335. številka Trst v soboto 3. decembra 1904. Tečaj XXIX. HT Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri zjutraj. Posamične številke »e prodajajo po 3 nove. (6 Btotink) t mnopih tobak.irnah v Tr«tu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji. Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, St Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. Orlase in aaročbe «prejema uprava lista ..Edinost", nlica *»iorri<» 2. (brzojavne vesti.) Zahvala japonske gospodske zbornice. TOKIO 2. Gospo iaka zbornici je sklenila zahval t ee armadi n brodovju za izvrstno v< jevanje. Mraz v Mandžuriji. PETROGRAI> 2. Iz Mukdena poročajo, da ae vojakom de'č k< žulr. Temperatura je psdla na 2-> stopinj pol ničlo. »Hrib 203 metrov^. LONDON 2. Kakor poročajo listi, so Rv:ai, pove tlom zavzetja »hriba 203 metrov« po Japoncih, pustili na licu mesta več brzo-strelnih in l."»cn topov. Japonci so morali pri napadu vzeli e»lo vreto oklopnih zaslomb, ki so obdajale hrib. Boji okolo Port Arturja TOKIO 2. (Reuttrjev biro.) Govori se, da so Rusi z vel.ko vojaško silo skušali zopet vzeti »hrib 203 metrov«, toda bili so z velikimi izgubami cdbiti. Rusi utrjujejo sedaj pozicijo med Liaotešanom in Nantaušanom, od koder se ne bodo, kaker ee sliši, več umaknili. Transport pušk REKA 2. Iz Romunije je dospelo semkaj osem vagonov pušk in streliva, namenjenih za Taoger. Puške li strelivo so bile vkrcane na parnik »Ka man Kiralv«, ki je sinoči odplul. Poverenje v generale Steselja. PARIZ 2. LJst »Matin« poreča iz Pe-trograda : O^i vseh so obrnjene proti Port Arturlu, čegar hrabro cbrambo občuduje ves svet. Še vedno se upa, da bo general St?9elj V3trajal do prihoda balt ske eskadre. Avstrijska zbornica. DUNAJ 2 Ko so bile prečitace došle uloge, se je nadaljevala debata o vladni icjavi. Posl. M al: k je v svojem govoru izjavil, naj se Avstrija popolnoma loč' od Ogrske ter naj se kakor zvezna država spoji z nemškim cesarstvom. Govornik je v ostrih izrazih kri-tikoval skupni sedanji zistem, ki vodi do revo iuc je. Po«l. Šuklje je v svojem govoru povdar-jal, da bi bila dolžnost vlede, ne odposlale pomoč, tudi časniki nab rajo prinose za siromake. PODLISTEK. 6:1 Prokletstvo. Zfodovineki roman Avgusta. Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Prevel M. C—č. VI. Na prvi udarec malega zvona je bilo vse pridrvelo iz lnše; m žii so hiteli na posvetovalnico, ženske na zidovje. Tako tudi Živan n Jela. ttko vsa njuna družina. Samo mali Benko, Benkovićav jedinec, je ležal v svoji pc.stelj ci kakor ptičici v svojem gnezdu. Njega ni prebud 1 ne krik, ne vik, ne zvo-nenje zvonov. Greh bi bil, ako bi ga budili, kako lepo spi, je rekla mati, privzdigovaje svetiljko nad njegov ziravi rdeči obraz ; blagoslovi ga Bog! In mati je prekrižala dete trikrat, pohitela iz kamr.ca in je zaprla vrata za seboj. Bolj in bolj proti KameDeoim vra-tam in proti z dinam se je primikal sum razjarjenega ljudstva. Srednja ulica je bila prazna; ni žive duša nisi videl na njej; temne in neme bi stale mestne hiše v tej ozki uličic . Visoko se je vspenjal turen pri Dverc h, visoko tudi šiljasta streha kraljev ske palače ter je zavijala Srednjo ulico v mrak. Nema in teirna je bila tudi Živanova h:ša, le sedaj pa sedaj je zašumelo v vrtiču listje. V tem bo se privzdignila na tlaku priklopna vrata sosedne razdrte hišice, a iz tal se je pojavila giava, zatem ramena, a slednjič ves človek. Pntiskaje se ob zid se je počel plaz ti proti Živanovi h ši. Zagrabil se je za ograjo cvetličnjaka in jo preskočil kakor mačka. Potuhnil se je ter poslušal. Od nikoder glasu. Sel je za hišo. Tu se je j vspenjala do pod strehe stara močna trta. Človek se je oprijel trte z obema rokama, Btavil rogo za trto in z dvemi, tremi skoki je šinil v vis, do okna. Pritisnil je na lahko in okno je odjenjalc. Olovek je pripognil Bvoi život na znotraj, ogledal se dva- trikrat in skočil v sobo. Bdo je mrično, mirno, v kamri, le dihanje spečega je bilo čuti. Ćlo vek je jel tipati okolo sebe. Ha, tu je ! Po ti j al je nekaj živega. Hitro je izvlekel cunjo iz pod svoje halje. Dete se je zganilo, ali v tre not ku mu je človek z dlanjo zamašil usta in je potisnil cunjo vanje. Dete se je začelo Vseučiliščno vprašanje. (Govoril dr. Ferjaneič v seji poslanske zbornice dne 29. novembra lOOi. V s >ka zbornica! Dogodki v Inomostu so zopet rez vili vprašanje o narodnih visokih šolah. In na tem vprašanju imamo besedo tudi mi Jugos ovani, kitjrim ni rn nobenem vseučilišču v Avstriji omogočen studij v svojem materinem jeziku. Dgočkcm v Inomcstu je bila tudi ta posledica, da aa italijanska fakulteta v Inomostu — naj je to ša tako obžalovati se stališča državne avtoritete — ne otvori zopet. Tn ker vroča želja Italijanov gre za tem, da se ta fakulteta preme=t' v Trat io da se tam spremeni v popolno vseučilišče, pa imamo mi ob Adriji naseljeni Jugoslovani še toliko več povoda, da s j oglašamo ob nm vprašanju. (Pritrjevanje.) Ce so ee Nemci s nko odločnostjo iz rekli proti italijanski takulteti v Inomostu, pa ne izhaja to iz kakoršne s: bodi krivice, ki bi se bila dogodila Nemcem. Ne krivica, ampak brezobzirnost in pravzitnest je, s katero. bran ti, ječat-, ali č.'o.'ek mu je omotal nogi in roki z vrvjo, vrgel je v veliko vrečo, zvezal in jo spuetil po vrvu iz okna, a po-j tem je sp^lznil sam po trti na tla. — Ha! je rekel, to smo z vršili. K | vragu ! Ali sedaj