--sssasg
SAMO ENO IZMED MNOGIH DARIL. KI SMO JIH LETOS SPET POKLONILI NASI SOCIALISTIČNI DOMOVINI
a& föodovittbki
1941 — Jugoslavija, od vseh strani obkrožena od sovražnikov, ki so jo hoteli uničiti in izbrisati z zemljevida. — To je bil načrt sovražnika, ki je okupiral tisto leto Jugoslavijo.
Odgovor naših narodov, ki so te zbrali okrog KPJ, je bil OSVOBODILNI BOJ, b»j, v katerem je rasla nova država, država svobodnih ljudi, nova država — država novega tipa.
Narodnoosvobodilna vojna je Vse bolj dobivala značaj socialistične revolucije in se razvijala v popolnoma novih pogojih.
V osvobodilnem boju je rast-la nova država, FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA, namesto stare nesposobne monarhije.
Nora Jugoslavija je nastajala ln se razvijala v procesu osvobodilnega boja, Istočasno pa je ras tl a in se širila nova ljudska oblast. Specifičnost osvobodilnega boja narodov Jugoslavije je bila visoko razvita naeional-na zavest naših ljudi, strastna •nržnja proti okupatorju. Razvijala «o je v tistih letih naša Ljudska armada, in kar je glavno: v tem procesu naše ljudske revolucije Je nastala močna, nezlomljiva zveza množic, prava ljudska zveza.
Ta poseben karakter razvoja naše ljudske države, ki je nastajala in rastla v procesu ljudske revolucije, ne nasprotuje
gade in divizije, ki so s puško v roki potrjevale zgodovinske sklepe II. zasedanja AVNOJA v Jajcu.
Po vsej naši državi so se seznanjale naše ljudske množice o zgodovinskih sklepih, ki smo jih takrat napravili. Ti sklepi so podrli sleherno upanje, da se spet povrne staro. Rodila se je nova Jugoslavija — povratka v staro ni več! Kmetje, delavci in inteligenti — vsi, ki jim je bila pri srcu nova socialistična Jugoslavija, so z veseljem poslušali in sprejemali vesti v decembrskih dneh leta 1943, ko so na terenu oznanjali in tolmačili zgodovinske sklepe, sprejete na II. zasedanju AVNOJA.
Ko danes listamo po tej naši zgodovinski knjigi, se pred nami zgrinjajo tisoči in tisoči dogodkov in podobe iz preteklosti: iz tistih mračnih dni za nami, ko je bila vsaka misel o svobodi, o boljšem življenju kaznovana z mučenjem in pretepanjem naših svobodoljubnih ljudi, a ječo in streljanjem naših najboljših. Spomin aam sili nazaj v tiste težke dni, ko so hoteli s silo Iztrebiti jugoslovanske narode, spomin na slavne dni naše velike borbe, spomin na 29. november 1943, dan rojstva naše današnje socialistične Jugo slavije.
To je naš dan, dan, na katerega se spominjamo s ponosom in
kri naših revolucionarjev, partizanov in borcev v narodnoosvobodilni borbi.
In ta dragocena prelita kri je rodila sadove: rojstvo nove Ju goslavije.
Petnajst let je minilo od tega našega velikega dne. Od takrat smo utrdili pridobitve naše velike socialistične revolucije, vklesali jih v naše delo: rastla je nova Jugoslavija, rastle so naše nove tovarne in rastel je naš novi človek, človek s socialističnim razumom. Danes je naša Jugoslavija v svetu svetilnik miru, pobornik za - sodelovanje z vsemi, ki mislijo pošteno. Naše delo in naši uspehi nam danes bolj kot kdajkoli potrjujejo pravilnost naše poti, in še bolj potrjujejo sklepe zgo-
dovinskega zasedaöja A VNO i v Jajcu, da bo o ureditvi naše države odločal jugoslovanski narod sam. To smo potrdili že v času naše revolucije, potrdili smo 11. novembra 1945. leta na fivobodnih volitvah, ko smo glasovali za novo Jugoslavijo, in potrjujemo že vsa povojna leta v nenehni in vztrajni borbi naše socialistične izgradnje in v borbi za mir v svetu.
Dolga je bila pot petnajstih let od zasedanja v Jajcu, in ta naša pot drži naprej, dalje v srečnejšo in lepšo prihodnost. In na tej poti stojimo trdno, kot smo stali vseskozi, odkar smo začeli naš veliki boj, našo so«* alistično revolucijo, ki je rodila bogat sad — FEDERATIVNO LJUDSKO REPUBLIKO JUGOSLAVIJO — ponos naših narodov.
Lidija Šentjurc v Hrastnika
V ponedeljek, 24. novembra, Širše zborovanje, na katerem je obiskala Hrastnik članica so se zbrali politični in druž-Zveznega izvršnega sveta in beni delavci hrastniške obči-zvezna poslanka za revirje, ne, ki jim je govorila o ak-tovarišica Lidija Šentjurčeva. tualnih političnih in gospo-Popoldne ob 16. uri je imela danskih vprašanjih.
Zaprli so nas vse tri hkrati. Celica je bila ozka. malone brez zraka, na tistih štirih, ne bi mogel reči posteljah, se nas je zdrenjalo štirinajst fantov. Sestro so vtaknili nekam drugam, menda k ženskam.
Peter je začel: — Eh, da smo zdaj v gozdovih, to bi jim dali, Švabom!
Bil je štirinajstleten fante s čopom las na čelu in velikimi, sinjimi očmi. Fant, vajenec, iz Hrastnika mu je pritrdil:
— Kadar pridem ven, bi se zelo rad lotil našega ječarja ...	^
Isti mah se je odprla zagozda na vratih celice, potem je zaškripal v ključavnici ključ in na pragu je stal ves rdeč v obraz ječar:
»Na voljo sem ti ptiček, kar loti se me...« Vse bliže je prihajal in potem smo skrili obraze v dlani. Udarjalo je in spet udarjalo, butalo ob zid,_ vmes pa smo slišali psovke. Vendar Tine ni dal od sebe niti glasu.
Naše dlani so se krčile v pesti, da so pokali členki, in ko je slednjič ječar končal, trdno zaklenil vrata za seboj, so	bili naši obrazi spačeni od srditosti.	Le tisti vajenec je	imel obraz ves	krvav in nas začudeno	gledal.
Peter je	šel k njemu in	mu nekaj šepetal.	On	pa je
zmajal z	glavo, ne da bi	črhnil.
Nekoliko dni kasneje jih je taisti ječar peljal na delo, gor v kamnolom. Na poti so mu pobegnili v gozd. Tulil je, streljal, spet tulil, kakor so kasneje pripovedovali starejši zaporniki, toda fantje se niso ustrašili.
Njihova pot je držala tja v svobodne gozdove, in tisti vajenec se je maščeval nad Nemci, tako sem leto kasneje zvedel. Nekoč je padel, s smehom na obrazu. Peter in Pavle pa še živita in za vedno bosta ohranila spomin na pogumnega fanta iz Hrastnika. In jaz tudi!
XXX
Prvič sem volil tistikrat in se zvedavo oziral po sobici. Tisti za mizo so bili sila resni, tu pa tam katero povedali, in nekaj črtali v bele papirje pred seboj.
Potem sem razločno videl, da. so Vsi tisti za mizo dvignili obraze in začudeno pogledali proti vratom.
Obrnil sem se. Starejši možakar je držal pod roko, suhljato, zelo staro mamico, in jo počasi peljal proti mizi.
Glasno je povedala svoje ime, tisti, menda je bil predsednik volilne komisije, pa ji je pokazal z roko:
— Tale je za to listo, ona za drugo.
Stara ga je pogledaal izpod čela in zmajala z glavo:
— Pa vendar ne mislite, da bom volila ono, drugo, črno...
To rekoč, je trdo prijela kroglico in se ne meneč za druge napotila k prvi skrinjici. Možato je stisnila dlan in šla z njo v skrinjico.
Tisti pri volilni skrinjici jo je opomnil, naj stopi še k drugi. Ona ga je zaničljivo premerila, nekaj zamrmrala in brez besed zapustila volišče.
Ko sem odhajal, sem slišal:
— Dva fanta sta ji padla, doli na Dolenjskem, kaj nisi vedel?
Tisti pri skrinjici je močno zardel in odkimal...
Naslednji dan so objavili volilne rezultate: z velikimi črkami je stalo v časnikih: volili smo za novo Jugoslavijo!
MILAN VIDIC
OB VELIKI DELOVNI ZMAGI JUGOSLOVANSKIH MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD IN OB 15 OBLETNICI USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE 29 NOVEMBRU, ČESTITATA VSEM SVOJIM NAROČNIKOM, BRALCEM IN PRIJATELJEM
UREDNIŠTVO IN UPRAVA ZASAVSKEGA TEDNIKA, TRBOVLJE
marksizma ln leniniz-tha, ampak še bolj potrjuje delitve, da smo korakali po j.ra-vtlnl poiti, kajti nikjer ni zapi-sann, da se mora revolucija raz-vljaiM povsod enako in pod ena-ktmi pogoji.
1» let Je minilo od zgodovinskega dne — 29. novembra 1943. le*a. petnajst let Je od tega, ko •UH* zapisali v našo zgodovino hov historični datum:	rojstvo
Pade republike — FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE. Na teienu so se fcdaj borile naše partizanske Okate, Malija je kapitulirala tl-■6» leto, rastle so naše nove brl-
veseljem, dan, ko se je dokončno Izrazila pravilna pot revolucionarnega dela In misli jugoslovanskih narodov. To je tisti dan, ki nam je dokončno zajamčil, da bo po krvavi borbi naš;-bodoča pot temeljila ha revolucionarnih izkušnjah. To je dan. ko smo dali odgovor vsem tistim, ki še danes tide, da smo se izneverili stvari socializma in da jugoslovanski narodi m gredo v socializem, zato. kei so si izbrali svojo pot.
29. november 1943 Je dan, ki je zapisan v zgodovinski knjigi naše revolucionarne poti, kateremu je bila podlaga prelita
80 kilometrov ponosa
NOVO MESTO, 23. novembra 1958. — Kronist na avtomobilski cesti Bratstva in enotnosti je danes izpolnil poslednji list osem mesecev dolge kronike. Se enkrat se je ponovila podoba mladosti in bratstva iz Brčka, Samca in Sarajeva, iz Doboja in Zagreba. Beograda, in še deset in deset mladinskih delovnih akcij, tu v dolenjski metropoli, ob dolgem jankomirskem mostu, ob zavojih pod Ivančno gorico, na vsakem metru elegantnega siivega traku, kjer sta se skupaj zbrali mladost in starost vedrih obrazov ob veliki zmagi.
Dolenjska, ki že vse leto utriplje novo življenje, je zadnje dni prebila v mrzličnih pripravah na današnji sprejem in slovo od graditeljev.
2e navsezgodaj so se proti Novemu mestu pomikale dolge kolone avtomobilov, iz različnih smeri so prihajali posebni vlaki. Oblačen novembrski dan m bil ovira tisočem brigadirjev, tisočem delavcev in kmetov, da ne bi pohiteli tja, kjer so se pred osmimi meseci v snegu in mrazu prvič srečale prve brigade.
Stisk rok, pozdrav udarnikov s trase, starih prijateljev, in pesem, mladostna pesem iz bojev s kubiki s tovariških večerov. Besede veselja ob ponovnem srečanju.
0 Nekaj po osmi uri se je pred jankomirskim mostom ustavila kolonfi avtomobilov. Množica brigadirjev in prebivalcev je navdušeno pozdravila predsednika Tita in najvišje državne in partijske voditelje. Natanko ob pol devetih je predsednik republike prerežal trak, ki je zapiral pot preko novega mostu na novo cesto.
Kolona avtomobilov je odbrzela proti Sloveniji.
0 Slabo uro zatem se je dolga vrsta avtomobilov ustavila pri Ivančni gorici, kjer so čakali predstavniki slovenskega političnega življenja.
0 Nekaj pred enajsto uro je predsednika Tita pozdravil v poslopju občinskega LO Novo mesto Franc Pirkovič.
0 Natanko ob 11. uri se je tovariš Tito pojavil skupaj z drugimi gosti na slavnostno okrašeni tribuni. Množica 50.000 ljudi je navdušeno vzvalovila. Oglasili so se brigadirska pesem, brigadirski pozdravi.
Predsednik republike, Josip Broz-Tito je v svojem govoru med drugim dejal:
»Li tos je sodeloval pri graditvi tega dela avtomobilske ce-te »Bratstvo in enotnost« samo del naše mladine, nekaj nad 50.000 fantov in deklet, oziroma 54.000 mladih ljudi. Prihodnje leto jih bo moralo sodelovati še več. a jaz bi želel, da bi bilo iz let,, v leto več novih in novih graditeljev, kajti kakor je pokazala minulost, je izgradnja objektov nc samo pomembna v materialnem smislu, marveč prav tako omogoča, da se pri tem izgrajujejo tudi naši mladinci...
Ti fantje in dekleta ne bodo nikoli pozabili tega skupnega dela mladih ljudi iz vseh ljudskih republik, skupnega žiVljenja, ki so ga živeli tu, izmenjave mnenj s stojimj tovariši, skupne radosti i skupnih naporov. V njihovih srcih bo ostalo zapisano to, dokler bodo živeli. Želel bi, da bi ves naš mladi rod šel skozi takšno šolo, skozi kakršno ste šli vi tu in skozi kakršno so šli tisti, ki so pred vami gradili druge objek . To je nekaj, česar ni moč kupiti z nobenim denarjem. Takšni objekti, avtomobilske ceste in razni drugi objekti, so namreč važni za našo socialistično deželo, iz gospodarskih in drugih razlogov, prav tako pa .je važno tudi, da se na njih izgrajujejo novi ljudje, važno je. da ti ljudje vedo in razumejo, kaj pomeni bratstvo in enotnost, kaj pomeni naša socialistična dežela in kakšen bodi lik naših novih ljudi.«
V nadaljevanju svojega govora je tovariš Tito omenil še nekaj besed o tem, kakšne objektivne težave imamo in kako jih premagujemo. Odgovoril je na gonjo, ki jo nekatere države vodijo proti nam kot revizionistom »zato, ker ubiramo svojo pot v socializem in dalje v smeri izgradnje komunizma — srečnejše prihodnosti človeštva Zato, ker smo si upali reči, da delamo v svoji dgželi tako, kakor mislimo, da je najbolje, in sicer ne iako, kakor mislimo mi voditelji, marveč vse naše ljudstvo, ker ne moremo delati drugače, kakor želi ljudstvo, kakor želi ogromna večina našega ljudstva, zato so nag razglasili za revizioniste. Jaz pa pravim, če ne bi delali tako, kol želi naše ljudstvo, bi ne bilo nikogar izmed nas na tem mestu, na katerem smo v vodstvu naše dežele. Ker naše ljudstvo tako hoče in ker menimo, da je naša, pot tudi pravilna, tako tudi delamo, in zato se seveda tudi ne moremo odzvati tistim težnjam od zunaj, da bi delali samo tako, kakor delajo drugi.«
Končno je omenil še prisrčne prijateljske stike z vrsto dežel na svetu in dejal, da bo kmalu odpotoval v neketere od držav Bližnjega in Dalj-njega vzhoda. »Menim, da bom uganil misli in želja vseh vas, če bom tem narodom, ko prisperr, tja, sporočil v Vašem imenu in v imenu vsega našega ljudstva najboljše želje in prisrčne pozdrave. Kakor so njih potrebni izrazi solidarnosti in simpatij, tako je tudi nam potrebno čvrsto prijateljstvo in naklonjenost teh narodov, ker mi v nobenem primeru ne smemo dopustiti, da bi nas ločili od teh dežel, s katerimi nas veže toliko skupnega v težavnem boju za lepšo in srečnejšo prihodnost.«
Med govorom in po njem je množica navdušena pritrjevala predsednikovim besedam. t
Popoldne so po novi cesti že brzela številna vozila.
tadaja »Zuanti tednik« * Irborljth. — Drejo]« urednika odbor. — Odg« zorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje L Trg revolucij« 2S. — Teiefon St. Sl. — Račun pri Komunalni Paniči Trbovlje 608-70-1-146 — Llct Izhaja nat petek. — Letna naročnin» 400 din. polletna 100 din, če trdem« 100 din. mesečna 40 din. Cena izvoda » kolportal' 10 din, — Tlaka tiskam« Časopisnega podjetja »Slov poročevalec« v Ljubljani. — l?«fcop1«l. ki morajo bte v uredništvo najkasneje veak torek, s« a« vračajo.
Skozi tri desetletja
(Tri navadne zgodbe)
#
i. čačel se je december. Sneg se je strdil im ži/vo srefoNt ' ralej precej zdrkniti navzdol.
.««ji mi je prinesla par novih, debeUh in volnenih - ‘ nogavic, rekoč:
— Na fant, zunaj je mrzlo, utegnil bi se prehladßßl Lahno sem se nasmejal, skril obraz proti tlom in pomislili do šole imam samo sto korakov, kaj pa tisti, ki bodo prišli iz Čolniš, St. Lamberta in še od dlje. Toda ubogljivo sem na navadne nogavice obul še volnene.
V razredu je bilo toplo in tisti, ki so prišli od daleč so si greli premrle roke in noge ob peči. Toplota jih je omamljala. Deklica ob tabli je že zatisnila oči, na veliko veselje fantov, ki so ji pričeli nagajati, da je hlipajoč stekla v klop.
Nekdo je prinesel v razred veliko kepo snega. Postavil se je za vrata in čakal ugodnega trenutka.
Spet so se odprla vrata. Kepa je švignila na kratko po zraku in treščila v dečka. Razred se je zasmejal, da so se kar šipe tresle...
Hipec kasneje je smeh zamrl. Naši pogledi so objeli dečka, ki je dobil kepo v obraz in se komaj opazno smejal. Preleteli smo njegovo drobno telo in se ustavili spodaj ...
■ ...BIL JE BOS, IN MODRINA NA NJEGOVIH PRSTIH SE JE UMIKALA RDEClCI.
Začudeno se je namenil h klopi in brez besed sedel. Razred je onemel; še dih nam je zamrl. Ladu pa so stopile na čelo potne srage.
Deček, ki mu je zagnal kepo, se mu je približal. Nič ni rekel, samo položil je predenj debelo, rdeče jabolko. Lado je odmahnil z glavo in se ponovno nasmehnil...
Tisti čas je vstopila v razred učiteljica. Ubogljivo smo vstali, sklenili roke in strmeli v razpelo. Molil pa ni nihče. Vsi smo vedeli: pri Ladovih jih je enajst, očetu pa zelo skopo režejo kruh, tam doli v jami...
Tisti dan si nismo ničesar zapomnili, ves čas smo opazovali Lada in ga v mislih in željah obuvali v najtoplejše čevlje.
XXX
Rte v. 48/49	TRBOVLJE-	28.	NOVEMBRA	1958	Len,	XI
V nedeljo, 7. decembra, vsi na volitve v odbore SZDL!
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINE TRBOVLJE MARTINOM GOSAKOM
Storiti čimveč za ljudi
Razgovor našega sodelavca s predsednikom trboveljske občine — Vsako leto se zgradi 100 stanovanj — V bodoče bo prvenstvena skrb občine obdržati že obstoječi fond — Ureditev Trboveljščice, vodovoda, kanalizacijo, zgraditev stanovanjskega naselja STT — je naloga vseh Trboveljčanov — Vprašanje zaposlitve ženske delovne sile — Gradnja osemletke in
otroške bolnišnice — Reorganizacija trgovske in gostinske mreže ter pomoč obrtem — Skratka: naša bodoča osnovna naloga bo predvsem večja skrb za ljudi.
Trbovlje, center revirskih krajev, spreminjajo svojo po-dobo iz leta v ieto. V trtnaj- g stih letih po osvoboditvi se je gj| obraz kraja močno spremenil. §§|§
V njem utripa na tisoče src gg marljivih delovnih ljudi — ru- =g darjev, kovinarjev, cementar- gg jev in še drugih, ki si služijo g svoj vsakdanji kruh in hkrati gg z ostalimi delovnimi ljudmi v g državi krepko grade socialistič- - m no Jugoslavija, lepšo domovi- §§| no. kot so jo imeli naši očetje. |||
V Trbovljah smo dogradili le- g po, moderno glavno cesto, prav gl tako veliko Strojno tovarno, — tovarno »Mehanika«, prekrasen Delavski dom, novo javno kopališče, novo banko, novo pošto, celo vrsto velikih stanovanjskih blokov in še drugih stanovanjskih hiš, v katerih domuje na stotine in stotine novih družin. Vse te in še druge pridobitve dajejo velikemu revirskemu kraju dame* povsem drugačno podobo. Tujci,
ki po letih spet prihajajo v trboveljsko dolino, se presenečeno vprašujejo, ali so to res Trbovlje — Trbovlje, ki so bile nekoč mrka, sajasta dolina? Ne tistih žalostnih Trbovelj ni več, nastajajo večje, lepše.
Občina Trbovlje je izrazit industrijski kraj, saj se 95% vsega prebivalstva preživlja v rudniku in raznih tovarnah, le 5"/o ljudi v'občini živi od kmetijstva.
Ker so Trbovlje kraj z izredno močno Industrijsko dejavnostjo, v katerem se prebivalstvo hitreje množi kot v kmečkih krajih, nastaja v občini z rastočim številom delavstva in drugih prebivalcev izredno velika potreba po novih stanovanjih. Akoravno se v kraju zgradi vsako leto sto novih stanovanj, jih je še vedno premalo. Potrebe so mnogo večje.
Ko se odgovorni funkcionarji na občini in gospodarstveniki v industrijskih podjetjih kraja dan na dan mimo skrbi za čim-večjo proizvodnjo ubadajo z vprašanjem, kako pospešiti gradnjo novih stanovanj, se poraja hkrati še drugo, nič manj važno vprašanje; kako z razpoložljivimi sredstvi ohraniti te obstoječi stanovanjski fond pred razpadanjem in uničenjem. Ta skrb bo ena Izmed prvenstvenih nalog občinskega ljudskega odbora v bodoče. In ne samo to. Ko smo na eni strani gradili nova stanovanja, nismo vzporedno dohitevali druge naloge, zagotoviti vsem novim stanovanjskim naseljem potrebno pitno vodo, urediti kanalizacijo, komunikacije, itd.
Tudi to bo precejšnja skrb občinskega ljudskega odbora.
Prihodnje leto in naslednja bo prav tako nadaljnja važna naloga činlteljev na občini, da se uredi Trboveljščtca, obnovi in dopolni sedanji vodovod in uredi kanalizacija. Za ureditev veega tega pa so najprej potrebni načrti, po katerih se bodo nato izvajala vsa potrebna dela. V ta namen se je izvolila tudi vodna skupnost in so sredstva za ureditev teh vprašanj delno že zagotovljena.
Vsa dela, ki se bodo v bodoče l»vršila, se bodo seveda obravnavala predhodno na zborih volivcev. Ti bodo sami odločili, kaj je treba v kraju urediti najprej. Ce hočemo, da bodo vsi občani preskrbljeni s pitno vodo, da bo urejena kanalizacija v kraju in da Trboveljščl-ca ne bo ob neurju preplavljala bregov ta delala vse večje škode, potem bodo volivci prav gotovo soglašali, da je to ena naših najvažnejših nalog.
