St. 187
IM Izha}* v*m\ S mene« L 27 L 6-50 vet — v ŠfeoMl 1
smrtnice, iS/
LJ
A
dali ana&tHbiMt
v Trstu, v soboto. 7. avgusta 1920.
Posamezna številka 30 stot.
utnm Ll
ta 1 mesec L leto L 75.—, v (bori — O^iiilna sa 1 na e In ofavtne oglase 75 atot. s« 20, oglase denarnih zavodov L 1-L X
EDINOST
Ursdaatvo m Mpnvaiitro: Trat (3), alka S. Franceau đ'Aanai XX lm lefcm 11-57. DopM naj ae poiilfajo iskftić&o vrafauitv«, oglasi, raki* ■aciic ta deatr pa opravdJhra Rokopw m na vcačafo. Ncfraokiraal pisma se se spre emajo. — Last, založba hi tisk Tiskarne „Edhtoat* PodnmUuttvo v Gorici: ulica Glosui Carducd It 7, L n. - Telet it 527 Glavni ln odgovorni urednik: oroL Fillo fipjjg.
jujoslnuila ln Boisarlio
Pred nekoliko dnevi smo orisali na tem mestu veliko napetost med Romunsko in Bolgarijo, ki je sledila vpadom bolgarskih komitašev v oni del Dobrudže, katerega je morala Bolgar-
ne
Romunski.. Med romunsko in bolgarsko vlado se je vnelo tedaj srdito diplomatsko prerekanje. Med Buka-reštom in Sofijo je nastal pravi dež skrajno jeznih not in dogodki so imeli neprijetne posledice za prebivalstvo ob romunsko-boigarski meji.
Čitatelji «Edinosti« se tudi spominjajo, da se je polotila tedaj vse romunske javnosti velika nervoznost, ki je ix>vzročila v časopisju vsestransko razpravo o splošnem položaju na Balkanu. Pri tem sta se omenjali dve možnosti nove grupacije balkanskih sil, ki bi bili: Romunska-Jugoslavija-Grčija ali pa Romunska-Bolgarska-Gr-čija. V prvem slučaju bi šlo za zvezo z Jugoslavijo, v drugem pa za zvezo proti njej. Navajale so se tudi posamezne velevlasti, ki se zavzemajo za eno ali drugo kombinacijo. Enoglasno se je naglašala potreba ustvaritve trdne meddržavne zgradbe na Balkanu, s katero bi bil osiguran mir v tem delu Evrope. Skoro vsi romunski listi so se bili izjavili za zvezo z Jugoslavijo in proti njej. Razburjenje na Romunskem se ni še bilo dobro poleglo, ko je nastalo še večje na drugi točki. Številna tolpa bolgarskih komitašev je vdrla na jugo-slovensko ozemlje v južni Srbiji. Med tolpo na eni ter jugoslovensko oboroženo silo in tamkajšnjim prebivalstvom na drugi strani je prišlo do spopada, ki se je razvil v pravo bitko, kakor da bi bili oni kraji v polnem vojnem stanju. Le po dolgem in napornem boju so bili bolgarski komitaši premagani in vrženi preko meje. Dokaz to, kako se je komitaška tolpa dobro pripravila za svoj roparsko-politični pohod.
Ta »obmejni incident)) je vzbudil zopet veliko vznemirjenje ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi po glavnih mestih velevlasti je bila ta jugoslovensko-bol-garska bitka v polnem mirnem času v ospredju zanimanja. V Parizu so se Lile raznesle vesti, da Jugoslavija mobilizira in da se pripravlja na zasedbo bolgarskega ozemlja. Tudi v Londonu 5o se zanimali za ta dogodek najvišji politični krogi. V parlamentu je bilo stavljeno tozadevno vprašanje in državni podtajnik za zunanje stvari Locker Lantson je izjavil v svojem odgovoru, da prevladu je v Londonu mnenje, da bo Jugoslavija dala pri prvem novem vpadu svojim četam ukaz, naj zasledujejo komitaške tolpe tudi črez mejo na bolgarska tla.
To dokazuje jasno, kako se tudi posamezne evropske vlade zavedajo resnosti položaja, ki ga ustvarjajo bolgarske komitaške tolpe na Balkanu. Ta položaj je tem resnejši, ker je izključeno, da bi bile mogoče slične vojne ekspedicije, ako bi hotela bolgarska vlada odločno nastopiti proti nepo-stavnim oboroženim organizacijam, ki obstojajo na njenem ozemlju. Morda pa bi hotela in ne more ? To ni popolnoma izključeno, ako se pomisli, kako velika je tudi pol. moč organizacij tako-imenovanih «makedonstvujuščih» na Bolgarskem. In v tem dejstvu tiči brez dvoma važen element za razumevanje položaja. Bolgarska vlada je — se zdi — brez moči proti tem organizacijam. Ali jih mora pustiti na miru, naj vršijo svoje ekspedicije, kakor in kjer se jim zljubi, ali pa tvegati z njimi odprto oboroženo borbo, katera se lahko spremeni v pravo državljansko notranjo vojno, kakor se je že zgodilo.
Zadnje vesti pravijo, da so napravile pretekli pondeljek Italija, Francija in Anglija v Sofiji skupen korak ter opozorile na resnost položaja. In res je odgovoril bolgarski minister za zunanje stvari, da je vlada brez moči proti makedonskim organizacijam, ker da razpolagajo z 20.000 dobro oboroženih mož.
Na drugi strani pa je gotovo, da Jugoslavija take «vojne v miru» ob svojih mejah ne bo mogla dalje trpeti. Prebivalstvo južne Srbije in Macedo-nije mora imeti mir, ki je neobhodni predpogoj za. gospodarsko in kulturno povzdigo teh krajev, kateri so poleg tega v zadnji vojni zelo mnogo trpeli. Mirnost in sigurnost mej je obenem tudi v najvišjem interesu vsake države. Razčiščenje obmejnega položaja med Jugoslavijo in Bolgarijo pa ni samo najvišje važnosti za Jugoslavijo, temveč tudi za vso Evropo, kajti od stalnosti razmer na Balkanu sta odvisna tudi mir in stalnost drugih držav, kakor nas neopovržno uči zgodovina.
Jugoslavija ne more govoiiti seveda s komitašk^mi o^ami in rjihovimi poglavarji. Et-ino mesto, kamor se lahko
£leSkega podtajnika v parlamentu, ae ski prvak Aca StanofevSČ; vršila se bo velevlasti »redajo vse resnosti polo-ljutri. Ker se bo te ae)e udeležilo tudi žaja in fee računajo z možnostjo, da bo | neka j Bobićevih peistašev, ni ixklju-prisiljena Jugoslavija ukreniti potrebne i Ceno, da bo prišlo do Živahnih prizorov, mere sigurnosti na svojo roko. Dejstvo, Veliko zanimanje vlada sedaj v Beo-da misli spraviti beograjska vlada vso gradu za veliki volflni shod, ki ga bodo zadevo pred Družbo narodov, dokazuje, radikali priredili ▼ nedeljo v hotelu da se tudi v Beogradu ne računa z mož- «paris». Nastopil bo na tem shodu tudi
___ti— J- L* l. n	-Ti ; lr n tt! nHo rlfkvrji _ •_ ' — J_____a___« _ *	T T_____; i
ska odstopiti v zadnjih petnajstih ^tih ^ostjo, da bi bila sofijska vlada dovolj
močna za vzpostavitev trajnega miru-Jugoslaviji ne bo preostalo drugega, nego da zahteva od Družbe narodov formalen mandat, da sama napravi trajen red ob bolgarski meji.
