SPORT POLETNI POTOPIS Tajfun sprejet v Jadransko ligo str. 19 V turškem delu Cipra str. 36-37 RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI шЛТЕОПт VSAK ČETRTEK Festival presežkov v Laškem Letos se je na festivalu Pivo in cvetje zabavalo rekordno število obiskovalcev. Ti niso zgolj pili piva, ampak so se lahko udeležili številnih kulturnih, glasbenih in ostalih dogodkov, ki so ponujali za vsakogar nekaj. Visok jubilej, 190 let Pivovarne Laško, je bil povod tudi za številne druge novosti, ki so obogatile letošnje izjemno vroče festivalske dni. str. 32-33 AKTUALNO Odpis dolgov se lahko začne str. 2 GOSPODARSTVO Uspešna rast podjetja Gic Gradnje str. Nemci računajo na bivše delavce Aera str. 5 Minister Počivalšek o ukrepih za dvig konkurenčnosti str. 4 Rogaška S\at\na^/n^7tfć/A Turistična in vse bolj športna občina str. 12-15 NASA TEMA Preglasna glasba tat miru in počitka str. 10-11 CELJE Peticija zaradi parkirišča v Drapšinovi str. 6 REPORTAŽA Kot so žele naše babice str. 31 rote slovenjlih kmetij Foto: GrupA Dob Sadjarstvo Turn: jabolka malo drugače str. 34-35 2109900081015 2 AKTUALNO UVODNIK Klima in sladoled L* Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK V uredništvu nas je kar nekaj, ki smo minulo nedeljo komaj čakali na ponedeljkov prihod v službo. Tu je namreč klima, ki nas v teh izjemno vročih dneh hladi in nam omogoča normalno miselno delo. In glej ga, zlomka, s hlajenjem prvi dan tega tedna v službi ni bilo nič. Klima je odpovedala poslušnost. Preden bi se lahko predala samopomilovanju, sem na socialnem omrežju prebrala zapis prijateljice, ki je objavila fotografijo iz postelje in pripisala, da se je z morskih 35 stopinj znašla v bolnišnici na 32 stopinjah. In logično dodala, da bi raje trpela na morju kot tam, kjer je. A ne samo bolnišnice. Kaj pa varovanci domov za ostarele? Delavci v tovarnah in na gradbiščih? Naenkrat postane lastna težava tako majhna, da je pravzaprav nepomembna. Domnevno najbolj smešna kletvica te dni - »naj ti crkne klima« - pa tudi ne ravno tako zelo humorna. Zavedam se, da je učinek hlajenja, ki ga daje klima, »fajn« samo na kratek rok, medtem ko dolgoročno, vsaj kar zadeva zdravje, sploh ne. Pri tem je bolje, da ne pišem o svarilih naše novinarke, ki se kar zgraža, ko stopi v moj pisarniški kotiček in mi natančno opiše, kakšne posledice bom čutila, če bom še naprej dovolila, da mi »piha po hrbtu«. Zato te novodobne naprave za udobnejše preživetje vročinskih valov v določenih delih zdravstvenih in varovalnih ustanov sploh nimajo (roko na srce si jih marsikje niti ne morejo privoščiti) ali jih uporabljajo le toliko, kolikor je najbolj nujno. Ne glede na to, ali se odločimo, da nas v teh vročih dneh hladi klima, ali raje trpimo vročino, pa nikakor ne morem razumeti poplave informacij o tem, da v zaprtih avtomobilih umirajo otroci in živali. Ker njihovi lastniki »samo na kratko skočijo« nekam po opravkih. In pri tem neodgovorno pustijo tiste, ki so življenjsko odvisni od njih, v peklenski kletki. Avtomobil se na soncu v samo nekaj minutah segreje na temperaturo, ki jo v poletni puščavi namerijo sredi dneva. Ne morem si zamisliti groze, ki jo občuti otrok, ko ugotovi, da se ne more rešiti iz pekla, v katerem je zaprt. Kaj šele, če ga tja zaprejo lastni starši. Sicer pa lahko razbeljen avtomobil postane precej neugoden tudi za nas, običajne uporabnike avtomobila. Še en zapis na socialnem omrežju mi je te dni ostal v spominu. Tisti, v katerem bi se nekdo hladil na bolj sladek način: »Asociacija sladolednega bazena mi kar lebdi pred očmi.« Če ste tudi vi že povsem brez ideje, kako se ohladiti, privoščite si sladoled! Morda je ta star in preizkušen način (kratkotrajnega) hlajenja še vedno tudi najbolj uporaben. Priznam, v ponedeljek ne bi smeli pozabiti nanj. VABLJENI NA KOZJANSKO DOMAČIJO Misel tedna 99 Jane Austen, angleška pisateljica, 1775-1817 »Najbolj popolna osvežitev je sedenje v senci in opazovanje zelenja.« Odpis dolgov se lahko začne Pri projektu zaenkrat malo občin in podjetij s Celjskega Hvala vsem sponzorjem, donatorjem, slmpatizerjem in prostovoljcem, brez katerih nam ne bi uspelo! Paket pomoči, ki so ga v ponedeljek v ljubljanskih Križankah podpisali premier Miro Cerar, ministrica za delo Anja Kopač Mrak, predstavniki občin, javnih podjetij, bank, zavarovalnic in humanitarnih organizacij, bo socialno šibkim omogočal odpust starih dolgov. Projektu se je na ravni celotne države pridružilo malo več kot 50 partnerjev, iz celjske regije zaenkrat zgolj občine Celje, Velenje, Braslovče in Radeče, od podjetij pa Komunalno podjetje Velenje in Elektro Celje. Po besedah podžupanje Darje Turk so v celjski občini in vseh podjetjih, katerih ustanoviteljica je občina, neizterljive dolgove že zdaj odpisovali. »Prepričani smo, da lahko podjetja in ustanove, če stopijo skupaj, dosežejo še več in tako resnično pomagajo tistim, ki so se znašli na socialnem dnu,« je povedala Turkova in dodala, da to nikakor ne sme biti trajna rešitev. Kdaj bo podpisani sporazum zaživel v praksi, še ni znano, saj je treba še pred tem pripraviti ustrezne občinske odloke, določiti višino odpisa in kriterije. Vse to bodo občinske službe Ukrep sicer za socialno šibke skupine vključuje tudi reševanje problematike deložiranih družin in težav z bančnimi računi. Reševanja problematike deložiranih družin se je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti lotilo skupaj z Rdečim križem Slovenije, s Karitasom in z Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter republiškim stanovanjskim skladom. Deložirani bodo lahko začasno nastanjeni v 12 nezasedenih stanovanjih sklada. Prejemniki socialnih transferjev, ki bodo imeli težave z bančnimi računi (odpiranje, zapiranje, poslovanje), bodo lahko zaprosili za predplačniško kartico. Te bodo namenjene socialno najbolj ogroženim, ki zaradi finančnih težav ne morejo odpreti bančnega računa ali s sredstvi iz socialnih transferjev ne morejo v celoti razpolagati, pravijo na ministrstvu. evrov zahtevkov. A koliko bo dejanskega odpisa, bomo vedeli, ko bomo preverjali upravičenost vlog občanov,« je še povedal Uroš Rotnik. Kot je pojasnil pomočnik predsednika uprave Elektra Celje Marjan Šunta so se za res ne zmorejo in imajo velike težave, je bila odločitev o pristopu enostavna. Upam, da se ta pomoč ne bo izrabljala in da bo ukrep uspešen.« O tem, koliko dolga se je v preteklih letih nabralo v občini in ga bodo z novim ukrepom odpisali občanom, Režun še nima natančnih podatkov. Povedal je še, da bo občina pridobila zbirnik podatkov s centra za socialno delo, iz šol in drugih javnih ustanov. Na podlagi omenjenih podatkov bo jasno, kdo je upravičen do odpisa, za vsakega upravičenca pa bo nato individualno določila višino odpisanega dolga. Odpis brez davka Ta bo omogočil upnikom in dolžnikom, da bodo spo- Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je ob podpisu sporazuma še povedala, da so država in številna podjetja že doslej odpisovala dolgove, verjame pa, da bo ta proces zdaj še hitrejši in poenostavljen. naredile v sodelovanju s pristojnim centrom za socialno delo. Kot je še dodala Turko-va, želijo na transparenten in jasen način dati možnost vsem, ki so upravičeni do odpisa dolgov. Čeprav do zdaj vodstva celjskih javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, še niso podpisala sporazuma, naj bi se, kot je napovedala celjska podžupa-nja, to zgodilo v prihodnjih tednih. Točnih številk odpusta še ni Uroš Rotnik, direktor Komunalnega podjetja Velenje, je ob podpisu sporazuma povedal, da se mu projekt zdi smiseln in da je prav, da socialno šibkim lahko odpišejo dolg, ki ga ne morejo plačati. »Pričakujemo za približno 30 tisoč Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je v intervjuju za našo medijsko hišo nedavno poudarila, da projekt ne pomeni sporočila, da odslej dolgov ni treba poravnavati, ampak da gre za majhno roko pomoči države. Kopač Mrakova je takrat še izjavila, da mora paket temeljiti na prostovoljnem sodelovanju partnerjev. Kljub temu je DZ na julijski sprejel zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov. ta korak odločili, ker želijo zagotoviti, da bodo lahko njihovi odjemalci še naprej ostali uporabniki njihovih storitev in da bodo lahko redno plačevali storitve. Kolikšen bo skupni znesek odpisanega dolga, v celjski družbi za zdaj še ne vedo. Kot je še povedal Šunta, so ocenili, da gre pri teh odpisih za neizterljive dolgove. »Zagotovo zneski niso tako visoki, da bi kakorkoli vplivali na poslovanje matične ali hčerinske družbe.« Radeški župan Tomaž Re-žun je dejal, da so v občini najprej temeljito preverili zakonske osnove. »Seveda smo najprej imeli kanček dvoma, ali bo ta oblika pomoči šla v prave roke. Ko smo videli celovito sliko, da se s tem ukrepom skuša pomagati tistim, ki razumno odpisali dolg brez davčnih posledic. Podjetja torej ne bodo plačevala ddv, posamezniki pa ne akontacije dohodnine. Odpisovali bodo leto stare dolgove, ki so nastali pred letom 2014. Sporazum o odpustu dolga bo lahko sklenjen med 1. avgustom 2015 in 31. januarjem 2016. Prosilci bodo obrazec, ki bo objavljen na spletni strani in dostopen na centrih za socialno delo, v humanitarnih organizacijah Karitas in Rdeči križ ter zvezi prijateljev mladine, prinesli v podjetje. Podjetje bo preverilo upravičence in jim odpisalo dolg. ROBERT GORJANC TINA STRMČNIK LEA KOMERIČKI Upravičenci za odpis dolgov: Fizična oseba, ki ima dolg do upnika in je bila kadarkoli v obdobju med 1. 1. 2015 in 30. 6. 2015 prejemnica oziroma prejemnik: denarne socialne pomoči varstvenega dodatka veteranskega dodatka otroškega dodatka iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in je hkrati katerakoli oseba, navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka, tudi prejemnik dodatka za nego otroka oziroma dodatka za veliko družino ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK <9* Ф # EUE2 19 1 33 ЕЈЕЖ1Е ram ИШ CJE NE PREZRITE V Naši temi pišemo o preglasni glasbi, ki nam krati mir in počitek. Na policiji ugotavljajo, da gre še vedno za velik problem. strani 10-11 AKTUALNO 3 Še ena saga o povprečnini na ustavno sodišče? SOS z ostalima združenjema občin pripravlja ustavno presojo V Skupnosti občin Slovenije (SOS) usklajujejo besedilo ustavne presoje, s katerim želijo skupaj z drugima zastopstvoma občin - Združenjem mestnih občin Slovenije (ZMOS) in Združenjem občin Slovenije (ZOS) - izpodbijati določitev povprečnine v višini 519 evrov za drugo polovico leta. To je pred dnevi sprejel državni zbor v okviru sprejemanja sprememb zakona o izvrševanju proračuna za leto 2015 (ZIPRS). V SOS menijo, da je odločitev državnega zbora o povprečnini v višini 519 evrov na prebivalca nezakonita, saj ne pokriva stroškov za izvajanje zakonsko določenih nalog občin. Zato bo SOS, kot določa že dvakrat sprejet sklep na skupni seji predsedstev vseh treh združenj občin, SOS, ZOS in ZMOS, in sicer maja in junija letos, izkoristila vsa pravna sredstva za zaščito lokalne samouprave, torej vložila ustavno presojo glede zakona. Povprečnina višja, a ne dovolj za občine Združenja občin so namreč zahtevala, da povprečnim tudi v drugi polovici leta ostane 525 evrov, saj vlada ni izpolnila zavez iz sporazuma z občinami, ki je bil sprejet februarja letos letos. Na podlagi tega sporazuma naj bi zagotovila sistemske spremembe pri financiranju zakonskih nalog občin, kar bi jim do konca leta zmanjšalo stroške pri izvajanju teh nalog za 22,8 milijona evrov. Z uresničitvijo te zaveze bi povprečnina po sporazumu z občinami potem v drugi polovici leta znašala 514 evrov. A ker je vladi uspelo stroške občin zmanjšati le za 9 milijonov evrov, se je končni predlog vlade za višino povprečnine, ki je romal v državni zbor, ustavil pri 519 evrih. Odzivi županov: »662 in ne 519« Med glasnimi kritiki odnosa državne politike do lokalnih skupnosti je tudi šentjurski župan Marko Diaci. Kot poudarja, je izračun povprečnine glede na obveznosti, ki jih država nalaga občinam, pokazal, da bi morala povprečnina znašati 662 evrov. Kot so se spomladi na pogajanjih s predstavniki države dogovorili, bi se povprečni-na lahko znižala samo v primeru, da bi znižali tudi stroške. A to se ni zgodilo. Trendi gredo kvečjemu v nasprotno smer. Kot pravi Diaci, je številka absolutno prenizka. »Kot občina smo se že prej pripravili na črn scenarij, tako da smo te zadeve upoštevali. Dejstvo pa je, da se bodo reprezentativni predstavniki združenih občin morali odzvati. Kako, bo seveda odvisno tudi od sestankov, ki se bodo zvrstili v prihodnjih dneh. Investicije so že zdaj zmanjšane na minimum, kar je velika škoda. Ko se čudimo, zakaj ne uredimo lokalnih cest in javnih poti, je to zato, ker nam država ne zagotavlja denarja, ki bi nam ga morala. V občini Šentjur je v petih letih, odkar sem župan, izpada za deset milijonov evrov.« Bolje od napovedanega Franjo Debelak, župan Občine Bistrica ob Sotli, opozarja, da je vsak cent pomemben, še posebej ker je podeželje v več pogledih podhranjeno in prikrajšano, vendar bi lahko bilo še slabše. »Znesek povprečnine je nekoliko boljši, kot je bil napovedovan, čeprav stroški občin znašajo bistveno več kot 519 evrov. Ampak glede na to, da denarja ni, da moramo varčevati, je to bolje od napovedanega. Mislim, da bomo zagotovo potrebovali še kakšne nove spodbude, še posebej za okolje, kot je naše, ki je v celoti v Naturi 2000 oziroma v Kozjanskem parku. V Bistrici ob Sotli smo takšen razplet dogodkov pričakovali, tako da o rebalansu trenutno ne razmišljamo. Približanje zahtevam občin »Menim, da je to dobrodošla rešitev, ki se je približala zahtevam oziroma željam občin. Glede na to, da vlada ni sprejela tega, da bi občinam proračunske izdatke znižali, je bilo pošteno, da vlada po drugi plati povprečnino za drugo polletje zviša. To za našo občino pomeni približno deset tisoč evrov več prihodkov,« komentira župan Luč Ciril Rosc. »Povišanje povprečnine na 519 evrov na prebivalca za Občino Dobrna pomeni v drugi polovici leta za pet tisoč evrov višji prihodek. Denar bo porabljen predvsem za financiranje sprotnih odhodkov in financiranje socialnih ter drugih transferjev,« komentira Milena Krušič, ki ima v občinski upravi Dobrne na skrbi občinski proračun. StO, BJ Ta poteza vlade je bila v skladu z napovedjo podpredsednika SOS in velenjskega župana Bojana Konti-ča, ki je menil, da bo vlada v zadnjem trenutku po neuspešnih pogovorih z združenji občin morda zvišala pov-prečnino, vsekakor pa ne na 525 evrov. Občinam gleda na izid glasovanja tudi ni uspel še zadnji manever, za kar je bilo sicer malo možnosti, da bi morda z amandmaji poslancev uspele spremeniti odločitev vlade o višini povprečnine. Zakon eno, praksa drugo V SOS opozarjajo na 12. člen Zakona o financiranju občin, ki določa postopke in kriterije, po katerih se vsako leto določa količina denarja za financiranje zakonskih nalog občin - povprečnine. Kljub temu se višina pov-prečnine v zadnjem obdobju ne določa več v skladu z zakonsko opredeljenim izračunom, ampak je ves čas nižja. V prvi polovici leta je bila tako povprečnina 525 evrov po prepričanju občin za 25 odstotkov nižja od zakonsko določene. Vse to je posledica vladnega varčevanja. Kot še navajajo v SOS, bi povprečnina morala pokrivati vse tiste stroške nalog, ki jih imajo občine v skladu z zakonodajo: financiranje predšolske vzgoje, kulture, zdravstva, šolstva, sociale ... SOS in ostali združenji so zaradi nenehnega zniževanja povprečnine v zadnjih nekaj letih zahtevali, da se mora višina stroškov zakonskih nalog občin uskladiti z višino povprečnine, če se ta nenehno znižuje. Pokritost P / str. Občinam po odločitvi DZ ostajajo le še pravna sredstva: z leve Bojan Kontič, Ivan Žagar in Robert Smerdeu. SOS: ne interventno in ne sistemsko Pogajanja med vlado in občinami za višino povprečnine v letu 2015, ki so se začela lani jeseni, so bila podobna saga kot pogajanja v zadnjih tednih za povprečnino v drugi polovici letošnjega leta. Dogovor med vlado in občinami iz februarja letos naj bi prinesel administrativno razbremenitev občin, večjo preglednost zakonodaje in posledično nižje stroške občinam. Te cilje naj bi v prvi fazi dosegli z vladnim interventnim zakonom, težkim 15 milijonov evrov, in z že omenjenimi sistemskimi spremembami za nižje stroške zakonskih nalog občin v višini 22,8 milijona evrov. Medtem ko je vlada v pričakovanju učinkov znižanja stroškov tako za prvo polovico leta povprečnino s 536 evrov znižala na 525 evrov, za drugo polovico leta pa s 525 na 519 evrov, občine nižjih stroškov uresničevanja zakonskih nalog na podlagi interventnega zakona in sistemskih sprememb ne zaznavajo in ne občutijo. »Pričakovali smo takšne zakonodajne spremembe, ki bodo preraz-košne standarde in normative na različnih področjih uskladile z zmožnostmi tako občin kot države in da bo vlada obstoječo zakonodajo očistila nepotrebnih postopkov in opravil,« so sporočili iz SOS. Pričakovali so tudi, da bodo ministrstva bolj aktivna s svojimi predlogi Tako, kot navajajo v SOS, svojih predlogov ministrstva večinoma niso imela ali so trdila, da predlogov občin ni mogoče uresničiti. »Še več, ministrstvo za zdravje se ni odzvalo na noben poziv, dopis, pobudo ali zahtevo občin. Zato rezultatov z vidika finančnih prihrankov ni bilo,« so še ogorčeni v SOS. ROBERT GORJANC «■ I ■ «vi Gibanje višine povprečnine in pokritost s stroški na prebivalca v občini Vir: Skupnost občin Slovenije (SOS) Povprečnina Stroški / preb. 1 - ^ 1 1 II f ■ 2009 1 2010 2011 2012 2013 2014 90% 87% 84,9% 83,53% 83% 80,95% 538,45 550,00 554,50 (554,50)543 536,00 536,99 598,00 633,00 652,00 658,00 646,00 662,10 4 GOSPODARSTVO Nikoli z glavo skozi zid Lastnik slatinskega podjetja Gic Gradnje Ivan Cajzek uspešno rast pripisuje jasni viziji in odličnim lastnim kadrom - Stanovanja bodo gradili v Sloveniji in na Hrvaškem Gic Gradnje iz Rogaške Slatine so v regiji in tudi državi eno redkih podjetij, ki jih kriza v gradbeništvu ni spravila na kolena. Prav nasprotno, v preteklih letih je še povečalo obseg dela in svojo dejavnost okrepilo z novimi naložbami. Pred kratkim je kupilo 75-odstotni lastniški delež v mariborskem podjetju Sončni dom, ki se ukvarja z varovanjem starostnikov, pred nekaj dnevi je njegovo hčerinsko podjetje Trik Kamenine postalo lastnik kamnoloma v Poljčanah. Direktor in lastnik Gic Gradenj Ivan Cajzek pravi, da svojega položaja niso okrepili na račun propada večjih gradbenih podjetij, saj je danes v primerjavi z leti pred krizo posla za polovico manj, poleg tega se je na trgu pojavilo veliko domačih in tudi tujih konkurenčnih podjetij. »Naše podjetje je imelo srečo, da je v krizo vstopilo zdravo, nismo bili pretirano podhranjeni ali zadolženi. K uspehu je najbrž nekaj prispevala tudi poslovna sreča, ampak brez trdega dela, jasne vizije in odličnih kadrov nam preteklih let zagotovo ne bi uspelo preživeti tako, kot smo jih,« pravi Ivan Ca-jzek in poudarja, da v vsem času krize od leta 2008 do danes niso odpustili nobenega delavca. Število zaposlenih so še povečali in nenehno vlagali v izobraževanje. »Naša prednost je tudi v tem, da ne izvajamo navadnih gradbenih del, kar je sicer na trgu najlažje početi, ampak se preživljamo z zahtevnimi projekti, ki potrebujejo sposobne ljudi in veliko specifičnih znanj. In vse to v našem podjetju imamo. Zato se tudi lahko pohvalimo z naročniki, kot so Nuklearna elektrarna Krško, Nato in ministrstvo za obrambo, Lek, Henkel, Slovenske železnice in še nekateri drugi, za katere je treba imeti več kot le včeraj odprto in jutri zaprto garažno podjetje brez tradicije, kadrov in referenc,« je do nelojalne konkurence, ki se je razpasla v zadnjih letih, kritičen Cajzek. Na slovenskem trgu lahko dela vsak Prav ta nelojalna konkurenca je tudi razlog, da ima- Ivan Cajzek letos praznuje 25 let Gic Gradenj, ki so iz lokalnega gradbenega izvajalca zrasle v pomembno slovensko gradbeno podjetje. jo podjetja s tradicijo, kot so Gic Gradnje, velike težave pri pridobivanju poslov na javnih razpisih. »Naložb zasebnega sektorja ni veliko, zato nam ne preostane drugega kot borba na javnih razpisih, kar pa je zelo klavrno početje. Ko pripraviš petdeset ponudb, a ne dobiš posla, in ko vidiš, za kakšno ceno te posle dobivajo drugi, se vprašaš, ali ima vse skupaj sploh še kakšen smisel. Cene so namreč od neke normalne, ki še zagotavlja preživetje in minimalno razširjeno reprodukcijo, na področju nizkih gradenj nižje za 40 ali celo 50 odstotkov, pri visokih gradnjah pa za 15 in tudi za 30 odstotkov,« razmere na področju javnih naročil opisuje Cajzek. Zato bi bilo treba po njegovem mnenju na ravni države določiti vsaj minimalne zahteve o tem, kakšne kriterije mora izpolnjevati podjetje, ki sodeluje na javnih razpisih. Tako kot imajo to urejeno na Hrvaškem, kjer mora gradbeno podjetje izpolnjevati celo vrsto pogojev, od točno določenega števila vseh zaposlenih do določenega števila inženirjev, da se sploh lahko začne potegovati za kakšen posel. »Na hrvaški gradbeni trg se ne da priti s takšno lahkoto kot na slovenskega. Pričakajo te sicer z odprtimi rokami, a ko dobiš navodila, kaj vse moraš izpolnjevati, se zgodba obrne v povsem drugo smer. Tudi Slovenija potrebuje takšna pravila, a ne zato, da bi imela domača gradbena podjetja prednost, ampak da bi gradbeni trg končno začel normalno delati, da bi raslo število zaposlenih in da bi se povečala tudi kakovost gradnje. Zdaj pa je tako, da lahko vsak dela vse, nobenih pogojev ni, če pa že so napisani, jih lahko z malo spretnosti na papirju izpolni vsak. Na odprtem evropskem trgu si je pač mogoče izposoditi vse -tudi zaposlene in reference. Saj tega nihče ne preverja,« pravi Cajzek. Kljub vsem tem težavam je po besedah Ivana Cajzka življenje gradbincev letos veliko lažje, kot je bilo lani ali v preteklih letih. Razlog je v spremenjeni politiki bank, ki postajajo vse bolj odprte do podjetij, predvsem pa je zdaj jasno, s katerimi bankami je sploh mogoče sodelovati. »Še ne tako dolgo nazaj nismo vedeli, kdo bo na trgu zdržal dlje - banke ali mi,« pravi slatinski gradbinec. Letos 10-odstotna rast Gic Gradnje približno polovico prihodkov ustvarijo z deli za zasebne investitorje, drugo polovico prinesejo javna naročila in proračunski porabniki. Lani je imela družba približno 23 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in se je uvrstila na petnajsto mesto med slovenskimi gradbeniki. Za letos Ivan Cajzek glede na projekte, ki so jih pridobili, napoveduje 10-od-stotno rast. Celotna skupina, v kateri so poleg matičnega podjetja še družbe Trik Kamenine, IPI in po novem tudi Sončni dom, naj bi ustvarila od 35 do 40 milijonov evrov čistih prihodkov. Njihovi najpomembnejši projekti so letos prenova pisarn in garaž v nuklearki, prenova vojaškega letališča v Cerkljah, gradnja lekarne in garažne hiše v Rogaški Slatini, gradnja velike upravne stavbe Hranilnice Lon v Kranju in tudi gradnja večnamenske dvorane v Že-talah. Najverjetneje bodo letos začeli graditi tudi prvega od blokov v Podčetrtku, kjer ne bodo le izvajalci, ampak tudi investitorji. Zemljišče so kupili že pred časom, tudi vse projekte so že naredili, s kakšnim tempom bodo gradili, pa bo odvisno od povpraševanja. Načrtujejo gradnjo več blokov, v katerih bo skupaj 90 stanovanj. Podobno gradnjo, vendar z manj stanovanji, načrtujejo tudi v Ljubljani, a le pod pogojem, če jim bo uspelo dobiti partnerja. »Slovenski nepremičninski trg je še vedno v krču, zato naložbe v gradnjo stanovanj pomenijo veliko tveganje. Tega si vsaj za zdaj, ko so prodajne cene stanovanj relativno nizke in je kupna moč še vedno slaba, ne moremo privoščiti. Sicer pa v našem podjetju nismo šli nikoli z glavo skozi zid in morda je prav to razlog, da smo še vedno med živimi,« pravi Ivan Cajzek. Pet kamnolomov Na vprašanje, zakaj ne gradijo stanovanj za turistične potrebe tudi v svoji domači Rogaški Slatini, Cajzek odgovarja, da je pač dovolj drugih vlagateljev in da so povsem zadovoljni, če tisti, ki gradijo, v njihovem podjetju kupujejo gradbeni material. Ponudbo tega so z nakupom kamnoloma v Poljčanah, za katerega so plačali 2,5 milijona evrov, še povečali. Zdaj imajo kar pet kamnolomov - po dva v Poljčanah in občini Šentjur ter enega v Rogaški Slatini - in so eden pomembnejših ponudnikov in predelovalcev surovin za potrebe gradbeništva v tem delu Slovenije. JANJA INTIHAR Foto: arhiv GIC Gradnje Na Hrvaškem stanovanja za policiste Gic Gradnje bodo na Hrvaškem, kjer imajo že nekaj let hčerinsko podjetje, letos začele graditi stanovanja za policijski sindikat. Predpogodbo so že podpisale, stanovanjske bloke bodo zgradili na Reki ter v Pulju in Zagrebu. »Nočemo vojne s sindikati, a čas je, da ugriznemo v kislo jabolko« Minister Zdravko Počivalšek o ukrepih za dvig konkurenčnosti Na nedavnem srečanju z vodstvom podjetja BSH in gospodarstveniki Saša regije v Nazarjah je Zdravko Počival-šek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, predstavil ukrepe, ki jih pripravljajo v vladi za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva. Ti so osredotočeni na tri glavna področja: odpravo administrativnih ovir, giblji-vejšo delovnopravno zakonodajo in obvladovanje stroškov delovne sile. Kar zadeva odpravljanje administrativnih ovir, je Počivalšek povedal, da je krovno to projekt ministrstva za javno upravo, medtem ko na gospodarskem ministrstvu preučujejo negativne primere, da se v prihodnje ne bi več dogajali. Zato pri tem pridobivajo tudi informacije iz gospodarstva. »Če bomo na ministrstvu in v vladi birokratsko reševali pro- bleme, bo ovir samo še več,« je poudaril Zdravko Počivalšek. Lažje odpuščanje, lažje zaposlovanje Na področju delovnoprav-ne zakonodaje minister Počivalšek izpostavlja raziskave, ki ugotavljajo, da je tam, kjer je ureditev trga dela toga, tudi brezposelnosti višja in obratno. Kot zgled gibljive delovnopravne zakonodaja navaja anglosaksonske države in poudarja, da je nujno hitrejše odzivanje na spremembe, do katerih prihaja v gospodarskem okolju. Če bo na tem področju storjen korak naprej, sčasoma ne bomo imeli več vzporednih načinov izogibanja zaposlovanju za nedoločen čas, kot sta na primer študentsko in agencijsko delo. »Ni ga zakona, ki bi delodajalce prisilil, da bi zaposlovali za nedoločen čas. Zato moramo vzpostaviti pogoje za lažje zaposlovanje in tudi lažje odpuščanje, kakorkoli se že to sliši,« je še dejal Zdravko Počivalšek. Ob tem dodaja, da je treba urediti tudi pereče vprašanje sezonskega dela, ki zlasti velja v panogah, kot so gradbeništvo, kmetijstvo in turizem. Obletnica vlade pravi čas za akcijo Počivalšek je še poudaril, da ne gre za vojno s sindikati, ampak za to, da v vladi omogočijo pogoje za več delovnih mest in več prihodkov za državo. »To ne pomeni, da se s sindikati ne nameravamo pogovarjati. Ampak kdor pričakuje od sindikatov vnaprejšnje soglasje, se moti,« je realističen gospodarski minister. Sedanji čas ob prvi obletnici Cerarjeve vlade se Počival-šku zdi prava priložnost, da se vlada loti tega dela strukturnih reform, da ugrizne v to kislo jabolko, saj bo odlašanje zmanjšalo možnosti za uspeh reform. »Ne odrekam pomena tem temam, vendar vprašanje prevoza na delo, malice ... ni ključno za uspeh strukturnih reform,« je prepričan Zdravko Počivalšek. Za učinkovitejše nagrajevanje Gospodarski minister je na srečanju v Nazarjah še poudaril, da spadamo v skupino držav, ki ima najmanj obremenjen kapital in najbolj obremenjen strošek delovne sile. Zato na ministrstvu za finance pripravljajo reformo davčnih razredov, vendar o podrobnostih Počivalšek ni želel govoriti. Izpostavil je le, da naj bi ta ukrep pripomogel k bolj stimulativnemu nagrajevanju v podjetjih z veliko inženirji in drugimi visoko izobraženimi. Ti zaposleni ob sedanji ureditvi davčnih razredov ob poviši-cah bolj malo pridobijo, več dobi država. Za učinkovitejše nagrajevanje uspešnih delavcev zakon pripravljajo tudi na gospodarskem ministrstvu. »Gre za zakon za nagrajevanje uspešnosti delavcev iz naslova dobička. Podjetja, ki ga ustvarjajo, bodo lahko del dobička namenila za 13. ali 14. plačo in bodo ob tem oproščena vseh prispevkov, pri čemer bodo morala plačati polovico dohodnine.« Nagrad ne bo za vse delavce Zdravko Počivalšek je pri tem še poudaril, da takšna oblika nagrajevanja v podjetjih z dobičkom ne bo obvezna za vse delavce, čeprav pričakuje pritiske, da bi bila v zakonu sprejeta takšna ureditev. »Na to ne bomo pristali, tudi če tega zakona ne bo,« je odločen Počivalšek. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je odločen, da mora vlada narediti korak naprej pri uresničitvi strukturnih reform. Kot je še povedal, bodo morala podjetja po tem zakonu pripraviti pravičen in pregleden sistem nagrajevanja uspešnosti, za nagrade uspešnim delavcem pa naj bi bilo po njegovih besedah namenjenih približno 20 odstotkov dobička. ROBERT GORJANC Foto: RG GOSPODARSTVO 5 Nemci računajo na bivše delavce Za najem Aerovega obrata v Šempetru izbrano nemško podjetje AMC-AG -bi kupilo že pred dvema letoma OB ROBU Aero Novi najemnik Aerovega obrata v Šempetru bo skupaj s proizvodnjo najel tudi blagovno znamko. JANJA INTIHAR Včeraj nemogoče, danes edina rešitev Prav žalostno je prebrati, ko predstavnik nemškega podjetja, več kot tisoč kilometrov oddaljenega od Celja, zapiše, da stečaj Aera sploh ne bi bil potreben. In še bolj žalostno je, ko veš, da to ve tudi marsikdo le 75 kilometrov stran. A dokler bodo pri nas prevladovali zasebni interesi, dokler bodo politika in njeni podaljški tisti, ki edini vse najbolje razumejo, vedo in delajo, bo najbrž moralo pasti še kakšno podjetje. V javnosti sicer velja, da je usodo Aera, ki je v svoji skoraj 90-letni zgodovini doživel mnogo vzponov in padcev, po letu 2009 pa je njegovo poslovanje začelo le še strmo podati, zapečatila Družba za upravljanje terjatev bank, zadnja lastnica celjskega podjetja pred stečajem. Ker da ji ni bilo v interesu, da bi Aeru zagotovila borih 1,5 milijona evrov likvidnostnega posojila in s tem ohranila proizvodnjo, tradicijo, tehnološko znanje, blagovno znamko in tudi približno sto delovnih mest. Brez svežih sredstev pač ohranitev proizvodnje ni bila mogoča. Vendar pogled nazaj razkriva, da vsega le ni kriva slaba banka. Aero je bil pred stečajem kar nekaj let na trgu, vlada ga je uvrstila na seznam petnajstih podjetij, ki jih namerava prodati, tudi v vodstvih družbe in banke so ves čas zagotavljali, da iščejo kupca oziroma strateškega partnerja. A so hkrati ves čas tudi zatrjevali, da za Aero nihče ne kaže pravega zanimanja. Govorilo se je o Turkih, ki bi kupili vsaj del proizvodnje, o češki družbi Koh-i-Noor, ki je bila nekoč lastniško že povezana s celjskim podjetjem, in pred dvema letoma tudi o »nekih« Nemcih, za katere pa je takrat vodstvo Aera dejalo, da sploh niso resni in da njihovo zanimanje za nakup podjetja pravzaprav skriva le željo, da čim bolj preverijo svojo konkurenco. Zdaj ko ti Nemci oziroma družba AMC-AG prihajajo v Aerov obrat v Šempetru, pa se razkriva, da so pred dvema letoma mislili še kako resno. Prepričani, da nakup ne bi koristil le Aeru, ampak ob vse večji konkurenci iz Azije tudi njim, so dali, kot pravijo, zelo dobro ponudbo. Vendar so jih tisti, ki so odločali o podjetju, ustavili in do konkretnih pogajanj nikoli ni prišlo. V podjetju AMC-AG še danes ne razumejo, zakaj jim Slovenci niso hoteli prodati podjetja, da bi s tem preprečili njegov stečaj. Tega najbrž ne ve tudi 155 delavcev, ki so že od aprila na zavodu za zaposlovanje. Zagotovo pa o tem vse vedo tisti, ki bi jim prodaja podjetja Nemcem najverjetneje prekrižala kakšne druge načrte. Kakorkoli, ti isti Nemci bodo zdaj, tako vsaj kaže, najeli in kasneje tudi odkupili Aerovo proizvodnjo. Vendar bo izkupiček od posla zagotovo precej nižji od zneska, ki bi ga država ali banke lahko iztržili pred dvema letoma. Če ne bo kakšnih zapletov »po slovensko«, bo proizvodni obrat Aera v Šempetru najelo nemško podjetje AMC-AG. Stečajna upraviteljica Alenka Gril je med šestimi pobudniki iz Slovenije in tujine izbrala Nemce, ker so za mesečno najemnino ponudili občutno več od pričakovanih 30 tisoč evrov. Podjetje AMC--AG, ki sodi v isto branžo kot Aero, se je že pred časom zanimalo za nakup celjskega podjetja, vendar z vodstvom, lastniki in bankami ni našlo skupnega jezika. Nakup proizvodnje v Šempetru in ne le najem ga zanima tudi zdaj. Aero je v Šempetru imel proizvodnjo dveh svojih najpomembnejših programov - odlepljivih izdelkov in samolepilnih trakov. S tema programoma je ustvaril največ prihodkov, v Šempetru je delala tudi večina od 150 delavcev, kolikor jih je bilo v podjetju zaposlenih ob stečaju aprila letos. Da z oddajo šempetrskega obrata v najem ne bo težav, je bilo jasno že takoj po stečaju, saj so si domači in tuji interesenti skoraj podajali kljuko vrat stečajne pisarne. Na razpis za zbiranje ponudb se jih je potem prijavilo »le« šest, Alenka Gril pa se je odločila za tistega, ki je ponudil najvišjo najemnino. Koliko znaša, ne želi razkriti, saj pogodba z izbranim najemnikom, podjetjem AMC-AG, ki bo v upravljanje dobilo za skoraj 60 tisoč kvadratnih metrov zemljišč in objektov ter vse z obratom povezane pravice in dovoljenja ter tudi blagovno znamko Aero, še ni podpisana. Zagon proizvodnje že jeseni? Stečajna upraviteljica bo obrat v Šempetru dala v najem za eno leto, najemnik bo imel tudi predkupno pravico. Kot je povedala, je pogodbo, ki obsega kar 30 strani, podjetju AMC-AG že poslala v podpis. Vendar hočejo pred podpisom predstavniki nemškega podjetja opraviti še temeljit pregled opreme. »Če bo šlo vse po sreči, bi lahko proizvodnjo v Šempetru spet zagnali že jeseni. Ko bo pogodba podpisana, bo moralo soglasje dati še sodišče, potem bo začel teči še rok za pritožbe. Imam slab občutek, vendar upam, da se motim in da nihče od tistih, ki niso bili izbrani, ne bo vložil pritožbe,« pravi Alenka Gril, ki na vprašanje, koliko ljudi bi spet lahko dobilo zaposlitev v šempetrskem obratu, še nima odgovora. So pa bivši zaposleni že dali soglasje, da lahko predstavnikom podjetja AMC-AG posreduje njihove naslove. Pred dvema letoma so jih zavrnili Aero in nemško podjetje AMC-AG sta se do zdaj na evropskem trgu srečevala kot konkurenta. Tudi Nemci imajo namreč podoben program, kot ga je imelo celjsko podjetje, vendar je njihova konec letošnjega leta. Tudi rok za plačilo zavarovanih finančnih terjatev, ki pa jih mora zdravilišče poravnati v celoti, je leto 2023. Thermana ima za 35 milijonov evrov terjatev, od katerih pa je treba odšteti 12 milijonov evrov. Za tolikšni znesek se je namreč Družba za upravljanje terjatev bank odločila, da ga pretvori v lastniški delež. S tem slaba banka ni postala stoodstotna lastnica Thermane, saj je 300 evrov svojih terjatev v lastniški delež pretvoril tudi upnik Borut Dolar. JI Nov nadzorni svet, ki so ga delničarji imenovali na seji skupščine 7. julija, pa se je odločil za nove spremembe. Vodenje uprave je v teh dneh prevzel predsednik nadzornega sveta Peter Kunstič iz ljubljanskega inštituta za svetovanje in izobraževanje. Kot so sporočili s Polzele, bo Kunstič »upravo vodil do izpolnitve pogojev za nastop novega predsednika uprave«. JI ponudba izdelkov precej širša. Kot so nam sporočili iz podjetja, se njihov program dopolnjuje s programom Aera in bo torej obogatil njihovo ponudbo, zato je vsaka bojazen, da nameravajo proizvodnjo slovenskega podjetja preseliti v Nemčijo, povsem odveč. V AMC-AG namreč ne skrivajo, da želijo obrat v Šempetru kupiti. Pravzaprav so se za nakup Aera zanimali že pred dvema letoma in v Celje, kot pravijo, poslali dobro ponudbo, vendar žal do pogajanj ni prišlo. »Takratno vodstvo Aera, lastniki in banke pač niso mogli narediti koraka naprej,« so povedali v podjetju AMC--AG, kjer tudi menijo, da bi močen finančni vlagatelj zagotovo preprečil stečaj. Prisotni v sto državah Podjetje AMC-AG, ki ima sedež v mestu Hagenow, na leto ustvari približno sto milijonov evrov prihodkov. Kar 80 odstotkov izdelkov proda na tuje trge, prisotno je v sto državah. Tovarni ima v Hamburgu in na Japonskem, hčerinska podjetja in skladišča pa v Španiji, Rusiji in Ukrajini. Samo v nemški tovarni zaposluje 225 ljudi. Na vprašanje, koliko ljudi nameravajo zaposliti v Šempetru, v nemškem podjetju niso odgovorili, a so poudarili, da vsekakor računajo na bivše delavce Aera. Brez njih in njihovega znanja, pravijo, si ponovnega zagona proizvodnje niti ne morejo predstavljati. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) Od prejšnjega tedna je v stečaju tudi Aerovo hčerinsko podjetje Aero Copy, ki je bilo nekoč pomemben proizvodni del Aera, v njem so izdelovali samokopirni papir. Aero Copy je deloval le še na papirju, saj so proizvodnjo ukinili že pred nekaj leti, prav tako tudi ni imel nobenega zaposlenega. Upniki so se pritožili Včeraj bi sklep o potrditvi prisilne poravnave v Thermani, ki ga je celjsko sodišče sprejelo 7. julija, moral postati pravnomočen. Vendar je Odvetniška pisarna Soklič v imenu nekaterih manjših finančnih upnikov ta teden na sklep vložila pritožbo. Za katere upnike gre, v prisilne poravnave, prav tako odvetniški pisarni niso želeli razkriti, povedali so le, da gre za upnike, ki so (bili) tudi manjši delničarji družbe in v imenu katerih so že doslej v postopku prisilne poravnave vložili nekaj pritožb in ugovorov. S kakšnim argumentom izpodbijajo sklep o potrditvi še ne želijo povedati. Kot je že znano, je sodišče ob potrditvi prisilne poravnave določilo, da bo morala Thermana navadnim finančnim upnikom poplačati 55 odstotkov terjatev. Rok za plačilo je leto 2023, prvi obrok morajo upniki dobiti Vrh Polzele na prepihu Kadrovskih sprememb v vrhu tovarne nogavic s Polzele očitno še ne bo konca. V manj kot štirih mesecih so se na čelu podjetja zgodile že tri zamenjave, ki jim bo kmalu sledila še četrta. Marca letos je po odstopu Karmen Dvorjak funkcijo predsednika uprave začasno prevzel Branko Krašovec. Junija, kmalu po tistem, ko se je v javnosti začelo govoriti, da se skupaj s hrvaškimi partnerji zanima za nakup tovar- ne, je zdaj že bivši nadzorni svet Krašovca odstavil in za novega predsednika uprave imenoval Matjaža Trtnika, sicer vodjo proizvodnje v podjetju. Trtnik je bil imenovan za obdobje enega leta, do konca junija 2016. 6 IZ NAŠIH KRAJEV Na javnih zelenih površinah je prepovedano parkiranje. Občinski redarji, ki so morali v Drapšinovi ulici zaradi prijav posredovati, se zavedajo težav stanovalcev, a se morajo kljub temu na vsako prijavo odzvati in ustrezno ukrepati. Že pred časom so ravno občinski redarji pristojne v občinskih oddelkih tudi opozorili na to problematiko in na to, da se bo zadeva morala nekako urediti. Toda ta težava glede parkiranja na javnih površinah še zdaleč ne obstaja samo v Drapšinovi ulici, ampak je prisotna tudi drugje. V Celju na primer najbolj izstopata območji Na zelenici in Otok, kjer so velikokrat vozila zaradi nezadostnih parkirnih mest parkirana na intervencijskih poteh. Vendar stanovalci sami so nemočni v urejanju javnih parkirišč in zelenic, kar jih pogosto pahne tudi v kršenje predpisov. Videz okolice bi bil po mnenju stanovalcev lepši, če bi uredili le nekaj dodatnih parkirnih mest na uničenem delu zelenice. Gre samo za nekaj kvadratnih metrov površine. (Foto: GrupA) Peticija zaradi parkirne rak rane Stanovalci v Drapšinovi ulici 17 javno pozivajo občino, naj uredi parkirna mesta, ki jih kritično primanjkuje »Verjamemo, da je ohranjanje zelenih površin pomembno za mesto in tudi nam se zdi pomembno, da zelenice so, vendar mislimo, da bi občina izjemoma tam, kjer se pojavljajo drastične težave s parkiranjem, s stanovalci morala najti kompromis, in to hitreje,« pravi Uroš Kos, predstavnik stanovalcev v Drapšinovi ulici 17 v Celju. Njihov problem glede parkiranja se zrcali skoraj v vsaki soseski v vsakem mestu, saj je vozil vedno več, razlika je le ta, da so se stanovalci Drapšinove ulice 17 javno izpostavili s podpisom peticije za čimprejšnjo ureditev nastale situacije. Stanovalci omenjenega bloka so v preteklosti na lastne stroške in po takratnem dogovoru z občino asfaltirali okolico bloka in uredili parkirana mesta. A to je bilo že pred več kot desetimi leti. Z naraščanjem števila stanovalcev je naraslo tudi število osebnih vozil. Situacija se zaostruje, saj so lastniki stanovanj pri poskusu, da bi pridobili kakšno dodatno parkirno mesto, >trčili< v odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu javnih in drugih zelenih površin v Mestni občini Celje. Ta namreč ureja varstvo javnih zelenih površin na območju občine in določa, da se »ohranijo zasnova in funkcionalnost zelenih površin ter načrtovan videz in urejenost zelenih in drugih površin«. Tudi preluknjane pnevmatike »Razmere so res kritične. Tudi če izkoristimo vsa Uroš Kos, predstavnik stanovalcev v Drapšinovi ulici 17 v Celju, pravi, da so parkirna mesta - le če bi za to dobili čim prej dovoljenje občine - pripravljeni urediti na lastne stroške. označena in neoznačena parkirna mesta pred blokom in ob njem, tisti, ki pridejo iz služb domov v večernih urah, nimajo kje parkirati,« pravi Kos. Zato so nekateri, ki prostora ne najdejo več, prisiljeni parkirati na zelenici ob bloku ali na delu makadamske povezovalne poti med Drapšino-vo in Šaranovičevo ulico. Občinski redarji nato te voznike kaznujejo. Redarje vztrajno kliče nekdo iz soseščine in stanovalce, ki parkirajo na zelenici, prijavlja. Zato so se skoraj skrhale sosedske vezi, saj se natančno ne ve, kdo to ves čas počne. »Če pa je slučajno kdo parkiral pred sosednjim blokom, se je dogajalo tudi, da je imel naslednji dan preluknjano pnevmatiko. Zadeve so resne in nanje ne opozarjamo kar tako. Vemo, da se s podobnimi stvarmi soočajo tudi stanovalci ostalih sosesk,« je jasen Kos. Medel odziv občine Septembra lani je Atrij, ki je upravnik omenjenega bloka, občini poslal tudi dopis oziroma prošnjo (za bloka v Drapšinovi ulici 15 in 17), da se spremeni prostorski akt zaradi možnosti umestitve dodatnih parkirišč. »Etažni lastniki imajo težave z parkiranjem svojih vozil, ker njihovo število ni primerno času, v katerem živimo,« je zapisal v prošnji občini. 30 parkirišč (15 ob vsakem bloku) je enostavno premalo za več kot 80 stanovalcev v 40 stanovanjih. »Kompromisno rešitev s celjsko občino smo poskušali v zadnjih letih večkrat najti s pomočjo ureditve kamnito travnatih plošč, kar bi se lepo vklopilo v našo okolico, saj se tudi mi zavzemamo za to, da je okolica urejena. Žal smo pri teh prizadevanjih naleteli na gluha ušesa pristojnih služb,« je v imenu stanovalcev ogorčen Kos. Nezadovoljen je tudi Sebastijan Guzelj iz Atrija, ki podpira željo stanovalcev, da bi rešili težave glede parkiranja. Poudarja, da bi morali v občini razumeti, da ne gre samo za poseganje v zelene površine, ampak da gre za težave ljudi. »S predstavniki občine je bil lani jeseni na to temo tudi sestanek, vendar konkretnih rešitev občine žal ni bilo,« pravi Guzelj. Na območju zelenih površin v Drapšinovi ulici naj bi bila v preteklosti predvidena gradnja zaklonišč, v prihodnosti pa gradnja mini garažnih hiš. »Vendar so to dolgoročni načrti, medtem ko ti ljudje potrebujejo rešitev zdaj,« dodaja Guzelj. Da je bil odziv občine zelo mlačen, je mogoče raz- brati tudi iz dopisov med Atrijem in Oddelkom za okolje in prostor ter komunalo MOC, ki smo jih pridobili. Iz njih je razvidno, da se občina oklepa odlokov in da »rešitve v smislu širitve parkirišč ni«. Kaj so z občine odgovorili nam? Odgovore smo poskušali poiskati tudi mi, saj se s podobnimi težavami srečujejo v drugih mestnih in primestnih naseljih. Na območju, ki se nanaša na Drapšinovo ulico, posege v prostor določa Odlok o zazidalnem načrtu Dečkovo naselje, kjer je zemljišče opredeljeno kot del prostorske enote večstanovanjskih objektov. »Zazidalni načrt je natančen do te mere, da ima točno določena parkirna mesta za celotno območje, kar je razvidno tudi iz grafičnih prilog odloka. Iz njih sledi nezadostno število parkirnih mest,« so nam še odgovorili iz Oddelka za okolje in prostor ter komunalo MOC. »Zazidalni načrt je bil sprejet s sodelovanjem javnosti, zato je za ureditev novih parkirnih mest treba pripraviti spremembo prostorskega akta, kar je daljši postopek in ga v občini načrtujemo za prihodnje leto,« so še zapisali. »Na zelenicah tudi glede na določila drugih odlokov, ki veljajo, ne moremo načrtovati novih objektov, kot je na primer parkirišče. Upoštevanje določil zazidalnega načrta, ki je izvedbeni prostorski akt, je obvezno. Kakršnokoli spreminjanje brez ustreznega postopka, kot ga za spremembo prostorskega akta predvideva Zakon o prostorskem načrtovanju, ni dopustno, saj bi v nasprotnem primeru utrpeli posledice vsi tisti, ki jim z zazidalnim načrtom predvidene ureditve omogočajo načrtovano rabo objektov in površin.« Dela zelenice že tako ali tako ni Stanovalci niti s takšnim odgovorom niso zadovoljni, čeprav razumejo, da se je predpisov treba držati in da občina mimo njih ne more. A ne razumejo, da se občina med drugim sklicuje tudi na odlok, ki se ga ne drži, kot bi se ga morala. V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu javnih in drugih zelenih površin v MOC, na katerega se je občina sklicevala tudi v medlem odgovoru upravniku objektov v Drapšinovi ulici, namreč piše, da je >zelene površine in druge javne površine treba redno urejati, varovati in vzdrževa-ti<. A Kos opozarja: »Del zelenice, kjer smo primorani parkirati, ker drugje ne moremo, namreč v naravi dejansko že vrsto let ne obstaja. Ko so v Šaranovičevi ulici pred leti izvajalci opravljali gradbena dela, so za prevoze materiala tja uporabili ravno to zelenico, na katero so kasneje nasuli gramoz. Mi sami smo nato, ker je bilo vse uničeno od vožnje gradbenih strojev, zamenjali del kamnitih plošč, da smo okolico vsaj nekoliko uredili. Na nekaterih delih sploh ni več trave, torej tako ali tako ni več zelenice,« pravi Kos. In dodaja, da občine to ves ta čas ni motilo in da nihče zaradi že uničene zelenice do zdaj ni odreagiral niti je ni uredil, da bi bila takšna kot pred časom. »Vse, kar bi rabili, je, da bi ravno na tem delu zelenice, ki je torej pravzaprav že ni več, uredili štiri ali šest parkirnih mest, kar bi nam zadostovalo. S to peticijo želimo samo, da bi dosegli premik pri iskanju rešitve,« omenja Kos. SIMONA ŠOLINIČ Pogodba za prizidek podpisana ŽALEC - Župan Janko Kos je z direktorjem trebanjskega podjetja Ce-Invest Francem Cvetanom podpisal gradbeno pogodbo za gradnjo prizidka k Domu II. Slovenskega tabora Žalec. Projekt bo občino stal približno pol milijona evrov. Denar bo zagotovila iz letošnjega proračuna. Izbrani izvajalec, ki do zdaj z občino še ni posloval, se te dni že uvaja v dela, delovni stroji pa bodo zabr-neli v prvih avgustovskih dneh. Gradnja naj bi se po besedah direktorja podjetja Franca Cvetana končala v šestih mesecih. Z razširitvijo in s preureditvijo prostorov kulturnega doma bodo v Žalcu pridobili primerno veliko avlo, ki bo poleg osnovne naloge, sprejema obiskovalcev, postala še dodaten prostor za izvedbo manjših kulturnih in drugih prireditev. Uredili bodo še garderobe in nujne skladiščne prostore. V nadstropju prizidka bodo v naslednjih letih uredili tudi dodaten prostor za Medobčinsko splošno knjižnico Žalec. To in tudi energetsko obnovo trideset let starega objekta so sicer sprva želeli urediti sočasno z gradnjo prizidka, a bo treba na dokončno in celovito prenovo še nekoliko počakati. »Verjamem, da bodo v prihodnjih mesecih objavljeni primerni razpisi za energetsko obnovo,« pravi župan Janko Kos, ki upa, da bi lahko objekt obnovili tudi s pomočjo evropskega denarja. Kljub gradbenim delom se bodo v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, ki domuje v teh prostorih, trudili, da bodo izpeljali ves začrtan program. LK IZ NAŠIH KRAJEV 7 Protipoplavna polomija v Nazarjah Z ministrstva, ki je srečanje pripravilo, ni bilo nikogar - Odločen protest nekaterih zgornjesavinjskih občin »Na tem mestu, kjer stojim, je bila že večkrat voda. Upam, da je ne bo več,« je med razpravo v nazarskem domu kulture slikovito opozoril predstavnik zgornjesavinjske civilne iniciative za izboljšanje protipo-plavne varnosti Lojze Gluk. NAZARJE - V tem kraju Zgornje Savinjske doline je bilo srečanje na temo Kako živeti s poplavami, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju z republiškim inštitutom za vode. Gre za prvega od sedemnajstih takšnih srečanj, ki se bodo vrstila po vsej Sloveniji. Zgornja Savinjska dolina je eno od območij, kjer so ljudje poplavnega gorja siti in že vedo, kako med poplavami ravnati. Srečanje, ki so ga predstavili kot »ozaveščevalni dogodek«, je bilo razdeljeno na več sklopov. Najprej so predstavili različna dosedanja prizadevanja države za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Sloveniji, nato poplavne evidence in informacijske sisteme ter samozaščitno ukrepanje ob poplavah, zaključek je bil namenjen vprašanjem udeležencev in razpravi. V uvodnem delu so bila med drugim predstavljena uradno določena območja pomembnega vpliva poplav, kamor spadajo v Zgornji Savinjski dolini le Mozirje, Nazarje in Gornji Grad. Prav tako je bilo povedano, da bi Sloveniji s šeststo milijoni evrov uspelo znižati poplavno ogroženost države na polovico. V Zgornji Savinjski dolini je posebej ogroženih tisoč prebivalcev in dvesto stavb. Prav tako so predstavili nov spletni portal eVode, opozorili na obstoj spletnih poplavnih opozorilnih kart, integralnih kart poplav, kart poplavne ogroženosti, možnosti spremljanja me- teoroloških in hidroloških napovedi ... Iz republiške uprave za zaščito in reševanje so še opozorili na samozaščitno ukrepanje ob poplavah. Od tega, da moramo poskrbeti za zadostno zalogo pitne vode in konzervirane hrane, do tega, da moramo dvigniti pohištvo in imeti doma baterijski radijski sprejemnik ter baterijsko svetilko. Ministrstvo pa nič Vse te sklope so predstavili predstavniki inštituta za vode in republiške uprave za zaščito in reševanje. Med razpravo so Zgornjesavinj-čani večkrat izrazili nezadovoljstvo, ker ni bilo v dvorani nobenega predstavnika glavnega organizatorja, to je ministrstva. Razpravljavce, med katerimi so bili zgornje-savinjski župani, je namreč zanimalo marsikaj. Tudi odgovori na vprašanja, na katera predstavniki inštituta za vode niso mogli celovito odgovoriti. Na srečanje v Nazarjah so bili namreč povabljeni zgolj župani in drugi veljaki iz občin Mozirje, Nazarje in Gornji Grad, to je iz treh uradno določenih območij pomembnega vpliva poplav. Zaradi tega je prišlo do ostrega protesta koordinatorja županov sedmih zgornjesavinjskih občin za protipoplavne aktivnosti, župana Ljubnega ob Savinji Franja Naraločnika. Še posebej »nepovabljeni« občini Ljubno in Luče sta namreč znani po katastrofalnih poplavah. Naraločnik je tako ostro protestiral, ker so med območji pomembnega vpliva poplav uradno določene le tri zgornjesavinjske občine. Na to so pisno opozorili že leta 2012, v času določanja teh območij, vendar z ministrstva niso prejeli niti enega samega odgovora. »Radi bi, da nas resno vzamete,« je naslovil svojo razpravljanje Lojze Gluk, ki je predstavnik zgornjesa-vinjske civilne iniciative za izboljšanje protipoplavne varnosti. V tej iniciativi so se letos odločili za organiziranje velikega javnega posveta, kjer bi radi med drugim od predstavnikov ministrstva izvedeli, kje, kdaj in kako naj bi se izvajali zgornjesavinjski protipoplavni ukrepi. Doslej so naleteli na gluha ušesa. Dvorana nazarskega doma, kjer je bilo protipo-plavno srečanje, je bila napol prazna, za kar je verjetno kriv vrhunec dopustniškega časa. Od prisotnih je precej udeležencev zapustilo srečanje še pred njegovim koncem, saj z njim, kot se je izkazalo med razpravo, niso bili najbolj zadovoljni. Na koncu je ostala v dvorani le še peščica tistih, ki si predčasnega odhoda kljub vsemu niso mogli privoščiti. BRANE JERANKO Foto: BJ VNIFOREST PRODAJALNA LATKOVA VAS MCCULLOCH B60 B ELITE MOTORNA KOSA za najtežja in najzahtevnejša dela oblazinjen oprtnik za veliko različnih priključkov Soft Start zagon črpalka goriva samodejno povratno stop stikalo: vedno pripravljena za zagon Tap 'n Go™ funkcija: hitro in natančno podalševanje kosilne nitke motor 40 cm3 moč 1,50 kW rezervoarja za gorivo 1,0 l teža 7,3 kg PAN TIM d.o.o. Latkova vas 81 d, SI - 3312 Prebold Slovenija T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: trgovinaßuniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00 Cinkarna Celje je pred dnevi z nemškim podjetjem CDM Smith podpisala pogodbo za projekt sanacije odkritih starih bremen, ki jih je Environ ugotovil na območju aktualne proizvodnje v Celju. Prvi del bo obsegal izdelavo celovite ocene tveganja za zdravje ljudi in za okolje. Ugotovitve bodo osnova za nadaljnje aktivnosti. V nadaljevanju bodo pripravili tudi nabor možnih postopkov sanacije z oceno izvedljivosti in stroškov. Okoljski podatki dostopni ali ne? CELJE - Informacijska pooblaščenka je pred dnevi sporočila, da je ministrstvu za okolje in prostor naložila, da mora razkriti poročilo o okoljskem skrbnem pregledu v Cinkarni Celje, češ da okoljski podatki ne morejo biti poslovna skrivnost. Tako je ugodila pritožbi občana, ki se je pritožil glede dostopa do okoljskega poročila, ki ga je v postopku skrbnega pregleda za Cinkarno Celje lani izdelala poljska družba Environ. Poročilo je bilo pripravljeno zaradi postopka prodaje cinkarne. Odgovorni so konec minulega leta javnosti predstavili rezultate, ki so bili zaskrbljujoči, saj so pokazali, da je tudi sedež podjetja zgrajen na odpadkih iz nekdanje cin-karnine proizvodnje. Poleg tega so bili s težkimi kovinami močno onesnaženi vzorci podzemnih voda na območju cinkarne. Podjetje je takrat napovedalo nadaljnje ukrepe in možnost vpogleda v obsežno analizo v angleškem jeziku. To možnost so ponudili na sedežu podjetja, povzetke pa objavili na spletu. Občan omenjene analize ni želel prebirati le v prostorih podjetja. Obrnil se ja na ministrstvo za okolje, ki ga je, kot poroča informacijska pooblaščenka, zavrnilo, češ da mu cinkarna za posredovanje poročila ni podala soglasja, cinkarna pa je v postopku vztrajala, da gre za poslovno skrivnost. Pooblaščenka ni pritrdila argumentom ministrstva, saj je ugotovila, da zahtevano poročilo vsebuje podatke o izpustih v okolje in obremenitvi okolja, ti podatki pa so javni tako po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja kot Zakonu o varstvu okolja. V mesecu dni mora tako ministrstvo občanu posredovati poročilo v elektronski obliki. Za komentar dogajanja smo zaprosili vodstvo cinkarne, predsednik uprave Tomaž Benčina pa je zapisal le, da gre za odločbo ministrstvu in da zato zadeve ne želi komentirati. Ob tem je dodal, da so bili podatki v podjetju na voljo vsem zainteresiranim in da za podroben vpogled v poročilo Environa ni bilo nobenega zanimanja. TC Bo kazen le pospešila sanacijo odlagališča v Bukovžlaku? Dela naj bi se začela prihodnje leto CELJE - Evropsko sodišče je zavrnilo vse ugovore Slovenije glede sodbe, ki jo je zoper našo državo lani zaradi kršitev in nezadostnih ukrepov pri sanaciji nelegalnih odlagališč na območju Stare cinkarne in Bukovžlaka na evropskem sodišču sprožila Evropska komisija. Sodišče je razsodilo, da naša država spornih odlagališč na območju Gaber-je - jug in na travniku v Bukovžlaku ni sanirala in tudi ni odstranila odpadkov, ki ogrožajo zdravje ljudi. Komisija je marca lani tožbo vložila, ker Slovenija od aprila 2009 ni sprejela zadostnih ukrepov za preprečevanje odlaganja in odstranitev približno 13.600 kubičnih metrov zemljine na obmo- čju poslovne cone Gaberje - jug. Tožbo Evropske komisije si je naša država nakopala tudi zaradi nelegalnega odlagališča v Bukovžlaku. Na omenjeno zemljišče naj bi namreč nekdo v času gradnje trgovskih središč ob Kidričevi cesti nelegalno prepeljal in odložil odpadni material. Organi pregona krivca za povzročeno škodo še vedno niso našli. Sodba pričakovana Slovenska vlada je očitno takšen razplet na evropskem sodišču pričakovala, saj je še pred sodbo na seji konec aprila ministrstvu za okolje in prostor naložila, naj pripravi program ukrepov za izboljšanje okolja na tem območju. Sanacijska dela na odlagališču v Bukovžlaku naj bi se tako začela prihodnje leto, država pa bo za to namenila milijon in pol evrov. Na ministrstvu za okolje in prostor zadnje odločitve evropskega sodišča uradno še niso prejeli, zato je tudi še ne morejo komentirati. Stonex prosi za podaljšanje Izvajalec sanacijskih del na območju Stare cinkarne, za katero je odgovorna celjska občina, pa še dela. Predviden rok za končanje predelave onesnažene zemljine je 31. julij. Pri tem je občina od izvajalca že prejela predlog za podaljšanje roka, ki ga v tem trenutku še preučuje. LK 8 IZ NAŠIH KRAJEV Ni ga čez okusno hrano Uspešna predstavitev regije na Expu 2015 v Milanu Animatorji so z glasbo in s plesom vabili občinstvo, ki je okušalo speci-alitete dijakov srednje šole za gostinstvo iz Celja. Ponudili so skutine penice z rezino savinjskega želodca na krekerju, zeliščni napitek, zelenjavne culice, osvežilni napitek iz piva, sirupa smrekovih vršičkov, malinovega sirupa in mete ... CELJE - Slovenski paviljon na svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu je te dni v znamenju Savinjske regije, ki se bo tam predstavljala vse do konca meseca. Konec tedna je bil poseben poudarek tudi na predstavitvi Celja in Celjske koče. Da so se mnogi obiskovalci v tem času z zanimanjem ustavili ob naši predstavitvi v Milanu, je povedala Urša Dorn, svetovalka v Zavodu Celeia Celje, ki je koordinator predstavitve na tej veliki mednarodni prireditvi. »Mnogi mislijo, da gre za sejem, toda šele obisk pokaže razsežnosti tega enkratnega in velikega dogodka, ki se ga splača obiskati,« pravi Dor-nova. Podobno menijo očitno mnogi, saj so vrste zlasti pred najbolj privlačnimi paviljoni dolge. Na predstavitvi Savinjske regije so med obiskovalci prevladovali Italijani, ustavljali so se tudi Francozi, Skandinavci, Japonci in ostali. »Italijani, ki zelo dobro poznajo Slovenijo, so bili zadovoljni s promocijsko brošuro, ki jo je Razvojna agencija Savinjske regije izdala prav za tokratno predstavitev, saj med drugim vsebuje tudi kupone ugodnosti. Ti bodo merilo učinkovitosti predstavitve, saj naj bi se odrazili v več nočitvah in večjem obisku regije,« pravi Urša Dorn. Dodaja, da predstavitev niso videli le tujci, temveč tudi številni Slovenci, med njimi so bili prvi dan še posebej veseli obiska celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška. Voda in hrana Rdeča nit predstavitve regije sta voda in kulinarika. Prvo predstavljajo Savinja in termalne vode v regiji, drugo posebna ponudba jedi, ki so jih na razstavišču konec tedna predstavili mladi iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje skupaj z mentorji. Po mnenju predstavnikov Spirita Slovenija je osemčlanska ekipa izvedla eno najboljših regijskih predstavitev na Expu. Imela je osem zunanjih kulinaričnih predstavitev in pripravila več kot 500 degustacijskih obrokov. Kulinarični program je dopolnjeval moderator Eugen Ban, ki je obiskovalcem predstavljal Savinjsko regijo v angleškem in italijanskem jeziku. Animatorji so z glasbo in s plesom dodatno nagovarjali zbrano občinstvo. Do torka se je predstavljalo Celje s Celjsko kočo, do konca julija pa se bodo zvrstile še predstavitve apartmajev v naravi Ortenia iz Podčetrtka, Rimskih term ter Obsotelja in Kozjanskega. TC, foto: Zavod Celeia Celje Manj razvojnega denarja za občine Razvojna agencija Savinjske regije z novo direktorico Ivo Zorenč Vodenje Razvojne agencije Savinjske regije (RASR) je minuli četrtek prevzela Iva Zorenč. Novo direktorico je na zadnji skupščini za štiriletni mandat podprla večina županj in županov 31 občin Savinjske regije, ki so družbeniki razvojne agencije. Iva Zorenč, ki je nasledila Janeza Jazbeca, direktorja RASR vse od ustanovitve te razvojne ustanove, je na delovno mesto v Celje prišla iz službe za lokalno samoupravo ministrstva za javno upravo. Doslej je med drugim delala v občinski upravi Bistrice ob Sotli, generalnem sekretariatu vlade, bila je ena od nosilk nastajanja vladne službe za podnebne spremembe, organizacijske izkušnje je nabi- rala tudi kot vodja kabineta ministra za notranje zadeve. Njena sploh prva zaposlitev je bila v gospodarstvu, kjer je kot vodja prodaje in svetovalka na področjih kmetijstva in fitofarmacevtskih sredstev v Šmarju pri Jelšah vztrajala več kot desetletje. Iva Zorenč je bila leta 2010 tudi kandidatka za županjo v rodni občini Bistrica ob Sotli. Za enakopravnost občin Njen program dela RASR temelji na tem, da je prav vsem občinam, ne glede na velikost, število prebivalcev in gospodarsko razvitost, treba zagotoviti enake možnosti za evropsko sofinanciranje naložb. Poudarek namerava dati Iva Zorenč delu projektne pisarne, ki bo svetovala in dajala informacije vsem občinam. Pri tem nova direktorica ne načrtuje novih zaposlitev, saj pravi, da je kadrovski potencial RASR in območnih agencij dovolj velik in strokovno odlično podkovan. Z reorganizacijo dela ga želi le še bolj izkoristiti v dobrobit vseh občin, ki so vključene v agencijo. Kriteriji neznani, denarja manj Iva Zorenč je takoj ob nastopu mandata opozorila na veliko težavo, ker še ni znanih kriterijev in pogojev za črpanje evropskih sredstev iz nove finančne perspektive 2014-2020, ki jih bo za Slovenijo in s tem tudi za občine Savinjske regije manj, kot jih je bilo v obdobju 2007-2013. Tu pričakuje čim prejšnji odziv ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in drugih državnih ustanov. »Pogoji nove finančne perspektive bodo bolj zahtevni, saj bodo narekovali povezovanje občin, gospodarstva in civilnih združenj,« pravi in dodaja, da prav zato stavi na dobro sodelovanje vseh. Prepričana je v uspešno delo agencije, njeno ključno poslanstvo pa vidi v uresničevanju razvojnih projektov Savinjske regije. »Ti razvojni projekti morajo slediti zastavljenim razvojnim prioritetam in specializacijam s področja gospodarskih dejavnosti, ki imajo v regiji največjo dodano vrednost in prav zato lahko prispevajo k večji gospodarski uspešnosti regije.