2e uvodoma Je predsednik občine poudaril, da bo osnovna naloga občinskega ljudskega odbora: storiti čimveč za ljudi. Ko bo spomladi prihodnjega lota dograjena v centru kra-
ja velika Blagovnica, v kateri bo potrošnikom na razpolago večja izbira manufakturnega in galanterijskega blaga, pohištva in še drugo, bo šlo občinsko gospodarstvo predvsem za tem, da se po raztresenih naseljih kraja uredi č.mveč špecerijskih trgovin, manjših seveda, tako da bodo unele gospodinje vsakodnevne življenjske 1 potrebščine neposredno pri rokah. Te manjše trgovine po stanovanjskih Kolonijah naj bi bile založene predvsem s špecerijo, zelenjavo, sadjem, mlekom ta kruhom. Cez noč tega vprašanja, ko bo izvršena če urediti, vendar bo občinski odbor začel z reševanjem tega vprašanje, ko bo izrvšena celotna reorganizacija trgovske ta gostinske mreže v Trbovljah.
V Zg. Trbovljah, na parcelah za Ličarjem, gradi kolektiv Strojne tovarne v Trbovljah veliko novo stanovanjsko naselje. Kakor smo že pisali, bo kolektiv te tovarne s prostovoljnim zidanjem in tudi z delom pri notranji ureditvi teh stanovanjskih blokov, kjer bo dobilo stanovanje nad 100 družin, prihranil skupnosti nič manj kot 26 milijonov dinarjev. To je lep primer kolektivne gradnje: osebje tovarne se je odpovedalo delu čistega, dobička podjetja, ki ga je dalo v
stanovanjski fond, zlasti še, ker podjetje nujno potrebuje stanovanja za svoje ljudi in ker je prav to pomanjkanje že ogrožalo produkcijo tovarne. Dograditev tega novega naselja v Zg. Trbovljah pa ni samo vprašanje tega kolektiva, ampak, vseh občanov, kajti v interesu celotnih Trbovelj je, da se Strojna tovarna širi in razvija. V ta namen potrebuje seveda nove kadre in zanje so potrebna tudi stanovanja. Razumeti, moramo to vsi občani; kakor so rudnik, cementarna in elektrarna važni, prav tako važna je za razvoj Trbovelj tudi proizvodnja in razširitev Strojne tovarne, v kateri so že mnogi sinovi naših rudarjev našli svoj kruh.
S tem, ko Je predsednik poudaril:	storiti	čimveč za ljudi
— je omenil tudi vprašanje uslužnostnih obrti, ki je v Trbovljah v zastoju in ne opravlja tiste naloge, kot bi jo morala. V sindikalnem domu v Zg. Trbovljah ima gospodinjr ski center pralnico, čistilnico, krpalnico itd. S tem pa smo ljudem še premalo pomagali. V letu 1959 bo naloga občine, da pomagamo in usposobimo gospodinjski center, da bo v njem prišlo do uresničitve velike pralnice, šivalnice, krpal-nice barvarne, likalnice in
članom Socialistične zveze Trbovelj, Radeč in Zagorja
V nedeljo, 7. decembra 1958, bodo tajne volitve delegatov za občinske konference SZDL in celotne volitve v terenske odbore SZDL v občinah Trbovlje, Radeče in Zagorje. Vsak član naj tedaj izpolni svojo člansko pravico in dolžnost! Z oddanim volilnim listkom bo dokazal' svojo predanost programu Socialistične zveze, z njim bo podprl našo najmočnejšo politično organizacijo pri izbiri njenega vodstva.
Naj nihče ne manjka pri volitvah, ki mu je pri srcu nadaljnji razvoj naše socialistične skupnosti!
V nedeljo, 7. decembra vsi na volitve!
podobno. Ko bo zgrajeno novo naselje STT, b; bilo po selitvi mogoče del sindikalnega doma nameniti prav v omenjene namene ter bi v tej stavbi lahko obstajal veliki servis za različne usluge bodočim stanovanjskim skupnostim.
Tudi mestnemu čevljarstvu bo občina omogočila nakup nekaterih novih strojev, tako da bo večje stvarj lahko delalo v centru, rešiti pa bo treba še nalogo, kako urediti kr-palnice čevljev po kolonijah, ki jih sedaj ni.
V Trbovljah postaja vedno večji problem zaposlitve ženske delovne sile, in to deklet, ko dovrše šolo. Zanje ni vedno možnosti za zaposlitev. Takih deklet je v Trbovljah preko 130. Z izgradnjo tovarne »Mehanika«, nadalje podjetja »Ele-tro-Standard« smo sicer zaposlili lej>o število mladih deklet, vendar je to še premalo. Prav bi bilo, če bi v podjetju »Mehanika« razmišljali o vprašanju, da se tudi dekleta priuče in izuče v finomehanični stroki. To pa naroča skrb tudi staršem da dekleta izvrše prepotrebno šolo. — V letu 1959 je v načrtu gradnja kartonažne delavnice, v kateri bo mogoče zaposliti nekaj dekCet, nekaj pa jih bo dobilo delo v novi opekarni v Elektrarni, ki se bo prihodnje leto gradila in mora biti do druge jeseni skončana.
Ko govorimo o potrebi, storiti čimveč za ljudi, potem lahko trdimo," da so v naših podjetjih premalo storili za svoje delavce, tako na primer, da bi jim omogočili tople obroke hrane po solidni ceni. Ne bi bilo napak, če bi razmišljali o centralnem -obratu za družbeno prehrano, ki bi nato predvsem manjše kolektive in delovne ljudi, ki nimajo svojega gospodinjstva, oskrboval s toplimi jedili. Morda bi se
zgledovali po Ljubljani, kjer že prevažajo tako hrano do posameznih kolektivov.
Pa ne samo, kar smo že povedali, še druge naloge stoje pred nami; skrb za nove otroške vrtce in šole — tudi to je ena naših velikih nalog. Razen otroškega vrtca na Tereziji bomo letos odprli v Trbovljah še en otroški vrtec, in sicer v bivšem domu ŠD »Svobode«, ki se urej/uje za otroški vrtec. Prihodnje leto pa bomo začeli z gradnjo nove osemletne šole. ki bo razen ostalih skrbi naša velika naloga. Naša skrb pa bo v bodoče tudi, še bolj pomagati hišnim svetom, ki so že letošnjo leto s skromnimi sredstvi mnogo napravili, in to zlasti s prostovoljnim delom. Tem svetom bomo pomagali z denarnimi sredstvi in jim nudili tudi strokovno pomoč.
Se je vrsta nalog in vprašanj, o katerih bi se lahko pomenili — je dejal predsednik občine tov. Martin Gosak, toda najvažnejše sem omenil. Pri izvršitvi vseh pa nas bo prevevala skrb:	STORITI	CIM-
VEC ZA LJUDI!
Stane Šuštar
M
Janez Knez: »JAŠEK III — TRBOVLJE« (Olje, 1958).
Seja občinskega ljudskega odbora v Trbovljah
Mo bo treba poprijeti
Na zadnji seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Trbovlje so obravnavali vrsto perečih vprašanj. Ob prvi točki dnevnega reda sta oba zbora sprejela priporočilo gospodarskim organizacijam, naj del čistega dohodka, ki je nastal v podjetjih kot rezultat prizadevanja delovnega kolektiva in je
razporejen za osebna dohodke delavcev, izplačajo ob Novem letu in ne za Dan republike. To je potrebno zaradi tega, da bi bila politika osebnih dohodkov v občini enotna. V prihodnje naj bi gospodarske organizacije delile čisti dohodek, razporejen za osebne dohodke delavcev, ob Novem letu, ostanek pa po po-
Inž. STANKO ZABOVNIK, DIREKTOR RUDNIKA ZAGORJE, ODGOVARJA NA VPRAŠANJA NAŠEGA SODELAVCA
Iz vsega srca si želimo rast rudnika Zagorje
V tem si moramo biti enotni: zagorska dolina Ima lepe, svetle perspektive. Ko zdaj ob petnajstletnici ustanovitve nove Jugoslavije takole sami pri sebi delamo obračun »dohodkov ln izdatkov« — z drugimi besedami povedano: premišljujemo, kaj vse smo v tem obdobju storili In kaj imamo še v mislih, da bomo napravili v prihodnjih letih, nas preveva zaupanje, da se bo kmalu rezal še večji kos kruha. Ne le v Zagorju, marveč vsepovsod v naši svobodni domovini. In ker praznujemo te dni pomemben jubilej. Je prav da se pomenimo tudi o tem, kakšne so perspektive zagorskega rudarja.
2e precej časa govorijo v Za-	torej nič čudnega, če smo	se
gorju o rekonstrukciji separa-	odločili za intervju, ki naj	bi
clje, nadaljnji mehanizaciji	našim bralcem, v prvi vrsti	pa
jam, o povečanju proizvodnje,	seveda Zagorjanom, dal odgo-
britve tovarne, ustrezne stroje
ki
iz
izdeluje
deviznih
sredstev. Saj je znano da, je treba iskati skoro po vsem evropskem trgu, če gre za nakupe, razumljivo pa je, da se končno izberejo najugodnejši ponudniki, ki kvalitetno in časovno izpolnjujejo svoje dobave. Povsem jasno je, da mora biti tudi cena sprejemljiva.
bo
večji
delav-
Znano nam je, da se bo po končani rekonstrukoljl proizvodnja premoga precej dvignila. Zanima nas, za koliko se bodo zmanjšali režijski stroški na tono premoga, in ali bo v boljših pogojih separirani premog boljše kvalitete?
Proizvodnja se bo seveda s pripravo jam na rudniku povečala ter se bo zato tudi morala povečati kapaciteta separacije, ki jo bomo dosegli z rekonstrukcijo. Povečanje proizvodnje je predvideno: leta 1959	,	600.000	tori
leta 1960	630.000 ton
leta 1961	700.000 ton
leta 1962	770.000 tom
Zadnja številka je predvidena kot končna proizvodnja v programu, vendar bo kapaciteta separacije za to proizvodnjo možna že v dveh obratovalnih tretjinah.
Glede zmanjšanja režijskih stroškov bi absolutno končne številke ne mogel jpovedati
Ali predvidevate z nadaljnjo mehanlzaoijo jam morda tudi izboljšanje sterilnosti dela?
zdaj, vendar pa kaže Izračun naslednje:
stroški separlranja na tono leta 1957	160 din
leta 1962	110 din
Razlika je torej 50 din, kar je lep prihranek, če to pomnožimo s celotno proizvodnjo.
Premog bo glede na neke spremembe v sedanjem procesu separlranja boljše kvalitete, ker se drobljeni, drobnejši zrastli proizvodi ne bodo več ločevali. Posebno ugodno pa bo to, da bomo imeli tehnične možnosti separlranja slabših vrst premoga zaradi predvidenega posebnega oddelka v bunkerju.
Vsekakor bo z nadaljnjo mehanizacijo Jam in koncentracijo dosežena še večja storitev oziroma storilnost dela. Tudi organizacija celotnega podjetja bo s težnjo po delu predvsem
na osnovno proizvodnjo prav gotovo pripomogla k boljši storilnosti. Računamo, da bo znašala povečana storilnost dela v primerjavi z letom 1957 približno 20% več.
Z opravljeno rekonstrukcijo separacijo se bo znatno spremenila okolica tega dela Zagorja. Morda bi lahko povedali, kako boste prevažali premog li kisovškega obrata, ln za koliko se bo pocenil odvoz premoga?
Delo v jami.
o temeljitejšem izkoriščanju rudnih bogastev, pa o lepšem Zagorju, iz katerega bodo zginili nekateri zunanji objekti, ki kvarijo videz mesteca. Zato
vor na nekaj vprašanj, na katera si menda še danes ne znajo vsi do potankosti odgovoriti. Tole smo vprašali starešino zagorskega rudnika:
Slišaij smo, da so končani vsi načrti za začetek rekonstrukcijskih del pri separaciji rudnika Zagorje, Ali b) hoteli povedati, kdaj se bodo dela pričela in morda še, zakaj so se priprave zavlekle za skoro poldrugo leto?
Na pripombo, da «te slišali, da so končani, vsi načrti za začetek rekonstrukcije separacije, moram stvar natančneje razložiti!, zaradi popolne jasnosti. Načrte strojev, ki jih bo poslala tvrdka Wedag iz Zahodne Nemčije (pr) izdelavi bomo sodelovali tudj sami), bo. do narejeni do srede dpcem-bra. Gradbene načrte Pa bomo začeli izdelovati takoj, ko dobi-
mo načrte od Wedaga, kajti v teh načrtih bodo podatki, ki jih potrebujejo gradbeni projek-tantje zaradi statičnih izračunov. Ostali projekti transportnih naprav bodo z gradbenimi vred skončami do konca maja prihodnjega leta. V začetku druge polovice leta 1959 začnemo z deli pri rekonstrukciji. Rekonstrukcija se je zavlekla v glavnem zaradi pozne odo-
Večje investicije za povečanje proizvodnje premoga terjajo kajpada tudi rešitev drugih problemov, predvsem ureditev transporta od približno 2,5 km oddaljenega loškega obrata ter ureditev transporta pred samo separacijo. Sedanji prevoz Iz Lok ne bo več mogoč. Pod tako imenovanim loškim rovom so bogate zaloge premoga, ki Jih bo moč načeti. Posledice bodo seveda očitne v rahlem pogrezanju terena. Najlažja premostitev te zapreke je kajpak cesta, kjer transport ni nikdar oviran. Zato Je zamišljeno, da bomo rovnl premog iz loškega obrata prevažali do separacije s tovornjaki 39—40 ton nosilnosti. Takšna cesta, ki bo med drugim izboljšala dosedanjo, nemogoče vijugasto pot, bo v celoti tudi doprinesla k po-lepšanju tega dela zagorske doline.
Težko'je predvideti stroške, ker še ne poznamo natančne
vrednost] imenovanih kamionov, nikakor pa prevoz po cesti ne bo dražji od sedanjega.
Vemo, da bo s perspektivnim povečanjem treba zaposliti znatno več jamskih delavcev. Kakšne ukrepe predvidevate za nastanitev teh rudarjev?
'Povečana proizvodnja resnici zahtevala kljub storilnosti več jamskih cev. V času, ko se nam nalaga povečanje proizvodnje, sicer ne bi bilo tako težko dobiti potrebnega števila delavcev, stoji pa pred nami težavnejši problem, t. j. njihova nastanitev. Predvidena je gradnja samskega doma kakor tudi stanovanjskih hiš, vendar ne samo z lastnimi sredstvi, k;, jih je letno komaj 52 milijonov din, kar pa je mnogo premalo za rešitev tega problema. Posebno še zaradi tegaJ ker precej naših delovnih ljudi še danes živj v nemogočih stanovanjskih prilikah (v kleteh, podstrešjih, itd.). Razen' tega pa se na delo v rudnik vozi dnevno iz okolice približno 400 ljudi. Upamo na razumevanje republiških organov, da nam bodo priskočili na pomoč z izdatnejšimi sredstvi, da Zagorje ne bo rudnik, ki ima najslabše urejene stanovanjske prilike.
In zadnje vprašanje: Ali so vsi zagorski rudarji seznanjeni s temi načrti, in; ali so imeli rudarji kakršnekoli predloge, ki ste jih upoštevali pri dokončnem načrtovanju?
Za oboje, to je za dosego povečanja proizvodnje kakor tudj stanovanjsko izgradnjo, so napravljeni programi in sprejeti od delavskega sveta. Organ samoupravljanja je o tem večkrat razpravljal, govorili pa smo o tem tudi drugod, v različnih organizacijah ta odborih. Tudi »Naš list«, glasilo našega rudnika, je priobčil v glavnem te načrte. Z zanimanjem spremljamo vsi do zadnjega to rast rudnika ta si je od vsega srca željmo. Dobili smo tudi nekaj predlogov, predvsem za ureditev posebnega zasipa za Kotre-dež, kar je dejansko upoštevano tudi v projektu, ki ga bomo začeli izvajati.
Ing. Stane Zabovnlk Milan Vidic
Del ruduiških naprav v Zagorju.
trditvi zaključnega računa, po možnosti za delavski praznik 1. maj.
Občinski odbor je na svoji gejii razčlenil tudi realizacijo proračunski dohodkov in izdatkov za prvih 9 mesecev letošnjega leta. Ugotovil je, da je bilo predvideno 169 milijonov 377 tisoč 660 din dokodkov, realiziranih pa je samo 115 milijonov 644 tisoč 418 din ali 68,28»/o. Izdatki so bili v istem času malenkostno večji. Vzrok za tak izpad v dohodkih 1« treba iskati v tem, da občinski ljudski odbor v začetku leta ni sprejel sklepa o uvedbi dopolnilnega proračunskega prispevka. Krivda pa je tudi v tem, da nekateri dohodki niso bilii realno plani* rani, ker so pričakovanja temeljila bodosi na napačnih izračunih ali P® prevelikem optimizmu.
Oba zbora sta sprejela nadalje sklep o najetju kratkoročnega kredita, ki bo omogočil nemoteno poslovanje upravnega aparata in ostalih, od proračuna odvisnih služb. Hkrati je občinski ljudski odbor priporočil vsem gospodarskim organizacijam. da prispevajo za kritja primanjkljaja, nastalega zato, ker ni bil predpisan dopolnilni proračunski prispevek, iz sklada skupne uporabe.
Treba pa bo seveda krepko poprijeti tudi pri izkoriščanju drugih možnosti za kritje primanjkljaja v proračunu. Zlasti bo treba poostriti nadzorstvo nad izpolnjevanjem proračunskih obveznosti. Stanje proračuna pa terja tudi splošno varčevanje.
V HRASTNIKU SO 2E OPRAVILI VOLITVE V
OSNOVNE ORGANIZACIJE SZDL
ČLANI
V HRASTNIKU SO POTRDILI
PROGRAM SZDL
23. november je bil za hrast-niško občino dvojni prazniki volili go prve zadružne svete ta pa odbore vaških organizacij SZDL. Ker pa so v Hrastnikux že prej opravili občne zbore osnovnih organizacij SZDL in izvolili nova vodstva, so se odločili, da odbori osnovnih organizacij, ki so bili izvoljeni na občnih zborih ostanejo, in da se izvedejo samo volitve v vašk.h odborih SZDL. 'T'ako so izkoristili dan volitev v zadružne svete s tem, da izvolijo tudi odbore vaških osnovnih organizacij SZDL. Od 2096 volilnih upravičencev je volilo 2022 ali 96 4“/»■
Upravičeno odsotnih je bilo 42 volivcev, neupravičenih 9, neveljavnih glasovnic pa Je bilo 37.
Volitve so končali ob 16 uri»
. večina pa je volila že v zgodnjih Jutranjih urah. Lepo okrašena volišča so dala še večji poudarek temu prazniku
Ng posameznih voliščih oz.
1 naseljih so glasovali:	Čeče
95,.V/o, Praprotno 96,6%, Krnice 92,3"/», Kovk 98,7°/» Turje 96%. Marno 96,4“/», Kal 96,1»/» in Dol pri Hrastniku 97.3%.
S polnoštevilna udeležbo 90 člani SZDL na območju občin® Hrastnik dakazali, da se strinj*" jo s progrnmoln SZDL ln d*
bodo sodelovali z Izvoljenimi organi v odbi« h Socialistične
zveze za razcvat in naprede* hrastntške komune.
Letos so časnikarji našega uredništva šli na pot po naši- lepi deželi z namenom prisluhniti od blizu življenju in kipečemu delovnemu poletu naših narodov — Bili so v sosednji Krvatski, pa v cvetoči in naglo razvijajoči se Bosni in Hercegovini, občudovali gostoljubnost urnogorcev in se pomenkovali z vedrimi Makedonci — Vsepovsod, na vsakem koraku, so spoznavali, kako velikanski napredek smo dosegli v zadnjih letih — Resda: ogromno smo storili v petnajstih letih za razcvet naše socialistične Jugoslavije in za lepše življenje naših narodov, in ko bomo poskušali, samo poskušali poiskati iz tega potovanja nekaj drobtinic, se zavedamo, da s peresom ne bo moč napisati tistega, kar človek lahko le vidi in sliši
(fötatje
prijatelji
Spomin na prijatelja je vedno lep. Se posebno lep, če je prijatelj hkrati brat. V črni gori sem srečal dosti bratov in dosti iskrenih prijateljev.
Biti prvič v neki deželi, je doživetje, srečati se pobliže tudi z dobrimi ljudmi, je užitek.
Student Djordje Popovič, ribiča Mitar Pajovič in Milo Seržantovič, brezroki telefonist v titograjskem hotelu »Črna gora«, mali Petar s Cetinja, kolegi iz kluba, imena, ki še vedno prijetno zvenijo, ki jih ni moč pozabiti. Gostoljubnost in odkrito prijateljstvo.
Na pomlad sem srečal starega Mitra in Mila. Ribiča sta ob Skadarskem jezeru in pripovedovala sta zgodbo svojega novega življenja: -»Vsa deca hodi v šolo, po hribih, ki jih že od nekdaj zreta, se vzpenjajo električni drogovi. Iz hiš se oglaša radio. In Stevo Pajovič iz njune vasi študira medicino v Skoplju.«
Navadna zgodba. Zgodba iz Slovenije ali Makedonije, od vsepovsod, kjer bije novo življenje. Pa vendar je bilo v njunih očeh nekaj drugačnega, nekaj tistega kar drugod ni opaziti, otroška razneženost in odkrita radost ob resnično boljšem, česar nekoč njima, smrkavcema, ob tej vodi ni bilo dano. Ko smo si stisnili roke, sta naročila: »Brate, pozdravi nam brate Slovence!« Pa še nekaj sta mi naročila: »-Ne pozabi na najino sliko.«
Se zadnjič sem jima poslal obljubljeno. Mislil sem, da sta na srečanje že pozabila. Teden in nekaj kasneje me je presenetil zavoj s pošte, v katerem mi Mitar in Stevo pošiljata veliko, suho ribo iz Skadarskega jezera, v zahvalo za brezplačno darilo. Papir poleg je bil spet poln nekaj toplih pozdravov. — »Sprejmi kot brat od bratov!«
Še se vrste slike. Povsod, v vsem tistem času sem slišal iz črnogorskih ust toliko toplih besed o Sloveniji in Slovencih, da mi je bile
že nekoliko nerodno, ker sem ob mojih dobrih, a nekoliko bolj skopih ocenah njih samih, skoro vedno naletel le na zamah z roko in besede: »Saj vemo. Živeli smo pač v drugačnih razmerah, v dolgih vojnah, s puškami smo orali skromne pedi in zdaj počasneje dojemamo ves napredek. Vi ste nekaj drugega. V vas vidimo mnogo. V prijaznih ljudeh in prelepi Sloveniji.«	-	jak
Podpredsednik titograjske občine, Spasoje Vu-kadinovič je v intervjuju za »Zasavski tednik« med drugim povedal: »V Titogradu smo v zadnjih letih ogromno naredili. Tu je zraslo povsem novo mesto nove Črne gore. Mimo novih stanovanjskih blokov smo zgradili tudi nove šole, novo tržnico, nov hotel, uredili ceste, dobili novo porodnišnico, razširili bolnišnico in nasploh izboljšali zdravstveno službo. Seveda pa imamo še dovolj problemov. Cimprej bo treba urediti kanalizacijo, specializirati trgovino in poskrbeti za boljšo oskrbo z električnim tokom. V okolici Titograda imamo vse pogoje za razvoj vinogradništva. V tej smeri si dosti prizadevajo kmetijske zadruge in »Vinogradar« in »Poljoprivredno dobro«.
Pozor, četrti koder!
Troje Bosen. Bosna z Vučevim, Sutjesko, Zelengoro, Tjentištem in Milinkladami. Bosna z minareti, z molitvami in kletvami k Alahu, razmajanimi pašaiuki in razmetanimi bajtami v bregeh. Bosna z novo Zenico, novim Sarajevom, Konjičem in Jablanico.