Zadnji sistematični pohodi bolgarskih komitaških tolp so znatno poslabšali politični položaj Bolgarske na Balkanu in v svetu. Zdi se, kakor da bi hotela igrati ta dežela isto vlogo, kot jo je igrala v prvih povojnih letih Ogrska do smrti bivšega cesarja Karla, «vloga», ki je dovedla do znane čeho-slovaške in jugoslovenske delne mobilizacije in skoraj do nove vojne v srednji Evropi. Brez dvoma je položaj Bolgarske zelo mučen in podrejen v sistemu balkanskih držav. Toda znano je, da je Bolgarska sama zakrivila svojo propast. Toliko v balkanski kolikor tudi v zadnji svetovni vojni je zavratno napadla bratski srbski narod. Obakrat je bila poražena ln kaznovana. Mesto da bi bile dozorile te krvave izkušnje spoznanje, da je rešitev Bolgarije le ;/ njenem prijateljstvu z Jugoslavijo, pa prevladuje še danes predvojni duh bratomornih pokolj ev.
Tragedija bolgarskega naroda se nadaljuje in komitaške tolpe mu pripravljajo nove zgube in nova ponižanja
Spor med Jugoslavijo in Bolgarsko
Jujjoslovenska nota ne bo imela značaj ultimatuma — Važna seja v Beogradu — Vmešavanje Anglije In Italije — Za-^	držanje opozicije
BEOGRAD, 6. (Izv.) Spor z Bolgarsko je tudi danes najbolj zanimal vse politične kroge. Vlada sama se s tem vprašanjem najbolj peča. Ministrski predsednik Uzunović in ostali radikal-ski ministri so se danes zbrali na konferenco, ki je trajala od 10. do 13-30; Konferenci je prisostvoval tudi vojni minister general Trifunović. Ministri so bili napram novinarjem zelo reser-virani in niso hoteli dati nobenih pojasnil. Kakor doznavamo, so ministri največ razpravljali o sporu z Bolgarsko, s posebnim ozirom na razne intervencije s strani velesil, predvsem Anglije In Italije.
Jugoslovenski sofijski poslanik Ra-kić, ki je že sinoči prispel v Beograd, je danes dopoldne in popoldne imel dolge konference z zunanjim ministrom dr. Ninčičem, in z njegovim sodelovanjem je bila tudi redigirana nota, ki bo --slana bolgarski vladi. O vsebini te note ni znanega še nič pozitivnega Dr. Ninčić je ob 20. zvečer sprejel novinarje in jim dejal, da je že dementiral vse one vesti, ki pravijo, da bo nota jugoslovenske vlade imela značaj ultimatuma; dostavil je: «Mi ne vodimo aventur*.
Poslanik Rakič bo najbrž jutri zvečer odpotoval v Sofijo in bo tam izročil bolgarski vladi noto jugoslovenske vlade. Tako splošno pričakujejo, dasi-ravno je Rakić izjavil novinarjem, da nota ne bo poslana Bolgarski niti jutri, niti pojutrišnjem, ker da o tem vlada še ni sklepala.
Tudi v krogih opozicije so danes mnogo razpravljali o zunanji situaciji države. Prevladuje mišljenje, da se zunanja politika ne vodi z ono energijo, ki jo sedanji položaj in prestiž države zahtevata. Načelniki ožje opozicije so imeli danes dopoldne daljši sestanek v Davidovićevem klubu, nakar je dr. Korošec podal novinarjem naslednjo izjavo: «Vsa opozicija je v skrbeh radi zunanjepolitične situacije, ki je, po mnenju šefov opozicije, zelo resna in mora vsak rodoljub biti v resnih skrbeh za prestiž države. Ves Balkan prihaja v političnem pogledu v opasnost od sosede na Apeninskem polotoku in tudi zadržanje Anglije ne more biti za nas pomirljivo. Da je naša zunanja politika zavila na tako kriva pota, je predvsem krivda zunanjega ministra dr. Ninčića, ki ni pristal na to, da bi v debatah v narodni skupščin! in v odboru za zunanje zadeve dobival inicijative za vodstvo zunanje politike. Predvojna mala Srbija ni bila kar se zunamje politike tiče, nikoli v tako slabem položaju kakor je današnja Jugoslavija že mnoga leta.»
ministrski predsednik Uzunović.
Vprašanje zgraditve železniške proge Pančevo-Beograd-Split
BEOGRAD, 6. (Izv.) Prometni minister dr. Vasa Jovanović je danes popoldne odpotoval na Bled h kralju. Njegovo potovanje je z zvezi z novim načrtom ameriških in angleških kapitalistov za zgraditev železniške proge od Pančeva preko Beograda v Split. Komisija, ki je ta predlog proučevala, je davi dovršila svoje delo ter je dala negativno mnenje, ker smatra, da bi zgraditev te železniške proge *tala ogromne svote denarja in bi, radi nesigurne rentabilnosti, garancija države lahko prišla v resno nevarnost.
Prometni minister Jovanović in ostali člani kabineta pa se s tem mnenjem komisije ne strinjajo. V. Jovanović je odšel na Bled, da obrazloži to zadevo kralju. Povrnil se bo nato takoj v Beograd, ker se hoče udeležiti pogreba pokojnega ministra Gjuričića; pogreb se bo vršil v torek dopoldne.
V narodni skupščini je danes zboroval samo anketni odbor, ki je nadaljeval razpravo o bencinski aferi
PriuezbKlfl Mofsttfl pmtfllB striku
RACCONIGI, a Danes ob 9.30 zjutraj je princezinja Mafalda porodila sinčka Kmalu nato je dospel na grad Racco-nigi Nj. Vel. kralj. Princezinja in dete se nahajata pri najboljšem zdravju.
FlBfifižnl minister Zedlnleaib tim
pri Mussolinljn
RIM, 6. Načelnik vlade on. Mussolini je sprejel finančnega ministra Zedi-njenih držav g. Mellona. Razgovarjal se je ž njim dalj časa Razgovor je bil zgolj zasebnega značaja.
Otvoritev nmtonrefinefi mrtsm sejmo
na Reki
REKA, 6. Danes je bil na Reki otvor-jen mednarodni vzorčni sejem Otvoritveni govor je imel minister narodnega gospodarstva Beiluzzo. Po ogledu razstave je minister obiskal obrtno šolo in druge javne naprave.
H9 stara teto sto se psrotila
PIACENZA, 6. V Canetu se je vrštta danes nenavadna poroka. Mešetar Giu-aeppe Veluti, tki je ravnokar dosegel 81. starostno leto, je poročil sedemdesetletno gospodično Marijo Agafi Giu-seppe Veluti je bil le dvakrat, vdovec in ima celo kopo otrok. Zadnja žena mu je umrla pred 10 meseci.
Pouk na srednjih šolah peline oktobra
RIM, 6. Na zadnji seji ministrskega sveta so sklenili, da se pouk na srednjih Šolah prične letos 1. oktobra ter zaključi 15. junija
Smrt ■aiiiiMBlrege Skefo
SPEZLA, 6. Danes zjutraj je umrl v Sarzani škof moos. Mizorno. Pogreb se bo vršil v pondeljek.
j« sodni
Versaillesu; ker bo zborovanje trajalo MEKSiRO, o. iz vjintaaiajure poro* samo en dan, bo ministrski predsednik j čajo, da je včeraj prišlo do krvavega povabil zbornico, naj o ratifikaciji raz- spopada med skupino katoličanov pravi j a prihodnjo sredo in četrtek. Takoj nato bi se z obema načrtoma pečal senat, nakar bi zbornici, v petek ali pa v soboto, odšli na počitnice.
