Poitnlna platana v gotovi«?. Izhaja vsak torek, četrtek In sobeh. Cena posamezni Stevltkl K 1*50. ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUST' Uredništvo In upravnlšivo Je v Ljubljani, Grftdlftče 8tev. 17/!. - Dopisi se ne vračajo. - Stevh Naročnina za ozemlje SHS: letna K 180, za po! leta K 95, za četrt leta K 50, mesečno K 20, za ,.iem uradu v Ljubljani 11.953. — Številka telefona 552. ^■nstvo mesečno K 10 več. — Plača In toži se v Ljubljani. L.BT0 IY. v LJUBLJANA, dne 24. septembra 1921. ŠTEV. 1C1. HBs. jpolitžčnigpregled ■TW: Naše~notranje politično življenje ne počenja brezdvomno kretati v novo smer. Že parkrat smo omenili, da e •prejetjem ustavnega zakona ni nastopilo pričakovano izmirjenje javnosti s tem, da bi opozicijonalne stranke nekoliko ublažile svoj političen program ter ga v večji meri prilagodile novemu ustavnemu položaju. Klic po reviziji ustave je že v onem trenotku postal tako splošen, da vladne stranke ne morejo preko njega, ako naj delo notranje konsolidacije napreduje. Široke plasti naroda niso zadovoljne s sedanjo obliko države in zahtevajo večje upoštevanje svoje plemenske individualnosti. Temu gibanju moramo pripisovati dalekosežen pomen in veliko vstrajnosti, ker je globoko zasidrano In poteka iz večine slovenskega in hrvaškega naroda. Žalibog po našem mnenju ta pokret ni politično še popolnoma zrel, ker je v njem mnogo elementov, ki so v svojem fanatizmu že prekoračili meje lojalnosti ter s tem v danih razmerah stav-ljajo vprašanje državnega obstoja v nevarnost. Ako motrimo Jugoslavijo iz njenega sedanjega središča ter u-poštevamo heterogenost mnogobrojnih pokrajin, v katerih poteka življenje več ali manj v orijentalskih kolovozih, kar se tiče uprave in javne varnosti, in kjer je treba radikalnih sredstev, da se uvede normalno državno življenje, razumemo one može, ki vidijo edini’ spas države v bližji dobi v centralisični politiki in v politiki močne roke, ki spričo celokupnih razmer mora deloma briskirati počasni zgodovinski razvoj, v kolikor o njem govoriti moremo, ter hoče ustvariti nekaj, čemur se pokrajine protivijo, ker njihovo dosedanje politično življenje ne prenese hitrejših korakov. Po našem prepričanju bi Jugoslavije v njenem sedanjem teritorijal-nem obsegu ne bilo, ako bi v prvih treh letih našega državnega življenja ne bile vladale sedanje vladne stranke, ki so v svojem programu zares predstavljale sintezo vse države in so iz nujnih razlogov žrtvovale nekaj svojih lokalnih interesov. Opozicijo-nalne stranke kažejo tozadevno mnogo več optimizma, ki je danes seveda bolj upravičen kot je bil pred dvema letoma, ker je med tem konsolidacija že v veliki meri napredovala. Danes imamo, naj še toliko zabavljamo na sistem in korupcijo, ali kakor se že glasijo vsa opozicijonalna gesla, državo, v kateri brezdvomno gremo napredku in blagostanju nasproti. Dandanes zato ne vidimo več nevarnosti v klicu za avtonomistično revizijo u-stave, ker je medtem skupna državna moč že pognala korenine. Ob zlomu monarhije je bila podoba drugačna. Goreči glasniki današnjega avtonomističnega gibanja so takrat stali v vrstah sedanjih vladnih strank, ali so jim bili prav blizu. Takrat je bilo malo krika in zabavljanja. Izgledalo je, da se praznuje svatba, sloneča na sami ljubezni. In vendar so tudi takrat obstojale vse one činjenice, ki so danes glavno orožje avtonomizma. Ali takrat je prevladovala naša romantika, ki nas spremlja povsod, in ki jo bo deloma ohladil šele čas in dnevne nadloge državnega življenja. In tukaj moramo položiti roko na srce in priznati, da naša avtonomistična stremljenja morejo^ obveljati samo v prihodnosti, ker žalibog do sedaj nismo pokazali se ničesar, kar bi naša gesla v večji meri upravičevalo. Najboljša šola je za nas koroški plebiscit. Kot smo dobro poučeni, je takrat imela slovenska pokrajinska vlada popolnoma proste roke, da na podlagi pravilne intuicije položaja stori vse potrebne mere. Takrat je bilo slovenstvo poklicano, da se v mednarodnem svetu uveljavi in pokaže tisto moč, ki jo v današnjih dneh sebi v taki meri pripisujemo, da vse drugo, kar prihaja od juga, smatramo za nazadnjaško. Tudi takrat smo bili preveč romantiki, ker smo preveč zaupali na svojo pravico ter se izčrpavali v navdušenju in pretiranem optimizmu, dokler nas ni rezultat plebiscita spomnil na hlapca Jerneja in njegovo pravico. Tisti, ki so že takrat videli potek dogodkov, kot ga je očrtala potem antantna politika, so z bridkostjo v srcu morali molčati, ker niso bili v stanu, preko noči preobraziti javnega mnenja. Ako bi bili izpregovorili, bi bili skalili še tisti po sebi zdravi optimizem ter bi tega izpada ne mogli nadomestiti z nobenim boljšim sredstvom zmage. Danes, ko se širom Slovenije glasi avtonomistični boj, je treba venomer v spomin klicati koroško nesrečo, kajti naravnost neokusno in popolnoma nepremišljeno se nam zdi, očitati beograjski vladi krivdo na stvari, ki je bila naša življenjska narodna zadeva in drugi o njej boljše poučeni niso mogli biti kot mi sami. Ako se hočemo smatrati za tako močno individualnost, da jo treba z vsemi žrtvami čuvati, moramo imeti tudi toliko samospoznanja, da se iz preteklosti nekaj naučimo, in iz dosedanjih svojih porazov ustvarimo sliko svoje državne individualnosti in vsega onega, £br si še moramo prisvojiti, da bomo z uspehom lahko sodelovali v državi tudi kot avtonomna edinica. Zato pa je treba predvsem sleči samega sebe, pogledati preko Karavank, v Prekmurje in v Primorje ter priznati, da smo takozvana kvintesen-' ca slovenstva, do sedaj preozko pojmovali svoje ožje nacijonalne državne dolžnosti; treba je, da se zamislimo v dobo pred tremi leti, ko smo na razvalinah monarhije in v vseobčem kaosu razpravljali o republikanski in monarhični obliki Jugoslavije, ko smo pošiljali slovensko vojaštvo kljub koroškemu vprašanju domov in delegirali posebno komisijo v inozemstvo, ki seveda ni dosegla svojega cilja, ker ji je manjkala mednarodna legitimacija, ko so srbski vojni ujetniki brez hrupa stvorili vojaške formacije in v Sloveniji ustvarili državno oblast in spoštovanje do tuje lastnine; ako v pravilnem samospoznanju to objektivno presodimo, vidimo, da naša preteklost govori proti nam in da bo naš avtonomistični pokret trajno zmagoslaven samo takrat, ako napravimo iz preteklosti blodenj potrebne korekture in si privzgojimo čimpreje nekaj več državnega zmisla, ker je lažje rušiti nego graditi. Zunanja politika. V zadnjem' času smo zopet doživeli nekaj zunanjepolitičnih porazov. Po izpraznitvi oaranjskega teritorija so se duhovi komaj malo pomirili, ko smo morali čuti, da Italija noče popustiti glede ribolova na vzh. jadranskem obrežju, in istočasno smo /vedeli, Via so zavezniki pripravljeni podpirati zahtevo Italije, da obdrži Albanija napram Jugoslaviji staro predvojno mejo^i jo je svojčas izsilila takrat še uplivna Avstro-Ogrska. Z baranjskim vprašanjem smo se že pečali in smo takrat povedali svoje mnenje, da, kolikor je obžalovati izgubo ondotnih premogovnih revirjev, vendar ta kos zemlje nam ne more biti bas pri srcu, ker je torišče propagande, ki je ne moremo priznati. Brez ozira na samopašno obnašanje zavezniških mandatarjev, ki so pri rešitvi baranjskega konflikta nastopali napram Jugoslaviji tako pristransko, da je bilo za vse jasno, kod potekajo niti, tudi s svojega stališča nismo imeli mnogo vzroka, ogrevati se preveč za pisano in politično ekstremno orientirano ondotno prebivalstvo. Belgrajska vlada je v tem vprašanju, po našem mnenju pravilno, stala na stališču mirovne pogodbe. Res je, da so vse mirovne pogodbe danes kosi papirja, preko katerih se evropska politika razvija neovirano, kot zahtevajo dnevno porajajoča se politična gesla in formacije moči, tako v Gofnji Šleziji, kot na Madžarskem in v Mali Aziji, in tudi mi bi z isto pravico lahko krenili to avanturistično pot, ali zdi Be nam, da baš v baranjskem vprašanju zato nismo imeli preveč povoda in nočemo vladi vsled njenega korektnega postopanja pri izpraznitvi očitati