I#€tO LXXVh St« 3*7 sP«dhdone In abboo3ioent© postalo. _. _ _ „ m ._ _ MM_ _ 9 3/ p^tnina platoa * ,ot«~mi LjuMfana, torek 16. februarja 1943'XXI Cena so UKhi^iBivo ln uprava: LJUBLJANA, PUOU1N1JBVA ULICA A — IZKUUCNt ZASTOPSTVO sa ogi&ae is Kraljevine UsJlje tB CPVIONF PITBBI.iriTA ITAUANA K.. Hfl^ANO CONCESSIONARU ESCLUSIVA per la pubblteita Spitfirov«. Velika eksplozija na letališču v Gibraltarju Tetuan, 14. febr s V trenutku, ko se je hotelo dvigniti na letališču v Gibraltarju, je eksplodiralo noko angleško leta'o. Si o-vita eksplozija z vsem tovorom bomb je napravila hudo škodo na drugih leti lih letališča. Med gašenjem, ki je t1 aja o več ur, se je smrtno ponesrečilo več eseb. zaposlenih na letališču. Kratek oris življenja novih R"m, 15. febr. s. Novi IržavnJ pod tajniki so danes prfsegli Duceju. PeJIegrini Domcn'co Giampietro, podtajnik finančnega ministrstva, se je rodil v Brianzi (Potenza) 30. avgusta 1839. Pro-movral je za dokeorja prava in je profesor ustavnega prava na univerzi v Ne-aplju ter direktor sklikalne šole v tem mestu. Napisal je razne publikacije pravne in korporativne vsebine, med njimi studijo o suverenosti modernih držav. Opravljal je številne politične in sindikalne funkeje ter je član sveta korr> >racne za skrbstvo Ln kredit. Od 23. marca 1939 je nacionalni svetnik. Pripada zakonodajni proračunski komisiji Zbornice f:sijev ln korporacij Bil je ranjen za Revolucijo in se je boril kot prostovoljec v prvi svetovni vojni in v španski vo4ni ter je bil odlikovan s srebrno k« lajno za vojaško hrabrost. Nadaljnji dve sreb'-n' kolajni si je pridobil v sedanji vojni n? grški fronti, kjer je bil hudo ranjen. Je vojni pohabljenec in član direktorija PNF ter zvezni tajnik v Neaplju. Brigadni general Anton5o Sorfce, poltaj-nik v vojnem ministrstvu, je bil rojen v Noli 3. novembra 1897. Bil je gojenec vojaškega kolegija v Neaplju leta 1911 in nato Kr. vojaške topniške in inženjerske akademije. Leta 1915 je pos+al topniški podporočnik ter je z 18 leti odšel na operacijsko področje. Z 20 leti je postal kapitan in je poveljeval bateriji med bitko pri Gorizii in na Carsu. Od leta 1919 je bil povel mik *xi-de'kov raznih polkov, učitelj v topniški in inženjerski uporabnostni šoli. of;cir štab* pri divizrah v Genovi in Anconi Leta 1936 j ebil imenovan šefa kabineta vojnega m;n*srstva. katero funkcijo ie opravljal nr>d 5 let. Od 1. julija 1938 ie drživni svetnik Guido RfspoP, podtafmk v ministrstvu za naroino vzgojo, prihaja iz profesorskega zbera sredni'h šol Ro->"en ie bil v Neaplju 5. decembra 1893 Je doktor filozofi ie Po-svetil se ie šolskemu vzgojnemu poslanstvu. V prvih letih svoie kariere ie bil -,t 1 '<->fn ipofs Diplomiral ie iz kemije in je tak^j pričel poizkuse na poljedelskem no^ro^ju ter dosegel znatne usoehe. Odlikovan je z zlato zvezdo za poljedelske zasluge PokMcali so ga na važna mesta, kier se je zarimal za vsa vprašania ors-anizariie in proizvodnje. B'l je podpredsednik faš-sti^ne zveze poljedelcev in podkomisar nol-'ed^'skih konzorcijev v odseku za bombaž. Kot svetn'k korporacije za žito in zastopnik poljedelcev pripada Zbornici fašMev in korporacij. Ginaeppe Pevereiit, podt^m'k v mm\str-stvu za promet, se ie redil v Turinu 29 decembra 18*^3 Je diolomiran mženjer in je bil asleteiit pri stožci za PTndnje in mostove na Kr politehniki v Turinu od leta 1918 do 1923 Z uspehom se je udeistvoval kot graditelj ter je vodil važna pomorska in đela državnih pađtajn'kav podjetja. V vojni 1915-1918 se je boril kot oticlr bersaljerov ter si je pridobil vojni križec. Pri Milici ima čin centuriona. Kot član sveta korporacije industrij je zastopnik industrijcev in nacionalni svetnik v Zbornici fašijev in korporacij. Luigi Scarf'otti. podtajnik v ministrstvu za promet, prihaja iz industrijske panoge. Rojen je bil 30. aprila 1891 v Turinu in je diplomiran strojni inženjer. Udeležil se je italijansko-avstrijske vojne kot konjeniški oficir. Udeležil se je Pohoda na Rim. Kot strokovnjak za gradnje za konstrukcije in tehniko motorjev je tehnični direktor važnih podjetij. Posveča se tudi poljedelstvu kot lastnik poljedelskih podjetij v Marche in v Picmontu. Bil je predsednik Zveze industrijcev v pokrajini Macerata Od leta 1939 je nacionalni svetnik v Zbornici fašijev in korporacij kot član sveta korooracii za kemijo. Domenico Achille Arc*diaconof podtajnik v m nistrstvu za promet, se ie rodil 19. februarja 1895 v Ripostu di Catan a ;z m rnari^e družine. Njegov stari oče r. olt sta padla v vojni Kapitan za dolge vužnje ie postal leta 1^12 Ko je izbruhnila vojna 1915—1918 ie :el kot prostovoljec h Kr mrmi-nc' m b:l aspi* _ant pn mornariški straži, potem pa ie pnšel na tornedovko v Gornjem Adnatcu. Pridobi-si je din-lomo vojaškega pilota za h droplane ;p se udeležil številmh vojnih akci B;1 je poveljnik torncdtiib hidronlanov ob D'Annuozievem nod\iau v Fiunr Ostal je nato Dr letalstvu in opravljal važne misije med njirm posebno pomembne v Egeiskcm morju leta 1923 in 1924 med eradnio nekega letalskega oporšča Leta 1928 je zanrnsil za začasni dopust in se je po* svetil civilnemu letalstvu Od leta 1936 *e kapitan fregate zarad: izrednih zaslug. Odlikovan je s srebrno kolaino in z drug;mi odl-kovanji za vojaško hrabrost Dne 23 marca 1939 je bil 'zvoljen za pos'anca in imenovan za nacional* nega svetnika Zbornice fašiicv in kornorac j kot član sveta korporaciie za morje in zrak Renato Rinaldi, podtajnik v nVn strstvu za 'udsko kulturo prpada razredu 1910 Je dok tor prava in ^m'san v PNF od 1 avtmsta 1^22 nehotni kapitan in vo'ni prostovoljec Bil ie oroanz^tor fa= stičnih mladinsk'n a\an*«?ard nakar ie prešel k fa^stičnemu vseuč:l;rkemu ^'b^niu in se ie ude^tvova1 tudi v dhektorifu PNF leta 1931 in 1932 R^naldi ie član treh tehničnih kom:sij v ministrstvu za Italijansko AfrTco taimk zakonoda?ne komisije za Italijansko Afriko in je bil poročevalec v Zbornici fašijev in korporacii za važne zakonske načrte 7A Paljansko Afriko Carlo Fahrizi podtajnik v mmvtrctvu za poljedelstvo in g -zdove. se je rodil » ^'iareg-giu 3 septembra iVG Te doktor go«;r»odarsk!h in trgovinskih ved f*»«ionaine tehnike na Kr un verzi v Triestu Spisal ie številna dela o gc^podarski in finančni oofit^i. Bi' ie član nacum.ilnega direktorija srn<*'kata dok*oriev komerc;alistov, ;nsoektot PNF in dodeb'en službi za gospodarsko vzporeievanie Sedanje vojne se je udeležil kot poročnik bersaljerov Inseriraj v SLOV. NARODU! Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Sovražnik skuša na vzhodni fronti s vedno novimi oddelki, ki jih na mesto izkrvavelih meče v bitko, priti z obkolje-valnimi in prodornimi operacijami do odločilnega uspeha. Nemške armade preprečujejo z nezlomljivim odporom, elastičnim bojevanjem in odločnimi protinapadi namen sovražnika in mu prizadevajo v**dno znova najtežje izgube. Pri Novorosijsku in na nekaterih drugih točkah kubanskega mostišča pod vzeti ♦sovražni napadi so bili odbiti z velikimi krvavimi izgubami sovražn'ka, Zimska bitka med izlivom Dona in ozemljem severno od Kurska je zopet pridobila na silovitosti. Sovražni konjeniški oddelek, ki je ob srednjem Donco prodrl v naše zaledje, je bi; odrezan od zvez z zaledjem in gre uničenju naproti. Med odmikalnimi pokreti iz loka Donca na odrejeno skrajšano obrambno črto sta bih po načrtu in brez motenj s strani sovražnika izpraznjeni mesti Rostov in Vorošilovirrad. Na fronti med Volhovom in Ladošk'm jezerom ter pred Petrogradom je sovražnik tudi včera.i napadel na široki fronti. Napadi so se zrušili v osredotočenem ogrnju vseh vrst orožja. Letalski oddelki so kljub težkem vremenskim pobojem sovražnim napadalnim oddelkom prizadeli velike izerube in so na ♦em bojnem področju sestrelili 19 sovražnih letal. V Kronštadskem zalivu je baterija mornariškega obalnega topništva odbila sovražen napad. V Doverski ožini je bila skupina lahkih «nvražn»h pomorskih edinic ki se je skušala približati rtu Griz Nez. pregnana z ognjem mornariške obalne baterije. Britanska letala so včeraj v večernih urah meta'a na nekatere kraie zapadne Nemčije, predvsem na vasi. rušilne in za-žigalne bombe. Prebivalstvo je imelo, predvsem v Kolnu, izgube. Povzročen* je bila škoda zaradi požarov, predvsem na stanovanjskih poslopjih Osem izmed na-padajočih bombnikov je bilo sestreljenih, štiri nadaljnja letala so bila sestreljena podnevi ob obali Rokavskega preliva. Berlin. 15. februarja, s. Mednarodna poročevalska ageneja poroča* V obširnih strateških premikih, ki jih izvajajo nemške in zavezniške čete na južnem odseku vzhodnega bojišča, sta bi.i metodično izpraznjen me=ii Rostov in Vorošilovgrad. potem ko so bile uničene vse vojaške naprave. Dejstvo, da niso bili evakuirani le vsi ranjenci, marveč tudi vse orožje in vse vojno gradivo v popolnem redu. je posle-d;ca brezpr m ornega napora nomških "m romunsk'h ?a<čitnih čet. V večdnevnih si lovitih bitkah so s čudovitim poe*umom vztrajale proti po številu 'n orožju nad-močo:m boljševičkim silam, dokler ni v^nk nemški vojak do-pe] na novo določeno me>,o. Pripominja se. da ie tudi pri prejšnji sovjetsk5 ofenzivi bil Ko>tov provizo-rično izpraznjen. Prednosti nove nemške taktike Berlin, 15. febr. s. M^d tem ko divja zimska bitka z nespremenjeno ostrostjo na vsej vzhodni front , izvajajo nemške čete v najpopolnejšeme redu od nemikega vrhovnega poveljstva določena kretanja za skrajšanje fronte. Glede pomena teh kre-tanj pripominjajo v tukajšnjih vojaških krofih, da se vrhovno poveljstvo ni odločilo zanje le zaradi močnega pritiska sovražnih če. temveč v nameri ustvariti pogoje za znatno štedenje na ljudeh, upoštevajoč pri lem tur!i skrajšanje zaledja in štednjo vsakovrstnih vojn.:h potrebščin. Kazen teh r-ćM.n-h :•rednosti omogoča skrajšanje frontne čne s stisnjenjem južnega odseka fronte in izravnan jem nemške postroj tve V kotlini Donca nemškemu vrhovnemu poveljništvu brez uporabljanja rezerv in brc:: odvzemanja ljudi z drugih front, čakati na pričetek . boljše sezone in istočasno na izčrpanje sovjetske ofenzive z uporabo najmanjših količin čet in potrebščin. V dvjkaz. da sc sedanja kretanja izvajajo v najpopolnejšem redu, =e poudarja, da nemške čete uničujejo, preden se umaknejo z oporišč, povsod vse. kar bi lahko koristilo sovražniku. Brž ko se pa oba nasprotn'ka zopet srečata in dobita stik. nastanejo ostre borbe med sovjetskimi prednjimi stražam in nemšk mi četami, kj so se med tem razpostavile na nove trdne postojanke. To je očitno sad naglo izvedene akcije in ne akcije izvedene pod moro zasledujočega sovražnika. Taktika kretanja, ki jo izvaja nemško vrhovno poveljstvo povzroča tudi, da sovražn k naglo zapušča že zavzete postojanke, kjer mu preti obkolitev Boljšev:ške čete pa ne morejo vedno zapustiti v celoti zavzetih krajev in v teh primerih padejo često znatne skupine konjenice, če gre za iz-vdniške čete, aLi pa tudi pehote v nemške roke. Izčrpavanje sovražnih sil in sredstev Berlin. 