Srečanje z Ibrom Čiličem je zlilo vse tri v eno. Visok, temnolas Bosanec. Na mizi Rheinmetall in kup papirjev. Razoran, prehitro ostarel obraz. Topla -kafa« obudi spomine, Kot napet in dober dokumentarec na filmskem platnu teko njegove besede, zdaj hitreje, potem preudar-neje, tiše in podrobneje.
Rosna, ki izumira.
PRVI KADER: Stara Jablanica. Varaš v dolini Neretve. Erfainštirideseto leto. — Vprege in ljudje na blatni ce-•ti. Sarabauka. ki nekajkrat ha dan popelje nekaj škatlastih vagonov, v hrib, ali v tesen proti Mostarju — Ibro — kretnik v bara kasti postaji. Brat Suljo ga je povedel v svet Partije z rdečo zastavo. To je bilo novo doživetje v njegovi m ledi delavski glavi. Spoznal Je prve Jablan iške in mostar-*ke komuniste. Mirko Bilič, Nikola Bojanovič, Ismet Milkovič. Perobilič ... Delavsko Ribanje v dolini je bilo živah-ho in okupacije niso pričakali Nepripravljeni.
fcdaj je brat v ječi v Mostarju. Iz osmega razreda gimnazije so ga iztrgali Nemci, kot so polovili vse druge napredne ljudi, zlasti komuniste.
Cez nekaj dni je doživel podobno usodo sam železničar Ibro.
Pozneje je zvedel, da je Uspelo bratu pobegniti. Premagal Je vse žive in mrtve Rapreke, prelisičil tri italijanske straže in se prebil do partizanov.
5. junija 1942. leta so ga v Bijelom pri Konjiču ubili četniki.
DRUGI KADER: Vojna leta. Ulas topov In granat. Tudi Ibro J« našel drzno pot v svobodo. Ibro, zdaj Slšo, borec sprem-bega voda Tretje udarne dl-'dzljc.
— Akcija na most v Ostrožen.
— p«t Jez Neretvo v Jab-Unioo, s sporočilom za glavni ftab. Prvo srečanje z vrhov-
nim komandantom Titom. Noč nad rodnim mestom. Ob neprestanih napadih. Topot kolon z ranjenci preko improviziranega mostu na Neretvi.
In Sutjeska. Krvavi spomini.
TRETJI KADER: ' Slabost ga je priklenila na posteljo, huda bolezen ga je-spravila v bolnišnice in okrevališča. Ko je z obnemoglimi pljuči ležal v belih sobanah in pričakoval smrti, je veroval v življenje. Da, bi videi novo Jablanico, novo Bosno. Koliko so mu prijatelji v pismih in ob obiskih pripovedovali o njej! O novem stanovanjskem naselju, kj je zrastlo nad starimi hišami, in o strojih in ljudeh, ki so prihajali, da zgrade ogromen podzemeljski objekt, objekt, ki bo ukrotil vodo zelene reke, ki bo naredil iz nje koristi.
Tudi Ibro bi rad s pesmijo in krampom pohitel tja pod hrib. Rad bi videl sadove, za katere se je daroval. Čuti] je nekje v srcu novo rodno me-skrivnih sestankih zamišljali sto, takšno, kakršnega so si na njegov brat in drugi komunisti. Se lepše.
Volja je bila močnejša od smrti. Ibro potuje v svojo Jablanico.
Četrti kader: romiad-no dopoldne letošnjega leta. Rheinmetall enakomerno u-darja v uradu za socialno varstvo občinskega ljudskega odbora Jablanica. Na mizi fe kup belega papirja.
Dekle iz Cehari v hribu se podpisuje na list, ki ga je visok, črnolas uslužbenec prav-
Dopis iz Beograda
Utrip prestolnice
Kadar običajno govorimo ali pišemo o Beogradu, mislimo na to, da je glavno mesto republika, glavno mesto LR Srbije, sedež predsednika republike, zveznega izvršnega sveta, izvršnega sveta LB Srbije, zvezne skupščine in skupščine LR Srbije, mesto, v katerem so se odigrali najpomembnejši dogodki v naši novi zgodovini: 8. marca 1945 se je oblikovala prva vlada demokratske federativne Jugoslavije na čelu s predsednikom - maršalom Josipom Brozom Titom; 31. januarja 1946. leta je bila razglašena Ustava nove lederativne republike Jugoslavije; 14. januarja 1953. leta je bil izbran prvi predsednik republike, Josip Broz Tito, itd. Medtem pa Beograd ni samo to.
kar potegnil iz stroja. Dekle se ne podpisuje s križi. To je minulost. To je zgodba njenega očeta in deda. Na belem papirju se je zasvetil popoln podpis. Morda bo jutri odložila tudi dimjje, ko se bo stari ohladil, jn si nadela nylonke. Kot stotine njenih sovrstnic v Jablanici in okoli nje. Ibro kaže skozi okno v hrib. Hidro-centrala peneče odvaja odvečno vodo. Na vzpetini rdeča poslopja, ki so jih pravkar po-I krili. Delavci hite urejati okolico novega upravnega poslopja hidrocentrale. Granitolomi. Kruh za največ prebivalcev Jablanice. Po tlaku ropočejo vprege in ljudje. V okolici rastejo sodobne, zidane hiše. — Zdravstvena preventiva. Vse več vasi ima elektriko. Kmetijski zadrugi skrbita za načrten razvoj kmetijstva. Čedalje lepše se uveljavlja sadjarstvo in živinoreja. Uvajanje kvalitetnih vrst ovac in postaj za umetno osemenjevanje ...
Kako se je spremenila Jablanica jn se še spreminja!
Danes ni več majhna, neznana in žalostna bosenska vas!
To pa je Ibru najlepše zadovoljstvo po toliko burnih
letih.
-jak
MESTO BRATSTVA IN ENOTNOSTI
Beograd je razen tega, da je glavno mesto republike, več kot katerokoli drugo mesto naše države mesto bratstva in enotnosti naših narodov.
Iz majhnega mesteca, ki je pred nekaj več kot 100 leti — 1826. leta — imelo okrog 4.500 hiš s približno 30.000 prebivalci, največ Turkov, potem Srbov, pa Grkov, Cincarjev, Jevrejev in Ciganov, je zraslo veliko mesto z okoli 700.000 prebivalci, v katerem žive pripadniki vseh naših narodov in narodnih manjšin. To je mesto, v katerem živi več Srbov kot v kateremkoli drugem mestu v Srbiji, več Hrvatov kot v kateremkoli drugem mestu Hrvatske, razen v Zagrebu, mesto, v katerem živi več Ličanov kot v Gospiču in več Dalmatincev kot v Šibeniku, po' številu prebivalcev tretje največje slovansko mesto, mesto, v katerem živi veš Črnogorcev kot v Titogradu, več Bosancev in Hercegovcev kot v Tuzli, Zenici ali Mostarju, mesto, v katererp živi veliko število Vojvodincev, Kosmetovcev, Madžarov, Šiptarjev itd. V Beograd se letno priseli okrog 16.000 prebivalcev iz raznih krajev naše države in vse to daje temu mestu posebno podobo.
To je mesto, kjer se očituje in neguje gostoljubnost, tovarištvo, neposrednost in odkritosrčnost, mesto, v katerem v vsakodnevnem življenju izginjajo stari nazori in dogme ter razni šovinistični predsodki.
RAZVITO POLITIČNO ŽIVLJENJE
V glavnem mestu naše države je zelo razvito politično življenje.
Ta aktivnost se zrcali v delu množičnih' organ:zacij in sodelovanju državljanov v delu organov samoupravljanja.
Sedaj delamo po celi državi na predelavi Programa ZKJ in v zvezi z njim na pojasnjevanju raznih gospodarskih mer in zunanjepolitičnih dogodkov. Posebno aktivnost je v tem pogledu pokazala Delavska univerza, ki je razen tega postala v pravem pomenu besede šola za delavce. Na predavanjih, prirejenih na njej letošnje leto, je bilo doslej okrog 15.000 slušateljev.
Zelo veliko državljanov sodeluje nadalje v organih družbenega upravljanja. V teku letošnjega leta je bila posebno živahna aktivnost stanovanjskih skupnosti, v katerih v okviru odborov ali komisij deluje okrog 10.000 državljanov. Ti vse bolj in bolj rešujejo vprašanja, ki so neposredno povezana z življenjem prebivalcev.
Na teritoriju Beograda je sedaj 7.800 hišnih svetov z okoli 30.000 člani. Hišni'sveti so odigrali važno vlogo v očuvanju stanovanjskega fonda.
Prebivalci Beograda pa se aktivno udeležujejo tudi dela v drugih organih družbenega upravljanja, v raznih kulturnih in zdravstvenih ustanovah, ustanovah za socialno zavarovanje itd.
Samo v beograjskih šolah dela 247 šolskih odborov, ki imajo 2.0S2 članov in so precej doprinesli h krepitvi povezave staršev in šol in k reševanju raznih šolskih vprašanj.
GOSPODARSKI CENTER DRŽAVE
Beograd ni samo glavno mesto naše države, ampak je tudi gospodarski center FLRJ. Je tudi največje industrijsko mesto v naši državi.
V Beogradu je okoli 200 industrijskih podjetij z okrog 50:000 delavci in uslužbenci. Največje število teh podjetij pripada kovinarski, grafični in prehranski industriji.
V njem je nadalje preko 30 gradbenih podjetij s preko 30.000 delavci. V Beogradu je prav tako mnogo obrtnih, trgovinskih in gostinskih ter komunalnih podjetij. Skupno število delavcev in uslužbencev, zaposlenih v teh podjetjih, se ceni na preko 150.000.
Vsa ta podjetja upravljajo delavski sveti, katerih število članov se ceni na 12.800.
Razen tega je v Beogradu precej ljudi, ki delajo kot privatniki v raznih obrtjh.
V bodočnosti bo treba gospodarski karakter glavnega mesta naše republike še bolj poudariti. V ta namen so v perspektivnem planu predvidene pomembne investicije. S tem vzporedno bo treba reševati tudi vprašanje stanovanj, preskrbe, prometnih in drugih komunalnih uslug za nove prebivalce glavnega mesta naše države.
PRISTANIŠČE PETIH MORIJ
Beograd je prav tako zelo važen prometni center. Z železniškim in letalskim promelom vzdržuje zvezo z mnogimi državami v svetu. Za prihodnje leto s« planirajo in uvajajo motorni vlaki, s katerimi bi precej hitreje kot doslej potovali v Zagreb, Pulj, Skoplje in druga mesta naše države. Potovanje v Zagreb bi trajalo okrog 4 ure.
Medtem je treba tudi poudariti, da je za bližnjo bodočnost predvideno, da Beograd postane eno izmed največjih evropskih rečnih pristanišč.
Na desni obali Donave so že pričeli z izgradnjo velikega tovornega pristanišča, ki bo bazenskega tipa in bo zajemalo okoli 4.650 m operativne rečne in bazenske obale in štiri bazene — carinski, priobalni, svobodna luka in bazen za mestno blago.
, S spojitvijo Donave in Rene s kanalom med Regensburgom in Würzburgern, ki je v teku, bo Beograd razen črnomorskega posta! tudi prsitanišče Severnega morja, a ko se bo Donava spojila s kanalom z Labo in Odrom, bo Beograd povezan tudi z Baltiškim morjem.
'	(Nadaljevanje na 6. strani)
Moje naj več je doživetje v Makedoniji
Na strehi SkopSja
V vlaiku sem se seznanil s sopotniki. Zvedavo sem se ogledoval po bežeči pokrajini in vneto zapisoval vtise v beležnico. Ljudje so me ogovorili. Poskusili so v makedon-ščini. Ne vem, kaj mi je šinilo v glavo, da sem se hotel izkazati s svojim silno pomanjkljivim znanjem makedonskega jezika, ki sem se ga priučil pri vojakih, pravzaprav od Kira, fanta tam nekje iz Prilepa, s katerim sva delila dobro in slabo v Novem Sadu. Menda sem jim odgovoril tako spakedrano, da so planiji v šegav smeh, eden pa je pomirljivo dejal:
— Tako govore naš jezik le Slovenci, jn podobno govorimo mi. Makedonci, slovenščino! Saj sem uganil, kajne?
Kot bi trenil, smo postali prijatelji. Mnogo sem sparše-val, oni pa odgovariali. Imeli smo skupno pot v Skoplje, in n! moglo biti drugače da smo klepetali o Skoplju. Ta mi je nasvetoval ogled starega dela
mesta drugi zadnje pribežališče Goce Delčeva, makedonskega junaka, tretji tovarno stekla in porcelana, pa etnološki muzej, vmps pa sem jim moral pripovedovati o življenju v Sloveniji.
Zal je bilo našega popotovanja konec, kajti bližali smo se prestolnici Makedonije. — Ob slovesu smo se zmenili, da se dobimo naslednji dan v novem sindikalnem domu.
*
Naslednji večer sem bil točno ob dogovorjenem času v sindikalnem domu. Menda so moji znanci povabili na zmenek tudi svoje sotovariše in prijatelje, kajti pri mizi je sedelo nad trideset liudi, ki so me prisrčno in iskreno pozdravili! Po stari makedonski navadi me ie najstarejši pogostil z žganico in vodo. potem pa so me posadili v sredo.
Največ smo govorili o sindikalnem domu. poslopju, za katerega so enodušno ugotovili, da je eden izmed najlep-
ših objektov novega Skoplja. 'Počasi se mi je izoblikovala podoba^ te impozantne zgradbe, ki jo danes občudujejo vsi Makedonci.
Namenjena je predvsem raz-
vijanju delavske solidarnosti, razvijanju tovarištva med delavci in intelektualci. V domu so prostrane restavracije, klubski prostori, plesne dvorane, knjižnica, čitalnica, kinematograf in .drugi lokali.
Nenadoma je moj tovariš pri mizi vstal in predlagal ,da bi se povzpeli na streho Skoplja. Menda sem napravil začuden obraz, kajti vsi so se nasmejali, tako skrivnostno, kot da imajo nekaj za bregom.
Stopnic ni bilo ne konca ne kraja. Toda ko smo odprli zadnja vrata, nas je objel božajoč vetrič.
Pogled na Skoplje, v ospredju kamniti most
Bili smo na streh: sindikalnega doma, ali na strehi Skop" lja. Namreč, čisto na vrhu, torej na strehi doma. so uredili lepo vrtno restavracijo, od koder se človeku nudi prelep razgled po Skoplju.
Zares! Tisočero luči je trepetalo v zraku in pred nami je, kot na dlani, ležalo mesto. Sele zdaj sem občutil veličino in utrip glavnega mesta makedonske republike. Ko se človek sprehaja po ulicah mesta, meni. da je Skoplje majhen kraj. Toda s strehe sindikalnega doma človek šele vidi, da postaja Skoplje počasi, a zanesljivo, velemesto.
Vse nas ie prevzela veličastna podoba. In vsi smo utihnili spričo slovesnega trenutka.
Ahmed, delavec iz tovarne stekla, pa ie bolj zase zašepetal:
— Skoplje ni le makedonsko. marveč predvsem jugoslovansko mesto! Izrečene besede so še dolgo časa trepetale v spokojnem ozračju, in ko smo zapustili kraj. od koder šele človek spozna Skoplje, smo bili prepričani, da mislijo vsi tako. kot je dejal Ahmed
Pozno v noč smo kramljali. Zvedel sem več. kot če bi bral celo knjigo o pridnem makedonskem ljudstvu. O tem pa kdaj drugič.
Milan Vidic
ZADNJI HORUK ZA AVTOMOBILSKO CESTO
—p —..................
# KAKO SE JE ZAČELO IN NAS PRVI OBT8K
PRI BRIGADIRJIH 0 VSI SMO SPREMLJALI DELO MLADIH £ IZ BOGATE TORBE SPOMINOV BRIGADIRJA O PISMO S CESTE STARŠEM Q POSTA S CESTE DRAGEMU 9 NA SVIDENJE PRIHODNJE LETO V BEOGRADU
Dokončna
ter poudarjenem zlogovanju je pripovedoval. Fant je bil govornik!
Priznal mi je, da se skraja ni mogel odločiti za na cesto. Od pomladi sem je
je vdati, potem pa se je pridušil, da se bo na vsak način vrnil. Saj n« more pustiti vsega dela tako na pol narejenega. Pa še traktorist bi moral postati v nekaj dpeh.
Pet bakel, ki predstavljajo pet adruienlh, pobratenih narodov, to je grb FLRJ. Grb visi na častnem mestu v skupščini, kjer sprejemajo zgodovinske sklepe. Grb Imamo na orožju, M öuva neodvisnost ln nedotakljivost meja naše domovine. Grb Imamo po uradih in ustanovah, v risankah šolarjev, okoren, toda lep, kot eno izmed prvih »poznanj o deieli, katere državljani bodo jutri.
Malo je ljudi, ki vedo, da je naš grb nastal v fcasu ene najnrdttejftih sovražnih ofenziv v Drvaru leta 1943. Njegov avtor Je mojster slikar Djordje And re jev ič - Kun. Takrat Je delal v propagandnem oddelku Vrhovnega štaba, ki »e je po drugem zasedanju AVNOJ nastanil v nekem bosenskem mestecu.
Slikar in borec ni Imel nikjer miru, ni mogel ostati ravnodušen do nagibov, ki so mikali njegov pogled. Odhajal .te k borcem na položaje, ustavljal male spretne kurirje, obiskoval ranjence, ki so z nadčloveškimi napori prehodili mnogo kilometrov na poti v bolnišnico, obiskoval je mlade bombaše — in v njegovem bloku so nastajale risbe o tem, kako je umetnik v partizanski borbi doživljal smrt in Junaštvo. Po glavi pa mu je nenehno rojila misel — kako napraviti skico za državni grb. Na drugem zasedanju AVNOJ je že skušal nekaj napraviti, pa ni bilo tisto pravo, kar je mislil.
In tiste dni, ko je v premoru neke bitke portretiral komandanta Kočo Popoviča, so mu sporočili, da ga išče tovariš Aleksander Rankovič.
»üobro, da si prišel,-“ mu jc rekel le-ta. »Klical sem te, da bi se pomenila. Po zgodovinskih sklepih v Jajcu je čas, da dobi naša domovina tudi svoj grb. Po mojem mnenju naj l»i grb izražal glavne težnje naše borbe. Zdi se ml, da bi bilo najvažneje, da vključiš vanj takšne likovne elemente, ki bi pričali o enotnosti naših narodov."
»Ta naloga me veseli,-“ je dejal Kun. »-Menim, da je to zame velika čast.«
»Likovno plat prepuščam tebi. Poglej, premisli o tem. Morda bi lahko izkoristil tisti detajl iz svojega osnutka za red b<v\tstva in enotnosti. Tiste bakle, ki se spajajo v en sam plamen. To je res lepo in simbolično. Premisli.. .«
Kun več dni ni imel miru. Kar naprej Je premišljeval o grbo. Vse drugo delo Je opustil. Ne brnenje sovražnih letal, ne priljubljeni sprehodi med četami v iskanju novih risb za partizansko mapo ga niso mogli odvrniti od bloka, na katerem je neutrudljivo risal skice grba. Narisal jih Je pet. Polje 9 petimi baklami, obrobljeno s klasjem in trakom z napisom: faAMWtivna ljudska republika Jugoslavija; več različnih kombinacij.
Odšel je k tovarišu Teku. Pokazal mu Je skice. I-eka Jih
je pazljivo pregledal in izrazil svoje pripombe. Z eno je bil zlasti zadovoljen. Predlagal je, da bi Ha skupaj k tovarišu Titu.
V pečinah ju je v baraki sprejel vrhovni komandant. Prisrčno je stisnil slikarju roko, potem pa ga je, kakor zna samo on, toplo, po človeško z besedami, polnimi skrbi za tovariša in bftrca, pokaral, češ da hodi prepogosto na položaje.
»Tovariš Tito,« se je opravičeval Kun, »ukvarjam se z mapo iz partizanskega življenja in menim, da ne smem prezreti...«
»Vem, razumem,« je rekel maršal dobrohotno — »toda fronta je tudi tu in na vsakem koraku lahko najdeš podrobnosti in navdihe za svoje risbe.«
Potlej so sedli za mizo in pregledali skice za grb. Maršal jih je dolgo gledal in se zanimal za sleherno podrobnost. Kot idejni osnutki so mu ugajali in prosil ga je, naj mu jih pusti, da bo o njih še premišljal.
Drugi dan je poklical slikarja tovariš Rankovič. Sporočil mu je pripombe tovariša Tita. Ena skica je bila Titu zlasti všeč in po njej naj bi izdelal dokončni osnutek.
Kun se je umaknil v kmečko hišo na razpotju. Premišljal je o pripombah in snoval končno skico. Ponoči je v njegovi izbi dolgo gorela luč. Umetnik je mislil na dan, ko se bo grb v svobodni deželi lesketal visoko na jamboru. Delal je nestrpno, iskal je najboljše načine, kako bi narisal njegovo obliko in likovno kompozicijo.
Naposled je bilo treba skico natiskati.
Toda tiskarna, clnkografija in strokovni delavci so bili takrat še daleč. Kun se je znašel. Dva tedna je potrpežljivo izdeloval kliše v lesu ter polagoma in pazljivo prenašal sleherni detajl s skice na papirju na lesorez. To je bilo naporno delo in delati Je moral brez najpotrebnejšega orodja. Ko Je bil lesorez izdelan, Je bilo treba najti tudi tiskarsko barvo. Z lesoreza so odtisnili prve primerke državnega grba FLRJ. Čeprav izdelani v primitivni tehniki, so bili lepi. Slikar je napravil dvajset odtisov in jih poslal na teren. V enotah in ljudskih odborih so vzbudili prvi odtisi grba radost In navdušenje. Mnogi samouki-risarjl so ga prerisali, povečali in izdelali nove kopije. Kmalu so imele grb Federativne ljudske republike Jugoslavije vse enote ter organi oblasti povsod na osvobojenem ozemlju.
Toda lesorez, original ln odtisi državnega grba no zgoreli med nemškim desantom na Drvar. Ostalo Je samo nekaj prvih skic, ki Jih je Djordje Andrejevlč-Kun ohranil, ker jih je med vojno zmeraj nosil s seboj.
V svojem ateljeju Jih *e zdaj hrani kot »voja najdralja in najlepša dela.	Bora Djordjevič
mislil na počitnice, kako bo doma, na vasi, oprezal za ptiči, poležaval v senci ali pa se kopal v vaškem potoku.
Potem ga je nenadoma zvilo: sošolec v vajenski šoli, prijatelj, s« je odločil in začel tudi njemu prigovarjati. On je že bil v Sloveniji, všeč mu je bilo, zdaj je imel priložnost spoznati nove kraje.
Sla sta domov in povedala svojo namero staršem. Nič jima niso branili.
Aco je utihnil, menda se je spomnil domačih. Potem sem ga zdramil iz spominov z vprašanjem, kako se ima na cesti?
Pokazal je dve vrsti bleščeče se belih zob:
»E, znaš, lepo, vrlo lepo i milo je kod vas!« Potem se je nekaj spomnil in spet hitel pripovedovati:
»Naučil sem se opravljati z motorjem, prihodnji mesec bom postal šofeir. Star sem ravno dovolj. Naučil sem se popravljati traktor, to mi bo dobro koristilo pri nas v vasi. Spoznal sem sto fantov in deklet in jutri, ko bomo zgrabili za delo, bomo spet tekmovali med seboj.«
Zaupal mi je skrivnost: spoznal se je z deklico iz Prizrena, Drug drugemu sta všeč; zdaj sta se dogovorila, da jo bo jeseni obiskal. Nekoliko Je zardel ob tem priznanju in bolj sam zase pristavil: »Bom videl, kmalu bom pomočnik ,..«
Doma, je povedal, bo staršem razložil, kako in 'kaj, in ona tudi svojim. Se in še mi je pripovedoval: o brigadirskem življenju, kako stirog je komandant, pa spet dober'kot brigadirski kruh, o kubikih, betonu, železu in tehniki. Piše dnevnik, da mu ne bi kaj ušlo iz spomina.
