A v A V «3 M£/Yi 1/b Caata 2x8 SLOVENSKI limicsmii!!;»iiimiiiiinttnnPrešem©¥8 dražbe« J bo prejel najkasneje do 1. decembra 1954 naslednjih J pet knjig: | 1. KOLEDAR ZA LETO 1355 1 2. Povest Franceta Bevka: | TUJA KRI 2 3. Povest Olava Duuna: 2 HOJA SKOZI TEMO 4. Mladinsko povest Iva Zormana: SVOBODNI GOZDOVI 5. Poljudnoznanstveno delo: DEŽELE SVETA Letna članarina, za katero prejmejo člani gornjih pet knjig, je samo 240 din. Člani, ki prejmejo knjige po pošti, doplačajo za odpremo 20 din. Članarino lahko plačate tudi v obrokih. Ker vsi poverjeniki niso zaključili vpisovanja članov, vsak dan pa se prijavljajo še novi, tiskamo nekaj tisoč zbirk več. ZATO POHITITE Z VPISOVANJEM, ki bo zaključeno z objavo v časopisih. Opozarjamo, da bo cena zbirkam v prosti prodaji znatno višja od članarine. ZAHTEVAJTE NASE PROSPEKTE, KI SO JIH PREJELI TE DNI VSI POVERJENIKI IN KNJIGARNE IN PREKO KATERIH SE LAHKO PODROBNEJE SEZNANITE Z VSEBINO NAŠIH KNJIŽNIH IZDAJ. PREŠERNOVA DRUŽBA Za vedno nas je zapustila naša dobra teta JOSIPIHH ¥IŠINuER vdova po okrajnem zdravniku Pogreb predrage pokojnice bo v petek, 30. VII. 1954 ob 16.30 uri z Zal iz kapelice sv. Frančiška. Ljubljana, 29. julija 1954. Žalujoči ostali S SEJE SVETA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO LR SLOVENIJE Važni sklepi za zboljšanje porodniške sinžbe Razstava jataganov v Ljubljani § sejma jugoslovanske tekstilne industrije v leskovem Ostrožno «S. septembra 1954 • Ostrožno 5. septembra 1954 JOŽE STOK - KOROTAN £ß&pCotfia v nedtnf ČRNEGA DIAMANTA Konec Ob četrt čez eno uro je stražar Branko vendarle zagledal drobne lučke, ki so se po rovu bližale izhodu. Ko je spoznal svoje tovariše in zvedel, da je akcija popolnoma uspela, se je globoko oddahnil, živčna napetost pa je papustila kot odvita struna na klavirju. Sproščen kot le malokdaj se je vključil v predhodnico kolone, Ovčaka pa je potisnil med novince in ga tako mobiliziral. Naprej! Zdaj pa juriš v svobodno noč, juriš iz črne jame v zeleno prostost, juriš iz poslednje nevarnosti v partizansko prostranstvo! Branko se je približal železnim vratom in jih odklenil. Izhod iz jame je bil sedaj odprt, tod ali ni morda zunaj nemška zaseda? Ne prežijo morda nad Izhodom gobezdave nemške brzostrelke in kruti mitraljezi, ki bodo tem hrabrim borcem zapeli pesem smrti, brž ko se pojavijo iz rova. Kdo je mogel trditi, da ni nevarnosti in kdo da je? Hladnokrvni Jur, prekaljen v stoterih spopadih s sovražnikom, se ni bal nikogar in tudi smrti ne. Kot tiger se je spretno prvi pognal iz jame v noč, skočil nad izhod in legel v zaklon, da bi pred morebitnim sovražnim napadom iz zasede branil svojim borcem izhod iz jame. Oprezno je švigal z očmi po okolici ter z brzostrelko in bombo v rokah čakal, da po potrebi užge kot se spodobi. Vse tiho! Nemcev ni bilo slišati v bližini. Živo pisana kolona partizanskih diverzantov in mobiliziranih rudarjev se je izvila iz jame in tihih korakov odrinila v Boben, kamor je Zdenko poklical tudi Bojana, ki je stražil Ovčakovo ženo; zdaj je bilo na mestu vseh devet partizanov in enaintrideset rudarjev. »Postrezite nam kot se spodobi!« je velel Zdenko dvema vaščanoma. Gostilničar Rinaldi je začel točiti vino, ki bi ga sicer moral prodajati nemčur-jem na karte, sosedni mlinar Zupan pa je razdelil med osemdeset rok celo peko belega kruha. Borci, predvsem pa črni rudarji so pili sladko kapljico in Kovač Mirko — Hrastnik zadovoljno jedli kruh, kakršnega že skoraj niso poznali. Ko so se najedli in napili, so se rudarji začeli spraševati, kje bodo dobili uniforme, da se preoblečejo ... Kje neki?! Priboriti si jih bo treba od Nemcev! Še pred jutranjim svitom je partizanska kolona odrinila čez Ravne v Zgornjo Rečico na zbirno bazo Revinrske mobilizacijske čete. Z njo ni šel Jur, ki je odrinil v Savinjsko dolino na sejo Okrajnega komiteja KPS za Celje. Tam je namesto pohvale za uspešno izvršeno akcijo moral poslušati očitke, ker se je kot odgovoren partijski delavec udeležil tako nevarne diverzantske akcije. Kaj hočete, čuvanje kadrov je bilo takrat pomembno vprašanje v naši revoluciji. S četo niso odšli na pot tudi Zdenko, Dušan in Branko, ki so se vrnili na zvezo k Hrastniku, da poizvedo, kako se je končalo v jami in kaj poreko Nemci. Kako pa je bilo v Hrastniku po odhodu partizanov iz jame? Eh, kako! Do pol sedmih zjutraj v Hrastniku niso nič podrobnega zvedeli, kaj se je zgodilo v jami Ojstro. Rudarji se namreč niso upali iz jame, ker jim je Zdenko pod kaznijo zabičal, da ne sme nihče ven pred šesto uro. In ker so rudarji vedeli, da te partizanske besede niso puhle, so ubogali tudi tisti, ki so sprva nekoliko ugovarjali. Sicer pa Werkschutz komandi v Hrastniku že ob štirih zjutraj ni šlo v račun, da toliki? časa ni iz jame nobene lokomotive. Zato so napotili v rov dva rudarja, Julija Skobeta in Ignaca Vozliča, da ugotovita, zakaj ni iz jame lokomotiv s premogom. Ko sta ta dva izvidnika prehodila približno kilometer rova, sta na izogibnici naletela na razkopano progo in razbite svetilke. Nabita s strahom sta jo popihala nazaj v Hrastnik kot bi ju nesel sam vrag. »V jami je strašno razdejanje. Vse je razbito!...« sta prhala iz prsi in z velikimi očmi, polnimi strahu, plašila Nemce, ki so ju oblegali in spraševali še druge podrobnosti. Nemci so takoj alarmirali svoje posadke v Revirjih in z vseh strani zastrašili izhode iz rudnika. Ker niso mogli niSogar spraviti v jamo, so čakali, khj bo povedalo jutro. Nekaj minut po šesti uri so začeli iz jame prihajati rudarji; točno tako kot so jim naročili partizani. Zdaj se je začelo zasliševanje rudarjev. Najbolj zvedavi so bili komandant nemške posadke v Hrastniku, rudniški inšpektor Scherl in obratovodja ing. Satran. Spraševali so jih, kakšni so bili partizani, koliko jih je bilo, kako so bili oboroženi in oblečeni, kakšne so imeli svetilke in kako so postopali z njimi. Verkšuci še niso uspeli zaslišati vseh rudarjev in zvedeti za podrobnosti, ko so jih nekatere Nemcem naklonjene žene rudarjev v navalu jeze začele napadati in karati; »Kaj vraga počenjate v Hrastniku? Vas je štiristo, pa vam partizani pred nosom uničijo rudnik in poberejo naše može. Sleve šlevaste!« Nemci so se spričo teh obtožb grizli in preklinjali sami sebe. Razdraženi so se pognali v revirske hribe ter se pod Čečami udarili z Zdenkom, Brankom in Dušanom. Po majhni praski so se Nemci vrnili v dolino, partizani pa so odrinili na Kal. Rudnik ni delal v celoti do osvoboditve, kajti Nemci so uspeli obnoviti le strojnico. Premog so začeli kopati v drugi smeri, ker je jamo v globini tridesetih metrov zalila voda, ki so jo izčrpali šele po osvoboditvi. Po daljšem času, ko je bil rudnik delno obnovljen, je dajal nemški industriji le 250 ton premoga, dočim je bila prejšnja dnevna zmogljivost 450 ton. Hud udarec za Nemce in velik uspeh za partizane pa je bil tudi v moralnem pogledu. Mlajši rudarji so masovno odhajali v našo vojsko, starejši in bolehni so samoiniciativno sabotirali proizvodnjo premoga, večina ljudstva pa je simpatizirala s partizani in jih podpirala. Dopoldansko sonce je spet pokukalo izza oblakov, Zelena rast je globoko dihala in zorela v toplih žarkih in se pozibavala v lahkem vetriču, ki je pihljal iz košatih gozdov. Tedaj so se vračali iz doline v zeleno kraljestvo Mrzlice Zdenko, Dušan In Branko. Vesti iz Hrastnika so jih tako prevzele, da so ponosni na opravljeno sabotažno akcijo zaživeli v prijetnem, partizanskem zmagoslavju. Po planini je zaorila mogočna pesem... Ko je trojka prispela pod vrh Mrzlice, se je Zdenko spet umaknil v resje. Zdaj ga niso več morile skrbi, kako bi se oddolžil obljubi in maščeval Nemcem. Zdenko se je znebil tudi vseh tistih skrbi, ki so ga kot nadležne ujedavke nadlegovale ves dan in vso noč; vse dotlej, dokler zamišljena sabotažna akcija ni bila izvršena. Takrat ko je Zdenko pisal poročilo o opravljeni diverziji, je bil ob zapisani vesti, da rudnik v Hrastniku ne obratuje, prešerno vesel in zadovoljen. Ia dna srca si je zaželel srečanja s svojci. Oh, kako rad bi jim povedal, da ne dela sramote nikomur — ne družini, ne svojemu poklicu niti zasužnjenemu narodu, temveč da bije sovražnika z obemi pestmi, močno in odločno, in da ga bo skupno z drugimi borci tolkel v živo vse do konč"» zmage — do svobode,- T' ST. 178. — 30. JULIJA 1954 7 SLOVENSKI P0B0CEV1LEC ] str. 3 1 ■■ ■ ------------------------------------------------------------------ -■ . ---,------------------------------------------------------------------------------------------------------- 'ha.Če&vfefiel I ijskaštvo »7*o je bil nesrečen govor*, pravi »New York Times*, ko komentira Sing Man Rijev nastop, njegove grožnje o nasilni združitvi Koreje, njegove predloge o ustanovitvi dvemilijonske »azijske armade*, ki bi dobila ameriško orožje, letala in ladje za »protinapad na Kitajsko* in podobne rruru nevarne zamisli, ki jih je južnokorejski diktator razpredel v sredo pred ameriškim predstavniškim domom. Čeprav so — kakor pravijo poročila — člani ameriškega predstavniškega doma sprejeli vojno-bujskaški izbruh južnokorejskega diktitorja hladno, rezervirano, brez vsakega aplavdiranja, čeprav bi bilo torej moč soditi, da njegovo nevarno seme zasedaj ne more pognati, pa je vseeno jasno, da Sing Man Ri ni sam, da je za njim močna skupina, ki ji je mir v Aziji prav tako v nadlego, kakor predsedniku iz Seula. Kajti, če bi ne imel močnega zaledja, bi se »stari, sluzasti morski pes* — kakor ga je svojčas imenoval neki Anglež — ne upal vse od podpisa premirja, iz meseca v mesec, stalno netiti isker, ki bi mogle zanetiti hud požar. Najmanj pa bi se tega upal v ZDA, katerih uradna zunanja politika je v nasprotju z njegovimi izrazito vojnokujskaški-mi gesli. Tako kot drugih, je bil namen tudi zadnjega izbruha seulskega diktatorja — >otipati* azijski puls ameriške javnosti in ga izkoristiti zase. Tokrat je bil njegov govor še toliko bolj preračunan, ker je ameriška javnost 'se vedno pod vtisom uspeha ženevske konference (in ob njem delnega neuspeha Dullesove politike) in še bolj pod vtisom umetno napihnjenega, čeprav vsekakor obžalovanja vrednega zračnega incidenta nad Južnim kitajskim morjem. Zdi se, da so kljub vsemu Sing Man Ri in tisti, ki so za njim, potegnili iz njegovega govora manjši izkupiček, kakor so pričakovali. Vendar vseeno, žilavi seulski starec si iz tega ne bo delal nobenih preglavic, ampak bo doma Nadaljeval prav tako, kakor je tokrat v Ameriki nehal. Kajti že marsikateri njegov hujskaški govor so v ZDA blago imenovali »nesrečen*, že marsikatero njegovo grozečo izjavo so sprejeli »hladno*, vendar se tamkaj še nikoli ni našel nihče, ki bi njegove izjave in grožnje odločno postavil tja, kamor edino spadajo — v vojnohuj-skaiei, miru nadvse nevaren arsenal. Zato bo pač Sing Man Ri še naprej v miru razvijal svojo nevarno dejavnost, še naprej ogrožal z muko doseženi mir na Koreji in s tem v Aziji. Sue;e V sredo popoldne je bila po več tednih dvorana britanskega Spodnjega doma nabito polna. Poslanci so se zbrali, da bi poslušali poročilo zunanjega ministra Edena o sporazumu o Sueškem prekopu. Šef zunanjega ministrstva je v glavnem ponovil določila predhodnega sporazuma, ki predstavljajo kompromis med predlogi, ki sta jih pred mesecem dni dali obe strani. Po sporazumu bodo Britanci zapustili Suez v dvajsetih mesecih, vrniti se bodo smeli po predhodnem posvetovanju, če bo napadena Turčija ali kaka država — članica Arabske lige, za oporišča bo odgovorna egiptovska vlada, vzdrževale pa jih bodo zase sme egiptovske in britanske tvrdke. Sporazum bo veljat sedem let. Eden se ni preveč spuščal v razlago sporazuma, dejal je le, da je britanska vtada smatrala, da je bil sporazum nujno potreben. Ponovil je le zagotovila o nedotakljivosti izraelskih meja. S tem je predvsem hotel pomiriti tiste, ki se boje, da bi bila v primeru evakuacije britanskih čet iz Sueza arabskim državam, še posebej pa Egiptu, odprta pot za napad na Izrael. Glavno razpravo o sporazumu so britanski poslanci imeli včeraj popoldne. Že v sredo pa je prišla rta dan glavna smer, ki jo bodo verjetno zavzeli člani opozicije. Voditelj opozicije Clement Attlee je namreč vprašal, alt je predsednik vlade Winston Churchill, upoštevajoč svoje prejšnje izjave, da 'je prisotnost britanskih čet v območju Sueškega prekopa nujno .po-trebna, in upostevnfoc svoje ostre napade na laburiste, ko so le-ti predlagali evakuacijo Sueza, res odobril novi sporazum. Na to je Churchill odgovoril le, da je bil po njegovem mnenju sporazum nujno potreben. Kaže, da bodo laburisti na volitvah, ki bodo verjetno jeseni, med drugim izkoristili tudi novi sporazum za dokazovanje pravilnosti svoje politike v preteklosti. Važen činitelj pri razpravi v parlamentu pa je tudi to, da bo konservativna vlada mogla izpeljati svoj ukrep edino s pomočjo laburistov, kajti 40 konservativnih »sueskih upornikov* se jč trdno odločilo, da bodo glasovali proti njemu. LONDON, 29. Jul- (Tanjug). — S*.» in' indiiški zastopnik v OZN *- •'•nori le odpotoval dali, . v 3ombay. Ude- ležil se bo konference zastopnikov Kanade, Poljske in Indije, na ka-tjerem bodo govorili o ustavitvi sovražnosti ln premirju v Indovini Odobravanje in kritika sueškega sporazuma London, 29. jul. (Tanjug.) Britanski premier Winston Churchill je danes dopoldne predsedoval četrti zapovrstni seji vlade v tem tednu, na kateri so določili načrt za dre višnjo parlamentarno debato o anglo-egiptovskem sporazumu o Suezu. Vlada ni zaskrbljena glede stališča opozicije, ki bo v veliki večini glasovala za sporazum. Vež nasprotnikov sporazuma o Suezu }e med poslanci britanske konservativne stranke kot pa med opozicionaici — Sporazum spravljivosti in velikodušnega državništva Skupina konservativnih »upornikov« v parlamentu je sklenila, da se bo odločno uprla umiku britanskih čet iz Sueza in odrekla podporo vladi v tem vprašanju. Računajo torej, da bo v debati prišlo do razcepa v vrstah konservatine parlamentarne skupine. Tudi v Zgornjem domu so se slišali ostri protesti zaradi sporazuma z egiptovsko vlado. Večina članov Zgornjega doma vidi v sporazumu važen prispevek za pomiritev na Srednjem vzhodu, nekaj zastopnikov konservativne skupine pa je izrazilo veliko nezadovoljstvo s sklenjenim sporazumom. Lord Hankey, ravnatelj družbe za Sueški prekop, in lord Killearn, bivši britanski veleposlanik v Kairu, sta napadla sporazum z ostrimi besedami. Vendar pa so nezadovoljneži zahtevali, da se Zgornji dom ne sme izjaviti o anglo-egiptovskem sporazumu, dokler ne bodo znane vse njegove nadrobnosti. Kairo, 29. jul. (Reuter.) Danes je egiptovska vlada prepovedala manifestacije za sklenitev sporazuma o umiku britanskih čet iz Sueškega prekopa. V sporočilu, ki ga je izdalo ministrstvo za notranje zadeve, je rečeno, da sta revolucionarna vlada In ves egiptovski narod zadovoljna z zmago. Razpoloženje egiptovskega naroda je prišlo jasno do izraza v včerajšnjih manifestacijah, je rečeno v sporočilu, zato je vlada sklenila za danes prepovedati manifestacije. London, 29. jul. (Reuter.) Britanski časopisi večinoma pozdravljajo podpis sporazuma z Egiptom. »Yorkshire Post« pozdravlja sporazum ter piše: »Sporazum je dejanje velikodušnega državništva, ki bo verjetno utrdilo položaj Velike Britanije in njenih zaveznikov na Srednjem vzhodu in privedlo do popustitve napetosti.