še le bo težava. Hitro je ogrnil plajšč, si potegnil kapo preko glave, zagrabil vrečo, jo pokril s plaj-ščem in se odplazil ob hiši. Zasukal je v drugo uličico pod zidom in se spustil po stezi, ki vodi do »Mesniakih vrat«. — Hvala Bogu ! Mesec ne aveti ! je vzdahnil človek, da je le Paviša na mestu ! ! Ako ga je le stara Gončinka dobro napotila. K vragu ! to dete se zvija rokami, negami, težak je ta dečko. Sedaj je prišel človek se svojim bremenom do vieokega plota kraj steze. Tu se je potisnil v senco, privzdignil glavo, zažvižgal trikrat. Skoro se je odzval drug žvižg. — Ha ! se je nasmejal človek, Paviša je na svojem mestu. Na Mesniška vrata je začel nekdo od zunaj silno nabijati. — No, kakov vrag je to ? je zamrmljal vratar, ki je budno Bedel v svoji sobici kraj nemško pleme ovira druge narodnosti v njihovem narodnem razvoju. To je vzrok, da eo se Nemci tako postivili proti italijanski takulteti v Incmostu. (Pritrjevanje.) Inomost je glavno mesto Tirola. Kakor glavno nae^to ima pravic?, ali ima tu ii dolžnost7. Inomost je istotako glavno mesto tirolskih Italijanov, kakor nemškega prebivalstva v deželi, Ce je sploh kf-t*ri kraj poklican in obvezan, da služi kakor kraj izobraževanja za vsa plemena, ki bivajo v kroiovini, je to vendar v prvi vr3ti deželno glavno mesto. (Pritrjevanje.) Dokazovati se hoče svetu, da bi bil po italijanski fakulteti nemški značaj Inomosta v nevarnosti. Kakor malo so Čehi v skrbeh ra slovanski značaj I rage, \ žlic tamešnjemu nemškemu vseučil šču, vzlis neštevilnim nemškim učnim zavodom v Pragi, tako malo moremo pritrdit tisti nam šljen skrbi Nemcev glede Inomost a, ko vendar Inomoet obdrži svoje nemško vseučilišče, svoje nemške sradnje šole in svoje druge nemške učne zavode. Ni torej skrb, ampak zopet le reooška ob'es'nost je, s katero se trakt rajo druga plemena v državi. (Odobravanje.) Po govoru gospoda minieterskega predsednika v zadnji seji je getivo, da se italijanska fikulteta v Ioonoatu ne otvori več. Ali to še ni zadoščalo nemškim et'aakam. Nemške stranke hoSe;o. da se nasilstva v Inomostu kronajo s tam, da se fikulteta formalno in takoj zaključi. Mi smo na marsikaj, mogli bi reči, ca vse navajen;. v Avstriji, ali da se vlada t'.ko h tro spusti v beg in pusti na cedilu svoje odredbe, in da iz rok še zadnji oatanek avtoritite, tsga niamr smatrali možnim. Ali vlšda se ni umaknila le v taj točki. Govor gospoda minit t rskega predsednika od 24. t. m. je p omenja! umikanje na vsej črti. (Pritrjevanje.) Govor v otvoritveni seji — to je prejšnji govor — se je odlikoval s t?m, da je mini-fcterski predsednik poleg stvarnih izvajanj, podal tudi nekaj izrekov, ki so bili > pohvalo vsprejeti na desni strani zbornice. Gospod ministerski predsednik je zaklical : »Ni res, da sta sovražtvo in proganjanje , druzih naredaosti potreben temeljni p goj pol' žeja Nemcev«. — To je bil izrek, ki ni bil po volji nemškim strankam in to in še marsikaj druzega v njegovem govoru je izzvalo zlovoljo in nf zaupanje na levi strani zbornice. Da odpravi to zlovoljo, z tega jedinega vzroka je bil izuščen govor od 24. t. m. Kajti po otvoritvenem govoru ni imel ministerski predsednik prav za prav nič^več reči. Če je pa vendar izustil g^vor od 21 t m., je bilo to ie umikanje nemškim strankam na jubo i a so one iziil la t> umikanje. (Pritrjevanje.) (Pride šb.) vrat. Gori, gori, ali tam. Saj na tej strani ni Kapitelja. Tu moram sadeti in atražiti, da ne gori v mojem okraju. J^zno se je vzdignil, snel ključe s klina in je odšep^l voa. — Kdo je? je zakričal, odprši okence na vratah, in primakaivši glavo, da bi videl, kdo je. — Jaz sem, jaz, mili kume ! tvoj seir., ki si mi ti boter! se je oglasil cd zunaj mladosten glas. — Ti ! Paviša ! A čemu se klatiš v tem nočnem času zunaj mesta ? — Eh ! Ne vprašuj me, mili kume ! Komaj da sem uteke'. — Ah ! — D?, ali prosim te, odpri ! Prokleti Kapiteljci ! Samo, da boš vedel ! — Kaj je? — ^Nesreča me je bila zanesla na ono drugo stran. Nedeija je, eem si mislil. S?m li mogel vedeti, da se bodo klali ? Odpri, i kume ! §3 me je strah ! Hu ! Hu ! Hu ! Čuješ li, kako udarjajo zvonovi ? Bog ! Bog ! odpri vrata ! Prosim te ! (Pr:de še). Rusko-japonska vojna. T; at, 2. decembra 1904. IJaces moremo dati čitateljem precej dobr.> pojasailo, zakaj japonofilaki listi te dni toliko kričijo o japonskih vspehih pred Port Arturjem in o bližnjem zavzetju trdnjave. Će povemo č tateljem, j[da je japonski parlament pooblast i vlado, naj najme eno novo po -ojilo v domovini, drugo novo p o s o j i 1 o pa V inozemstvu, potem b'*, mislimo, jasno slehernemu čitatelju, kako nujno potrebujejo Japonci v tem hipu »vapebov«. To je naravne. V čim ugodneji luči se kaže položaj vojujoče s le, tem več nade ima, da dobi potrebno posojilo po 1 zaželjenimi pogoji. Mi smo jrepričani, da so tudi zadnji vspehi Japoncev po a veji taktični vrednost' podobni prejša im. S tem, da ec vzeli — ako so ga res vzeli — listi toliko imenovani »grič 203 metrov«, so pač vzeli zopet eno tistih pozicij, &i so j.h že vzeli mnogo, ali s tem nito še vzeli kakega glavnega forta. Saj izraža celo »Neoe J* reie Presse« nekake dvome, čee. da 8f>loh ni znano, da li oni gr č predstavlja le Kako vtrdbo pred glavnimi fjrti, ali pa je del g avne črte ? Iq dunajski list pripominja dalje, da ni m žno cceniti dogodka, ker sploh ni znan položaj rcreaega griča. Kadar taki viri dvom jo, potem