetniško razstavo W se nrtredi oočetkom meseca decembra v Mariboru, se ie Driiavilo že večie število slikariev in kiDariev. Ker oa urihaiato še vedno Drilave. se ie rok za nie no>liri Mariboru, oristofen v Tr-bovlte Volilni shod. V nedeljo se vrši v Narodnem domu shod Nar. soc. stranke, na katerem bosta govorita kandidata stranke dr Rybaf In nadrevldent Deržlč. Dr. Ry- baf kandidira v mariborskem volilnem okraju. Cel* e. Pri nekaterih celjskih fotografih vidimo v njih Izložbah še vse polno raznih slik, ki nam predstavljajo razne oficirje v avstrllsklh uniformah z avstrijskimi dl-stlnkciiaml. Človek nehote vidi take slike, pri katerih pogledu se mora posebno vsak bivši avstrijski vojak spomniti na čase avstrijskega vojnega barbarstva. Oblasti naj poskrbe, da taki spomini na pokojno Avstrijo iz Javnih Izložb Izginejo ta nas dalje ne izzivajo. I ep zgodovinski muzej trna naše cell-sko mesto nasproti farne cerkve. Za to napravo so se svoj čas posebno zanimali naši nasprotniki ko so imeli Isto v svollh rokah. Slovenci so ga bolj redko pose-čall Ker ta muzej nudi precej zgodovinskih In drugih naravoslovnih snovij, bi bilo pač potrebrio, da bi se vzbudilo zs ta zavod med našim prebivalstvom več zanimanja. Po krasnih zadnjih dneh Je naenkrat pri nas nastopilo prav mrzlo, skoro da zimsko vreme. Vsi bližnji hribi celjske okolice so že pokriti s snegom. Naš krasen mestni- park. ki Je bil v poletju podoben ralu, le sedal skoro Izumrl. Listje Je porumenelo In pada z drevja. Pospravljajo tudi razne lužne cvetlice kakor palme z gredic. Tudi drugo poletje upamo, da lepota našega mestnega vrta ne bo zaostajala za letošnjim letom. Volilno gibanje se v našem mestu že močno širi. Vršilo se razni sestanki ta shodi različnih strank. Vendar pa se pravi volilni boj le ni razvil bi bomo Istega Imeli priliko zasledovati šele zadnje tedne pred volitvami. Slovensko zračno zdravilišče v Celju. Dr. Karol Pečnik, ki je bil dolga leta zdravnik v zdravilišču dr. Ouggenbcrga v Brtaenu na Južnem Tirolskem, ter na zimovišču v Kairu, namerava še letošnlo Jesen otvoritl v našem mestu zračno zdravilišče z zračnim zdravljenjem (ležanjem na prostem zraku, hidroterapijo itd.) Ta zavod bo edini te vrste v Jugoslaviji Priglasi bolnikov se sprejemajo že sedaj. Razmera v Gaberju Pri Celju. Pri nas Je bilo svoj ‘čas na dnevnem redu ponočno razgrajanje, pretepi, tatvine La drugo. Naše orožništvo Je vse to že skoro do cela Iztrebilo. Zadnje čase pa so pretepi ta tatvine zopet na dnevnem re du. Tudi nočnega miru nam zelo primanjkuje. Imamo tu novo stražo pod okriljem celjske državne policije, katera še razmer dobro ne pozna, poleg tega pa se Ji poskuša tudi nagajati od gotovih Strank Opozarjamo, da le tako dolgo, do- kler se vprašanje straženja po nekaterih krajih celjske okolice po državni policiji definitivno ne reši, vsakdo dolžan polictio brezpogojno ubogatL Lesena brv čez Voglajno pri Izlivu Iste v Savinjo Je nujno potrebna popravila. Nekateri deli Iste so že popolnoma trhli ta Je nevarnost, da večja povodenj brv ob prvi priliki