Uredništvo:
Schillerjeva cesta siev. 3,
dvorišču, L nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List iihaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
*	a:
Nefrankirani dopisi ,se ue
sprejemajo.
*	*
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
Upravništvo:
Schillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12:50 četrtletno ... K S"i)0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Štev. 57.
Telefonska številka 65.
Celje, v pondeljek, 3. marca 1910.
čekovni račun 48.817.
Leto n.
Predlog o novem vinskem
davkii.
(Piše dr. Anton Božič.)
Avstrijski finančni minister je te dni predložil državnemu zboru predlogo o novem vinskem davku. Za kmečke volilce in davkoplačevalce je to gotovo najvažnejša vest iz državnega zbora.
Predloga je javnost naravnost presenetila, dasi je finančni minister že pred mnogimi meseci napovedal, da potrebuje velikih novih dohodkov, katere si hoče dobiti z novimi davki. — Med temi novimi davki je imenoval davek na pivo in davek na vino. Pivovarnarji in hmeljarji so združeno vzdignili protest proti nakani, da se uvede državni davek na pivo oziroma da se ta davek zviša, ker so bili prepričani, da bi tak davek zelo škodoval pivovarski industriji in hmeljarstvu. — Upravičeno so povdarjali, da bi se z zvišanjem davka morale na eni strani cene piva zvišati, torej pivo podražiti, vsled česar bi se naravno konzum piva znižal, s tem pa tudi množina varjenega piva zmanjšala in zaslužek v pivski industriji skrčil. — Na drugi strani bi se z zmanjšanjem količine varjenega piva znižala množina hmelja, ki se rabi pri varjenju piva, kar bi neugodno vplivalo na cene hmeljskega pridelka, ker bi utegnila nastati nadprodukcija. — Združeni pivovarnarji in hmeljarji so imeli do sedaj s svojim protestom uspeh, kajti vlada si dosedaj še ni upala predložiti državnemu zboru predloge glede davka na pivo.
Pač pa je imel avstrijski finančni minister žalosten pogum, da je izvršil vkljub protestnemu gibanju vinogradnikov svoj načrt o vinskem davku. Tudi vinogradniki so se močno oglasili, ko se je iz, vedelo o nameravani preosnovi vinskega davka.— Spominjam samo na velike protestne shode vinogradnikov po slovenskih deželah. Pa če dva storita isto, ni isto. Pivovarniški gospodje so mnogo močnejši, hmeljarji mnogo odločnejši. — Vinogradniki so pa uboge pare, pred temi gosp. finančni minister nima respekta — tem manj, ker se gre po večini za ubogo slovensko ljustvo, ki pridela v avstrijski drž. polovici nemara največ vina. —
Slovenski vinogradniki vedo, kaj jim je v tem težkem položaju, ko se gre za življenje in smrt storiti. — Boj do skrajnosti je treba proti tej predlogi o davku na vino do konca in z največjo brezobzirnostjo izvojevati, ako hočemo doseči uspeh. Vsi brez razločka strank in stanu moramo se vzdigniti, ker gre za procvit — kaj pravim — gre za eksistenco velikega dela slovenskega naroda.
Kaka je predloga o vinskem davku? Treba jo je natančneje pogledati, da vemo za kaj gre, kak je napad na naše življenske interese! —
Dosedanje obdačenje vina.
Užitninski davek na vino se pobira sedaj pri nadrobni prodaji, in sicer od gostilničarjev, vino-točev in sploh od vseh, ki vino, vinski mošt in sadjevec točijo nadrobno, to je v množinah pod 56 litrov prodajajo. Zasebniki, ki si nabavljajo vino v množinah nad 56 litrov za domačo uporabo, so ravno-tako davka na vino prosti kakor vinotržci, ki prodajajo vino v množinah nad 56 litrov, in kakor vinogradniki, ki vino pridelajo in ga vinotržcem in zasebnikom prodajo. — Normalni davčni nastavek znaša sedaj 5 K 94 v od vsakega hektolitra vina. — Pri prodaji vina v vinotočih »pod vejo« in pri sadjevcu je nastavek precej nižji. V posameznih krono-vinah, med temi na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem znaša normalni nastavek manj, namreč 4 K 46 v oziroma 3 K 72 v. Pobiranje užitninskega davka se navadno ne vrši direktno po državnih finančnih oblastvih, ampak potom odkupnih družb ali potom zakupa posameznim podjetnikom. Država dobi iz vinske užitnine okroglo šest miljonov kron, ker znaša konzum vina okroglo 3 miljone hektolitrov.
Nameravane spremembe po novi predlogi.
Kaj bi se naj po novi predlogi obdačilo? Obda-čilo se bi vino, vinski mošt, vinska brozga in sadjevec. Obdačilo se ne bi samo nadrobne prodaje teh pridelkov, kakor se zgodi to sedaj, ampak obdačiti se namerava prodajo na drobno in na debelo ter celo užitek lastnega pridelka, ako se v to svrho spravi vino iz ene občine v drugo.
Po novi predlogi bi torej davka ne plačevali samo gostilničarji in posestniki vinotočev pod vejo, sploh samo taki, ki prodajejo vino v množinah-pod 56 litrov, ampak plačevati bi morali vinski davek tudi taki, ki prodajajo vino na debelo, to je v množinah nad 56 litrov, torej vinotržci, vinarske zadruge itd., pa tudi vinogradniki sami, ako ne stanujejo v
isti občini, v kateri imajo svoje vinograde, ker pravi predloga, da je vino, katero se porabi za lastno gospodarstvo, le takrat davka prosto, kadar se vrši konzum v isti občini, v kateri se je vino pridelalo. Tako bi moral Središčan plačati davek od vina, katerega pije s svojo družino doma, ako je pridelal vino v Vinskem vrhu ali Brebrovniku ali pri Sv. Bolfanku; Brežičan bo moral odšteti od vsakega hektolitra vina, katerega izpije doma, davek po 4 K, torej 4 v od vsakega litra, ako je pridelal vino v goricah, katere ima n. pr. na Bizeljskem ali v Srom-ljah itd. Ako vinogradnik domače pijače za delavce nima doma, ampak tako pijačo najsibo sadjevec ali vino slabše vrste kupi, mu sedaj ni treba plačati davka. Ako bi pa predloga postala zakon, moral bo vinogradnik v takem slučaju tudi od take kupčije vina za domače ljudi in delavce plačati ravnotako davek; kakor ga mora sedaj plačati n. pr. gostilničar.
Uradnik si kupi sedaj tuintam kak sodček vina, da ga izpije po večerih v krogu svojih domačih in prijateljev; davka mu sedaj ni treba plačati. Ako bi se pa predloga o vinskem davku v državnem zboru sprejela, moral bo plačati davek.— Pač bo si potem marsikateri premislil, si vino kupiti. Še celo zastonj ga ne bo hotel vzeti, ker tudi od podarjenega vina bi moral plačati davek.
Iz navedenega je posneti, da namerava država raztegniti davek na vse sloje, na vsako množino vina in na vsak prehod vina iz kleti v promet, naj se se zgodi tak prehod vsled kupčije, daritve ali iz kakega drugega naslova. —
Da pomeni tako razširjenje davčne dolžnosti za vinsko kupčijo in za vinsko produkcijo najhujši udarec, pač ni treba posebej povdarjati. — Sicer še pa izgovorim o tem besedo proti koncu članka.
Dalje sledi.
Usoda našega delavca v Nemčiji.