Henry Simon, predsednik zbornične finančne komisije, je danes izjavil dopisniku lista «Echo de Paris», da bi finančna komisija lahko predložila svoje poročilo o londonskem in vvashington-skem dogovoru že prve dni prihodnjega tedna, če bi vlada zahtevala, da se parlament izrazi o ratifikaciji teh dogovorov. Ministrski svet bo o tem vprar šanju razpravljal v pondeljek zjutraj. Kakor zatrjujejo, bo Henry Berenger odpotoval jutri v Washington.
Pertinax, znani francoski publicist, piše: Pravijo, da se bo vlada, primorana radi višjih interesov, odločila zahtevati še tekom prihodnjega tedna ratifikacijo londonskega in washing-jtonskega dogovora. Washingtonski dogovor ni pravičen; tako mislijo vsi, tako misli parlament. Vendar pa moramo mi v boju, ki smo ga pričeli za zopetno uvrednočenje franka, če nam že ni mogoče pridobiti aktivno pomoč Amerike, storiti vse, da si vsaj ne na-kopljemo njenega sovraštva. Samo tako si lahko razlagamo mučen korak, ki ga bodo skoro gotovo storili Poin-carć in njegovi tovariši.
Prelivanje Krvi v MekslKl
obrne in kjer lahko zahtevr zadoščenje, je solijska vlada. Kaj p s če se izkaže, da uradn i bt lgarska vlada zares ne n ore nuditi potr bnih garancij za mirno osedstvo? Tu je jedro a Jrašania. -n kakor kaže odeovor an-
Miloš Bobič Izključen, iz rmdikalske stranke
Mnogo se danes razpravlja v rad i kal -skih krogih tudi o izključitvi Miloša Bobica. Tako se je še poostril spor, ki obstoja ne samo med radikali v Beogradu, pač pa tudi v drugih krajih. V klubu radikalske stranke so se danes zbrali skoro vsi radikalski člani vlade in poleg njih še kakih deset članov ožjega odbora stranke. Seja pa. se ni vr-
šilsi. l-or ni ru^^Al v BfWC«d radikal-
SodjaUstlinl voditelj oblasti
RIM, 6. Agenzia della Cap**J*le javlja, da je bil podtajnik italijanske soci j solistične stranke Emilio Zanerini naznanjen sodni oblasti, ker je dal v mesecu maju ponatisniti neki proglas cu-riške socijalistične internacijonale.
Francija ln njeni volni dozori
Pred ratifikacijo londonskega in washlngtonskega dogovora - Nov Poin-carijev uspeh v parlament*
PARIZ, 6. Zbornica je včeraj odobrila načrt za avtonomno blagajno, ki naj amortizira 49 milijard bonov državne obrane. Odobrila je tudi načrt, ki se nanaša na tobačni monopol. Ministrski predsednik Poincarć je obrazložil pomen teh dveh načrtov za finančno obnovo države. Za načrte je glasovalo 420 poslancev, proti pa 140.
Na svoji ponočni seji je zbornica odobrila tudi zakonski načrt, ki pooblašča Francosko banko, da lahko izda nove bankovce, ki jih pa mora kriti s tujimi devizami in s francoskim kovanim denarjem.
Ko bo tudi senat odobril te načrte, se bosta laiiko obe zbornici sestali v Versaillesu, dal na svečan način potrdita ustanovitev amortizacijske blagajne.
V parlamentarnih krogih so to noč zatrjevali, da namerava vlada predložiti zbornicama v ratifikacijo londonski in vvashingtonski dogovor o ureditvi vojnih dolgov, ker želi, da bi ta dva dogovora bila ratificirana še pred-no odideta zbornici na ]>očitnice. V to-rek sp ho sestala narodna skuDfičina v
m
nekaterimi vojaki. 6 oseb je bilo umorjenih, 14 pa ranjenih.
V Guadalupi je nekdo iz cerkve u-strelil proti generalu Aguirri, ki je stopal po cesti; krogla ga ni zadela Prihiteli so takoj vojaki, ki so vdrli v cerkev in s silo izgr ali iz nje vse vernike.
O priliki neke katoliške demonstracije v Torreonu je policija streljala na množico. Ustreljena je bila ena oseba* osem pa jih je bilo ranjenih, suspenzija proticerkvenih zakonov in odredb, izvedba plebiscita o ureditvi razmerja med cerkvijo in državo, iz-prememba ustave.
MEKSIKO, 6. Predsednik peruanske republike je bil poslal te dni predsedniku Callesu pismo, v katerem ga je prosil, naj ne preganja meksikanskih vernikov. Calles je sedaj odgovoril na to pismo in izjavil, da hoče na vsak na-
Neurja in nesreče
Neurje v Piacenzl
Toča pobila celokupni pridelek
PIACENZA, 6. V Piacenzi in okolici je včeraj bila silna nevihta. Na več krajih je udarila strela. V pokrajini Lugagnano, CasteH'Arquato in Fioren-zuola je padala debela toča. V vinogradih je napravila zelo veliko škodo. CASALE MONFERRATO, 6. Iz nmo-Krvavi spopadi med poUcifo in katoli- gih krajev prihajajo poročila, da je čani — Calles noče popustiti
NEW-YORK, 6. Čutijo se že prve po-sledice bojkota, ki so ga organizirali katoliki. V zadnjem času se je moral zapreti velik del gostiln, ker ni bilo ni-kakega gosta več. 2000 katoličanov v mestu Meksiki je obvestilo mestno predstojništvo, da ne bodo več uporabljali mestnih prometnih sredstev. Boj v Meksiki dobiva poleg verskega tudi nacijonalno obeležje. Razvija se gibanje proti inozemcem. Sedaj, ko so izagnani vsi inozemfeki duhovniki, hoče vlada začeti z bojkotom proti vsem tujim trgovskim hišam. Angleška vlada je že protestirala radi nastopa meksikanskih oblasti proti angleškim državljanom kakor tudi radi sabotaže angleških podjetij.
Mnogi meksikanski duhovniki, posebno menihi so prešli meksikansko mejo, da ustanove na tleh Združenih držav, zlasti v Texasu, Arizonu in Južni Kaliforniji nove verske zavode. V E1 Paso je prišlo 500 redovnic, zlasti uršulink in karmeličank, preko meje.
MEKSIKO, 6. Začela so se prva pogajanja med vlado in cerkvijo. Začasno še imajo značaj neobveznih razgovorov. Pogajanja vodi za vlado prosvetni minister Ortega, za cerkev škof Diaz. Pogajanja se vodijo na sledeči bazi: čin uveljaviti nove verske zakone.
Tajnik drž. škofijskega urada je objavil izjavo, v kateri pravi, da je cerkev pripravljena prenašati vse gorje, ki ga povzroča sedanji spor.
Ni še znano, kako da je uspel gospodarski bojkot, ki ga je organizirala Katoliška zveza. Vendar pa poročajo iz Tepica, da so mnoge trgovine že dva
toča i- učila skoraj ves vinski pridelek. V okolici Borgo San Martino je toča pobila vse paradižnike, ki predstavljajo glavni pridelek v teh krajih.
Men orkan m Japonskem
Štiri tisoč hiš porušenih
LONDON, 6. «Daily Mailu» poročajo iz ^okija: Tekom noči se je sprožil nad pokrajino Akita na severnem Japonskem strahovit orkan, kakršnega že 40 let ne pomnijo v tistih krajih. Orkan je porušil 4000 hiš, uničil je ves poljski pridelek in porušil vse železniške proge. Reka Fimuyki je prestopila bregove in poplavila mesto Honie; vse hiše so pod vodo. Škoda je ogromna.