« New Delhi, 29. jul. (Tanjug.) Davišnji »Statesman« opozarja med drugim na probleme, ki se bodo pojavili kot posledica evakuacije britanskih čet iz doline Nila. Časopis meni, da je treba razumeti pod »ustalitvijo razmer na Srednjem vzhodu, razen umika tujih čet, tudi strpnost samih držav Srednjega vzhoda. To velja zlasti za Egipt in Izrael, ki bi z nerazumni mi-koraki, o katerih že odkrito govore, hudo prizadela doseženi uspeh«. Sidney, 29. jul. (AFP.) Avstral- ski minister za zunanje zadeve Casey je izjavil, da sporazuma o Suezu ne smemo imeti za zmago ene ali druge strani, pač pa za kompromis, ki se opira na obojestransko spravljivost. Casey je dejal, da Avstralija in Velika Britanija s simpatijo gledata na zahtevo Egipta po popolni suverenosti. Avstralija tudi razume neogibno stvarnost, ki je posledica zemljepisnega položaja Egipta in vojaških potreb demokratičnega sveta. New Delhi, 29. jul. (Tanjug.) V pozdravni brzojavki, ki jo je poslal sinoči predsedniku Naserju ob sklenitvi anglo-egiptov-skega sporazuma o Suezu, je predsednik indijske vlade Nehru izrazil prepričanje, da »je odstranjen še en vzrok za napetost in dana podpora stvari miru«. V čestitki britanskemu ministru je Nehru izrazil prepričanje, da se je s sporazumom odprla pot miru in napredka egiptovskega naroda. Pariz, 29. jul. (AFP.) V današnjem sporočilu ministrstva za zunanje zadeve izraža francoska vlada zadovoljstvo s sporazumom o Suezu. V sporazumu vidi važen napredek za pomirjenje na področju Sueškega prekopa, ter izraža željo, da bi prišlo do enakega popuščanja napetosti tudi na sosednih področjih. Sporočilo pripominja, da je namen obeh vlad, izražen v podpisanem sporazumu, popolnoma v skladu s smotri trojne deklaracije 25. maja 1950, ki ji ostane Francija še naprej zvesta. Francoska vlada izraža tudi zadovoljstvo, ker so v sporazumu spoštovana načela svobodne plovbe po Sueškem prekopu. Bagdad, 29. jul. (AFP.) Pomočnik iraškega ministra za zunanje zadeve je poslal danes egiptovskemu ministru za zunanje zadeve čestitke k uspešnemu zaključku pogajanj o Suezu. Abdul Mahmud je izrazil upanje, da bo sporazum dobro znamenje za Egipt in arabske države. London, 29. Jul. (r) V britanskem Spodnjem domu poteka danes razprava o sporazumu z Egiptom glede bodočnosti oporišča v coni Sueškega prekopa. Vojni minister Head je v imenu Churchilla, vodje Spodnjega doma kapetana Croockshanka, zunanjega ministra Edena in v svojem imenu predlagal resolucijo, ki zahteva odobritev glavnih točk sporazuma, parafiranega v Kairu pretekli torek. Head je dejal, da v primeru vojne Velika Britanija lahko pričakuje, da bo napadena s hidro-genskimi bombami in dragim termonuklearnim orožjem ter nadaljeval: »Ob takih pogojih bo omejena naša sposobnost za mobiliziranje, opremo, urjenje in pošiljanje čez morje velikega števila oboroženih sil. Zaradi tega smo prišli do prepričanja, da je v precejšnji meri zmanjšana verjetnost obsežnih operacij kopenskih sil na Srednjem vzhodu.« Vodja laburistične opozicije v britanskem Spodnjem domu Attlee je izjavil danes v debati o anglo-egiptcvskem sporazumu, da se v celoti strinja z evakuacijo britanskih sil iz Egipta. Kairo, 29. jul. (r) Egiptovski minister za nacionalno orientacijo Šalah Salem je Izjavil, da bo novi anglo-egiptovski sporazum privedel do politične stabilnosti na Srednjem vzhodu. Cim bo sporazum podpisan, bodo odpravljene vse omejitve britanskih sil v coni Sueškega prekopa in britanskim vojakom bo dovoljeno obiskati druge dele Egipta v civilnih oblekah. Dodal je, da klavzula sporazuma o ponovni vzpostavitvi vojaškega oporišča v primeru napada na kako arabsko državo, ne bo veljala, če ta napad izvede Izrael. Britanski veleposlanik v Kairu Ralph Stevenson je obiskal danes rgiptovskega zunanjega ministra, s katerim je razpravljal o bodoči fazi izdelave dokončnega sporazuma o oporišču v coni Sueškega prekopa. Predstavnik britanskega veleposlaništva je Izjavil, da bo podrobnosti sporazuma verjetno izdelala skupno mala skupina britanskih in egiptovskih strokovnjakov v Kairu. Zdaj le na vrsti Ciper Laburisti za samoodločba prebivalcev Cipra — Konservativni tisk opozarja, da je Ciper zadnje britansko oporišče v Vzhodnem Sredozemlju London, 29. jul. (Tanjug). Iz sence anglo-egiptovskega sporazuma o Suezu je stopil na plan Ciper kot glavno vprašanje spora med vlado in opozicijo. Odločenost britanske vlade, da po izgubi Sueza spremeni Ciper v močno vojaško oporišče, je vzbudila oster spor med konservativci in laburisti v Spodnjem domu. Protesti so se pojavili, ko je minister brez listnice za kolonialna vprašanja Hopkins poročal, da Cipru ni mogoče dati popoldne svobode glede njegove prihodnosti. Napovedal je revizijo sedanjega kolonialnega statuta otoka, dejal pa je, da vlada ne more dovoliti takih sprememb, ki bi »ovirale Veliko Britanijo v izpolnjevanju njenih strateških obveznosti v Evropi, na Sredozemlju in Srednjem vzhodu«. Spremembe v britanski vladi Sedem novih mladih ministrov London, 29. jul. (Tanjug). Z včerajšnjimi spremembami v vladi je predsednik Churchill ponudil v prvem delu rekonstrukcije mladim talentiranim ljudem konservativne »Sueški vozel je razvozlan.« — (Karikatura M. Bregar) stranke priložnost, da stopijo v ospredje politične dejavnosti. Povprečna starost sedmih oseb, ki so prišle v poštev pri obnovi, je 45 let, kar je vsekakor novost v dosedanji britanski praksi. Eden izmed novih ministrov je star 30 let. Poleg dejstva, da se je vlada pomladila z novimi močmi, opozarjajo v političnih krogih, da je prišlo do najpomembnejše spremembe v ministrstvu kolonij. Oliver Lytrleton je bil eden izmed stebrov Churchillove vlade. Pripominjajo pa, da ni treba pripisovati nobenega pomena dejstvu, da je bil novi minister za kolonije Lenox Boyd svojčas vnet zagovornik generala Franca med državljansko vojno v Španiji. Ni znano, kdaj bo Churchill izvedel drugi del obnove vlade. Minister za pravosodje Heald je tudi podal ostavko, željo, da bi se umaknila, pa sta izrazila tudi minister za delo Walter Monckton in minister za obrambo Lord Alexander. RIM, 29. Jul. (Tanjug). Italijanski general Primieri je imenovan za poveljnika kopenskih sil Atlantskega pakta v Južni Evropi namesto generala Frattinija, ki je upokojen zaradi starosti. Laburista Griffits in Bevan ter več članov laburistične parlamentarne skupine so ostro protestirali proti tej Hopkinsov) izjavi. Opozicija je v Spodnjem domu po svojih govornikih povedala, da bo stališče vlade povzročilo ogorčenje med prebivalci Cipra, ki žele združitve z Grčijo. Po besedah Bevana bodo na Cipru besede Hopkinsa razumeli kot sovražno dejanje, s katerim hočejo prebivalstvu za vedr.o zanikati pravico do samoodločbe. Lodnon, 29. jul. (Reuter). Današnji britanski časopisi izražajo različna mnenja glede britanskega stališča do Cipra. »Times« sodi, da bo Grčijo nezadovoljna z jutrišnjo debato v parlamentu in bo zahtevala od Velike Britanije, da ima na Cipru, ki bi se priključil Grčiji, samo eno oporišče. Novo ustavo, ki jo bo dobil Ciper, bo verjetno bojkotirala večina pripadnikov gibanja za združitev z Grčijo. Če bi se to zgodilo, nadaljuje »Times«, bo otok moral ■ostari pod britansko suverenostjo, temu pa bi se lahko izognili, če bi bila britanska vlada vso to vprašanje prej pretresala z grško vlado. Konservativni »Daily Mati« sodi, da je treba razumeti, da Velika Britanija mora obdržati Ciper, ker je to »naše zadnje oporišče v Vzhodnem Sredozemlju, in za vse naše prijatelje na tem področju bi bilo usodno, če bi se morali umakniti*. Po sovjetski noti o evropski varnosti London, 29. jul. (AFP). Kakor se je zvedelo iz uradnih britanskih virov, bi se morali v kratkem zbrati britanski, francoski in ameriški strokovnjaki, ki bodo proučili zadnjo sovjetsko noto o evropski varnosti in pripravili odgovor zahodnih sil. Tri zahodne vlade se o tem vprašanju in o dnevu sestanka svojih zastopnikov še niso dokončno sporazumele. Vse pa kaže, da sta francoska in ameriška vlada v načelu naklonjeni zamisli, da bi bil sestanek strokovnjakov v Londonu. Predsednik Tito Je uslišal prošnjo grškega delavca Konstantina Manolasa v atenski predmestni občini Iraklion, da bi kumoval trojčkom — hčerkam, ki so se rodile tistega dne, ko je predsednik Tito prispel na obisk v Atene. Pri krstnem obredu, ko so bile trojčke krščene na imena treh balkanskih narodov Mira, Jerina in Emina, je predsednika Tita nadomeščal jugoslovanski veleposlanik v Grčiji Radoš Jovanovič. Švicarske ure v Ameriki Carino za uvoz švicarskih ur v ZBÄ so zvišali za 50 odstotkov New York, 29. jul. (Tanjug). Petdeset odstotno zvišanje carinskih tarif na uvoz švicarskih ur v ZDA je povzročilo napete od-nošaje med Bernom in Washing-tonom. Švicarsko diplomatsko predstavništvo v ZDA je sporočilo, da ta sklep, ki ga je napovedal predsednik Eisenhower, resno ogroža celotni sistem trgovinskih zvez med tema dvema državama in krši načela ame-riško-švicarskega sporazuma, ki urejuje te zveze. Švica, ki izvaža v ZDA skoraj polovico svoj% Sestanek komisije za Indokino bo 1. avgusta New Delhi, 29. jul. (Tanjug). Uvodni sestanek komisije za Indokino in zastopnikov prizadetih držav bo v Delhiju 1. avgusta. Kakor računajo, bo sestanek začel predsednik Nehru. Ker še mnoge države niso odgovorile na povabilo Indije, računajo, da do napovedanega dne ne bodo prispeli vsi zastopniki. V tem primeru se bo konferenca vzlic temu začela. Odgovor Poljske pričakujejo danes dopoldne. proizvodnje, je zagrozila, da bo uvoz vrste predmetov, predvsem živil, ki so doslej prihajali iz ZDA, prenesla na druga tržišča. Zvišanje carinskih tarif, ki ga je Švica imenovala udarec svobodni trgovini, za katero še zavzemajo ZDA, je prišlo na zahtevo ameriških proizvajalcev. Pred 20 leti je bilo 21 odstotkov ur, prodanih v ZDA, švicarskega izvora. Do letos se je ta odstotek dvignil na 70. Nekateri ameriški proizvajalci so proti zvišanju carinskih tarif, ker sodijo, da bodo zadele tudi njihovo industrijo ur, ki mora nekatere dele, nujno potrebne za proizvodnjo, uvažati iz Švice. Drugi pa, ki izdelujejo vse dele v Ameriki, zahtevajo zaščitne carine. Vlada pojasnjuje svoje stališče s tem. da so med vojno precizni mehaniki iz industrije ur delali pri mehanizmih za tempiranje bomb, kar bo verjetno potrebno tudi v primeru nove vojne. Če bo ameriška industrija ur še naprej nazadovala, se bo, kakor trdijo vladni krogi, v ZDA zmanjšalo število delavcev, sposobnih za tako obrambno delo. Računajo, da je v ZDA takih delavcev okrog 16.000. Zapostavljanje avstrijske manjšine v Italiji Dunaj, 29. jul. (Tanjug). Kakor piše časopis »Salzburger Nachrichten«, avstrijska vlada ponovno proučuje razmere v Južni Tirolski. Zastopniki te pokrajine so poslali svojčas avstrijski vladi spomenico, v^ kateri navajajo, da je prebivalstvo Južne Tirolske, ki govori nemško, izključeno iz javne uprave, čeprav ima po pariškem sporazumu o avtonomiji te pokrajine pravico do zastopstva v upravi. V spomenici navaja tudi, da italijanske oblasti naseljujejo v Južni Tirolski prebivalce iz južnih italijanskih pokrajin. Na uradnem avstrijskem mestu izjavljajo, da se odgovorni vladni organi stalno ukvarjajo s položajem avstrijskega prebivalstva v Južni Tirolski in da vlada to vprašanje rešuje po diplomatski poti. Po italijanskih trditvah je prišlo do takega položaja, ker je med južnimi Tirolci, ki govore nemško, »premalo ljudi, ki bi bili pripravljeni stopiti v javno službo in ker vlada med njimi izrazita nenaklonjenost do upravne službe«. Avstrijski politični krogi pa poudarjajo, da italijanske oblasti mnogim južnim Tirolcem odrekajo državljanstvo, državljanom, ki so končali šole izven Italije, pa ne priznavajo fakultetnih diplom. Na natečajih za javne službe imajo po trditvi avstrijskih političnih krogov prednost Italijani. Enakopravnost in izboljšanje sedanjega položaja Popoln molk je razpredel svoje mreže okoli pogajanj za rešitev tržaškega vprašanja. Ta teden ne prebira več tržaških strun nobeden izmed Italijanskih velikih dnevnikov, ki imajo vpliv na italijansko javnost Onemel je zaenkrat celo mežnarski glas »Giornale di Trieste«. Le kom-informistična italijanska glasila uživajo v novem taktičnem nacionalističnem zanosu, ki poziva člane italijanskih levičarskih strank k obrambi »svetih meja Italije« nekje na gričih slovenskega tržaškega ozemlja. Nobene senzacionalne vesti niso motile te dni slovenskih ljudi na Tržaškem in zato je lažje sleherni kategoriji našega ljudstva na Tržaškem razmotri-vati v miru, kaj mu bo prinesla ali pa odnesla italijanska uprava, ki naj bi prišla s kompromisno rešitvijo tržaškega vprašanja v cono A. Številčno najmočnejši razred med Slovenci na Tržaškem so delavci, ki daleč presegajo po številu slovensko kmečko prebivalstvo; v tem ni nič čudnega, saj niso slovenski kmetovalci na Tržaškem niti od daleč podobni po svojih posestvih grun-tarjem v ostali Sloveniji; niso niti polgruntarji, so komaj bajtarji, kmetiči dostikrat celo le vrtičkarji. Prav iz vseh slovenskih kmečkih hiš na Tržaškem hodijo vsako jutro na delo v Trst skoro vsi člani družine; brez delavskih mezd ne bi mogla izhajati nobena izmed slovenskih kmečkih družin. V predmestjih Trsta so pa zazidave in razlastitve zemljišč že itak spremenile v mezdne delavce vse slovenske samostojne posestnike. Sedanje zapostavljanje Slovencev na Tržaškem posebno prizadeva slovenskega delavca. Starejši slovenski, delavci so še nekako zaposleni v tržaških industrijskih pomorskih podjetjih, toda zaprta so jim vrata k delom, ki se opravljajo z javnimi fondi: slovenski delavec ne dobi več zaposlitve pri številnih mestnih podjetjih tržaške mestne uprave, njega ne sprejmejo med železniške uslužbence, ceste tečejo po slovenskih tleh, toda cestarji in cestni delavca so le Italijani iz notranjosti Italije. Posebno težka je pot mladega slovenskega delavskega naraščaja, ki je skoraj ves v vrstah dvajset tisoč tržaških brezposelnih. Od nove rešitve tržaškega vprašanja ne pričakujejo slovenski delavci, da bi jim še bolj odprla vrata Avstralije, temveč terjajo jamstvo, da bo domača delovna sila prva na vrsti pri zaposlitvi in sicer brez diskriminacijske razlike pri zasebnih ali pa javnih podjetjih. Enakopravnost glede šolstva pomeni slovenskemu delavcu konkretno to, da bodo imeli slovenski starši v predmestjih in na deželi povsod možnost, dati svojim otrokom po osnovni šoli še strokovno izobrazbo v industrijskih strokovnih tečajih in šolah in da ne bo prihajal nov slovenski delavski naraščaj na delo kot cenena nekvalificirana delovna sila. Slovenski kmetje na Tržaškem so že tolikokrat povedali, kakšni so diskriminacijski žulji, k: jih žulijo, zasuli so s tolikimi spomenicami zavezniško vojaško upravo, da že vsakdo na Tržaškem ve, kako jih hočejo s starim razlastitvenim zakonom iz prejšnjega stoletja iztisniti iz njihovih kraških vasi in pognati po svetu. Skoro samo Slovenci obdelujejo direktno zemljo in vendar so v uradih, ki naj bi presojali o kmetijstvu, tuji ljudje, v organizaciji direktnih obdelovalcev pa gospoda, ki morda le ob nedeljah vidi svojo zemljo, ki leži nekje v Furlaniji. Za sedanje tržaške razmere je normalno, da slovenskim kmetom predavajo tuji ljudje v tujem jeziku, da jih zastopajo v industrijsko - trgovsko - kmetijski zbornici nekmetje Italijani. V pisani . množici najrazličnejših šol na Tržaškem nočejo oblasti ničesar slišati o ustanovitvi slovenske kmetijske šole. Potemtakem so jasne in kratke zahteve, ki jih pričakujejo slovenski kmečki ljudje od novega napovedanega stanja na Tržaškem: zakonska zaščita pred samovoljnim zavezniškim razlastitvenim ukazom in pred starim italijanskim zakonom, ki ne smeta biti več raznarodovalno orožje v rokah tujih nacionalističnih krogov. Zastopništvo slovenskega kmečkega stanu v ustanovah in upravnih telesih, ki odločajo o kmetijstvu na Tržaškem. Ni nobene nevarnosti, da bi se rak birokracije zajedel v naraščajoče vrste slovenskih intelektualcev na Tržaškem. Slovenski šolani ljudje so res v pravem smislu intelektualci: nekaj jih je našlo zaposlitev na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, nekaj na slovenski radijski postaji, redki lovijo v svobodnih poklicih redke kliente, ostali pa nosijo sramežljivo svoje diplome po ulicah in zaman trkajo na uradna vrata, da bi jih zaposlili v javnih službah. Slovenci ne smejo deliti kot