15. febr. s Ono malo vest vojaškega značaja, ki so prispele ponoči z vzhodnega bojišča, soglasno potrjujejo silovitost borbe ki besni zlasti v srednjem in severnem odseku južnega bojišča ter med Volhovom in Ladoškm jezerom, kakor tudi pred Petrogradom kjer sov--ietske čete navzlic katastrofalnim izgu-bem nadalje podžigajo ofenzivne operacije s svežimi rezervami in vojnim potrebščinami, ki prihajajo v prve bojne črte z nairazličneišimi sred = rv:. Mnenje teh vojaških krogov je. da skuša sovražnik predvsem sprčo ugodnega vremena, ki bi lahko letos v izredno miTih vremenskih okolišč'^ah nastopilo od trenutka do trenutka podvzeti poslednje nanore. ki naj bi mu omogočili utrditi dosežene teritorialne pridobitve v^ai na elavn'h točkah bojišča aVo noče tvegati Dop^'nega nroorda zelc drage in izčrpujoče zimske b-tke Oe "T-T-rTo dogodke v luči te ž:v-Ijenjs-kc ^n neodložljive nuj*-»o t na-prot-nlka, k '-be p oseben pomen, ki še bolj potrii;:^ »czo tuka'-njih političnih krogov. ;x» kat- r" strani taktika nemškega vrhovnega poveljništva predvsem za tem. da oslob: žvčni s's'om sovražnih sil. za-nemr.riajoč rrri tem očitno p»*c«tor kot vojni činitelj z^ti v tem letnem ča?u. ko je pomen prostora zelo relativen. Finsko vo|mi pinčilo Helsinki. 15 febr s V zadnjih 24 urah so sovje'sk! ;«lde'ki v južnem od eku fronte v Vzhodni Ka.ftl j: -zvedlj ponoči silovit napad po srdjt: r^ipr ^ki pripravi. Svjet-»ke napadalne in uda me čete. k! s- šle pred jrlavnno pehote no bile ustavljene in vržene nazaj po ostrih borbah, k' so trajale dve uri. Obeneia je * nsko topništvo z zapornim ognjem na postojanke v ozadju zadalo hude izgube rdečim edinieam, k| so I se pripravljale na pohod. Sovražni mane-! ver se je izjalovil. Snoči je b:lo v He'sin-I kih 7 letalak'fa .i\nrmov. Protiletalska obramba je izvedla učinkovit zaporni t ogenj. Helsinki, 15. febr. s. Danes ponoči so skupine sovjetskih bombnikov v treh zaporednih valovih letele okrog 3. ure nad področjem Helsinka. Zmagovita akcija madžarske divizije Budimpešta, 15. febr. s. K obrambnim bitkam na vzhodni f?-onti krepko prispevajo skupno z zavezniškim' tudi madžarske čete. Neštevilnj so dogodki, ki pričajo ne samo o visoki moral* madžarskih čet, temveč rudi o njih vojni sposobnosti Madžarska propagandna stotnij?? je opisala izredno značilen dogodeke. Neka madžarska edinica iz čet raznih vrst, je v tesnem sodelovanju z dvema nemškima dTvizijama dobila ukaz. naj napade neko sovražno višino. Topn'štvo je z obeh strani vedno hujše streljalo. Pove1-n'k madžarskih čet na vzhodni fronti general Jany je vodil akcijo v prvih bojnih črtah. Ko je bil manever v polnem razvoju, je b lo poveljstvo obveščeno, da se nahajajo sovjetske čeet ob boku in za hrbtom. Sovjeti so za drvseco uspeha uporabili nizkoten trik Njih čete so si oblekle uniforme nemške vojske. Spričo takega položaja je poveljnik odredil pregru-pacijo sil in odred 1 zavzetje nekega bližnjega kraja za vsako ceno. M;idžnr=ke j oklopne skup'ne so š^e naprej za njimi pa protitankovsko topništvo, poljske baterije in pehotne diviz;je z oddelki p:onir-jev m razdiraloev Pričela se je srdita bitka. Kljub številičn: premoč -sovražnika so si madžarski oklopni oddelki, červrav so impli na številnih voreh v prednjih spopadih ranjene vojake, po hudih borbah utrli pot in napravili vdor. katerega so bajoneti nemške in mailTsnfca pehoto z nezadržnem' napadi še razširili. Madžarski oklopn: diviziji je tako uf?pe-lo skupno z obema pehotnima d v./iama doseči določeni kraj, rešiti topništvo in ^o gdlllJUti z glavmino zavezn'ških sil To ie ena izmed svetlih er>i'od iunrštva. na katero opozarjaio tukaišnii voinški krocr; kot na nov dokoz tesneča tovarištva mod za-veznšk'mi četami, k: združeno hrabro branijo E\Topo pred boMVevško invazijo. Pdimmice kit oskrbovalne ladje so se dobro obnesle Berlin. 15. febr. s. Po križarjenju, ki je bilo 16 000 milj dol^o, se ft neka nonišk. pmlmnrnica vrnila n SVOja oporišče. n»-da bi se ustavila med tem na kakftnei drugem oporišču Oskrbovala «?e ie z "O-rlvom s petrolejskih podmornic To potovanje je bila crrnoralna preizku-nia M ni. daljnje pomorniške operacije. Doznava da se bodo tudi letala oskrbovnlT ni « i!pr-tui so cedanji napori prizadevanja v Nem-č'ii zaradi voine nujnosti najvažnejša zadeva, ki se je pripetila v tem stoletju.. Miiller dodaja: »Ne vidimo, kako bodo mogli zaveznik-- doseči svoi famozni vojni cilj, ki je triumfalno vkorakanje skozi brandenburška vrata.« Sile trajnega pakta ustvar!al3 s«3v svet Rim, 15 febr a Princ Draclt, šef urada trojnega pakta v nemškem runan-;era ministrstvu, ie včeraj popoldne zan mivo predaval v taltjamrko-nemsTccm adrnženju o Evropi / vojni. Navzoči so bdi cemški veleposlanik pri Kvirmalu von NTackensen japonski m nister in poverjenik posiov Kase, opoln močena m:n atra Romunije in Slovaške, zastopniki oetalih držav trojnega pakta, podpred.-erin:k ZburajCe fašijev in korporacij Grev ir«nel <»lui direktor no-zemskega tiska velep^^slanik rtuceu kot za-st pnik m nistra za ljudsku kulturo, šef kabineta ministrstva za ljudsko kulturo Gorrias. velepo lanjk Puolucc* prefekt, nov narji in številne droge osebe iz kulturnega in političnega sveta v Ftmu. Odlični govornik, k ga je predstavil predsednik 'tnlijan.sk nem&kega združenja mmister Poch, ie očrtal z< doVlno Evrope od versa;ske pogodbe do danes, ter >s+ro "nnlziral iazioge ki so dovedli do svetovne vejne. Omenil i> i2.vor in sm'ter narodno social st čnega gibatiia katerega prr/b volji večint prebivalstva, je na čudežen n^čio ušel nover.iu atentatu Zaradi izredno stroge cenzure še ni b»lo mogoče izvedeti podrobnosti o atentatu. Izvedelo se ie samo. da se je za* rota. ka*cre se je udeležilo kakor st zd;. rudi neka? of'ciricv. izialovila zaradi sluč^mega od-krtja polici ie ki stalno čuva gencra!a Smutsa Vqro^ v Tužni .A frki 'e sit zatiranja n nasil* stev. Po vstonu Južnoafriške unije % vojno ie Smut« kršil obveze in zagotovila v parlamentu in poslal iužnoaHTce čete v vojno izven afri-?ke jc le malo Ljub'ianeank. k-sr v tc/k: tiri porajanja novega življenja ne obrnejo p«) pomoć v ženske bolnico Veliko zaupanje, ki ga zavod uži\a. ie pač najvažnejši dt kaz njegovih kakovosti, sposobnesti njego-vega strokovnega vodstva n oscb.a, ki sc je s predanostjo posvetilo težkemu poklicu Po števDu postelj na oetem mestu O vlogi, ki jc dodeljena bolnici za ženske bolezni, nam jasne govore številke iz pregleda stanja zdravstvenih ustanov v Ljubljani ki je br obj;n [jen v statističnem letooisu mestne občine. Pregled je bi s cer sestavljen že leta 1931). vendar ie ^e vedno najverneise zrcalo dejanskega p loža'a. ker se ni v stanju zdrav stvcivh zavod v od tedaj skoraj nič spremenilo, obenem pa ic bilo leta 19 59 še vedno leto normalnega utripanja mesta. Tz njcp;a izhaja, da razpolaga Ljubliana z 11 zdravstvenimi ustanovami. štiri so last države (splošna državna bolnica, boin ca za ženske bolezni z 201 bolniške posteljo. Vsi ostali zdravstveni zavodi so razpolagali z znatno manjšim številom postelj, n s:cer od 7 do 50. Po številu razpoložljivih posteh ie bila p" imenovanem pregledu na pr\em mestu scloŠna državna bolnica z 949 bolniškimi Dosteljami Sledila ji je bolnica za duševne bolezni s 726 posteljami, na tretjem mestu ie bilo mestno za vetišče za onemogle z 250 posteljami, na četr* tem zavetišJ-e sv Jožefa z 230 boin škimi po steljami, na petem pa bolnica za ženske bolezni, bolnica za duševne bolezni m zavod za zdravstveno zaščito mater) ena je last pokra ine (pokrajinski institut za zdrav'jen je raka), sanatorij Emona — dr Derganc, zavetišče sv Jožefa — Družba usmiljenih sester in Nezgod na postaja — Zavod za socialno zavarovanje) ena mesta (mestno zavetišče za onemogle) dru rte pa razmh zasebnikov in orqan:zacij (sa* natorij Leon išče — Usmiljene sestre sv Vin-ceneija. sanatorij Šlajmarjev dom — TBrD Po številu zdravnikov in bolnikov na drugem mestu Pravo sliko o važnosti bolnice za ženske bos lezni v sklepu vseh naših zdravstvenih ustanov pa dobimo šele. če s; ogledamo številke, ki govore o bolnikih, ki so iskali v posameznih zdravstvenih zavodih pomoči in c zdravnikih ki so jim jo nudili Tu jc bolnica za ženske bolezni na znatno višji stepnji in se uvršča takoj za splošno bolnico. Leta 193° se je največ bolnikov zdravilo seveda v splošni bolnici ki je tistega leta sprejela 34 500 bolnikov. Takoj za n;o s'edi bol* n:ca za ženske bolezn; ki je sprejela v svoje okrilje 2130 bolnic. To dejstva samo brez komentarjev pove dovoli o važnosti zdravstvene funkcije bolnice za ženske boiezm za mesto in njegovo okolico. Preko 1000 bolnikov ie tisto leto imela le še bolnica za duševne bolezni (1471). Približali so se j: med ostalim- še najbolj banovinski institut za zdrav'icnie raka. sanatorija Leonišče m Slajmerjev dr m Bolnica za ženske bolezni ie mela na razpolago 13 zdravnikov 21 redevn h sester. > zdravstvene pomočnice. 2 boničariri in J> dru* :L!C£a osebja, tako da tc za poslova a skupno 37 oseb. V tem pogledu sta jo prcK« sili edino splošna bolnica (51 zdravnikov. 133 redovnih sester :n 52 bolničark skupno 199) m bolnica za duševne bolezn; (3 zdravniki. 17 redovnih sester. 26 bolničark in bolničarjev ter 42 drugega osebja skupno 8S oseb) Pribivalo se ji i*» zavetišče sv Jožefa ki je zaposlovalo 54 Cvseb (2 zdravnika 28 redovnih sester 14 bol nčark m bolničarjev ter 10 družeča osebja) Vil letih sc je število bolnic skoraj podvcjilo še natančnejša je tabela, ki so nanaša na podrobno delovanje bolnice za ženske bolezni. Iz nje izhaja ves razvoj te zdravstvene institucije, kakor ga je doživela v teku 11 let, in sicer od 1. 