TERMOTEHNIKA
VEČ KOT TRGOVINA
S certifikatom ISO 9002 potrjena kakovost.
St. 34 (2506), leto XLVIII • Novo mesto, četrtek, 28. avgusta 1997 • Cena: 200 tolarjev
ISSN 0416-2242
9 770416 224000
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
Staršem v premislek in pogum
Prvi vstop v šolo
Avgustovski dnevi se iztekajo in spet bodo zaživele šole. Med šolarji bo mnogo takih, ki si bodo prvič oprtali torbico in sedli v učilnico.
Se kdaj vprašate, starši, kaj vse se poraja v glavicah vaših malčkov ob tem prelomnem dogodku? So ob tem velikem življenjskem koraku veseli ali prestrašeni? V veliki meri je to odvisno tudi od vas, vašega razmišljanja in odnosa do šole. Šolskemu novincu se odpirajo nove razsežnosti bivanja in ustvarjanja. Vendar je za nemoten vstop v šolo ‘n socializacijo potrebna temeljita priprava. Sicer je zdaj za to že pozno, saj se priprava na vstop v šolo začne že veliko veliko prej. Za to poskrbijo tudi v vrtcu v okviru oddelkov male šole, a tudi vi imate pri tem pomembno vlogo. Vzemite si čas in “obdelajte ” to novost v življenju vaše družine. Skupaj preglejte seznam šolskih potrebščin, prelistajte knjige in delovne zvezke ter skupaj pripravite šolsko torbico. Približajte otrokom šolo kot toplo vzgojno-izobraževalno ustanovo, kjer bodo v družbi prijaznih učiteljev odkrivali resne stvari na sproščen, domiseln in včasih tudi zabaven način. Omogočite svojim otrokom lepa šolska leta, predvsem pa začetek le-teh. Naj bo vstop v šolo prijetna izkušnja za vas in vašega otroka! in še to: Otrok naj (p)ostane središče vašega sveta!
IRENA POTOČAR PAPEŽ
Podpis za belokranjski nov vodovod
Odrešeni skrbi za vodo
METLIKA, ČRNOMELJ, SEMIČ - Vse kaže, da bo projekt “Vodooskrba Bele krajine - projekt regionalnega vodovoda” vendarle zaživel tudi v praksi. Projekt, s katerim se ukvarjajo dve leti, naj bi vse tri belokranjske občine skupaj s koordinatorjem del CRPOV z ministrstva za kmetijstvo uresničile ob sodelovanju šestih ministrstev v približno šestih letih, ko naj bi bilo za primarni regionalni belokranjski vodovod zagotovljenih 3,3 milijarde tolarjev. Prejšnji teden so dogovor o začetku del belokranjskega vodovoda podpisali metliški župan Branko Matkovič, črnomaljski Andrej Fabjan in semiški Janko Bukovec ter vodja CRPOV Teobald Belec.
Gre za dvoje zajetij: Dobliče, nove vrtalne poskuse pa bodo delali na Blatniku v semiški občini. Po sedanjih predvidevanjih bi nova količina vode ob sedanjih zadostovala za vso Belo krajino. Metliški županje povedal, da je le kmetijsko ministrstvo zagotovilo iz letošnjega proračuna dobrih 46 milijonov tolarjev in letos bi radi za vodovod porabili 53 milijonov državnega denarja.
Novoteks seje srečal z Abrahamom
Od nekdaj mogočnega Novoteksa je ostala le firma Novoteks Tkanina, kije največje primarno tekstilno podjetje v Sloveniji - 500 zaposlenih, 2 milijona m tkanin
NOVO MESTO - Novo mesto ima dolgo tekstilno tradicijo. Že pred drugo svetovno vojno so imeli Jože Povh, Ivan Medic in Jože Penca tu svoje tekstilne tovarne, iz katerih je po vojni nastal Novoteks. Ta tekstilna in konfekcijska tovarna, od katere ustanovitve prav te dni poteka 50 let, je bila lep čas motor razvoja v Novem mestu in širši okolici.
Od 135 delavcev, kolikor jih je bilo pred 50-imi leti, je v najboljših letih imelo delo v tej tovarni celo 2.500 (judi.

L. M.
- j
LEPA DIRKA NA GORJANCIH - Množičen obisk gledalcev in gladko izpeljana prireditev brez hujših nesreč in prekinitev, nov rekord proge in zmaga domačega tekmovalca v pokalu clio so osnovne značilnosti letošnje gorsko hitrostne avtomobilistične dirke na Gorjancih. Tudi tokrat se je z domačimi ovinki in konkurenti spopadel Matjaž Tomlje, ki zadnja leta razen na Gorjancih le redko nastopi na kateri izmed dirk. S sposojenim audijem A4 je bil prvi favorit v skupni uvrstitvi turističnih avtomobilov, a ga je na poti do zmage zaustavila smola, saj mu je že na štartu prve vožnje ugasnil motor, je pa zato v ovinek v Koroški vasi (na sliki) zapeljal še posebno hitro. (Foto: I. Vidmar)
Voda zastonj ■ z dodatkom bakterij
Z nestrokovno vzdrževanimi vaškimi vodovodi bo treba nekaj ukreniti - Prisotne bakterije fekalnega izvora in pesticidi - Izjava dr. Dušana Harlanderja
NOVO MESTO - Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto je v prvi polovici letošnjega leta odvzel že približno 500 vzorcev vode iz javnih vodovodov, s katerimi upravlja novomeško Javno podjetje Komunala. Približno polovica teh vzorcev je bila oporečnih že na zajetjih. S kondi-cioniranjem se kakovost vode izboljša, vendar je še vedno okrog 12 odstotkov vzorcev iz omrežij neprimernih.
Kdor seje veter, žanje vihar
“Papež je rekel, da nas 'ma rad, a nam je poslal tega zadrtega klerikalca Rodeta!” Te nedvomno surove besede na slovenskem nacionalnem radiu v petek zjutraj gotovo ne bi bile izrečene, če ne bi bilo povoda zanje. Akcija rodi reakcijo. Kdor seje veter, žanje vihar.
Dr. Franc Rode, novi slovenski metropolit, je vsestransko, razgledana, močna in avtoritativna ter spoštovanja vredna osebnost, za katerega pa bi žal težko rekli, da je človek dialoga, strpnosti in sprave, ki jo tako potrebujemo, a smo najbrž vse dlje od nje. V svojih javnih nastopih, predvsem pa enostranskih političnih ocenah, ki jih vpleta vanje, ljudi vznemirja - in to ne samo neverujoče. Vznemirja jih ne te z vsebino povedanega, z napovedjo pro'grama drugačne, nekoncilske in bojujoče se Cerkve, temveč celo z obliko dikcije. Govori jasno in brezpriziv-no, z neobičajno samozavestjo, neomajnostjo in samogotovostjo, brez trohice intelektualnega dvoma in kot izključen posestnik resnice, kar meji ža na napuh. Mi uboge reve, verne in neverne, pa smo o stvareh sveta tako polni negotovosti in dvomov!
Dr. Rode vznemirja in celo iritira slovensko javnost z neznosno lahkostjo, s katero ocenjuje stanje slovenske demokracije in njenih demokratičnih ustanov, predvsem njene ustave, o kateri je tako čustveno spregovoril v svojem programskem govoru na Brezjah (več o tem na 14. strani). Slovensko ustavo so sprejeli z veliko večino na svobodnih demokratičnih volitvah izvoljeni poslanci (večino je imel Demos) in je ni moč tako napadati, zlasti ne s strani cerkvenega dostojanstvenika, ki na svoj položaj ni bil izvoljen ne po večinskem in ne po proporcialnem sistemu, niti ne po kombinaciji obeh.
MARJAN LEGAN

Večina vodnih zajetij je kraške-ga značaja, ki je pod močnimi vplivi iz površja, ob večjih deževjih pa se rada kali. Bakteriološko oporečnost najpogosteje povzroča povišano število bakterij, še posebej pa vzbuja skrb to, da so občasno prisotne tudi koliformne bakterije fekalnega porekla (lani je bilo približno 9 odst. takšnih vzorcev), ki povzročajo črevesna obolenja. Uporabniki biološko neprimernih vod so na običajne klice že kar navajeni, zlasti v turistični sezoni pa te povzročajo preglavice turistom, zato je takrat nevarnost pojavljanja nalezljivih bolezni večja. Kemične preiskave so pokazale, da voda v glavnem ni obremenjena s pesticidi, težkimi kovinami, topili ali čim drugim. Občasno se zaradi večjih nalivov pojavlja motnost vode ali pa povečana koncentracija prostega preostanka klora.
Skrb zbujajoča pa je kakovost vode v vodovodih, s katerimi upravljajo krajevne skupnosti oz. vaški odbori; takih je v novomeški občini še 13. Voda iz vaških vodovodov je pravilom zastonj in največkrat okužena z bakterijami. Letos je Zavod, ki opravlja nadzor nad njimi enkrat letno, odkril celo primer povišane koncentracije
pesticidov v pitni vodi. Teh tudi prejšnja leta v vaških vodovodih ni manjkalo. Njihova koncentracija sicer ni bila nad dovoljeno, vendar je znano, da pesticidi tudi v nižjih koncentracijah ne koristijo zdravju.
“Novi pravilnik o pitnih vodah zahteva pregled vaških vodovodov najmanj štirikrat letno in tu se bodo pojavili spet dodatni problemi, ker bo potrebno pridobiti štirikrat več denarja. Skupaj z občino in Komunalo si močno prizadevamo, da bi vaški vodovo,-di prešli v upravljanje komunalnih podjetij, ki pa s prevzemom veliko tvegajo, ker so sistemi zelo slabo vzdrževani in lahko za komunalno podjetje pomenijo veliko izgubo,” pravi direktor Zavoda za zdravstveno varstvo dr. Dušan Harlander.	„ . „
D. ŽAGAR
GIMNAZIJCI POUK V ŠOLSKEM CENTRU
NOVO MESTO - Gimnazija Novo mesto obvešča dijake, da se pouk prične v ponedeljek, 1. septembra, ob 14. uri v Šolskem centru Novo mesto na Šegovi 112.
VREME
Jutri bodo padavine in nevihte, v soboto in nedeljo pa bo sončno,vendar ne več tako vroče vreme.
Milena Kramar Žnidar
Imeli so predilnico v Metliki, konfekcijski obrat v Vinici, dva v Bosni, številne trgovine, ustanovili so tovarno Strešnik v Dobruški vasi. Sčasoma pa je šlo vse navzdol in od nekdaj mogočnega Novoteksa je danes ostala le firma Novoteks Tkanina, v okviru katere je tudi metliška predilnica. Zaposlenih je 500 ljudi, od tega v Metliki 130.Novoteks Tkanina je največje slovensko podjetje za proizvodnjo volnene preje in tkanin za vrhnja oblačila. Da se primarni tekstilni industriji v Sloveniji res ni pisalo lepo, govori tudi podatek, da je v zadnjih sedmih letih ta branža izgubila več kot 60
(Nadaljevanje na 2. strani)
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
Paič
Krška vas ® 0608/59-059 Novo mesto ® 068/21-123
s?
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. ' ' PE NOVO MESTO
Posredujemo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi
*	Upravljamo s finančnim premoženjem
*	BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija)
® 068/342-410
BRIGITA BUBALONOVA MISS KOLPE - KUPE 1997-Regionalna radijska postaja Studio D in radio Karlovac sta v petek v campu v Vinici pripravila skupno turistično prireditev Miss Kolpe - Kupe, ki si jo je ogledalo skoraj 2000 obiskovalcev z obeh strani te mejne reke. To je po petih letih spet srečanje prebivalcev z obeh strani. Med obiskovalci je bila kot predsednica strokovne komisije tudi slovenska atletinja Alenka Bikar. V prijetnem vzdušju ob igranju ansambla Plava noč iz Karlovca, narodno-zabavnega ansambla Vasovalci izAdlešičev ter karlovškega pevca Atena Slavice se je predstavilo deset lepotic. Desetčlanska strokovna komisija ni imela lahkega dela. Nova miss Kolpe 1997je postala 17-letna Brigita Bubalo iz Zagreba, prva spremljevalka 17-letna Anita Šobar iz Črnomlja, druga spremljevalka pa 18-letna Vesna Martinovič iz Zagreba. Organizatorji so sklenili, da bodo taka in podobna srečanja postala tradicionalna. Prireditev pa bo vsako leto v drugi državi. (Jože Stegne, foto: Gorše)
i= zavarovalnica trigl
OE NOVO MESTO
av VARNA POT V ŠOLO
NEZGODNO ZAVAROVANJE OTROK,/
Živimo slabše kot lani?
Tisti, ki so ob osamosvojitvi mislili, da bo za umiritev ravni
gajanje Evropski zvezi. Nič dobrega se ne piše kmetijstvu, pa tudi razmere v našem gospodarstvu so, če odmislimo nekaj svetlih izjem, slabe. Brezposelnost je visoka, vzbujajoče pa je dejstvo, da je ta vse večja med mladimi, ki po končani šoli ostanejo pred zaprtimi vrati delodajalcev, ki običajno zahtevajo delovne izkušnje. Pomemben pečat življenjskemu standardu Slovencev dajejo tudi slovenski politiki, ki se namesto s stabi-i.-_!—:— j—i--------..i----------------^joz medstrankar-
arzavljani težko verjamemo trditvam in obljubam o enomestni letni inflaciji, saj se lahko o višjih cenah prepričujemo iz dneva v dan. Celo nujne življenjske potrebščine so vse dražje, tako da precejšen delež državljanov vse težje povezuje konec meseca z začetkom novega in ne razmišlja o tem, da bi kaj denarja namenili za kak priboljšek. V nedavni anketi enega od slovenskih dnevnikov je le desetina vprašanih ocenila, da letos živi bolje kot leto prej, dobra polovica bistvenih razlik v sVojem življenjskem standardu ni opazila, kar tretjina pa jih živi slabše. In kako živimo pri nas?
ZEMIR BEGIČ, direktor Pivovarne Gusar iz Semiča: “Sam dobro živim in sem kar zadovoljen. Zanimivo se mi zdi opazovati ljudi, po njihovem standardu se giblje obisk tudi pri nas - na primer ko je plača, je gostilna polna, ostale dneve v mesecu manj. Menim, da ljudje pri nas kar solidno živijo, vsak si kaj pridela doma.”
NUŠKA ABRAM, kmetica z Dobrave pri Kostanjevici: “Standard se v primerjavi z lanskim letom ni spremenil, je pa precej odvisen od
A
I#****
•'srsč'
tega —1--------
jo, celo država jim je naklonjena. Na življenje nas kmetov močno vplivajo tudi cene in trg: reproma-terial je vse dražji, cene pridelkov pa so nižje.”
IVANKA ČERNJAK iz Špeharjev pri Vinici, članica TD Sinji Vrh: “Od osamosvojitve Slovenije se je življenjski standard pri nas znižal. Čeprav je v ustavi zapisano, da smo socialna država, mnogi ljudje živijo siromašneje kot so, vse več pa je tudi brezobzirnosti. Menim, da na dolgi rok talca država ne bo uspevala.”
JOŽA ILC, snažilka v Velikih Laščah: “Vsako leto je slabše. Plače so majhne, delati pa je treba vedno več. Za našo 4-člansko družino bo treba za zimo kupiti tovornjak drv in še kurilno olje. Ne držijo trditve, da so cene porastle za 9 odstotkov, saj seje občutno bolj podražil kruh, olje je poskočilo v kratkem iz 185 na 210 tolarjev za liter in podobno.”
MILKA MAROLT, prodajalka v trgovini v Vidmu-Dobrepolje: “Po moji oceni živimo letos približno tako dobro, kot smo živeli lani. Za šolo bomo imeli letos nekoliko več izdatkov, saj smo imeli lani enega šolarja, letos pa bosta dva. Vse, kar je bistveno za življenje, se je manj ali bolj podražilo. Mi imamo sicer kmetijo, a je kljub temu treba še marsikaj kupiti/’
MILAN KREAČIČ, komercialni tehnik iz Velikih Malenc: “Stanje se v zadnjem letu ni kaj dosti spremenilo na slabše, na boljše pa tudi ne. Vse skupaj se še vedno vrti v nekem začaranem krogu. Mladi še vedno ne vidijo prave perspektive. Ne vem, če je temu kriv^ vladna politika ali kaj. Ko bi ne bilo sive ekonomije, bi bil standard dosti nižji, tako pa se nekako le živi.”
JANEZ ŠMIT, voznik z Zigr-
pač padel, ker je draginja vse večja. In če se že mi, ki smo še zaposleni, tako pogovarjamo, kaj porečejo Šele oni, ki nimajo več zaposlitve in so tako rekoč na cesti, a ne po svoji krivdi in zaman iščejo novo delovno mesto!?”
FRANC ROZMAN, upokojenec iz Cirnika pri Mirni: “Zase ne bi mogel reči, da kaj občutim na svoji koži, da bi se letos slabše živelo kot lani v tem času, ko pa se pogo-
jim pritrdil, da smo prej živeli boljše, čeprav moram znova poudariti, da niti slučajno nisem socialno ogrožen, ker pač prejemki ne dohitevajo inflacije!”
JELKA SENIČAR iz Praproč pri Straži: “Mislim, da letos živimo težje kot lani. Možje v službi pri Pionirju, kjer je delo iz dneva v dan bolj negotovo, jaz pa sem že pet let doma na kmetiji, kjer pa je zaslužek še bolj negotov. Poleg nizkih cen, tistega kar prodamo, je kmet prepuščen še na milost in nemilost vremenu, ki je kakršno je, vendar življenjski stroški zaradi tega niso manjši.”
Letošnje jemejevo še bolj bogato
(Nadaljevanje s 1. strani)
odst. zaposlenih in proizvodnje.
“Naše podjetje je leta 1991 vstopilo v novo življenje popolnoma zadolženo, brez jugoslovanskega trga, kije včasih pomenil 60 odst. vsega trga, bili smo tik pred stečajem,” pripoveduje direktorica mag. Milena Kramar Žnidar. Da bi se obubožano podjetje izognilo stečaju in likvidaciji, so začeli postopek prisilne poravnave z upniki, v katerem so del terjatev spremenili v delež upnikov v podjetju, del pa v dolgoročne kredite. Od 1.300 v letu 1990 se je število zaposlenih zmanjšalo na sedanjih 500.
Pred nedavnim so se borili za golo preživetje, danes pa že bolj smelo gledajo v prihodnost. 500 zaposlenih, od katerih je 60 odst. žensk, proizvede 2 milijona metrov tkanin, 80 odst. proizvodnje izvozijo, večino v Ameriko, letni promet pa znaša 25 milijonov mark. “Naše podjetje ima določene prednosti pred ostro konkurenco, žal pa te hitro izginjajo zaradi naraščanja stroškov dela in kapitala. Postati pa hočemo sodobno uspešno podjetje za proizvodnjo volnenih tkanin višjega kakovostnega razreda, prilagojeno za proizvodnjo manjših serij,” pravi Kramarjeva.
Da bo Novoteks Tkanina lahko dosegla svoje strateške cilje, je nujna tehnološka posodobitev, odprodaja nepotrebnega premoženja, zmanjševanje stroškov, razvijanje novih proizvodov itd. “V naslednjem obdobju predvidevamo za 4 milijone mark novih investicij, s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja pa naj bi iztržili okoli 3 milijone mark,” napoveduje direktorica. Radi bi tudi zmanjšali tržni delež Amerike, kamor naj bi potem izvažali okoli 60 odst. proizvodnje namesto sedanjih skoraj 80 odst., povečali jra naj bi prodajo na evropske trge in v države bivše Jugoslavije, s tem pa tudi dohodkovnost izvoza. “V dveh do petih letih moramo izdelovati 70 odst. proizvodov višjega kakovostnega razreda,” je še dodala Milena Kramar Žnidar.
A. BARTELJ
Prireditve v počastitev občinskega praznika so trajale štiri dni - Podelili so prva šentjernejska občinska priznanja - Častni občan občine je postal Miloš Kovačič
ŠENTJERNEJ - Šentjernejčani so letos že tretjič zapovrstjo praznovali svoj občinski praznik na jemejevo. Uidi tokrat so pripravili več prireditev, ki so se začele že v četrtek in se zaključile z družabnim srečanjem pri cerkvi v nedeljo dopoldan. Na osrednji prireditvi minulo soboto, ki se je odvijala na prireditvenem prostoru pred občinsko stavbo, so člani šentjernejskega turističnega društva pripravili bogat program. Letos prvič so podelili tudi občinska priznanja.
Že peto jemejevo po vrsti se je začelo minuli četrtek zvečer z orgelskim koncertom v farni cerkvi, v petek so potekala športna tekmovanja; teniški turnir za pokal
• Na osrednji prireditvi so najprej podelili priznanja najboljšim oračem v regijskem tekmovanju. Prvo mesto je zasedel Janez Miklič iz Gorenjih Kamene, drugi pa je bil Alojz Kužnik s Podlisca pri Dobrniču. Kasneje pa so podelili prva občinska priznanja šentjer-nejske občine. Naziv častnega občana šentjernejske občine so podelili Krkinemu generalnemu direktorju Milošu Kovačiču, priznanji občine Šentjernej pa atletu Jožetu Vrtačiču za dosežene uspehe in Lini Švalj za dolgoletno igranje orgel v šentjernejski cerkvi in vodenje cerkvenega moškega in mešanega pevskega zbora. Spominsko plaketo občine so podelili Anici Kos, kraljici cvička, za promocijo Šentjerneja in cvička. Dekanu Antonu Tbpinu pa so podelili priznanje župana za deset let uspešnega delovanja v šentjernejski fari.
šentjernejskega turističnega društva, finalni turnir v malem nogometu za pokal šentjernejske občine, otvoritev pletarske pešpoti, tek po ulicah Šentjerneja za vse kategorije, zvečer pa so tekmovanja zaključili s slavnostnim koncertom šentjernejskega pihalnega orkestra in podelitvijo priznanj in pokalov najboljšim športnikom in ekipam. V soboto so praznični dan začeli z Jernejevim sejmom, sledil je nastop godbe iz Polčan, dopoldan pa se je na Draškovcu
NAŠI NAROČNIKI NA VRŠIČU - V soboto smo na tradicionalni izlet Dolenjskega lista in turistične agencije Mana peljali 50 naročnikov. Prvi postanek je bil na Vršiču, odkoder smo peš krenili do Poštarskega doma, se nato spustili do Trente in si ogledali muzej Triglavskega narodnega parka ter pot nadaljevali po dolini Soče. Izlet je vodil Tomaž Dobovšek, za prijetno vzdušje so poskrbeli izletniki sami. Naslednji izlet bo konec septembra. (Foto: Majda Luzar)
.

začelo tudi regijsko tekmovanje oračev, kjer so se pomerili orači iz trebanjske, novomeške, šentjernejske in škocjanske občine.
Po slavnostni seji seje ob 17. uri začela povorka šentjernejskih društev, potem pa je turistično društvo pripravilo na prireditvenem prostoru predstavitev kovaštva, lončarstva, žganjekuhe, krovstva in kmečkih opravil pod naslovom Od zrna do kruha ter degustacijo šentjernejskih vin. Množico ljudi, samo v soboto je bilo na prireditvi okrog 3.000 obiskovalcev, je v nagovoru pozdravil šentjernejski podžupan Jože Krasna, prebrali pa so tudi govor župana
ATLAS REKE KOLPE
KOČEVJE - Pred kratkim je izšel tudi Atlas reke Kolpe, ki ga je izdelal Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG. Izdajo je financiralo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj in občine, skozi katere teče Kolpa. Gre za celovit prikaz opisnega, slikovnega in kartografskega dela. Namenjen je vsem izletnikom, ljubiteljem voda in gora ter popotnikom z raziskovalno žilico. Atlas je na prireditvi v Dolu predstavila Katja Oven, strokovna sodelavka inštituta FGG.
Franca Hudoklina, ki je bil v soboto skupaj z ekipo šentjernejskih športnikov na finalnih Igrah brez meja na Portugalskem. Župan se je iz Lizbone javil na prireditev preko šentjernejskega radia Kikiriki, ki je deloval za Jernejevo. Ekipa se je s Portugalske, kjer je zasedla predzadnje - 7. mesto, vrnila v nedeljo.
J. DORNIŽ

NA PRIREDITVI SO ŽENSKE ZAMESILE KVAŠENO TESTO -Šentjemejsko turistično drušNo je za Jernejevo v soboto pripravilo prikaz kmečkih opravil pod naslovom Od zrna do kruha, sredi prireditvenega prostora so gospodinje zamesile kvašeno testo v mentergi, ki jo je včasih imela vsaka kmečka hiša za peko kruha. Prikazali so tudi mlačev z mlatilnico, ki jo je poganjal dizel motor, in je bila včasih zelo cenjena. (Foto: J. D.)
r
ŽUPNIK PA VLAKO VIČ PELJE PAHORJA - V soboto se je v Dolu zbralo veliko ljudi na celodnevnem družabnem srečanju Prireditev v dolini Kolpe. Prireditev je potrdila usmeritev občine pri posodobitvi cestne infrastrukture ob meji med Dolom in Faro, urejanju telefonskega in elektro-omrežja ter vodovodnih instalacij. Župan Janko Veber je dejal, da jih letos čaka še veliko dela pri urejanju kanalizacije. Člani planinskega društva so na večurni pohod popeljali 70 udeležencev, 40 kolesarjev pa je prevozilo progo med Faro in Dolom. Ob njihovem prihodu so zaigrali člani tamburaške skupine iz Sodevcev, gasilska godba iz Predgrada pa je poskrbela za dobro počutje vseh obiskovalcev. Po odprtju obnovljene ograje na mostu čez potok v Dolu je zbrane nagovoril poslanec državnega zbora in predsednik ZLDS Borut Pahor ter poudaril, da moramo Slovenci ohraniti slovensko podeželje. Zbrane so zabavali še: humorist Vinko Fugina Šlajmer, pevke Nageljna in kočevska skupina Selekcija. Priljubljen starotrški župnik Jože Pavlakovič je s svojim čolnom po Kolpi najprej popeljal Boruta Pahorja (na sliki) in nato še muzikante iz Sodevcev. (Foto: M. Glavonjič)
Ljubljansko pismo
Po novem do dela in kruha - po pogodbi
. Nova zakonodaja
LJUBLJANA - V vladi in njenih ministrstvih pripravljajo zakonodajo, ki naj bi preprečila, da bi brezposelnost {»ostala način življenja desettisočev slovenskih državljanov. Edino pravo zdravilo za zmanjševanje brezposelnosti je gospodarska rast, dolgoročno pa metode, ki temeljijo na usposabljanju in izobraževanju ljudi. Za ureditev delovnih razmerij ima vlada še eno “železo v ognju”: novi zakon o delovnih razmerjih, ki ga pripravlja že nekaj let. O predlogu tega zakona je ekonomsko socialni svet bežno že razpravljal, poglobljeno pa bo v drugi polovici septembra. In kaj o njem ta svet sodi?
Novemu zakonu (njihovim avtorjem) očita, da preveč omejuje delovno razmerje za določen čas, ki bodisi v skupnem seštevku bodisi v enkratnem trajanju ne sme presegati treh let. Prav tako ne predvideva več postopka varstva pravic oziroma pritožbenih postopkov pri delodajalcu. Zaščita delavca bo torej po novem manjša. Novi
zakon obravnava delovno razmerje kot pogodbo, zato je tudi odpoved razmerja v bistvu prekinitev pogodbe med dvema strankama.
Zakonu očitajo tudi to, da ne loči vloge sindikata (sindikalnega zaupnika) in delavskega soupravljanja. Mešanje ni dopustno, saj je svet delavcev organ delavskega soupravljanja, v postopku varovanja obsega pravic delavca pa bi morali biti dejavni le sindikati ali kvečjemu sindikalni zaupniki.
In kdaj lahko pričakujemo novi zakon o delovnih razmerjih? Letos še ne, saj ga morata pred poslanci potrditi še vlada in ekonomsko socialni svet. Zaradi novega zakona o delovnih razmerjih bo potrebno spremeniti tudi nekatere druge predpise, med drugim zakone o kolektivnih pogodbah, zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, minimalni plači, družinskih prejemkih, stavki in tudi zakon o zaposlovanju invalidnih oseb.
In kaj se bo iz vsega skupaj izcimilo? Dobrega manj kot bi želeli (ne)zaposleni. Sindikalni prvaki Boris Mazalin, Dušan Semolič, France Tomšič, Dušan Rebolj, Rastko Plohl in Gregor Miklič so se zato zavzeli, naj bi zakon omogočal tudi postopke pomirjanja, arbitražo in zunaj-sodno obravnavo - da bi v primerih presežkov, prisilne poravnave in stečaja čim manj zadev moralo obravnavti socialno sodišče, kjer se je že doslej nakopičilo ogromno takšnih zadev. VINKO BLATNIK