Posloviti sva se morala, kajti okrog naju se je nabrala skupina brigadirjev, čakajoč odhoda.
*
— Dragi domači! Nikar ne skrbite, zdaj sem že zdrava. Saj ni bilo nič hudega, samo vročina in hud glavobol. Včeraj smo imeli drugi brigadirski sestanek. Nekemu fantu iz Stajeime so sporočili, da mora domov, pa ni hotel. Starši mu namreč niso dovolili iti na gradnjo ceste, pa jim je ušel. Komandant in njegov štab sta bila neizprosna. Rekli so, naj gre domov in pride z dovoljenjem staršev. Moral se
Tu pri nas je zelo vroče. Kar naprej bi pili vodo, pa komandirji ne pustijo preveč. Me, dekleta, imamo lažje delo kot fantje. Jutri pojdemo v Novo mesto na ne" ko prireditev. Naj končam, pišem kar na kolenih.,. Vsem lepe pozdrave, vaša Magda.
Pokazala mi je to pismo in kar razgovorila se je, da Magda večkrat piše, Pa da se pohvali z vsem. Da jo komaj čaka, tako ji je dolgčas po njej in če ne bo drugače, jo bo šla obiskat.
Spravila je pismo, še prej pa ga skrbno zganila, da se ne bi preveč zmečkalo.
•
— Skoda, da ne moreš priti še ti! Pa saj vem, da moraš študirati. Dostikrat mislim nate in vselej se spomnim, da si mi obljubil popeljati se s tvojim motornim kolesom, ko bomo cesto dogradili. Glej, da mi .boš izpolnil obljubo, jaz pa ti bom na odseku, kjer sedaj delam, pravzaprav gradim cesto, povedala, kako sem delala z mnogimi drugimi tovarišicami.
Drugače pa se še vedno ogrevam za pucha. Boljši so, tako trdijo tu pri nas v brigadi fantje. Ne moreš si misliti, kakšnega vraga počenjajo, kadar se gredo pogovarjat o motorjih. Se tisti, ki sploh niso imeli pojma o motorjih, se zdaj, ko so se malo vozili, na vse spoznajo.
No, naj ti še povem.,. Bilo bi napak, če bi še naprej razkladal vsebino pisma. *
V nedeljo so se zbrali graditelji. Iz vseh vetrov so prišli skupaj. Mlada srca so jim plala v radostnem razpoloženju. Njihova kača, zdaj ravna kot ravnilo, zdaj ele-gantno zavita, pa spet rahlo se vzpenjajoča, je tu bleščeča se od beline. Malone celoletno delo je končano. 80 km lepe, asfaltne in betonske ceste, tako pomembne 23 gospodarstvo naše domovine, so mlade roke darovale skupnosti. Ali ni to veselje in sreča, ali ni to brezmejen ponos za nas vse, posebno pa za mlade ljudi? Da. j«> stokrat je!
Prihodnje leto na svidenje v Beogradu» kjer bo znova zadonela brigadirska himna, kjer se bodo vnovič sešli znanci, prijatelji — naš mladi rod!
Milan Vidic
Ivan iz Beograd»« Petar iz NikJlüa ln Jože i* Ljubljane. Na cesti «o «e »P°" mali, postali prij*" teljl. Ob odhodu »i zapisali svoje n*' «love, da ostaneJ® tudi poslej njihov* vezi trdne In trsJ®**
Bil sem na nekem sestanku, ko mi je mladinec, znanec zašepetal: — To veš, da bomo začeli graditi!
Nwjnil šeni se bliže in mu odšepet-1: — Ne razumem, kaj misliš? — Počakaj nekoliko, zdaj ne morem govoriti... Ko bo sestanka konec, se bova pomenila.
S sestankom je bilo konec. Vrtal sem po spominu in zaman tuhtal, kaj neki je mislil s tistim: SPET BOMO GRADILI!
Vendar sem se spomnil. Nekdo mi je pripovedoval, da je že vse domenjeno, da bi mladinske delovne brigade gradile avtomobilsko cesto. Toda ničesar zanesljivega nisem vectel.
Po sestanku sva ‘bila naglo skupaj. Potrdil je moje ugibanje in čez nekaj dni se je v Beogradu začel IV. kongres jugoslovanske mladine. Tovariš Tito je naročil: »ZGRADITE NAM AVTOMOBILSKO CESTO LJUBLJANA—DJEVDJELIJA1«
*
Veter je zavijal in zanašal deževne kapljice. Stali smo zunaj in ugibali: menda se ja ne bo vreme poslabšalo?
Ponoči je začelo snežiti, zjutraj pa so šle skozi eter besede radijskega napovedovalca: »OBVEŠČAMO BRIGADIRJE AVTOMOBILSKE CESTE, DA JE ODHOD NA GRADNJO PRELOŽEN!«
Avtomobil za avtomobilom drvi po novi avtomobilski oesti od Ljubljane do Zagreba.
Vreme se je še kar kisalo, burja je vrtinčila debele deževne kaplje po deželi, tisti, ki so spravili zimske suiknje, so jih ponovno privlekli jz omar. — Kaj se res še i»“ bo začela pomlad? smo ugibali in tu pa tam je že kdo podvomil, da bi bilo moč zgraditi 80 km bele ceste do dneva republike.
Končno je prišel dan in kot nalašč je spet začelo deževati, živo srebro pa je spet zdrknilo nekoliko niže. Brigadirji so odhajali ...
•
Zavili smo se v plašče in naš šestsedež-nik je zdrčal proti Sevnici. Nekaj časa nam je tekel pomenek kot po maslu, potem pa je vsak obstal s svojimi lastnimi mislimi: kako je kaj zdajle na cesti, ko je tako vreme?
Kako se kaj počutijo naši fantje in dekleta? Vedeli smo, da so jim naložil; nič kaj prijetno delo: postaviti vse potrebno za prihod nekaj tisočev mladincev-brigadirjev.
V Trebnjem smo zavili na polje. Iz sivega, hladnega popoldneva so se nenadoma izluščile nizke, rjave barake. Ena, dve... tri, štiri, celo naselje, in nekoliko dalje še eno...
Razvesilili so se nas in mi njih. Stali so tam razkoračeni v mastnem, lepljivem, globokem dolenjskem blatu, obuti v gumijevke. Od nekod se je pokazal komandant. Preklinjal je blato in deževno vreme.
Hm. saj res, kje naj bi bil ustni časopis. prva tovrstna prireditev v brigadi? Barake niso bile pripravljene za tak sprejem in niti luči še ni bilo. Toda brigadirska iznajdljivost je rešila tudi ta problem, kot jih je reševala ves čas gradnje.
Stisnili smo se kot sardelice v tisto ozko, temačno sobico. Nekaj fantov je zlezlo na omare, da bi bolje obvladali položaj.
Pričeli smo. Skraja nekoliko negotovo, toda smeh je naraščal od minute do minute, ko smo jim pripovedovali prve njihove lastne dogodivščine, zabeljene z rahlimi šalami. Se več smeha je napravila leča našega diaprojektorja in led je bil že zdavnai prebit, ko je tovariš iz Sevnice izvabil «-poskočne« iz svoje pet centimetrov dolge ustne harmonike. Sai ie nenehno odmevalo: SE IN SE. PA SPET SE!«
Nikar ne mislite, da je bil naš ustni časopis nekaj posebnega, nekaj tehnično dovršenega. Ne. to zares ni bil; bil pa je doživljeno srečanje znancev z znanci in ko smo se poslovili, smo odhajali s prepričanjem. da smo jim v slabo vreme, dež in mraz ter težko delo prinesli urico, dve razvedrila. Saj so nam hiteli zatrjevati, da so pač prvi, da se pravo delo še niti pričelo ni in da bodo imeli njihovi nasledniki lepše dni.
•
Tedni so Sli za tedni. V tiste barake, ki so jih postavili tudi naši zasavski brigadirji, go se že zdavnaj vselili njihovi nasledniki. Prihajali so iz vseh delov domovine: vajenci, delavci, rudarji, dijaki, študenti, kmečki fantje, dekleta iz Makedonije, Slovenije, Cme gore, Srbije, Bosne in Hercegovine. Hrvaške ... Prihajali so z obljubo, zgraditi cesto do dneva republike.
Dan za dnem smo spremljali njihovo delo, se veselili njihovih zmag; njihove tegobe so bile naše tegobe, njihove skrbi naše skrbi. Dan za dnem smo brali o življenju na cesti in se veselili vsake delovne zmage.
Živo smo ugibali, kdo vse je postal udarnik, katera delovna brigada bo več- ' krat pohvaljena, in bodimo odkriti: želeli smo tudi nafiim fantom in dekletom, da bi se uvrstili med najboljše.
Kako silno smo bili ponosni, ko smo zvedeli, da so naši prejeli celo prehodno zastavo glavnega štaba mladinskih brigad. Res visoko priznanje za izredno težko in prizadevno delo... Za preseganje nalog, za toliko in toliko vec kubikov nakopane ali odpeljane zemlje.
Cesta pa je postajala stvarnost. Ob robovih cestišča se je začelo svetlikati vse več kamnov z napisi dolžine vijugaste, bele betonske kače.
Brigade pa so prihajale in odhajale... Ponosno in radostno, pa žalostno, kajti hudo je bilo zapustiti dobrega tovariša, tovarišico, ki si z njimi delil dobro in slabo, ki sta si ob večerih, ko se je vročina umaknila božajočemu hladu, pripovedovala o do-
mu, šoli, delu. navadah in običajih. Eh, to so bili nepozabni večeri, kaj takega se mora človek venomer spominjati...
Nismo le mislili nanje. Se smo jih obiskali. Pionirji so se vračali z obiskov, polni doživetij; v nekaj uricah so se spoznali. spoprijateljili in pomenkovali kot dobri, stari znanci. Starejši aktivisti so prihajali domov začudeni in ponosni nad njimi. Odkrito in preprosto so ugotavljali: DA, DA, NASA MLADINA, TA JE VREDNA SVOJEGA IMENA!
*
Nekoč — bilo je poleti — so prišli k nam v naše rudarsko mestece. Skočili so s tovornjaka in se razgledali. Sli so tudi na Izlake, kjer so se prijetno osvežili. Po vrnitvi v Zagorje so se nekoliko razšli.
Stal je pri tovornjaku in si dal z nečim opravka. Beseda je dala besedo in zapletla sva se v pomenek. Aco je bil. In iz okolice Sabca. Kovinarski vajenec, kot je samozavestno povedal.
Sedla sva na stopnico kabine tovornjaka in klepetala. Aco se je razgrel; v prelepem iabskem narečju, rahlo zavijajočem
Nekoč, pred zadnjo vojno, je bila Jugoslavija neznana dežela. Kadar so v Društvu narodov razpravljali o njej, se je zdelo, kot da je prazen prostor na zemljevidu, ki ga samovoljno premikajo od Češke do Finske in celo na afriško obalo. Danes pa na svetu ni dežele, v kateri o Jugoslaviji ne bi govorili, v nekaterih deželah in v posameznih političnih skupinah celo več kot o velesilah. Danes na svetu ni mednarodne organizacije, v kateri so zbrani predstavniki večine dežel, kot so na primer Združeni narodi, njihovi odbori in specialne agencije, ki ne bi z vso pozornostjo prisluhnila glasu Jugoslavije in njenim konstruktivnim miroljubnim predlogom. »Jugoslavija. Tito.-« Te besede so postale simbol svobodoljubnosti, neodvisnosti in miroljubnosti — za vse, tudi za tiste, ki nam niso preveč naklonjeni. Delavci pa Jugoslavijo čislajo še kot deželo, kjer se nekaj zanimivega dogaja, nekaj, kar jo ločuje od ostalih dežela in jo sili daleč v ospredje: delavsko upravljanje, ljudska samouprava.	1
Anglež Fitzroy Maclean, ki je bil med vojno šef britanske misije pri našem vrhovnem štabu, piše: »Ko sem leta 191-1 skočil s padalom v Jugoslavijo, ;e bil Tito za svet še vedno neznana osebnost. Nekateri so govorili, da je ženska, drugim je njegovo ime pomenilo kratico organizacije, tretji pa so trdili, da ga sploh ni.«
Deset let kasneje je	tovariš Tito obiskal Veliko Britanijo. Britanski časopisi
so	pisali: »Maršal Tito je	ena izmed najpomembnejših osebnosti današnjega	čas?.«
(»News Chronicle«.) »Maršal Tito je človek, ki ima odločilen vpliv na svojo dobo.« (»Tribune«.)	/
Kako to, da si je Jugoslavija v nekaj letih pridobila tako velik ugled in	da je
Tito	iz človeka, ki ga ni,	postal ena najpomembnejših osebnosti današnjega	časa?
TEMELJ NASE POLITIKE
Najprej naj poudarimo, da Jugoslavija prav gotovo ne bi bila tako ugledna, da naših stališč do mednarodnih problemov ne bi po svetu spremljali s tolikšno pozornostjo, če s svojim bojem za osvoboditev in neodvisnost, s svojimi uspehi na področju socialistične graditev ne bi vzbudila zanimanja sveta. Naša neomajna privrženost idejam socializma, naše uspešno prizadevanje za izgradnjo socialistične družbene ureditve, za srečo in blagostanje delovnih ljudi, pa je tudi temelj, zunanje politike socialistične Jugoslavije.
2e med vojno so vesti o junaškem boju našega ljudstva proti fašističnim zavojevalcem vzbudjle v svetu simpatije za Jugoslavijo. Te Vesti so hrabrile zaisužnjena ljudstva in jih vzpodbujale v boju za svobodo. Takoj po vojni je Jugoslavija sodelovala pri ustanovitvi Organizacije , združenih narodov in mnogih drugih mednarodnih organizacij, v katerih je povsem samostojno nastopala. Ni-ni dovoljevala, da bi ji kdo kratil neod-
bojnega priznavanja suverenosti,, nenapadalnosti, enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve drugih dežel — torej na načelih aktivne koeksistence.
Živimo v svetu, v katerem znanstvena odkritja združujejo narode in jih gospodarsko povezujejo v celoto, in v tej celoti se posamezni deli med seboj izpopolnjujejo. Hiter razvoj proizvajalnih sil povezuje usodo posameznih dežel v usodo sveta. Nacionalne meje le še zaznamujejo pravice narodov do nemotenega razvoja njihove individualnosti, ne morejo pa preprečiti zamenjave idej in izkušenj, pa tudi ne gospodarske izmenjave, brez težkih posledic, ki bi spet prešle nacionalne okvire. Doba atomske energije, ki je pred vrati, pa bo nujno morala tako spremeniti naše življenje, gospodarske in druge odnose med ljudmi in narodi, da se bo svet moral združevati. Kdor ne vidi tega dejstva ali ga noče videti in nastopa proti njemu, zavira razvoj ter ustvarja nevarna nasprotja, ki se kaj kmalu lahko spremene v žarišča vojne. Politika aktivne koeksistence, torej politika vsestranskega enakopravnega sodelovanja ter skupnega boja proti vojni nevarnosti in preživelim oblikam v odnosih med narodi, ki jo izvaja Jugoslavija, ni samo koristna nam, ampak napredku človeštva in civilizacije.
Aktivna koeksistenca Je prvi korak k združevanju in organiziranju nove mednarodne skupnosti. Aktivna koeksistenca pa je tudi nepomirljiv nasprotnik kolonializma, izkoriščanja odvisnih na-
POTUJEMO V LETO 1999
Velesila miru
PRIJATELJ VSEH NARODOV
Jugoslavija pa se ne zadovoljuje samo s tem, da v zadnjem trenutku skupno z drugimi miroljubnimi deželami, članicami Združenm narodov, preprečuje vojno. Njena politika teži za lem, da bi potrpežljivo in vztrajno zdravili vzroke sedanjega položaja v mednarodnih odnošajih, iz katerih se rodijo krize, in to 'So predvsem blokovska nasprotja ter režnje po vmešavanju v notranje zadeve drugih dežel, ki stalno netijo spore in spopade, to so kolonialne oblike izkoriščanja in kratenje svobode doslej še odvisnim narodom. Prilagajanje novim političnim in družbenim gibanjem na raznih delih svet», sprejemanje procesov, ki se razvijajo zdaj poti)»«m, zdaj burno na raznih zemljepisnih področjih, pomeni b stveni pogoj za mir in mednarodna sodelovanje. Osnovna vsebina teh procesov je napredni boj vedno večjega števila narodov za osvoboditev od sedanje odvisnosti, politične in gospodarske ter za to. da bi postal, enakopravni člani mednarodne skupnosti. Na tem področju so Združeni narodi v zadnjem času že precej storili, saj več milijonov ljudi v Afriki In na Pacifiku v kratkem pričakuje konec skrbniškega sistema. Zato se je treba tembolj odločno boriti proti trdovratnim naporom imperialističnih in kolonialnih sil, ki rodijo žalostne posledice in so navsezadnje docela nesmiselni, da bi kot na primer v Alžiru in na Cipru s silo zadržali te procese. Boriti se je trpba za sporazumne rešitve, ki bodo temeljile na pravici vseh narodov do samoodločbe in neodvisnosti.
PRIZADEVANJA ZA RAZOROŽITEV
Med problemi, s katerimi se Jugoslavija v Združenih narodih največ ukvarja, je tudi razorožitev. Organizacija združenih narodov razpravlja o tem vprašanju že dolgo vrsto let, nevarna tekma v oborožitvi pa se nadaljuje in terja od držav, predvsem od velesil, ogromne gmotne izdatke in duhovne napore. Atomskega orožja je vedno več in njegova moč je vsebolj rušilna, na mejah med bloki grade nova in nova oporišča za izstreljevanje dirigiranih Izstrelkov, možnost izkoriščanja vsemi rskega prostora v vojne namene postaja z razvojem medcelinskih raket in satelitov stvarnost. Jugoslavija sodi, da je skrajni čas za prve. vsaj majhne korake v smeri razorožitve, zlasti še, ker so se mnoga stališča velesil že močno zbližala. — Zato Je naša delegacija na letošnjem zasedanju Generalne skupščine OZN predložila skupno z indijsko delegacijo predloga dveh resolucij, od katerih se prva zavzema za ustanovitev nove razoro-žitvene komisije Združenih narodov, v kateri naj bi bile vse države članice (ta predlog je bi’ že sprejet), druga pa za sodelovanje in pomoč OZN pri ženevskih razgovorih o odpravi jedrskih poskusnih eksplozij. Ta dva predloga resolucij sta izraz težnje, da bj pritegnili k razorožitvenim pogajanjem vse dežele in vse doslej še neizkoriščene sile, obenem pa tudi težnje, da bi omogočili Združenim narodom, da s svojimi prizadevanji in napori pomagajo pomakniti ta problem z mrtve točike.
ZA NOVE OBLIKE GOSPODARSKEGA v	SODELOVANJA
Jugoslavija Je zlasti aktivna tudi v ekonomskem odboru OZN, kajti naporov za zboljšanje mednarodnih političnih odnošajev ni mogoče ločiti od zboljšanja gospodarskih odnosov. Dejstvo Je, da se prepad med razvitimi in nerazvitimi področji še naprej širi in da postaja eden najvažnejših problemov sodobnega sveta. Velike razlike v ekonomskem razvoju posameznih dežel in področij rojevajo nove in nove spopade in mednarodne krize. Do sedaj obstaja v glavnem dvostransko in regionalno gospodarsko sodelovanje, toda Jugoslavija sodi, da bi bilo potrebno člmprej začeti in razviti še sodelovanje preko Združenih narodov. Nujnost razvoja takšnega sodelovanja je neposredna posledica dejstva, da svet, v katerem živimo,
TITO IN NASER, DVA PRJJA TELJA, DVA BORCA ZA MIR
vjsnosti. Takih poizkusov je bilo precej, z Vzhoda in z Zahoda. Celo z orožjem so rožljali ob naših mejah, da bi nas ustrahovali, toda strahu nismo poznali. Niti potem ne. ko nas je napadel stalinski režim, ka'teremu so sledile vse vzhodnoevropske države. Uprli smo se Stalinovim hegemonističnim težnjam tako, kot smo se uprli podobnim težnjam Zahoda .Od vsega početka smo vedeli, kaj hočemo; realno, marksistično smo ocenjevali položaj in zato v boju proti stalinski politiki, ki ni izbirala sredstev, nismo klonili. Ta na&a odločnost je naletela v svetu na občudovanje, ne med tistimi, ki so se veselili sporov med socialističnimi deželami, ampak med tistimi socialističnimi in naprednimi silami, ki so doumele, da ne gre le za navadni prepir med veliko in majhno državo, ampak za načela, na katerih naj temelje odnosi med državami, ki grade socializem, za bodočnost socializma.
Naš boj za popolno in resnično neodvisnost je pridobil Jugoslaviji nove prijatelje. Ob obisku tovariša Tita Veliki Britaniji leta 1953 je angleški list »Tribune« pisal:
»Najvažnejša stvar pri ljudeh in narodih ni od kod prihajajo, ampak kam gredo. Današnja Jugoslavija bi bila lahko navadna kreatura Moskve. Kot taka ne bi imela nobenega pomena. Lahko bi se vrnila na predvojno reakcionarno pot. Tudi v tem primeru ne bi bila pomembna. Obisk voditelja takšne države bi povzročil le nezanimanje. Obisk maršala Tita pa .upravičeno predstavlja za nas velik nacionalni dogodek.«
JUGOSLAVIJA IN BLOKI
Jugoslavija si je vsa povojna leta prizadevala, da bi navezala čim tesnejše stike z naprednimi gibanji in ljudmi, pa tudi z vsemi vladami, ki bi se v odnosu do nas ravnale po načelu nevmešavanja in.enakopravnega sodelovanja. Ta prizadevanja, katerih namen je spoznavanje narodov, njihovih medsebojnih koristi in hotenj (kar seveda omogoča sporazumno reševanje ipednarodnih sporov), pa so naletela na številne ovire. Svet se je kmalu Po vojni razdvojil, utrdili sta se dve skupini držav, dva bloka, ki sta se množično oboro-ževala in grozila drug drugemu. Vsak blok je ustanovil svoje organizacije, politične, vojaške, sindikalne, kulturne itd., in vsak je trdil in še trdi, da srednje poti ni. V prepričanju, da tak razvoj v mednarodnih odnosih lahko privede do strahotne svetovne katastrofe, smo se bojevali proti delitvi sveta, proti blokom in oboroževanju, proti zastraševanju in neenakopravnim odnosom med narodi. Ta naša politika se do danes ni spremenila. Razlika je le ta, da smo bili nekoč sami, danes pa so z nami številne države, številni napredni ljudje in njihova gibanja.
ZA MIR IN NAPREDEK ČLOVEŠTVA
Jugoslavija, majhna dežela, ki po številu prebivalcev In P® *voj| gospodarski moč. zavzema «kroju n o me»lo na svetu. Je postala ugledna zat£ ker j» »vojo zunanjo politiko zgradila na načelih ■Odvisnosti ln ozemeljske nedotakljivosti, msdss-
rodov, nasprotnik ogromnih razlik mod razvitimi ta nerazvitimi deželami, neenakopravnih odnosov med v el ik ioni in majhnimi državami, torej nasprotnik vseh tistih ovir, ki zavirajo napredek človeštva.
