LJ^/© Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta; 8 gld., za t rt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: r> Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. ? V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravuištvo lin ekspedieija^jv „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenišklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. £>0. V Ljubljani, v petek 1. marca 1895. Letnik: XXIII, "Vabilo na naročbo. S I. marcem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta 15 gld. 8 „ Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo »Slovenca". Liberalna surovost Vedno hujše in gorostasuejše podrobne novice dobivamo iz dolenjskega volilnega bojišča, novice, ki nam pričajo, kako strašanska, obžalovanja vredna skvarjenost vlada v takozvanih narodno - naprednih krogih. Razmerje oddanih glasov 395 iu 193 nam kaže, na koliko mož se nam je zanašati, kedar pride do boja mej katoliško-narodnim in nemško-liberalnim kandidatom, bodisi pri državno- ali deželno-zborskih volitvah. Kajti združena birokratična slovensko-nemška stranka bode imela za vsacega svojega kandidata toliko glasov, kakor jih je dobil Višnikar, naj bi bil potem Slovenec ali Nemec ali nemškutar. Pri tej volitvi je zavladala v vspj pošastni nagoti ona razdivjanost in osurovelost, katero je uapo-vedoval g. Lu«a Svetec, da jo bo vprizorila duhov- ščina pri prihodnjih volitvah. Toda te surovosti ni zakrivila pri tej volitvi duhovščina, to je zakrivila njej nasprotna stranka in sicer proti možu, katerega ima gotovo g. Luka Svetec za vzor slovenskega duhovna. Zoper tega moža, ki se je toliko žrtoval za družbo sv. Cirila in Metoda, ki se je v svojem idejalizmu žrtoval toliko celo za narodno-napredno stranko, so ob teh volitvah jeduako surovo in brezoziruo postopali narodni liberalci, kakor bi bili postopali proti dr. Mahniču ali komur koli, pri liberalcih najbolj razupitemu našemu somišljeniku, ako bi se bil postavil v volilni boj. Jedino pri značajnih volilcih v Krškem, bila je v celoti pot zapažena korupciji. — Čast taki značajnosti I Pri tej volitvi se torej ni šlo za takega ali takega duhovua, ampak šlo se je zoper duhovščino kot zastopnico katolicizma sploh. Poročali smo že, kakšuim vplivom je podlegel prof. Tomo Zupan. Pritisk od zgoraj strašansk, pijača, denar, dolgovi, posojilnice, vse to je pritiskalo na odvisne revne vo-lilce. Toda ni dovolj teh nasilstev. Vsemu temu pridružila se je tudi nečuvena podla surovost. Iz Nov. Mesta se nam poroča: Zvečer po volitvi je prišlo h kapiteljskemu cerkovniku kruljavo momče iz dr. Slančeve pisarne s pozivom, naj gre zvonit z mrtvaškim zvoncem. Ko ga cerkovnik vpraša, kedo da je umrl, odreže se surovež: „Zupan je umrl v Ljubljani!" To surovost, v kateri se kaže vsa razdivjana nečloveška liberalna strast, zapomnite si Slovenci posebno Vi izven Kranjske, ki menite, da je mej nami le oseben boj , katerega so krivi nekateri nestrpni duhovni, dr. Mahničevi pristaši. Toda do tega mora priti povsod, kjer se vgnjezdi liberalizem. Da se je tako nenadoma ta nejasna točka razjasnila tudi mej nami, zato smo liberalnemu besnenju hvaležni. — Kajti iz tega izvira naravna posledica, da se mora vsa duhovščina še tesneje združiti in tudi glede taktike popolno sporazumeti. Po našem muenju mora temu dogodku slediti takoj izstop obeh gospodov duhovnov iz izvrševalnega odbora narodne stranke, kajti duhovniška čast ne trpi, da bi sedeli duhovni v odboru, čegar somišljeniki so na tako nečuven in sramoten način napadali ob zadnjih volitvah duhovna, samo zato, ker je duhoven. — Potem pa, duhovni bratje, složno na delo ! Da, na delo za katoliško mišljenje in življenje! Ti zadnji dogodki nam pričajo, kako globoko je mej nami vkoreniujen liberalizem, ki bruha s takim sovraštvom proti svečeništvu na dan. Nadelo za omiko in svobodo in uapredek našega naroda v kulturnem oziru 1 — Vso zuačajnost, vso omiko in ves napredek grozi našemu narodu uničiti surovost, podlost in suženjstvo, s katerim hoče liberalizem vladati mej nami ter nas in našo zemljo polagoma izročiti brez-ozirnemu tujcu. Trdno se nadejamo, da nas bodo v tej borbi krepko podpirali oni svetni razumuiki, ki nas poznajo, ki vedo, da ne iščemo nobene nadvlade nad nikomur, ki skušajo, kako hvaležni in veseli jih pozdravljajo duhovni kot soboritelje za duševni in gmotni blagor naroda, kako radostni jim prepuščajo častna mesta ter jim nesebično pomagajo kot prostaki pri tem velevažnem narodnem delu. Takih svetnih mož, ki niso vpognili svojih kolen pred balom, spoznali smo nekaj tudi ob tej priliki. Njim se bodo pridružili še drugi, vzlasti se upapolni obračamo na mlado „Danico", ki je v svoji „Zori" v istem smislu napovedala delovanje svojih članov v domovini. Tako se bo iz sedanjih nejasnih razmer, porodila zveza mož svetnega in duhovnega stanu, ki bodo, nesebično služeč sveti stvari, visoko dvigali LISTE »Narodna marela". i. Gospod urednik! Ne ustrašite se tega zelo prozaičnega imena! Res je sicer prozaičen pa je vendar praktičen in včasih zelo potreben zlasti v velikih plohah. Ze pred par meseci, ko se je ta marela sešila, hotel sem jo pokazati v Vašem „listku", a bal sera se, da jej morda ne bote dali prostora, ker je prevelika in bi v svoji okornosti utegnil ž njo kam zadeti. Ko pa ste celo tujemu Spiuozi dovolili, da se šopiri v Vašem podlistku s