Nesreča na morju
RIO DE JANEIRO, 6. Obrežni parnik «Bitar» je ponoči v zalivu Araras trčil ob ponton in se potopil. Poveljnik ladje in pet mornarjev je utonilo.
Požar uničil vas
PARIZ, 6. Iz Quebeca javljajo, da je požar uničil včeraj 80 hiš izmed 92, ki so tvorile vas Saint Come. Po?ar je povzročil skoro pol milijona dolarjev škodae.
železniška nesreča na Poljskem
VARŠAVA, 6. Pri Ezeszovem, na progi Krakovo-Lvov, se je dogodila železniška nesreča. Ranjenih je 48 potnikov.
Strašna povoden j na Kitajskem
NEW YORK, 6. Iz Harkana prihajajo poročila, da je mesto popolnoma pod vodo, ker so se podrli nasipi, ki so bili že popravijent Bati se je velike lakote, ker je mesto odrezano od vseh strani.Reka Yang-tsekiang je udrla tudi v pokrajino Hupe. Tri tisoč ljudi je utonilo v valovih narast-le reke.
Poplave v Koreji
TOKIO, 6. Vsled dolgotrajnega deževja
dni zaprte. V gospodarskih in finančnih je bij0 na Koreji poplavljeno velika rodo krogih Meksike je opažati precejšnje j vitne zemlje. Pri poplavah je utonilo 75 vznemirjenje.	oseb.___
DNEVNE ¥iS¥
liste in knjige, ki so jih vzeli v društvenih prostorih. Kakor se je pozneje doznalo, so omenjeno društveno imetje , sežgali v mestu na trgu S. GiovannJ Predsinočnjim ob 9. uri je prišlo pred Verdijevim spomenikom.
Medtem je dognal za te isgrede Ko-
Hopsd no mladinsko tiraftos pri So. Im
osem izmed njih je ^to v društvene	Giovanni ter dal aretiraj
£ ^^^Lr^n Lcelo skupino ljudi, ki se je tam naha-
misar cav. M oran te, ki se je podal ta-
jdruštvenikov, ki so čitali liste, igrali Sah in bili zatopljeni v druge nedolžne zabave. Ko je vdrla omenjena sedmorica neznancev v prostore, so se začeli takoj napram prisotnim društvenikom nasilno obnašati in jih zmerjati. Eden izmed članov je hotel vprašati pojasnilo, kdo da so ti nepoklicani gosti, a
jala, ter jo odvedel na kvesturo. Izmed aretiranih jih je bilo šest pridržanih v zaporu.	_
Izenačenje zakonov
Senator d'Amelio je izjavil, da bodo v kratkem gotovi predlogi za preuredbo
v odgovor ga je eden udaril s pestjo od! ^vinskega zakonika m tudi onih zadaj po glavi in nato stekel na. ulico. |d^ov civilnega zakona i so v nepo-™---i	^ n.riaim	ioii sredin zvezi z omenjenim trgovinskim
Drugi mladeniči so nadalje razgrajali v društveni sobi, pobrali so vse liste, nekaj knjig iz knjižnice in društveno dopisno knjigo ter nato grozeče veleli, da morajo društveniki izprazniti sobo v petih minutah, ker sicer gorje njim. Prisotni društveni odbornik je naprosil društvenike, naj se oddaljijo, da se prepreči vsak incident. Ko so društveniki hoteli oditi, je eden izmed tistih, ki so čakali na ulici, udaril prvega društvenika, ki je prišel na vrata, s palico po glavi, da je revež zaječal od bolečine. Nato so mladeniči zastraži i i izhod iz društva kakor tudi izhod iz sosedne gostilne «Aila Posta», tako da so bili blokirani toliko društveniki k« li-kor tudi gostje v gostilni. V trm hipu sta prišla mimo dva karabinerja tedaj so naznani mladeniči zginili v
zakonikom Potem bo sledil predlog za preuredbo pomorskega zakonika. Načrt za preuredbo civilno-pravdnega reda je bil predložen te dni.
V nedolgem času — tako se pričakuje — bo mogla vlada izvesti popolno izenačenje zakonikov v starih in novih pokrajinah. _
Čigava le ulica I
Iz občinstva nam pišejo: Promet avtomobilov je popolnoma spremenil po vojni lice Trsta. Kdor ga je poznal pred vojno in ga od tedaj ni več videl, bi našega mesta več n*» spoznal. Avtomo-tbili švigajo sem in tje križem mesta, šo-I ferji prirejajo s svojimi trobami prave 6g-. lušujoče «koncerte». Promet se je zelo po-; e nos ta vil, razdalje so se skrčile, napredek J v brzini je ogromen. Ulica je Živahnejša, smeri nroti Trstu. S seboi so odnesli i gibčne jša, veselejša. Čemerna fjakerska
CL
fc} jušeta sicer Se kvarijo to novo sliko Trsta na ulici, toda fjaker je že davno popolnomji zgubil bitko in njegovo prejšnje mesto zavzema sedaj šofer. K fjakerju se zatekajo le Se oni zaostali zemljani, ki se ne morejo privaditi novi brzini prometa in življenja ter se de držijo onega starega pregovora: «Počasi se daleč pride...» To so še patrijarhalni ljudje in prav tako se zdijo nekaj patrijarhalnega tudi sama fjakerska kljuseta pred lakiranimi koleslji. Kretnje težkih vozniških voz, ki se tudi vidno umikajo pred kamjoni, vzbujajo bolj občutek okornosti nego patrijarhalnosti. Kot nekak gospodar se vije med vsem tem zamotanim dirndajem tramvaj z majestetično sigurnostjo. Kolesarji, ki švignejo tu pa tam mimo tebe, se ti zdijo kot kaka mu-larija, ki se hoče igrati. Kmalu bi bili pozabili na ono pravo mularijo, ki je bila nekdaj značilen pojav tržaške ulice. Sedaj je ni več po glavnih ulicah. Prometni dirn-daj ji je onemogočil obstoj in morala se je umekniti v postranske bolj zakotne ulice, kjer se more nadalje nemoteno, a tudi bolj neopaženo uveljavljati.
Pa ne samo mularija je morala obupati nad položajem na glavnih tržaških ulicah, temveč tudi pridni resni meščan, ki hodi po svojih dnevnih opravilih, bo kmalu popolnoma izpodrinjen. Glavne tržaške ulice so v oblasti avtomobilov in njih šoferjev. Promet se je spremenil v dirko in manjka samo še to, da se uvede posebna vstopnina, proti kateri bi bilo občinstvu dovoljeno občudovati — nekje stisnjenemu pri zidu — ta vrtoglavi dirndaj.
Vsekakor pa se moramo pripravljati vsi mi, ki nimamo avtomobila in moramo še nadalje trgati podplate po tržaškem tlaku, da bomo sledili tudi mi, ubogi pešci, mula-riji in se umeknili v postranske in zakotne ulice. Morda pa se nas le usmili gospod občinski komisar ter Izda še en dekret, s katerim uredi razmerje med brzinami tržaškega prometa vsaj tako, da bo navadnemu zemljanu mogoče priti preko ulice ter uiti avtomobilu, ki je pol kilometra oddaljen od onega mesta, kjer se mora pešec podati na drugo stran. Drugače gorje nam!