« Pri tem bo zagotovo v veliko pomoč tudi to, da je Razvojni svet Savinjske regije v začetku julija v prvi obravnavi že sprejel predlog regionalnega razvojnega programa Savinjske razvojne regije za obdobje med leti 2014 in 2020. IVANA STAMEJCIC Celjsko območje ima v državnem zboru eno poslanko manj. V enem od celjskih volilnih okrajev izvoljeno poslanko Stranke modernega centra mag. Margareto Guček Zakošek je namreč vlada s 1. julijem imenovala za državno sekretarko na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Guček Zakoškova je bila pred imenovanjem za državno sekretarko predsednica državnozborskega odbora za gospodarstvo. V parlamentu jo je nasledil filmski in gledališki igralec Saša Tabaković, Ljubljančan, ki je bil za poslanca SMC izvoljen v enem od velenjskih volilnih okrajev. Margareta Guček Zakošek je ob imenovanju povedala, da je bila zelo zadovoljna z delom v poslanski skupini SMC, zato verjame, da bo tudi kot državna sekretarka s to poslansko skupino lahko odlično sodelovala še naprej. NA KRATKO S počitniškim delom lepšajo mesto VELENJE - Občina je letos že trinajstič pripravila projekt Čisto moje Velenje, s katerim je dijakom omogočila opravljanje počitniškega dela. Zanimanje za počitniško delo je bilo ponovno veliko, v občini so prejeli več kot 450 prošenj mladih, ki so se želeli vključiti v projekt. Zaradi omejenega proračuna za počitniško delo, ta znaša 50 tisoč evrov, so lahko delo omogočili 150 mladim, kar je manj kot lani. Kot pravijo v velenjski občini, se je s spremembo zakonodaje povečala obremenitev delodajalca, kar je dodatno obremenilo dijaško delo. Mladi urejajo okolico v krajevnih skupnostih, okolico šol in javnih zavodov, pomagajo varovancem Doma za varstvo odraslih Velenje, gasilcem, v Turistično-informacijskem centru Velenje in Mladinskem hotelu Velenje. Prav tako so pomagali pri izvedbi tradicionalnega taborjenja v Ribnem in delavnic Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. Temeljni cilji projekta Cisto moje Velenje so skrb za urejeno in čisto okolje, spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja, sklepanje prijateljskih vezi, finančna pomoč mladim oziroma njihovim družinam, krepitev zavesti o pomenu zdravega in čistega bivalnega okolja ter pozitiven odnos do urbane opreme, so še povedali v velenjski občini. RG, foto: MOV Zaradi omejenega proračuna in spremenjene zakonodaje letos v okviru počitniškega dela manj mladih pomaga urejati Velenje kot prejšnja leta. Do kdaj podaljšano obratovanje? LUČE - V turistični občini so prejšnji teden sprejeli pravilnik o določitvi podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, kjer se ukvarjajo z gostinsko dejavnostjo. V občini je približno dvajset gostiln in takšnih kmetij. V pravilniku, ki ga je sprejel občinski svet, so natančno določeni merila in pogoji, po katerih lahko občina izda soglasje za podaljšanje obratovalnega časa. Pred sprejetjem je bila o vsem tem javna obravnava. Po pravilniku je v stanovanjskem delu Luč omogočeno podaljšanje obratovalnega časa v zimskih mesecih do 23. ure in v toplejšem delu leta do polnoči. Na drugih območjih občine lahko imajo gostinski obrati in kmetije podaljšan čas pozimi do treh zjutraj in v poletnih mesecih uro več. Soglasje za podaljšan čas lahko občina tudi prekliče. Med drugim je to mogoče, če je trikrat ugotovljena kršitev javnega reda in miru ali trikrat prekoračitev podaljšanega obratovalnega časa. Pisno pritožbo lahko upoštevajo, če jo podpiše najmanj polovica sosedov. V Lučah je zanimivo, da so med prijavitelji kršitev obratovalnega časa predvsem lastniki drugih gostinskih obratov. Dosedanji pravilnik o podaljšanem obratovalnem času so sprejeli leta 2000 in so ga pred petimi leti dopolnili. BJ Oktobra nov mandat DOBRNA - Na čelu občinskega javnega zavoda za turizem, šport in kulturo bo tudi v prihodnjih petih letih dosedanja direktorica Marija Švent. Diplomirano ekonomistko je občinski svet imenoval na svoji zadnji seji, nov mandat bo začela v začetku oktobra. Za funkcijo je kandidirala kot edina kandidatka, v zavodu je edina zaposlena. Javni zavod, ki ga je občina pred šestimi leti ustanovila za promocijo in razvoj turizma, športa in kulturne dejavnosti, ima na skrbi marsikaj. Med drugim skrbi za delovanje turističnoinformacijskega centra, upravljanje kulturnega doma, usklajevanje dela društev in v zadnjem obdobju vedno bolj za pripravo projektov razvoja turizma in podeželja. BJ KULTURA 9 Padel zastor fotografskega festivala Fokus Zaključen prvi Festival avtorske fotografije Celje Fokus Drugi junijski teden je v knežjem mestu že tradicionalno rezerviran za ljubitelje fotografije. Letošnjo, že osmo fotografsko delavnico je organizator Zavod Fokus še nadgradil in tako se je rodil Festival avtorske fotografije. V tednu dni se je zvrstilo pet razstav, ki jim je sledila zaključna projekcija fotografij udeležencev celotedenske delavnice. Poleg tega so bili organizirani še trije Fokuso-vi pogovori in filmski večer. Trenutno edini tovrsten festival pri nas je pokazal, da se na področju fotografije odpirajo pomembna vprašanja, povezana s tem, da smo ljudje tudi vizualna bitja. In kot so ugotavljali snovalci in udeleženci celjskega festivala, za prihodnost fotografije ni strahu. »S prvo izvedbo festivala smo v celoti zadovoljni,« pravi Matej Gorjup, oče in idejni vodja fotografske delavnice in Zavoda Fokus. Veseli ga predvsem to, da so se v okviru festivala pogovar- Lenart J. Kučič, novinar in kolumnist o dokumentarni fotografiji: »Ena od možnosti je, da se bodo katastrofične napovedi izkazale za napačne in bodo tradicionalni mediji preživeli, a se bodo spremenili. Hiperinflacija fotografij je sicer otežila življenje tistim, ki se resno ukvarjajo s fotografijo. Po moje bodo tisti, ki bodo preživeli še naslednjih 10 ali 15 let, šli v postinflacijski cikel velike zasičenosti s fotografijami, potem se bomo spet začeli pogovarjati o fotografiji mimo tehnologije. Takrat bo jasno, kdo zna fotografirati in kdo ne. Spet se bo pojavil trg.« Celjan Tomaž Crnej je za zadnji dan festivala pripravil prav posebno razstavo. Galerijo je postavil na krošnje bližnjih dreves. jali tudi o položaju, pomenu in delu na fotografskem področju v širšem pomenu. »Predvsem me veseli, da nam je uspelo združiti vse celjske galerije in vidnejše ponudnike kulture v Celju,« še pove Gorjup. Za oko in dušo Z zaprtjem razstave Donalda Webra Interrogations in odprtjem razstave Tadeja Vaukma-na Dick Skinners se je fotografsko festivalsko dogajanje v Celju uradno začelo. Temu so sledile še tri razstave. Razstava Sondiranje kustosov Petra Koštruna in Petra Raucha, Šutka Jake Gasarja in Doneski k slovanski mitologiji fotografa Tomaža Črneja. Vse te razstave prinašajo poglobljen pogled na in v družbo in obiskovalcev nikakor ne pustijo ravnodušnih. Šutka na primer govori o največjem romskem naselju v Evropi. »Ko sem ustvarjal ta projekt, mi je bilo najbolj zanimivo to, da sem največ zanimivih fotografij zaznal izven fotografskega objektiva,« pove avtor Jaka Gasar. Galerija med krošnjami Za spektakularen zaključek je poskrbel domačin Tomaž Črnej. S tokratno projekcijsko razstavo je prikazal serijo fotografij, pri katerih se je ukvarjal s položajem ženske v slovanski mitologiji. Na drevesa projeci-rani ženski liki, prej posneti v studiu v maniri poz in aktov 50. in 60. let, dajejo ženskam podobo boginj in vil. Projekcije je ponovno zabeležil s fotoaparatom, s čimer je ustvaril izjemno zanimive sloje fotografij. Fotografiranje ob luni in polmraku seveda ni bilo naključje. »Na to idejo sem prišel po naključju pri eksperimentiranju s projektorji in tako je nastala razstava Doneski k slovanski mitologiji. Všeč sta mi vizualni pristop in projekcija v naravi, saj izgleda, kot da bi bile fotografije digitalno obdelane, a niso,« pravi. LK, foto: TP Čeprav so fotoknjige stare toliko kot fotografije, gre danes za pojav, ki je v izjemnem porastu. Ne le da bralcu oziroma gledalcu prinašajo neposredno izkušnjo, postale so pravi zbirateljski navdih. »Vsako fotoknjigo mora gledalec vzeti v roke, da jo prelista in s tem vzpostavi odnos,« pravi konceptualni umetnik in fotograf Dejan Habicht. 1001 ljudska pripoved Izšel je zadnji del narodopisne trilogije Antona Gričnika »Ko zbiram pripovedi ljudi, najprej povprašam, če jih je kdaj strašilo. Takoj vedo, za kaj gre,« pravi Anton Gričnik, avtor nove knjige, ki obsega nič manj kot 1001 ljudsko pripoved in zgodbo. V njegovi novi knjigi Copr-nice so v flaši so zapisane različne ljudske pripovedi in zgodbe z območja med celjsko okolico, Obsoteljem, Pohorjem in Halozami. Knjiga, ki obsega več kot petsto strani, je razdeljena na osem vsebinskih poglavij. V prvem so zbrane krajevne pripovedi, v drugem pripovedi o znamenjih, tako imenovanih »cahnih«, ki so pogosto povezani s pokojniki. »To je še edini med ljudmi živ strah, ki bo po vsej verjetnosti ostal,« pravi o »cahnih« avtor knjige. V posebnih poglavjih opisuje ča- rovniške, roparske, verske, otroške in šaljive pripovedi. »Ljudje še posebej radi pripovedujejo o svojih strahovih in doživetjih v povezavi z njimi, o svojih srečanjih s smrtjo, palčki, z Divjo Jago, s Škopni-kom in podobno,« pravi avtor knjige. To je bilo nekoč med ljudmi živo, medtem ko danes tone v pozabo. »Zato bo takšna knjiga veliko vredna šele čez čas, čez sto ali dvesto let,« meni Gričnik. Nova knjiga je del avtorjeve narodopisne trilogije, ki se je začela pred desetletjem s podobno, pohorsko obarvano knjigo Noč ima svojo moč, Bog pa še večjo ter pred desetletjem in pol s haloškimi Faricami. V knjigi Coprnice so v flaši je precej zbranega gradiva zapisanega v krajevnih narečjih, del knjige predstavljata tudi slovar pogovornih in nareč- Avtor knjige Anton Gričnik izhaja z Zreškega Pohorja, s katerim ostaja med dolgoletnim bivanjem v Ljubljani tesno povezan. Je avtor številnih knjig, med njimi jih je več o domačem Pohorju. Med drugim piše povesti, črtice, pesmi in članke, napisal je tudi roman in več iger. Kot fant je najprej nekaj let preživel kot pripravnik v redovniškem redu jezuitov in si je pozneje ustvaril družino s petimi otroki. Avtor knjige Anton Gričnik. Glasnik Zreškega Pohorja, ki živi v Ljubljani. nih izrazov ter seznam pripovedovalcev in informatorjev. Ilustriral jo je Jože Žlaus, izdala jo je Mariborska literarna družba. BRANE JERANKO Broadway I love, kot ga imamo radi Pridih londonskega West Enda in ne-wyorškega Broadwaya je pred dnevi najprej navdušil občinstvo na Ipavčevem vrtu v Šentjurju, nato ga je pobožal v Laškem in Podčetrtku ter za konec izzvenel na zaključnem koncertu v Celjskem domu. Že deveta mednarodna delavnica muzikala Broadway I love je navdušila tako udeležence kot obiskovalce. Delavnico pod okriljem Vocal BK studia vodi celjski baritonist in učitelj petja Boštjan Korošec. Osrednji julijski teden je bil tako tudi letos namenjen muzikalu, ki je v Sloveniji v vzponu. Skoraj po pravilu zadnja leta namreč sezono zaznamuje kakšen muzikal, ki postane nacionalna uspešnica. Pionirsko vlogo na tem področju ima predvsem Festival Ljubljana in kot dodaja Korošec, jim tudi v Celju to daje dodaten zagon za delo. V stalni ekipi je tudi letos korepetitor in vodja ansambla Simon Dvoršak, za gib in koreografijo je skrbela Anka Rener - Kremžar, za petje Željka Predojević, še posebej pa so ponosni na sodelovanje z izjemno koreografinjo Isabel Lucy Wroe Wright. V tednu dni je za končno produkcijo seveda nemogoče na oder postaviti celoten muzikal. Znamenite songe iz znanih muzikalov so tako tudi tokrat z inovativno zgodbo povezali v novo celoto. Dramaturgijo predstave je prevzela Lea Kukovičič. »Na delavnico pridejo mladi talenti, od katerih imajo nekateri že veliko izkušenj, drugi pa so šele na začetku. Vsakemu z individualnim delom določimo primerno vlogo in z dodatnim izobraževanjem poskrbimo, da se na odru pokaže v najboljši luči,« je še povedal Korošec. StO, foto: VBKS 10 NAŠA TEMA >luM£ Preglasna glasb tat miru Spite v miru ali vam počitek in nočni mir kradejo bližji gostinski lokali, prireditve v soseščini ali samo sosed s preglasno glasbo? Celjska policija je lani zaznala porast kršitev zaradi povzročanja hrupa z akustičnimi aparati in upad motenj nočnega miru z drugim hrupom. Na policiji priznavajo, da je tovrstno motenje javnega reda in miru na Celjskem še vedno velik problem. In največji ravno v poletnem času. Slednji podatek je seveda razumljiv, saj poletne večere ali noči mnogi izkoristijo za druženje na prostem, sedenje na terasah lokalov, kjer se sproščajo v dobri družbi. A zgodi se, da takšno sproščanje jezi stanovalce, ki bivajo v neposredni bližini gostinskih lokalov ali prizorišč glasbenih prireditev. Mnogi stanovalci (največkrat v središčih mest, kjer je veliko tovrstnih prireditev) morajo to, da je glasba že sestavni del poletnega dogajanja v mestih, nekako sprejeti in potrpeti. A ne vedno. oziroma lastniki lokalov in organizatorji dobijo dovoljenje, da lahko obremenjujejo okolje s prekomernim hrupom, s svojim dejanjem v urbanem okolju ne smejo motiti nikogar. Tudi v tem primeru lahko policija ukrepa in celo na stroške lastnika uredi izklop elektrike. Lastniki gostinskih lokalov se morajo zavedati pomena javnega reda in miru. V nekem okolju, kjer imajo lokal, so lahko tudi zato, ker jim tudi lokalna skupnost to dovoli in jih sprejme. To je treba spoštovati in se skupnosti tudi prilagoditi.« Druga zgodba, ki se posledično pojavlja predvsem ob lokacijah gostinskih lokalov in prireditev, je, da se zvrsti ogromno prijav, ki se sicer ne nanašajo na preglasno glasbo, ampak na preglasne goste. Ti motijo mir in tišino v soseskah predvsem v nočnih ali jutranjih urah, ko odhajajo iz lokalov oziroma s prireditev domov. Tudi zaradi tega kakšen stanovalec pokliče na policijo. Tisti, ki poslušajo glasbo na glas, si lahko kupijo tudi slušalke, s katerimi lahko uživajo v glasbi ne da bi motili druge. Pomočnik komandirja PP Celje Boštjan Kavc potrjuje, da je predvsem v poletnem času prijav zaradi preglasne glasbe v gostinskih lokalih ali na njihovih terasah, kjer so različni dogodki, res veliko. »Četudi posamezniki Mimo predpisov ne gre Slovenska zakonodaja predpisuje, da je vir hrupa »gostinski ali zabaviščni lokal v nezagrajenem ali neprekritem prostoru, če uporablja zvočne naprave, in pod določenimi pogoji tudi v zagrajenem prostoru«. Glede na Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju mora lastnik takšnega lokala pridobiti tako imenovano okoljevarstveno dovoljenje, ki ga izda Agencija RS za okolja. V njem so določeni natančni pogoji obratovanja. Lokal, ki je vir hrupa, mora seveda obratovati v skladu z določbami uredbe, kar vključuje tudi obveznosti oziroma omejitve, povezane z jakostjo hrupa, na katero vsekakor lahko vpliva tudi glasnost glasbe. A ko gre za prireditev, na kateri organizatorji uporabljajo zvočne naprave, ki povzročajo hrup, pravila ravnanja določa Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup. Za uporabo zvočnih naprav na prireditvi mora zato organizator prireditve pridobiti dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom. V tem primeru je uporaba zvočnih naprav dovoljena le pod pogoji iz dovoljenja. Predpis določa tudi izjeme, kdaj to dovoljenje ni nujno. Nadzor nad tem izvajajo inšpektorji. V vseh ostalih primerih gre za motenje javnega reda in miru, ki ga ureja Zakon o varstvu javnega reda in miru, zato imajo roko čezenj policisti. »Problematika hrupa je prisotna povsod tam, kjer so različne dejavnosti vključene v stanovanjska območja in prihaja do sporov, saj si na eni strani prebivalci praviloma želijo miru in počitka, na drugi strani pa so tu dejavnosti, ki stremijo za zaslužkom. Usklajevanje tako nasprotujočih si želj je zelo težko, zato so toli- ko bolj pomembni prostorsko načrtovanje in s tem povezano sprejemanje občinskih prostorskih redov ter izdajanje dovoljenj za razne dejavnosti,« pravijo na Inšpektoratu RS za kmetijstvo in okolje. Prijavljajo raje anonimno Tam, kjer v soseski težav s preglasnimi gostinci ali organizatorji prireditev nimajo, se kaj hitro pojavijo težave s problematičnimi sosedi. Morda vso noč glasno korakajo, Ste tudi vi kdaj takole trkali po sosedovih vratih s prošnjo ali ukazom, ker ste bili že dodobra razjarjeni, naj že enkrat utiša glasbo? Ko želiš mir, ______• v a ga nimaš ... ■ poslušajo glasbo, zabijajo žeblje ali treskajo z vrati? Tako namreč številni predvsem v večstanovanjskih objektih opisujejo, kaj jim v nočnem času »nažira« živce za sosedskimi zidovi. Na različnih spletnih forumih je ogromno komentarjev, ko ljudje ne vedo več, kaj naj storijo, ker so v njihovi bližini preglasni gostinci ali nemirni sosedje, ki se ne zavedajo, kaj pomeni sobivati v stanovanjski skupnosti in da morajo pri tem upoštevati osnovna pra- vila reda in miru. Če ljudje že razmišljajo o prijavi policiji, se pojavita strah in nelagod-je, češ da bodo kršitelji zaradi maščevanja drugič samo še bolj glasni. Zato v večini primerov prijavljajo anonimno. Policisti imajo do neke mere zvezane roke. Na vsak takšen klic se namreč morajo odzvati. A je ob tovrstnih prijavah treba vedeti, da ne gre za prvo stopnjo nujnosti policijskega posredovanja, saj ni ogroženo življenje. Zato se včasih zgodi, da pridejo na kraj nekoliko kasneje, ker morajo pred tem zaradi nujnega primera posredovati drugje. A ko pridejo, morajo glede na zakonodajo kršitev zaznati, torej morajo slišati, da nekdo povzroča moteč hrup, če je podana anonimna prijava. Tako je namreč v NAŠA TEMA 11 primeru, če policija posreduje zaradi prekrškov. Če policisti hrupa ali preglasne glasbe ob svojem prihodu na kraj ne zaznajo, kršiteljev ne morejo kaznovati. Pripeti se lahko tudi, da imajo gostinci ali moteči sosedi srečo in pred prihodom policije že utišajo glasbo. Drugačna zgodba je, če se je prijavitelj pripravljen izpostaviti in povedati svoje ime. Takrat lahko tudi priča v nadaljnjem postopku in kršitelje lahko kaznujejo. »Kadar zaznamo kršitev, povzročitelju izdamo plačilni nalog. Če kršitelji še naprej kršijo javni red in mir tudi ko policisti odidejo, in dobimo ponoven klic, lahko glede na Zakon o prekrških zanje odredimo pridržanje. V skrajnem primeru lahko tudi izdamo ukrep izklopa elektrike,« še pojasnjuje pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Boštjan Kavc. Ne samo ponoči Zakon o varstvu javnega reda in miru jasno govori o povzročanju hrupa. Plačilni nalog si tako lahko prisluži vsak, ki med 22. in 6. uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom. Vendar če ljubitelji glasne glasbe menijo, da je skrb za mir omejena samo na te ure, se motijo. Policisti lahko kaznujejo tudi nekoga, ki s preglasno glasbo ali televizijo moti ostale tudi dopoldne ali popoldne. Če ste na primer jezni na soseda, ki se požvižga na vaš mir, ga lahko prijavite tudi sredi dneva. Vendar ljudje ne poznajo zakonodaje in zato tega ne vedo. Na to kaže podatek, da je takšnih prijav največ v nočnem času in konec tedna. Kavc še dodaja, da takšni primeri niso specifični za določena območja, da bi lahko rekli, kje je tovrstnih posredovanj več in kje manj: »Ljudje se morajo zavedati, da bivanje v strnjeni soseski ali večsta-novanjskem bloku zahteva prilagajanje in upoštevanje predpisov ali hišnega reda.« Omenja primer moškega, ki je z glasnostjo tako hudo motil svoje sosede, da so s sodnimi postopki dosegli njegov odstranitev iz tistega okolja. Na žalost se dogaja, da ima kar nekaj takšnih motečih sosedov duševne težave, zato pogosto policijskih kazni in tudi opozoril sosedov ne vzamejo resno. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Upravnik nima veliko možnosti Kadar pride v nekem večstanovanjskem objektu do težav med sosedi zaradi hrupa posameznikov, se v reševanje ponavadi vključijo tudi upravniki, če so o tem obveščeni. A kaj veliko ne morejo storiti. Pri Supra-Stanu dodajajo, da se v večstanovanjskih objektih, s katerimi upravljajo, kar pogosto dogaja, da se sostanovalci pritožujejo nad motenjem javnega reda in miru. »V nekaterih primerih so takšne pritožbe neupravičene bodisi zaradi raznih medsebojnih sporov bodisi zaradi preobčutljivosti nekaterih stanovalcev. Na žalost je večina prijav upravičenih. Ne moremo trditi, da so nekatere soseske v Celju bolj izpostavljene tovrstnim kršitvam kot druge, upravljamo pa nekaj objektov, kjer je ta težava izrazitejša zaradi problematičnih posameznikov,« nam je dejal Mitja Velikanje, vodja upravljanja pri Supra-Stanu. Kot je pojasnil, neposredne pristojnosti za disciplinira-nje posameznikov nimajo. V prvi vrsti poskušajo najti mirno rešitev težave s pogovorom z vsemi udeleženimi. »Naslednji korak je pisni opomin, ki ga izdamo na podlagi sklepa etažnih lastnikov. Pogoj za takšen opomin pa je sprejet hišni red, ki definira takšne kršitve. Tu se naša pristojnost kot upravnika objektov tudi konča,« je še dodal. Prizadetim sosedom sicer svetujejo tudi prijavo policiji. »Skrajna možnost etažnih lastnikov v primeru neprestanega kršenja miru posameznikov, je sprožitev izključitvene tožbe zoper kršitelje. Iz izkušenj lahko trdimo, da do tako radikalnih ukrepov ne prihaja, saj večina s kršitvami po opominu ali po posredovanju policije preneha,« še odgovarja Velikanje. Vprašanji o tem, ali je takšnih kršitev v objektih, s katerimi upravljajo, veliko in kako ravnajo, smo poslali še dvema večjima upravnikoma v Celju, Atriju in Plan Tradu. Odgovorov nismo dobili. Dolgotrajni postopki In kaj, če je povzročitelj hrupa najemnik občinskega stanovanja? Glasne sosede je pred vsemi policijskimi in pravnimi ukrepi treba najprej opozoriti na nujno upoštevanje hišnega reda. Nekateri stanovalci se obračajo tudi na upravnike ali celo na celjske Nepremične, če ugotovijo, da je kršitelj najemnik stanovanja v njihovi lasti. V Celju na primer dobijo pri Nepremičninah mesečno tri do pet pritožb zaradi preglasnih sosedov. Najemniku v primeru kršitve posredujejo pisni opomin, ki v večini primerov doseže svoj namen in najemniki prenehajo kršiti mir. Izselitev najemnikov zato, dokazovati tako pogostost da jih odpravi. Če se kršitve nadaljujejo tudi po prejemu opomina, se s tožbo na odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov začne pravdni postopek. Ker gre za postopek, v katerem se obstoj odpovednega razlo- ga dokazuje z zaslišanjem prič, to traja bistveno dlje kot na primer odpoved zaradi neplačevanja najemnine ali nekaterih drugih odpovednih razlogov. Po pravnomočnosti sodbe je običajno nujen še izvršilni postopek s prisilno izselitvijo,« pojasnjuje Brvar vse ostalo, kar lahko takšno početje pomeni za stanovalce in zanje kot najemodajalce. V zadnjih petih letih so bile vložene tri takšne tožbe, ki so trajale približno tri leta. »Eno smo dobili in dve izgubili,« še dodaja. V tem primeru nas je torej zanimalo, kako se v reševanje problema vključi družba Nepremičnine kot najemodajalec, v ostalih primerih so lastniki bolj kot ne pre- puščeni sami sebi. Je pa ob tem treba dodati, da hrupa še zdaleč ne povzročajo samo najemniki. »Včasih ugotavljamo, da do težav ne prihaja le zaradi ravnanja naših najemnikov, ampak tudi zaradi netolerantnosti ostalih lastnikov ali uporabnikov, saj nekateri za motenje pri mirni rabi stanovanja štejejo že povsem običajna dejanja, kot so glasnejši pogovor, čiščenje stanovanja in podobno. Tu in tam prihaja do prijav najemnika tudi zaradi povsem osebnih medsebojnih sporov, kar ugotovimo, ko prijavo preverimo še pri ostalih uporabnikih stanovanjske stavbe, ki pa kršitev sploh ne opazijo,« še zaključuje Brvar. ker bi s svojo glasnostjo kršili javni red in mir, ni veliko. Stanovanjski zakon, ki ureja najemna razmerja, namreč med krivdnimi razlogi, zaradi katerih najemodajalec lahko odpove najemno pogodbo, ne našteva motenja javnega reda in miru. Temu najbližji oziroma najbolj podoben je razlog, ki opisuje »grobo kršenje temeljnih pravil sosedskega sožitja, določenega s hišnim redom, ali če z načinom uporabe kdo huje moti druge stanovalce«. »Izselitve najemnikov iz stanovanja zaradi navedenega razloga niso ravno pogoste, ker je v sodnem postopku odpovedi treba kršitev, kar je, če ne gre za res huda odstopanja, pri katerih posreduje policija, mogoče samo s pričami, a to sosedje - ostali stanovalci večstanovanjske stavbe - načeloma zavračajo,« je povedal direktor družbe Nepremičnine Celje Primož Brvar. O odpovedi najemne pogodbe iz krivdnih razlogov odloča torej sodišče v pravdnem postopku. »Postopek se vedno začne na podlagi zahteve ostalih stanovalcev, ki jih najemnik z načinom uporabe huje moti. Skladno s predpisi je treba kršitelja najprej pisno opozoriti na kršitve in mu dati primeren rok - ki ne sme biti krajši od 15 dni - Prisilna izselitev glasnega soseda Sosedsko pravo natančno opisuje Stvarno-pravni zakonik. Ta govori tudi o prepovedi medsebojnega vznemirjanja. »Zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin morajo lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine, se morajo izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine,« je uradniško zapisano, a v resničnem življenju premalokrat prebrano in upoštevano. Stvarnopravni zakonik za ljudi, ki imajo težave s preglasnimi sosedi, nadalje omenja tako imenovano izključitveno tožbo. Pri tem postane stvar za kršitelja resna: »Če etažni lastnik ali drugi uporabnik posameznega dela v etažni lastnini grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medse- bojnih razmerjih, tako da je skupnost z njim nevzdržna, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršitelja opomni.« Če kršitelj kljub opominu še vedno povzroča hrup, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se vloži tožba za njegovo izključitev in prodajo njegovega posameznega dela. Z drugimi besedami to pomeni izselitev kršitelja in stroške za ostale lastnike, ki si želijo samo miru. Do takšnega postopka redko pride, a bi po mnenju tistih, ki jih glasni sosedje motijo, mnoge izučil. Težava je le v tem, da je treba doseči večinsko soglasje etažnih lastnikov, kar pa je skoraj nemogoče pričakovati, če gre za večstanovanjski blok. Sosed v tretjem nadstropju zaradi hrupa moti najbližjega soseda, ne pa morda sosedov v višjih nadstropjih, zato je vprašanje, če bi vsi ostali dali soglasje. To je resničnost. IH Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira Evropskaunija KohezijsH sklad Zmogljivejša, hitrejša in bolj udobna Leto dni po podpisu pogodbe za izvedbo nadgradnje odseka železniške proge Slovenska Bistrica-Pragersko je bil 22.7.2015 projekt v skupni vrednosti 22 milijonov evrov brez DDV uspešno zaključen. Vsa dela, ki so bila financirana iz kohezijskih sredstev ter proračuna RS, je za Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo opravili konzorcij podjetij Cestno podjetje Nova Gorica, Ginex International in Kolektor Koling. Vokviru projekta pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo in Direkcije RS za infrastrukturo je bila v letih 2014 in 2015 izvedena nadgradnja levega ter desnega tira proge na odseku Slovenska Bistrica-Pragersko v dolžini štirih kilometrov dvotirne železniške proge, obnovljen nivojski prehod Leskovec, kije tlakovan z montažnimi gumijastimi ploščami, in izvedena sanacija predora Črešnjevec. Hkrati je potekala sanacija objektov spodnjega ustroja (prepustov, mostov, podvozov), ureditev odvajanja meteornih vod ob progi, obnova vozne mreže, nadgradnja signalnih in telekomunikacijskih naprav ter izdelava šestih težnostnih nasipov. Vsa dela so bila zaključena v pogodbenem roku ter v okviru pogodbene vrednosti. Z omenjenimi ukrepi se bo na odseku nadgradnje dvignila kategorija proge iz razreda C3 v D4, kar omogoča vožnjo težjih vlakov z osno obremenitvijo do 22,5 t/os. Ob povečani prepustnosti in prevoznih zmogljivostih se bo skrajšal vozni čas, nižji bodo stroški vzdrževanja in izpolnjeni bodo vsi pogoji za interoperabilnost železniške proge. PRILOGA Rogaška Slatin Turistična in vedno bolj športna občina Usmerjeni v pridobivanje denarja na razpisih Evropske unije Glas o Rogaški Slatini je letos po zaslugi uspehov domačih košarkarjev poneslo po vsej državi, občina pa je zadnja leta pogosteje omenjana kot vedno bolj urejena turistična destina-cija. Pred občinskih praznikom se tam slavnostni utrip čuti na različne načine. V teh dneh so namenu predali nekaj naložb, pestro je dogajanje na kulturnem in športnem področju. Minulo soboto je v sklopu prireditev ob prazniku občine 70 let delovanja obeležilo največje gasilsko društvo v občini - Prostovoljno gasilsko društvo Steklarna Rogaška Slatina. Župan mag. Branko Kidrič je obdobje od zadnjega občinskega praznika ocenil kot zelo delovno in učinkovito, a »Več kot desetletje ustvarjamo infrastrukturno in hortikulturno urejeno okolje in to opazijo tudi tisti, ki redkeje pridejo k nam. Oboje je podlaga za številne naložbe na turističnem področju, ki jih danes v Rogaški Slatini ni malo - menim, da so celo v samem vrhu v slovenskem merilu. Trudimo se, da bi bil kraj vsako leto zelen, varen, miren in predvsem gostoljuben,« je povedal župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič. tudi drugačno kot tisto pred štirimi leti na začetku takratnega mandata. »Prvo leto po volitvah običajno namenimo več pozornosti pripravi ana- liz in projektov. Tokrat pa že izvajamo deset večjih naložb, ki prinašajo razvoj.« Kot pomembno je izpostavil še hitro vzpostavitev občinskega sveta in dobro sodelovanje tega telesa z občinsko upravo. Sicer v občini že pripravljajo načrte za projekte, ki jih še želijo uresničiti. Veliko pozornosti posvečajo iskanju možnosti, da bi dodaten denar pridobili iz skladov Evropske unije, saj vlada v tej finančni perspektivi v operativnem programu ni predvidela regionalnih spodbud za občine. Ob sprejemanju letošnjega občinskega proračuna ste dejali, da bo tistega iz leta 2014 težko preseči, da ste z njim najverjetneje postavili rekord. Lani smo uresničili 22 večjih naložb, finančna perspektiva 2007-2013 se je zaključevala. Letos še izvajamo dva projekta, ki sta sofinancirana iz evropskih skladov, tudi na področju kulture smo Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič Naše podjetje odlikujejo večletne izkušnje pri proizvodnji industrijskih strojev za izdelavo žaluzij, v povezavi s katerimi smo strokovnjaki tudi za avtomatizacijo, elektroinštalacije, izdelavo orodij ter programsko opremo strojev. Smo majhna ekipa, v kateri vsak dan znova zaživi ekipni duh, ki poganja »naš vlak« naprej. Skupaj smo premagali vsako gospodarsko krizo. V Skoveli podpiramo kulturo razprave. Pri nas vedno štejejo dejanja. Naši izdelki so v celoti zasnovani in izdelani v Evropski uniji. Proizvodnjo imamo v Sloveniji, prihodek pa prihaja tudi iz Nemčije, kjer delujemo. Morda za naše odlične izdelke nimamo ravno popolnega marketinga, vendar so le-ti, skupaj z našim strokovnim svetovanjem, zasnovani v dobrobit strank. Naša uspešnost se kaže v zaupanju v zaposlene in ne v njihovem nadziranju. Kakovost izdelka ni zgolj cilj podjetja, temveč tudi ponos vsakega zaposlenega, pri čemer sta zvestoba in zanesljivost vrednoti, ki odlikujeta našo ekipo. Sestavne dele strojev na prvem mestu izbiramo glede na kakovost in šele nato glede na ceno, saj je stroj močan le toliko kot njegov najšibkejši člen. Kupci so naši poslovni partnerji in prijatelji, zato je prednostna naloga podjetja izdelati stroje, ki jim bodo prinašali zaslužek. Odkrijte, kaj je po /ezano z www.skovela.com SKOVELA d.0.0. Tekačevo 60 3250 ROGAŠKA SLATINA T: +386(3) 581 36 98 W: www.skovela.com M: +38$ (40) 205 054 E: biro@skovtla.com Skype; SKOVELAjioo Ta operater je pooblaščen za uporabo stroja na enak način kot upravljalec.Prav tako je usposobljen za delo ■ e, za a. — , vzdrževalna dela ter popravila stroja. Vzdrževalec ni pooblaščen za delo brez varnostnih električnimi mehanizmi, 4 ч če so te delujoče, oziroma so pod napetostjo. iW: www.skovela.com Kvalifikacija 3 - EJsJctfjfcir Ta operater je pooblaščen za uporabo stroja na enak način kot upravljalec. Prav tako je usposobljen z I I . m za delo s strojem s snetimi ali odklopljenimi varnostni mehanizmi, za izvedbo modifikacij/izboljšav, vzdrževalna dela| in popravila električnih komponent stroja. Elektrikar sme odstraniti vse zaščitne in varnostne mehanizme. Pooblaščen je za delo s vsemi odstranjenimi varnostnimi mehanizmi, tudi takrat, ko so le ti pod napetostjo. MUll I" Na daljavo иргајДјбд s stroj Г?!