odnese. Pasanti bi nuino želeli, da bi se kar najhitreje izvršila potrebna popravila. Koroško* Šent .Tanž v Rožu. Razdivjana nemška tnjoa te naDadla Dosestuika Bricelna v Podsinlivasi. Na Domoč sta mu Dri.hitela hčerka fn sin. Napadli so tudi ta dva in vse surovo Dretenli. Ljudstvo se s strahom do-voraštiie. kai bode. ko naše oblasti odidejo, če se že sedal nemčurske toloe uoaJo mirne Slovence tako nanadatJ Zahtevamo, da naše voia-štvo in orožništvo ostane in nas ščiti naore’ Nemška nasHstva V Borovltah so dne 20. t. m. nemškutarski delavci znane zavrizene nemške Jeklarne napadli r»ri delu slovensko misleče delavce in Hh neusmiljeno nretenall lil troinči]* do.kler niso bili tl vsi v krvi Teror ki va socialistični in nemškutarski delavci te tovarne izvajate nad slovenskimi delavci te tako vrozo-vit. da le 21. t. m. zadnli slovenski delavec zapustil tovarno. Vsi ti nesrečni delavci katerih te nreceišnie število so se že izselili s svolimi družinami vred iz Koroške, večinoma na Kranisko in Štaiersko. Drutrlm zalednim Slovencem proz'te z revoL verfl In na vse mosrnče načine ter lih skušate nrevnati z rodne vmde češ dokler narizira plebisciti™ komisila unravo v coni A vas nusojno še ori miru. ko na oreide uorava v roke nemško-avstriiskih oblasti notem na premo nad vas. Naše Hudstvo. že vsled nesrečneva Izida sJeoarskeva plebiscita tetestm in duševno oonoi noma uničeno, ie radi teh proženj in v slutnfi strašnih Doboiev ln ronov nonolnoma zbevano in ne ve Vai oo-četf. Dolžnost nlebisetne komisfie Celovcu bi bila. da ukrene vse potrebno za varnost osebe i« Jmetfa v coni A dnjvače lo bo zadela noleir druvih očitkov tudi še odeovomost za rspbnie in rone. Borovlie Dlstriktna komisVa v Borovliab ie dala nemšk;m vodite-Itern tukafšnbh šol Hudske meščanske fn strokovne šole dovotienie da sl ovterfate fn zabeležite Inventar do-tičnfh šol. k« bi *nrzs»! v slučaw da ornade cona A Nemškj AvstriH osta-v šolskih ooslonlih nedotaknteH. 'Jemci so se teva dovoltervia takot noslužili z veliko vnemo zraven Da so slovenske voditeite hoteli nalagati da Imate naročilo, inventar prevzeti. skupin! dr. Tavčarja, a baje pod pogojem, da ta v«a] v Ljubljani no podpira »mladi* nov«. Kandidatura bana Lagloje. Znani hr. vatskl ban dr. M. Laglnja bo kandidiral, kakor poročajo listi, v Hercegovini in sicer bo načeloval lis tl talav. Težačke stranke. Skupina Medakovlčevlh demokratskih disidentov Je po predsedniku kluba prijavila vstop v Pašičevo stranko. S. L. S. bo Imela zaupniškl sestanek v ponedeljek 25. L m. ob 10. uri predpoldne v »Unionu«. O političnem položaju bo na sestanku poročal dr. Korošec, o volilnem programu bo govori! dr. Gosar, o gospodarskih nalogah S. L. S. pa bo razpravljal poslanec Brodar. Na sestanku s« bo sklepalo o kandidatih za volitve v ustavotvomo skupščino. Šport in turistika. Nogomet v Ljubljani: Na prostoru »Ilirije« se vršita v nedeljo 2 prvenstveni tekmi: ob 10. uri Jadran : Hermes, ob 13. uri Svoboda : Primorje; v Kranju se vrši v nedeljo nogometna tekma Sava : Sparta, v Celju A de tiki : Celje, v