pomanjkanja politične modrosti in inicijative. — Opozicijonalne stranke so tudi to priložnost porabile in očitajo Beogradu nepotrebno pasivnost in neutemeljene obzire napram zaveznikom. Seveda, da je v nas konsolidacija že bolj napredovala in da je celokupni jugo-slovenski narod bil že prožet z večjo ekspanzivno silo, ne bi se bilo to zgodilo, ker tak narod ne bi pustil sosedu niti pedi zemlje, kjer prebiva le količkaj rojakov. Ker pa ta proces šele zori in se v veliki večini prebivalstva šele počasi tvori oni pravi državni zmisel, ki rodi velika patrioti-čna dejanja, in je vlada samo glasnica današnjih narodnih sil, tudi ni mogla nastopiti bolj energično in riski-rati dalekosežnejši mednarodni konflikt, ki bi ga pri malo večji resnosti in pri potrebi večjih materijelnih žrtev in obširne vojaške pripravljenosti opozicijonalne stranke sama obsodile. — Eno pa je mučno za nas vse. — Vkljub brezdvomni mladi moči Jugoslavije ju vkljub zavezniški lastnosti bivše Srbije doživljamo na vseh svojih mejah poraz za porazom. Ta zavest mora vsakogar deprimirati, kdor se pripozriava k državi, naj bo takega ali takega socialnega ustroja. Sedaj zopet doživljamo novo razočaranje. Jugoslovensko albanska meja bodi po volji zaveznikov stara srbsko-albanska meja, ustvarjena pod pritiskom bivše monarhije leta 1913. To je italijanska intriga, ki je znala pridobiti druge zaveznike. Da je svojčas Avstro-Ogrska s svojimi balkanskimi interesi mogla izvesti napram kraljevini Srbiji tako močan pritisk, da so Albanci dobili mejo, ki je Srbijo prisilila k neprestani vojaški pripravljenosti, razumemo, ali odklanjati moramo današnjo zavezniško politiko v tem delimitacijskem vprašanju, ker danes so se razmere v toliko predrugačile, da stoji quasi zavezniška Jugoslavija napram Albaniji v neugod- .. Tin nem položaju. V tem vprašanju bo treba nastopiti prav energično in zaveznikom povedati, da nimamo nobenega povoda, zadovoljiti se s takim potekom meje, ki bi nas prisilil, vzdrževati številne garnizone v vednt vojni pripravljenosti in zato od leta do leta nalagati prebivalstvu nepotrebna davčna in krvna bremena. — Menda je v evropskem interesu, in no samo v našem, da vlada na albanskih mejah mir, ustvarjen na ta način, da dobijo sosedje strategično ugodne meje, ki bi izključevale neprestano vznemirjenje obmejnega prebivalstva od strani albanskih roparskih tolp. Dovolj smo morali v** zadnjih letih krotiti albanske provalnike in žrtvovati mnogo svojih vojaških formacij za nepotrebno graničarsko službo. Da jo v tej guerilli stala Italija v ozadju in baje z moralno in gmotno podporo netila'razbojniško razpoloženje albanskih plemen, moramo iz ozirov evropske politike obžalovati, katere namen je vendar bil vedno, ta plemena privesti k mirnejšemu življenju in ublažiti njih nomadsko krvoločno naturo. Ali končno razumemo to italijansko potezo; ne razumemo pa, da se z italijanskimi intrigami strinjajo zavezniki, ki bi morali imeti kot ne-udeleženi razsodniki več zmisla za to vprašanje in ga presojati z nekoliko višjega in bolj objektivnega stališča. Mi v vprašanju jugoslovensko-albanske delimitacije ne bomo smeli popustiti. Obveznice državnega investicij, posojila 1921 se obrestujejo • m |0 (sedem od sto). Franjo Souvan: češki znanstvenik o valutni reformi. Naprošen od bmskega dijaštva, je imel pred nekaj tedni odličen češki finančnik, vseučiliški profesor in bivši minister, v Brnu znanstveno predavanje o valutnem vprašanju, a posebnim ozirom na češko valuto. Predavanje je bilo vrlo zanimivo in je izzvalo burno odobravanje od strani dijaštva. Seveda nisem v položaju podati predavanja v celoti; prepričan pa sem, da so ministrova izvajanja toliko važna, da bode ustreženo tudi slovenskim narodno-gospodarskim krogom, če jim podam glavne misli r tesnem izvlečku. Gospod predavatelj je izvajal: Največje važnosti in najnujnejše pri ureditvi valutnega vprašanja je, da se doseže gotova stabiliteta valute. To je neobiiodno potrebno. Dobrota pred vojno ni obstojala v tem, da so bile valute polnovredne, ampak v tem, da so bili kurzi vseh valut in deviz do mala stabilni, in fluktuacije neznatne. Vsak je vedel n. pr., da dobi za eno nemško marko K 1.18 do K 1.20 avstrijskega denarja ali za 1 avstrijsko krono približno 98 centimov itd. Lahko je bilo toraj uvozniku in Izvozniku kalkulirati cene uvoženemu ali izvoženemu blagu; slcoro fiksna relacija avstrijske krone do raznih drugih valut je stabilizirala tudi v notranjosti države cene trgovske- mu blagu, na tej bazi so bile kalku-lirane plače in mezde, in nikomur so ni bilo bati usodnih pretresljajev. Kavno tako je bilo tudi v drugih državah. Za amerikanski dolar si dobil v Avstriji K 4.80, včasih K 4.75 ali tudi K 4.85. Te idilične razmere je vojna temeljito pretresla. Valute in devize so šle v nekaterih deželah rapidno navzdol, dočim so se v drugih neprimerno zvišale. Vzroki so bili različni. V deželah pa, kjer je valuta padla, je bilo treba tiskati nove novčanice, da je mogla država zadostiti prometnim zantevam, kakor tudi zahtevam po višjih plačah in mezdah. Pogrešua pa je bila misel, da se s tem, ako se zmanjša množina cir-kulujočili bankovcev, eo ipso zviša kurs denarja in odpravi draginja. Množina krožečih bankovcev ali državnih novčanic je precej nemerodaj-na za stanje valutnega kurza. Zato zmanjšanje množine krožečih novčanic nikakor ne more vplivati na zvišanje valutne vrednosti in tudi ne na odpravo draginje, dokler imajo uradniki jednako visoke plače in pridobitni sloji jednakovisoke dohodke, kakor so jih imeli pred tem zmanjšanjem. Če bi hoteli doseči z zmanjšanjem krožečih novčanic kakšen upliv, bi morali istočasno znižati zaslužke trgovcev in plače uradnikov, kakor tudi mezde delavcev. To je v praksi skoro neizvedljivo. Zato sem vedno zastopal mnenje, da je nepotrebno in d® lahko provzroči v trgovskem prometu velik nered, ako se odtegnejo znatne svote krožečih novča-inic prometu.Niso mi pa verjeli, in sem bil preglasovan. Češka sicer ni izvedla devalvacije krone, ampak ona je dejala velike množine novčanic pod zaporo, in je prosto razpolaganje z dobroimetjem pri kontokorentnih računih izdatno omejila oz. stavila pod državno kontrolo. Razvoj stvari pa je moje mnenje potrdil kot pravilno. — Kajti vse te odredbe so se deloma že razveljavile, deloma pa se še bodo — na zahtevo javnosti. Čisto naravno. Kajti razmere so se prilagodile dejanjskemu stanju naše valute. Mi dobivamo tiste plače, trgovci imajo iste zaslužke, in množina krožečih bankovcev je ista, kakor odgovarja dejanjskim potrebam In stanju naše valute. Pridobitni sloji, industrija, trgovina, obrtniki, poljedelci itd., uradniki, delavci itd. — so se prilagodili razmeram, in kalkulirajo na podlagi dejanjskega stanja. To pa je ogromna večina nfiroda. Neproduktivni sloji, kakor so stari, bolni ljudje, ki so navezani na fiksne rente, so seveda vsled vojne mnogo izgubili. To pa je stvar socijalnega zakonodajstva. (Dalje prih.) {•i za podpisovan]« 7% državnega Invest. posolila i« samo lo do 30. septembra 1921. Pregled neposrednih davkov s stališča novega flnanč. zakona. (Nadaljevanje.) VII. Plačarina. Plačarina se odmerja le od službenih prejemkov. Doslej so plačevali zasebni uslužbenci plačarino, ako so znašali njiho- vi službeni prejemki letno nad 6400 kron. Pri službenih dohodkih do 30 tisoč kron, so bili prosti 70% nega enotnega državnega pribitka in pa doklad za avtonomne oblasti Pri službenih prejemkih nad 30.000 K pa so plačevali tudi še te pribitke. Davčno breme je bilo zelo občutno in je rodilo splošen odpor. Finančna uprava je ugodila predočbam zasebnih nameščencev. Sedaj se odmerja plačarina na tale način: Prvič se bistveno zniža že temeljna podstava za odmero plačarine. Službeni prejemki zasebnih nameščencev se upoštevajo pri odmeri plačarine (in dohodnine, vide zgoraj) samo z nastopnim delnim zneskom in sicer, ako celokupni prejemek ni večji od 7.500 dinarjev s 50% 11.250 „ s 60% 15.000 „ s 70% 20.000 „ s 80% 25.000 „ z 90% Sele od tako