svojimi „retami in rešeti", ki so gotovo desetkrat bolj prozaične nego moje orodje, sklenil sem vendar-le svojo marelo v Vaš listek pomoliti, zlasti še v teh dneh, ko se je zvršilo že par eksperimentov s to menda Pavlihovo iznajdbo. Kaj pa je ta marela? V preteklem letu je množina katoliških društev kakor ploha vlila se ua našo liberalno stranko, ki je zato koncem leta sklicala shod, pri katerem so glasovite naprednjaške korifeje skrpale za silo marelo, pod katero se vsakdo lahko zavaruje pred katoliško ploho. No, imeli so neko marelo že preje živordeče barvano, z debelimi kolci podprto, ki ie nosila naslov: „ napredno-narodna stranka". Rdeča barva naprednjaštva je vlekla na-se marsikake rdečkaste kaline. Ker pa so uvideli, da ta barva je nekaterim očem preživa, da utegne marsikoga odplašiti, zato so si izbrali ua istem shodu staro polimano marelo z napisom : „narodna stranka", Blago so prebarvali in polimali, ker tako bolj „drži". Pod to popravljeno, pobeljeno in zalimano marelo je stopilo 29. nov. 1. 1. „njih 400 iu toliko več", kakor je pisal „Narod", ki hočejo biti jedini in — varni- Za varnost skrbi pred vsem oblastni govornik Ivan Grozni, ki je to marelo razprostrl; izročil pa jo je v oskrbovanje trem slugam: Lanu, Andreiu in Luki. — „Nil no»i sub sole", je modroval stari Horacij in revež menda ni vedel, da se besede vresničujejo uprav nad tem izrekom, ker že davno prej je zaklical slavni kralj: „Nihil sub sole novum!" Ako pa sam Horacij ni mogel biti izviren v svojih iznajdbah, kako neki bi mogli to tirjati od naših naprednjakov? Hudi dunajski kritik je namreč že pred več nego dvajsetimi leti opeval sedanje nosače „narodne polimane marele". Tako-le je pel: „Vse zna prvak, ume in ve, kar hoče" ... (torej zna tudi marele šivati, beliti in limati!) Dalje: ..Komedijant s koturnom nam klopoue',... no, zdaj tudi z bobnom, oziroma z ubitim zvonom. — „Vse zna prvak", torej tudi svoje ljudi straho-vati. Prvi pokoren sinko mu je Ivan, cvet radika-lizma, zato „Na glavo polože roke mu oče, In Platon je Andrej, in Kant je Luka; Kaj truda treba njemu je in uka? Ko je prvak, vse njemu je mogoče!" To je torej tista že pred 23 leti prerokovana, zdaj izvoljena in po „očetu" „poškatljaua" trojica, ki drži polimano marelo narodnjaštva nad glavami vseh svojih dragih, da lih ploha ne premoči: Ivan, Andrej iu Luka! Vsi trije so nam že dobro znani. O prvem je svoje dni veljalo: „Poet besedne korenine puka" ; a sedaj le še velja: „Na plesu, odru z gracijo se suka"; veliko več pa ne zna, ker ni akademično izobražen. Drugi je Andrej, „naš Platon", ki je že marsikdaj in marsikje kazal svojo platonsko zgovornost, zlasti pa tedaj, ko se je marela limala. Toda priznati moramo, da za svojim vzornikom daleč zaostaja, kar se je par dni pozneje pokazalo v državni zbornici, kjer se je hotel nekaj z limom poskušati, pa je sam kakor prilimau obsedel. Tretji je Luka — s Kantovo modrostjo. Njegov vzornik je pisal »Kritik der reinen Veruuft"; naš Kant pa je študiral in kritiziral „pamet slovenske duhovščine". Po teh temeljitih študijah je prišel do zaključka: ^Slovenska duhovščina je narodna, pase ue zaveda svojih zmot, zato je — podivjana!" Torej naš Kani uči „Philosophie des Unbevvussten" ! Kako se vse vjema 1 To so torej tri prve korifeje, katere je gromo-viti oče spoznal vredne, da drže po konci narodno katoliški slovenski prapor, v prihodnje za vselej odvrnili od naroda tako sramoto, kakor je zadela Slo-vence pri zadnji volitvi na Dolenjskem._ Politični pregled. V L j u bi j an i, 1. marca. Poročilo i* sej dalmatinskega dežel, »bora. 7. febr. Biankini opozori zbornico, da morejo še glasovati za povišanje podučiteljskih služb v učiteljske. Predlog radi posojila 300.000 gld. se izroči tinančnemu odseku. Koplact poroča o ustanovitvi stalnih lekarn v Zadru, Sebeniku, Dubrovniku in Spljetu. Ti lekarničarji bodo deželni uradniki z letno plačo 1000 gld. v Arbanasih, drugod 800 gld. in dvema petletnicama po 100 gld. Zdravila bodo tako cenejša in boljša. Se sprejme brez razprave. Pri razpravi o proračunu deželnega zaklada se pritoži posl. Ljubic, zakaj postopajo tako strogo orožniki v pokrajini Makarski. Niti naša trobojnica ni dovoljena in 39 oseb je bilo obsojenih, ker so klicali „2ivila Hrvatska". Biankini ni zadovoljen z uplivom laščine; tiskovna svoboda je preveč omejena in po deželi mrgoli fin. stražnikov in orožnikov, — 8. febr. odgovarja vladni zastopnik Nardelli na interpelacije in zavrača Biankinijeve pritožbe. Nato navede Biankini nove dokaze za svoje 'trditve. — 9. febr. je zagovarjal posl. Cingrija postopanje narodne stranke glede adrese. — 11. febr. je bil soglasno sprejet Trigarijev predlog, naj dež. zbor takoj brzojavno izrazi sožalje Nj. V. radi storjenega zločina v spljetskem gimnaziju. Jednako se sprejme nasvet Klaič-ev: Dež. odbor naj predloži v bodočem zasedanju načrt, kako bi se proslavila v Dalmaciji petdesetletnica s kakim humanitarnim činom. Med volitvijo petih zastopnikov in njih namestnikov za pregled zemljiškega katastra so zapustili .pravaši" dvorano. Prošnja občinskih uradnikov za ureditev plače se odloži za poznejše čase. Prošnja starinar-skega društva v Kninu za podporo se izroči dež. odboru. — 12. febr. predlaga Bjelanovič pri poročilu petorice o učnem jeziku v nautičnih šolah dalmatinskih, naj se poučujejo v laščini nekateri strokovni