PODELILI SO OBČINSKA PRIZNANJA - Na letošnjem jernejevem so v Šentjerneju podelili prva občinska priznanja. Poleg tega pa so podelili še priznanje župana, ki ga je prejel njihov dekan Anton Trpin za deset let uspešnega in zavzetega dela v njihovi fari.
Novomeška kronika
SEMAFOR - Semaforski drog na šmihelskem mostu pri lekarni je nekdo, ki je moral biti močan kot bik, pameten pa ravno tako, dobro ukrivil. A luči na njem še vedno delujejo in zaradi tega prometna varnost ni nič ogrožena. Semafor v ločenskem križišču pa stoji čisto pokonci, a kaj, ko se zelena luč za pešce z rdečo izmenjuje tako hitro kot lučke na božičnem dreveščku. Najhitrejši pešci pridejo ob zeleni luči najdlje do sredine prehoda. Naprej pa hodiš na lastno odgovornost.
PLAČILO - Prt spomladanskem čiščenju in pospravljanju so prizadevni domačini iz Cerovega Loga okoli Prežeka iz grmovja m grap izvlekli razno navlako, od starih štedilnikov, pralnih strojev do zavrženih avtomobilov. Vse to so z muko spravili na kup pred grad, da bo komunalcem bolj pri roki, ko bodo ob napovedanem dnevu odvažali kosovne odpadke. Nadebudna novinarka, ki je prosto popoldne izkoristila za izlet v naravo, pa je zgrožena poslikala ta kup s trudom nabrane navlake in ne da bi koga kaj vprašala, domačine v podpisu pod sliko okrcala kot ljudi brez posluha in občutka za zgodovinski spomenik in naravo. Plačilo pa tako!
ZNAMENITOST - Na Jernejevo, šentjernejski občinski praz-nik^ so povabili tudi godbo iz Polčan. Gostje so se na osrednji prireditvi zahvalili predsedniku šentjernejskega turističnega društva Janezu Selaku za prijazno povabilo in lep sprejem in mu izročili darilo, znamenitost njihovega kraja. Ko je Selak pogledal, kaj je dobil, je veselo komentiral: “Saj imajo tako znamenitost kot mi!” Dobil je namreč steklenico vina.
KRAVE - Za Jernejevo je v Šentjerneju deloval Radio Kikiriki in v treh dneh dobil toliko Poslušalcev, kolikor jih kakšen drug nima v celem mesecu. Navdušenje nad lastnim radiom je bilo tako veliko, da se je eden od Poslušalcev pridušal, da odkar deluje Radio Kikiriki, njegove krave dajejo več mleka. Ce Di ta radio poslušali v Ljubljanskih mlekarnah, bi se odkupna cena mleka še znižala...
Ena gospa je rekla, da novomeški motoristični dirkači zato nosijo volnene kape, ker je poskus dokazal, da so bolj varne kot čelade. S cerkvenega zvonika so vrgli čelado in volneno kapo. Medtem ko je čelada utrpela hude poškodbe, kapi ni i>ilo nič...
Suhokranjski drobir
HRUŠKE ZA DELAVCE - V Zadnjem drobižu smo omenili nekatere direktorje, ki so nekako Pripomogli tudi k razvoju kraja. Vsekakor je bilo od leta 1974 na Dvoru veliko menjav direktorjev, med katerimi velja omeniti tudi Slavka Medleta. Prav v tistem času, ko je voda zalila tovarno, je •eta 1974 priskočil na pomoč No-yoles in pričel s takojšnjo sanacijo. Slavko Medle je bil takrat direktor Tovarne stilnega pohištva, ki je prevzel prvi zapuščino tedanje mizarske delavnice, katera je bila v dokaj žalostnem stanju, poplavljena in brez pravega Vodstvenega kadra. Seveda je v teh prostorih delalo vsa leta tudi veliko domačinov. Marsikatera Zgodba in spomini jih vežejo prav na to stavbo. Te dni se je, kakor vsa leta nazaj, spomnila na svoje sodelavce tudi upokojena delavka Ivanka Hrovat z Rebri pri Žužemberku. Čeprav nima veliko, se vedno spomni in prinese včasih orehe, letos pa, ko je letina hrušk, tudi hruške.
ŠPORTNA DVORANA IN OLIMPIJSKI BAZENI - Po besedah poznavalcev bi bila nova, komaj dvanajst let stara hala pri Novolesu primerna za športno dvorano ali vsaj za telovadnico osnovnošolcev, medtem ko bi bili Zapuščeni in prazni bazeni ribogojnice primerni za olimpijski bazen. Obvestiti bo potrebno še ministra za šport in Dvor bo dobil Poleg kulturnega centra tudi Športni center Suhe krajine.
NAJ KELNAR - Na tekmovanju Naj kelnar in Naj kelnari-pa v Št. Juriju pri Grosupljem se Je na odlično drugo mesto v ■hoški konkurenci in v skupni Uvrstitvi na 5. mesto uvrstil Franci Pasar iz Žužemberka. Franci je sicer po poklicu strojni tehnik, Vendar mu prenašanje kozarcev he dela težav...
S. M.
I
M ASIH_O 8 t j N HMU
Dolenjske pekarne so tudi izvoznik
Odpirajo svojo pekarno v hrvaškem Žakanju ob Kolpi • 20 ton kruha in drugih izdelkov na dan - Izguba pri osnovnih vrstah kruha ■ Strokovnjaki, razvoj, kontrola
NOVO MESTO - Jutri, v petek, 29. avgusta, bodo Dolenjske pekarne v Zakanju, kraju ob Kolpi na Hrvaškem, odprle svojo pekarno. “To je letošnja največja naložba Dolenjskih pekarn, vejala pa je milijon in pol mark,” je povedal direktor Dolenjskih pekarn Lojz Muhič.
V	tej pekarni na Hrvaškem bodo spekli okoli 1.500 kg kruha na dan. V pekarni bo zaposlenih 6 ljudi, domačinov, ki so do sedaj delali v njihovi pekarni v Črnomlju. “S tem pa naša firma postaja tudi izvoznik, saj bo ob žakanjski
• Notranji delničarji so 48-odst. lastniki, še 12 odst. pa naj bi odkupili v naslednjih letih, za konec septembra je napovedana prva skupščina delničarjev, ki naj bi potrdila predlog za delitev dividend v višini 500 tolarjev na delnico. Vseh notranjih delničarjev je 176, zanimivo je, da so prav vsi njihovi upokojenci vložili certifikat v firmo, nekateri pa so kupili delnice še z gotovino.
pekarni tudi trgovina in preko nje bomo prodajali naše kekse, slaščice in testenine, kijih proizvajamo v Novem mestu,” je povedal Muhič. “S kruhom iz tamkajšnje pekarne in izvozom iz Novega mesta bomo zalagali obkolpske občine Žakanje, Netretič, Ribnik in delno Ozalj, s trajnimi izdelki, kot so keksi in testenine, pa bomo ■šli tudi na karlovški trg. Tako se pravzaprav kljub novi državni meji vračamo na nekdaj že naš trg, ki sedaj ni najbolje preskrbljen.”
V	Dolenjskih pekarnah je zaposlenih 145 ljudi, ki vsak dan spečejo okoli 18 ton izdelkov, od tega kakih 12 ton kruha in pekovskega peciva, ostalo pa so slaščice, keksi in testenine. S pekarno v Zakanju se bo dnevna proizvodnja povečala na blizu 20 ton. “V našem asortimanu je okoli 80 vrst kruha, vsak dan pa pečemo okoli 40 vrst, poleg tega pa še kakih 50 vrst pekovskega peciva.” Pred časom so si zastavili nalogo, da bodo vsak mesec uvedli en nov izdelek. “To je bil takrat zelo ambiciozna, skoraj neuresničljiva zahteva, v resnici pa smo uvedli tudi po 5 novih izdelkov na mesec,” je povedal Muhič, ki je 8 let
Nova pešpot po prelestni Dolenjski
Nujno odstraniti še odlagališče odpadkov
Pod nadzorom Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto ter Zavoda za gozdove Slovenije so člani Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva Novo mesto izvedli 'delovno akcijo’ urejanja pešpoti po naravnem spomeniku Luknja pri Prečni. Naravni spomenik Luknja je bil razglašen z odlokom občine Novo mesto. Njegova posebnost so izvir reke Temenice, ruševine gradu in kraška jama z arheološkim najdiščem. Poleg tega najdemo v njem tudi kraško brezno Vel. Stražica, ribogojnico, hidroelektrarno, staro vodno žago venecijanko itd. Luknja je bila od nekdaj priljubljena izletniška točka Novomeščanov. Sedaj so poti urejene in markirane. Skupna dolžina znaša 6,3 km. Znak je belo-moder in simbolizira jamo z vodo. Na petih vstopih in v križiščih stojijo kažipoti, ki usmerjajo obiskovalce. Na nevarnejših mestih je poskrbljeno za ograje in stopnice. Zaradi varnosti je ograjeno tudi kraško brezno.
V prihodnje bi bilo nujno sanirati odlagališče odpadkov v opuščenem kamnolomu in prepričati krajane, da smeti v naravo ne sodijo! Uradna otvoritev pešpoti bo v mesecu septembru.
K. ERJAVEC
direktor Pekarn.Pri osnovnih vrstah kruha, ki predstavljajo polovico njihove proizvodnje in pri katerih ima roko nad cenami država, imajo po izdelavnih normativih izgubo, ki pa jo stežka lovijo in zmanjšujejo z večjo produktivnostjo. “Tak ostanek socializma nam močno zmanjšuje dohodek,” pravi direktor. Rešujejo jih njihove specialne vrste kruha, pe-
Dolenjske pekarne prodajajo svoje izdelke na Dolenjskem, v Posavju, Beli krajini, nekaj tudi v Ljubljani, po novem pa še v ob-kolpskem delu Hrvaške. “Morda se sliši malo domišljavo, a za nas prave konkurence ne bo toliko časa, dokler ne bo pekarne odprl kakšen kvalificiran pek, ne pa da kruh pečejo ključavničarji, izola-terji, kovinarji, gostinci. Mi imamo svoj razvoj, 6 dipl. inženirjev živilske tehnologije, 2 kemika z višjo izobrazbo, 16 živilskih tehnikov, 2 dipl. ekonomista, svoj laboratorij, v katerem kontroliramo vse surovine, ki pridejo v firmo, in vse izdelke, ki jih proizvajamo, poleg tega pa še novomeški Zavod za zdravstveno varstvo dvakrat na leto opravi super kontrolo.”
A. BARTELJ
Lojz Muhič
kovsko pecivo, keksi, slaščice, testenine, kjer se cene prosto oblikujejo.
• Pameten mož pije toliko, kolikor prenese njegova žena. (Jurič)
1. VSESLOVENSKI MLADINSKI TABOR V NOVEM MESTU
Mladi iz različnih koncev Slovenije združeni v organizacijo Mladih krščanskih demokratov so letos za zadnji teden počitnic pripravili 1. vseslovenski mladinski tabor. Z avtobusom so obiskali kar nekaj slovenskih občin, med njimi tudi novomeško občino, in sicer v torek, 26. avgusta. Pripravili so okroglo mizo, se srečali z Društvom novomeških študentov, obiskali župana in frančiškane, zvečer pa je imela skupina Kingston na Novem trgu koncert.
Dober začetek krožka Krka
V strojnem krožku opravili že nad 800 strojnih ur
ŠENTJERNEJ - Strojni krožek Krka, ki deluje na območju občine Šentjernej in Škocjan ter na delu novomeške občine, je bil ustanovljen letos aprila. Predsednik je postal Marjan Gorenc iz Zbur, njegov koordinator pa Jože Ran-gus z Drame pri Šentjerneju.
“Strojni krožek je oblika med-sosedske pomoči, združenje kmetov in njihovih potreb. Tisti, ki imajo stroje, ponudijo delo z njimi, ostali, ki jih nimajo, pa lahko dobijo storitev po dostopnih cenah,” pravi Rangus. Letos so opravili že blizu 800 ur, najprej so sejali koruzo, potem so balirali deteljo in travo za silažo, nekaj je
krožke, ki so objavljene v Kmečkem glasu,” je razložil Rangus.
V	Strojnem krožku Krka je včlanjenih nekaj manj kot 100 članov, vendar število še vedno narašča. Njihovi člani imajo 5 odst. popust pri opravljeni storitvi. Poleg pomoči s stroji pa v krožku tudi svetujejo kmetom pri nabavi strojev, v načrtu pa imajo tudi pripravo predstavitev novih strojev na šentjernejskem živinskem sejmu in podobnih prireditvah.
V	okviru krožka se je prejšnjo soboto 12 njihovih članov udeležilo tudi regijskega tekmovanja oračev na posestvu v Draškovcu. V zimskem času pa bodo organizirali aktualna strokovna predavd-
nja'	J. D.
Mojca Galeša
Lekarna v Straži
Danes jo odpira mag. Mojca Galeša
STRAŽA - Danes bo magistra farmacije Mojca Galeša v Straži odprla svojo lekarno, drugo zasebno v novomeški občini. “Koncesijo sem dobila konec lanskega leta,” je povedala Galešova, ki je dobrih 10 let delala v novomeški lekarni. Za odprtje lekarne je pogoj, da bo nanjo navezanih vsaj 5.000 ljudi, v Straži in okolici, ki gravitira na ta kraj in na tamkajšnjo zdravstveno postajo, pa živi okoli 6.000 ljudi.
“V Straži si že dolgo želijo imeti lekarno, da jim ne bo treba po zdravila v Novo mesto ali Dolenjske Toplice, prav tako pa je zasebna lekarna že dolgo moja želja,” pravi Galešova, ki je začela graditi objekt, v katerem je lekarna, konec lanskega novembra. “Za gradnjo sem se morala odločiti, ker v Straži ni bilo na voljo primernega že zgrajenega prostora. Krajevna skupnost mi je pri tem zelo pomagala.” V stavbi je okoli 140 m2 lekarniških prostorov, kar je več, kot predpisujejo normativi. “Seveda je to družinski projekt, saj sama brez pomoči staršev in moža nikakor ne bi zmogla takega bremena,” pravi. Vsa stvar je namreč stala okoli 700.000 mark in se je seveda lastnica tudi dodobra zadolžila.
V Straški lekarni so na voljo tako zdravila na recept kot brez recepta, sanitetni material, ortopedski pripomočki, otroška hrana, kozmetika in še kaj. Odprta je vsak delovnik od jutra do večera z opoldanskim odmorom za kosilo pa tudi ob sobotah dopoldne. “Pričakujem, da bo 60 do 70 odst. prometa z zdravili na recept, Ostalo pa naj bi bila zdravila v prosti prodaji in drugi lekarniški artikli,” pravi mag. Mojca Galeša.
A. B.
Otroški dodatek tako kot lani
Obetajo pa se spremembe
NOVO MESTO - Odkar je prišlo do razširitve pravice do otroškega dodatka, se je število otrok oz. družin, ki so do dodatka upravičene, precej povečalo. Še leta 1993, pred razširitvijo cenzusa, je v Sloveniji prejemalo otroški dodatek manj kot 150.000 otrok, lani maja pa seje to število povečalo kar na 400.000. Na novomeškem centru za socialno delo, ki deluje na območju novomeške upravne enote, pravijo, da bistvenih sprememb v primerjavi z lanskim letom ni, lani julija je otroški 'dodatek prejemalo 8.018 družin, letos pa nekoliko več; 8.410.
V novomeški občini prejema otroški dodatek 7.174 družin oz. 12.895 otrok, v šentjernejski občini 899 družin (1.625 otrok) in v škocjanski 333 {Iružin (690 otrok). Najvišji otroški dodatek trenutno znaša dobrih 7.700 tolarjev na otroka, ki je vezan na zajamčeno plačo, le-ta pa je že od aprila nespremenjena. Takšen znesek pa prejemajo družine, kjer bruto mesečni dohodek na družinskega člana v lanskem letu ni presegal 32.281 tolarjev. Sem sodi najbolj ogrožena kategorija ljudi, ki so brez dohodkov za preživetje, so izgubili zaposlitev, imajo nizke pokojnine ah pa živijo na kmetiji. Prav ta in še naslednja skupina družin, ki so imele bruto mesečni dohodek na družinskega člana lani od 32 pa do 38 tisočakov, sta zelo veliki. Ponavadi so to tudi družine, ki imajo tri in več otrok.
Zelo velika pa je tudi zadnja skupina, ki je še upravičena do otroškega dodatka, to so družine, ki so v lanskem letu imele bruto mesečni dohodek na družinskega člana med 71.019 in 142.038 tolarji. Otroci iz teh družin prejemajo po 2.462 tolarjev. Prav za to kategorijo pa se pripravlja sprememba, in sicer naj bi razpon v dohodku znižali, na ta račun pa naj bi povišali otroški dodatek družinam, z najnižjimi dohodki.
J. D.
NOGOMETNI TURNIR
MIRNA PEČ - Športno društvo Mirna Peč prireja v soboto, 30. avgusta, ob 9. uri turnir v malem nogometu. Prijave zbirajo na tel. št. 068/ 78-027. Prijavnina znaša deset tisoč tolarjev, v to ceno pa je vključena tudi malica za sedem igralcev. Nagradni sklad je tisoč DEM.
TEČAJ ZA ROKOMETNE SODNIKE
NOVO MESTO - Zbor rokometnih sodnikov Novo mesto bo septembra pripravil seminar za nove rokometne sodnike, časomerilce in zapisnikarje. Pisne prijave zbirajo na naslovu Zbor rokometnih sodnikov, p.p. 138, Novo mesto.
Krka in Kolpa sta še za kopanje
v
Ce bi se strogo držali odredbe, bi se kopali v Kolpi le od Prelesja do Gribelj, v Krki pa samo na izviru - Zdravstvena ocena bolj realna - Voda se ne slabša, ne boljša
Jože Rangus
bilo tudi oranja in brananja, potem žetve s kombanji, v krožku imajo okrog 9 kombajnev, od tega tudi kombajn z avtomatskim nagibom. Veliko del na polju pa bodo opravili še v jeseni. “Cene storitev določimo na osnovi kataloga cen kmetijskih storitev za strojne
SEJEM VSE ZA SOLO
NOVO MESTO - Občinska zveza prijateljev mladine Novo mesto pripravlja od četrtka do četrtka, od 28. avgusta do 4. septembra, sejem Vse za šolo in bolšji sejem rabljenih šolskih učbenikov, ki bo na Glavnem trgu. Organizator želi staršem omogočiti, da po konkurenčnih cenah kupijo vse potrebno, učenci, dijaki in študentje pa bodo lahko brezplačno zasedli stojnice in prodajali oz. menjali učbenike.
NOVO MESTO - Zadnja leta novomeški Zavod za zdravstveno varstvo opravlja bakteriološke in kemijske analize vzorcev vod, vzetih na krajih in ob času, kije najbolj primeren za kopanje. Tako so letos vzorce jemali v najbolj vročih avgustovskih dneh, ko seje kopalo največ ljudi. Najpomembnejši so rezultati analiz vzorcev, vzetih v Krki in Kolpi.
V Krki so vzeli 16 vzorcev. Po odredbi o kakovosti površinskih voda, ki pozna 4 kakovostne razrede, od tega sta za kopanje primerna le 1. in 2. razred, bi bila Krka primerna za kopanje le na izviru in pogojno v Soteski. Po bakteriološki analizi bi bila neprimerna za kopanje zaradi preveč bakterij, kar pa, pravi direktor Zavoda dr. Harlander, ni glede na kraški značaj reke nič nenavadnega. Po kemijski analizi pa je od 16 vzorcev Krka primerna za kopanje na 5-ih mestih, in sicer na izviru, v Zagradcu, Žužemberku, pri Podbočju in v Krški vasi, 11 vzorcev pa je bilo neprimernih, in to 6 zato, ker je bilo v vodi preveč kisika, kar kaže na veliko razmno-žitev alg, 5 vzorcev pa zato, ker je bilo v vodi preveč nitritov, kar kaže na fekalno onesnaževanje.
V Kolpi so vzeli vzorce na 7 mestih od Prelesja do Želebeja. Po bakteriološki analizi je Kolpa primerna za kopanje na 4-ih krajih, po kemijski pa celo na 5-ih; tam, kjer ni primerna, pa ni zaradi prevelikega števila bakterij, bakterij fekalnega izvora oziroma zaradi preveč kisika.
“Preveč kisika in vsebnost nitritov so tako rekoč edini razlogi, zaradi katerih po odredbi določena kopališča na Krki oziroma Kolpi naj ne bi bila primerna za kopanje,” pravi direktor Zavoda za zdravstveno varstvo dr. Dušan Harlander. “V odvzetih vzorcih s to analizo nismo našli nobenih nevarnih snovi ali znakov, ki bi kazali na njihovo prisotnost.” Povedati je treba, da je odredba v bistvu pravna ocena, zdravstvena ocena, kije bolj realna in temelji
na vsakdanji praksi in dosedanjih izkušnjah, pa govori, da v praksi zaradi kopanja v Krki in Kolpi ni zdravstvenih posledic. Skratka -kopanje v teh rekah ni nevarno za zdravje kopalcev. “Previdnost velja predvsem zaradi namnožitve alg, kar bi lahko občutljivejšim kopalcem povzročilo kožne težave, na primer srbenje, izpuščaje ipd.,” pravi dr. Harlander.
Kuka v glavnem spada v 2. kakovostni razred, v 3. razred pade pri Mačkovcu, do Otočca pa se sama očisti in je spet v 2. razredu;
• “Stanje v obeh rekah je, kar se primernosti za kopanje tiče, tako kot zadnja leta, slabša se na srečo ne, izboljšuje pa žal tudi ne,” pravi dr. Harlander.
le v času, ko je nizek vodostaj in so višje temperature, je Krka v 2. do 3. kakovostnem razredu. Kolpa pa je v primerjavi s Krko veliko čistejša in nasploh primernejša in prijetnejša za kopanje.
A. B.
Mii. 1 z H^ŽIH OBČI M Mii II Osnova za razvoj turizma so ceste
Letna skupščina TD Sinji Vrh -180 članov ima že kaj pokazati - Za krajinski park Kolpa, toda brez večjih omejitev ■ Predsednik Dolenjske turistične zveze A. Serini poln pohvalnih besed
SINJI VRH - Delovni člani TD Sinji Vrh, katerega predsednik Ivan Černjak je letos za prizadevno delo prejel pomembno republiško priznanje, so v nedeljo, 24. avgusta, na Kaiu v naravnem parku na Sinjem Vrhu sklicali četrto redne letno skupščino. Dnevni red je bil podoben običajnim pregledom aktivnosti društva ter načrtom. Nad delom društva je bil navdušen predsednik Dolenjske turistične zveze Alojz Serini, kije povedal, daje opaziti velik napredek, poudaril pa je pomen razvoja turizma po vaseh, za kar so osnova dobre ceste.
Tudi to je bila ena izmed pomembnejših tem pogovora, saj je ostalo še 8,5 kilometra neasfalti-ranih cest. Cesta Planina-Sinji Vrh bo prišla na vrsto še letos, cesta Sinji Vrh-Špeharji pa prihodnje leto. Poleg cest je osnova turizma tudi voda. Kar 195 milijonov tolarjev je treba, da bo vsaka hiša imela pitno vodo. Idejni načrt je narejen in prihodnje leto bo KS Vinica samo za gradnjo vodovoda namenila približno 20 milijonov tolarjev. Krajani so ve-
seli pred tedni odprte nove trgovinice Vrhovka domačinke Katarine Klevišar, ki je odprta vsak dan irl gotovo pomeni dobro ponudbo tudi za turiste, potreba pa je tudi po gostinskem lokalu.
Člani TD Sinji Vrh so eni prvih, ki so uskladili statut z novo sprejetim Zakonom o društvih s spremembo v 40. členu. Poleg poročil tajnika in blagajnika društva je imel besedo predsednik Ivan Černjak, kije poln načrtov. Letos je društvo kot eno prvih tovrstnih
DARILO SLIKA SINJEGA VRHA - Srečanja na Kalu sta se udeležila prva dva častna člana društva in nekdanja učitelja na viniški osnovni šoli Kristina in Jože Zabukovšek - slednji (prvi na desni) je predsedniku društva podaril sliko Sinjega Vrha, ki je njegovo delo. (Foto: L. M.)
Prvič, a gotovo ne zadnjic
Vokalno-instrumentalni kvartet štirih mladih Belokranjcev navdušil na tretji poletni prireditvi
ČRNOMELJ - Vedno so dobrodošla prijetna presenečenja in za takšno so v četrtek, 21. avgusta, v atriju črnomaljskega gradu zvečer poskrbeli mladi belokranjski glasbeniki. Združili so se kot vokalno-instrumentalni kvartet, zaenkrat še brez imena, ter v četrtek na presenečenje mnogih nastopili skupaj prvič, toda upati je, da ne zadnjič. Številne obiskovalce so poleg dobrega in pestrega programa - izbrali so priljubljene popevke iz šestdesetih in sedemdesetih let, jazz standarde, zabavne skladbe, prirejene za štiri vokale, slovenske ljudske pesmi, zlasti belokranjske - navdušili s svojo profesionalnostjo, mladostno zagnanostjo, ljubeznijo do glasbe in gotovo še veliko obetajo.
Kako tudi ne, saj imajo vsi nižjo glasbeno šolo in se še sedaj glasbeno izobražujejo. Tone Grahek iz Črnomlja (bas, kitara, vokal), ki je vodja skupine, je študent glasbene pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani; Judita Ilenič s Kva-
sice pri Dragatušu (vokal) študira isto smer na isti fakulteti; Kristina Oberžan (saksofon, vokal) je dijakinja Srednje glasbene šole v Ljubljani in Peter Jakša (jazz kitara, vokal) guli šolske klopi v Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in je študent Filozofske fakultete v Ljubljani. Na koncertu je za glasbeno spremljavo na klavirju skrbela Mateja Jakša.
Vsi člani kvarteta so poleg študija že več let aktivni pri belokranjski folklori - Peter in Kristina plešeta v metliški, Tone in Judita pa v črnomaljski folklorni skupini in tako so že večkrat sodelovali na različnih prireditvah. Na četrtkovem koncertu v okviru prireditev Poletje v Črnomlju, ki ga pripravlja ZKO Črnomelj, so nastopili prvič, navdušenje poslušalcev pa jim je spodbuda za nastopanje v takšni zasedbi še naprej. “Prišli bomo, če nas bodo povabili,” je dejal Tone Grahek in spet sprejemal čestit-ke.
L. MURN
VOKALNO-INSTRUMENTALNI KVARTET - Predsednica ZKO Črnomelj Ksenija Khalil je z veseljem pozdravila člane vokalno-in-strumentalne skupine iz Bele krajine (na sliki). Vsako leto namreč enega od gostujočih na Poletju v Črnomlju predstavlja domača skupina. (Foto: L. M.)
v Beli krajini prišlo do novega računalnika in Interneta, kupiti želijo še tiskalnik in faks. V prihodnje želijo sodelovati z nevladnimi organizacijami, s tujino, poglavitna skrb pa jim je varstvo okolja in naravne ter kulturne dediščine. Na Kalu so uredili pozabljeno in zapuščeno kapelico ter poskrbeli za restavriranje Marijinega kipa v njej - delo upokojenega ravnatelja viniške osnovne šole Antona Trohe.
Člani TD Sinji Vrh so se strinjali s sprejetim osnutkom krajinskega parka Kolpa, “vendar če bomo začutili, da bo omejeval in ne razvijal, kar je v turizmu potrebnega, če ne bo življenjski, bomo drugačnega mnenja,” je dejal Černjak. Krajinski park Kolpa bo tema posebnega zbora krajanov KS Vinica septembra.
L. M.
KITARSKI KONCERT ANDREJA GRAFENAUERJA
ČRNOMELJ - ZKO Črnomlj vabi v petek, 29. avgusta, ob 20.30 v župnijsko cerkev na zadnjo letošnjo prireditev v okviru Poletje v Črnomlju. S kitarskim koncertom se bo predstavil priznani glasbenik Andrej Grafenauer, ki nastopa solistično ali v manjših komornih skupinah v Sloveniji in tujini ter poučuje kitaro na Akademiji za glasbo in na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Za koncert v Črnomlju je pripravil dela avtorjev; Villa-Lobos, Turina, Pagani-ni, Vinas in Tarrega.
RODOUUBAC V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V soboto, 30. avgusta, bo ob 22. uri obiskovalce Mladinskega kulturnega kluba začel zabavati rokenrol cirkus, skrit pod imenom Rodoljubac.
POPRAVEK
Opravičujemo se za napako v prejšnji številki časopisa - na praznik Marijinega vnebovzetja blagoslovitev novega križa ni bila na Črešnjevcu, ampak na Štrekljevem Uredništvo DL
ZAGNANOSTI NI MANJKALO - Po tekmovalnem delu na njivi (na sliki) je bilo še družabno srečanje. (Foto: L.M.)
Najboljše Semičanke
Pri spravilu koruze na Otovcu tekmovalo 6 ekip
OTOVEC - Po nedavni žetvi rži v Gribljah sta Društvo kmečkih žena Črnomelj in Kmetijska svetovalna služba Črnomelj 24. avgusta na Otovcu organizirali tekmovanje v spravilu koruze. Kot je dejala Mojca Črnič s Kmetijske svetovalne službe Črnomelj, namen ni toliko tekmovalni, kot je družabni.
Na prireditvi, ki jo je vodil Sašo Hribar - seveda humorno, kot zna le on - je_ bil poleg predsednice DKŽ Črnomelj Marjance Grahek, ki je na kratko predstavila društvo, njegov pomen in delovanje, govornik tudi črnomaljski župan Andrej Fabjan, ki je poudaril, da v spodbujajo tovrstne aktivnosti društev. Da se je družabno življenje na kmetih zopet začelo prebujati, je bil vesel gost Franci But, državni sekretar za kmetijstvo.
Tekmovalo je šest 9-član-skih ekip: DKŽ Adlešičev, Dragatusa, Semiča, Črnomlja, Gribelj in DKŽ in deklet z Žilj. V krhanju, ličkanju, žetvi koruze, pletenju storžev v kito in spravilu korzunice so se po mnenju komisije z vodjo Andrejem Severjem najbolje odrezale semiške kmetice, druge so bile kmetice iz Črnomlja in tretje z Gribelj.
L. M.
PRIJETEN KULTURNI PROGRAM - Sobotno prireditev in družabno srečanje, na katerem je bil glavni govornik direktor Iskre Janez Stefanič (na desni), so s kulturnim programom popestrile pevke semiškega ženskega pevskega zbora, ki ga vodi Agata Judnič Ahdalli, ter ansambel domače osnovne šole s plesno skupino Šukice. Obiskovalce je nato zabaval ansambel trio Breza. (Foto: L. M.)
Metliški tamburaši kot pika na i
V soboto zaključna prireditev na gradu
METLIKA - Piko na i bodo postavili letošnjim metliškim mednarodnim poletnim kulturnim prireditvam Pridi zvečer na grad tamburaši folklorne skupine Ivan Navratil, ki so v zadnjem času uvrstili v svoj program tudi pevske pesmi iz Slovenije in zunaj nje. Dodali bodo še nekaj instrumentalnih skladb in njihov koncert v soboto, 30. avgusta, ob 20. uri bo popoln. Letos poleti so metliški plesalci in tamburaši nastopali na Nizozemskem in v Nemčiji, od koder so se vrnili z laskavami časopisnimi kritikami. Od tega, kako lepo jih je videti v belem, do ■tega, kako izvrstni izvajalci so. Deležni so bili velike medijske pozornosti, veliko večje kot doma, kjer se zadnje čase srečujejo predvsem s problemi dopustov. Delodajalci niso tako širokogrudni, da bi fantom in dekletom kar tako poklanjali proste dni, četudi gredo v druge kraje predstavljat Metliko in Belo krajino.
Zaključni večer na grajskem dvorišču pa bo tudi priložnost za zahvale pokroviteljem, brez katerih bi bilo nemogoče izpeljati zahteven in bogat projekt, kot grajske poletne prireditve so. Zahvale bodo prejeli: občina Metlika, Beti, Zavarovalnica Triglav, Dolenjska banka, Iskra Semiča Zavarovalnica Tilia iz Novega mesta, gostilna Petra Badovinca z Jugorja, Komet Metlika, Ikebana Brine, Mercator kmetijska zadruga Metlika, Gostinstvo in turizem Metlika, diskoteka Ghetto, Kolpa, d.d., Krka Novo mesto, Splošno trgovsko podjetje Mercator Metlika, SKB banka, d.d., Don’ Donats Manja Metlika, Partner, proizvodno in trgovsko podjetje Meta - modna konfekcija Metlika, Območna obrtna zbornica Metlika, Tehnounion, d.d., iz Ljubljane, Grajska točilnica Tine Judnič, Elektroinstalaterstvo Marjan Judnič, konfekcija Julija, butik Dadi, Pletilstvo Marjan Cerjapec iz Gradca, Slikopleskarstvo Černič, metliška osnovna šola, radio Krka, Sraka, Univox, Studio D, TV Vaš kanal, Belokranjski muzej ter Dolenjski list. Prireditve se denarno pokrivajo še iz vstopnine ter iz sredstev republiške Žveze kulturnih organizacij, tako da so napačne govorice,, kako je vse sku-' paj odvisno le od denarja iz občinskega proračuna.
T. G.
ODPRTA PISARNA GOZDARSKE SVETOVALNE SLUŽBE
SEMIČ - Od petka, 22. avgusta, naprej je vsak torek in petek od 7. do 10. ure v semiški občinski stavbi odprta pisarna Gozdarske svetovalne službe za področje Občine Semič. Otvoril jo je šef omenjene svetovalne službe g. Držaj, nekaj besed pa je spregovoril tudi župan Janko Bukovec. Ob tej priložnosti so predstavili študijo razvoja 10-letnega gozdarstva na tem področju ter sprejeli sklepe o hitrejšem razvoju gozdarstva.
Iskra kot steber socialne varnosti
Dan semiške Iskre ob 46. letu uspešnega delovanja - Preko 1300 zaposlenih
SEMIČ - “Iskra kondenzatorji, d.d., je danes tovarna, ki v svetovnem merilu tako po količini kakor tudi po kakovosti predstavna prvorazrednega proizvajalca kondenzatorjev za najrazličnejša področja uporabe.
Naši proizvodi se prodajajo v 40 državah največjim in najzahtevnejšim proizvajalcem električnih in elektronskih naprav. To pa zagotavlja delo in socialno varnost preko 1300 zaposlenim,” je v govoru na prireditvi ob dnevu Iskre, ki so ga pripravili ob njenem 46. rojstnem dnevu, v soboto, 23. avgusta, med drugim dejal pjen direktor Janez Štefanič.
Tudi letos imajo dobre poslov- zaposlenih, vse to je dobra osno-
ne rezultate. Obvladovanje sistema kakovosti ISO 9001, pridobljeni atesti, partnerstvo z največjimi proizvajalci zahtevnih proizvodov elektronike, računalništva, gospodinjskih aparatov in električnih orodij, letna prodaja nad 200 milijonov enot najrazličnejših kondenzatorjev, preko 60 milijonov nemških mark prodaje - od tega 90 odstotkov Za izvoz, in 1300
va za optimistični pogled v prihodnost. Da podjetje Iskra stoji kot steber, ki Semičanom in marsikateremu Belokranjcu daje občutek varnosti, je v svojem govoru poudaril semiški župan Janko Bukovec, ki je izrazil željo, da bi se Iskra še naprej ukvarjala tudi z vzporednimi dejavnostmi kakor pred časom, da bi obdržala že narejene objekte, kot so Hotel Smuk,
počitniški dom v Črmošnjicah in kopališče Primostek.
Prireditve ob dnevu semiške Iskre, ki so jo prvič pripravili pri tamkajšnjem gasilskem domu, so se poleg delavcev, upokojencev in štipendistov podjetja udeležili razni gostje: predstavnik Holdinga, predstavništva v tujini itd. Predstavnik nadzornega sveta Iskre Franc Panjan je dejal, da rezultati kažejo pravilno strategijo poslovanja, besedo pa je imel tudi predsednik DU Semič in nekdanji Iskraš Alojz Vidmar. “V društvu je dve tretjini upokojencev iz Iskre in ponosni smo, da smo z vestnim delom tudi mi sooblikovali to podjetje.”
L. M.
V BELI KRAJINI JE VSE POGOSTEJE slišati za takoime-novane “gorenjske piknike”. To je piknik, na katerega te povabi prijatelj in ti naroči, da prineseš s seboj meso, kruh, čebulo in pijačo, gostitelj pa poskrbi za družbo, ki jo navadno sestavljajo njegovi bratje, strici, tete, sestre in drugo sorodstvo. “Gorenjski piknik” je novejši pojav, ki se mu čudijo predvsem starejši, navajeni vleči za rokav v zidanico povsem naključne sprehajalce. Psihologi so prepričani, da botrujejo “gorenjskim piknikom” tržno gospodarstvo, brezposelnost, predvsem pa posnemanje navad ljudi s senčne strani Gorjancev.
NOGOMETAŠI NOGOMETNEGA KLUBA KOLPA iz Podzemlja se ne morejo hvaliti s kakšnim posebnim smislom za lepoto. Igrišče so ogradili z žično ograjo, na katero so obesili platno, da bi tako preprečili gledanje tekem z brega ob cesti. Zadeva spominja na kakšno neurejeno romsko naselje, namenjena pa je gledalcem, ki bi se zabavali, ne da bi plačali vstopnino.
SEZONA KOPANJA V KOLPI SE počasi izteka, kar pomeni, da si bo marsikdo oddahnil. Predvsem tisti, ki imajo ob reki hiše ali vikende. Poletje je čas sprostitve, ki je toliko prijetnejša, če je ob vodi, a kaj, ko razposajenci ne poznajo osnovnih pravil obnašanja. Ob dobrotah z žara in iz pletenk se živalsko derejo do poznih nočnih ur v prepričanju, da so zanimivi in da imajo vsi, ki sojih prisiljeni poslušati, naslednji dan čas smrčati do dvanajstih in dlje. Pod milim nebom pa ni nikjer nikogar, ki bi razgrajače utišal, denimo s povabilom k sodniku za prekrške.
Črnomaljski drobir
Semiške tropine
“ZMAGAL” ČRNOMELJ -Za koncert vokalno-instrumen-talnega kvarteta v okviru prireditev Poletje v Črnomlju bi lahko rekli, da je sinteza Metlike in Črnomlja. Od štirih mladih glasbenikov namreč dva prihajata iz metliške in dva iz črnomaljske občine. Ne glede na to, da se prav dobro razumejo in je bil tudi njihov nastop zelo pohvalen, pa Črnomaljci trdijo, da so tokrat “zmagali” oni, saj je skupina nastopila v atriju črnomaljskega gradu in ne v Metliki.
NAJZANIMIVEJŠA ZADNJA TOČKA DNEVNEGA REDA - Na redni letni skupščini TD Sinji Vrh so člani razpravljali o mnogočem, saj je dnevni red vseboval kar 15 točk. Vsi pa so se strinjali, daje najzanimivejša prav zadnja, ko se je pokadilo. Pod številko 15 je namreč pisalo “bio Kal piknik” in resje zadnja točka trajala najdlje, bila najprijetnejša ter tudi najbolje obiskana.
DRUŠTVO ČRNOMALJSKIH PRAŠNIKOV - Sašo Hribar, ki je v nedeljo v vasi Otovec vodil program ob tekmovanju v spravilu koruze, in to menda celo zastonj, kajti ena Belokranjka je njegova izbranka, je pohvalil DKZ Črnomelj, podobno združbo pa je predlagal tudi moškim. Imenovali naj bi se Društvo črnomaljskih prašnikov.
KATERE SO BILE NAJBOLJ ZADOVOLJNE? - Še vedno smo na Otovcu. Sašo Hribar je pred tekmovanjem vseh šest ekip predstavil na svoj način: kmečke žene iz Adlešič je označil za najlepše, iz Dragatuša za najpametnejše, iz Gribelj za tiste z najlepšim oprsjem (brez silikona), kmetice iz Semiča pravijo: “Me smo ženske kot Slovenija”, iz Zilj se hvalijo s tem, da ni moškega, ki bi ob njih zdržal več kot deset minut in tiste iz Črnomlja lahko vsaka v petih sekundah položi na tla boksarja Mika Tyso-na in pri tem ne grize ušes. Katere neki so bile najbolj zadovoljne?
OBČINA SPET POPOLNA -Prejšnji teden se je z dopusta -zasluženega seveda - vrnil semiški župan Bukovec, poln novih moči in načrtov. Zavzel se je za razvoj gozdarstva in gozdarsko-sveto-valna služba je te dni dobila svojo pisarno, skupaj z ostalima belokranjskima županoma pa je podpisal dogovor o razvoju vodovoda. Upajmo, da bo ta “trojni pakt” vsaj tako trden kot tisti iz druge svetovne vojne in da bo pomoč tudi s strani države.
KMETICE V (NA) KORUZI - Ko so v nedeljo belokranjske ženske pričele s spravilom ko; ruze, so Belokranjci, ki sojih prt tem vneto opazovali, dejali, da ga že tako ali tako veliko lomijo na koruzi. Podobnih misli pa je bil tudi voditelj Sašo Hribar, ki je dejal, da se v koruzi dogajajo čudne stvari in da ni vrag, da v Beli krajini čez devet mesecev ne bo kaj novega.
Drobne iz Kočevja
UREJENO PLAKATIRANJE - Po Kočevju so že pred leti uredili tudi s predpisi plakatiranje tako, da so plakati lahko izobešeni le na določenih plakatnih mestih. Izobešanje plakatov drugod je prepovedano, plakate je treba takoj, ko niso več aktualni, pobrati itd. Danes pa plakati vise povsod, le na za to urejenih mestih jih je bolj malo, starih plakatov pa ne pobira nihče. Da o slovenščini na plakatih niti ne govorimo...
POLOMUENE STOPNICE -Stopnice iz raznih smeri na kočevsko tržnico so tako poškodovane, da so nevarne za pešce. Za njihovo popravilo se ne zmeni niti tisti, ki pobira najemnino za tržnico.
RINŽA SORAZMERNO ČISTA - Kočevska Rinža, ki običajno vsako poletje cveti in smrdi, je letos čista, če odštejemo, da po njej plavajo poginuli golobi, po-livinil, papir in drugo. Zasluge za čisto Rinzo pa nimajo krajevne ali občinske službe, ampak pogosto dežje.
PRILETELA JE JATA - Te dni v Kočevju prodaja podjetje Jata piščance, pečene na ražnju. Povpraševanje po njih je kar precejšnje, čeprav so kar pogosto nekoliko preveč zažgani. Cena je sprejemljiva, 650 tolarjev za piščanca.
ZNIŽUJEJO STROŠKE - V kočevski Nami je vedno manj prodajalcev, kupcev pa je skoraj enako. Pravijo, da tako znižujejo stroške in se približujejo Evropi. Na trditev, da kupci pravijo, daje v Nami vse dražje, pa direktor odgovarja, da so po njihovih raziskavah cene v povprečju drugih prodajaln, prednost Name pa je, da dobiš tako rekoč vse na enem mestu, da ti kupljeno dostavijo na dom, da prodajajo na več čekov oz. obrokov, da celo regresirajo obrestno mero za posojila in še kaj bi se našlo in če vse to upoštevaš, je Nama poceni trgovina.
Trim steza sameva
Pogrešajo usklajeno delovanje med športom, turizmom in gostinstvom
KOČEVJE - Pred dvema letoma so ministrstvo za šolstvo in šport, športna zveza in kočevska občina zgradili stezo za trim v “podaljšku" Podgorske ulice v Kočevju. Steza dolžine 2.100 metrov je primerna za vse športnike in rekreativce, a je redkokdaj zasedena. Naprave ob stezi samevajo, nekatere izmed njih so tudi poškodovane. Občina nima denarja za nakup novega orodja. Pa tudi če bi ga imela, bi ga bilo nesmotrno vlagati. V bližini sta nogometni in atletski stadion, igrišče za tenis, odbojko, košarko in rokomet, balinišče, telovadnici in še kaj. Tudi to ne privablja športnikov v Kočevje. Morda tudi zaradi tega, ker v mestu ni povezanosti športa, turizma in gostinstva, brez česar ni uspeha. Pred leti so se v Kočevju poleti pripravljali športniki iz drugih krajev. Ko so v mestu obnovili hotel, je prihod napovedala celo državna ženska košarkarska reprezentanca in nekateri klubi. Pa se je zataknilo pri ceni penziona, menda za nekaj mark. Od takrat na priprave v Kočevje športne ekipe več ne prihajajo.
M. GLAVONJIČ
Krpanova kobila:
“V občini Velike Lašče je največ razvez zakonov samo zato, ker smo sodobna družba in se zgledujemo po Evropi in ne po Dobre-poljcih, kjer je razvez skoraj najmanj. ”
Dobrepoljski krompirčki]
SREČANJE PLANINCEV -Peto srečanje planincev bo na Kamen vrhu v Dobrepolju 31. avgusta. Organizira ga Planinsko društvo Dobrepolje.
PRIJAVA NA RAZPIS - Občina Dobrepolje bo te dni prijavila na državni razpis za pomoč demografsko ogroženim območjem Štiri projekte: dve cesti, kanalizacijo in vodovod. Na letošnji razpis ministrstva za okolje in prostor so prijavili gradnjo kanalizacije in bili zavrnjeni.
SLAK JE ZAIGRAL - Že tretje leto zaporedje ansambel Lojzeta Slaka poleti gostoval na Ponikvah v občini Dobrepolje in sicer v gostilni Adam. Letošnjega Slakovega nastopa seje udeležilo okoli 1000 ljudi in zabava je trajala kar do tretje ure zjutraj. Prihodnje leto bodo Slaka spet povabili, pravijo pri Adamu.
J 2 MAŠI H O S t I N Htii
v
Se eno napol izgubljeno leto
Letos ni bilo denarja za ocenjevanje krajev - Nesprejeti PUP zavira razvoj turizma
KOSTEL - Turistična sezona se za letos hitro zaključuje. Za razgovor o turističnih zgodah in nezgodah v Kolpski dolini in na zahodni Dolenjski sem zaprosil predsednika TUristično športnega društva Kostel dr. Stanka Nikoliča, ki je tudi predsednik Obkolpske turistične zveze, lani pa je vodil tudi ocenjevanje najbolj urejenih turističnih krajev na zahodnii Dolenjski.
“V okviru vseslovenske turistične akcije, Iščemo najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji letos na območju zahodne Dolenjske takega ocenjevanja ni bilo in ga ne bo, ker občine, posebno kočevska, ki naj bi bila nosilka tega ocenjevanja, niso pokazale zanimanja zanjo. To je velika škoda, ker je prav na tem območju potrebno narediti še veliko za čisto in prijazno okolje in s tem tudi za turizem. Glavni tajnik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster je zato dejal, da pričakuje v prihodnje več pripravljenosti za take akcije.
Ža pravkar izšli Atlas Kolpe in Čabranke je dalo gotovo največ gradiva prav naše Turistično športno društvo. Vendar v njem sploh ni omenjeno, so pa omenjena druga turistična društva, med njimi celo taka, ki sploh ne delujejo več. A v njem vseeno le do-
TRUE ZUPANI NA RAFTU
OSILNICA - Pred kratkim, 16. avgusta, so se v Osilnici neuradno srečali štirje župani. Pri županu najmanjše slovenske občine Osilnica, Antonu Kovaču, so se oglasili župan Jgradonačelnik) sosednje občine Cabar Drago Vrus, župan Reke Slavko Linič in župan Buzeta. Trije hrvaški župani so nato krenili z raftom po reki Kolpi.
GOSPA SE PRITOŽUJEJO
DOBREPOLJE - V občini Dobrepolje zaključujejo popis vikendov, ki jih bodo obdavčili. Do začetka popisa je bilo evidentiranih le 52 vikendov, zdaj pa ocenjujejo, da jih bodo do zaključka popisa našteli kar trikrat toliko. Letni davek bo znašal za vikend povprečne velikosti okoli 15.000 do 20.000 tolarjev, za večje pa okoli 30.000 tolarjev. Po predpisih bi bilo možno obdavčiti tudi stanovanjske hiše velikosti od 150 kvadratnih metrov naprej, vendar o tem še ne razmišljajo. Zaradi obdavčitve vikendov pa je tudi že nekaj hude krvi. Tako se je neka gospa že pritožila, da je tak davek pravo oderuštvo, saj ga ne bo mogla plačati. Vzdrževati mora namreč hišo v mestu, vikend na morju in vikend v Dobrepolju, za katerega naj bi plačevala zdaj še davek. Kar je preveč, je pač preveč!
P-c
PETER KLEPEC NA NOVEM POLOŽAJU - Pred kratkim smo poročali, da je Peter Klepec razoro-žen, saj nima več v rokah drevesa in da moli v zrak le dvignjene roke, kot da se predaja sovražnikom. Danes pa lahko zapišemo, da je Peter Klepec te dni zavzel nov položaj na hribčku pri sveti Ani in da ima spet v rokah svoje staro in v mnogih bojih s sovražniki preizkušeno orožje: izruvano drevo. (Foto: J. Primc)
stojno predstavljeno naše območje in to tudi po zaslugi fotografij Janeza Konečnika iz Kočevja.
Prostorsko ureditveni pogoji (PUP) za Obkolpje še niso sprejeti. Brez njega pa ni možno tudi turistično urejanje Kolpske doline. Občina Kočevje bi morala s
dr. Stanko Nikolič
sprejemanjem PUP-a pohiteti, saj sicer lahko ugasne delovanje Obkolpske turistične zveze, ki še želi vključiti v Turistično zvezo Dolenjske, ovira pa je, ker tam PUP imajo, pri nas pa ne.
Te dni bodo planinci markirali kostelsko grajsko pot in jo tudi natančno izmerili. Dolga bo okoli 17 km, start in cilj pa bosta na Žagi, kjer bo stala tudi maketa te poti, kije že naročena. Pri nekem ljubljanskem oblikovalcu pa smo naročili tudi izdelavo novih kostelskih spominkov. Izdali pa smo propagandni list, na katerem so na kratko opisane kostelske turistične in druge zanimivosti.
Predvsem ob petkih in sobotah
Asfaltiranje in posodabljanje cest bo vedno dražje in zahtevnejše
VELIKE LAŠČE-V občini Velike Lašče te dni posodabljajo, širijo in asfaltirajo nekatere cestne odseke. Tako potekajo zaključna dela na odseku od meje z občino Cerknica preko Lužarjev in do cerkve sv. Ožbolta, v dolžini 1,3 km. Asfalt so pred kratkim položili na okoli 400 m dolgem cestnem odseku skozi vas Selo v Rutah. Asfaltirali so tudi cestni odsek ceste od Velikega Osolnika
do vasi Laze
;930m.
, kije dolg S “V občini imamo okoli 170 km krajevnih in občinskih cest, od katerih približno polovica še ni asfaltiranih,” pravi župan Milan Tekavec in dodaja. “Letos nas je veljal kilometer asfalta 12 do 15 milijonov tolarjev. Asfaltiranje je plačala občina. Zdaj prihajajo na vrsto za posodabljanje zahtevnejši odseki, zato so nove ponudbe za kilometer posodobitve in asfaltiranja dražje za nad sto odstotkov, saj znašajo od 33 do 35 milijonov tolarjev za km.” Letos se je občina Velike Lašče udeležila republiškega natečaja za posodabljanje cest iz sredstev za demografsko ogrožena območja. Zaprosili so za pomoč pri posodabljanju ceste Rob- Kure-šček, saj območje Roba zaradi slabe ceste nima več avtobusne zveze s svetom. Kljub temu so jih iz pristojnih republiških organov obvestili, da denarja za to cesto letos ne bo, ker so razpoložljivi denar že porabili. “Tak odnos države do nas in podražitve del pa položaj v občini še poslabšuje,” poudarja župan Tekavec.
J. P.
so bile pred mejnim prehodom Petrina dolge kolone vozil, usmerjene proti morju. To pa je oviralo normalen promet vozil po slovenski obali Kolpe. Zato smo že predlagali, da bi za Petrino uredili obvoznico po nekdanjih gozdnih cestah in kolovozih, saj bi se domačini le tako izognili zastojem na magistralni cesti med Faro in Petrino,” je povedal dr. Stanko Nikolič.
J. PRIMC
STROKOVNE ŠTUDIJE NE UPOŠTEVAJO
KOČEVJE - Po naročilu bivše občinske kmetijske zemljiške skupnosti je zavod za ekonomiko kmetijstva Kmetijskega inštituta Slovenije izdelal studijo o stanju in možnostih razvoja zasebnega kmetijstva za območje tedanje kočevske občine. Letos od tega mineva že dvajset let. Ob tem lahko ugotovimo, da so v občini na podlagi te študije odločno premalo naredili. Niso upoštevali opozorila, da na Kočevskem ne gre za ohranjanje agrarne strukture, ampak predvsem za vzpostavljanje nove. Kako pereče je vprašanje glede delovanja zasebnega kmetijstva, nakazujejo tudi pisma bralcev v Dolenjskem listu, ki so bila objavljena v zadnjih mesecih.
V. D.
IZBOLJŠAVA ZEMLJIŠČ
DOBREPOLJE, STRUGE -Kmetijska svetovalna služba se bo prijavila na razpis za izboljšavo kmetijskih zemljišč. Gre za 104 ha zemljišč na območju Strug oz. vasi Četež, Tisovec, Podtabor, Raplje-vo, Lipa in Tržič. Na tem območju bodo odstranjevali s površin kamenje, grmovje, robove in drugo, nato pa zasejali travo. Zaprosili bodo za dobrih 18 milijonov tolarjev pomoči, lastniki zemljišč pa bodo prispevali (predvsem v delu) nadaljnjih dobrih 6 milijonov tolarjev.
Katarina Zorc
Slavni Kozlerjev zemljevid v Miklovi hiši
RIBNICA - Katarina Zorc, ribniška rojakinja iz Argentine, potomka rodbine Rudež in Kozler, je Miklovi hiši poklonila izvirnik ponatisa Zemljevida slovenskih dežel in pokrajin Petra Kozlerja iz leta 1864 (zemljevid je bil že predstavljen v Ribnici in Kočevju).
Ob koncu tedna sta se občina in Miklova hiša Zor-čevi zahvalili za njeno donacijo. Najprej je prof. Janez Debeljak zbrane popeljal skozi zgodovino donatorstva v Ribnici. Dejal je, da je bila tudi za slovensko kulturo in izobraževanje neprecenljiva pomoč Luke Knaflja, kije štipendije namenil na dunajski univerzi študirajočim Kranjcem. Zelo pomembna mecena za Ribnico sta bili veleposestniški družini Rudeževih in Kozlerjevih, v zadnjem času pa z donatorstvom nadaljuje Katarina Zorc.
Zupan Jože Tanko se je v imenu občine zahvalili prizadevni rojakinji. V kratkem nagovoru pa je Zorčeva povedala, da je čustveno navezana na Ribnico, kjer je z družino preživela pravljično otroštvo. Iz tega časa hrani veliko slikovnega in fotografskega gradiva. Ko bo imela več časa, pa bo morda življenje veleposestniških družin predstavila v knjigi.
M. G.
MILAN Č1ROVIČ V MIKLOVI HIŠI - Bogato jesensko razstavno dejavnost v galeriji Miklove hiše je ob koncu tedna odprl domači slikar Milan Cirovič-Čira. Kot portretist je že v študentskih letih zaslovel pri svojemu profesorju, ko mu je pokazal Portret matere. Vsa preteklost in prihodnost se zrcalita na njenem kot staro usnje zgubanem obrazu in v sivih očeh. Čira je bil udeleženec prvega srečanja likovnikov v Ribnici leta 1983, ob 900-letnici Ribnice pa je pripravil razstavo številnih portretov ljudi iz domačega okolja. Na tokratni razstavi predstavlja tudi kalvarijo Balkanske vojne. Slikarja je predstavil prof. Janez Debeljak, v kulturnem programu so nastopile: Ksenija Abramovič, Lucija Čirovič in Zdenka Bartol. (Foto: M. Glavonjič)
BLOŠKI KMEČKI PRAZNIK USPEL
NOVA VAS-Že 19. bloški kmečki praznik, ki nima več strankarskega obeležja, je to nedeljo v izredno lepem vremenu v celoti uspel. Na prireditvi se je zbralo kakšnih 2500 ljudi, ki so spremljali več kot dveurni program. Med gosti je bilo tudi nekaj sosednjih županov in poslanec Stanislav Benčič. Tem so namenili posebno tekmovalno disciplino in sicer dol-benje lukenj z dletom v tram. Zmagal je velikolaški župan. Vredno si je bilo ogledati tradicionalno parado konj in raznih kmečkih vozov, ki so šli že davno v pozabo, tekmovanje koscev, grabljic, zde-vanje ostrnic in spretnostne vožnje s traktorji s pripreže-nimi nakladalkami. V kate,-goriji kmečkih konj je zmagal domačin Roman Palčič, med galoperji Boris Gerbec iz Loža, v kategoriji tekmovalnih konj pa Dare Ponikvar, prav tako domačin.
A. K.
KONČNO RED PRI PLAKATIRANJU?
KOČEVJE - V zadnjih letih je bilo na račun plakatiranja in obveščanja veliko pripomb in predlogov. To vprašanje so občinski svetniki rešili pred nedavnim, ko so sprejeli občinski predpis o plakatiranju in obveščanju, s tem pa tudi razveljavili 20 let star predpis. Plakatiranje je odslej dejavnost javnega pomena v kočevski občini in se bo lahko izvajalo z dovoljenjem upravnega organa. Vsi tisti, ki že imajo nameščena plakatna in oglasna mesta, bodo morali zaprositi za izdajo ustreznega dovoljenja. Uredili bodo tudi kataster reklamnih mest. Za ureditev plakatiranja in oglaševanja na območju občine seje posebej zavzemala stranka Zeleni Slo-
"niie-	V. D.
1 DOLENJSKI USTI
HARMONIKARJI NA TURJAKU
TURJAK - V soboto, 30. avgusta, bo na turjaškem gradu že peto po vrsti srečanje harmonikarjev, ki ga organizira domači KUD Marij Kogoj. Na srečanju se bo oprostil od harmonike starosta turjaškega KUD-a in harmonikarjev Alojz Centa, ki je že leta 1956 pomagal dramski skupini KUD s harmoniko. Na prireditvi Pokaži, kaj znaš leta 1962je zmagal. Udeležil seje tudi vseh dosedanjih srečanj harmonikarjev na Tlirjaku. Je pa tudi član moškega pevskega okteta KUD Marij Kogoj Tbrjak. Po nastopu harmonikarjev pa bo na gradu TTirjak še družabno srečanje, ki ga organizirajo turjaška društva KUD Marjj Kogoj, Turistično društvo, Športno mladinsko društvo in Prostovoljno gasilsko društvo. Za ples bo na srečanju igral domači ansambel Odmev.
J. P.
Dve izmeni le še to šolsko leto
Prizidek k osnovni šoli Videni bo dokončan čez leto dni - Kmalu temeljni kamen
DOBREPOLJE - Sredi julija so pri šoli na Vidmu odprli največje letošnje gradbišče v občini Dobrepolje. Gre za prizidek k osnovni šoli, v katerem bodo prostori za vrtec in še sedem učilnic za razredno stopnjo. Doslej so pripravili izkop in uredili zemljišče za gradnjo temeljev.
V septembru - predvidoma dvanajstega - bo svečana otvoritev gradnje prizidka in položitev temeljnega kamna. Prizidek bo veljal okoli 200 milijonov tolarjev, od katerih bo polovico prispevala občina, pol pa republika. V občini plačujejo za to gradnjo samoprispevek. Prizidek bo predvidoma dokončan in vseljen do septembra prihodnjega leta, kar pomeni, da se bodo takrat v občini
Dobrepolje tudi izognili dvoizmenskemu pouku.
Na področju šolstva pa je v občini še več novosti. Tako bo šola na Vidmu dobila tudi novo opremo za zobno ambulanto, kar bo omogočilo zdravljenje zob z manj bolečinami. Upajo tudi, da bo šolski zobozdravnik delal v novem šolskem letu trikrat na teden, medtem ko je doslej le enkrat.
Med počitnicami so na šoli v
Strugah prekrili streho. Opravili so tudi temeljito čiščenje šole, ki so jo tudi prepleskali, nove table pa so obesili v treh učilnicah. Zdaj je treba postaviti le še ograjo ob šolskem igrišču. Na tej podružnični šoli bodo letos uvedli tudi pouk angleščine, ki bo zamenjala nemščino. To novost so uvedli na željo staršev, začeli pa bodo z njo v petem razredu.
Na podružnični šoli na Ponikvah pa so urejali igrišče, kanalizacijo in parkirišča. Obnovili bodo še vhod v šolsko zgradbo.
M. STEKLASA
IZ NAŠIH OS
v
c
I N
tttii
Najbolj zaslužna nista šla v bazen
Julija letos je minilo 60 let kopališča v Višnji Gori - V takratni kraljevini so časnikarji poročali kot o biseru, ki mu ni para • Dopustniki celo iz Vojvodine
VIŠNJA GORA - Ko je nek zagrebški časopis objavil članek, da so v majhnem dolenjskem mestecu Višnja Gora odprli sodobno in lepo kopališče, kakršnega ne premore niti njihov Zagreb, so številni Zagrebčani pomislili, da gre za neslano šalo. Ker so se o tem odkritju v vročem poletju razpisali tudi drugi časniki v takratni kraljevini Jugoslaviji, so se nekateri vendarle odločili, da se na svoje oči prepričajo, če gre morda za kaj več kot za novinarsko raco v času “kislih kumaric’’. Bilo je namreč julija 1937. In ko so na zemljevidu končno le našli to “selo” blizu Ljubljane, so se podali na pot.
Zato ne preseneča, da je bilo že vse to pa je, žal, nasilno prekinila
kmalu po odprtju kopališča pred 60 leti v Višnji Gori in na Polževem, kjer so še dve leti pred otvoritvijo kopališča zgradili smučarski dom, nenavadno veliko premožnih gostov prav iz Hrvatske in Vojvodine. Višnjani so turistom skoraj vsako poletje in zimo ponudili kakšno novo tujsko sobo,
2. svetovna vojna. Bivši predsednik KS Višnja Gora Pavel Groznik je iz kronik in pričevanj starejših Višnjanov izbrskal zanimiv podatek, da sta bila v kopališki upravi najbolj dejavna in zaslužna mestna odbornika Alojzij Turk in Franc Groznik, ki pa se v 33 metrov dolgem bazenu s petimi
KLIC V SILI
' Ali ste v stiski, težavah? Želite zaupni in prijateljski pogovor, strokovno pomoč? Pot za to na Dolenjskem oz. v Posavju je klic na številke 068/322-124, int. 229 (v torek in petek med 13. in 16. uro), 21-284 ter 068/20-370 (med 19. in 21. uro).
•	NOVO MESTO - Otroci in mladostniki, če ste zaradi neurejenih družinskih odnosov, težav v šoli, sporov z vrstniki ali česa drugega v stiski in potrebujete nasvet oz. pomoč, pokličite - prisluhnili vam bodo in vam skušali pomagati strokovnjaki Posvetovalnice za učence in starše iz Novega mesta, in sicer na številki 068/ 341-304 od ponedeljka do petka (med 14. do 15. uro).
•	TREBNJE-Na vprašanja otrok in od-
raslih odgovarjajo strokovnjaki vsak ponedeljek med 7. in 8. ter med 15. in 17. uro. Številka je 068/44-293.
•	ČRNOMELJ-Otroci in odrasli, ki ste v stiski, lahko pokličete vsak drugi in četrti torek v mesecu med 19. in 20. uro na številko 068/53-213 ali se oglasite osebno v pisarni v Ulici Mirana Jarca 8.
•	SEVNICA-Otroci in odrasli, ki imate težave ali ste v stiski, lahko pokličete na številko 0608/41-536 vsako sredo med 15. in 16. uro.
•	LJUBLJANA - Telefon za otroke in mladostnike je vsak dan od 12. do 20. ure (tudi ob sobotah in nedeljah) na številki 061/323-353. Za vas se bodo potrudili študentje medicine, psihologije, pedagogike in socialnega dela.
tekmovalnimi programi nista nikdar kopala! Ni znano, da bi si kdaj namočila noge vsaj v manjšem otroškem bazenu, ki ga je tudi sprojektiral in gradil inž. Maček.
Največ denarja za kopališče je dala banska uprava (ban dr. Marko Natlačen), veliko pa so prispevali tudi domačini in takratna Mestna občina Višnja Gora, ne ravno poredko pa so iz svojih žepov prispevali za vzdrževanje in obratovanje kopališča sami člani kopališke uprave. V zdajšnji ivan-ški občini je to edino kopališče, ki ga je višnjansko turistično društvo oddalo v dolgoletni najem zasebnikoma, ki ga skušata vzdrževati po najboljših močeh. Toda letošnje muhasto, deževno “jubilejno poletje” ni ravno takšno, da bi se od vstopnine nabralo kaj več denarja za morebitna večja dela na kopališču.
2. POHOD PO BARAGOVI POTI
TREBNJE - Slovenska ljudska stranka, podružnica TVebnje, vabi ljubitelje pohodov na 2. pohod po Baragovi poti, ki bo v nedeljo, 31. avgusta. Pohod se bo pričel ob 8. uri pred trebanjskim motelom. V primeru deya bo pohod naslednjo nedeljo, 7. septembra, ob isti uri.
CIRNIK JE POVEZAN TUDI Z ASFALTOM - Takole so preteki!petek vaščani Cimika pri Mimi nazdravili med seboj in s trebanjskim županom Lojzetom Metelkom (v ozadju s članico gradbenega odbora za modernizacijo ceste Migolica-Cirnik Mari Logar) na srečanju ob uspešnem zaključku posodobitve tega 1400 metrov dolgega odseka lokalne ceste. Predsednik gradbenega odbora Ludvik Pravne se je zahvalil vsem za sodelovanje in opravičil tistim, ki so se jim morebiti zamerili. Zahvalil se je tistim, ki so akcijo leta 1990pričeli, staremu in novemu vodstvu KS Mirna, Štefanu Velečiču in županu Metelku. Logarjeva je povedala, da je bilo v preteklosti veliko prepirov zaradi zastoja pri gradnji te ceste, prebrala pa je tudi pozdravno pismo predsednika sveta KS Pavla Jarca, odsotnega zaradi dopusta, kije poudaril, da je predvsem uspeli krajevni samoprispevk pripomogel, da so lahko z deli nadaljevali. (Foto: P. P.)
Brez prenove gre le za preživetje
V Gostinskem podjetju Sevnica so v zadnjih 5 letih v obnovo svojih lokalov vložili vsako leto od 250,000 do 300.000 mark ■ Letos pa za Barbaro v Krmelju in HTC 650.000 mark
SEVNICA - Po 1. skupščini Gostinskega podjetja, delniške družbe Sevnica (GPS), v septembru bo 121 delničarjev GPS verjetno lahko ocenilo, da se tudi letos nadaljuje razmeroma uspešno poslovanje tega podjetja in da vodstvo te družbe skrbi, tudi z manjšimi naložbami v prenovo lokalov, za kakovostnejše gostinske storitve. Kot nam je povedal direktor GPS, Kristijan Janc, ml., je le-to zadnjih 5 let vsako leto investiralo med 250.000 in 300.000 mark. Za letošnji naložbi (okrog 560.000 mark) v obnovo gostišča Barbara v Krmelju in lokala za hitro prehrano v HTC Sevnica pa so si prvič sposodili nekaj denarja pri banki.
Krmeljsko Barbaro so odprli leta 1983, ko je krmeljska Metalna z okrog 380 zaposlenimi (danes reže njegov naslednik Inkos kruh približno 200 ljudem manj!) še “cvetela” in so krmeljski kovinarji oz. njihovi poslovni partnerji, pa tudi tisti, ki so prihajali v obrat sevniške Lisce, iskali ne le kaj za pod zob, ampak so občasno potrebovali tudi kakšno prenočišče. V gostišču Barbara so tako sevniški gostinci uredili tudi 5 dvoposteljnih sob. Kot pravi direktor GPS prof. Janc, takrat v Krmelju niti ni bilo prave konkurence, zdaj pa je ta pravzaprav dobrodošla, saj jih je prisilila, da so pohiteli s preno-
lom Ajdovcem, pred katerim zdaj ni (več) treba zardevati Sevniča-nom, če vanj pripeljejo tudi bolj zahtevne goste) in so se lotili tudi urejanja lokala za hitro prehrano v HTC (hotelsko-trgovskem centru).
“Upam, da bo ta naš novi lokal s svojo sodobno izbiro in postrežbo vsaj na ravni podobnega, kot ga ima v Žalcu Štorman, zame najboljši gostinec v Sloveniji,” je povedal direktor Janc.
P. PERC
PLAMEN IZ TORONTA OGREL TUDI SEVNIŠKA SRCA - Dekliški pevski zbor Plamen dvanajstih deklet slovenskega porekla je na letošnji turneji po Sloveniji tudi na svojem koncertu v nabito polni Lutrovski kleti pod sevniškim gradom prepričljivo dokazal, zakaj o tem mladem zboru, katerega začetki segajo v poletje 1991, ko so štiri dekleta pod vodstvom nadarjene in energične voditeljice Marije Ahačič Pollak začele peti prve pesmi iz svojega kanadsko slovenskega izročila, pravijo, da je postal ambasador Slovenije. Plamen iz Kanade je s svojim koncertnim sporedom v štirih jezikih (med temi je bil celo swahili!) in smislom za show doživel velike ovacije. Za čudovit večer sta se zboru in zborovodkinji z grafikami Sevnice, z majoliko s sevniškim grbom in cvetjem zahvalila predsednik in tajnik ZKO Sevnica Jože Novak in Albert Felicijan, umetnik Rudi Stopar pa je v vznesenem nagovoru povedal, da je med bivanjem v Kanadi dobil vtis, da so tam “večji" Slovenci kot v matici... (Foto: P. Perc)
PREMAGALI
KADETSKO
REPREZENTANCO
SEVNICA - Sevniški rokometaši so v pripravljalnem obdobju pred pričetkom 1A državne lige in pred odhodom slovenske kadetske reprezentance na evropsko prvenstvo v Estonijo premagali reprezentanco s 24:22 (14:11). Pri domačinih so bili neučinkovitejši Sečki s šestimi, Plazar s petimi in Simončič s tremi zadetki, pri kadetih pa Pajovič s petimi. Po tekmi so v dodatnih 20 minutah za domačine nastopili mladinci in končni rezultat je bil 32 J L Sevničani so odigrali prijateljsko tekmo tudi z drugouvrščeno ekipo Hrvaške 1. lige - Brodomer-kurjem Splitom, ki je na pripravah v Sevnici. Gostje so z lahkoto visoko zmagali z 28:11 (14:10). Za domačine so bili neučinkovitejši strelci Sečki 6, Rupret 4 in Simonič s 3 zadetki.
Kristijan Janc, direktor GPS
vo lokala. Te so se lotili temeljito, saj so ostale le še stene iste, sicer pa je notranjščina lokala Barbara povsem spremenjena in prenovljena. Zmanjšali so točilni pult v bistroju, kjer bo dovoljeno kajenje, po novem (ne)kadilskem zakonu pa so preuredili oz. ločili jedilnico. “Vsak, ki hoče v gostinstvu vsaj zadržati svoje goste, ve, da mora lokal osvežiti na vsakih 10 do 12 let, sicer je obsojen na nazadovanje in mu gre zgolj za preživetje,” meni Janc.
Zaenkrat so končali z obnovo klasičnih lokalov (začenši s hote-
Američani Danini najboljši plačniki
Mirnska tovarna alkoholnih in brezalkoholnih pijač dosega višje cene v ZDA kot doma - Zmanjšuje se prodaja gaziranih pijač, povečuje pa prodaja sokov in čajev
MIRNA • Ob uvedbi akcije oziroma trošarine, se je prodaja tako rekoč čez noč bistveno dražjih alkoholnih pijač drastično zmanjšala. Če se uredbe veselijo posamezniki in skupnosti, ki se borijo proti alkoholizmu, tega ne bi mogli reči za proizvajalce, ki imajo pač pred očmi predvsem dobiček. Ti so se morali prilagoditi povpraševanju in poiskati nove tržne niše. Na tej poti seje dobro znašla mirnska Dana.
25. LOVREKOV IN 8. ŠUMEJEV MEMORIAL
SEVNICA - V soboto se bo v dvorani tukajšnje OŠ Sava Kladnika dopoldne začel 6. Šumejev memorial za kadete do letnika 1981. Igrali bodo Celje Pivovarna Laško, Gorenje Velenje, Rudar TVbovlje in domačini. RK Sevnica pa bo isti dan zvečer pripravil še že 25. Lovrekov memorial. Nastopili bodo Brodomerkur Split, AFP Dobova, Gorenje Velenje in Sevničani. Lanskoletni zmagovalec Prevent je zadržan na pripravah.
Tudi pri sicer bogatem programu brezalkoholnih pijač si v Dani ne morejo privoščiti spanja na lovorikah, saj se njihova prodaja vztrajno zmanjšuje. K sreči se sorazmerno enako s padcem prodaje gaziranih vzpenja prodaja negaziranih brezalkoholnih pijač, predvsem na račun “modnih” ledenih čajev (v Dani so napravili pravo potezo, da so po okusu limone letos razvili in prišli na trg še s priljubljenim breskovim ledenim čajem). Še vedno upajo, da se bo letošnja prodaja sokov povečala za okrog 40 odstotkov, čeprav so že lani napravili velik skok (za 25 odstotkov), in kljub temu, da so nekoliko pozneje, kot so načrtovali, prišli na tržišče s sokovi v sodobni kombi blok embalaži z izlivko (z nove linije), ki jih je stala 3 milijone nemških mark.
Sokove so začeli polniti tudi v dvadecilitrske servirne stekleničke, predvsem zaradi zahtev in predpisov naših južnih sosedov. Hrvati so uvoznike udarili po žepu še z dodatnim davkom za
brezalkoholne pijače. A kljub temu, da spadajo med slabše plačnike, bo Dana skušala na tem pomembnem trgu še povečati prodajo. Mirnčani so v prvem polletju zaslužili z izvozom približno poldrugi milijon mark, še največ na račun izvoza milijon litrov sirupa v ZDA in Kanado. Preko At-
lantika iztrži Dana za svoje izdelke več kot doma, ker ji pač plačujejo v zelenih bankovcih, znano pa je, da je tečaj dolarja porasel.
Direktor Jože Pravne računa v prihodnosti tudi na območja drugih nekdanjih jugoslovanskih republik, čeprav imajo v Zvezni republiki Jugoslaviji še za okrog 120.000 nemških mark odprtih terjatev in so v teh krajih zaenkrat zelo nezanesljivi plačniki.
P. PERC
Jože Pravne: “Septembra bomo z močnejšo medijsko akcijo predstavili naše programe!"
RAZSTAVA
1. SLIKARSKE KOLONIJE NA GRADU MALA LOKA
MALA LOKA - Danes, v četrtek, 28. avgusta, bo ob 17. uri na gradu Mala loka otvoritev zaključne razstave 1. slikarske kolonije skupine študentov 1. letnika Visoke strokovne šole za risanje in slikanje. Razstavo bodo odprli dr. Mirko Juteršek, Milan Zinarič ter predsednica nastajajočega društva ARTI Meta Trampuš. V glasbenem delu bodo sodelovale Jana Anoraschke (violina), Mateja Starič (kitara, vokal) in Mojca Starič (vokal).
Krj&vljeve iskrice
ODŠKODNINA? - Ivanški občinski svetnik Jože Mihelčič (SDS) iz Višnje Gore je še kar naprej sveto prepričan, da je imel prave informatorje, ki so ga sez- I nanili, naj bi grosupeljska odvet- I niška pisarna Čeferin iztožila še j dodatnih 6 milijonov od Javnega J komunalnega podjetja (JKP) I Grosuplje na račun komunalne deponije Stehan. Direktor JKP J Grosuplje Janez Škarlovnik in | grosupeljski župan Rudof Rome sta že na seji ivanškega občinskega sveta, ko so razpravljali o ! pripravah na komunalo deponijo v Špaji dolini, kategorično zani- j kala to Mihelčičevo trditev.
PARCELA - Romi so kupili parcelo ob cesti v Zagradcu, j Mnoge, prav tako tudi ivanškega I občinskega svetnika iz teh krajev Igorja Jernejčiča, pa skrbi, kaj neki imajo ti nepredvidljivi no- J madi za bregom. Vaščani se bojijo kakšne nove kolonije a la j Kuželjevec...
Trebanjske iveri
RADIO - V zadnjem tednu so ; tenkočutni poslušalci nacionalne- [ ga radia prepoznali v oddaji “v živo” dva trebanjska občana, čeprav sta se moderatorjema predstavila le z imenom. Bojan (Brezovar) iz mirnske Dane je kar iz avtomobila z mobitelom posegel v spored Vala 202 in izra- J zil bojazen, da bodo slovenska ( podjetja v Srbiji, kot vse kaže po najnovejši srbski “mučkalici”, dokončno ostala brez svojega premoženja. Nace (Škoda) pa je v nočnem programu radia Slovenija, s ponedeljka na torek, ko so poslušalci obujali spomine na svoja šolska leta, povedal, da še danes ne razume, zakaj so jih v šoli, še v obdobju kraljevine Jugoslavije, pri verouku s palico prepričevali o obstoju Boga in da se mu je takšno “prepričevanje” priskutilo za vse življenje.
LIMIT - Direktor trebanjske M-Kmetijske zadruge Ludvik i Jerman je vesel, ker se je tudi na sobotnem srečanju zadružnikov ! na Debencu zbralo več kot 500 ; članov zadruge in njihovih družinskih članov. Kljub temu, da so nekoliko omejili brezplačno nali- j vanje, so nekateri spet dokazali, j da jim noben limit ne more do živega.
Sevniški paberki
POLJUBI IN ZAVIST - Sevniški umetnik Rudi Stopar se je med nedavnim 3-mesečnim potepanjem (z ženo) po Kanadi seznanil in spoprijateljil s številnimi slovenskimi izseljenci. To se je pokazalo tudi ob izjemno uspešnem koncertu Dekliškega pevskega zbora Plamen iz Toronta v Sevnici, ko je Stoparja povabila, naj spregovori, zborovodkinja Marija Ahačič Pollak in ga obdarila, poljubila pa so ga tudi vsa brhka dekleta iz zbora. Stoparje komentiral, kolikokrat je bil deležen poljubov teh deklet, da so poljubljanje v Kanadi spremljali tudi medklici “ua” in da seje ze zbal, da je tudi onkraj luže že prodrla slovenska - zavist!	i
KLOPOTEC IN KOMPRE- j SOR - Direktor sevniškega SGP Posavje Karel Makari je namestil na svojem vikendu, pri zidanici na Križah klopotec, kakršnega ni daleč naokoli. Na Dolenjsko gaje pripeljal iz njemu rodnega Prekmurja. Pravijo, da je ropot tega klopotca pravcata blagozvočna melodija v primerjavi s hrupom, ki so ga nedavno kakšnih 14 dni povzročali v sevniškem HTC delavci Makarijevega podjetja, ko so s kompresorji vrtali in rušili armiranobetonske zidove za nov lokal Gostinskega podjetja Sevnica. Nadzorni te naložbe inž. Jani Zemljak si je hotel pri nekem gradbenem podjetju sposoditi poseben stroj za žaganje betona, s katerim bi slo vse mnogo hitreje in predvsem z mnogo manj trušča, ki je paral živce tudi zaposlenim v lokalih HTC. Toda najemnina take žage je bila za vodstvo SGP Posavje očitno previsoka, mnogo težje prebavljiv zalogaj, kot pa jeza m zamera pri sosedih, da o nemogočih razmerah za delo, neznosnem trušču in prahu, niti ne govorimo...
CELJSKI PEVCI NA SEVNIŠKEM GRADU
SEVNICA - Tukajšnja zveza kulturnih organizacij vabi na koncert mešanega pevskega zbora Celjskega pevskega društva, ki bo v okviru sevniškega grajskega poletja v soboto, 30. avgusta, ob 20. uri na sevniškem gradu. Zbor, ki ga vodi prof. Edvard Goršič, selektor na občinskih in posavskih pevskih revijah, se bo predstavil z zelo pestrim programom.