1929. do 1939. Število zdravnikov se v tem času ni spremenilo. Po teh podatkih je bolnica razpolagala vsa ta leta s 7 zdravniki, in sicer leta 1939. z 2 vodilnima zdravnikoma, 2 asistentoma in 3 drugimi zdravniki. Strežnega osolja je imela vsa leta 22. število postelj se tudi ni spremenilo in je bilo 142 normalnih in 09 postelj za dojenčke. Skupno 201 postelja. Zelo pa se je v teh letih spreminjalo število bolnikov. Med tem ko jih je bilo v letu 1929. skupno 2733. je že naslednjega leta poskočilo na 3468. Nato je vsako leto naraščalo za večje ali manjše število in je leta 1935. prekoračilo že 4.000 bolnic. ZNTrisi edn je leto, to je leta 1936., ie ženska bolnica imela rekorden obisk. Skupno se je tega leta zdravilo v ženski bolnici 4197 bolnic. Kasneje se je število znova mižalo, toda. leta 1939. sc je ponevno približalo rekordnemu številu. V tem letu je iskalo zdravniške pomoči v njej 4159 bolnic. Tako se je število pacientk v 11 letih sk<^ro podvojilo, ne da bi se istočasno bolnica primerno povečala. Raslo pa ni samo število bolnic. Tudi bolniški oskrbni dnevi so bili od leta do leta daljši. Leta 1932. so oskrbni dnevi dosegli 32.338 dni. Leta 1936. že 42.949 dni, a leta 1939. celo 43.665 dni. Enako so se dvignili oskrbni dnevi novorojenčkov od 10.995 na 15.409 dni. Te številke zadostno govore, da se je ljubljansko bolnica za ženske bolezni v 20 letih svojega obstoja razvila v nepogrešen zdravstveni zavol v vrsti vse naše zdravstvene organizacije. Psd vpllvsn? prvega pomladanskega sslitca se budijo sprehajalci, vrtnarji, stari ljudje in mladina Površina zemlje je še kakor gaba polna vode Ljubljana, 16. februarja. Nenavadno milo vreme preteklih dni, ki so bili bolj podobni začetku pomladi kakor pa zimi, je že izvabilo ljudi iz stanovanj, da se ozirajo za čistimi cestami in potmi. po katerih bi bil mogoč vsaj kratek sprehod pod prijetnim soncem. Posebne sreče pa sedaj meščani Se nimajo s svojimi željanv po sprehodih. Za dovoljiti se morajo za sedaj s tlakovanim de» lom mesta. Po vseh od središča malo oddaljenejših mestnih predelih gospoduje blato, v katerem zgubi vsak še tako vel k ljubitelj na* rave veselje do njenih prvih čarov, ki so se pokazali sedaj, ko je popolnoma izginila snežs na odeja. Toplota prodira v zmrznjena tla, zadnja ledena skorja ob robovih cest se raz* kraja in površina zemlje jc napojena z vodo kakor goba. Pod čevljem se vdira ponekod tako globoke*, da pljuskne blato čez čevelj. Sedaj ne pomaga nobeno nasipanje gramoza ali peska. Tako popravljanje in čiščenje je koristno le za nekaj ur, potem pa je zopet po starem Stanovalci s periferije, ki ne uživajo dobrot tramvajskega prevoza, so se že vdali v usodo. Tolažijo se, da bodo pomladne sapice kmalu posrebale vodo iz preveč namočene zemlje in da bo sonce osušilo pota. Dokler so bili še kje zadnji sledovi snega, so se ga vztrajno posluževali vsaj za čiščenje čevljev. Sedaj pa so izginile prav vse snežene krpe. tako da se je treba prepustiti vodi in blatu. V mesto prihajajo z zavestjo, da se jim že na čevljih pozna, da so s periferije doma. Sonce pa ni vplivalo prijetno same na meščane, ki so navezam, da 'ščejo stikov z naravo na sprehodih Kakor magne* je učinkovalo tudi na nekatere obdelovalce vrtov Sončno vreme ie bilo zanje znak. da so se končale zimske počitnice in da je nastopil čas. ko bo treba zopet zavihteti lopate in zasajati motike v zemljo. Seveda je za splošno obdelovanje vrtov Še mnogo prezgodaj Kdor ni med specialisti, bo počival skoraj še cel mesec. Delo kliče sedaj predvsem tiste ki imajo večje vrtove in primerne tople grede. V Trno* vem in Krakovem so se lotili nekateri urejeva* nja toplih gred takoj po svečnei, ko je bilo ne; kaj dni lepo vreme brez snega. Kdor je bil počasnejši, je to nadoknadil šele sedaj, ko je sneg ponovno izginil in se je zemlja v toplih gredah pod okni malce ogrela. Letos pripravljajo tople grede razmeroma zelo zgodaj Običajno so jih urejevali šele konec februarja pa še kasneje Odločevalo je pač vreme. Cim kasne ie jc bila topla greda pripravljena in čim toplejše je biio sonce, tem manj je bilo treba umetnih toplotnih virov v oblik: enojne podlage. Kdor je za pripravo tople grede izrabil prve toplejše dni. je sedaj 2c posejaL Tako bo naenkrat sred: de!a k: *e bo končalo zopet šele pozno v jeseni, ko bo zapadel sneg prihodnje zime. S toplo gredo in setvami ter kasneje z nežnimi rastlinicami je mnogo dcl3 in se splača nredvsem tistim, ki imajo velike vrtove in računajo tudi na zaslužek z najzaodncj:o povrt-nino Stroški s toplo gredo so zlasti ietos znatni. Da nudi zemlja rastlinicam pnmerno toploto, potrebuje za podlago precej debe'o plast 2nc;a. Ker gre v malo večji zaboj visoko naložen voz rnoia, ki je letos pretirano drag in c!3 ..e tudi težko dobiti, stane samo priprava nrav:Ino polnjene tople grede nekaj stotakov. Zato je treba prevdno preračunati, ali se bo priprava tople grede splačala. Enkrat posejano zemijo in že razvite klice ie treba skrbno čuvati pred mrazom, obenem pa jim nuditi, ko so rastline primerno godne, primerno svetlobo, sence in zrak. S teplo gre= do je vedno vel ko dela. Od zunaj ie leseni 7aboi pri tleh navadno zaščiten proti mrazu, ki bi mogel prodreti v notranjost skozi razne špranje, z debelo plastjo gnoja Zvečer pokrijejo steklena okna s slamnicami in deskami. Tako ostane v zaboju tudi čez noč toplota, ki se je nabrala v njem čez dan pod vplivom sonca Če je slabo vreme, ostane tonla greda ob'čajno zaprta, pc^ebno če nastopa slana, mraz in morda še celo sneg Ko pa je vreme milejše in so se rastlin:ce dovolj razvile, je treba tople grede zračiti in v posebno vročih drieh cbsenčevari To delo je zelo zamudno in zahteva precejšnjih skušenj Tako ic letošnje zgodnje sonce že zaposlilo prve obdelovalce zemlje. Kmalu jim bodo sle-euT tudi t;sti ki sc zadovoljno s kasnejšimi pridelki in ki potrebne sad ke kupijo na trgu ali ori gojiteljih sadik Vsekakor je zdaj že skrajni Sas za priprave za novo delo na vrtu. Sonce pa ni izvabilo samo sprehajalcev in vrtnarjev na proto X; redek prizor v teh dneh. da se pod za>čito proti soncu obrnienc stene tjreicio na soncu starčki in starke, okoli katerih se kobacata najmanj dva vnuka. Za- dovoIJBtvo nad sončno toploto se odraža na obrazih mladine in starih ljudi Mladina ie srečna, da sme zopet na prosto vsaj nekoliko svobodne j"a. shrH ljudje pa uživajo sončne žarke kakor zdravilni napitek. Mnogi so se po^ svetili tudi drugačnim »sodobnim« nalogam Prevzeli so dolžnost kurjega pastirja. Ponekod ?c kar eden prevzel vse kokoši bližnjih sosedov v varstvo. Nadzoruje j:h. da ne delajo Škode, varuje pa jih tudi pred doI<7nprstncži. Posel mu sicer ne vrže večjega zaslužka, kar brezplodno za skupnost njegovo posedanje na soncu fudi ni. Iz Hrvatske — Sodelovanje nemške in hrvatske mladine. Štabni vodja ustažke mlsdine v Osijeku je posetil deželno vodstvo nemške mla-.line na Hrvatskem. V znamenju tovariSke. ga Kcctelovcnja so obratovali pri tej priliki nekatera politična vprašanja, ki so bila urejena v obojestransko zadovoljstvo. Poleg" tega je bilo sklenjeno prirediti 7. marca v Osijeku skupno manifestacijo nemške in ustanke mladine. — 701etnica šole. Deška mežč:nska šola v Dubrovniku, ki spada med najstarejše meščanske šole Dalmacije, praznuje letos TOIetnico svojega obstoja.. Ustanovljena je bila leta 1873. in prvo leto je imela samo 13 učencev. Leta 1924. je bila razširjena v štirirazrednico. Zdaj ima 167 učencev. — Hrvatska pristopila k ženevski kon-| venciji. Po sklepu vlade in na predlog hrvatskega Rdečega križa je pristopila NDH k ženevski konvenciji. — Prvi koncert p° ielji. V okviru zimske pomoči nemške ttarojne skupine na Hrvat- j skem je bil prirejen te dni v Djakovu prvi I koncert po želji. Koncert je dosegel velik uspeh. Podobni koncerti bodo prirejeni v Osijeku, Vukovaru, Vinkovcih, Rumi in drugih mestih. — Spomenik cesarja SeveruSa. Pri vasi Skelani v okraju Srebrniea v Bosni so od-kopali spomenik cesarja Aleksandra Seve-rusa (225 do 235 po Kristusu) in njegove matere Julije. — Imenovanje na univerzi. Primarij zagrebškega z:voda za radioterapijo dr. Juraj Korbler je bil imenovan za izrednega profesorja na medicinski fakulteti zagrebške univerze, kjer je pre*. zel stolico klinične radiologije in rentgenologije. Prof. Koibler je Velika noč pri Kcsovih Blaž Kos je sedel pri radijskem aparatu in čital novine nestrpno pričakujoč, da se vrne žena in mu pripravi večerjo. Končno je prišla. — Pojutrišnjem bo narejena moja nova pomladna obleka. — je dejala veselo. — Bala sem se že, da mi je šivilja ne bo pravočasno naredila in da za Veliko noč ne bom imela kaj obleči. Med pripravljanjem večerje je povedala možu vse novice. — Popoldne ie prišel račun za plin in elektriko... Mihec je dobil dvojko iz pidrodopisa ... — Užitek! — je odgovoril Kos veselo — Same prijetne stvari ... ena lepša od druge... A jutri bo poleg tvoje obleke gotovo priprav-1 jen tudi račun za njo? ... — Evo ti denarja za šunko in potice. — je nadaljeval po kratkem molku. — Plin in elektrika bosta že počakala do prvega... Mihec naj pa zahvali boga, da je dobil dvojko v prirodopisu prav za Veliko noč, sicer b- mu že pokazal. Zdaj naj jo pa ima v božjem imenu, zaradi tega si nočem pokvariti velikonočnega miru. Da, to sem hotel povedati tudi tebi, Zora, vedi, da hočem imeti za Veliko noč mir v hiši. To pomeni, da v tem času nočem nobenih prerekanj in prepirov. Upam, da boš teh nekaj dni vzdržala. — Zakaj mi pa pripoveduješ to? — se je razjezila Kosovka. — Jaz bi se sploh nikoli ne r-rrnirala, če bi ne začel ti. _ Jaz??? Zdi se mi, da si že zopet na- taknjena. Velikonočni mir in veselje bi se bila že pričela, da se ni tisti hip pojavil na pragu Mihec. — Dober večer! — je pozdravil. — Beg daj! — je odzdravil oče jezno in takoj je nadaljeval; — Kako to, da si dobil v prirodopisu dvojko? — Nisem vedel, kaj je gams. — Tako torej! Zaman t: vedno zabiču-jem. da glej te slike v naravoslovju' Toda to ti je bob v steno. Le čakaj, lenuh ti grdi! Naj le mine Velika noč. potem ti pa že navijem ušesa! — Hvala bogu, da so si ljudje izrmslili Veliko noč, očka! Me vsaj tepel ne boš. Za Veliko noč je bila pri Kosovih na obedu teta Klara. Prišla je skupaj s svojim nerazdružnim Fifikom, ki je začel takoj sovražno renčati na Kosovega Mufka. Teta Klara je prinesla Kosovki butnrico krasnih mačic in ko sta jih skupaj spravili v vazo. ie začutila lakoto in vzela je pisanico, krasno pisanico, ki jo je Mihec tri dni slikal in ki bi jo bil moral odnesti po Veliki noči v šolo kot domačo vajo iz ročnega dela. Mihec je začel godrnjat", toda njegov očka je takoj dejal s prijaznim, čeprav kislim obrazom teti Klari' — To ni nič hudega, draga teta K'ara. Mihec bo *e naslikal drugo pisanico. Se bo vsaj vadil. Položaj je bil rešen in ta čas, ko je Kos za mrmral sam pri sebi: »Prokleta babura!