je za na3 gotovcet. Najtršo kost imajo Japonci slej ko prej se vedno j red seboj. Čitatelji naj le zvole čitati, kar piše nekdo v pražko »Politik« : Svetu se nudi sedaj prjzor, kakoršnjega ni videl že dolgo. Malo število hrabrih mož, o i rezan h cd svojcev, brani poverjeno mu na kap:tulacijo, * je bil ta poziv nemudoma a) da prekliče odlok a7. zbora za obrede odklonjen, je bil neki dunajski list, ki menda bojne manevre zamenjava z borznimi manevri in ne umeje, zakaj da trdnjave ne padajo tako hitro kakor borzni papirji, tako drzen, da je napisal celo uvoden članek, ki je v trdih izrazih obsojal »neumevno trmoglavost«, s katero se general S.eselj brani napraviti »brutalnemu in nehumannemu boju« koneo, kakoršaega — si žele Japonci in njihovi prijatelji ! Če bi bil general Sceaelj sledil temu nasvetu bila bi kapitulac ja dne 16. avgusta podpisaaa, Japonci ne bi si bili prihranili samo hekatombo človeških ž;vljenj in neštsvilco denarja, ampak bi bili tudi ob enem mogli dove3ti svoji glavni vojski izdatnih ojačenj, ki bi bile utegnile — vspričo manjega števila ruskih vojnih sil — provzrc-čiti, da bi se bila vojna vse drugače* zasukala. »Neodpustna trmoglavost Steselja« je porušila v=o to vabljivo perspektivo, zaže-ljeno ponižanje ruske vojne slave sc je! spremenilo v svetovno zgodovinski triurni ! in zato — globoko užaljeni v čutatvih najpleme-nitejega človečanstva — kličemo od o. junija 1904., ker izdan na podlagi pomanjkljivih obveščenj glede pravega atanja stvari ; b) da predloži vprašanje v novo proučeni a sv. zboru za obrede, ako ne bi Vaša S etost smatrala primernim — da prepreči vsaki spor o predmetu — iz lastne vsped-bude odrediti, da bo ponatisnen geri omenjeni rimski obrednik v hrvatskem jeziku, prirejeni po B. Kašica leta lt>40. in odobreni od papeža Urbana VIII. v izključno rabo škofij Trst-Koper in Poreč-Pula. Hrvatsko-alovenski potilanci v deželnem zboru istrskem. Koper, dne 5. nov. 1904. Trgovski odnošaji med Nemčijo | ozir. Avstro-Ogrsko in Rusijo, i Prekinjenje trgovskih pogajanj med Av- j stro-Ogrsko in Nemčijo je senzacija dneva in je predmetom razprav v evropskem časopisju. Bolj in bolj postaja prozorno, da je trikrat j Nemčija jako zavratao postopala nasproti gorje nad žrtvami, ki jih nadaljevanje borbe j Avstro Ogrski. nalaga vojujocim — Japoncem 1 Kar se tiče izvoza agrarnih proizvodov Obnemoglo besailo Japoncem udane žar- v Rusijo, nadkriljuje Avstro-Ograka daleč nalistike daja spoznavati neizmerne usluge ki jih napravljajo svoji domovini general Steselj in njegovi soboritelji. Stanovanja in oskrbovanje japonske armade. Japonske čete ob reki Šaho so se uredile za prezimovanje. Okolo četrt mlijona vojakov je nameščeno na prostoru, na katerem je dovolj me?ta za komaj Četrti del te armade. Japonci so bili uverjeni, da] do srede oktobra že zasedejo Mukden in zato ni bilo svojih agrarcev, da si je tako osigurala ve-mesto s skrajno hrabrostjo, >mozatajevanjem | naro5en.h dovolj z msk_h šotQrov za čete. h;ke interese svojih industrijalcev, in s.Jajnim vspehom že sko.i mesece, proti: ^^ katerih ge p0Blužujejo japonski vojaki, Ali sedanji kurz na Nemškem je pod veliko mečnejemu in vedno pomnožujočemu qq dovolj pred mrazom. pegt,0 agrarcev. Zato je zopet naravno, da ee s v raža: k u razpolagajočemu z vsemi mo- Sa€Žnih šotorov ni možno zgraditi, ker je nemška vlada za škodo, ki jo trpč nem- dern m! vojmmi sredstvi. Junaški poveljoik mg. y Mandžuriji le malo> do6im vlada pa ški agrarci po pogodbi z Rusijo, iskala istim in ne^a hrabri soboritelji nudijo v.emu svetu aub o3ter mfaz Sgdaj gradijQ jap^ski vojaki odškodnine kje drugje. In išča jo pri svoji -edtk zged vojaške zvestobe do s?oje dolž podEemgkft ko5e) featerih vsaka ima pro politični zaveznici. Avstro Ogrska naj trpina V°* štora za 6 vojakov in^so obložene s slamojin svojem izvozu agrarnih izdelkov v Nemčijo, . bičevjem. da bodo tako potolaženi tam gori industri- nost lastnega vojnega gospodarja in lastne j Darilo za branitelje portarturske lja!ci in agrarci. Rusiji je privolila Nemčija velike domovine. Sijajna vojna zgodovina, trdnjave. (gotovo izdatnih koncesij za uvažanje agrar- ru»ke vojske, bogata na heročnih činih vseh Iz petrograda javljajo, da je tamošnji j Djh izdelkov; v poravnavo efekta teh konca- vrst, je zopet obogatela t novim velečinom, ^^ ^ gkleail podelitl iz mestnih sred-! 8jj, neugodnega za nemške agrarce, naj bi ki mu ni lahko najti primera. Za večno zna-, ^ 10a000 rubljev za ustanovo v prid ! pa avstrijski agrarci bili ovirani po visokih memta obramba Port Arturja, nepremagljivo branitel ev p0rtarturskih in njihovih rodbin. | carinah na uvažanju svojih izdelko? v vztrajanja v soteski Šipka, sta dobila vredno Qb ^^ je me_tii gyet gklenil ziprosifci do f Nemčijo. nasledovanje v smrtno junaški borbi od vseh ^^ da s0 po VS0j Rusiji nabirajo done-j Na kratko povedano: Nemčija smatra našo monarhijo kakor objekt rzmozgovaoja, nosti. Pripcznanje in občudovanje vseh jak v <-ta jiira gotjva, pred vsem pa hvalež- izvoz Nemčije. Nasprotno pa je gleda izvoza j industrijam: b proizvodov. Teh izvaža Nemčija v Rusijo veliko več, nego pa Avstro-Ogr&ka. Iz tega sledi, da ima Nemčija v svojih gospodarskih oinošajih do Rusije v glavnem varovati industrijalna interese. In ker je v naravi stvari, da se rado žrtvuje manje, da se varuje več,e, ni težko umeti, da je Nemčija v svoji novi