Krške novice
PREVEČ IGER - Sobotna speedwayska prireditev v Krškem je bila letos že šesta. Toliko jih ni bilo še nikoli, tako malo ljudi kot tokrat pa tudi že dolgo ne. Prireditelji so se pač ušteli pri presoji globine žepov obiskovalcev. Toda ušteli se niso le prireditelji dirke. Gostinci, ki so zasedli prostor pred stadionom, so se v količini pečenih čevapčičev tako ušteli, da so jih na koncu redkim obiskovalcem skorajda vsiljevali. In to zastonj!
NISO KRIVI, SO KRIVI - Na eni od sej krškega občinskega sveta je skupina svetnikov trdila, da svet ne more nositi krivde za prepočasno gradnjo doma upokojencev. V to posipanje s pepelom kar malce dvomimo, ker vemo, da del sredstev za gradnjo priteka tudi iz občinskega proračuna. Njegov zaključni račun za davno leto 1995 pa bodo krški svetniki sprejemali šele danes. Tako je to, ko računi niso čisti. Očistiti pa jih bodo morali kar svetniki sami in ne recimo Javno podjetje Kostak. To bo skrbelo za okolico Doma. Samo kdaj?
SO PRAZNE PUŠKE ALI GLAVE? - Brestaniški grad Tirni je bil obsojen na propad že pred 563 leti, ko je vitez, ki je domoval v zgornjem gradu, ustrelil svojega brata, ki je živel v spodnjem gradu Turnu. Pravzaprav sta takrat ustrelila oba brata hkrati in tudi zadela. To torej pomeni, da sta streljala s polnima puškama. Danes pa mnogi streljajo le s praznimi besedami, posledica tega pa je, da se bo streha omenjenega Tbrna kmalu sesula, zadeta pa ne bo nobena glava, ki bi jo sedaj, ko je še čas, morda rešila.
Novo v Brežicah
V SLOGI JE MOČ - Rigonce so zadnja slovenska vas ob cesti med Brežicami in Zagrebom. Ležijo tako rekoč na sami mejni reki Sotli. Malo kdo ve, da se vas deli na Zgornje in Spodnje Rigonce, ter da ima vsak del vasi v občinskem svetu svojega svetnika, medtem ko ostale vasi v do-bovski krajevni skupnosti z izjemo Gabrja nimajo niti enega. Da je v slogi res moč, je pokazal tudi skupni nastop obeh rigonških svetnikov na eni zadnjih sej občinskega sveta, ko sta se zgražala nad slabim stanjem ceste, ki vodi do njune vasi. In ker sta bila dva, sta bila uslišana celo dvakratno! Do Rigonc sedaj vodita dve posodobljeni asfaltni cesti, ena po levi, druga pa po desni strani železniškega nasipa.
IN VINO VERITAS - V vinu je resnica, pravi latinski pregovor. Toda tega se v brežiškem Vinu ne držijo. V njihovem Vinu je vina le 20 odstotkov, ostalo pa so sadni sokovi in podobne brezalkoholne pijače. Kakšna prevara! Med prvimi sojih spregledali britanski lastniki Schvvepessa, sicer zagrizeni antialkoholiki, katerim ni všeč, da njihove osvežilne pijače dišijo po Vinu. Z zmernim tonom so brežiške Vinarje opozorili, da bi bilo primerneje, ko bi spremenili ime, ki je sedaj zavajajoče. Pomislite. Največji proizvajalec brezalkoholnih pijač v jugovzhodni Sloveniji je Vino. Največji proizvajalec vina bi se potemtakem moral imenovati Cocta!
FESTIVALA KONEC, VINO OSTALO - Prvi brežiški festival stare glasbe je mimo. Glavni organizator prireditve Klemen Ramovš si je po koncu zadovoljno mel roke, manj zadovoljni pa so bili v brežiškem Vinu. Vrli glasbenik seje leto dni z njimi pogajal, da so na koncu le izdali posebno serijo festivalskega vina, sam pa ni potem kupil niti ene buteljke. Vsa jeza brežiških vinarjev je sedaj odveč. Prej bi morali preveriti, če ni Klemen Ramovš morda Gorenjec.
9 1
tac
brežitke RorodniSnlce
V času od 14. do 22. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Marjanca Češnjevar iz Krškega - Majo, Slavica Tadel iz Zakota - Klemna, Mojca Du-hanič iz Dobove - Marka, Marjeta Prebejšek iz Krajnih Brd -Simona, Marija Kočevar iz Stranja - Anjo, Vlasta Ambrožič iz Krškega - Primoža, Natalija Ratko iz Brežic - Domna, Martina Škoberne z Armeške-ga - Tjašo, Vanesa Avsec iz Sromelj - Tilna, Milana Lubšina iz Vrenske Gorce - Sabino, Barbara Zalokar iz Dramlje - Patricijo, Tatjana Dimitrovski iz Črnca - Vesno.
Čestitamo!
MM J 2 H
A S I
H OBČIM
¥dM
Za jubilej gostitelji gluhih
Ob mednarodnem dnevu gluhih bo v Krškem osrednji kulturni in družabni dogodek slovenske gluhe in naglušne populacije - Še vedno nerešena prostorska problematika
KRŠKO - Društvo gluhih in naglušnih Posavja, ki združuje 459 članov iz krške, brežiške in sevniške občine ter tudi od drugod, je med manjšimi sicer skupaj 11 slovenskimi društvi, letos pa praznuje 35 let delovanja. Prav zato bo to v sodelovanju z zvezo gluhih in naglušnih Slovenije v Krškem 27. septembra ob dnevu gluhih pripravilo osrednjo slovensko prireditev, na kateri pričakujejo 500 do 800 ljudi, tudi iz tujine.
Gostitelji zato pripravljajo pester kulturni in zabavni program, organizirali bodo ogled kulturnozgodovinskih znamenitosti regije, ob tej priložnosti bodo na ogled tudi slušni pripomočki za gluhe in naglušne. Srečanje bodo popestrili s športnimi prireditvami; s kolesarsko transverzalo gluhih in slišečih kolesarjev, ki bo obkrožila vse tri posavske občine, ter s košarkarsko tekmo med gluho reprezentanco Slovenije in krškim klubom.
Sicer pa se v Društvu gluhih in naglušnih Posavja še vedno ubadajo s prostorskimi težavami. Sprva so imeli sicer prostore v starem kulturnem domu na Vidmu, trenutno so v stanovanjskem bloku,
• Še vedno je pereč problem pomanjkanje tolmačev, zato bodo v društvu letos pripravili 40-urni izobraževalni tečaj za kretalni govor, kamor bodo povabili tudi slišeče, finančno pa jih bo podprl posavski Lions klub, s katerim društvo gluhih že zdaj dobro sodeluje. Pred kratkim so jim Lion-si s pomočjo dobrodelnega plesa podarili računalniško opremo, za kar se jim člani društva iskreno zahvaljujejo, v društvu pa se že pripravljajo na uvajalni tečaj računalništva, ki bo prilagojen glu-
him, kar jim bo omogočilo lažje vključevanje v družbo in odprlo dodatne možnosti za zaposlitev.
1	'	||t ~
DOBRODOŠLI NA BOJSNEM -Le malokateri kraj se lahko pohvali s tako toplim in lepo vabljivim sprejemom, kot ga pripravljajo na Bojsnempri Globokem, ki šteje 230 prebivalcev. Kozolčke so uredili ob otvoritvi ceste pred kratkim in označujejo tudi začetek kraja. Za rože pa skrbijo najbližji krajani. Vsekakor je to lahko zgled drugim krajem. (Foto: A. J.)
Vlasta Moškon
kot pravi sekretarka društva sur-dopedagoginja logopedinja Vlasta Moškon, pa upajo, da bodo imeli kmalu svoje prostore.
“OB-LJUBITI” SPET JESENI
KOSTANJEVICA NA KRKI -Mladi kostanjeviški igralci so ob 750-letnici kostanjeviškega mesta pripravili zanimiv gledališki projekt z naslovom Ob-ljubiti, s katerim so se pred kratkim dvakrat predstavili v Lamutovem likovnem salonu. Predstava je bila dobro sprejeta in mnogi se veselijo njene ponovitve spet jeseni.
ZDOLE
V GORNJI RADGONI
ZDOLE - V okviru letošnjega kmetijskega sejma v Gornji Radgoni je projektni svet CRPOV Zdole na povabilo ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v torek, 26. avgusta, pripravil celodnevno predstavitev dejavnosti, ki se odvijajo v okviru CRPOV Zdole. Ob tej priložnosti so na svojem razstavnem prostoru gostom ponudili svojo kulinarično posebnost “vergajevo župo”.
Hrvatje (še vedno) dobri kupci
Najpomembnejše so cene, potem šele razdalja
BREŽICE - Zaradi visokih cen na Hrvaškem, ki ste jih lahko občutili na hrvaški obali, in visokih davkov, ki jih morajo plačevati Hrvatje, se raje odločijo za nakup v sosednjih državah. Na Madžarskem dobijo najcenejšo hrano, v Avstriji tehnične stvari, v Italijo pa radi skočijo po oblačila. Pri nas se najpogosteje ustavijo v obmejnih večjih krajih. Thko je tudi v Brežicah, kjer smo povprašali, kaj in koliko kupujejo Hrvatje.
MARICA KROŠELJ, namestnica poslovodje v blagovnici: “Polovico naših obiskovalcev je iz Hrvaške, predvsem iz Zagreba. Največ prodamo porcelana in gospodinjskih aparatov, ki so pri nas cenejši. Če nakupijo za več kot 12.500 tolarjev, dobijo povrnjen še davek. Med dopusti je bilo precej gneče, še večjo pa pričakujemo v jeseni.”
ALBINA BORANIČ, vodja
izmene v blagovnici: “Obisk sosedov je malo upadel, vendar je to tudi zaradi večjega števila novo nastalih trgovin. Največjih pride po nakupih v soboto dopoldne in ob praznikih. Imamo okoli tretjino hrvaških kupcev in bi se poznalo, če jih ne bi bilo.”
JOŽE MARTEK, prodajalec na bencinskem servisu: “Ob nakupih se mimogrede ustavijo še tu, saj imamo,v naši državi cenejši bencin. Predvsem konec tedna jih je veliko, kar polovico vsega obiska predstavljajo ravno oni.”
jr
Marica Krošelj
Albina Boranič
Jože Martek Andria Petrušič ANDRIA PETRUŠIČ iz Du-bravice: “Predvsem smo prišli pogledat, kakšne so cene. Seveda imate veliko stvari cenejših kot pri nas, gremo pa tudi na Madžarsko in v Italijo, kjer so določene stvari še cenejše od vaših. Danes smo kupili le čevlje in kristal, običajno pa sem priderpo po avtomobilske dele.”
A. JERNEJČIČ
Že lani so namreč pri Zvezi gluhih in naglušnih kandidirali za sredstva, letos so jim na podlagi investicijskega načrta za nakup prostorov nekaj denarja že dodelili iz loterijskih in investicijskih sredstev, drugo leto pa bo posavsko društvo na prednostni listi. Prostori imajo namreč za društvo velik pomen za razne aktivnosti. Najbolj je aktivna športna sekcija, sicer pa med drugim pripravljajo redna izobraževanja, pogovore o življenju in delu, organizirajo servis slušnih aparatov in prodajo pripomočkov, lani pa je zaživela sekcija staršev.
T. GAZVODA
l\idi sežig čarovnic
V Krškem se bo mogoče podati na pot zdravja
KRŠKO - V Krškem ob Rosto-harjevi ulici, kjer je večje blokovsko naselje, kmalu pa bo poln tudi novi dom upokojencev, ni pravih sprehajalnih stez, zato je Martin Unetič prišel na idejo, da bi uredili tako imenovano pot zdravja. Slavnostno jo bodo predali namenu v petek, 5. septembra, ob 17. uri pri Kostaku, kjer je tudi začetek poti. V ta namen bodo odkrili tudi spominski kamen
MESTU V SRAMOTO - Valvasorjev spomenik pred hišo, v kateri je umrl.
Nekoč dom, danes “smetišče”
Za obnovo Valvasorjeve hiše (še) ni denarja
KRŠKO - Znamenito hišo Janeza Vajkarda Valvasorja danes žkrasijo’ pločevinke in smeti. Za obnovo so pripravljeni že vsi gradbeni načrti, vendar denarja še ni.
Le malokateri kraj se lahko pohvali s tako velikim zgodovinskim imenom kot Krško. Valvasor, ta učenec jezuitov, znanstveni popotnik, zbiralec knjig in slik, pisatelj in bakrorezec, človek, kije ljubil kranjsko zemljo in njene prebivalce, je ostal zanimiv še v današnjem času. In ravno stroški, ki jih je porabil za njegovo famozno Slavo vojvodine Kranjske, so ga pripeljali v Krško.
Danes prebivalcem Krškega Valvasorjeva hiša tik ob Savi ni v ponos, saj jo krasijo prazne plastenke, pločevinke in odvržene smeti, največ je papirja. Ob 300-letnici njegove smrti pred štirimi leti so načrtovali
obnovo Valvasorjeve hiše ter Jarnovičeve in Kaplanove hiše, ki se stikata z Valvasorjevo. Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je pripravil konservatorski program, nato so bili ure-jeni celotni gradbeni načrti. Tako da je objekt, ki je v lasti občine Krško, pripravljen za obnovo.
Kot je dejal župan krške občine Danilo Siter, se je vse ustavilo pri denarju, ki ga ni. Že leta 1993 je projekt stal 200 milijonov tolarjev, tako da občina sama ne bi imela dovolj sredstev, poleg ministrstva za kulturo pa dodatnih investitorjev niso našli. Neuradno se sliši, da potekajo dogovori z nekaterimi zasebniki in ustanovami, da bi našli denar za obnovo nesrečnega objekta.
A. JERNEJČIČ
Martin Unetič, vodja odbora Poti zdravja
v spomin na sežiganje čarovnic, saj so prav na travniku ob potoku Žlapovec v 17. in v začetku 18. stoletja obsojene čarovnice sežigali na grmadi. Prikaz sežiga bo na ogled tudi v petek na otvoritvi, ko bodo organizatorji poskrbeli tudi za zabavni program.
Pot zdravja je dolga 3.389 metrov in ni zahtevna, saj ima le 70 metrov višinske razlike, pelje pa ob potoku Žlapovec, ob Levičarjevem studencu in studencu Ttirn. Na poti so postavljene klopice, možno si bo ogledati Levičarjevo domačijo, nekoliko stran s poti pa se bo možno podati tudi do Vinske kleti.
T. G.
BROD ČEZ SAVO ŠE VOZI - Pred dobrim mesecem so vaščani Mosteca celo posodobili pristop do plovila, vprašanje pa je, kako bo v prihodnje. (Foto: E. S.)
Brod na Mostecu ne sme obstati
Vaščani Mosteca bi lahko zaradi bližine Čateških toplic bolje živeli - Kmetje so oddajali turistične sobe že pred petdesetimi leti, danes pa ne več
MOSTEC - Radovednejši obiskovalci Čateških toplic k^j hitro zvedo za brod na Savi in si ga gredo vsaj ogledat, če se z njim že ne popeljejo na drugi breg. Tisti stalnejši gostje Term pa vedo, da se z njim lahko peljejo tudi po polnoči. ,
Brod na Savi že 112 let prevaža potnike iz Mosteca v Cateške toplice in nazaj. Nekoč je bil namenjen le prebivalcem Mosteca, ki so imeli na desnem bregu Save svoje njive, travnike in pašnike, na obronkih Gorjancev pa vinograde. Na takratnem brodu sta se
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
BRESTANICA - V okviru Poletja na gradu Rajhenburg ZKO Krško skupaj s KD Krško, KS Brestanica - DKD Svoboda Brestanica vabi v petek, 29. avgusta, ob 20. uri na grad Rajhenburg na ogled predstave A. T. Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Predstavo so pripravili igralci Šentjakobskega gledališča Ljubljana z režiserjem in scenografom Miletom Korunom, zanimivost igre pa je v tem, da jo bodo odigrali kar na štirih ali petih prizoriščih, gledalci pa se jim bodo morali prilagajati. V primeru slabega vremena prireditev odpade.
mnogokrat peljala dva lojtrska voza polna sena hkrati, sedanji brod, že četrti po vrsti, pa je nekoliko manjši in je namenjen le prevozu pešcev ter kolesaijev.
Danes ljudje na brod niso tako navezani kot nekoč. Nekateri celo zatrjujejo, da ni več potreben, zato nastane vsako pomlad problem, kdaj začeti z vožnjami, kdo bo voznik in podobno. Ž brodom sicer upravlja vaški brodovski odbor, tudi posamezna nesoglasja med vaščani hromijo njegovo delo do te mere, daje letošnjo pomlad njegov predsednik Ivan Curhalek celo napovedal odstop, marsikdo v vasi pa je bil prepričan, da bo brod to poletje ostal na suhem. K sreči se to (še) ni zgodilo.
Med tistimi, ki trdijo, da brod ni več potreben, je mnogo takšnih, ki pravijo, da sedaj, ko se kmetje na svoje njive onkraj Save vozijo s traktorji, brod potrebujejo le vaški gostinci. Res je, da veliko obiskovalcev Mosteca slej ko prej obsedi v eni od treh vaških gostiln
in da lastnikom teh ne bi smelo biti vseeno, kaj bo z brodom, res pa je tudi, da razvoj turizma v bližnjih Čateških toplicah lahko hkrati predstavlja tudi velik izziv za prebivalce Mosteca, ki bi lahko gostom marsikaj ponudili.
Že pred drugo svetovno vojno je marsikatera kmetija iztržila kak dinar z oddajo sob gostom term in zakaj ne bi tega počeli še danes? Lepo urejena bivališča in kmečka dvorišča bi marsikoga pritegnila, da bi raje prespal v kakšni kmečki
* Obuditi bo potrebno tudi uspavano vaško turistično društvo, ki je še pred štirimi leti prav zaslovelo s svojimi Ohcetmi na brodu, ki jih še danes napovedujejo nekateri turistični prospekti, čeprav na Savi že tri leta niso nikogar poročili. Zato bi veljalo pozabiti posamezne spore in zamere, ki so sedaj glavno zaviralo razvoja vasi, tesnejša povezava s sosednjimi Termami Čatež pa bi morala biti tudi izziv za slednje.
hiši ali celo v prirejenem seniku in se nato z brodom odpeljal na ko-
Panje'	E. SEČEN
Občine ne žarnima, kaj je z obratom, ki lahko ugasne
Kapa narejena v 17 minutah
STARA VAS PRI BIZELJSKEM - Nekoč so v stavbi poučevali, sedaj pa ima tam prostor že 24 let tovarna klobukov Šešir iz Škofje Loke, ki ima v Stari vasi delovno enoto. 18 zaposlenih domačink
	