Ц Rešitve so hitrejše^ koristnejše. Kvalifikacija 4 Strokovni operater, kije poslan s strani proizvajalca ali proizvajalčevega zastopnika za opravljanje zapletenejših popravil modifikacij, kadar je tako dogovorjeno s strani uporabnika. ROGAŠKA SLATINA PRAZNUJE 13 izvedli projekt, vreden skoraj milijon evrov, ki je prav tako rezultat uspešne prijave na razpis v pretekli finančni perspektivi, parkirno hišo pred zdravstvenim domom gradimo v javno-zasebnem partnerstvu, prav tako tisto pred kulturnim centrom. Imamo torej več načinov sofinanciranja, kar pomeni, da moramo drugače pripravljati projekte kot prej, ko so bili na voljo razpisi in možnost pridobivanja evropskega denarja. Katera je po vašem mnenju najpomembnejša med letošnjimi novimi občinskimi pridobitvami? Zagotovo je ne le za našo občino, temveč za širšo regijo najpomembnejši projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, s katerim smo zagotovili trajnostni in zdrav vodni vir. Izpostavil bi še sodoben in vrhunsko opremljen kulturni center, ki bo omogočal izvedbo različnih prireditev, ter že omenjeno gradnjo dveh parkirnih hiš. Končujemo tudi gradnjo desetih kilometrov daljinske kolesarske povezave med Rogaško Slatino in Podčetrtkom, obnavljamo dva vrtca, lani smo obnovili dve šoli. Občinskim svetnikom ste že predstavili projekt pokritega vkopa, ene od treh pomembnejših naložb v tem mandatu, s katero bi uredili cesto od krožišča pri avtobusni postaji do križišča za medicinskim centrom. Za pokriti vkop smo pripravili osem različic in med njimi izbrali tisto, ki se nam zdi primerna, finančno vzdržna in bo prispevala k osnovnemu cilju - zagotovitvi večje varnosti vseh udeležencev v prometu. Predvsem bodo nove površine na tem območju namenjene kolesarjem in pešcem. Precejšnje načrte imate tudi z Vonarskim jezerom. Da bi njegovo ureditev premaknili z mrtve točke, ste pred meseci v Rogaški Slatini gostili ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrico za okolje in prostor. Takrat ste dejali, da so koraki države odločilni v smislu, ali se boste na lokalni ravni še trudili za oživitev jezera. Je ministrstvo občini že sporočilo podatke o koti ojezeritve? Ministrica je ustanovila komisijo, ki je že prišla na Občinska priznanja bodo letos prejeli Zvonko Podkoritnik, ki se že vrsto let ukvarja s poučevanjem glasbe, dolgoletni gasilec in poveljnik regijske gasilske zveze Bojan Hrepevnik in kulturna ustvarjalka Tatjana Škorja. Plaketi občine bosta dobila Košarkarski klub Rogaška za izjemne dosežke v tekmovalnem in promocijskem smislu in Knjižnica Rogaška Slatina, ki se poleg osnovne dejavnosti vključuje v različne projekte v občini in občanom ponuja številne dodatne dejavnosti. ogled v Rogaško Slatino. Po meni znanih informacijah je naloga članov komisije, da najkasneje do konca avgusta ministrici pripravijo predlog o uresničitvi tega projekta. Pričakujem, da bomo dobili podatek o višini kote, vzporedno pa v občini pripravljamo dokumentacijo za regijski projekt - tako za tisti del, ki naj bi ga uresničila država, gre namreč za zagotavljanje poplavne varnosti, kot tudi za obvodni svet. Tu moramo občine pripraviti pogoje za razvoj turizma, sprejeti ustrezne prostorske dokumente. Projekt je v tem delu pripravljen tako daleč, da ga lahko vsebinsko in finančno opredelimo ter poskušamo zanj pridobiti evropska sredstva. Kljub temu da v občini že imate podjetniški inkubator, načrtujete ob vstopu v Rogaško Slatino še enega. Ali zanimanje za vključitev torej presega možnosti trenutnega inkubatorja? Z različnimi spodbudami želimo dati nove priložnosti tistim, ki razmišljajo podjetno, imajo izobrazbo in bi želeli začeti svojo dejavnost, a za to nimajo denarja. Veseli me, da je naš inkubator, ki deluje od leta 2009, dobro zapolnjen, doslej je imel več kot pet milijonov evrov dohodkov in več kot 70 novih zaposlitev. Tudi na osnovi tega smo se v občini odločili, da ob vstopu v Rogaško Slatino porušimo več kot sto let stare stavbe, ki smo jih odkupili od Elektra Celje. Na tem mestu želimo zgraditi novo zgradbo in jo nameniti potrebam podjetnikov, z njo pa naj bi upravljal Občina Rogaška Slatina v številkah Površina v km2 72 Število prebivalcev 11.051 Število moških 5.511 Število žensk 5.540 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 4.618 Število zaposlenih oseb 3.752 Število samozaposlenih oseb 654 Število registrirano brezposelnih oseb 676 Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR)1.214,06 Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (EUR) 815,84 Število podjetij 913 Število osebnih avtomobilov 5.634 Vir: Podatki Statističnega urada RS za leto 2013 že ustanovljen podjetniški inkubator. Občina bo nadaljevala tudi obnovo Zdraviliškega parka. Razveseljivo je, da ste za ta namen pridobili sofinanciranje nekaterih hotelirjev. Kaj pa sicer, sodelujejo pri katerih naložbah, morda spodbujajo prireditveni utrip? Glavno nalogo povezovanja med turističnimi ponudniki ima javni zavod za turizem in kulturo. Kot vem, so se letos dogovorili za sodelovanje pri nekaterih vsebinah, na primer za predstavitev turistične destinacije Rogaška Slatina na svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu. Izdali smo nov skupni katalog o naši destina-ciji, avgusta pa bo na več prizoriščih v Zdraviliškem parku tako imenovani Anin festival. Za nadaljnjo obnovo Zdraviliškega parka je bilo treba vložiti precej truda, veliko je bilo tudi usklajevanja. K sofinanciranju nam je uspelo pritegniti še dva turistična ponudnika. Nasploh pri sprotnem vzdrževanju parka vsi razen enega hotelirja razumejo, da gre za skupni prostor, ki je in bo tudi v prihodnje urejen na visoki ravni. K promociji Rogaške Slatine so letos zagotovo močno prispevali tudi domači košarkarji, ki so na državnem prvenstvu osvojili drugo mesto. Menim, da naša občina zaradi različnih razlogov postaja čedalje bolj športna. V mislih imam sodobno športno infrastrukturo, v športnem centru pravkar gradimo malonogometno igrišče na umetni travi, vredno 300 tisoč evrov. Tenisači, balinar-ji, karateisti in druga športna društva organizirajo številna državna prvenstva, Rogaška Slatina je vedno bolj poznana tudi kot prijazna kolesarjem, letos smo že tretjič gostili štart ene od etap 22. kolesarske dirke po Sloveniji in še bi lahko našteval. Uspeh košarkarskega kluba, ki ga ni nihče pričakoval, je bil letos kot svečka na torti. To je rezultat dolgoletnega in vztrajnega dela. Predvsem me veseli, da je v klub vključenih 200 otrok v osmih različnih selekcijah, pri dejavnostih sodeluje veliko staršev, svojo promocijo in pripravljenost sodelovanja v klubu so uvideli tudi nekateri podjetniki iz občine. TINA STRMCNIK Foto: GrupA ROGAŠKA SLATINA PRAZNUJE 13 izvedli projekt, vreden skoraj milijon evrov, ki je prav tako rezultat uspešne prijave na razpis v pretekli finančni perspektivi, parkirno hišo pred zdravstvenim domom gradimo v javno-zasebnem partnerstvu, prav tako tisto pred kulturnim centrom. Imamo torej več načinov sofinanciranja, kar pomeni, da moramo drugače pripravljati projekte kot prej, ko so bili na voljo razpisi in možnost pridobivanja evropskega denarja. Katera je po vašem mnenju najpomembnejša med letošnjimi novimi občinskimi pridobitvami? Zagotovo je ne le za našo občino, temveč za širšo regijo najpomembnejši projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, s katerim smo zagotovili trajnostni in zdrav vodni vir. Izpostavil bi še sodoben in vrhunsko opremljen kulturni center, ki bo omogočal izvedbo različnih prireditev, ter že omenjeno gradnjo dveh parkirnih hiš. Končujemo tudi gradnjo desetih kilometrov daljinske kolesarske povezave med Rogaško Slatino in Podčetrtkom, obnavljamo dva vrtca, lani smo obnovili dve šoli. Občinskim svetnikom ste že predstavili projekt pokritega vkopa, ene od treh pomembnejših naložb v tem mandatu, s katero bi uredili cesto od krožišča pri avtobusni postaji do križišča za medicinskim centrom. Za pokriti vkop smo pripravili osem različic in med njimi izbrali tisto, ki se nam zdi primerna, finančno vzdržna in bo prispevala k osnovnemu cilju - zagotovitvi večje varnosti vseh udeležencev v prometu. Predvsem bodo nove površine na tem območju namenjene kolesarjem in pešcem. Precejšnje načrte imate tudi z Vonarskim jezerom. Da bi njegovo ureditev premaknili z mrtve točke, ste pred meseci v Rogaški Slatini gostili ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrico za okolje in prostor. Takrat ste dejali, da so koraki države odločilni v smislu, ali se boste na lokalni ravni še trudili za oživitev jezera. Je ministrstvo občini že sporočilo podatke o koti ojezeritve? Ministrica je ustanovila komisijo, ki je že prišla na ogled v Rogaško Slatino. Po meni znanih informacijah je naloga članov komisije, da najkasneje do konca avgusta ministrici pripravijo predlog o uresničitvi tega projekta. Pričakujem, da bomo dobili podatek o višini kote, vzporedno pa v občini pripravljamo dokumentacijo za regijski projekt - tako za tisti del, ki naj bi ga uresničila država, gre namreč za zagotavljanje poplavne varnosti, kot tudi za obvodni svet. Tu moramo občine pripraviti pogoje za razvoj turizma, sprejeti ustrezne prostorske dokumente. Projekt je v tem delu pripravljen tako daleč, da ga lahko vsebinsko in finančno opredelimo ter poskušamo zanj pridobiti evropska sredstva. Kljub temu da v občini že imate podjetniški inkubator, načrtujete ob vstopu v Rogaško Slatino še enega. Ali zanimanje za vključitev Občinska priznanja bodo letos prejeli Zvonko Podkoritnik, ki se že vrsto let ukvarja s poučevanjem glasbe, dolgoletni gasilec in poveljnik regijske gasilske zveze Bojan Hrepevnik in kulturna ustvarjalka Tatjana Škorja. Plaketi občine bosta dobila Košarkarski klub Rogaška za izjemne dosežke v tekmovalnem in promocijskem smislu in Knjižnica Rogaška Slatina, ki se poleg osnovne dejavnosti vključuje v različne projekte v občini in občanom ponuja številne dodatne dejavnosti. torej presega možnosti trenutnega inkubatorja? Z različnimi spodbudami želimo dati nove priložnosti tistim, ki razmišljajo podjetno, imajo izobrazbo in bi želeli začeti svojo dejavnost, a za to nimajo denarja. Veseli me, da je naš inkubator, ki deluje od leta 2009, dobro zapolnjen, doslej je imel več kot pet milijonov evrov dohodkov in več kot 70 novih zaposlitev. Tudi na osnovi tega smo se v občini odločili, da ob vstopu v Rogaško Slatino porušimo več kot sto let stare stavbe, ki smo jih odkupili od Elektra Celje. Na tem mestu želimo zgraditi novo zgradbo in jo nameniti potrebam podjetnikov, z njo pa naj bi upravljal že ustanovljen podjetniški inkubator. Občina bo nadaljevala tudi obnovo Zdraviliškega parka. Razveseljivo je, da ste za ta namen pridobili sofinanciranje nekaterih hotelirjev. Kaj pa sicer, sodelujejo pri katerih naložbah, morda spodbujajo prireditveni utrip? Glavno nalogo povezovanja med turističnimi ponudniki ima javni zavod za turizem in kulturo. Kot vem, so se letos dogovorili za sodelovanje pri nekaterih vsebinah, na primer za predstavitev turistične de-stinacije Rogaška Slatina na svetovni razstavi Expo 2015 v Milanu. Izdali smo nov skupni katalog o naši destinaciji, avgusta pa bo na več prizoriščih v Zdraviliškem parku tako imenovani Anin festival. Za nadaljnjo obnovo Zdraviliškega Občina Rogaška Slatina v številkah Površina v km2 72 Število prebivalcev 11.051 Število moških 5.511 Število žensk 5.540 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 4.618 Število zaposlenih oseb 3.752 Število samozaposlenih oseb 654 Število registrirano brezposelnih oseb 676 Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR)1.214,06 Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (EUR) 815,84 Število podjetij 913 Število osebnih avtomobilov 5.634 Vir: Podatki Statističnega urada RS za leto 2013 parka je bilo treba vložiti precej truda, veliko je bilo tudi usklajevanja. K sofinanciranju nam je uspelo pritegniti še dva turistična ponudnika. Nasploh pri sprotnem vzdrževanju parka vsi razen enega hotelirja razumejo, da gre za skupni prostor, ki je in bo tudi v prihodnje urejen na visoki ravni. K promociji Rogaške Slatine so letos zagotovo močno prispevali tudi domači košarkarji, ki so na državnem prvenstvu osvojili drugo mesto. Menim, da naša občina zaradi različnih razlogov postaja čedalje bolj športna. V mislih imam sodobno športno infrastrukturo, v športnem centru pravkar gradimo malonogo-metno igrišče na umetni travi, vredno 300 tisoč evrov. Te- nisači, balinarji, karateisti in druga športna društva organizirajo številna državna prvenstva, Rogaška Slatina je vedno bolj poznana tudi kot prijazna kolesarjem, letos smo že tretjič gostili štart ene od etap 22. kolesarske dirke po Sloveniji in še bi lahko našteval. Uspeh košarkarskega kluba, ki ga ni nihče pričakoval, je bil letos kot svečka na torti. To je rezultat dolgoletnega in vztrajnega dela. Predvsem me veseli, da je v klub vključenih 200 otrok v osmih različnih selekcijah, pri dejavnostih sodeluje veliko staršev, svojo promocijo in pripravljenost sodelovanja v klubu so uvideli tudi nekateri podjetniki iz občine. TINA STRMCNIK Foto: GrupA 14 ROGAŠKA SLATINA PRAZNUJE Kjer v tabernaklju hranijo žlahtno kapljico Ponosni na svojo »gorco« in vinograd - Za dobro letino nad trtami bdi sv. Urban Ob gorci in vinogradu prizadevni slatinski vinogradiki gradijo še kapelico. To bodo namenu predali v začetku avgusta, na lovrenčevo, ko bodo v vinogradu društva postavili tudi klopotec. A tudi sicer društvo skrbi za pestro dogajanje - ob martinovem na primer organizira pohode, kjer udeležence popelje od kleti do kleti. »Trudimo se tudi na področju trženja, vendar nismo najbolj zadovoljni. Rogaški turizem je precej razdrobljen, hoteli imajo različne lastnike, težko pa je doseči odkup našega vina. Prav zaradi strme lege naših vinogradov naše vino ne more biti najcenejše, marsikdaj pa je prav cena odločilnega pomena,« je pojasnil Ivan Mijošek. Dodal je še, da se vsi večji vinogradniki ob tem ukvarjajo še z drugimi dejavnostmi. Nedaleč od središča Rogaške Slatine prisojna pobočja gričev in hribov krasijo vinogradi. Slikovita Calska gorca v Cerovcu je v lasti Društva vinogradnikov Rogaška Slatina, ki v letošnjem letu obeležuje dve desetletji delovanja in se lahko pohvali s številnimi uspehi. Tako kot v drugih društvih so tudi za 20-letno zgodovino slatinskih vinogradnikov zaslužni posamezniki, ki so vedeli, da je v slogi moč in da lahko združeni naredijo več za kakovost vina. Prva dva mandata je društvu predsedoval Franci Jankovič. Vsebine so takrat temeljile predvsem na izobraževanju. »Željni smo bili znanja, predavali so nam strokovnjaki iz vse Slovenije, marsikaterega predavanja se je udeležilo tudi po dvesto udeležencev,« je po spominu pobrskal današnji predsednik društva Ivan Mijošek. Obnovili staro lepotico Člani so dolgo razmišljali o lastnem vinogradu ter naposled kupili zemljišče in Calsko gorco. Stavba je bila dotrajana, društvo je najprej poskrbelo za njeno novo streho. Pred petimi leti pa je, zahvaljujoč podpori občine (ki je bila uspešna s prijavo na razpisu kmetijskega ministrstva za razvoj podeželja), temu kulturnemu spomeniku, ki naj bi bil star več kot dvesto let, vdahnilo novo življenje. Ob tem člani društva niso zadnjič zavihali rokavov. V teh dneh namreč gradijo gospodarsko-skla-diščno poslopje, kjer bodo med drugim lažje opravljali vinogradniško-vinarska dela in kjer bodo imeli prostor za shranjevanje orodja. Urban kmalu v kapelici V kotu Calske gorce je od nekdaj domoval sv. Urban, zavetnik grozdja, vina, vinogradnikov in vinogradov. Približno meter visok kip ima prav tako več kot dvestoletno zgodovino, a ga je načel zob časa. Nekdanji lastniki so ga podarili društvu vinogradnikov, za njegovo restavriranje pa so denar prispevali pripadniki celjskega omizja Združenja slovenskega reda vitezov vina, kamor je vključenih tudi pet članov slatinskega vinogradniškega društva. Da sv. Urban ne bo skrit pred očmi ljudi, se je upravni odbor društva odločil, da mu bodo tik ob Calski gorci postavili kapelico, za katero prispevajo botri iz vrst članov društva. Vinograd za vrhunska vina V vinogradu društva je 1.500 trt sort traminec in sivi pinot, delo v strmem pobočju pa zadnji dve leti opravi eden od podpredsednikov društva Drago Kregar. »Če hočeš, da društvo dobro deluje, mora vsak član prevzeti del odgovornosti. Naša družina je vinograd vzela v najem, saj imamo v neposredni bližini zasajene vinograde, kjer uspeva šest tisoč trt. Vinograd je še vedno društveni, v njem se lahko člani učijo pod strokovnim vodstvom Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Maribor o rezu trte, zelenih delih in trgatvi,« je povedal. 80 odstotkov dela v vinogradu opravijo ročno, lege pa so primerne zgolj za vrhunska vina, vsak posamezen Us je lahko obremenjen le s pol kilograma grozdja. Količina pridelanega vina je odvisna od letine. Ta lani ni bila najbolj naklonjena vinogradnikom, pridelali so približno štiristo litrov? vina. Imajo svoje možnariste V sklopu druvtva zadnja štiri leta deluje sekcija ročnih možngristov, ki povezuje dvanajst strokovno usposobljenih članov, ki imajo za to dejavnost ustrezna dovoljenja. Vodja omenjene sekcije Mirko Puhek je povedal, da je pri tem varnost na prvem mestu, člani so vešči ravnanja s smodnikom in z orožjem. Z glasnim pokanjem popestrijo postavljanje klo-potca, velikonočne praznike in nekatere druge prireditve. V društvu so zastopane tudi ženske, ki gojijo ljubezen do vinske trte. Prav zato imajo slatinski vinogradniki več različnih članarin - za posameznika ali za celo družino. »Delo v družini si delita oba zakonca. Podobno je tudi pri vinogradnikih - mož rabi ženo in ona je v vinogradu vedno prisotna kot njegova desna roka. Ob vseh svojih obveznostih Vsem občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku, našim poslovnim partnerjem iz Celjskega območja: Cinkarna Celje, Steklarna Rogaška, Tajfun Planina, Droga Kolinska, Barentz Ravago Štore in Gorenje d.d. se pa iskreno zahvaljujemo za zaupanje. Telefon: GQ386 3 819 15 1G Faks: GQ386 3 819 15 14 Email: transport.biro@siol.net Ročna In skrajna zemeljska dela, Izdalava energetskih, komunikacijskih la komuaalalh vodov Marijan Bratun s.p. BresbavBC7 32SO Rogaška SlaMaa Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in Vam čestitam o ob občinskem praznik občine logaška ćlatina frei..- [ОЗ] 819 WW i ffsm: am Бчз ЗБ2 ROGAŠKA SLATINA PRAZNUJE 15 Gospodar Calske gorce Zvonko Plevčak, predsednik Društva vinogradnikov Rogaška Slatina Ivan Mijošek, članica upravnega odbora Vida Mirko Puhek s kolegi iz sekcije ročnih možnaristov poskrbi za glasno Mlinar, podpredsednik društva Drago Kregar in vodja sekcije ročnih možnaristov Mirko Puhek ob kipu sv. Urbana. pokanje ob različnih priložnostih. in okolice. Tabernaklje zakupijo, kadar gostijo kakšno družbo, pa jo lahko povabijo v »gorco« in ji postrežejo Člani Društva vinogradnikov Rogaška Slatina imajo usklajena oblačila, po zaslugi katerih so razpoznavni z dobro kapljico. na različnih prireditvah in sejmih. »Strme lege vsi občudujejo. Eno je pogled na vinograd, drugo je delo v njem. 80 odstotkov dela je treba opraviti ročno, vinograd pa začutiš šele, ko se skozenj sprehodiš. Če se dvakrat povzpne do vrha, človek ne potrebuje nobenega fitnesa,« pravi Drago Kregar. hunska in predikatna vina, pozne trgatve, jagodne izbore ter tudi ledena in peneča vina. Vzorce dajejo na različna ocenjevanja, tudi mednarodna. Kot so dejali, je ocena vina pravzaprav ocena kletarja oziroma vinogradnika. S svojimi pridelki dosegajo lepe uspehe, po besedah Mijoška različne nagrade potrjujejo, da se njihova vina lahko kosajo z vrhunsko kapljico iz drugih evropskih držav. TINA STRMČNIK Foto: GrupA mora sama večkrat poseči po marsikaterem delu,« je pojasnila Vida Mlinar, ki je slatinskim viogradnikom zvesta vse od začetka, pisala je tudi zapisnik prvega občnega zbora. Zadnja leta opravlja naloge tajnice društva in je članica upravnega odbora. Strmine pokosi divjad Pri tem je slatinsko društvo vinogradnikov posebno še zaradi ene stvari. Ker ima v lasti več kot tri hektarje zemljišč, ima v delu, kjer je pašnik, oboro. Tam bivajo jeleni lopatarji - damjaki. Ti skrbijo za to, da je pobočje urejeno, njihovo meso pa članom pride prav ob organizaciji različnih prireditev, ko obiskovalcem postrežejo z bogračem ali golažem. Člani društva v svojih vinogradih pridelujejo vr- Društvo vinogradnikov Rogaška Slatina je tudi letos pripravilo ocenjevanje vin, ki ima mednarodni značaj. Vodja ocenjevanja Drago Kregar je povedal, da so tokrat ocenili približno 80 vzorcev, njihova skupna ocena 17,99 pa je ena višjih ocen v vsej podravski deželi in jih na tem področju po kakovosti uvršča v sam vrh. Komisijo so sestavljali ocenjevalci z mednarodno licenco za ocenjevanje. И^тк^ l'Rmi NA PDi, У® KURBIER. ^ f Alk: 4,8% vol. RDEČE PREMIUM PIVO Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!" ROTES BIER RED BEER BIRRA ROSSA KPACHOE ПИВО Naročila sprejemamo na: info@kurbier.com I www.kurbier.com 16 KRONIKA Od zaspanosti do smrti na cesti le sekunda Zaspanost: ekstremno močan biološki mehanizem, ki mu z voljo in močjo nihče ni kos Asist. Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., spec. druž. med. in speciali-zantka medicine dela, prometa in športa, sicer zaposlena v Diagnostičnem centru Šentjur: »Nesreče zaradi zaspanosti so najpogostejše med 2. in 6. uro ter med 14. in 16. uro. Nočna vožnja sama po sebi povečuje tveganje za nesrečo za 5- do 6-krat. Takrat so možgani manj budni in bolj pripravljeni na spanje. Drugi dejavniki tveganja so vožnja brez sopotnika, neizkušenost, uživanje alkohola in drog, vožnja po obroku, vožnja po avtocestah in na dolgih razdaljah. Vendar je nesreča zaradi zaspanosti za volanom možna tudi na kratki razdalji.« Pri tistih, kjer je zaspanost dolgotrajna in poiščejo pomoč, je zdravljenje učinkovito in uspešno. Izkaže se namreč, da ima veliko ljudi tako imenovano motnjo dihanja v spanju, pri kateri prihaja do prekinitve dihanja za več sekund. Možgani tako ne dobijo dovolj kisika, spanje pa je razdrobljeno. Takšna oseba je dnevno utrujena in zaspana, kar se odraža z nezbranostjo med vožnjo. V novicah o prometnih nesrečah je pogosto zaslediti, da voznik iz neznanega razloga zapelje na nasprotno stran ceste ali trči v oviro ob vozišču. Besedna zveza »iz neznanega razloga« pomeni, da policija na kraju dogodka ali kasneje ne more dokazati, kaj je natančen vzrok, da je voznik tako ravnal. Tako nejasne okoliščine nesreče z veliko gotovostjo nakazujejo na možnost, da je bil voznik tik pred nesrečo nezbran, utrujen ali zaspan. In zaspanost je velik dejavnik tveganja za nesreče, ki ga vozniki podcenjujejo. Zaspanost za volanom naj bi bila vzrok do 20 odstotkom nesreč v Evropi in do 30 odstotkom nesreč v ZDA. Slovenski policisti tega vzroka nesreče zaenkrat ne morejo dokazati. V želji, da bi policiji olajšali delo, so v tujini razvili poseben aparat, s katerim bi lahko med nadzorom prometa merili reaktivnost zenic in na ta način izmerili zaspanost. Aparat še ni standardiziran, v Sloveniji pa ga še ni. A o zaspanosti kot o vzroku za številne nesreče se govori vedno več tudi v zadnjih tednih, ko je stanje varnosti na slovenskih cestah postalo kritično. Toda samo ozaveščanje ljudi ni dovolj. Ljudje zaspanosti ne bi smeli podcenjevati, predvsem pa bi jo morali pravočasno prepoznati, pravi asist. Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., spec. druž. med. in specializantka medicine dela, prometa in športa, ki ogromno svojega časa in strokovnega raziskovanja posveča problemu zaspanosti v prometu: »Poleg hudih posledic izgube človeških življenj in invalidnosti povzročajo nesreče veliko ekonomsko škodo. Naša naloga je, da se zavedamo prekomerne zaspanosti kot vzroka nesreč in da v prakso vpeljemo ustrezne preventivne ukrepe, ki bodo zmanjšali število žrtev na cestah.« Spalni dolg Razlogi za zaspanost med vožnjo so različni. »Med njimi je lahko pomanjkanje spanja pri ljudeh, ki delajo preveč, v različnih izmenah ali nočnih urah. Pri mlajših se pojavlja t. i. spalni dolg. Med tednom pozno zaspijo in zaradi obveznosti zgodaj vstajajo. Tako se spalni dolg kopiči do konca tedna, ko se kam odpravijo, a so nenaspani. Med vožnjo so zato nezbrani in hitro jih lahko premaga spanec, četudi so popolnoma trezni in niso pili alkohola,« razlaga Pekarović Džakulinova. V drugo skupino, kjer zaspanost predstavlja ogromno grožnjo v prometu, spadajo tisti, pri katerih je zaspanost bolezensko pogojena. Ravno ti to težavo pri sebi težko prepoznajo. »Sebe dojemajo kot lenobne, ves čas utrujene, razdražljive in imajo občutek, da niso za nobeno rabo. Ker se takšno stanje morda vleče že več let, saj vidijo ves čas razloge za zaspanost v vsakodnevnem dogajanju in obveznostih, ne dojamejo, da gre za bolezensko stanje. Res je, da tudi zdravniki niso bili posebej pozorni na to, ker so za takšne težave pri bolnikih videli razloge v njihovem načinu življenja,« še dodaja sogovornica. V tretjo skupino, za katero obstaja tveganje za povzročitev nesreče zaradi zaspanosti za volanom, spadajo ljudje, ki jemljejo določena zdravila, ki zmanjšujejo psihofizične sposobnosti voznika ali so celo z vožnjo popolnoma nezdružljiva. Veliko zdravil povzroča podaljšanje odzivnega časa voznika v prometu, omotičnost, zmedenost, motnje vida. Smrtonosno kinkanje Pekarović Džakulinova zato opozarja, da bi morali biti ljudje bolj pozorni in da bi morali prepoznati, kdaj za volan ne bi smeli in kaj povzroča zaspanost: »Veliko jih je prepričanih, da se nesreča ne bo zgodila in da če so že prevozili toliko, bodo pa še tistih nekaj kilometrov do doma.