Mariboru Herta t Maribor. Vstopnice za vse nedeljske popoldanske prireditve v Ljubljani so skupne. Članske ta dijaške vstopnice se dobe le v predprodaji v nedeljo od 10. do 12. ure prt blagajni na igrišču. Ob deževnem vremenu lahka atletika ta rokomet odpade. S. S. Sparta sklicuje za soboto ob 18, url sestanek pri »Novem svetu« za izvr-šuioče člane ta naraščaj. Važno. Obvezno. Volilno gibanje. Volilno gibanj«. Pod to novo rubriko bomo objavljali odslej vso važnejšo pojave in našega strankarskega življenja, da bodo naši čltateljl natančno poučeni o delu naših političnih strank. Zvesti svolemu programu se ne bomo postavili na stališče-nobene skupine, ampak bomo presojali njihova dejanja ta nehanja vedno te i vidika narodne ta državne koristi ta potrebe. Volilni odbori sa Slovenijo. Državni odbor Je včeraj končal delo glede določitve predsednikov volilnih odbdrov v Sloveniji. Danes bo nadaljeval delo glede določitve predsednikov volilnih odborov v zapadnl Bosni. Samost kmet stranka bo kandidirala med kvalificiranimi mandati tudi dr. Bo-gumlla Vošnjaka ta dr. Novačana. Shodi narodno - socilallstične stranke se vrše v nedeljo 24. t. m. v Mariboru, poročata gg. dr. Rybaf ta Deržlč; v Sevnici, poroča tovariš Brandtner; na Jesenicah. poroča g. Juvan; na Biedu, poroča g. Tavčar; v 2'rita. poroča g Est; v Zagorju, poroča g. Fakin: na Savi, poroča g. Fakin; v St Pavlu pri Preboldu, poroča g. Vojska; na Gomllskem, poroča g. Vojska; v Škofji Loki, ooroča tovariš Korošec; v Zidanem mostu, poroča g. Rupnik: v Šoštanju, poroča g. 2abkar ta v Rušah, referent se še določi. NSS kandidira v Ljubljani Iv. Der-žtča, Antona Brandnerja, Fr. Podbevška in Ivana Hiterja; na Štajerskem nosi strankino listo bivši mirovni delegat dr. Rvbaf. Kandidati JDS sa Ljubljano. Na včerajšnji seji načelstva JDS se Je sestavila lista za Ljubljano. Stranka kandidira gg. dr. Tavčarja, dr. Reisnerja ta dr. Mohoriča. Četrto mesto za enkrat še ni zasedeno, ker Je gospod, kateremu Je bilo namenjeno, kandidaturo odklonil. Pozornost vzbuja dejstvo, da v listi ni nobenega zastopnika »mladlnov«, pač pa zastopnik njihovih hudih nasprotnikov, takozvanlh »gospodarskih krogov«, ki so hoteli najprej osnovati svojo lastno stranko, pa so pozneje to misel opustili. Pridružili so s« Proda se: IZVRSTEN GLASOVIR se proda. Vpraša se v Mariboru, Pristan štev. 6, L nadstropje. 1991 MOTOR s surovim oljem, 6 P. S., fabrikat »War-chalovskl« Wleu, v dobrem stanu, vsled električne napollave na prodal. Na o«led v obratu »Adrlja«, tovarna pohištva, Maribor, Mejna uHca A ENONADSTROPNA GOSPOSKA HIŠA moderno zidana, s 17 parketnimi sobami« 3 kuhinjami ta pritiklinami, se proda. Nadalje novo poslopje, obstoječe is večih delavnic, sposobno ta vsak obrat, s 5 vo-Ifktmi prostori s električnim spojem tudi za pogon, pote* tega vrt ta stavbeni prostor, prostoležeč v centrumu Slov. Gradca. Cena 550.000 K. Vprašanja na Frana Lubas, Slovenji Gradec, 1999 PROSTOVOLJNA DRAŽBA s« bo vršila 25. ta 26. oktobra t I. od 9. do 12. ta od 2. do 5. ure popoldne v Predilnici it 39 v Kolodvorski ulicL Prodajala se bode nova ta sura hišna oprava, motorna kolesa (motociklji) ta mizarsko orodje s 5 skobelnlkl (HobeibSnke) ter ved vrst različnih predmetov. — Pazite mizarski obrtniki, ženini ta neveste. Ne zamudit« ugodne prilike. Ivan Ooltes, mizarski mojster. Ljubljana, Kolodvorska uHca 39. 