" SILE AKTIVNE KOEKSISTENCE IN OZN
V Izvajanju politike aktivne koeksistence Je Jugoslavija naletela na številne prijatelje in .somišljenike v deželah, ki v svojih pogojih, po svoje uveljavljajo podobna načela. S temi deželami sodeluje Jugoslavija predvsem v Združenih narodih, tej najpomembnejši mednarodni organizaciji, ki Je ideje aktivne koeksistence že pred trinajstim, leti zapisala v svojo Ustanovno listino, potem pa so mnogi njeni člani nanje pozabili. Jugoslavija je vedno ustvarjalno delovala v tej organizaciji, pomagala Jc utrjevati njeno moč ln njen pomen, širila njen delokrog ln se v njenih organih bojevala za načela, ki jih zagovarja v svoji zunanji politiki.
Res Jo, da se vsa nasprotja, ki Jih Je polno v odnosih med deželami in skupinami dežel, po- ( znajo v delu Združenih narodov, da ovirajo konstruktivna pomirjevalna prizadevanja in povzročajo blokovske spopade tudi v OZN. To Je povsem umevno, saj se Združeni narodi ne piorejo ločiti od dandanašnjih problemov, ne morejo se dvigniti nad stvarnost sodobnega sveta. Toda v tem svetu so tudi sile, ki teže k napredku in zato nasprotujejo preživelim odnosom med narodi in državami, sile miru, v katerih zavzemajo pomembno mesto majhne ln srednje države, zlasti ln predvsem pa države, kot Je na primer Jugoslavija, ki ne sodelujejo v blokih, Te sile se stalno krepe, njihova moč je vedno bolj očitna tudi v Združenih narodih In prav njim se mora človeštvo zahvaliti, da blokovski zagrizene] niso mogli spremeniti te pomembne svetovne organizacije v nekakšno tribuno za medsebojna propagandna obračunavanja. Zaradi aktivne vjoge teh sil v Organizaciji združenih narodov lahko rečem«, da OZN vendarle napreduje, da ne samo zavira uveljanjanje starih in preživelih odnosov, temveč tudi gradi nove. sodobnejše mednarodne odnose. Pomislimo samo, kam bi človeštvo privedle občasne krize, ki so zlasti pogoste v zadnjem času, krize kot so na primer tako imenovana sueška avantura leta 195«, angloamerlška intervencija v Libanonu in v Jordaniji letos poleti itd. Ce ne bi bilo Združenih narodov, ki so pravočasno ln odločno ukrepali proti tujemu vojaškemu poseganju v razmere na Srednjem vzhodu, proti vojaškim Imperialističnim akcijam v tem delu sveta, potem iskre, ki so grozile, da bodo zanetile svetovni požar, ne bi ugasnile.
Ali ste že kdaj razmišljali, kako bo na svetu leta 1999? Angleški novinar Woodrow Wyatt je o tem napravil zelo zanimivo anketo; obrnil se je na nekatere učenjake in strokovnjake in jih vprašal, kako bo svet reševal svoja prometna vprašanja v I. 1999.
Po izjavi Georgea Edwardsa, direktorja letalskega zavoda »Vikens«, in na temelju raziskovanj njegovih strokovnjakov za aerodinamiko, bodo za pot iz Londona Od New Yor-ka, ki traja danes šest ur, porabili takrat komaj tričetrt ure, ker bodo tedaj letala oziroma druga zračna prevozna sredstva letela s hitrostjo 4300 kilometrov na uro.
Letalo bodočnosti bo imelo obliko »delte« in se bo dvignilo navpično. V tem so vsi strokovnjaki enotni, ker bi sicer bilo smešno priti iz Londona V New York v 45 minutah, noto pa izgubiti najmanj eno uro, da bi z avtomobilom dosegli letališče oziroma z letališča središče mesta. Arnold Hall, direktor letalske industrije . »Hawker Siddley«, pa sodi, da zahteva navpični vzlet trikrat večjo moč od normalne in da bi to ne bilo ekonomično. Mimo tega poudarja, da bi bil tak vzlet preveč hrupen, ker ropotanja letalskega motorja ni mogoče ublažiti kakor pri avtomobilskem motorju. Harold Arnold Griffith, vodja študijskega oddelka tvrdke »Rolls Roys«, je drugačnega mnenja; »Povsem sem prepričan, da se bo leta 1999 vsako civilno letalo moglo ekonomično vertikalno dvigniti, pri čemer bodo premagali tudi ropbt. V praksi ie
bodo leitala dvigala in spuščala kot dvigala.«
Znani učenjak Shepherd Iz angleškega zavoda za letalstvo v Harwellu je mnenja, da bodo takrat že obstajali linijski izstrelki s pilotom in brez njega. S temi izstrelki bo moč doseči celo mejo našega sončnega sistema.
Medtem ko bodo proti koncu našega stoletja linijski izstrelki leteli 28.000 km na uro, bodo avtomobili dosegli komaj hitrost 230 km na uro. 'Železniški promet pa bo povsem izginil. Ves tovorni promet se bo v glaynem opravljal po zraku.
Podvig atomske podmornice Nautilus je dokazal možnost podmorskega prometa. Shepherd pravi o tem; »Ob koncu našega stoletja bomo potovali tako nad vodo kakor tud; pod vodo. Ladje, ki bodo letele nad vodo, bodo ekonomične j še od velikih letal za prevoz potnikov in blaga.«
Ladja bo v letu 1999 predstavljala neko vrsto letala, ki bo vozila nekako tri mesece nad površino morja. Za potnike, ki trpijo zaradi morske bolezni ali izgube zraka, pa bodo obstajale podmornice, v katerih se bodo ognili vsem tem nevšečnostim.
Po mnenju Johna Cockrofta, najvišje angleške nuklearne
KO ZASEDA GENERALNA SKUiSui.A OZN
s svojimi protislovji, spremembami in napredkom prerašča obstoječe odnose in oblike sodelovanja v svetovnem gospodarstvu. Sodobni svet zahteva širše in sprejemljivejše oblike, ena takšnih oblik pa je posebni sklad OZN za gospodarski razvoj nerazvitih in premaio razvitih področij, za katerega upamo, da bo kmalu postal stvarnost.
*
' Jugoslavija sodi, da so Združeni narodi najprimernejše mesto za zbliževanje pogledov in za dosego sporazumov, zato aktivno podpira vse oblike pogajanj v okviru OZN, ki vodijo do utrditve miru, miroljubnih in enakopravnih oridosov med narodi, v teh svojih prizadevanjih se dosledno ravna po načelih aktivne koeksistence, realno in samostojno presoja položaj, pri tem pa ne odstopa od marksistične znanosti. Posledica takšne politike je vse večji ugled naše domovine, utrditev njene neodvisnosti in razširitev področja, na katerem delujemo. S tem pa se tudi povečuje odgovornost Jugoslavije pred svojim ljudstvom (brez njegove podpore bi ta politika ne bila mogoča), pa tudi pred svetovnim javnim mnenjem. Vse to pa nam omogoča in nam obenem nalaga, da še z večjo vztrajnostjo nadaljujemo dosedanje napore za utrditev miru in za napredek .človeštva.	J.	V.
HISA SVETOVNEGA PARLA MENTA
avtoritete, bodo v začetku tretjega tisočletja pretežni del goriva proizvajali sintetično, s pridobivanjem ogljika iz premoga aLi zraka. Premoga pa ne bodo več kopali rudarji (kolikor - bi to bilo sploh še potrebno), ampak ga bodo pridobivali na hidravlični način. Ce bi sedanje zaloge premoga in surovega petroleja izčrpali, bo človeštvo moglo črpati gorivo iz žraka. Človeštvu ne bo ni-
Iz skiclrke Silva Kopitarja: železniška postaja v Milanu.
koli zmanjkalo novih virov energije.
Gospodinje bodo imele manj dela, ker bodo vse opravljali stroji. Poleg tega poudarjajo, da bodo ob koncu našega stoletja naravni prehrans'ki artikli izpostavljeni hudi konku-renoi sintetičnih prehranskih izdelkov.
Televizija bo v barvah ta bo funkcionirala z vlaganjem novcev. Tisti, ki jim j« v zabavo,
bo na vsemii-ski ladji naletel na ženske, oblečene v krinoline.
Woodrow Wyatt pravi, da bo v letu 1999 človeštvo na najvišji ravni svoje blaginje, morda celo na previsoki ravni, ker bo življenje prelahko, da bi mogel biti človek povsem zadovoljen. Toda vsekakor bo mogel človek bolj izkoristiti svoj prosti čas in uživati dosti več kot dane«.
da presedijo ure in ure pri telefonu, bodo mogli leta 1999 dati duška tej svoji strasti, ker bodo telefoni mnogo cenejši kot danes.
Na koncu je novinar postavil še nekaj vprašanj o ženski modi ob koncu stoletja. Sodijo, da bodo na vsemirskih potovanjih ženske nosile obleko, ki bo podobna steklenemu zvonu. Prav tako pa se ne bo čudil tisti, kd bo doživel leto 1999, če
PRVO BODI ČLOVEK. — TO POUDARJAMO ZNOVA IN ZNOVA; ČLOVEK JE IZHODIŠČE VSEGA NAŠEGA POČETJA. VSE, KAR SNUJEMO, SNUJEMO s ČLOVEKOM IN ZA ČLOVEKA. TO J E NAJBOLJ HUMANO NAČELO SOCIALISTIČNE IZGRADNJE. KDORKOLI Bi OB KAKRŠNEMKOLI OPRAVILU POZABIL NA ČLOVEKA, BO NJEGOV PRODUKT OBSOJEN NA NEUSPEH.
PROGRAM ZVEZE KOMUNISTOV, KI JE OBENEM PROGRAM JUGOSLOVANSKE SKUPNOSTI, PRAVI:
Človek - sočloveka
Socialistični odnosi med ljudmi morajo po svoji obliki čedalje bolj postajati odnosi tovarištva ter medsebojnega sodelovanja in pomoči. Nova, osnovna družbena vloga tovarne, zadruge, komune, šole, družbenih organizacij kakor tudi družine je, da razvija nove humanistične odnose, odnose iskrenosti, zaupanja, človekoljubja, razumevanja, strpnosti, skratka. človeških simpatij in tovarištva med ljudmi. V takem duhu in na tak način naj se v socialističnih razmerah čedalje bolj razvijajo tu d{ boj mnenj, kritika, metode politične dejavnosti itd. Človek i^aj se v socializmu čuti individuum, toda ne kot sebičen in osamljen individuum. Človek postaja svoj in s tem čedalje svobodnejši, kolikor dobiva mesto in vlogo v raznovrstnih odnosih skupnega boja, sodelovanja in pomoči, ki so zasnovani na občutku in prepričanju skupnosti, DA JE CLOVFK NAJVECJA VREDNOST.
Človeku ni treba drugega, kot hoditi po svetu z odprtimi očmi, vsepovsod naleti na ra-rumevanje med ljudmi, na medsebojno tovarištvo, pomoč, sočutje ob nesreči, ki zadene človeka, naleti pa žal tudi na sebičnost, nerazumevanje, ne-tovarištvo, neupravičeno kriti-karstvo in celo nespoštovanje svojega bližnjega. Teh zadnjih primerov je vedno manj, ljudje vse bolj spoznavajo, da si morajo drug drugemu pomagati, da sami ne pomenijo nič. da je moč le z zdravimi, poštenimi, in predvsem tovariškimi odnosi dosegati uspehe, s 'tem pa hkrati tudi večati pomen ČLOVEKA. In o obeh danes nekoliko besed; priobčujemo pa jih z željo, da bi billo nerazumevanja med ljudmi vedno manj, zato pa čim-več spoštovanja in razumevanja. IzbraU smo odnose med posamezniki in kolektivi.
»POJDITE NAPREJ, TOVARIŠICA!«
Plaho se ie ustavila, zamen-cala in rekla: — Poznam vas, saj pišete v časnike, kajne? Pritrdili sem in jo zvedavo pogledal. — Veste, Korenova sem, že večkrat sem se hotela odpravita v vaše uredništvo in povedati, kaj sem oni dan doživela.
Ohrabril sem jo, rekoč, naj kar pove. In tako sva stala na robu ceste. Ko je pričela pripovedovati, me je venomer pogledovala. im iz oči se ji je kar bliskalo. — Takale je bilo, — je začela drobiti. — Sama sem ostala. Nikogar nimam več. Sama hodim kupovat, sama ei kuham, ribam in šivam ter perem. Rada hodim, le sit ati ne morem dolgo, ker se mi začnejo noge tresti. Vsak dan moram v bližnjo mlekarno po
mleko, tam pa se vedno kar tare ljudi. Vsak dan sem se postavila v vrsto in potrpežljivo čakala.
— Nekoč, bilo je pred štirinajstimi dnevi, pa me ie neko dekletce, ki je bilo čisto spredaj, v vrsti, prišlo nagovorit: »Mamca, prti d it" naprej, saj vas vidim, kako težko stojite!«
— Osupnila sem, in kar solze so mi prišle v oči. Ona pa me je kar lepo potegnila iz vrste in peljala spredaj. Nisem šla rada, ker se mi je zdelo. da me čakajoči nekam sovražno gledajo. Dekletce pa se meni ■ niiič, tebi nič, postavilo na moje mesto, zadad, v vrsti.
— Naslednji dan sem spet prišla. KomSj sem vstopila v vrsto, ko pride neka starejša
gospodinja: »Mamca, kar naprej, kaj bi čakala, ko ste pa stari! Spet sem se otepala, ko mi le ni dala miru, sem jo u-bogala.
Korenova mama se je upehala, menda malokdaj toliko govori. Potem pa je še rekla: — Veste, od tega dne mi ni treba več čakati, ženske so sklenile tako, na mojo veliko radost. To morate zapisati, to so zlati ljudje. Ponudila mi je tresočo se roko. ,
Seveda sem ji rad obljubil, človek rad piše toplo.
Morda je tega že nekaj mesecev, toda misel, da bi tisto, kar nam je neka tovarišica iz Kotredeža povedala (prišla je nalašč zato v naše uredništvo).
nekoč zapisal, me do danes ni zapustila. Tokrat je prilika.
Tole sem si zapisal v beležnico, prav tako. kot je pripovedovala.
— Močno utrujena sem šla proti domu, v slačniški hrib. Zapustila sem namreč bolnišnico, še vsa krhka in slabotna od bolniške postelje. Silno sem si želela za kratek hip odpočiti. Toda bila sem vsa prepotena; nisem si upala nekoliko po sapo, ker je deževalo. Lotevala se me je omotica, toda junaško sem jo preganjala, kar privozi mimo osebni avtomobil. Kako lepo bi bilo, če bi se me voznik usmilil, sem pomislila, in kar omama me je prijela. Pa kaj; ko je avto kot strela švignil mimo.
Kar verjeti nisem mogla, ko sem videla, da drsi tisti avto počasi nazaj. Bil je zaseden, toda voznik je vljudno dejal: »Ce hočete prisesti, tovarišica, vas rad popeljem!«
Obstala sem, vsa presunjena. le nekaj sem izjecljala. Ljudje v avtu, ki jih žal nisem poznala, so me spraševali, od kod in kam. Ko sem jim povedala, so ukazali vozniku, naj me pelje do dcma. čeprav
Janez Knez: »VINSKI BRATEC« (Olje, 1957).
je šla njihova pot drugam. Hotela sem mu plačati, toda ni hotel iztegniti dlani, marveč mi je še pomagal do hišnih vrat. Kdor koli je ta voznik, 'močno sem mu hvaležna! — je končala tovarišica Zinka. žena in mati treh otrok.
»NIČESAR MU NISEM STORILA, PA ME JE NAHRULIL«
Rekla je: — Oprostite, da sem vas poiskala doma, toda rada bi vam razložila, kaj sem doživela danes na nekem zagorskem javnem prostoru:
— Dam na prodajno mizo svoj list in prestopim neka* korakov nazaj. V lekarni je bilo precej ljudi, ki so prav tako čakali zdravil. Ko sem prvič slišala svoje ime. sem rekla »da« menda nekoliko bolj tiho, kajti na drugi klic sem vnovič ponovila:	»da«. Tedaj so mi udarile v uho neizmerno trde besede: »No, ja, zdravo, pa hvala lepa!« Osupnila sem in z menoj vred so osupnili tudi ostali ljudje. Sla sem proti vratom, tedaj pa se nisem mogla premagati in sem vprašala: »Ali sem vam ostala morda kaj dolžna, da ste me tako odslovili?«
— Slišala sem samo kratek smeh — je končala tovarišica Železnikova iz Mlinš iin si utrnila solzo.
Kaj naj bi ji rekel’ Da' so včasih ljudje nervozni, morda iz teh ali onih vzrokov, da je včasih človek vsega naveličan! Toda potem bi ji moral povedati tudi, da ie napak, da ljudje kažemo slabo voljo ali nerazpoloženost vpričo drugih ljudi ali celo v odnosih do njih.
Odšla je s sklonjeno glavo, močno prizadeta zaradi krivi-
KRIVlCNO ALI NEKRIVICNO!
V Zagorju zadnje mesece ljudje mnogo govore o »čudnih razmerah« v zdravstvenem domu. Naj mi bo dovoljeno povedati predvsem to, kar je predmet razgovora zelo pogosto. V zgornji ordinaciji ni nobene intimnosti. V ordiina-aiitsko sobo prlihaja po pet.
Sieice z ctcfcti
Ko se človek pred potovanjem duševno pripravlja na doživetja v deželah, ki jih še ni videl, si v mislih skoraj vedno ustvari popolnoma drugačno sliko, kot je resničnost. Lahko bi uporabili star pregovor, da ima kolajna dve strani; tu mislim predvsem na potovanje samo po sebi.
Prvo razočaranje me je čakalo že na ljubljanski postaji, kajti Simplon Orient Express je bil popolnoma natlačen s potniki, tako da sem- se moral zadovoljiti že s tem, da sem pri izhodnih vratih stoje čakal prihoda v Trst v upanju, da bo nekoliko potnikov izstopilo. Toda na žalost mi je neki Francoz, ki je potoval v Pariz, kmalu po odhodu iz Ljubljane povedal, da ni upati na prazna mesta, kajti prvi potniki, ki so nameravali izstopiti, so bili angleški študenti, ki so potovali v Benetke. In res ni bilo drugega izhoda, kakor počakati.
V Trstu nismo dosti stali, izstopilo je spet precej ljudi, in že se je nadaljevala vožnja proti Benetkam. Ijp vlaka se je nudil čudovit pogled na obalo in morje, v daljavi je izginil grad Miramar...
Poleg mene je stal mlad italijanski vojak v zelo pisani uniformi in neučakano listal po »-Bolero Filmu«, na katerem sem bral datum 7. septembra, čeprav je bilo šele tretjega v mesecu. Ko sem ga vprašal, zakaj tiskajo toliko prej, mi je dejal da zato, da ostane časopis dalje časa nov. Takoj ko sva začela pogovor, mi je ponudil cigareto, sam pa sem se mu oddolžil z našo Zeto. V Benetkah je izstopil.
Ko je angleška študentska skupina izstopila, sva dobila s Francozom dobro mesto. Ob pol desetih zvečer smo prispeli v Milano. Mesto je bilo krasno razsvetljeno in nekatere ulice so bile videti kakor novoletna jelka. Na postaji se je trlo ljudi. Že tu opaziš najrazličnejše tipe ras. Ker je bilo že zvečer, sta dva moška pripeljala na nekem kolu obešena papirnata zglavja, ki sta jih ponujala potnikom, ki so bili brez spalnika. Zahtevala sta po 200 lir za kos. Italijani so kot sopotniki zelo prijazni, lp skoraj vsakdo ima navado, da ti ponudi cigareto. Po odhodu iz Milana proti Turinu sem'skušal malo zaspati, kar se mi je posrečilo, in spal bi mofeoče do Pariza, če ne bi bilo carinskih kontrol in če ne bi bilo v Turinu neke prodajalke oranžade in piva, ki je tako glasno ponujala vsem popotnikom zaželeno pijačo, da je vse zbudila. Do Modene smo .še prijetno dremali, tam pa je bilo konec s spanjem in kupejem, kajti presesti smo morali na drug vlak, in zopet sem stal pri oknu. Vlak, ki smo vanj »topili, je bil popolnoma zaseden s tujci, ki so imeli rezervirane spalnike do Pariza. Dolg, suh Anglež s košatimi brki je zmerjal, “da to ni nobeno udobno potovanje-, Ko* sem mu rekel, da bo do Londona že boijäe je navezal z menoj pogovor in mi povedal, da je bil v naši Opatiji, kjer mu je bilo želo všeč in tudi predrago ni. Dejal mi je, da govorim dobro angleško, kar mu
prav rad verjamem, ker je imel osehno tako čudno n&rečje, da ga je bilo težko razumeti. Njegov sosed, ki se je udeležil najinega pogovora, je tudi pohvalil jugoslovanski turizem in lepoto naših krajev, posebno pa je poudaril, da mu naša politika zelo ugaja in da smo izredno samozavestni.
Pokrajina v okolici Chamberyja spominja na Slovenijo. Hriboviti kraji so poraščeni v pretežni večini s topoli in akacijami, hiš pa ne bi mogel poysem primerjati z našimi. V Aix les Bainsu mi je udaril v oči zanimiv stil malih cerkvic. Povsod je videti dosti barak, vrtovi so ekonomično urejeni, ceste so razmeroma lepe, večina avtomobilov pa je starih. Od tu dalje drvi električna lokomotiva skozi sotesko med skalnatimi gorami mimo majhnih industrijskih trgov. Od industrijskega dima prevlečene skale in hiše so dolgočasno sive. V Bourgesu se dolina razširi in dobi sorodnost s kraji v okolici Pragerskega. Dion je za nami in okolica zopet hitro spreminja gvoj obraz. Ob progi se vleče pašnik poleg pašnika, kjer se pasejo goveda. Ob pogledu na lepe krave dobi človek kmalu odgovor, zakaj imajo Francozi tako dobro in kvalitetno maslo.
Za tistega, ki Pariza še ni videl, je svoje-
■ S POTOVANJA V ANGLIJI
vrstno doživetje, ko se vlak približa temu skoraj tri milijonskemu mestu ob reki Seini, ki ga imajo za najlepšega na svetu in tudi za največje kulturno središče sveta. Predmestje je skoraj podobno ljubljanskemu, a je seveda mnogo obsežnejše in bolj pisano. Prometa v predmestju ni mnogo, opaziš tudi obilo novih zgradb, med katerimi udarjajo v oči kričeče reklamne deske — mimo vlaka se, kakor v filmu, vrste drevoredi, vrtovi, hiše in starinske bajte, ki so v ostrem kontrastu s supermodernimi zgradbami. Na Seini je bilo mnogo čolnov in čolničkov, in človek bi opazil kakšne še bolj zanimive stvari — toda vlak ne stoji. Ko smo se pripeljali na postajo Pariz— Lyon, se mi je zdelo, kakor da smo se zapeljali v gozd stebrov in žic. Postaja je bila pravi “-direndaj*1. Bila je tolikšna gneča, kakor da bi bil nekje na dobro obiskani gasilski tomboli. Človek se spočetka niti ne znajde in se le sčasoma prilagodi okolju. Zavidanja vredni so se mi zdeli vsi tisti, ki jim je prišel nekdo naproti — če pa tega ni in si sam, potem ti kajpak ne preostane drugega, kot da greš in poiščeš garderobo in informacijsko pisarno. Casa sem imel sedem ur. V sedmih urah sicer ne moreš dosti, videti, je pa le nekaj. V menjalnici so menjali nekateri tujci pred menoj tako velike vsote denarja, da sem dobil kar -kompleks", ko sem zamenjal samo 1 funt. Zanimivo je. da Francozi menjajo denar brez potnega dovoljenja, ne glede na to, kdo in koliko menja.