« — je bila teta Klara že pri poticah. — Krasne so! — je pohvalila gospod:njo. — Ne, lepe baš niso, — je odgovorila skromna gospodinja. — Dobre so pa, o tem se boš prepričala po obedu. Toda teta je bila zelo radovedna. Vzela je kes potice in da bi dokazala, da jo je hotela sama pokusiti. je odtrgala košček in ga vrgla svojemu F:f:ku. Ko je videl to Kosov Mufek. se je po-lakomnil potice tudi on. skočil je k tetinemu Fifiku in mu vzel potico. Teta se je zaradi tega tako razjezila, da je pozabila, da se pes ne da motiti pri jedi in iztrgala mu je pot:co iz gobca, da b: jo vrnila svojemu Fifiku. Mufek ie zarenčal «kakor pes«, skočil na teto in ji raztrgal praznično obleko. Ni znano, ali bolj od strahu sli od jeze, toda teta Klara se je pri priči onesvestila. Med padanjem se je še ujela z roko za reb prta. To ji sicer ni mnoso pomagalo, ker se s tem ni mogla zadržati, pač je pa prišla njena tragedija do uč:r;kovitejšega izraza: med h ruš čem in truščom krožnikov, pribora in vsega svečanega velikonočnega obeda, ki ga je potegnila s prtom za seboj. Mihec se je začel vsemu temu ta-I ko krohotati, da se mu je zataknila v j sapniku potica, ki jo je baš jedel. Pre-I strašena mati mu je hotela priskočiti na j pomoč, pa ji je spodrsnilo in sedla je v j skledo z juho. pri tem je pa prevrnila i akvarij. Bilo je kakor da je treščilo v j sobo. Samo Kos je ostal miren. Globoko je vzdihnil in odmašil steklenico žganja, ki je bila po čudnem naključju ostala cela Po krepkem požirku ie položil tet; K>ari. ki se je bila ta čas že povsem obvestila, njenega Fifika v naročje. Potem je pa prijel teto Klaro skupaj z nienim Fifikom in ju odnesel mirno in molče pred vrata. je član odbora Mednarodne zveze za zatiranje raka. Oni dan ga je povabila univerza v Eiiangenu, da bi prišel predavat o raku. — Tranzitni promet preko Hrvatske. S I. februarjem se je pričel italijansko-ru-munski blagovni promet preko Hrvatske. — Popis davkoplačevalcev. Na Hrvatskem bodo do marca popisani vsi davkoplačevalci. Popisujejo jih uslužbenci mestnih občinskih finančnih oddelkov in organi državnih davčnih uradov. — Fond za rodbine branilnicev Stalin-§xada. Ustaški štab v Zagrebu je prejel od dveh ustašev 150.000 kun za rodbine branilnicev Stalingrada. Denar je izročil prvi Hrvatski štedionici, kjer bo ustanovljen fond za rodbine branilnicev Stalin-grada. — Zamenjava modre palice za baker, bronz ali medenino. Zaradi izredn'h razmer ministrstvo narodnega gospodarstva ni moglo nabavita iz mozernstva modre galice. Zato je glavno ravnateljstvo zn poljedelstvo v sporazumu z glavnim ravnateljstvom za obrt, industrijo :n trgovino izdalo posebno okrožnico, v kateri opozarja vinogradnike, da bodo lahko dob:li potrebno modro galico za zameno za baker, bronz in medenino in sicer za vsak kilogram č:stega bakra 3.5 kg modre galice pri bronzi in medenini bo pa to razme?-je manjše. — Obvezna oddaja solnčneira semena in drugih oljaric. Oblasti ponovno opozarjajo pridelovalce na zakonske določbe o brezpogojni oddaji vseh vrst oljaric najkasneje v 3 mesecih po žetvi. Nenavaden konec hokejske tekme Nedavno se je zgodilo na švedskem, da so morali zaradi nenadne vremenske spremembe odpovedati meddržavno hokejsko tekmo Švica—švedska, ker se je ledena plotj^s tik pred začetkom Ukme sp.v..ir-nila v brozgo Podoben ir»n '•• še red se je pripetil v Uzvvilu v Švici. Bilo je med hokejsko tekmo domačega moštva in nekega kluba iz Bischofszella. V zadnjih minutah druge tretjine igre je ledna ploskev, ki je bila zamrznjena površina majhnega jezerca, popustila pod težo in se vdrla v vodo. Večina igralcev in sodnik so se pogreznili naenkrat precej globoko v mrzlo vodo. K sreči dno jezerca ni bilo globoko. cim je minilo prvo presenečenje in je popustil preplah gledalcev, so začeli hitro reševati ponesrečene igralce. Za prizadete se je nenavadna prekinitev tekme končala še precej poceni: z izvensezonsko kopel jo in s prehladom, ki ni bil na sporedu. Med ionskimi smučarji Iz Helsinkov peročnio o izidih dveh tradicionalnih finskih smučarskih tekem, in sicer tekov na 18 in 30 km. ki spadajo v okvir tako imenovanih klasičnih »Lappeen-ramen. V teku na 30 km je zmagal Ru-konen, na 18 km pa je bil prvi Silvennoi-nen. eden glavnih finskih tekmovalcev na svetovnem smučarskem prvenstvu 1. 1941 v Cortini d'Ampczzo. Rezultati prve šestorice v obeh tekih so bili naslednji: Tek na 30 km: 1. Riikcnen 1:50:55. 2. Karvo 1:51:30, 3. >*iininen 1:52:20, 4. Ko-sonen 1:53:54. 5. Markkanen 1:51:08, 6. lalkanen 1:54:12. Tek na 18 km; 1. B. Silvennoinen 51 i° 2. Forssel 52:21, 3. KakelS 52:36, 4. Kou-rula 53:13, 5. Vcpsčilainen 53:15, 6. Konti-nen 53:23. Iz zgodovine nemškega nogometnega prvenstva Prvo uradno *w£i*netikj tekmovanje asa islov nemškega državnega prvaka je bilo rligrano leta 1902—1903. Zmagalo je mo--vo VFB iz Lipskega. V odločilni teki ni 3 por--*1 —o )7 prpcrp 7:2 p.Uo je to 31. maja 1903 v Hamburgu. Od tedaj do danes so Nemci odigrali skupno 34 nogometnih prvenstev za naslov državnega prvaka v nogometni igri. Naslov si je doslej priborilo 15 moštev. Katera in kolikokrat so zmagala, nam kaže naslednji pregled: Nurnberg 6 Schalke 6 VFB, Lipsko 3 SpielvererniTung. Fiiith 3 Viktoria 89 Berlin 2 Hertha BSC. Berlin 2 Hamburger SV 2 SV Hannover 96 1 Bavern, Monakovo 1 Freiburger FC 1 Fhoaix, Karlsruhe 1 Karesruher FV 1 Hornstein. Kiel 1 Rapid, Dunaj 1 Največji poraz v zaključnih tekmah jrt doživela dunajska »Admirac, ko je 1.1939 igrala finalno tekmo v olimpijskem stadionu v Berlinu. Schalke jo je porazi] 9:3. Nemško prvenstvo kaže posebnost, ki je ne poznajo prvenstva v drugih državah. Od začetka do danes igrajo zaključna prvenstvena tekmovanja, ki se jih udeležujejo prvaki posameznih okrožij, po cup sistemu. Premaganec takoj izpade iz tekmovanja. Zanimivo je. da sta se samo dve tekmi končali neodločeno. Prvič je bilo leta 1922 v Berlinu. Prva tekma v dvoboju med HSV—FC Nurnberg se je zaključila 2:2 in ponovna tekma 1:1. Nemška zveza je nato proglasila za prvaka HSV. Drugi primer se je zgodil leta 1938 v Berlinu na tekmi med SV Hannovrom in Schalkeom 04. Izid se je glasil 3:3 in šele v ponovni tekmi je SV Hannover zmagal 4:3. Prejšnja leta so igrali finalne tekme v raznih nemških mestih. Od leta 1936 se vršijo vse v berlinskem olimpijskem stadionu. Sodijo jih najboljši sodniki. Naveč-krat jih je doslej sodil Birlem iz Berlina. Dr. Eauvensu je bilo sojenje finalnih tekem poverjeno štirikrat. Tekmovanje reprezentančne skupine v table-ten ni Bo. Športna sekcija »Hermes^ priredi z dovoljenjem O. N. D. in sodelovanjem S. K. Korotana in Mladike v 21. in 28. februarju ter 7. marca, vsakokrat s pričetkom ob 9. uri tekmovanje reprezentančne skupine. V tej skupini so po trije najboljši igralci vsakega gori naštetih klubov. Tekmovanje se vrši tako, da igra vsak tekmovalec z vsakim na točke. Svrha tega tekmovanja je ugotoviti najtočnejšo rang-listo ljubljanskih igralcev. Vsako nedeljo se bodo odigrala po tri kola in občin- stvo bo moglo videti lepo število jako napetih, izenačenih tekmovanj. Da bo pregled tega tekmovanja lažji, bo vodstvo turnirja izdalo tabelo Iger in vrstni red igralcev, ki ga bo določil žreb. Prvi trije plasirani igralci prejmejo lepa, praktična spominska darilu. Igra se le z 3>01ympia< žogicami. Občinstvo in ljubitelji tega sporta se vabijo, da v velikem številu posetijo to prireditev, ki se bo vselej vršila v dvo- rani hotela Miklič, vhod poleg Grafike, kajti videli bodo borbe, ki bodo odgovarjale tudi najrazvajenejšomu gledalcu. Vstopnina iz propagandnih ozirov prinurna. KOLEDAR Danes: Torek. 16. februarja: Julijana. DANAŠNJE PRIREDIT V,E .Nliitica: Ciganska ljubezen in Anu- ška. Kino Sloga: Enkrat na teden. K«n° Inion: Ura sreče. DEŽURNE LEKARNE Danes; Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor, Miklošičeva cesta 20; Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Iz Spanje štajerske — Gra^ki IjadBtd *\ler v Studencih. V soboto zvečer je gostoval v Studencih pvi Mariboru gra^ki ljudski oler. Vprizoril je Herman Demelovo komedijo iz kmečkega življenja ^Hi^a gorik. — Za m<>/eni še /ena, V Celja je umrl nedavno lastnik znane gostilne Pri zeleni trati« Anton Rebersak. Kmalu mu je pi sledila Se žena Ana roj. Lever, stara 61 let. — Trio di Trieste v Olju. Fo vsej 1 ropi dobro znani s-Trio di Trieste« nastopi na povabilo kk»turnega urada mesti Celja 24. t. m. v Nemškem domu v Celju. Na sporedu so Mozaitove, Beethovnove in Novakove skladbe. V triu so Dario de Rosa (klavir), Renato Zanettovich (violina) in Libero Lana (čel*'). — Dve /lati pOrokl Zakonca Karel in KlJsUna Namestnik "v Mariloru sta prazno. v.:!a oni ,i;m zlato poroko, mož pa obenem SOletnico rojstva. Slavljenca sta člana tta_ jerskega II-^natbunda. — Zlato poroko sta praznovala v Mariboru tudi Barbara in Gregor Močnik, ki imata 10 otrok. — Smrtna nesreča, V četrtek proti večeru se je pripetila na jrriču pred Slov. Bistrico te£ka prometna nesreča. 12-letni učence Janez Pnčič iz okolice Slov. Bistrice se je vračal po cesti domov. Vse kaže, da ga je povoi,--l tovorni avto. Nesrečnega dečka so na.