1991 KOPALNA PEC hi emallirana bana, 1 divan, 6 stolov, I kuhinjska miza, l etročH umivalnik, I otročji stol, poraben tudi kot mizica, s« proda. Vpraša ta ogleda se od ene d« dveh popoldan Dr. Zarnikova ulica 19 pritličje. 1Mi MANJŠA ENONADSTROPNA HIŠA v Oradlšču Je na prodaj. Pismena vprašanja Je vposlati poštno ležeč« Ljubljana, pod šifro »Ugodna prilika«. 199T LEPA VRTNA PRST se ceno proda. Davorin Rovšek, fotograf. Kolodvorska ulica 34. HIŠA DVONADSTROPNA visoka v Mariboru ta ena mala družinska hiša prt Celju Je za prodati. Dopisi pod »Maribor 12« Jugoslavija v Mariboru. 199® Železno peC rabljeno, dobro ohranjeno, manjše oblik«, kupim. Ponudbe pod »Peč« na upravo lista. CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpošilja io ponudbe spre-lema od 50 kg naprej po najnižlt dnevni ceni tvrdka Janko Popovič. LluMiana 13V® PISALNI STROJI REM1NOTON se dobilo pri K. A. Kregar, Llubljana, Sv. Petra cesta 21-33. Zahtevajte ponudbo. Službe : 25 LETNI GOSPOD službe vratarja v prvovrstnem ho- Išče telu ali podjetju Oovori pet Jezikov. Zrno-žen kavcije 50.000 K. Gre tudi kot skladiščnik. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod »Jugoslovan« do 1. novembra. 1996 MIZARSKI POMOČNIK (preddelavec) za bollše pohištvo se pro dobri plači takoj sprejme. Ig. Toplak, s^ro-no mizarstvo, Trbovlje H. V LESNI STROKI dobro izurjen manipulant z večletno prafc. so Išče primerne službe. Gre tudi na de-2elo. Cenjene ponudbe na upravo »Jugoslavije« v Celju. ' ftazrm: STRANKA DOBI STANOVANJE na Gorenjskem ob železniški postaji. Pripravno za malo trgovino. — Kje, pove upravništvo »Jugoslavije«, , |J M, Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman (Dalje.) »Vtihotapil sem se v vaš dom Kakor tat: oprezal sem in poslušal za vrati: čul sem vse. karkoli so co-vorili. Madame. nesrečnež, ki stoli rred vami. ie vreden, da aa velite izgnati oo svoiih lakaiih.« »Vedela sem da ste tu.« 5c odgovorila Gizela s orostodušjem. ki ie čudno nasprotovalo n levov emu izbruhu. »In kakor hitro me ie mati obvestila o vaši navzočnosti, sem io prosila, nai vas pokliče.« »Pač zalo.« ie zamrmral vitez v srditem obunu. »ker mi hočete povedati da žlahtna hči voivode Aneou-Ičmskeita ne mara več srečevati na svoiih notih mene. uboveva siromaka!« Niesrov elas ki ie bil izorva zamolkel. ie zdai zazvenel kakor trobenta. »Da se zaročenka markiza Cina-Marsa ne sme spotikati na vsakem koraku ob pustolovca, ki ie orl- hrtrsral iz nlevovih ust. Omahoval le. v elavl mu le brnelo, nlevove oči so bile zaprte. Hotel ie pasti na kolena. n!etrova roka le boleče iskala dekličine desnice. Toda Gizela sra le usta-v5la s k/etnlo. oolno elobokeea dostojanstva. »Vitez.