Za potep po mestu mi je služila podzemna železnica. Ta stvar pa ni tako eno-
stavna, kot je videti. Najprej sem se znašel pred zelo velikim zemljevidom Pariza, in zaman sem iskal kraj, kje sem, kajti pred menoj je mrgolelo na tisoče francoskih imen — in naenkrat se mi je naredila megla pred očmi. Francozi so napram tujcem zelo prijazni in najprej mi je nekdo po angleško, nato pa neki drug še po nemško razlagal, kje sem in kaj moram storiti, da pridem do zaželenega kraja. V nasprotju z angleško podzemno železnico ima francoska tudi prvi razred, in če ne drugemu, potem se gotovo tujcu pripeti, da vstopi z voznim listkom drugega razreda v prvi razred — in že so komplikacije in debata.
Pariz je za vsakega človeka zelo zanimivo mesto, zlasti pa za umetnike, saj ga imenujejo mesto slikarjev. Tu imaš čudovito katedralo Notre Dame, celo vrsto galerij in muzejev, Louvre, Pantheon, znameniti Dome des Invalides, in jasno, vsakemu človeku poznani Eiffelov stolp. Ka-
.3 __________
,	JU-L-
\	'	'V111" \
I',*i rn mi!■' mr-T-ri	• h*r ■:<
i J -Jt I 1 ^
l-sr 1-
WM H .
France Kopitar: Iz pa niške skicirke
ko z veseljem bi si človek vse to ogledal, toda čas ha eni, a denar na drugi strani ti tega ne dovolita. Osebno sem se moral zadovoljiti s tem, da sem po naključju prispel do Plače de la Concorde, kjer sem dolgo opazoval pisan promet. V nekem Snack baru sem naročil steklenico piva, in dasi-ravno je bila steklenica tako velika kakor so naše steklenice Cocte, je bila njena cena 120 frankov. Sedel sem zunaj, skoraj na cesti, in mimo so vozile cele vrste avtomobilov, po trije vštric. Na križišču ni bilo nobenega prometnega policaja. Vse je urejeval semafor, in tu človek lahko vidi, kaj je šoferska disciplina in tudi kako se morajo vesti disciplinirani pešci. Izložbe, iz katerih se razvidi, da je Pariz mesto industrije avtomobilov, električnih strojev, konfekcije, kozmetičnega blaga in nakita itd., so zelo okusno urejene, cene pa so precej visoke. Kilogram grozdja stane 200 frankov, najcenejše ure 5000 frankov, parfumi vsi čez 5000 frankov, otroški vozički 20.000 frankov in več, moške n.vlon srajce od 2000 do (5000 frankov, puloverji in ženske nogavice pa .imajo iste cene kot pri nas.
(Dalje prihodnjič.)
šest, sedem in celo več zavarovancev hkrati. Dostikrat so med moškimi tudi ženske in otroci. Zdravnik se ne poglobi v vsakega posameznika.
Vprašal sem upravniki zdravstvenega doma, koliko so pripombe zavarovancev u-pravičene? Intimnosti zares n.i dovolj, kajti prejšnji mesec so imeli v zgornji splošni ambulanti nad 2600 bolniških obiskov. To pomeni, da je bilo na dan v ambulanti tudi po sedemdeset in več ljudi. Ali je to zadosten razlog za premajhno intimnost v ordimacijski sobi? Je in ni! Vse dotlej, dokler bolnik ne bo čutil, da mu skuša zdravnik resno pomagati, ga tudi pregledati, če je to potrebno, in se z njim zamuditi nekoliko več časa. bo odhajal iz ord.inacijske sobe prepričan, da je bila njegova pot k zdravniku zaman. Morda bo bolje, ko bodo v Zagorju, pri rudniku, dobili dva ambulantna zdravnika, s čimer se bo zdravstveno osebje v zdravstvenem domu bolj sprostilo in imelo več časa za temeljitejše posege.
Odnosi v zdravstvenem domu v Zagorju pa menda res niso najboljši, kajti zdravnik v spodnji ambulanti mi je pripovedoval stvari, ki že ne sodijo v to pripovedovanje, vsekakor pa jih bo kazalo po-dobneje obdelati v posebnem sestavku. Sicer pa je tudi skupščina okrajnega socialnega zavarovanja v Ljubljani sklenila podrobneje pregledati in proučiti razmere v zagorskem zdravstvenem domu in postaviti stvari na pravo mesto. Naj za zdaj povem le še to, kar sta mi povedala oba zdravnika. Vsi si namreč prizadevajo ustreči ljudem toda včasih so tudi zavarovanci preveč zahtevni.
Se bolj konkreten je bil zdravnik v spodnji splošni ambulanti, ki je med drugim poudaril, da se je prepričal, da so Zagorjani dobri ljudje, seveda pa se tu pa tam najdejo posamezniki, ki skušajo z grobimi nastopi izsiljevati. Miren, jasen, predvsem pa odločen odgovor pa jih prisili k spodobnosti.
»NISEM MED NAJSLABSIMI RUDARJI«
Bilo je na občnem zboru sindikalnega pododbora obra-' ta Kotiredež na rudniku Zagorje. Govorili so med drugim tudi o medsebojnih odnosih. Tam v prvih vrstah se je dvignil mlajši rudar in začel pripovedovati, pravzaprav izpraševati:
— Pravim, da imajo včasih ljudje po pisarnah nepravilne odnose do nas, rudarjev. Prišel sem oni dan v pisarno in hotel zvedeti, zakaj sem tako malo zaslužil, ko sem pa vendar trdo delal. Tam so me nekaj časa posltlšali, potem pa povedali, nai se nikar ne prj-tožujem; če nimam dovolj, naj pa odidem.
— Ali sem res tako slab «t* dar, da so me kar grobo spo* dili...?
...IN PRIMER IZ HRASTNIKA
Takole ie bilo. Nekega ro« darja je dal paznik k remont» nemu delu. S tistim se je aa» mudil precej časa. Naslednji dan je spet opravljal isto d«» lo. Potem so ga dali na drugo delovno mesto, ko pa je dobil zaslužek, je videl, da mu niso plačali dejanskega dela. Prišel je na rudniško vodstvo Zveze komunistov in obrazložil svoj primer. Vodstvo komiteja, ki vedno bedi nad pravilnimi odnosi na obratu, je sklenilo postaviti komisijo, kd naj bi raziskala ta primer. Zanimivo Pä je, da je odgovorni uslužbenec obrata dejal: »Kdo bi se ukvarjal s takimi malenkostmi, ko pa je drugega dela dovolj!«
Torej: v kopici drugih, morda resnično važnih opravil, pozabljati ali puščati vnemar manjše, a vendar važne probleme! Ali ni prvi človek, človek, ki ustvarja, pa se mu jo morda zgodila krivica?
»NITI VPRAŠALI NISO, KAKO SMO VOLILI!«
Pred dnevi so hrastniški rudarji volili svoj obratni delavski svet. Volili so skuro vsi, ker so vedeli, da ustanavljajo organ, ki bo koristen za nadaljnji razvoj delavskega upravljanja. Toda iz trboveljskega rudnika ni niti eden sodil za potrebno vprašati, kako so volili, čeprav je povsem razumljivo, da volitve tega organa niso bile le stvar hrast-niškega kolektiva, marveč celotnega rudnika Trbovlje — Hrastnik. Politični aktivisti so bili zelo začudeni in ogorčeni hkrati ter so upravičeno začeli misliti, da ostalemu delif kolektiva volitve obratnega delavskega sveta niso pri srcu.
Ko se je nekoliko dni kasneje zbrala komisija delavskega sveta trboveljsko-hrastni-škega rudnika za pripravo pravil obratnih delavskih svetov, so prišli le tovariši iz Hrastnika. Od trboveljskih članov komisije je prišel le predsednik upravnega odbora rudnika. Videti je, da jim ustanavljanje obratnih delavskih svetov ni kdo ve kaj pri srcu, ali pa menijo, da je njihovo sodelovanje nepotrebno.
Našteli smo le nekaj drobnih primerov odnosov med ljudmi in kolektivi. Dobre in slabe. Naša dolžnost je venomer in vsepovsod odpravljati nerazumevanje in netovari-štvo med ljudmi. Le z visoko razvitimi, vsestransko pozitivnimi odnosi med ljudmi to kolektivi bo slabosti manj. ljudje pa se bodo vse bolj zavedali, da živijo v novi socialistični družbi, v kateri je človek postavljen na prvo mesto.
Milan Vidic
Utrip prestolnice
(Nadaljevanje s 3. strani)
Ker razmišljajo o možnosti povezave Morave t Vardarjem in Save od Siska s kanalom do Reke, bi se Beograd povezal z Egejskim in Jadranskim morjem, s čimer bi postal pristanišče 5 morij.
Razvijanje prometa bo v splošnem vplivalo tudi na samo razvijanje mesta v vseh smereh.
ENO IZMED NAJVECJIH ŠTUDENTSKIH MEST NA SVETU
Malokomu je znano, da je Beograd tudi eno od največjih študentskih mest na svetu.
Razen maturantov iz Srbije prihajajo v Beograd študirat tudi maturanti iz Crne gore, Bosne in Hercegovine, a deloma tudi iz drugih krajev. Sodijo, da je na visokih in višjih šolah v Beogradu preko 40.000 rednih študentov. Veliko število teh dobiva štipendije od raznih podjetij in ustanov. Malo je mest v svetu, ki bi se lahko pohvalila s tako velikim števih>,n študentov.
Ako upoštevamo, da je v Beogradu šc skoraj 100.000 učencev osnovnih šol in gimnazij ter raznih strokovnih sred* njih šol, potem lahko po vsej pravici rečemo, da je Beograd kolikor delavsko skoraj prav tolikšno dijaško in študentsko mesto.
VAZNO TURISTIČNO MESTO
Beograd pa je prav tako poznan tudi kot važno turistično mesto. Iz leta v leto je vse večje število turistov, ki prihajaj* da vidijo Beograd, njegove znamenitosti, spomenike In oK*r lico, pa naj bo to iz same notranjosti države ali lz 1 nožem* stva. V njem so razen ostalih znamenitosti trdnjava na Kale* megdanu, Dositejev muzej, stara zgradba Univerze, dvorec kneza Miloša itd.
V letošnjih poletnih mesecih je bilo v Beogradu okro# 50.000 turistov, med katerimi jih Je nekaj ostalo v mestu tud) po več rini.	.
Za bodočnost je predvideno, da se tudi turizmu posvet' več skrbj. V zvezi s tem bxio posebno skrb posvetili razvoji gostinstva in izboljšanju prometnih zvez Beograda z drugi111 kraji naše države.
Razen vsega toga pa je Beograd mesto slavne preteklost', mesto, ki je bilo heroj in mučenik, v katerem je zelo razvit® znanstvena dejavnost z mnogoštevilnimi kulturno-umetnlS*j* mi ustanovami, mesto z največjim številom aktivnih ^P° ' nikov, mesto upokojencev, mesto parkov — mesto, k' « mnogočem karakterjzira dosedanji razvoj In napredek na države.	.
V glavnem mestu naše republike je Se mnoRo vpra#8nJj ki Jih bo treba rešiti (predvsem vprašanje stanovanj, notr?l njega prometa, preskrbo, električne energije jtd.), da bi rn.e8,. res postalo takšno, kakršno mora biti, a z razvojem s00 ji stične Jugoslavije in njenim nadaljnjim napredkom bo
Kam se je zagledala?
 -----------------------
ADO NAGLAV:
Na razpotju
Stela J« na pokopaliMu sredi grobov. Tu je grob njene matere.
Šestnajst let je stara, mlado dekle, pravkar je končala šolo in pogledala v svet. Razodel se ji je resničen in mračen in ni ga mogla razumeti.
Doma »o imeli kmelijo in nekaj otrok. Mlajši so, ona je najstarejša.
Dan za dnem hodi na grob, kakor da bi tu iskala nekaj, kar vsi pogrešajo, po čemer hrepeni,io. Tudi zdaj je tu, joče in ihti. Včasih se v presledkih sunkoma zasolzi in trga iz srca nekaj pekočega, nerazumljivega.
Spodaj v vasi pa vriskajo in kričeč glas harmonike zamira v vetru.
Oče se ženi, po šestih letih. Odkar so se vrnili, noče biti več sam. Mlada, močna ženska bo prišla k hiši, ko da bi hiša ne imela dovolj ust. In vendar — ona ne more ničesar spremeniti. Otroci jo prav malo poznajo, ljudje pa pravijo, da je dobra...
Zato Joče in sroe ji drhti v napetem, mučnem, doslej neznanem pričakovanju. Nekaj se godi v mladih prsih — in prav pri njej! Drugi otroci tega ne čutijo, mlajši so, ničesar ne rAzumejo. »Uh, kako je huda nanje!*i
Zadnje dni skorajda ni ničesar zaužila.
Pri vsakem vzkliku, ki ga sliši, zatrepeta.
Tudi nekoč je trepetala. Odpeljali so jib daleč v tuje kraje... v koncentracijsko taborišče... Groza, če samo pomisli na to... Potem tisti strašni dnevi: pretepali , so jo, mati jo je branila... Potem so tepli tudi njo... Komaj komaj je preživela... Izmučeno In bolno so pripeljali domov ... Dve leti kasneje je umrla, izčrpana, uničena...
Tu leži v grobu, vsak dan ga obišče. Kako lep je ...
Kaj naj stori?
V._________________________________________________
Zdrznila se je, za sabo je začutila korake. Ni se ozrla, tudi se ni hotela.
»Stanka!« Nekdo jo kliče. Dvoje rok se je oklene okoli vratu.
»Oče!« Zajokala je že močneje, da bi olajšala svojo bol.
»Ne joči, Stanka!«
»Tudi meni Je hudo... Bolan sem, tl veš, da sem ... Otroci pa ste tako sami...«
Še močneje jo je stisnil k sebi.
»Dobro bo z vami — verjemi — ti in oni pa. ne boste več sami... Velika »i že, ti me moraš razumeti...«
Z bolestnim vzdihom je sklonila glavo.
»Pojdi z menoj!« jo je prosil.
Ni hotela, ostala je polna misli h> bolečine.
»Kaj Je res, da se ženi le zavoljo otrok? Jaz nisem več otrok, le onj so — zaradi njih! Pa vseeno:'tudi jaz bi lahko kuhala. Priučila bi sc. Tudi šivala bi jim, zdaj ne hodim več v šolo.«
Potem so jo zdramile druge misli.
»Hm. bolan je!«
»Zakaj smo mora'! proč ... Strašno! šla bi nekam daleč, nikoli več se ne bj vrnila... Tudi otroke bi odpeljala...«
»tih, kako .je huda nanje!«
Spet so njene misij zbegali koraki. Cula jih ,je, bližajo se Ji, lahki so.
»Zbežala bom zdajle!« si je mislila
A ostala je, nemirno se Je ozrla
»Oh!«
»Stanka!« jo je ogovorila z mirnim, tihim glasom in je ostala kraj nje. »Tvoj« mamo sem poznala... bila Je dobra, predobra ...«
Potem jo prišepnila: »Tudi jaz bom ho dila s teboj... in ti boš hodila... Pojdi Stanka, ozebla boš!«
Mrak je že 1)11, a ona ie ostala na pokopališču. Pomirjena je čakala noči. Šele ko so zamrli zvoki harmonike, se je počasi vračala...
J
Pciduo se uči.
JANEZ KNEZ: »Dvorišče v Slatniku« (lesorez, 1958)
VALOVI BUTAJO OB ZAKRNJ ZAOSTALOST
V neki Vasici stoji majhna, nizka, s slamo krita hiša, v kateri prebivajo trije bratje. Starost jim je popolnoma posivila lase in pregnala iz njih vsako misel na to, da bi se kateri izmed njih opogumil in pripeljal gospodinjo v hišo. Mater so izgubili na pragu vojne, očeta jim je smrt pobrala že prej. Po njuni smrti so se zakrknili sami vase. Nič se niso zmenili za tisto, kar se je dogajalo okrog njih, tako da so vojno komaj čutili.
Po vojni so se začele dogajati čudne spre-inembe. Spodaj v dolini so prirejali sestanke In — strašno! — ljudje so dostikrat hodili tja, ko bi bili morali- v cerkev. Mladi ljudje so se zaposlili v bližnjem rudniku ali so šli še dalje v svet, od koder so prinašali domov drugačne navade in čudne misli. Na polju so začeli brneti stroji, ki so se premikali sami, brez konjev ali volov. V nekaterih hišah so čudne škatle govorile, pele, igrale ali pa tudi grdo hreščale. Kaj takega v vasi niso poznali, dokler niso po drogovih razpeljali rumenkaste Žice. Hiše so se ob večerih napolnile s čudno svetlobo, od katere se je nevajenim očem kar bleščalo.	C
Tako so o teh spremembah razmišljali trije bratje in se sklenili ograditi od vsega tega, kar je nasprotovalo njihovemu pojmovanju Življenja. Nekaj časa so se čutili vame, potem p« so naenkrat vse te novotarije skušale po-kt&att tudi v njihovo bajto. Kar zmrazili so se ob misli, da bi morali začeli živeti drugače, kot pa so živeli njihovi predniki.
Nekoč jih je obiskal predsednik elektrifi-kacijstkega odbora in jim ponudil, da bi za-■BenjaH petrolejko z elektriko.
»Večina v vasi,« je začel, »že ima elektriko in tudi vi trije ne smete več odlašati. Elektri-Äacijski odbor se bo kmalu razšel, sami pa koste teže...«
Bratje so ga pretrgali, rekoč:
»Ali te je kdo prosil, da nam pomagaš? Mi smo zadovoljni s petrolejko! Dokler bomo živi, v tej hiši ne bo svetila elektrika...«
Nekaj dni pozneje jih je obiskal duhovnik. Najprej so bili veseli njegovega obiska, potlej pa so osupnili zaradi besed, ki jih od njega niso pričakovali.
»Zakaj se branite elektrike? Glejte, tudi v cerkvi jo imamo! Ali ne bi bilo brez nje lolgočasno?«
Starejši brat ga je osorno zavrnil:
»Prosim vas, nehajte s tem, ker ne želimo, da bi se že z vami sprlii«
Potem so ga začeli napadati, češ da je v cerkvi vse drugače, kot je bilo pred vojno. Očitali so mu, ker se vozi okrog z motorjem kakor kak pobič. Nazadnje so ga spomnili na njegovega prednika, ki mu razne novotarije niso mogle spodnesti tal pod nogami.
Nekoč je potrkal na vrata tudi predsednik zadruge in jih jel nagovarjati, da bi se vključili v zadrugo. Nekaj časa so ga molče poslušali, potem pa so mu povedali, da je bilo vse zaman. Njegov odhod so spremljali sovražni pogledi, ki niso ugasnili tudi takrat, ko je predsednik zadruge že izginil v gozd, niže pod bajto.
Tudi sosedje so jih skušali pregovoriti, da bi začeli drugače gospodariti, pa ni nič zaleglo. Posestvo je očitno nazadovalo in bratje so bili večkrat lačni kot siti, čeprav bi lahko imeli vsega dovolj. Krčevito so se oprijemali starega, kakor bi se bali, da bi s sprejemanjem novega storili smrtni greh. Živimo tako, so dejali, kakor bog hoče, ne pa tako, kakor sami želimo...
Sosed, ki ga je bolelo srce, ko je videl, kaiko v sadovnjaku treh bratov gnije sadje na drevju, se ni mogel premagati, da jim ne bi dejal*.
»Zakaj si ne kupite vsaj stiskalnice, če ne celo sadnega mlina? Ako boste stiskali sadje s kladivom, ga bo tričetrt segnilo na drevesih ...«
Bratje so mu njegov dobronamerni nasvet hudo zamerili in potlej so se srečavali z njim brez pozdrava. Kljub temu pa še vedno niso rešeni vpliva novega, ki kali njihov mir in jih dela nesrečne. Pa se vseeno nočejo vdati, ampak še naprej trdovratno vztrajajo pri starem. Gozd je še dalje nedotaknjen, čeprav sosedje pravijo, da pretirano varčevanje že škoduje njegovi rasti. Za nekaj objemov debeli hrast za hišo še naprej črvavi, čeprav se je ponudila zadruga, da ga poseka in da zanj lepe denarce. Na drevesih še vedno gnij» sadje, ker je preveč okuženo, da bi ga lahko vnovčili, a ga je spet preveč, da bi ga lahko vsega z roko stisnili v sadjevec. Na veliki njivi na robu gozda še naprej sadijo krompir, čeprav ga prenekatero leto izkopljejo manj, kot pa ga posadijo. Majhna, niaka, s slamo krita hišica še dalje 'kljubuje vsemu, kar se dogaja okrog nje. Valovi novega življenja pa še naprej butajo ob zakrnjeno zaostalost, ki v imenu starega še ne misli odnehati, čeprav toka več ne more zaustaviti.	— S —
MED STARŠI IN VZGOJITELJI
RINGA«-RAJA
V igralnici otroškega vrtca je tisto jutro vladalo prijetno razpoloženje. Vsaka skupina otrok je imela svoje opravilo, kakor običajno ob sobotah: okrog dveh velikih umivainih skled, napolnjenih s toplo vodo, je stalno nekaj dečkov in deklic, ki so pridno umivali igrače iz gumija, na katerih se je med tednom nabralo precej nesnage, in jih prodajali tistim, ki so že čakali s suhimi krpami. Nekaj se jih je sklanjalo nad malimi kosi perila in obleko. f katere so otroci s pomočjo vzgojiteljice sešili za svoje lutke. Med čebljanjem, smehom in prerekanjem so drobne ročice urno segale po kupčku sredi mize. Skrbno so pregledovali kos za kosom: vse, kar je bilo potrebno žehte, so metali v mala vedra, ostalo pa so pridno zlagali v za to pripravljeno škatlo. Delajo hitro, ker vsi že komaj čakajo, da bodo začeli s pranjem, če bo vreme držalo, se bodo njihove lutke čez nekaj ur prav prijetno počutile v svežem perilu. Pogledati moramo še k Sonji, Drejčku in Marjetki. Trudijo se okrog omare z igračami. Pred široko odprta vrata omare so potisnili dve mizici, na katere so nakopičili punčke, pajace, avtomobile, konjičke, škatle s kockami in še mnogo drugih lepih reči, ki so potrpežljivo čakale, da bodo njihovi mali gospodarji pobrisali prah s polic in jih zložili nazaj.
De Anica, ki je šele pred tremi tedni prišla v vrtec, * je sama samcata sedela pri oknu z lutko, ki ji je mrtvo • ležala v naročju, in se ni zmenila za živahno vrvenje okrog sebe. Tudi otroci se niso zmenili zanjo. Prve dni so jo sicer skušali pritegniti v svoje. igre in skupne zaposlitve, ko pa so videli kako vztrajno se jim odteguje, so jo pustili vnemar. Vzgojiteljico, ki jo je že dalj časa zaskrbljeno opazovala, je bolel nje žalostni pogled. Pristopila je k njej bn jo prijazno nagovorila: »Anica, ali mi hočeš pomagati zaliti cvetlice? Ti to tako lepo napraviš.« Anica jo je pogledala in se molče dvignila. Medtem ko sta zalivali, jo je vzgojiteljica skušala zaplesti v pogovor. Vprašala jo je, katere cvetice pozna in če jih gojijo tudi doma na vrtu. Toda kakor že tolikokrat, tako je tudi sedaj bilo njeno prizadevanje zaman. Tisti dan je odnesla Anica svojim staršem pismo, v katerem je vzgojiteljica enega od njiju povabila, naj se ob priliki oglasi v vrtcu.