izračunjenih zneskov s» pobira plačarina. In sicer, so nameščenci, katerih službeni prejemki znašajo manj kot 750 dinarjev, prosti plačarine. Ako pa znašajo na zgoraj navedeni način izračunjeni zneski več kot 750 dmarjev, se odmerja pa plačarina po sledečih stopnjah: I. stopnja od 7500 dinarjev do izpod 10.000 dinarjev 1%. II. stopnja od 10.000 dinarjev do izpod 12.500 dinarjev 2%. III. stopnja od 12.500 dinarjev do 16.250 dinarjev 3%. IV. stopnja od 16.250 dinarjev do 20.000 dinarjev 4%. V. stopnja od 20.000 dinarjev do 25.000 dinarjev 5%. VI. stopnja nad 25.000 dinarjev 6%. ^ Plačarina prve stopnje (7500 do 10.000 dinarjev) je prosta državnega pribitka in doklad za avtonomne oblasti. Državni nameščenci so prosti plačarine. Finančni zakon vsebuje pri pla-čarini še določbo o jamstvu služboda-jalcev za plačarino, ako je služboje-malec pri njih zaposlen več kot en mesec. Podrobnosti o tem jamstvu smo navedli pri dohodnini. Dotične določbe veljajo analogno tudi za plačarino. VIII. Tantijemni davek. Zakon z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 13, ki obravnava v III. členu tantijemni davek, se vsled novega finančnega zakona ne spreminja. V koliko se interne davčne določbe spreminjajo (t. j. glede kompetence o kontroli in pa glede odrezkov izkaza »B«), smo pa že itak omenili pri posebni pridobnini. Poleg 15% nega tantijemnega davka se pobira še 100 % ni enotni državni pribitek. Doklade za avtonomne oblasti se ne pobirajo. IX. Invalidski davek. Se bo pobiral v davčnem letu 1921. Novi finančni zakon nima v tem oziru nikakih sprememb. Radi tega veljajo dosedanji predpisi. Davek je prost vseh državnih pribitkov in avtonomnih doklad. X. Davek na poslovni promet. Člen 36. novega finančnega zakona ne vsebuje nikake določbe o davku na poslovni promet. Pač pa se nahaja v novem finančnem zakonu in sicer v odstavku o neposrednih davkih člen 30, ki odreja, da je smatrati davek na poslovni promet, dejansko plačan v poslednjem letu, za režijsko postavko. Tega izdatka se torej pri odmeri neposrednih davkov (n. pr. dohodnine, posebne pridobnine itd.), ne sme prištevati v odmerno obdačbeno podlago- Ker te določbe morda niso vsem jasne, omenjamo tole. Ako plačam davek na poslovni promet, tedaj je tak izdatek smatrati pri odmeri neposrednih davkov kot navaden obratni strošek, kot so n. pr. izdatki na plačah za trgovske in tovarniške usluž. bence, izdatki za kurjavo in razsvetljavo. dohodnega vira, popravila obratnih naprav itd. Kakor že zgoraj omenjeno, novi finančni zakon molči drugače o davku na poslovni promet. Slišali smo pa, da se bode objavil nov zakon o tem davku, ker je stari, sedaj vporabljeni zakon naletel na odpor. Prometni davek za davčno leto 1921 se bode po teh virih odmerjal torej drugače kakor doslej. S predmetom se bomo bavili podrobneje, kakor hitro izide zadevni zakon. XI. Doslej smo navedli spremembe, ki zadevajo le posamezne davčne kategorije. Finančni zakon pa vsebuje tudi še nekatere velevažne splošne spremembe, ki veljajo za vse oziroma za več davčnih vrst. (Dalje prihodnjič). Kako naj preračuni službodajaiec odbit-Ijive davke za svoje uslužbence. (Nadaljevanje.) Sedaj nam je dohodnino lahko odmeriti. Vporabiti nam je le davčno lestvico, katero vsebuje § 172. zak. o osebnih davkih iz 1. 1896. Davčna lestvica je sledeča. Dohodki Znezek nžd K do vklju'no K dohodnine K 10 000 11.000 273 11.000 12.000 309 12.000 13.000 348 13.000 14.000 387 j 14.000 15 000 428 15 000 16 000 469 16 000 17.000 510 17.000 18.000 552 18.000 19.000 597 19.000 20000 643 20 000 22.000 706 j 22.000 24.000 793 1 24.000 26.000 886 26.000 28 000 978 28.000 30.000 1.071 30.000 32.000 1.169 32 000 . 34.000 1.267 34.000 36 000 1.365 36 000 38.000 1.463 38.000 40.000 1 561 40 000 44.000 1.705 44.000 48 000 1.905 48 000 52 000 2 106 52.000 56.000 2.307 56.000 60000 2.513 60.000 64 000 2.719 ' 64.000 68.000 2 935 68.000 72.000 3.152 ! 72.000 76.000 3.378 76.000 80 000 3 615 80000 ‘84.000 3 852 84 000 88.000 4.089 88.000 92 000 4.336 92.000 96 000 4.584 96000 100.000 4 841 Pri dohodkih nad 100.000 K do vključno 200.000 K se zvišuje vsaka stopnja za 4000 K in davek pa za 268 K; pri dohodkih nad 200.000 K do vključno 210.000 K znaša dohodnina 12.030 K. Pri dohodkih nad 210 tisoč kron se zvišujejo davčne stopnje za 10.000 K in davek pa za 670 K. Da ne bo zmot, opozarjamo že tu bralce, da je dohodnino odmeriti s pomočjo zgoraj navedene davčne lestvice le od celotnega ali na celo leto preračunjenega službenega, oziroma mezdnega obdavčljivega prejemka. Odbiva se pa oni del davkov, ki odpade sorazmerno na izplačilo. Ako prejemam plačo mesečno, se mi tudi davek odbiva po dvanajstinkah. — Vendar pa je paziti na gotove vrste mezdnih prejemkov, ki se po svoji naravi ne izplačujejo celo leto, ampak le skozi gotovo sezijo, n. pr. zidarji. Ako ti niso celoletno zaposleni, ker traja n. pr. sezija le 6—8 mesecev, ne smem ugotoviti celoletne dohodke in od njih odmeriti davke, ampak moram ugotoviti le sezijske dohodke. Doslej smo ugotovili torej a) celoletne oziroma sezijske dohodke, b) obdačljivi znesek teh dohodkov, c) višino osnovke dohodnine na podlagi objavljene davčne lestvice. Službodajaiec mora pa še vedeti, ali in koliko znaša »samska« doklada in pa »vojna« doklada, ki se šteje k dohodnini Samske doklade je dvoje vrst. Imamo 10% no in 15% no samsko doklado. Ako je davčni zavezanec samec, udovec, torej brez žene in otrok, s katerimi bi živel v skupnem hišnem gospodarstvu, ali za katere bi moral skrbeti, tedaj plača 15% no samsko doklado. Ako ima le ženo, ali pa ako ima udovec preživljati le enega otroka, plačuje se 10% na samska doklada. Preživlja pa službojemalec ženo in otroka odnosno udovec najmanj 2 otroka, ne »plačuje nikake samske doklade. Deset oziroma 15% na samska doklada k dohodnini se odmeri tako, da se množi dohodnino t. j. osnovni državni davek z 10% oziroma 15%. N. pr. Plača (obdačljiva!) znaša 30.000 K. Dohodnina brez doklad znaša i.071 K. 10% na samska doklada znaša tedaj 107 K 10 v. Konečno moramo ugotoviti še vojno doklado. Odmerja se od dohodnine plus eventualno samske doklade. Davčna lestvica za vojno doklado je ta-le (ces. naredba z dne 28. avg. 1916, d*rž. zak. št. 280). Pri dohodkih (obdavčljivih): Nad K nnuntTcujuiiDrDas Do vključno K i^ui»:.>»jwurFoi tisi— % 10 000 14 000 30 %> 14 000 20.000 35 °/, 20 000 26 000 40% 26 000 32 000 45°/o ‘32.000 40 000 50% 40 000 48 000 55% 48 000 56.000 60% 56.000 64 000 65"/» 64 000 76000 70% ; 76 000 100.000 80% | 100 000 140 000 90% j 140.000 200.000 100% i 200.000 » OTis». — 120% j . a. .fu^e.iKV.vnvvni rednega davka t. j. dohodnine in eventualne samske doklade. Osnovni ^davek na dohodnini, dalje samska doklada in pa vojna doklada dajo še le oni znesek, ki se imenuje davčno-pravno dohodnina. Sedaj uam je odmeriti še plačarino. Predvsem nam je vedeti, da se odmerja (torej odbiva in odpremlja) plačarina le tedaj, ako znašajo obdavčljivi službeni odnosno mezdni prejemki, preračunjeni na celo leto več kot 7500 dinarjev t. j. več kot 30.000 K. Ako prejmem manj kot 30.000 kron obdavčljive plače na leto, sem prost plačarine. Merodajna je tu »obdačljiva« ne pa dejansko prejeta celoletna plača. Dejanske celoletne prejemke je treba najpreje množiti z zgoraj navedenimi odstotki. Zmnožek da še le »obdavčljivo« plačo, mezdo itd., katero se rabi pri odmeri dohodnine in plačarine. Od tako izračunjenih prejemkov se pobira še le plačarina in sicer po sledeči lestvici (glej finančni zakon za leto 1921, Uradni list, št. 90./240. z dne 2. avg. 1921): Stop- nja Od K Do izključno K % 1- 30 000 40 000 I 1% 2. 40.000 50 000 2% 3. 50 000 65 000 3% 4. 65.000 80 000 ! 4n/# 5. 80.000 100 000 5% I 6' 100.000 — 6% jKu.7xjnur.nKiR'.> umi N. pr. plače imam 60.000 K letno. Obdačljivi prejemki znašajo torej (60.090 K X 70% . . . 42.000 K. Na plačarini se odmeri (42.000 K X 2%) .... 840 K. Poleg plačarine se pa pobira še 70% ni enotni državni pribitek in pa avtonomne doklade. Vendar se prt obdavčljivih plačah in mezdah v letnem znesku izpod 40.000 K ne plača teh pribitkov. 