« le deiala. »tp besedo sem izustila orvič in zadniič v svo-iem živlieniu: ne bom ie oonovila nikoli več. Ako bi io rekla komu druvemu. bi se zlevala: ako bi io oonovila vam. bi bil zločin, ker snreimein noooi ime markiza de Cina-Mars.« Caoestansr le brezumno stresel srlavo: mladenka pa ie povzela: »Zakai sem vas poklicala.'vitez? Zakai sem vam povedala na clas. kar sem zaupala doslei zeoli Bouu v svoii molitvi? Zato. ker vam nri-nisuiem dovoli velikodušia da privolite v žrtev kakor sem privolila laz. In ker sooštuiem v vas značai ki so mu tožbo zamalo. Moram se poročiti z posoodom de Cina-Mars ali vsa’ združiti svoie ime ž nievovim. Mol oče. več knezov in tisoč oleml- šel hov ve odkod! Da mi iedovolieno ! čev le tvevalo vlave v oodietbj. ki le izriniti utoniti v brezimni množi- j fa poznate. Mo prekličem svoto obči* Kal ne. baš to so besede, ki ste m osramotim besedo vo vode lih bili pripravili zame? Prihranil Angouiemskega, postanem lehico sem vam lih. madame: in tudi ubo- * monvka lastneea očeta.« tram vas. m vrem še preden ste mi • ukazali’« Vzoel se le kvišku v vsei boli svo'ev.a obupa in fanieneea ponosa ter se obrnil, da bi šel. Tedai da le fzorevovorila Gizela s trdnim, preprostim dostoianstvom: »Prosila sem syoK) mater, nai vas pokliče, ker sem vam hotela povedati vnričo nie. da vas liubim.« Canestansr te obstal, kakor bi bilo treščilo vani. Zamolkel iek se ie Glas H ie vztrepetal in niene krasne erudi so se naoele kakor od težketra vzdiha. Caoestane Io ie eledal s strastnim občudovaniem. Stala sta druar ored drueim in trenetala: niiiu poeleda sta se obie-mala tesneie. neero bi se bili mosrli telesi v še tako vroči izpolnitvi srč-nesra hrenenenia. toda volia lih le ločila kakor neorestooen oreoad. »Ukazuit®,« le zamrmral vitez koma! slišno. »Vi ste kraliica molih misli in moleča živlienia. Karkoli ml Dorečete, biti vas hočem vreden, tudi če bi moral iti nevemkam hi umreti za vas.« »Živite!« le odgovorila ona s tihim glasom. »Živite in ne hodite tz Pariza.« »IJkazuiete mi živeti!« le zasopel Capestang. »Živeti v Parizu 1 Oh. čuvaite se. da ne vržete v moje srce semena nezmiselne nadel« »Slutim, da se pripravljalo strašni dococlki. Usoda moieca očeta se mrači. In če se zgodi, da bi bilo mole živlienie strto bom srečna v zavesti. da utrinlie nedaleč srce. ki nlaka z menoi: če oride ura. ko mi bo smrt edino zavetie — ah. vitez, ostanite blizu, da vas pokličem takrat in vam rečem: Združiva se v smrti, ker naiu ie ločijo živlienie!« Canestang ie koma! zadušil vzkrik mogočnega veselid. Postavil se te iunaško. kakor bi ga vzdigovala radost od tal in bi kipeli niecovi upJ v nebesa ter oznanil mogočno: »7dai vam Drissžem pri Bogu ln svoii duši. da vas bom znal osvojiti l Le nai se koničišo oblaki nad vašo glavo: laz sem pri vas in vas čuvam! Oorle mu. kdor se vas 'dotakne: moia ste! Zbagom. Besede, ki ste lih darovali moiemu srcu mi ostaneio čudodelen talisman sile tn zmage, zakai vedite, da oozna mote živlienie odslei le eden čili: dobiti vasi In kadar se mi bo zdeio. da sem izvršil dovoli in me store mola deiania enakega kraliu. takrat