predmeti. Pri glasovanju je bil sprejet Klaičev predlog, da bode laščina obvezen predmet v vsih razredih, a ne učni jezik posameznim strokovnim predmetom. Potem je završil podpredsednik zborovanje s trikratnim „Živio" vladarju. Revščina na Mažarskem. V Hodmezo-Vasarhely gladuje in prezeba 2745 družin. V vsaki kočici imajo po več bolnikov — zavoljo lakote in mraza. Mažarji, ki so vzlasti pri volitvah jako urni in živi, ne pomagajo ravno preveč, niti prehitro. Mesto, ki ima več bogatinov, je sicer dalo nekaj tisočakov, tako da so posamezne družine dobile po malo nad 2 gld., a 1200 gladujočih družin še niti te pomoči niso dobile. Narodni razvoj mažarske države v smislu Banflyjevem ni tako lep, kolikor je žalostna ta novica, ki jo javljamo po reškem časopisu „Voce del Popolo". polimano marelo. Pod njo so varni vsi, ki se v njo zatekajo. Prav res „0 blagor njemu, ki je med prvake, Ki v bratovščino je sprejet izbrano, Med strijce, zete, kume te in svake! Kakor bi trenul vse je njemu znano, Omite v hipu vse so mu napake, Preskrbljen z dušno je, telesno hrano," Okoli marele pa hodi oblastno kakor sam turški paša hudi gromovnik z bobnom opasan, čujoč, da se nobeden izpod nje ue zgubi, da se nikomur nič žalega ne zgodi. Kdo se ne spomni onih verzov: „Pa3a stopa ob potoci (pardon! ob mareli!), Uromee boben nosi v roci, Jezen trdo vanj teleba, Da razlega se do neba: Ti-rom, ti-rom, ti-rom-poin-pom ! Ce te še nisem pa te bom!" Kdo bi se ne ustrašil take silovite organizacije? Kdor le sliši ta bcben ropotati, kaj še le, ako vidi celo polimano marelo, to najnovejše liberalno strašilo, zlesti mu mora srce ne le v hlače, temveč celo v peto. A vendar ta marela ni strahovita, če prav je strašilo. Njej se pokore, pod njeno varstvo se zatekajo k večjemu politični kalini in vrabci, ki se prav po vrabji naravi družijo z vsem, kar le liberalno perje nosi, naj bo Slovenec ali Nemec, ali nemšku-tar ali radikalec ali vladni kimovec; sploh pod njeno streho dobe prostora vsi politični mameluki! Ni torej čudo, da so se doslej še vsi eksperi- Šolske r a »mere v Bolgariji. L. 1890/91 jo bilo v Bolgariji 4193 ljudskih šol s 196.815 učenci in 72.609 učenkami, skupaj 269.314. Na 1000 prebivalcev je prišlo 133 učilnic in 55*38 učencev. Šolski proračun je kazal 4,541.186 frankov prihodkov in 4,381.548 frankov troškov. Poučevalo je 3456 učiteljev in 804 učiteljice, skupaj 4260 učnih moči. Katoliki so imeli 11 učilišč z 41 učitelji in 1378 učenci. — Meščanskih šol je bilo 192, in sicer 115 moških, 45 ženskih in 32 mešanih. Učencev je bilo 9517 in 2614 učenk. Poučevalo je 465 učiteljev in 126 učiteljic, skupaj 591. Proračun je bil napravljen na 713.169 frankov prihodkov in 943.919 frankov troškov. Katoliška je bila same jedna meščanska šola z 9 učitelji. — Glede srednjih šol je bilo leta 1893/94 moških gimnazijev 8, ženskih učilišč 5, pedagogičnih zavodov 4, duhovnih seminarjev 2 in po jedna trgovska in vojaška šola. Moške gimnazije je pohajalo 4269 učencev, ženske 2789 učenk in pedagogije 2033 učencev. — Višje učilišče je samo v Zofiji. Razdeljeno je v tilozofično-historični, matematično-naravoslorni in juridični oddelek. Slušateljev je približno 300. Proti socijalistom. Vojni minister na Nemškem pl. Jšchellendorf je izdal dne 2. t. m. poseben ukaz, kako naj se odstranijo socijalni demokratje iz vojaških delavnic: 1. Delavci, ki kakorkoli delajo v socijalnodemokratičnem smislu, ne smejo delati v delavnicah pripadajočih vojaški upravi. Izpustiti se morajo takoj, ne da bi se jim naznanili vzroki; 2. če se sumi o kakem delavcu, da je pri socijalnih demokratih, mora voditelj dotične delavnice poizvedeti — morda pri policiji in potem potrebno ukreniti. Ta ukaz zadeva tudi tehnike, risarje, pisarje itd. — V smislu bodočega zakona proti upornežem je pač ta ukaz, toda je-li bo zabranil socijalnodemokratično agitacijo, dvomimo. Slovstvo. Večna luč. Angleški spisal kard. Wiseman. Preložil V. Steska. — Tako se imenuje lična knjižica, ki nam v domači besedi podaje vzor krščanskih povestij iz peresa duhovitega pisatelja Fabiole. Iz srca smo hvaležni pisatelju, da je našemu ljudstvu priredil to prelepo delo, kateremu želimo, naj blaži in vzgaja ljudstvo po vseh krajih naše domovine. Knjižica se dobiva v kat. bnkvarni broš. po 10 kr., kart. po 12 kr. Po deset izvodov skupaj prodaja poštnine prosto pisatelj, kapelan v Kočevju, za 1 gl. Odmevi iz volilne borbe. m. Iz Novega Mesta, 27. febr. Volilna borba je končana. Zmagala je nemšku-tarsko-slovenska koalicija, koalicija vladnih kimavcev, bivših „naprednjakov" in kapitalistov. Pri nas so se postavili odločno za Višnikarja znani nemškutar dr. Slane, notar dr. Poznik in župan Perko. Agi-tirali so silno. Zadnji teden je bila vsa Slančeva menti s polimano marelo »narodna stranka" popolno ponesrečili. Prvi eksperiment se je zvršil že na zaupnem shodu, a spodletelo je. Pravi radikalci in njih polu-bratje vladni mameluki so štrajkali in naredili .exo-dus". Človek bi sodil, da se bodo ti kujači prehladih, ki niso stali pod marelo in so bili plohi izpostavljeni. A zgodilo se je uprav nasprotno! Oni, ki so pod maralo ostali, so se do cela prehladili in v skrajni sili nemške in nemškutarske politične padarje priklicali na pomoč, da jih le-ti rešijo propasti. »Slovenski Narod" je dobil politično difterijo; udu-šilo bi ga bilo brez dvoma, ko bi ne bil