sodniki pravice po sodni- jah, ne smejo potiskati naprej v občinski vpregi ogromni ti-sočglavi tržaški občinski aparat; v državnih upravnih službah pa drže popolnoma monopolne pozicije le italijanski uslužbenci iz notranjosti Italije; in še celo v maloštevilnih občinskih službah slovenskih občin drže vajeti v rokah le italijanski občinski tajniki. Pri južnotirolskem primeru se je v sporazumu med Italijo in Avstrijo izkazalo, da ni dovoljno jamstvo za zaposlitev slovenskih intelektualcev v javnih uradih le določilo o enakopravni zaposlitvi Slovencev in Italijanov v javni upravi; kajti splošni državni razpisi so tista luknja v zakonski odredbi, skozi katero postavljajo italijanske oblasti na uradniške stolice samo Italijane. Le od točno fiksiranega določila o zaposlitvi Slovencev v javnih službah sorazmerno številu slovenskega prebivalstva pričakujejo slovenski intelektualci konec dosedanjega diskriminacijskega odrivanja. Ze od mladih let, Ro prodira v dušo mladega človeka grenko spoznanje in razlikovanje o pravicah in krivicah, občutijo slo-veniskl otroci v otroških vrtcih, slovenski šolarji v osnovnih šolah, slovenski dijaki v srednjih in strokovnih šolah, da ni slovenska šola. da niso slovenski učitelji, da niso oni sami na isti enakopravni ravni z Italijani. Prav gotovo Je pot v slovenski otroški vrtec daljša od tiste v italijanski vrtec, ker so slovenski vrtci redkeje posejani od italijanskih, ker so celo izključeni iz središča mesta, ker so slovenski otroški vrtci v primerih, ko so skupaj v istih poslopjih z italijanskimi, gotovo v prvem nadstropju, italijanski pa v udobnem pritličju, ali pa slovenski vrtci v tisti ulici mestnih rajonov, kamor redko posije sonce. Ob otroških praznikih lije tok darov iz javnih fondov v italijanske otroške vrtce in padajo le redke kaplje javne, uradne dobrosrčnosti med slovenske otroke. Ista neenakopravnost raste in prerašča v nadaljnjih šolah z leti v grdo krivičnost: stare slovenske zgTatVbie in sijaj novih italijanskih šolskih poslopij. Izjema nove slovenske šole v Rojanu le potrjuje to sramotno pravilo in še to po hudi borbi celotnega slovenskega prebivalstva. Nihče ni mogel dvigniti s slovenskega šolstva pečata začasnosti, kot da bi bilo slovensko prebivalstvo začasna delavska kolonija al: pa začasna okupacijska skupnost le po naključju na tržaških tleh in ne najstarejše prebivalstvo z najdaljšo rezidenco v dolgi zgodovini tega ozemlja, od nove kompromisne rešitve pričakujejo slovenski starši in šolniki, da postavi temelje za zgradbo stalnega, enakopravnega in samostojnega slovenskega šolstva. Povojna leta so pustila Slovencem vse breme fašistične zakonodaje, omahljivost, popustljivost in začasnost zavezniških improviziranih ukazov in jim povzročila Tantalove muke z neizpolnjenim statutom Svoflmdnega tržaškega ozemlja v italijanski mirovni pogodbi. Kakršnokoli Jamstvo v medsebojnem sporazumu med Italijo in matično narodnostno državo mora prinesti Sloveagem izboljšanje ln znatno omilitev sedanjega diskriminacijskega pehanja in pritiska. r- 1 I SLOVENSKI POBOCEV&EC |gT. tm. — to. julija 1954 Kako bomo sklepali stanovanjske pogodbe v Ljubljani Popravki v točkovanju v prid slabših stanovanj — Ustanovitev informacijskega biroja pri Svetu za stanovanjske zadeve V sredo smo poročali ▼ na 11 drugi izdaji o sestanku, ki j* bil v torek popoldne na okrajnem odboru SZDL s predsedniki občin in terenskimi odbori SZDL. V zvezi z uredbo o stanovanjih In bližnjim 1. avgustom, ko se začne izvajati ta uredba na področju Ljubljane, so na tem sestanku obravnavali vsa aktualna vprašanja. Dodatno k temu naj danes omenimo, da je prišlo v že znanem odloku MLO o tarifi stanovanj do nekaterih popravkov, in sicer na opozorilo članov komisij, ki so točkovale stanovanja, in na pripombe prizadetih stanovalcev. Po enem teh popravkov se ne točkujejo zaprti hodniki in predsobe nad 20 kvadratnih metrov, prav tako pa se za dosedanjih 3 točk zmanjša znesek točk pri stanovanjih, ki nimajo pritiklin. Nekoliko više se točkujejo kopalnice, in sicer: kjer je bilo doslej 3 točk, jih bo po novem 6, namesto dosedanjih 6 jih bo 8 in namesto 8 jih bo 12. Namen teh sprememb ie. odpraviti sedaj prevelike razlike med boljšimi in slabšimi stanovanji, in to v korist slabših stanovanj. Te popravke izdelajo hišni sveti oziroma tisti, ki so pristojni za sklepanje pogodb. Pripomniti je treba, da te spremembe ne bodo vplivale na skupni znesek tarif v Ljubljani, ker se število točk ponekod res nekoliko zmanjša, se pa zato na drugi strani (kopalnice) poveča. Ker je že dosedanja praksa pokazala, da poraja življenje dan za dnem glede na novo stanovanjsko uredbo nešteto vprašanj, ki jih nikakor ni mogoče predvideti, je bil sprejet na zgoraj omenjenem sestanku SZDL sklep, da se ustanovi pri novem Svetu za stanovanjske zadeve poseben Informacijski biro, ki bo dajal strankam — te naj se obračajo nanj osebno ali pismeno — odgovore na vsa vprašanja v zvezi z nejasnostmi, do katerih bo gotovo marsikje še prišlo pri izvajanju načel družbenega upravljanja stanovanjskih hiš. Spričo dejstva, da si nekateri ljudje še vedno niso na jasnem, še naslednje: Stanovanjski urad, katerega glavna naloga je zaenkrat dodeljevanje eventualnih novih stanovanj prosilcem, obstaja še naprej in posluje v stavbi na Resljevi cesti 14a. Prav tam posluje — od pone- deljka, dne 2. avgusta dalje — nova Stanovanjska uprava za v»e »tanovanjske hiše v Ljubljani, razen za stanovanjske hiše Litostroja, ki imajo svojo stanovanjsko upravo v terenski pisarni v Ulici Djakoviča. Ta Stanovanjska uprava je tehničen organ, ki je nadrejen hišnim svetom, s katerimi rešuje tekoča vprašanja. Končno posluje še naprej v Kotnikovi ulici Uprava nepremičnin, vendar je ta uprava pristojna le še za pretežno poslovne zgradbe in zemljišča splošne družbene lastnine na področju Ljubljane. Omeniti je treba, da prejema ta uprava precej prošenj, naj še naprej upravlja to ali ono hišo, večinoma z motivacijo, da je hiša v zelo slabem stanju In da predvideni dohodki od najemnine nikakor ne bodo zadoščali za redno vzdrževanje. Takšne prošnje so seveda v nasprotju z načeli družbenega upravljanja stanovanjskih hiš, kakor so izražena v novi stanovanjski uredbi in so zato brezpredmetne. Pač pa je Mestni ljudski odbor Ljubljane že sedaj trdno odločen, da bo kar najbolj nadzoroval vzdrževanje hiš na vsem mestnem področju — bodisi takšnih, ki so v družbenem upravljanju, bodisi privatnih — in da bo v primerih zlonamernega zanemarjanja določil tudi prisilno upravo. Na kratko še o hišah, pri katerih je sporno, ali pridejo v družbeno upravljanje ali ne, ker pritožba lastnika še ni rešena. Kakor znano, je te pritožbe po prvi uredbi reševala posebna komisija odbornikov Mestnega ljudskega odbora, po novelirani uredbi pa jih rešuje državni sekretar za proračun in upravo. Zato je Mestni ljudski odbor vse še nerešene pritožbe odstopil temu državnemu sekretarju in bodo prizadeti hišni lastniki od tega organa prejeli odločbo o rešitvi. Dokler te ni hišni sveti v takih hišah ne prevzamejo hiše v upravljanje, temveč so jih dolžni do nadaljnjega upravljati hišni lastniki, in to v skladu s predpisi nove uredbe (sklenejo pogodbe s strankami, pobirajo najemnino itd.). Glede poslovnih prostorov se pravzaprav nič ne spremeni. Ce se namreč hišni upravitelj strinja s staro pogodbo, je zadeva v redu, če ne, pa lahko lokal odpove, in sicer v skladu z določili pogodbe. Tu je opaziti ponekod prizadevanje hišnih lastnikov, ki imajo v najem oddane lokale, znižati dosedanjo najemnino za lokal, da bi s tem zmanjšali plačilo prispevka v sklad za novogradnje. Jasno je, da gre v takih primerih za poskus oškodovanja skupnosti in zato je prav, če državljani — člani SZDL, gledajo na te stvari in jih preprečijo. Za člane hišnih svetov Se naslednje: položnice, ki jih potrebujejo za nakazilo najemnin, dobe v Mestni hranilnici ljubljanski. Na hrbtnih straneh teh položnic je točno navedeno, kako se najemnina razdeli ln v katere sklade gredo njeni posamezni deli. Da bi si bili naši brald v Ljubljani popolnoma na jasnem o tem, kako se sklepajo pogodbe, prinašamo besedilo odloka MLO Ljubljane o pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb v celoti. Ta odlok se glasi: C KULTURNI SAI6L1DI j PISMO IZ SKOPLJI Pred proslavo desetletnice ASNOM Odlok o pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb Lepo slavje v Železnikih Zdravnik na podeželju more biti pravi ljudski zdravnik, če zna ujeti utrip ljudske duže slediti ritmu življenja, spoznavati bolečine im težave ter neme prošnje ljudi, s katerimi in za katere živi, ki zna in je vselej pripravljen pomagati z besedo in dejanjem. To lepo in težko nalogo zdravnika vrši naša slavljenka tov. dr. Valerija Strnad že polnih 38 let. Vselej in povsod požrtvovalno in nesebično pomaga vsem, ki prihajajo k njej po nasvet ali iščejo pri njej zdravniške pomoči. Tov. dr. Valerija Strnad je študirala in promovirala v Pragi, kjer je leta 1916 tudi nastopila mesto zdravnice v bolnišnici. Od leta 1917 do 1919 je bila na Interni kliniki v Čeških Budjejovicah. Leta 1919 pa se je s češko ekipo vrnila v domovino in opravljala v Srbiji težko in požrtvovalno delo zatiranja pegov-ca, dokler ni leta 1919 odšla v Trbovlje, kjer je vršila službo revirskega zdravnika. Od leta 1921 pa neumorno in vestno službuje kot splošni zdravnik v Železnikih. V času med nar. osvobodilno borbo je bila dr. Stmadova med zavednimi Slovenci in zdravniki, ki je ranjenim borcem nudila strokovno pomoč ter jih oskrbovala z zdravili in sanitetnim materialom. Njeno požrtvovalno in nesebično delo je polna predanost veselju in tegobam delovnih ljudi, med kater mi živi ie 33 let ter jim neumorno pomaga v najtežjih in najlepših trenutkih življenja. Čeprav odhaja v pokoj, smo prepričani, da bo povsod še vedno pomagala s strokovnimi in prijateljskimi nasveti, posebno mladim zdravnikom, med ljudmi, s katerimi pa živi že tri desetletja, pa bo ostala priznana in cenjena zdravnica. Ob prisrčnem in iskrenem slavju, ki bo v soboto 31. julija v Železnikih, ko gre slavljenka v pokoj, se z najlepšimi željami in iskrenimi čestitkami pridružuje željam prebivalstva Železnikov, Selške doline in daljnih hribovskih vasi tudi Svet za ljudsko zdravstvo in soc. politiko OLO Kranj. L člen Na območju mesta Ljubljane sklepajo stanovanjske pogodbe za stanovanja v hišah, ki se vključijo v družbeno upravljanje, hišni sveti in lastniki hiš, za stanovanja v hišah, ki se ne vključijo v družbeno upravljanje, z najemniki in sostanovalci, ki na dan sklepanja stanovanjske pogodbe zadostijo pogoj etn tega odloka. 2. člen Ne more se skleniti stanovanjska pogodba po prednjem členu z najemniki in sostanovalci, ki na območju mesta Ljubljane: a) nimajo stalnega bivališča; b) nimajo naenena trajno bivati; c) ne morejo izkazat! pravice do določenega stanovanja. Stalno bivališče pod a) se izkaže s potrdilom Tajništva za notranje zadeve MLO, Ljubljana — prijavnega urada, pravico do določenega stanovanja pod c) pa 7. dosedanjo najemno pogodbo, odločbo pristojnega stanovanjskega organa, ali s kakim drugim veljavnim naslovom. 3. člen Stanovanjska pogodba za družinsko stanovanje se sklepa le z najemniki in sostanovalci, ki imajo družino. Samska oseba sklene lahko stanovanjsko pogodbo le za s2*nsko soibc', za sobo v sklepu družinskega stanovanja pa le podnajemu o pogodbo. Izjemno lahko samska oseba sklene stanovanjsko pogodbo največ za enosobno stanovanje z običajnimi pritiklinami, če ji je iz zdravstvenih ali starostnih razlogov potrebno lastno gospodinjstvo. Kot družina se smatrata tudi zakonca brez otrok in sorodniki, ki žive v skupnem gospodinjstvu. Z osebami, ki živijo v nedovoljenem razmerju (divjem zakoeiu), se ne sklene stanovanjska pogodba za družinska stanovanja. 4. člen Z najemniki, ki stanujejo v hiš-niških stanovanjih, se sklene samo začasna stanovanjska pogodba, ako je za tako hišo po veljavnih predpisih določen hišnik. Za hišniška stanovanja, v katerih stanujejo hišniki, se ne sklene stanovanjska pogodba, z njimi se sklene delovna pogodba po Čl. 4 Uredbe o plačah hišnikov, (Ur. List LRS Št. 23/124-52). Za hišnišika stanovanja se smatrajo tista stanovanja, ki se kot taka uporabljajo ali so za to določena. v primeru, da hišniško stanovanje ni določeno, a je hišniška služba določena, odloča na I. stopnji hišni svet, na II. stopnji pa svet stanovanjske skupnosti. 5. člen Z delavci Ln uslužbenci, ki stanujejo v hišah, ki so jih zgradile gospodarske organizacije, ustanove in uradi, katere hiše pa preidejo v družbeno upravljanje, se sklepajo začasne stanovanjske pogodbe, če delavci in uslužbenci na dan sklepanja pogodbe z njimi niso več v delovnem razmerju, če je delovno razmerje prestalo po njihovi krivdi ali po volji. 8. člen Z najemniki in s sostanovalci, ki stanujejo v stanovanjih, ki so jim pravnomočno odpovedana, odnosno odvzeta, se sklepajo začasne stanovanjske pogodbe. 7. člen Z lastnikom hiše, ki preide v družbeno upravljanje, se ne sklepa stanovanjska pogodba. Hišni svet pismeno uredi s takim hišnim lastnikom glede pravic in dolžnosti iz VII. poglavja uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš in drugih veljavnih predpisov. Določilo 1. odst. tega člena velja tudi za one osebej ki se z veljavno listino izkažejo, da jim pritiče pravica do brezplačnega stanovanja (užttek) 1. 8. člen Stanovanjske pogodb«, za katere pristojni organ Mestnega ljudskega otlbcra glavnega mesta Ljubljane ugotovi, da so sklenjene v nasprotju z določili tega odloka, proglasi za nične. 9. člen Stanovanjske pogodbe se sklepajo po obrazcu Državne založbe Slovenije v Ljubljani, št. 073-B-1029-54. 10. člen Za hiše, katerih vključitev v družbeno upravljanje Je sporna, sklepa stanovanjske pogodbe hišni lastnik. 