^li mrtvega v mlaki krvi. Kr-aj njega je ležnl v krvi kos kruha. Neznani šofer se za svojo žrtev ni zmenil m je odpeljal naprej. — Življenje in umiranje. V Prujn je bilo prejšnji teden rojenih 10 otrok, umrl pa ni nihče. Poročili so se Anton VIdovič z Marijo Poslnnčec. Rudolf Tronjko z Jerico Letono in Alojz Lcich s Katarino Ma-nišelv. V Slovenji vesi sta sc r°ročila Stanislav' Galun in Marija Glaser. Na Pra-ger?!:cm so biii rojeni 3 otroci, umrla je pa Ana Koron. V Laškem je bilo rojenih 5 otrok, poročili so se pa Friderik Reser z Ano Ilrovat in Mihael Rozman z Aro-lonijo Kozmus. V januarju je bilo rojenh v Slov. Bistrici 22 otrok, novih grobov 1e bilo 5, poročila pa sta se Franc Ga^paric :n Jožefa Ozimič. Rdeči križ poroča Zaupnik vojnih ujetnikov v Oflag VI C COsnabriick - Evcrsheide) poroča, da prihajajo za ujetnike v navedenem taboriščni paketi, ki niso opremljeni s predpisanimi paketnim] listi (Packefsche:n). Radi tega jih komanda taborišča ne izroča naslovnikom. Interesenti sc opozarjajo, da opremijo pošiljke za to taborišče brezpogojno s paketnimi listi. Radio Li'iMlana Torek, 16. februarja 1913 XXI. 12 45: Simfonična glasba. — 13.00: Napoved čara. — Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12: Simfonična glasba na ploščah. — 13.40: Operna glasba na ploščah. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert RadiJFker-n orkestra, vodi dirigent D M. Šijanec. — Lahka glasba. — 15.00: Poročila v sloverr-ščini. — 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 17.10: Pet minut gospoda X. — 17.15: Plošče »La Voce del Pa-drone — Columbia«. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Operna glasba. — 20.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 2020: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Pesmi za vse okuse vodi dirigent Segurini. — 21.30: Predavanje v slovenščini. — 21.40: Moderne pesmi vodi dirigent Zeme. — 22.00: Ve?ela gla.sba oJemnajsteca stoletja. — 22.45: Poročila v italijanščini. SREDA 17. FEBUl A1MA 19l3-XrX. 7.30 Slovenska glasba. — 8.00 Nrir>ov<»<1 časa. — Poročala v italijanščini. — 12 20 Plošče. — 12.30 Poročila v slovenSč;ni. — 12.45 Lahka glasba. — 13.00 Napoved časa. — Por- čila v italijanščini. — 18.10 Po. ročila Vrhovnega Poveljstva Oboretanft Sil v slovenščini. — 13 12 Orkester VtNfl dirgent Petralia. — 13.45 Operna glasba na pležčah. — 14.00 1'oročjla v ital'jan-ščini. — 14 10 Pesmi zn vse okuse vodi dirigent Segurini. — 14.30 Na harmoniko igra Vlado Glob. — 15 00 Poročila v slo-vensč ni. — 17 00 Napoved časa. — Poro-č'la v Italij i. — 17.15 Pesmi in na- povi. — 17.35 Koncert sopranistke Mar-gherite Orsi. — 19.00 »Govorimo italijansko* — poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila V slovenšč ni. — 19.45 Sin-f:nična glas-ba. — 20.00 Napoved časa — Pcročila v [talijandč'ni. — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenšČ;ni. — 20.30 Verdi: Pigoletto. — V odmorih: predavanje v slovenščini: znnmivosti v sloven-Beln*, — Po končani eperi poročila v itJt-l'.janščini. VSAJ NEKAJ — SUM sem. da si sprejel v službo nekega nezaposlenega igralca. — Da, res je. Veš, saj itak nihče nič ne đelr. on pa tako dobro glumi, da imam vsaj vtis, da dela. 6 te*. 37 »SLOVENSKI NAHOD«, terci I - - T - - * Stran 3 Zgodovinski opisi Ljubljane še vedno nimamo popolne novejše Ljubljane — Ob izidu VaKrtovega »Lfubžfana" Ljubljana ima posebnu znamen to zgodovino in zgodovinarjem se jc vedno nudila zelo hva» ležna naloga da so raziskoval; preteklost nagega mesta K.'..>t sad njihovega dela proučeva- nja mestnega arbiva in drugih virov "o izšli številni zgodov nski op si Toda po večini so že pozabljeni odnosno niso več take '.ahko pristopni. Tik', marsikdo zaman pi vprašuje po k^j:g\ ki b: mu nudila vsai pregled ljubljanske zgodovine Temu namenu bo posle1 ustrezala knj žica. k je zsla nedavno pjkj naslovom •Lj ibljana — Zgodovinski or&m Napisa! jo je D Vahen Posamezni sestavk so najprej 'zšli v »Zadmgarju« Za kniigo Hh jc izpopolnil ter r i7:-1 T • :c menda zdaj edina zgodovinska knjiga L ubliane ki je ^e naprodaj Starejše ^o že zda naj pošle Sicer pa doslej menda :,:i sad triletnega arhivskega dela v mestnem arhivu. Uporabil jc mnojje !:stine. ki so bile dotlej še neznane Se pomembnejša se pa zdi nekaterim Vrhovčeva knjiga »Ljubljanski me-ščanje v minulih stoletjih« (s podnoslovom: »Kulturno-historičnc študije, zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva«) Sam je sodil o tem delu. tla je prava »kulturna zgodovina Ijubljan-•. V njem sc peča predvsem s pravnimi in kulturnimi ureditvami stare Ljubljane a ne to* z razvojem mesta in njegovimi zgodovin* fckimi dogodki Med starejšimi zgodovinarji so se pečali še mnogi z zgodovino našega mesta: seveda nikakor ni mogoče prezreti Valvasorja. zlasti ne zaradi tega. ker so se nekateri celo do ■ vejšega Časa zelo naslanjali na njegove spise, ne da bi sami preiskali ter ugotovili, ali ' idi vse «.; . kar je napisal ta učenjak 17. stoletja, ki ni bil zgodovinar v strogem pomenu knjige a orisa besede, temveč bolj kronist Novejši zgodovinarji delajo bolj vestno ter ne zidajo vsega na Valvasorja. Tudi na nekatere zgodovinarje iz nrejšniega stoletja se ni mogoče vselej zanesti, ker so prav tako mnogo prepisovali iz Valva* sorja Najbolj znana imena med zgodovino-pisci Ljubljane od starejših časov do dandanes so razen Valvasoria in Vrhovnika: Ivan Lud-v k Schonlcben Radics Dimitz. Vrhovnik. J Rus. Mel;k Z\vitter Šmid itd Upoštevati pa moramo, da nekateri teh piscev niso pisali strogo ■'^odov;nckih spisov, temveč geografske in '"■'rurno-zgodovnske razprave. Na vsa ta številna dela se je lahko naslanjal niscc priročnika »Ljubljana« in v recnici tudi navaja na koncu knjižice, ki obsega 238 strani — opremliena ie s številnim- slikami — mnoge vire Ni narrsal kritičnega zgodovinskega dela o Ljubljani, saj sam ni raziskoval listin tem: več ie le zbral podatke iz znan h zgodovinskih del zato pač ugotovitve v knjigi drže. kol kor so neizpodbitne v virih ki ie iz njih zajemal. Uvodu knjige je posvetil večno epe Cankar« jeve besede, menda najlepšo hvaln:co Ljubljani, kar i:h je kdaj izšlo: »Vse blagoslove tebi. Ljubljana.« Pisec svoiega dela ni razčlenil na poglavja, zato ni pregledno Varčeval je pač s prostorom ter je skušal povedati čim več Nedvomno ni lahko stisniti v tako tesen okvir toliko pedatkov. da bi bil v tako majhni knjižici podan pregled vse liublianske zgodovne Začel ie z najstarejšo dobo ter se tudi ozrl na obličje na-ega kraia ko je Barje ie zalivalo jezero Omenja mostičarje. potem na kratko opiše porečje Ljubljanice, se detakne ustanovitve Emone in njenega propada Opozarja kaj pravijo starejši zgodovnarji o na* Stanku Ljubljane Topografski opis je dovolj dnher Peča se s pravnimi ureditvami srednje* veške Ljubljane, omenja gosposke na področju Ljubljane. Precej obširno opisuje protestantsko dobo. Kratko je opisal zgodovino in nastanek starejših pomembnejših poslopij. V opis je za-|el kolikor je pač bilo mogoče, tudi razvoj mesta, predvsem po potresu. Zasledoval je razvoj Ljubljane cd srednjega veka ter opisal mestno obz'die. do najnovejše dobe ter je na-vedcl meje Velike Ljubljane v okviru Ljub* :;?nske pokrajine. Dotaknil se je tudi novejše ku'tume zgodovine ne le Ljubljane, temveč slovenskega naroda Knjižica nedvomno zasluži rozornnst kot priročnik, čeprav ne kot učbe-n:k Zato zasluži da bo prevedena v italijanščino, kakor je napovedano. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI HLNO MATICA — TELEFON 22-41 Dva filma dnevno: Ob delavnikih ob 14.30 »Ciganska ljubezen«, ob 16.30. IS.30 »Anuška« Ob nedeljah in praznikih ob 10.30 »Ciganska ljubezen« — 0b 14.30 16.30 in 1S.30 »Anuška« Ciganska ljubezen Ajiuška Odlični igralci: Mado-laine Sologne, Jear. Gallant. Ciganski orkester in zbori! Hilde Rrahl v glavni vlogi. Film pestrosti m dekorja! Dunajski valčki, stare pesmi in plesi! «*/LNO SLOGA — rtLEFON £7-30 Ce se hoče kdo podučiti, kako more i prekaniti gospodinjo. šol«ko ravnateljico, da si pridobi deklico, ta naj si ogleda odlično komedijo Enkrat na teden Vera Carmi, Koberto Villa, Carlo Canipanini Predstave ob delavnikih od 14.30 dalje; v nedeljo ob 10.30, 14.30 16.30 in 1S.30 uri E VESTI j>"ljii slave je padel na Balkanu konjeniSkl pročnik Hektor Mori. Bil je od ka vo;'n:h sovražnosti pod orožjem .1 številne uspešne akcije na bo-dokler ni junaško izdihnil. Pokojnik je bil po rodu iz Milana. Xa bojišču pri Bard i ji je padel pripadnic tankovskega oddelka Gino Bof-ffelli, ki je bil po rodu iz Cas*elleona pri Cremoni. Izsei je iz fašijsklh organizacij svo j erra rodnega kraja. Svečan ;x«'p:rr+> generala Tostija-Ra. sponija. Kakor porrčajo iz Bologne. je đnik " i združenja Karol Delcro:x prisostvoval skupno s predsedniki cna'!ij.-k h ter roma^nskih odsekov združenja vojnih ranjencev ter pohabljencev pogrebnim svečanostmi za pokojnim generalom Test ijem-Rasponijem. ki je bil dolgo vrsto let predsednik bolognskega odseka r-rganizacije vojnih ranjencev ter pohabljencev — Vrlilo AostSkega vojvodo v prid sirotam v.jnh letalcev. Letalski ministar v Rimu razglaša, da je nakazala te dni Nj. Kr. Vis. Vojvodin ja Aostska podporni organizaciji s:Vot vojnih letalcev 200.000 !ir, ki j h je bi] namenil pekojni Vojvoda Ama-dej Aostski v prid sirotam vojnih letalcev, k- so padli v sedanji vcjni, — Smrt imejitelja zlate svetinje četni-škega vojvode I. Trifunoviča Binanina. Poseben dopolnilni vestnik za Dalmazijo, ki ga i::daja agencija »Agit« poroča: V Spalatu je umrl vojvoda Ilija Trifunovič Birčanin, imetitelj italijanske zlate hra-brostne svetinje. Pokojnik je bil hraber borec, ki se je odlikoval v balkanski vojni in v prvi svetovni vojni, ko je prejel za svojo hrabrost od italijanskega Kralja zlato hrabrostno svetinjo. Po razpadu Jugoslavije se je umaknil v Črno goro. nato pa v Dalmazio, kjer je sedaj umrl, potem ko je v besedi in dejanju izvajal svoje stališče prc'l boljševizmu. ■— Vetitična priprava mladine, organizirane v G. I. L.-u. V Milanu je bil organiziran ciklus predavanj, ki ima namen izpopolnjevati politično izobrazbo italijanske mladine, ki .ie organizirana v G. I. L.-u. Ta tečaj je organizirajo glavno poveljstvo G. I. L.-a. Med drugim bodo predavali Dante Dini o temi: »Italija in fašizem sta eno ter^ isto.« Prof. Robert Pavese: »Naši sovražniki ne sovražijo samo fašizma, marveč tudi Italijo.« Dr. Polidori: »Anglija ter Francija sia nas vedno izdali.« Cen-turio Arbissone: »Evropski ogspodarski viri po večini v osnih rokah.« Dr. Micoli-»Obstoja samo eno bojišče.