trgovinski pogodbi z Rusijo žrtvovala rada nekoliko interesov Ako strani obkoljene posadke Port Arturja ^ y omenjeno Bvrho. je ža tehnično-vojni čin sam na sebi fenomen >OTO rusko brodovje. svetovno-zgodovinake vrste, pa izzivlje mora- j u Petrograda javljajo, da se ličn moment še veče strmenje, visoka nrav- ! stvena vrednost ruskega vojaka blesti v naj-sveileji luči. Mnogoimenovanemu generalnemu adju-tantu Steeelju stoje vredno ob strjni generali Nikitin kakor artileristJ Kondracenko kakor inženir, Smirnov kakor trdnjavski poveljnik in Fok kaker poveljnik čet. Nj hovi in podrejenih jim čet čini od začetka efenzivne obrambe trdnjave do sedanjega stadija boja na blizo so epohalni v zgodovini trdnjavske vojne :n se bodo — čim bodo dogodki znani v pedrobnostih — navajali v vaeh fortifiŠator; čnih učnih knjigah na prvem mest'i ka- bo novo če je morala odpreti žepe na drugo stran. Nu, stvar utegne donesti vendar neko rusko brodovje, ki bo do prihodnje spomladi korist: odpirale se bodo počasi tidi avstro-dovršeno, imenovalo >Evropeko bro- ogrske oči. Posledica temu pa bo mogla biti dovje«. le ta, da se bomo bolj bližali zaveziištvu, ki Dva japonska generala ranjena. nam more jamčiti naše politične in ekonomne Iz glavnega japonskega stana pred Port! ,nterese, kakor rcsultirajo isti že iz geogra-Arturjem so sporočili v Tokio, da sta bila ! figae lege naše monarhije, dočim nam poli-povodc»m zadaj;h navalov na trdajavo ranjena i t čno zavezništvo z Nemčijo nalaga le žrtev tudi dva japonska generala. | tudi na gospodarskem polju. Je pač usojeno - j tako naši državi, da jej še ls pretrpljene }(rvatsko-slovenski poslanci v Deželnem zboru škode prinašajo spoznanje.__ istrskem za pravo našega jezika v cerkvi. (Zvrsetek.) Spomenica izvaja dalje, da bi b.l moral Drobne politične vesti. Bivši o 1 o m u š k i nadškof dr. kor u zoren zgled. Po zaslugi njihove vztraj- škcf Nagi, ko je zboju za obrede predlagal K o h d. V zadnjem konzistoriju je papež noeti in njihove visoke tehnične zmožnosti, svoje »dvome«, predočiti istemu pravno lice je postal Port Artur važen, bržke ne odločilen vpiašan^a, kakor je je rezjasn la ta spome- laktor v sedanji vojni. niča. Ali vsaj dokazati bi bil moral, da Glavni greh japonskega vojskovodstva od onih treh izdan j olrednika na hrvatskem se maščuje: istočasno zasledovanje dveh jeziku, odobrenega od sv. Stolice, ni bi'o ciljev, boj proti ruski glavni vojski in oble- nikdar nobeno v rabi v njegovih škofijah ! govaoje Port Arturja, kakor vojno delovanje Tega pa ni storil in ne bo mogel v Uti čas in eno poleg druzega. F.ksna ideja nikdar storit). Marveč dokazuje tudi Japoncev, da si prisvoje to trdn'-avo, je pri- fakt njegovega choma, da se v njegovih kiemla k sebi dobro četrtino n ihove gla?ns škofijah rabi hrvatski jezik kakor bDgoslužni vojske, je oslabila to poslednjo in jim odvzela jez'k na obredih, spadajoč h uprav v obrad- možnept za zkoriščenje nenavadno ugodnih nik, ker ee ravno na tega nantšajo njegovi j m rtimer v prvih mesec- h vojne. Kolosalne dvomi. izjube, ki so jih pretrpeli Japonci pred Spomenici je tak-le zaključek : Kakor Port Arturjem, so jih silile, da so neprestano za-topniki v strskem deželnem zboru : poš liali nove formacije čet ca poluot'»k Kvantun, katere čete so le maotile hekatombe žitev in so zalite/ale velno novega nadomestila. Kako žilostno ulogo igra vspričo etično visoko stoječe ruske obrambe neka vrst domač h zastopnikov javnega mnenja! X* od meseca februvarja sem so napov« dodali in tolmačili »gotovi« in »neposredno pred-toječi« pad trdnjave. Nt ki teh listov je rabil kakor nap i t nad doličnim stalnim člankom ozna čenja . »BI žnji konec«, »Smrtna borba Port skrbtči za prava in prednosti našega naroda z ene strani; z druge strani v skrbeli za mir vesti in bogoljubnoat našega naroda, izpostavljenega groznim skušnjam, sedaj istotako, kakor v dobah naših apostolov sv. Cirila in M e t o d i j a ; v želji, da bi razveljavili prigovor naših sonarodnjakov razkolnikov, kakor da nam je Rim na hinavski način dovoljeval hrvatako bogoslužje, pak da nam je sedaj polagoma zopet odjemi e t?r da naB slednjič po i ta- Arturja«, »Zavzetje Port Arturja z nasko- lijanč1', uoit in druge izraze podobe e tendencije. pristopamo k Stolici sv. Petra, proseči Ko so dne 1(J. avgusta stavili Japonci poz v Njegovega naslednika : podelil bivšemu olomuškeaiu nadškofu dru. Kohnu naslov »nadškofa v Pelusiju«. Kakor piše neki moravski list, je dr. Kohn odklonil ta na lov. L s' men , da bo to imelo za dra. Kchna zle po9led ce. Olomuška škofija mu utegne naiprvo vzeti letno penzijo, potam bo oa dr. Kohn šs prisiljen, da se bo moral nastanit' v R mu. Človekoljubna odredba francoskega vojnega ministra. Fran-cozki vojni minister je izdal odredb >, da zdravniki preiščejo vse vojek?, in da se vse one vojake, ki bolehajo na tuberkulozi ali kaki drugi bolezni, reši vojaške službe ter jih oifošljejo dom -v. Stavilo takih bolnikov bo presegalo 7000 mož. Kriza v Milanu. Z dnem 1. t. m. je prevzel občinske pos'e v Milanu vlsdni komisar. Poroka nemškega prestolonaslednika s princeeinjo Ctcilijo Meklem-burg Š?eriit*ko te bo vršila, kakor poročajo is Berolina, dne 28. marca 1905. Petdesetletnica pruske gospodske zbornice. V sreio je mino'o petdeset let. kar obstoji pruska gospodska zbornica. Zcoraici je tem povedo ja čestital minist. r Hammerste n. Domače vesti. t Namestiliski tajnik Funk. V četrtek popoludne je nagloma umrl tukaj name-stniški tajnik dr. Maks Friderik vitez Funk, v starosti 36 let. V pojasnilo in odgovor. Ž a »Slovenski Narod« je te dni očital tržaškim Slovencem, da mu niso »priveščili« poročila o našem manifestacijakem shodu. Na to očitanje nismo reagirali; ni se nam zdelo potrebno, sedaj pa prihaja tudi »Učiteljski Tovariš« z rekrimi-nacijo : »Da si so naB prezrli gospodje voditelji tržaških Slovencev itd.