i
Ivanka Stermecki
dela konfekcijska pokrivala. Tako za kapo potrebujejo 17 do 22 minut, za klobuk pa kakšno minuto več. “Na dan naredimo okoli 500 klobukov, izdelki se izvažajo v ZDA in zahodno Evropo,” je dejala vodja oddelka Ivanka Stermecki, kije tu zaposlena od samega začetka. Zapuščen šolski objekt je opazil direktor tovarne Miro Pinterič, stavbo so obnovili in danes koristno uporabljajo njene prostore. Zanimivo pri tem pa je, kot je dejal, da brežiške občine sploh ne zanima, kaj se dogaja z obratom, ki lahko ugasne.
A. JERNEJČIČ
Z novo investicijo še več pijač
Vino Brežice je z novo investicijo najbolje opremljena polnilnica brezalkoholnih pijač v tem delu Evrope - 3 tisoč (pollitrskih oziroma litrskih) kartonov soka na uro
BREŽICE - V Vinu Brežice so od pred kratkim bogatejši za novo polnilnico za pure pack litrsko embalažo z navojnimi pokrovčki. To je ie del sicer skupne i2 milijonov mark vredne investicije v novo upravno stavbo, nove polnilnice, laboratorij in izboljšave v že obstoječe polnilnice. Naložba bo končana še letos, z novo polnilnico pa je to brežiško podjetje postalo najbolje opremljena polnilnica brezalkoholnih pijač ne le v Sloveniji, pač pa v tem delu Evrope.
S tem predstavlja vino količinsko le še petino vseh pijač, ki prihajajo iz Vina Brežice, odstotek vina pa se bo očitno še zmanjšal, saj načrtujejo, da se bo nova pale-
* V Vinu Brežice so ponovno upravičeno ponosni tudi na svoja . vina, saj so na ocenjevanju v Gvirnji Radgoni, ki velja za najpomembnejše slovensko ocenjevanje vin, kjer je bilo letos rekordnih 917 vzorcev vin, dosegli izjemne rezultate, ki kažejo na nadaljevanje kvalitetnega vzpona hiše. Prejeli so namreč štiri velike zlate medalje: za chardonnay 95, char-donnay izbor 95, laški rizling jagodni izbor 95 in chardonnay suhi jagodni izbor 95. Zlate medalje so dobili za laški rizling 95, sauvi-gnon 95, modro frankinjo 95, modro frankinjo ledeno vino 93 in phortos 88. Srebrno medaljo sta dobila bizeljčan beli 96 in sauvi-gnon 96, priznanje pa lanski cviček. V Vinu poudarjajo, da so vsa nagrajena vina tudi naprodaj.
ta pijač, ki so jih prav v teh dneh ponudili trgu, kupcem priljubila, ne le zaradi okusa, pač pa tudi zaradi kartonske embalaže, saj
SLABO ZAKRPAN ASFALT
LOŠKI POTOK - V vseh vaseh v KS Loški Potok je bilo preteklo leto kilometre izkopov za telefon in kabelsko televizijo in je bil tako asfalt, zlasti v naseljih močno načet. Nekaj tega so zakrpali že preteklo leto, vendar menijo pri KS in vaški odbori, da so bila dela izredno slabo narejena in bo kot kaže, sledila reklamacija izvajalcu. Letos ta dela nadaljujejo, vendar z drugo ekipo.
•	Najneumnejši je človek, ki je moder v lastnih očeh. (Svetopisemska modrost)
•	Predlagam, da vsem živim politikom postavimo spomenike, s pogojem, da se umaknejo. (Petan)
BORZNI KOMENTAR
Na borzi nič pretresljivega
Majhen promet obeta nadaljnje padanje tečajev - Dolenjska banka okoli 16.000, Krka med 25.000 in 26.000 tolarjev
V	zadnjem tednu se na borzi ni zgodilo nič presenetljivega. Relativno skromni prometi ob padajočih tečajih niso najbolj razveseljivi pokazatelji za bodoče prodajalce, kajti to običajno pomeni nadaljnje padanje tečajev. Prav tako kupcem delnic niso najbolj naklonjeni časi, saj imajo nekatere delnice izjemno visoke cene.
Največ se še vedno trži z delnicami Leka, za katere lahko iztržite preko 36.000 tolarjev. Druge najbolj tržne delnice v A kotaciji so delnice Petrola, katerim cena že nekaj časa niha okoli 25.000 tolarjev. V zadnjem času se vse več trži tudi z delnicami Istrabenza po ceni 3.300 ter Luke Koper okoli 2.150 tolarjev. Naslednjo prometnost lahko pripišemo delnicam Kolinske, katerih cena je kar stabilna in sicer 2.400 tolarjev. Prav tako imajo že nekaj časa delnice Radenske ceno okoli 1.900 in Term Čatež med
12.500	in 13.000 tolarji.
Vsak dan beležimo večje ali manjše promete tudi z bančnimi delnicami, katerih cene so dokaj stabilne. Tako lahko že nekaj časa prodate delnico Probanke za okoli 22.000, SKB za okoli 2.600 ter redne delnice Dolenjske banke okoli 16.000 tolarjev, medtem ko se s prednostnimi delnicami trguje le redko okoli
14.500	tolarjev.
V	B kotaciji moramo omeniti trgovanje z delnicami Dadasa in
Primofina. Dadasove delnice so bile zadržane že v ponedeljek, Primojina pa v torek, oboje zaradi več kot 30 odst. rasti tečaja od zadnje objave. Po neuradnih podatkih naj bi Dadas rešil problem okoli nakupa Petrolovih delnic v vrednosti 10 milijonov nemških mark.
Na OTC so še vedno najbolj tržne delnice Krke ter Mercatorja. Cena delnic Krke se je ustalila in se giblje med 25.000 in 26.000 tolarji, medtem ko so Mercatorjeve nekoliko pod 5.900 tolarji.
Z vsemi ostalimi delnicami in obveznicami se je trgovalo le v vzorčnih količinah. Obveznice imajo še vedno visoke tečaje, zato so njihovi donosi okoli 4 do 5 odst. nad nemško marko, kar je malo glede na delnice, oziroma več kot prinašnjo bančne vloge. Ob vztrajni rasti tečaja marke ni pričakovati nižjih tečajev.
Več ali manj so vsi imetniki delnic lahko zadovoljni, saj sedanji tečaji prinašajo kar solidne donose predvsem tistim, ki so delnice kupovali pri najnižjih cenah. V kolikor ste med tistimi, ki ste delnice kupili po nekoliko višjih cenah, pa boste ugotavljali donose v daljšem časovnem obdobju.
LJUDMIL4 BAJEC
Dolenjska borznoposredniška družba, d. o. o.
Glavni trg 10, Novo mesto Tel. 068/323-553,323-554, fax 323-552
navojčki nudijo dobro zapiranje, odpiranje in tesnjenje tudi že odprte embalaže, ohlajena pijača dlje zadrži temperaturo kot v drugi embalaži, sončni žarki pa na pijačo ne vplivajo.
Tako so v takšni embalaži na voljo štirje okusi “vitafit” sokov, ki je lastna blagovna znamka Vina, fil ledeni čaj breskev, buda ledeni čaj, ki je pripravljen na osnovi pravega čaja, v Vinu pa veliko stavijo tudi na nove “drink vit” sokove. Sodelovanje s podjetjem Pago iz Avstrije so namreč razširili. Do sedaj so bili ekskluzivni distributer Pago sokov za Slovenijo, po licenci podjetja Pago pa so začeli polniti sokove “drink vit” za Avstrijo in Slovenijo. Ti sokovi delujejo osvežilno, hkrati pa dajejo telesu tudi potrebne vitamine in minerale.	„ „
T. G.
Razvojno izobraževalni O center Novo mesto p. o.
sprejema prijave za vpis v izobraževalne programe za leto 1997/98
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE IN MLADOSTNIKE
V 6., 7 in 8. razred, brezplačno
POKLICNE IN STROKOVNE SREDNJE ŠOLE
Avstrija, Italija in Danska še kako trepetajo za zemljo
Prodaja nepremičnin tujcem
UUBUANA - “Večina evropskih držav skrbno varuje svojo zemljo, "je na nedavnem predavanju, ki ga je organiziral državni svet, poudaril dr. Waldemar Hummer, predstojnik inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose na univerzi v Innsbrucku. Kot primer najmočnejše zaščite je navedel Tirolsko, ki ima izjemno omejevalno zakonodajo. V enem izmed zakonskih členov piše, da noben Avstrijec, niti Tirolec, kaj šele tujec, na Tirolskem ne more kupiti počitniškega stanovanja, če ga ne uporablja vse leto. Ker počitniškega stanovanja ali hišice ni moč uporabljati vsak dan skozi vse leto, to pomeni, da običajen smrtnik, ki ima krov nad glavo, dodatnega
počitniškega prenočišča ne more imeti.
Širši javnosti je bolj znan danski model zaščite državnega ozemlja. V tej državi imajo posebno zakonodajo, ki določa, da smejo počitniške hiše in stanovanja graditi le na določenih območjih. V vsakem posamičnem primeru dansko ministrstvo za pravosodje odloča, ali sme nekdo na takem območju kupiti nepremičnino ali ne. Med drugim mora tudi dokazati, da ježe vsaj pet let živel na Danskem. Zanimiva je tudi italijanska zakonodaja, ki med drugim določa, da ima na območju Južne Tirolske, kjer živi nemška narodna manjšina, nakupno prednost nemško govoreči južni Tirolec, kar pomeni, da so Italijani v svoji državi diskriminirani. To je v nasprotju z zakonodajo Evropske zveze. Evropsko sodišče, ki bo dokončno razsojevalo v vseh teh naštetih primerih pretirane zaščite državne zemlje, bo razsojalo v prid svoboščin ljudi, kar pomeni, da boj za zemljo ne čeka samo Slovenije...
- n
PRIPRA VE NA TRGA TE V - Naše vinske kleti se pripravljajo na letošnjo trgatev. Za sprejem grozdja in za predelavo imajo v kleteh veliko naprav, ki morajo biti čiste in tehnično brezhibne. Na sliki so rotacijski vinifika-torji za maceracijo rdečega grozdja v kleti Kmečke zadruge Krško v Leskovcu. Obnovili in prepleskali so jih, prav tako pa so se vzdrževalci lotili tudi vseh drugih naprav v predelovalnici in kleteh. (Foto: M. Vesel)
EVENTUS, d.o.o.
Bršljin 35, 8000 Novo mesto
VELEPRODAJA IN MALOPRODAJA ELEKTROMATERIALA
objavlja prosto delovno mesto
VODJE TRGOVINE IN SKLADIŠČA Z ELEKTROMATERIALOM
Pogoji:
-	dobro poznavanje elektromateriala,
-	končana IV. ali V. stopnja izobrazbe elektro smeri, •
2 leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih,
-	usposobljenost za delo z računalnikom,
-	znanje nemškega jezika,
-	vozniški izpit,
-	preizkus strokovne usposobljenosti za poslovodjo ali trgovskega poslovodjo
Izbranemu kandidatu ponujamo zanimivo in dinamično delo, zanesljivo plačo ter redno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov:
EVENTUS, d.o.o., Bršljin 35, 8000 Novo mesto
GOSPODINJSKA POMOČNICA (D stopnja izobrazbe) TRGOVEC (IV stopnja izobrazbe)
POSLOVNI TAJNIK (IV stopnja izobrazbe') GOSPODINJA - OSKRBNICA (IV. stopnja izobrazbe) TRGOVINSKI POSLOVODJA
(nadaljevalni program, V. stopnja izobrazbe) EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK (diferencialni program,V stopnja izobrazbe)
UPRAVNI TEHNIK^ V stopnja izobrazbe)
POSLOVNI TEHNIK (3+2 program, V stopnja izobrazbe) TEHNIK GOSPODINJSKIH STORITEV (3+2 program, V stopnja izobrazbe)
PROGRAMI PREKVALIFIKACIJ
MATJAŽ PEGAM, direktor prodaje v Vinu Brežice ob paleti sokov. Pred dnevi so svoje sokove “vitafit" in “drink vit” na trgu ponudili tudi v novi priročnejši embalaži - “pure pack"z navojem. (Foto: T. G.)
>	prekvalifikacija za poklic PRODAJALEC
>	prekvalifikacija za poklic TRGOVINSKI POSLOVODJA
>	prekvalifikacija za poklic EKONOMSKI TEHNIK
PROGRAMI USPOSABLJANJA _____po končani V. stopnji_
'y program usposabljanja za poklic RAČUNOVODJA > program usposabljanja za poklic KOMERCIALIST
IZREDNI ŠTUDIJ
>	EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA Maribor
• visokošolski strokovni program “Poslovna ekonomija"
>	VISOKA UPRAVNA ŠOLA Ljubljana
• visokošolski strokovni program “Javna uprava”
>	FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Kranj
visokošolski strokovni program “Organizacija in managemenf'
Prijave in informacije
RIC Novo mesto, Novi trg 5 telefon: (068) 326-319, 326-341
Občane Občine Šentjernej in vse zainteresirane vabimo na
JAVNO OBRAVNAVO
OSNUTKA ZAZIDALNEGA NAČRTA BETA ŠENTJERNEJ
(območje ob bivši Iskri Šentjernej, namenjeno proizvodnji betalaktamskih antibiotikov ter možnost povečanja kapacitet obstoječim farmacevtskim oblikam za proizvodnjo novejših in tehnološko zahtevnejših zdravilnih oblik Tovarne zdravil Krka iz Novega mesta ter ostalih proizvodno-servisnih programov),
ki bo v
torek, 2. septembra 1997, ob 20. uri
v prostorih Občine Šentjernej, Trubarjeva c. 5 (sejna soba). Vabljeni!
Občina Šentjernej
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 30. avgusta, bodo odpne naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market Smreč-nikova
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7.s do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina. Slavka Gruma od 7 do 20. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 7,30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7 do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14, ure: market Pn kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7,30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7 do 20 ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure market Malka, Mestne njive od 6.30 so 17, ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Urina sela: od 8 do 16 ure: Urška
•	Šentjernej: od 7 do 17. ure: Market
od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Metlika: od 7 do 21 ure trgovina Prima
V	nedeljo, 31. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8 do 11. ure: Prodajalna Samopostrežba, Samopostrežba Mačkovec Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Diska, Market Kristanova. Market Drska. Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pn gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8. do 13. ure: trgovina Sabina, Mirana Jarca od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do It. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12 ure trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8 do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne n|ive od 7. do 12. ure: pekama Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Urina sela: od 8. do 12. ure: Urška
•	Straža: od 8. do 11. ure: Market Straža
•	Šentjernej: od 8. do It. ure: Market
od 8 do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Žužemberk: od 8. do 11.30 Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Giič
•	Mokronog: od 8 do 11. ure Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure Pod lipo. Markel Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10 ure Markel
•	Metlika: od 7 do 21. ure Prima
Vsaka svinja ima svojo kartico
Prvi vzrejni center plemenskih svinj na novomeškem imajo Hrovatovi v Gorenji Brezovici -Vsaka svinjka dobi svoj rodovnik - Pri 85 do 110 kg jih prodajo prašičerejcem
GORENJA BREZOVICA - Pri Hrovatovih v Gorenji Brezovici pri Šentjerneju so se včasih ukvarjali z govedorejo, ker pa od tega ni bilo pravega dohodka, je Pavel skupaj z očetom pred petimi leti začel z vzrejo odojkov. Danes imajo Hrovatovi registriran vzrejni center za vzrejo plemenskih svinj, kije tudi edini center na širšem novomeškem območju.
Pavel je končal srednjo eko- vzrejo odojkov. Danes imajo v
PRVA NAGRADA ANDREJU JANCU
Slovenci se štejemo med najbolj množične gojitelje čebel na svetu. Da bi spodbudili urejanje čebelnjakov, ki podobno kot kozolci tudi veljajo za naš narodni simbol, je tovarna Belinka spodbudila tekmovanje v izdelovanja maket in poslikavi panjskih končnic. Kot povzemamo iz avgustovske številke revije Moj mali svet, je ocenjevalna komisija dodelila prvo mesto Andreju Jancu z motivom čebelnjaka iz Šentjerneja, ki gaje izdelal pod mentorstvom Majde Kanop iz Srednje lesarske šole v Ljubljani.
nomsko šolo, se zaposlil v novomeški Iskri, ko pa se je leta 1988 starejši brat odselil, se je odločil, da bo pustil službo in doma poprijel za delo na kmetiji. Vse bolj je razmišljal o prašičereji in leta 1992 so kupili prvih 20 svinj za
hlevu okrog 30 plemenskih svinj za vzrejo mladic - svinjk, ki jih kupujejo prašičerejci za vzrejo odojkov.
Vzreja plemenskih svinj je od vzreje odojkov veliko bolj zahtevna, saj morajo Hrovatovi za vsa-
USTANOVILI INŠTITUT ZA VINSKI MARKETING
PTUJ - Slovenska vinska akademija Veritas, ki sojo leta 1994 osnovale večje slovenske vinske kleti, je ustanovila inštitut za vinski marketing. “Inštitut bo skrbel predvsem za to, da bodo domači porabniki, pa tudi turisti, kar najbolj seznanjeni s slovensko vinsko ponudbo. Kolikor bolj bomo pri tem uspešni, toliko manj skrbi bodo imeli vinogradniki in vinarji v razmerah, ki jih bo narekovalo gospodarstvo Evropske zveze,” je ob začetku dela inštituta dejal direktor Slovenske vinske akademije Branko Vodušek.
ŽE 20. REGIJSKO TEKMOVANJE ORAČEV NA DRAŠKOVCU -Kmetijska tehnična komisija pri novomeški Zvezi organizacij za tehniško kulturo je jubilejno 20. tekmovanje oračev iz trebanjske, novomeške, šent-jemejske in škocjanske občine organizirala minulo soboto na posestvu na Draškovcu. Tekmovanja se je udeležilo 42 oračev, vendar tokrat med njimi ni bilo nobene ženske. Najmlajši med orači je bil Trebanjec Marjan Mam. Pri oranju sta se najbolje odrezala Janez Miklič z Gorenjih Kamene in Alojz Kužnik s Podlisca pri Dobrniču, ki se bosta 12. in 13. septembra udeležila državnega tekmovanja v oranju na Lokvah pri Črnomlju. Tretji pa je bil Mikličev sin Jani, ki je za las zgrešil drugo mesto. Na fotografiji podelitev pokala zmagovalcu Janezu Mikliču na osrednji prireditvi za šent-jemejski občinski praznik. (Foto: J. Domiž)
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na ponedeljkovi tržnici so branjevke bile bogato založene s pridelki, ki sojih ponujale: paradižnik po 120 tolarjev kilogram, papriko od 150 do 200, bučke po 80, stročji fižol po 200 do 250, kumare po 80 do 100, kumarice za vlaganje po 200, rdečo peso po 200, po prav toliko pa tudi korenje in kolerabo ter črno redkev, radič je bil po 150 do 200, endivja po 150 do 200, zelje po 100, česen po 400, čebulo po 200, krompir po 60 do 70, fižol v zrnju po 500, hruške po 150 do 200, jabolka po 80 do 150, lonček malin po 150 in lonček borovnic po 500. Kilogram orehov je stal 1200 tolarjev, kozarec medu od 700 do 800, jajčka po 25 in kilogram lisičk po 600 tolarjev.
ZMAGOSLAVJE TEHNIKE
TVaktor v enem dnevu preoral 24,56 ha polj
Svetovni rekord: 127,8 ha
Takega tekmovanja, bolje rečeno postavljanja rekorda, Slovenija še ni videla. V organizaciji Kmečkega glasa in Kmetijskega poskusnega centra Jable so v začetku avgusta na Mengeškem polju preizkušali, kaj zmoreta narediti dober traktor in traktorist (menjavala sta se dva) v enem dnevu, to je v 24 urah.
Za postavljanje slovenskega rekorda so uporabili traktor John Deer 6800 s 120 konjskimi močmi, tribrazdni obračalni plug Kvernerland ter Petrolovo gorivo in mazivo. Globina oranja je znašala 17,9 cm, širina 135 cm, hit-
rost 7,9 km na uro, urna poraba goriva pa 19,5 1. V 24 urah nepretrganega oranja je traktor prevozil 181,7 km in premešal 43.715 kubičnih metrov zemlje. In kar je poglavitni namen preizkusa: v enem dnevu in noči je preoral 24,56 ha njiv, kar je mnogo več, kot ima obdelovalne zemlje velika večina slovenskih kmetij. To je tudi nov dokaz, kako tehnika prehiteva našo lastninsko zemljiško sestavo, našo neverjetno razdrobljenost, ko povprečna njiva meri pičlih 13 arov.
Ze slovenski rekord je vsega spoštovanja vreden, toda kaj porečete o svetovnem, ki so ga postavili pred dvema letoma v Nemčiji? Tam je traktor Čase IH Magnum z devetbrazdnim obračalnim plugom in hitrostjo oranja 11 km na uro ter globino 25 cm v enem samem dnevu in noči preoral neverjetnih 127,8 ha polj. (Tehnika in narava)
kmetijski nasveti
Zaščitni premaz varuje silos
Pred vrati je september, mesec siliranja koruze in drugih krmnih rastlin, zato je zdaj zadnji čas za pripravo silosov, za čiščenje in nanos primernega premaza, ki podaljšuje življenjsko dobo betona, kovine, poliestra ali lesa, torej snovi, iz katere je silos narejen.
Odveč je ponavljati nasvete, ki so dobremu gospodarju samoumevni. Po izpraznitvi je potrebno najprej odstraniti vse ostanke silaže, zlasti pokvarjene, in očistiti stene silosa. Predvsem do plesni je treba biti neprizanesljiv in jo odstraniti zlepa ali zgrda. Ob krtači se obnese tudi močan curek vode. Slediti mora vsaj nekaj ur suhega vremena, da se dno in stene silosa dobro presušijo, šele nato je na vrsti premaz.
Stroka pozna dve vrsti silosnih premazov, kratkotrajne in trajnejše. Med prvimi je najcenejši in najlažje dostopen apneni belež, ki stene silosa sicer dobro razkuži, žal pa jih ne zaščiti pred razjedanjem kislin, ki nastajajo pri siliranju. Za to so potrebne odpornejše snovi, od krajši čas delujočih bitumenskih premazov do trajnejših premazov, med katerimi poznamo zlasti antikoroziv-ni hidrotes, ki ga izdeluje Kerna Puconci, in epolor, izdelek tovarne Color iz Medvod.
Pred nakupom trajnega premaza se velja vprašati predvsem, kolikšna je njegova odpornost proti delovanju kislin, vlagi, temperaturi in mehaničnim poškodbam. Seveda je odločilna tudi premazova neoporečnost glede zdravja živali.
Antikorozivni hidrotes je premaz, ki ne prepušča vode in je dober predvsem za opečene in betonske stene silosa. Omogoča dihanje gradbenega materiala in počasno prodiranje vodne pare, odporen pa je tudi proti soli in nafti. Podobne lastnosti ima tudi epolor, celo nekaj boljše, saj pri njem zadošča tanjši nanos na stene in dno silosa.
Inž. M. L.
NI GA ČEZ DOBER NASVET
Bolhač se vrača
Naravni insekticid
Tovarniško izdelani pesticidi (insekticidi, fungicidi, akaricidi, herbicidi, rodenticidi, limacidi, namato-cidi in drugi “cidi" - ubijalci)predstavljajo večjo ali manjšo nevarnost za okolje. Zakaj ne bi, kjer je le mogoče, namesto njih uporabljali naravne insekticidne snovi, kakršen je nekoč že uporabljan pripravek iz bolhača (Pyrethrum cinerariaefoli-um), rastline, ki dobro uspeva v Dalmaciji in ki predstavlja surovino za naravne (bio) insekticide. Iz bolhača pridobljena učinkovina zatre veliko vrst mrčesa, njegova prednost pa je v tem, da ni nevaren za živali in ljudi in da se na svetlobi in zraku kot vsaka organska snov kmalu razgradi in zato ne obremenjuje okolja. Žuželke se nanj ne navadijo in ne razvijejo odpornosti, prav to pa velja za mnoge umetne kemikalije, ki sčasoma lahko postanejo povsem neučinkovite. Skratka: če bomo na ponudenem izdelku videti oznako “Pyrethrum ", mu pri nakupu dajmo prednost, saj s tem varujemo sebe.
• Kdor piše po zidu, bo že vidu! (Grafit)
ko svinjo posebej voditi kartico, na kateri so vsi podatki o reprodukcijskem dogajanju, od pripusta, prasitve do odstavitve mladičev. “Te podatke potem vsak mesec pošiljamo v Ljubljano na biotehniško fakulteto, kjer imajo podatke tudi o njenih starših,” pove Pavel. Pavlu pomaga pri delu, predvsem pri vodenju evidenc, žena Mojca, kije kmetijska inženirka in dela na novomeški enoti Kmetijskega zavoda Ljubljana na šentjernejskem območju, trenutno pa je doma na porodniški.
Hrovatovi kupujejo čistopa-semske svinje švedski landrace (linija 11) in merjasca large white (linija 22) v Prekmurju. S križanjem dobijo linijo 12, to so primerne svinje za vzrejo odojkov. “Ko svinje povržejo pujske, dobi vsak mladiček ušesno številko, sestavljeno iz rodovniške številke matere in zaporedne številke pujska in s tem svoj rodovnik,” razloži Mojca. Do 5. tedna starosti so vsi mladiči pri materi, kjer sesajo, od drugega tedna naprej pa jim začnejo dodajati krmila. Potem mladice ločijo od prašičkov, kijih prodajo za odojke, seveda jih pred
MLADICA Z RODOVNIKOM -Pavel Hrovat drži v roki eno izmed mladic, ki jih bodo kasneje prodali prašičerejcem za rejo odojkov. (Foto: J. D.)
tem še kastrirajo. Specialistka za prašičerejo iz Kmetijskega zavoda pa med mladicami pri 80 kilogramih teže odbere primerne plemenske svinjke, kijih potem 85 do 110 kilogramov težke prodajo prašičerejcem. Ostalo gre v zakol.
Od pripusta pa do prodaje mladih svinjk preteče skoraj leto, medtem ko plememenske svinje pripuščajo povprečno dvakrat na leto. “Največja izločitev svinj je po prvi prasitvi, sicer pa ima lahko svinja do 8 prasitev v treh do štirih letih,” pove Pavel.
Hrovatovi vsako leto dokupuje-jo mladice, Pavle pa ima v načrtu zgraditi še nov hlev za 50 plemenskih svinj, ki bo tako kot do sedaj na nastil, saj ima le-ta prednost pred hlevom na slakovanje.
J. DORNIŽ
MALVAZIJA VINO MESECA
LJUBLJANA - Za vino septembra je posebna komisija vinskih degustatorjev izbrala malvazijo pozne trgatve, letnik 1996, iz kleti Vinakoper. To vino ima najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno, kar je odločilno merilo za izbor vina meseca.
DAN POSAVSKE KONJEREJE
KRŠKO - Posavsko ko-njerejsko društvo in Kmetijska svetovalna služba Krško organizirata v nedeljo, 7. septembra, na sejmišču in hipodromu na Bregah pri Krškem dan posavske konjereje. Živali bodo na prizorišče prihajale med po| deveto in deseto uro, od 10. do 12. ure bo predstavitev reje hladnokrvnih konj, ob 13. uri bo svečana slovesnost ob razvitju društvenega praporja, ob 14. tiri bo povorka, pol ure kasneje pa kmečka dirka dvovpreg. Od 15. ure bo družabno srečanje z ansamblom Majolka.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Trgatev je praznik in delovni dan
Močan kvasni nastavek zelo kmalu sproži alkoholno vrenje v prezračenem in oksidiranem belem moštu, ki ni bil nič žveplan. Da pa bi postopek oksidacije mošta srečno izpeljali, nam ne sme zavreti mošt, ko je še na rjavi usedlini. Cilj in sposobnost oksidativne tehnologije je oksidirati v moštu snovi, ki škodijo dobremu okusu vina, zato je nujno tako oksidirane snovi odstraniti z vso ostalo umazanijo iz posode, v kateri bo vrelo. Katere usedline pa oksidirajo in katere so tiste, ki se jih želimo čim prej rešiti iz mošta? To so fenolne snovi (taninske), ki naredijo belo vino raskavo, okus pa spominja na trpkost in grobost.
Vedno smo opozarjali na nevarnost grobe pridelave grozdja. Zato so se razvile tudi zračno tlačne preše, v katerih opna tako mehko pritiska na tropine. Zato stroka že desetletja opo-zaija na nevarnost pecljalnikov in drozgalnikov, ki imajo preveč obratov v minuti in oster mehanizem, ki se “izživlja” nad grozdjem. Za kakovost vina so še vedno pomembni kakovostni pecljalniki, ki najprej grozdje razpecljajo, peclje izvržejo in šele nato jagode enako stisnejo. Ni boljših stiskalnic kot so zračno-tlačne. Z oksidativnim postopkom so odpravljali iz mošta presežek fenolnih snovi v kleteh, ki so imeli kontinuirane stiskalnice. Zato je bilo včasih težko razumeti, daje bilo vino kljub grobostim v predelavi grozdja lepega mehkega okusa.
Z oksidativnim postopkom se s taninskimi snovmi sesede tudi velik del beljakovin. Pomembno je, da to vedo tisti vinogradniki, ki belo vino stekleničijo. Beljakovine običajno odstranjujejo s čistili (bentoni-ti). Ko smo uvajali razsluzeva-nje belih moštov v našo prakso, se je mnogokrat zgodilo, da je mošt v posodi zavrel. Do tega pride, če se trgatev odvija počasi, s premajhnim številom ljudi, če je grozdje prevroče itd. Izkušnje z razsluzenjem so dobrodošle tudi za srečno izvedbo razsluzenja brez žvepla, raz-sluzenja s kisikom. Priporočam ta postopek v manjših količinah. Vinogradniki, ki imajo že izkušnje z razsluzevanjem, posebno pa tisti, ki so si vinsko klet avtomatsko klimatizirali, bodo z nižjo temperaturo uspešno zadržali vrenje in rjavi mošt umirili, da se bodo sesedli grobi in tudi fini delci kaleža.
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije teče tudi postopek z oksidacijo belega mošta. Raziskavo smo začeli z letnikom 1996. Zelo lepo se je obneslo s sorto laški rizling iz Metlike in šipon iz Ormoža. Rebula iz Vipave ni uspela, vino kaže preostro - hla-
poc pisal.
V Nemčiji so najbolj navdušili vinogradnike za oksidantni postopek. Trdili so, da je belo vino mehkejšega okusa in daje vonj sortno bolj izražen. V Sloveniji smo gledali nejeverno na trditve kolegov iz Nemčije, toda lastne raziskave so pokazale, da se na ta način pridela vino sortnega, nevsiljivega, prijaznega vonja, mehkega okusa, to vino pa je tudi zelo odporno proti oksidaciji. (Nadaljevanje sledi) dr. JULIJ NEMANIČ
EN HRIBČEK BOM KUPIL - Tak je naslov pesmi, za katero je Anton Martin Slomšek dobil navdih ravno na Bizeljskem, kjer je služboval nekaj let. Njemu v spomin so pod cerkvijo sv. Lovrenca pred dvema letoma zasadili Slomškov vinograd. Pobudnik ideje je bil domačin Ivan Kelhar, za vinograd pa skrbita vinogradnika Bojan Brkovič in Maijan Kelhar, ki imata zemljo v najemu. Na ta način želijo obuditi spomin na Slomška in dvigniti ugled Bizeljskega. Prvo trgatev pa lahko pričakujemo že naslednje leto. (Foto: A. J.)
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Nogavice, ta naša druga koža
Nogavice so kot druga koža, ki varujejo noge pred mrazom, lajšajo nevšečnosti zaradi krčnih žil in polepšajo videz nog. V rabi so predvsem ženske hlačne nogavice, ki so narejene iz neskončnih kot las tankih vlaken. Prednosti najlona so poleg trpežnosti še tankost, prožnost, preprosta nega, hitro sušenje in antialergič-nost. Na embalaži je najlon označen kot poliamid. Prednost nogavic je elastičnost, kije možna zaradi sintetičnih prožnih vlaken, imenovanih elasten. Med elastenska vlakna pa sodi tudi lycra (lajkra), ki pri uporabi ne izgubi prožnosti in mehkobe ter je zelo vzdržljiva. Pri izdelavi nogavic se lycri vedno dodaja še druga vlakna, kot so najlon, bombaž, svila, viskoza itd.
Od mešanice vlaken je tudi odvisen lesk nogavic in prosojnost. Finoča vlaken je na embalaži označena s kratico “den” ali “dtex”, kar pomeni težo in moč obdelane nitiv torej sta to dve merski enoti. Če hočemo vedeti ali so v ovoju tanke ali debele nogavice, pogledamo na omenjeno oznako. Najtanše in najbolj prosojne nogavice so od 10 do 20 denske. Imajo_svilen lesk in so mehke na otip. Če hočemo,
da so hlačne nogavice čim dlje nepoškodovane, vedno pazimo, da jih pravilno oblečemo. Nogavice najprej zvijemo do prstov in jih potem potegnemo do gležnjev. Prsti in peta se morajo dobro prilegati. Poškodovani nohti in hrapava koža poškodujejo vlakna. Potem nogavice potegnemo do kolen, najprej na eni in nato še na drugi nogi. Hlačni del nekoliko raztegnemo z rokami in ga potegnemo do pasu.
Pri nakupu vedno upoštevajte velikost nogavic, ki je označena na embalaži in vašo ustrezno konfekcijsko številko oziroma številko čevljev. Barva in vzorec nogavic lahko na pogled spremeni obliko nog. Nogavice temnih barv, s tankimi črtami ali z drobnim vzorčkom po dolžini napravijo noge vitkejše. Barva nogavic mora biti vedno usklajena z barvo čevljev in obleke. Da bo obstojnost nogavic daljša, pri vsakodnevnem pranju uporabljamo le pralna sredstva za občutljivo perilo. Nogavic nikoli ne mencamo, ožemamo ali raztegujemo. Obesimo jih na vrv čez suho brisačo in ne na sonce ali preko radiatorja. Suhe razvrstimo po barvi in debelini ter shranimo tako, da so vedno pri roki.
Glumač, da te kap
METLIKA - Šele ko si ogledaš igro sarajevskega igralca, dramatika in režiserja Zijaha Sokoloviča, veš, zakaj so njegove predstave že lep čas vnaprej razprodane. Ena izmed njih je tudi monodrama Glumač... je glumač, s katero se je v soboto, 23. avgusta, predtavil na metliškem gradu. Množica gledalcev je bila navdušena nad predstavo, v kateri je dve uri neprekinjeno igral le en igralec (brez svetlečih kostumov), v kateri ni bilo zaslediti večjih sledi o scenografiji (le
Zijah Sokolovič
stol, dva zidaka, vedro), v kateri niso dogajanja popestrili kakšni glasbeni dodatki, skratka le prestava z “glumcem, da te kap". Odlični monologi in dialogi na temo gledališča, kulture, politike, ljubezni, polni zdravega humorja in ne kakšnih neumnih šal. Povedano preprosto in jasno. Ob takšni predstavi pride človeku na misel, da res ni nujno, da je prava umetnost le tista, ki je ni mogoče razumeti.
L. MURN
Brežiška Viva še kako živa
MePZ Viva Brežice bo letos 5. obletnico delovanja septembra obeležil z letnim koncertom, brošuro in izidom zgoščenke - Srebrna plaketa v Mariboru Naša pesem 1997
BREŽICE - “Ni vrag, da v Brežicah ne more obstajati zbor mladih pevcev!” je bila začetna misel prof. glasbene pedagogike Simone Rožman, por. Strnad, ob ustanovitvi mešanega pevskega zbora Viva v Brežicah. Imela je prav. Že tako bogati beri pevskih zborov v Posavju se je tako pred petimi leti pridružil še pevski zbor mladih pevcev, ki pod njenim umetniškim vodstvom postaja vse boljši. O tem nedvomno priča tudi letošpji uspeh na tekmovapju slovenskih pevskih zborov v Mariboru, ko so si prislužili srebrno plaketo.
MePZ Viva je prvi v Posavju, ki se je skupaj z brežiško vokalno skupino Solzice udeležil Naše pesmi 1997 - slednji so domov odšli z bronasto plaketo - in že prvič dosegel tako lep uspeh. Predsednik zbora Janko Volčan-šek je povedal, da so se sicer red-nQ udeleževali občinskih revij, na prvem mednarodnem tekmovanju v tujini v Italiji v Rivi del Gardi pa so v kategoriji mešanih pevskih zborov brez obvezne skladbe prejeli srebrno diplomo. Tako so dobili spodbudo in se odločili aprila poskusiti še v Mariboru.
V Vivi, ki je najprej delovala v sklopu KUD Brežice, sedaj pa je samostojno društvo tamkajšnje ZKD, veselje do petja danes združuje okrog 35 mladih. V glavnem so začeli kot srednješolci, sedaj pa so mnogi že študentje. Pod vodstvom sposobne in zagnane prof. Simone Rožman Str-
nad so na vajah, ki jih imajo kar trikrat na teden v brežiškem dijaškem domu, naštudirali širok in zahteven repertoar, od obdobja renesanse naprej, radi pa prepevajo tudi slovenske ljudske, umetne in zabavne pesmi. Vsako leto se poslušalcem poleg nastopov na raznih prireditvah, ki so pogostejše predvsem ob praznikih, predstavijo z letnim koncertom v Viteški dvorani Posavskega muzeja in tudi letos bo tako.
Peto obletnico delovanja zbora bodo tako obeležili z letnim koncertom v soboto, 20. septembra, ob tej priložnosti pa bodo izdali tudi brošuro oz. zgibanko, v kateri bodo poskrbeli za predstavitev zbora, pregled njegovega delovanja in uspehov. Septembra pa bo že mogoče kupiti tudi njihovo prvo zgoščenko, ki sojo posneli v akustični cerkljanski cerkvi.
Za pomoč in podporo pa se zahvaljujejo ZKD Brežice, brežiški glasbeni šoli in občini.
L. MURN
JESENSKE SERENADE 1997
LJUBLJANA, BRESTANICA - Glasbena mladina ljubljanska, Trubarjev antikvariat, KUD Oder treh herojev Pirniče, Glasbena mladina Jesenice, Občina Litija, ZKO Krško in GMS vabijo od septembra naprej na štiri koncerte v okviru Jesenskih serenad 1997. Program je naslednji: Bachova glasba na čembalu (Irena Kolar), Klasiki 20. stoletja z violončelom (Milan Hudnik), Kvartet flavt s francosko glasbo (Flute Art Ouartet), Španski večer z glasom in kitaro (Edita Garčevič-Koželj - mezzosopran in Žarko Ignjatovič - kitara).
KONCERT KVARTETA ALEPH
NOVO MESTO - ZKO Novo mesto v okviru Novomeških poletnih večerov 1997 vabi v četrtek, 28. avgusta, ob 21. uri v atrij kapiteljske proštije na koncert kvarteta kitar Aleph. Kvartet, ki je bil ustanovljen leta T993 in je prejel že nešteta priznanja, sestavljajo odlični mladi glasbeniki: Andres Hernandes iz Španije, Rod-ger Masou iz Francije, Wolf-gang Sehringer iz Nemčije in naša someščanka Klara Tomljanovič. V svoj spored uvrščajo skladbe iz vseh glasbenih obdobij, od renesanse preko romantike do najsodobnejših skladb. V primeru dežja bo koncert pod streho kapiteljske proštije.
VIVA NA NAŠI PESMI 1997 - Lepa spodbuda za nadaljnje petje je bila srebrna plaketa na tekmovanju slovenskih pevskih zborov v Mariboru, (na sliki)
KONCERT BAROČNEGA TRIA V KAPITELJSKI CERKVI-Ljubitelji stare glasbe so imeli v petek, 22. avgusta, zvečer v novomeški kapiteljski cerkvi priložnost prisluhniti še enemu koncertu iz projekta Glasbena dediščina Slovenije, glasbi iz t. i. Ptujske zbirke. Študijska knjižnica na Ptuju j namreč hrani stare notne zapise komorne glasbe na čembalo in godala iz sredine 18. stoletja. Muzikologi so jo popisali leta 1967, leta 1985pasov Sloveniji izšli prvi natisi iz Ptujske zbirke (DZS, Založba Edition Bizjak), j Koncert, ki ga je posnela tudi RTVS, so izvedli odlični glasbeniki: Igor Grasselli (violina), koncertni mojster v orkestru Ljubljanske opere; Igor Mitrovič (violončelo), vodja čelistične sekcije v radijskem orkestru RTVS in Milko Bizjak (špinet, čembalo) - slednji je organizator Novomeškega glasbenega festivala 1997in ustanovitelj ter vodja ansambla Musiča Anti-qua Slovenica, v katerem nastopajo vsi trije glasbeniki. Namen ansambla je oživljati staro glasbo iz arhivov Slovenije, tako na koncertih kot nosilcih zvoka in slike. (Foto: L. M.)
LIKOVNA DELAVNICA V ŠPELIČEVI HIŠI - Deset mladih, vglavnem
učencev višjih razredov belokranjskih osnovnih šol, je teden dni letošnjih počitnic preživelo zelo ustvarjalno. Qd 18. do 22. avgusta so se namreč j udeležili poletne likovne delavnice, ki jo je tako kot lani organizirala ZKO Črnomelj. Mladi likovniki sp pod vodstvom akademskega slikarja Roberta Lozarja v Speličevi hiši v Črnomlju teden dni od 9. do 16. ure spoznavali različne slikarske tehnike ob upodobitvah tihožitij in mestnih vedut, kot so povedali, pa so uživali predvsem v slikanju na prostem. Ob koncu delavnice so v Speličevi hiši pripravili razstavo del, ki so, tako kot je kazalo ob našem obisku, gotovo vredna ogleda. (Foto: L. Murn)
ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA
V šolo po znanje in vrednote
Čez nekaj dni se bo začelo šolsko leto 1997/98. Kot vidimo, se hitro bližamo vstopu v tretje tisočletje. Napovedi mislecev o tem, kako nas bo sprejelo in kako na svojih valovih preizkušalo prvo stoletje novega tisočletja, so optimistična, seveda z dodatki pesimističnih videnj in prerokovanj. Stoletje, ki vidno jemlje slovo, je bilo obdobje mnogih nasprotij, vojnih spopadov in obračunov pa tudi izjemnega napredka. Zlasti od človekove pameti in njegove zavesti je odvisno, ali bo v prihodnje človek človeku človek ali pa človek človeku volk. Vzgoja in izobraževanje lahko bistveno pripomoreta k temu, da bi ljudje, narodi in države vsestransko kultivirali sebe in okolje in vse zaklade tega sveta, predvsem znanje, usmerili v kulturni, gospodarski in socialni razvoj za častno potrjevanje človeptva pod svobodnim soncem. Delorsovo Poročilo Mednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje, pripravljeno za UNESCO, z naslovom Učenje: skriti zaklad je, v celoti posvečeno temu, kako premošati krize duha ter ekonomska in socialna navzkrižja na poti osvobajanja človeka in udejanjanja njegovega dostojanstva. Gre za knjigo (v slovenščino prevedena 1996), ki ne bi smela mimo nikogar, ki je kakorkoli odgovoren za podobo jutrišnjega sveta, človeka v njem in zlasti za vzgojo in izobraževanje.
Nacionalni kurikularni svet ima v svojih izhodiščih za našo šolsko prenovo vse elemente, ki jih kot bistvene poudarja navedeno Poročilo... Osrednje napotilo za prenovo pa predstavlja Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji iz leta 1995. Povedati je treba, da šolske prenove ali reforme, če gre za globlje sistemske in vsebinske spremembe, niso slovenska iznajdba ali posebnost. Tudi v razvitejših državah se je dogajalo, da posamezni reformni poskusi v preteklosti niso vedno obrodili pričakovanih rezultatov.
Sedanja šolska prenova na Slovenskem pa je kljub kritikam, ki letijo nanjo, kar je zdravo za njeno boljšo zasnovo, dobro zastavljena in
podprta s cilji, ki napovedujejo, kaj hočemo z njo v prihodnjih desetletjih presegati in kaj dosegati. Prenovitvenih izboljšav bodo deležni vrtci, osnovne in srednje šole, dompvi za učence in dijake. V šolskem letu 1998/99 se bodo dijaki in vajenci vpisovali le v nove in prenovljene programe. Največ sprememb je predvidenih za področje osnovne šole. Pomembno je že to, da bo trajala devet let, kar je za mnoge šolske sisteme že utečena praksa.
Ministrstvo za šolstvo in šport je pripravilo usmeritve za pripravo načrta za postopno uvajanje 9-let-nega programa osnovne šole.
Poskusno postopno uvajanje takega programa se bo začelo v šol. letu 1999/2000 (največ 10 % osnovnih šol). Šole bodo pridobljene z razpisom, seveda če bodo imele soglasje staršev, usposobljene pedagoške delavce in prostorske pogoje. Obvezno všolanje v 9-letno šolo pa bo v šolskem letu 2002/2003.
Učni načrti za devetletko so v osnutkih v glavnem izdelani. Pred potrditvijo se bodo z njimi v naslednjih mesecih temeljito ukvarjale še študijske skupine, organizirane za področje osnovne šole. Zelo pomembno je, da jih strokovno pretresejo še pedagoški delavci praktiki, saj bo predvsem od njih odvisno, kako se bodo novosti kasneje uresničevale v praksi.
Naj bo na tem mestu poudarjeno, da se vrsta novosti v neposredni pedagoški praksi že uresničuje. Organizirano poteka strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje pedagoških delavcev, kar se bo v naslednjih letih intenzivno nadaljevalo. Samo pripravljeni smemo začeti uvajati spremembe, velja od prvih posvetov, ki so nakazovali možne poti do uspešnejše šole. Otroci, učenci in dijaki sprememb ne smejo doživljati kot breme. Vse mora biti pripravljeno do zagotovil, da bo novo tudi boljše. Uvajanje novosti bo strokovno spremljano, tako da se bodo lahko pomanjkljivosti brez zamud preudarno in učinkovito odpravljale. Pri tem bo imel zavod za šolstvo pomembno vlogo, zlasti s
spremljanjem, preučevanjem in svetovanjem. Strokovne in druge pristojne službe za šolska vprašanja obstajajo samo zato, da pomagajo šolam pri njihovem delu in razvoju.
Šolsko področje ne more zaostajati za razvojem. Prav zato prihaja do sprememb v učnih načrtih in programih in skladno s tem je treba posodabljati tudi vzgojno-izobraže-valne delo. To pa je možno le z nenehnim strokovnim izpopolnjevanjem vseh, ki prevzemajo vlogo, da se v procesu pedagoškega dela čim bolj tvorno in uspešno za doseganje ciljev uresničujeta in dopolnjujeta bistvena didaktična elementa, tj. poučevanje in učenje.
Učenje naj bo sprotno, brez nepotrebnih oddihov
Iz roda v rod duh išče pot. V šolstvu vedno z novimi koraki, ki niso povsem novi, do svežih ciljev, ki jih narekujejo zahteve časa in pogledi v prihodnost.
Tekoče vzgojno-izobraževalno delo praviloma dosega solidne rezultate. To med drugim dokazujejo uspehi pri maturi, zaključnih izpitih, pri zunanjem preverjanju znanja učencev v 8. razredu osnovne šole, na tekmovanjih iz različnih predmetov v osnovnih in srednjih šolah itd. Vsi ti in drugi pozitivni kazalci so pomemben izziv in spodbuda, da je in bo možno z boljšimi načini poučevanja in učenja dosegati še uspešnejše izobraževalne storitve in učinkovitejšo vzgojno naravnanost. To nakazujejo tudi analize, ki jih je izdelal zavod za šolstvo. Najboljša pot do uspehov je tista, ki med šolskim letom ne omogoča neopravičenih vrzeli v znanju. Zamujeno popravljati na hitro pa se največkrat najbolje ne obnese. Nobena šola uspehov ne podarja. Je pa njena (pedagoška) dolžnost, da slehernemu ob njegovi aktivnosti v šoli pojjaga pri premagovanju učnih in drugih težav na poti do boljših rezultatov.
Vzroki za težave so lahko raznotere. Če so take, da jih lahko pomaga odpravljati šolsko okolje, potem naj se to vedno tudi zgodi. V neki
pedagoški enciklopediji, stari nekaj let, je zapisano: “Vsakdo je rojen kot poseben individuum, s svojo specifiko in možnostmi razvoja.” Tem resnicam je treba slediti v vzgojno-izobraževalnih procesih na vseh stopnjah šolskega sistema. Narava dela v šolah je taka, da navedene posebnosti pri delu z mladino čimbolj upošteva. Vsakdo naj napreduje skladno s svojimi sposobnostmi in potrebami. Specifične pozornosti pa naj bodo, tako kot narekujejo pedagoška načela, deležni prav vsi. To je zahtevno, toda humano pedagoško poslanstvo, lastno stroki in poklicu.
Vrednote so srčika uspešne vzgoje
Šolsko področje ima za svoje pedagoško delo jasno zastavljene cilje. Glavni cilj učečih se pa je doseči poklic in se zaposliti. In najmanj ni prijetno, da se ne tako redko mladi s poklicem ne morejo zaposliti.
Veliko se govori o pomanjkljivi vzgoji v naših šolah. Težko bi našli šolo ali posameznega pedagoškega delavca v njej, ki bi te nujne in obvezne sestavine pouka in drugih organiziranih dejavnosti zanemarjal. Vzgoja v šoli pa je večkrat nemočna, ker mnoge poti vodijo v smeri, ki vzgojnim prizadevanjem obračajo hrbet. Življenje zunaj šole nemalokrat razvrednoti delo šol pri vzgojnih prizadevanjih. Kljub temu nobenega trenutka za vzgojo v šoli, družini in ftiršem okolju ne kaže prepustiti stihiji. Nešteto možnosti za vzgojo je prav gotovo pri predmetu slovenski jezik s književnostjo. Ogromno vrednot, ogromno priložnosti omogoča razprave in pravšnja odločanja v duši in za osebno ravnanje ter odzive v soočanjih z ljudmi in okoljem. Domovino pa je treba imeti rad s srcem in dejanji. Vse drugo je neprepričljivo za potrjevanje misli, ki pravi, da zgledi vlečejo.
Vrednote iz preteklosti in sedanjosti, duhovne in materialne, so neza-menjljiv kažipot za udejanjanje osebne, domovinske in delovne vzgoje.
Največja vrednota pa je v praksi potr-jevano znanje. Znanje pa je bogastvo, ponos posamezniku in družbi.
Z novimi napori do svežega znanja in pravšnje vzgoje
V šolskem letu 1997/98 bo na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju (skupaj s pripravo na šolo) vključeno v vrtce okoli 50 % populacije, v 50 osnovnih šolah in 21 njihovih podružnicah nad 16.800 učencev in v osnovne šole s prilagojenim programom vsaj 325 učencev. V desetih srednjih šolah z nad 30 progtami za mladino se bo šolalo nad 7.000 dijakov in 120 študentov prvega in drugega letnika višje strokovne strojne šole v Šolskem centru Novo mesto, v dijaških domovih pa bo bivalo 460 gojencev. Prvi razred osnovne šole bo začelo obiskovati nad 2.300 učencev, v prve letnike srednjih šol pa se je vpisalo okoli 2.400 dijakov, na novo v program frizer v Sevnici in v programa vrtnar - cvetličar in vrtnarski tehnik na kmetijski šoli Grm.
Potrebe po novem in svežem znanju se povečujejo tudi pri odraslih. Tovrstni odzivi so vredni pohvale in spodbud. Odgovornosti za strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje odraslih udejanjajo ljudske univerze v Novem mestu, Črnomlju, Krškem in Trebnjem, poklicne in strokovne šole ter izobraževalni centri v podjetjih.
Z otroki, učenci, dijaki in študenti bo na navedenem območju opravljalo pedagoško delo nad 2.670 vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev, učiteljev, predavateljev, svetovalnih, strokovnih in vodstvenih delavcev. Učitelji pripravniki bodo pripravniško delo opravljali ob pomoči mentorjev in ravnateljev. Posebnega mentorskega vodenja in spremljanja pa bodo morali biti deležni vsi, ki niso z diplomo in strokovnimi izpiti potrjeni učitelji, bodo pa zaradi kadrovskih stisk to delo začasno opravljali.
Odgovorni za kadrovski naraščaj v šolah pravijo, da so vpisi v kadrovske šole zadovoljivi in da zlasti za potrebe prenovljene osnovne šole vzgojiteljev in učiteljev ne bo manjkalo. V naslednjih letih se bo v osnovne šole vpisovalo manj učencev kot do sedaj. Bližati se je treba rešitvam, da bi imele vse šole pri vseh predmetih usposobljene učne moči. Nekaj bi k temu lahko pripomoglo še bolj načrtno štipendiranje,
seveda z zavzetim poklicnim svetovanjem in motiviranjem uspešnih dijakov za pedagoške poklice.
Izjemno pomembno je tvorno sodelovanje vrtcev, šol in domov s starši. Zato, da bi bila mlada generacija uspešna in hkrati varna pred vplivi, ki so nenaklonjeni ciljem vzgoje in izobraževanja. Nihče namreč nima nobenega pooblastila, da z mladim človekom ravna v nasprotju z njegovimi temeljnimi pravicami. S pravicami do šolanja pa so povezane dolžnosti. Ustrezna pedagoška klima naj slehernemu omogoča aktivno vlogo v procesih pridobivanja znanja in zdrav psihofizičen razvoj. Zdravje je neponovljiva vrednota, življenje pa najbolj dragocena. Zato naj bodo vse poti v šolo in iz šole varne, za kar so odgovorni odrasli in mladi, ki se gibljejo v neposredni bližini za življenje nevarnih prometnih vozliščih. Vzgoje za varna življenja ne kaže prav nič zanemarjati, ne v šolah, ne v družinah, skratka, nikjer!
Brez naporov ni uspehov
V vrtcih, šolah in domovih ima vsakdo svojo vlogo in odgovornost, kije pri mladini primerna starostni stopnji, in svoje človeško dostojanstvo. Avtonomnosti in pravic je toliko, kolikor je odgovornosti in sa-mopotrditev na podlagi opredelje-. nih nalog in ciljev. Mladi imajo pravico do vzgojno-izobraževalnega dela, ki jim omogoča napredek, in hkrati dolžnosti, da so v učnih in delovnih procesih aktivni, delavni. Vedno so pomembni uspehi, saj neuspehi, čeprav samo začasni, niso nikomur simpatični.
Na začetku šolskega leta je čas, ko se je treba odločiti za poti, ki vodijo k potrditvam.
Za uspešno opravljeno delo v šolah v iztekajočem se šolskem letu gre vsem zaslužena zahvala. Še posebej pa je treba izreči zahvalo tistim, ki so si po dolgih letih dela pridobili pravico do oddiha za opravljeno delovno poslanstvo, pripravnikom, začetnikom pa zaželeti čimveč uspehov pri pedagoškemu delu, ki ni niti malo nezahtevno, je pa potrebno in spoštovano, saj učenci svojih dobrih učiteljev nikoli ne zatajijo.
Uspešno naj bo novo šolsko leto za vse, ki se bodo za to kakorkoli trudili in prizadevali. Naj med šolskim letom ne usahne nobena spodbudna misel in nobena dobra beseda.
JOŽE ŠKUFCA
POTA IN ST#
T*fi
O
H
>
dežurni
poročajo
OB SEDLA - V noči na 17. avgust je na Gumberku nekdo prišel v objekt konjeniškega centra Struga, odšel v prostor, kjer imajo zloženo orodje in konjeniški pribor ter ukradel 4 usnjena sedla. S tem je lastnika S. N. z Gumberka in B. B. iz Ljubljane oškodoval za okoli 450 tisoč tolarjev.
V ŽUPNIŠČE PO DENAR - 62-letni J. N. iz Ljubljane je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja tatvine, ker je 19. avgusta prišel v pisarno župnišča v Semiču ter ukradel 55 tisočakov. J. N. je povratnik, sa je bil že večkrat obravnavan za podobna kazniva dejanja.
POTNIKA V STROPU - V četrtek, 21. avgusta, popoldne je policist v Dobovi na vlaku v stropu vagona odkril dva državljana Romunije, ki so ju policisti po končanem postopku vrnili na Hrvaško.
OBOROŽENI ČEZ MEJO -Policisti pri mejni kontroli pogosto naletijo na orožje, ki ga potniki “pozabijo” prijaviti. Tbdi v četrtek se je to zgodilo, v fiatu pa so štirje Italijani skrivali kar pet lovskih pušk in več kot 2000 nabojev.
Hiša zagorela zaradi dotrajane električne napeljave
2 milijona škode
KRIŽE - V sredo, 20. avgusta, nekaj čez polnoči je zagorela stanovanjska hiša Terezije B. iz Križ 19 v krajevni skupnosti Pečice v brežiški občini. Ob požaru ni bilo nikogar doma, zgorelo pa je ostrešje, strop, del stanovanjskih prostorov in nekaj električnih aparatov. V celoti je zgorela tudi električna napeljava, zaradi česar je prišlo do izpada električne energije v celotnem naselju. Prav tako je zgorel del ostrešja novega poslopja, ki je grajen v podaljšku stanovanjske hiše, ki je velika 15x10 metrov, zgrajena pa je bila po drugi svetovni vojni.
Policisti so pri ogledu kraja požara ugotovili, da je zagorelo zaradi napake na napeljavi električnega toka oziroma zaradi dotrajanosti električne napeljave, kjer je bilo najdeno tudi žarišče požara. Ogenj je bil lokaliziran nekaj pred drugo uro ponoči, pogašen pa nekaj pred tretjo uro, kar je zasluga prostovoljnih gasilcev iz Spodnje Pohance, Sromelj, Dečnega sela in vaščanov.
T. G.
Lastninjenje oškodovalo posavsko gospodarstvo
Zaradi “divjega” lastninjenja posavska podjetja oškodovana za vsaj 420 milijonov tolarjev (brez revalorizacije) - Ovadenih 28 oseb - Tovrstna kazniva dejanja težko odkriti in dokazati, kaznovanje pa je sploh poglavje zase
KRŠKO - Preobrazba slovenskih družbenih podjetij gre h koncu. Posledice tega je mnogo Slovencev občutilo na lastni koži zaradi številnih stečajev in s tem povezanih izgub delovnih mest, manj jasni pa so zneski oškodovanj družbenega premoženja. Kriminalisti UNZ Krško so svoje delo opravili, bodisi je to temeljilo na podlagi preverjanj revizijskih izsledkov ali na podlagi samostojnih preiskav. V petih letih so nepravilnosti ugotovili v 12 podjetjih, podali so 28 ovadb zoper direktorje in odgovorne, vendar obstaja upravičen dvom, da so te ovadbe le del dejanskih goljufij.
Raziskovanje teh zadev je namreč zelo zahtevno in časovno vse bolj odmaknjeno, hkrati pa se postavlja tudi vprašanje dejanskih sankcij, ki bodo doletele tiste, ki so odgovorni med drugim celo za propad podjetij, saj se večina obdolžencev še ni zagovarjala na sodišču. Samo primer v javnosti dobro poznanega Elana, ko ni bil nihče obsojen, kaže na to, da je sodstvo za tovrstna dejanja še ena velika prepreka. Na listi posavskih kriminalistov so se znašle pravzaprav vse večje firme, mnoge med njimi so šle v stečaj.
Za kriminaliste je bilo prelomno leto 1994, ko so začeli dobivati revizijska poročila, vendar so kriminalisti UNZ Krško že pred tem ovadili odgovorne dveh podjetij. Ovadba proti vodilnim Jutranjke Sevnica, ki naj bi z ustanovitvijo podjetja Sonček povzročili za 400 tisoč tolarjev škode (pri vseh zneskih ni upoštevana revalorizacija in drugi dejavniki, ki bi povzročeno škodo precej povečali), je bila zavržena. Nepravilnosti so ugotovili tudi v Avtohiši Brežice, kjer je bil ovaden vršilec dolžnosti direktorja Rudi Ž. zaradi sklenitve škodljive pogodbe, zaradi česar naj bi podjetje oškodoval za 6 milijonov tolarjev. Podjetju ITG naj bi dajal v najem prostore, hkrati pa na to podjetje prenesel pravico najema drugih prostorov.
Pred revizijo so kriminalisti raziskovali tudi dogajanja v najbolj razvpitem posavskem podjetju Videm Krško. Ovadili so le tri vodilne osebe tega podjetja: Franca Č., Branka Z. in Celestina V., saj naj bi v letu 1992 podjetje oškodovali za dobrih 8 milijonov tolarjev, obdolženi pa so bili zlorabe položaja in pravic odgovorne osebe ter ponarejanja listin, saj so v Milanu s švicarskim državljanom ustanovili by pass podjetje in s fiktivnimi pogodbami denar naka-
V SOBOTO GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL F. SITARJA
NOVO MESTO - Prizadevni gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Kamence iz Novega mesta prirejajo to soboto veliko gasilsko tekmovanje, ki je posvečeno spominu nekdanjega predsednika kamenških gasilcev. Članice in člani, prijavljenih je že 30 gasilskih desetin iz vse Slovenije, se bodo na igriščih Osnovne šole Bršljin pomerili v suhem gašenju z motorno brizgalno in v štafetnem teku 9 x 50 metrov brez ovir. Vsaka gasilska desetina bo prejela diplomo za sodelovanje, najboljše tri v ženski in moški konkurenci pa pokale. Najuspešnejši ekipi v obeh konkurencah bosta osvojili veliki prehodni pokal. Tretji Sitarjev memorial se bo pričel ob 14. uri in bo potekal v vsakem vremenu. Kot smo izvedeli pri predsedniku PGD Kamence Antonu Kumlju, se lahko še prijavite vse do začetka tekmovanja. Gasilci kličejo na pomoč in vabijo k ogledu gasilskega prvenstva.
B. A.
MOTORISTU SEKALA POT - V petek, 22. avgusta, ob 10.05 je 49-letna L. F. iz Sevnice peljala osebni avto od Vrhovega proti Drnovem. Pri Brestanici je v križišču nameravala zaviti levo proti Brestanici. Vključila je smerokaz in začela počasi zavijati. Takrat je pravilno po svojem pasu od Krškega pripeljal voznik motornega kolesa 18-letni I. M. iz Krškega, ki je zaviral, vendar trčenja ni mogel preprečiti. Ob trčenju seje motorist, ki je sicer imel varnostno čelado, hudo poškodoval.
MOPEDA NI MOGEL OBVLADATI - V nedeljo, 24. avgusta, ob 11.20 je 53-letni D. M. iz Podbočja vozil kolo z motorjem po lokalni cesti od Šutne proti
zovali v tujino. Preko takšnih novoustanovljenih firm je denar romal tudi iz Kovinarske Krško. Družbena lastnina je bila oškodovana za 7,8 milijona tolarjev, na zatožni klopa pa naj bi se znašli Franc Č., Višnja L. R., Stanislav J. Buljan, T. in Jože M.
By-pass Agrarie je nosil ime Agrariacomerce, preko njega pa naj bi šlo 13,6 milijona tolarjev, za kar so kriminalisti že leta 1995 ovadili pet oseb, tem ovadbam pa so se pred kratkim pridružile še za tri odgovorne (Ivan V., Vojka R. in Ivanka N.), ki naj bi s ponarejanjem bilanc, prikrivanjem izgub in drugimi nepravilnostmi Agra-rio oškodovali kar za 142 milijona tolarjev, kar je imelo za posledico celo stečaj podjetja, o čemer smo podrobneje pisali pred dvema tednoma.
Kriminalisti so se ukvarjali tudi s SOP-om. V SOP Kleparju naj bi dve vodilni osebi povzročili za
29,5	milijona tolarjev, vendar je
BOMBA MU JE ODTRGALA ROKO
METLIKA - V soboto, 23. avgusta, je hrvaški državljan M. H. iz Brašljevic v svojem nasadu lešnikov pri Boldra-žu aktiviral ročno bombo, ki jo je našel in hotel uničiti, da ne bi prišla v roke otrokom. Ko pa jo je aktiviranje takoj eksplodirala, Hrvatu pa je do komolca odtrgalo roko.
Podbočju. Ko ie v Podbočju pripeljal do kraja, kjer cesta v blagem slabo preglednem ovinku poteka po klancu navzdol, je zapeljal tik ob desni rob vozišča na pesek. Izgubil je oblast nad mopedom in se pri padcu hudo poškodoval. Bil je brez čelade.
ZBIL KOLESARKO - V nedeljo, 24. avgusta, ob 10.40 je kolesarka P. J. iz Ivanje vasi sedela na kolesu ob desnem robu lokalne ceste Globodol-Mirna Peč, nato pa je zapeljala preko vozišča na levi prometni pas proti Mirni Peči. Takrat je nasproti pripeljal mopedist P. B. iz Srednjega Globodola in kolesarko zadel. Po trčenju sta oba padla po vozišču, pri tem pa se je kolesarka hudo poškodovala.
AVTOMOBILI VABIJO
KRŠKO, BREŽICE - Tudi avtomobili v našem koncu države so vse pogosteje tarča tatov, očitno pa je, da se nepridipravi ne ozirajo več na znamke avtomobilov, saj pridejo prav kar vsi po vrsti. Tako je brez metalno zelene katrce(KK 67 87Z) v četrtek ostal Kristl K., ki je avto parkiral na parkirišču gostišča Pri Luki na Smedniku, vrat pa ni zaklenil, zato ga je nekdo odpeljal neznano kam. Več sreče je imel lastnik golfa Mario A. iz Brežic, saj so-mu avto neznanci ukradli v četrtek, še istega dne pa so ga policisti izsledili na območju Nove Gorice.
ovadbo tožilec delno zavrgel zaradi zastaranja pregona, v SOP, p.o., pa naj bi Jože J., Breda M, in Dušan P. družbeno premoženje oškodovali za 44 milijonov tolarjev. Drugemu podjetju naj bi namreč omogočili pridobitev protipravne premoženjske koristi s tem, da so plačevali višje obresti za najeta posojila na račun najemnin, del terjatev pa so odkupili preko drugih firm oziroma so jih prodajali drugim za nižje zneske, kot bi z njimi lahko dejansko zaslužili.
Z neupravičenim odpisom terjatev kupcem, s prodajo objekta in zemljišča pod ceno in ponarejanjem ter uničevanjem dokumentacije naj bi se ukvarjali tudi v krškem podjetju SPE, podjetju za steklarstvo, pleskarstvo, ekologijo, trgovine in storitve, s čimer naj bi družbeno premoženje oškodovali za 40 milijonov tolarjev, kriminalisti pa omenjajo imena Gvida B., Nade P., Stanislava P. in Antona K. Podjetje Ino iz Krške vasi naj bi bilo zaradi by-pass podjetja oškodovano za 11 milijonov tolar-
NEVARNE VEJE
LOŠKI POTOK - V središču Hriba rasteta dve lipi, ki sta stari že dobrih 90 let. Prav pod njima pa je priljubljeno parkirišče in zbirališče ljudi. Vse
/sem tem pa groze vsaj dve nekaj deset kilogramov težki suhi veji, ki se lahko vsak trenutek odlomita in le srečnemu naključju gre pripisati, da se to ni že zgodilo v letošnjem dokaj nevihtnem poletju. Kdo bo, če se kaj takšnega zgodi za to odgovarjal?
A. K.
KDO JE VIDEL KOMBI?
KRŠKO - Prejšnji vikend je nekdo ukradel rumen kombi renault trafic registrskih številk KK D2-652, ki je last 33-letnega B. I. iz Boštanja. Avto je na Blanci parkiral R. S., ki pa je neznanemu storilcu precej olajšal delo, saj je kontaktne ključe pustil v vozilu. Na kombiju je bila bela nalepka z zelenim napisom “nizke gradnje”, v kombiju pa je bilo različno orodje. Neznanec je odpeljal še lahki priklopnik z orodjem vred. Lastnika je oškodoval za okoli 1,15 milijona tolarjev, policisti pa prosijo vse, ki bi vedeli karkoli o odvzemu vozila ali bi ga kje opazili, naj to sporočijo na najbližjo policijsko postajo.
VINJENI VOZNIK POBEGNIL
KRŠKO - 43-letni Ž. M. iz Sevnice je v nedeljo, 24. avgusta, zgodaj zjutraj v Krškem povzročil prometno nesrečo z materialno škodo, potem pa pobegnil, a njegov beg ni trajal dolgo. Le nekaj minut kasneje so ga namreč ustavili policisti in ga preizkusili z alkotestom, ki je pokazal kar 2,59 promila alkohola. Vinjeni voznik kljub prepovedi vožnje ni miroval, saj je na može v modrem naletel še enkrat - tokrat tistega dne zadnjič, saj so ga odpeljali na nekajurni ogled prostorov policije.
KOLOV BELO KRAJINO
NOVO MESTO - Na Dolenjskem in v Beli krajini še vedno poteka akcija Življenje je v tvojih rokah, ki jo organizirata Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne občine Novo mesto in UNZ Novo mesto v sodelovanju s pokrovitelji, namenjena pa je kolesarjem, mopedistom in motoristom. V sklopu akcije je tudi nagradno žrebanje. Na drugem vmesnem žrebanju je kolo s čelado odšlo k 14-letnemu Primožu Volfu v Sela pri Dragatušu, podeljenih pa je bilo tudi 10 čelad. Sicer akcija še trnja, končno žrebanje pa bo oktobra, ko bo poleg številnih nagrad podeljen tudi skuter.
jev, ovadba pa je bila vložena zoper Branka K., ki ga bremeni štirih kaznivih dejanj.
• Kriminalisti UNZ Krško so tako poleg ostalega gospodarskega kriminala uspeli dokazati nepravilnosti lastninjenja v 12 podjetjih, dokazana škoda pa naj bi znašala 420 milijonov tolarjev. Ker je bilo večji del nepravilnosti storjenih pred nekaj leti, sta ta znesek in dejanska škoda neprimerno večja. O tisti škodi, ki je niso uspeli dokazati, pa bomo lahko vedno le ugibali.
Na tožilstvo sta romali tudi dve ovadbi zoper vodilni osebi Term Čatež, vendar je ovadbi tožilec zavrgel, ker ni bilo ugotovljenih elementov kaznivega dejanja, delno pa je bila zavržena tudi ovadba zoper dva osumljenca v Taninu Sevnica. Kriminalisti so preverjali tudi druga revizijska poročila posavskih podjetij (prejeli so jih 40), za katera niso podali ovadb, nekaj nepravilnosti pa so odkrila in odpravila že podjetja sama.
TANJA GAZVODA
ZA HIDRANTSKO OMREŽJE
ZMANJKUJE DENARJA
LOŠKI POTOK - Hidranti so vsaj v začetni fazi požara najbolj učinkoviti in priročni. Zal pa je bilo teh premalo, nekateri pa so že močno poškodovani. Denar za nabavo in vgradnjo novih nad-zemskih hidrantov je dala občina. Računajo, da je nujno vgraditi vsaj 80 nastavkov, vsak pa stane približno 100 tisočakov. Prav te dni Hydrovod vgrajuje za letos še zadnje hidrante. Teh pa bo približno tretjina od načrtovanih. Janez Bambič, ki vodi ta dela, pravi, da bodo hidrante vgradili najprej v najbolj strnjenih naseljih, kjer je ogroženost največja, ostali pa pridejo na vrsto prihodnje leto.
A. K.
Novomeščana “na delu” v ljubljanski menjalnici
Že znanca policije
LJUBLJANA - Dolenjske in posavske menjalnice so na srečo zaenkrat še varne pred predrznimi roparji, sta se pa naša dva pogumna in denarja željna mladeniča po bogastvo odpravila kar v Ljubljano. In to v upanju, da je naša prestolnica boljša za prikritje kaznivih dejanj, za sabo pa sta imela tudi izkušenega Inštruktorja 21-letne-ga Borisa K., ki je očitno že pravi specialist za rope menjalnic.
Tako sta v četrtek dopoldne dva oborožena in delno zamaskirana moža vstopila v menjalnico Pleta na Cankarjevi v Ljubljani in uslužbenki, v katero sta uperila pištolo, ni ostalo drugega, kot da jima izroči za milijon tolarjev deviz in tolarjev, mladeniča pa sta s plenom, misleč, , da bosta zmedla policiste, zbežala vsak na svoj konec. Policisti so kaj kmalu ugotovili, da se za dejanjem skriva specialni povratnik, ki je maja pobegnil iz celjskih zaporov, izkazalo pa seje, da je imel Boris “podizvajalca”; mlada Novomeščana Roberta Č. in Muhameda P., za katera smo na UNZ Novo mesto izvedeli, da sta že znanca policije. Policisti so oba prijeli zvečer v Novem mestu, pri njiju doma pa tudi večji del denaija, saj si ga še niso uspeli razdeliti oziroma ga zapraviti, pri sebi pa sta imela tudi orožje in maskirno kapo.
T. G.
•	Ne je varnejši od kondoma. (Grafit)
•	Ljudje vdano, kot ovce pred zakolom, gledajo, kako jim jemljejo čast, pravice, možnost preživetja. (Vlado Rančigaj, ustanovitelj Delavske stranke)
GORELO V REVOZU
NOVO MESTO - Prejšnji teden v sredo popoldne je izbruhnil požar v Revozovi lakirnici, kjer so varili cevi. Požar, ki je po prvih ocenah povzročil za okoli 10 milijonov tolarjev škode, je nastal zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov med varjenjem, zato bodo odgovorne in varilca ovadili.
IjgM
I 4* Delnice~|l
KAKO DO OSILNICE? - Na fotografiji je prometni znak v Petrini, kjer se odcepi cesta za Osilnico. Vendar noben prometni znak ne kaže smeri za Osilnico, ki je turistično vedno bolj zanimiva in jo obiskujejo turisti iz vse Slovenije in tujine. Osilničanje so pred leti sicer postavili svoj turistični prometni znak, ki je kazal pot do Osilnice, a so ga morali na zahtevo Kostelcev odstraniti. Prav pa bi bilo, da bi odgovorni za postavljanje prometnih zrlakov to končno le uredili. Bo morda ta fotografija pomagala do pravega prometnega znaka? (Foto: J. Primc)
Z avtoštopom do cilja
Dekleta imajo ponavadi več štoparske sreče *
Se vam je že kdaj pripetilo, da vam je tik pred nosom odbrzel avtobus in da bi bilo treba na naslednjega čakati kar debelo uro? In kako ste potem po dolgem oklevanju le zbrali pogum, stopili ob rob ceste in, bolj nerodno kot ne, dvignili palec desne roke... Ja, seveda, Stoparska forma iz študentskih časov je minila, če pa ste imeli tisti dan malo štoparske sreče in se vas je usmilila kaka šoferska duša, pa ste tako hitro in zastonj prispeli do željenega cilja. Predvsem mladim štopanje ne dela težav. Najpogumnejši se v počitniškem času podajo z avtoštopom kar na pot po širnem svetu.
Rok Likar, gimnazijec iz Straže: “Ob rob ceste stopim, kadar se mi kam mudi in v tistem času ne pelje avtobus. Na štop se hitreje kam pride, pa še zastonj je. Spoznaš veliko novih ljudi, čeprav največkrat ustavijo le poznani, predvsem mladi. Kadar na štopališču stoji tudi kakšno dekle, se z njeno Stoparsko srečo ne morem primerjati, saj jim ponavadi takoj kdo ustavi. Dobro se počutim, če se peljem s kom, s katerim se lahko pogovarjam. Štopanje po Evropi se mi zdi prava avantura.”
Andreja Urbančič, dijakinja iz Gabrja pri Soteski: “Največkrat štopam po končanem pouku, ko se mi ne ljubi čakati avtobus. Starši za štopanje
največkrat nimajo razumevanja, ker se bojijo, da bi se mi kaj zgodilo. Tudi sama se bolje počutim, če štopam s prijateljico. S človekom, ki mi ustavi, poskušam biti prijazna. V enem letu štopanja nisem doživela nobene slabe štoparske izkušnje. V družbi starejše kolegice bi si upala iti z avtoštopom na dališo oot.”
Boris Auguštin, samostojni podjetnik iz Metlike: “Zelo rad ustavljam tako mladim kot starejšim avtostoparjem. Glede na to, da sem tako spoznal svojo ženo, je kar dobro pobrati štopaije. Čas hitreje mine in če imam le čas, jih povabim na pijačo. Ko nekoga poberem, se v meni prebudi nek notranji čut, ki mi pravi: Vozi previdno! Če ustavim kaki lepi dečvi, pa še raje bolj počasi vozim, da sem dlje v njeni družbi.”
Marinka Lukan, študentka iz Rumanje vasi: “Med študijem sem se na štopanje tako navadila, da redkokdaj potujem v Ljubljano ali Novo mesto z avtobusom oz. vlakom. Glede štopanja nimam nobenih predsodkov, nobenega strahu ali česa podobnega. Če imam vsaj malo sreče, mi ni treba dlje čakati. Je pa zanimivo, da se štop prej dobi na daljši razdalji, pri čemer ženske skoraj nikoli ne ustavijo. Ker vem, kako mučno je, če dolgo stojiš ob cesti, sama ustavim skoraj vedno.”
D. Ž.
Rok Likar Andreja Urbančič Boris Auguštin Marinka Lukan
Napako Tomljeta popravil Pavlic
Edino domačo zmago na Gorjancih je dosegel Peter Pavlič v pokalu clio - Tomljetu na startu ugasnil motor sposojenega audija A4 - Hermann Waldy krepko popravil rekord proge
Namiznoteniški igralci Krke jutri na evropski sceni
Doma z ukrajinsko Lokomotivo
NOVO MESTO - Namiznoteniški igralci novomeške Krke v evropskem pokalu niso novinci, saj so v pokalu Nancy Evans v Belgiji nastopili že lani, letos pa so imeli srečo z žrebom in se bodo v tem evropskem pokalnem tekmovanju lahko prvič predstavili tudi domačemu občinstvu. Jutri, v petek, 29. avgusta, ob 17. uri se bodo v domači športni dvorani pomerili z ukrajinskim moštvom Lokomotiva, ki se ji bodo po robu postavili isti igralci, kot so nastopali v lanskem prvenstvu - Gregor Komac, Marjan Hribar, Tomaž Kralj in Matjaž Retelj.
Fantje so se zadnje tedne intenzivno pripravljali z omenjeno srečanje. Nekoliko težav imajo le s poškodbami Hribarja in Kralja, ki sta morala zaradi tega vaditi po prilagojenem programu. V primeru zmage Krke nad Lokomotivo Novo-meščane čaka pot na Švedsko, kjer bi se pomerili z drugim moštvom ob Kitajski največje svetovne namiznoteniške velesile.
NOVO MESTO - Zaradi lepega vremena in suhe ceste je bila letošnja proga od Težke vode do Vahte še posebej hitra, kar je dodobra izkoristil dosedanji rekorder gorjanške strmine Avstrijec Hermann Waldy, kije oba teka odpeljal hitreje od starega rekorda. Dolenjci smo bili najbolj množično zastopani v pokalu clio, v razredu A se sicer prijavljeni Samo Valant ni pojavil na štartu, medtem ko je Matjaž Tomlje toliko želeno zmago v razredu superturizem in v absolutnem vrstnem redu turističnih avtomobilov zapravil, že preden je sploh prav začel.
Po oceni prirediteljev se je v ne- ga šampiona v motociklizmu Aloj-
deljo popoldne ob cesti med Težko Vodo in Vahto zbralo okoli deset tisoč ljubiteljev avtomobilističnega športa iz cele Slovenije, predvsem pa z Dolenjske, na štartni listi pa je bilo zapisanih 55 dirkačev iz Slovenije, Avstrije in Nemčije.
Za domače gledalce je bil vsekakor najbolj zanimiv razplet v razredu clio, kjer je nastopilo kar šest Dolenjcev. Domača proga je najbolj ležala Petru Pavliču, sinu nekdanje-
za Pavliča - sin je zmagal, medtem ko je bil oče, kije svojo tekmovalno pot začel z avtomobilom prav na prvi gorjanški dirki, tokrat četrti. Od Dolenjcev so se v pokalu clio uvrstili: Branko Uhernik na deveto, Davorin Uhernik na deseto, Matija Blatnik na enajsto in Drago Dolen-šek na dvanajsto mesto od skupno 12 tekmovalcev, ki so nastopili v pokalu clio.
Samo Valant s svojo hondo civic
DOMAČA ZMAGA NA GORJANCIH - Peter Pavlič je z edino domačo zmago na Gorjancih še enkrat dokazal, da so ga pokrovitelji tik pred začetkom sezone po krivici pustili na cedilu. Ker ni imel avtomobila, je moral izpustiti prvi dirki, v nadaljevanju pa je vsakič stopil na stopničke za zmagovalce - na gorsko hitrostnih dirkah na Grgarju in Golici je bil drugi, na Učki pa tretji, drugi je bil tudi na cestno hitrostni dirki na Grobniku, z zmago na Gorjancih pa je napovedal svoj napredek proti vrhu razvrstitve v pokalu clio. Peter, ki tekmuje za AMD Novo mesto z vozilom Revozovega koncesionarja iz Kopra t.i. Avto plus, čakajo do konca sezone še dve dirki na Grobniku in gorska preizkušnja na Sljeme. (Foto: I. Vidmar)
Kolesari uspešni doma in v tujini
Uroš Murn v elitni konkurenci poklicnih kolesarjev v Italiji zasedel 14. mesto - Gorazdu Štanglju v Avstriji nihče ni mogel slediti - Savaprojekt na Gorenjskem in Hrvaškem
NOVO MESTO, KRŠKO - Kljub vročini in počitnicam si kolesarji ne morejo privoščiti počitka, saj je sezona kolesarskih tekmovanj na višku. Uroš Murn seje izkazal na močni tekmi profesionalcev v Italiji, Gorazd Štangelj pa je z zmago v Avstriji še enkrat opozoril na svojo izjemno dobro pripravljenost. Krčani so tekmovali tudi na Gorenjskem in na Hrvaškem. Moštvo Krke Telekoma je prejš- štev Telekoma, katerega član je tudi
nji teden nastopilo na pokalu Ago-stinj v kraju Lissone v Italiji. Ker italijanski selektor že na tej dirki izbira državno reprezentanco za oktobrsko svetovno prvenstvo, je bila konkurenca izjemna, med 180 poklicnimi kolesarji pa so poleg domačinov in Novomeščanov nastopili tudi kolesarji nemških rao-
zmagovalec francoskega Toura Jan Urlich, in Niirenbergcrja ter dve francoski in švicarski ekipi. Manjkal ni niti Mapei, najboljše poklicno kolesarsko moštvo na svetu. Prva polovica dirke je potekala mirno, po polovici pa je pet kolesarjev pobegnilo. Glavnina je najprej ujela trojico z Novomeščanom Urošem Mur-'
V Sevnici Murn in Miholjevic
Kriterij mesta Sevnica dobil Uroš Murn (Krka -Telekom), skok na Lisco pa Vladimir Miholjevic
SEVNICA - Marljivi člani Kolesarskega društva Sevnica, na čelu s predsednikom dr. vet. Zvonetom Košmerlom, so preteklo soboto in nedeljo nadvse uspešno izpeljali kar dve kolesarski prireditvi. Na sobotnem 2. kriteriju mesta Sevnica, ki šteje v točkovanju za kriterij slovenskih mest, se je pomerilo kar 61 tekmovalcev. Med 23 mlajšimi mladinci je zmagal Matevž Kastelic (Krka - Telekom) pred klubskim tovarišem Juretom Zrimškom in
Vladimir Miholjevič
Boštjanom Krevsom iz Lenarta. Petije bil Andrej Prevejšek (Ko-bo Krško). Pri starejših mladincih je nastopilo le 5 tekmovalcev, ker je bila večina na dirki po Gorenjskem, zmagal pa je Goran Gala-mič (Cyclo Tbur Novo mesto). Pri članih, pod 23 let, v kategoriji elite, je bila v zares elitni konkurenci 33 kolesarjev najboljša trojica: L Uroš Murn, 2. Milan Eržen (oba Krka - Telekom), 3. Igor Kranjec (Radenska - Rog)... 8. Andrej Gimpelj (Savaprojekt Krško).
Na nedeljski že 6. rekreativno tekmovalni kolesarski prireditvi Skok na Lisco 97, ki je lani štela tudi za državno gorsko prvenstvo, je med 79 tekmovalci zmagal Vladimir Miholjevič (Krka - Telekom), ki na 9300 m dolgi progi z nadmorsko višino 700 m s časom 28,39 sicer ni popravil rekorda Boruta Rovščka (27 minut in 59 sekund). Med 31 tekmovalci do 25. leta je bil 2. Igor Kranjec -30,34 (Radenska - Rog), 3. je bil najboljši rekreativec Sebastjan Gregoršanec - 30,39 z Mrtvic (GlP-K Sevnica), najhitrejši Sev-ničan pa je bil Bruno Vencelj -37,14, na 10. mestu. Pri tekmovalcih do 35. leta je zmagal Sandi Papež - 29,53, do 45 let Darko Bajc (Bi. Špok) in nad 45 let Ivan Rajgel (Kranj).	^
nom, ki ni mogla zdržati tempa zadnjih zmagovalcev dirk za svetovni pokal Andree Thfija in Davida Re-belina, 10 km pred ciljem pa sta se morala vdati tudi onadva. Zmagovalca je odločil ciljni Sprint, v katerem se je v eminentni družbi izkazal Uroš Murn s 14. mestom, drugi član Krke Tfelekoma Andrea Zatti je 300 m pred ciljem padel, Vladimir Mi-holjevič pa je zaostal za glavnino, medtem ko so ostali Novomeščani in Martin Hvastija, ki nastopa za moštvo Cantina Tollo, odstopili. Zmagal je član italijanskega moštva Scigno Massimo Apollonio, drugi je bil njegov klubski tovariš Biagio Conte, znanec iz novomeške Velike nagrade Krke, tretji pa član Telekoma Giovanni Lombardi.
Minuli teden so Novomeščani nastopili še v Avstriji na dirki v St. Petru. Čeprav dirka ni štela za točke UCI, je bila konkurenca močna, poleg Krke Telekoma pa so iz Slovenije nastopili še moštvi Radenske Roga in kranjske Save. 20 km pred ciljem težke 149 km dolge krožne dirke je pobegnilo 7 kolesarjev z Novomeščanom Gorazdom Štang-ljem na čelu. Štangelj je v zaključku dirke ponovno potrdil izjemno formo, saj mu nihče izmed ubežnikov ni mogel slediti. Še najdlje se ga je držal Kolumbijec Jose Robles, ki je za njim zaostal 15 sekund. Gorazdov uspeh sta s četrtim in šestim mestom dopolnila Sandi Papež in Uroš Murn, medtem ko je bil Ljubljančan Kristjan Mugerli peti.
Člani krškega Savaprojekta so minuli teden kolesarili na Gorenjskem, kjer je na tridnevni etapni mladinski dirki Damjan Prevejšek v drugi etapi osvojil deseto, Primož Četrtič pa enajsto mesto, v tretji etapi pa Dejan Žnideršič kljub defektu solidno 21. mesto, medtem ko je bil Savaprojekt med 15 ekipami deveti.
V Ivanič Gradu na Hrvaškem je bil med dečki Gregor Kodrič drugi in Mišel Zalokar tretji, med člani pa Marko Baloh drugi, Aleš Poljanšek peti in Andrej Gimpelj deveti.
I. V.
DOLENJSKI UST
uoš čefrfkou prijatelj
m nastopil, čeprav je imel po nedeljskem jutranjem treningu tretji čas med vozniki skupine A. Z njegovim starim dirkalnikom nissanom sun-nyjem GTI-R je nastopil Novome-ščan Andrej Ban, ki je v razredu A zasedel peto mesto med 11 uvrščenimi.
Zadnji domači tekmovalec je bil Matjaž Tomlje iz Dolenjskih Toplic, ki zadnja leta na domačih dirkah ne nastopa, za Gorjance pa si vsakič izposodi dirkalnik in poskuša doseči kar največ. Tokrat je izbral sicer odlično vozilo, s katerim bi med turističnimi avtomobili osvojil prvo mesto, če mu ne bi v prvi dirki na štartu, potem ko je že prevozil štartno črto, ugasnil motor, s čimer je izgubil približno 3 sekunde. Čeprav je v drugi dirki, če ne upoštevamo
• Po doseženih časih in povprečnih hitrostih sta bila tokrat razred zase le dva voznika z dirkalnikoma rey-nard formula 3000 Hermann Waldy in Binder Norbert. Waldy seje že na treningu staremu rekordu 2:41,75 približal na natanko dve sekundi, a je izjavil, da je bila to optimalna vožnja in da ne ve, kje bi lahko kaj pridobil. Očitno seje v svojem razmišljanju uštel, saj je v prvi vožnji rekord popravil za debele 4 sekunde (2:37,45), pri čemer je dosegel povprečno hitrost 148,6 km/h, v drugi vožnji pa je bil le za slabo sekundo počasnejši.
formul in prototipov, dosegel najboljši izid, se mu ni uspelo prebiti na vrh razpredelnice, ki ga je z dvema izvrstnima vožnjama in s 34 stotinkami sekunde prednosti zadržal Slavko Dekleva z BMW 318i. Deklevi je le pol sekunde manjkalo, da bi prehitel tudi tretjeuvrščenega Avstrijca Herberta Strolza, ki je z atraktivno vožnjo z ognjeno rdečim 3200-kubičnim porschejem carrero razreda hobi navdušil številne gledalce ob progi.
Predsednik organizacijskega odbora dirke na Gorjancih Rudi Šali, najzaslužnejši za uspeh prireditve, si je po končani dirki zadovoljno mel roke, saj je minila gladko brez hujših nesreč in večjih prekinitev, še posebej pa je bil zadovoljen z vrstnim redom.
I. VIDMAR
ZA JERNEJEVO 97 - Na štartu teka Jernejevo 97 resda ni bilo najboljših slovenskih dolgoprogašev, a se je na Trgu gorjanskega bataljona v Šentjerneju vseeno zbralo kar precej gledalcev, ki so glasno pozdravili prav vse tekače, najbolj veseli pa so bili zmag domačih tekmovalcev, med katerimi največ velja zmaga najboljšega dolenjskega triatlonca Sentjemejčana Janeza Avsca med člani, ki so skupaj z mladinci takole krenili na 3.400 m dolgo progo po šentjemejskih ulicah.
V Šentjerneju zmagal domačin
IViatlonec Janez Avsec je bil najhitrejši po ulicah domačega kraja • Precej medalj tudi za Sevničane
ŠENTJERNEJ - Atletski klub Šentjernej in šentjernejska občina bosta v petek, 22. avgusta, ob občinskem prazniku Jernejevo 97 pripravila tek po ulicah Šentjerneja na progah dolgih od 1.000 (vse kategorije pionirjev) do 3.400 m (mladinci in člani). Tekmovalce so razdelili v 12 kategorij od pionirjev do veteranov, posebnost pa je bil družinski štafetni tek 3 X 300 m, na katerem so posamezno štafeto sestavljali eden od staršev in dva otroka oziroma oba starša in otrok. Na najdaljši progogi je prvi pritekel na cilj Sentjernejčan Janez Avsec, ki se te dni pripravlja na nastop na dolgem oziroma ironman triatlonu, najtežji športni preizkušnji nasploh, v Nemčiji. Njegova šentjernejska tekaška zmaga dokazuje, da je, vsaj kar se tiče tekaškega dela, dobro pripravljen, čeprav je 3.400 metrsko progo težko primerjati z maratonom, ki je zadnja disciplina ironman triatlona.
Izidi teka Jernejevo 97: pionirji do 11. leta - 1. Klemen Bučar (Šentjernej), 2. Marko Virtič (Sevnica), 3. Jernej Kovačič (Šent.): pionirke do 11. leta - 1.
Branka Virtič (Sev.), 2. Janja Bučar, 3. Ingrid Kalin (obe Šent.); pionirji do 13. leta - 1.
Jožko Bučar, 2. Matej Kralj, 3.
Dejan Kerne (vsi Šent.); pionirke do 13. leta -1. Alenka Žnidaršič (Šent.), 2. Adriana Virtič (Sev.),
3. Polonca Kerep (Šent.); pionir-
Janez Avsec
ji do 15. leta - 1. Borut Veber (Sev.), 2. David Pavlič (Šent.), 3. Gregor Vodenik (Sev.); pionirke do 15. leta - 1. Janja Pungerčar (Sev.), 2. Jasmina Mlakar (Škocjan); mladinci 1. Marko Gorenc (Šent.), 2. Robin Papež, 3. Marko Keber (oba Sev.); mladinke -L Saša Kuhelj, 2. Duška Zoretič (obe Šent.); člani 1. Janez Avsec (Šent.), 2. Dušan Pečnik (Sev.), 3. Dejan Gradišar (Krka Novo mesto); članice - 1. Irena Auersper-ger (Krka), 2. Darja Kovačič, 3. Andreja Gorjanc (obe Šent.); veterani -1. Ivan Škedelj - Močivnik (Šent.), 2. Boris Kuzmin (Brežice), 3. Edvard Doljak (Novo mesto); veteranke - 1. Anica Kos, 2. Pavla Škoda (obe Šent.); družinske štafete - 1. Milan, David in Danijel Jakše, 2. Jože, Janja in Jožko Bučar, 3. Jože, Aljoša in Marko Šinkovec (vsi Šentjernej).
I. V.
KRŠKO - KJjub temu, da v slovenski posadki, ki je v soboto v Krškem in v nedefjo v Ljubljani nastopala na dirkah srednjeevropskega pokala, ni bilo naših najboljših treh spcedwayistov, je Slovenija po osmih dirkah še vedno na vrhu razpredelnice tega tekmovanja, medtem ko so v soboto Krčana Izak Šantej in Gerbard I^kše skupaj z letos našim daleč najboljšim voznikom I jubjjančanom Matejem Ferjanom dosegli največji uspeh slovenskega speedwaya - v madžarskem mestu Debrecen so osvojili tretje mesto na dirki za ekipno svetovno prvenstvo skupine A.
V Krškem je pod žarometi štadi-
ona Matije Gubca slovenska posadka na sedmi dirki za srednjeevropski pokal začela izvrstno, saj sta domači veteran Krešo Omerzel in Lendavčan Jožef Koren brez težav s 5:1 premagala zelo povprečne Avstrijce in le za odtenek boljše Italijane. V nadaljevanju dirke sta
morala priznati Hrvatu Zlatku Krznariču, da je ta dan boljši od njiju, tako da je bil izid dvoboja s Hrvaško izenačen 3:3. Krešo je dirko z Avstrijci dobil, v dvoboju z Italijanoma in Hrvatoma pa je zasedel drugo mesto. A žal je njegova zbranost popustila prav med najpomembnejšim dvobojem s prvimi zasledo-
OMERZEL NA ZAČETKU IN KONCU - Krški veteran Krešo Omerzel (na sliki med prvo vožnjo) je na sobotni prireditvi v Krškem dobil prvo vožnjo, ko sta s Korenom premagala Avstrijce, inzadnjo, ko se je po slabšem štartu prebil najprej na drugo mesto, na zadnjem zavoju pa je z drznim manevrom prehitel še Korena. Zanimivo je, da se je Omerzel v finale pokala Pacific uvrstil tudi z nekoliko sreče, ko je do tedaj drugouvrščeni Čeh Lubomir Batelka v boju za drugo mesto padel. (Foto: I. Vidmar)
Omerzel je eksplodiral na koncu
Slovenija kljub drugemu mestu v Krškem in četrtemu v Ljubljani po osmih dirkah na vrhu srednjeevropskega pokala • V Debrecenu največji uspeh slovenskih speedwayistov v zgodovini
valci v skupnem vrstnem redu Slovaki, kjer je bil zadnji, zadevo pa je z zmago rešil Koren, tako da je bil izid še drugič izenačen. V nadaljevanju je utrujenega Omerzela zamenjal Ljubljančan Martin Peterca, a petič ni bilo več, saj sta naša voznika premagala Madžare s 4:2, s Čehi pa dosegla spet le neodločen izid, in tako so ju Slovaki v končnem vrstnem redu prehiteli za dve točki. Vrstni red: 1. Slovaška 25, 2. Slovenija 23, 3. Hrvaška 21, 4. Češka 20, 5. Hrvaška 18, 6. Italija 12, 7. Avstrija 6.
• V Debrecenu je Slovenija na dirki za svetovni ekipni pokal skupine A s 3. mestom dosegla doslej največji uspeh. Zmagala je Češka nad Madžarsko, ti dve ekipi pa sta se tudi uvrstili v finale svetovnega prvenstva. Za slovensko posadko je Ferjan osvojil 14 lučk, Šantej pa 5, medtem ko Lekše ni dobil priložnosti za nastop.
V zadnji vožnji, ki je odločala o prvem mestu, je moral sodnik izključiti Čeha, ki sta zamudila na štart, tako da sta Slovaka le formalno prevozila progo in osvojila 5 točk in s tem skupno zmago. Najboljših osem posameznikov se je po končani dirki za srednjeevropski pokal pomerilo še za pokal diskoteke Pacific, kjer je v finalu Krešo Omerzel presenetil in z drzno vožnjo vse premagal. Naslednji dan je slovenska posadka, ki so jo sestavljali Ljubljančani Pintar, Šušteršič in Peterca, na osmi dirki za srednjeevropski pokal osvojila šele četrto mesto, kar pa je bilo kljub temu dovolj, daje Slovenija s 185 točkami ostala na vrhu skupne razpredelnice, medtem ko jih imajo drugouvrščeni Slovaki 177.
1. VIDMAR