še o pravem času posegel po nemškem receptu vsemogočnega potomca in dediča »prokletih grabelj" — barona Zveglja. To kouštatujemo le v dobrohotno opra-vičenje velikega tamborja Ivana, naj mu nikdo ne zameri, da je postal pobratim Žvegljev; saj ga veže nanj čut hvaležnosti in associjacije idej! Res pravo smolo so imeli ti „marelarji" radikalni! Komaj so zlimali svoj idealni čudaški stvor, dobil je takoj pri prvem eksperimentu — luknjo! Sreča pa je bila, da so uprav isti, ki so luknjo prodrli, sami prinesli kmalu zaplato, s katero so marelo zakrpali. In ta zaplata je bil notarijat. Celo Zvegelj in Schaffer sta vzela šivanki v roko, da sta pomagala — rano celiti! Zvegelj in Schaffer e tutti quanti — šivankarčki pri krpanju »narodno - radikalne polimane marele!" To je vendar nekaj! (Dalje altdi.) pisarna po koncu, da je delala za Sukljetovega kandidata po gostilnah, doma v hišah, na ulicah in kjerkoli se je dalo. Dolžniki znanega bogataša H., čigar imetje oskrbuje dr. Slane, iu premnogi dolžniki njega samega bili so pravi reveži, ker ta »človekoljubni (?) advokat je hotel kar na mah vsem vratove zaviti iu jih čez prag njih lastnega uoma pognati, ko bi se mu hoteli ustavljati, Seveda to je nekaj pomagalo!! Dr. Slane je izdal parolo: „Le duhovna ne! Duhovni so vsi enaki! Rabil je pri tem seveda izraze, primerne svoji omiki. To glasilo je zatrosil tudi V Črnomelj in Metliko, kamor se je par dni popreje sam peljal na delo. V dan volitve so na novomeškem rotovžu točno ob 9. uri stali vsi nemški in nemškutarski volilci, da so prvi oddali svoje glasove kandidatu Višnikarju. Potem pa je dr. Slane kakor Cerberus stal pred vhodom v volišče, kjer je lovil volilee. Sam jim je pisal Višnikarjevo ime na volilne listke in jih vabil na večerjo— v kazino! Ko se je onemogli kanonik g. H., ki sicer nikoli ne gre iz hiše razven v cerkev, spremljan od domačega vikarja, pripeljal na volišče in so takoj nato tudi drugi gg. kanoniki vstopili na rotovž, pridivjal je dr. Slane ves besen mimo njih, ter jel kričati kakor jesihar: »Glejte, taki-le ga volijo!" Kaj si je neki s tem mislil? Gosp. Slane naj vč, da so to nezavisni narodni možje, ki z njegovim liberalnim nemškutarstvom nič nočejo skupnega imeti. Kakšne prikazni so pa njegovega varovanca volile? Višnikarja so volili le tisti, ki so ga morali, ker se jim je tako diktiralo. Volili so ga oni duševni in telesni reveži, ki so bih veseli, da so se saj enkrat do dobra zastonj najedli in napili. Zvečer je bilo v kazini pri Schwarzu vse pijano; zabavljalo se je vse vprek zoper »črne suknje" itd. — Ta volitev kaže, kako na Kranjskem nemškutarstvo in židovsko libe-ralstvo dviga zopet oholo glavo in misli, da bo vse strahovalo. Naj se ne veseli prezgodaj! IV. Iz Ribnice, 27. tebr. N&te nekaj o izidu naše volitve: Volitev sama vršila se je mirno v salonu g. Arkota; burnejše bilo je zunaj salona. Predsednikom volilne knmisi)e je bil izvoljen častni občan ribniški, g. F. Klemenčič, ki se je potrudil iz Ljubljane priti, da bi povekšal število glasov za Višnikarja. Več volilcev se je hotelo odtegniti volitvi, ker bi se neradi zamerili eni ali drugi stranki in diferenca glasov bi ne bila tako velika, ko bi se ne bila pričela strastna agitacija za Višnikarja. Pri tej agitaciji so se zlasti odlikovali Pirker, Fleš in brat očeta župana, Jakob Klun. Pričelo se je letanje in drvenje po trgu in tako so skoro vse volilee pritirali na volišče. Plačilo za to bila je pijača in obligatni golaš. Nazadnje so šli z vozom še po starega Winklerja; še poprej pa so pripeljali g. Blahno, ki je bolan na nogi »Gospodje delajo za svoj žep, da bi se jim plača zvikšala. Le voli Višnikarja, bodeš pa potem pil in tamburaško godbo poslušal." S takimi in enakimi besedami se je agitiralo zoper duhovnike. Še hujše! Iz Kočevja dobili so nove glasovnice in podpisali so nauje ime Višnikarja ter so jih na nesramni način vsiljevali našim volilcem, ki so se dali slednjič nekateri preslepiti. Več zanimivih slučajev bi lahko naštel o tej volitvi, pa ni vredno; res pomilovanja so vredni taki možje, ki tako malo držd svojo besedo in se za kozarec vina dajo zapeljati. Tako tedaj dobil je Višnikar 61 glasov, prav za prav 60, okroglo število; ker en glas je tisti, ki si ga je sam sebi dal. Izid volitve naznanil se je popoludne ob 2'/». uri s streljanjem; narodna zastava se je razobesila iz hotela g. Arkota in zvečer se je slavila zmaga in pilo se je celo noč, tamburaši pa 80 krepko vdarjali. Kar smo pričakovali, to se je zgodilo! Zadovoljni smo, da je pr.šlo do tega, ker sedaj smo prišli do spoznanja: Kdo je z nami, kdo ne? Ribnica, tako imenovana »sveta Ribnica", pokazala je svoje liberalno lice. _ Dnevne novice. V Ljubljani, 1. marca. (Dežel, predsednika barona Hein-a) je včeraj presvitli cesar sprejel v avdijenci. (Zlata maša.) Zadnjo nedelio, 24. februvarja je obhajal svojo zlato mašo preč. gosp. Jožef Hočevar, kanonik v Novem Mestu. Ker je telesno zelo opešal, obhajal je to slovesnost le v krogu domačih mestnih duhovnikov. Rodil se je g. zlatomašnik 9. februvarja 1. 1822 v Adlešičah, v mašuika je bil posvečen 20. febr. 1. 1845; ker je bil premlad, moral je pol leta n» posvečenje čakati. Potem je bil nekaj časa kapelan ? Krašnji in Stari Loki. Odtod je prišel t ljubljansko Alojznico, kot pretekt in kot tak je bil nekaj časa tudi suplent na gimnaziji za matematiko in fiziko. Preselil se je potem kot župnik na Holmec, a odtod je bil pozvan v semenisče kot podvodja. L. 1868 je šel kot župnik na Ig in 1. 