« Toda to je lažna tolažba ali kot omenja zdravnica, goljufanje samega sebe. »Vsak voznik se mora na vožnjo dobro psihofizično pripraviti. Ljudje pa «tiskamo minute<, da bi pridobili čas. Znake zaspanosti je treba jemati resno. Ne pomagajo namreč odpiranje oken med vožnjo, glasna glasba ali napenjanje mišic. Pomagata le dve stvari, in sicer pitje kave in 15- do 20-minutni počitek. Kofein začne delovati šele po tridesetih minutah, zato je priporočljivo, da voznik ustavi, spije kavo in leže za petnajst ali dvajset minut na sedež avtomobila nekje na varnem. Šele nato naj nadaljuje vožnjo,« svetuje Pekarović Džakulinova. Kaj pomeni zakinkati, ve vsakdo, večini se je to zgodilo že med vožnjo in če se ni zgodila nesreča, so imeli srečo. »V nekem trenutku se lahko zgodi, da se veke zaprejo, voznik morda rahlo trči v neko oviro, se takoj prebudi, ker gre za plitvo spanje, in reši prometno situacijo. Takrat ga preplavi adrenalin in vozi naprej. Ampak to je nevarnost, ker voznika zaspanost slej ko prej premaga. Gre za ekstre-mno močan biološki mehanizem, ki mu z voljo in močjo nihče ni kos,« pojasnjuje strokovnjakinja, ki voznikom vedno več tudi v sodelovanju z AMZS predava o zaspanosti, kjer je potrebna le sekunda, ki je lahko za voznika smrtno nevarna. Lahko bi dokazali vzrok! Kljub preventivnim akcijam policije, vladnih in nevladnih organizacij realna slika kaže, da sta prometna varnost in kultura v Sloveniji na nizki ravni. Prometne tragedije doživljajo epiloge v obliki kazni povzročiteljem na sodiščih več let po dogodkih. Sojenja so skoraj v vseh primerih, kjer se ugotavljajo sprva nejasni vzroki nesreč, dolgotrajna in zapletena. Pri nas tudi še ni sodnega izvedenca, ki bi se ukvarjal izključno s preiskovanjem vzroka zaspanosti med vožnjo, čeprav vsi, ki so vpeti v skrb za prometno varnost, vedo, da je to eden poglavitnih razlogov za prometne tragedije. Glede na strokovno znanje Pekarović Džakulinove in njeno raziskovanje povezave zaspanosti in varnosti prometa nas je zanimalo, s kakšno gotovostjo bi na primer lahko takšen vzrok dokazali na sodišču. »Izvedenec bi moral poznati zgodovino zdravstvenega stanja posameznika, ki nesrečo povzroči: kakšne bolezni ima, kakšna zdravila jemlje, kako ta vplivajo na vožnjo in ali je že kdaj prej povzročil nesrečo. Ob tem bi bilo treba upoštevati, v kakšnem stanju je bil, preden je sedel za volan, koliko časa je vozil, kakšna je bila vidljivost, ali je vozil po končani službi ali morda kakšnem praznovanju. Pomembna pokazatelja sta še hitrost voznika pred nesrečo in to, ali je zaviral ali ne. Ker če so sledi zaviranja vidne, pomeni, da je voznik oviro opazil, če jih ni, lahko to nakazuje, da je tik pred trčenjem zaspal,« našteva zdravnica. In dodaja, da bi bila za presojo tovrstnega izvedenca ključnega pomena tudi mnenja tehničnih izvedencev, torej tistih, ki bi preiskali tehnično brezhibnost vozila in ceste. »Če bi upoštevali vse našteto, bi lahko z verjetnostjo ugo- Znaki zaspanosti za volanom so med drugim še težave z vidom, begajoče misli, težave s koncentracijo, občutek, da je cesta vse ožja, bolečine v mišicah, potreba po presedanju in pretegovanju, drget ter občutek nemira in razdraže-nosti. tovili, ali je vzrok za nesrečo zaspanost,« pravi Pekarović Džakulinova. Neodgovornost in ne posreden vzrok V Sloveniji se na žalost še vedno govori o tem, da sta alkohol in zaspanost posredna vzroka za nesreče. Torej - ker je nekdo alkoholiziran, zapelje na napačno stran avtoceste in povzroči nesrečo. Zakonodaja je spisana tako, da je vzrok za nesrečo napačna stran vožnje, do katere pride, ker je voznik alkoholiziran. Podobno je pri zaspanosti. Toda Pekarović Džakuli-nova ima jasno mnenje, za katero lahko samo upamo, da ga bodo dojeli tako zakonodajalci kot vozniki: »Ni niti najmanjšega dvoma o tem, da sta zaspanost ali alkohol neposredna vzroka in nikakor posredna. Splošno znano je, da ko nekdo začne piti, zelo dobro ve, da bo sedel za volan in kako alkohol deluje na voznika. In če ve, da bo zatem vozil, je to dejanje skrajno neodgovorno,« razloži sogovornica. Enako je z zaspanostjo. Če veste, da boste v avtomobil sedli zaspani, lahko več kot očitno pričakujete, da boste med vožnjo zaspali za volanom. Boste torej tvegali še tistih nekaj kilometrov do doma in s tem morebitno nesrečo? SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA VSAK ČETRTEK ob 12.15 www.radiocelje.com 95,1 | 95.9 | 100.3 | 90.G MHz VSI NAŠI MOJSTRI 17 RAZMIŠLJATE O PRE1 71 V* '» DOBRIH NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno -povmdbo ivi si -privoščite najboljše! Priprava lesne biomase s krožno žago s trakom Lancman™ SAF 700 Lesna biomasa predstavlja enega od obnovljivih virov energije. Je odpadek v določenih industrijskih obratih, les s kmetijskih površin, višek v gozdovih (les s površin v zaraščanju) in manj kakovosten les iz gozdov. Torej lahko na ta način koristno uporabimo sekundarne surovine lesnopredelovalne industrije in odpadke iz gozdov na ekološko napreden način. Krožno žago s trakom Lancman™ SAF 700 je razvilo Пвшошпши PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 mmm.strüjepLastlka.sl PESAN BORIS. Lopata 47 3000 Cel j« tel./fax: 03 S472-362 GSM: 031 583-257 DŠ.: SI43767303 Pesan Boris s.p. ■ knauf sistemi •obnova stavbnega pohištva - dekorativna notranja in zunanja slikopleskattska dela ■ fasaderska pela podjetje Gomark z Vranskega, za katero je v lani dobilo tudi priznanje na sejmu Agra v Gornji Radgoni. Robustna, močna, hidravlična ... Robustna krožna žaga Lancman™ SAF 700 je konstrukcijsko močna (prašno barvana in cinkana kovina) in stabilna krožna žaga, znana kot »cirku-larka« ali žaga s previsno mizo. Omogoča enostaven, ekonomičen in učinkovit razrez polen ali drv za pripravo lesne biomase. Primerna je tako za enostavne kot tudi za zahtevnejše uporabnike. Krožna žaga Lancman™ SAF 700 uporablja merilno pripravo za nastavitev dolžine odreza lesa. Sestava in postavitev transportnega traku je popolnoma hidravlična. Zaradi 1.900 obratov omogoča hitrejši odrez. Varnost uporabnika na prvem mestu Seveda mora vsak uporabnik žage dobro poznati delovanje stroja in se ustrezno zaščititi z oblačili, ki preprečujejo poškodbe pri delu. Tiha in kompaktna žaga Lancman je izdelana po EU-standardih in izpolnjuje najvišje varnostne ter zdravstvene zahteve. Prav tako so ustrezno zaščiteni gibljivi deli stroja in žagne-ga lista widia, kar omogoča dodatno varnost pri delu. Zagotovljena je tudi najvišja varnost vklopa po EU-standardih. Delovanje žage omogoča, da uporabniku ni treba držati drv in polen med delovanjem. TM LANCMAN, by CT GOMARK Pri Gomarkovih obljubljajo dodaten razvoj krožne žage. Delovanje in prikaz bodo prvič predstavili na sejmu Agra v Gornji Radgoni, ki bo od 22. do 27. avgusta 2015. Krožna žaga bo olajšala delo in izboljšala način žaganja. Enostaven prevoz, hramba in vzdrževanje Žaga omogoča hitro in enostavno postavitev v transportni položaj, zato je precej enostavna za hranjenje in transport. Podjetje zagotavlja vsem svojim kupcem servis in dodatne dele za stroje. Razvito in proizvedeno v Sloveniji Lancmanove krožne žage s trakom razvija in proizvaja podjetje Gomark z Vranskega. Na voljo je več različnih tipov znotraj modela. Garancija za stroj je dve leti. Več informacij o krožni žagi Lancman lahko dobite v poslovalnici v Čepljah 52, Vransko, na telefonu 03 700 15 03, po mailu prodaja@gomark.si, na spletni strani www.lancman. si ali pri najbližjem pooblaščenega trgovcu. V PONUDBI SO NASLEDNJI TIPI KROŽNIH ZAG S TRAKOM: Osnovni podatki in osnovna oprema: - maks. debelina žaganja: 250 mm, - premer žagnega lista: 700 mm, - izmetni del + nastavitev z merilom dolžine žaganca -serijska oprema, - dodatna izvlečna podpora z valjčki za daljša polena -serijska oprema, - transportni trak, sekcijski in teleskopski, popolnoma hidravlično - upravljan - serijska oprema, - teleskopsko pospravljiv s pomočjo hidravlike, - dolžina traku 4m, transportna višina 2,35 m. ŽAGA S TRAKOM LANCMAN SAF 700 TT - teža neto/bruto: 540,00 / 0,00 kg - žagni list 700 mm, miza za žaganje oležajena, - trak teleskopsko zložljiv - hidravličen, - sekcijski trak, - pogon traku preko traktorske hidravlike, pogon žage preko kardana, - enostavna postavitev v transportni položaj, - dolžina traku 4m, širina 35 cm, - transportna širina 200 cm/višina 240 cm/globina 130 cm ŽAGA S TRAKOM LANCMAN SAF 700 STR - teža neto/bruto: 580,00 / 0,00 kg - žagni list 700 mm, miza za žaganje oležajena, - trak teleskopsko zložljiv - hidravličen, - trak sekcijski, enoten pogon za celoten stroj, - enostavna postavitev v transportni položaj, - dolžina traku 4m, širina 35 cm, - transportna širina 200 cm/višina 240 cm/globina 130 cm KROŽNA ŽAGALANCMAN S TRAKOM SAF 700 STEL - teža neto/bruto: 600,00 / 0,00 kg - žagni list 700 mm, miza za žaganje oležajena, - trak teleskopsko zložljiv - hidravličen, - trak sekcijski, - el. pogon 7.5kw/400v, enoten električni pogon za celoten stroj, - enostavna postavitev v transportni položaj, - dolžina traku 4m, širina 35 cm, - transportna širina 200 cm/višina 240 cm/globina 130 cm ŽAGA S TRAKOM LANCMAN SAF 700 STR/5 - teža neto/bruto: 580,00 / 0,00 kg - žagni list 700 mm, miza za žaganje oležajena, - trak teleskopsko zložljiv - hidravličen, sekcijski trak, - enoten pogon za celoten stroj, jermenski pogon, - enostavna postavitev v transportni položaj, - dolžina traku 5m, širina 35 cm, - transportna širina 200 cm/višina 240 cm/globina 130 cm KROŽNAŽAGA LANCMAN S TRAKOM SAF 700 TP/5 - teža neto/bruto: 580,00 / 0,00 kg - žagni list 700 mm, miza za žaganje oležajena, - trak sekcijski 5 m, pomik levo-desno, teleskopsko zložljiv -hidravličen, enostavna postavitev v transportni položaj, - sekcijski trak, - enoten pogon za celoten stroj, hidravlični pogon - dolžina traku 5m, širina 35 cm, - transportna širina 200 cm/višina 240 cm/globina 130 cm. ASFALT Asfalt Kovač d.o.o., planina pri sevnici 47 a, 3825 planina pri sevnici +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 asfalt.kovac@siol.net o * 10% popust * ob nakupu * CorcKcijskih in sonfnih ofa! CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK # Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 PRI UREDITI/I GROBOV, DELO BREZPLAČNO! flVILjflCt SEK.VK FLIkCA \Jl. M. zagret<. Kako boš sicer za akcijo >ogrel< druge?!« peljal v Slovenj Gradec namesto v Celje. Po drugi strani gledam družine, ki se ne razumejo, in si mislim, da je že moralo tako biti.« Jožica, ki je bila vse življenje učiteljica v šoli v Dobju, je živela za generacije otrok, ki jih je spremljala v šolskih klopeh, Franci pa je skrbel, da se je njihov domači kraj lahko skoraj vsako leto pohvalil s kakšno večjo pridobitvijo. Ko gledata živžav pred domačimi vrati sredi Dobja, se zdi, kot da so vsi otroci tudi malo njuni. Vizionarja svojega časa Zakoncema Salobir se je v desetletjih utrnila marsikatera ideja, ki se je njunim rojakom vsaj od začetka zdela skoraj nezaslišana. A sta večinoma uspela. Tako je po več kot dvajsetih letih truda prav po njunem vztrajnem lobiranju v Dobju zrasla nova šola, nekaj let kasneje še večnamenski objekt z vrtcem, s stanovanji in knjižnico. Na stenah velikega kulturnega doma so še danes razstavljene fotografije, kako množice mož in žena udarniško kopljejo temelje za nov kulturni dom. »Imeli smo tako bogato kulturno življenje, gledališko skupino, folkloro, tamburaški orkester in še kaj, da nam kulturnega doma niso mogli odreči.« Da je bil Franci skoraj vse življenje predsednik KS in tri mandate župan, ob tem niti ni treba posebej izpostavljati. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA 26 TURIZEM Turizem nis(m)o le ljudje, so tudi dobre zgodbe Z Mojco Ževart, direktorico Muzeja Velenje, o simbiozi zgodovine in turizma »Zgodbe so v turizmu zagotovo tista dodana vrednost, ki pritegne pozornost ljudi, kar nas lahko naredi drugačne, bolj zanimive, bolj izvirne. Tako muzejska dejavnost kot turistična panoga sta področji, kjer brez zgodb ne gre več.« Tako pravi Mojca Ževart, direktorica Muzeja Velenje, ki je pred kratkim na konferenci o razvojnih priložnostih jezerskega turizma v Velenju predstavila prav vlogo zgodbe kot pomembnega orodja za uspešno delovanje v turizmu. »Namen >zgodbarjenja< v turizmu, ko gre na primer za Velenje, je, da iz naravnih, zgodovinskih in drugih danosti, ki jih imamo, predstavimo vsebine na način, da bodo za ljudi privlačne, da bodo o njih poskušali izvedeti še več, da jih bodo ponesli domov in tako naprej širili glas o našem mestu, naših zanimivostih,« poudarja Mojca Ževart. Če smo nekoliko figurativni, mora biti dobra turistična zgodba - tako kot vsaka druga - sestavljena iz uvoda, jedra, vrha in zaključka, mora nas povleči in nas držati v pričakovanju, napetosti od začetka do konca. »Spisati takšno zgodbo pomeni doseči želene učinke in ključni cilj, pripeljati v Velenje čim več obiskovalcev in razviti t. i. turistično destinacijo,« pojasnjuje Mojca Ževart. Jezerska futuristična zgodba Vznemirljiv nastanek velenjskih jezer kot posledica rudarjenja in skoraj poldru- go stoletje dolga zgodovina premogovništva v Velenju zagotovo predstavljata izjemno turistično gradivo, na katerem je mogoče graditi dobro turistično zgodbo. V velenjskem premogovniku jo že nekaj let, in sicer vse od odprtja muzeja premogovništva, kjer so nedavno registrirali že štiristotisočega obiskovalca. Velenjska plaža kot trenutni hit za domačine in vedno bolj tudi za številne obiskovalce iz drugih krajev je temelj za privlačno jezersko turistično zgodbo v prihodnosti, a jo bo treba umestiti v širši zgodovinski in družbeni kontekst nastanka jezer in razvoja Velenja. »Da bi prišli do več obiskovalcev, bo treba prej prepričati tudi potencialne vlagatelje, tudi njim bo tre- Velenjsko jezero s svojo vedno bolj priljubljeno plažo ni priložnost le za osvežitev, temveč tudi za celostno seznanitev razgibanega razvoja mesta, na katerega je zelo vplivalo premogovništvo. ba poleg naše vizije, strategije in ciljev predstaviti zgodbo, s katero jih bomo prepričali, da so Šaleška dolina, naša jezera z vsem, kar ponujajo, tista prava stvar, v katero je vredno vlagati in kar nam lahko prinese lepo prihodnost,« še dodaja Mojca Ževart. Socializem zgodba že danes Če je jezerska turistična zgodba v Velenju še stvar bolj oddaljene prihodnosti, pa je zgodba o socializmu v Velenju že sedanjost. V Velenju namreč želijo izkoristiti potencial dediščine socializma v Velenju z oblikovanjem zanimivega turističnega produkta, ki bo na poučen, verodostojen in tudi zabaven način predstavil novejšo zgodovino. »Čas socializma je zagotovo obdobje, ki je Velenje močno zaznamovalo. Vendar je Velenje takšno, kot ga poznamo danes, produkt tistega časa. V socializmu je tedanja oblast mesto načrtovala in gradila, takrat se je mesto tudi najbolj razvijalo,« poudarja Mojca Ževart. Doživetje socializma v Velenje je turistični produkt, ki je zastavljen tako, da predvideva vključevanje udeležencev oziroma turistov: ti aktivno sodelujejo v zgodbi (animaciji) sprejemanja v mladinsko organizacijo v času socializma z vsemi rituali in simboli tedanjega časa (še eno socialistično animacijo sicer pripravljajo tudi v Premogovniku Velenje). »Za nostalgike in novodobnike« Nemalokrat animacija, tako pri tistih starejših udeležencih, ki so socializem nekoč doživeli, kot pri mlajših, ki si ga lahko le predstavljajo iz pripovedovanja drugih, izzove salve smeha. V stilu naslova knjige znamenite hrvaške pisateljice Slavenke Drakulić Kako smo preživeli socializem in se ob tem celo smejali. »Za- Mojca Ževart, direktorica Muzeja Velenje, je z muzeji povezana že vse življenje. Prva služba njene mame je bila v Dolenjskem muzeju, oče je bil več kot trideset let ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve Maribor, sodeloval je tudi z velenjskim muzejem, še posebej po upokojitvi. Prvo delo, ki ga je Mojca Ževart opravljala kot dijakinja velenjske gimnazije, je bilo vodenje obiskovalcev v velenjskem muzeju. Po izobrazbi je profesorica zgodovine in geografije, trenutno pa tudi podiplomska študentka turizma, ki ji tudi pri muzejskem delu predstavlja poseben izziv, namreč snovanje dobrih turističnih zgodb. Svojo poklicno pot je sicer leta 1999 začela v Inštitutu za ekološke raziskave Erico Velenje kot raziskovalka in kasneje namestnica vodje oddelka. Od leta 2005 je bila skoraj desetletje vodja kabineta velenjskega župana. Prav v teh dneh mineva leto dni, odkar je postala direktorica Muzeja Velenje. gotovo je doživetje socializma zanimivo za nostalgike, a prav tako je lahko prava avantura za mlajše generacije. Na ta način lahko izvedo stvari, za katere sploh niso vedeli ali so jim težko razumljive,« še dodaja Mojca Ževart. Zgodba o socializmu v Velenju oziroma uradno Doživetje socializma v Velenju, ki je zaenkrat še v preizkusnem obdobju, ima možnost za uspeh tudi zato, ker ima ta turistični produkt tudi že pripravljeno logistično podporo s promocijskim materialom in spominki (zgibanke, majice, rutice, značke, kovinski lončki, promocijski film). To je ob upoštevanju, da so so tudi občani dobri promotorji, ambasadorji takšne zgodbe, nujen pogoj za uspeh. Zgodba za Šoštanj in Topolšico Z Mojco Ževart se ozreva še v sosednji Šoštanj, kjer se Utrinek z animacije Doživetje socializma v Velenju »Prikaz podpisa kapitulacije nemške vojske v drugi svetovni vojni v Topolšici. Dogodek, ki je Slovenijo vpisal na zemljevid svetovne zgodovine, ponuja še veliko priložnosti, da bi bila zgodba o pomembnem zgodovinskem dogodku še bogatejša. tudi »skrivajo« dobre turistične zgodbe. Ena od teh je zagotovo podpis delne kapitulacije nemške armadne skupine E in nemških sil za JV Evropo pod vodstvom generala Alexandra Löhra maja 1945 v Topolšici, kar velja za enega najpomembnejših dogodkov na slovenskih tleh v času druge svetovne vojne. Sogovornica na moje vprašanje, ali bi bilo mogoče tako pomemben dogodek ob sicer zgledno urejeni spominski sobi (ob letošnji 70-letnici podpisa kapitulacije jo je Muzej Velenje tudi prenovil) tudi bolj širokopotezno obeležiti, odgovori pritrdilno. A pristavi, da je ambicioznejša muzejska postavitev povezana z več denarja. Zagotovo pa še veliko priložnosti za dobro turistično zgodbo ponuja v Šoštanju pesnik Karel Destovnik - Kajuh. Razen skromne vitrine v hiši, kjer je nekoč živel, ni druge muzejske obeležitve, če seveda ne upoštevamo imena ulice, šole in spomenika v središču Šoštanja. V okviru serije Pozabljeni Slovenci je dokumentarec o Kajuhu posnela nacionalna televizija (premiera je bila v kulturnem domu v Šoštanju). Da na Kajuha v Šoštanju v smislu ambicioznejšega muzejskega zaznamka vendarle niso pozabili, priča napoved občine, da naj bi v prihodnjem letu na Žlebnikovi domačiji pri Belih Vodah, kjer je Kajuh padel, uredili primeren prostor, kjer bi slavnega pesnika predstavljali turistom. Do takrat naj bi za začasno predstavitev Kajuhovega življenja in ustvarjanja poskrbeli v Vili Mayer v Šoštanju. ROBERT GORJANC Foto: GrupA, RG REPORTAŽA 27 Ker je kmetija Ploštajner tik ob gozdu, so bili dnevi, ko sj-je jastreb postregel tudi dvakrat na dan. Odkar imajo v jatipegatke, ki opravljajo vj|g№aiarmnega sistema; ir gosi, ki se lahko primerjajo z vsakim psom čuvajem, jim ШШ »Piška« za v juho je izumirajoča vrsta Po Kozjanskem smo preverili, kje se še dobijo prava domača jajca Kot večina ljudi se je Martin Amon za trenutek ustavil in prevrednotil svoj pogled na življenje, šele ko ga je v to prisilila bolezen. Odkar ga je pred časom izdalo srce in je potreboval operacijo, sta z ženo precej bolj pozor- na, kaj pojesta. Jajca so kar naenkrat povsem odpadla z jedilnika. A ne zaradi zloglasnega holesterola. Martin je ugotovil, da je celo na Kozjanskem lažje najti iglo v senu kot pravo domače jajce ali celo kokoš za v juho. Martin Amon bo z ženo Darinko pod Rifnikom v Šentjurju gojil 350 kokoši za prava domača jajca. Pomagaj si sam, ker drugi ti ne bodo, bi lahko ubesedili vodilo, ki je navdihnilo našega gostitelja. Ko se je poučil, kako živijo kokoši na farmah in kakšna je posledično kakovost konvencionalnih kupljenih jajc, je čeznje dokončno naredil križ. »Prijatelj veterinar mi je razložil, kako morajo kokošim zaradi prevelikega števila živali na premajhnem prostoru in posledične izpostavljenosti boleznimi dodajati antibiotike in cel kup drugih snovi. Vse to potem mi pojemo v jajcih,« je razložil. »Kupljena jajca tako nimajo prav nobenih koristnih hranil, medtem ko imajo celo vrsto škodljivih dodatkov. Da so poceni, je res slaba tolažba in ti mora biti resnično povsem vseeno, kaj poješ,« je nadalje- Kot pravi Rosanda Ploštajner, se s prisilnimi pogoji podaljševanja luči v zimskih mesecih ne ukvarja. »Nekje sem prebrala, da ima kokoš število jajc, ki jih v življenju znese, že genetsko v sebi. Jih pač imamo v jati dve leti in vzamemo v zakup, da tako mlade kot stare ne nesejo ^ ravno optimalno.« val. Danes ima na svoji kmetiji v Novi vasi pod Rifnikom že 105 kokoši. V kratkem jih bo dokupil še 250. Suho zlato za domačo »kuro« Amon je tržno nišo, ki jo je našel iz lastne potrebe, izkoristil kot poslovno priložnost. »Zemlje imamo dovolj, ogradili smo velik travnik, še večjega bomo v kratkem. Zaenkrat imajo kokoši star hlev, dogradili bomo še novega. Jedle bodo žito in sesekljano seno. Jajca za prodajo bodo takšna, kot jih hočem na mizi sam. S krmili se ne bom ubadal, potem rajši nimam nič,« je bil odločen Amon. Ko bodo ob letu morali jato zamenjati, bodo na voljo tudi idealne kokoši za pravo domačo kurjo juho, še dodaja. Redili bodo namreč kokoši nesno-mesne pasme. »Sem namreč že doživel, da je znanec iskal domačo kokoš za porodnico. No, v celem Šen-trupertu je na nobeni kmetiji ni našel. A bi v tisti situaciji dal zanjo lep denar.« Domača jajca kot košček doma Rosanda Ploštajner je velik del življenja preživela kot zdomka v Nemčiji. Ko se je primožila v Šentjur, sta z možem prevzela kmetijo njene babice. Kot pravi, so domača jajca povezana s celo vrsto lepih spominov iz otroštva. »Kadarkoli so te hoteli posebej pocartljati ali ko si bil bolan, je prišel vedno na mizo mehko kuhan jajček. In tudi potem, ko smo potovali med Slovenijo in Nemčijo in kam na dopust, so nas vedno spremljale škatle domačih jajc.« Ob selitvi na kmetijo so bile kokoši za lastno potrebo nekaj samoumevnega. Ko je ugotovila, da so domača jajca precej zaželeno blago in da spodobna služba ne čaka za vsakim vogalom, se je usmerila v domačo pridelavo in predelavo. Danes ima približno sto kokoši in drugo perutnino, na dan pobere približno 50 jajc. »Imam nesne kokoši, ki so zelo drobne in imajo komaj kaj mesa, ter težke, primerne za juho. Teh ne prodajamo, ker jih porabimo sami in v bližnjem krogu. Če pridejo kakšno iskat za nevesto ali porodnico, seveda ne morem reči ne.« V kombinacijo debelih kokoši, ki so tudi pridne nesnice, pa Rosanda ne verjame čisto zares. Birokratska jajca posebne vrste Ploštajnerjeva kmetija je tik ob prometni cesti med Šentjurjem in Planino, kar pomeni, da prosto hodeče kokoši na travniku jajca prodajajo kar same. »Dva evra in pol stane deset jajc. Morda se komu zdi drago, vendar ni problem, ker nikoli nič ne ostane.« V neposredni bližini so precej manj srečne kokoši v zaprtih kletkah farme Slivnica enega največjih pridelovalcev v Sloveniji Meje Šentjur. »No, to pa res ni nobena konkurenca,« se nasmehne sogovornica. Domača jajca, ki niso najbolj prvovrstnega videza, sicer porabi za piškote, testenine, mlince in podobno. Po slovenski zakonodaji mejo med domačo rejo in farmo predstavlja 350 kokoši. Nesmisli, zaradi katerih bosta Ploštaj-nerjeva svoj status ekološkega kmeta vsak čas obesila na klin, so drugje. »Na enem od predavanj so nas prepričevali, da kokoši ne spadajo med travojede živali. Tu pri meni pa vse do črnega pojedo, da pol leta potem nič ne zraste. Kot da norce brijejo. Prijateljico je inšpektorica na primer zasliševala, zakaj kokoši nesejo samo na treh pripravljenih gnezdih, ne na vseh osmih.« Tako kot nekoč pri stari mami Vinko Jazbinšek v Pa- ridolu obdeluje družinsko kmetijo, ki jo je že zdavnaj zapisal zahtevnim ekološkim standardom. Tako na njegovi kmetiji že leta ni bilo niti vreče umetnega gnojila, kaj šele industrijskega krmila. Ob nekaj glavah goveda ima še 28 kokoši. Zjutraj jih spusti na pašo in zvečer spet zapre. V družbi petelina se prosto sprehajajo po vasi, on pa pobere jajca, kjer jih kokoši pač znesejo. Bolj prvinsko in domače skoraj ne more biti. A čeprav tudi sam jajca dostavi do Šentjurja, ugotavlja, da ni vse tako rožnato. »Se najde kakšen kupec, ki mi jajca plača po tri evre za škatlo, ker je to zanj minimalna razlika za takšno kakovost, po drugi strani pa je marsikomu še dva evra in pol preveč,« razloži Vinko. Skrb za zdravje, domačo hrano in podporo lokalnemu kmetu presenetljivo hitro izpuhti in se spotakne že pri razliki nekaj deset centov. StO Foto: GrupA 1И^—<№ИН1Ш11И11П1111И11111||1' HlllPIllllni IBH Hll—IMI—i -«H-. - • . Za jajca, kot so jih poznale naše babice, je treba na domačiji potrpeti tudi s kokošjimi kakci in z drugimi nevšečnostmi. Kot ugotavlja Vinko Jazbinšek, tudi najboljše od najboljšega ni vedno kaj prida cenjeno. 28 REPORTAŽA Najbolj grajski med gradovi zasijal v vsej lepoti Po temeljiti obnovi so odprli grad Podsreda - Paleta kulturno-turističnih možnosti kot gonilo lokalnega gospodarskega razvoja Ob prerezu traku so novi pridobitvi nazdravili tudi (z leve) župan Podčetrtka Peter Misja, župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak, gostiteljica županja Občine Kozje Milenca Krajnc, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, prav tako v vlogi gostitelja direktor Kozjanskega parka Teo Hrvoje Oršanič, nekdanji župan in častni občan Kozjega Dušan Andrej Kocman in ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. »Ta grad enostavno moraš imeti rad - zaradi zgodovinskega poduka, arhitekturnega izročila in duše sedanjega časa, s katero ustvarjamo novodobne vsebine. V Kozjanskem parku imamo ta grad neizmerno radi. Z njim smo povezani in v tem duhu ga že desetletja polnimo z vsebinami,« je odprtje prenovljenega gradu v Podsredi pospremil direktor Kozjanskega parka Teo Hrvoje Oršanič. Ko sta stražarja nazadnje odpah-nila mogočna lesena vrata, je srce zaigralo tudi povsem naključnemu obiskovalcu. Dolgoletna prizadevanja za dokončno obnovo gradu so doživela tektonski premik s podporo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologi- Z gradom Podsreda upravlja Kozjanski park, ki ima odslej tam tudi svojo informacijsko točko s predstavitvijo biotske raznovrstnosti na svojem območju in dobrih parkovnih praks. Med razstavami, ki si jih je trenutno na gradu mogoče ogledati, je Razkošje v steklu. V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Celje in z brusilnico Dekor iz Kozja, studia Gry, je na ogled izbor gravur, ki so se ohranile v muzejskem arhivu. V sodelovanju z društvom Beli volk iz Ljubljane je v novih prostorih na ogled grajska orožarna. Na podstrešju so poleg biotske znamenitosti - kolonije netopirjev - na ogled še tri razstave; o zgodovini sadjarstva na Kozjanskem, o kozjanski arhitekturi in fotografska razstava o utripu v Kozjanskem parku. Tik pred odprtjem so obnovili razstavo o zgodovini gradu. Od stalnih razstav velja omeniti še stalnice, kot so razstava historičnega stekla Ujeta prosojnost, slikarska razstava Franceta Slane in sakralni razstavi o sv. Emi in Marijini romarski poti. jo, ki je 718 tisoč evrov vreden projekt podprlo s 610 tisoč evri evropskih sredstev. »In kaj ima gospodarstvo s kulturo?« je minister Zdravko Počivalšek glasno zastavil vprašanje, ki se je marsikomu motalo po glavi. »Turizem,« se je glasil odločen odgovor. In kot je nadaljeval, imajo v lokalni skupnosti zdaj veliko odgovornost, da bodo s pomočjo kulturno-turistične dejavnosti dolgoročno povrnili vložena sredstva. Da obnova gradu ni enkraten dogodek, ampak temeljni kamen, na katerem bodo lahko dolgoročno gradili tako v občini Kozje kot širše v regiji, se je strinjala tudi tamkajšnja županja Milenca Krajnc. Vsekakor si z novo pridobitvijo obetajo več turistov, dnevnih obiskovalcev in posledično tudi kakšno zaposlitev. Sicer je občinska uprava zaradi vzornega vodenja projekta in povsem gladke izvedbe obnove že ta večer žela same pohvalne besede. Starodavno mogočen in toplo domačen Če je bil grad že po prvem valu obnove primer enega najlepše ohranjenih gradov na Slovenskem, je tokratna obnova prostore v stoletni stavbi dvignila na raven bivalne kakovosti. Vidna obnovitvena dela so se začela v začetku leta. Kot je pojasnila Krajnče-va, so obnovili strehe, uredili spodnje gospodarsko poslopje, dovozno pot in dvorišče, jedilnico s postrežno kuhinjo, kurilnico, zamenjali stavbno pohištvo na gradu, poskrbeli za razsvetljavo, obnovili črno kuhinjo, namestili ozvočenje in vzpostavili avdio ter video vodnik v treh jezikih. Ambiciozen projekt odmeva tudi na nacionalni ravni, saj smo v regiji tako dobili ne samo enega najlepših gradov pri nas, ampak tudi enega najpomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikov romanske arhitekture na Slovenskem. StO, foto: GrupA Srednjeveški utrip so z glasbo, s plesi in z oblačili pričarali člani celjske skupine Galiarda. V grajskem atriju ob poletnih večerih gostijo številne vrhunske glasbenike. Letos pod umetniško taktirko prof. Andreja Zupana že 21. leto izvajajo mojstrske seminarje Glasbenega poletja na gradu Podsreda. REPORTAŽA 29 - '-v.:- • . ... . - • ж>-1. * ' ц V malih in poskočnih jeklenih konjičkih se skriva ogromno dela in znanja. Za vsem stoji že prava industrija. Tekmovalci morajo biti pozorni na številne malenkosti, povsem enako kot pri klasičnem avtomobilističnem športu. Le da se majhni popravki pri manjših avtomobilih še toliko bolj poznajo, zato je natančnost pri nastavitvah pred dirko še toliko pomembnejša. Veliki otroci in drage igrače Modelarstvo ni zgolj igra, je raziskovanje - V Preboldu uradno odprli off-road stezo za radijsko vodena vozila Dejan Cigler je domačo dirko končal na četrtem mestu. Še vedno vodi v skupnem seštevku posebne razvrstitve tekmovanja Elektro Challenge 2015. Do konca sezone se bodo tekmovalci z off-road modeli avtomobilov na daljinsko upravljanje pomerili še trikrat. Radijsko vodeni modeli avtomobilov obstajajo že zelo dolgo, običajno jih povezujemo z otroki in igro na domačem dvorišču ali kar v dnevni sobi. A v svojem majhnem »telesu« skrivajo veliko več. Čeprav modelarji še vedno veljajo za posebneže in velike otroke, zaljubljene v drage igračke, je modelarstvo veliko več kot zgolj igra ali konjiček. Je dejavnost, ki človeku omogoča raziskovanje in nenehen razvoj tako na izobraževalnem, mentalnem kot spretno-stnem področju. Tekmovanja so zgolj nagrada za trdo delo v delavnicah in priložnost za izmenjavo ugotovitev. Nepo-znavalci bi temu rekli igra z »avtomobilčki na daljinsko upravljanje«. A tisti, ki te avtomobilčke sestavljajo, razvijajo in z njimi upravljajo, bi zadevo poimenovali tekmovanje z radijsko vodenimi avtomobili. Ljubitelji in poznavalci avtomobilizma v malem se bodo lahko odslej srečevali tudi v Preboldu, kjer so minuli konec tedna tudi uradno odprli prvo off-road stezo za radijsko vodena vozila. Štiri leta od ideje do steze V teh dneh minevajo štiri leta, odkar sta oče in sin Stane in Dejan Cigler iz Prebolda začela uresničevati idejo o postavitvi posebne proge za radijsko vodene avtomobile. Dejan, ki obiskuje strojno šolo v Celju, se že dlje časa navdušuje nad modeliranjem. Sprva je bil reden gost na letališču, a ko ga je oče peljal na testno vožnjo v Komendo, se je iz zraka spustil na zemljo. Najprej je vozil in tekmoval s povsem navadnim avtomobilčkom. Modele, s katerimi je nastopal na tekmovanjih po Sloveniji, je nato iz leta v leto nadgrajeval. »Najprej je bilo treba testirati, ali sem sploh dovolj talentiran za dirkanje z modeli,« v smehu pove Dejan. Oče Stane ponosno doda, da je Dejan svoj konjiček v začetku financiral sam, in sicer s prihranki žepnine. V zadnjih letih se je Dejan udeležil številnih tekmovanj v tujini, žal pa ni mogel trenira- Modeliranje in s tem tudi tekmovanje z modeli se je v zadnjih letih precej spremenilo. »Tudi te dirke so velik >biznis< in za vsem stoji industrija. Predvsem v tujini. V Sloveniji je ta šport še v povojih,« pravi Ljubljančan Sašo Kramljak. Zanimivo je tudi to, da so včasih tekmovalci svoje avtomobile skoraj v celoti sestavili sami, naročenih delov je bilo zelo malo. Tako je starejši modelar našemu sogovorniku med drugim zaupal, da je največ uporabnih delov za avtomobilček dobil iz starih pisalnih strojev. ■ O'» ■-(! ',.:• • • " ,. . . ... .. . .-tO' •• • " ■■■■-', Steza Struga bo odprta vsako nedeljo. Takrat lahko mali in veliki navdušenci daljinsko vodenih avtomobilčkov preizkusijo svoje spretnosti. Septembra bodo na tej stezi pripravili tudi državno prvenstvo z motornimi modeli. ti doma. »Najbližja proga je v Komendi,« pove in pojasni, da je tudi za tovrstno tekmovanje zelo pomembno treniranje. Ne le preizkušanje nastavitev v delavnici, temveč tudi vožnja na terenu. »Če kakšen mesec ne voziš, lahko hitro izgubiš občutek v roki,« pravi. To zdaj ne bo več težava. Ob podpori občine, članov Društva modelarjev Modelar Velenje-Prebold in dobrih ljudi je zagrizenima navdušencema uspelo najti košček zemlje, na kateri sta postavila zanimivo off-road stezo, ki sta jo poimenovala Struga. Na njej bo Dejan lahko še več treniral. Z modeliranjem do znanja in veščin Sicer nova steza, kjer bodo lahko moči in znanje preizkušali mladi in stari modelarji, prinaša veliko več kot zgolj nov prostor za zabavo, je prepričana Mija Kordež iz Zveze za tehnično kulturo Slovenije, ki se je udeležila sobotnega odprtja. »Čeprav mnogi mislijo, da gre zgolj za konjiček, se pri modeliranju otroci in mladi ogromno naučijo, saj nenehno raziskujejo. Ko naredijo model, ga preizkusijo. Ugotovijo, da vse ne deluje, kot bi moralo, zato ga znova razstavijo, nadgradijo, popravijo in spet sestavijo. Tako nenehno nad- grajujejo svoje delo in s tem tudi znanje. Poleg tega mladi pri modeliranju pridobivajo tudi ostale veščine,« je prepričana Kordeževa, ki pri tem izpostavi predvsem vztrajnost. »Model ni narejen od danes do jutri.