70% ni enotni državni pribitek in avtonomne doklade se torej pobirajo k plačarini le pri obdavčljivih službenih prejemkih od 40.000 K in više. (Dalje prihodnjii.) Razvoj železniškega omrežja v Sloveniji. (Po uradnih virih sestavil I. Mohorič.) (Dalje.) Delniški kapital 147 bank je suiašal 818,560.000 fl. z dovoljenimi nadaljnimi emisijami na 1502,620.000 goldinarjev. Od tega pripada na dunajske centralne banke 660.6 milijonov osnovnega kapitala in 447.4 milj. dovoljenih daljših emisij. Provinci-jalne banke, ki so bile vezane na drobno klijentelo in lokalne podjetniške kroge in zavode so imele 157.960.000 fl. kapitala in za 236.660.000 fl. dovoljenih emisij. Faktično pa je bilo vplačanih na Dunaju 502,495.600 fl. ali 76.07% nomi-nala in v provinciji 107,466.476 fl. ali 68.03 % ■ Podrobni razvoj bančnih podjetij nudi sledeči pregled: 1872 do maja 1873. Iv poskočile z fina 12 milijonov fl. in banka- je razvila delovanje po vseh slovenskih' pokrajinah. Ustanovila je podružnice • v Celovcu, Ljubljani, Beljaku, Mariboru, Gorici ter na Dunaju. (Dalje prihodnjič.) Dr. Fran Ogrin. 'SjIbv; (Železniških tarif) in z znižanjem odnosno odpravo izvozne carine. Carinski postopek naj bi bil kar najhi-. trejši in enostaven. V tem oziru obstoja naredba, carine prostega izvo- za mesa, ravnotako prašičev do gotove teže.- tv;< v.nolr.1 Ker bolno pridelali radi poletno suše veliko manj sena in sploh krmil •t kakor lani, je- rešiti dvojni, problem: a) kako 'oinogočiti živinorejcem* da> J morejo* dbdržttfi ciirt-i najve&i'živine ?fčrez zimo in b) kako naj se vrši iz-^voz živine v inozemstvo, da ne zgu-J bimo preveč' pci tem. K a). V ta jia-A) Začeli smo novo’goMpodHr*>ko' men haj se.prepove' vsak nakup kr-leto, oa katerega smo &.v«lia0iMMtfa-.: mil ;v špekulativne svrhe, tako-da bo li, zlasti od torsiranega>*fartcoa*>agi>at“;£;'prodajal''ptoducšht, ki jih sam na po-nin pridelkov in izueikov: ’j (kia'- su- ‘ .; trebuj^, le porabniku. PV>epoSuje naj ša je uničila tolike uiiMžJtoe^ptfteak^tudi ^tovfcz^iftrmil' iz inozemstva, v auni poljskih pridelkov, nefv^&kje^ sašk"morda1‘ni odredilatoHke ravno veuao preostalo aa« škode: iz Nemškd-Avstrije m 6$ dru- iiocemo dovolj preskrbeti'za preiH'a-!®gGC{ It b.). .Za izvoz določene živine no domačega preoivaistvii. Fani?! ne i/smemo postavjti hkrati na tre, Naše gospodarske naloge v prihodnji kampanj^0111 I"Hh[ Leto Štev. bančnih zavodov Vplačanega deln. kapitala v miljonih goldinarjev Dohodkov v miljonih fl. Uspeha miljonih fl. 1872 131 508-63 133-26 88-88 1873 102 480 64 101 35 — 3911 1874 75 329-72 7083 18-88 1875 71 321-58 58- 11 9o 1876 65 26984 5501 8-98 1877 57 238 74 52-42 1730 1878 53 236-27 5371 19-05 1879 53 23989 58-62 22 51 1880 54 262-81 5817 22-54 1881 55 210-40 65 98 27-33 1882 56 31208 63-89 2476 Po krizi so cene efektov globoko padle in Schfilile pripoveuuje o svojin spominih (Aus meinem Leben), da so si pred pustom delali maškaradne kostume iz delnic raz-nin podjetij. Od 70 delniških bank na Dunaju, ki so bile plod spekula-cijske dobe, jih je preživelo krizo samo 8, in v provincijah od 65 le 21. Celotno je ostalo na Dunaju samo 14 bank, kar je popolnoma zadostovalo gospodarskim potrebam. Po deželah, kjer udarci krize niso bili ta-‘ ko silni, so morale banke reducirati svoj kapital in omejiti delokrog, da 9e vzdrze na površju. Clenovitost bančnega sistema in Hlijalnega omrežja je v tesni zvezi s krajevnim razvojem induslrijalnih podjetij in celotnega trgovskega prometa. Zadnjim dvem je zopet bistven predpogoj členovitost prometne mreže. V naših pokrajinah je vzdržala krizo samo tržaška Banca commer-ciale in štajerska diskontna banka z 1. 1864. Ljubljansko »Gewerbebank« je vzelo že leto 1872, v katerem se je mimogrede ustanovilo še 31 novih. Dalje so na jugu razpadle »Triester Bank ver ein«, »Austro - orientalische Bank«, prva z delniškim kapitalom 1,400.0000 fl., druga pa 1 milijonom goldinarjev. »Allgemeine osterrei-chische Creditbank« v Gradcu pa je prišla celo v konkurz. Gospodarski pokret se je bil vrgel v svoji genijal-ni iznajdljivosti na kolonijalne atrakcije. — Bila je to znana Lessepsova doba gradbe sueškega kanala inčrez noč- sta bila ustanovljena Avstro-egiptska banka in > Industrijska banka«, ki sta v predkrizni dobi izkazovale od 31% do 43.5% dividende. Obe italijanski tržaški banki, Banca popolare Triestina, ustanovljena že 1. 1869, katero je uničil znani run 1910 in Banca commerciale ste morali takrat reducirati svoj delniški kapital, enako graška in mariborska eskontna, ki datira iz leta 1872 ter Krainische Eskompte-Ge-sellschaft, vse starega avstrijskega tipa eskontnih bank. Graška k. k. priv. Steiermarkische Eskompte -Bank« se je razvila v tej dobi iz prvotno skromnega zavoda z 689.000 fl. delniškega kapitala v 3445 delnicah v posameznih etapah: 1867 1. na 1 milijon fl.; 1869 1. na lVs milijona fl.; 1872 1. na 2 milijona fl.; 1873 1. na 4 milijona fl. z dovo-( ljenjera zvišati emisijo delnic do 5 milijonov fl. Tuje vloge so od konca' ci*uihik> tolilio, ua ru 011 izpdd1 jeaensKin pnuelKov tako ogromen,1 KdKor se je računalo. Po nasudein položaju morami? paj uravnali nadaljne smernice, le'bi oi-te: 1. Zbiranje čim najbolj zanesi-vin statističnin podatkov o letošnji 'le*-] trni. Po len bomo videli, koliko ftitioi pridelali, koliko rabimo za svojo pre-| hrano ter kaj in koliko moremo izvoziti. Ureditev dobljenih podatkov naj prevzame medministrska komisija,! da ne bodo posamezna interesirauaj ministrstva delala statistike vsako za se in prišla do raznih, nasprotujočin si rezultatov. 2. Organizacija izvoza. Odvišnej pridelke moramo izvažati v kraje in na način, da bomo imeli od tega čim] največji dobiček. Sem spada: a) zagotovitev inozemskih tržišč; b) pre delavanje poljskih surovin in saujaj v izdelke, ki se normalno ne morejo; več dalje predelavati; c) olajšave v izvozu. Glede prve točke nam je pri pomniti, da imamo čedalje več konkurentov pri izvozu agrarnih produktov v inozemstvo. To so zlasti Ro-^njunija, Bolgarska, Madžarska, glede ••izvažanja vina pa Italija, Španija, Francija. Posebno letos utegnemo pridelati izborno vinsko kapljico, četudi bo kvantum najbrže zaostajal za lanskim. Sicer pa bomo mogli odprodati v inozemstvo vsaj c. 800.000 hi. Tej množini pa moramo zagotoviti inozemske trge in skleniti n. pr. « Čehoslovaško tako pogodbo, kakor jo je sklenila Italija. Da pa bomo mogli konkurirati s tujimi vinskimi tvrdkami je pa v prvi vrsti potrebna pocenitev naših vin, namenjenih za izvoz. Kako bi bil ta glede vina v ostalem organizirati, o tem so sklepale že razne enkete in je v zadevi tudi še nedavno v tem listu razpravljal kmetijski svetnik Skalicky. Enkrat dobljena tuja tržišča moramo skušati obdržati na vsak način, četudi bi morali ev. štediti z uporabo živil doma. K b). Teoretično je ptavilno, da izvažajmo namesto žita moko, namesto živine in prašičev meso in slanino, toda ni samo od nas odvisno, v kakem stanu nam je izvažati agrarne produkte, marveč v tem se moramo ravnati po naših konkurentih in upoštevati pomanjkljivost prometnih razmer in nedostajanje potrebnih naprav (za hlajenje mesa itd.). C) Olajšave v izvozu. V prvi vrsti gre za to, ali naj je izvoz popolnoma prost ali pa omejen glede vrste blaga in množine za izvoz pripušče-nih količin. Najbolj zdravo gospodarsko načelo je prosta trgovina v domačem^ in zunanjem (izvoznem) prometu. Ker pa svetovno gospodarstvo še ni stabilizirano, bi rodilo izvajanje tega načela začasno še slabe posledice. Špekulanti bi izvozili tolike množine agrarnih produktov, da bi nastalo doma občutno pomanjkanje oz. draginja živil in krmil. Zato je vlada že prepovedala izvoz krmil vsake vr-£ ste. Tej prepovedi zna slediti omeji- L |.,tev glede izvažanja nekaterih vrst ži- jš j'vil. Onemu blagu (živilom) pa, ki jih J? ne rabimo za svojo prehrano, pa jeMi \izvos olajšati s pocenitvijo voznine jem in gospodarskim s zadrugam z madžarskimi »romunskimi, in