1882, kot kanonik v Novo Mesto. Bog daj dočakati blagemu gospodu še demantno mašo! (Apologetični postni govori v Ljubljani.) V frančiškanski cerkvi bodo letos poleg postnih pridig konference za može. V njih se bodo obravnavale času primerne tvarine iz apologetičnega stališča. Konference bodo vsak ponedeljek in četrtek ob '/,7. uri zvečer, počenši v ponedeljek 4. marca. — Ker konference v druzih mestih močno pospešujejo katoliško mišljenje in življenje, želeti je, da se tudi izobraženo moštvo ljubljanskega mesta mnogoštevilno udeležuje konferencij. Drugim vernim sicer ni za-branjen pristop, vendar bodi sredina cerkve (vzlasti klopi) prepuščena moštvu. Konference bo vodil dobro znani govornik gvardijan frančiškanski P. Hugolin S a 11 n e r. — Iskreno želimo, da bi se teh govorov prav pridno udeleževali možje, kajti ako je katere reči v ljubljanskih cerkvah pomanjkovalo, bili so to govori odločeni za možke. Bog daj konferencam svoj blagoslov 1 (Cesarska zahvala.) Kakor se nam brzojavno poroča iz Trsta objavil je včeraj uradni »Osser-vatore Triestino" najvišjo zahvalo za izraze sožalja ob smrti nadvojvode Albrehta v štirih jezikih, to je: v nemškem, laškem, slovenskem in hrvatskem. Ljubljanska „Laibacher Zeitung", ki izhaja na Kranjskem kot uradni list je včeraj tudi priobčila cesarsko zahvalo in sicer samo v nemškem jeziku. (S cesarskega dvora.) [Brzojavno por. »Revne" 28. februvarija.] Cesar je vsprejel odposlanstvo občine iz Arka, dvorjane r. nadvojvode Albrehta, iz-mej katerih je posebno pohvalil barona Pireta. Dalje je sprejel tudi deželne strelce predarelške in španj-skega maršala Martineza Gamposa. (Za slovensko-nemško gimnazijo v Celju) in za preosnovo domovinskega zakona so odposlale prošnje državnemu zboru naslednje štajerske občine: Slatina pri Sv. Križu, Donačka Gora, Sv. Rok, Zetale, Čr-možišče, Nadole, Dohrina, Kočice, Stoprce, Sv. Flo-rijan, Sladka Gora, Podsreda, Gorjane, Križe, Koprivnica, Vel. Kamen in Mrčna Sela. (Koncert »Glasbene Matice".) Drugi redni koncert „Glasbene Matice" ne bode 6. marca, kakor je bilo prvotno določeno, ampak še le r ponedeljek, 11. marca, ker vojaška godba ne more prej sodelovati. — Samo po sebi umljivo veljajo vstopnice, ki so že natisnjene za 6. marca, tudi za preloženi koncert, ne da bi jih trebalo zamenjati. (V Gorici je umrl), dne 27. febr. ob tričetrt na devet zjutraj, previden se sv. zakramenti za umirajoče bi. g. Oskar baron Somaruga, častni komornik Nj. svetosti, predsednik družbe sv. Vincenca, svet mož, uzoren katoličan, duša skoro vseh dobrodelnih naprav, velik dobrotnik revežev, od vseh spoštovana in visoko čislana oseba, po primeroma kratki, a zelo mučni bolezni, ves udan v voljo božjo. Po njem žaluje cela Gorica, vsi, ki so ga poznali tudi izven Gorice, Pogreb je bil 1. marca ob 10. uri. Svetila mu večna luč! (Slovensko gledališče.) Danes se bode predstavljala Aleksandra Dumasa drama „Dama s ka-melijami". V glavni vlogi Marguerite Gautier nastopi kot gost gospica Hermina Sumovska, član hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu. (Gosp. dr. Rupertu Bežek-u, notarju v Žužemberku.) Mi smo g. odposlancu notarske zbornice imenovali notarja dr. Bežeka, da je proti sklepu notarske zbornice računal pristojbino za legalizacijo do 100 gld. — Na to nam je dr. Bežek poslal pismo, naj mu navedemo stranko in slučaj, v katerem se je to zgodilo. Ker pa ima gospod notar po našem mnenju jasnejši pregled svoje pisarne, nego ga imamo mi, zato mu seveda nismo ničesar odgovorili. Vsled tega pa je objavil v »Narodu" ..Poslano", v katerem pravi, da je naša trditev izmišljotina, izvirajoča ali iz nevednosti ali pa zle volje. Ker je s tem dr. Bežek sam stopil v javnost, zato tudi mi javno naznanimo, da je notar dr. Bežek pod svojo poslovno številko 1521 dd. 12. prosinca 1895 zaračunil pristojbino za lega-lizovanih 100 gld. — Ne naša, ampak dr. Bežeka trditev torej upada pod rubriko, v katero jo je zgoraj uvrstil. (Iz Trnovega.) Postavno pritožbo zoper občinski sklep oziroma zahtevo župana Urbančiča radi naklade za trnovsko gasilno društvo podpisalo je 338 posestnikov občine trnovske in vložilo dotični ugovor c. kr. okr. glavarstvu v Postojni v rešitev. Gospodarji so se izjavili malo ne vsi, da ne vsprejmo nikake garancije za posojilo tega društva. Kakor sneg ob gorki pomladi, taja se Urbančičeva armada, mož za možem vrača uniformo in zapušča generala. Stotnik le še obupan stoji. Tako zgodi se vsakemu samooblastnežu ! Ta se Vara je kaj jalovo odgovarjal na podučen dopis v Slovencu s svojim popravilom. Mož trdi, da ni vprašal odbornikov za plačilo ali naklado naročenega orodja, ampak da je odbor kar dovolil podporo in garancijo za posojilo. Radi bi vedeli, kako se more kaj d o v o 1 i t i, kar se ne predlaga ali ne vpraša. Pač jasao, da mož ne zna misliti Vso brezmejno oblast pa uvidimo v stavku: Ni mogoče, da bi bil občinski odbor kak moj predlog zavrgel 1 No, upamo, da bomo pa volilci njega samega v kratkem potisnili v kot. To bo najradikalnejše zdravilo zanj. Zdaj smo le še radovedni, kak odgovor prejmemo na naš vsestransko utemeljen ugovor? Radovedni smo pa še bolj, če oblasti vedo, ki so zaukazale nove volitve, zakaj se župan Urbančič za noro