Vsako leto se izseli na tisoče čvrstih ljudij od nas na Nemško v tovarne. Tam jih izrabljajo, dokler so zdravi. Tudi za slučaj onemoglosti morajo delavci vplačevati, da bi dobili v tem slučaju redno podporo. Kako se pa godi revežu delavcu, če zboli, kaže slučaj rudarja Franca Kapla iz občine Kalobje pri Celju. Ko je leta 1908 v Holthausenu pri Bochu-mu zbolel na sušici, so mu 18. septembra priznali pokojnino vsled onemoglosti v znesku 14 mark 60 pfenigov na mesec. Pa še ta malenkost se je Nemcem zdela preveč. Kraljevski deželni svetovalec v Dortmundu j e 22. julija 1909 naznanil bolnemu Kaplu, da bode se ga z rodbino vred na stroške društva ubogih v Holthausenu odpravilo v domovino. Revež Kapel, ki je celo življenje plačeval v blagajno za preskrbo onemoglih, hotel je izposlo-vati odpravnino glede pokojnine. Ta bi se mu bila morala plačati po zakonu v trikratnem letnem znesku. Rudarsko društvo v Bochumu je to z dopisom 19. 5.1909 pripoznalo, toda odlašalo se je z iz. govorom, da še vsi pogoji niso izpolneni. Očividno so čakali, da bode Kapel prej odgnan čez mejo, da ne bode treba plačati odpravnine. Revež Kapel se je obrnil na avstro-ogerski konzulat v Kolinu. Ta je, mesto da bi pomagal, z dopisom 8. februarja 1909 odgovoril, da se ne da nič ukreniti, kajti Kapel je nemški državi vsled revščine nadležen postal. Odpravnino pa itak še iz domovine lahko tirja. Letos meseca januarja so bolnega Kapla res potisnili z rodbino vred čez mejo. Sprejeti ga je morala občina Kalobje, od koder je odpotoval pred 30 leti zdrav in čvrst v Nemčijo. Pohištvo, kar ga je imel, so mu poslali po povzetju. Moral si je revež Kapel izposoditi pri dobrih ljudeh znesek 80 K, da je dobil od železnice izročene svoje cunje. Zdaj je po svojem ubožnem zastopniku pisal iz Celja y Nemčijo, naj mu te stroške društvo ubogih v Holthausenu povrne, ker je deželni svetovalec v Dortmundu obljubil, da se pošlje Kapel na stroške tega društva v domovino. Toda 22. februarja odgovarja uradnik v Sodingenu, da je občina Holthausen potisnila Kapla itak že na svoje stroške do avstrijske meje, kar je stala voznina od Heba do Kalobja, tega Nemci ne plačajo. Tudi za nadaljnje izplačevanje pokojnine ali vsaj odpravnine je dal Kapel prositi, saj mu je konzulat zatrdil, da to lahko stori tudi iz domovine. Toda rudarsko društvo v Bochumu piše 2. sušca, da tako dolgo nič ne plača, dokler Kapel ne izkaže, da ima v Nemčiji redno bivališče. Tako se dela z ubogim slovenskim delavcem, ki je porabil vse svoje moči v službi nemških kapitalistov.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponove.
»Narodni Dnevnik"
velja za avstro-ogrske dežele:
celoletno.....K 25 -
polletno......- 12*50
četrtletno...... 630
mesečno ..... „ 210
Za Nemčijo
celoletno.....K 28"—
Za vae druge dežele K 30*—.
Naročnina se pošilja naprej. Upravništvo »Narodnega Dnevnika".
Politična kronika.
a Prihodnji teden v parlamentu. Ta teden pride na vrsto prvo čitanje davčnih predlog, za katere se vse stranke naravno v visoki meri in-teresirajo in vsled katerih bode došlo do obširnih debat. Vse stranke in klubi že marljivo študirajo nove davčne predloge. Glede vinskega davka bode imela vlada težko stališče, ker je že danes skoraj gotovo, da se bodo združili vsi kmečki poslanci proti njemu. Poleg vsebine se nahajajo kot vzroki za odklonitev ogrska konkurenca, trtna uš, col-ninska politika našega „ljubega" zaveznika, Nemčije, in konkurenca Italije. — Ta teden bo tudi že kaj slišati, kako bo s preosnovo ministerstva. Poročali smo že, da se prične Bienerth pogajati glede preosnove kabineta. Kakor se zatrjuje iz krščanskosocij. krogov, misli Bienertb, da vodi pot do preosnove preko Prage: začela se bodo torej znana, neplodna nemško-češka pogajanja, ki drže Bienertha in njegov slavofobski kabinet na površju.
a Prepiri in tepež v italjanski državni zbornici.
V Rimu so že dolgo časa sumili, da opravlja neka Nemka pl. Siemensova, dama ki je igrala znatno vlogo v najodličnejši družbi, vohunske posle za Nemčiji. V drž. zbornici je vsled tega interpe-liral poslanec Chiesa, kako si je tolmačiti njem zveze z generalom Cossatijem. Ker predsednik ni hotel vzeti te interpelacije na znanje, je došlo t zbornici do strašne burje. Mnogi poslanci so kričali predsedniku in pa članu vlade, generalu Pru-dentiju: Branite vohune! Sramujte se! Branite raje dostojnost zemlje! Operetni generali! Predsednik je proglasil, da parlament ne more biti sodišče morale. Na to Chiesa: Ne gre za nravnost, gre za najvišje interese zemlje! Predsednik mu- je vzel besedo. Ker je Chiesa tudi v svojem govoru posmehl ivo omenil vojvodinjo Litty iz Milana, mu je dal njen sinovec Morando tako zaušnico, da mu je lice popolnoma oteklo. Chiesa mu seveda ni ostal te ljubeznjivosti dolžan in ga je še povrh pozval na dvoboj. Tudi general Prudenti je pozval Chiesa na dvoboj.
v Balkanske zadeve. V očividno inspiriranem članku piše ofižijozni petrograjski list „Novoje Vremja" o nevarnem poostrenju bulga.-sko turškega konflikta in pravi, da sta tega kriva oba dela. N. V. očita bulgarskemu časopisju, da hujska in vzbuja sem, da tiči za tem hujskanjem Rusija; nekorektno je bilo tudi, da so priobčili petrograjski listi nepremišljene in izzivajoče izjave Malinova in Pa-prikova in izreka svoje obžalovanje, da jih nista preklicala. Treba je Bulgariji sedaj skrajne rezerve, kajti izid eventnelne vojne je zelo negotov. — Ostavko je podal srbski vojni minister Marinovič, ker ministerski svet v posvetovanju o proračunu
ni hotel ugoditi vsem njegovim — željam glede izdatkov za armado. Tudi v Sofiji izbruhne baje ministerska kriza.
Slovenke! Slovenci I
Vabim Vas na shod, ki ga sklicujem dne 13. sušca 1910 ob 10. uri dopoldne v ljubljanski mestni dom.
Izpričajo naj govorniki iz Prlmorja, Štajerske in Koroške, kaj in koliko je udejstvila. za obmejne Slovenee družba „sv. Cirila in Metoda."
Zavedni Slovenci in Slovenke, Ti pa pri-hitite, da v mogočnem številu manlfestujete za našo družbo v trenotku, ko je narodna nevarnost za našo deco največja ln v trenotku, ko se kaže najnevarnejši sovražnik, lastni brat!
V Ljubljani, dne 7. sušca 1910.
Luka Svetcc, m. p., sklicatelj.
Dnevna kronika.
v Cirilica zopet v veljavi. Nova hrvatska vlada je razveljavila vse Rauchove naredbe glede odprave oziroma omejitve poučevanja cirilice v šolah.
v Peary namerava 1. 1912. zopet prirediti eks-pedicijo na severni tečaj in povabiti 15 vseuči-liščnih profesorjev iz Evrope in Amerike, da se ekspedicije udelfeže.
a V Genovi je umrl avstrijski generalni konzul grof Khevenhiiller-Metsch.
a Hofrichter — Marjanovič Včerajšnji listi poročajo, da v Osjeku (in ne v Zagrebu, kakor smo pomotoma poročali!) aretirana Marjanovič ni v nobeni zvezi s pošiljatvo cijankalija štabnim častnikom na Dunaju, oziroma s Hofrichterjevo afero. Marjanovičevo še vedno zaslišujejo.
a Ožja volitev na Češkem. Ožja volitev med agrarcem Mašato in soc. demokratom Bruho se vrši 10. t. m. Socijaldemokratično vodstvo je izdalo oklic, da se stranka ožje volitve ne udeleži, s čemur je izvolitev agrarca sigurna.
a Na drugi miljon češke šolske matice je do
4. t. m. bilo nabranih 13.202 K 36 vin.f
a Za predsednika Brazilije je izvoljen maršal Hermes da Fonseca z 270.637 glasovi proti Rny Barbosi, ki je dobil 132.000 glasov.