drugimi činitelji,, bi; biLa začasno carina popolnoma, odpraviti. *o K b) in c). Dokler se pri nas politične razmere ne ublaže in ustalijo, dalje, dokler ne nehamo z natiskava-njem bankovcev in nismo pritegnili tujega kapitala pOtom industrijskih podjetij in posojila v svoje gospodarsko območje, toliko časa ni misliti, da bi se naša valuta zboljšala in torej draginja zmanjšala. Slednjič moramo tudi popraviti in dopolniti železniško omrežje in železniški vozovni park ter bolj ščititi domačo industrijo kakor dosedaj. Nekaj poroštva za to daje ministrski sklep, da so državne dobave kriti principijelno v tuzemstvu in le, ako ni dotičnega blaga domav v mozenu stvu. ' Izvoz in uvoz. Izvoz tanina. Danes je izvoz stro-jilnega ekstrakta jako otežkočen, ker obstoja še vedno razglas osrednje vlade, pisarna generalne direkcije carine v Beogradu, z dne 31. aprila 1921 C br-27.138 objavljen v Uradnem listu št. 58 7 dne 31. maja 1921, kjer se dovoljuje izvoz trhlega ali od dežja izpranega kostanjevega ali hrastovega lesa za kurjavo, na podlagi katerega je možno izvažati tudi zdrav kostanjev les, ker se ga naloži v spodnjem delu vagona. Koh-kurira tudi Querbracho Ekstrakt, za katerega bi bilo treba zvišati uvozno carino od 10 (min.) do 20 din. na najmanje 50 din. Treba bi bilo zvišati še nadalje tovornino za kostanjev les in sploh prepovedati izvoz kostanjevega lesu, da bi se olajšalo izvoz tanina, o čemur so časopisi često, vendar prezgodaj poročali. narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Pokrajinska monopolska direkcija tantra.. ,t,(l( V Ljubljani. Uprava državnih monopo- vnq)^yjt^lfiji lov v Beogradu je osnovala v Ljubljani monopolsko stovarište soli (monopolno skladišče soh), ki je začasno v prostorih tobačne tvornice v Ljubljani, Tržaška cesta št. 12. Iz tega skladišča se bo oddajala sol ua debelo v vrečah po 100 kg, in sicer najmanj po 1000 kg proti vna-prejšnemu plačilu. Kvaliteta: bela in zmleta, kainenita (mineralna), jedilna sol prve vrste iz državne solarne v Kreki (Bosna). Cena: 160 dinarjev za 100 kg. Vreče se zaračunavajo po nabavni ceni (sedaj po 11.25 dinarjev za vsako). Zunanji interesenti, ki prevzemajo cele vagone, smejo uporabljati dovlačno železnico neposredno pri našem skladišču proti plačilu dotične pristojbine. Izdaja se sol na vagone vsak dan razen ob sobotah, ; manjše količine pa samo ob ponedeljkih, torkih in sredah, med dopoldanskimi, uradnimi urami. Plačila, sprejema blagajna tobačne tvornice v Ljubljani; zunanjim odjemalcem so na razpolago položnice poštno-čekovnega urada na račun, mpnopolskega stovarišta soh v Ljubljani. Ur. list 114» z dne 22. sept-tembrai; 1,93^.) . o* Tohafna ukazuicu ua Čehoslova*-kero- Šele te dni so na Čehoslovaškem odplavili, tobačne izkaznice, ki so bile v rabini izw svetovne vojne. 2* '"f::,industrija. Da oniua HI ESK3 mramomjiium ,is9t r£k«4<>vei tovarno n«. Češkem so m dve leti; naprej dobile naročila za izd«* lovanje lokomotiv in za popravila vvpjr ni. poškodovanih lokomotiv. Komunska vlada je ie dobila 50 lokomotiv in čaka tonni)' nadaljnih 80 naročenih., ,!iU!o ■ Denarstvo. -j, lOn S! JSa ‘J 1 h}:i •:>[■ mjUI ')i ih 01( Predlogi finančnega ministra zboljšanje naše valute. Na seji 2i. kj ,je, tijajala tri ure, je ministrski svet razpravljal o predlogih finančnega ministra za zboljšanje naše valute. Predlogi finančnega ministra so bili sprejeti. Seja so je, 22. t. m. nadaljevala, nakar so bili sklepi predloženi ministrskemu svetu v odobreuje. Boj za kontrolo nad trgovino z devicami in valutami. Zadnjim dvem sejam,, ki,, sp a$ vršile, pod predsedstvom ou*»8jx9( financ, dr. Kumanudija, so pri-mkYp\flli zastopniki, bank in zastopni-iU; industrijskih krogov. — Sejj, star bili. : burni, ker sp delegati U-govskili krogov zastopali stališče, da se mora nad. trgovino z devizami in va-Lutami postaviti kontrolo, da ne bi v prihpdnosti; brezvestne spekulacije povzročale padanje, našega denarja Zastopniki bank in nekateri industrijalci so pa zahtevali brezpogojno slobodno trgovino z devizami in valutami, ker jo Hiuatrajo za edino sredstvo, da se naša valuta zboljša. Tudi so nekateri zastopniki bank odločno nastopili proti odgo-difcvi izplačila dolgov v inozemstvo, kat bi ubilo naš kredit. Po burni debati je bila. sprejeta uredba, katero je podpisal minister financ. Po novi uredbi bodo mogle nekatere domače in tuje banke in to one, ki imajo več kot 3,000.000 kron izplačane glavnice, vršiti kontrolo nad trgovino z devizami in valutami. — Prvo kontrolo bo imel poseben odbor, kj. bo sestavljen iz zastopnikov ministrstva 1 financ in Narodne Banke. Izvršila se bp revizija borze, ukinjeni bodo pooblaščeni borzni senzali. Nova uredba je bila predložena ministrskemu svetu v odobrenje. Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v likvidaciji pri ministrstvu za trgovino in industrijo po-zivjje v Ur. 1. št 113, z dne 19. septembra t. lf vse one stranke, katere imajo proti njej kakršnekoli zahtevke fz poslov, ki se (tičejo kompenzacijskih pogOdb z avstrijsko, madžarsko in čeliOslovdško republiko, naj se najkasneje v 30 dneh po dnevu, kq se objavi ta poziv; obrnejo do centrame uprave v Beogradu, Krun-Ska,hli(^ prošnjami, ki morajo biti 'pprenijjene s kolkom ža 2 didj^a in s potrdilom pristojnega davčnega'wt-da, da so poravnali davke, predpisane za lieto ;l920 ih za X polovico leta 1921. Zahtevkov, ki se ji naznanijo po preteku navodenega roka, ne bo več upoštevala. Prijava depozitov. Finančna delegacija objavlja uradno: Občinstvo se opozarja-na poziv generalne direkcije državnih dolgov, da naj vsi naši državljani prijaViiJg 4epzite, .'.ki jih hnajo pri av-stro-ogrski banki,na Dunaju do 30. sep-■ 1 ■ • - —11 morajo 1. ime in pTi^ ds o ji Bi ; Cr <.<1, imek lastnika, poklic, bivališče (natančen naslov). 2. Vrsto, serijo, številko in nominalno vrednost posameznih vrednostnih papirjev (obveznic). 3. Iz kakega naslova so deponovani (n. zastavilo, lombard itd.). Radi izredne nujnosti zadeve se gori navedeni rok ne bo pod nikakim pogojem podaljšal. Bolgarska vlada namerava zapreti sofijsko borzo, ker v zadnjem času ne izpolnjuje svojih nalog, marveč z raznimi špekulacijami zelo škoduje gospodarskemu položaju v Bolgariji. Svoje prihranke naloži vsakdo najbolje v državnem investicijskem posojilu, ker nosi 7 odstotkov. Pri nobenem denarnem zavodu se vloge ne obrestujejo tako visoko, temveč kvečjemu po 4 ali 4 in pol odstotkov. Finančni minister je razpisal to državno posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev ali dveh milijard kron, da se s podpisanim denarjem izboljša naš promet, kar je tako zelo potrebno. Naše železnice zelo slabo funkci-jonirajo, naše ceste niso ravno v najboljšem stanju in naša rečna plovba tudi ni na višku. Vsled teh hib zastaja naš promet vedno bolj in bolj, in posledice so vsak dan bolj občutljive. Manjka lokomotiv in vozov, manjka nam ladij. Blago zastaja, ker se ne more prevažati v kraj, kamor je namenjeno in ae kvari in leži, nainembnik pa čaka na blago in ga ne more razpečati. To vse ustvarja vedno večjo draginjo, pod katero ječe vsi sloji prebivalstva. Ker pa država iz tekočih dohodkov ne more kriti stroškov za izboljšanje našega prometa, zato se obrača do prebivalstva s pozivom, naj podpiše državno investicijski posojilo, ki je namenjeno izključno le za izboljšanje našega prometa. Ako se naša prometna sredstva izboljšajo, in se s tem zagotavlja živahnejši in rednejši promet, potem bodo imeli od tega koristi vsi sloji naše države in prva blagodejna posledica bo, da se bo naša valuta, ki je ravno sedaj dosegla tako nizek tečaj na inozemskih borzah, hitro opomogla in dobila ono kupno silo, ki ji gre po našem 'naravnem bogastvu. Zato naj nihče ne zamudi te ugodne prilike in naj svoje prihranke naloži edinole v 7-odstotnem državnem investicijskem posojilu, ker ima ua eni strani to prednost, da mu naloženi kapital nese najmanj tri procente več kot drugo, na drugi strani pa s podpisovanjem posojila pomaga izboljšati naš promet in s tem tudi našo valuto in pripomore k blagostanju in konsolidaciji naše mlade države. Kdor namerava podpisati posojilo, naj se podviza, ker ima le še par dni časa. Czrlna. Konferenca za revizijo carinske tarile. 