V Trstu, dne 7. avgusta 1926.
v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v fvor z domom., poje meš. zbor dom. društva i mega sebe j« največja modrost Saj pišem
kirurgičm oddelek. Njeno stanje Je ne- «Primonko»; 3) A. Lajovic: a) «Kiša» in te vrstice z blagim namenom, s srčno varno.	» r n> Anami>* >V«{ JaUi.	.__1 * .i * _ i. ___T~r __________.:
AGRARNI KREDIT!
Zadružna Zveza v Trstu daja kmetovalcem agrarni kredit po 6.25 ^tni meri:
1)	za dobo eneg-a leta v svrho nakupa semen, umetnega gnojila itd.;
2)	za dobo treh let za nakup živine, strojev, orodja itd.-;
3)	za dobo petih let za meljoracije oziroma spreminjanje kultur na posestvu.
Kdor se hoče posluževati omenjenega kredita, mora vložiti prošnjo direktno pri Zadružni Zvezi. Prošnje morajo biti Izpolnjene na posebnih formularjih, ki so prosilcem na razpolago pri Zadružni Zve« v Trstu.
Nerodnega kolesarja, ki jo je po nesreči naglo odkuril, so kmalu potem aretirali openski orožniki.
Avto podil starca.
Včeraj okoli 10.30 je neki javni avto, ki ga je vodil 29-letni šofer Josip Petkić, podrl v ulici San Carlo 67-letnega Čuvaja Ruggera Cavalieri, stanujočega v ulici Lo-dole št. 2. Cavalieri je hotel preko ulice, a ko je začul svarilno trobljenje, je v hipni zmedenosti obstal sredi ceste pred avtomobilom, tako da šofer ni mogel preprečiti nesreče. K sreči pa nezgoda ni imela hudih posledic. Pri padcu je starec zado-bil le neznatne poškodbe na desni rami in roki. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z istim avtomobilom.
Nezgode pri delu.
Na postaji pri Sv. Andreju se je včeraj opoldne ponesrečil 30-letni železniški po-dajač Dominik D*Agostini, stanujoč v Bar-kovljah - Bovedo št. 572. Ko je v družbi nekega tovariša snažil pred kurilnico neko lokomotivo, je hidravlično dvigalo, s katerim ie bila lokomotiva pridvignjena, nenadoma odjenjalo. V bojazni, da ne bi obtičala pod lokomotivo, sta podajača naglo odskočila nazaj. V hipni zmedenosti sta se umaknila na bližnji tir, po katerem je ravno v istem trenutku privozil železniški delavski voziček, ki je oba podrl. Dočim je njegov tovariš pri tem srečno odnesel zdra-v.o, je D'Agostini zadobil precej hude -:ije in notranje poškodbe. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo okreval v petnajstih dneh.
— Včeraj predpoldne je prišel iskat pomoči v mestno bolnišnico 25-letni strojevodja Alfred Feltrino, iz Skednja št. 560. Mladenič je bil precej hudo ranjen na palcu leve noge. Povedal je, da je na postaji v Herpeljah, ko je hotel ustaviti lokomotivo, prišel po nesreči z nogo v odprtino, v kateri se premika zavorni vzvoct. Feltrino se bo moral zdraviti kakih 10 dni.
1 , *	.	W —M —-0 W■ » — W W	-g	™ ™ ■ "	m m m : w V A U VAV V	A jf M 11H U^UAVliVUAf	O 0i V* Ulj
' Ad«nič: «Kaj pa delajo ptičkippje .željo, da bi postale prva posledica našega mes. zbor pev. dr. «Slavec» i* Ricmanj; 4) [narodnega udejstvovanja, da bi napravili rerluga: a) «Naša pesem» In b) Adamič: i tudi naši Kožbanci prvi korak k izboljša-cLipa*, poje meš. zb. pev. dr. »Slovenec« iz Boršta; 5) H. Volarič: «Na ples«, poje moški zbor dom. pev. dr. »Primorsko«; 6) Klemenčič: «Oj, poglejte ptičke«, poje meš. zbor društva »Zveza« iz Ocizle; 7) Štoka: •Lažizdravnika«, burka v dveh dejanjih, igrajo domači diletantje; 8) Prosta zabava in ples. — Med posameznimi točkami bo igrala vrla dolinska godba.
Vesti s Goriškega
SOVODNJE Zopet nesreča.
Sedaj poročamo že o četrti nesreči, ki se je pripetila v delavnici tvrdke BadonL Ta tvrdka je bila prevzela pobiranje granat po okolici kakor tudi praznjenje istih. Tako delo je sila kočljivo in nevarno. Vedno se pripeti večja ali manjša nesreča. V četrtek je praznil eden in tridesetletni Buf-folini Franc iz Štandreža granato. Čeprav se vsi delavci zavedajo življenjske nevar- i nosti, in je tudi Buffolin delal z vso pre- i skega delavca.
nju na prosvetnem, zadružnem in gospodarskem polju. Pričnimo z nekoliko gospor darskim razmišljanjem o napredku našega sedanjega žalostnega gmotnega stanja.
Prosvetno gibanje je najprej potrebno, da vzgojimo sebe za premišljeno gospodarsko in zadružno delo. Temelj temu prosvetnemu razmahu pa je ravno v ljudski šoli. Pred četrtstoletjem smo že upali, da se je pričelo svitati v naših možganih, ker smo imeli spretna učitelja (Simčič, Klavora), ki sta zbudila našo vas vsaj nekoliko k prosvetnemu napredovanju. Te prve zavedne pojave med nami je uničila vojna in sedanje povojno mrtvilo. Zasijal nam ie žarek upanja sedaj v zadnji dobi in že smo se razveselili, da se korenito izpremeni vsaj prosvetno delo med našo mladino, a — ugasnil je žarek tega upanja in opravičeno se bojimo, da ne bo v te naše raztresene vasice nikogar, da bomo zopet prepuščeni samim sebi brez spretnega ljud-Vsi se boje naših kozjih
neprilik, če bi prišlo na Cehoalovaškem do kakšnega fašistovskega puča. Vendar je takšne vesti težko kontrolirajo, ker izjavlja po drugi strani Gajda sam, da ne misli na nobene politične akcije, tem manj pa v zvezi s fašisti. Zdi se, da izrabljajo opozieijonalci njegov slučaj na svojo pest, zlasti Slovaki, ki so poslali te dni predsedniku Masaryku spomenico, naj sam pospeši preiskavo proti generalu, da se mu dokaže, ali je Izvršil kakšno nečastno vojaško dejanje ali ne in se po izidu te preiskave namesti na prejšnje mesto ali odkrito penzijonira.
Naročajte in širite
66
99
KOSTANJEVICA NA KRASU Nesreča z izstrelkom
Sedemletni Peršič Friderik se je nahajal v četrtek zjutraj na travniku, da pobere nekaj sena in ga ponese domov. Prt tem je opazil izstrelek, ki je ostal še od vojne na dotičnem mestu. Ali ni vedel, čemu služi dotični predmet, aJi pa je bil tako igrav, dejstvo je, da je začel razbijati z velikim kamnom po izstrelku, ki je počil in ranil otroka. Kmetje, ki so delali v bližini, so slišali pok, prihiteli so k dečku, ki je bil ves v krvi, in so ga nato takoj spravili v goriško bolnico, kjer so mu popoldne zdravniki morali odrezati levo roko.
TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG Cene dne i t m, na debelo.