11. člen Prekršek storijo in se kaznujejo z denarno kaznijo do 5000 din hišni lastnik in člani hišnega sveta, ki določijo nižjo ali višjo najemnino, ki izplačajo hišnemu lastniku višji ali nižji znesek kot ga določa v 4. In 5. čl. Odlok o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnine in skladih MLO Ljubljana. Enako se kaznujejo z denarno kaznijo do 5000 din tisti zasebni lastnik in člani hišnega sveta, ki ne odvedejo ali pa odvedejo nižji znesek ud najemnine kot Je to določeno v ft!, 7., 8., 9. ln 10. členu Odloka o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnim in skladih. MLO Ljubljana Pismo uredništvu »0 lovu na morsko gobo« V »Slovenskem poročevalcu« je bil 16. julija objavljen članek pod gornjim naslovom. Podpisal ga je Slavko Govič. Dejal sem: podpisal, ker sem ta članek napisal jaz. Slavko Govič ga je samo prepisal iz zagrebškega mesečnika »Sveopći privredni list« (J95I. leta), ga podpisal s polnim imenom in poslal Vašemu listu, ki ga je objavil v najboljši veri, da je članek izviren. Mnogokaj bi se dalo reči o mojem članku leta 1951, katerega je po štirih letih prepisal in poslal v objavo s svojim polnim imenom Slavko Govič. Toda omejil se bom samo na tole: Kadar se karkoli prepisuje, potem je temeljna dolžnost tistega, ki prepisuje, da omeni tnr, iz katerega je prepisal, ker so sicer plagiati take vrste nedovoljeni. Teh nekaj besedi nisem zapisal niti zaradi sebe, niti zaradi tega, da bi zaščitil svoje novinarsko delo, marveč zaradi ugleda uredništva »Slovenskega poročevalca«, kateremu je Slavko Govič poizkusil podtakniti nečastno dejanje, ki pa je, kot iridite, bilo hitro razkrinkano. Reka, 28. julija 1954, V. Mandekič Opomba uredništva: Objavljamo gornje pismo našega dopisnika V. M. zaradi tega, da tudi uredništvo javno obsodi nečastne metode, kakršnih se je poslužil Slavko Govič. V vsej Makedoniji so v teku priprave za proslavo desetletnice prvega zasedanja ASNOM (Antifaš, sobranja narodnog oslobodjenja Makedonije). Pred desetimi leti je bilo v prostorih romantičnoga samostana Prohora Pčinjskega — na sam Ilinden 2. avgusta 1944 — prvo zasedanje ASNOM, na katerem so bile proklamirane zgodovinske odločbe: Makedonija je bila proglašena za svobodno in ena- prihodom Turkov in propadom srbske srednjeveške države. Po teh spomenikih je bil samostan zgrajen nekako v X. stol. Dvignjen nad samim bregom nemirne reke Pčinje, ob romantični samostanski klisuri, arhitektonsko bogato okrašen s cerkvami in drugimi zgradbami, je bil Prohor Pčinjski podoben malemu mestecu, ki je s svojimi številnimi kupolami in velikimi, prostranimi prizidki privlačevalo ljudi od blizu in daleč. Stara samostanska cerkev j* imela deset raznih oddelkov, od katerih sta bila pomembna ki jih je dobival od vsepovsod, so mu to vselej omogočali. Zanimivo je, da so se našli v samostanu razni novci, vzidani v stene. Tako je najden tu kovan denar rimskega cesarja Konstantina, dalje denar Mehmeda I. Čelebija (kovan v mestu Seru 1417. leta) kot tudi denar srbskih vladarjev, carja Lazara, Konstantina Dejanoviča, Despota Stevana in drugih. Stoječ na razpotju mnogih trgovskih poti, skoraj enako oddaljen od Vranja, Kumano-va, Gnjilan, Krive Palanke in Kratova, je bil samostan Prohor Pčinjski že od starih ča- Zagrehška »Komedija« gostuje v Ljubljani Zagrebško gledališče »Komedija«, ki se je ljubljanskemu občinstvu prvič predstavilo letos spomladi, ko je gostovalo z operetnim programom v naši Operi, bo jutri zvečer spet nastopilo v Ljubljani. Tokrat ima na sporedu priljubljeno komedijo sodobnega hrvatskega avtorja Pere Budaka »Klobčič«. Predstava bo jutri v soboto ob 20.30 na vrtu Doma JLA. Z gostovanjem v Ljubljani zaključuje »Komedija« petnajstdnevno turnejo po Hrvatski in Sloveniji, na kateri je dajala predvsem brezplačne predstave za garnizone JLA. Na poti po Sloveniji je obiskala Ormož, Ptuj, Maribor, Slovensko Bistrico in Celje. O delu in pomenu tega zagrebškega gledališča smo že ob njegovem prvem gostovanju obširneje pisali. Zato le opozarjamo na predstavo, ki je nedvomno vredna ogleda. kopravno ljudsko republiko v enakopravni skupnosti bratskih jugoslovanskih narodov — Federativni demokratični Jugoslaviji. Danes, na temeljih teh zgodovinskih odločb, ki so plod naše ljudske revolucije, beleži makedonski narod ogromne rezultate v svojem materialnem in kulturnem vzponu. Desetletnica ASNOM bo proslavljena v znamenju sumiranja vseh teh rezultatov z željo, da bi se socialistična graditev nadaljevala še z večjim elanom. Pri Ljudski skupščini LR Makedonije je formiran poseben odbor za organizacijo proslave. Glavni del proslave se bo vršil v zgodovinskem samostanu Prohora Pčinjskega, kjer bo tudi zasedanje Ljudske skupščine, katerega se bodo poleg današnjih ljudskih poslancev udeležili tudi preživeli poslanci, ki so bili navzoči na prvem zasedanju 2. avgusta 1944. V okviru te proslave bo ob koncu tega meseca v Beogradu odprta razstava pod naslovom »Borba makedonskega naroda za nacionalno in socialno osvoboditev ter povojna izgradnja«. Društvo novinarjev Makedonije bo izdalo posebno publikacijo spominov na formiranje ASNOM. Izšla bo tudi knjiga člankov, objavljenih v raznih listih med NOB. Radio, tisk in časopisi so začeli objavljati razne spomine, reportaže in drugo v zvezi s to proslavo. Samostan Prohor Pčinjski leži jugovzhodno od Vranja in severovzhodno od Kuma-nova. Nahaja se v preševskem okraju, na levem bregu reke Pčinje, ob vznožju visoke Kozjak planine na meji pre-ševskega in kumanovskega okraja. Ljudsko izročilo pravi, da je ta samostan zgradil srbski car Lazar leta 1389 pred tragično kosovsko bitko. O mestu »Carica« pravi ljudsko izročilo, da je tu počival car Diogen, ko je prišel semkaj, da bi iskal boga. Na mestu »Vojvodica« so živeli carski junaki. Na Solinovici in Suhi Gori je počival in se sončil sam sveti oče... To so bajke, ki jih je ljudstvo spletlo v težkih časih turškega in ar-navtskega biča In ropa ... Pisani zgodovinski spomeniki pa nam povedo, da je bil samostan Prohor Pčinjski osnovan že mnogo prej, pred Samostan Prohor Pčinjski zlasti dva. Prvi — kapela, kjer so se hranili posmrtni ostanki svetnika, drugi — cerkev Svete Bogorodice z razkošnim prestolom za bogoslužje. Vsa cerkev je bila poslikana s freskami, ki so predstavljale najznamenitejše zografe. Tu je delal znani zograf Dičo Deba-recot, ki je med drugim napisal tudi življenjepise starih slikarjev tega samostana: Damjana Kratovskega in njegovih sinov Georgija in Teodora. Po vseh zidovih cerkve, kot tudi po kamenitih zgradbah in stenah dvorca je bilo polno staroslovanskih napisov in imen mnogih uglednih obiskovalcev in darovalcev samostana. Razen velike, glavne cerkve sta bili na samostanskem dvoru še dve cerkvici, in to cerkev sv. Arhangela Mihaila in cerkev sv. Jovana. Stari samostanski zidovi so bili zgrajeni v dve nadstropji iz klesanega kamna in so dopolnjevali monumentalnost tega redkega srednjeveškega spomenika. V teh prostorih se je razvijala nenavadno plodovita prosvetna dejavnost. Tu sta delovali poleg prepisovalne šole — katere na pergament pisane knjige predstavljajo danes veliko kulturno-zgodo-vinsko in znanstveno vrednost in redkost — še šola za zagra-fe in šola za duhovnike. Na stotine učencev teh šol je opravljalo veliko prosvetno delo v težkih časih sužnosti in preganjanj. Samostanska knjižnica je Mia prava zakladnica najredkejših knjig in rokopisov. Večkrat uničena od požarov in oplenjena od tujcev se je knjižnica polagoma obnavljala in znova napolnila s knjigami. Vse to je omogočalo ogromno bogastvo in imetje, s katerim je razpolagal samostan. Pripadala mu je vsa Kozjak planina z okoliškimi vasmi in posestvi. Samostan je imel svojo imovino tudi v Vranju, Kumanovu, Skoplju in drugih mestih. Njegov rajon za poMranje davkov se je razprostiral prav tja do Beograda in Sofije... Na svojih pohodih so osmanski osvajalci najkruteje obračunavali najprej s cerkvami in samostani. Tej usodi ni ušel niti samostan Prohor Pčinjski. Večkrat razrušen, oplenjen in požgan se je samostan vendarle vedno obnovil. Veliko ozemlje, ki mu je vladal, In bogati dohodki, sov privlačen ne le za bližnja, temveč tudi za bolj oddaljena mesta. Bil je pomembno središče, skozi katero so šle skoraj vse trgovske poti teh krajev in iz katerega so prihajali zografi in prepisovalci cerkvenih ter posvetnih knjig. V novejšem času, v letih 1854 do 1862 so bile dozidana velike zgradbe s 53 sobami in mnogimi drugimi prostori za samostanske potrebe. Tu so stanovali predvsem obrtniki. 1873. leta je samostan izprosil od skopskega paše — seveda s podkupnino — da sme v samostanskem dvoru zgradili zvonamo. Na obeh straneh širokega samostanskega dvora je bilo dvoje velikih vrat, od katerih so se ena, obrnjena proti Kumanovu, imenovala Kuma-novska porta, druga, zroča proti Vranju, pa Vranjenska porta. Ob Kumanovski perti je bil na zunanji strani velik in znamenit mlin, ki je miel z dvanajstimi kamni. Do pred konec minulega stoletja je stal ob samostanu, nad reko Pčinjo, velik kamenit most, ki ga je kot svojo zadužbino postavil Hadži Bisto Pogačarevič iz Vranja. Toda tudi mostu, kot mnogih drugih znamenitosti, danes ni več. Tu so samo še deli nekdanjih starih zgradb, ki govore o burni, težki preteklosti... Večno na straži, nepopustljiv v borbi proti tujemu nasilju in suženjstvu, je samostan Prohor Pčinjski odigral važno vlogo tudi v enem najusodnejših razdoMj življenja naših narodov — v dobi narodnoosvobodilne borbe — kot živ in aktiven udeleženec v tej gigantski borbi, ko so se spremenili njegovi starodavni hrami v skrivališča in skladišča naše vojske... V tem orlovskem gnezdu, v tem redkem kulturnem spomeniku, sa je na Ilinden 1944. leta zgodil za Makedonce najpomembnejši zgodovinski dogodek. V širokih prostorih samostana Prohora Pčinjskega je bilo prvo zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Makedonije, ki je položilo temelje naši državi, s tem da je proklamiralo voljo vsega makedonskega naroda, da živi v bratski skupnosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Iva« Točko OBfESIIlO Obveščamo vse potrošnike pogonskih goriv in maziv, da smo odprli novo nofmoderneiio servisno poslalo na Tržaški cesti - Tel. št. 20-676 za oskrbovanje motornih vozil z gorivi in mazivi Na novem servisu dobite bencin, plinsko olje ter popoln asortiman maziv, potrebnih za motorna vozila. — Ker je novi servis opremljen s modernimi napravami za oskrbovanje motornih vozil z gorivi in mazivi ter napravami za polnjenje vode v hladilnike in polnjenje gum z zrakom, boste postreženi najhitreje ln najsolidneje. — Usluge polnitve hladilnikov z vodo in gum z zrakom opravljamo našim odjemalcem brezplačno. — Servisna postaja prične obratovati v petek 30. t. m. ob 6. uri zjutraj in bo odprta vsak dan vključno nedelje in praznike od 6. do 20. ure neprekinjeno, od 20. do 6. ure pa posluje nočna služba. Priporoča se LJUBLJANA ★ Šole Mlađi gospodar, ki je po očetu prevzel kmetijo, zadružnik In vsak drug kmečki človek, ki se danes ukvarja s kmetijstvom, ne mere uspešno voditi svojega gospodarstva, če je njegovo znanje pomanjkljivo. Tako, kakor so gospodarili stoletja in stoletja na pradedje, ne more več da-ne> gospodariti sodoben gospodar, ki teži za tem, da mu njegovo polje, gozd in živina čim več donašajo. Napredek si sicer že utira pot v naše vasi, tako da med mlajšim rodom le težko najdeš človeka, ki bi se na mesto podpisa podkrižal, vendar še mnogi kmečki ljudje pri nas mislijo, da za tistega, ki obdeluje zemljo, ni treba znanja. »Saj bo za mladi kmečki rod S 'tčica 3 igrišča Pri praktičnem delu estal doma, na kmetiji pa ni treba, da bi znal kaj več, ko hruške peči.« Toda mladina v veliki večini ni več s tem zadovoljna, sama si želi znanja, takega, da ji bo koristilo v vsakdanjem življenju. To težnjo mladine so potrdile tudi dvoletne kmetijske nadaljevalne šole pri nas, ki so najbolj množična oblika izobraževanja mladine no končani 8-Iet-ni šoli ali nižji gimnaziji. Pouk v teh šolah ima namen, da bi čim bolj Izpopolnil znanje učence zlasti razširil potrebno seclh, zlasti v tistih panogah poljedelstva, ki so nujno vezane na praktično delo. V posameznih strokovnih šolah bodo poučevali tiste pred- Z daj, ko so začeli res pravi poletni dnevi, je vsepovsod po naših igriščih še bolj živahno in veselo kot sicer. Otroci vseh velikosti in starosti se gugajo v čolnih, na gugalnicah, na konjičkih, na vrtiljakih; pravi raj, zlasti za najmlajše pa je zelena trava, kjer se prekopicavajo, in mivka, kjer je tako prijetno topotati z bosimi nožicami. Tako je tudi na 2iv-žavu, šišenskem igrišču. Otroci se veselo igrajo, s klopi jih pa budno nadzirajo mamice, ki so brž pri otroku, če je le preveč razposajen. Pridne mamice pa popoldanski čas večinoma tudi izkoristijo za pletenje ali krpanje. Živila v poletnih dneh Urice na igrišču hitro minevajo, zlasti če opazuješ ves ta pisani drobiž okrog sebe. Kmalu sem opazila med otroci tri malčke, ki so se podili po igrišču čisto sami, brez nadzorstva, čeprav najstarejšemu ni bilo več kot štiri leta. Mati, ki ima veliko družino, res nima mnogo časa, vendar se prav v njeni odsotnosti lahko zgodi nesreča, ki jo bo kasneje obžalovala. Kje je bila mati omenjenih malčkov? Ni je bilo. Morda stanujejo otroci blizu, toda, kljub temu, nesreča nikoli ne počiva. Medtem je najmlajši z največjim užitkom grizel zeleno jabolko, ki ga je pobral v travi, bratec pa, ki se je ves zamislil v igranje z mivko, je pozabil, da se je nekaj pokazalo v hlačkah ... V mivki so se igrali tudi drugi otroci, kasneje prav tam, kjer jf Obleka z raglanlml rokavi ln tako ukrojenim blagom, da ležijo črte poševno, je prav pripravna za sprehod ali nakup. Zanjo porabimo 4.2S m črtastega blaga v širini 80 cm. Preprost kroj obleke, primeren za dopust, ki bo prav prišel mamici ln hčerki. Obleko lahko hitro ukrojimo. Na ramenih jo zavezujemo; veliki všiti žepi izvrstno nadomeščajo torbico. ŠE O ZDRAVILNIH ZELIŠČIH Zdravilna mod rastlin je že davno znana. Za njihovo nabiranje pa je zlasti važen čas, saj je od tega odvisno, ali imajo nabrane zeli v seibl res zdravilne snovi. Večina rastlin ima ob času cvetenja največ zdra- Soii rki v t o- ranu so le pre- več pekoči in se drobljancu slamnik prav prileže. Letošnje hladno leto nam ne dela toliko preglavic glede shranjevanja živil, saj je znano, da je najboljši konzervator hladno vreme. Ker pa upamo, da bo vsaj še nekaj res toplih dni, ki jih prav vsi težko pričakujemo, naj povem nekaj malih nasvetov za shranjevanje živil v toplih poletnih dneh. Živila moramo hraniti predvsem v suhem, zračnem in hladnem prostoru. Ponekod so zelo primerne kleti, ki ustrezajo namenu. Mievske proizvode bomo dale v platnene ali bombaževinaste vrečice ali steklene posode. Postavimo jih na lesene police. Če jih hranimo v kleteh, je priporočljivo take vrečice obesiti na strop, s tem namreč preprečimo dostop do njih — morebitnim nadležnim gostom. Vse pa na žalost nismo tako srečne, da bi imele kleti ali jedilno shrambo. Moramo si pač pomagati na različne načine. Neka znanka, ki stanuje v zelo stari hiši, mi je kazala, kako je širok prehod med kuhinjo in sobo spremenila do polovice v jedilno shrambo. Pritrdila je na podboje lesene police, na katerih shranjuje vloženo sadje, maščobo, moko, testenine, riž itd. Pregrnila je to z lično zaveso in pri odpiranju polovice vrat pri vstopu v sobo to nikogar ne moti, kar pa je glavno — suha, zračna shramba je v stanovanju. Druga bo zopet lahko uporabila prehod med dvema prostoroma, ki ga ne uporab- lja. Ce pa niti tega nima, pa zadostuje tudi leseno stojalo s policami v sobi ali kuhinji, ki ga za-stremo z zaveso. Za shranjevanje testenin so najboljše zelene steklene posode, ki zadržujejo svetlobo. Precenjevati ne smemo trpežnosti masti in olja. Toplota in svetloba pospešujeta njih razkrajanje. Olje hranimo v črno ovitih steklenicah, mast pa v lončenih posodah, ki jih pokrijemo s povezanim temnim papirjem; še najbolj pripravne pa so nalašč za shranjevanje masti izdelane pdsode, tako imenovane »deže«. Sladkor in kavo hranimo v pločevinastih posodah, ki ne rjave. Riž moramo vsak mesec pretresti v svežo in čisto vrečo. Suho meso odlično hranimo v sobnih pečeh, ki morajo biti dobro očiščene. Paziti pa moramo, da so spodnja vratca vedno odprta. Tako ustvarimo umeten prepih in živila se dobro ohranijo. Ne smemo pozabiti na vsakotedensko »poletno« pregledovanje živil. Čim opazimo kepice ali pajčevinam podobne niti v mlevskih izdelkih, jih moramo takoj presejati in čimprej porabiti. V shrambah, ki so izpostavljene vročemu soncu, zavesimo okna s temnim blagom. Priporočljive so tudi mreže na oknih, da preprečimo dostop muham in drugemu mrčesu. V prav hudi sončni pripeki pa si lahko pomagamo tudi na ta način, da obesimo na okno mokro in dobro ožeto krpo. M. V. (pteph na dmii&eu Dvorišča časno tudi joče otroke. Stanovalci tudi navadil: na žav in dovolijo hiš v mestih so isto-igrišča za tam sianu-, kar je zelo primerno, so se več ali manj že :ečni otroški živ otrokom, da se igrajo, a jih tudi njihovi starši Lahko neopazno kontrolirajo. Marsikdaj pride tam, kjer je več otrok, do ostrih besed in namigovanj, ki se pogosto spremenijo v hud prepir in globoko užaljenost prizadetih. Nedavno sem bila priča besedni borbi dveh mater, ki sta vsaka po svoje branili svoj naraščaj. Tomaž in ]ure sta se pri igranju nekaj sporekla in kot je pri otrocih kaj hitro, so začele z obeh strani kmalu deževati tudi klofute. Seveda je zmagal Tomaž, ki je starejši in močnejši. Premagani Jure je začel klicati na pomoč mamico, ki je takoj pritekla na balkon in se postavila v bran svojemu sinčku. Ta je ozmerjala Tomaža, mu grozila in dajala vzgojne nasvete, luretova mati pa tudi ni pustila, da bi kdo kaj rekel in očital njenemu sinu. Otroci so utihnili, začela se je besedna bitka med prizadetima mamicama. Čez balkon so st vsipale obtožbe, materi sta privlekli na dan vse napake obeh dečkov — prepir je bil na višku. Ljudje so prisluhnil’, otroci so se muzali, Tomaž in ]ure pa sta morala takoj domov. Doma sta seveda prejela vsak svoi nauk, najbrž ne najboliši, ampak }e vsaka od mamic zahtevala obljubo, da se ne bc.