stopim ored vas. položim svoio slavo k vašim novam zaslonim vašega očeta s svoto močio ter vam Dorečem: Naiitia združitev le tu, na svetu živih\ -]'<■ '' r:,y) fv.' Oblast, konces. intormačni zavod Drago Beseliak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. dobavlja vae kreditne fn privatne Informacije v tu-in inozemstvu. V nbone-mentu ter posamezno cene zmerne. Za malok vne in po bolezni oslabele Je edino sredstvo, zdravniško priporočena .Jadranska kapljica* kri in moč tvoreie dalmatinsko vino. Glavna zaloga: I Ultll. IMUni iiiDtn m »n. 1 laneno seme kapaje tvrdka a deželnimi in goad-nlmt pridelki KMET ft Komp.. LJubltana, OeapozreOka e. 8 MIKUŽ Vsakovrstno manufakturo se dobi po najnlŽJih cenah pri tvrdki ‘- BRUMAT F., IJUBUANA, Mestni trg 251. Luštni anto za prevajanje. Konkurenčne cene. Prostovoljna sodna dražba se vrši 25. oktobra 1V?23 ob 9. uri dop. Ubwi»l Miti« in«. Karbolfnei, katran, strešno lepenko, priporoči svojo »slogo . ... liohlma ia talrfniVnv - Jeani eesnent (katr. smolo), ualoll. Izolirane j.loKČe, DEU lltlr 11 MiBuimov g, 11'atproof (a la Cereslt), MnUnlttro, apno, opeko. te VnbajalBih Vtik. j » Innd cement in vse gradbene potrebščine najhitreje «bavlja ^totno ta solidno. ILjubljanska komercijalna družba, LiubUana. Telefon 408. Blelvrclaov« cesta 18. Telefon 4«8. j na licu mesta v Ložanah pri Mariboru. Proda se hiša, klet in hlev ter posestvo zapuščine Grahernik, ki meri 4 ha, 35 a, 95 m* ter ]e Sodno cenjeno na K 43.590, koji znesek tvori Jednem iv.bltčno ceno. Zemljišča so arondirana ter odpade na vinograde v lepem stanu 2 ba, 15 a, 87 m* ostalo površino tvorijo travniki in njive. Pogoji so razvidni v dražbenih pogojih. Natančnejša pojasnila daje podpisani zastopnik. ,826 Dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru. mm m m Trstje im strope izdeluje in prodaja na debelo in drobno m* po K 4"90, pri vet Ih naročilih znaten pognat. Ant« Steiner, Ljubljana, Jeranova »L 13. (Trnovo.) 771 Cenjenemu občinstvu v mestu in okolici sporočava, da sv« otvorlltt v pomlcIieU 18. t. m. v lM»ril»urua Sodna nllcu 30 (vogal Toltenbacl ovc ulice) 44 Tkanine-perifo-modno blago Tvrdka Vallke lalec«! gostilno „PRI PRLEKU aajamčeno najboljfia naravna vina, dobra kuhinja. Za obUen obisk se priporočava 1824 NaJnov«J!l v noreli_ Raimendo Maliusa & Co- Trst, Pozor! vla San Laizaro itev. 10. 1590 Ignac in Marija B»HA HK»8BH Za svojo tovarno usnja iščem )1 Važno zavse moške! Kdor Celi Imeti lepe in elegantno « ™*ume tudi montago strojev, napravljene obleke, ki so v k roj s č- Oni, Id so v tvornicab usnja ze nlel na razpolage, naj obltče dl- delali imajo prednost Ponudbe plomirano jugoslovansko krojačnieo Bprejema: Frane Novak, tovarna preje v Trstu FRANA MAL1S, Ljubljana, v Rebri itev. 11. (Stari trg). Adrija Maj vanilin pecilni sladkor, prašek i Maj Ljubljana. Teleton Imerorb. 405. F. ŠIBENIK, trgovec Gosposka ulica 16. 1586 Y nobeni biši, kjer so otroci, ne sme manjkati Moj zverinjak knjliica našim malim za zabavo ln penk s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom r= Cena 20 kron Dobiva se v Ljubljani: iZvezniknjiscrs ,Mari|iRtr98 usnja, Zemun. 