« Prav vztrajnost je tista, ki je današnji tako imenovani klik generaciji manjka, je še prepričana vodja projektov iz znanja in modelarstva pri zvezi za tehnično kulturo. Odprtje in prva dirka Uradno odprtje preboldske steze so popestrili že s prvim tekmovanjem, in sicer so pripravili tekmo za slovenski pokal Elektro Challenge 2015. Prvega uradnega tekmovanja v Preboldu se je udeležilo 17 tekmovalcev iz Slovenije in s sosednje Hrvaške. V ospredju je bil razumljivo domač tekmovalec, ki bo prihodnji mesec s svojim modelom nastopil na evropskem prvenstvu v Avstriji. »Na stezi, kjer bo prvenstvo, sem nastopil že dvakrat. Pri vsaki vožnji sem postavil boljši čas, tako da z optimizmom čakam avgustovsko prvenstvo,« pravi Dejan Cigler. Dobra in zahtevna Sicer so tekmovalci, ki so se udeležili sobotnega tekmovanja, progo pohvalili, čeprav so imeli ob prvih zavojih in skokih mnogi še nekoliko težav. »Progo sem zasnoval glede na lastne izkušnje in po pogovorih s sotekmovalci. Po vzoru evropskih stez nam je uspelo postaviti tudi nekaj zahtevnejših elementov. Teh je na slovenskih progah premalo in ko pridemo na tekmo v tujino, imamo težave,« je po kvalifikacijskih vožnjah povedal Cigler. Proga Struga ne bo namenjena zgolj treningom in tekmam že uveljavljenih tekmovalcev. V spretnostni ali hitrostni vožnji se bodo lahko preizkusili vsi, ki jih tovrstne dovršene in zapletene igračke zanimajo. V sodelovanju s preboldsko občino in z osnovno šolo bodo pripravili tudi različne delavnice, kjer bodo lahko mladi spoznali svet modelarstva in tudi dirkanja. Dejan bo najspretnej-šim dovolil, da kakšen krog odpeljejo tudi z njegovim tekmovalnim avtomobilom. »Z zmanjšanim >gasom<, seveda,« doda. Prihodnji mesec bodo pripravili tudi posebno medgeneracijsko druženje, ko se bodo v vožnji z električnimi avtomobilčki pomerili stari starši in njihovi vnuki. Steza bo odprta vsako nedeljo. LEA KOMERIČKI Foto: GrupA 30 REPORTAŽA V vročih dneh se prileže poležati v senci. Organizatorji Iztok Štus, Andrej Hartl in Blaž Hartl Iz Kozjega se je širil otroški smeh Končali so se poletni tabori Prejšnji petek je zadnja skupina otrok končala bivanje v Poletnih taborih Kozje. Tabore organizira Zavod za šport, izobraževanje in turizem Šik Kozjansko. Mladi se že sedmo leto trudijo otrokom omogočiti aktivno preživljanje počitnic. Začetki tabora segajo v leto 2009, ko so v društvu letno vadbo tenisa nadgradili s tenis kampom. Prvo leto je kamp obiskalo 19 otrok, v drugem že 40. V naslednjih letih so priključili še nogomet, košarko, karate in likovni tabor. Glavni trije organizatorji so Iztok Štus, vodja nogometnega kampa, Blaž Hartl, vodja tenis kampa, in Andrej Hartl, ki skrbi za borilne veščine. Tabora se lahko udeležijo otroci med 6. in 15. letom. Zanimanje je veliko, otroci pa se radi vračajo nazaj. V sedmih letih so Poletni tabori Kozje gostili kar 500 otrok. Letos so kar 25 otrokom iz socialno šibkejših družin omogočili šestdnevno brezplačno bivanje na taboru. Želja je, da bi se število otrok, ki bi jim omogočili mogoče edine počitnice, povečalo. Različna zanimanja na enem mestu Otroci so bili razdeljeni na posamezne kampe: likovnega, košarkaškega, karate, nogometnega in teniškega. V teh kampih so se otroci delili po skupinah glede na predznanje. Po teh skupinah so imeli zjutraj in popoldne treninge in likovno ustvarjanje. Ostale aktivnosti so imeli otroci skupaj. Za otroke so med športnimi aktivnostmi in likovnim ustvarjanjem skrbeli strokovni delavci. Animatorji so zanje skrbeli v prostem času. Organizatorji ocenjujejo, da je za otroke skrbela ekipa dvajsetih mladih. Večinoma so to študentje, letos so priključili še dijake, ki so jim omogočili tudi počitniško delo, in nekaj sa-mozaposlenih. Hotel s tisoč zvezdami Iztok Štus, eden od organizatorjev, je dal idejo, da bi dnevnemu varstvu priključili še nočitev. »Ideja se nam je zdela odlična. Dokaz za to so tisti, ki so se odločili pre-spati, teh je bilo letos več kot 130,« pravi Blaž Hartl, drugi od trojice organizatorjev. Za otroke je bila to posebna izkušnja, saj so spali v šotorih pod nebom v tako imenovanem hotelu s tisoč zvezdami, česar marsikdo še ni doživel. V taboru je bilo približno 16 šotorov. V njih je spalo od 3 do 10 otrok, odvisno od velikosti šotora. Ponoči sta za varnost in red skrbela nočna čuvaja. Odklop tehnologije za popolno doživetje Dan so začeli z jutranjo telovadbo. V taboru so poskrbeli tudi, da so otroci skrbeli za red in čistočo. Pospravljali so za sabo, vsako jutro pa so opravili ocenjevanje šotorov. Poleg treningov so bile za otroke pripravljene tudi ra- znovrstne delavnice, od izdelave zastave do poslikave telesa. Na kuharski delavnici so se preizkusili v pripravljanju dobrot. Igrali so družabne igre, odšli na nočni pohod z baklami po okoliških hribih, zakurili so tudi taborni ogenj in si ob njem spekli hrenovke. Otroci so bili izredno navdušeni nad kopanjem v bližnjem kopališču in nad kinom pod zvezdami. Zadnja leta otroci tabor preživijo brez telefonov, tablic in druge tehnologije, da se res lahko posvetijo športu in ustvarjanju. Tako vidijo, da se da preživeti več dni brez uporabe tehnologije. Na takšno »terapijo« bi morali poslati tudi odrasle, verjetno bi bilo takšno doživetje nekaj povsem drugačnega. Znani na obisku Dogajanje so popestrili tudi z različnimi gosti. Obiskali so jih taborniki iz Izole in skavti iz Krškega. Reševalci so prikazali tehnike oživljanja in prve pomoči. Med znanimi gosti jih je obiskal Rok Baskera, član Nogometnega kluba Olimpija, iz Nogometnega kluba Celje sta jih prišla obiskat trener Simon Rožman in nogometaš Sebastijan Gobec. Ob koncu tabora so priredili piknik s starši, da so se družili in pokazali, kaj so počeli. KLARA PODERGAJS Foto: GrupA Udeleženci: Patricija (likovni kamp), Anja (tenis kamp), Martin (nogometni kamp), Jure (tenis kamp). Pripravljene aktivnosti so jim bile všeč. Najbolj so bili navdušeni nad mentorji, ki so zabavni in pripravljeni vedno priskočiti na pomoč. Zadaj stojita mentorja Andreja (likovni kamp) in Jaka (nogometni kamp), ki pravita, da uživata pri delu z otroki. REPORTAŽA 31 Kot so žele naše babice Prikaz žetve s srpi po stari navadi Prejšnji ponedeljek so na kmetiji družine Žerjav iz Malih Dol pri Vojniku pripravili žetev na star način. Ni jih prestrašilo temno nebo, saj se je zbralo kar 24 žanjic, ki so se z veseljem in vnemo lotile dela. Žerjavova kmetija je v idiličnem okolju med griči voj-niških Malih Dol. Lastnica kmetije Marija Žerjav je tudi predsednica Društva podeželskih žena Meta. Društvo šteje 130 članic iz občin Vojnik, Dobrna in Celje. Ko so načrtovale, kaj bodo čez leto počele, se je predsednici utrnila ideja, da bi lahko žele žito na star način. »Sama tega še nisem počela in sem želela videti, kako se to dela,« pravi Marija. Ideja se je starejšim članicam zdela odlična. Bile so navdušene, da bodo lahko delile svoje znanje. Včasih na delo še pred zoro Najstarejša delavka na polju je bila Terezija Smodej iz Šmartnega v Rožni dolini. Z veseljem se je odzvala povabilu in prišla na žetev. Povedala je, da je na kmetiji začela delati pri desetih letih. Veščine žetve jo je naučila mati. »Včasih smo se žanji-ce odpravile na delo že ob štirih zjutraj, da smo se do sedmih že kar dobro naga-rale,« se spominja Terezija. Žetev je bila tudi priložnost za druženje s sosedi, ki so prišli pomagat. Otroci so včasih s košarami pobrali vsako zrno, ki je ostalo po žetvi na polju. Ni bilo tako kot danes, ko za velikimi stroji po tleh leži zrnje, ki je bilo včasih in je še vedno za kmeta zlata vredno. Od srpa do kozolca Na žetev je prišlo tako staro kot mlado. Žele so samo ženske. Moški so imeli vlogo vezalcev in nosačev snopov. Silvo, član družine Žerjav, je povedal, da so moški pomembni za kaj več kot le moralno podporo ženam. »Moja naloga je, da sklepam srpe, delam >poreslje<, to so takšni vozli za podaljšanje, da lahko zvežemo snop. Snope zložimo v kopice, pozneje pa jih odpeljemo na kozolec,« pravi 86-letni Silvo, ki pri tako častitljivih letih odlično opravlja svoje poslanstvo. Pri zlaganju v kozolec je pomembno, da je klasje obrnjeno na notranjo stran, da je • - «j» i-i^s ■ PVsSf zgeanz^ziaeizvenjeizb, »Več nas je, hitreje je delo opravljeno. In še bolj veselo je!« zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Ne eme biti zloženo pzeveč na tzsno, da je dovoaj zračno. Ko se žičo posuši,ga bodozmlatili. Včasih seje to počelo na roke s »cepci«. To stai bili dve povezani palici. Ko so možje mlatili, je bilo pomembno, da so mlatiii po vrstnem redu, in sicer drug za dvugim, da se s palicami niso udarili. Ti sti, ki je posiušal zunaj skednja, je lahko slišal pravo melodijo, ki so jo mlatilci ustvarjali z > b k tt t Ш Sv • > •> J; h?*; "i • -At 1 / - Pri žetvi je pomembno, da so srpi dobro sklepani in nabrušeni. Izkušeni vedo, kako se temu streže. Kot se za stare običaje spodobi, so domača dekleta ponudila osvežilno okrepčilo iz glinene majolike. Marija Žerjav, predsednica Društva podeželskih žena Meta, je za to posebno priložnost prvič spekla kruhovo potico. Kot izkušeni gospodinji ji je odlično uspela. udarjanjem. Pozneje sz je vporabljal »gepelj«. Toje bila oriprava za vrtenje pogonske Zvedi, ki jo je? poganjala živina. Z razvojem tehnike so stare pripomočke nadomestili stroji- Vsestranska uporaba slame Po mlačvi slamo prečešejo, da odstranijo zel in dobijo glNAKKRffinjKO o jo uporabljali za veliko stvari. Pred prihodom rafije so jo uporabljali za vezanje trsov. Namočili so jo v potok in pohodili, da je postala mehka. V Slovenijise najde1 tudikakšna domačija, Ire je prekrita s slamo. V društvu so se edločili, de bodo ob priložnosti prika-eali tudi kritje strehe s slemo. Vtaei običaji va vove generacije Predsednica Marija Žerjav je bila nad dogodkom navdušena. Število žanjic je pre seglo pričakovanja vvga-vizaSorjev in v manj kot uri sr požele deset arov pire. e polja sta se širila prrverrn smeh in drbra volja. Ob konvu dela jih je razveselil re mlad fant s harmoniko, s kvlero so še doOetno počastili bl ovenshe korenine. Kob se za kmečko delo s podobi, jiO je ne domačiji čakala prava zvčerja z žganci in obaro. Takšne in drugačne običaje je treba ohrvnjeti in pravv ve-pelje ]'e videti različne generacije, zbrane na kupue Sjer se otrori učijr od starrjših in So z nasm ehom na licu. KbARA PODERGAJS Foto: Grup A Pravijo, da na mladih svet stoji. Iz tega fanta bo še nekaj. 32 FOTOREPORTAZA V kampu je letos prenočilo, se družilo in zabavalo več kot dva tisoč gostov, kar je botrovalo temu, da se je kamp razlezel še po travnikih izven predvidenih meja. Vročina zabave željnih obiskovalcev ni niti najmanj motila. Eni so osvežitev poiskali z igranjem vodnega nogometa, drugi so se zmočili v bližnji Savinji, spet tretje pa je hladilo primerno ohlajeno pivo. Uvertura v festivalsko dogajanje - dan pred uradnim začetkom festivala - je čas posebnega slavja za Pivovarno Laško in krajane ter krajanke Laškega. Pivovarna je znova na stežaj odprla svoja vrata in z vodenimi ogledi obiskovalcem predstavila zgodovino delovanja pivovarne in proizvodne ter polnitvene linije. V okviru Dneva Laščanov so odprli še razstavo Enega točenega, prosim, na kateri so predstavili točilne naprave Pivovarne Laško. Pivo za vse in vsakogar Festival v znamenju presežkov in jubileja V teh dneh ne padajo zgolj temperaturni rekordi. Konec prejšnjega tedna so rekordi padali tudi v Laškem. Že 51. festivala Pivo in cvetje se je v štirih dneh udeležilo približno 135 tisoč obiskovalcev, ki so popili več kot četrt milijona festivalskih vrčkov piva. Če jo je vreme v preteklih letih organizatorjem znalo pošteno zagosti, so se letos v simfonijo zlile prav vse, tudi naravne okoliščine. »Letošnji festival je bil vsekakor festival presežkov,« je ob koncu največjega slovenskega turističnega, glasbenega, kulturnega in družabnega festivala povedal predsednik organizacijskega odbora Matej Oset. V štirih dneh, od četrtka do nedelje, se je v Laškem zabavalo več kot 135 tisoč zabave in piva željnih obiskovalcev. Ti so po grlu, nekaj verjetno tudi po tleh, zlili kar 125 tisoč litrov piva. Uživali so lahko na kar 50 koncertih glasbenikov iz 17 držav. Zagotovo sta bili, vsaj pred nastopom, najbolj zveneči imeni Natalie Imbru-glia in skupina Europe. A so se glede na odzive občinstva in strokovne glasbene stroke več kot odlično odrezali tudi domači izvajalci. Koncerte je spremljalo tudi več kot 30 kulturnih, etnografskih in športnih dogodkov. 190 centov za 190 let Pivo je te dni v Laškem teklo dobesedno v potokih, k čemur je pripomogla tudi simbolna in jubilejno oblikovana cena. Za festivalski vrček piva, za pol litra osvežilne rahlo grenke Z zabijanjem klina v sodček pšeničnega piva sta vodja festivala Matej Oset in župan Franc Zdolšek uradno odprla letošnji festival in tako je tudi formalno »steklo« glasbeno-kulturno-zabavno dogajanje v Laškem. tekočine, je bilo treba odšteti 190 centov. Visok pivovarski jubilej, 190 let Pivovarne Laško, je bil povod za še nekatere novosti, ki so jih obiskovalci pozdravili z nasmehom. Festival je bil spet povsem brezplačen. Oder Zlatorog, ki vsa leta navdušuje ljubitelje rokovske glasbe, so ponovno postavili na Trubarjevem nabrežju, s čimer so bila vsa prizorišča znova povezana in prepletena okoli mestnega jedra. Tradicionalnemu programu so organizatorji dodali še nov oder Malt, na katerem so se predstavili odlični didžeji, s čimer so na festival pritegnili tudi ljubitelje elektronske glasbe, ki v Laškem do zdaj niso imeli svojega prostora. LEA KOMERIČKI Foto: GrupA _ Tudi letošnji festival piva in cvetja je pospremila razstava pip, v okviru katere je bilo mogoče spoznati raznolike pripomočke za kajenje. Pipe, ki so narejene iz različnih materialov, nekatere so umetniško dodelane, so bile v preteklosti značaj gostilniške kulture. Aranžer Valentin Rems je razstavo letos še nadgradil in na ogled postavil še fotoaparate. Razstavo je naslovil Fajfa in pir, pa maš mir - Gostilniške družbe in fotografi. Sicer pa so v okviru festivala pripravili še gobarsko razstavo in razstavo ročnih del. FOTOREPORTAZA 33 Že prvi dan do vrhunca Da bo 51. festival v znamenju presežkov, je bilo mogoče slutiti že po uvodnem, četrtkovem večeru. Čeprav so bili doslej četrtki slabše obiskani, je organizatorjem krivuljo obiskov na otvoritveni dan uspelo obrniti korenito navzgor. Morda je k temu pripomo- gla tudi pametna izbira izvajalcev. Že prvi dan je namreč nastopila prva zvezdnica letošnjega festivala, avstralska pevka, ki se vrača na koncertne odre, Natalie Imbruglia. Še pred njo so oder in Laško zavzeli in prevzeli člani trenutno ene najbolj priljubljenih slovenskih skupin Mi2. 50 koncertov • -- ♦ •OAO, ©I© 30 spremljevalnih dogodkov tisoč. obiskovalcev vrčkov piva N 4 Na sobotni večer je, kot veleva laška tradicija, nebo nad mestom razsvetlil ognjemet. Tokrat v povsem novi preobleki, kot ognjena interaktivna predstava, nepozabna mešanica plesa, udarnih zvokov skupine Stroj Machine, laserskih, svetlobnih in pirotehničnih učinkov. Pivo in cvetje 2015 - v vseh pogledih najuspešnejši festival do sedaj Podaljšani tretji vikend v juliju postane Laško slovenska prestolnica glasbe, kulture, etnografije, pa tudi družabnosti, veselja ter piva in cvetja. Da bi bila 51. festivalska izvedba lahko rekordna, se je slutilo že v zaključni fazi priprav. Da pa bodo preseženi prav vsi do sedaj merljivi kazalniki, je bilo težko pričakovati. Pa so bili. 135 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj 15 % več, kot lani, četrt milijona popitih vrčkov piva, kar je kar za četrtino več kot lani, sta le dva, vsako leto najbolj zanimiva podatka. Ob tem pa še 50 koncertnih predstav na petih glasbenih odrih, izvajalci iz kar 17 držav, nov oder Malt za ljubitelje elektronske glasbe, preko 30 spremljajočih dogajanj s področja kulture, etnografije in športa, 4 razstave. Prek 160 akreditiranih novinarjev iz treh držav, premajhen kamping prostor -presežkov nikakor ne zmanjka. Festivalski glasbeni program je skrbno zasnovan z namenom, da se v Laškem dobro počuti vsa družina, vse generacije in vsi ljubitelji različnih zvrsti glasbe. Oder Jubilejnik je tako tudi letos ostal najljubše prizorišče ljubiteljev narodnozabavne glasbe ter dobrega domačega popa. Modrijani, The Moonlighting Orchestra, Alpski kvintet, Tanja Žagar, Magnifi-co in Klemen Bunderla so bili nesporne in velike zvezde. Oder Club ne nosi svojega imena kar tako. Namenjen je privržencem bolj intimnega, klubskega vzdušja. Tega je letos dodobra spremenila in razgrela prava dama svetovnega ročka Katrina Leskanich (bolj jo poznamo kot Katrina & The Waves), ki je vzdušje občinskega dvorišča pripeljala skorajda do vrelišča. Tudi sicer so na tem odru kraljevale dame, Nuška Drašček, Maja Založnik in Tinkara. Tudi balkanski ritmi v tem okolju odmevajo najbolje, v kar so prepričali Šukar, Attentat Fanfare, Gipsy Ska Orchestra. Pa latino ritmi, ki jim dodano vrednost ustvarijo najboljše plesalke flamenka v Sloveniji, skupina CoraViento. Oder Malt, novost v letošnjem letu, je prijetna osvežitev in tudi pomladitev glasbenega dogajanja, saj ponuja glasbo za vse ljubitelje didžejevstva stivalskih zvezd. Najbolj tež ko pričakovana je bila gotovo avstralska zvezdnica Natalie Imbruglia, a so največ poslušalcev privabili še vedno mla dostni, glasbeno pa trdi Šved ski rockerji Europe. Odlični so bili tudi vsi ostali izvajalci, posebej velja izpostavi ti Mi2, Šank Rock, enega naj boljših kitaristov današnjega časa Stevieja Salasa, pa tudi Hladno pivo, I.C.E., S.A.R.S., Jacson, DoT in Manouche. Festivalsko dogajanje v Laškem od drugih, podobnih festivalov, loči vsebina, ki ji v in elektronike. Glavni oder Zlatorog ostaja svetišče ročka in skorajda po pravilu tudi največjih fe- bližnji in daljni okolici ni primerjave. Spremljevalni program je sestavljen iz premišljene in dobro sestavljene palete športnih, kulturnih in etnografskih dogajanj. Predvsem skrb in odgovornost za ohranjanje tradicije, starih navad ter prenašanje znanja na mlajše generacije, je spoštovanja vredna dodana vrednost festivala. Zasluga za to gre domačim kulturnim in etnografskim društvom, združenim v Etno odbor Jureta Krašovca Možnar. Slike življenja, ki so ga nekdaj živeli na vasi, skozi dogajanja v gostilni Pr4 Tinki, so bile hudomušne, vendar pristno predstavljene razglednice življenje pred dobrim stoletjem in še več. Med kul-turno-etnografskimi dogodki je najbolj obiskana »Ohcet po stari šegi«, na kateri sta se letos poročila zaročenca, ki sta svoje poznanstvo pričela prav na festivalu Pivo in cvetje. Za živahen vrvež po ulicah Laškega pa vsako leto poskrbi tudi Laška godba na pihala, ki jo spremljajo ene najboljših ma-žoretk v Evropi. Zaključna po-vorka z glasbenimi udeleženci gostujočih pihalnih godb, konji, vozovi in drugimi vozili predstavlja enega najbolj raznolikih in mavričnih prikazov naše bližnje zgodovine. Gre za povorko, ki obiskovalcem ponudi zgodovinske slike kraja in pivovarstva, hkrati pa izkazuje zahvalo obiskovalcem za obisk ter pošlje najbolj pristno povabilo na srečanje v naslednjem letu. Letošnji odziv in obisk festivala Pivo in cvetje lahko zaokrožimo z vsesplošno mislijo obiskovalcev: »Ni poletja brez Laškega, ni Laškega brez Piva in cvetja. , , ,, Promocijsko besedilo 34 REPORTAŽA Izdelki iz jabolk, s katerimi si je Sadjarstvo Turn KZ Šaleške doline letos prislužilo štiri znake kakovosti na tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij. Sveža jabolka narežejo na krhlje ali tanke kolute in vse to posušijo ter dobijo suhe krhlje in jabolčni čips s cimetom ali brez njega. (Foto: arhiv KZ) Do brote lovensrah kmetij Dobrote slovenskih kmetij je ime vsakoletnega projekta KGZ Slovenije in ptujskega zavoda, s katerim želijo čim več kmetij na Slovenskem spodbuditi k pridelavi zdrave domače hrane in njenemu neposrednemu trženju. Vrhunec projekta je majska razstava na Ptuju, na kateri predstavijo dobrote, ki so prejele zlato, srebrno in bronasto priznanje. Najboljšim pridelovalcem so v minulih 25 letih podelili kar 755 znakov kakovosti za trikrat zapored doseženo zlato priznanje za posamezno dobroto. Boštjan Kokot, vodja Sadjarstva Turn, je po zaslugi družine med sadnim drevjem že od malega in tudi v službi se ukvarja z njim. w A 4 iKTL iffif ' 5 -J . HP M 1 I . • ч/ЈШ! Ii 1 " W -Hi ■.". If. ■■ ■ Џ '"v- ' '"'.>' - ->v II Ste za jabolko, suh V teh dneh še najb Sadjarstvo Turn KZ Šaleške doline je oplemenitilo zgodbo o jabolku -Štirje znaki kakovosti na letošnjem tekmovanju na Ptuju Na tradicionalni vsakoletni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju se ne pojavljajo le posamezni pridelovalci, ki se v različnih kategorijah merijo za najvišja priznanja, temveč tudi kmetijske zadruge. Letos spomladi je kar štiri znake kakovosti, ki jih podeljujejo za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje, prejelo Sadjarstvo Turn Kmetijske zadruge Šaleške doline. Komisijo so navdušili jabolčni sok oziroma »toukec«, poleg tega pa še suhi krhlji, jabolčni čips in čips s cimetom. Že prvo leto, ko je sadjarstvo sodelovalo na tekmovanju, je osvojilo pet zlatih medalj in naslednje leto prav tako. Letos je uspelo s štirimi izdelki, kar je dokaz, da so ti res kakovostni. Dodatno je zaposlenim na posestvu pod vodstvom Boštjana Kokota samozavest dvignila zlata medalja za sok na sejmu Agra. »Največje priznanje za nas je, da nam stranke zaupajo in se vračajo,« pravi mladi vodja šestčlanske ekipe zaposlenih, ki priznava, da je nova znanja nujno treba vedno dodajati dosedanjim bogatim izkušnjam sodelavcev. Nekateri se s sadjarstvom ukvarjajo že tri desetletja. Posebne razvojne skupine nimajo, ampak vsi skupaj razmišljajo, kaj še ponuditi. V prihodnje bodo tako skušali prodreti z jabolčnim sokom z aronijo ali s korenčkom. Vreme in predelava Pod nekdaj mogočnim gradom Turn, ki danes žalostno sameva in propada, se razprostirajo sadovnjaki šaleške zadruge. Skupaj jih ima 22 hektarjev, od tega en del že ob vstopu v Velenje s celjske strani. Nekateri nasadi so starejši, na treh mestih pa so zasadili nova drevesa, saj jablane najbolje rodijo približno 15 let, potem jih je počasi treba zamenjati. Novi nasadi so prekriti z mrežo za zaščito pred točo, brez Franc Klauzner iz Čebelarske družine Mlinšek iz Velenja skrbi za čebelnjak ob robu sadovnjakov. Lani mu je nekaj družin pomorila varoja, zato jih ima letos manj. česar v teh negotovih vremenskih časih ne gre več. Zanjo so dobili evropska sredstva, projekt je bil vreden približno 170 tisoč evrov. »Vsako leto je težje pridelovati v teh razmerah. Poleg zaščitnih mrež je edino še namakalni sistem lahko v pomoč v času suše, sicer smo povsem odvisni od narave,« pojasnjuje Boštjan Kokot. Večino jabolk prodajo kar sami, saj ljudje že dobro poznajo njihovo kakovost in cenovno ugodnost. S tem se izognejo tudi raznim posrednikom. Prav zaradi toče in drugih vremenskih težav, ki večkrat pokvarijo načrte sadjarjev in videz plodov, so se odločili za predelavo. Sadeži morda res niso za v trgovi- »Že leta 2013 je bilo zanimanja veliko, medtem ko ga je bilo lani še več in niti nismo bili pripravljeni, da bo takšno povpraševanje,« pravi Kokot. »Lani je bila cena za stiskanje 15 centov za liter. Če je kmet pripeljal 160 kg jabolk, smo stisnili približno sto litrov soka, za katerega je plačal 15 evrov. To je res poceni, tako da se ljudem doma niti ne splača postavljati mlina,« razlaga Kokot, ki še ne ve, kakšna bo letošnja cena tega postopka. Ljudje se lahko odločijo tudi za pasterizacijo in polnitev v steklenice, kar morajo seveda doplačati. Sami vsako leto stisnejo več soka, saj je tudi dodaten vir zaslužka. Da soka ni nikoli dovolj, pove podatek, »Vsa jabolka so dobra, če so pravi čas obrana in porabljena. Osebno imam vsako leto rad kakšno drugo jabolko. Elstar dozori med prvimi in včasih se ga tako najem, da doma ni prostora za nič drugega. Vsakokrat, ko grem mimo skladišča, vzamem jabolko, kar je zagotovo bolje od drugih prigrizkov.« ne, a so še vedno kakovostni in iz njih nastanejo čips in krhlji. Obojim so sčasoma dodali še cimet in novost se je dobro uveljavila, saj po njej povprašujejo mnoge šole v Šaleški in Savinjski dolini. Toda količine so dokaj majhne, zato so se odločili še za sok, ki ga je mogoče stisniti precej več. Lani so postavili tudi eno najbolj sodobnih linij za predelavo. Izdelke ponujajo v petih svojih trgovinah: v Velenju, Šoštanju, Šmartnem ob Paki, Nazarjah in Topolšici, veliko pokupijo javni zavodi. Sok tudi za druge Možnost predelave v sok lahko izkoristijo tudi njihovi člani in vsi drugi, ki ne vedo, kam z jabolki. da jim ga je kljub temu letos zmanjkalo že v začetku maja. »Lahko bi še dodatno stisnili jabolka iz hladilnice, le da sok ne bi imel enake kakovosti,« pravi Kokot, ki poudarja, da ne gre zgolj za količino. Dela vedno dovolj V teh dneh se zdi, da v sadovnjakih ni posebej veliko dela. Boštjan Kokot, ki je zrasel v sadjarski družini v Črnovi pri Velenju, pozna vse skrivnosti uspešne pridelave in nas hitro pouči, da to ne drži. »Dela je vedno dovolj. V zimskem času je treba obrezovati drevje, v začetku junija redčiti sadeže, da se določi primerna količina jabolk, kar je glede na vreme težko. Včasih imaš lahko predebela jabolka ali pa REPORTAŽA 35 ie krhlje ali čips? olj prija »toukec«! Pot čebelice Saše je speljana med sadovnjaki in na tablah lahko otroci spoznajo vse zanimivosti, ki so povezane s svetom sadnega drevja in jabolk. majhna kot frnikole. Jeseni sta na vrsti še obiranje in predelava.« V času, ko je dela največ, si v Sadjarstvu Turn pomagajo s sezonskimi delavci, med katerimi je veliko takšnih, ki pridejo vsako leto. Zlasti obiranje ni enostavno, saj traja tudi po deset ur na dan in šest dni v tednu ne glede na vreme. Istočasno je treba poskrbeti tudi za predelavo. Kaže, da bo letošnji pridelek dober, saj ga na srečo še ni klestila toča, pravi Kokot in hkrati pojasni, da tudi visoke temperature niso dobre za sadje, saj ga lahko ož-gejo, zaradi česar ni primerno za prodajo. Pot čebelice Saše Kokot nas popelje med sadovnjaki in ob tem opazimo zanimive pisane table, ki pripovedujejo zgodbo čebelice Saše. Narisala jih je velenjska slikarka Urška Stropnik, ki je tudi avtorica plakatov na to temo. Gre za zamisel o naravoslovni poti za vrtce in šole. Otroci lahko pridejo na obisk, kjer jih popeljejo med nasadi, ob poučnih tablah pa izvedo vse o sortah, koristnih organizmih in škodljivcih. Pot se konča pri čebelnjaku, kjer jim Franc Klauzner iz Čebelarskega društva Mlinšek Velenje pove več o vlogi teh nepogrešljivih čebeljih delavk. Starejši otroci lahko tudi pomagajo pri obiranju. 4 !- i i i j| i ti 11 , . 1 I a П II МТ »Ljudje spet sadijo stare sorte, težava pa je, ker so malo razočarani nad pridelkom in prihajajo ter sprašujejo, ali so to res krivopecelj, carjevič ... Jabolko nima takšnega okusa kot pred 30 leti, ko so ga nazadnje jedli. Pozabljajo, da takrat ni bilo toliko ponudbe in je bilo vsako jabolko res nekaj posebnega.« Ob čebelnjaku se nam seveda zastavi vprašanje sobivanja čebel in sadovnjakov, kjer je treba večkrat poskrbeti tudi za zaščito pred boleznimi. Čebelar pove, da ni težav, saj na posestvu »po pameti špricajo« in da bo število panjev še povečal. Kokot doda: »Naš čebelnjak je pokazatelj, da je to zdrava pridelava.« Integrirana pridelava Kokot pojasni, da sicer ne gre za ekološki način pridelave, temveč za integriranega. Takšna pridelava je naravi prijaznejša od konvencional-ne, zmanjšuje negativne vplive na okolje in zdravje ljudi z namenom pridelave kakovostne in zdrave hrane. Preusmeritev v čisto ekološko pridelavo namreč ni enostavna, pojasni Kokot, čeprav se trudijo tudi v tej smeri. »Zanjo je primernih precej manj sort, kar pomeni, da bi morali spremeniti pestrost svoje ponudbe. Teh 22 hektarjev sadovnjakov niti ni primernih za to pridelavo, ker gre za povsem drugačen način dela, na manjših enotah ... A se lotevamo ekološke pridelave na drugih površinah.« Tudi sicer je šaleška zadruga s sedežem v Šoštanju ekološko usmerjana. Kot prva zadruga je začela odkupovati ekološko meso in nastala je blagovna znamka Ekodar. Zanjo je prejela veliko priznanj ne samo pri nas. Prav zaradi tega projekta se je znašla med štirimi najbolj inovativnimi zadrugami v Evropi, saj je uvedla sledljivost mesa. S pametnim telefonom lahko skeniraš kodo in pokaže se, kje je bilo meso pridelano. »Tudi v naši enoti iščemo nove možnosti, kot je pridelava dišavnic, začimb, sveže ekološke zelenjave .« TATJANA CVIRN Foto: GrupA Ste vedeli •da je pektin iz jabolk učinkovito sredstvo za preprečevanje kopičenja holesterola v krvi in da naj bi ga prav slovenska jabolka imela največ?- •da voda v plodovih odžeja, sladkorji pa so odličen vir energije? «da jabolka in sok vežejo in r odstranjujejo toksine iz telesa? t i ifi Ш1Ш >™f :. . 'vT Л ■ i« ( Д i "'V'vr WlS J'rl'^F- ' . S KüMA jTFTPi^r»* 36 POTOPIS Dobri ljudje v deželi, ki ie n '■шнаг-штеЈК1 Velikodušno sva bila povabljena v skromno turško domovanje. Lično postrežen turški črni čaj Caj?