Zelenjava: Solata 90—110, radič 120— 300, pesa rdeča 30—40, pesa bela 30—40, kumare 80—100, buče 50—100, malancane 150—200, špinača 00—80, bledes —.—, korenje 80—90, krompir 40—50, zelje belo 80—100, vrzote SO—90, fižol v stročju (velik) 00—100, fižol v stročju za luščenje 100 do 200, fižol zelen mali 150—200, paprika zelena 180—240, grah (zadnji) 160—170, paradižniki 30—C0, čebule 50—80, česen 150—220.
Sadje: «amoli» 120—300, cimbarji 120— 180, ronglo 160—400, češplje 120—200, fige 160—300, jabolka 80—140, hruške 100—400, breskve 80—600, grozdje 200—300, limone 20—40 za zaboj, pomaranče 60—70 za zaboj.
Trg neprimerno šibkejši od včerajšnjega. Najlepša kupčija s krompirjem in pri sadju s hruškami. Lubenice po 60 L stot, malo povpraševal cev. Pričakuje se še večjega mrtvila.
ŠPORT
IGRIŠČE S. D. ADR IA
Nedelja 8. avgusta 1926 zjutraj Zanimiv matineg Adrije
Kakor znano, se jutri vrši zaključek prvenstvenih tekem hazene med Adrijo in Prosveto. Odveč ie govoriti o važnosti teh športnih trenutkov. Pred to tekmo, ki prične točno ob 10. uri, igra akademsko tekmo nogometna sestava Adrije proti svoji paraleli. Obe četi nastopijo v sledeči sestavi: Četa A); Rupena (Golob) — Šteblaj, Ce^ar — Štolfa, Vrbec, Žerjai — Mahne, Saksida, Rupena, Golobic, Brišček. — četa BJ: Golob (Krese v ič), Kosič, Sivieri — Janos, Mahne I., Tavčar II. — Budihna, Micheluzzi, Vrlovec, (Kreševič) Tavčer, Leben. (Rezerve Štolfa II. in vsi drugi.)
Ob 11. uri in pol vsi Adrijaši in Adrijašice na
določenem mestu!
Savez Sodnikov
Namesto g. Pavloviča sodi finale Adria-Prosveta g. Kravos.
D. K. N. Tommaseo
Danes ob 17. uri športni in 19. uri reden sestanek. Udeležba obvezna. — Odbor.
Iz t atlaškega dnevnika.
Zasebzuca Josipina Bertozzo, doma iz Reke, je predvčerajšnjim javila orožnikom na glavni postaji, da ji je v vlaku, s katerim se je hotela odpeljati domov, zmanjkala ročna torbica z zneskom 70 lir in raznimi listin?™*- torbico je bila položila na sedež	j, ko je črez kratek čas
hote'-	je vozni listek, je ni več
našla, j^euvomno je bil med potniki, ki so se nahajali v istem kupeiu, kak uzmo-vič, ki je izrabil ugodno priliko.
—	Ko se je zasebnica Ana Ghersich, stanujoča v Rocolu št. 640, predvčerajšif^Tm vrnila po parurni odsgtnosti domov, se ji je precej Čudno zdelo, da je njena služkinja, 20-letna Karolina Krasna, izginila. Sprva je gospa menila, da je služkinja šla z doma po kakem opravku, pa da ji je o tem pozabila omeniti. Minilo je več ur in začelo se je 2e n očiti, a dekleta ni bilo od nikoder. Končno je Gherdarsicheva začela nekaj sumiti; pogledala je predalt pri mizi, v katerem je hranila znesek 350 lir. Predalo je bik) prazno. Ko je nato pogledala še v omaro, je ugotovila, da je zmanj> kala nova svilena obleka in razno fino perilo. Ob tej ugotovitvi je Gherdarsicheva na mah uganila, zakaj je Krasna tako na tihem izginila. Podala se je na bližnji policijski komisarijat in tam naznanila nezvesto služkinjo.
—	Ker je osumljen, da je preteklega septembra ukradel Iranu Pangas v Na-brežini kolo, vredno 400 lir, je bil predvčerajšnjim aretiran v našem mestu delavec Ivan Cič, stanujoč v ul. Chiozza št. 37.
vidnostjo, nesreča je hotela, da je granata iu žalostnih prometnih zvez, ker naši razpočila in ga težko ranila na levi nogi. j Kožbanci ne morejo popravljati niti tistih Tovariši so mu takoj priskočili na pomoč; j sedaj tako zanemarjenih cest, ki jih imajo
ko so se pa prepričali, kako nevarna je rana, so ga takoj spravili s kamjonon v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so mu operirali nogo.
Požar.	j
V noči na četrtek je okrog 2. ure začel I goreti senik v ulici Barca (pri malih Ro- j j[ah), last posestnika Dominika Šavrina.
do našega Vrhovlja, do Senika ali pa po Kožbanščekovi dolini do Miklavčiča. / Revno je naše gospodarsko življenje, a to večinoma le radi tega, ker nimamo najmanjšega smisla za skupno zadružno delo. Ali bi bilo pri nas nemogoče poklicati v življenje navadno zadružno mlekarnico, kjer bi dnevno vnovčevali svoje mleko?
dujejo v gospodarskem oziru. Cerkljani in sploh naši Gorjani črpajo vso svojo gospodarsko moč iz zadružnega mlekarstva, kateremu je naravna posledica izboljšanje živinoreje. Kaj bi vsi kožbanski gospodarji ne mogli zgraditi ob potoku pri Miklav-čiču zadružne mlekarnice, ki bi vsaj deloma odgovarjala strokovnim zahtevam in	A	- -
ako ne bi mogli prodajati mleka v bližnja	„/oidclavca sPrcjme takoj A. Vremec,
mesta, bi se lotili sirarstva, ki daje našim uPcine st-	1212
Gorjanom, pa tudi Kraševcem, mnogo lepih in stalnih dohodkov. Razmišljajte to,
Tržaško sodišče
Iz tržaškega življenja
Žrtev nerodnega kolesarja
Ko se je 56-letna kmetica Alojzija Štoka, doma iz Krajne vasi pri Skopem, včeraj predpoldne vračala v družbi neke znanke iz mesta domov, je v bližini openske postaje privozil za njo neki kolesar ter se s-tako silo zaletel vanjo, da je reva pri padcu obležala nezavestna; zadobila je nevarne poškodbe na raznih delih telesa, posebno po glavi; poleg drugega si je pre-
Radi
Krusli Maksimiljan, Mungerli Egidij in Babuder Ivan so obdolženi tatvine na
škodo Cernigoja, znanega pekovskega mojstra v Trstu. Mungerli je namreč pošiljal svojega vajenca v pekarno Cernigoja po noči po moko, Černigojev vajenec Babuder pa jo je izročal Krusliju. Gre za okoli 70 kg moke. Obtoženi se branijo s tem, da si je Mungerli le izposojal moko od Cernigoja, toda brez vednosti poslednjega. Mungerli je bil obsojen na 4 mesece in 20 dni, Babuder istotako, a Krusli je dobil 3 mena ece pogojnega zapora.
Za 1&J09 lir obdelanega lesa.
Zopet ena pretiranih obtožnic — sam gospodar, t. j. oškodovani je izjavil, da je bilo ukradeno blago vredno približno 500 lir. Gre za skupno tatvino na škodo znanega ribjetržca Ruggero Naccari. Neki Bel-lini in neki Pilepić sta prodala za svoj račun trgovki s sadjem Pegan Fani okrog 400 kg desk za izdelavo ribjih zabojev. Ker je bilo nekaj lesa zaznamenovanega, se je imenovana obrnila do znanega ji lastnika, ki je spoznal les za svojega in naznanil stvar oblastvom. Bellini, ki je bil poslovodja pri izdelavi imenovanih zabojev, v službi Ruggera Naccari, je pri ob-obravnavi zavračal vso krivdo na Pile-pića, ta je obratno dokazoval del odgovornosti Bellinija pri nečednem poslu. Branila sta obtoženca odv. Zennaro in Berton. Sodišče je obsodilo Bellinija na 4 mesece in 10 dni ter Pilepića na 2 meseca 10 dni — oba pogojno.