Društvo slovanskih zdravnikov in lekarnarjev za izdelovanje hranilnih izdelkov za otroke in bolnike v Pragi ie imelo te dni pod predsedništvom MUDr. Vratislava Kučera svoj občni zbor v sejni dvorani trgovske komore. Iz tajniškega poročila MUDr. Antona Merhauta je razvidno, da je misel, združiti slovanske faktorje, ki se pečajo s tako važno stvarjo, kakor je izdelovanje otroške moke in mleka, kakor tudi drugih izdelkov za bolnike, padla na rodovitna tla, kajti podjetje stoji že na varnih nogah in pripravljalna dela spejo v hitrem tempu k cilju. Treba je opozoriti, da je v društvu združena večina slovanskih narodnosti, kar je bila in je temeljna misel celega podjetja, tako da je zdaj že mogoče brez obotavljanja realizovati svoje lastno društveno delovanje. Društvo šteje 140 članov s 460 deleži,'ki obstojajo iz prvih reprezentantov udeleženih slovanskih narodnosti, kajti člani so številni poslanci češki, poljski, slovenski in hrvat^i zraven prvih zdravnikov in lekarnarjev. Poljaki s knezom Zdislavom Lubomirskim na čelu zavzemajo v društvu zraven Čehov prvo mesto. Tudi Slovenci s svojim Hribarjem in dvornim svetnikom dr. Plojem so zraven Hrvatov in Srbov številno zastopani. Delovanje se začne z izdelovanjem otročje moke in mleka v zavodu dr. Merhauta v Hlubočepih, ki je bil že pripravljen in dopoljnjen tako, da odgovarja najstrožjim higijeničnim zahtevam, kar se tiče hranjenja otrok in bolnikov. Z zavodom v zvezi bo vzoren kravji hlev, v katerem se bodo gojile krave znjam-čeno proste tuberkuloze pod stalnim zdravniškim nadzorstvom M. U. dr. Kašparka, načelnika živino-zdravniškega zavoda češke univerze in poljedelskega oddelka češke tehnike v Pragi. S tem je dano polno jamstvo za dobavljanje popolnoma zdravega mleka, kar je temeljni steber izdelovanja hranil za otroke in bolnike. Kravji hlev zida stavbena pisarna A. Šimka na Smihovu. Ko so bila prečitana poročila blagajniško Mg. Ph. Karla Vsetečka in pregledniško ravnatelja A. Hraba, so bili odobreni stroški za pripravljalna dela in ravnateljstvu enoglasno dan abso-lutorij. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni v ravnateljstvo: M. U. dr. Otokar Zahorsky, M. U. dr. Merhaut, M. U. dr. St. Štola, Mg. Ph. Josef Kubec, Mg. Ph. Karel Vsetečka. Namestniki: M. U. dr. dr. J. Ipser, Mg. Ph. Anton Vlasak in Ubald pl. Trnkoczy, lekarnar v Ljubljani. V nadzorništvo: M. U. dr. Vra-tislav Kučera, J. U. dr. Josef Tykač, Mg. Ph. Ivan Štekl, šolski ravnatelj Alojz Hraba in ravnatelj trg. gremija Peter Perman. Za namestnike: M. U. dr. Vlad. 2ydlowicz v Krakovu, Mg. Ph. Kaz. Venda, lekarnar v Varšavi in prof. Vaclav Vrzan.
d Masaryk. Danes je 60 let, kar se je porodil na Moravskem kot sin revne rodbine največji sodobni češki učenjak dr. T. G. Masaryk. L. 1876. je bil na dunajski univerzi promoviran za dok-
torja filozofije, 1. 1878. se je tam habilitiral za
docenta, 1. 1882. pa je prišel na praško univerzo,
kjer plodonosno deluje še danes. Vzgojil je že celo generacijo inteligence med Čehi in tudi velik del slovenske inteligence, ki stoji že v ospredju javnega življenja, nosi žig njegovih idej v svojem svetovnem prepričanju. Cilj in geslo njegovega življenja je bilo: resnica. To je- iskal in tej posvetil vse svoje umstveno delo. Njegovi nauki in njegovo življenje so uerazdružna celota: vedno je stal kakor skala v boju za svoje nazore, vedno brez ozira na levo in desno, smrtni sovražnik vsakega kompromisa. Ustvaril je Čehom svetovni nazor, ustvaril pravi pojem o narodnostnem vprašanju, pravi pojem politike kot vede. Od 1. 1882. naprej se je začel posvečati tudi javnemu življenju, ustvaril je strnjo realnega mišljenja v politiki in navstali so takozvani realisti, ki so se pozneje združili v enotno češko napredno stranko. Njegove ideje so prodrle tudi v druge slovenske narode in v duhu njegovih idej je osnovana na pr. na Hrvatskem »hrvatska ljudska napredna" in »srbska samostaJna stranka", v duhu njegovih idej deluje tudi naša narodna stranka. Njegovo geslo je bilo vedno : razumna in poštena politika.
Kako silen zagovornik resnice in pravice je Masaryk, je pokazal baš v novejšem času v srbskem veleizdajskem in pa v Friedjungovem procesu, ko je na podlagi neovrženih dejstev dokazal, da sta oba procesa bila le plod intrig baron Aehrenthala in njegovih špijonov in ko je sam aktivno posegel v razvoj obeh procesov, da pripomore pravici do zmage.
Imponirati mora vsakomur in tudi najhujšemu nasprotniku njegova neumorna premišljena delavnost, skladnost njegovega življenja z njegovimi nauki, njegova še danes mladeniška navdušenost za končno zmago resnice in globokost njegovega mišljenja. Ako bi hoteli pravilno in pravično oceniti, kaj pomeni Masaryk za češko in slovansko kulturo ter splošno za človeštvo, morali bi pisati cele knjige. Na eno ali drugo stran njegovega značaja se še povrnemo. Danes ob slavlju njegove šestdesetletnice se pridružujemo vsem njegovim slavilcem tudi mi z iskreno željo, naj bi ostal veliki Masaryk še dolgo v duševni in telesni svežosti ohranjen napredku in razvoju češkega naroda in vsega Slovanstva!
Štajerske novice.
a Nemški klerikalci in slučaj Schmoranzer.
Nemški klerikalni listi ostro obsojajo nacijonalno gonjo proti Schmoranzerju in pravijo, ,.da se ne da tu nič več doseči". Naravno: ako se uresniči vest, da pride na Sch. sedanje mesto Nemec, nam je Slovencem s tem že itak zadana več ko dovolj težka rana in je za enkrat po mnenju nemških klerikalcev zadosti. Opozarjamo še enkrat slov. merodajne kroge na to zadevo.