-ra več družila eden z drugim, kar sta nedvomno tudi obljubila. Ostali otroci na dvorišču so hmalu pozabila na dogodek in nadaljevali z igranjem. Tomaž in Jure pa sta se vsak na svojem balkonu kujala in opazovala igre*. Ni ju dolgo zdržalo. Zmuznila sta se na dvorišče m se postopoma pridružila drugim otrokom pri igranju. Čez eno uro sta bila zopet največja prijatelja, pozabila sta na pretep in na obljube, ki sta jih dala mami in se lepo slož- pretepanje med tovariši ni lepo in da si morajo biti med seboj prijatelji. Vse nadaljnje bi prepustila otrokoma. Dečka bi med seboj sama poravnala spor. Odpadel bi prepir in hude, prenagljene besede, med sosedi pa bi vladalo sožitje. V težjih primerih, pri pretepih otrok naj starši na pameten način uredijo zadevo, \ z’—Vh V Tivoliju, kjer imajo otroci na razpolago tudi vodo, Je okrog njo vedno pretesno. bil fantič. Mešali so mivko in pridno nosili roke v usta. Prav bi bilo, da bi društvo prijateljev mladine na tem terenu opozorilo mater ali kako drugače poskrbelo, da bi nekdo pazil na te otroke. Potrebno je tudi, da bi naša igrišča preskrbeli z vodo, kjer bi matere otroke lahko umile pred odhodom z igrišča, kjer prijemajo vsemogoče, a tudi mivko bi bilo treba kar najpogosteje menjavati, saj je je ob Savi dovolj. Ponesnažena mivka, kjer se radi igrajo vsi otroci, je najboljši posrednik za gliste in druge bolezni. Opazila sem, da nekatere matere prinesejo s seboj od doma vlažno krpo, s katero od časa do časa očistijo otroku umazane ročice in te imajo najbolj prav. —ra Ne zavrzimo starega 'pol' Paradižnikova mezga. — Odberemo zelo zrele paradižnike, jih operemo in zrežemo na manjše kosce, ki jih pristavimo k ognju v kozici brez vode. Razkuhane pretlačimo skozi sito ali posebno pripravo za pre-tlačevanje sadja (dobimo jo že v vseh trgovinah z železnino). Dobljeno mezgo znova pristavimo k ognju, kjer jo mešamo tako dolgo, da se zgosti. Na 1 kg mezge dodamo 40 dkg do 1 kg sladkorja. Se vročo damo v steklene kozarce. Tako pripravljena mezga je zelo zdrava za otroke, lahko jo pa uporabljamo tudi pri kuhi, le da ji v tem primeru ne dodamo sladkorja. rzo igrala, kot ne bi bilo med njima nikdar nobenega spora. Kaj pa ogorčeni mamici? Pri odrasli to ne gre tako hitro, kot pri otrocih. V prepiru izrečene žaljivke ni lahko pozabiti. Med njima je nastala napetost, ki se naibrž ne bo prav kmalu unesla. Pametna mati bi gotovo ravnala drugače. Če bi jo sinek prosil zaščite, bi ga opozorila, da pri čemer naj ne jemljejo slepo v zaščito svojega otroka, saj vemo, da je prav tako neugnan in poreden kot vsi drugi otroci na dvorišču. >Ta je strašno poredna, naš pa, ki je priden, je vedno tepen,* so pogoste besede številnih mamic, s katerimi pa svojim nadebudnežem več škodijo kot koristijo. D. A. Ze nekaj let uporabljamo pri nas polivinil. Zato imamo nedvomno že v vsakem gospodinjstvu nekaj takih polivinilastih izdelkov, ki so že deloma raztrgani in ležijo neizrabljeni v predalih. Iz starih polivinilastih prtov, otroških peierinic itd. lahko napravimo nove predmete, ki nam bodo zelo koristili v vsakdanji uporabi. Iz večjih kosov izrežemo pravokotne krpe, s katerimi prekrijemo police v kuhinjski omari. Lepo izgleda, če police najprej prevlečemo z belim papirjem in nato pripnemo polivinil, ki ga na spodnji strani police pritrdimo z risalnimi žebljički. To je zelo praktično pri snaženju, ker samo zbrišemo z vlažno krpo in ni treba nikdar menjati papirja. Iz manjših kosov si izrežemo ljubke ovalne okrogle ali štirioglate prtičke, ki jih lahko nazobčamo. Ti prtički Imajo prednost pred onimi iz blaga, ker odpade pranje in so. zbrisani z vlažno krpo vedno kot novi. Iz otroških strganih peierinic napravimo vrečke vseh velikosti. Zelo pripravne so za meso, da ga ni treba zavijati v papir, ki se vedno prime, vrečko pa doma samo izperemo z vodo in zopet je pripravljena za prihodnjič. Dobro nam bo služila še za sadje. Manjše vrečke uporabimo za toaletne potrebščine, pripravne so zlasti za kopanje, za mokro kopalno obleko in slično. V šolo ali vrtec pa bo tudi naš malček lahko vsak dan nosil malico v polivinilasti vilnih sokov ln so tudi tedaj najučinkovitejše, torej najboljše. Kako nabiramo rastline? Nabiramo le ob suhih, najbolje sončnih dneh, ko ni več rose, in to le zdrave, bujno rastoče rastline. Plodove nabiramo, ko dozorijo. Kadar nabiramo zdravilne zeli, moramo paziti, da ne ruvamo celih rastlin, če potrebujemo samo liste in cvete In teh le toliko, kolikor jih potrebujemo. Ce rastline ne poznamo dobro in jo celo zamenjujemo z nezdravilno rastlino, je raje ne utrgajmo, saj bi v nasprotnem primeru lahko Imeli morda le škodo. Kjer so zdravilne rastline redke, tam jih ne trgajmo! Naberimo jih raje tam, kjer je rastlin dovolj. Ko prinesemo rastline domov, jih ne razpostavimo na sonce ali na previsoko umetno toploto, saj pri visoki temperaturi lahko izhlapijo eterična olja ln zdravilne snovi, ki jih vsebuje rastlina. V njej bi ostale le manjvredne snovi, ki bi zmanjšale njeno vrednost. Zato sušimo zdravilne zeli poleti v senci, seveda, če je vreme suho, sicer pa na topli, a ne prevroči peči ali štedilniku. Sušimo tako, da zdravilne rastline potresemo v tenkih plasteh no čisti žaklje-vini, deskah ali papirju ter jih med sušenjem večkrat obrnemo. da ne začno gniti. Cim hitreje se posuše, tem več zdravilnih snovi obdrže v sebi. Ko so rastline suhe, jih pregledamo in slabe dele odstranimo. Cvetje ln plodove hranimo v nespremenjeni obliki, medtem ko liste razrežemo po dolgem, tako da dobimo prav tenke rezance. Steblo, korenino in skorjo tudi .razrežemo. Tako pripravljena zdravilna zelišča hranimo v škatlah Iz lepenke ali pločevine, vendar so najboljši steklen: kozarci, ki se zapirajo s pokrovom. Vse kozarce ali škatle opremimo z napisi, da nam rastlin ni treba šele iskati, a da jih tudi ne zamenjamo. —ra vrečici, da mu ne bo treba vedno znova kupovati papirnate. T>-?rirska J. F., LJUBLJANA. Močan srbež prisili navadno bolnike, da iščejo zdravniško pomoč. Srbež lahko povzroča starim ljudem velike težave, čeprav koža ne kaže drugega kakor znake starostnih sprememb. V teh primerih dosežemo uspehe z zdravljenjem s hormoni z dodatkom vitamina A. Srbež je lahko stimuliran iz kakega lokalnega obolenja kože, n. pr. pri raznih ekcemih in koprivnicah ali pa centralno iz možgan. Razna lokalna sredstva proti srbežu so v prvem primeru lahko uspešna, v primerih, ko je srbež povzročen centralno, pa so ta sredstva navadno brez uspeha ali je njihov učinek le slab in kratkotrajen. Uporaba papaverina ublaži sr-liež za nekaj ur. S svojim delo-anjem, s katerim širi skrčeno *ilje, izboljšuje tudi bolezen-ke spremembe kože, n. pr. pri ^eblinah, ker izboljšuje prekr-itev kože In jo s tem tudi bolje prehranjuje. • VIDA L., Trbovlje: C e 11-mesečni otrok nitna Še prav nobenega zobčka, Je temu navadno vzrok nepravilna prehrana, pomanjkanje vitaminov C in D, kalcijevih soli itd. Tudi če je otrok drugače videti zdrav in močan in nima kakih drugih znakov rahitisa, pa pri tem ne dobiva zob pravočasno, je temu navadno le vzrok rahitis. Svetujem vam, da ga čimprej peljete v najbližjo posvetovalnico za otroke, kjer boste dobili potrebna navodila glede dodajanja vitamina D, glede načina prehrane, ki naj vsebuje manj cnleka, za to pa čim več sadja in zelenjave, ob toplih dneh pa naj bo otrok čim več na soncu. • GORENJKA: Po znakih, ki Jih v pismu navajate, sklepam, da je Vaša triletna hčerka v svojem fizičnem in duševnem razvoju nekoliko zaostala. Seveda je žal popolnoma nemogoče, da bi Vam svetoval kaj zanesljivo uspešnega, ker se na daleč pač ne da ugotoviti stopnja in tudi temeljni značaj te zaostalosti. Morda boste najbolje lahko presodili sami, ko otroka primerjate z njegovimi vrstniki. Ce je zaostalost, zlasti kar se tiče razumnosti, samo lažje stopnje, tedaj Je najvažnejše, kar morete storiti, da se otroku čim več posvetite, da se z njim kar največ ukvarjate, seveda na preudaren način. Materina ljubezen in potrpljenje ustvarjata naravnost čuda. V splošnem pa Vam svetujem, da se držite navodil in uporabljate zdravila, ki so Vam jih predpisali na otroški kliniki, ko so otroka vsestransko pregledali. I. M. NOVO MESTO: Za zdravo kožo najboljša nega sta voda in primerno milo. Ce je koža mastna, kot je večkrat na obrazu, Jo moramo pogosto umivati s toplo vodo. Na ta način preprečimo, da bi se lojnice zamašile z umazanijo in da bi nastajali razni mozolji, gnojne pike in podobno. C e je koža suha, uporabljamo bolj mastno milo ali pa si koto po obrazu namažemo s kako mastno kremo. Kar se tiče sončnih peg, Je težava, ker posebno uspešnega sredstva zoper to ni. Pege odstranjujemo pač na ta način, da jih belimo bodisi s precipitatnim mazilom, oz. vodikovim prekisom ali pa tudi z limonovim sokom, ki je med ljudmi nasploh še najbolj znano sredstvo. Preden bi se začeli kako drugače zdraviti, pa Vam priporočam, da se posvetujete z zdravnikom, specialistom za kožne bolezni. Najbolj važno In tudi najbolj naravno pa je, da se v bodoče pravočasno zaščitite pred sončnimi žarki, zlasti pa zgodaj na pomlad. Zavarujte se s kakim primernim pokrivalom ali pa si kožo namažite s katerim od zaščitnih mazil, ki navadno vsa vsebujejo nekaj tanina ali kinina. strokovno znanje o poljedelstvu, živinoreji in vrsti drugih gospodarskih panog. Te šole Izpopolnjujejo tud! nezadostno znanje tiste vaške mladine, ki je končala osemletno šolanje, a si ni pridobita zadostnega znanja zaradi okupacije in nekaterih nedostatkov v našem šolstVu prva leta po vojni. Take miadine je v Sloveniji okrog 60.000 ali 14 odstotkov. Pouk v teh šolah mora biti tako urejen, da omogoča mladini obisk šole v večernih in poznih popoldanskih urah. Za uspešen pouk je važno to, da so šole povezane z zglednimi kmetijskimi posestvi, kjer lahko učenci praktično delajo tudi v poletnih me- mete iz kmetijstva, ki so za posamezna področja gospodarsko najvažnejši, na primer v tistih predelih, kjer uspeva živinoreja, bodo seznanili učence z najboljšimi pasmami živine, nego pašnikov in travnikov, o predelovanju mleka v mlečne izdelke, v vinogradniških predelih bodo spoznali učenci žlahtne sorte vinske trte itd. Doslej se je pokazalo, da so Šole v krajih, kjer obstojajo že več let in so dobro organizirane, močno vplivale na gospodarski napredek vasi. Zlasti se je to pokazalo tam, kjer so imele te Šole dobro urejeno praktično delo na gospodarskih posestvih, a tudi tam, kjer so organizirali poučne ekskurzije, v katere so se vključili tudi starejši zadružniki. Posamezni okraji težijo za tem, da bi uvedli v te šole obvezno šolanje, zlasti zaradi tega, ker je veliko nesorazmerje med splošnim in strokovnim znanjem mladine, ki se vključuje v industrijo, obrt in trgovino ter tisto mladino, ki ostaja doma na vasi. Na ta način bi se v te šole vključila vsa tista mladina, ki se sedaj ne zanima zanje prav zaradi svojega nezadostnega znanja. Treba je, da se ta problem čim prej reši v korist kmečke miadine, ki ji bo kmetovanje glavni in edini poklic. Prav tako je treba marsikje v bodočem šolskem letu bolje organizirati praktično delo, urediti prostore in zlasti v novih šolah pripraviti prostore tudi za razne delavnice, brez katerih ne more dobro uspevati nobena kmetijsko nadaljevalna šola. Z dobrimi ter ustrezajočimi učbeniki in učili, ki jih doslej ni bilo, se bo delo teh šol zboljšalo tako, da se bodo mladi kmečki ljudje naučili mnogo tega, kar niso vedeli njihovi očetje in kar bo mnogo pripomoglo h gospodarskemu razcvetu naših vasi. V. K. i f i KOLEKTIV ŽELEZARNE JESENICE Čestita vsem delovnim ljudem Jesenic in okolice ter delovnim kolektivom širom po noši domovini ob praznovanju 85-letnice podjetja Železarne Jesenice in občinskega praznika mesta Jesenic, 1. avgusta. Nerazdružna povezanost železarne In mesta v zgovodinskem razvoju in rasti je podkrepljena z revolucionarno aktivnostjo in razredno zavestjo, ki se je manifestirala že pred vojno, v času NOB in se tudi v novih pogojih svobodnega ustvarjanja In soodločanja vseh delovnih ljudi v družbenih vprašanjih. Naj živi tradicija našega železarstva! Naj živi 1. avgust, borbeni praznik Jesenic! Ljudski odbor mestne občine Jesenice • Mestni komite Zveze komunistov Slovenije, Jesenice • Mestni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi, Jesenice • Mestni sindikalni svet Jesenice in Mestni komite Ljudske mladine Slovenije, Jesenice • čestitajo vsemu prebivalstvu k občinskemu prazniku 1 avgusta in 85-letnici Železarne z najboljšimi željami ter prepričanjem, da bodo ti naši prazniki manifestacija naše trdne odločnosti v borbi za uresničitev socializma Delovni kolektivi JESENIC Avtoservis, čevljarna. Mestno gledališče, Gradis, Izolirka, Intertrans, Jugošped, Kroj, Kino, Lekarna, Lesno - galanterijski obrat. Mesnina, Mestne pekarne in slaščičarne. Gradbeno podjetje Sava, Mesarsko podjetje Rog, Primorje, Projekt, Ribnik, Postaja JŽ Jesenice, Gradb. podjetje za vzdrževanje prog. Kurilnica JŽ, Gradb. podjetje Gorica, Mizarstvo -Koroška Bela, Moda, Trg. podjetje Plavž, Trg. podjetje Kovinar, Trgovsko podjetje Zarja, Trg. podjetje Grosist, Trg. podjetje Delikatesa, Trg. podjetje Kašta, Trg. podjetje železnina. Dom pod Golico, Gostinsko podjetje Javornik - Koroška Bela, Hotel Korotan, Hotel Pošta, Restavracija Kazina, Restavracija Triglav, Gostinsko podjetje Blejska Dobrava, Vino-Gorenjka, Trg. podjetje Rožca, Cokla Blejska Dobrava, drž. obrtni mojster Hribar k čestitajo k občinskemuin 8§~£etnici &Leie%atnevsem deiovnim in jim %eiijo mnogo uspekov! ? 1 ALI JODY C Po knjigi M. Kirman RawÜngsöve"^- Riše Miki Muster j 134. »Tako, fant, ti mu lepo podpri glavo, jaz pa mu bom z žlico dajal mleka.« je rekel Dok. Pennyjeva glava je bila težka kot svinec in Jo-uyja so od napora bolele roke. Oče je grozljivo sopel in v obraz naglo spreminjal barvo. Zdaj e bil zelenkasto žolt. Ni si dal takoj vtakniti žlice v usta. »Odprite,« je ukazal Dok, »sicer pokličem Forester ja, da opravita to.« Otekla usta so se odprla. Penny je s skrajnim naporom pogoltnil nekaj žlic, nato pa okrenil glavo. Lepo,« je pokimal zdravnik, »a če to spet izbruhate, dobite takoj novo porcijo.« 135. Kmalu se je začel Penny znojiti. »Tako je prav,« je menil doktor, »a če bi imeli zdaj še požirek žganja, to bi šele bilo!« Mati je prinesla čaj in prepečenec. Dok je srknil napol z užitkom, napol z odporom. »Kar čedno,« je zamomljal, »čeprav ni whisky.« Menda že dolga leta ni bil tako trezen. Penny se je tačas pogreznil v globoko spanje. »Videti je, da bo obdržal mleko v sebi.« je ugotovil Dok. Potem je sam kmalu zakinkal v svojem naslanjaču. Mati Baxterica je sedla v svoj gugalnik, in hitro zadremala. Iz prednje sobe se je začulo smrčanje Forester jev. 136. Jodvju se je zazdelo, kot da je čisto sam pri očetu. Njemu je bila poverjena nočna straža. Če ostane buden in se s trpečim spečim možem skupno bori za dih življenja, ga bo obdržal in rešil... Spustil se je na tla in naslonil glavo na posteljno stranico. Misli so mu poromale nazaj, do vseh strašnih dogodkov minulega dne. Spet je zagledal ostudno in strašno kačo, očetovo hladnokrvnost, razmesarjeno srno pa njenega mladiča. Zagledal ga je zapuščenega, sestradanega in preplašenega sredi divjega gozda in teme in stisnilo se mu je srce, da je bridko zajokal. KOLEDAR j e tek, 30. julija: Krilan. Danes se bivši partizanski boril z njimi ves slovenski narod .vjctfii-njajo ostrih bojev iz leta L>13, ko so enote XIV. in XV. di-l je napadle belogardistično po-:ojanko Sela - Zumberk. pri 'ixn napadu so junaško padli na-■ nik Glavnega štaba Slovenije iilovan Saranovič, komandant : divizije Dragan Jevtič in na- .Letnik politkomisarja pri Glav--un štabu Slovenije Ivah Kavčič. Na isti dan, leta 1344 so parti- : odredi zelo uspešno napa- po vsej Sloveniji, vzhodno-. nški odred je v boju pri Crni .'o.: 120 sovražnikov in porušil mostov. Prva slovenska bri-- :a Toneta Tomšiča je likvidi-i La postojanko gmajrtno ob Paki. Đruqa slovenska brigada Ljube Šercerja je napadla Šoštanj in Dobrno, XT. slovenska brigada Mi-lor.n Zidanška pa Gornji grad. po-hor?k; odred je istega dne izve-cl:?' * * v'-i> sabotažnih akcij na pro-gi P rage rsk - Hoče, Kamnisko-zasav-ski odred pa je napadel Litijo. Leta 1341 je v Beogradu skupina partizanov osvobodila iz gestapovskih zaporov tovariša Aleksandra Rankoviča. 