DOLENJSKI LIST
Brane Rokavec Dobovški turnir pripadel Badlu
Na mednarodnem turnirju Dobova 97 je v finalu Badel 1862 premagal splitski Brodomerkur - Dobovčani so tokrat pokazali vec kot Krčani - Bo tako tudi v novem prvenstvu
za dvanajsto zmago med Zapužami in Stanom
Za nagrado Mirne 97 tudi s skuterji
MIRNA - AMD Trebnje - moto klub bo v nedeljo, 31. avgusta, na cesti Zapuže-Stan pripravilo 14. gorsko motociklistično slalomsko dirko za nagrado Mirne 97. Tekmovalci se bodo na 2-kilometrski progi s 15 stožci pomerili v že uveljavljenih razredih enduro in cross, supersport do 600 ccm, superbike nad 600 ccm, veterani, juniorji do 10. leta in v razredu prikolice, kjer naj bi letos nastopile 4 posadke, kot novost pa bodo tokrat pripravili tudi dirko v razredu skuter do 70 ccm, ki naj bi bila po njihovem pričakovanju najbolj množična.
Od 13 dosedanjih dirk jih je kar 11 dobil glavni organizator te prireditve Brane Rokavec, ki je lani s časom 58,34 sekunde popravil tudi 8 let stari rekord proge. Rokavec bo s svojim dirkalnikom honda 600 CBR, s katerim je leta 1994 v Cerkljah zaključil svojo uspešno tekmovalno pot, poskusil zmagati tudi letos, poleg njegovih najhujših nasprotnikov iz zadnjih let pa naj bi letos na dirki nastopili tudi nekateri aktivni tekmovalci, kot so Igor Jerman s sinovoma, Novomeščan Lovro Mervar in Matej Dule iz Škocjana ter drugi. Prireditev se bo pred ■ mimskim lovskim domom začela ob 9. uri z uradnim treningom, ob 13. uri bo otvoritev, pet minut kasneje pa štart prvega od dveh tekov. Letos se je organizatorjem prvič priključila tudi krajevna skupnost Mirna. Zaradi dirke bo cesta med Zapužami in Stanom zaprta ves dan.
I. V.
DOBOVA - V soboto so v dobovski športni dvorani pripravili tradicionalni mednarodni rokometni turnir. Pozornost številnih ljubiteljev rokometa je veljala domačemu moštvu AFP Dobova, ki ima v svojih vrstah precej novih igralcev. Poleg Dobovčanov so na turnirju nastopili Krško, najboljše hrvaško moštvo Badel 1862 iz Zagreba in Brodomerkur iz Splita, letos pa so prvič manjkali slovenski državni prvaki, rokometaši celjske Pivovarne Laško.
V uvodnem srečanju Krčani proti Badlu niso imeli možnosti za uspeh, saj je kakovostna razlika prevelika. Nekaj časa je kazalo, da bodo Zagrebčani zmagah z več kot dvajsetimi goli razlike, kar pa se predvsem po zaslugi izvrstnega vratarja Krčanov Mirka Bašiča vendarle ni zgodilo.
Naslednje srečanje je vsaj na začetku obetalo bolj izenačen potek, saj so Dobovčani proti Bro-domerkurju zaigrali disciplinirano in se izkušenega nasprotnika niso ustrašili. Povedli so z 2:0 ter do 14. minute držali popolno ravnotežje v igri, tedaj pa se je v domače vrste prikradla kriza. Gostje so si do konca polčasa priigrali kar osem zadetkov prednosti. Domači so igrali bolje v drugem polčasu, ki so ga celo dobili s 14:11, toda skupna zmaga je vendarle pripadla igralcem iz Splita.
Finalno tekmo so brez težav dobili Zagrebčani, tekma za tretje mesto pa je bila prvi posavski derbi nove sezone med AFP Dobovo in Krškim. Dobovčani, ki so imeli zaradi dveh porazov v preteklem prvenstvu večji motiv, so srečanje pričeti zelo poletno in kmalu vodili že s 7:2. Krčani so se jim v nadaljevanju sicer približali na dva zadetka, a takoj zatem znova pričeli s serijo napak, pa tudi vratar Denič se je večkrat izkazal s prav neverjetnimi obram-
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
KOČEVJE - Košarkarji Snežnika se načrtno pripravljajo na začetek sezone v B ligi. Prvenstvo se bo začelo 4. oktobra, letos pa bo v B ligi nastopalo le 8 ekip, kar pomeni, da bo boj za obstanek v ligi še hujši. Dosedanji trener prvega moštva Dušan Henigman bo skrbel za mlajše igralce, člansko ekipo pa bo treniral najizkušenejši igralec Sašo Šte-fanišin. S člani vadi več mladincev, ki čakajo na priložnost za nastop v prvem moštvu. V pripravljalnem obdobju bodo odigrali sedem tekem, zaradi stroškov so se odrekli nastopu v pokalnem tekmovanju.
KOČEVJE - V novi tekmovalni sezoni Kočevje v nogometu ne bo imelo moštva, ki bi v članski konkurenci nastopalo v okviru tekmovanj slovenske nogometne zveze. Uprava nogometnega kluba iz Kočevja je vse moči usmerila v delo z mlajšimi selekcijami. Tako bo imel kočevski nogomet to jesen v “ognju” tri ekipe in sicer: mlajše dečke, kadete in mladince. Tajnik kluba Jože Gorše je povedal, da imajo obetavno skupino mladih igralcev, ki se bodo lahko čez dve leti potegovali za nastop v članskem moštvu in šele takrat bo smiselno nastopati tudi v tej konkurenci.
RIBNICA - V drugi pripravljalni prijateljski tekmi pred svoji-
mi gledalci so rokometaši Inlesa gostili novega prvoligaša Škofljico. Čeprav so bili ves čas tekme veliko boljši, so ob koncu tekme zaostajali za gosti. Izenačujoči zadetek je v zadnji sekundi dosegel Gregor lic. Ribničani bodo letos tekmovali med člani v L B ligi, v novi ligi do 21 let, v kadetski ligi bodo imeli dve, prav tako med starejšimi dečki, med mlajšimi dečki pa kar tri ekipe. Tri ekipe bodo sestavili z igralci iz Sodražice. Trener prvega moštva je Marko Šibila, pomočnika sta Borut Troha in Ciril Andoljšek, ki je tudi trener kadetske ekipe. Pionirsko šolo bo vodil Zdenko Mikulin, trenerja pa bosta Toni Andoljšek in Damjan Škaper.
KOČEVJE - Kočevski kegljači imajo še kar naprej težave. Več mesecev niso mogli vaditi na kegljišču v Gaju, kjer je na koncu odpovedala tudi avtomatika. Zdi se, daje največji k'rivec počasnost pri obnovi kegljišča in posodobitvi drugih prostorov. Sodeč po sklepu s sestanka med predstavniki občine in športne zveze, se nekaj le premika, kegljišče pa naj bi obnovili že prihodnje leto. V vodstvu moške in ženske dru-goligaške ekipe so prepričani, da bi potovanje na rezervno kegljišče v Cerknico lahko usodno vplivalo na razvoj kegljanja v Kočevju.
M. GLAVONJIČ
bami. Tako je bil zmagovalec znan že dosti pred koncem, ko so Dobovčani vodili že z osmimi zadetki razlike (28:20).
* Na koncu turnirja so trenerji izbrali še najboljše posameznike. Med igralci v polju je bil deležen največ pohval znani igralec Badla Zlatan Saračevič, za najboljšega vratarja je bil proglašen Boris Denič (AFP Dobova), z 18 doseženimi goli pa je naziv prvega strelca pripadel novemu članu AFP Dobove Ivanu Simonoviču.
Bolj kot sam rezultat je dva tedna pred pričetkom prve lige pomembna igra obeh posavskih moštev. Ta še zdaleč ni takšna, kot bi morala biti, kar je zaradi faze priprav, v katerih se moštvi nahajata, razumljivo. Nekoliko bliže pravi igri
so v tem trenutku igralci AFP Dobove, ki so z visokim tujcem Ivanom Simonovičem dobili zelo prebojno orožje, ki bo v slovenski ligi gotovo postal strah in trepet vratarjev, solidno pa igra tudi v obrambi. Ostali igralci niso pokazali vsega, kar znajo, zato bo treba do pričetka prvenstva še veliko delati. Dapo in Voglar tokrat nista igrala, že spet pa se je pokazalo, kaj pomeni imeti v vratih vrhunskega vratarja, kot je Denič. Podobno velja tudi za Krčane. Manj od pričakovanega je pokazal njihov novi tujec Jasmin Unkič iz Zrenja-nina, ki pa se z moštvom še ni ujel.
E. SEČEN
VEGLJU DOBRE NAPOVEDI
KRŠKO - Na Danskem so bile med 12. in 27. julijem svetovne športne igre gluhih, na katerih je 15-letni Rok Vegelj, sicer član krškega plavalnega kluba, dosegel dober rezultat. Prišel je namreč v četrtfinale, glede na dosežene rezultate pa mu napovedujejo še svetlo športno prihodnost.
THatlon Lisca 97 Hočevaiju
Na 12» triatlonu Lisca le 27 tekmovalcev, tudi 4 Italijani ■ Poslej le še rekreativni triatlon?
HITROPOTEZNO ZA DRŽAVNE NASLOVE - Šahovski klub Novo mesto je v nedeljo, 24. avgusta, v prostorih novomeškega šolskega centra pripravil državno prvenstvo v hitropoteznem šahu. Med 78 šahisti je po 13 kolih po švicarskem sistemu zmaga! mojster FIDE Darko Supaniič iz Maribora, dmgi je bil njegov someščan Miran Zupe in tretji Boštjan Markun iz Kranja. Najbolje uvrščeni Novomeščan je bil Marjan Kastelic (na sliki desno), ki je kljub porazoma v zadnjih dveh kolih osvojil 21. mesto, je pa edini, ki je premagal kasnejšega pr\’aka Supančiča. Med ženskami je z 31. mestom v skupnem vrstnem redu osvojila naslov prvakinje Narcisa Mihevc-Mohr iz Maribora. Novomeški šahisti bodo 13. in 14. septembra pripravili še državno prvenstvo v pospešenem šahu za dečke in deklice do 12. in 13. leta. (Foto: I. Vidmar)
SEVNICA - Na sobotnem 12. triatlonu Lisca 97, ki je štel za slovenski pokal, se je na startu na sevni-škem kopališču zbralo presenetljivo malo tekmovalcev (le 27). Manj (21) jih je bilo le na L triatlonu (dobil ga je domačin Pavle Drobne), ki pa je bil resda precej manj zahteven kot, triatloni novejšega datuma, na katerih morajo tekmovalci preplavati 1500 m, prekolesariti 44 km in preteči 10 km. Tekmovalci so vsi po vrsti hvalili odlično organizacijo triatlona (organizator je bila spet Športna zveza Sevnica), češ da takšne ni nikjer pri nas. Nekateri pa so se jezili na nova pravila Triatlonske zveze Slovenije, zlasti na tisti del, ki dovoljuje kolesariti v zavetrju, še lani pa so na taistem triatlonu tekmovalca prav zaradi takšne vožnje diskvalificirali. V Sevnico je prišel tudi 6-kratni zmagovalec Triatlona Lisca Igor Kogoj, ki pa zaradi poškodbe ni nastopil. Tajnik Športne zveze Sevnica Borut Bizjak je povedal, da bodo razmislili o nadaljnji usodi takšnega triatlona, primernega le za zelo izurjene tekmovalce in ali se ne bi spet vrnili k bolj rekreativni, množični zasnovi prireditve, ki je letos zahtevala več ljudi, ki so skrbeli za organizacijo tekmovalcev. Pa še to: Triatlon Lisca 97’ je bil prvikrat mednarodno obarvan, saj so nastopili tudi štirje
HOKEJ PONOVNO OSVAJA BREŽICE
BREŽICE - V soboto je brežiški klub Extrem Zverina priredil turnir v hokeju z rolerji. Starejši ljubitelji brežiškega športa se še spomijo, da se je v tem mestu nekoč igral hokej na ledu, prav tukaj pa je bila odigrana tudi prva hokejska tekma v Sloveniji. Tokrat so se na asfaltnem igrišču ob gimnaziji za nagrado kluba Extrem Zverina pomerila štiri moštva. Izidi: Dolenjske Toplice : Novo Limits (Koper) 5:2; Extrem Zverina team: Krško 6:1; Dolenjske Toplice : Extrem Zverina team 5:4 (po kazenskih strelih); Krško: Novo Limits 7:5; Dolenjske Toplice : Krško 6:3; Novo Limits : Extrem Zverina team 11:1. Vrstni red: 1. Dolenjske Toplice, 2. Novo Limits,
3. Krško, 4. Extrem Zverina team.
Italijani našega porekla, iz zamejstva. Pokrovitelja sta bila Jutranjka in Zavarovalnica Triglav Krško.
V generalni razvrstitvi je zmagal 25-letni Grega Hočevar - 1:58:13 (Trisport) pred Erikom Pečnikom -1:58:58 in Domnom Denšo - 2:02:23 (oba Energia). Pri mladincih A je zmagal Uroš Žalokar, pri mladincih B Igor Vrhovec, pri članih Grega Hočevar, pri veteranih I Bojan De-benec, pri veteranih II Anton Škr-lep, pri veteranih III Jože Tanko in pri članicah Nataša Nakrst (2:20:23).
P. P.
IZGUBIL Z ZMAGOVALCEM
NOVO MESTO - Na teniškem turnirju za odprto prvenstvo Slovenije do 18. leta se je 14-letni Novomeščan Blaž 1\trk uvrstil v polfinale, kjer ga je s 6:2 in 6:2 premagal prvi nosilec turnirja Denis Bovhan iz Trbovelj. Tomaž Kastelec je izpadel v prvem kolu, Maj Jožef pa v kvalifikacijah. Na močnem mednarodnem turnirju za igralce do 12. leta Bergantovem memorialu v Mariboru se je Nejc Župevc uvrstil v drugi krog, kjer je izgubil s kasnejšim zmagovalcem turnirja Mariborčanom Kranjcem.
GALOPERJI V KOČEVJU
KOČEVJE - Podjetje Mercator -Kmetijsko gospodarstvo Kočevje bo v sodelovanju z Jockey klubom Slovenija v soboto, 30. avgusta, pripravilo peto tradicionalno galopsko dirko športnih, angleških in delovnih konj.
ZMAGOVALCU OVCA
DOL - Na sobotni družabni prireditvi v Dolu so pripravili tudi kolesarjenje od Fare do Dola na 22 kilometrov dolgi progi. Nastopilo je 40 tekmovalcev različnih kategorij. Za zmago med družinami so Boris, Tomaž, Mitja in Milena Mikulič dobili živo ovco. Drugi izidi: člani -L MateiŽuk, 2. Samo Pleterski, 3. Borut Česnik; ženske - 1. Katja Konečnik, 2. Zvonka Konečnik, 3. Milena Mikulič, najmlajši udeleženec je bil sedemletni Primož Žuk, najstarejši pa Drago Škulj. (M. G.)
I £4 KRKNZDRAVI LIŠČK
HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
• V teniškem centru Otočec so tamkajšnji učitelji tenisa pripravili številne programe intenzivnega učenja tenisa, tako za otroke kot odrasle, za zučetnike in tiste, ki so se s teniško igro že dobro spoznali. Teniški vrtec sestavljata program Kalimero za otroke od 5. do 10. leta in Popaj za otroke od 10. do 16. leta. Program challange predstavlja začetni tečiO za odrasle, Australian open je nadaljevalni tečaj, US
open pa situacijski trening za naprednejše igralce. Poleg omenjenih programov ponujajo še taktični trening za naprednejše igralce, trening za napredne mlade igralce in individualni trening. Kot dodatno ponudbo ponujajo t.i. Udarec dneva - trening tehnike in taktike posameznih izbranih udarcev in turnirje parov in posameznikov. Več o posameznih programih, cenah in še marsikaj lahko zveste po telefonu 322 607.
V NOVEM MESTU GLASBENIKI IZ ŠPANIJE - Minuli konec tedna je Novo mesto gostilo glasbeno skupino Grallers Florde Violeta iz novomeške partnerske občine Vilafranca del Penedes iz Španije, ki na značilnih katalonskih inštrumentih gralla igra njihovo tradicionalno narodno in plesno glasbo. Temperamentni glasbeniki igrajo skupaj pet let na različnih katalonskih prireditvah, ki dosežejo vrhunec konec avgusta, ko se vsi zberejo na ulicah in praznujejo svojo največjo zabavo festa major. Katalonci so se Novemu mestu predstavili v petek dopoldan na Novem trgu ter zvečer v Klubu Vida in v Diskoteki Otočec skupaj z glasbeno skupino iz Bihača. Udeležili so se tudi mednarodnega mladinskega tabora v Fazanu v Luciji in zaigrali na Tarttinijevem trgu v Piranu. (Foto: D. Žagar)
RADIO KIKIRIKI - Šentjemejčani so letos drugič zapored imeli za Jernejevo svoj radio Kikiriki, ki so ga lahko Šentjemejčani poslušali na UKV omrežju na 105.5 Mhz od četrtka do nedelje, od 15. do 24. ure vsak dan. Radio je v prostorih šentjemejske knjižnice organizirala radijska ekipa Studia D: novinar Lojze Bojane, voditelja programa Vili Zupančič in Ljudmila Bajc, vodja marketinga Anica Kulovec in tonski mojster Ervin Bizjak. Vsak dan so pripravili šentjemejske novice, vrteli glasbene želje, pripravili nagradne igre, prestavila so se tudi šentjernejska društva, skratka poskušali so zajeti celotno življenje in delo v občini. Na fotografiji je voditeljica Ljudmila Bajc v pogovoru z Rezko iz Palčkove hiše, hudomušno domačinko, ki rada poje, piše pesmi in je dobre volje. (Foto: J. Domiž)

NA SVETO VNEM SREČANJU PREKO 4.000 LJUBITELJEV C1TRO-ENOV1H VOZIL -12. svetovno srečanje ljubiteljev citroenovih vozil, ki je potekalo od 29. julija do 4. avgusta, so letos pripravili nizozemski spačkarji. Udeležilo se ga je preko 4 tisoč spačkov, dian, amijev in ostalih citroenovih vozil z vseh koncev sveta, celo iz A vstralije in Kanade, v vseh mogočih izvedenkah in predelavah. Iz Slovenije se je pripeljalo okoli 60 avtomobilov, v enem tednu pa smo bili deležni naravnih lepot dežele rož, družabnih iger, glasbe in zabave. Ob tem gre zahvala pokroviteljem, ki so mi omogočili udeležbo na srečanju: Radiu Krka, avtošoli Riba, Optomiku in Avtoga-lantu. (Robert Zupančič)
V TOPLICAH BREŽIČANI - V soboto je Košarkarski klub Dolenjske Toplice pripravil že tretji turnir trojk, na katerem je nastopilo 33 ekip iz vse Slovenije, odigrale pa so skupno 72 tekem. V finalu je Nittrade iz Brežic (Krivokapič, Antolovič, Marčetič) premagal lanske zmagovalce Picerijo Račka iz Dolenjskih Toplic (Klobučar, Repar, Dular, Judež) z 21:11, v boju za tretje mesto pa so bili zmagovalci prvega turnirja Kekci iz Novega mesta boljši od moštva Pionir Standard, za katerega je poleg nekdanjih igralcev Novega mesta 92 Plantana, Muniha in Laliča igral tudi direktor pokrovitelja Franc Papež. V metanju trojk je zmagal Samo Plantan, med dečki do 15. leta pa novomeška ekipa Eldorado. (Foto: 1. Vidmar)
Odgovori in popravki po § 9...
r
v
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objav-Ijene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Bo Rajhenav
prekrilo
grmovje?
Dol. list št. 32,14. avgusta
Več kot 200.000 ha kmetijskih zemljišč v Sloveniji je že zajel proces zaraščanja, niso v aktivni kmetijski rabi, še nekaj desetletij pa tudi ne bodo gozd, ki bi prinašal dohodek. Kaj je ekonomsko bolj opravičljivo: preprečevanje zaraščanja in takojšen dohodek s pašo ali košnjo (vsaj minimalen) ali čakati desetletja brez dohodka, da nastane gozd, ki je vprašljive vrednosti? V tem zadnjem primeru ne pridobi nihče ničesar, niti gozdarji, niti lovci, niti kmetijci. Gozda še dolgo ne bo, divjad bo izgubljala kvalitetno hrano, kmetje bodo ostali brez osnovnega sredstva - rodne zemlje.
Kočevska industrijsko ni razvita, je demografsko ogrožena, pesti jo visoka brezposelnost, ki še raste, razvojno je močno povezana s kmetijstvom in gozdarstvom. Pretežni lastnik zemljišč je država, ki nima razvojnih načrtov, občina prav tako ne. Območju grozi depopulacija, z vedno nižjo gostoto prebivalstva. Nekateri vidijo rešitev v regionalnem parku, vendar gornji problemi s tem ne bodo rešeni, problematično je tudi vprašanje finančnih sredstev, ki so za park potrebni.
Kočevska kmetijska zemlja v glavnem ni primerna za intenzivno proizvodnjo. Zemlja je primerna predvsem za živinorejo, obrobja za ekstenzivno živinorejo. Gospodarski rezultati zaostajajo, značilen je velik delež travinja y površinah, slabše kategorije tal, krajša vegetacija, ogroženost s strani divjai.
Vzdrževanje kmetijskih površin v obrobnih območjih pa je kljub temu pomembno z vidika ohranjanja poseljenosti, posredno omogoča ostale dejavnosti na podeželju, kot so turizem, lovski turizem, dopolnilne dejavnosti na področju predelave hrane in prodaje kmetijskih izdelkov na domu.
Prebivalci Kočevja glede na naravne danosti moramo iskati alternativne možnosti tudi v kmetijstvu in z njim povezanimi dejavnostmi, kot so lovstvo, gozdarstvo, vendar ne na izkoriščevalski osnovi, kar se trenutno dogaja v odnosih z lovci.
Pri vstopu v Evropsko zvezo bodo nujni izdelani programi na nivoju občin, pomoč na nivoju občin in na nivoju države. Brez tega ne bomo deležni nobene pomoči Evropske zveze. Skrbi nas pasivnost občine, ki bi morala dati zahteve državi in seveda nuditi pomoč tudi sama. V kmetijstvu že nekaj let od občine Kočevje ne dobimo nobene omembe vredne podpore. Naših želja in zahtev ne upoštevajo.
Prednosti, ki jih ima Kočevska v smislu razvoja kmetijstva, glede na smernice Evropske zveze, so:
-	možnost razvoja relativno velikih kmetij, ki so lahko bolj ekonomične,
-	dvig rentabilnosti z okolju prijaznimi tehnologijami, ki so tržno vedno bolj zanimive,
-	biološko kmetovanje in s tem v zvezi pridobivanje podpor,
-	usmeritve v rejo mesne govedi, reja drobnice, pašna usmeritev, kar je tržno zanimivo tudi za Evropsko zvezo,
-	pridobitev direktnih plačil na kmetijo kot izravnava višjih stroškov pridelave in vzpodbuda,
-	ovrednotenje eksternih storitev kmetijstva (ohranjanje kulturne krajine).
Evropska zveza pozna sistem direktnih podpor kmetijam v višini
14
~\
J
Kako ustaviti padanje rodnosti?
Razmišljanje o oceni dr. Franca Rodeta, izrečeni na cerkveni slovesnosti na Brezjah
celo do 180 DEM/ha, poleg ostalih podpor in regresov. Kočevska bi po razvrstitvenih kriterijih lahko pridobila različna sredstva za razvoj, ne samo na področju kmetijstva. Bojimo pa se, da nam to lahko prepreči pasivnost na nivoju občine, saj so za to potrebni občinski in državni programi in podpore. Prav tako ovira razvoj negativno javno mnenje o kmetijstvu, ki je posledica slabe ali napačne informiranosti. Še najbolj moteče pri vsem pa je ocenjevanje kmetijstva zgolj kot ekonomsko dejavnost. Veliko pa je kriva tudi tipična kočevska vdanost v usodo.
Navkljub vsemu, kar se nam dogaja doma in kar nas čaka v Evropski zvezi, kmetje ne bomo dopuščali zaraščanja kmetijskih površin tudi iz zelo preprostega razloga: ker čutimo odgovornost do rodne zemlje! Pričakujemo pa, da nas bosta občina in država pri tem podprla, prav tako pa tudi, da se bo javno mnenje obrnilo v prid kmetijstvu tako kot drugje po Evropi.
VESNA BRELIH, Stari trg TAMARA FRANK, Rajhenav
Novoles na Dvoru zaprl tovarno
Dol, list št. 33, 21. avgusta
Tiho, brez posebnega pompa se seli te dni dvorski obrat Novolesa v Stražo. Delavci, ki so tu delali, prenašajo vse skupaj navidez stoično, čeprav jim ni vseeno. Ob tovarni so izobesili črno zastavo. To ni vsakdanji dogodek. Ves čas po 2. svetovni vojni je ta tovarna dajala kruh Suhokranjcem. Bila je več kot tovarna, saj je podpirala domača društva, pomagala šoli, opremila kulturni dom.
Vse to je že bilo zapisano in povedano, še vedno pa ni bil razjasnjen vzrok, zakaj dvorski obrat zapirajo. Naj to javno pojasni direktor Novolesa ali vodja obrata na Dvoru! Kjer ni uradnih pojasnil, ljudje po svoje spletajo zgodbico o vzrokih in posledicah določenih dejanj. In če ima kdo pri tem še svoje račune, so te zgodbice lahko zelo nenavadne in zavajajoče. Kdo ve, morda je tudi v dvorskem primeru tako?
Kako bi si sicer razlagali izmišljotine, kijih trosijo nekateri, češ da se Novoles seli z Dvora zato, ker nameravajo tam postaviti železarski muzej! Tildi v lokalnem časopisju se pojavljajo čudne razlage, saj se najprej na široko razglablja, kako zelo potrebno je urediti muzejsko zbirko na Dvoru, nato pa se nam v isti sapi dopoveduje, da te zbirke tam pravzaprav ne more biti, ker imajo prednost delovna mesta. Katera delovna mesta, se sprašujem. Tista, ki jih še ni? In končno za postavitev takšne zbirke ne potrebujete cele tovarne, ampak le manjši prostor.
Kot predsednik Kulturnega društva Dvor in kot domačin, ki mu ni vseeno, kaj bo v domačem kraju v naslednjih 50. letih, naj odgovorim na takšne govorice in zapise. KD Dvor si resnično prizadeva že vrsto let v področju Novolesovega kompleksa, ki obsega tri velika poslopja urediti muzejsko zbirko železolivar-skih predmetov. Zakaj prav tam? Zato, ker so Novolesove stavbe v bistvu originalna poslopja stare že-lezolivarne in so ti predmeti tam nastajali, zato, ker je sestavni del kompleksa lepo restavrirana, mogočna kupolna peč (plavž), ki predstavlja največji tehnični spomenik Dolenjske.
Pred dvema letoma je prišlo do dogovora. Uprava Novolesa je bila pripravljena v skladiščni stavbi poleg plavža odstopiti društvu del prostora, lani, ob 200-letnici železarstva na Dvoru pa so nam dovolili za pet mesecev celo postaviti razstavo v Novolesovih razstavnih prostorih. Te smo uredili s pomočjo Dolenjskega muzeja. Ob tem seveda nihče v podjetju ni izgubil dela. Z malo dobre volje bi lahko tako tudi ostalo, pa bi bil volk sit in koza cela.
Kasnejši dogodki, predvsem selitev proizvodnje v Stražo, so postavili seveda vse skupaj na glavo. Ne toliko v zvezi z delavci, kajti ti bodo odslej hodili na delo v Stražo, pač pa z bodočo namembnostjo objektov na Dvoru.
Nihče ne želi, da bi ti objekti ostali prazni. Upravičeno pa zahtevamo, da bo dejavnost, kakršna koli že tam bo, ekološko neoporečna. Lokacija teh objektov je namreč zelo specifična. Stojijo sredi naselja, v dolini, ob Krki, v bližini šole, med obema deloma ribogojnice. Če že bo tam industrija, naj bo takšna, da ne bo
onesnaževala Krke in okolja (tudi s smradom ne)! Sicer pa menim, da bi bilo smotrneje morda vsaj del kompleksa uporabiti za drugačne namene, saj objekti ležijo ob enem najlepših in najbolj dostopnih predelov Krke. Sedaj že bivši skladiščni stavbi, stara lončarija in bivša zadružna trgovina skupaj s kupolno pečjo in parkom tvorijo zaključeno celoto. Ta predel kar kliče po ureditvi v turistične namene. Arhitekt Borut Simič je 1. 1992, ko je proučeval po naročilu Dolenjskega muzeja možne lokacije za muzejsko zbirko, zapisal: možnost postavitve zbirke v stari lončariji obstaja pod pogojem sanacije objekta s premestitvijo skladišča. Primerno bi bilo urediti celoten trikotnik med plavžem in lončarijo ter slapovi Krke v kulturnozgodovinski in športnoturistični center Dvora posebej in med drugim tudi zaradi enkratnega naravnega ambienta!
Arhitekt Jovo Grobovšek, takratni direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, pa je 1.1991 zapisal: “Kakor koli gledano je prostor stare lončarije izjemno primeren za postavitev sodobne in pestre predstavitve dvorskega železarstva...” Vsekakor ideja, da se prostor okrog plavža polepša, lončarijo nameni za muzej ter hkrati za kulturne prireditve, staro zadružno stavbo pa preuredi v gostinski objekt, točneje v ribjo restavracijo, ima svojo težo. Uresničili bi jo lahko s podporo širše družbene skupnosti, Dolenjskega muzeja, morda Narodnega muzeja,... Preostali del kompleksa, kjer je bil tudi doslej proizvodni obrat, uprava in menza pa je dovolj velik, da se v njem, v okviru kake neoporečne proizvodnje, poskrbi za nova delovna mesta. Starejši domačini pomnijo, da je Splošno mizarstvo Dvor delalo samo v teh prostorih in zaposlovalo celo več delavcev kot sedanji Novoles (prav tam). Sicer pa lahko tudi turistični razvoj prinaša zaslužek in delo. V naslednjih mesecih se bo morda odločilo, kakšna bo usoda Novolesovih objektov na Dvoru, Ne sme nam biti vseeno, kakšna bo. Naj zmaga preudarnost, znanje in tista alternativa, ki bo kraju dolgoročno najbolj koristila!
FRANC MOŽE Dvor
Pred kratkim so v slovenski javnosti spet oživele pobude nekaterih za dvig nizke rodnosti. Slovenska ljudska stranka je predlagala podaljšanje porodniškega dopusta iz sedanjih 12 na 15 mesecev in skrajšanje delovne dobe materi po eno leto za vsakega otroka. Civilna družba za demokratizacijo in pravno državo ter Združenje za demokratizacijo javnih glasil pa sta se zavzela za prepoved splava. O “sramotnem ” 55. členu slovenske ustave, ki govori o pravici žensk do splava, je na nedavni cerkveni slovesnosti na Brezjah spregovoril tudi nadškof dr. France Rode. Nizka rodnost, ki je značilna za ves razviti svet, je tako kompleksen problem, da odgovorov oz. rešitev na pamet ne prenese. Ob koncu 60. in v začetku 70. let je začela rodnost padati pod raven ničelne rasti prebivalstva v razvitih zahodnoevropskih državah, nekoliko kasneje pa tudi v vzhodni Evropi. Majda Černič Istenič v svoji knjigi Rodnost v Sloveniji (1994) ugotavlja, da je to nov pojav v zgodovini človeštva, ki ga je prinesla industrializacija.
Čeprav so nekatere evropske države do tega problema zavzele “nevtralen ” odnos, saj se bojijo dodatnih izdatkov za socialo, pa so se predvsem skandinavske države (Švedska, Finska, Norveška, Danska) z ukrepi aktivne družinske politike lotile kompleksnega reševanja tega problema. Zaenkrat so uspele zaustaviti trend stalnega padanja rojstev.
Na vprašanje, zakaj se je rSd-nost spustila na tako nizko raven, so poskušali odgovoriti že mnogi strokovnjaki. Prišli so do več odgovorov, kar kaže na to, da se problema ne da rešiti z enim ukrepom. Po mnenju nekaterih bi bil pri visoki rodnosti nemogoč soobstoj vedno večje potrošnje, zato je njen padec po njihovem mnenju pravzaprav “sreča” za razvite družbe, ker bi se sicer zadušile v lastnih odpadkih. Padec rodnosti je prav gotovo posledica individualistične orientacije zahodnega vrednostnega sistema, družina je zgubila prvotne funkcije, ostala ji je le funkcija obnavljanja, pojavile so se nove družbene vrednote
kot npr. doktrina “odgovornega starševstva”. V skrbi za boljšo izobrazbo otrok in njihovo kvalitetnejše življenje so začeli močno naraščati stroški za otroke, zato se starši odločajo za manj otrok.
Na zmanjševanje rodnosti je vplivala tudi vse večja zaposlenost žensk, ker pa ni prišlo do spremembe tradicionalne delitve dela med spoloma v gospodinjstvu, je ženska ostala preobremenjena in s tem tudi nezainteresirana za večje število otrok, saj ji je bila poleg službe doma prepuščena še vsa skrb za družino. Posredno so na zmanjšanje rodnosti vplivali tudi mediji, ki posredujejo podobe novih vzorcev obnašanja, oslabila pa je moč tradicionalnih oblikovalcev in posredovalcev norm in vrednot - cerkve. To pa je le nekaj vzrokov.
Kaj pravijo na to mladi?
Kot prvo bi bilo potrebno povprašati mlade, ki v anketah pravi-
• Na žalost se tisti, ki so proti splavu, nikjer ne zavzemajo za večjo preventivo in osveščanje mladih o spolnosti, niti se ne zavzemajo za pomoč mladim družinam, za kaznovanje delodajalcev, ki mečejo na cesto nosečnice ali mlade matere, pa za ce-' nejšo, če že ne more biti brezplačna, osnovno šolo. Samo pridige in prepovedi ne bodo pomagale, tako kot ne bo pomagala za tri mesece daljša porodniška, ali pač, morda bo zadoščeno strankarskim in še kakšnim interesom. V interesu srečnih in zdravih otrok pa to prav gotovo ni.
jo, da bi radi imeli več otrok, zakaj jih nimajo in kje bi jim najbolj prav prišla pomoč države. Kajti družina je tista prva, ki se ukvarja s kompleksnostjo in tveganji obnavljanja prebivalstva in tega bremena ni v celoti sposobna nositi sama, vsaj v začetnih obdobjih ne. Družba je nase že sprejela del stroškov reprodukcije, ko je uvedla pokojninsko zavarovanje. Na pomoč bi morala priskočiti tudi
OSREČUJOČE MATERINSTVO - S prepovedjo splava ustaviti padanje rodnosti?
PREJELI SMO
“Sramotni 55. člen slovenske ustave”
Nekaj odmevov na programski govor dr. Franca Rodeta na slovesnosti na Brezjah
Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode je na osrednji slovesnosti ob prazniku Marijinega vnebovzetja na Brezjah izrekel nekatere ocene, ki močno odmevajo v javnosti. Posebej to velja za njegovo mnenje o 55. členu slovenske ustave, ki starše ustavno zavaruje s pravico do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok. Objavljamo nekatere odmeve na metropolitov govor, ki ga je sam označil za programskega, še prej pa poglejmo, kaj je na Brezjah v resnici izrekel.
Iz govora dr. Rodeta: “Naše družine bi morale biti tudi odprte za življenje. Bratje in sestre, ali verujemo v življenje? Ali ljubimo življenje? Ali sprejemamo vsako novo življenje kot božji dar? Dar otroka, ki je poklican za večno življenje? Pri Bogu. In tu, bratje
* 55. člen Ustave Republike Slovenije se glasi: Odločanje o rojstvih otrok je svobodno. Država zagotavja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstvo svojih otrok.
in sestre, smo pred problemom splava, ki ga ne morem ne omeniti. T\i je tisti sramotni 55. člen slovenske ustave, ki je dejansko v nečast naši deželi. Kajti nobena druga država nima kaj takega zapisanega v svoji ustavi. In to
dovoljuje tisoče in tisoče mrtvih vsako leto, mrtvih, nerojenih otrok, tako da gre v zadnjih letih že za vprašanje našega obstoja. Kjer niso uspele v preteklosti kuge in lakote in vojske in turški vpadi, tam bomo mogoče uspeli mi. Da bomo sami sebe pokončali. Ker ne ljubimo več življenja, ker ne sprejemamo več življenja in ker z nerojenim življenjem
• Mnenje predsednika ustavne komisije dr. Franceta Bučarja: “Čudi me, da nekateri pogrevajo vprašalne o 55. členu ustave. To pomeni tudi pomanjkanje zaupanja v lastno vero in napad na državo ter demokracijo.”
ravnamo do kraja neodgovorno in sramotno. Naše družine, bratje in sestre, naj bi tudi odkrivale mladim duhovne vrednote. TU je velika naloga vsakega slovenskega očeta in matere. In naloga cerkve na Slovenskem.”
dr. Franc Rode
Mnenje Vike Potočnik - Izjava ljubljanskega nadškofa dr. Franca Rodeta, da je pri nas družina ogrožena zaradi nebrzdane spolnosti in da je 55. člen ustave, ki dovoljuje splav, sramoten oziroma nekaj, česar ne poznajo nikjer drugje v svetu, vnovič kaže, da se je novi nadškof odločil oživiti duha bojujoče se cerkve. Tistega duha, ki se ne zadovoljuje z ustavno zavarovano svobodo delovanja med seboj enakopravnih verskih skupnosti, temveč si želi po eni strani zagotoviti priviligiran položaj med verskimi skupnostmi, po drugi strani pa hoče načela svojega svetovnega nazora vsiliti tudi neverujočim.
Gospod Rode po šestih letih oživlja eno od dilem, ki so povzročile največ razprav in sporov pred sprejemom slovenske usta-
ve. Sprejem 55. člena, ki določa tako svobodno odločanje o rojstvih svojih otrok kot tudi dolžnost države, da ljudem zagotavlja takšne materialne razmere, da te ne bodo odločno vplivale na odločanje o rojstvih otrok, je bil svojevrsten kompromis, ki je omogočil sprejem ustave in s tem prehod Slovenije v sodobno evropsko državnost. Tbdi mi bi lahko rekli, da je sramotno početje tukajšnjega cerkvenega poglavarja, ki pravico do svobodnega razpolaganja z lastnim telesom enači s kugo, lakoto in vojnami. Razen tega izkušnje držav, ki so ali še vedno prakticirajo različne prepovedi ali omejitve te temeljne človekove pravice, kažejo, da takšne prepovedi prav nič ne zmanjšajo število splavov, na drugi strani pa zgolj povečujejo število smrtnih primerov žensk, ki so se prisiljene zatekati k nelegalnim praksam prekinitve nosečnosti. Komu ali čemu je potem namenjena nadškofova skrb - človekovi svobodi in varovanju njegovega življenja ali zgolj vtikanju v človekovo zasebnost, ki se ne ustavi niti pred določanjem pravil, kaj sme človek početi v lastni postelji? Razumemo in spoštujemo dejstvo, da gospod Rode vidi v spolnosti zgolj vir greha in trpljenja. Mar je preveč in “neevropsko” pričakovati od njega, da bo tudi sam razumel in spoštoval tiste, ki v spolnosti najdejo radost?
Sramotno je tudi to, da nadškof ne ve, da ustavno zavarovano pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok poznajo tudi druge države, kar pomeni, da to ni nikakršna posebnost slovenske države. Obenem pa nas njegove izjave utrjujejo v prepričanju, da smo imeli liberalni demokrati in liberalne demokratke še kako prav, ko smo se zavzemali za ustavno in ne zgolj zakon-
sko zaščito svobodnega odločanja o rojstvih otrok.
VIKA POTOČNIK podpredsednica LDS
Ocena podmladka LDS - Že
vsega hudega vajene državljanke in državljani Slovenije smo ob minulem katoliškem prazniku za darilo dobili pridigo dr. Franca Rodeta, ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita, v kateri ugotavlja, da je slovenstvo ogroženo zaradi “nebrzdane spolnosti ter neodgovornega ravnanja z nerojenim življenjem”.
Ob prihodu nadškofa dr. Rodeta v Slovenijo se je začelo z malokomu razumljivo rekonkvi-sto slovenskih duš. Z izjavo o “sramotnem ustavnem členu 55,” pa je prestopil tisto mejo političnega (ne)dialoga, ko je tisti, ki molči, sokriv.
Ne samo, da cerkev oz. njegov, očitno tudi politični in ne samo duhovni, predstavnik krši načelo ločitve cerkve od države, temveč tudi javno sramoti tiste, ki se ne strinjajo z njim oziroma z rimskokatoliško cerkvijo.
Ironično je, da o seksualnih razmerjih, rodnosti in splavu govori predstavnik ustanove, ki je načeloma zavezana celibatu in po definiciji ne more ločiti med “nebrzdano” in “brzdano” spolnostjo in ki posredno ožigosa vsako spolno občevanje, ki, vsaj v intenci, ne vodi k oploditvi.
Sporočilo naše izjave je popolnoma preprosto in bi zato kot tako moralo biti jasno: svobodno odločanje o rojstvih otrok je ustavna kategorija in tako naj tudi ostane. V ustavi zapisana svoboščina ni (in upam, da nikoli ne bo) v službi ne cerkve in ne države.
ROMAN JAKIČ predsednik Mladih liberalnih demokratov in demokratk in poslanec v DZ
mladim družinam, saj so otroci investicija in to dolgoročna. Otroški dodatek naj bi postal res otroški dodatek, enak za vse otroke, in ne tako kot danes, ko se tako le imenuje.
Javnosti bi bilo potrebno predstaviti, kaj pomeni za družbo padanje rodnosti pod raven enostavnega obnavljanja prebivalstva. Z zmanjševanjem rojstev bomo namreč vse bolj stara družba, ki bo zaradi tega ekonomsko manj uspešna in učinkovita, s tem bo manj denarja za investicije, za razvoj šolstva in znanosti, večji stroški pa bodo za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. In kot pravi svetovno znana preučevalka rodnosti Švedinja Alva Myrdal, se bo s staranjem prebivalstva krepila možnost in razširitev konformizma in konzervativnih družbenih vrednot, ki pa ne bodo v interesu mladih.
Kaj pa vloga očeta?
Bolj kot le o podaljševanju porodniškega dopusta, bi morali razmišljati o spodbujanju koriščenja izmeničnega tovrstnega dopusta za oba starša, pri čemer bi bilo potrebno nujno upoštevati tudi vlogo očeta. Pri vseh teh ukrepih bi morali imeti v mislih predvsem in samo korist otroka. Ena izmed temeljnih otrokovih pravic je, da je deležen vzgoje obeh staršev. To pa pomeni, daje zaželen, ljubljen in da oba starša po svojih najboljših močeh skrbita zanj. Z restriktivnimi metdami, kot je zgoraj predlagana prepoved splava, pa rodnosti ni mogoče spodbujati (zgovoren primer za to je Romunija), zaradi tega bi umrlo le več žensk, ki bi se v brezupnem položaju zatekle k mazačem.
JOŽICA DORN1Ž
Bioenergetiku Ivanu Pircu tisočkrat hvala
Pomagal mi je v stiski
Bolezen ne izbira ljudi, tudi meni ni prizanesla. Diagnoza -rak. Operacija je bila neizbežna. Zdravniki so opravili svoje, ostalo je bilo prepuščeno meni. Zmanjkalo mi je energije, volja do življenja mi je plahnela, vdala sem se v usodo. Moji koraki so bili negotovi, glas je postajal tih, čutila sem, da počasi ugašam. V tej stiski so mi prijatelji svetovali obisk pri bioenergetiku Ivanu Pircu. Ubogala sem jih. G. Pirc se je spoprijel z mojo boleznijo, dal mi je energijo, voljo do življenja. Na moj obraz se je vrnil nasmeh. Stanje je bilo iz dneva v dan boljše - zaživela sem. Tudi g. Pirc je bil zadovoljen z uspehom. Sedaj vedno znova presenečam zdravnike v Ljubljani ob rednih kontrolah, saj vem, da so me že zdavnaj odpisali. Daje tako, se moram zhvaliti g. Pircu, saj mi je podaril že 4 leta življenja. Brez njegove pomoči me že zdavnaj ne bi bilo med živimi.
Se ga obiščem, kadar začutim, da ga potrebujem. Pot v Hrastnik ali na Ratež ni niljpli predolga, saj se vedno znova vračam polna energije.
Za njegovo pomoč sem mu izredno hvaležna. Pomagal je meni in mnogim, ki so bili v stiski, v boju z boleznijo in ko zdravila tudi niso več pomagala.
ALBINA VRŠČAJ Leskovec pri Krškem
Neandertalec in njegov saksofon?
Po domnevni piščali iz Divjih bab nad Idrijco sedaj še bolj vznemirljive najdbe ■ Dokazi o primitivni kulturi iz Karič, novejšega najdišča ob Krki, že razstavljeni pred Kulturnim domom v Krškem
Otroci, mladina in starešine iz krškega Društva zaveznikov mehkega pristanka so na letovanju v nekdanjem sindikalnem rekreativnem objektu v Karlčah po naključju odkrili velike količine dokazov o materialni kulturi človeka, katerega potomci nemara še danes naseljujejo ta rob Panonske nižine. Kosi na različne načine obdelanih kovin in plastičnih mas so bili najdeni vzdolž struge reke Krke in nam s svojo količino, nenavadnim načinom obdelave, zveriženja in s krajem pojavljanja, dokaj odmaknjenim od naselbin, pričajo o obstoju določene relativno nizke stopnje kulture, ki naj bi jo, najverjetneje neandertalec, edina avtohtona evropska vrsta človeka, na teh področjih premogel.
Najdbe, po prvih merjenjih, iz-
virajo iz obdobja med 1996 in 40. letip.o.S. (predosamosvojitvijo), mladi najditelji pa so jih, zaradi pestrosti in ohranjenosti, doživeli kot ustvarjalni izziv ter jih pobarvali in preoblikovali po svoje. Kljub temu so znanstveniki naleteli na dovolj verno ohranjene predmete in jim je uspelo postaviti nekaj hipotetičnih modelov njihovega izvirnega stanja. Šlo naj bi za oroja, ki so, tako kot divje-babska piščal iz medvedje stegnenice, služila za proizvajanje zvokov. Ob razstavi bo tako moč slišati obilico posnetkov, ki so nastali v laboratorijih DZMP, umetniško vizijo glasbe primitivnega človeka pa nam bo podal Harry den Hartog. (razstava od 27. do 30. avgusta, koncert v soboto, 30. avgusta, ob 21. uri pred Kulturnim domom) DZMP
Naš zrakomlat je omlatil hrvaško koruzo
Zgodba z južne meje
OSILNICA - Občina Osilnica je pred kratkim prejela pritožbo hrvaškega državljana Antona Gašparca iz Zamosta, hrvaške vasi tik ob meji. Slovenski helikopter (hrvaško zrakomlat) je namreč pri pristajanju in nato še ob odletu napravil tak veter, da je na Gaš-parčevi njivi na slovenski obali Čabranke polomil ali položil na zemljo veliko koruznih stebel. Lastnik njive je zahteval, da mu povrnejo škodo, saj bo imel za 200 kg manj pridelka koruze.
Na zadnji seji občinskega sveta v Osilnici so razpravljali tudi o tej zadevi in ugotovili, da niso pristojni za njeno reševanje, saj helikopter ni njihov. Občina Osilnica nima niti svojega avtomobila, kaj šele helikopter. Očitno je v tem primeru šlo za helikopter slovenske policije.
Zato so sklenili, da njihov glasnogovornik (uslužbenec, zadolženem za stike z javnostjo) preko brzoglasa (telefona) ali pa pisno oziroma kar osebno obvesti Gašparca, da oni niso pristojni za reševanje te zadeve in naj pritožbo ter zahtevo po povrnitvi škode pošlje na pravi naslov.
Dodamo naj, da smo besede zrakomlat, glasnogovor-nik in brzoglas zapisali zato, ker jih beremo v nekaterih hrvaških sredstvih obveščanja. Splošno pa je znano, dav Ža-mostu in vsej hrvaški občini Čabar govore bolje slovensko kot marsikje v Sloveniji.
J. PRIMC
MLADI IN VERA
RIBNICA - V organizaciji ribniškega odbora socialdemokratske mladine je bila v petek peta okrogla miza na temo Mladi in verstvo. Medse so povabili predstavnike batistične skupine, bin-koštne cerkve, evangelistične cerkve in predstavnike skupine za zavest Krišna. Tiskovni predstavnik Uroš Kejžarje povedal, da v Sloveniji ni primerov verske nestrpnosti, ki v nekaterih drugih državah kar “cveti”. Mladi socialdemokrati so dali pobudo ministrstvu za šolstvo in šport za reševanje zelo aktualne teme o pouku in verstvih, vendar “z druge strani” ni odgovora. Zato pozivajo tudi druge predstavnike verskih skupnosti, da se vključijo v to raz-
Pravo-	M G
Dva bregova Kolpe, eno samo srce
Knjiga o NOB v Zgornji Kolpski dolini izpod peresa avtorja Zdravka TVohe .
Ob nedavnem srečanju slovenskih in hrvaških borcev v Fari in skupni proslavi je izšla tudi knjiga Začetki NOB na Kočevskem in Obkolpju, ki jo je napisal Zdravko Troha, v njej pa so tudi nekateri prispevki drugih sodelavcev, med katerimi velja posebej omeniti profesorja Ivana Kovačiča z Reke (Rijeka), ki je napisal prispevka o NOB v Gorskem Kotarju in o sodelovanju med Slovenci in Hrvati ves čas NOB in to od Prezida oz. Babnega Polja do Predgrada in Starega trga.
To sodelovanje med NOB je bilo očitno zgledno, saj so slovenski partizani pomagali hrvaškim tudi na njihovem ozemlju, hrvaški pa slovenskim na slovenskem ozemlju in v eni takih akcij je pri napadu na Banjoloko padel tudi hrvaški narodni heroj Zdenko Petranovič-Jastreb. To sodelovanje je bilo še posebno tesno na območju Čabra in Osilnice, kjer so prvi partizani bili vključeni v isto enoto, imeli so kombinacijo slovenske in hrvaške zastave in peli slovensko in hrvaško himno.
V knjigi je še posebej predstavljeno življenje in delo profesorja Jožeta Šeška, organizatorja vstaje na Kočevskem in narodnega heroja; ustanovitelja Kočevskega bataljona in več bojev partizanov s sovražniki. Posebej so na kratko omenjeni kočevski Nemci in njihova tragedija, ki se je zaključila
s prostovoljno izselitvijo.
Zanimiv je podatek, da na območju današnje kočevske in osil-niške občine in še ponekod v bližnji okolici ni bilo bele garde in domobranstva, ko pa so se domobranci pojavili (Stara Cerkev), so prisilili iz drugih krajev, če pa je bilo vmes kaj domačinov, so ti prikrito delali za partizane. Za tako stanje in enotnost pa so nedvomno zaslužni tudi duhovniki, ki so bili ves čas vojne na strani svojega ljudstva, ugotavlja avtor knjige in nato še posebej predstavi duhovnike Jožeta Gregoriča, Jožeta Pojeta, Franca Mateta, Franca Lončarja in Jožefa Glibeja (Kočevarja, ki se ni hotel izseliti s kočevskimi Nemci), župnika v Gotenici in Dolenji vasi.
Za knjigo avtor Zdravko Troha pravi, da je to mali, skromni zbornik o NOB in hkrati napoveduje nove knjige o NOB na tem območju (naprimer o Kočevskem odredu). Knjigo zaključuje s predstavitvijo nekaterih spomenikov padlim v NOB, ustreljenim talcem in drugim (največ so jih postrelili Italijani, ki zdaj zahtevajo opravičilo za fojbe) pa tudi umrlim v internaciji. Samo dva stavka iz knjige: “7. avgusta 1942 so Itali-
• Herojstvo nas prav tako izrabi, kot nas izrabi strahopetnost.
L. Kovačič
jani po zverinskem mučenju na pol žive pribili na zid osnovne šole v Papežih tri ujete partizane. Mnogo ljudi, tudi cele družine z otroki, so odgnali umirat na Rab.” J. PRIMC
SREČANJE OBČINSKIH ODBOROV SKD NA GORJANCIH
V soboto, 23. avgusta, so se tradicionalnega srečanja krščanskih demokratov na Trdinovem vrhu, ki ga je tako kot vedno do sedaj organizirala OO SKD Krško, udeležili člani brežiškega, sevniškega, krškega in novomeškega občinskega odbora. Pohodniki so se zbrali ob 7. uri na Javo-vici in se podali na 5-urno hojo. Na Trdinovem vrhu so se jim pridružili novomeški pohodniki. Prijateljskega srečanja so se udeležili tudi predsedniki omenjenih občinskih odborov, nekateri člani izvršilnih odborov in podpredsednik SKD Lojze Zupančič. Pohodniki so izrazili željo, da bi tovrstno srečanje na Trdinovem vrhu postalo vsakoletno srečanje vseh elanov SKD, njihovih simpatizerjev ter ljubiteljev narave in planin.
OO SKD Novo mesto predsednik ALOJZ TURK
SREČANJE BORCEV LETOS V SEMIČU
SEMIČ - Gostitelj letošnjega 38. srečanja borcev-veteranov domicilnih enot NOV in parizanskih odredov Slovenije belokranjskih občin in prijateljev Bele krajine bo nova belokranjska občina Semič. Prireditev bo v nedeljo, 7. septembra, ob 11. uri pri spomeniku NOB, v primeru slabega vremena pa v Kulturnem domu. Ob 9. uri bo srečanje predstavnikov domicilnih enot, ob 9.30 pa bo v dvorani šole skupščina Belokranjskega odreda ob 55-letnici njegove ustanovitve. V programu bo sodelovala godba na pihala, ženski in lovski pevski zbor, učenci OŠ Semič in folklorna skupina Semiška ohcet. Tovariško srečanje bodo spremljali domači godci in auo Breza, za gostinsko postrežbo pa bo poskrbel gostinec Peter Malenšek, v soboto, 6. septembra, bo ob 10. uri v hotelu Pensijon simpozij na temo Kultura v NOB, zvečer ob 20. uri pa bo v Domu kulture recital Slovensko pesništvo upora.
L. K.
		MK 1 		Mk	
				