Ze takoj naslednji teden je prišla Aničina mama, potem ko so cicibani odšli domov. Vzgojiteljica ji je povedala, da jo začenja njena punčka skrbeti. »Ne znam si tolmačiti, zakaj je tako vase zaprta in nedostopna,« je dejala. »Veste, kadar spregovorim nekoliko bolj glasno, se vsa strese in me preplašeno pogleda. Ali je takšna tudi doma?» je pristavila. Aničina mati jo je nekaj časa molče gledala z velikimi žalostnimi očmi, potem je počasi spregovorila: »Ko bi vi vedeli, kakšne razmere so pri nas doma, se ne bt čudili, zakaj Anica za nobeno stvar ne kaže zanimanja. Moj mož je več dni v mesecu pijan kakor trezen. Kadar ga zvečer ni domov, si otroka ne upata zaspati. Trepetaje
O, prelepo, čarobno, n&jčarobnejše. In že enkrat čarobno.
(Shakespeare)
čakamo vsi trije, kdaj bo prilomastil in začel udrihati po meni. Stanko, ki je 4 leta starejši od Anice, mu je enkrat, ko me je mož suval s škornji, zakričal ves iz sebe: »Prašič, prašič!» Mož je pobesnel. Zgrabil je jokajočega otroka im ga treščil ob Pid. Anica je smrtno bleda iztezala ročice za bratcem in vsa trepetala. Da Stanka ni rešil sosed, ki je prav tedaj planil v sobo, ne vem, kaj bi bilo z njim. Tisto noč je Anico prvič vrgla božjast.«
Za hip se je zagledala v vzgojiteljico, potem je spet sklonila giauo in še tiše povzela: »Kakor da ni že drugega gorja dovolj nad mojo glavo, mi je še fant zadnja čase začel uhajati iz rok. Vse bolj postaja podoben očetu. Na nobeno besedo več ne uboga. Nič mu ne storim po volji. Nenehno me muči s tem, kako čedno so oblečeni njegovi sošolci, kaj vse jim starši kupijo, on pa mora nositi vedno isto »taro, zakrpamo obleko. Noče rammeti, da denar, tei ga s težavo dobim od moža, in še tisto malo, kar sama zaalužtm s pranjem in likanjem za druge, komaj zadostuje za najpotrebnejše. »Kupi to, kupi on,» gre kar naprej. Kadar me mirne potrpljenje, ga pošteno premlatim. Pa mislite, da kaj zaleže? Celo kriči bt me zmerja kakor mož. Ctsto sem že obupala nad vsem,» je izdavila med hlipanjem.
Vzgojiteljico je njena zgodba pretresla. Težko si je predstavljala očeta, kateremu je popolnoma vseeno, če ga njegovi otroci ljubijo ali sovražijo. Seda) je razumela malo Anioo. Vedela je, koliiko nežne pozornosti in obzirnosti bo treba, preden H bo pridobila njeno zaupanje. »Ali mi-slite,» je vprašala po daljšem premolku, »da bi me vaš mož hotel poslušati, če bi se oglasila pri vas doma? Rada bi mu pot'edala, kako dober, ljubek otrok je Anica, in še marsikaj drugega.»
»Ne verjamem, te se ga bo kaj prijelo. Vseeno pa bi me veselilo, če boste res prišli,« Je nekoliko bolj vedro dejala Ami-čtna nuti. Vzgojiteljica pa je povzela: »Pravite, da vas Stanko re^e razumeti. Prepričana sem, da tudi on Isto misli o vas. ved»* ie otrok uporen, se je bolje vprašati, zakaj tako ravna, laatsa’1 pa deliti klofute. Pomislite samo, kako Je Stanku hudo pr* srcu, »e svojega očeta primerja s katerim kol! očetom od sošolcev. Al! Je potem čudno, če sta otroka zagrenjena in če se iz tega rodi upornost? Ne palice, ampak vaše nežne, ljubeče roke in razumevanja sta oba najbolj potrebna. Vco ne*nj*t in ljubezen, ki Jo otroka pogrešata pri očetu, skušajte nadomestiti vi, če ju že ne morete obvarovati pred njegovim slabim vplivom. Delite z njima svoje radosti in skrbi, pa uspeh ne bo izostal. Preden greste na primer nakupovat, se z njima posvetujte, kako bi bolje obrnili denar, da vam ga ne bo zmanjkalo že sredi meseca. Otroka se bosta čutila soodgovorna za družinsko gospodarstvo. Začela bosta razumevati, kako težko pogrešata vsak dinar, in Stanko goto»o ne bo več zahteval nemogočega od vas. Ne netite v njunih srčkih sovraštva do očeta. Otroci sami so naJstrožU sodniki. Povejte Jima, kako dober Je bil njun oče takrat, ko sta bila še čisto majhna. Odkar pa se Je vdal alkoholu, ni več gospodar samega sebo. Vedno bolj ga zastruplja, zato Je vreden pomilovanja,« Je končala vzgojiteljica.
Aničina mati j* vzgojiteljico pazljivo poslušala, potem pa Je dejala negotovo: »Hm.. . veste ... v vsem se ne morem strinjati z vami. Ce se tudi vi v vi.cu ne poslužujete telesnih kazni, potem otroci pred vami nimajo nobenega strahu in počenjajo, kar se Jim zljubi. Alt ni tako? Zato mislim«...
Vzgojiteljica se Je iz srca nasmejala tem besedam, potem pa Je, še vedno med smehom, odvrnila:'»Spoštovanje in ljubezen, to je vse, kar čutijo moji otroci do mene in na to sem nemalo ponosna. Oni vedo, da imajo v meni najboljšo prijateljico, kateri lahko zaupalo vse svoje drobne skrbi. Vi pa bi radi vedeli kako Jih kaznujem? Glejte: če sem žalostna ali če nočem govoriti z njimi, potem Je to zanje najhulša kazen. Kadar pa »grešnik« spozna svojo krivdo in se opraviči, se natančno pogo-
voriva o tistem, kar Je zagrešil (zakaj ni bilo prav in zakaj ne sme nikoli več tako ravnati) potem sva spet prijatelja. O, imela sem opraviti že z najrazličnejšimi otroki. Posebno eden, Duško, mi je živo v spominu. Bil Je fantič šestih let. Ze takoj prvi dan, ko je prišel v vrtec, je važno zakorakal po sobi z rokami v žepih in začel izbirati med dečki vojake, katerim bo poveljeval. Do tu je še kar šlo. Ko pa je enemu med njimi pripeljal zaušnico, ker mu je oporekal, se je vnel pretep. Ko sem posegla vmes, so ostali tako prenehali, on pa se mi je postavil po robu, češ da me prav nič ne briga, -če se oni tepejo. Ob neki drugi priliki se je zakadil vame in mi pretil z drobnimi pestmi.
Po razgovoru z njegovimi starši sem vse razumela. Bil Je edinček. Starši so mu v slepi ljubezni vse dovolili in so bili zaradi njega vedno sprti s sosedi. Polagoma jih je začel tiranizirati. Njegova volja je bila staršem ukaz. V vrtcu pa ga je najprej močno razočaralo to, da v mojih očeh ni pomenil nič več kakor drugi. Tudi z otroki se ni razumel, ker jim niegovo oblastno vedenje ni bilo všeč, zato se niso hoteli igrati z njim. Vedno pogosteje sem slišala grožnjo: »Cak’ za domov!« To je pomenilo, da bo tisti, kateremu so bile te besede namenjene, občutil na poti domov Duškove pesti. Vedela sem, da ml mora mali tiran najprej vzljubiti in šele potem bom lahko začela delati z njim. Nekega dne sem ga vprašala, če hoče potem, ko bodo ostali odšli domov, ostati še nekaj časa pri meni in mi pomagati rezati papir za risanje. Prav gotovo ne bi ostal. Ko pa je videl, da so se zato ponudili tudi vsi ostali, je čemerno prikimal, češ, naj bo. Tisto njegovo rezanje je bilo strahotno. Opazila sem, da nalašč noče rezati po črtah, ampak kroži s škarjami, kakor se mu ravno zazdi. Med delom me je meril s sovražnimi pogledi in rezal... rezal! Jaz pa kakor, da vsega tega ne opazim. Začela sem mu pripovedovati o svojih otroških letih in vseh številnih neumnostih, ki sva jih zagrešila z bratom. Hočeš nočeš se je moral iz srca smejati z menoj' vred. Nisem še videla človeka, ki bi se tako strahovito pačil, kakor se je mali Duško, ko si Je prizadeval, da ga ne bi premagal smeh, in to samo zato, ker se Je odločil, da me bo Jezil.
Cez nekaj dni sem zopet našla drugo opravilo in ga pridržala. Tako sem storila še parkrat. Imela sem dovolj časa za nemoten razgovor. Najprej se je omejeval samo na »da« in »ne«. Polagoma pa je postal on tisti, ki je pripovedoval, jez pa sem poslušala. V naslednjih dneh pa Duško ni prišel na vrsto, ker so se vrstili drugi otroci, da ne bi bilo »zamere». Pa pride k meni: »Tovarišica, kdaj boste pa spet imeli kakšno delo za mene? Sedaj že dolgo nisem bil na vrsti.« Njegove oči so mi toplo sijale nasproti. ,Led je prebit,’ sem z veseljem ugotovila in ga tisto popoldne spet pridržala. Medtem ko nii je od podajal barvice, katere sem šilila, sem mu pripovedovala zgodbo o dečku, ki Je bil po zunanjosti ravno tak kakor on: bil je ravno tako velik, imel je prav, takšne velike zvedave oči, pa tudi močan in spreten je bil kakor Duško.
Med razpletom zgodbe pa je Duško spoznal, da Je imel deček, ki mu Je bil tako zelo podoben po zunanjosti, tudi druge vrlin» bil J« skromen, pošten, ubogljiv. Pozorno me Je poslušal. Ko pa sem končala, se Je zagledal nekam predse in dolgo molčal. Tako sva z Duškom sčasoma postala najboljša prijatelja in tudi z otroki se Je dobro razumel. S tem pa ne mislim reči, da Je Duško postal podoben lutki, ki se slepo pokori naši volji. Ne. Bil je še vedno živ in nagajiv, poln nenavadnih domislekov in šal — le s to razliko, da se Je sedaj naučil svoja osebna prizadevanja podrejati volji skupnosti — kolektiva, in da ni več nikogar namerno žalil. Seveda pa sta storila svoje tudi njegov očka in mamica, ki sta v marsičem temeljito spremenila svoje mnenje!
Vzgojiteljica se je med pripovedovanjem tako zatopila v spomine, da se je spomnila Aničine mame šele potem, ko je začutila njeno raskavo dlan na svoji roki. Spogledali sta se in se nasmehnili obe hkrati. »Veste,» je dejala Aničina mama, »saj je tudi moj Stanko drugače tako dober fantek. Samo časa si nikoli nisem vzela zanj, ker imam toliko drugih skrbi. Toda poslej bo drugače. Ne pozabite na obljubo in nas čimprej obiščite,» je še pristavila, potem pa sta si toplo stisnili roke in, se poslovili.
CE IMATE OPRAVITI Z OTROKI, BODITE PRIPRAVLJENI N J TO, DA VAM BODO VČASIH DELALI »SjVE LASE, KAJTI DRUGAČE SPLOH NE BI BILI OTROCI. NA SREČO POPOLNIH OTROK NA SVETU NI. ČE BF- PA BILI, BI SE Ml VSI PRAV GOTOVO DOLGOČASILI OB NJIH.
Mira Naraglav
Sevniško kmetijstvo v številkah in besedah
Korak za
Ker nimamo pri rokah zemljevida Sevnice, najprej nekaj bežnih orisov: celotna občina meri 28.835 ha. Sem šteje 3.642 ha njiv in vrtov, 153 ha sadovnjakov, 733 ha vinogradov, 3.809 ha travnikov, 148 ha senožeti, 2.162 ha pašnikov in 15.103 ha gozdov.
Kmeitijstvo je v sevmiški komuni ena najpomembnejših gospodarskih vej. V petletnem perspektivnem načrtu ima le-to močno oporo za korak poprej. Perspektivni program predvideva leta 1961 porast mlečnosti pri živini od sedanjih 1.320 kg na 2.440 kg, 1961. leta bodo nadalje zredili 2.800 mesnatih prašičev in 3.500 Špeharjev. Ustanovili bodo 42 postaj za umetab osemenjevanje krav. Do leta 1961 bo treba zgraditi skladišče, ki bo moglo spredeta vsaj okoli 7090 stotov sadja. In ...
Letošnji rezultati o hektarskih donosih pri pšenici — 18 •totov, pri koruzi 25, pri krompirju — 210 stotov in 55 kg sadja ra eno rodno drevo gotovo niso presenetljivi, saj še vedno precej zaostajaijo za republiškim povprečjem, so pa vendarle razveseljivi, saj presegajo povprečje iz Ml 1956 za okoli 20 odstotkorv.
Pri krompirju so posamezniki dosegli le 400 «totov na hektar, pri pšedcd pa se je hektarski
pridelek povzpel tudi na 32 stotov, pri italijanki pa na 40 stotov. Pripomniti velja, da so to dosegli brez kakršnih posebnih agrotehničnih ukrepov.
Kmetijstvo sevniške občine je nasploh še precej konservativno. Le počasi prihaja pametna misel in predlog v kri ljudi. Preveč nezaupljivi so v vsako novotarijo. To pa je vzrok za počasnejše prihajanje napredka v njihove knaje.
Diobro so še znana spogledovanja in največja mera pesimizma ob ustanovitvi zadružnega podjetja Bošta-nj - Sevnica ob vseh sodobnih agrotehničnih ukrepih, ki jih je to podjetje storilo na svojih parcelah. Ljudje so zmajevali z glavami, ko so opravili prve brazde na plantažnih nasadih jablan,...
Danea: še naj večji črnogledi so se na jesen ustavljali pred čudovito podobo, ki jo je nudil prvovrsten nizkodebelni nasad jablan tega posestva. Pred bogatimi sadovi so radi ali nerad: klonili.
Tudi za umetna gnojila je bilo treba precej časa, da so zavzela pri sevn.iških zasebnih kmečkih poeeatvih ustrezno mesto. Lani so v sevniškd KZ prodaji že okoli 320 ton umetnih gnojlL Na hektar je tako odpadlo približno 120 kg »prahu«, kar je v prijneri z letom 1953,
ko so zaprašili le okoli 54 kg, že kar lepo.
Letos je sevniški kmečki teren močno razgibala akcija za jesensko setev italijanskih vrst pšenice. Kakšni so rezultati?
Večina kmetovalcev se je odločila za zadružno sodelovanje štev. 2. Vsa potrebna dela so opravili pod strokovnem nadzorstvom. Ob prvih pripravah za setev pa je bilo na terenu premalo opaziti delo političnih organizacij.
Kakor mnogokje, so imeli tudi v Sevnici mnogo težav zaradi samih semen, ki so jih dobili prepozno. Pšenica pa je K la tudi neprečiščena in neraz-kužena.	,
Zdaj pripravljajo akcijo za sajenje hibridne koruze. Novo setev hočejo bolje opraviti kot letošnjo, ko so spet naleteli na problem sajenja. Tega so dobili tik pred setvijo, ga hitro razdelili, sejanje pa so opravili brez vseh skrbi.
Koruza je dala za 15 odstotkov boljši pridelek od navadne. Drugo jesen pričakujejo še boljše uspehe.
V sevniškem kmetijstvu zavzema pomembno mesto svinj e-reja, ki pa je zadnje čase v precejšnji zagati. Crnopasasta svinja se . je zaradi nepravilne reje močno degenerirala in je
Pozdrav lz JLA -
Trboveljski fantje:	Tone
Kos, Gustav Laznik, Slavko Humski, Stefan Kunič, Franc Relja in Matija Hribar, ki služijo vojaški rok v Zai.ru, želijo vsem Trboveljčanom in delovnim kolektivom k dnevu republike, 29. novembru, vse večje uspehe v zgraditvi socializma.
njena, številčnost precej nizka.
Uvajajo belo oplemenjeno svinjo, ki pa težko prodira. Ve-■ lik odpor proti njej je opaziti zlasti na desnem bregu Save.
V živinoreji pričakujejo z načrtno vzrejo plemenske in klavne živine vrsto lepih rezultatov.
Znana so mnenja nekaterih, ki sodijo, da v kmetijstvu sev-n,iškega področja ne bo mogoče doseči kakšnih bleščečih rezultatov prav zaradi hribovitega, planinskega predela. Naj ovržemo to trditev z dokazom, ki je dovolj jasen, da se z načrtnostjo tudi temu lahko odpomore.
Lani je sevniška kmetijska zadruga kupila vagon semenskega krompirja in ga razdelila med zadružnike iz teh predelov, da bi tako doma pripravila potreben semenski krompir. Kmetovalci so stopili v zadružno sodelovanje, nekateri gotovo z dvomi. Ce pa jih obiščete danes in, se z njimi razgovarjate, se boste prepričali, da so dosegli popoln uspeh, da se je to delo bolj izplačalo kot prejšnje vsakoletno drobnjakarstvo s tem ali onim kmečkim pridelkom, s pšenico, ki je dosegla komaj petnajst centov na hektar, toliko, kolikor so jo posejali. Krompir je odlično uspel, morda je celo nekoliko predebel, in zadruga bo s svojim de-na tem področju nadaljevala.
Drugo leto predvideva že dva vagona semenskega krompirja, čez tri leta pa kar štiri vagone. Krompir pa ni edina stvar, ki bo lahko koristno služila temu področju.
Treba je le neprestanih pre-mišljanj in poglabljanj, mnogo volje ter sodelovanja ter skupnega zanimanja, pa uspehi gotovo ne bodo izostali.
Koncert Marjance Koroščeve v Trbovljah
Pred kratkim je imelo svoj redni letni občni zbor najmočnejše DPD »Svoboda« v revirju — »Svoboda-Center«. Društveno poročilo je ugotovilo, da je večina sekcij tudi v zadnjem obdobju zadovoljivo opravila svoje delo. V času od zadnjega občnega zbora pa do danes so imeli kar 74 različnih prireditev. Zlasti lepo pa so se letos uveljavili godbeniki godbe na pihala in zabavnega orkestra ter dramska družina, ki so dosegli najboljše uspehe na republiškem, kakor tudi na zveznem tekmovanju amaterskih skupin. V bodočem letu si bo DPD »Svoboda« prizadevala obuditi delo izobraževalne sekcije, ki je tudi letos povsem odpovedala.
Družina glasbenikov Korošcev izvira iz zagorskega ru-dniikega revirja. Ladko Korošec je eden od najboljših solistov ljubljanske Opere, njegov mlajši brat prof. Drago, znan že kx>t partizanski skladatelj, je pevovodja na ljubljanski Tehniški srednji šoli, kot zaveden zasavski rojak pa je letošnje leto pripravil tudi jubilejni koncert pevskega zbora »Loški glas« pri DPD »Svobodi«, Loke-Kieovec pri Zagorju, ko so slavili 30-
Iz naših prosvetnih društev
Ulični zbor Svobode lir ato v Milavcev
Deževna sobota. Lije neprestano. Ce,te se spreminjajo v mlakuže. Pot, ki drži med njivami proti sindikalnemu domu brežiške opekarne, v katerem polaga mlado deUvsko društvo svoj letni obračun, je neprehodna. Kako je našla peščica ljudi v vedno bolj zgoščujoči se egiptovski temi dvorano, je pravi čudež.
Ob napovedanem času mični, toda tako odmaknjeni dom zeva od praznote. Obrazi odbornikov go zaskrbljeni. Bo še kdo prišel? Vsakokrat, ko se vrata odpro, se oči vseh v dvorani zazro proti njim.
Polagoma prihajajo drug za drugim, blatni in premočeni. Od peči v dvorani se lazliva božajoča toplota, ki vedri obraze. Končno se le nabere toliko ljudi, da se občni ibor lahko prične.
Običajnim formalnostim, navedbi dnevnega reda, pozdravu zastopnikom organizacij, slede
Lep jubUeJ Fetfksa in Alojzije Peter iz Zagorja
Bilo bi napak, če bi prezrli nevsakdanji praznik zakoncev Pečar iz Zagorja. Ni ie tako dolgo, ko fta v k/rogu svojih dragih praznovala zlato poroko, torej 50-letnico skupnega življenja.
Oba Pečarjeva sta se že zelo zgoda) vključila v napredno delavsko gibanje, ki sta mu ostala zvesta do konca, na večer življenja. Oba sta prišla iz Šmartnega, kjer sta se rodila, v Zagorje leta 1909. Feliks se j« zaposlil pri rudniku in delal v njem polnih 45 let. Ko je bila ustanovljena Komunistična partija, sta zakonca spoznala, da je njuno mesto v partijskih vrstah, in ostala zve-ta sodelavca tudi potem, ko je morala Partija v ilegalo.
Nemški okwpatcrr je družino Ulpnal na Hrvatsko, sinova Feliks in Lojze pa sta darovala svoja življenje za zmago ljudske revolucije.
ÄOb njunem prazniku jima Mmho ie vrsto let zdravja in jma toplo čestitamo z željo, 2>i dočakala tudi biserno poli	M
poročila. Kaj vse lahko napravi društvo, čeprav šteje le 135 članov, in to večinoma preprostih delavcev, ki hočejo delatil Iu Svoboda bratov Milavcev to vztrajno hoče!
Pred navzočimi se obuja spomin na vrsto opravljenih del: opereta »Na planlncah naših« — z gostovanjem v Brežicah, Globokem In na Bizeljskem... pevski zbor (65 vaj!) — ni bilo ne državnega ne občinskega praznika, da ne bi nastopil na njem ... sodelovanje na reviji amaterskih pevskih zborov v Kranju, kjer Je bil sicer med najmanjšimi, a edini lz Spodnjega Posavja.,. knjižnica... plesni tečaji... družabna veče-
rja ... in še in še. Posebej je pohvale vredno delo šahovske sekcije, ki se je to leto razvila v registriran šahovski klub, ki je večkrat tekmoval z ostalimi ša-hlsti v okraju.
In bodoče delo? Člani so obljubili izobraževati se dalje s predavanji ter strokovnimi in poučnimi filmi. Tudi fotosekcijo hočejo Imeti. V sproščeni diskusiji so se še mnogo pomenili.
Po občnem zboru so se v neprisiljeni, prijateljski zabavi — kakor vedno — še malo poveselili; zato prosvetnemu društvu Svoboda ni problem, kako pritegniti k sebi mladino, ki v mnoge naše organizacije ne najde poti.	S.	Z.
Teden kulture v občini Senovo
V počastitev dneva republike, 29. novembra, je Svet Svobod in prosvetnih društev občine Senovo priredil teden kulture od 22. do vključno 28. novembra t. I.
Program tega tedna je zelo pisan in vsebinsko bogat. Vsak drugi dan ‘so na sporedu razne kulturne točke, ki izpolnjujejo cel večerni program, kakor n. pr. odrska dela, pripovedovanje doživljajev iz NOV, šahovski turnir, tekmovanje mladinskih zborov iz Senovega, Koprivnice in Brestanice, nadalje koncert godbe in literarni večer, na katerem so na sporedu dela domačih avtorjev in se pojo pesmi domačih komponistov. — V petek, 28. novembra pa bo slavnostna akademija v šolski dvorani na Senovem,
Pozdrav iz JLA
Ob 29. novembru, Dnevu republike, pozdravljamo vse zasavske mladince in mladinke, delovne kolektive, naše bralce, uredništvo in upravo Zasavskega tednika, naiše domače in sorodnike ter vse delovne ljudi naše socialistične republike in jim želimo čim več u&pehov pri izgradnji socializma!