1820 Traki n« prvoraaredul i korespondenta sa poxnavante"\ vile Jezika. Dotičnl mora, da je di.tiio upučen u tebničku korcspundenciju. Kod vefeg poduzeča mole nastopiti trajno dobro plačeno mjesto. Ako svoj rad na zadovoljstvo dotične tvrdke vr&i ima i/.gltda r.a kolektivni ugovor. Ponude neka se Bslju m opis tlvota, tražeaom plačom i referencama na upi. lista pod br. 1823 •»TT Domača tvrdka ! Solidne cene! F. J. PENES, Moste pri Ljubljani razpošilja po celi državi od 5 kg naprej kavo, poper, cimet, riž, svinjsko musL *c’> vž*Eai'c*> svete, cikorjo, pimet, rum, testenine, Škiob, žitno kavo, ibitke, milo, taj, telplje, papriko Itd. 1374 w Zahtevate cenike! Znižane cene! Si n *i k m a ' TTT K a P. n. gostilničarjem se naznanja Pozori ■n* otvoritev nove trgovine z vinom na debelo Kirac & drug v Celju Gosposka ulica štev. 6 — „Hotel Balkan*. V zalogi so prvovrstna banaška, dalmatinska in vsakovrstna vina. Cene smerne. 1825 PsssUrefct*« Trnki se mjernik iza putovnnje su Jugoslnt tju. i Dotičnl mora, da Je npučen u kupnju ■ i prod*ju lokOmobila, pradjevnih I vr-Sačih Strojeve te poznavanjem jezika. Može nastupiti odmab Ponude neka ae Salje sa opisom života, trženim be-rivima i preporukama pod brejem 1821 na upravu lista Špecijalna trgovina angleškega sukata« velika izbira mednih in športnih oblek za gospode in dečke, površnikov, ragianov, zintskih sukenj ete. Ravnokar došll la. dežni plašči za dame in gospode od K 900*- do K 1020-—. Prva kranjska razpošiljalna SCHWAB & BIZJAK, Ljubljana, Lastni modni atnljn. Dvorni trg 3. Lastni medni atel!n. Ekspit a SL g ja a la bele papirne vrečice od. 1/4—6 kg razpoiiija na vagone ln manj&e količine LUD0V1K ŠEF, Maribor, Prešernova ul. Tovarnilka saloga papirja ln pisalnega orodja. Telefon 148. 1. Brzojavi: Paplriet, Maribor. t-i S rt < & O Naznanilo. Naznanjam slav. občinstvu, da je začela zepet obratovati prekajevalnica v Ljutenberger-jevi hiši na S!‘ lr^( Prekajevalnica bede proizvajala najuboritu *i prekajeno meso, raznovrstne klobase itd. Picdnja na drol no in na veliko. Potrudil se bcm ustree. n ojim cdjen.al.em s točnostjo, kakor s prvovrstnim blagom in se pnjorocam za obilen obisk, kakor za obilna naročila. g Franc P«»dgor#ek, mrea: in prekajevatec v Ptuja Obnovite naročnino tako/, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi i f- Ulitim mimik sa praksom, n poslovima Ba amjedjem ugljenom tražl se kao upravitelj za Jugoslaviju, Ofcrte neka se Saljc ozna- * Zveza! tisk* ral, Stari trg 19,!. «*- j-j;" ^ Usta pod broj 1822. PArnlru, |edatu. *#b, pi*sul|. Bitilsiiraz. mani, slHtiina I as« ostale Kcmnl|. proizvode (e prženi lečam (t.ladna k h vsi) nudi izvozuička i uvoz ička trgovina Milan P. Jovanovič I Jiiitrovica, Srem. niaklDK! in MA so MU Del Piero Cumar & Debiasio Glavna saloga GORICA, Škofijska ul. 5 (via Arcivescovado) Zastopnik za Jugoslavijo M. MOZETIČ, Ljubljana, hotel Slon Odgovorni urednik Antoa Pesek. Učiteljska Tiska tiskarna« v Ljubljani-