30. julija 1352 je umrl slovenski" kipar Ivan Zajec. Rezervirane vstopnice za afriški balet Keita Fodeba dvignite danes do 12. ure. Kasneje bodo na razpolago drugim interesentom, ker "e za nastop izredno zanimanje in so ostali sedeži že razprodani. Stanovanjska uprava »Ljubljana I.« bo poslovala od 2. avgusta t. 1. na Resljevi c. 14a. T. nadstropje. Zaradi selitve uprava v petek in soboto ne bo poslovala, o čemer obveščamo hišne svete in zasebne hišne lastnike. Avtobusna zveza Celje — Logarska dolina. Od 31. t. m. dalje vozi avtobus v Logarsko dolino redno vsako soboto ob 15.00 uri izpred avtobusne postaje v Celju ter se vrača iz Logarske doline (Planinski dom) vsako nedelio ob 10.45 uri, s prihodom v Celje ob 19.30 uri. Zveza na vlak proti Ljubljani. Zagrebu in Mariboru. Za to vožnjo velja znižana nedeljska vozna cena. Avtobusni promet Celje Ni sobotnih veselic, ni nedeljskih izletov brez pristnega jajčnega konjaka »Markič - Split« in njegovih odličnih sadnih sokov. Zahtevajte jih povsod! PRED MOLJI zaščitite Vašo obleko s poznanim sredstvom MOTOX. Pazite na zaščitno znamko MO-TOX! RAZPISI Gradbenega inženirja ali tehnika, lahko začetnika, ki ima veselje do projektiranja lesenih konstrukcij sprejmemo. Ponudbe z življenjepisom in opisom prakse poslati: Republiško tesarsko podjetje »TESAH« Ljubljana, Parmova 45. RAZPIS Okrajna zadružna zveza z o. j. v Celju razpisuj e 10 mest kmetijskih strokovnjakov — agronomov — inženirjev in tehnikov za službo na terenskih kmetijskih postajah, in sicer v krajih Celje, Vojnik, Sl. Konjice, Šentjur pri Celju, Rog. Slatina, Podčetrtek, Kozje, Laško in Vransko. Pogoji za sprejem: prvenstveno pridejo v poštev agronomi — inženirji z najmanj enoletno prakso, kmetijski tehniki pa z dovršeno srednjo kmetijsko šolo z najmanj triletno prakso. Prošnje z življenjepisi je vložiti do 15. 8. 1954 pri OZZ Celje -Cankarjeva ul. 4. _ . Nastop službe takoj. Plača po obstoječih predpisih, upoštevajoč terensko delo. RAZPIS Komisija za imenovanje direktorjev in poslovodij pri okrajnem ljudskem odboru Celje razpisuje po 89. in 90. členu Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ št. 51-53) in 32. členu Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Ur. 1. FLRJ št. 56-53) mesta poslovodij za naslednja trgovska podjetja, oziroma trgovine: 1. 1 poslovodjo za trg. podjetje pri Rudarju Rečica pri Laškem, za trgovino v Hudi Jami. 2. 1 poslovodjo za trg. podjetje Dvor - Rimske Toplice, za trgovino v Smarjeti. 3. 3 poslovodje za trgovsko podjetje Izbira Laško, za dve trgovini v Laškem in eno trgovino v Tevčah pri Laškem. 4. 3 poslovodje za trgovsko podjetje v Žalcu. 5. 1 poslovodjo za trgovsko podjetje v Petrovčah, za trgovino v Libojah. 6. l poslovodjo za trgovsko podjetje v Preboldu. 7. 1 poslovodjo za trgovsko podjetje v Polzeli. 8. 1 poslovodjo za trgovsko podjetje v Braslovčah, za trgovino v Gomilskem. Pogoji: Za navedena mesta se zahteva srednja strokovna izobrazba z 8 let komercialne prakse in strokovnim izpitom za gospodarskega poslovodjo. MESTA UPRAVNIKOV 1. 1 upravnika za trgovsko podjetje pri Rudarju—Rečica pri Laškem. 2. 1 upravnika za trgovsko podjetje Dvor, Rimske Toplice. 3. 1 upravnika za trgovsko podjetje v Petrovčah. 4. 1 upravnika za trgovsko podjetje v Preboldu. 5. 1 upravnika za trgovsko podjetje v Polzeli. 6. 1 upravnika za trgovsko podjetje v Braslovčah. 7. 1 upravnika za trgovsko podjetje Trgovski magazin Rogatec. 8. 1 upravnika za trgovsko podjetje Izbira Rogatec. 9. 1 upravnika za trgovino v Zabukovci. 10. 1 upravnika za trgovino v Grižah. V'- 11. 1 upravnika za trgovino v Šempetru ob Savinji. 12. 1 upravnika za trgovino na Vranskem. 13. 1 upra\rnika za trgovino Slivnica pri Celju. V navedenih primerih je uprav-” nik istočasno poslovodja trgovine. Pogoji: Za navedena mesta še zahteva srednja strokovna izobrazba z 8 let komercialne prakse in strokovni izpit za nižjega komercialista. Vse -ponudbe poslati z obširnim življenjepisom, opisom kvalifikacij in dosedanjih službenih mest na tainištvo oddelka za gospodarstvo OLO Celje — komisiji za imenovanje direktorjev in poslovodij do 10. avgusta 1954. Se nekaj . Pospravljala sta pridelke s tujih njiv Solastninska posestnika Matevž Zupanič in njegova žena Marija iz Grajene ne spoštujeta zakonov, ki jih izdaja naša ljudska oblast. Leta 1952 m 1953 jima je bilo z odiočbo okrajne razlastitvene komisije v Ptuju odkupljeno nekaj zemlje. Del te zemlje je bil predan v obdelavo državnemu posestvu Starše, del pa državnemu posestvu Turnišče. Marija Zupanič in njen mož Matevž pa sta kljub temu, da zemlja ni bila več njuna lastnina, pospravljala z nje pridelke. Letos sta. še preden je bila trava dozorela za košnjo, pokosila vse razlaščene travnike in s tem povzročila državnemu posestvu Starše 68.000 din škode, državnemu posestvu Turnišče pa 103.000 din škode. Zaradi teh protizakonitosti se bosta zagovarjala pred ljudskim sodiščem, kar naj bo opozorilo vsem tistim, ki bi se hoteli ravnati po njunem vzgledu. M. Izmišljen roparski napad Znani šušmarski mizar Ignac Strmšek iz Skorbe pri Hajdini je zvedel, da varnostni organi zasledujejo nekega roparja. Strmšek je to izkoristil in prijavil organom Ljudske milice v Podlehniku, da ga je neki neznanec v večernih urah 18. julija napadel na cesti v Podlehniku in ga oro- Umrla je naša ljuba mama ANTONIJA ZUPAN Pogreb bo 31. 7. 1954 ob 17. uri iz Nikolajeve mrl. vežice na Žalah. 2alujoči: hčerke Marija por. Pi-sanski, Miljana por. Vlajsavljevič in Milica par. Kozjek z družinami ter ostalo sorodstvo. ZAHVALE UMRLI Dotrpel je naš ljubljeni mož, oče, dedek, tast in stric FRANC SKOČIR policijski nadstražnik v p. Pogreb dragega pokojnika bo danes, 30. julija ob 17. uri iz Jožefove mrliške vežice na 2alah. Žalujoči: žena Marija, sinovi Franjo, Maksi in Zlatko, hčerki Merica por. Kreft, Ida por. Eržen ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Videm ob Ščavnici, Ptuj, Potoki. pal za 15.000 din vrednega raznega mizarskega orodja in 2 aktovk, na koncu pa da ga je še močno pretepel. V prijavi je tudi navedel, da je bil napadalec verjetno tisti ropar, ki ga zasledujejo. O tem napadu je razglasil po vsem okolišu, zaradi česar je zavladal med ljudstvom velik preplah. Resnica o tem namišljenem roparskem napadu pa je taka; Ignac Strmšek ta večer sploh ni bil napaden, temveč se je v gostilni Julijane Sega v Novi cerkvi tako močno opijanil, da je na poti proti domu neštetokrat padel in celo obležal v obcestnem jarku. Ob tej priložnosti je tudi izgubil aktovki, ki ju je naslednji dan našel Anton Gosak iz Gorce in ju izročil organom LM v Podlehniku. Jože Fideršek pa je videl, kako se je vinjeni Ignac Strmšek kotalil po cesti in po njivah ter izjavil, da ni videl na cesti nobenih napadalcev. Na podlagi teh ugotovitev je bilo Strmšku dokazano, da si je roparski napad izmislil, zaradi česar se bo moral zagovarjati pred sodiščem. M. Oglašujte V SLOVENSKEM POROČEVALCU! Umrl je zaslužni slovenski zgodovinar dr. Dragotin Lončar večletni predsednik Slovenske Matice Ohranili mu bomo časten spomin. V Ljubljani, 29. julija 1954. SLOVENSKA MATICA RAZPIS Na podlagi 90. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov razpisuje komisija Mestnega ljudskega odbora, Ljubljana MESTA POSLOVOĐU - UPRAVNIKOV ZA: 1. SAMOSTOJNO GOSTIŠČE »GOSTILNA GLINCEc, Ljubljana, Tržaška 77. 2. SAMOSTOJNO GOSTIŠČE »GOSTILNA KRI2ISCE«, Ljubljana, Tržaška 105. 3. SAMOSTOJNO GOSTIŠČE »KRIM., Ljubljana, Do- lenjska cesta 20. 4. SAMOSTOJNO GOSTISCE »BIFE ŠIBENIK», Ljub- ljana, Titova cesta 37. 5. SAMOSTOJNO GOSTISCE »RIBJA RESTAVRACIJA OPERNA KLET», Ljubljana, Zupančičeva ulica 2. 6. SAMOSTOJNO GOSTISCE »GOSTILNA ISTRA«, Ljub- ljana, Kolodvorska ulica. 7. SAMOSTOJNO GOSTISCE »FRLINC«, Ljubljana, Kre- kov trg 11. 8. SAMOSTOJNO GOSTISCE »BIFE POD GRADOM«, Ljubljana, Vodnikov trg 2. POGOJI: Kvalificiran gostinski delavec z dokončano gostinsko šolo ali položenim strokovnim izpitom in najmanj 5 let oprav-niške ali poslovodske prakse v gostinstvu. — Kolkovane prošnje z življenjepisom, dokazili šolske in strokovne izobrazbe ter opisom dosedanje zaposlitve je vlagati pri Tajništvu za gospodarstvo, MLO Ljubljana, Kresija, soba št. 24/1. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 5. VIIL 1954. Vsem, ki ste spremili mojega ljubega moža FRANCA KEMPERLE na njegovi zadnji poti, obsuli njegov prerani grob s tolikim cvetjem, se najiskreneje zahvaljujem. Posebna zahvala org. ZKJ, ZB, blejski godbi, pevcem in govornikom G. G. Bled za tako lepe poslovilne besede od pokojnika. Žalujoča žena Ivanka Vsem, ki so spremili našo drago mamo MARIJO ZORZ ji darovali mnogo krasnega cvetja in v teh težkih dneh z nami čustvovali se najtopleje zahvaljujemo. Družina Žorž Železniškemu kolektivu kurilnice Velenje se zahvaljujem za poslednjo izkazano čast mojemu nepozabnemu možu LEOPOLDU SIMONČIČU Žalujoča žena Marija s sinkom Leopoldom. Velenje, 26. julija 1954. Ob tragični smrti našega dragega sina in brata ' ANTONA KODER se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu poklonili vencejjposebno pa še' zahvaljujemo tov. Vajblju za ganljive hesede 'ob grobu ter ing. Vrtačniku, tov. Ogorevcu ter tov. Todoriju. Obenem se zahvaljujemo gozdnemu gospodarstvu Bled in njegovi sindikalni podružnici za vso pomoč in izrečeno sožalje. Družina Kodrova iz Gorjuš v Bohinju. Iskrena zahvala vsem, ki ste spremljali v takem lepem številu našo zlato ženo, mamico in babico GUSTI SEVER roj. Arch - učiteljico v pokoju k njenemu večnemu počitku. Zahvaljujemo se za vsa izražena sožalja in darovano cvetje. Posebno zahvalo docentu dr. Trampužu, asistentu dr. Pestovšku in ostalemu osebju, ki ji je z vso človekoljubnostjo lajšalo do zadnjega njene bolečine. Žalujoči mož, medaljer Sever Anton, profesor, sin, hči, vnuki in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 27. Julija 1954. RADIO SPORED ZA PETEK Poročila ob: 5.05, 6.90, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored); 5.30 Jutranja telovadba; 6.30 Radijski koledar in prireditve dneva: 7.00 Pregled tiska: 7.05 2 serenadi za godala (V. Herbert in E. Elgar); 7.30 Za gospodinje; 7.35 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 8.10 Solisti pojo slovenske narodne pesmi, spremlja Avgust Stanko; 8 30 Cicibanom *— dober dan! 8.45 — 9.00 Zabavna glasba; 12.00 Domači napevi; 12.20 Kmetijski nasveti; 12.30 Opoldanski koncert (N. Rimski-Korsakov, B. Smetana); 13.15 Zabavna glasba, vmes objave; 13.30 Melodije za razvedrilo; 14.30 Nekaj za ribiče: Značilnosti novega zakona o sladkovodnem ribištvu; 14.40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lor-beka (Prenos iz Maribora); 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki iz literature — A. P. Cehov: Pripovedovanje gospe N.; 16.15 Promenadni koncert (C. M. Weher, H. Aliven, B. Britten, M. Bravničar); 17.10 V plesnem ritmu; 18.00 Iz bojev naših narodov: Reportaža ob 85-letnici jeseniške železarne; 18.30 Umetne in narodne pesmi poje Komorni zbor fr. Celja p. v. Egona Kuneja: i8.50 Družinski pogovori: Le kaj v počitnicah? 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame in objave: 19.30 Radijski dnevnik: 20-00 Koncert zborovskih skladb jugoslovanskih skladateljev v izvedbi zbora Slovenske Filharmonije; 20.30 Tedenski notranjepolitični pregled; 20.40 Pester spored opernih melodij: 21.30 Oddaja o morju m pomorščakih; 22.15 Reportaža s kolesarske dirke »Po Hrvatski ln Sloveniji«; 22.20 Plesna glasba: 23.00 — 24.00 Nočni koncert sodobne glasbe (na "aiu 202.1 in 212.4 m in 90.1 MHz; 23.00 — 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). ••«•••*•« «•«••«••• ••■•«•••• OfM Kmetijska zadruga ! Jesenice f čestita k občinskemu • prazniku mesta Jesenice ; in 85-letnici Železarne. • • ••«•«t» *•«••••* ••••«— MALI OGLASI D PIJAVSKI SVET trgovskega podjetja »Ljudska potrošnja« Brežice, razpisuje mesto trgovskega poslovodje za samostojno trgo-’ vino Ljudske potrošnje v Cerkljah ob Krki. Nastop najkasneje do 15. avgusta 1954. Ponudbe z dokazili šolske in strokovne izobrazbe poslati na naslov trg. podjetje »Ljudska potrošnja« — Brežice. 11964-1 USLUŽBENKO, mlajšo, za pisarno, s prakso, potrebuje takoj »Zipajevac«, Černetova 23 (Šiška). 11936-1 MATERIALNEGA KNJIGOVODJO sprejmemo takoj. Interesenti naj se javijo pismeno ali osebno v Tovarni »TEOL« Ljubljana, Zaloška c. 54. 11975-1 »IZOLLRKA« LJUBLJANA — MOSTE, sprejme takoj: pravnika — zaposlitev v Ljubljani, uslužbenca z znanjem finančnih poslov z nekaj let prakse — zaposlitev na Jesenicah, kvalificirane in polkvalificirane kleparje za terenska dela in električarja — mojstra. 11993-1 ABONENTE sprejmem na dobro domačo hrano. Florjančič, Trdinova ul. št. 7-IV, vrata 15, zraven sodišča. 11978-2 HOTEL NA GORENJSKEM sprejme za mesec dni 2 študenta, ki bi bila pripravljena delati par ur dnevno za hrano in stanovanje. Naslov v ogl. odd. 11970-2 INSTRUIRAM jezike in ‘matematiko za izpite. Naslov v oglasnem oddelku- 11984-2 KARTONAŽNI STROJ (Ritz) in 5 aparatov (Ritz) prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11923-4 KLAVIR, kratek, plemenit, koncerten, jeklen oklep, lesen mehanizem, firme »STIENGEL« prodam. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«. 11962-4 KRAVO 8 mes. brejo, s petim teletom, ugodno prodamo. Vnanje Gorice 133, p. Brezovica. 11961-4 TROKOLO - avto »DKW Tempo«, nosilnost 850 kg, v brezhibnem stanju, prodam. Fišer Boris, Ravne na Koroškem. 11969-4 PISALNI STROJ prodam za 12.000 din. Na ogled: »Precizna mehanika«, Čopova ul. 44. 11971-4 MOTORNI ČOLN prodam. Gliser, Podpeč 2. Ogled v nedeljo. 11976-4 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, prodam. Krojaštvo Janežič, Breg 14. 11986-4 ELEKTRIČNI KUHALNIK, nov, ugodno prodam. Podlim barskega 36. 11992-4 BUKOV LES, parjen ali neparjen, suh, kupimo takoj. — Tovarna glasbil, Mengeš. 11940-5 KROMATTCNO 5-VRSTNO HARMONIKO z registri, 120 basov, kupim. Grohar Jože, Hrastnik 61. 12008-5 KUHINJO in sobo zamenjam za enako ali večjo sobo. Naslov v ogl. odd. 11983-9 SONČNA OČALA prosim vrniti v oglasni oddelek proti nagradi. DNE 26. t. m. sem izgubila šop 3 ključev od Bežigrada do Rakovnika, Najditelja prosim, da jih odda v oglasnem oddelku proti nagradi. 11973-10 NAŠEL SEM ZAPESTNICO. Naslov v ogl. odd. 11960-li V SLUŽBO SPREJMEMO takoj trgovskega pomočnika za prodajalca na bencinskem servisu v Ajdovščini ter administrativno moč za skladišče prav tam, s srednješolsko izobrazbo. Plača po tarifnem pravilniku. — Prošnje poslati na Trgovsko podjetje »Petrol«, Ljubljana, Cankarjeva 5-II. 11994-1 ZA DELA V LJUBLJANI potrebujemo 2 moški administrativni moči. Nastop takoj. Ponudbe pod »Administrator« v oglasnem oddelku. 12005-1 ZA GRADBENA DELA v Ljubljani sprejmemo takoj 2 gradbena tehnika, lahko tudi začetnika. Panudbe pod »Delo v Ljubljani« v ogl. odd. 12004-1 •♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦ ♦ TOVARNA | t KOVANEC! ORODJA | ♦ KAMNIK X sprejema vajence X za strojno kovaško stroko 1 od 1. VIII. 1954 do 1. IX. X 1954. Zglasiti se osebno. »UNION«: premiera angL barvnega filma »Afriška kraljica«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. uri. »KOMUNA«: finski film »Olimpiada«. Tednik. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 14 ure dalje. »SLOGA«: angl. film »Zlata mrzlica«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20 uri. ob 10 uri je matineja istega filma. Prodaja vstopmc za matineje od 9 do 10 za popoldanske predstave pa od 14 ure dalje. »SOČA«; francoski film »Ulica Estrapad«. Tednik. Predstavi- ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 16. dalje. L. KINO »TABOR«: franc film »Fanfan Tulipan«. Tednik. Predstava ob 20.30 url L. KINO »JLA«: angl. film »Vse o Evi«. Brez tednika. Predstava ob 20.30. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: francoski film »Ulica Estrapad«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic v vseh treh letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave. LJUDSKA UNIVERZA SINDIKATA DOZ. Miklošičeva 19 predvaja ameriški dokumentarni film »Nacisti napadajo« (II. del filma »Zakaj smo se borili«). Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnin eno uro pred pričetkom predstave. »ŠIŠKA«: francoski film »Ulica Estrapade« in tednik, ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. »TRIGLAV«: ameriški film »Zločin v Nevadi« in tednik. Predstave ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17. dalje. ^LITOSTROJ«: nemški film »Srce lažnivo bije«, ob 20. Danes zadnjič! Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. VEVČE: amer. barvni film »Ljubimec iz New Orleansa«. DOMŽALE: amer. film »Samotna CELJE »UNION«: angleški film »Kaoetanov raj«. CELJE »DOM«: belgijski film »Banket tihotapcev«. CELJE »LETNI«: belgijski film »Banket tihotapcev«. BLED: ameriški barvni film »Ska-ramuš«, ob 18 in 20.30. KRANJ* »STOR2IC«: mehiški film »Rio Escondido«, ob 16, 18 in 20. KRANJ - LETNI: amer. barvni film »Lidija Bailley«, ob 20.30. JESENICE »RADIO«: amer. film »Oženil sem se s čarovnico«, ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: amer. barvni film »Trobente in bobni«, ob 20. uri. VISOKOSOLCA IZ TRSTA iščeta sobo — dobro plačata. Ponudbe v ogl. odd. pod »Tržačan«. i1884-9 INŠTRUKTORICO MATEMATIKE in zemljepisa iščem. — Nudim brano in stanovanje ali po dogovoru. Vodopivec Danica, Kranj Huje 32. 11995-2 MALO OTROŠKO POSTELJICO prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 11S96-4 ITALIJANSKO ZENSKO KOLO prodam. Frizer, šenartinska cesta 18. 12000-4 IŠČEM SOBO po možnosti v centru mesta za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglas. odd. pod »Resna in poštena«. OBLEKE za vitko žensko prodam. Cankarjeva 7/1, desno. 12018-4 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, inozemski, lep, prodam ali ga zamenjam za stroj za tanjšanje usnja. Razboršek, Lepo dvorska št. 20. 11985-4 TRI REOSTATE Jakosti 1500 do 2000 W, kupimo. Ponudbe na DPD Svoboda Kranj - Stražišče. 12007-5 OPREMLJENO SOBO preti dobremu plačilu išče študentka glasbe. Ponudbe v ogl. odd. pod »Solidna«. 12930-9 UŠLI STA DVE MLADI PAPIGI (rumena in zelena). Najditelja vljudno prosim, da jih odda na naslov: Amon, Rožna dolina, Cesta XV/4a 12031-19 »SINGER« pogrezljiv šivalni stroj, skoraj nov in kompletni bide, prodam. Ponudbe v ogl. odd. pod »Skoraj novo«. 12033-4 • — OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA razpisuje mesto zdravnika splošne prakse v sektorski ambulanti na Bledu. POGOJI: dovršeni staž. — Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilnika o plačah. —- Interesenti naj vlože prošnje s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokumenti za sprejem v državno službo na opravo Okrajnega zdravstvenega doma Radovljica. Rok vložitve je 10 dni po objavi razpisa. — Nastop službe možen takoj. M Stot* m S tovarna upognjenega pohištva Hamnik obvešča vse svoje odjemalce in dobavitelje, da v časa od 1. do 16. avgusta ne bo obratovala ozir. poslovala zaradi kolektivnega rednega letnega dopusta A D N J E VESTI SpMNi dm «deferii sporazum o Suezu London, 29. jul. (r) Britanski Spodnji dom je nocoj končal razpravo o anglo-egiptovskem sporazumu glede bodočnosti oporišča v* coni Sueškega kanala. Po govorih vojnega ministra Heada. vodje laburistične opozicije Attleeja in kapetana Wat-terhousea, vodje skupine ^konservativnih »upornikov^, ki so proti sporazumu, je v razpravi nepričakovano posredoval ministrski predsednik Churchill, ki je dejal, da nikoli ni prikrival svojega obžalovanja zaradi dogodkov v Egiptu, vendar nikoli ni prezrl ogromnih sprememb, ki so nastale v strategijskem po-lržajii r.a celem svetu in so povzročile. da je sedaj popolnoma zastarela vojna strategija, ki je bila pred letom dni popolnoma upravičena. Razpravo je zaključil zunanji minister Eden, ki je dejal, da je vlada morala reševati sedanja vprašanja na podlagi stvarnega položaja ter je dodal: »Mi ne predlagamo ustvarjanje novega oporišča na' Cipru. Glavno, to je vojno oporišče bo ostalo v Egiptu ter upam, da bodo v skladu z novim sporazumom tudi še nadalje izpostavljena oporišča. V Egiptu bomo imeli oporišče prvič z odobritvijo egiptovske vlade. Sedaj nam je potrebna osnova, na kateri lahko delamo, ne pa obkoljena garnizija.« Govoreč o Sudanu, je Eden dejal, da britanska vlada ni opustila zanimanja za to deželo. Britanija ne nasprotuje prijateljstvu med Egiptom in Sudanom, vendar Eden upa. da bodo vsi zainteresirani dali Sudanu dejansko možnost, da cdloč3 o lastni bodočnosti. p- 'rotf predloga Sing Mars Rila Nev; York. 29. York Thne=< in e uire« ki šnjih številkah ul. (USIS). »New Philadelphia ini' svojih dana-predlog južnoko- rejskeg» predsedn . i Sing Man L-.;a, ki gn j? podni pred am eri-Kongresom in po katerem Sč-j bi sy ZDA pridružile Južni Xoreji v napadu na Kitajsko. York Times« pravi, da Ri- j c vi arranges!: pcbija.o šaši «i se- to?, 1 cer so to a rgumenti nov« ? sve- >c vn e vojne, ’r; bi bila rtrfs či j ena v ce le pi svetu in bi un;fi:a ame- riške ■ napore vi kolektivno V2T- no sr. v ju gre v z io dni Aziji t er bi tudi izd: rala ZDA fn prfp el Jr. la phia Inquire* tudi opominja, da bi sprejem južn»korejskih predlogov prioeljal do atomske vojne in zaključuje: »?.Ti ne bomo sprejeli takega predloga«. Washington. 19. jul. (AFP) Nocoj so uradno objavili, da se bodo omerižko-južnokorejski vojaški in gospodarski razgovori, ki bi se morali končati danes, nadaljevali jutri, ker sta tako sklenila Eisenhower in Sing Man Ri na popoldanskem sestanku. Tudi Sing Man R; bo imel jutri popoldne zadnji sestanek z Bullesom. Nato je Spodnji dom glasoval o vladni resoluciji za sprejem sporazuma o bodočnosti oporišča v coni Sueškega prekopa. Vlada je dobila večino 231 glasov. Za resolucijo je glasovalo 257, proti pa 2G poslancev. Damask, 29. jul. (r). v Damasku je bilo danes objavljeno, da je organizacija »Muslimanski bratje« zavrnila anglo-egiptovski spoTa-zum o oporišču sueškega prekopa. Predsednik Tito cesarju Etiopije Brioni, 29. jul. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal cesarju Etiopije Kaiie Selassiju brzojavko sledeče vsebine: »Želim, da Vašemu Veličanstvu izrazim v imenu narodov Jugoslavije kot tudi v svojem prisrčno zahvalo za ljubeznivo sporočilo, ki ste mi ga poslati ob priliki odhoda iz Jugoslavije. Veseli me, da je Vaše Veličanstvo imela priliko, da se osebno prepriča o prijateljskih čustvih in iskrenih simpatijah, ki jih narodi Jugoslavije goje do Vas in naroda Etiopije. Prepričan sem, da bo Vaš obisk služil kot nadaljnja spodbuda za razvijanje prijateljskega sodelovanja med narodi naših dveh držav. Izkoriščam to priliko in ’im pošiljam svoje najboljše želje in pozdrave, ki se jim pridružuje tudi moja soproga.« do atomske vojne, ki h; spr-nep-ni.a »vet v ruševine. »Xerv York Tirmes-t poudsrja. da so pijevi P’otbOFi v ostrs.n nvpretiu z uradna araeršiko vol i v ko. jej je vedno zavračala Idejo erevcVkiv-Re vajine in sploh vsake vojno, kolikor ni oorartbna a!! koiektiv-na vojna proti agresiji. »Phlladel- Trgo v ina med madžarskimi in jugoslovanskimi podjetji Tri resolucije nemoči OZN o tehnični ZF.VEVA, 29. jul. (Tanjug) Na d j mn ji seii Ekeneinsko-socialne-g-1 sveta so bile soglasno sprejete ■ o t eku i ni pom >či Zf’rn zen rii na-odov, ki določajo, da bodo o bodečih programih tehnične pomoči odločale prvenstveno vla« e držav, : prejemajo po-moč. Sef jugoriovanske deiegaci-j? dr. -Toč? Brilej je poudaril vcpeh tehnične pomoči. Ta uspeh .ih nedvomno velik, če up o'te va-r-r> sorazmerno majhna sredstva, razpolago. Dalje je Eko-r.cmeko-so ; igpni svet razpravljal o predlogu Indije za reformo koledarja. dret ie soglasno odločil, da cn za're posvetovanje z vladami o n :io\ ih stališčih v pogledu re-• »danjih koledarjev. Pred Fi : onorisi co-sc-ci?! *::m svet o m je bi! kr mčan i '\0i rie Irroletni sp cr. v l:r :tcrem je bila Soviets] ka 7 V 07.1 C P tla ne ? ipostili e dika-- i- h pravi c. i e to spo mlad So- v j ; rvrzo -r»! rstpoiia k Med- T' ; rodni o rg~TV,7nc ili del*.!. ie «> d c- le garij gl asova!« t\ p "Od1 !ogr ts On. se erbaten rređme t r' Icsta-v’! M cJrarcdni orga nrzaeiii del 3 kot r.a.tectgovoruejši erganizaciii za re-č'1 anje sindikalnih vprašanj. Samo delegaciji Sovjetske 7'*eze in Češkoslovaške sta glasovali proti. V M E K A 13 New York. 29. ju 1. (AFP) Cene- rsln: seri e:rr OZN Har.i nerskjdld * >] sta kitaj- ske vlade v zvezi z n e davnim zraé- mm incidentom n; Hainanu, ki fa je poslala s p rošnj-o, naj ga izroči d el e : i c i .1 am vseh članic GZN razen Kitajska vla ;;oum. rt ga 23. jul. (AFP). àrie v je Ko- ga fco nadaljevali vladi. ada energično protest;-:r=rivi kitajskega z r aver a in zrušeniu dveh Iritarikih letal s strani ameriških zi ačnih sil. New York, misija OZN ra tri glasno -preje'-a pt predlagala Generahr skupščini. Na predlog predsednika komisije Jule» Mocha se v poročilu izraža upanje, da bodo proučevanje rapi Ignava io prvorazredni p cenen, na plodovit način. 15^*1 i.rrit-kŽiSri prvimi Pip: PÄ Jugo preš je zvedel, da je bila 2. ;u.-:;a sklenjena v Budimpešti prva trgovska kupčija med madžarskimi po-djetji »Ligu Impex« in »Hcr-Union« ter jugoslovanski-r.v podjetji »GeneraJeksport«, ^Morava« in »Jugometal«. Gre za d'-kavo 42.000 kg cementa Jugoslav, g. Pogodba je bila sklenjena ra podlagi okvirne kompenzacijske c.'godbe, podpisane 22. maja na Dum ju med omenjenimi podjetji, i a pogodba določa medsebojno trgovinsko zamenjavo v vrednosti okrog 2.5 milijona dolarjev na podlagi kompenzacije. V razgovoru s sodelavcem Jugo-presa je neki zastopnik prizadetih jugoslovanskih podjetij, ki je sodeloval pri razgovorih v Budimpešti, izjavil, da bodo verjetno tudi ostale kupčije po dunajski pogodb' realizirane brez težav. Dejal e: V Budimpešti smo ugotovili stremljenje madžarskih gospodarskih krogov po razširitvi trgovinske zamenjave med obema državama. Naše mnenje je, to pa so izrazili tudi naši partnerji v Budimpešti, naj bi omenjena pogodba služila kot podlaga za nadaljnje VRSTAH Washington, 29. jul. (AFP). — Ameriški senat je soglasno sprejel amandma, v katerem nasprotuje sprejemu LR Kitajske v OZN in zahteva od predsednika Fisenhowerja. da se takoj posvetuje s Kongresom o politiki, kil j o bo porivzel v primeru, da bo Kitajska sprejeta v OZN navzlic nasprotovanju ZDA. rariz, 29. jul. (AP) Zvedelo se je. da francoski obrambni minister general König, ki je član sori r.]no - republikanske stranke (bri.rii degolisti), namerava danes r.ii jutri podati ostavko, ker se v političnih vprašanjih ne strinja z ministrskim predsednikom Men-des-Franceom. Washington. 29. jul. (AP) Predsednik ZDA Eisenhower je ponudil pomoč žrtvam poplav v Evropi, vključno vzhodnoevrop. državam. trgovi.nr.ko sodelovanje med obema državama. Isti zastopnik je dodal, da so jugoslovanski gospodarstveniki opazili, da je madžarski pomočnik ministra za zunanjo trgovino po končanih pogajanjih med jugoslovanskimi in madžarskimi podjetji objavil članek v listu »Szabad Nep«, v katerem izraža željo madžarske vlade za oživitev trgovinske zamenjava med Jugoslavijo in Madžarsko. Prva seja novih svetov MLO Ljubljana Ljubiljana, 29. Jul. od novoimenovanih svetov pri NELO Ljubljana, sta se danes prvič sestala svet za zdravstvo in svet za socialno varstvo. Na skupni seji sta si najprej razdelila pristojnosti bivšega sveta za zdravstvo in socialno poli tiko,*ripoteni pa razpravljala o uporabi proračunskih kreditov za prvo polletje in predlogu za rebalans proračuna za leto 1S54. Po končani razpravi o tem sta sveta na ločenih sejah govorila o svoji strukturi in bodočih odborih. Važen gospodarski odlok MLO Ljubljana Ljubljana, 29. jul. Danes se je prvič sestal tudi novi Svet za gradbene in komunalne zadeve MLO Ljubljana. Na seji so razpravljali o predlogu odloka, ki odreja obvezno dograditev stanovanjskih zgradb, ki jih investitorji iz kakršnih li vzrokov niso dogradili. Po predlogu tega ođiioka so dolžni vsi investitorji končati gradnjo v roku, ki ga določi MLO na osnovi pogodbe med Investitorjem in gradbenim podjetjem. Investitorji «bodo morali, kot pravi odlok, zaprositi takoj po dovr-šitvi vseh del na stavbi za uporabno dovoljenje pri pristojnemu gradbenem organu MLO. Ta odlok zajema tudi določila, po katerih bo MLO investitorju če ta dokaže, da mu je zmanjkalo denarnih sredstev za dograditev hiše. priskrbe! potrebna sredstva pri Mestni hranilnici. •••»«• i Xi. MMIBORSKI 1 I TEDEN f • OD 7. DO 15. AVG. 1954 t » . • Velika gospodarska raz- • • stava. Kulturne in šport- ? j ne prireditve. 25 % po- : i pusta na železnici. j : : •••»*»••• •*••§«•#» «•••••>•* • •*•••*•* ••••••* Dirkači (6o m je §») počivajo pod klanci Vršiča splošni cosai sts Psirovic in ekipa Jugoslavije I še vedno v vodstvu — Pokal »TT« je preiel Eel-gijes Slecuwaeri — Danes najtežja preizkušnja Bovec, 29. julija. (Od nagega posebnega dopisnika.) Več kot polovica poti (nad 630 km) letošnje mednarodne in obenem jubilejne kolesarske dirke po Hrvatski in Sloveniji je za nami. Od približno 80 udeležencev, ki so startali v Zagrebu, jih je prevozilo četrto etapo, ki se je včeraj končala tukaj, samo še 60. med katerimi že ni bilo več treh Švicarjev, Varge in še nekaterih, ki jih je naporna vožnja onesposobila ali izločila iz te pisane potujoče karavane. Da- Celje, 29. julija. Včeraj popoldne je bil na stadionu Borisa Kidriča v Celju prvi mednarodni atletski miting v letošnji sezoni. Poleg popolne ekipe domačega Kladi var j a. dveh članov Partizana (Štritofa in Ceraja), članic zagrebške Mladosti (Bacovičeve in But-jeve) so na mitingu nastopili tudi turški atleti, člani državne reprezentance. Tekmovanje, ki ga je gledalo nad 20G0 ljudi, je bilo vzorno pripravljeno in izvedeno. Lepo vreme. dobro razpoloženje in nekaj odličnih rezultatov/ to so značilnosti mitinga. Domačini so navdušeno pozdravili nastop dela turške državne reprezentance. Gostje pa so se za topel prijateljski sprejem oddolžili z rdečimi nageljni, ki so jih odvrgli med gledalce. nes dirkači počivajo — pred naskokom na najtežjo zapreko. 