« — Smrt znanega italijanskega novinarja. Iz Rima poročajo: Umrl je znani italijanski novinar Vincenc Turko. sin Pepna Turca in vnuk Alojzija Lodija. ki sta bila med najbolj vidnimi predstavniki italijanskega novinarstva iz časa pred prvo svetovno vojno. Pokojni Vincenc Turko je bil rojen leta 1883 v Neaplju. Posvetil se je novinarstvu in je preživel vse svoje življenje po večini v Rimu. Italijansko časopisje posvečuje njegovemu spominu toplo napisane nekrologe. —- Giglijev dar 50.000 za pomoč italijanskim umetnikom. Znameniti tenorist Benjamin Gigli, komisar novega nac. fašističnega sindikata gledaliških igralcev, je posla] predsedniku Faš konfederacije svo-bodn'h poklicev ter umetnikov pismo, ki mu v njem sporoča, da poklanja 50.000 lir v prid podpornim ter socialnim ciljem omenjene konfederacije Pred«:edn;k konfederacije nac. svetnik Kornelij di Marzio je odredil, da se uoorab: omenjeni znesek v prid konfederacijski podoorni blagajni. O razdelitvi zneska bo sklepala posebna komisija — Koncerti italijanskih solistov v poljskem guberniju. V Varšavi se je zaključil te dni poset italijanskih pevcev in solistov, ki so končali svojo veliko koncertno turnejo po vseh večjih mestih in krajih poljskega gubernija Slavni 'talijanski pevci Scagliarini. Surani, De Francesco. Roj o. Righetti in Colombo so bili deležni navdušenega priznanja za svoje odlično izvajanje najbolj znanih in najlepših italijansk:h opernih skladb Vsi njihovi koncerti so šli v prid nemškim vojnim ranjencem z vzhodnega bojišča. Loterijska sreča. Dne 12. februarja so bile izžrebane sledeče srečonosne loterij- KINO UNION — TELEFON 88-81 Najnovejši film najznamenitejšega nemškega filmskega igralca Heinricha Georgea Ura sreče z Mario Tasnadv, Karlo Rustom in Pavlom Riohterjom Predstave: ob nedavnikih ob 16. in 1S.15 uri; ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 14.30. 16-30, in 1S.20 uri ske štev.: Bari 4, 88, 46. 16 in 25. Cagliari 80. 31, 2, 23 in 7. Florenca 58, 88, 56, 21 in 82. Genova 63, 52, 57, 6 in 1. MIlan 52. 88, 25, 54 in 1. Neapelj 62, 18, 57, 90 in 37. Palermo 80. 49, 63. 31 in 7. Rim 46, SI. 49, 69 in 10. Turin 87. 79, 9, 40 in 13. Benetke 67, 1, 84, 74 in 78. Lepa gesta. Lastnica stanovanjske hiše v ulici Donat ello 28 v Milanu gospa Ema Scotti je podarila Karlu Ghiselliju, ki se je vrnil kot ranjenec z bojišča, najemninski znesek 1500 lir ter mu je odpisala najemnino tudi za naprej vključno mesec junij t. 1. — Komorna glasba v milanski Seal i. Te dni je bil otvoritveni večer komorne glasbe, ki jo bodo izvajal: na številnih komornih koncertih odlični predstavi tel j i italijanske komorne glasbe Na otvoritvenem večeru komorne glasbe je nastopil znani pianist Artur Benedetti Michelangeli Izvajal ie Bachov »Italijanski koncert«, Tonieonijevo »Fugo«, Xci>sovo suito. V drugem delu je interpretiral razne Beethovnove komorne skladbe. Benedetti Michelangeli je doživel sijajen uspeh. — Galilejeva proslava v Lisboni. Vrsta manifestne'*] v proslavitev spomina znamenitega italijanskegaa učenika Galileja Ga-lilei je bila te dni zaključena s svečanim zborom v Coimbri. V veliki avl: filozofske fakultete staroslavne portugalske univerze je predaval prof. Mat os Rom a on z lisbon->ke univerze o znanstveniku Galileu. "Zatem sta ocvala GaliTciev lik vseučiliška profesorja Manuel Re:s ter Jakob Car-valho. Reis je spregovoril o Galileu kot zvezdnsloveu, dočim je Carvalho prikazal odnošaje med Portugalsko in Galileiem. Vsi predavatelji so našli tople besede za Italijo. Končno je razpravljaal še rektor o Galileiev1 osebnosti ter je predočil d^lež Italije in Italijanov k splošnemu kulturnemu ter znanstvenemu napredku. Zatem je spregovoril ravnatelj Italijanskega kulturnega zavoda na Portugalskem prof. Sa-viotti, ki se je kot zastopnik Kr. italijanskega ministra za narodno kulturo zahvalil vseučilišču v Coimbri za proslavo, ki je bila posvečena italijanskemu učenjaka Opozarjal je tudi na duhovno, latinsko povezanost med Ialijo in Portugalsko. Pozdravne brzojavke so b:le odposlane Kr italijanskemu rnanistru v Lizboni ter rektorjema padovanske in pi^o-ko univerze. — Zena je po pol uri sledila možu v smrt. Iz Bologne poročajo: Del j časa je bolehal 72-letni dr. Aleksander TVelli stregla mu je njegova žena 70-letna Klementina Monti Nekaj ur pred moževo ^mrtjo se je vlegla v postelie. nol ure po moževi smrti ie tudi ona izdihnila. — Monoerrafi.ia o sicilski agrarni preobrazbi. Pokrajinski odsek nac. faš. kulturnega zavoda v Catanrjj ie razpisal nagradni natečaj za monografijo, ki naj se nanaša na preobrazbo sic:l~ke?a kmetske-ga gospodarstva. Zanimanci bodo morali opisati veliko kmetsko gospodarstvo sicil-*kih pokrajin s tehnično kolonizacijo si- Mala jezikovne paše -Slovenski jezik je zgrajen drugače ka> k >^ nekateri drugi jezikih — ste morda že kdaj si šali ali čitali, vendar lahko podvomite, da je sestava (»konstrukcija«, ^zgracL bp. ) slovenščine različna cd manj sorodnih evropskih jezikov ko se pa včasih tako tesno naslanja na tuje vzore in kroje Ta k 3 se lahko danes dovolj napasemo ra teh besedah: graditi, zgradit', zgradba, zgrajeno, zgraditev, gradnja: menda vam ne bedo presedale, saj so tako domače že skoraj obrabljene. Da rzgradti: ni slovenska beseda? Tega res ne trdimo, čeprav bi smeli. Vsaj nekdaj v resnici n: bila slovenska ta Se zda-; ni udomačena med ljudstvom. Izobraženci so glagol graditi in izvedenke vpreg-Li v toliko prmenov, da je pravi prve tal pomen obledel. Kdo ga še pozna? Pri nas pač ne more nihče govorti naravno, kdor že no goveri kmečko, ter se izogiba lep h slovenskih besed, ki jih govori ljudstvo, da bi ne skrival svoje izobrazbe in učenosti. Poslušajte kmeta! Ali ste že kdaj slišali da je dejal: gradim cesto? Ali bi b:io mogece, da bi si kmet zgradu al1 zgr^hl dre/esnice. zgradil mlaj c b slovesni prliki. se zavaroval pred strelo z »zgradbo« strelovoda, da bi si gradil vodnjak itd.? Vfe to "ie pa seveda mogoče med zobražeoc*: zgradba c^ste Železnice telefcna, kanalizacije, parka, sprehajalne p~ti. letala, stroja; izgrad'tev :rgan'»zacjje in Industrije; pevčev glas e dobro izgrajen; zgradba romana je dobra; gracit5 h šo prekop, pre- dor spomenike, modele, obrambne črte. zaklonišča; idejna zgradba; filozofska zgradba, gradnja ceste, posle pij itd. Menda tudi čevljar gradi čevlje, pek kruh, kio-bučarka (>modiatkac) klobuk; zelemjaćar s: zgradi \-rt in na njem gradi zelenjavo. Medčan ve celo povedati, da krt zgradi krtino. — Tako spada tudi >graditi< med glagole, ki je v skoraj-slovenščini hlapec za vse kaker sta ^vršiti« in »nahajati se«. Najnavadnejših slovenskih besed se nekateri ljudje eč'tno najteže nauče. Res ril-no težko je uporabljati tako preproste ce-sede: vodnjak kopljejo; železnico polagajo; cesto delajo: hiše zidajo; kezolec stavijo: postavili so oder; letalo sestavljajo: stroje izdelujejo; pot bodo naredili ali nasuli; cevi in kable polagajo; telefonske žice bod napeli; vodovodne cevi polagajo; spomenik b;do postavili; prekop kopljejo; predor vrtajo; kraj (ozemlje) so utrdili (ne: zgradili so obrambno črto); pevčev gias je izbrušen; crgan^zacija je izpopolnjena: industrija se je razvila; sestava, stavba romana; izdelava modelev; filozofski sestav itd. Dandanes so mnogi menda že pozabili — ali še ne vedo — da !ma slovenjema lepe besede: stavti, zidati, postavljati, šesta vi jati, stavba, sestava . . . Dopovedati bi jim bilo treba tudi, da >grraditi«£ pcmoni v slOvonšc ni nekaj drugega kakor v srbohrvaščini. Ograjeno je pri nas, kar obdaja ograja; ogTajem prostor je ograd. Tudi grad nekaj ograjuje. Istega izvora je gra-d:šče. V slovenskem narečju pc-meni tudi zgraja živo meje. Pregraditi ali zagraditi pa pomeni v slovenščini zajeziti vodo, pregraditi reko, potok. Na3 kmet si ograd^ vrt, pašnk, njivo. Hiše ne gradimo, temveč jo zidamo ali stavimo. Kar sezidamo ali postavimo, ni zgradba, temveč stavba. Rečemo pa lahko, da grad5mo ograjo ali pregrado, čeprav je prav tako primeru o: postaviti cgrajo. Raba besed: zgradba, graditi, zgrad'tl, gradnja — ni največji greh, merda je le pomanjaknje ckusa. Človeka pa beli, ko sprev'di, da nekateri ljudje dosledno rabijo le besede, ki ^o kolikor mogoče manj slovenske. Zakaj bi ne govor:li kakor ljudstvo, ki govori res ž vi jezik? Kmet pravi, da si je sezidal h'šo, postavil skedenj, izkopal vodnjak ali jarek, naredil, nadelal, udelal, utrl pot, nared:l, nasul cesto, pre-srradil potok, pcstavil plot, ogradil pašnik Nedvomno njegov jezik zaradi tega ni manj bogat m lep. Da b; se pa izobraženec učjl jezika cd kmeta? To bi se mu zdelo največje ponižanje, če bi mu sploh pr šlo na misel. Kmet velja nekaterim še vedno za — kmetavzarja, ki ne zna niti cdpret' ust; v resnici pa ne znajo odprati ust tisti ki skušajo govoriti po vsej sili drugače kakor kmet. Ce bi kmet ne bil tudi v jeziku tako starokopiten kakor sle vi v splošnem, b* mnoge slovenje besede »ž*vele« samo Še v starih slovarjih aH v drugih pomenih kakor so nekdaj. Ljudje v mestih menda niso jezika nikdar dovolj spoštoval^ da bi se bali zanikrn:st: v p:savi in g-ovoru. Zato je treba neprestano bičati malomarnost in ravnodušnost pri rabi je-z:ka ter opozarjati, kaj zveni slovensko in kako se slovenščina razi kuje od jezikov, ki so prepojili naše razumništvo s tujo miselnostjo. čilskega latifundija. Monografija ne bo smela obsegati nad 100 strani. Nagrada, ki pa ni razdeljiva. znaša 6000 lir. — Mascia Predit poje v prid nemškim vojnim ranjencem. V vrsti kulturnih ma-• :\rs*ac;j. ki jih organizra italijanska nemško združenje, je bil V prostorih združenja v Rimu koncert odlične solistke Masci je Predit, ki je v izvrstnem razpoloženju odpela izbrane skladbe Monteverdija. H \Volfa in R. Straussa Večer je bil organiziran v prid nemškim vojnim ranjencem. — Elektrika jo je ubila, ko je telefonirala. Gospodična Helena Messen; se je mudila V prostorih osrednje elektrarne družbe Valdarno v kraju San Lorenzo pri Fiorenci. Med telefoniranjem se je vsa ožgana zgrudila na tla in obležala negibna. Zdravnik je dognal, da jo je oplazila električna sila. ki je bila smrtonosna. Strokovnjaki skušajo sedaj dognati vzroke nenavadne smrtne nesreče. — Mjljon^ke Jn polmiljopske nagrade. Izžrebane so bile sledeče štev. zakladnih bonov -a mil jonske ter polmil jonske nagrade: miljon lir za št. 1.461.272, pol milj. lir za št. 1.102.467 v seriji A-13. V sei i A-14: nagrada 1 milj. lir za štev. 759.528, pol milj. lir za št. 413.396. V seriji A-I5: miljon lir za št. 1.352.504. pol mHjona lr za št. 1.637.028. Serija A-16: nagradi ntt-ljon lir zo. št. 69S.796. pol milj/lir sa št. 577.402. V seriji A-17: miljn lr za *t. 1.925.407. pol milj. lir zi št. 1.191.332. Sirija A-18: miljon lir za št. 1.9S1.190. pol miljona lir za št. 91.277. Serija A-19: mi-]jGn lir za št. 350.751, pol milj:n.i lir v. i št. 1.901.155. V seriji *A-20: miljon Ur za M:. 