Zlata verižica s priveskom.
Crc Marija, 21-letno dekle, je obtožena tatvine na škodo svoje gospodinje. Ukradla je poslednji zlato verižico s priveskom v skupni vrednosti 70 lir. Marija se izgovarja, da je verižico kupila v neki zlatarni v ul. Cavana, priznava pa, da iste zlatarn^ ni mogla najti, ko sta jo spremljala brigadir in gospodinja, da ugotove njeno nedolžnost. Zato je njena trditev padla in le radi dejstva, da obtoženka še ni bila proj kaznovana, je bila ona za to tavino obsojena na 6 mesecev zapora, toda pogojno.
Sosedje so se na klice na pomoč takoj bl	izboljšalo našo živinorejo, kj,
vzbudili, prišli so pa tudi mestni ognje-i 5°	^avm vir naših gospo-
gasci, ki pa niso mogli drugega napraviti, barskih dohodkov. Saj je v naših raztre-kakor da so omejili ogenj. Zubelj je uničil 55 kvintalov sena, 4, kv. slame in 4 kv. žita, zraven tega je poškodoval tudi poslopje. Škoda je precejšnja. Vzrok se ni mogel ugotoviti.
SLAP PRI VIPAVI
Nusdorfer Josip je opazil pred par dnevi, da mu je bila zločinska roka porezala v vinogradu kakih 30 trt. Naznanil je zadevo karabinerjem, ki so poizvedovali in naznanili brata Nusdorfer Alojzija in Filipa oblasti kot osumljena storilca. Govori se, da sta storila to iz maščevanja. Posestnik Nusdorfer Josip zaznamuje približno 300 lir Škode.
S KRASA Plesna nori] a.
Z veseljem smo pozdravili vest, da se je gorifika podprelektura .odločila proti plesom in da plesov ne bo več dovoljevala
A žalibog smo se morali prepričati, da se dovoljujejo tudi izjeme, kajti v nedeljo dne 1. t. m. smo imeli priliko občudovati v mali vasici Tubi je pri Velik emdolu, kako se je vrtelo mlado in staro po brjarju in kako je stalo mlado in staro ob brjarju in čakalo, kdaj pride na vrsto. Po ženskih oblekah sodeč, bi mislil človek, da opazuje kak javni ples v mestu in ne v Tubljah. Poudarjam, da so prav tako kakor mladina noreli tudi starejši, 50, 60 let stari možakarji in poskušali gibčnost svojih nog. Ko je začelo nekoliko deževati in je silila mladina pod streho, so vztrajali starejši plesalci in premotili še mladino, da je osta^ la in norela po brjarju. Kjer se pleše, se pije, in kjer se pije, se opije. V pijanosti pa postane človek nedostojen, same grde besede so ga. Drugi dan po plesu se ple-savci še hvalijo, koliko so zapravili, tretji dan se pa že jezijo, da je življenje tako drago, da ni mogoče izhajati, da je davkar le prevečkrat v hiši, hudujejo se na štacu-narja, ki jim ne da več na upanje, na Čevljarja, ki jim je prinesel račun za 100 lir. Vse naj vrat pocitra! Ali vsega tega niste v nedeljo nit vedeli, ko ste metali v svojem bahaškem ponosu denarnico po mizi in vpili, da vam ni nič za par tisočakov? Kako neumna bab arija, če se človek dva dni pozneje že boji za vsak vinar. — Spametujte sel Sedaj ni čas za tako neumestno in brezplodno veseljačenje! Za denar,-ki ste ga po nepotrebnem razmetali za ples, bl si lahko preskrbeli kake knjige, kak časopis, ki bi vam bil vse leto dober svetovalec, zabaven tovariš in skrben učitelj. Ne jezite se, ko boste brali te moie besede, možato si izprašajte vest in prepričan sem, da mi daste prav! Tedaj bom pa tudi jaz vesel, da mi ne bo več treba kritizirati in godrnjati, marveč da bom mogel tudi hvaliti. — Stari nieir
ČBMl VRH
Letina kaže zelo slabo. Večno deževje ie uničilo vse vprek. Edini pridelek je seno, ki ga je v precejšnji meri in ki ga hitimo spravljati. 2ito je kazalo srednje dobro, a je radi dežja stolčeno k tlorr. fn povaljano. Krompir pričenja radi prevelike moče gniti. Ostalih pridelkov pa itak ne pridelamo obilo. Slabi izgledi se nam odpirajo v bližnjo bodočnost.
Borzna poročali
Trst, 6. avgusta 1926.
0^4Fisterdam H80, Belgija 8G.50, Francija 87.O0, London 144.50, New York 29.60, Španija 450, Švica 585, Atene 33, Ogrska 0.0410, Dunaj 415, Zagreb 52.50.
Vojnoodškodninske obveznice 66.60.
______ U OGLASI
EFBLITZ-SfHnfH Via Fabio FiUi 23< iiouk ia
HUHUlfc JWlWUu prevodi v vseh jezikih. (IJ03
ELIZIK CHJNA. Jako okusen. Vzbuja tečnosl in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6—. Dobiva sc samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42.
1?21
GLTKOL je pravi dobrotnik vseh oi^h ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. Glykol jc splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteiiar.ovieh, Trst Via Ciiu-Kani 42.	__l220
KLAVIR znamke Seifert - Dunaj se proda iz druge roke. Naslov pri goriški upravi.
1208
IZ BRD
Kožbana je zadnja vas v naši pokrajini, kjer ni nikakega prosvetnega, zadružnega niti najskromnejSega gospodarskega dela. Sramujem se skoraj te izjave, ker sem deloma kožbanski rojak, a spoznavanje sa-
kožbanski gospodarji, sami, povabite stro-kovnjaka-predavatelja in treznega zadružnika, da postanejo te moje besede — meso, ki osreči vse vaše družine.
Žalostna resnica je tudi, da nimamo v Kožbani nikake živinske zavarovalnice. Kolika nesreča zadene našega kmetica, ako mu izgine iz hleva kravica, ali pa ako se mu zlomi voliček nogo na paši, kar se je zgodilo že večkrat. Po vseh vaseh naže dežele so slične zavarovalnice, katere vo-* dijo domačini sami brez posebnega knjigovodstva na popolnoma domač zadružni način.
Marsikdo bi izboljšal svoje gospodarsko stanje z majhnim umnim čebelarstvom, saj so ti kožbanski grički kar ustvarjenj za to prijetno nedeljsko gospodarsko delo, ki ne povzroča nikomur posebnega truda. Saj smo videli v Seniku urednika »Gospodarskega Vestmka», kako je delal vsako nedeljo pri svojem vzornem čebelnjaku in z veseljem poučeval s strokovnimi predavanji v tej važni panogi našega narodnega gospodarstva.
Razmišljajmo ako bi ne bilo tudi za naše ljudi v Brdih važno vprašanje delitev skupnih zemljišč, kar razburja duhove v mnogih krajih.