« Na to ponovno očitanje moramo vendar odgovoriti par besed v pojasnilo in obrambo. Tržaški »voditelji« eo menila storili svojo dolžnost s tem, da so brzojavili celi vrsti dnevnikov, iz katerih so mogli posneti listi, ki ne izhajajo vsak dan. Posebnih vtbil ali pozivov niso »voditelji« poslali nikomur. Z javnimi pozivi so bili pozvani— vsi! I*to tako nieo voditelji nikomur poslali ne kakega poaebnega poročila, ne resolucje, ker so menili — in menda opravičeno [— da je to stvar listov samih, ki želć prinesti poročilo. Tako je morala tudi »Edincst« poslati svojega poročevalca, ki si je na shodu pue-skrbel prepis resolucije. Gospodje v Ljubljani naj bodo torej uverjeni, da tržaški »gospodje voditalji« niso nikogar »prezirali« in niso nikomur ničesar »privoščali«. Za^riženost. Prejeli smo: Ko so Italijani prirejali zadnji shod, da žajim počaste zborujoče župane, so razposlali povabila tudi občepoznanim našincem. (Calo uredništva s!o venBkih listov so bili povabili. Opazka uredništva.) Mi smo vsprejeli povabila, da-si nismo imeli vzroka, da bi se udeležili demonstrecij neših narodnih nasprotnikov. Po javnih lokalih se je tudi nam delilo laške pozive, ki smo jih mi lepo spravili v žep in ni nam prihajalo niti na misel, da bi hoteli boga žaliti tem povodom. Drugače je storil goap. Ravalico, gostilničar v ulici Ghega, ki je pograbil na mizo položene slovenske pozive ter je zapovedal svojcem, naj te pozive i emu doma vržejo v — stranišče ! Ščavi naj gredo v šč&varijo prirejat manifestacije, je rekel ta istrski Lah ! Mi pa pravimo : Slovenci naj zahajajo le v take loka'e, kjer nimajo navade žaliti nas in naše narodnosti ! Popravek. V včerajšnji uvodni č-hnek sta se vrinili dve neljubi t skovni pomoti. Naslov članka ss ima glasiti : »Trgovinska pogajanja (in ne pogodba) s Nemčijo pretrgana!« V prv«.m odstavku tretje kolo-e pa treba čitati, da bi nemški predlogi po-menjali pogubo (in ne pegedbo) za avstrijsko sladno industrijo. Iz Bazovice nam pišejo: Dne li». novembra so imeli v rodoljubni li si našega Josipa Uibančiča vesel dogodek: dražestaa domača hčerka O ga je stopila v zvezo za življenje z gospodom učiteljem Gruntarjem v Sčžani. Vi ste že primerno omenili tega dogodka. Jaz pa bi hotel še pridodati, da je tudi naše pevsko društvo »Lipa« primemo proslavilo ta veeeii dogodek v hiši Urbanči-čevi, priredivši nevesti na predvečer podoknico. Rodtioa Urbančičava je bila ganjena po tem dokazu ljubezni in sočustvovanje. Pevcem so ss gostoljubno odprla vrata hi^s Urbančičeve. Ob čaši rujnega vinca je podpredsednik »L:pe«, g. Vinko Šiijanc, iskrenimi besedami napil ženinu in nevesti. Zahvalil se je g. ženin istotako iakieno, a g. nadučitelj Alojzij Urbančič je z izbrano besedo nspil društvu in Bazovcem v c bče. Lep večer je bil to, ki je dokazal vgo viČ, ktiko nas vseh spajajo z rodbino Urban-čičevo vezi ljubezni in medsebojnega spoštovanje. Iz dna duše kličem v imeau vsega našega društva m'adima zakonskima: bi!o srečno ! Pevec »Lipe«. Zabavni odsek telovadnega društva »Tržaški Sokol« naznanja, da se bodo vrš !e p!e*ne vaje vsako soboto od 8. in pol ure do polunoči začenš dsnes v Boboto dne 3. dec. Vstopnina za č ane 50 stot., za nt člane 1 K. Gospcdtčaam je vstop dovoljen la preti vstopnici. NB. Vetjpnica za gospics ee dobivajo pri veseličnem odseku v kavarni »Balkan« vat ki večer od 7.-8. Miklavžev večer, kateri bo v nedeljo v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu, vtbu a veliko zanimanje. V prvi vrsti že radi Miklavža samega, kateri piiaaša leto za htum obilo darov velikim in melim otrokom, v drugi vrati radi lepe igrice, katera se bo vršila in v tretji vrsti posebno radi novega okteta dražestnih gospic, katere bedo pele na tem Miklavževem večeru. Ic vsega tega je umevno, da je zanimanje za Miklavžev večer veliko. In kdo bi tudi ne prišel, ko bo pač čisti dobiček za žensko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija. Začetek bo ob 4. in pol uri popoludne. Vstopnina 20 nvč. (40 stot.) Za »Božićnico«. »Ženska podružnica sv. Cirila in Metodija« v Trstu razpošilja tako le okrožnico: Rojaki ! Rojakinje ! Neštevilo potreb imamo mi tržaški Slovenci. In kaj ne ! Ubog narod smo in prepuščeni smo eami sebi : sami ei moramo pomagati povsod in vsikdar. A kakor je ubrg narod naš, tako ubog je naš naraščaj, nsša deca. Bližajo se veseli božični prazniki. Ob tej priliki že dolgo vrsto let nabira ženska podružnica družba sv. Cirila in Metodija v Trstu darove, da obdari ubožnejo šolsko deco, ki zahaja v vrtce in družbeno šolo; a teh je nad *00! Zato se, dobri rodoljubi in rodoljubke, obračamo do Vas s ponižno pro šojo, da nam priskočite v pomoč ter podprete našo »B o ž i č n i c o«. Vsaka malenkost nam je dobro dtišla. Darove in prispevke vsprejema blagajničarica, gospa Maša Grom, Via Fcscolo št. 4. Darovi ce bodo objavljali v »Edinosti«. ODBOR »Ženske podruž. sv. Cirila in Metodija.