volitev do danes ne gane, zakaj je neče razglasiti, dasiravno ljudstvo glasno mrmra in poteka že šesti mesec nad postavno triletnim Urbančičevim gospodarstvom. (V Novem Mestu) je bila 26. febr., kot v dan pogreba slovesna maša-zadušnica po rajnem nadvojvodi Albrehtu. Udeležilo se je je vse mestno urad-ništvo, zastopniki raznih društev ter obilno druzega občinstva. (»Konservativni" poslanec Višnikar,) predstavljajoč se svojim volilcem, je zlasti to poudarjal, da je poštenjak, da ne bode delal krivice Hikomur in da bode dajal vsakemu svoje. Geslo to pa ni njegova izumitev. Zapisal je je skoraj 1700 let pred njim pagan Ulpijan in se latinski glasi: „ Juris praecepta sunt haec: honeste vivere, neminem laedete, suum cuique tribuere". To geslo je Višnikarju ostalo v spominu še iz onega časa, ko je premetaval po šolskih klopeh »pandekte", in zato stori Višnikar najbolj prav, če ostane v deželnem zboru na Kranjskem med liberalci, ki so ga izvolili, na Dunaju pa se pridruži »starim konservativcem", ki se bodo čudovito pomladili z njegovim „starim" geslom. (Darovi.) Za velikovsko šolo č. g. Fr. J a r c, župnik v Mirni 5 gld. »Vesela družba v župnišču na Slivnici pri Mariboru" za slovensko velikovsko šolo 14 gld. 50 kr. — Za slov. kat. akad. društvo „Danica" na Dunaju č. g. župnik Fr. J are 5 gl. — Bog povrni blagim dobrotnikom 1 (C. kr. učitelj, pripravnici in vadnici) bota imeli jutri ob 8. uri slovesno sv. mašo za nadvojvod. Albrehtom v cerkvi presv. Srca Jezusovega. (Maščevanje.) Dne 27. t. m. zvečer je izvedel semeniščnik Luuis Nisi v Gatanzaru, da ga kot nevrednega in nesposobnega nočejo pustiti k mašni-škemu posvečevanju. Hitel je v škofovo palačo in tam je v pričo škofa ustrelil iz revolverja v seme-niškega vodjo in ga ranil na desnem licu. Nisi je še dvakrat ustrelil proti nekemu služabniku , ki ga je skušal zgrabiti. Krogla je prodrla služabnikovo obleko, toda ni ga ranila. Hudodelnik je zbežal, a kasneje se je sam izročil žandarjem in priznal svoje hudodelstvo. — Ta žalostni slučaj javljamo po nam došlih poročilih zato, ker so nekateri časopisi že pisali, da je bil hudodelnik duhoven in da je streljal na svojega škoia. Oseba, katere njegovi predniki niso spoznali za vredne, da bi bila še dalje v semenišču, pač ne more delati sramote duhovskeinu stanu , ki bi ga židovski pis&či radi oblatili z omenjeno žalostno novico. (Iz Brna), dne 24. febr. Na našem kolodvoru se je zgodila velika nesreča. Vodja dunajskega vlaka, Bergel, kateri še malo časa vozi, je zavozil nevede predaleč, ter trčil v omnibusni pražki vlak. Več voz je zelo poškodovanih, kakor tudi oba stroja. Dva človeka sta ranjena. Med severno in državno železnico je dogovor, kako daleč smejo vlaki obeh kolodvorov se približati. — V nekem kraju filazijskem je bil sijajen pogreb. Ko so prišli pogrebci z največjim posvetnim bliščem ua pokopališče, čakali so župuika. Nejevoljni, da toliko časa ne pride, pošljejo ponj, a kako njih začudenje, ko zvedč, da župnik za pogreb ni vedel. Vsega so se žalujoči ostali spomnili, le župnika ne. Ni napačna! (Glasbeni Matici) došlo je od visokega ministerstva za uk in bogočastje dragoceno darilo: »Denkmiiler derTonkunstinOester-reich" m sicer te za glasbeno zgodovino v dveh delih. Zbirka izhaja s podporo rečenega ministerstva. Prvi del navedene knjige reproducira dela znamenitega kontrapunktista in teoretika 18. stoletja I. I. F u x a in sicer za sedaj štiri njegovih velikih maš. Drugi del prinaša Jurija Muffat- & (17. stoletje) za razvoj intimne instrumentalne glasbe zaslužno delo „Florilegium", skupino sedmih suit za mali orkester. V jedni poznejših knjig obelodanijo se našega rojaka Jakoba Gallus-a dela. S tem darilom si obogati Glasbena Matica izdatno glasbeno knjižnico, kojo vstvarja v pospeševanje zanimanja za glasbo in nje zgodovino med Slovenci. (Umrl je) v Vel. Lašičah 27. febr., tukajšni nadučitelj gosp. Josip Pavčič. Pogreb je bil danes zjutraj okrog devete ure. Blagemu pokojniku sveti večna luč! jlz Senožeč) 26. febr. Tukaj se snuje požarna bramba. Povod k temu je dal baje zadnji požar, v resnici pa migljaj od zgoraj. V ta namen je priredila tukajšnja čitalnica veselico na pustno nedeljo. Pa poslano »vabilo" je slabo vabilo. Prvič je bil program malo vabljiv : Samo »Ples in šaljiva tombola", to je bil cel program. Naj bi vsaj na konca zopet postavili ples! Bilo bi vsaj več točk. Ta program je pravi testimonium paupertatis senožeš-kega »zavednega ljudstva". Drugič pa je odvračala precej visoka vstopnina. Z ozirom na dober namen je vstopnina opravičena, ali velja vendar tudi tukaj : »do ut des!" Skrbite za pošteno zabavo in z veseljem se je bo vsakdo vdeležil. — Včeraj in danes pada sneg in ker ni burie, se ga je že precej na debelo naletelo. Ljudje sploh tožijo, da jim primanjkuje drv. Nekatere družine si še skuhati ne morejo. V sili sekajo pohištvo, mize, stole, skrinje, da si ogrejejo premrle ude. Neki gospodar ima že do 20 gld. škode pri pohištvu. Huda je ta! Pijejo, plešejo in norijo pa vendar le. Prepovedane knjige. Z odlokom dne 25. januvarija t. 1. so stavljene na indeks sledeče knjige: Giovanni Bovis, Christo alla festa di Purim, Emile Zola, vsi spisi: Sentimente d'un phi!osophe sur la scholastique en general, et sur Saint Thomas en particulier; Nouvelles Annales de Philosophies Ca-tholique i. dr. (Ponarejalec vinarjev.) V Drsteli