Z DESNO POČISTIM, Z LEVO UMAŽEM - Novo mesto premore le nekaj sto metrov urejenih sprehajališč, če ta sploh zaslužijo tak naziv. Mednje sodi tudi Župančičevo sprehajališče ob reki Krki, ki se začne na koncu Pugljeve ulice in konča nekje pri tovarni Novoteks v Bršljinu. Slišati je ideje o podaljšanju te poti vre do Seidlovega mlina, vendar pa se zdi, da je to še bolj oddaljena resničnost kot primerna ureditev tega, kar že imamo. No, očitno je za sedaj tudi to pretirano pričakovati, če morajo Novomeščani, ki se podajo na sprehod, hote ali nehote gledati v oči vpijoče kontejnerje, ki jih je meni nič tebi nič prostodušno tu pustil novomeški podjetnikg. Štrukelj (Intel servis) ter poleg tega “ovekovečil" nekdanjo stavbo ZTKO z velikimi napisnimi tablami, ki “vpijejo", da je tu sedaj njegovo podjetje. Višek celote pa predstavlja avtoličarska delavnica v nekdanjem skladišču Kluba za podvodne dejavnosti, ki jo krasi še nekaj neposrečenih grafitov. Zanimivo bi bilo vedeti, če se tudi novomeški župan z družino kdaj sprehodi vzdolž tega sprehajališča? Kajti tudi tako bo občutil, da je za meščane pomembna kvaliteta bivanja in precej manj vse druge pritikline in pomoznosti vladanja. Morda bo celo poslal kakšen “opomin " Intel servisu in avtoličarjem. (T. Levičar, foto: Gregor Bernard)
I Anton Štampohar~|
Leto 1942 na Dolenjskem10
Poskusi aktivistov OF kakor tudi pisni pozivi centralnega komiteja KP Slovenije, izvršnega odbora OF slovenskega ljudstva in glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, naslovljeni na italijanske vojake, naj zapustijo svoje enote in se pridružijo partizanski vojski, so ostali v prvih dveh letih narodnoosvobodilnega boja skorajda brez odziva.
Novomeški aktivisti OF so dosegli le, da so posamezni italijanski vojaki lepili partizansko propagandno gradivo na vojašnice, čemur so sledile preiskave, a krivcev po navadi niso našli. Slovenec Ernest Rusjan, sicer italijanski državljan, je jeseni 1942, potem ko je zaradi ilegalnega prehoda meje prestal enoletni zapor v Novem mestu, po navodilu Iva Pirkoviča navezal stike z italijanskimi protifašističnimi vojaki. Izrazili so pripravljenost pomagati partizanom, ko pride čas, v boju proti beli gardi. Te vrste pomoči je Rusjan, ilegalno Perko, zavrnil, češ da je obračun z belo gardo stvar narodnoosvobodilnega gibanja.
Celo poveljnik pehote divizije “Isonzo” general Guido Cerruti je spomladi 1942 nehote in nevede pomagal aktivistom OF. Zastava z rdečo zvezdo in napisom “Največ sveta otrokom sliši Slave", ki jo je aktivistka OF Martina Petrič izdelala za Dolenjski bataljon, je bila, da je pri morebitnih preiskavah ne bi našli, skrita na varnem: pod žimni-
co Cerrutijeve postelje.
Nekaj koristnih informacij o gibanju italijanske vojske je Osvobodilni fronti dal kurat 24. pehotnega polka divizije “Isonzo” pater Dante Casselato.
Prvi, ki je brez prejšnjih stikov z organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja prostovoljno prestopil k partizanom, je bil italijanski vojak Bruno neznanega priimka. Oktobra
1941	je postal borec Belokranjske čete in že čez nekaj dni padel na Gornjih Lazah.
V letu 1942, avgusta, je prvi z orožjem prestopil k partizanom podoficir divizije "Isonzo” Antonio Detorri, član KP Italije. Postal je borec Gorjanskega bataljona in se odlikoval v boju z ustaši oktobra
1942	pri vasi Jezernice na Žumber-ku. Sestavil je nekaj protifašističnih letakov, naslovljenih na italijanske vojake, med njimi letak “Ufficiali, sottoufficiali e soldati” (Častniki, podčastniki in vojaki), ki ga je razmnožila novomeška ciklostilna tehnika z dodanimi radijskimi poročili v italijanščini. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja ga je leta
1943	poslalo v Italijo, kjer naj bi deloval v odporniškem gibanju, toda v TVstu ga je sredi leta ranjenega ujela fašistična policija.
Jeseni 1942 je navezal stike z aktivisti OF italijanski vojak Giovan-ni Cuccu-Ivo iz postojanke v Metliki, ki je bil, ko so ga njegovi pred-
postavljeni razkrili, kazensko premeščen v “bunker smrti” ob železniški progi pri Gorenjih Dobravi-cah. Ko mu je grozila aretacija, je v sodelovanju s kaplarjem Zefferi-nom Graziosom po predhodnem dogovoru z borci Tomšičeve brigade poskrbel, da so partizani konec februarja 1943 zajeli šest od osmih vojakov in zaplenili njihovo orožje, kar se je takoj razvedelo po Beli krajini. Giovanni Cuccu iz Samassija na Sardiniji je postal borec Tomšičeve brigade. Svoje bojevanje v slovenski partizanski vojski, v kateri je postal major, je opisal v knjigi spominov “Šestnajst mesecev med slovenskimi partizani” (Ljubljana 1979).
Zanesljivo edini primer prestopa nemškega vojaka v partizansko vojsko leta 1942 seje zgodil 4. oktobra v Sv. Križu pri Kostanjevici. Nemški poveljnik iz bližnje postojanke je zagrozil, da bo požgal Sv. Križ, če ga partizani ne izpustijo. Ko so Nemci ugotovili, da je vojak dezertiral, je grožnjo preklical.
Nemški vojak, znan pod imenom Hans, doma s Tirolskega, s partizanskim imenom Žorž, je postal borec Gorjanskega bataljona. Soborci, zlasti Antonio Petorri, so dvomili o njegovi iskrenosti in res jih je že po italijanski ofenzivi jeseni 1942 zapustil in se predal Italijanom v Novem mestu.
Z ustanovitvijo italijanske parti-
zanske brigade “Fontanot” decembra 1944 na Suhorju v Beli krajini so se Italijani vsaj delno oddolžili za zločine, ki jih je slovenskemu narodu prizadejala italijanska kraljeva in fašistična vojska.
Saniteta
Za zdravstveno stanje moštva divizije “Isonzo” in drugih enot je skrbela 115. sanitetna sekcija. Poleg ambulant pri večjih vojaških posadkah je organizirala dve vojaški bolnišnici. Potem ko je bila med nemškim bombardiranjem aprila 1941 močno poškodovana stavba Ljudske in meščanske šole v Novem mestu zasilno obnovljena, je bila v njej 54. poljska bolnišnica. Iz skladišča sanitetnega materiala v Novem mestu je vojak Antonio Lombardi poslal partizanom nekaj nahrbtnikov zdravil. Januarja 1943 je bil aretiran “zaradi zvez s sovražnikom in samovoljne oddaljitve od svoje enote” in poslan pred vojaško vojno sodišče.
V	Črnomlju je bila takoj po zasedbi v poslopju meščanske šole urejena 53. poljska bolnišnica. V njej so v izjemnih primerih hujših poškodb nudili zdravniško pomoč tudi civilnemu prebivalstvu.
V	novomeški vojaški bolnišnici so se zdravili tudi ranjeni italijanski sobojevniki - belogardisti. Prva dva, ranjena v spopadu s partizansko patruljo pri Žihovem selu, sta bila skrivaj sprejeta že 26. julija 1942. V napadu Tomšičeve brigade na belogardistični “Štajerski bataljon” sredi avgusta 1942 v taborišču v krški hosti pri Smolenji vasi je italijanska vojska iz Novega mesta prvič javno in z orožjem podprla svoje zavezni-
ke, ki so imeli dva težja in štiri lažje ranjene. Te so kar neprikrito pripeljali v vojaško bolnišnico v Novo mesto.
Thkoj po kapitulaciji Italije je bil v prostorih 54. poljske bolnišnice, katere preostale zaloge sanitetnega materiala tako kot zaloge bolnišnice v Črnomlju so dobili v roke partizani, organiziran partizanski sanitetni center z vojaško bolnišnico. Delovala je le krajši čas, saj je njene naloge prevzela Javna bolnica usmiljenih bratov v Kandiji.
Bolni zaporniki jetnišnice okrožnega sodišča v Novem mestu so se zdravili v kandijski bolnišnici v posebni sobi pod stražo karabinjerjev, čeprav je poveljstvo 11. armadnega zbora jeseni 1941 načrtovalo, da bi ranjene in bolne partizane ter aktiviste OF zdravili v posebnih sobah poljskih bolnišnic in tako preprečili njihov beg.
Štirim bolnim zapornikom, ki jim je grozila negotova usoda, je uspelo v organizaciji usmiljenih bratov in aktivistov OF pobegniti. Prvi že novembra 1941 ranjeni borec Ribniške čete Janez Lovšin, ki so ga po zaporih in taborišču v Italiji oktobra 1943 pokončali domobranski morilci na Sv. Urhu pri Ljubljani. Drugi je bil Zvone Runko-Pavle, ki je bil konec februarja 1942 poslan iz Ljubljane v novomeško okrožje, da bi pomagal pri organiziranju varnostno-obve-ščevalne službe, a je bil že sredi marca s sodelavcem aretiran. Pobegnil je v prvi polovici aprila, potem ko mu je dr. Ignacij Pavlič operiral zdrav slepič, toda že sredi junija 1942 so ga belogardisti pri sv. Roku nad Šmihelom skupaj s tremi soborci zaklali in mu odrezali glavo.
Italijani so v bolnišnici kontrolirali zlasti bolnike, ki so se zdravili zaradi ran in poškodb. V prvi polovici aprila 1942 so aretirali partizana Vladimira Gerbca iz Vinice, ki se je zdravil zaradi rane na'rami. Avgusta ga je vojaško vojno sodišče obsodilo na dosmrtno ječo.
Pacient jetniškega oddelka kan-dijske bolnišnice z najdaljšim stažem je bil Ivo Pirkovič iz Šentjerneja: od aretacije konec marca 1942 pa vse do kapitulacije Italije. Ves čas je pozorno spremljal dogajanje v bolnišnici in izven nje ter dejavno posegal v delovanje Osvobodilne fronte v Novem mestu. V tem času so nastajali njegovi tudi za zgodovino narodnoosvobodilnega gibanja pomembni dnevniški zapisi.
V kandijski bolnišnici so se zdravili tudi bolni belogardisti. Jeseni 1942 so si v samostanu notredamskih šolskih sester v Šmihelu uredili “okrevališče”, toda dr. Marjan Polenšek, šef internega oddelka moške bolnišnice v Kandiji, je odklonil, da bi jih zdravil, zato so si morali poiskati drugega zdravnika. Proti koncu novembra 1942 so samostan zapustili in ranjeni belogardisti so se zopet zdravili v italijanski vojaški bolnišnici.
Komisija pri predsedstvu SNOS za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev je na seji 15. oktobra 1944 odločila, da je šest vojaških zdravnikov iz 24. pehotnega polka divizije “Isonzo", imensko navedenih, vojnih zločincev. Njihova krivda je bila, da so sodelovali pri usmrtitvah, “dasi so vedeli, da so žrtve ujetniki in mirni prebivalci”, ki jim ni bilo sojeno, in so podpisali zapisnik o usmrtitvi.
Lojze Mahajnc
Naj starejši novomeški tekstilec
Ob 50-letnici Novoteksa
NOVO MESTO - Letos praznuje tekstilna tovarna Novoteks 50-letnico obstoja. Za njenimi stroji je delalo mnogo ljudi, med njimi tudi Lojze Mahajnc, rojen Mariborčan, ki je med vojno pribežal na Dolenjsko pred Nemci.
Lojze je bil od leta 1935 zaposlen kot snovalec osnov v mariborski tovarni svile in bi tam verjetno tudi ostal, če se ne bi leta 1941 začela druga svetovna vojna, ko so ga Nemci mobilizirali v njihovo vojsko. “Imel sem znanca z Bučke, ki sem ga prosil, da mi je pomagal pobegniti v italijansko okupacijsko cono,” pripoveduje Lojze. Začasen dom je kot begunec našel pri Brudaijevih v Rago-vem, kjer je imel njegov znanec dekle. Začelje iskati delo in se zaposlil pri Josipu Pen-ci kot pomožni delavec pri zidarjih, ki so mu gradili tekstilno tovarno. “Penca me je prosil, naj bi potem, ^co bo tovarna začela delati, ostal pri njem kot tekstilni delavec, vendar je zame zvedel tudi Povh, ki pa je že imel predilnico in tkalnico, in tako sem se konec leta 1942 pri njem zaposlil kot prvi snovalec osnov za tkalni stroj,” pove.
Po razpadu Italije je Lojze odšel v partizane, po vojni pa se je vrnil domov v Maribor, v tovarno svile. Kasneje je Lojze opravljal različna dela, nikoli več pa ni delal kot tekstilec. Že med vojno je na Dolenjskem srečal Jermanovo Ivanko s Krke, s katero sta se leta 1950 poročila. Leta 1959 sta se preselila v Novo mesto, kjer sta tudi ostala. Lojze je dobil v novomeških zaporih službo kot paznik in tam delal vse do upokojitve leta 1963.
Čeprav Lojze ni nikoli delal v Novoteksu, ima vendarle občutek pripadnosti tej tovarni, saj je bil, kot rad poudari, prvi snovalec na strojih, s katerimi je kasneje, po nacionalizaciji Povhetove tovarne, začel uspešno delati Novoteks.
J. DORNIZ
14 DNI NA ROBU PRAGOZDA
PONIKVE - Kdor pozna Ponikve, ve, da jim brez velikega pretiravanja lahko rečemo rob pragozda. 14 dni smo črnomaljski skavti, izvidniki in vodnice preživeli v naravi, med medvedi in lisicami, s soncem in dežjem, mrazom in vročino. Naredili smo ogromno stvari, se preizkušali v nekaterih veščinah in utrjevali znanje. Velik dogodek na taboru je vsekakor bil dan odprtih vrat, ko so nas po enem tednu obiskali naši starši. Pri maši, ki jo je vodil naš duhovni asistent, kaplan Janez Mesec, je osem skavtov dalo obljubo. Tako je velika skavtska družina postala še večja. Zmanjkovalo nam je časa za športne aktivnosti, ob večerih pa smo se greli ob ognju, prepevali, se pogovarjali itd. Vse skupno delo je še bolj utrdilo naše prijateljstvo in veselje do skavtizma.
M. TRŽOK
Mladi Evropejci pomagali Rutarjem
Živahno na križišču evropskih pešpoti - Kako turistično oživeti Rutarsko planoto
RUTE - Konec julija in v začetku julija je bilo v Rutah živahno. Poročali smo že, kaj vse so mladi udeleženci mednarodnega tabora delali v Rutah, tokrat pa še na kratko o drugi skupini šestnajstih študentov iz šestih držav (Švedske, Italije, Španije, Madžarske, Poljske in Portugalske), ki so sem prišli za tri dni v okviru mednarodne študentske organizacije BEST (Board of Euro-pean students of Technology) iz Ljubljane, da bi organizirano spoznavali kulturno in naravno dediščino Rutarske planote ter življenje, delo in navade domačinov. Pri tem smo jim bili v pomoč domači organizatorji Manfred Deterding, upokojeni gozdar
• SOLZE OB SLOVESU V RUTAH - Domačin iz Sela Milan Škufj, ki je zadnje dni delovnega tabora pomagal pri organizaciji dela za udeležence delovnega tabora, je povedal: “Udeleženci mednarodnega delovnega tabora, med katerimi je bilo sedem deklet in štirje fantje, so opravili skoraj vsa načrtovana dela. Tako so temeljito obnovili naprave v križišču mednarodne peš poti, nasuli so parkirišča, ko je deževalo, pa so obnavljali in pleskali okna in drugo v koči. Razen tega so obnovili vodnjak in kapelico v vasi Selo. Obsekovali so traso ceste skozi Selo, ki sojo te dni že asfaltirali. Pokončali niso le obnove partizanskega in domobranskega pokopališča. Udeleženci tabora so se spoprijateljili med seboj in z domačini. Zato je bilo slovo še posebno težko, saj tudi solz ni manjkalo. Domačini smo prizadevne in prijazne udeležence tabora skromno obdarili s suhorobarskimi izdelki in cvetjem. Občina je organizirala poslovilni večer 3. avgusta, domačini pa smo udeležence pogostili in se od njih poslovili 9. avgusta.”
Tone Žagar, gozdarski inženir Brane Brine, ravnatelj osnovne šole Velike Lašče Edi Zgonc pa tudi župan Milan Tekavec in predsednik občinskega sveta Peter In-dihar.
Prvi dan smo natančno premerili ostanke rimskega zidu na Gradiškem vrhu in Selu (ki je najvišje ležeča vas v občini Velike Lašče), ogledali smo si slap Kobilji curek in vas Selo. Drugi dan smo spoznavali Mačkovec, Iški Vintgar, zaselek Bukovec, vas Krvavo Peč in cerkev sv. Lenarta nad njo. Tretji, zadnji, dan pa so
prišle na vrsto še vasi Rupe, Vrh, Mohorje, Boštetje in Naredi. V sodelovanju z domačini (Cimperman, Juvane) so si ogledali strojno izdelovanje žlic, nato pa so se
TABOR SLOVENSKIH GODBENIKOV V TOLMINU
Zveza slovenskih godb je v organizaciji strokovne službe Zveze kulturnih organizacij Slovenije in Tolmina pripravila že 16. izobraževalni tabor slovenskih godbenikov, ki je bil letos od 18. do 24. avgusta v Tolminu. Na njem se je zbralo 164 mladih godbenikov iz 39 krajev v Sloveniji, med njimi pa jih je bilo tudi 44 iz zamejstva. Poleg njih se je na taboru izobraževalo tudi 22 dirigentov. Udeležencem tabora so predavali Simon Robinson, Josip Mihelčič, Darko Rošker, Igor Hribar, Oto Kožuh, Igor Teršar in Radovan Kokošar. Ob zaključku se je s koncertnim programom 164-članski orkester predstavil v petek, 22., in soboto, 23. avgusta, pred hotelom Krn v Tolminu. V programu je bila prvič zaigrana tudi skladba Vinka Štrucla z naslovom Pažarna abramba. Po oceni udeležencev tabora je ta zelo dobro uspel.
TONE URBAS
VANIČ Z NAJVEČJIM ULOVOM
KOSTANJEVICA - Na znani tekmovalni trasi v Je-rovcah pri Kostanjevici je v soboto, 23. avgusta, tamkajšnja ribiška družina za svoje člane pripravila vsakoletno tekmovanje v lovu rib s plovcem. V članski kategoriji je zmagal stari znanec številnih ribiških tekmovanj dr. Ivo Podrgajs (2,45 kg rib), drugo mesto je zasedel Ivan Kozole (1,465 kg rib), tretje pa Marjan Zupančič (1,41 kg). Med mladinci je bil najuspešnejši Tomaž Vanič (2,945 kg), drugi je bil Matjaž Čuk (1,37 kg), tretje mesto pa je osvojil Zlatko Rodič (1,15 kg). V skupni razvrstitvi bi zmagal mladinec Tomaž Vanič, saj je nalovil skoraj pol kilograma rib več kot zmagovalec v članski konkurenci.
B. K.
Počitniško varstvo otrok
Za otroke oddelka vzgoje in izobraževanja na OŠ Dragotin Kette ga je organiziralo društvo Sožitje
Poleti, ko nastopijo počitnice, se mnogi starši otrok, ki so sicer vključeni v oddelek vzgoje in izobraževanja na osnovni šoli Dragotin Kette, znajdejo v težavah, saj njihovi otroci potrebujejo stalno skrb in nadzor. Del počitnic je varstvo zagotovila šola, od 14. julija do 8. avgusta pa je varstvo organiziralo Sožitje, društvo za pomoč duševno prizadetim iz Novega mesta. Varstvo je potekalo v prostorih Varstveno-delovnega centra.
Letos smo društvu priskočile na pomoč študentki defektologije Nataša Kolenc in Nataša Novak, absolventka logopedije Renata Medle in dijakinji Klara Grubar in Petra Dular. Prvi teden pa nam je bila v pomoč tudi defektologinja Darinka Pirc iz osnovne šole Dragotin Kette. V varstvu, ki je potekalo štiri tedne, je bilo 11 otrok, kar je nekaj več kot lani. Otroci pa so bili v varstvu od 6. ure zjutraj pa do 15.00, v tem času so imeli tudi tri obroke hrane.
Nekaj otrok je prostore Varst-veno-delovnega centra poznalo že od lani, ostali sojih šele spoznavali. Otroci so se hitro navadili na nove ljudi in na novo okolje. Skoraj vsak dan smo odšli na daljši sprehod, kadar pa je bilo slabo vreme, smo si ogledali film ali risanke. Sprehode smo obogatili z izletom v mesto na sladoled in z obiskom vrtca na Drski. Ko nam je postalo nevzdržno vroče, smo se sli ohladit v bazen. Poleg tega so imeli otroci na razpolago tudi igrače, tako da nam ni bilo nikoli dolgčas. Obiskale pa so nas tudi članice društva: psihologinja Nada Pečavar, Milica Jakopin in Ana Bevc.
Tako smo skupaj preživeli lepe in prijetne tedne, za kar se vsi skupaj zahvaljujemo VDC-ju, ker so nas lepo sprejeli, Sožitju, ki je varstvo omogočilo, in staršem otrok za njihovo zaupanje. Vidimo se ponovno naslednje poletje.
NATAŠA NOVAK, študentka defektologije
NAGRADNA IGRA RADIA LOGATEC
LOGATEC - Notranjski radio Logatec ima ob nedeljah med 20. in 23. uro oddajo, kjer lahko preizkusite svoj pogum na vislicah. Minulo nedeljo so zastavili dve nagradni vprašanji, in sicer: Napišite, v katerem kraju, oz. točen naslov, se nahaja gostilna in pizzerija Ni-Bi? Nagrada: darilni bon v vrednosti 6 tisočakov za kosilo ali večerjo. Drugo vprašanje, ki ga postavlja Forum Terma iz Rimskih Toplic, pa se glasi: Koliko stopinj celzija ima termalna voda v bazenskem kompleksu? Nagrada: vikend paket za eno osebo. Odgovore vsa-_ kega na svoji dopisnici pošljite' do sobote, 30. avgusta, na naslov: Daša Košir za NTR Logatec, Tržaška 12 b, 1370 Logatec, za oddajo 99 za obešanje, 81, za grde, umazane, zle. Nagrajenca iz 17. avgusta: Leopold Piber, Alpska cesta 1, Bled, ki ga nagrajuje Kontakt P iz Tržiča in Lidija Brence, Trg Prešernove brigade 4, Kranj, ki jo nagrajuje Turistična agencija Ogi iz Ljubljane. Dodatne informacije na tel.: (061) 741-498.
preizkusili tudi v ročnem izdelovanju žlic, v katere so vžigali tudi svoja imena, datume itd. Pri Ci-mpermanovih so študente tudi lepo pogostili, da je bilo slovo kar težko. Preostanek tretjega dne pa so študentje izdelali še pisne ocene vsega videnega in tudi predlagali, kaj vse je treba po njihovem mnenju narediti, da bo Rutarska planota turistično zaživela. Predlogi študentov bodo dragocen izziv za razvoj Rutarske planote pa tudi občine Velike Lašče in Blok.
Tako sodelovanje s študenti iz različnih držav je že porodilo misel, da bi prihodnje poletje pripravili podoben tabor z osnovnošolsko mladino. Nekaj strokovnjakov, ki bi pri tem pomagali, je že obljubilo pomoč. Tak tabor bo v zadovoljstvo otrok, staršev in v korist domačinov ter občine.
Ob zaključku naj se zahvalim za pomoč domačinom, še posebno pa družini Škulj iz Sela, gospodinji Silvi iz gozdarske koče v Pred-gozdu, ki je dobrih 14 dni bila druga mati študentom in študentkam. Ti so ji za vse zelo hvaležni, o čemer priča tudi več kartic, ki jih je te dni že prejela od udeležencev obeh taborov.
EDI ZGONC
OTROCI NA VLAKU BREZPLAČNO
Slovenske železnice sporočajo, da se lahko otroci do 6. leta vozijo brezplačno, če želijo imeti svoj sedež, pa morajo plačati polovično, kar velja tudi za mlade od 6. do 15. leta, pri čemer potrebujejo mladi od 12. do 15. leta izkaznico K-13c. Za mlade do 20. leta, dijake in študente do 26. leta ter vojake velja 30-odstotni popust. Cenejše je mogoče potovati tudi v skupinah. Družine imajo 40-odstotni popust, če se na pot odpravijo v petek, soboto, nedeljo, na državni praznik ali med šolskimi počitnicami, v tem primeru pa potujejo otroci do 15. leta brezplačno. Cenejše so tudi dijaške in študentske mesečne ter tedenske vozovnice.
PRIJAZNA POSTREŽBA
VINICA - V Vinici je bila včasih slaba gostinska ponudba, dandanes pa približno v enem kilometru najdeš tu enajst primernih točk, kjer gostu postrežejo s hrano in pijačo. Po mnenju mnogih pa izstopa bife Mercatorja Kmetijske zadruge iz Črnomlja, kar gre pripisati poslovodkinji Heleni Glegič. Ona ve, kaj je prijazna, dobra in hitra postrežba, tako da jo pošiljajo tudi tja, kjer ponudba še ni na dovolj visokem nivoju. Vsekakor vredno posnemanja.
F. S.
•	Morala je eno najboljših sredstev, da vlečete človeštvo za nos. (Nietzsche)
•	Bistvo zgodovine je spreminjanje. (Burckhard)
•	Otrok je kot knjiga, ki jo beremo in v katero moramo pisati. (Rosegger)
•	Vsakomur prinese njegova odkritosrčnost le škodo, l Kovačič
Franc Artač
25. avgusta 1997 je umrl upokojeni mizarski mojster in častni predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Kočevje Franc Artač iz Kočevja. Rojenje bil 21. aprila 1911 v Podpeči pri Ljubljani. Njegova življenjska pot ga je pripeljala v Kočevje, kjer je vrsto' let opravljal mizarsko obrt. V njegovi obratovalnici se je izučilo te obrti več posameznikov, ki so postali priznani mojstri mizarske in lesnopredelovalne dejavnosti. V vrste prostovoljnega gasilskega društva seje vključil leta 1945, ko je z vso vnemo z ostalimi številnimi člani gasilske organizacije mnogo vložil v obnovo porušenega poslopja gasilskega doma, pozneje je opravil tudi izpit za podčastnika. V prostovoljnem gasilstvu je opravljal vrsto pomembnih funkcij. Užival je sloves strokovnjaka, ki je znal ostale člane navdušiti za uspešno in požrtvovalno delo. Ohranili bomo lep spomin nanj.
V. D.
APLAVZ NI OBVEZEN
Medijska senca
Nekatera dejanja in dogodki ostanejo kljub budnemu novinarskemu očesu nezabele-ženi in v kratkem času potonejo v pozabo. Po nenapisanem pravilu so to poteze, ki jih navadno naredijo preprosti, skromni ljudje. Politiki in druge medijske zvezde redkokdaj doživijo kaj podobnega, saj je zabeležen domala vsak njihov korak, vsaka izrečena beseda, pa če je še tako butasta.
Mali človek mora narediti res kaj velikega ali škandaloznega, da se znajde na televizijskih ekranih ali v časopisnih stolpcih. V mislih imam tabor slabovidnih in slepih Slovenije. Že tretjič zapored je bil v podzemeljski osnovni šoli, pač zato, ker je udeležencem tu všeč, ker imajo vse pogoje za delo in ustvarjanje. Redki časopisi so o tem zapisali splošnosti, verjetno nehote pa so zamolčali najpomembnejšo stvar. Pomoč, prijaznost in radodarnost ljudi, ki živijo v Podzemlju in v njegovi okolici. Nikjer ni bilo niti z besedico omenjeno, da so domačini vsakodnevno'oskrbovali slabovidne in slepe s hrano, da je gribeljsko društvo kmečkih žena in deklet napeklo veliko peciva, da so v šolo prihajali ljudje s predlogi za različno pomoč in nenazadnje, da so članice metliške Karitas pripravile pred mašo v cerkvi sv. Miklavža v Metliki pravo pojedino. Besedo zahvale gotovo zasluži tudi gospa Stepan, Čmomaljka, ki že tri leta neumorno pomaga v kuhinji, s poznanstvi pa poskrbi tudi za marsikaterega nastopajočega. Skratka: vsi ti anonimneži si zaslužijo zahvalo, saj prav po njihovi zaslugi Bela krajina slovi kot prijazna in radodarna deželica med Gorjanci in Kolpo. Vredno bi jih bilo poiskati in jim s svetlimi toni naslikati človekoljubno dušo.
TONI GAŠPERIČ
MODNI KOTIČEK
Pismo iz Pariza
V francoski prestolnici seže pripravljajo na prihajajočo jesen in zimo, ki vsako leto modne oblikovalce spodbujata h kreiranju za hladne dni.
Izložbe priznanih kreatorjev, ki se nahajajo v posebni mondeni aveniji, naznanjajo prihajajoče modne smernice. Jesen-sko-zimsko kolekcijo bodo zaznamovali nekoč že zelo uveljavljeni, a zadnja leta deloma pozabljeni, dvo- ali več-delni kostimi. Suknjičem na eno- ali dvoredno zapenjanje dodajajo ozke ali široke hlače, dolga, srednja ali kratka krila. Pri izbiri kostima oziroma obleke pri moških dovoljujejo veliko svobode, kar dokazuje široka ponudba najrazličnejših krojev in dolžin. Tako se vrača praktično in hkrati elegantno oblačilo, ki ga ženska lahko nosi od jutra do večera. Le-to poudarja njeno ženstvenost in poslovnost, ki je pomembna značilnost modernih žena. Veliko žensk že ima klasični kostim, ki je bil v preteklih letih vedno pri roki in nikoli zastarel. Tako tudi ostaja in še več, vrača se kot najpomembnejši del garderobe.
Tudi izbira obutve ni težka, saj klasika dopušča dodatke in spremembe. Pete na čevljih so bolj ozke kot preteklo sezono, vendar tudi alternative ostajajo. Gležnarji, elegantni visoki škornji, katerih čarje v njihovi preprostosti, so tudi še cenjeni.
Barva, ki bo prevladovala, je mišje siva, vijolična in seveda nepogrešljiva črna. Te barve najdemo tudi pri ličenju, kjer se od poletnih pastelov vračamo k srebrni in sivi barvi. Tu so še temne obrobe okrog oči in svetleče ustnice. Nakita je malo, a je ta diskreten.
Skratka, nekateri napovedujejo vračanje v osemdeseta, vendar v modni prestolnici prisegajo na klasiko, ki je očiščena okraševanja preteklega desetletja.
JERCA'LEGAN
DOLENJSKI LIST
Zdravniška razlaga
Piše: prim. mag. dr. Tatjana Gazvoda
Zaščita pred sončnimi žarki
Ljudje se vedno bolj zavedajo škodljivih učinkov izpostavljanja soncu in spreminjajo svoj življenjski slog. Sredstva za zaščito pred soncem lahko najdemo v vlažnih sredstvih za nego kože in celo v ličilih za oči. Nekateri oblačijo svoje otroke v oblačila, ki bolj ščitijo pred soncem. Tako preprečijo opekline, ko so možne na plaži ali ob plavalnih bazenih. Vendar pa kljub opozorilom veliko ljudi odklanja redno uporabo sredstev za zaščito pred soncem. In zakaj je uporaba zaščitnih sredstev še vedno deležna tako malo zaupanja? Glavna sestavina večine sredstev za zaščito pred soncem so orggnske kemične snovi. Nekatere moti pekoči občutek v očeh, ki se pojavi ob znojenju ali pri plavanju. Drugi imajo alergijske in fototok-sične reakcije na določene sestavine, ki so v zaščitnih sredstvih. Nekateri imajo težko določljivo preobčutljivost (alergično) reakcijo na take preparate, nekateri pa jih enostavno ne marajo občutiti na svoji koži. Draženje kože najpogosteje povzročajo dodatki za odišav-ljenost, konzervansi, dodatki za zgostitev in druge sestavine, ki vsebujejo zaščitna sredstva.
Splošno pravilo je, da sredstva z višjim zaščitnim faktorjem pomenijo tudi večjo zaščito pred nevarnimi sončnimi žarki. Laboratorijski podatki tudi kažejo, da lahko zaščitna sredstva zmanjšajo nastanek “sončnega raka”. Vendar pa nobeno, še tako popolno, zaščitno sredstvo ne zavaruje popolnoma. Starši ali skrbniki otrok bi morali, preden odidejo v vrtec ali šolo, na njihovo kožo nanesti
zaščitno sredstvo pred soncem čim bolj na debelo. Pri otrocih, ki se veliko zadržujejo na prostem, pa morajo nanos vsakih nekaj ur ponoviti. Ljudi je potrebno opozoriti na nevarnosti izpostavljanja soncu, sončenja s sončnimi lučmi in še posebej o nevarnostih naključnega izpostavljanja, ki ga doživljamo ob vsakodnevnih opravilih na vrtu, njivi, v vinogradu in pri hoji do avtomobila ali trgovine. Močnemu opoldanskemu soncu se izognemo tako, da si takrat privoščimo počitek ali pa si poiščemo senco: senco pod drevesi ali dežnikom, saj je to praktičen način zmanjševanja izpostavljenosti soncu na prostem.
Kaj pa oblačila? Naj bodo sicer udobna, vendar morajo imeti visok zaščitni faktor. Narava in gostota tkanja sta pomembnejši od vrste tekstila. Stopnjo zaščite oblačil pred soncem preprosto ocenimo tako, da blago dvignemo proti viru svetlobe in ugotovimo, koliko svetlobe prepušča. Klobuk naj ima krajce širše od 7,5 cm. Oči in kožo okoli njih zaščitimo z varovalnimi očali pri vseh opravilih na prostem. Vse tiste, ki vztrajajo pri zagorelosti telesa, moramo seznaniti s proizvodi za potemnitev polti. Opozorim naj, da sintetična zagorelost ni zaščita pred soncem.
Sonce pošilja svoje žarke na zemeljsko površje že milijardo let. Seveda pa danes prejemamo zaradi zmanjšane ozonske zaščite verjetno večji odmerek. Čeprav sta zgodnje odkrivanje in zdravljenje kožnega raka pomembna, bi morali posebno skrb nameniti preprečevanju njegovega nastanka!
TABOR SOCIALNO OGROŽENIH OTROK IZ TREBANJSKE OBČINE - Tabor je potekal v Strunjanu od I do S. avgusta, kjer je počitnice preživljajo 60 trebanjskih otrok. Tabor je že četrto leto organiziral trebanjski center za socialno delo. Večino denarja zanj je prispevala trebanjska občina, nekaj pa so prispevali starši. Otroci so se v taborih razdelili po interesnih skupinah, se zabavali, spoznavali način življenja na morju in značilnosti okolja pa tudi življenje v skupini. Sodelovali so v likovno-lutkovni delavnici, literamo-pravljični in plesno-glasbeni Obiskali pa so jih tudi domačin Ivan, solinar Rado in svetovni glasbeni popotnik Andrej Strmecki. Poleg tega so se vsak dan kopali, imeli družabne igre, obiskali so tudi Portorož in strunjanske soline. Zadnji dan so pripravili zaključno prireditev, na katero so povabili starše in vse, ki so pripomogli k izvedbi tabora. Program v Strunjanu je izvajalo šest zunanjih sodelavcev, delavka Centra za socialno delo in dve prostovoljki pripravnici. (Tončka Jarc Center za socialno delo Trebnje)
LERAN, d.o.o.
promet z nepremičninami Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo:
•	hiše: v Novem mestu, Črnomlju, Metliki, Krškem, Brežicah, Žužemberku, Semiču, Stari trg ob Kolpi, Straži, Mirni, Mokronogu, Šentjerneju, Brestanici in drugod
•	stanovanja: v Novem mestu, Straži, Žužemberku, Krškem, Brežicah, Črnomlju, Šmarješke Toplice
•	vikende: na Vinjem vrhu, Križah, Straži, Semiču, Straž-nem vrhu, Bučki, Podbočju in drugod
•	zidanice: v Straži, Semiču, Škocjanu - okolici, Dol-žu, Hrušici, Vinjem vrhu, Gaberški gori in drugod
•	poslovne prostore: v Novem mestu - Novi trg, Bučna vas, Drska, Črnomelj
•	najemi: trgovino na Glavnem trgu
•	kmetijska, stavbna zemljišča in gozdove po vsej Dolenjski
Telefon:
068/322-282
068/342-470
mobitel:
0609/633-553
SPONA
MIZARSKO
OKOVJE
Vabimo vas, da obiščete
NOVO TRGOVINO z mizarskim okovjem v Novem mestu v Resljevi ul. št. 1. Smo edina trgovina s celotnim programom za mizarske delavnice.
AKCIJSKE CENE:
•	odmična spona s podlogo samo 66,00 SIT/kom + p.d.
•	kuhinjska delovna plošča samo 2.399,00 SIT/tm + p.d.
•	vodila za predale 500 mm samo 295,00 SIT/grt
•	medeninaste kljuke s ščiti že od 1.156,00 SIT/grt + p.d. in veliko več...
Za mizarje posebni popusti ter dostava v delavnico.
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8. do 13. ure ter od 15. do 18. ure
Ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po telefonu: 068/ 22-964, mob.: 0609/646-242.
^ti.
krka
M KZ KRKA, z.o.o., PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto, v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 31.8.1997, objavlja javno licitacijo naslednjih poškodovanih in rabljenih vozil:
letnik	izkl. cena v SIT
1.	VVV-GOLF 1.8 CL 3 v	1994	900.000
2.	R-MEGANE CABRIOLET 1.6	1997	1.380.000
3.	MAZDA 626	1997	1.200.000
4.	DAEVVOO RACER GSI	1995	240.000
5.	OPEL VECTRA 1.8 i	1993	150.000
6.	FIAT PUNTO 55 S	1996	550.000
7.	FORD FIESTA Flair 1.3 i	1997	420.000
8.	FIAT TEMPRA 2.0 ie	1993	620.000
9.	FORD ESCORT CLX TD karav. 1994	700 000
10.	tov. MAN 22.281 FNL	1985	1 380 000
11.	tov. MB 13-17 42	1981	550.000
12.	priklopno Tehnostroj 821.3	1982	180.000
13.	F-TRAFIC pov. podaljšan	1988	540.000
14.	R-TRAFIC pov. podaljšan	1988	600.000
15.	R-TRAFIC pov. podaljšan	1993	1.180.000
Licitacija bo v nedeljo, 31.8.1997, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil v petek, 29.8.1997, od 8. do 15. ure ter eno uro pred začetkom licitacije. Vozila pod zap. številko 10 do 15 so rabljena, nepoškodovana. Tov. vozilo MAN je v kompletu s priklopnim vozilom ITAS P 15 PAL. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5-odst. prometni davek.
Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto
3
Telekom Slovenije nam je spet zaupal trženje oglasov v telefonskih imenikih. Za svetovanje strankam na področju celotne Dolenjske, Notranjske in Bele krajine, predvsem pa Semiča, Črnomlja, Žužemberka in Brežic iščemo
DINAMIČNE ZUNANJE SODELAVCE
Vse, ki si želite pestrega dela z možnostjo dobrega zaslužka,
vabimo, da pošljete svoje prijave na:

SZT d.o.o. Ljubljana SZ1
SZT, d.o.o., Ljubljana, Cesta v Kleče 12,1000 Ljubljana.
Za podrobnejše informacije pokličite na tel. 061/159-21-06.
f ----------------------------------------------------------------------\
KLI LOGATEC - Lesni oddelek Tovarniška 36,1370 Logatec Telefon:	061/741-711
Fax:	061/741-731
VEZANA BREZOVA PLOŠČA
Podjetje KLI Logatec ugodno prodaja nevodoodporno vezano brezovo ploščo E-1, debeline 4, 6, 8, 10,12,15, 18 in 21 mm, v kvaliteti B/BB, BB/BB, BB/CR BB/C, C/C in v dimenzijah 1525 x 1525 mm, 1425 x 1525 mm, 1425 x 1425.
Nudimo vam tudi lasten prevoz.
Količina in kvaliteta po vaših željah.
Vse dodatne Informacije dobite na telefon: 061/741-711 int. 276. v.____________________________________________________________/
ZRNO
Gmajna 6 A Raka
Tel.: 0608/75-410 0608/75-086
Trgovsko podjetje Zrno v svoji trgovini na Ranču nudi izredno ugoden nakup vsega gradbenega in kmetijskega materiala:
Mivka	499.00	SIT
Armaturne
mreže 9x6	4.753.00	SIT
Cement Anhovo vreča 659.90 SIT Apno vreča	479.90	SIT
Modularna opeka kom 79.90 SIT Fasada stiropor 5 cm
1669.00 SIT m2
Thermoputz 850 vreča Thermoextra 888 vreča Vhodna vrata
779.90	SIT
899.90	SIT
od 22.990.00 SIT dalje Sobna hrastova vrata
od 16.990.00 SIT dalje Peč za centralno ogrevanje
35 kW	98.617.00 SIT
Gorilec Hansa
71.940.00 SIT Kopalniška garnitura
24.000.00 SIT Sladkor	5.949,00 SIT
Najcenejši in najkvalitetnejši zaključni sloji na vse fasadne sisteme firne Roefix. Keramične ploščice, instalacijski material, vhodna vrata, sobna vrata, stavbno po-hištvo, pipe in kopalniška oprema ter ves ostali gradbeni material.
V Zrnu omogočijo brezplačno dostavo na dom oz. gradbišče.
V Zrnu vam njihovi mojstri kvalitetno izvedejo vse vrste fasad notranjih ometov ter napeljavo vodovoda in centralne kurjave.
KMETIJSKI MATERIAL
-boomefektl 1.682.00 SIT
—	koruza merkantil kg 26.80 SIT
-	ječmen merkantil kg 30.40 SIT Umetna gnojila INA KUTINA IN KRMILA EMONA PROGRAM.
CENE SO ZA KMETE IN SO BREZ P. D.
INF.: TEL. 0608/75-410 75-086
KOSTANJEVICA: "JUŠK, BOŠ PISKUT?” - Takšno je bilo geslo mask, ki so se v soboto, 23. avgusta, zbrale na prvem poletnem plesu v maskah pri gostilni Štravs v Kostanjevici, ki sicer običajno tak ples priredi na pustni torek. Tako so se letos za pusta maske dogovorile, da ne bodo plesale le v mrzlem, da se hočejo razvedriti tudi v poletnih dneh. Na prvem plesu se jih je tako zbralo preko 40, med njimi je bila tudi letošnja mis Kolpe. Da je prvi poletni ples, ki bo postal tradicionalen, uspel, je pripomoglo lepo vreme, dobra organizacija gostitelja in dobra volja za drugačno zabavo.
ZAVAROVALNICA MARIBOR, d.d.
Predstavništvo Novo mesto 8000 Novo mesto, Zvvittrova ul. 1 tel.: 068/325-330, fax: 068/325-331
DRUGA NAJVEČJA SLOVENSKA ZAVAROVALNICA želi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju razširiti svoje poslovanje.
Vabimo podjetne ljudi, pripravljene sprejeti nove izzive s področja Metlike, Črnomlja, Semiča, Novega mesta, Žužemberka, Šentjerneja, Škocjana, Trebnjega, Krškega, Brežic in Sevnice, da se nam pridružijo.
Nudimo vam strokovno izobraževanje, samostojno in dinamično delo, stimulativno plačilo, možnost napredovanja oziroma redne zaposlitve.
Pričakujemo, da imate srednješolsko Izobrazbo in veselje do dela z ljudmi.
Prosimo vas, da svoje vloge skupaj z dokazili o šolski izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 10 dneh po objavi pošljete na naslov:
Zavarovalnica Maribor, d.d., Predstavništvo Novo mesto, Zvvittrova 1,
8000 Novo mesto.
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
%
Danfoss Compressors
Smo veliko industrijsko podjetje v Črnomlju. Proizvajamo hermetične kompresorje za svetovni trg. Poslujemo uspešno in naglo povečujemo obseg poslovanja, zato vabimo k sodelovanju:
a)	1 RAZVOJNEGA INŽENIRJA 1 TEHNOLOGA
Oba z univerzitetno izobrazbo strojne smeri, znanje tujega jezika (ang. in/ali nem.).	*
Zaposlitev sklenemo takoj ali po dogovoru.
b)	STROJNE TEHNIKE ELEKTROTEHNIKE-ELEKTRONIKE
Vsi vsaj s pasivnim znanjem tujega jezika.
Dobrodošle so delovne izkušnje, ni pa pogoj.
Zaposlitev sklenemo takoj ali po dogovoru.
c)	VEČJE ŠTEVILO KV DELAVCEV za področja:
-	vzdrževanje
-	operaterji na obdelovalnih strojih
d)	VEČJE ŠTEVILO NK IN PK DELAVCEV
za delo v proizvodnji
Pod c) in d) bomo zaposlitve sklepali postopoma v časovnem obdobju od oktobra '97 do pomladi '98.
Od kandidatov pričakujemo pripravljenost za dinamično delo, samoiniciativnost in komunikativnost.
Kandidatom nudimo stabilna delovna mesta, prijetno delovno okolje v svetovno priznanem podjetju, možnost napredovanja, osebnega razvoja in izobraževanja v tujini.
Kandidate vabimo, da nam pošljejo vlogo v 15 dneh po objavi razpisa na naš naslov v kadrovsko službo z oznako - za razpis.
Danfoss Compressors d.o.o. Heroja Starihe 24, 8340 Črnomelj

zanimiv* sli - nkm il«»>c - mi^iHvki d< imnik* v - zanimivevli - reportaže - prispevki cl* Pisnik* s
NA POTI DO SOČLOVEKA V TEŽAVAH
Prostovoljstvo je šola, ne žrtvovanje
Zdenka Žibert v solariju
VSAKO PRETIRAVANJE ŠKODUJE
S solarijem do porjavele kože
Poletni utrinki s prostranih plaž nekje ob morju so več ali manj enaki. Okrog poldneva se tu kar tre sonca željnih dopustnikov, ki poležavajo na brisačah in se brez večjih pomislekov predajajo močnim in v zadnjem času precej opevanim ultravijoličnim žarkom. Le kdo bi se v tako težko pričakovanih dopustniških dneh skrival pred njimi, poleg tega pa se še marsikje sliši: “Če grem na morje, naj se to tudi vidi!” Čeprav drži, da je osveščenost glede nevarnosti prekomernega izpostavljanja soncu večja kot pred leti, pokaže bežen sprehod ob plažah več ali manj staro podobo.
Močno zagorela koža je postala znamenje neosveščenosti in tudi zadnje modne zapovedi je ne propagirajo. Pretirano izpostavljanje soncu koži škoduje, sončenje v zmernih količinah pa je pravi vir zdravja, saj nam sonce prinaša veselje, energijo in voljo do življenja. Zelo pomembno je, da pred odhodom na morje ali v gore kožo dobro pripravimo na močne sončne žarke. Očitne bledice se lahko znebimo s posebnimi kremami za umetno poijavitev ali pa g. nekaj obiski v solariju, glede katerega pa se v zadnjem času krešejo mnenja. “Tako pri naravnem sončenju kot pri sončenju v solariju velja pravilo: Ne pretiravaj! Vse, kar je pretirano, škoduje zdravju. Nekaj obiskov solarija, ki služijo kot priprava na sonce, je priporočljivih, saj se tako zmanjša možnost opeklin in alergij na dopustu. Seveda je najbolj zdravo skrivanje v senci, če pa dopustniki želijo malo porjaveti, je prav gotovo bolj zdravo, da se soncu pokažejo s primerno podlago. Opažam, da se še vedno veliko ljbdi opoldne nastavlja sončnim žarkom, celo rdeče obarvana koža jih ne spravi v senco. Tako nepremišljeno ravnanje je gotovo bolj škodljivo kot pa nekajkratno postopno sončenje v solariju,” pravi Zdenka Žibert, medicinska sestra in kozmetičarka, ki ima v
Novem mestu kozmetični salon s solarijem.
“Solarij vedno pomeni dodatno obremenitev kože z ultravijoličnimi žarki, torej je škodljiv, vendar kakovosten aparat, ki je vestno vzdrževan, omogoča razmeroma varno porjavitev,” ugotavljajo dermatologi. Žarilci modernih naprav so obloženi sposebnimi filtri, ki prepuščajo samo UVA žarke. Po določenem številu ur delovanja začnejo ti filtri prepuščati tudi tiste žarke, ki povzročajo vnetje kože, opekline in nenazadnje tudi rakava obolenja, zato je škodljivost takšne naprave tedaj tudi do stokrat večja. Zelo je pomembno, da lastniku solarija zaupaš in se z njim pogovoriš. Neredko pa privede obsevanje v solariju poleg modne porjavelosti še do izboljšanja nekaterih kožnih bolezni, predvsem aken, ekce-ma in luskavice.
Preden se podamo na sonce, je priporočljiv program, sestavljen iz določenega števila obiskov v solariju z določenim časom sončenja, kar je spet odvisno od vrste naprave in tipa kože. Pa še nekaj nasvetov oz. pravil: Ob uporabi solarija mora biti koža temeljito očiščena vseh parfumov in kozmetike, ker lahko na njej nastanejo neprijetni rjavi madeži. Za sončenje obstajajo posebne kreme, ki poleg vitaminov vsebujejo tudi kožno barvilo melanin v liposomih in aloa vero. Vse to preprečuje izsušitev kože in pomaga z manj obiski v solariju doseči lepo porjavitev. Kljub ustrezni aparaturi je potrebno najobčutljivejše dele dodatno zaščititi, predvse.m oči vedno z zaščitnimi očali, Ne smemo pa pozabiti na nego kože po končani seansi v solariju. Tudi za to obstajajo posebne kreme ali pa uporabimo vsaj kremo oz. mleko za nego telesa, ki vsebuje dovolj vlage in maščobe. Več kot 50 obiskov solarija letno odločno odsvetujejo.
DIANA ŽAGAR
Maja je radoživo dekle, ki bo letos pozimi dopolnilo svoje osemnajsto leto. Vsem so znane mladostniške muhe in tudi Maja včasih skoči čez potok, čeprav je zraven most. Ko rdečelično in veselo dekle pripoveduje o svojih najbolj “norih počitnicah” v Španiji, nehote pomislim, kaj neki počne deklič na seminarju za izobraževanje mladih prostovoljcev. In sramujem se teh svojih pomislekov kmalu zatem, ko to isto dekle doživeto pripoveduje o svoji varovanki Nadi, težko duševno prizadeti osebi, ki jo z veseljem obiskuje vsak petek popoldan.
Tako, kot je Maja našla pot, ki jo ob mladostniških težavah krepi in vzpodbuja, je posluh za sočloveka v stiski dobilo že mnogo mladih srednješolcev in študentov, ki opravljajo prostovoljno delo na Dolenjskem.
Predsednica Slovenske fon-dacije dr. Anica Mikuš-Kos je na nedavnem izobraževalnem seminarju za mlade prostovoljce v Novem mestu predstavila pomen prostovoljnega dela. Po njenih besedah gre za delovanje, za katero se lahko odloča vsakdo, zavzeto in v skladu s svojimi zmogljivostmi in drugimi lastnostmi ter ga opravlja za dobrobit drugega, ne da bi bil za to plačan. Poudarila je, da prostovoljno delo ni samo dajanje, ampak mnogo več. Res ni plačano z denarjem, je pa bogata zakladnica vrednot, ki so dostikrat več vredne kot denar: moralni značaj, občutek, da si nekomu koristen, v pomoč, zadovoljstvo in nenazadnje tudi praktična znanja, saj se naučiš marsičesa, kar kasneje potrebuješ v življenju. “Prostovoljstvo je bogata šola življenja. Mladi, ki so kot izvajalci ali kot porabniki prostovoljskih dejavnosti izpostavljeni solidarnostnemu sodelovanju, začutijo, kaj pomeni dajati in prejemati. Udeleženost v prostovoljskem dogajanju na eni ali drugi strani je najbolj zanesljiva vzgoja za državljansko vlogo,” pravi dr. Anica Mikuš-Kos.
Za kakšno pomoč gre
Dijaki in študentje prostovoljno in nesebično obiskujejo otroke na domu, se z njimi družijo, učijo, rešujejo uganke, rišejo, pojejo, gredo na sprehod ali v kino. Drugi se odločijo za drugačne oblike pomoči. Zelo veliko jih obiskuje osebe, motene v duševnem in telesnem razvoju. Pomagajo jim pri športnih aktivnostih, pri spoznavanju bližnje in širše okolice, hodijo z njimi na družabna srečanja in sprehode, skratka naredijo vse, kar jim razveseli življenje, jih naredi srečnejše in bogatejše. Tretja oblika prostovoljne pomoči pa je obiskovanje in druženje s starimi in osamljenimi. Mladi jih spremljajo pri sprehodih, na poti v trgovino, k zdravniku, jim pomagajo pri manjših opravilih, se z njimi pogovarjajo o osebnih stiskah in jim na ta način pomagajo iz njihove osamljenosti in spet dajo občutek, da jih ima nekdo rad in da nekomu pripadajo.
Za prostovoljno delo je potrebno veliko dobre volje in pripravljenosti, pa tudi znanja. Zato Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto za mlade prostovoljce občasno organizira tudi strokovna predavanja iz zanimivih in uporabnih vsebin defektologije, psihologije, socialnega dela in delovne terapije. Pridobljeno znanje jim je v pomoč in bogati njihov osebnostni razvoj.
Razveseljivo je, da so vrste prostovoljcev vse bolj bogate z mladimi močmi, po drugi strani pa je veliko tudi takih, ki s prostovoljnim delom niso seznanjeni, kar pa je očitno posledica premajhne obveščenosti. V prostovoljno delo se lahko vključi vsakdo preko raznih društev, centrov za socialno delo, občin, javnih zavodov ali drugih organizacij. Zelo veliko dijakov izbere v šoli opravljanje prostovoljstva kot izbirne vsebine. Po njihovih pripovedovanjih pa slednje še zdaleč ni tisto, zaradi česar se vključujejo v prostovoljstvo. Na prvo mesto so tako postavili pomoč sočloveku, opravljanje koristnega dela, spoznavanje drugačnosti in učenje strpnosti.
plačilo zame neprecenljivo vrednost.”
Poleg Jane se za pomoč otrokom z učnimi težavami odloča veliko prostovoljcev. Njihov glavni cilj je, da se otrok nekako prebije skozi osnovnošolsko šolanje in doseže tako stopnjo zrelosti in samozavesti, da bo uspešno končal tudi neko srednjo šolo in imel poklic. Prostovoljec mu pri tem stoji ob strani in mu pomaga, da se lažje znajde, da se bolje organizira, postane samostojnejši in zadovoljen s svojimi uspehi. Mladi, ki pomagajo otrokom pri učenju, so poudarili, da pri tem delu ne gre za žrtvovanje, za odrekanje svojega lastnega prostega časa in podobno. Največ jim pomeni spoznanje, da so s svojim delom na pravi poti. Veseli so, ko jih njihov varovanec ves ponosen predstavi svojim sošolcem in prijateljem kot neke vrste starejšega prijatelja. Kot tistega, ki mu stoji ob strani.
Marko, ki letos poleti prostovoljno vodi skupino na taboru socialno ogroženih otrok, pravi, da ga pri tem najbolj razveseli spoznanje, da so otroci, ki so reveži, marsikateri brez staršev in tudi brez tistih osnovnih potreb v
Revščine se sramujemo
Jana, sedemnajstletna gimnazijka iz Trebnjega, je med šolskim letom obiskovala šestošolca na domu in mu pomagala pri učenju. Na seminarju je pripovedovala o svojih izkušnjah: “Danes smo si ljudje čedalje bolj odtujeni, gradimo na materialnih dobrinah. Človekova notranja lepota pri tem izgublja. Prepad med bogatimi in tistimi, ki živijo skromnejše življenje, je ogromen. Slednji marsikdaj nočejo ali pa se bojijo pokazati, da so pomoči potrebni. Bojijo se, da se jim bodo drugi smejali. Dejansko pa smo ljudje, ki bi jim radi pomagali in zelo sem vesela, če mi družina ali oseba, ki je pomoči potrebna, dovoli, da ji po svojih močeh pomagam. To je tisto, kar pri tem delu najbolj cenim, kajti za svojo skromno pomoč nič ne zahtevam. V primerjavi z denarjem pomeni duhovno
otroštvu, zelo srečni in da jih lahko razveseli vsaka malenkost, ki drugemu otroku nič ne pomeni. Tončka Jarc iz Centra za socialno delo Trebnje pove: “Ko vidim Marka s kitaro in tiste radovedne otroške glavice, ki ga ne izpustijo izpred oči, ko jih opazujem, kako se v največji vročini peš odpravijo v eno uro oddaljen Piran, kako se brez strahu in brez baterije podajo v temen tunel in pri tem prepevajo pesem o zamorčkih, je to tisto največje zadovoljstvo, ki ga doživim ob prostovoljnem delu.”
Plačilo je bogato, čeprav ne v tolarjih
Sedemnajstletna Mojca iz Črnomlja obiskuje skupino sedmih oseb, starih od 17 do 37 let; ki so motene v duševnem in telesnem razvoju. Srečujejo se ob četrtkih in skupaj preživijo nepozabni dve uri. “Rada sem z njimi. Skupaj se
Kdaj bodo Goijanci krajinski park?
Bogato in pestro naravno ter kulturno dediščino Gorjancev lahko le tako učinkovito varujemo in razvijamo
Po zaslugi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in Dolenjske založbe smo pred kratkim dobili že 14. naslov Dolenjskega zbornika: 310 strani zanimivega branja trajne vrednosti z naslovom GORJANCI je v celoti namenjeno pestri predstavitvi tega “skrivnostnega pogorja, ki se je globoko vtisnilo v našo zavest, vendar njegovo raznoliko bogastvo dostikrat premalo cenimo". To sta v uvodni besedi novega dragocenega dela zapisala njegova urednika Marinka Dražumerič in Andrej Hudoklin.
Zamisel o široko zasnovani predstavitvi Gorjancev je na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu zorela že dlje časa, prve pogovore s pisci zbornika pa je omogočila denarna pomoč nekdanje stranke
18
Zelenih v Novem mestu. Uredniški odbor, v katerem so delali Andrej Bartelj, Danilo Breščak, Lojze Čampa, Marinka Dražumerič, Andrej Hudoklin, Marjan Ravbar in Franci Šali, je zbral prispevke kar 30 avtorjev, od tega 5 iz Hrvaške.
Osnovno sporočilo Zbornika GORJANCI sta urednika knjige zaobjela takole: Gorjanci nas s svojo pestro preteklostjo ter z visoko stopnjo naravne ohranjenosti vedno znova vabijo na spoštljivo stopanje po naravnih poteh. Prve zamisli o varovanju Gorjancev so se po zaslugi novomeških planincev porodile že kmalu po prvi svetovni vojni. Po zaslugi naravoslovca Ferdinanda Seidla, takratnega predsednika društva, je bil leta 1923 vrh Sv. Jera preimenovan v Trdinov vrh, leta 1931
urejeni izvir Gospodične z okolico pa na Seidlovo pobudo uradno zavarovan, kar je bilo eno prvih zavarovanj naravne dediščine v tedanji Sloveniji. Učitelj Alojz Ivanetič je v imenu novomeških planincev leta 1937 posredoval Planinski zvezi Slovenije dobro utemeljeno pobudo za “Nacionalni park Gorjanci”. Zanimivo je, da so novomeški naravovarstveniki Ivanetičevo zamisel kot dragocen dokument časa po 50 letih ponovno oživeli in uporabili njeno vsebino!
Zbornik podrobno našteva prizadevanja za uveljavitev spo-meniško-varstvene službe na Dolenjskem, zavarovanje bogatih gorjanskih izvirov in zalog podzemne vode in leta 1987 izdelan osnutek krajinske zasnove za načrtovani krajinski park z delom
Podgorja. Navzlic vsiljevanju smučišč, rekreacijskih središč in različnih infrastrukturnih zgradb na območje Gorjancev je bila kot kompromis sprejeta še danes veljavna prepoved za vse vrste posegov na območju predlaganega krajinskega parka. Prelomno za varstvo naravne in kulturne dediščine je bilo leto 1992, ko je novomeška občina s posebnim odlokom zavarovala vse pomembnejše objekte naravne ter kulturne dediščine na Gorjancih.
Po slovenski osamosvojitvi, ko se je po letu 1991 izoblikovala nova državna meja, ki teče po grebenu Gorjancev, pobuda novomeške občine, da bi Gorjance razglasili za demilitarizirano območje z ustreznim režimom varstva naravne in kulturne dediščine, v državnem merilu žal ni
naletela na ustrezen odmev. Zavod je avgusta 1993 poslal občini Novo mesto pobudo za razglasitev krajinskega parka Gorjanci. Nedorečena sedanjost in medlo zorenje varstvenih idej, kot piše v Zborniku A. Hudoklin, so slednje “podobne predstavam Dolenjcev o prihodnosti Gorjancev”. Čeprav je danes v Sloveniji že 34 krajinskih parkov, za zdaj varstveno videnje za ustanovitev takega parka žal še nima pravega stika z domačini.
V tem je tudi izziv za prihodnost. Hrvati, naši sosedje onstran Gorjancev, so glede tega odločnejši in hitrejši: njihova ideja o parkovnem varstvu je že prerasla v predlog zakona o naravnem parku z imenom “Park prirode Žumberak i Samoborsko gorje”, ki je že v postopku v saboru.
O vseh teh vprašanjih prinaša novi zbornik skrbno napisano in pregledno ovrednoteno geološko,
DOLENJSKI UST
uaš četrtkov prijatelj
učimo kuhati, pojemo, se pogovarjamo, hodimo na sprehode. Predno sem dobila to skupino, sem se spraševala, kako ljudje doživljajo svet v ustanovi. Priznam, da sem se včasih bala duševno prizadetih ljudi, zdaj pa sem spoznala, da so to zelo prijazni in sploh nenevarni ljudje. Na začetku naših srečanj so bili plašni in si niso upali pokazati svojih čustev. Danes se radi stisnejo k meni, so zelo čustveni in mi zaupajo tudi svoje največje skrivnosti. Zelo me osreči, ko vidim, da sem prizadeti osebi pokazala, da tudi ona nekomu nekaj pomeni. Vedno sem si želela, da bi bila nekomu potrebna, koristna. To sem v tej skupini tudi našla,” pripoveduje Mojca o svoj ih bogatih izkušnjah.
“Čeprav so drugačni, so odprti in prisrčni,” začne svoje pripovedovanje naslednji prostovoljec. Ko poslušaš sedemnajstletnike, osemnajstletnike, ki si izmenjujejo svoje izkušnje s področja prostovoljnega dela, se počutiš ob njihovem duhovnem bogastvu, bogatih doživetjih in izkušnjah kar nekako prazen in brez pravih vrednot. Zavidaš jim to duhovno moč, ki raste v njih ob vsakem dobrem delu za sočloveka, pa naj bo to zgolj topel stisk roke, pogovor, obisk ali pomoč pri učenju. Ali smo se kdaj vprašali, kako smo lahko srečni, da smo neprizadeti, da smo zdravi? Mladi prostovoljci res nimajo materialnega plačila za svoje prizadevno delo, imajo pa mnogo več - izkušnjo, ki je drugi nimamo.
DIANA ŽAGAR
•	Če hočeš spoznati sebe, poglej početje drugih. Če hočeš razumeti druge, se ozri v svoje srce. I (Schiller)
•	V našem duhu tiči več lenobe kot v našem telesu. (La Roche-foucauld)
•	Pri Slovencih je še posebej čudno, da dostikrat hočejo, da gledam v usodo njihovih sosedov, (prerokovalec R. Muzga)
•	Nekateri današnji politiki ubijajo z besedami. (Lukšič)
GORJANCI