« "lesne vaje v prostorih »Trgovskega izobraževalnega društva«, ulica S. Francesco št. 2t so vsako nedeljo in praznik od 5. ure in četrt do ure zvečer. Posebne vaje (za začetnike/ pa vsaki torek in četrtek od 8. do 11. ure zvečer. Usčopnina za Člene 40 st., za nečlene 1 K. Darovi. Upravi našega lista je izročil g. Di-agotin Stare znesek K s •>(), kateri je nabral za možko podružnico sv. Cirila in Mete d ij a v Trstu na svatbi g. Ivana Sardoč na Pro:eku. Po poštni nakaznici je poslal preč. g. Jernej Ramoveš župnik v Poljanah zcesek ♦ K za »Zavod sv. Nikolaja«. Za »Dijaško podporno društvo« je po3lal 10 K g. Ivan Kranjec v Ljubnu na Štajerskem. Lr-pa hvala ! Gledališče kautskega. V četrtek je priredil g. Kautskv v »Sokolovi dvorani« jako zanimivo električno, čarobno in varietno predstavo ob jako lepi udeležb . Pa tudi re3 zaslužil jejo Kautskega eksperimenti iz Balonske mag >, fizike iti., da si jih človek cgleda. Občinstvo je po vsaki točki izražalo svoje pr znanje. Jutri v nedeljo bo3ta dve preistavi. Prva ob '•). popo'udne, druga ob8. uri zvečer. Pogrebno društvo na V rdel i vabi vse 6voje ude na redni občni zbor, ki ee bo vršil jutri, v nedeljo dne 4. dec?mbra v druei eo h prostorih tst. 794. Začetek ob 10. uri predpoludne. Akad. telin. društvo »Triglav« v Gradca priredi svoj 3. redni občni zbor lane«, dne '.'>. decembra 1904. ob 8. uri zve čer v društven h prostorih s sledečim vspo redom : 1) Čitanje zap saika zadn:ega občnega zr>ora. 2) Poročilo cdOorovo. .'J; <».a\no poročilo tajn kevo za let. teč. 1904. 4) Poreč.Io društv. «oda. ">) Nadtme-tae volitve. «>) Pro račun. 7) Slučajnost-. Razdelitev trakov. Tujci v Ljubljani. Miseca novembra je izstopilo v Ljubljani v razn h hotelih in prenočiščih 2*.HK) tujcev (5T>1 mani, nego mest ca oktobra). Železniški svet. V odseku železniškega sveta ie bil veprejet predi g, naj se na novi železcici skozi Karavanke uvede električni promet. Jllada tatica. V Calju je bila obsojena na ea me:cc etregega zapora 13 le na Meto-d;ja Dobrovšek iz celjske okolice, ker je kradla v csljski župni cerkv;. Pogrreša se 9 letni Karol Lazar. V t rek ('peludne e prinesel dečko svojemu očetu kosilo na trg pred »Narcdji dom«. Zadnja beseda cčftiva sinu je bila: naj gre v šolo! Od tedaj ni več nobene sledi n? o dečku, ne o košarici, ki jo je ncsii dečko. Družina, ki je vsa z sebe od Žalost-' ;n strahu, se obrača do občinstva — izlasti na deželi — z gorečo prošnjo, da bi jej javil, kd< r bi morda kaj doznal o pogrešanem dečku. Ista bi ra v ulici Molin a vento š\ 12. Pripominjamo še, da je dečko obiskaval našo 8 )lo pri 17. Jakobj. Nezgoda na delu. 27-letni tesar Fran Minister grof Tisza v avdijenci pri Santin, doma iz Oltre, a stanujoči tu v ulici cesarju. Amerigo Vespucci št. 3, ki je delal v ladije- GODOLLO 2. Ministerski predsednik deln.ci bv. Marka, je imel včeraj predpc- ^rof Tisza je bil ob 11. uri predpoludne ludne opraviti pri gradnji neke oklopnjače, veprejet od cesarja v privatni avdijenci ter a je pri tem padel z višina kakih 10 metrov. ae je popoludne vrnil v Budimpešto, kjer se O padcu si je revež zlomil desno nogo ter je Qb 6. uri vršil ministarski svet. najbrže dobil tudi notranje poškodbe, ker mu ... princ Frilierik Hoheir/.olleril. je lila kri iz ušes. Zdravnik s pomožne po- MONAKOVO 2. Princ Friderik Hohen- staje društva »Igea« mu je podeld najnuj- . . , . 0 J ° . t zoltern je danes ob 2. uri pop. umrl. nejšo pomoč, a potem so ga prenesli v bol- nišnico, kjer je bil sprejet v X. kirurgični Demisija srbskega ministerstva. cddelek. I BELIGRAD 2. Ministeretvo Gruic je Poskus samomora. 21-letna šivilja alke. p"ti, prtiči itd. v«n okus fca.a doacielo m prizneiantem tijfdr&ve žitne kaue _ ISKUSITE1 Vrore« Of»tO»o'ina. ' " Polint S »6. OOSJjiia 4 K 60 h IrancO. DOMAČI PRIJATELJ" Zl'drci'3 /ci jr.tr ji'nt tn't 'Prsja-VIU oni svet. Gasilci, ki si kmalu na to pr.šii, so se priti sdravnik se zdravniške postaje, ki je dal j že jako omamljenemu At'liju najnujnejši po i moč ter ga dal potem edvesti v bolni šnico. Iz > Škrata< : Mati: »Zakaj pa jočeš Jožek ?< Sinek: »Ne morem več jesti.« Mati: »Pa stavi v žep,« Sinek: >Da, toda ao že v a i polni.« včeraj dane3 Državni dolg v papirju 100.25 100.2 S „ n n srebru 110.30 100.26 Avstrijska renui v zlatu 119.90 119.SK „ „ kronah 4°/0 100.25 1(0.25 Avst. investicijska renta 3I/J°/0 91.4.") 91.45 Ogrska renta v zlatu 4% 118-96 118.Š5 „ „ „ kronah 4° 0 98.10 9^.20 Ql/ fj >? " /r. &3.90 8S.95 Akcije nacijonalne banke 1G3*.— lti34.— Kreditne akcije 67r.SC 675.76 Ix>ndon. 10 Lstr. 2-«9.50 239.47 \„ 100 državnih mark ll7.47*/2 117.47*/; 20 mark 23.48 2B.4o "JO Crankov 19.06 19.0-J 10 i tal. lir 95.25 95.20 Cesarski cekini 11.32 11 32 Razne vesti. Truplo bivšega transvalskega predsednika Kriigerja so pripeljali v Kapscadt ter je pofcopijejo dne 7. dtcembra v Pretoriji, giavn°m mestu bivše trgnevalske republike. Ženski uvoboj. Iz Evanstona v Siverni Ameriki poročajo, da se je tamkaj vršil dvo baj na revolverje med gispema Nancy Ri Demarsovc. Poslednja je bila ua reljena. V'rok dvoboju, kateremu ni prisostvovala nobena priča, je bilo dolgo trajno nov^žtvo med niima. Zakonsko dvojico Klein, ki je dne oktobra r. 1. na Dunbju umori.'a s area Sy-koro in potem pobegla v Pat iz, so minoli torek pr peljali na Dunaj ter jo izročili de želnemu s idišču. "j" I. N. Smirnov. Neiavno je umrl profesor kazansktga * seučd;š^a Ivan Nikola ev «5 Sm raov. Rodil pe je leta 18;")»». ter je pri padal mtd raj< di čneje ruske učenjake. Sio raj vas svoja k ijiževno delovanje je posvetil zgodovini užuega Slovanstva. Njegovi načrti kulturne zgodovine južnib Slovanov podajajo mnogo no^ib rerultatnv. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Oddelki baltiške eskadre TANGER 2. Ls (vogal Torrente). TRST. ORD1NUJE: od 10—12 predp.. pop. od 4—5 pop. brezplačno. VALENTIN ZVMTTER v ulici Barriera vecchia štev. 2 priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na deželi svojo zalogo vedno svežega ko-lonijaluega blaga tu in inozemskih testenin, ---------olja!-- Pošiljanje na deželo nadrobno in debelo. Cene zmerne. Parlžka In londonska oorza Pariz. (Skleo.) — francoska rentn 98.^0 °/„ italijanska renta 105.15 iSponski e^teneur 91 akcije otomanske banke 597.— Pariz. (P*«ep.) Avatrijake državne želem e —.— Lombardi 9-» — unificirana tnrSka rent« 88.87 raeniice na London 251.55, avstriiaka zlata re:< 101 *25 ogrska 4°/e zlata renta 102.10 Lftnderb«- • 498.— turške srečke 129.—, bantrr. 12 85, italijanske meridijonalne akcije 7<-H.—, akcije li o Tinto 15.69. Trdna London. (Sklep) Konaolidirm dolir 8Ss's Lombardi 3'srebro 27T,'lK, Spaiska renta it*, liianaka renta 10-11 , tržni diskont, 3— menjlce nt Dunaju —. — dohodki banke--izplačila ban S' —.— Stalna. Tržna pcoć.in 1. decembra. Budimpešta Pien«na za april 10.25 do 10 2ri: rž za april 7.97 do 7.9S ; oves zu spril 7.22 po 7.23; koruza za maj 7.ti.J do 7.61. PSenica : ponudbe srednje ; povpraševanje slabotno, mirno. — Prodaia 8.0i)0 met. stotov., nesjireniejijeno. — Druga žita nespremenjeno. — Vreme : jasno. H a v r e. (Sklep,) Kava Santon good a v • 1 raee za tek. mesec po 50 kg 45.50 frk, za marfe 4o —. H am bure- (Sklep pop.) T\ava Santo a gn' d average za dei 37— za maret: 373/4, za mai 381/4, za sep-omber 391/4, mirno. — Kava Rio nr.vad^ lcco 37—39, navadna reelna 40 -41. nsvadni« don . 42—44 Hamburg. (Sklep i Sladko- m nov. 27 90 it dec. 2J.15, za jan. '28.25 z» fe^ru ar 28 40 t> marec 28 4o, za ao il 28.55. Trino. — Vreme : megla. jjew_York. (Otvorjenjej Kav« Kii. dnH«ve. vzdržano, 10 stotink zni/.4nj:i. 15 stotink znižanja. sladkor tuzemaki. Centrilui^ai pit«, p'om jt>. K 66.50 do 68.00, za aeptember K —do — marec-avg. 66.50 do 68.— Ooncaaa6 in Meliupii promptno K 68.30 do 69.30, za aept. K —.— <*> —.—, marec-avg. 63.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 13T/S Sh. Java 15.6 ^h. Trdno. Pari* Kz za tekoči meseč 16.65, rž 2 a anuva: 16.75 za jaauvar- april 16.25, za m rec-junij 17 50 (ttdoo.) — PSenica za tekoči mesec 24 j') za januvar 24.55, za 'aauvar-april 25.05 za marec-juuij 25 50 (»rlao). — Moka za tekoči mep.ee 32.15 za jan. 32.3>, za januvar-april 32.70 za marec-junij 33.30 (trdnj). — Repično olje za tekoči mesec 45.75, za januvar 46.25, za januvar april 4?.2o za mai - avgust 47 25, (mirno špirit za tekoči mesec 49.—, za jan 48.25 ianuvar • april 48 — za maj-avgust 46 25 (sta uo . Sladkor surov 88° uao nov 37—37'(trdno) be za tetoči meaec 415/, za jan 42— za jan -april 4 14 za marec-junij 423/4 (napeto, rafiniran 72—iz Vreme: blažje. Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo piipel^anih na mka^šaji trg 264 zaklanih pra^ 5ev. Prodal j »e ie vse in scer boljaj blag'» po K 1U8. oko ličansko pa ol K 90—100. Kurija je živahna. OOOOOOOOOOOOOOOO Hermangild Trocca Barriera vecchia št. S ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite na porcelanastih ploščah za spomenike. Najnižje konkurenčne cene. OOOOOOOOOOOOOOOO Tovarna poai&tva Aleksander Levi iinzi = ulica Tesa St. 52. A — ■ (v lastni hiai.j ZALOGA: PŽazza Rosaria (šolsko poslopje;. Cene, ds 99 ni bati nlkaks Ko ikcfin m Hprejemajo se vsakovrstna dela sne i po posebnih načrtih. D astro van o«alk brespladao la fr«a>" IMMIMMJH-JJ r- Sprejemajo se vsako?rstiia dela posebnih načrtih, r— 111 po bv Jiustrovaa mi brezplačno ic franko. Tovarna pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij ===== TRST —= ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. i • -> ! eij^ p i i »••»• ^i rn- ; *!i (ju-i »«r*» «w»1 -imi t»icii|i. »■<« n<»-iTj/t '.rtTHfnv^lr.N.ft '/Ur»tl ie n« ^M^ivetie in • -uif r r.m n]A ijo M'iii -e 7jlačili. S A, J vzajemna zavarovalna banka v Pragi. ki fi» r>r petih let •f^t rltv^'lf Mite. Rezervni fond 29,217.694.46 H Izplačane odškodnine: 79,324.623*17 K Pt> velikosti drutra vzajemna zavarovali*lea nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. V6A FOJA8NILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, Čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine pr. -požarnim Škodam po najnižjih conah. 6kode ceniuje takoj in najakuntnejr. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdntie podpore v narodne in občnofcori*tue namene. Vešč z darski polir. I v, s<- c;i: let star in so izkazati z d hriiui "-vaii Znanje slovenskega :ili hrvaškega /iku, kakor tudi zadostno nemškega pogoj: ko mogoče, tudi laškega. Ponudbe na upravo >tu »Edinosti« jkm! znamenjem »Polir«. GOSTILNA „Pojdimo k Pepetu" ulica Belvedere št 9 Toči izvrstno istrsko črno vino liter po 40 nč. belo „ 44 Zagrebški narodni bodo udarali tamburaši Kuhinja vedno dobro preskrbljena s toplimi in mrzlimi jedili. v gostilni „SECCESSION' v ulici Rossetti štev. 6 vsako nedeljo in praznik od — II. ure zvečer. ===== Vstopnina svobodna Vodstvo gostilne je vatreglo želji svojim gostom ! in »Javnemu občinstvu mesta in okolice, da je dobilo na svojo razpolago narodne hrvatske tamburaše, ka- 1 teri po po Trstu j:iko dobro poznani. Kadi tega prosi, "„, na zastave po o1 ,°„. Uradne ure: od 12. dopoludne in od X—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad z a p r t. Ima 11 ti j m ode meje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. - Poštno hranilnlčni račun 816.004. ....... ■jSf IS* Sf © »J i® m ta /Harodni kolek je vdobiti pri upravi Oglas. Tovarna plošč iz cementa in zaloga stavbenskih stvari od Aristifle Gualca mm- v ulici S. Servolo št. 2 ~W Plošče šestoglate od cm. 1 j za 1 j Plošče štirioglate od cm. 25 za 25 Cene zmerne: 15% odbitka. Javljamo slavnom općinstvu, da smo otvorili podrum dalmatinskih vina i rakije droparice iz Šibenika od vlastitih proizvoda. T' nadi smo. da ee se to slavno općinstvo poslužiti sto većim naruebawa na veliko, na malo i za obitelj, franko u kući. Naša će biti zadaća, da slavno općinstvo zadovoljimo u svakom pogledu, umoljavaju© isto da se izvoli osobno ili pismeno obratiti kod : MAKALE & KULUSIC Gostilnica: ,llla borjata 41 Stenico" ulica dele Pontebr. 6 ,Edinost' TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA 01 RISPARMIO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. trgovina z manufakturnim blagom Barriera vecchia II. - ANTON SANCIN - Barriera vecchia I Zaloga perila blaga od same volne za ženske obleke, velik dohod barhanta (fuštanj). veleur in pletenin ; zaloga imbotiranih in flaneliranih pogrinjal. bele in barvane srajce za možke. maje. spodnje hlače in delavske hlače: bogat izbor ovratnikov, in kravat. Moderci in drobnarije, Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. rajce zapestnic Podrum: ulica Gliiozza br. ig V mirodilnici ALOJZIJA MERMOL n tisi. LE BAN v Trstu, ulica Barriera vecch a 18. -e nahaja velik izbor barv. copičev, pokosti, tiskanih pol za tapeciranje sob. olje za barve, petrolej. špirit za žsrati. najlhiejši prah proti mrčesom, žveplo in modro sralico itd. itd. podaja redilnega praška za živino. Prve in jedi« e želodčne kapljice ■v. Antona Padovanskega. (Varstvena *nauika,i. Zdravilna moč teh kapljic je nepre-kosljiva. Te kapljice vredijo redne prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. Okrepi pokvarjeni želodec, store, da zgine v kratkem času omotica in životna l^nost (m r t v o s t). — Te kapljice tudi store, da človek raji j6. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se ▼ vseh glavnih lekarnah na svetn. — Za narooltve ln pošiljatve pa Jedino le v Lekarna Cristofoletti v Gorici. Moške in deške obleke v velikej izberi. Velik izbor črnih oblek, površnikov, ulstrovin hlač. posebnost: bombažne delavske hlače, ^m .Iako u ar o d n e cene. Ulica Are a ta štev, 9 (vogal ulice Sapone), PRODflcIHLNICfl JESTUIN D m ljudska posojilnic* vpisana zadruga z neomejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr. v lastni hiii. KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Neprekosljive plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popoino čiščenje stanovanj. TRST Ivan Gnot ulica Giulia 33 TRST Kava, sladkor, testenine, moke najboljših mlinov, okajeno meso. Vtdno s?eže blago. Konimreiične cene. j — i Za božično in novoletno Šarilo Čudo v ceno! :>00 komadov samo za golil. 1'S»">. Hranilne vloge Hprejemajo se e olbijal rentt »iti vek. Posojila katljiei *z glavnikom, 1 lepo e-i -žni«^. 1- razgledni«' slavnih umetnikov zadnjega -toletja. 7J angl. pisalnih peres in raznih revi, ki bo v hi^i neobhodno potrelme. Vse skupaj z uro, i ie sama t.-liko vredna, -lane le gold. 1*85 ••••••••••••••• • •••••••••••••••• | ADOLF GRUNWALD S « mr angležka krojaćnica -gre 9 ® TRST — Piazza Grande št. 2 — TRST ^ • ---------- * m Tzz— Gratis in franko prospekti angrležkega sistema. — ^ 9 Na, narocbo elegantnih mošiiih oblek po meri ^ J Prezplačno čiščenje iu likanje obleke, katero se pošlje in se jo todi izroči ioličiiemu naročiteiju, J ^ ,-o Zavod prve vrste za uniformiranje, o-© Dr Prospekti za častnike, prostovoljce in c. kr. uradnike gratis in franko, -ve URAR F. PERTOT Trst, ul. Poste ntiove g priporoča veliki i/.bor ur: Ornega. Schaffhause Longi-nes. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske Izbor ur za birmo ure za gospe. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. I' na p« ali predplačilu. H. SPINGARN, Krakov št. 43. Via de i Bacchi j. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. Prodaja na debelo in drobno. DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave »rebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. s ,XJUBLJANSKA KRED1TJNA BANKA" v Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja fN vri 18 rent, taataTsih pisem, prijorivev. komunalatb D4%»cij. srečk, dalaic, valut, aoTorr ta dcTls. P « »•»• !)(•;! kviikimu trtbanjn. ZftmsnjftTft in eikom^taj« ksirsbane mdaoste'j papirje ia Tcovćcje sapsle --------------------kupon«. --------------------- Daje predujma na vred. papirje. Zavaruje srečko proti kurzni - IZftUOl - . vln .uSuje in dSvinkulujo vojaške žen tninake kavcije. Hmmtkmtpt *m iMM*Msa mmstic ^Hff tST Har -r* mmrodllm. LJUBLJANI Podružnloa v Spljetn Denarne vioge vsprejema ▼ tekočem računu ali na viožne knjižica proti ugodnim obrestim. Vloieni denar obrestuje od dne vloge d — = dne vrdiga. — ' — Promet a deki in nakagnioami.