Potrebno je pa tudi, da se združijo vsi Kožbanci in njihovi sosedje pri popravljanju občinskih poti. Pritiskajte povsod na vse kljuke, trkajte na vsa vrata, zavih tite sami pikoae in lopate v združenem delu, da popravite svoje steze, razorane klance in razdrte ceste. Županstvo se bo moral p tudi zdramiti k vztrajnemu delu, ker so deloma tudi slabe ceste in prometne zveze krive naše prosvetne, zadružne in gospodarske revščine.
Pohiteli da bi zadružni delavci v ta naša skrajna Brda, poučili našega kmeta u-mnega mlekarstva, živinoreje, sadjereje, sviloreje itd., povedali naj bi našim ljudem nekoliko o zadružnem vnovčevanju poljskih pridelkov in bodimo prepričani, da bi se tudi naši najbolj zapadni Brici vzbudili k živahnemu prosvetnemu, zadružnemu in gospodarskemu delti. To pa želimo vsi, po tem hrepenimo vsi, ki ljubimo svojo zemljo in svoje ljudi.
Brlc-kolesar.
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, slovensko. Slavec, Via Gkilia 29.
Govori 1164
hišo z 29 stanovanji, velik vrt, L 160.000; hišo z 18 stanovanji, 9 prodajalen, L 160.000; : hišo z 10 stanovanji L 59.000; hišo s 7 stanovanji in majhnim vrtom L 50.0C0.
Vila v Portorose se lamenja s stavbo v Tr^tu, Cene dogovorne. Posredovalci izključeni.
LODOVICO ROTH,
upravitelj in sodni delegat. Trst, Via detristrin 12/1. Uradne ure od I. do 3.	(843}
Razne zanimivosti
Tiskarno „EM" v Trstu
registrovana zadruga z omejenim jamsivom vabi na
redni občni zbor
ki se bo vršil v drugem sklicp.nju
dne 20. avgusta 1926 ob 8. uri zvečer v prostorih tiskarne „Edinost" v Trstu
s sledečim dnevnim redom:
1.	Predložitev računov za leto 1925.
2.	Pfedlog o razdelitvi čistega dobička in sklepanju o tem.
3.	Volitev načelništva.
4.	Volitev nadzorništva.
5.	Slučajnosti.
V TRSTU, 6. avgusta 1926.
NAĆELNIŠTVO. Opomba. Ker je ta občni zbor sklican v drugič radi nesklepčnosti občnega zbora sklicanega na dan 6. t. m., bo sklepčen ob vsakem številu udeležencev.
f€H@NE
plačuje vedno par cent, več kot drugi
ALOJZU PGUff, Piczzn Garlfeaidl 2
s-.2 prvo nadstropje
Pa lit? aa naslov.'	Pazit« na naslov'
— Zadeva generala Gajde noče biti končana, postaja celo vedno bolj ostra, ke;-prehaja z vojaškega okoliša na političn: Opozicijonalne stranke, narodni demokrr ti, fašisti, agrarci, obrtna stranka in sk vaški ljudskostrankarji so imeli že ve skupnih sestankov za ustanovitev m: Ščanskega bloka, ki bi ga naj vodil genr ral Gaj da in ki bi naj strmoglavil sed vladajoči socijalni blok. Vladni listi por čajo, da so sklenili fašisti celo tajno p* godbo z Madžarsko, ki bi naj ne dela-
^'^O plačuje po višjih ccnah nego vsak drugi
M. 204troas&8 ilate kDiaJa Aftbert Povh
trst« Via Mani nI 4 S	41

Vesti Iz Istre
MAČEOUE
Veselico, ki bi se morala vršiti preteklo1 nedeljo, priredi naše bralno in pevsko društvo «Primorsko» prihodnjo nedeljo, 8. t. m., ob 4. uri popoldne. Ker ni ta dan v bližini nikake prireditve, pričakujemo obilne
IIHAIAKVIA CtvamaJ ••	.	Ti.li'___ * —
PODLISTEK_
JULBS VERNE:	(90}
Skrivnostni otok
«Da so na otoku Taboru, ni bilo dvoma,
ker po najnovejSib zemljevidih ni bilo v tem delu Tihega oceana med Novo Zelandijo in zapadno obalo južne Amerike nobenega drugega otoka.
Pritrdili to ladjo, kolikor so bolje mogli, tako da je ni mogla oseka odnesti, nato so Pencroff in tovariša stopili dobro oboroženi na suho ter se napotili proti vrhu kakih tristo Čevljev visokega hriba, ki se je dvigal v daljavi pol milje.
«S tega griča, je dejal Gadeon Spilett, bomo brez dvoma pregledali otok, kar nam bo olajšalo "^VUjnn raziskovanja.
—	To se pravi, j« odgovoril Harbert, da hočemo isto, kar je hotel Cir Smfth, ko nag je peljal na Franklinovo goro.
—	Prav isto, je rekel poročevalec; to je tudi edino pravilno ravnanje.*
Med pogovorom so Šli raziskovalci ob robu travnika, ki se je končal šele ob
Inii^ 1	Stf.ani , - Zdi se tudi, da je neobljudena, je pri-
imka so slišali lomljenje suhljadi in šu- \ stavil poročevalec	J ' J p
menje dolge trave, iz česar so sklepali, da
so v gozdu plašne živali; nič ni Še kazalo
banjo. Nesrečna ženska >e bila »reneliana deklamacija.- Ul cieco.: 811. Aliat: «IW	^SSh lartnfc ^fafotaB SS
da bi bil otok obljuden
Pencroff, Harbert in Gedeon Spilett so prišli do vznožja griča in v nekaj minutah
so bili na vrhu, od koder so mogli pregledati obzorje na vse strani.
Bili so res na otoku, ki je meril v obsegu komaj šest milj. Obrežje je imelo malo izboklin, a oblika otoka je bila jajčasto podolgovata. Okrog in okrog se je raztezalo popolnoma pusto morje do meja obzorja; ne zemlje, ne jadra nikjer!
Otok je bil povsod z gozdom zaraščen, zato ni nudil tistega prijetnega pogleda, kaor otok Lincoln, kjer so se divje in nerodovitne pokrajine vrstile z rodovitnimi in bogatimi. Ta se je vse zlilo v enakomerno zeleno maso, iz katere so se neznatno dvigali dva ali trije griči V Arinsko smer otoka se je vil črez velik travnik majhen potok in se v ozki strugi izlival na zapadnem obrežju v morje.
«Ta zemlja je precej omejena, je dejal Harbert.
— Da, je pritrdil Fancrotff, za nas je bila
— Res je, je odgovoril Harbert, nikjer ni sledu o kakem človeku.
— Stopimo doli in iščimo ga, je rekel PencrofflM
Mornar se je vrnil z obema tovarišema k obrežju, kjer so zasidrali Bonaventuro. Najprej so nameravali obiti otok ob obali, predno bi se podali v notranjost. Tako bi mogli pregledati vse točke otoka.
Ob obali je bila pot precej dobra, le na nekaterih mestih so se jim stavile naproti skale, ki so jih z lahkoto obSli. Potniki so korakali v južno smer ter spiašiJi nešte-vilne roje vodnih ptic in črede morskih psov, ki so naglo poskakaii v vodo, ko so videli ljudi.
«Te živali, je rekel poročevalec, prav gotovo niso videle danes prvič človeka, ker se ga boje, zatorej grL ;>oznajo.»
Črez uro hoda so prišli na južni kone& otoka, ki se je koni- ..j v Špičast rt, nato so se obrnili proti severu, hodeč ob zapadnem obrežju, ki je bilo ravno tako peščeno in posejano tu pa tam s skalovjem, kakor prejšnje. Ozadje pa je bilo zaraščeno z gostim drevjem.