20. t. m. popoldne se je vršila konferenca glede stilizacije poročila, ki ga ima predložiti prva sekcija zakonodajnega odbora o izmenah izvozne carinske tarile. Konferenci so prisostvovali: minister financ dr. Kumanudi ter poslanca dr. Veljkovič, dr. Žerjav in delegati generalne direkcije carin. — Clen 22 splošnega carinskega tarifa se izpremeni v tem smislu, da bi se ležarina plačevala po skali od 10 do 10 kg in ne od 100 do 100 kg, kakor se je plačevala do sedaj. V obče pa ostane leža-rina neizpremenjena. Ako se brez krivde deklaranta blago ne zacarini v petih dneh, se ležarina ne bo računala. Četudi v ležarini sami ne bo velike razlike, moramo z veseljem pozdraviti dejstvo"} da se ležarina lio bo plačevala brezpogojno za vsak dan, marveč, da se dovoli vsaj nekaj ležarine prostega časa. Nova carinska tarifa je bila sprejeta v petek na seji zakonodajnega odbora. Nova tarifa, ki bo stopila 1. oktobra v veljavo, prepoveduje izvoz zlatega in srebrnega denarja, zlata in srebra v palicah, obdelanega zlata in srebra, prstanov, nakitov, umetnin historične umetnosti itd. Finančni minister se pooblašča, da more omejiti ali celo prepovedati izvoz dinarjev in kronsko-dinar-fikih novčanic. Izvozna carinska tarifa je sledeča: za 100 kg pšenice 20 D, ovsa in ječmena 10 D, sena 5 D, opija 500 D, za konje in kobile, belgijske preko 3 leta stare 400 D, za konje in kobile ostale rase 250 D. Izvoz konj je dopuščen v kontingentu, ki ga odredi vlada. Za zaklane, očiščene ali neočiščene konje je 'zvoz prost. Za mezge 300 D, za osle 150 din.; izvoz obeh je dopuščen v kontingentu, ki ga odredi vlada. Za ovce, žive, 30 D; za koz© 20 D od glave; za zaklane ovce, koze in ovne, očiščene, 50 D od 100 kg. Kontingent za izvoz določi isto-tako vlada. Za govedo, bivole in buše do 300 kg 120 D, za ostale 250 D od glave. Za zaklane in očiščene in za sveže meso 60 D za 100 kg. Svinje, žive, do 50 kilogramov so proste, preko 50 kg 150 din. Jajca 100 kg 100 D, volna 1000 D, goveje kože 400 D, telečje 600 D, ovčje 300 D, jagnjetina 200 D, krpe in odpadki 400 D, stari baker 150 D, črni premog 10 D, bukovi in železni pragi 1 D. Davki. Uredbo o davku na poslovni promet in pravilnik za izvrševanje uredbe o davku na poslovni promet, razglašen v Službenih Novinah št. 191, z dne 30. avgusta t. 1., priobčuje Uradni lirft pokrajinske uprave za Slovenijo št. 113, z dne 19. septembra t. 1., uredbo pod št. 289, pravilnik pa pod št. 290. Nove položnice poštnega čekovnega zavoda za davčna plačila. Delegacija ministrstva financ je odredila, na naj davčni uradi en mesec pred dospelostjo davkov, t. j. v januarju, aprilu, juliju in oktobru dostavljajo položnice poštnega čekovnega zavoda, na katerih bo označen celotni predpis vsakega posameznega davka, skupna vsota do tedanjega plačila in znesek, ki naj ga stranka v poštnem čekovnem prometu plača, pred štirinajstim dnevom meseca februarja, majnika, avgusta in novembra, če se hoče izogniti stroškom za izvršilni opomin (4 vin. od vsake krone). Dokler predpis za tekoče leto davčnemu uradu še ne bo znan, bo na položnici naveden provizoren predpis v iznosu prošlega leta. Za te položnice se bodo računali samo tiskovni stroški po 30 vin. Hkratu bodo davkoplačevalci, ki stanujejo izven kraja kjer je nastanjen davčni urad, po razglasu opozorjeni, da so take položnice predane po pošti ter da naj jih, ako bi jih pošta pravočasno ne dostavila, sami na pošti dvignejo. Davčnim ob-vezancem se pa priporoča, da poravnajo svoja plačila v poštnem čekovnem prometu, ker si s tem prihranijo pot, k davčnemu uradu in večkrat celo ure trajajoče čakanje preden pridejo na vrsto. Hkratu pa s tem pomorejo da se denar steka neposredno v poštni čekovni zavod, ki vrši plačila za državno upravo. Seveda vsak davkoplačevalec tudi še nadalje kakor doslej zahteva pri davčnem uradu proti plačilu davčno knjižico in si da vanjo upisati predpis in plačila. Stranke pa lahko vsak čas zahtevajo tudi popolen izpisek iz kontne knjige dvčnega urada. Za ta izpisek pa je plačati po tar. post. 42 začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah takso 5 dinarjev. Napisane ali naslikane stalne objave ali reklame. Po točki 13 člen 6 taksnega in pristojbinskega pravilnika t dne 20. julija 1921 (objavljenega v Uradnem listu z dne 30. avgusta 1921, št. 104 ex 1921) se morajo prijaviti vse napisane in naslikano stalne objave ali reklame, najkasneje do 15. oktobra 1921 najbližjemu davčnemu uradu, odpadajoča letna taksa za leto 1921 pa se mora plačati najkasneje do 1. novembra 1921. Vložiti prijavo in plačati takso so dolžni lastniki objekta, na katerem je objava, ali se vrši reklama. V interesu lastnikov hiš, ograd, tramvajskih podjetij, kioskov itd. je, da se ravnajo po zgoraj navedenih taksnih določbah, ker bi sicer morali plačati v smislu opombe 3 k tarifni postavki 8 začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921 (objavljenega v Uradnem listu št. 100 ex 1921) desetkratno takso. Opozarja se nadalje, da podlegajo po točki 1 k tarifni postavki 8 citiranega zakona tudi plakati in druge objave »zaradi mate-rijelne koristi«, ki se prilepljajo ali pritrjujejo na okna, zidove, vrata itd. za vsak izvod taksi pet para, odnosno 50 para. Ker je finančna uprava opazile, da se ta taksna dolžnost ne izpolnjuje, opozarja, da se bode postopalo odslej v slučaju netaksiranja po zakonu. 'Promet. Splošna železničarska stavka na Dunaju. Obratno ravnateljsvo južne železnice poroča: V Avstriji je 24. septembra med Dunajem in Miirzzuschlagom izbruhnila .železničarska stavka. Ves promet med Dunajem in Miirzzuschla-gom je ukinjen. Brzovlak Dunaj—Trst izostane, zato izostanejo tudi brzovlaki Zagreb—Dunaj in Trst—Dunaj. Osebni promet se za enkrat vrši še v polnem obsegu do Gradca, ozii’oma do Brucka. btavka dunajskih železničarjev. — 20. t. m. dopoldne je izbruhnila na Dunaju delna stavka železničarjev, ker niso bili zadovoljni s predlogi vlade glede zvišanja mezde. Železničarska stavka na Dunaju je končana. 0 novih državnih taksah za tovorne liste. V zmislu začasnega zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah, z dne 27. julija 1921, se pobira izza dne 1. septembra t. 1. za \sak tovorni list, s katerim odpravljajo privatne osebe blago po železnici, državna taksa v kolkih za 1 dinar. Torej se prejšnji taksi 0.30, odnosno 1.20 dinarjev, izza gorenjega dne (1. septembra t. 1.) dopolnjujeta, odnosno znižujeta. Ista taksa se pobira tudi za tovorne liste pošiljk, ki trau-zitirajo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in za vložke tovornih listov. Tovorni listi nove emisije, na katerih je kolek vtisnjen in ne prilepljen, se prično uporabljati dne 1. oktobra t. 1., kar je uprava državnih monopolov tudi že objavila. (Ur. list, št. 142, dne 22. septembra 1921). Nov pravilnik za izdajanje potnih listov. Ministrstvo notranjih zadev bo izdalo nov pravilnik za izdajanje potnih listov za inozemstvo. Ureditev železniškega prometa z Grško. V Beograd je dospel generalni ravnatelj grških železnic, da se bo z zastopniki prometnega ministrstva pretresalo vprašanje o ureditvi železniškega prometa med Grčijo in našo kraljevino. IZ DOSlU DttUliMtlJ. ivandidatje v cenilno komisijo zu dohodnino. Gremij trgovcev, Zveza obrtnih zadrug, Zveza industrijcev ter Društvo hišnih posestnikov, vsi v Ljubljani, so se združili na svojem sestanku, da postavijo za kandidate v cenilno komisijo za dohodnino sledeče gospode: komisijski Člani: 1. Ivan Jelačin at., trgovec v Ljubljani; 2. Alojz Sušnik, trgovec v Ljubljani; 3. Josip Medved, trgovec v Ljubljani; 4. Ivan Rozman, čev- ljarski mojster v Ljubljani; 5. Fran Kavčič, gostilničar v Ljubljani; 6. Iva* Zakotnik, tesarski mojster v Ljubljani. Namestniki: 1. Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani; 2. Janko Lenassi, trgovec v Ljubljani; 3. Fran Stupica, trgovec v Ljubljani; 4. Adalbert Pučnik, krojaški mojster v Ljubljani; o. Josip Toni, mesarski mojster v Ljubljani; 6. Josip Šenka, mizarski mojster v Ljubljani. Volitev se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. od 7. ure zjutraj do 17. ure popoldne na Bregu št. 6. Crke A—K volijo v I. nadstropju soba št. 2; črke L—It voiijo v II. nadstropju soba št. 3; črke S—Z volijo v II. nadstropju soba št. 5. Volitev bo osebna in ustna; le nedoletniki in osebe pod varstvom morajo svojo volilno pravico izvrševati po zakonitih zastopnikih. S seboj naj prinese volilec plačilne naloge, ali pa kak drug dokument, s katerim se lahko legitimira. Ker bo izid volitve za vse pridobitne sloje velike važnosti, prosimo za polnoštevilno udeležbo. — Načelniki. Gremij trgovcev v Ribnici dne 20. septembra 1921. Za volitev v cenilne komisije za osebno dohodnino v Veli-kihlaščah in Ribnici, ki se bo vršila v nedeljo dne 25. t. m. od 7. do 13. ure so postavili gospodarski krogi sledeče kandidate: člani: g. Ivan Hočevar, trgovec v Velikihlaščah, g. Ivan Rus, trgovec v Brežah in g. Franc Mikolič, trgovec v Sodražici. — Namestniki: gosp. Ivan Šteh, trgovec v Dobrepoljah, gosp. Josip Divjak, trgovec v Ribnici in gosp. Ivan Lavrič mlajši v Loškem potoku. Ustanovni občni zbor trgovsk. gre-mija za sodna okraja Ribnica in Velko-laSčo ter občini Draga in Trava kočevskega sodnega okraja s sedežem v Ribnici se je vršil dne 1. t. m. v dvorani pri Cenetu. — Obrtno zadružni nadzornik g. dr. Munih otvori občni zbor, kon-statira sklepčnost, ker je bilo 70 članov navzočih in preide k volitvam. V smislu gremijalnih pravil § 22. je bil izvoljen za gremijalnega načelnika g. Josip Divjak, trgovec v Ribnici, za namestnike g. Ferdo Doganoc, trgovec iz Veli-kihlašč in Josip Rigler, trgovec iz Ribnico. _ V gremijalni odbor so bili pri nadaljnih volitvah izvoljeni: g. Miloš Kavčič, trgovec iz Dobregapolja, g. Evgen Ivanc, trgovec iz Sodražice, g. Vinko Merhar, trgovec v Dolenji vasi, g. rilip Peterlin, trgovec iz Ribnice, gosp. Ivan Klun, trgovec iz Ribnice, g. Edv. Zakrajšek, trgovec v Ponikvah, g. Fran Klun, trgovcc v Prigorici, g. Fran Klinc, trgovec Zdenskavus in g. Ivan Rus, lesni trgovec iz Brez. Za pregledovalca ra-čunov sta bila izvoljena g. Milan Klun in Emil Pakiž, oba trgovca v Ribnici. — Po končani volitvi odda g. dr. Munih besedo g. gremijalnemu načelniku Josip Divjaku. — Slednji pozdravi navzoče, se zahvali za zaupanje in prečita račun pripravljalnega odbora, ki izkazuje dohodkov 38.004 K ter stroškov 19.589 kron in razdeli med vsacega posameznega člana po en račun vspeha. Nato predlaga obrtno zadružni nadzornik g. dr. Munih važnost trgovske organizacije, naslikal jo dejanjsko stanje med vojno in težki položaj, ki ga imajo trgovci sedaj proti konsumnim društvom ter na-glašal važnost ^Trgovskega listat glede gospodarskih zadev za vsacega posameznega trgovca. Dobava, prodaja. Nabava odej, slamnjakov, žimnic, zglavnikov in zglavniške prevleke. Oddelek za socijalno skrb pokrajinske u-prave za Slovenijo v Ljubljani želi nabaviti za invalidske zavode nastopne vrste blaga: 530 komadov volnenih odej, 1616 metrov blaga za slamnjake, odnosno žimnice (gradi), 328 metrov blaga za zglavnike (gradi), 920 metrov blaga za zglavniške prevleke, in sicer franko Ljubljana. Pismene zapečatene ponudbe (pravilno kolkovane), z vzorci vred, naj se pošljejo na gori omenjeni oddelek, invalidski odsek (Št. Peterska vojašnica) najkasneje do 30. septembra 1921. V ponudbi je navesti, v katerem roku (od daje naročila) se dobavi blago. Oddelek si pridržuje pravico, da sprejme izmed prispelih ponudb eno ali pa tudi več-Reflektira se le na dobro blago. Fakture se poravnajo najkasneje 14 dni potem, ko je bilo blago pravilno prevzeto. Nabava za invalidske zavode. Oddelek za socijalno skrb pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani, želi nabaviti za invalidske zavode, odnosno za invalide nastopne vrste blaga: 1365 metrov sukna za zimske suknje (event. ulstra), 368 metrov rokavine (podloga), 525 m jadrevine (podloga), 3150 komadov velikih gumbov, in sicer franko Ljubljana. Pismene zapečatene ponudbe (pravilno kolkovane) z vzorci vred, naj se vpo-šljejo na gori omenjeni oddelek, invalidski odsek (Št. Peterska vojašnica), najkasneje do 30. septembra 1921. V ponudbi je navesti, v katerem roku (od dne naročila) se dobavi blago. Oddelek si pridržuje pravico, da sprejme izmed prispelih ponudb eno, ali pa tudi več. Reflektira se le na dobro blago. Fakture se izplačajo najkasneje 14 dni potem, ko je bilo blago pravilno prevzeto. Nabava 1000 vagonov drv. Ekonolji*-ski oddelek direkcije državnih železnic v Subotici bo 30. t. m. nabavil potom pismene otertne licitacije 1000 vagonov t. j. 20.000 kub. m. drv, kavcija 10%, kolek 20%. Rasno. Predaja nemških vojnih ladij naši državi V Kotorju se delajo velike pripade za sprejeni vojnih ladij, katere mora Nemčija izročiti naši državi. V pr- vi partiji se nahaja pet plovnih jedinlc itajnovejšega tipa. Ladijam zapovedujejo naši častniki, posadka pa je nemška. Takoj ko bodo ladije sprejele naše oblasti, se bo posadka vrnila v Nemčijo po drugo partijo. Demonstracije pred dunajsko borzo. Pred dunajsko borzo je demonstriralo 20. t. m. okrog 2000 oseb radi vedno naraščajoče draginje. Demonstrantke so psovali posetitelje borze in zahtevali, da se borza takoj zapre. Posredovala je varnostna straža, kateri se je po treh urah posrečil* razgnati razjarjeno množico. Zahtevi demonstrantov, da se borza zapre, se ni ugodilo. Tržna porotliR. Poročilo b trga s poljskimi pridelki. Trgovina j® nekoliko oživela. Pšenico nudijo po K 1075.- do 1080, koruzo po K 870 do 875, oves po 785 do 795 K, (srbski in bosanski), slavonsko blago je nekoliko dražje. Ječmen stane K 950 do 960, fižol pisani K 950, beli pa 1020. Moka 0 K 16.60 do 16.80 z vrečo. Cena lanenemu semenu je zelo poskočila. — Sedaj se plačuje za seme K 13 do 14, mod tem ko se je prodajalo pred enim tednom po K 7. Za riž ni bilo večjega zanimanja. Prodale so se le male količine po K 900. H M E L J. XXIII. brzojavno tržno poročilo. 2atec, dne 20. septembra 1921. Mirno — oslabljeno — 5800—6300 č. K za 50 kg. Niirnberg. Čvrsto — 6600—7400 M za 50 kg. Živina. Cene na mariborskem živinskem sejma. Dne 16. t. m. se je pripeljalo na sejem v Maribor 320 prašičev in 4 koze. Cene so bile sledeče: mladi prašiči od 6 do 8 tednov stari od 90 do 180 kron; od 10 do 12 tednov stari od ‘220 do 380 kron; od 3 do 6 mesecev stari od 400 do 700 K; stari eno leto od 900 do 1700 K; plemenske svinje 1 kg žive teže 20 do 22 K; za zakol 1 kg žive teže 27 do 30 kron; koze komad 210 do 300 K. Kolonijalno blago. Amsterdam: Povpraševanje živah- no. Cene rastejo. Java Robusta, izbrana in prana loko 32 c. fob, Java Robusta žetev 1920, september cif Holandija 29 % c Padang Robusta telquel, oktober 25 c. cif Holandija, loko 28 c. fob. Palem-bang Robusta telquel. september—oktober 24>4 c. cif Holandija. Krupno zrnata 55 c. fob. Rumenkasta Surinam Liberia 38 c. fob. Santos regular 8—8.50 M. — Santos Good 9 —9.50, Santos Superior 10—10.15, Santos Extra Prime 11.50. Java Robusta Prima 8.50—9, centralno ameriške vrste 13.50—16 M pol kg. od skladišča brez carine. Riž. Hamburg: Radi novega dovoza blaga so cene nekoliko padle, pa so se zopet popravile. Na potu sta le še dva parobroda. Cene so Burma II. 21.6 sh. ((na potu). Burma A. I. 21 sh. (7.40 M) loko. Saigon september-oktober 100 kg. 88 frk. Saigon, lomljen 69 frk. Siam Gar- den št. 1. na potu 22.6 sh. Amerikanski riž na potu: Francy Bluerose 5.50 dolarjev 100 lbs., Choice Bluerose 5 dol. Screeminga 3.20 dol. po 100 lbs. Iste vrsto loko 9—9.50 Mark. Svila. Lyon: Greges Italie extra 12/16 fr. 186—190, ler ordre 10/12 fr. 180—185, Piemont et Messine ext. 11/13 12/16 fr. 190—195, ler ordre 12.16 fr. 180. Organ-sins Italie ler ordre 28/30, fr. 185—190 2e ordre 20/22 fr. 180. Piemont et Messine extrn 20/22 fr. 200—205, extra 24/ 