1.661 metrov visoki Vršič, ki bo po vsej verjetnosti še marsikateremu udeležencu prekrižal račune. Ce skušamo v naglici zbrati vsaj nekatere nepozabne vtise o dosedanjem poteku, moramo predvsem poudariti nepričakovani podvig jugoslovanskih kolesarjev, ki so se v tej hudi konkurenci odlično uveljavili, čeprav letos bilanca njihovih nastopov doma in v tujini ni bila posebno razveseljiva. rekord Stanka 2e prvi nastop, tek na 110 m čez zapreke, je dvignil na noge ves stadion. Lorger je v sijajnem teku dosegel nov državni rekord in najboljši letošnji rezultat v Evropi. To mu je vsekakor dobra napotnica za mednarodni nastop v Londonu (1. avgusta) in za evropsko prvenstvo v Bernu. V tej disciplini preseneča slab plasma 2upančiča. Navkljub temu pa je Zupančič ugodno presenetil v teku na 400 m. Njegov rezultat bi bil lahko še boljši, če bi bil tekel prvo polovico proge nekoliko hitreje. Vipotnik v teku na 800 m ni imel konkurence, prav tako ne Golc v metu krogle in diska. S kroglo je Golc dosegel svoj najboljši rezultat letos. Državni rekord za mladince je izenačil Brodnik v skoku ob palici. Nov repu- Slovenski kolesarski funkcionarji, ki spremljajo dirko, so s svojimi vozači izredno zadovoljni, kar velja še prav posebno za individuai-ce. Ti mladi fantje niso prišli na dirko kot favoriti, temveč samo zato, da bi porabili to priložnost in se čimbolj pripravili za prihodnje nastope. Svoj ognjeni krst so ne samo odlično prestali, temveč so »neznanci« povzročili marsikatero preglavico najhujšim favoritom. V včerajšnji prvi poleta-pi so se prav ti — Šibenik, Bajc, Žižek in Curk — plasirali na 7. do 17. mesto. Skoda, da Ljubljančan Šibenik ni bil izbran v slovensko reprezentanco, pa tudi 23-letni Baic iz Gorice kaže veliko nadarjenost za gorske vožnje. Prepričani smo, da bi bili vsi ti Lorgeria bliski rekord pa Je dosegla štafeta Kladivarja v teku na 4X100 metrov. V posameznih disciplinah so bili doseženi naslednji rezultati: Moški: 110 m zapreke: Lorger (K) 14.3, Katman (T) 13.4, Kovač (K) 15.4, Zupančič (K) 15.8; met krogle: Goic 14.23; tek na 400 m: Zupančič 50.5, Kopitar 50.7, Bin-goel (T) 52.4; skok v višino: A kan (T) 1C5, Urbajs 175: tek na 100 m: Lorger 10.7, Selvi (T) 10.8, Kovač 11.3: tek na 800 m: Vipotnik 1:53.4, Goeker (T) 1:57.1; met kopja: Zi-raman (T) 55.93; tek na 2000 m: Štritof (Part.) 8:25.2, Onei (T) 8:41.2, Ceraj (Part.) 8:46.0; troskok: Devekusuglu (T) 14.18, Zagorc 13.85; skok ob palici: Erodnik 360, Lešek 340; met diska: Golc 44.85, Peterka 44.80: štafeta 4X100 metrov: Kladivar (Kovač, Kopše, Čelik, Lorger) 43.3. Zenske: 80 m zapreke: Babovič 11.8, Butja (obe Mladost) 12.2; tek r.aJOOm: Butja (M) 12.7. Onel (T) 12.9* met kopja: Pristovšek 31.88, Jezernik (obe K) 31.35; met diska: Cclesnik (K) 40.76. * Včeraj dopoldne Je predsednik ljudskega odbora celjske mestne občine Fedor Gradišnik sprejel zastopnike atletske državne reprezentance Turčije. Pri sprejemu je bil navzoč tudi tajnik LO MO Celje tov. Pelko, od gostov pa predsednik Atletske zveze Turčije g. Naili Moran, inž. Cahit Onel s soprogo itd. M. B. * Prve tekme za državno prvenstvo v ivaterpolu. Na Rek: se je v sredo zvečer začel turnir za državno prvenstvo v ^vaterpolu. Prve tri tekme so se končale takole: Primorje : Jadran (Herceg-novi) 4:2, (1:0). Mornar : Mladost 3:2 (1:2), Jad:an : Jug 2:1 (1:0). Mladost je vložila pritožbo. * V tekmah za pokal Gallea vedi v Stuttgartu Jugoslavija proti Švici 2:1. vozači pobeli Se lepše uspehe, č* bikini bili njihovi klubi posvetili več pozornosti pri pripravah m jih bolje opremili za to vožnjo. GIRAKDENGO — OPTIMIST Kakor smo že javili, vedi italijansko ekipo nekdanji večletni svetovni in italijanski prvak Gi-raidengo, cd katerega smo v kratkem razgovoru izvedeli zanimive sodbe. Girardengo je navdušeno hvalil našega Peroviča, za katerega pravi, da je v sijajni formi in je doslej brez težav puščal hude tekmece za seboj. O Viđali ju je bil naš strokovnjak mnenja, da mu očitno primanjkuje treninga, ima pa dve izrecni odliki, to je hitrost in sprint. Po vsem videzu močno spominja na znanega svetovnega prvaka profesionalca Van. Steenoergena iz Belgije. Po njegovem je Viđali dirkač, kakršni se pojavljajo le vsakih 10 let. Zal, je prav v zadnji etapi imel defekt in je moral precej zaostati. O Pernetu misli Girardengo, da je izrazit vozač na čas. Zgovorni italijanski tovarnar dirkalnih koles je poudaril, da je organizacija dirke zelo Gobra. pa čeprav Jugoslavija v kolesarstvu še nima ta.ve tradicije kakor Italija. Francija in ostale države. Nekatere etape naše dirke so potekale v tako hudi in nepopustljivi borbi, ca jih že dolgo r.e pomni na slovitih italijanskih in francoskih dirkah, kjer je pravi športni duh izginil že pred 25 leti. Ko smo govorili o prognozah za jutrišnjo zmago na Vršiču, ie Girardengo napovedoval najboljši uspeh zmagovalcu med Petrovičem in Ghidinijem, medtem ko je direktor dirke tov. Ljubic zatrjeval, da je favorit na tein vrhu Luksemburžan Bolzan. Vodja italijanske ekipe je bil izredno razpoložen. Ko smo še bolj s •lili vanj, naj pove, kdo bo zmamil, je dejal: »Zmagali bomo vi in mi: Ra- zumeli smo ga. krili'na tej dirki vozijo poleg Italijanov tudi Jugoslovani s kolesi »Girardongc ki so v Italiji zelo cenjene. Tudi na tej dirki so se odlično\obna-šala ... NEKAJ IZIDOV Na cilju prve peletape od Kopra do Nove Gorice je zmagal Italijan Lorenzotti, drugo in tretje mesto pa sta z enakim časom (3:23.10) zasedla Hrvat Metelko in Kočič (J. L). V drugi poletapi je bil vrstni rcil na cilju v Bovcu naslednji; 1. Slceuwac rt (Belgija Schoenmahers (Ho!.) 2:'.-.).3;i. 3. Ignjatovič (štajerska) 2:Ci.C>3 itd. V Četrti et2pi skupno j? zmagal Metelko pred Ignjatovičem in Cveiinom. V splošni cccr.i je po štirih etapah vrstni red najboljših takle: 1. Petrovič (J. I.) 29:01.56, 2. V an der Weyden (Hol.) 20:96.06, , 3. Ro- čič (J. I.) 20:07.21. 4. Boizan (Luti s.) 20:08.10, 5. Ghidini (it.) 2ri ■Cri45. S. Lakovič (J. I.) 28 si: 2.14. 7. Roue •I i- hov*cr (Cel.) 2C:I3.25. . 8. Col ič (P* =r- tiran) 20:18.09, 9. S r ho er ■rs (Ho!.) 29:13.64. 10. V 26:20.49,... 22. Vietali, 2:. Pen . 31. Šibenik, 23. Ba; c, 35. Žižek, ‘;5. Hrovat, 52. Bilchoviri Po ekipah je zaporedje naslednje: 1. Jugoslavija I. 60:2T.ll, 2. Holandija 69:38.39, 3. Belj 8. Slovenija 63:19.02. Na cilju v Bovcu je * č c-ral.naS dopisnik v im • riva'TT izročil zmagovalcu Belgije u Sleeu- \vaertu pokal našega teui * lika. (P) Bilten Plavalne zveze I Irvatske št. 6 objavlja med ostalim nasled- nje vidnejše prispevke: Coppa Italia 1957 v Zagrebu, Sest avi.mnje seznama skokov za tekr no van j °, TurSke goste je sprejel predsednik RILO Celje tov. Fedor Gradišnik (drugi od desne). Nov državni v DVOBOJU S TURSKIMI ATLETI JE NAS REPREZENTANT POSTAVIL V TEKU NA 110 M ("I Z ZAPREKE CAS 14.3, KI JE OBENEM LETOŠNJI NAJBOLJŠI IZID V EVROPI Nezdravi pojavi v pionirskem nogometu V nedeljo na Ljubelj! Prihodnjo nedeljo, 1. avgusta, bodp na ljubeljski progi, ki je največja cestna strmina v Evropi, II. mednarodne avtomobilske in motorne dirke, obenem z državnim prvenstvom, v okviru šampionata FLRJ. Na startu za to dirko se bodo zbrali številni domači in inozemski tekmovalci, tako da bedo letošnje ljubeljske dirke res kvalitetne in zanimive. Največ prijav je prispelo iz Avstrije, Nemčije in STO, prijavili pa so se tudi številni posamezniki iz Anglije, Švice in Italije. Prireditelj pričakuje tudi prijave vozačev iz Kanade in Francije. Kot vse kaže, bodo letošnje ljubeljske dirke prizorišče hudih borb, saj bo konkurenca izredno težka. Prireditelj (AMD Tržič) je razpisal posebno nagrado za dirkača, ki bo porušil 15 let star rekord proge. Ta velika gorska dirka na progi, ki je vsa v ostrih zavojih In na kateri mora tekmovalec pokazati vse svoje znanje in drznost, bo tudi gledalcem nudila dovolj užitka. Zato v nedeljo vsi na Ljubelj! Kakor smo na kratko zabeležili že včeraj, je NK Krim priredil te dni v počastitev Dneva vstaje pionirski nogometni turnir z 8 moštvi iz Ljubljane in okolice, na katerem je zasedla prvo mesto pionirska enajstorica Odreda, ki je premagala drugega finalista Krim s 4:0 (1:0). Ta zmaga je bila največ plod fizične prednosti Odreda in posledica slabega Kri-movega vratarja. Moštvo Odreda je prejelo prehodni pokal. Podrobno so prišli udeleženci tega turnirja do finala po naslednjih srečanjih: Svoboda : Krim B 9:0, Krim : Ilirija 2:1, Slovan : Ihan 2:0, Ljubljana : Odred 0:4; polfinala: Krim : Slovan 3:2, Odred : Svoboda 2:1. — Tolažilne tekme so se končale takble: Ilirija : Krim B 3:1, Ljubljana : Ilirija 4:1, Ljubljana ; Krim B 5:1. Dokončni vrsti red nastopajočih • bil: 1. Odred, 2. Krim, 3. do 4. :ovan in Svoboda, 5. Ljubljana itd. Skoraj vsa moštva so se na teh tekmah predstavila z dovolj izderi no igro in tudi precejšnjo borbenostjo, pri tem pa z naravnost porazno nediscipliniranostjo. Mimo tega, da je bilo nekaj igralcev zato izključenih in so tudi drugi skrajno prostaško ugovarjali raznim sodniškim odločitvam, je prišlo naposled celo do dejanskih obračunavanj med igralci in gledalci. Med nediscipliniranimi igralci so prednjačili pionirji Slovana. Kakor kaže tudi ta primer, je kal pomanjkljive vzgoje naših nogometašev zašla tudi že v vrste naših najmlajših, kjer jo bo treba neizprosno izkoreniniti. Za take prestopke naj ne bo nobena kazen premila. N. D. * Mladinski nogometni turnir v izvedbi NK Save iz Tacna se je končal v nedeljo z zmago Save, ki je igrala z drugim finalistom Svobodo neodločeno 2:2 (1:1), je pa Izid z enajstmetrovkami odločila v svojo korist. Zmagovalci so prejeli prehodni pokal, ostali pa lepe nagrade in diplome. DROBNE 2NTK LJUBLJANA DOBI ZANIMIVE GOSTE Zadnjo nedeljo je ZNTK Ljubljana organiziral v počastitev Dneva vstaje propagandni namiznoteniški turnir, na katerem je nastopilo nad 20 tekmovalcev iz Ljubljane ter Kranja in Kočevja. Največ uspehov so pospravili igralci Projektorja iz Kranja (Ahačič, Petrovič in Rebolj), od ostalih pa je bil najbolj uspešen član prireditelja Terkaj. Pri ZNTK Ljubljani kljub vročini in počitnicam ne bodo počivali. V četrtek ob 20 bodo imeli drug turnir, in sicer z zanimivimi gosti iz Posarja. Med njimi sta dva igralca, ki sta sodelovala na svetovnem prvenstvu v Londonu v rokah našega trenerja Harango-za. Prihodnjo sredo pa bodo v dvorani v Domu železničarjev na Trgu OF gostovali avstrijski namiznoteniški igralci iz Linza, proti koncu meseca avgusta pa si obetajo pri tem društvu celo obisk večkratnega svetovnega prvaka Barne, ki bo takrat bival v Opatiji in treniral naše igralce. M. K. Priprave za evropsko prvc:i ivo, Ali se z »delfinom plava h tre je kakor z metuljčkom ild. Stevi ko izpopolnjuje pester zbir drobnega gradiva službenega in siceršnjega informativnega značaja, objavljenih pa je v njej tudi več pregledov z novimi rek izdaja PZK v Zagrebu, Trg žrtev fašizma št. 5. Nov rekord v teku na 2G00 en. Na atletskem mitingu Crvene zvezde je tekač Mugoša postavil nov rekord, ko je pretek:! 2009m dolgo progo v 5:14.4 (prejšnji rekord: Cttenheimer 5:19). Dve nogometni tekmi v Ihanu. V nedeljo je Papir.: v :z Količevega v tekmi z B zma- gal 2:1, tekma mrd Ok , n B in Ihanom pa je ostsia na 3:3. ŠAH TURNIR NARODOV BO V AMSTERDAMU Po uradnem c e,riku bo kongres fide in turnir i .Unsterdamu, in sicer se zrine prvi 2S. avgusta, turnm sam pa 4. septembra. šahovska zveza Jugoslavije je kot delegata za kongres določila Branka Jevremoviča in Vladimira Vukoviča. Našo ekipo za turnir sestavljajo: Pirc. Giigorič, Trifunovič, Rabar, Fuđerer in Malano-vič. z ekipo bosta potovala tudi Z. Dimitrij e vi£ in L. Gabrovšek. ROKM iz življenja francoskega slikarja Henrija de Toulouse-Lp.utreca Prevedel Marijan Tavčar Vsebina: ZASTOR SE DVIGNE — Prva knjiga: ŽEJNO SRCE — Druga knjiga: MARIE CHARLET — Tretja knjiga: MYRIAME — ZASTOR PADE ZASTOR SE DVIGNE 1 »prosim, MAMA, NE PREMIKAJ SE! Rad bi te portretiral.« »Kaj že spet? Toda, Henri, saj si me vendar komaj včeraj portretiral.« In grofica Adela de Toulouse-Lautrec je spustila vezenje na gube krinoline ter se nasmehnila malemu dečku, ki je čepel pred njo na trati. »Saj se cd včeraj menda nisem spremenila, kaj? Še vedno imam isti nos, ista usta, isti podbradek ___« Njen pogled je srkal vase razmršene črne kodre, milo roteče rjave oči, ki so bile kar prevelike za srčasti obrazek, nagubano mornarsko obleko in svinčnik, ki je pošev ležal na skicirki ter bil vsak čas pripravljen pričeti z delom. Riri, njen predragi Riri! Bil ji je vse r.a svetu in odškodoval jo je za vse drugo — za vsa razočaranja, vso žalost in samoto. »Zakaj ne bi rajši risal Đuna?« mu je predlagala. »Saj sem ga ze narisal. Celo dvakrat.« Ozrl se je na dolgodlakega ptičarja, ki je s smrčkom med šapama dremal pod mizo. »\ rh tega pa zdaj spi. In kadar spi, je brez izra ;a. Veš, rajši slikam tebe. Ti si lepša.« Z vso resnobo je sprejela naivni poklon. »No, pa naj bo. Toda dovoljujem ti le pet minut in niti sekunde več!« Z ljubkim gibom si je snela z glave širokokrajni klobuk in tako razkrila svoje gladke kostanjeve lase, ki so bili v sredi počesani v prečo ter so se ji v kodrih zgrinjali na ušesa. »Kmalu bo čas, da se odpeljeva na sprehod. Jožef bo vsak hip tu. Kam se popeljeva danes?« Ni odgovoril. Že mu je brzel svinčnik po listu risanke. V tišini jasnega septembrskega popoldneva leta 1872 sta bila čisto sama. Obdajala ju je samo dušeča enoličnost predmetov v okolici; bila sta srečna, da sta bila stran od vsega sveta. Okrog niiju se je v svojem zelenju bohotil travnik; po nebu se je sprehajalo sonce. Ptički so cvrkutali na obronkih ^gnezd in odletavali po svojih opravkih. Skozi rumeneče listje platan pa se je dvigala nazobčana silhueta srednjeveškega gradu s stolpiči na oglih, trdnjavskim obzidjem in ozkimi, šiljastimi okenci. Malo prej je »stari Tomaž«, ves okrogel in svečan v svoji modri livreji, odnesel pladenj s čajem. Pri tem je kazal njegov obraz tisto vzvišeno prevzetnost, kakršna pritiče upravi-t.lju starosvetne plemiške hiše; ko je odhajal, g je tesno za petami spremljsi Dominik, ki je bil še samski mladenič pri oseminpetdesetih letih ter je imel za seboj borih dvanajsrlet sh-vbe. Nekaj minut kasneje je »teta« Armadina (ki ni bila pravzaprav nikomu” teta, ampak samo daljna sorodnica, prišeašs pred sedmimi leti v grad na enotedenski cbis' ) iztisnila enega svojih -ie::nih rad'hov ter se opravičila, da »mora napisati . .caj irem« je po nilj, da namerava pred vri:rjo — - -1 r»n- ■> n Proti večeru se bo prikazal kočijaž Jožef z zaokroženimi zalizci in bo javil, da je kočija gospe grofice nared. Zvečer bodo starejši, livrirani valets de table1 v temačni, hladni in preprestorni jedilnici, zavešeni s temnimi stenskimi preprogrami in portreti namrščenih prednikov v oklepih, servirali skromno, a zelo ceremonialno večerjo. Po poobedku se bo grofic zaspano povzpel po mogočnem 1 Strežaji pri mizi. — Op. prev. stopnišču v svojo spalnico, kjer se mu bo neutegoma pridružila mati. Sedla bo na rob postelje ter mu pripovedovala o Jezusu, ki je bil tako dober otrok, o Ivani D'Are, o prvi križarski vojni in o tem, kako je bil njegov pra-pra-pra-pra-dedek grof Raymond IV. de Toulouse popeljal krščanske viteze pred Jeruzalem in osvobodil Odrešenikov grob hudobnih Turkov. Potem pa še poljub, poslednji objem in zaspani Bon-soir, Maman2. Odgrnila bo odejo in ga pokrila z nio. Še en pogled nanj in odšla bo v svojo spalnico tik njegove. V večdelnih oknih se bodo druga za drugo utrnile luči. In zopet bo noč, kot je bilo to že stoletja poprej, razgrnila svoj plašč nad gradom tuluških grofov. »Kam se popeljeva danes?« je vnovič vprašala. »K stari opekarni ali h kapelici sv. Ane?« Prikimal je sredi najzavzetejšega dela, kar je pomenilo, da sta mu pogodu oba kraja. Mirno otožnost njenega obraza je preblisnila senca bolečine. Ubogi Riri ni niti najmanj slutil, da bo to njuna zadnja vožnja. Ni se še naučil, da je življenje nenehno poslavljanje in da utegne biti jutrišnji dan povsem različen od današnjega. Nič več se ne bo mukoma vzpenjal na visoki gig, ne bo se več privijal k njej, medtem ko bo ona lovila vajeti, ne bo več kar naprej in naprej čebljal, ko se bodo zibali po podeželskih cestah, nič več ne bo dražil Jožefa, brezbrižno sedečega s prekrižanimi rokami zadaj na kozlu, in nič več ne bo zastavljal tisoč vprašanj, gledaje s svojimi sijočimi, poželjivimi očmi vse naokoli. Prva okrutnost življenja. Prva nit v gosto stkanem tkivu njunega zaupnega prijateljstva je bila natrgana. Sčasoma se bodo potrgale še druge, dokler se ne bo nekega lepega dne vsa tkanina odmotala in bo, kot vsi dečki, tudi on hitel proč... * Lahko noč, mama. ~ Op. peev.