1.612.1S3. Pel miljona lr 1.649.111. Seri i A-21: miljon lir za št. 1.244.490, p-1 milje na lir za št. 679.299. Serija A-22: m'-ijon lir za št. 493.797. pol miljona lir za Št. oG3.161. Serija A-23: miljon lir za št. 51.984j pol miljona lir za, št. 1.590.3S9. Serija A-21: miljon lir za št. 1.552.5IS. pol milj. lir za št. 481.976 V seriji A-25: nagrada milj n lir za št. 614.501, pol nrljoni lir za št. 1.390.364. — Sanje mu prinesle nad pol miljona Ur Italijanski 1 sti poročajo o nenavadni 1 teiij^ki sreči, ki je je bil deležen Silvij De Vitis iz mesta Lecce. Skombiniral je tri srečonosne štev., ki si jih je bil zabeležil po nočnih sanjah: 23. 26 in 52. šei je stavit na nje. IcterijsKa sreča mu je b la naklonjena. Dobil je 503.000 lir. — Jvova italijansko bolg»r*Ua p°rt»CcrvdJ-ska agencija. V Sofiji je bila otvorjona v navzočnosti tiskovnega ravnatelja ministra Nikolajeva, predsednika bolgarsk'h novinarskih združenj ter vseh ravnateljev sofijskih dnevnik v nova italijansko bolgarska poročevalska agencija. Svečani otvoritvi so prisostvovali tudi italijanski Kr. poslanik s Kr. tiskovnim atašejem ter dopisniki italijanskih dnevnikov§ delujcet v Sofiji. Ravnatelj nove agencije dr. Nikolov je v daljših izvajanjih cčrtal delovni r.ačrt nove ageneje. Podčrtal je, da hoče biti nova agencija za bolgarske dnevnike kor L sten instrument za politično orientacije ter vir informacij, ki bodo pospešile bolgarsko s; delovanje v uspešni propagandi sedanjega trenutka. — Kok^š zvalila, nestvor. Iz Benetk poročajo o nenavadnem b'ološkem pojavu. Gospa Tereziji De Paul goji kokoši in piščance. Med k:kosmi je vzbujala V zadnjem času posebno pozornost kokoš, v katere vališču so našli v presledku časa dva rumenjaka brez lupine in dve lup ni brez rumenjaka. Sedaj pa je zvalila neko bitje, ki mu je težko najti primere v živals^era svetu, še najbolj bi bilo podobno morskemu kenjičku. Gornji del je nenavadno razvit, v s-rednjem in spodnjem delu pa se jc ta prečudna rast vse bolj zožila in prehajala končno v pravi rep. Biologi se zelo zanimajo za ta pojav in opazujejo življenje te kokoši. Dognali so, da je večkrat prihajal k tej kekoši neki gosak iz sosednjega dvorišča, ki se je s'cer paril tudi z ostalimi kokošmi, vendar pa največ z omen:?r,<\ Njen nestvor je kmalu poginil in so ga nato nagač:li. — Nesreče. Od sobote do včeraj so se ponesrečili naslednji ponesrečenci, ki se zdravijo v ljubljanski bolnici. Dveletna hčerka delavca iz Ljubljene Danica Debeljak, se je poparila. — Hedvika Maner, 35-letna zasebnica iz Ljubljane, se je vsekala v levico. — Ivan Pečnik, 501etni posestnik iz Ljubljane, se je ranil na levici. — Ivan Petrič, 121etni sin posestnika z Iga, si je pri sankanju zlomil desno nogo. — Ignac Krapež, 3"letni delavec iz Ljubljane, se je oa -n na stopnicah potolkel po obrazu. — Mihael Breščak, 561etni brusač iz Ljubljane, se je pri padcu na cesti pototkel na glava. — FT. Peček, lSletni sin posestnika iz Sodražice, se je vsekal v levico. — Alojz Smole, 471etni delavec iz Ljubljane, se je oparil z lugom po obrazu. — Andrej štru-belj. 171etni sin posestnika z Rudnika, se je vsekal v desnico. IZ LJUBLJANE — lj Kakor aprila. Po včerajšnjem krasnem vremenu se je danes začelo zopet aprilsko vreme, kakršno je bilo v začetku meseca. Včeraj dopoldne je bilo vreme res prelepo, da bi se nam ne iikimvvalo. B:lo je prijetno toplo kakor spomladi in nebo> je bilo temnomodro kakor pri nas le včasih jeseni. Popoldne se je pooblačilo in pihal je močen jug. Ob'ačno je osi a'o tudi ponoči in začelo je deževati. Dopoldne je močno deževalo. Včeraj je najvišja temperatura dosegla že 9.6° Ponoči se jc malo ohladilo, tako da ie davi znašala minimalna temperatura 4.2°. Zračni tlak je popustil v zadnjih 24 urah za 6 mm in davi je barometer kazal 7iii) mm. Zdaj je vreme tako nezanesljivo, da je vsako napovedovanje tvegano. Nekateri napovedujejo sneg. Vsekakor moramo sneg še pričakovati, kajti prava pomlad ^e začenja šele čez dober me-ec dni. lj— Samo ie nekaj dni bodo občinstvu na obleti najnovejše slike ni h. inž. Mitje šviglja. ki so raest avl jene v Kosovem salonu v preholu Nebotičnika. Razstava jo dosegla lep uspeh, čeprav je postavljenih na ogled samo 12 del. Ogledalo si jih je že lepo štavilo občinstva in mnogi so se tuli 7/mimali za nakup. Ker bo razstava odprta samo do 21. t. m., naj vsak. kdor si na^r.o. vejših Svigljevih slik le ni ogledal, pohiti. —lj Kdcei križ poroča: V poizvedovalnem oddelku IRK. Via Ariella Rea 2 II (Gospoavetaka cesta), soba 3. naj sc javijo med uradnim] urami od S—12 naslad« nji: svojci vojnega ujetnika inž. Zupančiča Franca: osebe, k* 5v> poslale pakete naslednjim: Podlogar Cveto. Erjaveo Bog- (if.n. Vilic Štefan. Velde Alojz. Sever Franc. Smuk Franc. De jak Franc, Bkod« lar Franc Bergant Ivan, Podržaj Janez»f Pajnič Ivan, Sečnik Jožof, Levst k Anton, Berčnn Ježe Baraga Andrej. Hoeevar Ivan, Boh Frane. afUffter Jože. Zaje Vinko. Cim-perman Ant.n, Turk Ježe, Boz a Fran~, LavSin Jože Brenee JnnoT., Trontel Malka, Poljanoc Frančiška. Mikue Marija, F.i1 - anl Viktor. Brenee Ana, Tekavec Prano, Leben Avgust. Ko :na Iv;in Ogrin Ludvik Škulj Janez. Marinie Martin. fttrukelj Alojz. Zore Franc. Ampovič Vladi. — li Slovensko čebelarska drnitvo va ljubljansko čebelarje, ds ms v čim večjem Številu udeleže pogreba za slovensko čebelarstvo prea&alužnega častnega člana g. Martina Humeka. Pogreb bo lfi. II. ob 15. uri z Zal. mi i o peti roman ,D:h.*e kti]!geu Februarski zve/ok DK prinaša Jack I^ondono\ eksotični roman »JERRY Z Naročniki DR dobe novi roman te dni dostavljen na dom. Oni, ki prihajajo po knjige sami v upravo naSili listov, lahko dvignejo od dane«* naprej tudi tc fruarski roman. V podrobni prodaji BC dobi »JeiTJ z otOkOVff v vseh knjigarnah. Broslrans I v 10 lir, vezana in na tipeznejSem papirju tiskana pa 25 li.. GLEDALIŠČE D K A M A Torek. 16. februarja ob 17.30: M"ranJollna. Red Torek. Sreda, 17. februarja ob 17.C0: Ples v Trnovem. Red A. Četrtek, 18. februarja ob 17 :i0: V Ljubljano jo dajmo! Premieri. Red Premierakl. Petek, 19. februarja «b l.">.; Primer dr, Ilir* na. Izven. Cen" ol 12 Ur H kSdOi, Sobota, 20. februarja ob 17.30: Mirandollna* Izven. Cene od 20 lir DAVI ■ . a V četrtek bo v Drami premiera slare venske is:re, ki jo je napisal Josip Ogliusa, z naslovom; »V Ljubljano diijmo!« Na delo, ki spada med lindske Igre in ki je razširjeno po vseh na»Uh čitalniških o•< rospodamno času pri« mero p0VT-c2?!i pridelek zelo nizek. Strckovnjak ug predvsem, da jo po- vprcč'.n pridelek kulturnih ra>tlin pri nas zelo nizek; statistika na kaže da se v zadnjih 40 Iet:h ni povečal v razmerju kukr.r \. večini dru-gh kultum'h držav Zakaj nas kmet r,- ii,'j£e! brije napredovati? Zakaj ni uv gcl pr:sil:t? zemlje, da b: mu daia vce? Upoštevat je treba neir^r dne talne razmere plitev kraški -n prod n$t: svet. predvsem pa n zkc cene pridelkov v pr mer z dra«jinr utnebu: i otv. ::• — tc; vzmki zastMa v n.i-em kmetijstvu Menda bi bilo tTcba upoštevati tudi vel k« rjzkn>an<;st zcm'i-'č pr nsfi Na majhnlb kočsrskiti po* scM\ ih pač rr mogoče umno s *>r< darsrvo* Koliko srno pridelali ored voino Pisec navaja štev Dce avstrijske statistike o povp-LČni-m pridelku \ n.,;h kraj;h pred de sctlctji ;n sedanjo vojno, Tc Stevi'ke primerja s povprečnim prideT^^.m v Xemčiji, kjer so do?egli že višek, kar zemlja labko da. Na -kraškem ozemlju, to se pravi na Do- ler.i.?kc;r. in Notranj kem, je naš kmet pridelal v desetletju 1898— iro? na nektar zemlje povprečno kK: nšenire 840. rž; 710. ječmena £30. koruze 1lfi0 in fižola 890. Največji povprečni pridelek pšenice ie pa bil 1. 1938 v črnomeljskem in novomeškem okraju, po 1330 kg Najmanj je dala zemlja v logaškem okraju, le 790 kg na hektar. Fižola so pa pridelali 1. 1938 največ v kraškem predelu Kranjske^, in sicer 890 kg na ha. medtem ko je bil najmanjši pridelek v črnomeljskem okraju, le 530 kg. Krompirja so pridelali povprečno 7920 kg na ha. pese 9230. zelja 8240 in ?ena 2480. Pridelek pred sedanjo vojno S >tev?lke o pridelku 1. 1938 nam pokažejo, koliko je naše kmetijstvo napredovalo ali nazadovalo no 40 letih. Oglejmo s: številke o povprečnem pridelku v posameznih okrajih sedanje Ljubljanske pokrajine. <*rnr>mt!i Kočevje lj. okni. Log.itec N. m. pšenica 1330 950 1120 790 1330 1140 920 960 650 1190 iečmen 1380 1000 1050 760 1380 koruze 810 1740 1470 1200 1540 krompirja 3670 8110 7270 6030 5480 fižola 530 670 630 730 650 pese 3890 6190 11700 7700 5810 zelja 2760 8050 7690 4910 7700 Iz teh številk je razvidno, da se je v zadnjih štiridesetih letih nekoliko povečal pridelek žita, povprečni pridelek krompirja, fižola in ponekod sena je pa celo manjši. Pri krompirju je izjema le kočevski okraj, kjer pridelujejo WoLlrnannov krompir. Velik napredek t drugih državah Medtem ko ni naš kmet skoraj nič napredoval, temveč se je pridelek nekaterih rastlin še celo zmanjšal, so v drugih kulturnih državah zelo napredovali. Zakaj ni mogel napredovati vsaj nekoliko rudi naš kmet? Predvsem, ker ni nič bolje gnojil zemlje. V mnogih krajih umetnih gnojil sploh ne poznajo. Oglejmo si, kako je napredovalo kmetijstvo v Nemčiji v isti dobi. Povprečni pridelek na ha je znašal fcg: letih pšenica rž ječmen krompir seno detelja 1900 04 1880 1550 1850 13000 4020 4300 1910/14 3130 1790 2050 13580 4550 4320 1915/19 1740 1400 1530 11690 4060 4250 1933 38 2320 1770 2040 16890 4260 5200 Te številke nam postanejo bolj razumljive, ko primerjamo z njimi še naraščajočo porabo umetnih gnojil. Poraba umetnih gnojil je silno naraščala, v mnogo večjem razmerju kakor povprečni pridelek. Preseneti nas, da se povprečni pridelek v novejšem času ni več bistveno povečal kljub mnogo večji porabi umetnih gnojil. Vedeti moramo, da so zemljo že zelo izčrpali. Ce so hoteli pridelovati še vedno toliko kakor v letih, ko so že dosegli višek, so morali vračati zemlji tem več umetnih gnojil. Njive so zelo gnojili, zlasti s fosforo-vimi gnojili, že L 1914, in zaradi intenzivnega obdelovanja so odnašali s polj leto za letom izredno