DOLENJSKI ZBPRNIK 1997
geomorfološko, podzemsko, hidrološko, botanično, drevesno, gozdno in zoološko naravno dediščino. Seveda se ji je pridružil tudi pregled arheološke, zgodovinske, umetnostnozgodovinske, etnološke in tehnične dediščine. Mimo tako zbranega poljudno-znan-stvenega gradiva, ki nas vabi s prijetno bralnim jezikom, naj ne bi šel nihče, ki ga zanima prihodnost Gorjancev.
Zbornik GORJANCI je izšel v 500 izvodih, kar so omogočili Zeleni Novega mesta, Ministrstvo republike Slovenije za okolje in prostor ter Mestna občina Novo mesto. Delo je lektoriral Peter Štefančič, za prevode povzetkov sta poskrbela Dragica Breščak in Phil Mason, hrvaške prispevke pa je prevedel Jože Sever. Prijetno naslovnico je oblikovala Andelka Fortuna. Za oblikovanje in računalniški prelom ie poskrbel Drago Rustja (Dolenjski list), za računalniško pripravo fotografij pa Studio Artline Novo mesto. Zbornik je natisnila Tiskarna Novo mesto.
TONEGOŠNIK
“RENNBAHN" - Spomin na dirke na Čampatovem travniku sredi Šentjerneja.
60 LET DIRKALIŠČA V ŠENTJERNEJU
Dirke sprva kar po cesti
Kot vemo, so sprva konjske dirke v Šentjerneju pred sto in več leti, pa tudi kasneje, bile na ravni cesti od Šentjerneja proti Kostanjevici. Start in cilj posameznih voženj je na
2.000	metrov dolgi progi bil pri Grobeljskem nabožnem znamenju. Zato ni čudno, da so samo za eno kategorijo dirk včasih potrebovali skoraj celo popoldne. Sodnik “priča ” seje peljal z dirkačem in je pazil, da je bilo vse po predpisih. Konji, ki so dirkali lena progi 1.000 metrov, so imeli cilj na trgu v Šentjerneju, ostali so tam samo zaokrožili in dirkali nazaj do starta (cilja).
Ker je dirkanje na javni cesti zahtevalo več priprav in dovoljenj, ker so cesto za čas dirke morali zapreti, so se leta 1891 s prireditvijo preselili na velik travnik ob cesti, ki je bil v lasti gostilničarja Bučarja,^kasneje pa hišnega zeta Franca Čampe. Na tem mestu so šentjernejski konjarji dirkali - s prekinitvijo med 1. svetovno vojno - do leta 1937.
Dirkališče na travniku je bilo dobro urejeno, dolgo je bilo kar cel kilometer, površina pa travnata. Za zdravje konjskih nog, posebno v galopskih dirkah, kar idealno. Bolj je motilo to, da je bil prostor za gledalce v sredini, med obema progama. Nekaj vrst klopi je bilo zabitih povprek. Gledalci so se morali, če so hoteli spremljati dirko, dvakrat obrniti na svojih sedežih.
Edini slikovni dokaz o tej lokaciji drikališča je ohranjen na razglednici Šentjerneja iz leta 1900, kjer je med drugim upodobljen pogled na dirkališče pri Čampi. Videti je, da so gledalci opazovali dogajanja na dirkališču na zunanji strani ograde, seveda zastonj.
Kot sem že omenil, dirk med prvo svetovno vojno' ni bilo. Po letu 1920, ko je namesto Kmetijske družbe pobudo za prirejanje tekmovanj prevzelo novoustanovljeno Jahalno in dirkalno društvo, so drike spet oživele in so od tedaj bile vsako leto na praznik sv. Pet-
Boj z ušmi
Tisti, ki si želite, da bi bilo vaše vrtnarjenje čim bolj naravno, si lahko proti ušem pomagate s koprivnimi pripravki. Naberite pol kilograma svežih kopriv in jih namočite za dan ali dva v tri litre vode ter z nerazredčenim pripravkom poškropite vse rastline, ki so jih že napadle uši. Če pa želite neprevreto koprivi-no gnojnico, pustite koprive namočene najmanj pet dni. Ker takšna gnojnica smrdi, ji primešajte rman ali ognjič. Tako bo postala tudi učinkovitejša. Gnojnici dodajte pet- _ kratno količino vode in zalijte rastline pri koreninah. Na ta način se boste izognili zemeljskim ušem, ki sesajo sokove rastlin v zemlji. Zlasti rade imajo kapusnice, solato, peteršilj in korenje. Če pa boste pustili koprive namočene najmanj dva tedna, boste dobili popolnoma prevreto gnojnico. Pred uporabo jo morate razredčiti v razmerju 1 proti 15 ali 20. Posodo, v kateri vre gnojnica, pokrijte. Pustite le majhno odprtino za kroženje zraka.
ra in Pavla, to je 29. junija. Kot so opazovali vsa leta po drugi svetovni vojni, je bil to eden najbolj vprašljivih datumov zaradi vremena.
Leta 1935 je društvo praznovalo 50-letnico konjskih dirk v Šent-jernju. Prireditev je bila na Čampatovem travniku, čeprav so že tedaj razmišljali, da bi dirke prestavili na novo lokacijo.
Odločilen sestanek v gostilni
Spomladi leta 1937 so se v gostilni Brudar na zgornjem koncu Šentjerneja zbrali funkcionarji društva: predsednik dr. Dušan Reja, župnik Anžič, mlinar Franc Jerele, drogerist Beno Gregorčič in Franc Vodopivec iz Šmalčje vasi. Ti so se s predstavniki “gore-njcev”, to so bili uživalci gornjega dela šentjernejske gmajne, sporazumeli o uporabi skupnega pašnika za prirejanje konjskih dirk.
Že v letu 1937 je geodet Pius Žužek iz Gradišča zakoličil in izmeril novo progo, tako da so lahko že v tem letu izpeljalUprve dirke.
V letu 1938 so s prostovoljnim delom večjega števila članov društva zgradili dirkalno progo, ki je imela naslednje elemente: dolžina je bila polovica angleške milje (806 m), širina 8 metrov, vzhodni radij 38 metrov, zahodni radij 65 metrov. Dolžina je bila merjena v osi, kar je povzročilo precej preglavic, ker je bila proga po današnjih merilih dolga vsega 760 metrov.
Ob prvih dirkah na novi progi so premogli tudi leseni sodniški stolp, društvo pa je izdalo tudi nov društveni znak. Kipar Pengov je po posredovanju drogerista Gregoriča (tukajšnji domačin) izdelal matrico za lončeno plaketo, ki jo je potem izdelal lončar Lešnjak na
DRUŠTVENI ZNAK - Prodajali so ga kot spominek
Grbah. Plaketo so potem prodajali kot spominek na dirkah.
V enaki obliki je bil izdelan tudi gumijasti žig društva, ki pa se, razen enega samega odtisa, ni ohranil.
Takrat so začeli uporabljati tudi lik kasača na plakatih, kliše iz linoleja je izdelal akademski slikar Fran Stiplovšek iz Krškega. Ta kliše še vedno hranijo v tiskarni v Krškem.
Prej smo omenili osnovne iz-
mere dirkalne proge na šentjer-nejski gmajni. Tako kot je napredoval kasaški šport, so se začele spreminjati tudi zahteve dirkačev in tudi tekmovalna pravica. Dirkališče je dobro služilo samo še nekaj let po drugi svetovni vojni, potem pa so se soočili z resno zahtevo po obnovi in rekonstrukciji.
Hipodrom predmet denacionalizacije
„ Naslednik Jahalnega in dirkalnega društva t.i. Klub za konjski šport Šentjernej je po razglasitvi gmajne za splošno ljudsko premoženje dosegel pravico trajne uporabe tega zemljišča ter se lotil temeljite obnove dirkališča. Z dokupom oz. zamenjavo nekaj parcel se je površina povečala in dani so bili vsi pogoji za izvedbo povsem novega projekta hipodroma. V letih 1978 in 1979 so z veliko pomočjo novomeškega IMV-ja ter krajevne skupnosti Šentjernej uresničili zamisel o stalnem hipodromu.
Danes premore Klub za konjski šport napravo, ki ustreza vsem normativom za tovrstne objekte in je krajinsko ena najlepših v Sloveniji.
Današnji elementi hipodroma so: dolžina proge je 800 metrov, širina 13 do 14 metrov, radij 60 metrov, nadvišanje v ovinkih pa znaša 8,5 odstotka, izvedena je tudi drenaža.
Na voljo je odprta tribuna za približno 3.000 gledalcev, pokriti prostor za približno 60 gledalcev, na voljo je telefon, gostinski objekt, sanitarije in hlev za 25 konj.
V klubu upajo, da bodo našli način, da se bo problem hipodroma čim prej rešil in da se bo ta dragoceni športni objekt ohranil. Kajti vedeti moramo, da je zemljišče hipodroma kot vaški pašnik še vedno predmet denacionalizacije.
ALFRED TRENZ
Ribje glave za bistritev uma
Najboljše anekdote so se spočele v gostinskih lokalih, v prijetnih pivskih družbah, ki so jim znali prisluhniti birti ter jih ohraniti zanamcem.
Ribje glave za bistritev uma
V	gostilni Jožeta Prešerna v Dolenjem Kronovem je gost Tone naročil ribe. Zadovoljno se je mastil, ribje glave pa je polagal na rob krožnika, da bi jih kasneje nesel domov mački. Tonetovo početje je opazoval sosed France.
Skupaj sta zapustila gostilno in se zapletla v takšen pogovor: “Poslušaj, Tone, kaj ti bodo tiste ribje glave?”
Tone je odgovoril: “Ribje glave nesem domov, da jih bom v miru pojedel, ker bistrijo um. ”
France je malo razmišljal, potem pa rekel: “Ali jih prodaš meni?”
Tone je pokimal z glavo, kar je pomenilo, da je kupčija sklenjena. Vžep je zadovoljen vtaknil petsto dinarjev.
Ker se je Francetu očitno zelo mudilo, je kar tam ugriznil v ribjo glavo, ker se je hotel takoj prepričati o njeni učinkovitosti. Komaj je okusil “slasten ” grižljaj, že mu je z jezika zdrsnila misel: “Vraga, saj sem ti za glave plačal toliko, kot stane cela porcija rib!”
Tone se je zasmejal in odgovoril: “No, vidiš, France, kako hiter učinek so imele ribje glave, takoj se ti je zbistrila pamet. ”
Pijača samo za zelo pametne ljudi.
V	dolenjskih gostilnah so se radi pošalili z brihtneži, ljudmi, ki so mislili, da imajo zelo visok inteligenčni kvocient.
Tako so pred lokalom namestili plakat s takšno vsebino: “Pripravili smo aperitiv za inteligenco -plačate samo petdeset dinarjev. ”
Pride gost in naroči novo pijačo. Ko poskusi, reče natakarju: “Vi si pa izberite koga drugega, mene že ne boste “šopali”s to vodo!” Nato jezno odrine kozarec od sebe.
Natakar se zasmeje in odgovori: “No vidite, to je prava inteligenca, kako hitro ste ugotovili, da pijete vodo!’’
Če se vozi s teboj, že ne more biti kaj prida
Franc Bojane, gostilničar v nekdanjem St. Petru, ni imel dlake na jeziku. Dobra prijatelja sta bila z Josipom Zurcem - Štemburjem iz Kandije. Oba mogočna birta sta si bila večkrat nasprotnika v besednem dvoboju.
Nekoč je Štembur s svojim kolesjem peljal znano politično osebnost v Šmarješke Toplice. Ni hotel zamuditi priložnosti, da mimogrede malo podkuri Bojancu.
Ustavil se je pred njegovo gostilno in zaklical na ves glas: “Bojane, pridi malo ven, boš videl, koga peljem!"
Otoški gostilničar je usekal nazaj: “Če se vozi s teboj, že ne more biti kaj prida!"
Gostilničar Per je “fotral” trote
Znani novomeški gostilničar Franc Per je kmalu po vojni od davkarije dobil akontacijo za plačilo davka. Ker je imel denar, ni čakal. Oglasil se je na davčni upravi, kjer so ga uslužbenke sprejele z besedami: “Tovariš Per, vi ste prvi, kije prinesel denar. Kako ste ga uspeli tako hitro zbrati?”
Per odgovori: “Veste, gospodične, jaz sem kot čebePca. Mal’ naberem t’le, mal’ naberem tam, pa trote “fotram ”, ”
Anton je bil slab “šic”
Gostilničar Anton Vidic iz Žabje vasi je bil zelo navdušen lovec, vendar izredno slab “šic”. Danes bi temu rekli, da je divjad streljal z očmi.
Franc Per
LOVSKA - Anton je bil slab “šic” (ilustracija: Bogdan Breznik)
Ker je videl, da je zaradi slabega strela na slabem glasu, je nekoč ponosno nesel skozi Žabjo vas vrabca, ki ga je držal za noge. Češ, poglejte, pa sem ga zadel!
Seveda so se takoj našli duhoviteži, ki so Antonov lovski uspeh komentirali: "Vidic prav gotovo ne bi zadel vrabiča, če jih v grmu ne bi bilo nekaj sto. ”
Vidic se je odkrižal romplarjev
Žabarski birt Anton Vidic je bil pred praznikom sv. Antona - Prašičkarjapočaščen z “romplanjem”, ki so ga pripravili mladi sovaščani.
Ko so se zvečer pojavili pred gostilno, jih je gostilničar pospremil z besedami: “Kaj ropotate, saj nisem Anton Prašičkar, ampak Anton Češnjar. ”
Ponovno so se “romplarji”pojavili sredi leta, pa se je spet na vratih pojavil oštir, da bi jih sprejel z besedami: “Kaj vraga razbijate! Saj nisem Anton Češnjar, ampak Anton Prašičkar. ”
Razočarani “romplarji"so se odžabarskega birta poslovili s suhimi usti in dolgimi nosovi.
Posebneži so pojedli štiri purane
Novomeški posebneži, med katerimi je bil tudi Ilovar - Kobac, so zvedeli, da je Suhy za “Suhy bal" v čitalnici novomeškega Sokolskega doma naročil pri Murnu na Bregu štiri pečene purane. Posebneži so “pooblastili” Kobaca, da je šel ponje. Ko je prišel h gostilničarju, je dejal: “Gospod Murn, k vam me pošilja Suhy po tiste štiri purane. Ali jih lahko dobim?”
Gostilničarje verjel prepričljivemu Kobacu in mu dal purane. Tako so mestni posebneži na račun Su-hyja imeli pojedino.
Anekdote zapisal: SLAVKO DOKL
Edo ni prišel do Soške fronte
Zadnje nadaljevanje pripovedi Eda Zorka, ki ga najstarejši Novomeščani še pomnijo
Naš dolenjski najmlajši vojak prve svetovne vojne, Novomeščan Edo Zorko, po prihodu v Ljubljano, ni šel na Soško fronto, kot se je to zgodilo marsikateremu vojaku pri 6. regimentu Rudolf-swerth campagnie. Kmalu po prihodu je imel večmesečno vojaško urjenje, v tem času sta mlade vojake zaradi starosti zapustila in odšla domov hauptman grof Mar-gieri in feldvebel Brleč, zato pa je dobil dobrega prijatelja Emila Purebra iz Žabje vasi.
Po končanem šolanju, veliko so hodili na strelišče, ga je čakala prva resnejša vojaška služba. Peščica vojakov, med katerimi je bil tudi Edo, je šla jeseni 1915 v Šmarje-Sap, kjer so vojaki bedeli nad železniškim tunelom, da ga ne bi diverzanti razstrelili.
“Ko sem prvič ponoči stal na straži, me je bilo strah, kar sem tudi priznal prijatelju gefraiterju
Emilu Purebru, ki meje potolažil, da bo tudi to minilo. Na straži so nas ponoči obiskovali žandarji, da so preverili, če smo budni. V tistem času še ni primanjkovalo živeža, mi smo hrano v glavnem dobivali iz Ljubljane. Ljudje so takrat še kar dobro živeli. Trgovina je zelo cvetela, kmetje so dobro menjali svoje pridelke za stvari, ki jih več ni bilo v trgovinah. Zlasti so iskali usnje, podplate in nove čevlje. Stiska je bila tudi že za cigarete. Moje “ungariše” (madžarske) cigarete, ki so mi pripadale, sem lepo zamenjaval za rdeče avstrijske krone. Cigarete so ljudje pošiljali svojim vojakom na fronto. Krone so mi potem prav prišle, ko sem se vrnil v Ljubljano. Z njimi sem si plačeval kino predstave v kinu Ideal, kjer je pisalo, da so mladini do šestnajstega leta obiski v kinu prepovedani. Jaz, ki sem bil v uni-
formi, sem bil zelo vesel, da se nihče ni obregnil ob mene,” je pripovedoval Edo Zorko.
Lepe urice vojaškega življenja v Ljubljani, ki je trajalo skoraj poldrugo leto, so se kmalu končale. Njihova “marškompanija”, ki je imela svojo bojno črto na Do-brdobu, je vedno bolj potrebovala vojake. Pod vodstvom feldveb-la Bergmana, sina znanega novomeškega lekarnarja, so se vojaki z vlakom peljali proti Logatcu. Še prej je Bergman vojakom zabičal, da ne sme nihče z vlaka, zlasti to velja za železniško postajo Logatec, ki jo je avtgusta 1917 močno razdejala velika ekspolozija, katero je po naključju izval ruski ujetnik.
Ko so se čez tri dni pripeljali pred postajo, so videli veliko razdejanje, ki so ga odpravljali ruski in italijanski ujetniki. Kratek postanek je izkoristil Novome-
ščan Franc Kos, ki je s čutarico skočil po vodo do bližnje “Štirne”. Temu primeru so sledili še drugi vojaki.
Potem je Edo Zorko nadaljeval: “Ko se je France vrnil v vagon, je poleg čutarice s seboj prinesel še manjšo bombo. Ne vem, kaj mu je to bilo treba. Malce se je delal važnega, zato so ga obkrožili radovedni kolegi. Bomba je eksplodirala in vse nas je pometala na tla, blizu mene je padel Tone Kastelic, ki mu je iz grla kar drla kri, France Kos je bil ranjen v nogo, vojak Vehovec pa je bil ob oko. Meni, ki sem bil malce stran, se ni zgodilo skoraj nič. A sem bil od samega strahu v nezavesti.
Kasneje sem zvedel, kako je bilo hudo. Ranjene vojake so hitro odpeljali v bolnišnico, za kar je bil najbolj zaslužen šef postaje Oskar Zilič, doma iz Radovljice, ki je ravno tako pred dnevi med eksplozijo rešil lokomotive, da niso šle v nič. Dobil je smešno nagrado, vrečo repe, ki je bila v predzadnjem letu vojne že prava dragocenost.”
S. DOKL
TELEVIZIJSKI SPORED!
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 28. Vlil.
SLOVENIJA 1
7.15-1.20 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.15	VIDEOR1NG
10.45	TEDENSKI IZBOR HOGANOVA DRUŠČINA amer. naniz, 6/26
11.20	CADFAEL, angl. naniz.
12.30	ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI, franc. dok. nadalj., 13/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
16.00	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
OUASIMODOVE ČAROBNE DOGODIVŠČINE, fran. serija, 19/26
17.35	TOM IN JERRY
17.45	TRI KORNE, Šved. nadalj., 2/13
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.00	PRAVA LJUBEZEN, angl. drama
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.40	POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE avstral. nadalj., 31/39
23.05	STRANSKI UČINKI, kan. naniz., 13/16
SLOVENIJA t
9.00	Euronews -15.35 Poletna noč: Pacific drive, avstral. nadalj., 30/39; 16.00 Stranski učinki, kan. naniz., 12/16 -16.45 Nogomet -
18.30	Filmski triki -18.55 Očividec, angl. dok. oddaja, 2/11 -19.30 Dnevnik, vreme, šport -
20.05	Molči in poslušaj, norv. film - 21.35 Gibljive slike - 22.05 Nikos Kavadias, franc.-grš. dok. oddaja - 23.00 Koncert simfonikov
KANALA
10.20	Risana serija -10.45 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.15 Ta čudna znaost • 11.40 Korak za korakom (ponov.) -12.05 Oprah show (ponov.) • 13.20 ’alo, 'alo (ponov.) - 1350 Mantis (ponov.) -15.10 Dannyjeve zvezde -16.10 Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show -17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (naniz.) -18.45 Charles je glavni (naniz.) -19.10 Srečni časi (naniz.) -.19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Elen (naniz.) • 20.30 Spalnično okno (film) • 22.30 Remington Steele (naniz.) - 23.20 Avtovizija - 23.50 Vojak naj bo (naniz.) - 0.45 Dannyjeve zvezde
HTV 1
7.40	Tv spored • 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Program za mlade -12.00 Poročila -12.30 Krivda (serija, 18/80) -13.15 Santa Barbara (serija) -14.15 Škrila kamera •
14.40	Izobraževalni program -17.40 Poročila -
17.50	Obalna straža (serija) -18.40 Kolo sreče -
19.15	Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Fratri na Hrvaškem (oddaja) - 20.45 Poljski književnik J. Kosinsky (dok. film) - 21.40 Reševalci (dok. oddaja) - 22.30 Opazovalnica - 22.55 Seinfeld (hum. serija) - 23.20 Filmska noč z Jeanom Paulom Belmondom
HTV*
13.15	Tv koledar -13.25 Nor na dekleta (amer. film) -15.00 Potovanja (dok. oddaja) -15.55 V otrokovem imenu (serija) -17.30 Telo in duša (serija) -17.55 Risanka -18.05 Hugo (tv igrica) -18.30 Hol!iwoodski ustvarjalci akcije (serija, 4/20) - 19.00 Županijska panorama -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.35 Dosje X (serija) ■ 21.30 Dvojna poroka (amer. film) -
23.00	Myma Loy (dok. film)
PETER, 29. VIII.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.45 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.40	V1DEORING
10.10	TEDENSKI IZBOR
TRI KORNE, Šved. nadalj, 2/13
11.00	MUDI VIRTUOZI
11.35	MOLČ1Č IN POSLUŠAJ, norv. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE
13.35	OMIZJE
15.25	CARLOS FUENTES, ponov.
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM ČEBELICA MAJA, risana naaniz, 7/24
17.35	PRAVU1CA O CARJU SALTA-NU, lut. naniz, 5/6
17.50	SAGA O MCGREGORJEV1H, avstral. naniz, 22/26
18.40	HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	IGRE BREZ MEJA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.35	POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE, avstral. nadalj, 32/39
23.00	STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 14/16
23.45	BRANE RONČEL IZZA ODRA
SLOVENIJA t
9.00	Euronews -11.55 Tedenski izbor: Mostovi;
12.25	Oddaja madžarske TV; 12.55 Nikos Kavadias, ponov. -13.50 Rudi Rilec - dirkalni pujs,
nem. film -15.25 Majken, Šved. nadalj, 1/3 -
16.05	Zgodbe iz školjke -16.35 Poletna noč: Pacific Drive, avstral. nadalj, 31/39; 17.00 Stranski učinki, kan. naniz, 13/16; 17.45 Astronavti, angl. dok. serija, 3/3; 18.35 Prava ljubezen, angl. drama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Dečki iz Brazilije (angl. film) - 22.05 Prikrita zgodba o Kamaku, angl. dok. oddaja
KANALA
10.20	Risana serija -10.45 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.15 Ta čudna znanost (naniz.) -11.40 Korak za korakom (naniz.) -
12.05	Oprah show (ponov.) -13.20 Čharles je glavni (ponov.) -13.50 Remington Steele (ponov.) -15.10 Karma (ponov.) -16.10 Rajska obala (ponov.) - 16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show -17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (nadalj.) -
18.45	Charles je glavni (naniz.) -19.10 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.)
-	20.00 Očka major (naniz.) - 20.25 Smith in Jones (naniz.) - 21.00 Buster (film) - 22.40 Izobčenec (film) - 0.30 Ulica ljubezni (naniz.)
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Program za mlade -12.00 Poročila -12.30 Krivda (serija, 19/80) -13.15 Santa Barbara (serija) -14.40 Izobraževalni program -17.50 Zvezdne steze • 18.^) Kolo sreče -19.15 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport
-	20.15 Bouqet enega življenja (dok. oddaja) -
20.50	Lepa naša (show program) • 22.25 Opazovalnica - 23.15 Potovanja (dok. oddaja) • 23.40 Resnični Divji zahod - 0.35 Poročila
HTV*
13.05	Tv koledar -13.15 Seinfeld (hum. serija) -
13.40	Divji konji (kanadski film) -15.10 Hiše v cvetju (serija) -16.00 V otrokovem imenu (serija) -17.30 Telo in duša (serija, 100/160) • 17.55 Risanka -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Holli-vvoodski ustvarjalci akcije (dok. serija, 5/20) -
19.00	Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Klijent (serija) - 21.15 Popolni tujci (serija, 12/24) - 21.45 V ljubezni in vojni (amer. film) - 23.25 Detektivi (hum. serija, 3/12) - 23.55 Nočne oči III (er. film)
SOBOTA, 30. VIII.
SLOVENIJA 1
6.45	- 1.40 TELETEKST
7.00	VREMENSKA PANORAMA
7.45	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.00	TABORNIKI IN SKAVTI
8.15	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
8.45	TRŽAŠKI OKTET
9.20	TEDENSKI IZBOR
SAGA O MCGREGORJEVIH, avstral. naniz, 22/26
10.10	HUGO, tv. igrica
10.40	DROBTINICA III, dan. film
12.05	TEDNIK
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	STRELA Z JASNEGA, nem. naniz, 16/28
17.00	OBZORNIK
17.10	JEZERO FUM1NGOV, nem. oddaja
18.05	4 X4
18.30	OZARE
18.40	HUGO - TV IGRICA
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	OČKA MAMI, amer. film
21.40	POVEJ NAPREJ
22.15	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
22.45	POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE, avstral. nadalj, 33/39
23.10	STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 15/16
23.55	KISS OF DEATH, amer. film (čb)
SLOVENIJA I
8.00	Euronevvs -13.45 Dečki iz Brazilije, angl. kis -15.45 Poletna noč: Pacific drive, avstral. nadalj, 32/39; 16.10 Stranski učinki, kan. naniz, 14/16 -16.55 Šport -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Glasba treh dežel - 21.40 National geographic, amer. dok. serija, 9/20 -
22.30	V vrtincu - 23.00 Sobotna noč
KANALA
10.00	Kaličopko -11.00 Risana serija -11.25 Kapitan Planet -11.50 Najstniki proti vesoljcem (naniz.) -12.15 Buster (ponov. filma) -13.50 Vitez za volanom -14.40 Daktari (naniz.) -15.35 Charles je glavni (ponov.) -16.00 Alf -16.30 Mupet show -17.00 Aladin; Račje zgodbe • 17.50 Miza za pet (nadalj.) -18.40 Atlantis -19.25 Dva neumna psa (risana serija) - 20.00 Kitajčeve spletke (film) - 21.40 Roka pravice (naniz.) -
22.30	Lovec na glave (film) - 0.25 Ulica ljubezni - 0.55 Intimnost z nezemljanom (erotični film)
HTV 1
9.25	Tv koledar - 9.35 Poročila - 9.40 Program za otroke -12.00 Poročila • 12.25 Skrila kamera • 12.50 Tudi to je življenje (serija, 9/19) -13.35 Mali odpadniki (amer. film) - 15.10 TV film
16.10	Turbo Limach Show -16.40 To je Amerika (dok. serija, 9/12) -17.10 Z jadri okoli sveta (potopisna serija) -17.40 Poročila -17.45 Živa resnica -18.20 Masada (serija) -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga • 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.20 Robo-cop (amer. film) - 22.05 Opazovainica - 22.25 Svet zabave - 22.55 Nočni program
HTV*
12.10	Tv koledar ■ 12.25 Obalna straža -15.20 Telo in duša -17.05 Glasbena oddaja -17.35
Klijent (serija) -18.20 Divje nebo (dok. serija, 3/4) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Skriti Rab (dok. film) - 20.55 Dubrovnik: Izbor za kraljico lepote - 23.35 Hišice v cvetju (serija) - 0.20 Vidikon
NEDELJA, 31. Vili.
SLOVENIJA 1
6.45	- 23.30 TELETEKST
7.00	VREMENSKA PANORAMA o 07ARF
9.30	OTROŠKI PROGRAM ČEBELICA MAJA, risana naniz.
9.55	MED VETROM IN VODO, nizoz. nadalj, 3/8
10.10	4X4
10.35	KONCERTI ZA MLADE
11.30	BILO JE NEKOČ V AVSTRALIJI, avstral. oddaja
12.00	DLAN V DLANI
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
13.05	IGRE BREZ MEJA, ponov.
15.15	CAN YUO FEEL ME DANCING, amer. film
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI SVET, amer. rianiz, 12/12
17.35	PO DOMAČE
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	KAMRA
21.15	VEČERNI GOST
22.05	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.15	POLETNA NOČ
PACIFIC DRIVE, angl. naniz, 34/39
22.40	STRANSKI UČINKI, kan. naniz, 16/16
SLOVENIJA S
8.00	Euronevvs -13.35 Korak čez, TV drama -
14.30	ovej naprej -15.00 V vrtincu -15.30 Poletna noč: Pacific drive, avstral. nadalj, 33/39; 15.55 Stranski učinki, kan. naniz, 15/16 -16.40 Gala koncert mladinskega orkestra evropske zveze -
17.50	Plesni turnir -18.00 Teniški magazin -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.30 Belladonna, evropski ženski magazin - 20.30 Jakovo otroštvo, angl. nadalj, 6/8 - 21.25 Prelomni trenutki zgodovine, amer. dok. serija, 4/13 - 21.50 Šport
KANALA
10.00	Kaličopko -11.00 Risana serija • 11.25 Kapitan planet (risana serija) -11.50 Super samuraj (naniz.) -12.15 Dekle po imenu Tami-co (film) -14.10 Atlantis (ponov.) -15.00 Miza za pet (ponov.) -16.00 Alf (naniz.) -16.30 Mupet show -17.00 RockVroll mama (mlad. film) -17.50 Dva neumna psa (ponov.) -18.10 Adidas streetball -18.40 Kung Fu (naniz.) -
19.30	Sam svoj mojster (naniz.) - 20.00 Callie in sin (film) - 22.25 Odklop
PONEDELJEK, 1. IX.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.55 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.35	VIDEORING
12.05	TEDENSKI PROGRAM OTROŠKI SVET, amer. naniz, 12/12
12.30	UTRIP
12.45	ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
13.40	TEDENSKI IZBOR
KAMRA
14.40	LJUDJE IN ZEMLJA
15.10	VEČERNI GOST
15.55	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
NAGRADI V NOVO MESTO IN KOSTANJEVICO
Žreb je izmed reševalcev 16. nagradne križanke izbral Vlasto Mance iz Novega mesta in Alojzijo Piperski iz Kostanjevice na Krki. Mancetovi je pripadla prva nagrada, desetdnevno bi-vanje za eno osebo v Penzionu Krone v Moravskih Toplicah, Piperskova pa bo prejela knjižno nagrado. Obema nagrajenkama čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkaspeje do 8. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 18”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 16. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 16. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: OPS, BAR, KRITINA, TISOČAK. PASAR, SA, SPLAKOVALKA, TRINIDAD, ANKA, REBEL, KRTAR, AVEMARIJA, ANE, NERO, IREDENTA, KRANIOKLAST, ATLAS, AORTA.
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
17.25	POUKA JE KONEC, niz. nadalj, 1/13
17.40	MEJNIKI, nem. dok. setija, 14/50
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	L1NGO, tv igrica
19.10	RISANKA
19.15	ŽREBANJE 3 X 3
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PRO ET CONTRA
21.00	TURISTIČNA ODDAJA
21.20	OSMI DAN '
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	HUDSONOVA ULICA, amer. naniz, 9/21
ŽENSKA V ZLATIH HLAČKAH, Špan. film
SLOVENIJA 1
9.00	Euronevvs -13.10 Na potep po spominu -
14.15	Tedenski izbor: Šport; 15.00 Tržaški oktet; 15.35 Prikrita zgodba o Karnaku, angl. dok. oddaja; 16.25 Dva baleta Ulyssena Dova;
17.15	Jakovo otroštvo, angl. nadalj, 6/8 -18.10 Jake debeluh, amer. naniz, 22/23 - 19.00 Izobraževalna oddaja - 19.30 Simpsonovi, amer. naniz, 80/92 - 20.00 Oliverjeva popotovanja, angl. nadalj), 4/5 - 20.50 Bratovščina sinjega galeba, mlad. nadalj. - 21.20 Kri na snegu, amer. dok. serija, 1/10 - 22.10 Popmp -
23.10	Brane Rončel izza odra
KANALA
10.20	Risana serija -10.45 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.15 Ta čudna znanost -
11.40	Korak za korakom -12.05 Oprah show (ponov.) -13.20 Alf (ponov.) -13.50 Kung Fu (ponov.) -15.10 Dannyjeve zvezde (ponov.) -
16.10	Rajska obala (nadalj.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show -17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (nadalj.) -
18.45	Charles je glavni (naniz.) -19.10 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) - 20.30 Zdravnik (film) - 22.35 Osumljeni (naniz.) - 23.25 ’alo, ’alo (naniz.) - 0.00 Vražja novinarja (naniz.) - 0.50 Klic dolžnosti -1.40 Dannyjeve zvezde
TOREK, 2. IX.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.40 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.55	VIDEORING
10.25	TEDENSKI IZBOR
JAKE IN DEBELUH, amer. naniz, 22/23
11.15	ZAPELJEVANJE JOEJA TYNANA, amer. film
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.50	TEDENSKI IZBOR
PO DOMAČE
14.50	PRO ET CONTRA
15.40	MOSTOVI
16.10	TURISTIČNA ODDAJA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.25	MED VETROM IN VODO, nizoz. naniz, 4/8
17.45	ZLATI PRAH
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	BOG OBVARUJ INDIJO, dok. oddaja
21.10	STUDIO CITY
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	KIR ROYAL, nem. naniz, 1/6
23.45	SVET POROČA
SLOVENIJA S
9.00	Euronews -12.40 Tedenski izbor: Sobotna noč; 14.05 Dlan v dlani; 14.35 Izobraževalna oddaja; 15.05 Osmi dan; 15.35 Kri na snegu, amer. dok. serija, 1/10; 16.25 Bella Donna, evropski kulturni magazin; 16.55 Oliverjeva popotovanja, angl. nadalj, 4/5; 17.45 Simpsonovi, amer. naniz, 80/92 - 18.10 Havajski detektiv, amer. naniz, 11/25 - 19.00 Volja najde pot -19.30 Pacifik drive, 35. del - 20.00 Svatba, tajv.-amer. film - 21.50 Obiski - 22.20 Končno na varnem, amer. film (čb)
KANALA
10.20	Risana serija -10.45 Prosim, ne jejte marjetic (naniz.) -11.15 Ta čudna znanost (naniz.) -
11.40	Korak za korakom (ponov.) -12.05 Oprah show (ponov.) -13.20 ’alo, ’alo (ponov.) -13.50 Osumljeni (ponov.) -15.10 Atlantis (ponov.) -
16.10	Rajska obala (ponov.) -16.35 Drzni in lepi (ponov.) -17.00 Oprah show (ponov.) -17.50 Drzni in lepi (nadalj.) -18.15 Rajska obala (nadalj.) -18.45 Charles je glavni (naniz.) -19.10 Srečni časi (naniz.) -19.35 Korak za korakom (naniz.) - 20.00 Družinske zadeve (naniz.) - 20.30 Strašilo in gospa King (naniz.) - 21.20 Odklop -
22.00	Nenavadna doživetja - 22.50 ’alo, ’alo (naniz.) - 23.20 Vročica noči (naniz.) - 0.15 Berg-erac (naniz.) -1.10 Rdeče motje (dok. oddaja)
SREDA, 3. IX.
SLOVENIJA 1
7.15-2.10 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.30	VIDEORING
10.00	TEDENSKI IZBOR
HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz, 11/25
10.50	SVATBA, tajv.-amer. film
12.35	PRELOMNI TRENUTKI ZGODOVINE, amer. dok. serija, 4/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.05	GLASBA TREH DEŽEL
15.45	V MOČVIRJU RDEČEGA SRPAČA, nem. poljudnoznan. oddaja ,
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	CADFAEL, angl. nadalj.
21.25	MADE IN SLOVENIA
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.50	GRACE NA UDARU, amer. naniz, 1/25
23.15	UMETNIKI IN MODELI, amer. film
SLOVENIJA I
9.00	Euronews -11.20 Tedenski izbor: Svet poroča; 11.50 Volja najde pot; 12.20 Končno na varnem, amer. film -13.35 Obiski -14.05 Hudsonova ulica, amer. naniz, 9/21; 14.35 National geographic, amer. dok. serija, 9/10;
15.20	Studio City; 16.05 Kir Royal, nem. 1 naniz, 1/6; 17.05 Pacific drive, 35. del -17.35 Hoganova druščina, amer. naniz, 7/26 -18.00 Izobraževalna oddaja -18.30 Karaoke -19.30 Pacific drive, 36. del - 20.00 Tenis - 22.30 Or-chestra di Padova e del Veneto, 1. oddaja
VESELO V DRUŽBI ANSAMBLOV - Lansko prvo srečanje domačih belokranjskih in nekaterih dolenjskih ansamblov in harmonikarjev se je izkazalo za zelo dobrodošlo, zato se je Društvo kmečkih žena in deklet Zilje potrudilo in 23. avgusta pripravilo drugo takšno druženje, za katero pa želijo, da bi postalo tradicionalno. “S prireditvijo želimo tudi popestriti poletno mrtvilo v kraju, "je povedal Franc Balkovec. Marija Balkovec, podpredsednica DKŽ in deklet Zilje, je na kratko predstavila štiri leta delujoče društvo, ki skrbi predvsem, da stari običaji ne bi šli v pozabo. V soboto so \ mnoge obiskovalce, ki so radi tudi zaplesali, tako pred gasilskim domom na Ziljah zabavali ansambli Dolenjci, Meteorji, Rubin, Šum, Breza, an- \ sambel iz Sinjega Vrha ter harmonikarji Tomaž Črnič iz Pribincev, Rok Hanov iz Tribuč, Gorazd Rožman iz Adlešič, Vlado Matkovič iz ansambla Fantje z vseh vetrov, Pečaver iz Dolenjskih Toplic itd. Za popestritev so letos poskrbeli tamburaši iz Dragatuša. Na sliki: na začetku prireditve pa so za dobro voljo poskrbeli fantje iz ansambla Šum. (Foto: L. M.)
NAGRADNA KRIŽANKA 18											
'i «3® je				DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	PREVID- NOST, PAZUIVOST	TEK V NARAVI	KRIVULJA, KI JO OPIŠE TELO PRI GIBANJU	LEPOTNA ČEBULNICA	VEČALO (POVEČE- VALNO STEKLO)	NIZOZEMSKI ANT1LSK1 OTOK	TVOREC SIKHIZMA (GURU, 1469-1538)
				NEKDANJI OSMO- ŠOLEC							
				KAZANJE NA PODOBNOST STVARI PO KAKI LASTNOSTI STRAN							
				>							
AVTOR: JOŽE UDIR	STAS	IZDELEK, NAMENJEN OKRASITVI	POMEMBEN GRADBENI MATERIAL NAUK O RITMU				DES PRITOK DONAVE V AVSTRIJI IZBOR. ELEKCIJA				
DEJSTVO, DA JE KDO PREME GAN						ELEMENT ZA RAZSTAVUI VE TRDNE ZVEZE GLOBOKA NEZAVEST					
OKRASJE					DEBELA PALICA VZDEVEK PEVCA JANE ZA BONČINE				AVSTRIJSKI NOVEC ZA POL KRAJCARJA	GR MIT SONČNA DEŽELA	RAVNINA
RIBJA KOŠČICA				VENEZUEL SKA DENARNA ENOTA							
NEKDANJI MARIBORSKI INDUSTRIJ GIGANT				DAJANJE DENARJA V OBTOK STRUPENA KAČA							
DENARNI BON V FRANCIJI V ČASU FR REVOLUCIJE								lil			
VE KAV OTROK						PRENEHANJE OHRA NJANJA SVOJE VOLJE					
STARA PRESTOL NICA BABILONIJE					DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	ZASLON					
UGODNI
PLAČILNI
POGOJI
©□©©©,
Jedilni pribor “Dinasty oro" Likalnik
9	^	. SSI430
Sesalnik Tj	Elektroluxj
ETA 0405
Corona	/>
Pralno sušilni stroj
ZANUSSIWDS 832 C
KOVINOTEHNA
Prodajna centra v BTC Novo mesto in v Intermarket centru v Brežicah
nemogoče je mogoče
Gotovinski popusti (5-7%), krediti 1-2 leti, že od T+3%), odlog plačila (3-6 mesecev).
'0§p'0©®E)q §o®®@g° @©D©(°)®a£y
SOP IKON
Industrija klimatsko odpraševalnih naprav, p.o.
Krška cesta 6
8311 Kostanjevica na Krki
Podjetje SOP IKON, p.o., Kostanjevica na Krki, po sklepu delavskega sveta razpisuje prosto delovno mesto
direktorja podjetja
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
•	visoka ali višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri,
•	5 let ustreznih delovnih izkušenj,
•	znanje vsaj enega tujega jezika (nemščina ali angleščina),
•	predložitev programa dela z razvojnimi usmeritvami podjetja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: SOP IKON, 8311 Kostanjevica na Krki, Krška cesta 6, s pripisom “za razpis”.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po dnevu izbire. Izbrani kandidat bo imenovan za 4-letni mandat, oziroma do končanja postopka lastninskega preoblikovanja podjetja v gospodarsko družbo.
Dne 21.8.1997 objavljen razpis se zaradi izpada dela teksta preklicuje!
#
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO NOVO MESTO
zzv
OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši)
v občinah ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ, KRŠKO, BREŽICE, TREBNJE, NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ IN ŠKOCJAN
Po odloku o obvezni splošni deratizaciji v občinah Črnomelj, Metlika, Krško, Brežice, Trebnje in Novo mesto bo Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto opravljal splošno deratizacijo (nastavljanje zastrupljenih vab) od 1.9.1997 do 21.11.1997.
Program in načrt deratizacije za posamezne občine in natančna navodila ter opozorila bodo objavljeni pravočasno in povsod, kjer bomo izvajali deratizacijo.
Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto Mej vrti 5, telefon 324-253
RADIO MAX
88,90 Mhz
89,70 MHZ

ali ne.
rWo
OGNJIŠČE
Krvavec Kum 104,5	105,9
TONSON šola tujih jezikov
Pričeli smo z vpisom v začetne in nadaljevalne tečaje AN., NEM., ITAL., FRA. in ŠPA. jezika, za otroke, mladino in odrasle.
Učenje angleščine za otroke od 6. leta dalje!
NOVO! Italijanščina tudi za učence višjih razredov.
Vsi tečaji bodo na OŠ Grm. Za informacije in vpis pokličite vsak delovni dan od 8. do 15. ure. e-mail: tonson@siol.net
i
m
O
7
*
/
N ! V*v «V“
^	! S (068) 324-377
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26, Novo mesto ff 068/323-193 Mobitel:0609/615-239 0609/625-585
Delovni čas: NON STOP
V dogovoru z Zavodom za zdravstveno zavarovanje vam nudimo naše pogrebne storitve brezplačno, pri kompletnih storitvah z minimalnim doplačilom.
Vse, kar želita izvedeti o sebi in svoji prihodnosti.
Zaupajte najboljšim!
090/41-29 H090/42-38
TELEVIZIJA NOVO MESTO ■ (f
l^anal
s Trdinovega vrha
na kanalu
STU
io
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedi in tast
JOŽE GRAH
Volčičeve ulice iz Novega mesta
Zahvaliti se želimo vsem, ki ste bili z nami v naših najtežjih trenutkih, nam kakorkoli pomagali, ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in vsem tistim, ki ste namesto cvetja darovali denarne prispevke v korist Splošne bolnišnice Novo mesto. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in medicinskim sestram Internega in Pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto ter UKC Ljubljana. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, g. župniku, pevcem pevskega zbora Šmihel, izvajalcu Tišine ter pogrebnemu osebju.
Žalujoči: žena Marija, sin Zdravko, hčerki Mojca in Suzana z družinami
ZAHVALA
Odprte in pridne Tvoje roke.
Čisto, pošteno mlado srce.
In takega Bog k sebi želel Teje.
Jok ne bo izbrisal spomina, ki večno živi,
Ušesa ne pozabila besed, ki izrekal sijih Ti:
» V srcu radost imejte, v rokah pa delo vse dni.«
Samotna in težka zdaj naša bo pot,
Ljubezen in vera nas obvarovala zmot,
Ostal pa pridih po Tebi in delu Tvojem bo vedno povsod.
V veri, da nekoč spet s Tabo skupaj se združimo,
Od Tebe, predragi mož in oče, se poslednjič poslavljamo.
V 45. letu nas je po hudi bolezni zapustil
FRANC TOPOLOVEC -KERAMIČAR
z Vrha 27 pri Šentjerneju
Ob nenadomestljivi izgubi moža in očeta se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in z nami sočustvovali. Brez vas, dragi dobri ljudje, bi
ne zmogli.
V neskončni žalosti: žena Anica, hčerki Sabina in Vesna, mama Kristina ter sestri
Marinka in Jožica
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila draga mama
FRANCKA
ZBAŠNIK
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Tiho je živela in tiho odšla od nas naša draga mama
KATARINA
PUHEK
iz Obrha pri Dragatušu
Ob njenem odhodu se iskreno zahvaljujemo vsemu zdravniškemu in strežnemu osebju bolnišnice Golnik, posebno dr. Zupančičevi, dr. Marčunu in ge. Dejakovi, ki soji v najtežjih trenutkih z neizmerno dobroto stali ob strani. Iskrena hvala tudi dr. Paunovi iz ZD Črnomelj. Hvala tudi g. Hitiju za organizacijo pogreba, pevkam za lepo petje in gospodu župniku za opravljeno molitev za našo mamo. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki so nam stali ob strani in z nami sočustvovali.
Vsi njeni
V SPOMIN
26. avgusta sta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in sestra
MARIJA
REŽEK
iz Radoviče 75 pri Metliki
Hvala za vsak postanek ob njenem grobu, prižgano svečo in za vsako lepo misel.
Vsi njeni
J
ZAHVALA •
V 74. letu starosti je umrl naš mož, oče, stari oče in tast
MIKO MIKETIČ st
iz Žuničev 10
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Paunovi, sodelavcem Pošte, EK1, Begrad, Dolenjke, Slovenske knjige, PGD Zuniči in Preloka, GZ Črnemelj, ZZB NOV Adlešiči, govornikoma za poslovilne besede, g. Maleriču in pevcem za zapete žalo-stinke in za zaigrano Tišino ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
TA TEDEN WAS ŽANI
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 28, avgusta - Avguštin Petek, 29. avgusta - Janez Sobota, 30. avgusta - Roza Nedelja, 31. avgusta - Rajko Ponedeljek, 1. septembra - Tilen Torek, 2. septembra - Štefan Sreda, 3. septembra - Dora
LUNINE MENE 2. septembra ob 1.52 - mlaj
kino
BREŽICE: Od 28. do 31.8. (ob 19. uri in 21.15) ter 1.9. (ob 20.30) film Batman in Robin. 3.9. (ob 20.30) komedija Na vrat na nos.
ČRNOMELJ: 29.8. (ob 19. uri) ameriška komedija Kremenčkovi. 29.8. (ob 21. uri) in 30.8. (ob 19. in 21. uri) ameriški
akcijski film Sanjsko moštvo. 31.8. (ob 19. in 21. uri) ameriška komedija Plačanec.
DOBREPOLJE: 31.8. (ob 15. uri in 20.30) ameriški film Zadnji preživeli.
GROSUPLJE: 29.8. (ob 20. uri) ameriški film Zadnji preživeli.
KOSTANJEVICA: 30.8. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Sanjsko moštvo.
KRŠKO: 31.8. (18. uri) romantična komedija Tistega čarobnega dne.
METLIKA: 29.8. (ob 21. uri) ameriška komedija Plačanec. 30.8. (ob 10. uri) ameriška komedija Kremenčkovi. 31.8. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski film Sanjsko moštvo.
NOVO MESTO: Od 28.8. do 3.9. (ob 16.30,19. uri in 21.30) film Izgubljeni svet.
RIBNICA: 30.8. (ob 22. uri) ameriški film Zadnji preživeli.
ŠETJERNEJ: 29.8. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Sanjsko moštvo.
VELIKE LAŠČE: 30.8. (ob 20. uri) ameriški film Zadnji preživeli.
• POPOLNA OBLAST, politična kriminalka (Absolute Power, 1997, ZDA, 121 minut, režija: Clint Eastwood)
Clint je naredil še en film in odigral še eno prvo vlogo. Če Popolno oblast gledamo kot le enega izmed mnogih filmov zadnje produkcije, si mirno rečemo, okej, nič pretresljivega, mogoče večkrat celo že na meji varnega dolgočasja, vendar pa lepo zapakiranega v intrigantno štorijo, ki bi jo lahko povedali mnogo hitreje. Clint, tukaj Luther, ekspertni vlomilec in človek z mnogimi obrazi, je spet sam, dela na lastno pest, inteligentno in spretno vleče poteze zoper močnejšega nasprotnika. Lutherova kariera umirjenega tatu, ki je tako perfekten, da nikoli ne naredi napake, se zalomi, ko nehote prisostvuje umoru. Med ropom wash-ingtonskega mogotca se mora skriti za dvosmerno ogledalo in nehote opazuje rajcanje med seksi ženo starega bogataša in njenim ljubimcem, samim predsednikom ZDA. In če predsednika igra Gene Hackman, je skoraj gotovo, da bo slab fant.
Frka nastane, ko se vedno bolj nakurjeni stateman loti punco lasati, klofutati in podobne sadistične vragolije. Ona pograbi
pisemski nož, toda še preden ga uspe dobro zabosti, jo prerešetata predsednikova gardista. Zdaj smo pa v riti, pravi šefica kabineta in skuje krinko, kako je revico koknil namišljeni vlomilec. Ki pa je zelo realen in ima v svojih rokah glavni dokaz, pozabljeni okrvavljeni in s predsednikovimi prstnimi odtisi prepreden nož. Clint skoraj že izgine iz države, nekam v penzijo, pa ga zmoti predsednikov teve govor, v katerem objame starega mogotca, političnega patrona, in kot da sočustvuje.
Tukaj pa lahko začnemo razpredati o tistem drugem aspektu, ki film sešije z drugimi Clintovi-mi vlogami. Skuliranega tatu zmoti kvazi družinsko obnašanje dejanskega krivca. Bil mi je kot oče, reče predsednik žalostnemu starcu. Očeta ne moreš prevarati, Clint ima tudi zasebno kar nekaj težav s svojo družino, v filmu ga hčerka sovraži, ker je bil v njenem otroštvu v zaporu..., zato je besen. Ne, družina je čez vse, pa četudi je nimaš, oziroma takrat še sploh. In tako skozi smrtonosne pasti oče in hči sestavljata nekaj, kar bi moralo že zdavnaj obstajati. Kar je več od vsega, tudi države, ker je kri in srce. Tako lahko vidimo tudi Clintova negibno igro, kjer vse preberemo le iz minimalističnih sprememb na obrazu, kot svojevrstno zahvala Sergiu Leonu (špageti westemi) in Donu Sieglu (krimiči), ki sta iz njega naredila legendo. Bila sta njegova očeta.	TOMAŽ BRATOŽ
	
bela tehnika	kmetijski stroji
NOV ŠTEDILNIK Calorex plus, na trda goriva, s pečico, in termoakumulacijsko peč, 2 KW, ugodno prodam. ® (068)23-176.	8436
čestitke
DOKTORJU ZNANOSTI Petru Gašperšiču za doseženo iskrene Čestitke! Za vse iz rodu - najstarejši!	8420
elektronika
VIDEOREKORDER Philips VR 274/55, letnik 1996, malo rabljen, zelo ugodno prodam. ® (068)25-075, po 16. uri.	8365
IZDAJ ATELJ: Dolenjski lisi Sovo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), Andrej Barlelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Domii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svele, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne Številke 200 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.070 tolarjev, za upokojence 4.563 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: I cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za I cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška slulba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet htlp:llwww.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne Številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
OBRAČALNIK Tajfun za seno prodam. ® (068)81-154.	8446
ČELNO traktorsko koso, dvojni rez, širina 2 m, potrebno manjšega popravila, prodam ali menjam. ® (0608)82-597.
8474
ROTACIJSKO KOSILNICO Fahr, silokombajn Potinger, trosilec hlevskega gnoja, 3 tonski, ugodno prodam. ® (068)85-878, po 21. uri.	8476
TRAKTOR domače izdelave, prikolico in kad, 500-litrsko, prodam. ® (068)48-617.	8481
SILOKOMBAJN SK 80 prodam ali menjam, golf CL, letnik 1992, in Z 128, letnik 1989, prodam. S (0608)80-366.
8506
MOTORNO ŽAGO Stihi 051 prodam. ® (061)666-064	8515
ZGRABLJALNIK SENA Tajfun prodam. ® (068)47-554.	8522
TV 523, starejši, nerabljen, kot nov, prodam. ® (0608)33-421.	8530
TRAKTOR ZETOR 7011, v zelo dobrem stanju, prodam. ® (0608)80-368.
8546
URSUS 360 in kiper prikolico Teh-nostroj, 4-tonsko, prodam. ® (0609)626-177.	8549
PRIKOLICO za prevoz živine prodam. ® (068)76-385, zvečer. 8560 SILOKOMBAJN Pottinger Mex -1, dobro ohranjen, prodam. ® (068)73-865.	8561
SAMONAKLADALKO, 6 betonskih stebrov za kozolec, 2 gumi voza in motorno žago Stihi prodam. ® (068)45-478.
8579
TRAKTOR ZETOR 6245, letnik 1993, prodam ali menjam za drug traktor. ® (0608)43-015.	8601
KOMBAJN za izkop krompirja ugodno prodam. ® (068)69-226.	8613
kupim
ENOOSNO večjo prikolico za traktor prodam. ® (0608)87-199.	8370
KOMBAJN za izkop krompirja ugodno prodam. ® (068)69-226.	837 L
SILOKOMBAJN Sip, 4-vrstni sadilec koruze, in agregat, 1600 W, prodam. ® in fax: (068)52-519.	8376
MOLZNI STROJ, nov, prodam. ® (068)30-088, Janez Kic, Korita 5, Dobrnič.	8384
TOMO VINKO Vič, letnik 1991, novi tip, 822, prodam za 4900 DEM. ® (0608)77-180.	8390
FREZAR za frezo Labin Progres ali Goldoni, 14 KM, prodam. * (068)87-285.	8413
MOLZNI STROJ Vitreks Virovitica in rabljeno strešno opeko prodam. ® (068)73-185.	8424
ŽITNO SEJALNICO poceni prodam. ®(0608)42-570.	8440
NUDIMO NAJVEČ IN TAKOJŠNJE PLAČILO za delnice Krke B, Petrola B, Pivovarne Laško in Uniona, Save Kranj, Fructala, Droge Portorož in pooblaščenih investicijskih družb. ® (064)361-300.
8141
DELNICE - AKTUALNO! Nove cene delnic podjetij Krka, Petrol, Laško, Sava, Color, Gorenje, Intereuropa in drugih. Gotovino izplačamo takoj! Pridemo tudi na dom. ® (0609)639-664, od 8. do 20. ure, ali (061)16-86-055.	8198
DELNIČE Krke, Petrola, Gorenja, Uniona, Laškega, Aktive, Arkade, Triglava, Krone in ostale odkupim za gotovino po najvišjih cenah. ® (061)168-35-76 ali (0609)648-648.	8303
PRIKOLICO TEHNOSTROJ, enoosno, dvojna kolesa, 4 do 5 ton, kupim. ® (068)58-213.	8357
ŽAGAN LES za ostrešje kozolca kupim. ®(068)41-157.	8373
OD 1.9. DALJE odkupujemo leskovo kolje za štile. ® (068)87-318.	8377
1500- LITRSKO leseno kad kupim. ® (061)127-44-52.	8397
VARILNI APARAT C02 in cirkular, malo rabljena, kupim. ® (068)24-365.
8437
RABLJEN TISKALNIK za PC, lahko 9- iglični, kupim ® (068)78-096, zvečer.
8438
NAJUGODNEJŠI ODKUP delnic Krke, Petrola, Gorenja, Save ter skladov. Gotovina takoj! ® (0609)651-646. 8483 7 HLEVSKIH NAVEZ (boksov) in otroško stajico kupim, prodam pa opažni material (punte, krajše deske). ® (068)322-834.	8578
ODKUPUJEMO delnice Krke, Petrola, Save, Uniona, Colorja, Pivovarne Laško idr. Nudimo gotovino! ® (068) 324-297.	8582
STREŠNIK POLET Novi Bečej M 222,do200kom.,kupim. ® (068)52-369, zvečer.	8598
motorna vozila
R 4 GTL, letnik 1991, rdeč, registriran do 11/97, drugi lastnik, prodam za 3800 DEM. ® (0608)87-855.	8347
ZA 3.000 DEM prodam Z 750, letnik 1981, registrirano do decembra. Peter Kozinc, Zabukovje 23, 8292 Zabukovje.
8348
JUGO 45, letnik 10/83, garažiran, izredno lepo ohranjen, prodam. ® (068) 60-696, popoldan.	8351