d Iz devete dežele dr. Jančiča. V kratkem bodemo imeli Slovenci cerkveno državo. Cerkev bode lastnica vsega premoženja, mi kristjani pa bomo dobivali kot južino in večerjo, kar bode duhovnikom in fratrom preostajalo: V Št. Petru v Savinski dolini se že začenja. Umrla je pred kratkim brez otrok samica Škorjanec. Bratu iu sestram je sporočila svoje premoženje v vrednosti nad 10.000 K. Toda dr. Jančič, slavni župnik šentpeterske devete dežele, je tri dni pred smrtjo samice Škorjanec govoril z njenim bratom in ga vprašal, kako se sestri godi. Dobil je odgovor, da je že slaba, da nikogar več ne pozna. Koj nato je hitel dr. Jančič nesrečnico »tolažit", rekoč, brat vas ima za znorelo, da se vam meša. Vsa užaljena se je dala smrtnobolua žena premotiti ter je takoj prodala posestvo in hranilno knjižico čez 10.000 K, ktero je dobila kot kupnino, podarila poglavarju devete dežele župniku dr. Jančiču. Bratu je zapisala dosmrtni prevžitek vinogradov pri Sevnici, ki pripadejo po smrti — cerkvi. Razume se, da brat zdaj hudo preklinja. Pred kratkim je zvabil dr. Jančič tudi nekemu možu na smrtni postelji knjižico čez 700 K, ki je bila namenjena ubožnim sorodnikom. Toda vsi se ne udajo. Ženica, kateri je pred kratkim dr. Jančič naznanil podoben obisk, mu je poslala pošto, da takih visokih obiskov ni vajena, naj jo pusti pri miru. Mnogo vina bode se dalo kupiti za onih 10.000 kron, če bo treba spet Terglava ali kakega drugega bedastega kandidata poslancem izvoliti. Zdaj zlata doba Šentpetranom pride!
a Smrtna kosa. Umrla je nocojlv Celju šolska sestra Marija Damjana Cikolnii, rojena 20. okt. 1886 v Šmartnem pri Velikovcu. Pogreb bo jutri (v torek) ob 3. uri popoldne iz bolnišnice na okoliško pokopališče. — Umrla je danes zjutraj ob 8. uri 18 letna gospdč. Marcelina Ropaš, iz dobro znane narodne obitelji v Celju. Pogreb bo v sredo ob 3. uri popoldne.
d V pokoj je stopil župnik v Bučah Janez Stajnko in sicer na lastno prošnjo.
v V odgovor „SIovenčevi" ClrJlmetodariji je daroval g. Anton Mahen za CMD eno krone, mali Mirko Hočevar je pa med gosti pri g. A. Fazarincu na Ostrožnem nabral K 10.25. šV gostilni »Skalna klet" se je nabralo včeraj 2 K.
a Cigani se klatijo po celjski okolici«!" večjem številu. "Ženske beračijo po gostilnah in po privatnih hišah. Poklicani činitelji nas naj rešijo te nadloge.
Roparski napad nemčurjev v Štorah na piriie Slovence — in na vlak! Ko se je vračal včeraj celjski »Sokol« iz Št. Jurja ob j. ž. nazaj v Celje, pričakovala je na postaji v Štorah pijana štorjanska dru-hal nemčurska vlak ter pozdravila Slovenče s hu-ronskim kričanjem in žvižganjem. Izzivala je zunaj na postaji na progi stoječ Slovence, ki so pa ohranili mirno kri. Baš to je pa roparsko druhal razjezilo, do besnosti in v svoji podivjanosti zagnali so se proti vlaku in vozu, v katerem so sedeli Slovenci. Razbijali so s palicami po vozu in komaj se je začel vlak premikati, segli — up kamenju ter bombardirali vlak. Pred očmi službujočega uradnika ter drugih uslužbencev je ta druhal poškodovala tujo lastnino ter se nemoteno valila po peronu in progi postaje v Štorah, sploh počenjala kar je hotela. Zgodila bi se lahko strašna nesreča, ko bi kamenje koga zadelo. K sreči pa je le eden kamen priletel skozi okno ter lahko ranil nekega Sokola. Ta roparski napad zopet jasno dokazuje podivjanost nemčurjev v Štorah — ob jednem pa tudi razburja vso celjsko slovensko javnost. Zahtevamo od g. drž. pravdnika Bayerja kakor tudi od ravnateljstva južne železnice strogo preiskavo. Storilce bodo v majhnih Štorah hitro in lahko našli — samo če se bode energično postopalo.
d V drugi plačilni razred je pomaknil dež. šolski svet ljudsko šolo v Št. Jurju ob Taboru.
d Tele s pasjo glavo. V mariborski mestni klavnici so zaklali zaduji petek tele, ki je bilo pač redka abnormiteta. Bilo je 5 tednov staro in je imelo glavo tako zraščeno, da je bila na las podobna pasji (od buldoga). Vsled čudno vzra-ščene glave je bila tudi prehramba zelo težka in je žival v rasti zelo zaostala. Tele so pripeljali iz Slovenskih goric.
a V Ptuju je nocoj skočila s tira lokomotiva pri ranžiraiiju vlakov. Delavci so deiali štiri ure, da so zopet spraznili progo in omogočili potnikom nadaljevanje vožnje na Pragersko.
a Iz Podsrede. G. učitelju Tičarju ni bil ukraden denar, temveč ga je on izgubil. Našlo ga je neko dekle iz Kozjega, katero ga pa ni oddalo, temveč ga nekaj izdalo za obleko in blago, ostalo pa s svojim ljubčkom v gostilni zapravilo. Dekle je že pod ključem.
d Sestanek posavskih sokoiskih društev se je vršil včeraj v Krškem. Predmet sestanka je bila ustanovitev posavske sokolske župe in pogovor o letošnjih skupnih izletih. Zborovanje pa ni imelo zaželjenega uspeha, baje zaradi nekega čudnega stališča »Krškega Sokola". Ker nas stvar zanima, pričakujemo o tem natančnejšega poročila d Iz Št. Pavla pri Preboldu. V tukajšnj predilnici so 1, t. m. nastopili vsi delavci stavko radi preslabega plačila. Do danes še niso pričeli delati. Sliši se, da so stavkajoči delavci dobro organizirani, ter da so tudi na več tedensko stavko pripravljeni, če se ne ugodi njihovim pravičnim zahtevam.
d V Rečici ob Savinji je imela požarna bramba dne 6. prosinca 1910 svoj občni zbor. Ob tej priliki je volilo društvo g. Aut. Turnšeka v Nazarjih svojim častnim članom. Gosp. Turnšek, ki je mnogo let ud tega društva, si je stekel za njega mnogo zaslug in žrtvoval s podporami za njega povzdigo iu napredek že lepo svotico. Dostavila se mu je krasno izdelaua diploma v vedni spomin, ob koje izročitvi ga je načelnik požarne brambe, gosp. Zdravko Deleja, v navdušenih in ognjevitih besedah srčno zahvalil želeč mu čilosti in kreposti, da zamore še mnogo let vztrajati v delovanju za blag namen: Bližnjemu na pomoči d Zahvala. Podpisano vodstvo prostovoljne požarne brambe v Rečici ob Savinji se tem potom »Južnoštajerski hranilnici" v Celju najtopleje zahvaljuje za lep dar v znesku 500 K kot prispevek v svrho nabave parne brizgalne. V Rečici, dne 6. snšca 1910. Zdravko Deleja, načelnik, Fran Štiglic, podnačelnik, Fran Horvat, tajnik. Josip Štiglic, blagajnik.
d Za Družbo sv. Cirila in Metoda so nabrali vrli učenci in učenke II. razr. lj. šole v Gofnjem-gradu v 2 mescih nad 4000 znamk. Med pridnimi sta bila najpridnejša Drukarjeva Olga in Trobajev Tiček. Mladina, vrlo naprej!