« prijazno povpraša starejši gospod, ležerno opazuje ulično dogajanje skozi okno majhne, skromne hišice. Utrujena od celodnevnega pohajkovanja po mestu sva se s prijateljem skorajda sesedla na eno od mestnih klope, zato povabila na čaj resnično nisva želela odkloniti. Možakar je očitno še predobro vedel, da lahko vročina človeka, nevajenega ciprskega žgočega sonca, dodobra zdela. m Na turško-angleški čajanki Neodvisna Turška republika Severni Ciper - kot samostojno državo jo priznava le Turčija - je zanimiva, raznolika in predvsem drugačna (v primerjavi z grškim delom otoka). Ljudje so nadvse prijazni in gostoljubni, zato ni nič čudnega, če se do vas obnašajo, kot da ste stari dobri prijatelji. Tako naju je najin novi prijatelj Husein Mateja Toplak prihaja iz okolice Ptuja. Obožuje potovanja, še raje pa svoja doživetja preliva na papir in jih tako deli z bralci. Je diplomantka medijskih komunikacij, ukvarja se z vsem mogočim, kar se tiče tega področja, kot je sama zapisala. velikodušno povabil v svojo hišo, postregel z dobrotami in močnim turškim čajem, zraven pa neprestano in navdušeno čebljal. Zbrano sva ga poslušala, a ker gospod ni znal besedice angleško, midva pa ne turško, si verjetno lahko predstavljate, da je bil pogovor ena sama velika komedija. Na srečo se je iz šole ravno vrnil starejši sin, ki se je nemudoma prelevil v vlogo turško-angleškega tolmača. V Navdušite nas s POTOPIS 37 nekaj pičlih minutah sva tako izvedela skorajda vse o Huse-inovi družini, kasneje pa še zanimivo pripoved o razburkani ciprski zgodovini. Končno sva razumela, kdo so osebe na fotografijah, ki nama jih je Husein ponosno razkazal, kaj pomenijo vsi turški simboli, ki so razobe-šeni po celotnem stanovanju, in kje se lahko kupi najboljši turški črni čaj. Prav takega sva ga že kakšno uro z užitkom srkala. Poučena sva bila, da številne družine, ki živijo na severnem območju, ne izvirajo s Cipra, temveč iz Turčije, od koder so bile naseljene pred skoraj štirimi desetletji. Razburljiva zgodba me je popeljala v daljno zgodovino. Otok, razdeljen na dva dela Ta majhen sredozemski otok, ki so si ga skozi zgodovino podajale številne civilizacije, je bil pod vladavino Asircev, Feničanov, Perzijcev, Grkov, Egipčanov ... Turkov in nazadnje Britancev. Leta 1960 je končno dosegel neodvisnost, a kmalu so se, ker ciprski Turki in ciprski Grki niso bili zmožni živeti Hl.' ' ш, Obstaja kraj, kjer je življenje počasnejše. Kjer so ležerni dnevi prej pravilo kot izjema. Kjer sončni dnevi, ki jih je povprečno kar 326 na leto, naravnost vabijo k brezskrbnemu posedanju pod palmami. v harmoniji, začele težave. Spori med narodoma so terjali številne žrtve in trenja so vodila celo tako daleč, da sta se v želji po rešitvi te problematike v ciprsko vlado začeli vmešavati tudi Grčija in Turčija. Turkom je kmalu prekipelo, zato so leta 1974 odločno vdrli na otok in ga nasilno razdelili na dva dela. Tisoči so bili umorjeni, več kot 160 tisoč grških Ciprčanov, ki so živeli na severu otoka, pa je bilo pregnanih iz domačega kraja - postali so begunci na lastnem otoku! Istočasno je bilo približno 60 tisoč tur- ških Ciprčanov, ki so živeli na jugu, izgnanih na sever, kjer je bila ustanovljena Turška republika Severni Ciper. Ker Ciprčani niso našli skupnega jezika, so morale posredovati celo mirovne enote Združenih narodov, ki so med obema deloma otoka vzpostavile območje nikogaršnje zemlje, t. i. zeleno mejo. Turško naseljevanje severa Turki so kasneje, da bi okrepili narodno identiteto, na severno območje naselili vsaj 40 tisoč turških civilistov, ki so močno utrdili kulturo, vero in navade. Turški Ciprčani so namreč že malo pozabili na močno narodno pripadnost, saj so leta in leta živeli v sožitju z Grki, daleč od matične Turčije. Huseinova družina je tako samo ena od družin, ki je odlično opravila zadano misijo. Ob poslušanju te razburljive zgodbe in zavedanju grško-turškega nasprotja, me je prešinilo, da so možnosti za združitev severnega in južnega Cipra približno takšne kot možnost ponovne združitve Jugoslavije. Nenačrtovano na turški poroki Turški prijatelj naju je, morda zaradi najinega pozornega poslušanja, tako zelo vzljubil, da naju ni želel več spustiti iz hiše! Ponosno nama je razkazal stanovanje, ogledati sva si morala prav vsak kotiček njegovega skromnega kraljestva. Svečano je razglasil, da se vsi skupaj odpravljamo na poroko njegove daljne sestrične. S prijateljem sva se presenečena spogledala, a vedela sva, da nimava možnosti ugovora. Sicer pa, kdaj bova imela naslednjo možnost prisostvovati na turški poroki? Preživela sva izjemno zanimiv večer v dobri družbi turške družine in ob spremljanju poročne ceremonije. Turška kultura je seveda popolnoma drugačna, a ljubezen, najmočnejša sila v vesolju, je enaka po vsem svetu ne glede na jezik, vero ali barvo kože. Hvaležna za čudovit dan sva se odpravila na avtoštop proti Nikoziji (avtobusne povezave so na severu izjemno slabe). Sedla sva v nabito poln avto s prijazno turško druščino, ki naju je zabavala vso dolgo pot do Nikozije. Verjetno gre za najbolj varno državo z najbolj prijaznimi ljudi na svetu, sem pomislila. V deželi, ki uradno sploh ne obstaja, živijo čudoviti, skromni in prijazni ljudje. Je tako tudi v državah, ki so uradno včrtane na zemljevid sveta? p©t©pis©m:J Podaljšali smo rok za oddajo potopisov, zato nam ga še vedno lahko pošljete na naš elektronski naslov tednik@nt-.rc.si. I Več o akciji preberite na naši FB-strani in na www.novitednik.cojn. * ' 38 ZA ZDRAVJE Klima hladi, a povzroča tudi težave Previdno pri borbi s peklensko vročino Vročinski val, ki je zajel Slovenijo, je spodbudil številne razprave tudi o tem, ali so klimatske naprave sploh zdrave. Medtem ko se nekateri prijetno hladijo z njimi, drugi prisegajo na druge načine ohlajanja ali »ostajajo« pri ventilatorjih, saj menijo, da jim klima škodi in da povzroča tudi zdravstvene težave. Klimatske naprave pomagajo pri doseganju temperaturnega udobja, vendar moramo biti pozorni pri pravilni izbiri naprave, namestitvi in pri vzdrževanju. Prvo pravilo pri uporabi kli- v temperaturi med zunanjostjo me je, da ne smemo pretiravati in prostorom naj ne bi presega-s hlajenjem prostorov. Razlika la 7 stopinj Celzija. Če je treba prostor še bolj ohladiti, pred odhodom iz njega zmanjšamo hlajenje, da se izognemo šoku za telo ob prehodu v toplejše okolje. Relativna vlažnost naj bi bila med 40 in 60 odstotki. Klimatska naprava ne sme nikoli pihati v ljudi. Nekatere klimatske naprave zrak tudi čistijo (s filtri) in uravnavajo vlažnost, kar prispeva k manjši obremenitvi in lažjemu uravnavanju toplote telesa. Torej ob hlajenju v teh peklensko vročih dneh nikakor ne smemo pozabiti, da klimatske naprave lahko tudi škodujejo. >Klima glavobol< Če smo dlje v klimatiziranih prostorih in se pojavijo glavobol, migrena, slabo počutje ali Klimatske naprave niso samo v prostorih, ampak skorajda že v vsakem avtomobilu (o tehnični plati delovanja in vzdrževanju več v rubriki Na kolesih). Med vožnjo klima zmanjšuje toplotno obremenitev in vlažnost zraka, preprečuje pregrevanje telesa, omogoča večjo zbranost, krajši reakcijski čas. Iz tega vidika je za voznike varna. Ampak nikar ne pozabimo na zdravje! Temperature - eden od dejavnikov, ki zagotavljajo toplotno ugodje v poletnem času - so za večino sedečih oseb med 22 in 26 stopinj Celzija. Časi so takšni, da ima klimatsko napravo skorajda že vsako stanovanje. srbenje oči, potem obstaja zelo velika verjetnost, da klimatiziranih prostorov ne prenašamo dobro. Negativni učinki klime se pogosto pokažejo še kot draženje v žrelu. »Pretirana uporaba klime poslabša tudi nekatere bolezni, kot so obolenja sklepov, težave s sinusi in z očmi,« razlaga Ana Hojs, dr. med., iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. A to še ni vse. V napačno ali slabo vzdrževanih napravah se lahko naselijo mikroorganizmi. »Posledica so okužbe in alergijska obolenja. Napačno izbrane in nepravilno uporabljane klimatske naprave so škodljive za vse, še posebej za pljučne bolnike,« resno opozarja Hojsova. Čeprav klimatske naprave preprečujejo pregretje telesa, so lahko tudi vir mikroorganizmov in kemikalij, če jih lastniki ne vzdržujejo ustrezno. Še eden od negativnih učinkov klime, pred katerim svari Hojsova, je, da zrak, če je usmerjen neposredno v človeka, ohladi dele telesa in s tem povzroči slabšo prekrvavitev, kar dodatno oslabi obrambo telesa pred mikroorganizmi in povzroči večjo dovzetnost organizma za obolenja, predvsem za prehlade. Fiziotera-pevti vedo, da se ljudje v hladu pogosto zakrčijo in čez čas to lahko občutijo kot bolečine v hlajenem predelu telesa, največkrat v mišicah ali ob hrbtenici. Hladijo s hodnikov Zaradi vseh posledic, ki jih prinaša uporaba klime, so še toliko bolj pozorni v bolnišnicah, zdravstvenih domovih Prostore je treba hladiti in jih ohranjati hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Zdravstveni strokovnjaki svetujejo tudi uporabo senčil, ki odbijajo sončne žarke in s tem močno zmanjšajo segrevanje prostorov. Priporočljivo je tudi izključiti vse električne naprave, ki jih ne potrebujemo, saj se tudi v stanju pripravljenosti segrevajo in tako dodatno ogrevajo prostor. Če vsi ti načini ne zadoščajo, si lahko pomagamo tudi z ventilatorji, toda ti pomagajo pri hlajenju telesa do temperature zraka 35 stopinj Celzija. in domovih za ostarele. Tam brez klimatskih naprav skoraj ne gre več, pri čemer se vodstvo večinoma odloči, če imajo standardno klimatsko ohlajevanje, da imajo naprave na hodnikih, sobe pa imajo odprta vrata, da skoznje lahko zračijo prostore. Tako je na primer urejeno v starem delu Splošne bolnišnice Celje, kjer so v zadnjih letih vgradili približno 300 t. i. >split< klimatskih naprav na hodnikih. Vsi oddelki v novejšem delu bolnišnice pa imajo urejeno centralno prezračevanje in klimatizacijo. Kot so nam povedali v bolnišnici, zelo pomagajo tudi nova okna z žaluzijami, ki bolje tesnijo in so manj prepustna za zunanje visoke temperature. V bolnišnici se sicer zavedajo, da pretirana uporaba klimatskih naprav ni dobra za zdravje, a res je tudi, da vročina prav tako slabo vpliva na bolnike, saj lahko še poslabša njihovo stanje ali kronične bolezni. SIMONA ŠOLINIČ foto: GrupA Nekaj »hladnih« nasvetov Vsak posameznik lahko zmanjša toplotno obremenitev telesa s tem, da zmanjša tudi izpostavljenost vročini ob urah, ko so temperature najvišje. Logično je, da sta najbolj primerna za umik pred vročino senca ali najhladnejši prostor v stanovanju oziroma hiši. Ob visokih temperaturah človeku dobro deneta tudi hladna prha ali hladna kopel. Z omejitvijo fizične aktivnosti prav tako zmanjšamo nastajanje toplote, če pa se kdo ne more upreti rekreiranju, sta v poletni vročini najbolj primerna predvsem jutranji in večerni čas. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost za zastrupitev. Potenje je zelo pomembno za ohlajanje tele- + ZDRAVILIŠČE LAŠKO Inf T1IERMANA hiško OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1N1N ANDRE|®GMAlLCOM V J sa pri visokih temperaturah okolja in pri fizični aktivnosti. Pri tem moramo biti pozorni pri pitju tekočine. Pijače, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, so v vročini neprimerne, saj pospešijo odvajanje tekočine iz telesa. Nasvet, na katerega mnogi pozabijo, je, da moramo piti tudi, če nismo žejni. Potrebna količina tekočine je odvisna od presnove, zaužite hrane, razmer v okolju, telesne aktivnosti, potenja in zdravstvenega stanja človeka. Pri zdravem odraslem znašajo potrebe po tekočini, ki jo zaužijemo s pijačami, približno 1,5 litra dnevno, v vročini vsaj 2 litra dnevno, pri telesnem naporu še več. Pri daljših večjih naporih z napitki za rehidracijo nadomestimo elektrolite, ki jih izgubljamo s potenjem. Kako pomagati ob vročinski kapi? Vročinska kap ali udar je ena od pojavnih oblik pregretja telesa. Nastopi ob stopnjevanju vročinske izčrpanosti, ko odpovedo mehanizmi za uravnavanje toplote v telesu. Najhitreje se razvije pri bolnikih, slabo pokretnih osebah, ki ne zmorejo poskrbeti zase zaradi fizične ali psihične bolezni. Dejavnik tveganja za nastanek vročinskega udara so tudi slabo hlajeni prostori z omejenim dostopom do tekočin. Vročinska kap lahko nastane tudi pri zdravih ljudeh, in sicer pri intenzivnem telesnem naporu v vročem okolju, še posebej če oseba ne nadomešča tekočin in soli. Čas do nastopa vročinske kapi se razlikuje od človeka do človeka. Večja obremenitev z vročino in vlago, oslabelost in nekatera obolenja, neustrezno obnašanje ali nezmožnost umika oziroma zaščitnega ravnanja do vročinskega udara privedejo hitreje. Znaki takšnega šoka za telo so, da se oseba ne poti več, kožo ima vročo in suho, telesna temperatura presega 40 stopinj Celzija, pojavijo se krči, neobičajni in nehoteni gibi, motnje ravnotežja ali zavesti. Ob takšnih simptomih je treba takoj poklicati nujno medicinsko pomoč in v času do prihoda reševalcev preprečiti nadaljnje segrevanje bolnika. Premestimo ga v senco ali hladen prostor, na mesta velikih žil (dimlje, pazduhe, vrat) damo hladne obkladke in ohlajamo osebo s pomočjo mlačne vode. Če je bolnik nezavesten, ga namestimo v stabilen bočni položaj za nezavestnega. Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com VSAK ČETRTEK ВШШшш! PODLISTEK / BUKVARNA 39 ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si Sto let stavbe Občine Rogaška Slatina (5. del) Ženska in moška obleka v začetku 20. stoletja Gospodinja s srednje kmetije Ženske so v obravnavanem obdobju nosile krilo na pas, oprijeto krojeno jopo, kasneje bluzo. Pod vrhnje krilo so oblačile še spodnje krilo, ki je bilo večinoma iz platna. Videz je dopolnjevala ruta, ki so jo praviloma vezale spredaj. Čevlji so bili usnjeni in na vezalke, segali so nekje do sredine meč. V visoke čevlje so obuvale kupljene nogavice temnejših barv, redko svetlejših. Doma narejene nogavice so bile praviloma svetlejših barv, saj volne niso barvali. Da se krila ne bi preveč umazala pri delu, so si jih ženske pogosto spodrecale ali »spodkošale«. To so naredile tako, da so si krilo pri pasu privzdignile in ga nekoliko nižje prepasale s kakšno vrvico, kosom blaga ali celo pasom. Predpasnik je bil do konca 19. stoletja obvezen del ženske obleke. V začetku 20. stoletja pa se je nošnja predpasnika ob pražnji oziroma boljši obleki opuščala, vendar so ga mlajše ženske kljub temu še pogosto nadele kot okrasni element. Dvodelni predpasniki, kot je mogoče videti na fotografiji, so bili zelo priljubljeni kot del nedeljske oprave. Moška obleka v začetku 20. stoletja Moška obleka je bila v začetku 20. stoletja sestavljena iz srajce, hlač, telovnika ali »lajbiča« in suknje, ki pa je praviloma niso oblačili za delo. Še posebej imenitne so bile moške obleke, pri katerih so bili vsi deli narejeni iz istega blaga. K obleki so nosili visoke čevlje na vezalke, ki so jih obuvali čez doma narejene nogavice, ali pa so si noge povijali v krpe, ki so jim rekli »fece«. Obvezen del moške obleke je bil tudi klobuk, ki so ga nosili tako k »pražnji« kot delovni obleki. MAJA MOHORIČ, Knjižnica Rogaška Slatina Vir: Katarina Šrimpf Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Družina Šket pri delu v vinogradu, posneta okoli leta 1910 Zakonca Turnšek Kate McCaffrey: UNIČIMO JO! O avtorici: Mladostnik v primežu elektronskega nadlegovanja Ta knjiga, ki je pri nas izšla že pred štirimi leti, se je med mojo nabirko v kompletu knjig za na morje znašla bolj po naključju. Ko sem brskala po kupu knjig v knjižnici, me je pritegnilo mlado dekle na naslovnici, ki ji je iz oči mogoče razbrati veliko stisko. Kar čutila sem, da jo moram vzeti s seboj. Ni bilo zaman. Njena vsebina je kruta, boleča, a v današnjem svetu še kako prisotna. Zelo priporočam, še posebej učiteljem, staršem in mladostnikom. Zgodbo pripoveduje dekle v prvi osebi ednine, ki se je s starši preselilo z mirnega avstralskega podeželja v večje mesto. Mama je dobila novo, boljšo službo. Avalon je bila v starem kraju priljubljena odličnjakinja, izstopala je tudi na drugih področjih. V novem okolišu se sicer zaveda, da enakega statusa najbrž ne bo imela, a se kljub temu trudi za vzpostavitev normalnih odnosov s sovrstniki. Vendar ji spodleti. Pravzaprav se za to, da ne bo silila v ospredje, odloči sama, po kratkem ustrahovanju tamkajšnjih deklet. To je v zgodbi tisti trenutek, ko nekdanja kapetanka šolske športne ekipe v selekciji za novo ekipo zavestno ne igra tako, kot je bila vajena. Ne da vsega od sebe. S tem dogodkom se sama že navzven izloči iz kluba »lepih in pametnih« in pristane v skupini učencev, ki v novi šoli veljajo za črne ovce. Prvič podleže skupini tistih, ki ustrahujejo, tistih, ki so dejansko prvič preizkusili, kako daleč lahko gredo pri njej. Njen odziv - umik - jim da zagon za pravo nadlegovanje. Po telefonu dobiva kratka sporočila z anonimnih naslovov, ki ji naročajo, naj obišče določeno spletno stran. Tam o sebi bere zlonamerne in lažnive zapise, ki jih vpisujejo drugi učenci. O njej pišejo spletne dnevnike in se pogovarjajo v spletni klepetalnici. Čeprav ima Avalon s starši sicer povsem normalen, lahko bi rekli celo zaupen odnos, jim o tem dogajanju ne zaupa. Oče, s katerim si je še posebej blizu, sicer sluti, da se z njegovo hčerko nekaj dogaja, vendar z mamo spremembe v njenem obnašanju pripišeta selitvi. Hči se ponovno povsem zavestno odloči, da bo nadlegovanje ignorirala in ne bo poiskala pomoči. Ko se nadlegovanje stopnjuje, še najbolj odločno stopi na njeno stran sošolec, eden iz skupine črnih ovc. To pripelje do tragičnega konca, ki pretrese celotno šolo. Takrat se tudi začne odmota-vati klobčič nadlegovanja, ki razkrije vso razsežnost tega početja. Kate McCaffrey, avtorica sodobnih mladostniških romanov in učiteljica angleščine, se je rodila v Veliki Britaniji. Že v času otroštva se je z družino preselila v Avstralijo, kjer živi in dela še danes. Knjiga Uničimo jo! velja za njeno najboljše delo doslej, za katerega je prejela več avstralskih knjižnih nagrad. Z dvema hčerama in s posvojeno muco ustvarja v zahodni Avstraliji. Tematika, ki jo izpostavi brez dvoma odlična poznavalka dogajanja med srednješolskimi klopmi, je danes izjemno aktualna. Kako se lahko dijak zoperstavi zlobi svojih sovrstnikov? Kaj pomeni elektronsko nadlegovanje, ki je specifično prav zato, ker storilci z lahkoto prikrijejo svojo identiteto? Kako se počuti mladostnik, ki pred tovrstnim nadlegovanjem ni varen niti med štirimi stenami svojega doma? In kaj se zgodi, ko odrasli ne premorejo dovolj tenkočutnosti, da bi sami zaznali razlog spremembe vedenja svojega otroka ali varovanca? Zgodba je še toliko bolj pretresljiva, ker izjemno nazorni opisi občutij in čustev, ki se sprožajo ob nadlegovanju, omogočajo, da se brez težav postavimo v kožo tega dekleta. MRL Uničimo jo! MI 5 40 BRALCI POROČEVALCI Dijakinje z izjemnim učnim uspehom, z 22 in 23 točkami, z razredničarkami in razrednikom ter z ravnateljico Katjo Pogelšek Žilavec (osma z leve) Uspeh na poklicni maturi V programu zdravstvene nege v Srednji zdravstveni šoli Celje je v četrtem letniku poklicno maturo opravljalo 139 V drugem letniku poklic-dijakov od 150. Vsi so bili uspešni. Pridobili so naziv srednje medicinske sestre oziroma srednjega zdravstvenika. no-tehniškega izobraževanja je bilo 31 dijakov. K poklicni maturi je pristopilo 29 dijakov, od tega jih je bilo 28 uspešnih. Uspešni dijaki so pridobili naziv srednje medicinske sestre oziroma srednjega zdravstvenika. V programu kozmetičnega tehnika je bilo v zadnjem letniku 31 dijakinj. 29 dijakinj je pristopilo k poklicni maturi in jo tudi uspešno opravilo ter si tako pridobilo naziv kozmetične tehnice. Skupno je poklicno maturo uspešno opravilo 196 dijakov (99,50 odstotka). Osem dijakinj je poklicno maturo opravilo z izjemnim učnim uspehom, z doseženimi 22 točkami. Te dijakinje so Patricija Jug, Katja Špa-capan, Patricija Šviga, Nina Prah, Špela Stopar, Mojca Žele, Anja Hudej in Zarja Govedič. Dve dijakinji sta dosegli vseh 23 točk, in sicer Katarina Avguštin in Nejka Korenjak. PETRA BOŠTJANCIC Nova maša v Slovenskih Konjicah V Novem tedniku je bil v 26. številki v rubriki Zgodbe, ki jih piše življenje, predstavljen Marjan Ristič, novomašnik iz Slovenskih Konjic. V nedeljo 4. julija so mu stanovalci bloka na Mestnem trgu 12, kjer je bil njegov dom, ter okoličani pripravili slovo pred odhodom na novo mašo. Zbrala se je množica ljudi, za dobro razpoloženje je poskrbela Godba na pihala Slovenske Konjice. Vsi so bili tudi pogoščeni s pecivom in pijačo. Po slovesnosti pred blokom, kjer je prejel blagoslov svoje mame, je celotna procesija z njim na čelu krenila v cerkev sv. Jurija, kjer je imel v nabito polni cerkvi novo mašo. V začetku mu je lepo popotnico v življenju zaželel župan Konjic Miran Gorinšek. Po novi maši se je nadaljevalo praznovanje pod velikim šotorom nad cerkvijo. JOŽE JURC Novomašnik Marjan s svojo mamo, ko je prišel pred zbrane domačine in sosede. VSAK ČETRTEK ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN Članice sekcije Mravljice z mentorico Marico Štampar Mravljice razstavile svoje izdelke V sejni sobi gasilskega doma Dramlje je bila 4. in 5. stavo svojih izdelkov. Zadnje leto so bile zelo ustvarjalne. julija razstava del članic sekcije Mravljice, ki deluje pri Delale so izdelke iz gline, slikale na steklo, izdelovale rože tamkajšnjem društvu upokojencev. iz nogavic, ki so videti kot sveže, in tudi nakit. Največ za-Clanice ustvarjajo vsak ponedeljek med šolskim letom, v slug za uspešno delo sekcije ima mentorica Marica Štampar. okviru krajevnega praznovanja pa je sekcija pripravila raz- TČ BRALCI FOTOGRAFIRAJO Ali najdete mačka v pšenici? (Foto: JOŽE JURC) BRALCI POROČEVALCI 41 V počastitev 80-letnice 5. julija 1935 je bila v Voj-niku ustanovljena strelska družina. Prvi predsednik je bil Julijan Šinigoj, učitelj iz Vojnika. V ustanovnem odboru sta bila še tajnik Ivan Go-rečan in orožar Franc Trste-njak. Med člani sta bila tudi Tine in Lojze Dobrotinšek, ki sta bila leta 1942 kot talca ustreljena v Starem piskru v Celju skupaj z bratom Jernejem. Prav zaradi teh žrtev se že 60 let strelska družina imenuje Strelsko društvo bratov Dobrotinškov. V počastitev 80-letnice ustanovitve društva smo 4. julija organizirali meddru-štveno strelsko tekmovanje z zračnim orožjem, na katerem se je pomerilo 10 ekip, in sicer iz Kisovca, Hrastnika, Male Breze nad Laškim, Doliča, Slovenskih Konjic, Celja, ki so se jim pridružile tri ekipe iz Vojnika Na odprtju uradnega dela so zapele ljudske pevke Taščice. Naše sodelovanje je tudi sicer kar plodno, saj one pečejo, mi pa se mastimo z njihovimi dobrotami. Po uvodnih pesmih nas je pozdravil župan Brane Petre, ki je pohvalil delovanje strelskega društva in ohranjanje imena bratov Dobrotinškov, za kar smo ob tej priložnosti prejeli grb občine Vojnik in se iskreno zahvaljujemo za zanimanje za naše delo in njegovo podporo. Za županom nas je pozdravila in nagovorila predsednica KS Vojnik Lidija Eler Jazbinšek, ki je prav tako izrekla zadovoljstvo nad našim delom. Pomoč donatorjev Kar se rezultata tiče, žal nismo zablesteli, kar se tiče gostoljubja in kulturnega dela, pa mislim, da nismo »falili«. Upam, da smo se dobro odrezali, vsaj po prvih odzivih, če pa je kdo odšel domov lačen in žejen, ne prevzemamo krivde, ker je bilo vsega dovolj. Za vse dobrote se še enkrat zahvaljujem Katarini Brežnik, Majdi Brežnik, Vidi Majcen, Olgi Pavšer, Jožici Koštomaj in ženi našega strelca Janeza Pintarja. Po podelitvi medalj in pokalov, ki ni minila brez smeha in malih spodrsljajev, smo za vse izžrebali darila. Ta so bila skromna, kolikor smo pač uspeli dobiti od donatorjev po občini. Z Brankom Brežnikom sva od vrat do vrat kar nekaj nabrala. Vsem, ki so kar koli prispevali, se iskreno zahvaljujem, kajti zaradi vas je ta dan minil še lepše. Naši donatorji so bili Vo--Ka Celje, Konki, Vladimir Keber, Slovenske Konjice, Zavarovalnica Triglav Celje, Alba, trgovina in proizvodnja, Avtohiša Čepin Vojnik, Bar Palček Lucije Stropnik iz Vojnika, Gostilna Stolec Nova Cerkev, Nova trgovina Nova Cerkev, tehnična trgovina Zottel Vojnik, Vinogradniško društvo Vojnik, Graščina Založnik Višnja vas, Ivan Koprivnik iz Jankove, Kmetijska zadruga Vojnik in seveda Taščice, žene naših strelcev. Zahvaljujem se tudi Društvu upokojencev Vojnik za razumevanje in odstop prostora pred streliščem. Vsem, ki ste se našega praznovanja udeležili, še enkrat hvala in nasvidenje ob podobni prireditvi. FRANC LEBIČ, predsednik SD bratov Dobrotinškov Vojnik Zmagovalci Žalčani Društvo upokojencev Žalec je na balinišču v Športnem parku v Žalcu pripravilo ekipno tekmovanje Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje v moški in ženski konkurenci. Nastopilo je 10 moških in 6 ženskih ekip. Vrstni red ženskih ekip: prva DU Žalec, druga Gotovelj, tretja Šentjurja; moški: prva ekipa DU Žalec, druga Slovenskih Konjic, Srečko Križanec (levo) in Lenart Horvatič, med njima Slavko Avsenik z ženo Spomin na velikana Ob nedavni smrti velikana narodnoza-bavne glasbe Slavka Avsenika sem se spomnil dogodka pred dvema letoma. 28. septembra 2013, ravno na dan, ko je napisal novo skladbo z naslovom Zakaj na svetu je tolko problemov in težav, sva s »Celjskim grofom Hermanom« oziroma Lenartom Horvatičem obiskala Slavka Avsenika v njegovem rojstnem kraju Begunje na Gorenjskem. Namen obiska velikana naro-dnozabavne glasbe je bil poklon njegovi glasbi in 60. obletnici igranja. Vse, kar je Slavko Avsenik naredil v svojem življenju za to glasbo, je v tem članku nemogoče podrobno opisati. Muzej Avsenik ljudem pričara 60 let Avsenikove glasbe in si ga je vsekakor vredno ogledati. Neizmerno sem ponosen, da je v tem muzeju prisotno tudi moje ime. Takšnega blagoslova si nisem v preteklosti nikoli predstavljal. Slavko Avsenik ima ogromno priznanj, obisk pa sva s »Celjskim grofom Hermanom« izkoristila za simbolno dejanje. Herman ga je namreč povzdignil v viteški stan in tako je Slavko Avsenik postal vitez naro-dnozabavne glasbe. Sam pa sem mu ob tej priložnosti poklonil kipec celjskega viteza, ki je izdelan s tehniko ročnega odlivanja in po originalu oklepov iz časa Celjskih grofov. Oklep hranijo v ptujskem muzeju. Ta dan bom ohranil v tistem delu srca, kjer hranim najlepše trenutke svojega življenja. Avsenikova glasba pa naj še dolgo boža dušo vsem, ki ga imamo radi in ga neizmerno spoštujemo. SREČKO KRIŽANEC Preventivni kontaktni fungicid tretja Kasaz-Liboj ... Prve tri ekipe v moški in ženski konkurenci so prejele medalje in pokale, vsa sodelujoča društva pa so prejela priznanja za sodelovanje na tekmovanju. Ekipi, ki sta osvojili prvi mesti v moški in ženski konkurenci, se bosta udeležili republiških tekmovanj, ki bodo septembra. TT MYSTIC250 EC totalni herbicid 360 SL 42 SPREJEM ODLIČNJAKOV Zlati učenci LAŠKO - Župan Občine Laško Franc Zdolšek je občinsko priznanje zlati učenec ob koncu osnovne šole podelil 21 osnovnošolcem. Priznanja jim je podelil na letošnji proslavi ob dnevu državnosti, ki je bila v petek, 19. junija, v Kulturnem centru Laško. TS, foto: Fleš Setveni koledar Čas za presajanje je do 28. julija do 18. ure. 24. PE k orenina 25. SO cvet 26. NE c vet do 9. ure, od 10. ure list 27. PO l ist 28. TO list do 18. ure, od 19. ure plod S knjigo v srednjo šolo RADEČE - V okviru pro- še devetošolce OŠ Marjana šole uspešnih s povprečno in jim zaželel veliko uspeha slave ob dnevu državnosti Nemca. oceno 4,5 ali več, za kar jim na poti njihovega nadaljnje- Občina Radeče tradicionalno V letošnjem šolskem letu je župan Tomaž Režun pre- ga izobraževanja. pozdravi tudi najuspešnej- je bilo 13 učencev osnovne dal praktično knjižno darilo TS 29. SR plod Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. 79 novi tednik Darila za najboljše ROGAŠKA SLATINA - Župan mag. Branko Kidrič je v ponedeljek, 15. junija, priredil tradicionalni sprejem za najboljše učence slatinskih osnovnih šol in glasbene šole. Na sprejem je bilo povabljenih 24 učenk in učencev, ki so vsa leta osnovne šole imeli odličen uspeh ali so se s svojim znanjem povzpeli do državnih oziroma mednarodnih tekmovanj. Povabljenim učencem je župan izročil spominska darila. TS radiocelje Veliko pridnih in nadarjenih ROGATEC - V četrtek, 11. junija, so se na sprejemu pri županu Občine Rogatec Martinu Mikoliču v spremstvu svojih mentorjev, pomočnice ravnatelja VIZ OŠ Rogatec Zlatke Janžek in ravnateljice Glasbene šole Rogaška Slatina Tatjane Šolman zbrali naj-marljivejši in najuspešnejši učenci VIZ OŠ Rogatec. V šolskem letu 2014/15 so na različnih tekmovanjih prejeli državna priznanja. Med njimi je bilo tudi šest učencev, ki so končali osnovnošolsko izobraževanje in so s svojo pridnostjo ter voljo dosegli odličen uspeh v vseh letih šolanja. Večina povabljenih učencev je sodelovala tudi v najmanj eni od šolskih skupin, ki so letos na državnih tekmovanjih oziroma revijah prejele srebrna priznanja, in sicer so to Folklorna skupina VIZ OŠ Rogatec (22 učencev), mladinski pevski zbor (28 učenk) in Zlata kuhalnica (3 učenci). Župan je pozdravil prisotne in z zadovoljstvom ugotovil, da se je letos spet zbralo lepo število učencev, ki so s svojimi uspehi pripomogli tudi k razpoznavnosti občine. Ob tej priložnosti jim je čestital in se jim s spodbudnimi besedami zahvalil ter jih nagradil s priložnostnimi darili. Prireditev je popestrila Maruša Zalezina, učenka 3. razreda violine v Glasbeni šoli Rogaška Slatina, ki je na 44. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije prejela srebrno plaketo, udeležila pa se je tudi mednarodnega tekmovanja Mladi virtuozi v Zagrebu, kjer je dobila tretjo nagrado. AT ŽIVALSKI SVET 43 Vročina ubija Pes lahko umre že po nekaj minutah v vročem avtu Psa v teh vročih dneh ne puščajte zaprtega v avtu! Kljub nenehnim opozorilom, kako nevarni so za kosmatince vroči zaprti avtomobili, se včasih zdi, da nekateri vsa ta obvestila preslišijo ali se zanje ne zmenijo. Pred dnevi je na družabnih omrežjih spet zakrožil zapis o nesrečnem štirinožcu z drugega konca Slovenije, ki ga je brezvestni lastnik za »kratek« čas pustil v razbeljenem avtu na parkirišču. Kaj storiti v takem primeru? Koga poklicati, kako ukrepati? Treba je vedeti, da četudi zunaj ni izjemno vroče, deluje notranjost avtomobila kot pečica. Temperatura v avtu se lahko hitro dvigne nad 50 stopinj Celzija in že nekaj minut izpostavljenosti vročini je lahko za psa, zaprtega v avtu, življenjsko nevarno. Toplotni udar lahko nastopi že v 15 minutah! Tudi sicer ne priporočajo, da psa puščate v vozilu, čeprav ga parkirate v senci in pustitie okna nekoliko odprta. Rešitev tega problema bo nekoč verjetno tudi pri nas zamisel, ki jo je nedavno ravno zato, da psov ne bi več puščali v avtih, predstavila Ikea v Nemčiji. Gre za posebne pasje »parkirne« prostore pod nadstreškom, ki imajo privez, ležišče iz umetne trave in vodo. Vprašanje pa je, če bi vsi psi dobro prenašali tako druženje in če to ne bi bil privlačen kraj za morebitne pasje tatove. Dokler takšne možnosti ni, je treba pač poskrbeti za svoje ljubljenčke drugače. Takšnega primera še niso imeli Kako torej ravnamo, če na parkirišču na žgočem soncu opazimo psa v zaprtem avtu? Skušamo najti lastnika? Razbijemo okno? Pokličemo veterinarsko inšpekcijo? Policijo? Slednje bo še najboljša izbira. Če gre za parkirišče pred katero od trgovin ali pred trgovskim središčem, pa je najbolje najprej za pomoč zaprositi zaposlene ali njihovo varnostno službo. »Po ozvočenju bi lastnika avtomobila pozvali, naj psa nemudoma spusti iz vozila. V naslednjem koraku bi se za pomoč obrnili tudi na pristojni organ ali policijo. Inšpektorji ali policisti v skladu s svojimi pooblastili in z veljavno zakonodajo namreč lahko pomagajo z intervencijo in proti nevestnemu lastniku tudi ustrezno ukrepajo,« so nam odgovorili v celjskem Tušu, kjer so dodali, da v svojih trgovinah oziroma na parkiriščih pred njimi še niso zaznali podobnega primera. Psi v avtih v garažni hiši »V garažni hiši so že bili primeri, ko so obiskovalci v avtomobilih puščali živali,« so odgovorili iz Citycentra Celje. Garažna hiša je v takšnem primeru zagotovo manj nevarna rešitev kot odprto parkirišče. In kaj svetujejo obiskovalcem, ki bi opazili psa, ujetega v razbeljeni pločevini? »V pomoč pri ukrepanju oziroma reševanju živali so zagotovo obiskovalci in varnostno--nadzorni sistem (kamere). »Če obiskovalci opazijo psa v vozilu, naj to vsekakor sporočijo informacijski pisarni, ki bo nato obvestila varnostno službo Citycentra. Varnostniki v takšnem primeru takoj zabeležijo registrsko številko vozila, jo sporočijo zaposlenim na informacijah, ki preko ozvočenja pozovejo lastnika vozila, da se mora nemudoma zglasiti pri avtu. Varnostna služba bi v prime- ru, da je ogroženo življenje, posredovala tudi drugače. Na primer tako, da bi razbila okna pregretega avtomobila ... Doslej takšnega primera v Citycentru še nismo imeli,« dodajajo iz službe za odnose z javnostmi. Razbito steklo Zanimivo, da po podatkih PU Celje v zadnjih letih na tem območju ni bilo prijav o živalih, zaklenjenih v avtomobilih. To lahko pomeni, da območje izstopa po dobrem ravnanju z živalmi ali da se nikomur to ne zdi problem in teh pojavov niti ne prijavlja ... In kaj svetuje policija? Boris Verdnik, inšpektor v Sektorju uniformirane policije PU Celje, svetuje, naj ljudje obvestijo policijo, če opazijo v vozilu zaklenjeno žival, ki bi bila ogrožena. »Sicer pa je za varstvo živali neposredno pristojna Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,« dodaja. Kakšni so postopki, če policija dobi prijavo, da živali grozi pogin? »Naloga polici- stov je, da čim prej izsledijo lastnika živali oziroma vozila. Če lastnika ne morejo najti, smejo zaradi preprečitve pogina živali v vozilo vstopiti tudi z uporabo sile. To lahko storijo, če so izpolnjeni vsi pogoji za vstop na podlagi 218. člena Zakona o kazenskem postopku oziroma 53. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije. V tem primeru sicer z zavarovanjem ene vrste premoženja (živali) povzročijo škodo na drugem premoženju (na primer vrata ali steklo vozila), vendar ima življenje živali prednost pred materialnim premoženjem,« opozarja Verdnik. Pred nasilnim vstopom v vozilo morajo policisti zagotoviti tudi lastno varnost in varnost drugih oseb v bližini, saj lahko postane žival tudi agresivna. V takšnih primerih bi policisti lahko obravnavali sum storitve kaznivega dejanja mučenja živali po 341. členu Kazenskega zakonika, ki predvideva denarno kazen ali celo zapor do dveh let, lahko pa bi šlo tudi za prekršek po Zakonu o zaščiti živali. TC, foto: GrupA Predlog pasjih »parkirišč«, kakršnega so pred kratkim že postavili pred eno od trgovin v Nemčiji. (Foto: splet) Podpis za čebele Čebelarska zveza Slovenije je pred dnevi na svoji spletni strani začela zbirati podpise podpore k pobudi, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Odziv je dober, saj prejme vsak dan vsaj 200 podpisov podpore. Pobuda je nastala zato, ker želi zveza s tem opozoriti na izjemen pomen čebel in ostalih opraševal- 20. maja 1734 se je rodil Anton Janša, začetnik modernega čebelarstva pri nas. cev za življenje ljudi. Od opraševanja je odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu in čebele imajo med opraševalci najpomembnejšo vlogo. Poleg tega imajo čebele s svojim delovanjem pozitivne učinke na celoten ekosistem in na ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi, opozarja zveza in dodaja, da so čebele pokazatelj razmer v okolju. Njihov obstoj pa je vse bolj ogrožen zlasti na območjih z intenzivnim kmetijstvom, njihov življenjski prostor se krči, pojavljajo se nove čebelje bolezni in škodljivci. www.vb-sentj ur.si veterinarskabolnici Šentjur V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: - zdravstveni in laboratorijski pregledi živali - preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! OVI TEDNIK IN RADIOCEUE lil J H 0 K Ћ 791 novi tednik www.novitednik.com tednik@nt-rc.si Posoda TO GO - za sendvič Posoda TO GO - steklenička Med vsemi naročniki bomo septembra, ob rojstnem dnevu Radia Celje, izžrebali še tri lepe nagrade, in sicer: Posoda TO GO - za kosilo Posoda TO GO - za solato Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100 % zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta trgovine Tuš po Sloveniji. Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. 4 in vse Paket razvajanja v Rimskih termah vključuje: • Namestitev v dvoposteljni sobi v Hotelu Zdraviliški dvor**** • Polpenzion (bogat samopostrežni zajtrk in večerja) • Najem kolesa ali palic za nordijsko hojo (2-krat v času bivanja za dve uri) • Darilni bon v vrednosti 10 EUR za koriščenje ene storitve v vrednosti nad 50 EUR na osebo v Wellness centru Amalija (popusti se med seboj ne seštevajo in ne veljajo za storitve v akciji) • 1-krat vstop v Deželo savn Varinia • Neomejen vstop v fitnes center Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 44 NAMIG ZA IZLET Z eno nogo v Avstriji, z drugo v Sloveniji Panorama v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank in potep po sončnem grebenu nad Potočko zijavko tVV- IV \ -■a&j ,-ijSss v /ч^Н 1 La 11 / П1ИИ , Sel «Sij? ш&тт Visoko pod ostenjem Olševe Podolševa, ki mu domačini pravij .»i- TM i " CC жш s 1.929 metrov m Zahtevnost: zahtevna označena pot '■--S;*?. ■ i.' :<■■ . ^ Cas hoje: cerkev svetega Duha-Olševa: dve uri in pol Ш ^Г j/hA jJffl - --rt. v ш. Pot čez Obel kamen Pozno popoldne sva prijetno utrujena sestopila z Olševe in na poti proti Solčavi pobrala še štoparja Janeza, ki jo je počasi mahal v dolino. »Sta šla pogledat tudi okna?« naju je vprašal, ko sva mu razlagala, da sva prvič stala na Govci, najvišjem vrhu Olševe. Za Lipševa vrata takrat še nisva slišala; Janez nama je povedal, da so na avstrijski strani in da je pot do njih precej izpostavljena, saj preči prepadne in za zdrs nevarne stene. Felsentore, kot jim pravijo Avstrijci, bova zagotovo obiskala naslednjič, ko bova spet zavila v te prelepe konce. V pomladnem in poletnem cvetju ter jeseni, ko rumenijo macesni, je izlet še posebej lep. Sicer sva se z bratrancem na Solčavsko podala predvsem zato, ker sva se v „ .... . I mkz Ш . 'Mm Л11, Opozorilo: .a ogled Potoc to. (Foto: želela povzpeti na pet kilometrov dolg greben Olševe, po katerem je speljana meja med Avstrijo in Slovenijo. Pred vzponom sva se želela zapeljati tudi po Solčavski panoramski cesti. Olševa ima več vrhov. Srednji - najvišji, 1.929 metrov visok vrh - se imenuje Govca, malo nižji na zahodnem delu je Obel kamen, medtem ko vzhodni del grebena zaključujeta Gladki in Lepi vrh. S travnatega vrha, kjer najdemo vpisno skrinjico z vpisno knjigo in žigom, se nam odpre lep razgled proti Peci, Uršlji gori, Smrekovškemu pogorju, Raduhi in Logarski dolini ter Košuti, Obirju in delu Avstrije. Na vrh Olševe vodi več poti; nanjo se lahko podamo iz Solčave, iz smeri Koče v Grohatu, čez prelaz Spodnje Sleme ali z avstrijske smeri iz Železne Kaple. Olševe se spominjam iz osnovne šole; pri urah zgodovine smo velikokrat poslušali o Potočki zijavki, približno 115 metrov dolgi jami, v kateri so leta 1928 našli ostanke orodij pračloveka in približno 1.500 okostij jamskega medveda. Krožne poti so najlepše Zgodaj zjutraj sva se mimo Logarske doline in Matko-vega kota najprej zapeljala proti Pavličevemu sedlu. Sredi ostrega levega ovinka sva zavila desno in se po slikoviti tisoč metrov visoki panoramski cesti s krajšimi postanki ob razglednih točkah in izviru kisle oziroma železne vode pripeljala na Podolševo. Pri turistični kmetiji Rogar sva v bližini cerkvice svetega Duha pustila avto; po dobri uri hoje sva po markirani sprva kolovozni poti, ki je kasneje prešla v stezo, dosegla Potočko zijavko. Ker sva se želela po jami sprehoditi, sva s sabo vzela tudi svetilko. Od Potočke zijavke naju je do vrha Govce ločilo še dobrih 200 metrov. Krožne poti imava zelo rada, zato sva se na vrh povzpela čez Obel kamen, na katerem je manjša replika Aljaževega stolpa. Z razglednega grebena sva se vračala preko strmih pobočij Olševe in se nad Potočko zijavko ponovno vrnila na že prehojeno pot. Pot se nama ni zdela zahtevna; da ne bi prišlo do zdrsa, sva morala biti previdna na nekaterih mestih strmega travnatega pobočja Olševe in na grebenu od Obel kamna proti Govci. Pet kilometrov dolg greben Olševe Na vrhu Obel kamna je replika Aljaževega stolpa. Dobro se z dobrim vrača Štoparja Janeza sva nekaj kilometrov pred Solčavo odložila pri njegovem avtomobilu ... Če boste v hribih pobrali kakšnega štoparja, se vam bo zagotovo obrestovalo, saj se, tako kot je govorila že moja babica, dobro z dobrim vrača. Ko sva se na eno od sobot vračala s Kal-škega grebena, sva na Dolgih njivah zaradi utrujenosti spregledala markacijo in se začela vračati po napačni poti. Takrat nama je nekajurno hojo v dolino prihranil Kranjčan Simon, ki naju je prijazno odpeljal do parkirišča pod Krvavcem, kjer sva pustila avto. Ampak to je že druga zgodba . TP NA KOLESIH 45 Jekleni konjiček v peklenski vročini Moč in nemoč klimatske naprave -Poleti so zimske pnevmatike prav tako nevarne, kot so letne pozimi Na kaj v teh peklensko vročih dneh najprej pomislimo ob omembi svojega jeklenega konjička? Zagotovo na klimatsko napravo, ki seveda terja redno vzdrževanje. Ali veste, da vozi več kot tretjina voznikov v poletnih mesecih z zimskimi pnevmatikami? Veste, kakšne so posledice tega? Ali veste tudi to, da je najpogostejša poletna okvara pregrevanje motorja zaradi nezadostnega hlajenja? Pa začnimo s klimatsko napravo, nadvse dragoceno v takšnem poletju, kot ga nam je skuhalo nebo. »Pravilno vzdrževana in redno servisirana klimatska naprava v avtomobilu poskrbi za dobro počutje in prepreči nepotrebne izredne stroške, ki nastanejo, če jo zanemarimo,« svarijo v AMZS. Preden sedemo v razgreto pločevino, kjer je približno petdeset stopinj Celzija, moramo vozilo najprej prezračiti. Tako lahko avtomobil ohladimo vsaj na trenutno zunanjo temperaturo, za hladnejši zrak nato poskrbi klimatska naprava. Preden se odpeljemo, poskrbimo za primerno temperaturo notranjosti avtomobila, saj razlika z zunanjo ne sme biti prevelika. Če ima naše vozilo samodejno klimatsko napravo, jo je treba nastaviti na »auto«, da samodejno prilagaja jakost delovanja glede na zunanjo temperaturo in temperaturo v vozilu. V AMZS običajno svetujejo, naj razlika med zunanjo in notranjo temperaturo ne presega sedem stopinj. Alarmantno stanje »Če klimatska naprava nikakor ne more ohladiti avtomobila ali če pri vklopu iz zračnikov zasmrdi, je to alarmantno stanje,« opozarjajo v avto-moto zvezi na resen servisni poseg. Zmanjšana moč hlajenja namreč nakazuje, da plina v zaprtem sistemu ni dovolj oziroma da je nekje v napeljavi prišlo do puščanja. Če takšnega puščanja ne popravimo pravočasno, uniči tudi kompresor, zato se naš strošek poviša na kar od petsto do sedemsto evrov! Smrad iz zračnikov obenem predstavlja resno grožnjo za ljudi z bolnimi dihali, saj v sistemu pri uparjalniku nastaja leglo bakterij in alg. Klimatsko napravo je zato treba redno vzdrževati, servis je treba opraviti vsaki dve leti. Strokovnjaki obenem priporočajo, naj klimatsko napravo občasno vklopimo tudi v zimskih mesecih, saj tako poskrbimo za mazanje mehanskih delov, tesnil klime in tako preprečimo možnost uhajanja plina. Pregret motor Poleg klimatske naprave nam med poletno pripeko povzroča sive lase že omenjeno pregrevanje motorja. Do te najpogostejše poletne okvare našega jeklenega konjička pride zaradi nezadostnega hlajenja. To se večinoma dogaja pri starejših vozilih, kjer hladilni sistem ne deluje zaradi puščanja hladilne tekočine, okvare vodne črpalke, termostata ... Med dolgimi cestnimi vzponi ali počasnim premikanjem Klimatsko napravo je treba redno vzdrževati, servis je treba opraviti vsaki dve leti. Zanemarjanje nas lahko močno udari po žepu. Poleti z letnimi pnevmatikami, pozimi z zimskimi, to je zakon! Izkazalo se je, da več kot tretjina voznikov poleti vozi z zimskimi pnevmatikami. Gre za nevarno početje. v koloni, ko je motor visoko obremenjen - ali hladilni sistem ne zmore vzdrževati ustrezne temperature hladilne tekočine - moramo vozilo občasno ustaviti na počivališču in pustiti motor nekaj minut v prostem teku. Nato ga ugasnemo in pustimo, da se sistem ohladi, svetujejo v avto-moto zvezi. In pri pregretem motorju nikar ne odpirajmo pokrova hladilnika, saj lahko pride do hudih opeklin! Nevarne zimske gume Poglavje zase so seveda letne (in zimske) pnevmatike. Po anketi, ki so jo opravili v AMZS, se je izkazalo zelo nevarno to, da več kot tretjina voznikov v poletnih mesecih vozi kar z zimskimi pnevmatikami. To se dogaja še posebej takrat, ko so pnevmatike za naslednjo zimo že preveč obrabljene. »Vozniki se ne zavedajo, da je lahko vožnja z zimskimi pnevmatikami prav tako nevarna, kot je vožnja z letnimi pnevmatikami v zimskem času,« opozarja voznike Vojko Safran, inštruktor varne vožnje v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem. Zimska in letna pnevmatika se ne razlikujeta zgolj po tekalni površini, temveč tudi po materialih, iz katerih sta izdelani. Zimska je sestavljena iz mehkejših materialov, da med nizkimi temperaturami poskrbi za dober oprijem in stik z voziščem. »V poletnem času, ko so temperature višje, postane zimska pnevmatika enostavno premehka in se začne pregrevati,« svari inštruktor varne vožnje. To povzroči slabši oprijem cestišča in zaradi tega daljšo zavorno pot, poleg tega se na ovinkih bočnice spodvijejo in začnejo stik s podlago izgubljati bistveno prej. »Zaradi pregrevanja pnevmatike otrdijo, kar pomeni, da naslednjo zimo kljub zadostnemu profilu naša vožnja ni več varna,« pravi strokovnjak. Poleg vsega naštetega se zimske pnevmatike na poletnem cestišču bolj obrabljajo in pripomorejo k večji porabi goriva. Poleg tega v AMZS svetujejo, naj namenimo pnevmatikam pred odhodom na daljšo počitniško pot posebno pozornost. Pregledati moramo, če niso poškodovane, tlak moramo preveriti tudi v rezervni pnevmatiki. Poleg tega je naš avtomobil na počitniških poteh bistveno bolj obremenjen, zato je treba tlak v pnevmatikah temu primerno nekoliko povečati. Praviloma je to za 0,2 bara. BJ 4 A J? a Smo sredi poletja in počitnic. Popestrite jih z enodnevnim skokom na slovensko obalo ali na brezštevilne možnosti zabave v GARDALAND. Podjetje VengTOUR iz Celja vam vsako soboto ponuja prevoz iz Celja na CELODNEVNI KOPALNI IZLET V KOPEr in nazaj po ceni 15 EUR za odrasle in 10 EUR za otroke do 15 let v spremstvu odraslih. Vsako sredo in soboto pa vas peljejo v GARDALAND. Cena 53 EUR na osebo vključuje prevoz in vstopnico. Več informacij in prijave vsak delovnik med 8. in 15. uro, na tel.: 03 548 46 44, mobitel 031 479 152 ali preko elektronske pošte edvard.vengust@siol.net. Z vami smo že trideset let in veselimo se nadaljnjih skupnih potovanj. www.edvardvengust.si 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Mokra tla »Šef, prišli smo na kraj zločina. Žena je ubila moža. 12 vbodov, 2 strelni rani, na koncu ga je vrgla po stopnicah.« »Groza! In kaj je bil razlog?! »Rekla je, da je mož nalašč hodil po stanovanju, medtem ko je brisala tla.« »Ste jo aretirali?« »Ne, čakamo, da se tla posušijo ...« Uganite! Študent biologije pride na izpit iz ornitologije (vede o pticah). Profesor mu kaže slike ptic, toda tako, da se vidijo samo noge. Študent naj bi na osnovi tega ugotovil njihovo latinsko ime. Študent se razjezi: »Pojdite se solit, le kdo bi lahko to ugotovil!« Profesor: »Kakšna nesramnost! Vaše ime, kolega?« Študent zaviha hlačnico in reče: »Uganite!« Ne sme se oglašati V cerkvi duhovnik vpraša: »Ali ima kdo kaj proti temu, da se ta dva mlada človeka poročita?« Oglasi se tih in žalosten glas: »Jaz!« Duhovnik: »Tiho, vi ste mladoporočenec!« Vprašanja Janezek: »Učiteljica, ali je Tihi ocean vedno tih?« Učiteljica: »Ali lahko postaviš še bolj neumno vprašanje?« Janezek: »Lahko. Kdaj je umrlo Mrtvo morje?« Mlada Žena se vrne iz lepotnega salona in vpraša moža: »No, koliko let bi mi dal zdaj?« »Glede na lase 18, obraz 20 in postavo 25.« »A sem res videti tako mlada?« »Počakaj, še nisem seštel!« Glava Sodnik vpraša obdolženega: »Ali ste bili že kdaj kaznovani?« Obdolženec mu odgovori: »Enkrat, gospod sodnik.« Sodnik: »Zakaj pa?« Obdolženec: »Zaradi udarca z glavo.« Sodnik: »Za to se pa res ne kaznuje!« Obdolženec: »Točno, vendar glava ni bila moja.« Šalo nam je poslala Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Spraševali smo vas, kako se imenuje rubrika, v kateri vam v tem poletnem času predstavljamo zanimive kraje, ki jih lahko obiščete konec tedna. Pravilen odgovor se glasi: Namig za izlet. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Tatjane Bobnič iz Celja, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE V Novem tedniku je v rubriki Zanimivosti zabeležen dogodek v enem od manjših krajev na Celjskem. Kje je bil neobičajen foto dogodek? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 28. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Na »sindikalca« Janja Intihar ima kot novinarka, ki spremlja gospodarske teme, vse vrste izkušenj s pridobivanjem informacij iz podjetij. Očitno ne najboljših, sicer ne bi v ponedeljek zjutraj na skupnem sestanku vsem navdušeno razlagala, kako zgledna je bila komunikacija z enim od nemških podjetij. Potem ko je v petek poslala vprašanja, je že čez štiri ure dobila izčrpna pojasnila, in to tako uradna kot neuradna, ki so jih zapisali zgolj za njeno širše poznavanje problematike. Mnoge naše »piarovce« bi se splačalo peljati na kakšen sindikalni izlet v tujino, sploh tiste, ki potrebujejo za preprost odgovor enajst dni! Veselje na delovnem mestu Če smo se mnogi v ponedeljek neizmerno veselili prihoda v službo, pa nam je po prihodu nasmešek hitro izginil z obraza. A ne zaradi številnih obveznosti, ki so nas čakale, temveč zato, ker je »crknila« klima. Kaj hujšega se ti v teh dneh težko zgodi. Potem ko je »generalna« Tea Podpe-čan nekajkrat po telefonu pristojnim doživeto razložila, da bomo kar umrli, če ne bodo pohiteli s popravilom, so čudežne škatle proti opoldnevu res začele spet hladiti. Človek bi lahko bil ves dan v službi! Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je doma iz Slovenske Bistrice in je očitno tako navezana na svoje kraje, da je še iz Podsrede, kjer je bila na otvoritve prenovljenega gradu, iskala domače Pohorje. Z gradu se sicer daleč vidi, Pohorja pa žal ne. M0DR0STI Človek nikoli ne bi dosegel tistega, kar je mogoče, če si ne bi stalno prizadeval za tistim, kar je nemogoče. (Max Weber) ANEKDOTE Znan britanski violinist Dave Swarbrick (1941) je bil šokiran, ko je v časopisu The Daily Telegraph prebral vest, da je umrl. Še bolj ga je presenetilo, ko je naslednji dan prebral uredniški popravek. Takole je pisalo: »Gospod Swarbrick, o čigar smrti smo pisali včeraj, si je neverjetno opomogel.« 8 9 2 1 7 9 5 4 9 8 4 4 9 3 9 5 7 2 2 4 3 3 5 8 8 7 1 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Zgoraj ne, spodaj da Nisem privrženka »zgoraj brez«. Izjema so le športni avtomobili. A ne, da bi bila kakšna zadrta moralistka, sploh ne, tudi v krščanskem duhu nisem bila vzgojena. Zadeva se mi preprosto zdi »unappetitlich«, kot bi rekli naši severni sosedje. Morda bo kdo pomisli, da iz mene govori čista »fauši-ja«, ker sem pač že v letih, ko moje telo ne more več kljubovati sili gravitacije. Ampak ne. Tako sem mislila že pred dvajsetimi, tridesetimi leti, ko se je »zgoraj brez« razpa-sel po vseh bazenih, plažah in drugih kopališčih in sem imela še kožo po meri. Tole razgaljanje oprsja mi preprosto gre na živce predvsem zato, ker ne maram polovičarstva - ali bodi na plaži oblečen ali pa vrzi vse s sebe in pojdi na nudistično ali kakšno samotno plažo. Mogoče sem odpor do »zgoraj brez« dobila tudi zato, ker je v letih, ko je prikorakal v našo državo, poleti vse začelo plapolati, zgornji del kopalk so odvrgle tudi malo močnejše in starejše predstavnice ženskega spola. In potem so njihova oprsja poskakovala po plažah ali se razlezla skoraj do morja, ko so legle na ležalnik. Da o pogostokrat opečenih kričeče roza »joškicah« niti ne govorim. Prepričana sem, da je pogled na njih marsikateremu moškemu povzročil čustvene bolečine in travmo, od katere si najbrž še dolgo ni opomogel. Ter povzročil prav nasprotni učinek od tistega, ki si ga je opečena reva želela - pri nasprotnem spolu vzbuditi zanimanje in najbrž tudi kakšno skušnjavo. V zgodbi o »zgoraj brez« namreč ne verjamem, da so se ženske podale v njo samo zato, ker so želele enake pravice kot moški in ker so jim želele biti enakopravne tudi na plaži. Ker če bi bilo to res, potem v kampih ob morju v času kosila ne bi videl žensk, kako se skupaj s svojim razgaljenim in prepotenim oprsjem sklanjajo v lonce in hitijo kuhati, njihovi moški pa medtem v debeli senci igrajo tarok. Če bi bilo to res, bi bil pogled na kampe v času kosila povsem drugačen - moški bi bili ob loncih in ženske v senci. Trditve privrženk prostega zgornjega sloga, da sta kopanje in sončenje brez zgornjega dela kopalk bolj zdrava in da je tudi bolj estetsko, če ženska, ko obleče lahko poletno oblekico, nima po telesu neposončenih belih trakov, pa se mi sploh zdijo čisti »larifari«. Kot prvo, sončenje sploh ni zdravo in če imaš mokre kopalke, si jih preobleci. In še to - se vam je kdaj zgodilo, da se vas je, ko ste na plaži v dolgi vrsti stali pred prodajalcem sladoleda, dotaknil kakšen prepoteni »zgoraj brez«? Brrr, travma za nekaj dni! Takšno je torej moje mnenje o »zgoraj brez« v naših logih (če je del neke kulture, navad in običajev, ga popolnoma razumem), pa si mislite o meni, kar hočete. A moram nekaj vendarle priznati, zaradi česar me zagovorniki svobodnega plapolanja le ne bodo gledali preveč postrani - sem namreč privrženka in izvajalka nečesa podobnega - »spodaj brez« namreč. Že od nekdaj. Res je super, ko te v vročini doma ali na cesti tam spodaj nič ne veže in imaš zadevo ves čas na prepihu. A je žal ta »spodaj brez« poln pasti. Jaz sem se v eno ujela že pred leti, zato si z golo zadnjico, seveda skrito pod krilce ali oblekico, upam paradirati le še doma ali na kratki poti po dvorišču do najbližjega smetnjaka. Drznila sem si namreč, da sem na nek zelo pomemben dogodek z zelo pomembnimi ljudmi šla brez spodnjega okovja. Prireditev je bila v prostoru, kjer smo nekateri morali stati na nekakšnih improviziranih odrih in med dogodkom se je proti meni ozrlo nenavadno veliko glav. A sem bila prepričana, da pač izgledam še bolje kot običajno. Pa me je po končani prireditvi, ko smo zapuščali prizorišče, po rami rahlo potrepljala neznana starejša gospa in tiho rekla: »Gospodična, drugič pa le vzemite hlačke zraven!« MATILDA REŠITEV SUDOKU 161 9 2 4 8 1 7 5 3 6 6 1 3 9 5 2 4 8 7 7 5 8 3 6 4 2 9 1 4 8 5 6 9 3 1 7 2 2 3 6 1 7 5 8 4 9 1 9 7 2 4 8 6 5 3 3 4 2 7 8 6 9 1 5 5 6 1 4 3 9 7 2 8 8 7 9 5 2 1 3 6 4 V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka KrižanKe a ugamKe OGRAJA IZ LAT NAJDIŠČE, NAHAJALIŠČE (REDKO) JAZ (LAT.) KRAJ PRI TRŽIČU 5. IN 3. VOKAL PRIIMEK SESTER NA SLIKAH MREŽAST PREPLET ŽIL STARORIMSKI POZDRAV NEKD. ŠVED. SMUČARSKI TEKAČ (SVAN) ASHTON KUTCHER VOLNENO OBLAČILO (REDKO) CERKVENI PREISKOVALNI SODNIK ZAŠČITNI ZNAK PODJETJA OTO VRHOVNIK FRANCOSKA MANEKENKA (LAETITIA) HRV. PEVEC (VICE) URJENJE ŠPORTNIKOV DOBA TERCIARJA NAVODILO V RAČUN. POSTOPKU LEV DETELA GORSKE REŠEVALNE SANI GLASBENA PRIREDITEV KANTAVTOR KAVAŠ PITJE PO OPRAVLJENEM DELU RIM. BOG DIRIGENT MAAZEL ROBERT REDFORD ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON NATRIJEV KARBONAT JUŽNOAFR. DRŽAVICA 13 OLIVE THOMAS KOST V STEGNU IGRALKA GORENJAK TALNA OBLOGA ŠVEDSKI AVTO SUROVINA ZA PLATNO PREBIVALKE ATEN DEKORIRANOST 10 KARL ERJAVEC RALPH LAUREN INDIJSKA ZVEZNA DRŽAVA ŽENSKA, KI KAJ ZBIRA AM. IGRALKA (IRENE) PETER NELSON SLOVENSKI PESNIK (IVAN) OTRDELO MESTO RIBE BREZ LUSK NAŠA IN TUJA ČRKA IZDELOVALEC PIL SLOVENSKI KOŠARKAR (JAKA) RASTLINA OSTREGA OKUSA PREBIVALEC BRETANJE ... DELA, ZNANJA JUŽNOAM. KUŠČAR HITER MOTORNI ČOLN VODNA RASTLINA KRAŠKO VINO NEKD. RTV-NAPOVED. (RADO) ČERNE MIRAN SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (MIRAN) BURT YOUNG SRBSKA FOLK PEVKA RUSKA POČITNIŠKA HIŠICA KELTSKA RODOVNA ZVEZA ZDRUŽENI NARODI (ANG. STAROGRŠKO PLEME ENA (ANG.) SLOVENSKA RAZISKOVALNA MREŽA ZGOLJ POREKLO ODDALJITEV OD GLAVNE TEME PROSTOR ZA ZAPORNIKA PREBIVALEC AREZZA Nagradni razpis 1. nagrada: pregled v Hiši zdravja in sprostitve Bio Vital na Ljubečni 2. nagrada: darilni bon za antistresno masažo v salonu Lai Thai v Celju 3. nagrada: darilni bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut Tremerje Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 28. julija 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 28 Vodoravno: IZVRTINA, SMEŠILEC, LES, GOSI, ANTON, VD, NJ, PEKO, RDEČA SOBA, HO, NIL, LOV, SPOMINEK, OČ, KODA, TOMAZIN, GS, ZOBAR, OMELO, RENTNICA, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 hiz V prodaji od 9. julija. Ona: Zamislite se nad svojimi postopki in se hitreje skušajte prilagajati spremembam. V nasprotnem primeru boste kar naprej stopicali na mestu, življenje pa bo šlo mimo vas. Bilo bi resnično škoda. On: Pripravljeni ste na marsikaj, vendar bodo dogodki tega tedna docela presegli vaša pričakovanja. Toda brez panike, saj se vam obeta le dobro. Še posebej bodite pozorni na ljubezenske premike... Ona: Pazite! Če boste preveč omahovali, se lahko zgodi, da bo partner ravnal popolnoma drugače, kot si želite. Ne trmo-glavite, temveč raje hitro ukrepajte. Ne bo vam žal, saj bo nagrada več kot velikodušna... On: Še vedno pogrešate nekdanji mir in zanesljivost, čeprav si venomer dopovedujete ravno nasprotno. Sicer se boste poskušali zakopati v posle, a vam to ne bo prav nič pomagalo. Pojdite raje v družbo in se zabavajte. TEHTNICA И Ona: Končno se bo prebudila pomlad tudi v vašem srcu in to predvsem po zaslugi prijatelja, ki bo tokrat pokazal kar precejšnje zanimanje za vas. Odkrito pokažite svoja čustva, saj vam lahko ovinkarjenje samo škoduje. On: Zakaj vedno znova ponavljate staro napako in zaupate ljudem, za katere veste, da tega enostavno niso vredni? To vas lahko še drago stane, predvsem kar se tiče ljubezenskih načrtov. Pazite se. шш Ona: V zadnjem času ste se sijajno zabavali. Poskusite obdržati takšen tempo življenja tudi v prihodnje, ker vam bo v vseh pogledih zelo koristil. In na prijatelje ne pozabite, saj jih boste še zelo potrebovali. On: Spoznali boste nekoga, h kateremu se boste lahko zatekli, ko enostavno ne boste videli izhoda iz nastale situacije. Poskusite se mirno pogovoriti o nastalih težavah in rešitve se bodo pokazale kar same od sebe. DVOJČKA ■ STRE"« Hf Ona: Naleteli boste na nepričakovane težave, ki jih boste s pomočjo prijatelja hitro rešili. Proti koncu tedna se vam obeta nepričakovan obisk, ki vas bo na vsak način razveselil. On: Resnično je bil samo majhen nesporazum, zato brzdajte svoje ljubosumje. Poskusite z majhnim presenečenjem, ki bo na vsak način našlo pravo mesto. Obeta se vam nora zabava, katere posledice bodo nadvse prijetne. Ona: Teden bo zelo pester, saj boste dobili novega prijatelja, ki vas bo kar precej časa spravljal v dobro voljo. Vendar mu nikar preveč ne zaupajte, saj se lahko zgodi, da boste na koncu razočarani. On: Srečali boste osebo, ki se vam bo na prvi pogled zdela povsem nezanimiva in morda celo naduta, a boste kmalu docela spremenili mnenje. Vprašanje je, ali ne bo že nekoliko prepozno, da boste popravili storjeno napako. PETIT, IGO, EMIRAT, AN, KOSMOS, HANNAH, LEK, PLANICA, EIRE, OKOV, UT, SONG, KOT, PESTIS, RJAVINA, ELO, SKODELA, KOREN, SAXO, AGENS, OB, SETEV, BIČARJI, KOPITO, TIARA, VOL, OKULISTKA, ANTIKA, ŠIBA, CHAN, KIPNIK. Geslo: Slikar dvajsetega stoletja Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za celostno Dens terapijo, prejme: Štefka Drame, Podgaj 1, Ponikva. 2. nagrado, darilni bon za masažo hrbta v salonu Lai Thai v Celju, prejme: Zdenka Zdolšek, Partizanska 17a, Celje. 3. nagrado, darilni bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut Tremerje, prejme: Drago Sojč, Ilovca 18a, Vojnik. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Nikar ne jemljite govoric popolnoma resno, saj pomenijo le to, da vaši nasprotniki ne zmorejo ničesar konkretnega. Z nekom se boste dogovorili za prijeten izlet, ki vam bo prinesel povsem nepričakovana doživetja. On: Zadnje čase ste bili kar malo preobremenjeni, zato je pravi čas, da si privoščite nekaj časa tudi zase. Odpravite se v fitnes ali samo na prijeten sprehod, ki vam bo vsekakor pomiril napete živce. DEVICA Ona: Poskrbeti boste morali za kopico stvari, ki so vam bile včasih le v zabavo. Obeta se vam kar resen zaplet na poslovnem področju. Dobro bi bilo, če bi se resnično potrudili, kajti v nasprotnem primeru se lahko stvari poslabšajo. On: Opravili boste pomembno nalogo, nato si boste oddahnili in si privoščili počitek, ki ga že dlje potrebujete. Toda tudi tu ne boste imeli popolnega miru, saj se vam obeta prav zanimiva ljubezenska dogodivščina. Ona: Kritično obdobje je že zdavnaj za vami, zato se nikar ne zapirajte vase. Odidite v družbo, kjer vas že težko pričakujejo. Pozornost posvetite predvsem tistim stvarem, ki ste jih doslej zanemarjali. On: Če se vam je do zdaj zdelo, da vam stvari ne gredo najbolje od rok, tokrat ne boste imeli takšnega občutka, saj vam bo uspel veliki met na ljubezenskem področju. Zdaj pa se potrudite, da boste to tudi obdržali. KOZOROG & Ona: Izredno čustveno obdobje se bo še stopnjevalo, tako da se vam obeta obilo zanimivih doživetij, ki pa ne bodo vsa tudi prijetna. Prišli boste v situacijo, ko se boste morali odreči nekomu, za katerega ste se še pred kratkim pošteno borili. On: Spregledali boste namene konkurence in si tako z odločnimi potezami zagotovili kar precejšnjo prednost. To bo vsekakor opazil tudi vaš nadrejeni, zato si lahko kmalu obetate vsaj manjše napredovanje. Ona: Poskusite se odločiti, saj bo sedenje na dveh stolih postalo dokaj zapletena stvar. In nikar si ne mislite, da imate časa na pretek - kmalu se bo pokazalo, da morate kar precej pohiteti. On: Nihče vam ne more povrniti tistega, kar ste sami lahkomiselno zapravili. Življenje gre naprej, zato se nikar po nepotrebnem ne cmerite. Že samo prijeten pomenek s prijateljico vam lahko vrne precej dobre volje. Ona: Veliko vam je do tega, da bi si utrdili položaj in pridobili materialne dobrine. Vendar bi bilo dobro, da tega ne bi storili po nepošteni poti, ker lahko kasneje zaidete v velike težave. Pravijo, da se počasi daleč pride. On: Še vedno lahko upate, da se vam bo želja izpolnila in da bo vaš predpostavljeni izpolnil dano obljubo. To bi vam na vsak način v veliki meri popestrilo prihajajoči konec tedna. SPONE PODOBA 2 4 14 ERBIJ 18 6 5 7 8 17 15 DEL ROKE 9 16 12 EDEN 11 48 RUMENA STRAN Težka moška razprava. Vodja festivala Pivo in cvetje Matej Oset, Dimitrij Gril iz občinske uprave Občine Laško in župan Franc Zdolšek so modrovali, kdo ga bolje natoči oziroma kdo ga zna sploh pravilno natočiti. Pivo seveda. Pivo in pene Na letošnjem festivalu Pivo in cvetje, ki je rušil rekorde, so natočili in seveda tudi prodali največje število vrčkov piva doslej. Pravilno natočenih seveda. Ivan Medved, vsestranski laški kulturni delavec, pravi: »Če pivo ni pravilno natočeno, potem ni pene in brez pene to ni pivo. Ko se občuti pena, ko se oprime ustnice in ko se oblizneš, takrat je pa odlično.« LK Foto: GrupA 79| novi tednik radiocelje 66 Kustos Muzeja Laško, prava živa enciklopedija Laškega in Laščanov, Tomaž Majcen je priznal, da je poznavalec piva le toliko, kolikor ga rad zlije po grlu. Kot pravi, pri njem bolje teče temno, še posebej, če je pravilno točeno. »Takrat se pena pomika po kozarcu navzdol enako kot požirki po grlu,« pravi. Seveda so si prišli cvetje od blizu pogledat tudi državni veljaki. Čeprav je bil njihov obisk napovedan, so predsednika uprave laške pivovarne Dušana Zorka (levo) očitno malo zmedli. Rad se igra Župan odpeljal prvi krog ... No, uvodnih nekaj metrov, če smo povsem natančni. Nato je komandno ročico raje predal tistim, ki so v dirkanju z avtomobilčki na daljinsko upravljanje bolj vešči. Čeprav se je preboldski župan Vinko Debelak (drugi z leve) sprva krčevito branil, se ni mogel odreči ponujenemu. Odpeljal je prvi, častni krog ob odprtju off-road steze za avtomobilske modele. Glede na pokazane spretnosti bi lahko rekli, da se je v mladosti raje igral s punčkami kot z avtomobilčki. Bo pa imel v prihodnjih dneh še možnost dopolniti svoje znanje in morda doživeti tudi sanje. LK, foto: GrupA Razlog za nasmeh Nekateri menijo, da je grad Podreda eden najlepših v Sloveniji. Po njegovi temeljiti prenovi to zagotovo še bolj drži. Čeprav iz ozadja, pa so za novo podobo gotovo zaslužni tudi strokovnjaki celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki so usmerjali posege. Zadovoljstvo kon-servatorja Matije Plevnika (levo) je bilo zato upravičeno. Morda pa je njegov sodelavec Aleš Plevčak na otvoritvi gradu opazil kako napako, da ne deli njegovega veselja? NC, foto: GrupA Glede na to, da jima je pisalo gladko steklo, očitno ni bilo zadržkov. Da jih le ne bi bilo tudi v nadaljevanju. Podpisal brez zadržkov Pred dnevi je žalski župan Janko Kos podpisal več kot pol milijona vredno gradbeno pogodbo. Očitno je v zadnjih mesecih več poročal kot sklepal posle. Pred podpisom, med pregledom zapisanega, je namreč dejal: »Če ni nobenih zadržkov, potem podpiševa.« Čeprav je bila zaključna procedura poročno obarvana, si prstanov s Francem Cvetanom, direktorjem podjetja Ce-Invest, ki bo v Žalcu gradilo, nista izmenjala. Je pa slednji na terenu v dar prejel lopato. Upajmo, da ta ob koncu projekta ne bo čista. LK, foto: TT