DOLENJSKA
BANKA
Posojila Dolenjske banke
Vrsta posojila	Odplačilna doba	Obrestna mera
za plačilo stroškov	do 6 mesecev	TOM + 7,5 %
šolanja in izobraževanja	od 7 do 12 mesecev	TOM + 9,0 %
za nakup računalniške	do 6 mesecev	TOM + 7,5 %
opreme	od 7 do 12 mesecev	TOM + 9,0 %
	do 12 mesecev	TOM +10,0%
gotovinsko posojilo	do 24 mesecev	TOM +11,0 %
	do 36 mesecev	TOM +11,5 %
	do 48 mesecev	TOM+ 12,0%
	do 60 mesecev	TOM +12,5 %
stanovanjsko posojilo	do 7 let	TOM +10,5 %
za mlade do 35 let	nad 7 do 15 let	TOM+ 11,0%
stanovanjsko posojilo		
na podlagi namenskega	do 15 let	TOM + 9,5 %
varčevanja		
Informacije v kreditnih oddelkih Dolenjske banke d.d.:
Delovni čas	vsak delavnik	telefon
v Ljubljani, Tavčarjeva 7 v Brežicah, Cesta prvih borcev 42 v Črnomlju, Trg svobode 2 v Krškem, Kolodvorska id. 1 v Metliki, Trg svobode 7 v Novem mestu, Trdinova 2 v Trebnjem, Gubčeva cesta 8	od 8. do 15. ure od 8. do 15. ure od 7. do 15. ure od 8. do 15. ure od 7. do 15. ure od 7. do 15. ure od 7. do 15. ure	061/133 31 35 0608 / 61 442 068 / 51 113 0608/22 762 068/58132 068/391 159 068/44 279
R 4, letnik 10/91, lepo ohranjen, prodam. ® (068)58-523, dopoldan. 8354 R 4 GTL, letnik 1986, prodam. ® (068)89-390.	8359
GOLF JX 1.3 B, letnik 1990, registriran do 2.4.1998, 3V, dobro ohranjen, prodam. Janez Može, Trdinova pot 27, Gabrje, Brusnice.	8364
JUGO KORAL 55, letnik 1990, zelo ohranjen, prodam. ® (068)24-418.
CLIO 1.2 RN, letnik 1993, 55.000 km, registriran do 6/98,5V, rdeč, prodam. ® (068)89-246.	8367
R 19 GTS, letnik 1989, prodam. ® (068)28-369.	8383
JUGO 55, letnik 1988, registriran do decembra, prodam za 1200 DEM. Franc Vidmar, Travni dol 4, Uršna sela. 8387 126 P. letnik 1985, registriran do 8/98, in motor APN 6, letnik 1995, moder, kot nov, prodam. ® (068)27-148.	8395
R 5 DIESEL CAMPUS, letnik 1992, 61.000 km, 5V, kovinske barve, centralno daljinsko zaklepanje, prodam. ® (068)27-794 ali 27-551.	8398
JUGO 45 A. letnik 1986, prodam ® (068)42-688.	8399
2 FIČKA, eden registriran do maja, oba prodam za 50.000 SIT. ® (068)81-434.	8400
JUGO 55 KORAL, letnik 1989, registriran do 3/98, lepo ohranjen, prodam. ® (068)22-864.	8401
ŠKODO FAVORIT, letnik 1991 prodam (068)23-585.
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Ime in priimek: .....................................
Ulica in kraj:	. . .■................................
Pošta: ..............................................
Naročniška številka:	........................ Podpis:
Datum:...............................
OPEL ASCONO 1.3 S, letnik 12/83, registriran do konca decembra 1997, ugodno prodam. ® (068)57-491.	8343
R 19 1.4, letnik 1985, registriran do 28.8.1998, 40.000 km, servisna knjižica, prvi lastnik, kovinsko rdeč, veliko dodatne opreme, prodam. ® (068)58-509.
8402
R 21, malo vožen, odlično ohranjen, ugodno prodam. ® (068)25-130.	8403
GOLF JX D, letnik 1986, prodam. ® (068)81-244.	8406
R 4 GTL, letnik 1987, prodam. ® (0608)59-441, dopoldan.	8409
JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do 3/98, 5 prestav, rdeč, ohranjen, prodam. ® (068)342-539 ali 49-518.
8422
AVTOMATIK, potreben manjšega popravila, ter parni kotel, 60-litrski, prodam. ® (068)85-827.	8429
KADETT 1.3 S, letnik 1988, 4V, kljuka, radio, prvi lastnik, registriran do 6/98, 110.000 km, prodam, za 7500 DEM. ® (061)614-767.	8442
MERCEDES 508 D, letnik 1974, prevoženih 130.000 km, prvi lastnik, vozen z B kategorijo, prodam. ® (068)21-793.
8444
R 4 GTL, letnik 1987, registriran do 4/98, 67.000 km, prodam. ® (068)26-726.	8449
Z 101, letnik 1986, registrirano do 2/98, rdečo, dobro ohranjeno, ugodno prodam. ® (068)65-561.	8450
PASSAT 1.6 CL, letnik 1990, registriran do 9/98, 83.000 km, kovinske barve, lita platišča, avtoradio, prodam. ® (0609)640-657, po 20. uri, (068)21-136.
8458
GOLF JX D, letnik 1987,4V, rdeč, lepo ohranjen, prodam. ® (068)76-533.
8460
GOLF JX, letnik 1990, registriran do 3/98, lepo ohranjen, prodam. ® (068)83-521.	8462
Z 128 1.1 GX, letnik 1987, prodam. ® (068)89-092.	8466
VW GOLF 1.6 D, letnik 1989/90, registriran do 12/97, rdeč, dobro ohranjen, prodam. ® (068)22-205 ali (0609)643-755.	8467
MINI MORIS ugodno prodam, ® (068)41-071.	8470
R 5 CAMPUS, 5V, letnik 3/93, prvi lastnik, 31.000 km, nikoli karamboliran, prodam. ® (068)26-108.	8485
R 5 CAMPUS, letnik 1993, registriran do 5/98,35.000 km, prodam. * (068)75-334.	8488
JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do 17.7.198, 80.000 km, 5 prestav, bel, prodam najugodnejšemu ponudniku. ® (068)83-263.	8489
OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1987, rdeč, registriran do 4/98, prodam ali menjam za cenejši avto. * (068)52-246.
8493
GOLF JX D, letnik 1986, bel, zelo ohranjen, registriran za celo leto, 13.000 km, prodam. ® (068)81-080.	8503
R 4 GTL, letnik 11/90, 94.000 km, rdeč, lepo ohranjen, prodam za 3100 DEM. »(068)321-114.	8504
AVTOSERVIS MURN, s.p.
Resslova 4,8000 Novo mesto tel./fax: 068/24-791
um
CENTER
$ SUZUKI
•	prodaja vozil
•	rezer deli in dodatna oprema
•	servis
•	kleparske in ličarske storitve
•	ugodni krediti T + 6%
SUZUKI MAGMA v avgustu darilo od 500 do 1000 I goriva za kupce novih vozil!
MOTOR TOMOS T 14. 5 prestav, prodam. ® (068)45-270.	8509
R 5 BYE BYE, letnik 1996, registriran do 6/98, dodatna oprema, prodam. ® (068)326-392.	8510
126 P, letnik 1986, ohranjen, prodam za 600 DEM. ® (068)66-558.	8511
JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do 1/98, 62.000 km, bel, 3.000 km po servisu, prodam. ® (068)65-623, po 17. uri.	8512
JETTO CLD, letnik 1986, 105.000 km, registrirana do 1/98, 5V, 5 prestav, kovinsko zelena, prodam ali menjam. ® (0609)627-537.	8516
VW PASSAT TD intercooler, letnik 1989, prodam. ® (068)42-243.	8517
Z 750, neregistrirano, za 15.000 SIT in koze prodam. ® (068)67-069.	8519
BMW 316 i, letnik 1991, kovinsko siv, registriran do 5/98, ohranjen, ugodno prodam. ® (068)79-613.	8523
R 19 GTS 1.4, letnik 1990, registriran do 6/98, kovinsko srebrn, lepo ohranjen, prodam za 10.000 DEM. ® (068)84-295.
8524
JUGO 55, letnik 1988, registriran do 5/98, in 2 novi letno-zimski gumi prodam. ® (0609)618-344.	8528
GOLF JL, letnik 1979, bel, registriran do 4/98, prodam za 1200 DEM. ® (068)26-093.	8534
GOLF JX D, letnik 1987, bel, ugodno prodam. ® (0609)628-851.	8537
JUGO KORAL 45, letnik 1989, rdeč, registriran za celo leto, prodam. ® (0608)75-211.	8540
JUGO 45, letnik 1989/90, rdeč, prvi lastnik, prva barva, ohranjen, prodam za 2200 DEM. ® (068)49-182.	8541
R 5 FIVE, letnik 1994, in opel ascono, letnik 1987, prodam. * (068)50-153.
8542
ALFA ROMEO 1.33, letnik 12/86, ugodno prodam. ® (068)75-068.	8543
Z 101 skala 55, letnik 1989, rdečo, zelo dobro ohranjeno, prodam. ® (068)47-426.	8545
126 P, letnik 1987, prodam. ® (068)85-630.	8556
frizerski salon
NIRA
Zenske in moške pričeske urejamo vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Mira Rustja, s.p.
Marjana Kozine 3, Novo mesto 068/ 22-361
GOLF JGL, letnik 1982, dobro ohranjen, registriran do 8/98, prodam za 2100 DEM. ® (0608)75-405.	8557
GOLF II D, letnik 12/89, tip 1990, prevoženih 116.000 km, rdeč, nikoli ka-ramboliran, prodam. S (068)28-034, popoldan.	8558
JUGO 45, letnik 1989, registriran do 2/98, redno vzdrževan, prodam. ® (068)41-179.	8562
GOLF JGL D, letnik 1984, registriran do 4/98, prodam. S (068)26-312. 8563 JUGO 45, letnik 2/88, 70.000 km, rdeč, prodam. ® (068)73-132.	8570
GOLF D, S paket, letnik 1984, registriran do 8/98, prodam. S (068)50-526.
8573
SUZUKI SWIFT 1.3 GX family, letnik 7/96, prodam. S (068)25-694. 8577 R 21 TL, letnik 11/89, 125.000 km, ugodno prodam za 6500 DEM. ® (0609)623-489.	8581
PASSAT limuzina 1.6 TD, letnik 1989, lepo ohranjen, prodam. W (068)73-766.
8583
MITSUBISHI LANCER 1.5, letnik 1990, registriran 1991, kovinsko srebrn, prodam. ® (068)83-307.	8585
AUDI 80 2.0 E, letnik 1993, vsa oprema, in les prodam. ® (041)674-627.
8587
126 P, letnik 12/89, registriran do 6/98, prodam. ® (068)27-763 ali 27-346.
8589
JUGO KORAL 55, letnik 1988, prevoženih 87.000 km, rdeč, prodam. ® (0608)33-220.	8593
JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. ® (068)87-402.	8595
Z 101, letnik 1987, zadnji levi del poškodovan, prodam. ® (0608)87-307.
8596
JUGO 45, letnik 1988, registriran do 5/98, lepo ohranjen, prodam. ® (068)83-473.	8605
VVV 1300, letnik 1968, vozen, neregistriran, prodam ali zamenjam. S (068)27-122. 8608 CITROEN AX, letnik 1992, registriran do 8/98, prodam. ® (0608)77-651.
8609
MAZDO 323 1.3, letnik 1990,150.000 km, prvi lastnik, ohranjeno, ugodno prodam. ® (0608)65-547, po 16. uri.
8610
NISSAN SUNNY 1.6 CLX, letnik 1987, kovinsko zelen, prodam za 5500 DEM. »(068)73-551.	8623
GOLF D, letnik 1989, prva barva, odlično ohranjen, kot nov, registriran do 2/98, prodam za 8700 DEM. ® (068)42-395.	8624
VW JETTO, letnik 1982, registrirano do 19.3.1998, prodam za 1100 DEM. W (0608)87-290.	8625
obvestila
PETRA KOŽUH, oprosti zaradi naše neodgovornosti! Hvala ti za čoln, gorivo, vozilo in kuharske mojstrovine! Dvanajst prijateljev.	8349
preklici
V ŠT. 33 smo objavili preklic, da KRISTINA CVELBAR opozarja vse, ki širijo neresnične besede, naj prenehajo, sicer jih bo sodno preganjala. OPOZARJAMO, da to NI Kristina Cvelbar, stanujoča v Šmarjeških Toplicah 180, pač pa Kristina Cvelbar, Hudcnje 2, Škocjan.
Podpisani Andrej Petrič objavljam na podlagi zakona o gospodarskih združbah prenehanje dejavnosti “Org. tehn. in svetovalne storitve” kot samostojni podjetnik.
pohištvo
PRODAJAMO in kupujemo rabljeno stanovanjsko opremo. * (068)325-523 ali (061)133-94-54.	7315
SEDEŽNO GARNITURO z ležiščem ugodno prodam. ® (068)25-039.	8428
KUHINJSKE ELEMENTE in garderobno omaro za predsobo prodam. ® (068)47-724.	8465
KUHINJO ORHIDEJA, svetlo drap-rjavo, dolžine 3.30 m, kuppersbusch, štedilnik na drva, plin (2 elektrika) in hladilnik ugodno prodam. »(068)322-110.
8486
posest
HIŠO v okolici Šentjerneja, z nekaj vrta, oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku.	8378
NA URŠNIH SELIH prodam parcelo, primerno za vikend. * (068)22-261.
HIŠO v Črnomlju prodamo. « (061)651-541.	8396
VINOGRAD z zidanico, v Straži, in kuppersbusch, malo rabljen, prodam. * (068)87-336.	8404
V	KARTELJEVSKI GORI oddam v
najem za več let vinograd z zidanico. ® (068)78-326.	8407
15 HA ZEMLJE v bližini Kočevja, na Smuki, primerno za ovčjerejo, konjerejo ali divjad, z gospodarskim poslopjem, prodam. « (061)852-467.	8411
GOZD, 60 a, na Humu pri Klevevžu, prodam. « (068)73-557.	8418
V	ČRNOMLJU, Maverlen, prodam 22 a zazidljive parcele za vikend in valilnico za 400 jajc prodam. « (068)51-087.
8448
3 KM iz Trebnjega prodam opremljen bivalni vikend, velikost parcele 16 a. ® (061)805-120.	8457
GARAŽO na Smrečnikovi 10 prodam. ® (068)22-057.	8487
V	OKOLICI BREŽIC ali Krškega
vzamemo v najem s kasnejšim možnim odkupom manjšo stanovanjsko hišo ali stanovanje. ® (068)59-242, od 19. — 20. ure.	8499
NA GORJANCIH prodam bukov gozd, srednje poln, 1.3 ha. ® (068)50-056.	8550
V	CENTRU Črnomlja prodam starej-
šo stanovanjsko hišo, lokacija primerna za obrt. «(068)51-767.	8551
ŽUPELEVEC, odlično parcelo, 1600 m2, z-vso lokacijsko dokumentacijo, za hišo 17 x 15 m, pritličje poslovna dejavnost, prodam. ® (068)322-407.	8565
IZREDNA PRILOŽNOST! V centru Dolenjskih Toplic prodam star objekt s projektom rekonstrukcije za turistično dejavnost. ® (061)159-07-90.	8569
V	NOVEM MESTU ali bližnji okolici
kupim gradbeno parcelo. ® (068)341-793, popoldan.	8588
DVOSTANOVANJSKO HIŠO med Otočcem in Šmarješkimi Toplicami, na parceli 900 m2, prodam. V najem dajem dvosobno stanovanje. « (066)773-027, zvečer.	8621
prodam
GABROVA kalana drva prodam. ® (068)52-987.	8350
500 LITROV vina laški rizling prodam. ® (068)50-035 .	8352
KLOPOTCE različnih velikosti, za vinograde ali kot okras, prodam. ® (068)73-136.	8353
KAKOVOSTNO belo in rdeče vino prodam. » (0608)80-462.	8356
BELO VINO po 250 SIT/1 ter rdeče po 150 SIT/1 prodam. * (0608)79-809.
8362
DOMAČE OCVIRKE po 300 SITAg in mast po 200 SIT/kg prodam. Alojz Križan, Moverna vas 3, Semič. 8372 SUHA bukova drva prodam. « (068)48-505.	8382
POSTELJICO Z JOGIJEM in odejico prodam, podarim pa oblačila od 1 do 3 let. Marjetka Klemenčič, ® (068)42-490, popoldan.	83J85
VZIDLJIV ŠTEDILNIK na elektriko, drva in plin poceni prodam. « (068)89-951	8388
BREZOVA DRVA prodam. * (068) 26-484.	8394
STROJ za izdelavo strešne opeke ugodno prodam ali menjam za avto. ® (068)81-596.	8405
6 M3 mešanih drv, nasekanih za štedilnik, in 2 ha koruze za silažo prodam. «(068)84-220.	8412
GABROVA kalana drva prodam. ® (068)52-987.	8414
JEDILNI KROMPIR in kravo za zakol prodam. Magda Starič, Volčje njive 8, Mirna.	8416
TRI STARE SODE, 180, 120 in 30-litrske,za 6000 SIT prodam. «(061)852-357.	8417
300 LITROV rdečega vina prodam po 150 SIT. «(068)42-929.	8419
DVE VGRADNI ROLETI, novi, 140 x 160 cm, in lončeno peč, razstavljeno, prodam. « (0608)65-391.	8421
400 LITROV dobrega vina zelo ugodno prodam. «(068)79-757 ali 28-868, po 20. uri.	8427
PIANINO prodam. «(068)323-138.
8431
10 M suhih bukovih drv prodam. « (068)49-017.	8432
MLIN za grozdje in cirkular na drva prodam. « (068)83-650.	8434
BOJLER, 200-litrski, za toplo vodo, na drva, prodam. « (068)84-370. 8435 4 OKNA in dvoje balkonskih vrat, zastekljena in z roletami, ugodno prodam. «(0608)77-763.	8441
GROZDJE PORTUGALKO in kasneje še vse ostale sorte grozdja prodam. « (0608)84-327.	8443
BELOKRANJSKO BELO VINO in gajbice prodam, kupim pa prikolico za avto ali menjam. « (068)59-040.	8445
OWERLOCK Union spccial, dvoigel-ni, štiri nitni, prodam. « (068)52-396.
8447
JEČMEN prodam ali menjam za prašiča. «(068)42-492, zvečer. 8452 MEŠANA DRVA, vino in klinaste brane prodam. « (068)76-525.	8453
NAD 300 PUNTOV, dolžine 4.3 m, ugodno prodam. Silvo Trlep, Bič 15, « (068)46-540.	8456
CISTERNO, 1000-litrsko, nerabljeno, prodam za 20.000 SIT. « (068)65-755.
PEČ in štedilnik kuppersbusch, dva bojlerja, 10 in 80-litrski, kopalno kad in hrastov sod, 100-litrski, prodam. S (068)321-203 ali 068)341-747.	8468
200-LITRSKO stiskalnico za grozdje prodam. « (068)50-114.	8473
OTROŠKI VOZIČEK CAM, kombi-niran, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (068)65-718.	8477
GARAŽNA in dvoriščna vrata z daljinskim odpiranjem ali brez prodam. ® (068)42-635.	8478
KORUZO za silažo prodam. « (068)47-694.	8479
UČBENIKE za 3., 4., 5. in 8. razred OŠ ter 1. letnik srednje tehniške šole prodamo. «(068)65-360.	8482
VINO CVIČEK, žganje ter ličkalnik za koruzo prodam. « (068)42-818.	8492
NARAVNO SUŠENE hrastove in smrekove deske prodam. « (068)342-521.	8495
KAMENJE, trd apnenec, za temelje ali škarpe na parceli oddam. « (0608)87-201.	8496
50 KOM. novih salonitnih plošč, 6-valnih, ugodno prodam. «(068) 75-528, zvečer.	8497
BUKOVA DRVA prodam. «(068)44-339.	8498
OSTREŠJE ZA HIŠO, mlin s pecljal-nikom za grozdje, sode, električni mlin za žito in stope, 2 tribrazdna pluga in bikca, starega 1 teden, prodam. ® (068)40-005.
KALANA bukova drva z dostavo, lahko tudi nažagana, prodam. « (068)78-466.	8501
KORUZO za silažo, 80 a, prodam. « (068)76-163.	8505
KNJIGE za 7. razred, rabljene, ugodno prodam. « (068)44-268.	8508
JEČMEN in koruzo v zrnju ter droben krompir prodam. « (068)85-742. 8527 NERABLJEN kovinski sod, 70-litrski, ugodno prodam. ® (068)341-947. 8532 LEPE SODE, 160-, 80- in 60-litrske, lahko tudi legnarje, prodam za 20.000 SIT. ® (068)341-947.	8533
ZA 12.000 SIT prodam 2 rabljena jogija, 190 x 90. « (068)27-039.	8552
KORUZO v zrnju in za silažo prodam, balirano seno pa prodam ali menjam za gnoj. « (068)21-315, zjutraj ali zvečer.
PŠENICO, jedilni krompir in vino šmarnico po 100 SIT prodam. ® (068) 321-957.	8555
NOVO OKNO Termopan, 120 x 140 cm, prodam po polovični ceni. « (068) 22-156.	8567
VRTNO hrastovo mizo s klopmi, 220 x 18 cm, prodam. « (068)42-505.	8568
BUKOVO HLODOVINO II. in III.
klasno deblo, prodam po 7500 SIT/m3. « (068)65-184, po 20. uri.	8572
BUKOVA kalana drva ugodno prodam z dostavo na dom. « (068)322-754.
VINO ŠMARNICO prodam po 150 SIT/1. «(068)81-774.	8584
600 KG ovsa za krmo za zajce, konje in žrebeta prodam po 38 SIT. « (068)65-503.	8586
BEL jedilni krompir prodam. « (068)79-623.	8590
ŽLAHTNO rdeče vino prodam. « (068)41-189.	'	8592
KOTNO BRUSILKO Bosch, zadnjo luč za R 19 in nova vratca za kamion prodam. « (068)51-378.	8599
13 OKEN s polkni prodam za 190.000 SIT. ® (068)24-795.	8602
RDEČE VINO cviček zelo ugodno prodam. « (0608))71-712.	8604
MALO RABLJENO prikolico za osebni avto prodam. « (0601)28-074.
70 A koruze na rastilu prodam. « (0608)33-628.	8607
VINO CVIČEK ugodno prodam. « (068)45-388, zjutraj ali zvečer. 8611 JEČMEN, rabljeno strešno opeko Mediteran in hrastov sod, 700-litrski, prodam. «(068)45-401.	8612
ZA PIŠČANCE in purane avtomatske krmilne linije in večji hladilni agregat, novejše, prodam. ® (0609)654-205.
RDEČE VINO po 200 SIT, gajbice za krompir po 500 SIT in jabolčni kis po 80 SIT prodam. « (068)49-567.	8615
HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 125- in 150- litrsko, ugodno prodam. ® (0608)80-500.	8618
razno
POUČEVANJE KITARE, harmonike in sinthesyzerja nudim. ® (068)85-682 ali 23-874.	8360
PISARNE v centru Novega mesta, v izmeri cca 17 m2, s telefonsko linijo in CK, oddajamo. * (068)321-685.	8391
APARTMAJE v Novalji na otoku Pagu, v neposredni bližini morja, vam nudimo po posezonskih cenah. ® 0038553 661-458 ali 0038553 661-963.	8547
POSLOVNI PROSTOR, 20 m2, primeren za pisarniško dejavnost, v Novem mestu, oddam. ® (068)371-740, popoldne.	8548
službo dobi
ZA AKVIZITERSKO PRODAJO na-
grobnih sveč honorarno ali redno zaposlimo komunikativne moške ali ženske z lastnim prevozom. » (0609)622-668.
KLJUČAVNIČAR dobi delo. * (068) 342-441, po 19. uri.	8379
HONORARNO ali redno zaposlimo natakarico. » (068)68-110.	8386
TRGOVKO tekstilne stroke, s konča-
no trgovsko in poslovodsko šolo, iščemo. Šifra: »TRGOVKA«.	8415
K SODELOVANJU vabimo sodelav-
ce za vodenje in trženje zavarovanj večih zavarovalnic. Prijave s kratkim življenjepisom, naslovom in telefonom pošljite na naslov: PR1MIT, d.o.o., Dunajska 58, 1000 Ljubljana.	8433
2 CVETLIČARJA (-KI) zaposlimo. ® (068)322-799.	8484
TRGOVSKO PODJETJE iz Ljubljane honorarno zaposli trgovki za delo na tržnici za prodajo živil v Krškem in Novem mestu. Obvezna trgovska šola! * (061)123-2468, od 7. do 14. ure vsak dan.
Natakarico zaposli '
*IST tt0
na Novem trgu v Novem mestu. Informacije po mobitelu 0609/628-385.
DELO NA DOMU nudimo. ® (068)76-457.	8439
IŠČEM POMOČ za nego bolnega moža, na domu, v Kalu nad Šentjanžem na Dolenjskem. Nudim stanovanje, prehrano in plačilo po dogovoru. Resni interesenti (prednost imajo osebe z izkušnjami z nego bolnikov), naj pokličejo na « (0608)84-365, do 10. ure dopoldan ali po 19. uri.	8454
Trgovina Motoroil Seidlova 46 Novo mesto
zaposli trgovca. Informacije 068/371-240.
REDNO ALI HONORARNO zapo-slimo natakarico in kuharico z izkušnjami. ® (068)21-279 ali 65-863.	8536
HONORARNO ZAPOSLIMO več referentk za delo v pisarni. « (068)324-017.	8544
DEKLE zaposlimo v gostinstvu. « (068)341-077.	8564
VOZNIKA kamiona Sleparja kiperja z večletnimi delovnimi izkušnjami zaposlim. ® (068)42-350 ali (068)81-420, zvečer.	8603
službo išče
PRODAJALKA išče zaposlitev. « (068)342-441, po 19. uri.	8380
PRODAJALKA išče zaposlitev. Sprejmem tudi delo na domu (likanje, pospravljanje). Šifra: »POLETJE 97«.
stanovanja
V SENOVEM oddam dvosobno stanovanje, 57 m2, delno opremljeno, CK, KATV, za 350 DEM. ® (061)140-6080, po 16. uri.	8358
V	ČRNOMLJU, Čardak, prodam
dvosobno stanovanje. «(068)52-598 ali 51-644.	8374
ENO- ali dvosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici vzame v najem mlad par. ® (0608)71-436.	8375
V	TRNOVEM, LJUBLJANA, blizu
centra, oddam sobo študentki za popoldansko varstvo otroka. « (061)1272-581.	8381
STANOVANJE oddam samski osebi ali paru za manjšo pomoč ali za plačilo. Ponudbe pošljite na naslov: P.P. 317, 8000 Novo mesto.	8408
DVO- ali trisobno stanovanje v Novem mestu, v bloku, opremljeno, s telefonom in CK, vzamem v najem. « (068)341-333.	8410
V	CENTRU Novega mesta oddamo v
najem enosobno ali dvosobno opremljeno stanovanje. « (068)341-401.	8426
STANOVANJE v Sevnici, 54 m2, novejše, zelo dobro ohranjeno, pritlično, prodam. Marija Repše, Pod vrtačo 17, Sevnica.	8451
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu vzamem v najem. «(068)324-396.	8507
V	ZELENEM PASU nad Portorožem
oddam v najem za eno leto novo garsonjero, 40 m2. Plačilo vnaprej! «(068)25-072.	8526
V	NOVEM MESTU na Seidlovi pro-
dam garsonjero, 28 m2, VI. nadstropje. «(068)25-588.	8531
V	CENTRU Dolenjskih Toplic oddam
najboljšemu ponudniku 6-sobno stanovanje v prvem in drugem nadstropju, primerno tudi za turistično dejavnost. Možnost kasnejšega odkupa. ® (061) 159-07-90.	8571
GARSONJERO v Krškem oddam « (068)322-274.	8574
OPREMLJENO garsonjero v Krškem prodam. «(0608)34-753.	8591
Ekipa, ki je posnela filma KLINIKA IN SPOMINI MAME MANICE bo od 30. avgusta do 12. septembra v Novem mestu snemala nov film z naslovom POLICE.
Vse, ki bi želeli pri projektu sodelovati, vabijo, da se v petek, 29. avgusta, ob 16. uri zglasijo na košarkarskem igrišču na Loki v Novem mestu.
V BREŽICAH prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 63 m2. ® (0608)62-471.	8597
v •	i •
živali
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vše informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, « (0608)67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, «(068)49-711.	7359
TELICO SIMENTALKO v devetem mesecu brejosti in 5 ton koruze v zrnju prodam. ® (0608)67-373.	8355
KRAVE po izbiri ter 2 hiltija znamke Bosch H 800 in 950 W prodam. ® (068)41-124.	8361
KRAVO SIVKO s svežim dojilom, po četrtem teletu, cca 600 kg, dobro mlekarico, prodam. « (068)68-638.	8363
DOMAČE PURANE, težke 12 kg, prodam. * (068)67-603.	8368
KITAJSKE RACE za zakol ali nadaljnjo rejo in učbenike za prvi letnik Zdravstvene srednje šole prodam. « (068)41-054.	8369
OSLA prodam. ® (061)851-844.
8393
OVNA JS, rodovniškega, več jagenjčkov in belo vino prodam. « (0608)61-057.	8423
KRAVE in telice, visoko breje, po izbiri, prodam. « (068)42-598.	8425
3 MESECE starega psička, nemškega ovčarja, brez rodovnika, prodam. « (068)76-423.	8430
KRAVO SIMENTALKO, dobro mlekarico, po drugem teletu, 4 mesece brejo, in telička sivca, starega 7 tednov, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Jože Bradač, Selišče 4, Dolenjske Toplice, « (068)65-020.	8455
KOZO, dobro mlekarico, prodam. « (068)85-968.	8459
ROTTWEILERJE z rodovnikom, stare 9 tednov, cepljene, prodam. ® (061) 557-521.	8461
SVINJO, brejo 13 tednov, prodam. « (068)42-332.	8464
BIKCA SIMENTALCA, starega 14 dni, prodam. ® (068)26-503.	8469
BIKCA SIVCA, starega 5 tednov, in 2 psički, nemški ovčarki, stari 1 leto, prodam «(068)45-296.	8471
TELIČKO, staro 10 dni, v A kontroli, prodam. «(068)89-747.	8472
BIKCA, starega 7 dni, rjave pasme, prodam. ® (068)323-482.	8475
2 TELICI simentalki, breji 7 in 8 mesecev, prodam. «(0608)87-004.	8480
PUJSKE, težke 30 kg, prodam. ® (068)42-752.	8491
2 JAGENJČKA, stara 4 mesece, prodam, kupim pa ovna jezersko-solčavske pasme. «(068)65-016.	8494
TELIČKO SIMENTALKO, staro 10 dni, prodam. « (068)321-631.	8502
LJUBITELJEM ŽIVALI oddam lepega psička, vajenega hišnega redna. ® (068)23-050.	8513
TELICO SIMENTALKO v devetem mesecu brejosti prodam. «(068)81-189.
8514
PUJSKE in domač sadjevec prodam. ® (068)73-003.	8520
BIKCA ŠAROLE, starega 1 teden, prodam. Uhan, Lukovek 11.	8521
PRAŠIČA, 150 kg, in slivovko prodam. «(068)25-854.	8525
100 KG prašiče prodam. « (068)65-140.	8529
PURANE, domače, težke 120 kg, prodam. «(068)67-603.	8538
PRAŠIČE, težke 100 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. « (068)73-695.
PRAŠIČE, težke 60 do 100 kg, prodam. «(068)73-148.	8554
ODOJKE prodam, kupim pa tele, staro 10 dni. « (068)42-997.	8559
VEČ KRAV, starih 5 do 6 let, telico, težko 450 kg, in 2 bikca sivca, težka 130 kg, za nadaljnjo rejo, prodam ali menjam za bikce simentalce ali šarole, težke 70 do 500 kg. «(068)78-114, od 20. do 21. ure.
BIKCA, sivo-rjavega, starega 7 dni, prodam. «(068)45-543.	8575
TELIČKA, starega 10 dni, prodam. Kic, Hudo 9, Novo mesto.	8576
MLADO KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam. ® (0608)75-169.	8600
KRAVO za zakol prodam. «(068)78-347.	8616
TRI KOZE z mladiči prodam. « (0608)56-449.	8617
KOBILO z žrebetom, hanoveranko, staro 3 leta, ponovno pripuščeno, ujaha-no, primerno za ježo, mirnega značaja, ugodno prodam. « (068)42-457.	8619
ZAJCE francoski ovnač, samce in samice, godne za parjenje, ter vlečno kljuko za lado samaro prodam. «(068)65-749.
8620
zenitne ponudbe
60-LETNI moški brez obveznosti, osamljen, želi spoznati žensko za skupno življenje. Šifra: »SREČA«.	8594
Y U R E N A šola tujih jezikov
tečaji AN., RUŠČ.
NE., FRA., /TA. in
•	za otroke, mladino in odrasle
•	vpis med 10. In 17. uro po tel. 0681372-100 ali osebno na Glavnem trgu 11 (nasproti frančiškanske cerkve)
PREHRANA
Mojca Retelj TREBNJE, Goliev trg 4 tel. 068/45-710
• kosila • malice • pizze • hot dog
•	malice strežemo od
9.30 do 14. ure
•	Tudi letošnje šolsko leto bomo organizirali
prehrano za
srednješolce. V primeru, da bo dovolj prijav (najmanj 10), bomo kosila za tiste, ki se vozijo z vlakom, pripravljali do 15. ure.
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po n 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
KAKOVOST 2000 Podjetje za raziskave, razvoj, svetovanje in izvajanje storitev, | Novo mesto, d.o.o. Tavčarjeva 2 i 8000 NOVO MESTO | ts /fax: 068/341-111	Podjetje je specializirano za: •	izgradnjo sistemov kakovosti po zahtevah mednarodnih standardov ISO-9000 (9001,9002 ali 9003) •	presoje (auditiranje) sistemov kakovosti •	izobraževanja iz kakovosti in ostalih področij (FMEA, SPC, AUDITI, TRP, TIMSKO DELO...) ZAHTEVAJTE KATALOG IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 TS 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija.
ATENA Rozmanova 16, Novo mesto TT 324-622	POSREDOVANJE Z NEPREMIČNINAMI! ODKUP DELNIC Krke, Leka, Petrola in drugih (B tudi za gotovino) po dnevnih cenah in odkupov PID-ov. MENJALNICA (na zalogi HRK).
ODKUP DELNIC	Delnice Krke, Uniona, Petrola in druge kupim za gotovino po najugodnejši ceni. 1? 061/131-92-15
BRAIN Seidlova 48, Novo mesto v 325-278, 325-651	200 MHz MULTIMEDIJSKI RAČUNALNIK s priključkom na INTERNET in BARVNIM TISKALNIKOM. Cena z davkom: 229.900 tolarjev! RAČUNALNIK Sl LAHKO OGLEDATE IN GA PRESKUSITE!
PORTRET TECjA TEclNA
Dr. Zdenka Gošnik
Konec prejšnjega tedna se je dr. Zdenki Gošnik, znani in cenjeni novomeški zobozdravnici, specialistki iz zobne in čeljustne ortopedije, iztekel dopust. Njen zadnji. Vponedeljek je bilo v njeni ordinaciji v novomeškem zdravstvenem domu tako kot vsak normalen dan v zadnjih 25 letih - od jutra do popoldneva polno otrok in odraščajoče mladine. Tako bo še cel ta teden. Potem pa ravno tako, le da bo od naslednjega tedna naprej dr. Gošnikova delala honorarno oz. po pogodbi, kot se sedaj reče. Po 34 letih dela v Zdravstvenem domu Novo mesto se bo upokojila. “Zal mi je, da nimam naslednika in tako moram še naprej delati kot ortodontka, saj ne smemo pustiti, da bi ta služba kar prenehala. ” Dr. Gošnikova je namreč edina ortodontka v zdravstvenem domu, celotne te nadvse pomembne veje zobozdravstvene 'službe pač ni moč prepustiti le eni zasebni specialistki, ki deluje v Novem mestu.Dr. Gošnikova je zvesta ženska. Zvesta rodnemu mestu in Dolenjski, kjer živi celo življenje in je bila, ko je študirala, v Ljubljani “nesrečna kot pes v cerkvi". Zvesta novomeškemu zdravstvenemu domu, kjer je v službi od prvega delovnega dne. Zvesta taborništvu, ki mu je zavezana od njegovih začetkov kot ustanovna članica Rodu gorjanskih tabornikov. Vsako leto preživi del počitnic s taborniki na taborjenju, letos so tabor postavili ob Krki v Podgozdu pri Dvoru. “Taborništvo je nekaj najlepšega v mojem življenju in s to plemenito dejavnostjo je vseskozi trdno in dejavno povezana moja širša družina; sestre, brat, mož in sin, "pravi.
Seveda pa je najpomembnejši del človeka njegovo delo, poklic, ki ga opravlja celo življenje. In tu ima dr. Gošnikova kaj pokazati. Po končanem študiju stomatologije leta 1963 se je zaposlila v novomeškem zdravstvenem domu, ki je imel prostore še v stari stavbi pod kapitljem, vodja zobozdravstvene službe pa je bil dr. Tone Furlan. “Spominjam se, da so takrat še imeli vrtalni stroj na nožni pogon, rekli smo “na ge-pel”, in če je zmanjkalo elektrike, so ga celo še uporabljali. ” Kot mlada zobozdravnica, ki je veliko delala z otroki, je dr. Gošnikova opozarjala, da potrebujejo ortodonta. “Vsak drugi ali tretji otrok je imel manjše ali večje napake, nepravilno raščeno zobovje. Nasploh takrat ni bilo preventive v današnjem pomenu, veliko je bilo zobne gnilobe, ustna higiena je bila slaba, ljudje niso bili prosvetljeni. Dolenjska in Bela krajina sta bili tudi v tem pogledu močno zapostavljeni. ”
Na specializacijo so poslali starejšega zobozdravnika, ki pa je potem ostal v Ljubljani in je kot ortodont v Novo mesto prihajal le enkrat ali dvakratna teden. Ko je vodstvo spoznalo, da tako ne bo šlo, so specializacijo ponudili dr. Gošnikovi. Ta pa je ponudbo, čeprav je bila sredi porodniške, sprejela. “Tri leta sem se vsak dan z vlakom vozila v Ljubljano in nazaj domov... "In tako je Novo mesto dobilo prvo res svojo orto-dontko, eno od dvajsetih takih specialistov takrat v Sloveniji. Pa ne samo Novo mesto. “Polnih 18 let sem se enkrat na teden vozila v ambulanto v Črnomelj. ” V Beli krajini je pregledala otroke na vseh tamkajšnjih šolah inizdela-la še študijo o tem.
V 25 letih, kolikor dr. Gošnikova dela kot ortodontka, je v novomeškem zdravstvenem domu, ne upoštevaje delo v Beli krajini, šlo skozi njeno ordinacijo kar 12.000 otrok! Pregledala ali zdravila je tako rekoč vsakega šolarja v nekdanji novomeški občini. Zadnja leta k njej prihajajo že otroci “njenih ” otrok. Ne tudi zaradi dr. Gošnikove, ampak prav ali predvsem zaradi nje je danes stanje na področju zobnih in čeljustnih nepravilnosti, preventive in zobozdravstva sploh na Dolenjskem in v Beli krajini neprimerno boljše. In nasmeh na tisoče ljudi lepši. Tudi zato si dr. Gošnikova zasluži naslednika.
ANDREJ BARTEU
SREČANJE -CITRARJEV IN HARMONIKARJEV -GRABEN 97
NOVO MESTO - V okviru kmetijskega sejma na Grabnu bosta tudi dve zanimivi glasbeni prireditvi. Kot že lansko leto bodo svoje veščine igranja na diatonično harmoniko pokazali godci na to priljubljeno glasbilo, in sicer v nedeljo, 7. septembra, ob 12. uri. Dan prej, v soboto, 6. septembra, pa se bodo prav tako ob 12. uri prvič na Grabnu zbrali citrarji iz vseh koncev Slovence. Srečanj citrarjev na Dolenjskem dose-dnj ni bilo prav veliko, zato je pričakovati kar številno udeležbo tako citrarjev kot poslušalcev - ljubiteljev tega zanimivega instrumenta. Obe prireditvi v okviru kmetijskega sejma organizira Radio Sraka. Srakina glasbena produkcija pa bo kasneje izdala dve kaseti, posneti z glasbo najboljših citrarjev in harmonikarjev. Prijavi se lahko vsakdo, najboljši godci pa bodo svoje znanje pokazali isti dan na Analnih nastopih. Prijave sprejema radio Sraka po pošti (p.p. 338,8000 Novo mesto) ali po telefonu (068/23-174).
Rockerji bodo pridrli na Mimo
Rock delavnica Mirna 97 bo 20. septembra - Organizacijski vodja Janez Ilnikar bi rad z majhnim vložkom obudil lepo tradicijo tovrstnih prireditev na Dolenjskem
MIRNA - Po 4-letnem premoru snuje podjetni trebanjski ljubitelj rocka, Janez Ilinikar novo rock delavnico - Mirna 97. Zgodila se bo v soboto, 20. septembra, v dvorani TVD Partizan na Mirni, nastopile pa naj bi predvsem mlajše rock skupine, ki premorejo vsaj eno lastno skladbo in enourni repertoar za nastop v živo na tokratni rock delavnici Mirna 97. Prijave sprejema Ilnikar na Cankarjevi 31 v Trebnjem, možne pa so celo prijave po telefonu; podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na telefonski številki (068) 45-189.
Organizator bo skupini, ki ji bo strokovna žirija (vodil jo bo Matjaž Ograjenšek - ex Chateau) prisodila nagrado omogočil, 15 ur studijskega snemanja. Najboljši skupini po izboru publike pa bo nagrado prispevala rpirnska Dana.
Na 1. rock delavnici leta 1980 v Trebnjem, ki so jo ob Ilnikarju organizirali še njegovi sodelavci iz Centra interesnih dejavnosti pri OK ZSMS Trebnje, je nagrado strokovne žirije osvojila danes že znana skupina Chateau, nagrado publike pa koprska skupina Ne joči Peter, katere menedžerje bil
PO PLETERSKI POTI - Pleterska pot vodi tudi čez gorico z lepimi samostanskimi vinogradi, od koder je lep razgled na kartuzijo. (Foto: A. B.)
•	Poročno jutro je jutro zadnjega brezskrbnega dne. (Baskovski pregovor)
•	Kdor išče prijatelja brez napak, bo ostal brez prijatelja. (Turški pregovor)
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
“Begunci naj odidejo domov!” - Čemu trojna zagraditev priključka na Medvedjeku? • O Pionirju naj spregovori tudi stečajna upraviteljica - Nevaren semafor v Ločni
stavili železno ograjo in za njo skopali še globok jarek. “Le čemu tolikšno zapravljanje davkoplačevalskega nenaria?” se snrašuie
Kljub poletni vročini in dopustniškemu času je bilo minuli četrtek precej telefonskih klicev. Bralca iz Dolemskih Toplic moti, da so po naših zdraviliščih gostinci bolj pozorni do tujih kot do domačih gostov. Pohvalil pa ie Andreja Velkavrha, vremenoslovca, ki da na nacionalni televiziji najbolj prijetno napoveduje vreme, poleg tega pa je v vsaki njegovi napovedi tudi kaka prijetna domislica.
Bralko iz 'D-ebnjega moti, da so begunci tako zaščiteni. Pravi, daje vojne v Bosni konec, zato naj odidejo domov, ne pa da poleg vse postrežbe, ki so jo imeli in jo še imajo, Slovence za to še kritizirajo. ‘3TUdi mi smo bili med drugo svetovno vojno na tujem, kot izgnanci v Nemčiji, ko so nas Nemci novembra 1941 s Krškega polja odpeljali v Nemčijo, vendar ko se ie končala vojna, smo komaj čakali, da gremo lahko domov, čeprav smo prišli na izropane domove, nekateri celo na požgane in brez hrane,” pravi Trebanjka.
Marinka Mahnič z Rihpovca se je najprej pritožila, da je prejšnji
Marinka ie še povedala, da sta že ko bi kdo od odgovornih pogledal pred kratkim v tei rubriki bila ob- cesto Rdeči Kal-Mirna Peč pri Jor-javljena klica z njihpvega konca, ki dankalu, kjer bi imel kaj videti.
teden dobila le polovico Dolenjskega lista. V naši naročniški službi so povedali, da je do napake prišlo v tiskarni in da so na to napako tiskarno že opozorili, je še povedala, da sta že kim v tej rubriki bila ob-_ novega konca, ki sta še nanašala na vikendaško navlako novopečenih lastnikov parcel blizu vasi, in dodala, da se ta navlaka še širi, vse več pa je tudi novih lastnikov, naturaliziranih Ljubljančanov, ki vozijo tudi po tujih parcelah, pot do barak pa si posipavajo kar s peskom z vaške ceste.
Tone Grm z Rdečega Kala pri Dobrniču je najprej pohvalil Dolenjca, da je zanimiv časopis, vendar nanj ni naročen, ker bi ga po pošti dobil šele v petek, tako pa ga raje ob četrtkih kupi. Kot šofer pa je opozoril na trojno zagraditev priključka na magistralki Ljublja-na-Obrežje na vrnu Medvedjeka, ki je po njegovem nesmiselna, saj bi bila dovolj že betonska prepreka, ki bi se jo dalo v primeru nesreče celo odmakniti in tam speljati obvoz, tako pa so cestarji po-
apr
valskega denarja?” se sprašuje Tone in doda, da pa bi bilo dobro,
3
Hab, tukaj DOLENJSKI UST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefpnirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.

J
dankalu, kjer bi imel kaj videti.
Vinko Pirc z Viher pri Leskovcu
em
;a
seje odzval na zapis o nekdanjen Pionirju, kjer je bil do njegoveg; stečaja zaposlen. Kot član zadnjega delavskega sveta pravi, da so zapisane informacije enostranske, ker je bil g. Papež tudi direktor nekdanjega Pionirja, vendar se ni zavzel za sanacijo podjetja, kot mu je to naložil delavski svet, ampak za stečaj, ob tem pa ustanovil by pass firmo Pionir Standard, za katero po njegovem mnenju sedaj dela reklamo. “Najbolj točne informacije bi o teh stvareh lahko dala stečajna upraviteljica Joža Miklič in prav bi bilo, da bi novinarji glede Pionirja povprašali tudi njo,” pravi Vinko in dodaja, da je o Pionirjevem stečaju Dolenjski list premalo pisal.
Malči K. iz Šentruperta opo-
zarja Sevničane, kjer je komasacija tik pred izvržbo, naj bodo pozorni, da ne bodo tako ogoljufani, kot so bili oni na Rakovniškem polju. Bralko naj bi pri 87 arih ogoljufali kar za 24 arov.
Marjeta Jankovič iz Kostanjevice pa je potožila, da so pešci na Seidlovi ulici oz. v ločenskem križišču ogroženi, saj zelena luč na semaforju gori le hipec in že ugasne, ko so pešci šele sredi ceste. Bralka in mnogi drugi pešci morajo samo zaradi službe čez ta prehod vsaj dvakrat na dan. Na omenjenem semaforju pa že prej zelena luč za pešce m gorela dolgo, odkar pa so semaforje pred štirinajstimi dnevi nekaj popravljali, pa se prižge samo se za hip. “Kdo bo kriv, če bo zaradi tega kdo koga povozil?” se sprašuje nralka.
J. D.
Janez Ilnikar
Ilnikar in je leta 1991 dobila tudi nagrado za besedilo na Melodijah morja in sonca. Nagrado strokovne žirije na 2. dolenjski rock delavnici je odnesla Odiseja 2000, nagrado publike pa novomeška 5. avenija. Koprski Ne joči Peter je pobral na 3. rock delavnici nagrado strokovne žirije, nagrada publike pa je spet ostala na Dolenjskem po zaslugi Novomeščanov oz. skupine Metro. Skupina Bro-oklyn z Dejo Mušič, priljubljeno bivšo voditeljico Karaok na nacionalni televiziji, je zmagala na 4. rock delavnici, skupina Strogo zaupno iz Ruš pa je najbolj očarala občinstvo. Taista skupina je naslednje leto, na 5. delavnici, tokrat še drugič zapovrstjo pred
začasnim “mrkom” prireditve organizirane v Mokronogu, najbolj prepričala s svojim nastopom tudi strokovno žirijo, “Minister Gregor” pa publiko.
Ilnikar je zatem sodeloval pri pripravi dveh oddaj Pop rock šoder na Valu 202. Kljub temu, da je razočaran nad odnosom nekaterih trebanjskih podjetnikov do te prireditve in do njega osebno, je le uspel pridobiti precejšnjo podporo. “Za ponovno organizacijo rock delavnice sem se odločil, da dokažem, da ni (bil) le rock Otočec in da se da pripraviti rock delavnica tudi z majhnim vložkom. Pokrovitelji rock delavnice Mirna 97 bodo med drugimi tudi Dolenjska banka, d.d., Zveza kulturnih organizacij Trebnje, radio Zeleni val Grosuplje, Kovinotehna, trgovina Koš Trebnje in Cekin, d.o.o., Mokronog.
P. P.
Fr
DOLENJSKE
B

BELE KRAJINE
k
STU
io
>3.0 MHZ
Sprehod okoli Pleterij
Gozdarske, vinogradniške in etnološke zanimivosti na pleterski poti - 6.000 kubikov kamna za obzidje
PLETERJE - V petek popoldne so se prvi obiskovalci podali po pleterski poti, ki jo je odprl prior kartuzije Pleterje Lanuin Fischer. Enourno sprehajalno pot so uredili po gozdovih in vinogradih okoli kartuzije; pot pelje okoli samostanskega obzidja in vodi obiskovalca mimo gozdarskih, vinogradniških in etnoloških zanimivosti bližnje okolice tega samostana pod mogočnim hrbtom Gorjancev, kamor so prvi menihi tudi prišli peš.
Štiri kilometre dolga krožna pot je označena z rumenim križem v modrem polju, vodi pa
• Pri Pleterjah se stekajo tudi tri daljše pohodne poti - Trdinova, Resljeva in Evropska pešpot E7. Možnosti za zanimive sprehode in da(jše pohode torej več kot dovolj. Da o ogledu multivizijskega prikaza zgodovine samostana, njegovih zanimivosti ter življenja in dela kartuzijanov niti ne govori-
skozi gozd, skozi pleterske vinograde in se konča v etnološkem muzeju na prostem tik ob samostanu. Začne se pri samostanskih vratih pred staro gotsko cerkvijo in takoj zavije v gozd, v katerem so gozdarji označili razne drevesne vrste. Posebej zanimiva je skupina debelih hrastov gradnov, od katerih ima najdebelejši premer 96 cm, visok je 32 m in v njem je 13 m3 lesa.
Potem se pot spusti k tako imenovanim javoroviškim vratom in hudourniški strugi Globoko, ki se napolni ob velikem deževju; višje gori je slikovita soteska. Tod je videti enega od opuščenih kamnolomov, v katerih so proti koncu prejšnjega stoletja, ko so samostan po dolgem času spet oživili, lomili kamen za gradnjo samostanskih poslopij in 2.600 m dolgega obzidja, ki oklepa samostan. Pri gradnji samostana konec 19. stol. je delalo kar okoli 3.000 lju-* di. Samo za gradnjo obzidja so porabili približno 6.000 kubikov kamna, ogromno ga je šlo tudi za kuhanje apna.
Ko pot zapusti gozd in prečka cesto, ki vodi v bližnjo vas Drčo, se vzpne med vinograde na Pleterski hrib. V samostanskih vinogradih so trte sort žametna črnina, modra frankinja, kraljevina, laški rizling, šardone, traminec in druge; najstarejši vinograd je star 70 let. Iz vinograda se pot spusti do drških vrat in ob obzidju pelje mimo bajerja, ki je pravzaprav umetno vodno zajetje, namenjeno za namakanje samostanskih sadovnjakov in zelenjavnega vrta. Od tu je le še streljaj do parkirišča, ob katerem je etnološki muzej na prostem, kjer je postavljena domačija s Šentjernejskega polja iz leta 1833.
A. B.
Vsak teden ena
Iz zbirke anekdot Slavka Klančičarja
Vročekrvni Francelj
Na strokovni ekskurziji po Gorskem Kotarju so novomeškim gozdarjem gostitelji razkazali tudi novo tovarno pohištva. Prav na koncu so jim v skladišču pokazali, kaj proizvajajo. Vsem so bili najbolj všeč čisto navadni grobo izdelani stoli in masivna miza iz smrekovine v kmečkem stilu. Vsi so se strinjali, da bi bila ta garnitura dobrodošla v vsaki kmečki ali lovski sobi.
Največji občudovalec pa je prav gotovo bil Francelj Gričar iz novomeškega tozda. Ni in ni se mogel ločiti od predmetov splošnega občudovanja. Dolgo je otipaval široko mizo, na vsak stol se usedel, na koncu pa ga še posebej potežkal.
Kasneje med vožnjo so tisti v zadnjem delu avtobusa slišali sledečo njegovo izjavo:
“Ja, ja, to so bili stoli! Ne pa tisti stolčki, ki jih delajo povsod drugod, ko moraš vsaj dva porabiti, če hočeš komu razbiti glavo!”
dolenjka
PRODAJNI CENTER
BUČNA VAS, Ljubljanska 31
DISKONT ŽIVIL SALON POHIŠTVA IN OPREME
Otvoritev novega salona pohištva v soboto, 30. avgusta, ob 10. uri.