Predsednik Južne železnice, pl. Chlumecky, misli baje po občnem zboru družbe odstopiti, naj si bo že do tedaj sanacija izvršena ali ne. Za-vzrok se navaja trudnost in želja po miru.
d Iz Trbovelj. Včeraj se je vršil pri Forteju na Vodah podučni sestanek tukajšnje krajevne organizacije Zveze slov. napr. mladine, katerega 86 je udeležilo lepo število mladeničev in deklet. Tov. Miloš Rozin je govoril o namenih Zveze slov, napr, mladine in opisal koncem svojega govora grdo klerikalno gonjo proti CMD. Tovariš urednik Lešničar iz Celja je predaval o temi: Kako si mislimo narodno vze-ojo naše mladine? Govofilo se je tudi o bodočem delu trboveljske napredne mladine. Zveza v Trbovljah lepo napreduje, krog navdušenih narodnih fantov in deklet se vidoma širi. Krepko naprej!
a Občni zbor krajevnega odbora »Narodne stranke" r Mariboru se vrši dne 15. sušca 1910 ob 8. tiri zvečer v restavraciji ,,Narodnega doma" v Mariboru po sledečem sporedu: 1. nagovor, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev novega odbora, 5. slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor.
a ,.Marburger Zeitung" glosira članek „Nar. Dnevn." o Schmoranzerjevem imenovanju na znan surov in nestrpen način čeških in slovenskih re-negatov. ki hočejo biti bolj nemški ko pravi Nemci, kateri zasruehljivo opisujejo nemškouacijonalno »razburjenje" zaradi Schmoranzerjevega imenovanja. Samo v eni točki popravimo pana J&na: poroča namreč mariborskim špisarjem, |da pripisujemo očetovstvo cele uemškonacijonalne gonje — njemu. Ne, pan J&n: vi ste samo na smešen in prostašk način celo nemškonacijonalno hinavstvo glede Schmoranzerjs, zagovarjali: več vam nismo prisodili!
a Telefonske zveze na Spod. Štajerskem. V petek se je predlagalo v plenarni seji dosego lažjih telefoničnih zvez Srednjega Štajerja z Ogrsko in Hrvaško — o Spod. Štajerju se seveda ni prav nič govorilo. Tako skrbi graška trgovsko-ohrtua zbornica za Spod. Štajer — in to v prvi vrsti za nemško nacijonalna mesta in trga!
a Begulaeija Drave. Deželni odbor je dal ustaviti regulacijska dela ob Dravi v ptujskem in mariborskem polit, okraju. Kakor se sliši iz Gradca, se ne misli popolnoma razpustiti vodstva regulacije, temveč samo skrčiti število osobja, da bod.e- ivse pripravljeno za delo, ko se bode spet pričelo. Državni poslanec dr. Ploj se je trudil doseči pri dež. odboru, da bi se regulacijska dela ne ustavila.
d Drobne noviee. 4. marca je umrla v Mariboru 81 letna sprevoduikova žena Treza Škorjanc in 93 letni vpokojeni železnični stražnik Andrej Dabnik&r. Lepa starost! — Ustanovilp se je v Maribora nemško društvo za povzdigo riboreje v Dravi in njenih dotokih. — Schulvereinova podružnica v Leiteršpergu-Krčevini ima že 150 članov. — Kap je zadela vpok. davčnega upravitelja Zigrosserja v Ljutomeru. Bil je že 87 let star. Odpravljal se je ravno s hčerjo na sprehod, ko ga je nenadoma zadela kap in se je zgrudil mrtev na tla. Zigrosser je bival 42 let t Ljutomeru ter je bil zvesta opora nemškutarjev.
Druge slov. dežele.
t-
v Klerikalna blamaža pred ljubljansko poroto. V Šmartnem pri Litiji divja hud boj med pristaši obeh slovenskih strank, odkar sta dekan in kaplan ugnezdila tam „Orla". Ob priliki neke Orlove slavnosti so hoteli klerikalni člani tamo-šnjega gasilnega društva, naj bi se društvo te slavnosti oficijelno udeležilo Društvo je imelo svojo zastavo v arhivu pevskega društva. Tri dni pred slavnostjo sta šla dekanova pristaša Med vešček in ključavničar Vrbajz k arhivarju Vozlju po ključ od arhiva, ker ga pa ni bilo doma, sta z vednostjo in ob prisotnosti župana Hostnika (ki je tndi klerikalec) s pomočjo ditrihov, k\ jih je Vrbajz nosil kar pri sebi, arhiv odprla. Vest o vlomu v ormaro se je takoj raznesla po Šmartnem in ljudstvo silno razburila. Kmalu nato-je poročal stvar tudi „Slov. Narod". Ker je „Slovenec" tajil, je — šmartinski trgovec Razboršek s podpisanim dopisom v „Sl. Nar." izjavil, da je vse res, kar je pisal prvi dopisnik in je obljubil plačilo lOOOKonemn. ki bi dokazal neresničnost teh irditev. To številko „Slovfi;-.Naroda" je z rdeče obrobljenim svojim dopisom izobesil v svojem izložuem oknu. Župan Hostnik ga je na to tožil in dne 5. marca se je razpravljala zadeva pred ljubljansko poroto. Bilo je zaslišanih polno prič. Po dolgi in burni razpravi se je stavilo na porotnike dvoje vprašanj. Na podlagi pravdoreka porotnikov je bil Razboršek preoščen in tožitelj stigmatiziran pred pošteno
javnostjo kot kriv hudodelstva vloma. Taka je danes na Slovenskem klerikalna politična marala in poštenost.
v Gospodarski napredek tržaških Slovencev Konzorcij, obstoječ iz treh tržaških denarnih zavodov, je kupil za 450000 K hotel in posestvo Gr-ljan pri miramaru od Adele vdove Feder. Hotel ima 30 sob, gospodarska poslopja, zraven je morsko kopališče in krog 1300 kvadr. sežnjev zemlje. Ustanovi se v^svrho vzdruževanja delniška družba, ki bo emitirala za sedaj delniško glavnico 1 mi-ljon kron.
v Klerikalni list ..Domoljub" v svoji štev z dne 3. tm. hvali in priporoča nemško „Kranjsko šparkaso", v kateri so gospodarji najzagriznejši nemškutarji kranjski ter psuje slovenske hranilnice, ki so v rokah slov. naprednjakov. — Brez pripombe!
v Zveza slovenskih odvetnikov ima 13. tm.
v Ljubljani občni zbor.
v Novo deželno poslopje v Ljubljani bo —
kakor ve poročati »Slovenec" — stalno na prostoru podrtega knežjega dvorca nasproti banki „ Slavi ji".
v Klerikalne železničarje poziva sobotni »Slovenec", naj oddajo pri volitvi v zavarovalnico zoper nezgode v Trstu prazne glasovnice.
v Za tržaško-kopersko škofijsko stolico je nov kandidat dr. Perathoner, nemški Tirolec, ki ne zna niti besedice hrvatski ni slovenski. Mero-dajnim krogom se ljubi torej še vedno prav nevarno eksperimentirati.
v V Trstu okraden je bil ljubljanski tovarnar Dragotin Hribar za precejšnjo svoto. Prenočeval je v hotelu »Balkan", in ker ni sobe zaklenil, se jo splazil v noči v sobo fant in mu ukradel listnico.
v Slovenci v Trstu so kupili, kakor včeraj „Jutro" poroča, v središču Trsta v okrožju kavarne Chiozza kompleks zemljišča za 3,500.000 K. (?) Včerajšnja „Edinost" še ne ve o tem nič poročati.
v Celovški „Mlr" menda nima nujnejšega dela, nego da se ob vsaki priliki obregne ob napredno slov. časopisje in C.-M drnžbo. V zadnji številki »ogorčeno" piše. da CMD pošilja na Koroško na 8 naslovov med drugimi časopisi tudi »Narodni Dnevnik" ter da hoče »okužiti naše ljudstvo". Pravi dalje, da se s takim delovanjem podirajo temelji, na katerih sloni koroško Sloven-venstvo in da „drnžba zida mostove, ki vodijo iz slov. stranke v nemškutarstvo". Ne vemo, koliko je resnice ua „Mirovi" trdit i, da Drnžba pošilja dotične časopise' na Koroško. Nam o tem ni nič znanega. Vemo samoto, daje od »Mira" priprosto lopovstvo, ako svojim vernim ovčicam dokazuje, da čitanje našega lista, ki stoji v narodnih bojih vedno v prvih vrstah, vodi v nemškutarijo. Gospode pri »Miru" bi prijazno opozorili, naj nas s takim sprostaštvom pustijo na miru, kakor mi njih ne motimo v njihovem »narodnem" delu, ker bomo sicer primoraui po vednih izzivih vračati gospodom šilo za ognilo, — in naj bodo prepričani, da jim to ne bo prijetno. Ne izzivamo, pa se tudi izzivati ne damo.
v Ljubezenska drama. Trgovski pomočnik Lazar Alabič v Trsta seje pred leti ločil od svoje ljubice Fride Weidling, ker mu ni bila zvesta. — Pred kratkim se je zaročil z nekim mladim dekletom. Weidling, ki je bila v Beljakn, je to izvedela in pohitela v Trst, da bi dekle od Alabiča odgovorila. Alabič je to zvedel, šel v njeno stanovanje ter trikrat nanjo ustrelil. Nato je hotel ustreliti še sebe, a je policija to preprečila. Wei-dlingova ni težko ranjena.