pri Ptuju so žandarji zasačili in sodišču izročili Alojzija Poljanca, ker je ponarejal vinarje. (V Velenju) na Štajerskem je bil nedavno izvoljen županom g. V. Ježovnik, njegovim namestnikom g. Fr. Skubic; svetovalci so gg.: K. plem. Adamovič, A. Rotnik, J. Lahovnik in J. Skaza. (Zdravje v Ljubljani.) Od 17. februvarja do 23. februvarja 1895 je bilo novorojencev 23. umrlo jih je 18, med njimi za legarjem 1, za vratico 1, za jetiko 3, za vnetjem sopilnih organov 4, vsled tnrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 2, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 5, med njimi 3 tujci in 5 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi sta obolela dva in sicer za vratico. (Iz Prage), dne 26. februvarja. Te dni so našli v Karlovih Varih novi vrelec in sicer v kleti hiše »Vindobona". Ni treba omenjati, da je provzročila novica veliko govorjenja, veselja in nad. A dolgo ni trpela slava. Komisija je dognala, da nima »vrelec" nobene zdravilne moči, da je navadna topla voda. Ko so jo izcrpaii, našlo se je, da je počila v hiši cev za vodo, da je potem tekla mimo pekarije, kjer se je segrela. Prav da je bil ravno predpust. Že pred 25 leti so hoteli po vsi sili trditi, da se je našel v Kasejovicah petrolejni vrelec, ki ga je pa napravil počen sod v trgovčevi kleti. ^fprlikrSlj^er Menjalnica bančnega zavoda VVien, :!Mt> Schelhammer & Schattera -Sr Društva. (Družba sv. V i n c e u c i j a) obhaja dno 3. sušca I. postno nedeljo svo| družben prazuik s službo Božjo zjutraj ob sedmih v Marijanižču, popoludne ima pa navadni skupni shod v hiši katoliške družbe ob pol sedmih zvečer. Telegrami. Dunaj, 28. februvarija. Cesar je ministru Kallay-u pisal to-le lastnoročno pismo: Ljubi pl. Kallay! Dopadljivo sem cul, kako je nenadomestna izguba, ki je zadela Mojo rodbino in cesarstvo s smrtjo Mojega ljubljenega strica nadvo,vode Albrehta, tudi pri prebivalcih v Bosni in Hercegovini izzvala mnogoštevilne pojave žalosti in resničnega sočutja v olajšanje Moje žalosti in v priznanje rajnikovih zaslug. V teh pojavih vidim z resničnim zadovoljstvom ne samo novo znamenje udanosti, marveč tudi pripoznanje imenovanih dežel skrbnosti, ki se jim je do-zdaj in se jim bo še za naprej izkazovala; zato vam naročam, da splošno razglasite Mojo prisrčno zahvalo. Dunaj, 1. marca. Cesar je včeraj vsprejel odposlance tirolskega deželnega zbora, ki so mu izročili adreso sklenjeno v tirolskem deželnem zboru. Cesar je izrazil svoje priznanje deželnemu zboru, ker je v domoljubni udanosti spopolnil zakonite odredbe glede deželne brambe. Darovane žrtve niso prevelike, ker ima armada namen ohranjevati mir. Gledč izražene želje, da naj se mej vojaštvom goji verstvo in zlasti da se v armadi zabra-njujejo dvoboji, odgovoril je cesar, da se more v smislu obširnih izjav vlade povzeti, da je v armadi po predpisih poskrbljeno za primerno oziranje glede spolnovanja verskih dolžnostij in za kar mogoče zabranjevanje in omejevanje izgredov v častnih stvareh. Da se te določbe izvedejo in spolnujejo, to je odločna cesarjeva volja. Na to se je vladar prijazno razgovarjal s posameznimi odposlanci ter jih milostno odslovil. Zagreb, 28. febr. Vodja stranke prava dr. Ant. Starčevič je za plučnico nevarno zbolel. Rudimpešta, 28. februvarija. Eotvoseva frakcija neodvisne stranke se je danes zvečer združila s člani, ki so pod vodstvom Justhovim izstopili iz te stranke. Sklenili so potem na dopis Polonyi-Ugronove stranke v tem smislu odgovoriti, da jim ne velja le državnopravno, marveč tudi liberalno vprašanje kot strankarsko vprašanje in se ž njo ne združijo, vendar pa jim je vsakdo ljub, ki goji ista načela. V tem smislu objavijo tudi manifest. Sredec, 28. febr. Danes dopoldne je bila v katoliški cerkvi črna maša za nadvojvodo Albrehta, katere so se vdeležili princ Fer-s svojim dvorom, vsi ministri, diplomatje častniki in uradniki. Draždani, 28. febr. Kralj, kraljica, princ Friderik in mnogo višjih dostojanstvenikov se je danes vdeležilo v katoliški dvorni cerkvi slovesne črne maše za nadvojvodo Albrehta. Berolin, 28. februvarija. „Nordd. All-gemeine Zeitung" poroča, da so knez Bis- marck, državni ministri pl. Delbruck, grof Zedtlitz in Heyden ostali še člani državnega sveta. Bismarck jo tudi še ostal podpredsednik. Rim, 28. februvarija. Sveti oče so vspre-jeli danes avstro-ogerskega poslanika grofa Revertera, ki jim je o priliki obletnice njihovega kronanja čestital. Rim, 28. febr. Danes dopoldne se je oglasil Giolitti na sodnijsko povabilo pred preiskovalnim sodnikom, ki ga je zaslišal z ozirom na tožbo madame Crispijeve in drugih oseb proti Giolittiju. Pariz, 28. febr. Odbor železničarjev je sklenil veliko agitacijo prirediti, da pridobi poslance, da ne bodo glasovali za prepove-danje stavk. Petrograd, 28. febr. Ruska brzojavna agentura potrjuje poročilo „Fremdenblatt"-ovo, da je poslanik Lobanov imenovan ministrom vnanjega. Dotični ukaz pa se v uradnem listu objavi šele potem, ko Lobanov cesarju Francu Jožefu izroči pismo, s [katerim je odpoklican. Petrograd, 28. febr. V tukajšnji katol. cerkvi je imel danes dopoldne škof Simon ob veliki azistenci črno mašo za rajnega nadvojvodo Albrehta. Navzoči so bili tudi car, carica, veliki knezi in velike kneginje. Po službi božji se je poslanik princ Liechten-stein carju zahvalil, da se je vdeležil. London, 28. febr. „Reuter oftice" poroča