mnogo hranilnih snovi, zato pač poslej ni bilo več mogoče povečati pridelka. Ce bi ne gnojili mnogo boj j kakor so tedaj, ko zemlja še ni bila tako izčrpana, bi se povprečni pridelek celo zelo zmanjšal Česa nas uče tuji zgledi Od tujih zgledov se seveda tudi pri nas lahko mnogo naučimo, vendar pa ni dobro vse za nas. kar je priporočljivo v Nemčiji. Naša zemlja se pač razlikuje od zemlje v drugih pokrajinah. Glede na značaj zemlje je treba uravnati porabo posameznih umetnih gnojil. Ni pa seveda vseeno, kaj pridelujemo, kajti vse rastline ne zahtevajo enake količine hranilnih snovi. Ner.vem se je posrečilo v novejši dobi še znatno povečati pridelek krompirja, ki potrebuje, kakor we skrobnate rastline, mnogo kalija. Pred prvo svetovno vojno so Nemci še slabo gnojili s kalijem, bolj so ga začel: uporabljat; le v novejši dobi. Dovolj pa seveda ni le izdatno gnojem-e. temveč je treba skrbno izbirati in odbira-ti seme Pri nas bi bilo treba v tem pogledu še mnoeo storiti V Nemčiji zemlja zahteva predvsem fosforna gnojila. To se je izkazalo v kol čini pridelka zelo oč'tno me:! prvo svetovno vojno, ko je začelo primanjkovati fosfornih gnojil. Zato je pa rudi bila žetev L 1918 najslabša. Fosforja primanjkuje najbolj tudi zemlji pri nas. Ta hranilna snov je potrebna zlasti rastlinam, ki vsebujejo mnogo beljakovin, tore i žitom, kajti sicer zrno ni kleno. Pridelovalci žita bi se morah vsekakor založiti s fosforjevimi gnojili. Učiti bi se morali tudi na primerih drugih italijanskih pokrajin. Pred sedanjo vojno se je povprečni pridelek v Italiji zelo povečal, predvsem po zaslugi posebnih ukrepov, da so kmetijski pridelki dobili primerno ceno. Poslej je kmet laže kupoval umetna gnojila in druge pripomočke umnega obdelovanja zemlie. Znano le, kaj vse so v Italiji storili, da bi zmagali v »žitni b;tki«. Zdaj bi tudi naš kmet laže kupoval umetna gnojila, ker pridelke prodaja mnogo dražje kakor pred vojno. Lahko pa tudi proda vse, kar pridela. Nespametno bi bilo, če bi ne skušal zdaj izvabiti iz zemlje čim več, kajti boljša konjunktura najbrž ne bo več zopet tako kmalu nastopila. Nikakor bi ne bilo pametno, če bi kmet zdaj, ko ima več denarja, ne nalagal glavnice v posestvo, v zemljo ter če bi pustil denar ležati mrtev. Doslej so mnogi kmetje tudi že lahko poravnali dolgove, poslej bi pa naj dohodke porabljali čim bolj za zemljo ter izboljšanje gospodarstva sploh. — Kaj bi morali predvsem storiti, da bi pridelovali čim več? Strokovnjak pravi, da pridelke lahko znatno povečamo, če .'nemo zemljo pravilno, globoko obdelovati, sejemo le zdravo, razkuženo, po možnost: odbrano seme. predvsem pa moramo skrbeti za izdatno prehrano rastlin. Žitom moramo gnojiti obilno s fosforjevimi gnojili, krompirju s kalijem. Da bo žetev čim boljša, je potrebno vsestransko gnojenje z dušikom, fosforjem in kalijem (amonijev sulfat, superfosfat. 40-odstotna kalijeva sol) in apnenje kislih tal z zmletim apnencem ali apnenim prahom. Pri krompirju pa moramo upoštevati še, da je večina naših krajev okužena z virusnimi boleznimi, Oboleli krompir pač ne more dati zadovoljivega pridelka, zato bi si morali preskrbeti vsako leto seme iz neokuženih krajev. Kjer pridelujejo semenski krompir, bi ga morali odbirati po skrbnem opazovanju posameznih rastlin že na njivi. Letos moramo biti pri pridelovanju krompirja posebno pazljivi, da se ne bo razpasel tudi pri nas največji krompirjev škodljivec, koloradski hrošč, ki se je že poj a val na Štajerskem. 7o«ooo dolarjev za i znamko Z morilcem njenega lastnika je izginila dražja znamka na svetu naj- Najdragocenejša znamka na svetu, ki je bila ne lavno ukradena, ima zelo burno preteklost. Pred 90 leti po letu 1853. je bila. tiskana, ko je poštna uprava glavnega mesta Guyane Georgetovvna zaman čakala na pošiljko tisoč novih poštnih znamk. Ljudje so zahtevali naj pošta v redu odpošilja njihova pisma in tako upravitelju pošte ni preostalo nič drugega, nego poskrbeti za nadomesilto in nadalje natisniti 10 nadomestnih znamk. Dva dni pozneje so pa prišle težko pričakovane znamke. Od nadomestnih odnosno zasilnih znak je bilo ta čas 9 že prodanih in samo ena je se ležala v upraviteljevem pre laičku. Ni znano kje so ostade na pismih v Evropo poslane nado mestne znamke. Pač je pa znano, da je upravitelj pošte v Georgetovvnu podaril deseto zasilno znamko svojemu nečaku. Njegov nečak je hranil to redko znamko skozi 20 let. Nekoč jo je pa opazil pri njem njegov stric, strasten filatelist in kupil jo je od njega za 12 šilingov. Leta 1884. je kupil od strica vso zbirko znamk obenem nadomestno neki Francoz. Leta 1889. jo je prinesel v Pariz in pokazal svojemu prijatelju grgtfu Phillippu Re- notiemu de Ferrarhi. Grof je bil tako navdušen za to redko znamKo, da je plačal za njo 3.000 frankov. Pozneje je o I potoval v Berlin, da bi proučeval Nemčijo in življenje njenega prebivalstva. Svoje vtise je opisoval v člankih, v katerih se je zahvaljeval za gostoljubnost, ki jo je vžival v Nemčiji. V zadnjem članku je zapisal: Upam, da bom mogel nekoč izraziti svojo hvaležnost tudi drugače in ne samo z besedami, In svojo obljubo je Ferrari izpolnil. Ko je v oktobru 1918 na svojem posestvu v Normandiji umrl, so našli v njegovi oporoki določbo, naj izroče redko znamko, ki je bila njena cena že silno narasla, nemški vladi v znak njegove hvaležnosti za gostoljubnost. Razmere pa niso dovoljevale, da bi se to zgodilo. Relko znamko so francoske ollasti zaplenile in prišla je na javno dražbo. Kupil jo je neki ameriški filatelist za 33.000 dolarjev. Cez leto dni jo je pa prodal v Mehiki nekemu milijonarju za 70.000 dolarjev. Novemu lastniku pa dragocena znamka ni prinesla sreče. Mož je bil umorjen in morilec ga je oropal. Med drugim mu je odnesel tudi iragoceno znamko. Od tistega dne je izginila vsaka sled za njo. Za povzdigo makedonskega kmetijstva Bolgarski kmetje že imajo svojo stanovsko organizacijo, zdaj bodo pa organizirani še kmetje v Mekedoniji. V okraju Skoplje je že organiziranih 18 okrožnih kmečkih društev, ki šteje 40000 članov, okraj Bitolj ima pa zaenkrat štiri kmečka društva z 12.000 člani. Z novimi pokraji-nami, priključenimi Bolgariji lani, je dobila država tudi nove naloge. Največjo pozornost med novimi pokrajinami posveča Bolgarija Makedoniji. Makedonsko kmetijstvo bo organzirano tako kakor je v ostalih po_ krajinah Bolgarije. Tam so se pokazale blagodejne posledice organizacije kmetijstva V stari Bolgariji so organizirani kmetje večinoma na zadružni podlagi in ta način organizacije se je zelo dobro obnesel. V Makedoniji pospešuje bolgarska vlada tako poljedelstvo kakor živinorejo. TreJa je pa premagati mnogo starih predsodkov in pripraviti kmete do tega, da se oprimejo modernih metol. V Makedoniji orje o n nogi kmetje še z lesenimi p! jugi in le težko se sprijaznijo z železnimi. Vlada je poslala tja mnogo kmetijskih strokovnjakov in inštruktorjev. V Makedoniji bo zgrajenih več modernih klavnic in hladilnic. Takoj ob priključitvi je dala bolgarska vlada za najnujnejše potrebe kmetijstva 10 milijonov levov za nakup poljedelskih strojev in umetnih gnojil. Pristojne oblasti upajo, da se bo pri lelek v Makedoniji v dveh ali treh letih dvignil približno za 40 %. Važno vlogo igra v Makedoniji tudi gozdarstvo. Mnogo gozdov je bilo zadnja leta I posekanih ln posledica tega je bfla, da se je poslabšalo podnebje. Za/to pripravlja i bolgarska vlada v Makedoniji tudi obširno pogozdovsnje. Sa lili bodo samo naglo rastoče drevje. Obdavčena okna V Parizu se zdi tujcem čudno, da segajo okna pročelnih stanovanj večinoma do tal. Vzrok je v tem, da se računa v Parizu zemljiški davek po številu oken. Ce so okna večja jih je treba manj in tako plačujejo hišni posestniki tudi manj davkov. Žalujoči upnik Neki trgovec v Gdteborgu je prišel na svojevrstno misel, kako iztirjati dolg od svojega dolžnika. Dolgo je že tega, ko je bil posodil nekemu trgovcu večji znesek, ki bi mu ga vrnil, čim bi imel v trgovini zopet več sreče. Dotično trgovsko podjetje si je hitro opomoglo, toda trgovec denarja ni hotel vrniti in tudi za opomine se ni zmenil. Nekega jutra so se pa ustavljali pred izložbo radovedni meščani. Tam je bilo namreč pritrjeno črnoobrobljeno oznanilo, glaseče: žalujočim svojcem g. X izrekam globoko sožalje ob smrti njihovega soproga in očeta. Boiim se vsekakor, da je g. X umrl, kajti on. ki je sicer vedno rad prihajal v mojo trgovino in ki sem mu rad posodil 500 kron, se že dolgo ni več pojavil.c — Komaj je minila dobra ura, ko se je dolžnik javil svojemu upniku in mu položil na mizo polovico svojega dolga. Odprto sožalno pismo je pomagalo. Libijska fronta: lahke italljankse motorizirali« kolone v akcijji v poUavl Najmanjše knjige Leta 1897. je bila tiskana najmanjša knjiga na svetu. Knjiga obsega 208 strani in v nji je med drugim objavljeno Galile- jevo pismo. Knjižica meri 9.5X6 mm. Le nekoliko večji je Karlsruhrskl almanah iz leta 1826, ki meri 2x1-5 cm in tehta samo 1 gram. V tej drobni knjižici je koledar, 22 lesoresov, 5 portretov in načrt mesta Kar Ls rune. Turski proračun Iz Ankare poročajo, da pripravlja tursko finančno ministrstvo novi državni proračun za leto 1943 44. Novo proračunsko leto se prične s 1. julijem. V marcu se sestane novoizvoljena narodna skupščina Državni izdatki so po novem proračunu zelo povečani. Zato se je pokazala potreba po novih dohodkih. Finančno ministrstvo p:ipr:vlja uvedbo stalnega iavka na osebne dobičke. V zvezi s povečanjem državnih izdatkov pripominjajo v finančnem ministrstvu, da se je povečalo tudi število narodnih poslancev in sicer od 429 na 444. V Istambulu so že končane priprave za nove parlamentarne volitve. Od 3. do 10. t m. so bili razgrnjeni volilni imeniki. Volitve bodo pa od 14. do 20. t. m. Madžarski vinski trg Tudi Madžarska je imela lani izredno dobro vinsko letino, tako po kakovosti kaikor tudi po količini. Lanska vina so izvrstna v njih je mnogo sladkorja, pač jim pa primanjkuje kisline. Zsito jih bodo rezali s ldslimi vini prejšnjih letin. Na madžarskem vtnstem trgu vlada z laj veliko povpraševanje po primernih vinih, iz prejšnjih let Tudi n. izvoz namenje-no lBnsko vino bo treba rezati z drugimi vini. To velja aamo za takozvana knzumna vina, kajti boljših vin na Madžarskem nikoli nc režejo. Rezana vina pri