Obrambni vestnik.
v »Slovenčeva" Cirilmetodarija je užalila globoko plemenitega prijatelja družbe sv. Cirila in Metoda in velikega slovenskega rodoljuba, umrlega pa nesmrtnega g. Kotnika. Kar je storil blagopo-kojnik v danih razmerah v visoki meri, v tem se ga posnema po celi Sloveniji v primeri z danimi razmerami. »Učit. društvo za goriški okraj" je postavilo eu kamen v slov. obrambno trdnjavo. Iz Ptuja prideta dva kamna in sicer iz rodoljubnih rok g. Miha Brenčiča, veleposestnika v Rogoznici. in od g. dr. Tomaža Horvata in gospe soproge. — Podružnica v Ptuju je izrekla soglasno protest; Udeleženci občnega zbora Ciril-Metodove moške podružnice v Ptuju najodločneje protestirajo proti hudobnim napadom na prepotrebno družbo in pošiljajo družbi v izraz tega protesta 50 K. — Dunajski slov. tehniki so se prijavili k obrambenem skladu kot odgovor na znano »Cirilmetodarijo"; poslali so prvi obrok 50 K. — Krožek magistrat-nih uradnikov ljubljanskih je vplačal dvoje po-
kroviteljniu po 200 K, katere so omenjeni gg. družbi izročili. — Iz Polzele se nam piše: »Silna ganjenost, velikansko veselje, vse obožava prevr-lega rodoljuba Karla Kotnika. V slehernem res slovenskem srcu vzplapolala je goreča, tiha molitev za teera največjega rodoijuba slovenskega, ki doslej nima sovrstnika sebi enakega, ter se dvignila gori k nebu zanj, ki se je ob ločitvi tako globoko spomnil naše mile družbe. Kako smo bili izradoščeni! Od ust do ust se je vedno ponavljala presrečna beseda »pol miljona!", z, neko svečanostjo se je izgovarjalo ime Karel Kotnik. V pol ure smo nabrali 32 K, nabiramo še. — V odgovor »Cirilmetodariji" pošilja dalje dar 10 K gosp. Peter Primožič v Železnikih z geslom: »Preganjan preganjanim!" V isti namen darujejo gg. Grimšič, Križan, Perjevič, Cimperšek in Sne po 1 krono, skupaj 5 K. »Kot odmev na »Ciriimetodarijo" so darovali čitalničarji na Vinici 10 K; ravnoepko je poslal dr. Ernest, Rekar, Trst 21 K, ki jih je nabral na rednem občnem zboru »Primorske sokolske župe v Gorici". — Hvala, iskrena hvala za darove, — hvala, iskrena hvala za tako prisrčne izraze simpatij napram naši zlati družbi!
v Kot odmev na Cirilmetodarijo nabral je med čitalničarji na Vinici g. Rud. Mikulič 10 K 27 v. Odvetniški uradnik J. Petan pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je poslal družbi 22 K v odgovor Cirilmetodariji; nabral je vsoto med zavednimi Slovenci. Med rodoljubi v Kozjem je nabral 9 K g. Ljudevic Ulčar. učitelj v Kozjem. — Udeležnici pogreba Kotnikovega so zložili v gostilni pri .Lipi' v Ljubljani K 6. G. Mirko Gruden v Sarajevem je poslal namesto venca na grob velikega rodoljuba K. Kotnika 20 K. Hvala srčna!
Za Ciril-Metodov obrambeui sklad so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 581. Andrej Jurtela, prof. Moskva (plačal 200 K), 582. Posojilnica v Vojniku (plačala 40 K); 583. Iva Sa-badin, učiteljica v Trstu; 584. Dunajski slovenski tehniki (plačali 50 K); 585. Trž <ško kolesarsko društvo Balkan (50 K takoj); 586. Brenčič Mih., veleposestnik v Rogoznici (plačal 200 K); 587. Dr. Tomaž in Vida Horvat — odvetnik v Ptuju (plačal 200 K); 588. Učiteljsko društvo za goriški okra i (plačalo 50 K); 589. Bivši slovenski napredni prostovoljci pri 27. pešpolku v Ljubljani leta 1908/9.; 590. Ženska podružnica v Ajdovščini (takoj 20 K); 592. Krožek uradnikov v Ajdovščini;
593.	Krožek nekadilcev v Ajdovščini (takoj 55 K);
594.	Gospa Avgusta Ropič v Ajdovščini (takoj pl. 200 K); 595. Neimenovan »Ciiilmetodar" v Ajdovščini (takoj plačal 200 K); 596. Franc Repič v Ajdovščini (takoj plačal 200 K); 597. Artur Lokar, c. kr. notar v Ajdovšeiiii (takoj plačal 200 K); 598. Ženska podružnica sv. Ciriia in Metoda v Gorici (50 K takoj); 599. Profesorski zbor II. drž. gimnazije v Ljubljani (takoj 200 K ,S1. N.'); 600. Ivan Rožman, ravnatelj Zveze slov. zadrug (takoj 40 K); 601. Prva češka zavarovalnica za življenje — gl. zastop Trst (takoj 200 K); 602. Šaleško učiteljsko društvo v Šoštanju.
a Za družbo sv. Cirila in Metoda. Ko so
doznali rodoljub? v Ajdovščini o velikanskem darilu, koje je naklonil pokojni g. K. Kotnik svojemu ljubljenemu naroda začutili so dolžnost, da se poklonijo temu največjemu dobrotnika slovenskega naroda. V počeščenje spomina na dobrotnega rodoljuba Kotnika prijavili so osem številk k obrambnemu skladu in poslali takoj K 1000.— Rodoljubi v Ajdovščini znajo ceniti zaslužne slovenske može in so dali s tem ob enem lep vzgled in privlačni poziv vsem družbenim podružnicam in sploh vsem zavednim krogom slovenskim, da počaste spomin Kotnika kar veličastneje. Hvala Vam, dragi rodoljubi!