iz Tachi-fu: Japonci se umikajo od Wei-hai-wei-a. Ning-hai so Japonci zapustili in večjidel čet je bilo odposlanih v Falien-Wai. Waschington, 28. febr. Senat je sprejel predlog Woleott, naj se imenuje odbor, ki bode zastopal na mednarodni konferenci združene države. Buenos-Ayres 28. febr. V Rosario je zbolelo 17 oseb za kolero in 9 umrlo. V Santa Fe jih je 9 zbolelo in 5 umrlo za kolero. Rio de Janeiro, 28. febr. Brazilijska vlada je dovolila Franciji pol milijona kot odškodovanje družinam onih Francozov, ki so bili med revolucijo ustreljeni. Listnica vredništva: G. V. v K. Na Vaše vprašanje odgovarjamo: „SI. Narod" ni z besedico omenil napadov „Laib. Schulzeitung-e" na naše šolstvo. Z.ikaj, ne vemo, morda zato, ker „Schulzeitung" napada tudi g. Ivana Hribarja, očitajoč mu, da se toliko bori za slovensko šolstvo, sam pa ima svojega sina na nemškem vseučilišču v Pragi, dasi je oudi tudi češko, torej slovansko vseučilišče. Koliko je na tem resnice, ne vemo, „Narodov" molk na napado je pa vsekakor — čuden ! Umrli s«: 25. februvarija. Franc Pavšek, kovačev sin, 5 mesecev, Poljanski trg 1, bronchitis capill. 26 februva ija. Janez Stupica, delavčev sin, 14 mesecev, Streliške ulice 11, davica. 28. februvarija. Jožef Koprive, mesarjev sin, 12 dni, Gruberjeve ulice 7, božjast. — Janez Bizjak, gostilničarjev sin, 3 mesece, Tržažka cesta štev. 19, črevesni katar. — Serafina Gajdič, blagajnikova vdova, 66 let, Gradaške ulice 8, plnčnica. V bolnišnici: 25. februvarija. Aua Mlinaric, kajžarjeva hči, 24 let, jetika 26. februvarija. Marija Strah, posestnikova žena, 37 let, ileus ex incarceratione interna. Vremensko sporočilo. a ,Tl Q Cas Stanje Veter Vreme ! Mokrine i na 24 ur v •MM opazovanja tnkomora v mm toplomer* po Ctliijo 7. u. zjut. 724'0 -20 si. vzh. oblačno d 28 2. n. pop. 726 4 24 si. svzh. „ 0-00 9. a. »več. 731-7 -62 si. vzh. y no Srednja temperatura —1-3'J za 2-60 pod normalom. V ■v Krakovski ulici št. 27 se da v najem s 1. majem 1895. Pojasnila in pogoji zvedo se pri „Vzajemno-podpornem društvu", Kongresni trg št. 17. 146 3—1 Leopold Tratnik prej M. Selireiuer, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27, priporofia prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode in orodja. Vsakatero naročilo izvrži kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spoSt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 6bl 52—9 Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cecti št. 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati. Ivan Jax v LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13 v Tavčarjevi hiši. Tovarniška zaloga 552 50-20 vsakovrstnih šivalnih strojev, by ciklov, tryciklov, veločipedov itd. Ceniki zastonj in franko. i?f Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. I « Protinskl cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr, 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboliše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. Dobiva se pri 566 18 Ubaldupl. Trnkoczyju lekarnarju v Ljubljani. Pošilja se z obratno pošto. ttl. Lekarna Trnk6ozy v Gradou. i 1> m i« a j ® k a fc> o i* 25 a. Dne 1. maroa. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista ......... NemSki drž. bankovci za 100 m.nem. drž. ve 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... 101 gld. 75 kr. . 101 70 „ . 125 20 „ . 100 90 „ . 124 10 „ . 99 35 „ . 10*0 — „ . 398 75 „ . 123 75 „ . 60 «'/,„ . 12 09 „ 81 „ 40 „ n 81 „ Dne 28. februvarija. 4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% ... Duuavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriSkega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zcm.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% , n „ južne železnice 5 % . „ „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 25 kr 1H4 „ 50 195 „ — 99 „ 40 152 n 75 132 „ 75 108 „ 25 HI n 25 n 100 " _ n 227 „ 25 173 „ 35 130 „ — 98 , 50 n Kreditne srečke, 100 gld........11)9 gld. 60 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 160 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 „ — r Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 75 „ Saimove srečke, 40 gld........71 „ —- „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......73 „ 50 „ VValdsteinove srečke, 20 gld......51 „ 50 „ Ljubljanske srečke.........25 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 177 „ — „ Akcije Ferdinandovesev.železn., 1000gl.st.v. 3430 „ - „ Akcije tržaSkega Lloyda, 500 gld. ... 552 „ — „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 107 „ — „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 85 „ — „ Moutanska družba avstr. plan.....86 „ 68 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 167 , - „ Papirnih rubljev 100 ................132 „ 25 „ AT Nakup ln prodaja "Mi i vsakovrstnih driavnlh papirjev, sredk, denarjev itd. ' Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju f; najmanjšega dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Meniarnična delniška družba „JI K Bfi C I R« Mfollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. AJT Pojasnila %JXS> v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega ibrestovanja pri popolni varnosti 11 n 1 o i e n i h (j 1 n v n 1 c. 'Vf Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni vrednik : Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.