26 fr. 195. Syrie ler ordre 20/22 fr. 175. Traines Italie extra 24/26 fr. 190, ler or-dre 28/30 fr. 185—190. Greges Chine fi-latures: Soy-lun extra et I 9/11 (& livrer) fr. 207.50, Rayon d'or extra et I 9/11 (en mer) fr. 195. Tien Zen extra 18/20 (en mer) fr. 185, Arbutus extra 15/17 (en mer) fr. 182.50, Kangouroo extra et I 13/15 (en mer) i!r. f80. Three dancers 2e fil 11/13 (disponible) fr. 180. H. Y. extra 11/13 (disponible) fr. 175/180, Hy-acinthe 2e fil 11/13 (disponible) fr. 175. Greges Canton filatures: Yu ying 13/15 (flottant) fr. 185, Kvvong cheong 13/15 (6 livrer) fr. 180, Best I 13/15 fr. 180 Bost I 11/13 fr. 170, Bon I 18/22 fr. 160. Borza. Zagreb, devize: Berlin 201 — 204, Bukarešta 190—210, Milan 880 — 905, London 795 — 804, Newyork ček 210 — 212, Praga 258 — 256, Švica 3800 — 3900, Dunaj 12.30 - 12.70, Budimpešta 28 — 30; valute: dolarji 207 — 212, avstrijske krone 13.50, rublji 17 — 18, napoleoni 600 — 620, marke 196 — 202. — Jadranska banka 1650. Ljub. kreditna banka 820. Narodna banka 530. Trboveljska premog, družba 800. Beograd, valute: dolarji 52.25, marke 4, leji 53, avstrijske krone 3.20; devize: London 199.50, Pariz 372, Praga 64, Dunaj 3.26, Berlin 50.75, Solun 240, Milan 224, Budimpešta 7.80. Ziirich, devize: Berlin 5.32, New-york 5.80, London 21.60, Pariz 41.05, Milan 24.05, Praga 6.82, Budimpešta 0.75, Zagreb 2.60, Bukarešta 5.40, Varšava 0.14, Dunaj 0.50, avstrijske žigosano krone 0.37. k ti« ryi Jrialmf trgovska komunsko U o Sarajevu, _ prevzame zastopstva iH samoprodajo od raznih ind. po ijetij v Sloveniji v svrho uoeljave slovenskih produktov v Bosni in Hercegovini, kakor tudi v Dalmaciji in Črni gori. Cenjene ponudbe na zgornji naslov. Vfllilf3 wlnna dvokolss, otroških vozičkov, ■ Cllnu LUlUyd šivalnih in različnih strojev, pnevmatike in vsakovrstnih delov. i7. Bajfel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se v popolno popravo, za emajliranje z ognjem In ponikljanje: dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji in deli. Mehanična delavnica: Karlovška cesta 4. »TRIBUNA** tovama dvokoles in — -------------------otroških vozičkov. UlIBLJflllfl. Karlovška cesta štev. 4, Zvoaarska ulica ii. I. Kmp7Tv5?x vseh vrst ^ CIRIL SITAR LJUBLJANA *efra cef' FRANCOSKA! ŠPORT! Jugoslovan za Francosko išče izvozna In uvozna zastopstva. Ponudbe na: JANKO LAVRIČ, STRASBOURG, FRANCE, L RUE CHARIES APPEL, brzojavni naslov: Slo venia Strasbourg. VELETRGOVINA •v le Ljubljana priporoča špecerijsko, kolonijalno blago in vsakovrstno žganje. Konkurenčne cene — točna postrežba 1 Brzojavi: GRELI& Telefon interurb. štev. 246. mt Zahtevajte cenike I -m L J 23 9mi! m mm m = li. Z 0. z. Slovenska Bistrica ■■■ Oferiramo naše prvovrstne rožene gumbe v vsaki velikosti in po vsakem vzorcu :: s cenami brez konkurence :: Zahtevajte cenike! Prodaja na veliko. i - „ af Prazne nove in rabljene vreče (djakove) v vsaki množini najnižje pri FR. SIRC, KRANJ. Kupujem suhe gobe, fižol, brl-njevo olje. Ljubljana, Sv. Petra c. 3. Trgovina z drobnim, pletenim in modnim blagom ter raznim perilom in kravatami na debelo in drobno. Velika izbira potrebščin za krojače in šivilje. L SANDRIN, LjnMjana, Mestni tu 6 usnja Velika zaloga vsakovrstnega 9 kož, podplatov, gonilnih jerme-nov in boksa NA DEBELO. Pristna terpentinova :: krema za čevlje :: NEOSAN 0C najboljša *1B Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku. 2i n 1 i\ s: ■ a mm mm ii :: ?i fl stroj sedanjosti razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno in ročno pisavo potom ne-izrabljive steki, plošče. ■ I jM »a Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: 15,20-2 The Rex Co. Ljubljana, Gradi«e 10. Moderno urejeno popraolinko oseh pisalnih stroje«. SLOVENSKA LJUBLJANA, BCrekov trg 10, nasproti »Mestnega Doma44 BANKA Obrestuje najugodneje vloge na knjiilce In v tekočem računu. - - Izvršuje se bančne posle najkulantneje. Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. ——— Telefon Sl. 567. « ■ čekovni račun Sl. 12.200. Ha debelo in drobno najceneje Kupite trgovski In kandijskl gladek, črtan, kariran In kvadriran, pismeni ▼ mapah in škatljah, ubran (Krepp), svileni, klosetni in ovojni razne zvezke za srednje In višje šole, raznovrstne kuverte in razglednice, Čipke za steiaže ozke in v polah, kredo, peresa, svinčnike, radirke ter razne druge pisarniške in Šolske potreb« ščine pri LJUBLJANA, Židovska ulica 4. L. PEVALEK, s\s\s\s\s\s\s\ s \ / \ > \ s \ ✓ > > \ < Veletrgovina A. Šarabon v Ljubljani moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22, 10-10 vodo, Lastna praiarna za kavo In mlin za dliave s električnim obratom. Cent-kl na razpolago. S \ ✓ < prlporoCa / Špecerijsko blago ^ raznovrstno iganje ^ S S s \ / \ ✓ \ s NAAA/VVV Jedilno orodje vsake vrste, kakor žlic. vilic, nožev, zajemalk (SchOpfer) in druge kuhinjske posode iz aluminija ter svinčene plombe dobavlja v vsaki množini Tvomica „Cinal“, Celje. Novoustanovljena lastna gal-vanizadjska naprava sprejema po nizkih cenah vse predmete v poniklanje, pobakrenje in po-medenje. Ista prevzame tudi vsa vli-valna dela iz aluminija, cinka in medi (Messing). Kupuje stare kovine po najvišjih cenah. Na debelo. TAJI 99 izvozna in n vozna družba *>. D^:riaosjs:a» c. 3„ Telefon interurban 1:3. PRIPOROČA: Sladkor v kockah in kristal, kavo, čaj, Frank in kolinsko cikorijo, riž, milo, sodo, petrolej, bencin, sveče, metle, kolomaz (Koller in Breitner, Monfalcone), »Ilirijo« in »Jadran« kremo za čevlje, čokolado »Rudin« itd. Najnižje cene! Vsakovrstne Erjavec & Turk PRI »ZLATI LOPATI“ trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7 preje Hammerschmidt (Mflhleisen) nasproti Križanske cerkve. izdeluje I. C. MAYER LJUBLJANA UstanovIJ. 1834. MANUFAKTURA EN GROS EN DETAIL slamnike in Klobuke ima vedno veliko zalogo za gospode, dečke in deklice ter posebno izbiro najnovejčih mpdelov. Franjo Cerar, slamnikov Stob, pošta Domžale pri Ljubljani. Različne torbice (cekarje), različna stojala za cvetlice, predpražnike itd. — V popravila se sprejemajo različni stari klobuki in slamniki v Ljubljani pri tvrdki Kovačevič In Tršan, Piešernova ul. 5 na dv., vsako sredo in soboto. Tovarna lesenih žebljev Ivan Ms ml. Tacen vod imamo goro pri Ljubljani. Edina razprodaja vseh vrst specijalnega mavca-glpso za celo kraljevino SHS. Tvornic: Stanz, Kindberg, Semmering, Schottwien, Puchberg, Auseewiesen etc., nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun Kostn Novakovič veletrgovina mavca Ljubljana, Židovska ulica St. l. 5M5ZJ5ZJ5ZJ5ZJEZJEZJ veletrgovina manufakture . skladišče Balkao. S Sl Priporoča svojo bogato zalogo po najnižjih cenah. Samo na debelo. B nsnsnsasusnsnsi S3K3K3K — Tiska Uskarna M&K«o Hrovatin Ljubljani. Tolag-o-c^rs-Ica. azta, deToelo Lastnik : Konzorcij za tzaaianje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. Medit, Rokove & Zanki, ri= Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novlsad. Brzojavi: Merakl Ljubljana. Telefon: 64 Emajlni laki. Pravi firnei. Barva za pode. Priznano najboljša In zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe In oljnate, mavec (GIps), mastenec (Federwelss), strojno olje, karbolinej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski In mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. »MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za j^ode. »MERAKL«. Emajlni lak. »MERAKL«. Brunoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo I IKCedžet Sz ^©ritnlfe — ZL ju. "bi j sc n a- -u-llca, 4= ODPREMNO PODJETJE STEVO TONČIČ I MARIBOR Oddelek za razpošiljanje poštnih paketov. GG. TRGOVCU Poštne pakete iz inozemstva dobite v 8 dneh zaca-rinjene na odrejeno mesto, ako iste oddaste na naslov STEVO TONČIČ I MARIBOR (Za pakete nemškega izvora je paziti na obstoječe carinske odredbe. — Tozadevne informacije brezplačno na razpolago. — Postrežba hitra in točna. Za čim večje posluževanje te vrste odprave prosi s posebnim spoštovanjem STEVO TONČIČ i MARIBOR Telefon 230 in 330. - - Brzojavi: Tonspedlt.