a V odgoror na »Slovenčevo" Ciril-Metodarijo
je nabral g. L. Plavšak v Št. Jurjn ob Taboru K 50"—. katere so darovali sledeči gospodje in gospe: Ana Dimnik, Trbovlje K 1, Roz. Plavšak. Trbovlje K 2, Jože Kunej, Trbovlje K 1. Leopold Cimperšek. Trbovlje K 1, Vincenc Jager, Trbovlje K 1, dr. Žižek in žena, Trbovlje K 2, Martin Vrečko in žena, Trbovlje K 2, Marija Arzenšek, Trbovlje K 1, Marija Cimperšek. Trbovlje K l! Ruska Frankovič. Trbovlje K 1, Ivan Forte. Trbovlje K 1, Jos. Moli ml., Trbovlje K 1, Hani Sporn, Trbovlje K 1, Milko Armič, Ljubljana K 1, Franc Košir, Št. Jur ob Tab. K 1, Henrik Haber, Št. Jur ob Tab. K 1, Ivan Natek, Št. Jur ob Tab. K 1, Anton Lukman, Št. Jur ob Taboru • K 1, Valentin Južna, Št. Jur ob Tab. K 2, Roza Borin, Št. Jur ob Tab. K 1, Marija Gutsmandl, St Jar ob Tab. K 1, Jos. Kraupa, Št. Jur ob Tab. 20 vin., Antonio Roseano, Št. Jur ob Tab. 40 vin., Umbert Pittini, Št. Jur ob Tab. 40 vin., Severino Morassi, Št. Jur db Tab. 38 vin., Neimenovan, Šr. Jur ob Tab. K 6, Kari Pošebal, Št. Jur ob Tab. K 1, Franc Sternad, Št. Jur ob Tab. 50 vin., Ivan Kabale, Št. Jur ob Tab. 50 vin., Vinko Natek' Št. Jur ob Tab. K 1, Vinko Mussi, Ceplje K 1, Jernej Radišek, Št. Jur ob Tab. K 2, Neimenovan^ Št. Jur ob Tab. 40 vin., Leopold Apat. Št. Jur ob Tab. K 2, Robert Senica. Št. Jur ob T. h. K 1, Robert Plavšak, Trbovlje K 1, Ludoviit Plavšak in žena K f'22.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca februarja 1910. sleaeči promet: Dohodki: A. Redni: I. Prispevki nabiralnikov 193417 K; II. Prispevki podružnic: Kraujsko 1012 09 K, Štajersko 1063 15 K, Primorsko 647 80 K, skupaj 2723 04 K; III. Razni prispevki 6347 04 K, skupaj
11.004 25 K. — B. Iz . e d tt i dohodki: IV. Prispevki za obrambni sklad 5399'40 K, dohodkov skupaj 16.403'65 K. — Izdatki: A. Redni: 1. Plač« učiteljskemu osobju, razni računi, najemnine od šolskih prostorov itd. 11.273 04 K. — B. Izredni izdatki: 2. naložitev na glavnico, prejeti zneski za obrambni sklad od časa 26. januarja iukl. 24. februarja 1910. 5801/41 K, skupaj 17.074*42 K, torej primajkljaj 67077 K, ki se je pokril iz prebitka prejšnjega meseca.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
VELIKANSKI PROTESTNI SHOD PROTI VINSKEMU DAVKU.
(Posebno poročilo »Narodnemu Dnevniku«.)
Na Dunaju, 6. marca.
V Sofijinih dvoranah se je vršilo danes protestno zborovanje proti nameravanemu vinskemu davku; sklicalo ga je državno društvo vinorejcev v zvezi z nižjeavstrijsko kmečko zvezo. Navzočih je bilo 6—7 tisoč ljudi. Predsedoval je nižjeavstrijski deželni odbornik dr. posl. Mayer, kateri je po kratkem pozdravu mnogoštevilno zbranih vinorejcev in njihovih zastopnikov označil vinski davek, kakor ga predlaga sedaj finančni minister Bilinjski v držav, zboru, kot smrtni udarec in pogin avstrijskega vinogradništva. (Burno, dolgotrajno pritrjevanje.) Nato so govorili navzoči državni poslanci, med njimi dvorni svetnik dr. Ploj v imenu »Zveze južnih Slovanov«. Zagotovil je, da se bode trudil klub z vsemi sredstvi, da doseže padec vladnega načrta za vinski davek že v odseku in da bode agitiral tudi med drugimi poslanci za to stvar. Ta zakonski načrt ne sme na noben način postati zakon. Govorili so tudi posl. Brunner, Šiltnger, Gugenberg, dr. Korošec, Marckhl, nadalje Kodolitsch iz Radgone in Girstmayer iz Maribora in vitez Hohenblum, kateri je imenom agrarne centrale izjavil, da se vsi avstrijski agrarci izjavljajo solidarne z resolucijo. Konečno je poročal nižjeavstrijski vinarski ravnatelj Reckendorier o vladnem načrtu za vinski davek. Pojasnil je pojedine točke in dokazal, da so nekatere določbe tako goro-stasne in neumne, da jih je gotovo sestavil kak uradnik, ki nima pojma o razmerah pri vinogradnikih. Nameravani vinski davek bi s svojimi posledicami zadel le vinorejce. Izvajanja so se burno odobravala, posebno ko je referent rekel, da ta zakon ne more in ne sme stopiti v veljavo.
Presednik je prečital sledečo resolucijo: Zbrani zborovalci se z največjim ogorčenjem izrekajo proti zakonskemu načrtu glede davka na vino in zahtevajo od vlade, da ga brezpogojno umakne, ker bi ta načrt, ako postane zakon, uničil naše vinogradnike. Zbrani zborovalci pričakujejo, da bodo zastopniki vinogradniških koristi porabili vsa postavno dopustna sredstva za padec tega zakona. Zbrani zborovalci pričakujejo, da bodo agrarni zastopniki proti temu zakonu solidarno nastopili. — Resolucija se je soglasno sprejela.
STANJE DR. LUEGERJA.
Dunaj, 7. marca: Zdravniki so izdali danes zjutraj sledeči bulletin: Vročina 37.6,žila 80, delovanje srca in ledvic nespremenjeno, dihanje enakomerno, rana na hrbtu se gnoji, stanje moči nespremenjeno, senzorij čist.
Dunaj, 6. marca: O dr. Luegerjevem stanju se poroča sledeče: Danes se je županu zdatno poslabšalo. Dr. Lueger, kateri se je popolnoma posušil, je bil proti večeru čisto utrujen in izčrpan. Ledvice so vedno slabše, moči padajo. Dihanje je površno, tudi žila slabo bije. Na rotovžu so čisto potrti in vse se boji, kaj prinesejo prihodnje ure. Ako se ne bode posrečilo županu dovesti hrane, so njegove ure štete. Pred mestno hišo se nabira neprestano vse polno ljudi, kateri povprašujejo po stanju županovem.
VELIKE DEMONSTRACIJE V BERLINU.
Berlin, 7. marca: Jutranji listi poročajo, da je demonstriralo včeraj okrog tretkovskega mestnega vrta, v Thiergartenu, pred parlamentom in po ulicah nad 150 tisoč ljudi za splošno in enako volilno pravico za pruski deželni zbor. V Thiergartnu sta bila navzoča drž. posl. Ledebour in Stadthagen ter pruski dež. posl. Liebknecht. Ko je policija razganjala s sabljami demonstrante, je udaril neki policaj tudi Stadthagena s sabljo, drugi ga je pa pojezdil. Došlo je na mnogih mestih do spopadov med policijo in delavci; na jednem so policaji s sabljami ranili 10 mož na glavah in rokah. — V provinci ni došlo do spopadov.
DROBNE NOVICE.
Solun, 7. marca: Turškim vojaškim oblastim poročajo iz Razloka, da Bulgari nadaljujejo z utrjevanjem različnih važnih postojank ob meji.
Rim, 7. marca: Posl. Chiesa, kateri je stavil v drž. zbornici znano interpelacijo glede gospe Siemens, je dobil že pet pozivov na dvoboj pod težkimi pogoji.
Pariz, 7. marca: Tekom preiskave v podkupo-valni aferi dobaviteljev vojne mornarice se je pokazalo, da je več uradnikov goljufalo na ta način, da so spregledali dobaviteljem rok in zato prejemali zdatne svote.
Budimpešta, 7. marca: V steinbruchsko farno cerkev so vlcmi i tatovi m odiKs'i več zlate in srebrne posode ter mašnih oblek.
NapulJ, 7. marca: Vezuv je pričel zopet bruhati lavo in kamenje. Iz žrela se vije gost dim.
Fiiadelfija, 7. marca: Stavkujoči se hočejo zopet povrniti na delo, ako vzame družba cestnih železnic zopet vse v službo. Temu pa se družba upira. Včeraj so metali delavci in njihove žene kamenje na vozove cestne železnice in na policijo. Ta je s palicami razganjala ljudi in jih je nekaj ranila.
Dunaj, 7. marca: Cesar je danes opoldne zaprisegel novega o,gerskega naučnega ministra Zichyja.
Glasgovv, 7. marca: Na policijskem komisarijatu je neki mlad mož, katerega so privedli tje, ranil z revolverjem štiri uradnike. Potem je streljal tudi na se in se težko ranil.
Ali ste že odposlali zaostalo naročnino za „Nar. Dnevnik"; če še ne, storite to takoj. — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega novega naročnika!
Po svetu.
v Zopet razbita ladja. Iz Kapstadta poročajo, da je ob morskem obrežju v bližini Moselbaja vrglo morje mnogo razbitih delov neke ladje na suho. Med stranci se je našel tudi rešilni obroč s črko ,.W." Splošno mnenje, da so to ostanki par-oika „Warateh", ki je imel na sebi 300 potnikov, in o katerem že od 27. jul. 1909 ni ne duha ne sluha.
v Hartvvig in Vogel, znana velika tvrdka za izdelovanje čokolade in kakao-preparatov se je prelevila v delniško družbo s 6 miljoni kron glavnice. — Delnice si je razdelila rodbina lastnikov.
a Zasačeni vlomilci. Budimpeštanska policija je bila zaupno obveščena o nameravanem vlomn v poštni urad v Gjula-Fehervar. Takoj je šlo tja par detektivov in v noči od 3. na 4. t. m. so res zasačili vlomilce baš pri vrtanju blagajne. Posre: čilo se je enega ujeti, drugi so zbežali čez strehe. Sumi se, da ^ta bila udeležena tudi dva poštna uslužbenca.
a 280 bolnikov iz blaznic na Češkem je dopustil češki deželni odbor. S tem je demonstriral proti vladi, ki mu ni dovolila pobirati še nadalje doklad na pivo.
d Znani monsignor pater Drozd v Pragi, ki je opilil svatovaclavsko posojilnico za krog 7 milijonov kron in bil I. 1903. obsojen na 7 let težke ječe, je te dni zapustil kaznilnico.
d Zeta ubila. Dne 26. febr. je kočarja Jožefa Zapletala v Otročkanu na Moravskem njegova 73 letna tašča ubila s sekiro. Nato ga je vrgla v gnojnično jamo ter pri preiskavi dejala, da je prišel pijan domov, padel v jamo in utonil. Vražja ženska !
d Vojaštvo in šola. V avstrijski armadi pride pcvprečuo na vsakih 14 mož en častnik, v naših ljudskih šolah pa na enega učitelja povprečno 60 otrok. Pa saj živimo v napredni, kulturni državi!
v Žensko maščevanje. V Barceloni so našli delavci blizu morja nago moško trnplo brez glave, rok in nog in z mnogimi ranami vsled bodljajev. Našli so nedaleč proč glavo in -v neki hiši na Calle Rocer de Flor noge in roke. Som je padel slednjič na ženo umorjenega mizarja Folcha, kije živela z možem v prepiru. Svoj grozen čin je izvršila s pomočjo 3 pomočnikov svojega moža.
v Velike povodnji v Ameriki. Iz Londona poročajo dne 3. nurca: Reka Hgdson v Sev. Ameriki nevarno narašča. Mesto Novi Jork sam ni v nevarnosti, toda v Ostalih mestih in vaseh ob reki je že napravljena ogromna škoda. Naraščajo tudi njegovi dotoki in preplavljajo cele pokrajine; na tisoče ljudi je brez strehe. Ves promet je ustavljen.
v Kristjani v turški armadi. Prve dni marca so nastopali krščanski novinci službo v turški armadi. Vstopilo jih je izredno veliko število.
v 32194201 kg rib so nalovili v 1. 1909 v
Primorju in Dalmaciji.
Edini narodni Klepar
Anton ] ost
Celje, SavinsKa ulica št. 4
prevzema vsa v svojo stroko spadajoča dela in popravila ter se slavnemu p. n. občinstvu najvljudneje priporoča v mnogo« brojna naročila.	169 7-1

V Mariboru!
Poduk v glasovirju, orglanju, posvetnem in cerkvenem petju, teoriji, harmoniji itd. daje mlad izkušen kapel-nik. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod ,,Kape?nik 1910" Narodni dom, MARIBOR. ===
W M ^ W
a Amerikanski ,.kralj! Rockefeller hoče še
pred svojo smrtjo svoje bogastvo dati za blagor človeštva na razpolago in sicer za nstanovo. ki bi imela nalogo pospeševati civilizacijo in znanost v Združenih državah in lajšati človeške boli.
Dijaški kuhinji v Celju so darovali od 15. febr. do 1. marca sledeči dobrotniki: Amalija Pevec, Mozirje 2 K; Sparhakel L., Teharje, 2 K: Šah Lavro, nadučitelj, Teharje 2 K; Ant. Gnus, nadučitelj. v Dolu, 40 K; Alojzij Sagaj, kaplan pri Sv. Lovrencu na D. p. 2 K; Jos. Mihelič, naduč., 1 K; Andr. Lo-vreč, kaplan, 2 K: Miroslav Ratej, kaplan, 2 K, pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Lovro Serajnik, naduč. v. p., Konjice, 2 K; Jernej Vurkelc, župnik na Dobjem pri Planini, 10 K; Ant. Kolar. župnik v Št. Ilju pri Velenju 5 K; Ivan Hribar, kaplan, Bizeljsko, 3 K; Posojilnica v Vojniku 20 K; Ormoška posojilnica 45 K; Fran Novak, Juršinci, 50 v.; Fric Repolusk, župnik v Št. Vidu nad Valdekom, 2 K; Fran Močnik, kaplan, Sv. Tomaž pri Ormožu, 3 K; mesto venca na gomilo gospe Lucije Basničeve darovali gospe: Fani Bergmanova, Žalec, 5 K in Marija Roblek, Žalec, 5 K; Karol pl. Adamich, grajščak, Šmartin pri Šaleku, 10 K; Ana vdova Dobida, Trst, 20 K; Fran Leber, župnik v p., Polzela, 3 K; Ant. Šebat, župnik, Zusem, 5 K; ekscelenca dr. Mihael Napotnik, knezo-škof lavantinski, Maribor, 10 K; Alojzij Kreft, župnik, Ponikva, 10 K; Peter Skuhala, župnik v pok., Ljutomer, 2 K; Mara Pavlič, Tepanje pri Konjicah, 3 K; Fran Lom, župnik, Sv. Peter pri Meži, 2 K; Josip Pečnik, kaplan, Trbovlje, 5 K; Adolf Gril, kaplan, Remšnik p. Marenbergu 2 K; Fran Ozvatič, kaplan, Slov. Bistrica, 2 K; O. Škamlec, kaplan, Ljutomer, 1 K; Branko Zemljič, učitelj, Bočna, 1 K; Lovro Serajnik, nadučitelj, Prihova, 1 K; Ant. Cestnik, c. kr. profesor, Celje, 10 K. Vsem dobrotnikom iskrena zahvala!
a Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani.
Sprejme se: knjigovodji 3, kontorista 2, kontorista 2, korospondent 1, poslovodja 2, pomočnikov mešane stroke 6, pomočnika manufakturne stroke 2, pomočnika špecerijske stroke 2, pomočnika galanterijske stroke 2. blagajničarke 2, prodajalk 6, učencev 6.
Službeiščejo: knjigovodja 2, kontoristi 3, korespondent 1, poslovodja 1. potnika 2, pomočnikov mešane stroke 17, pomočnikov železninske stroke 4, pomočnikov manufakturne stroke 5, pomočnikov špecerijske stroke 8, pomočniki modne in galanterijske stroke 3, kontoristinj 7, blagajničarke 6, prodajalk 9, učenci 3.
Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli? Pri pametni glavi:
zavžij I
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
I
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2 40. „ „ 4 80.
Naslov za naročila: ,Florjan', Ljubljana.
Postavno varovano.
34
LoterijsKe številke.
Gradec, 5. marca 1910:	62, 16, 22, 79, 36.
Dunaj, „ „
10, 6, 70, 54, 79.

AdoEf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah. V zalogi ima tudi zgotovljeno obutev.