Ludovik Spitaler. Ivan Mi-giič, Milan Podbregar, Miro Plahutnik in Stanko Skočir, V. P. 7350-2, Surdulica, Srbija.
kjer bodo razdelili nagrade in priznanje vsem, ki so v tem tednu kulture sodelovali. V tem tednu so nadalje na sporedu tudi posamezne slavnostne prireditve v Brestanici, Koprivnici in pri Antonu, ki sodijo v območje senovske občine oz. pod svet Svobod in prosvetnih društev občine Se novo. *
Vodstvo letošnjega Tedna kulture je v najboljših rokah. Prat? tako so bili tudi režija in izvajalci za posamezne večerne nastope zelo posrečeno izbrani. To se je pokazalo ie ob prvih nastopih tedna kulture.
O končnem uspehu bomo še poročali.	tč.
letnico organiziranega pevskega udejstvovanja. V družini Korošcev pa je še več drugih glasbenih delavcev.
Med najmlajširmi, ki so začeli letos z javnimi nastopi, je Marjanca Koroščeva, slušate-Ijica III, letnika klavirskega oddelka Akademije za glasbo v Ljubljani. Marjanca je soliden talent iz razreda znanega glasbenega pedagoga prof. Antona Ravnika. V letošnjem februarju je prejela na zavodu Prešernovo nagrado, kar je lepo spričevalo za uspehe in napredek te naše mlade pianistke.
Klaviristka Marjanca Koroščeva ima v načrtu, da bo v sezoni 1958-59 priredila več samostojnih klavirskih nastopov. Prvi koncert v tem mesecu je imela v torek, 18. novembra, v dvorani glasbene šole v Trbovljah. Tako je seznanila tudi trboveljski rod in druge prijatelje klavirskih skladb z opusi slovenskih skladateljev Vilka Ukmarja (Ekspresija — Tiho prihaja mrak) in s skladbami Karla Pahorja — Slovensko suito itd. Razen tega je vnesla v program tudi standardne svetovne klasike Hündla, Rossija, Paradiža, Beethovena, Schumanna, Liszta in božanskega ChO'pina.
Trboveljski koncert je organiziral ravnatelj domače glasbene šole prof. Weingerl, ki je poskrbel tudi za komentar posameznih opusov. Koncert Marjance Koroščeve t) Trbovljah je lepo uspel in je približal naši zasavski publiki koncertna dela, ki so navadno dostopna le poslušalcem v večjih mestih. Pran) bi bilo, da bi mla'da pianilstka obiskala še druge zasavske kraje, kjer goje glasbo na podoben način kakor na trboveljski glasbeni šoli.
Zasavske rojake, ki poznajo in cenijo glasbeno prizadevanje zagorskih Korošcev, pa naj razveseli sporočilo, da bo nastopila mlada koncertna pianistka Marjanca Koroščeva ie v letošnjem decembru tudi pred ljubljansko publiko. Igra-Id bo pod okriljem Akademije za glasbo v Ljubljani celotni program, kakor ga je izvedla sredi novembra v Trbovljah. Ljubljanski koncert bo v dvorani Filharmonije.
Tovarišici Marjanci želimo ob vstopu na umetniško pot vse srečo in obilo uspehov.
J Jože Zupančič
y:::y*y>y:yyyy:^yyyy'
Buldožer je začel pripravljati teren za gradnjo nove občinske hiše v Zagorju
VSEM NAROČNIKOM IN BRALCEM ZASAVSKEGA TEDNIKA
Današnja številka Zasavskega tednika je izšla v povečanem obsegu in je dvojna številka 48/49.
Zaradi državnega praznika, dneva republike, ki ga letos praznujemo v soboto, 29. novembra, v nedeljo, 30. novembra, in v ponedeljek, 1. decembra, bo prihodnja številka našega lista izšla šele v petek, 12. decembra. To seveda zaradi tega, ker imajo, kakor vsi delovni kolektivi, tudi kolektivi naših tiskarn ob tem prazniku tri dni prosto, zaradi česar tudi tiskarna ne bo delala 3 dni in je zato iz tehničnih razlogov izdaja redne številke dne S. decembra nemogoča. Upamo, da nam bodo naši naročniki in bralci to oprostili in se jim bomo zato kasneje oddolžili.
Bliža se konec letošnjega leta, zaradi tega prosimo vse tiste, ki še niso poravnali letošnje naročnine, da to store čimprej.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
Iz Loke pri Zidanem most
Lepa pesem
Prosvetno društvo »Primož Trubar« iz Loke ie na občnem zboru sprejelo doikaij bogat program dela. Požirvili bodo vse sekcije društva. Kaže pa, da bosta tudi v novi sezond. najmariljivejši pevski in dra-mat&ki odsek. Pevci so za otvoritev sezone že pripravili samostojen koncert »120 minut narod mih in umetnih pesmi«. Program sam in posebej že kvaliteta nastopa sta presenetila še tako kritičnega poslušalca. Pevovodja Ivo Jenčič je uspel v nekaj mesecih iz svojega okteta ustvariti harmonično celoto, ki nosi v sebi vse kvalitete dobrega pevskega zbora. Celotni program pa je bil tudi zelo preudarno sestavljen. Pohvalno je, da so se tokrat odzvali vabilu na sodelovanje tudi Ločani, ki sicer ne žive stalno v Loka. Solistka Milica Siljan je izvajala narodne pesmi in odlomke iz oper ter s tem dala celotni prireditvi še večji umetniški poudarek. Profesor Rado Jež pa je na klavirju pokazal, da mu je to pač poklic.
Prvi nastop je dokazal, da se more z resnim delom tudi na vasii marsikaj doseči.
Za bodoče delo imajo loški pevci še precei načrtov. Najprej pa bodo celotni program še ponovili v počastitev 29. novembra in končno gostovali še po sosednih odrih. Tako imajo za začetek decembra predviden nastop v Radečah.
Zagorski trgovci o svojih težavah
Na kratko: največ je bilo govora o nagrajevanju, reorganizaciji trgovske mreže, kadrih in zadovoljivi preskrbi potrošnikov. Značilnost občnega zbora pa je bila vsekakor trezna presoja posameznih problemov. Ko so govorili o nagrajevanju, so s številkami podprli te-le ugotovitve; v industriji znašajo povprečni zaslužki okrog 14.000 din„ medtem ko v trgovini le 12.000. Čeprav morajo biti trgovski uslužbenci prav tako kvalificirani kot oni v industriji. Največ ljudi, predvsem moških odhaja iz trgovin zaradi nestimulativnega nagrajevanja. Zato 'je docela upravičena bojazen, da bo čez nekaj let ostala v trgovini zgolj ženska delovna sila. Najslabše je to, da
♦
se je v zavesti nekaterih posameznikov ukoreninijo mnenje, da se v trgovini — po domače . povedano — še vedno krade, čeprav je povsem razumljivo, da so tudi v Zagorju že zdavnaj pometli s tistimi, ki so iztezali svoje dolge prste po skupnem premoženju.
Še več so razpravljali o reorganizaciji trgovske mreže. Za. tu pa tam nekonstruktivno, kaj-tj če je občinski ljudski odbor imenoval posebno komisijo, ki naj napravi podrobno ar.alizo stanja trgovske mreže (pri tem delu bodo sodelovali tudi direktorji vseh trgovskih podjetij in celo računovodje), s tem še ni rečeno, da ne bi upošteval mnenja kolektivov kot organov delavskega samoupravljanja. Zato
Večerna mladinska politična šola v Trbovljah
Trboveljska Ljudska univerza in občinski komiite LMS bosta organizirala večerno mladinsko politično šolo, ki bo že 17. decembra začela z delom. Namen te šole je proučevati gradivo VII. kongresa ZKJ, prlmferno prirejeno za mlade ljudi in s posebnim poudarkom na naloga, mladinske organizacije. Predavanja in razprave bodo dva* krat tedensko po dve url. 1 rl-g lasni c e ^a šolo sprejema občinski komite LMS.
Teme za večerno mladinsko politično šolo so: Položai Ljudske mladine v komuni, Statut in. programska načela Ljudske mladine, Družbeno-ekonomski in politiičnl odnosi današnjega sveta. Principi jugoslovanskega boja za socializem in n uš a zunanja politika, Družibeno-eko-nomska ureditev Jugoslavije. Perspektivni načrt gospodarske, ga raevoja republike, okraja in občine, Idejne osnove Zveze komunistov Jugoslavije in Revizionizem v delavskem gibanju.
Program predavanj večejm politične šole bo še dopolnjen s temami, ki jih bodo želeli študirati slušatelji. Ljudska uni-
verza si bo prizadevala, da bodo predavali teme vidni politični ljudje, mladinska organizacija pa bo poskrbela za nemoten potek šole in za udeležbo.
je vsakršno besedičenje o stoli-kih, in kje bodo ti aameščeaii povsem odveč, in povzroča v vrstah trgovskih uslužbencev le nepotrebno razburjenje. Zavoljo tega moram pritrditi vsem tistim udeležencem občnega zbora, ki so odkrito povedali, da bo analiza pokazala, kakšne so realne možnosti za združitev vseh treh podjetij.
Pritrditi moram tudi tistim, ki so odkrito obrazložili stanje trgovske mreže, rekoč, da edinole trgovina po vojni nji ničesar dobila za izboljšanje svojih naprav, in nič čudnega, če znaša iztrošenost osnovnih sredstev že okrog 60°/o. In kolikor ne bodo spremenjeni irMrumtnti, bo precej slabo z najetjem posojila za gradnjo skupne trgovske hiše, seveda, kolikor ne bi dobili sredstev iz okrajnega investicijskega sklada za izboljšanje trgovin.
In še to: praksa kaže, da se bodo morali trgovci večkrat shajati in s skupnimi močmi reševati te ali one probleme. Poklicana za to pa je edinole sirjr dikalna podružnica.
Milan Vidic
Pretekli teden sta se sešla v Vidmu-Krškem občinski komite ZKJ Videm-Krško in občinski
Frednednik Gosak meti pionirji.
Izvolili smo zadružne svete
V nedeljo so imeli v občinah Trbovlje, Zagorje, Hrastnik in Radeče svoj praznik zadružniki, ki so ta dan prvič volili svoje zadružne svete. Visoka udeležba na volitvah dokazuje zavest zadružnikov, ki vidijo v teh svetih vodniku za na-dalnje delo v kmetijstvu. — Od jutra do večera so prihajali volilni upravičenci, vendar je bilo ponekod treba čakati do zadnjega. V glavnem so na voliščih volili že v dopoldanskih uruh.
Najbolje so se odrezali zadružniki v Hrastniku, kjer znaša skupen odstotek udeležbe 99,23. Od vseh volilnih upravičencev nista volila samo 2 zudružnika. Posamezna volišča so imela sledeč rezultat: Čeče 99,1 "/o, Dol pri Hrastniku 10° “/». prav tako Kovk, Kal in Prapretno. Marno 99,1 °/o in Turje 99,1 odstotka.
Hrastniku slede Trbovlje, kjer je volilo 99,11 °/o zadružnikov. Po posameznih voliščih so volili: Dobovec 97,1“/», Trbovlje 100 »/o, Čeče 100 %, Knezdol, Partizanski vrh in Klek tudi 100 °/o. Volitve v Trbovljah so končali ob 17,30.
V Zagorju je znašal volilnj fezultut 97,3 °/o. Na območju KZ Cemšemk so volili 99,4 »/o, KZ Mlinše 94,9 °/o, KZ Izlake 99,3°/p in na območju KZ Zagorje 90,7°/o.
Tudi v Radečah so dosegli ob volitvah zelo dober uspeh, saj znaša udeležba zadružnikov 95,4°/». Najboljši so bili v Loki. kjer je volilo 98 °/o volivcev, in v KZ Radeče, kjer je od 307 zadružnikov manjkal samo 1. Tudi v Dolah pri Litiji so vojitve dobro potekle, saj je volilo tamkaj 96.2 %> vseh upravičencev. Malo slabše Je bilo v Podkumu, kjer znaša odstotek udeležbe 88.
Z nedeljskimi volitvami so z dobro udeležbo na okrašenih voliščih naši zadružniki pokazali visoko zavest za potrebo skupnog i dela. Zadruv.nl sveti bodo prav gotovo storili vse za dvig in napredek nagega kmetijstva.
Plonlrji-zadružnikl na Mllnšah urejajo svoj cvetlični vrt.
Združitev občinskih komitejev Videm-Krško in Kostanjevica
, komite ZKJ Kostanjevica-P»^“ bočje, kjer sta se združila ln 1** volila začasen skupni sekreta* riat, ki šteje 9 članov.
Na področju občinskega komiteja Kostamjevica-Podbočje
sta bili dve osnovni organizacij* ZKS s 53 člani, medtem ko je bilo na področju občinskega komiteja Videm-Krško skupno 1® organizacij s 347 člani. Na teI° področju so bile v zadnjem letu na novo ustanovljene tri osnov* ne organizacije ZKS, in to v podjetju »Elektro«, Tovarni kolade' »Imperial« in n.a Tetini®" ni srednji šoli. Občinski komi0* je posvetil tudi vso skrb spre* jemu novih članov: v zadnjem času je bilo na novo sprejeta*1 20 novih članov. Temu prtS8' niu so posvetile mnogo skrbi tudi osnovne organizacije, **. ncnchp.0 vključujejo v članstvo 7.K ljudi, kii imajo za to pogod#1 Razen organizacij ZK deluje' Jo tudi štirje aktivi ZK, ki ** shajajo po potrebi,
V kratkem bodo ustanovili novo organizacijo ZK tudi V Splošni kovinarski zadrugi. W ima za to vse pogoje, saj J1 njčj zaposlenih ?e okrog 18 delavcev. Prav tako namert*va' jo ustanov iti tudi osnovno organizacijo ZK na Gori pri " Skem in na Zdolah.	,
dovolili a„ tudi o po»*1*“ u-Kr-
Ikem.
Vsaka dežela ima svoje lepote in čare. Nekatere nas privlačijo zaradi svojih prirodnih lepot, druge zaradi doprinosa v znanju in kulturi, ki »o jo dale človeštvu, tretje zaradi herojske preteklosti svojega naroda, četrte zaradi boja za lepše življenje in mir med narodi, ki ga vodijo tudi danes, pete zaradi velikanskega napredka v industriji, 'ki so ga napravile, itd.
Malo je medtem držav, ki bi privlačevale tujce zaradi vsega tega.
Ena izmed njih je Jugoslavija.
Jugoslavija ima Jadransko morje, slovenske in črnogorske planine in jezera v Bosni in Hercegovini in Makedoniji — leipote, ki se morejo meriti z vsemi drugimi državami v svetu.
Srbski samostani v srednjem veku so bili žarišče znanosti in kulture na Balkanu.
Boj jugoslovanskih narodov za svobodo je bil predmet književnega ustvarjanja tako poznanih književnikov kakor sta Goethe in Merimee.
Toda za Jugoslavijo se je posebno zanimal •vet, ko so se njeni narodi pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita uprli Hitlerjevim nacistom in začeli boj za svobodo, ki se je kon-Čal z ustvaritvijo nove Jugoslavije — države, ki na svoj poseben način gradi socializem, katerega temelji so bili postavljeni v teku oboroženega boja za njeno nacionalno in socialno osvoboditev, v časih, ko je kazalo, da je vse izgubljeno in ko je daleč premočni sovražnik držal pod svojim Škornjem sedemnajst evropskih držav.
Brezprimemo herojstvo jugoslovanskih parti-Hnov in narodov ter neustrašenost njihovega Učitelja in vodje tovariša Tita — vse to je ,iz-■Vailo občudovanje celega sveta.
Od takrat pravzaprav Jugoslavija in njeni Junaški narodi ne zginejo s strani svetovnega tiska, radia in televizije.
In to zanimanje se je še bolj povečalo, ko se Je naša država uprla pritisku iz Vzhoda in Zahoda, ko je uvedla sistem delavskega in družbenega samoupravljanja, ustvarila komune, razširila in razvila socialistično demokracijo in v mednarodnih odnosih postala ena izmed najbolj fiktivnih pobornikov politike aktivne koeksistence, politike miru in sodelovanja med narodi.
Iz mnogoštevilnih izjav in člankov, ocen in Priznanj naši domovini, o tej mali državi v svete, ki je zaradi svojih del tako velika, navedimo Pekaj citatov, ki jih sodimo za najboli značilne.
Dr. prof. Fred Werner Nil,, predsednik Inštituta za mednarodno politiko ZDA. je napisal v Začetku leta 1955 članek pod naslovom -Opažanja o jugoslovanski stvarnosti«, v katerem med drugim pravi:
»•Zame je. to najbolj zanimiva dežela v Evropi, ne samo zaradi svojih velikih tradicij, marveč tedi zaradi svojih sedanjih političnih in gospodarskih izkušenj ...
Razvoj Jugoslavije zasledujem približno od icta 1946... To je moj prvi obisk v Jugoslaviji P« letu 1950 in zelo velik vtis je name napravil
ustvaril, in tisto, kar Jugoslavija sedaj želi, to je dolga doba miru. Ta doba miru je potrebna Jugoslaviji, da bi mogla konsolidirati svoj pokret, okrepiti svoje gospodarstvo in zagotoviti svojo gospodarsko neodvisnost. Na ta način bo Jugoslavija postala velik in močan narod, a to bi bilo dobro za ves svet.«
Agnes Amber, francoska književnica. je bila že večkrat v Jugoslaviji in je postala njen velik prijatelj. Svoje vtise o naši državi je izrazila neposredno in odkritosrčno:
-Lahko povem mišljenje o prehojeni poti. Ljubim Jugoslavijo in ljubim Jugoslovane. Režim, v katerem žive, je tisti, ki ga proučujem več kot dvajset let. In zdi se mi — ker ga razumejo in uporabljajo ljudje in ne fanatiki — da je najboljši in najpravičnejši.«
Vincent Auriol, bivši predsednik francoske republike in častni predsednik Svetovne federacije bivših borcev, je rekel:
-Jugoslavija, ki je pokazala toliko junaštva v boju za ohranitev svojega obstanka in neodvisnosti, predstavlja v današnjem, še vedno nesi-gumem svetu zanesljiv in pozitiven element v boju za mir, ker mi je lahko samo delo močnih in pomembnih ljudi, a nikakor ne delo slabičev in strahopetcev. Tudi v tem pogledu lahko Jugoslavija služi kot vzor.«
Angelopulos. vseučiliški profesor v Grčiji, je objavil vrsto člankov o Jugoslaviji v največjem grškem dnevniku -Vima«. V enem izmed njih med ostalim pravi:
-Politika koeksistence, ki je temelj Jugoslovanske politike, ni brez vsebine. Nasprotno, ta postaja vse konkretnejša glede na gospodarske zveze Jugoslavije z vsemi državami v svetu. Jugoslavija s svojo politično-ekonomsko neodvisnostjo, ki vzbuja spoštovanje vseh, doprinaša, da se odvrača gospodarski anarhizem velikih sil, trudi se,.da izravna politična nasprotstva in odvrača nesporazume s pomočjo politike aktivne koeksistence. S tem si istočasno ustvarja pogoje za lastno blaginjo.«
Andre Blanc, pomembni francoski javni delavec, pravi, ko je napisal svoje vtise o Jugoslaviji, sledeče:
-Doseženi rezultati so pomembni in Jugoslavija se more dvigniti na nivo velikih gospodarskih sil. Morda bo izgubila svoje folklorne čare, toda ali je to važno? Ima preko 16 milijonov
mogoče odkriti skupne interese izmed komunističnih in nekomunističnih držav, na osnovi katerih je možno ustvariti trajen mir, zato ker je skupni cilj razširjanje demokracije s političnega na gospodarsko področje in zedinjenje narodov sveta v sistem svetovne vlade.«
Eden izmed največjih japonskih dnevnikov »Majnični Šimbun« je pisal v začetku leta 1956 na vidnem mestu, ko je komentiral jugoslovansko politiko koeksistence, med ostalim naslednje:
»... če ne pride do nepričakovanega obrata, ki bi vodil v vojno, bodo moraie evropske države, druga za drugo, nastopiti v politiki pot aktivne koeksistence. Takrat bo Jugoslavija slovela kot tista, ki je dala zgled. Ne more se podcenjevati dejstva, da Jugoslavija s svojim zbli-žanjem z Indijo in Burmo, ne samo da nakazuje pot, marveč praktično olajšuje tudi drugim državam, da gredo po tej poti, da se pridružijo coni miru in da aktivno sprejmejo politiko, ki si jo sedaj samo žele.«
Nam so ljube te laskave pohvale in ocene o Jugoslaviji, posebno v teh prazničnih dneh, ko tudi mi sami analiziramo in sumiramo rezultate naših naporov. Jugoslovani smo ponosni na take ocene tujcev o naši državi. To in naše prepričanje, da gremo po pravilni poti, nam vliva še več Tnoči, da vztrajamo v našem plemenitem boju za izgradnjo socialistične Jugoslavije, za izgradnjo lepše in zanesljivejše bodočnosti.
Branko Djukič in Arsa Lazarevič
Iz Radeč in okolice
OBČNI ZBORI OSNOVNIH ORGANIZACIJ SZDL V ZIDANEM MOSTU IN RADEČAH
litično delo v kraju, kakor tu- skemu vprašanju, stanovanj- nami seji. Seji je prisostvoval di iz poročila tajnika in bla- skem in gozdnem skladu itd., sekretar okrajnega odbora gajnika je razvidno, da je bi- nato pa predlagalo 14-člansko SZDL Ljubljana tov. Nedoh. la SZDL prva politična sila na listo kandidatov za nov odbor, Odbor je razpravljal o po-vseh področjih družbene - de- kii bo izvoljen na volitvah 7. moči nekaterim’ organizacijam «eednelTt m zhralfv Zi! Javnosti, kl se je . razvijala v decembra.	pni izvedhi občnih zborov, o
do-mu Svobode korilst članov in družbe. Cia- T dj	organizacija	delu člarL0V pri volitvah v za-
Trganizacije	» leto 1958 je v celoti SZ^L VeUko Irje i?S 16 druŽne Svete' 0 pra2n0VanjU
danem mostu v člani osnovne
---------U ~	    —	■------  --	   Liculi	LfaiiLfVUC	UlftCUlU/aUiiJC	.	.1-1	j	OLL/L V C11K.U Oli |C Iti Ulltld	on	.	,	_ „ U , . .	»v,	l*..-,
prebivalcev (kljub izgubam poldrugega milijona SZDL domačega kraja k ofoč- P»brana *n odvedena, vendar novembra svo1 občni zbor. Tu- ^	o ‘L°„ razformira-
----------------------------------  —--------- ™	„«mu	zboru.	V	organizaciji	je	£ v blagajni ostalo se 30 tisoč di ta ^ y ^ vrstah sko_ nju občine Radeče
99 odstotkov vseh volivcev. dlnarjev dobička iz raznih rQ vse vobvce in je v pžete-	-klen	‘n ^»zruis+u nhčine
Zbor sta obiskala tudi repu- Prireditev, zlasti za 9. no- kjem poslovnem obdobju agil- R. p . dlmn'w wp-bliiška poslanka tov. Miima vember m praznik dela, kate-	in	+,,Ai	•	P	P
v teku vojne) in njen podmladek raste. V nadomestilo za doprinesene žrtve z drzno socialno politiko zagotavlja delavskemu razredu življenje, ki ga le-ta nikoli prej ni poznal. Rudar, za-drugar, tehnik, intelektualec — vsi se danes visoko cenijo. Sistem socialnega zavarovanja se šteje za flajpopolnejšega in najbolj pravičnega v Evropi. Higiena prodira v najbolj oddaljene koče. Velika javna dela, elektrifikacija in napeljava vodovodov se sprovajajo tudi na vasi. Nepismenost izginja. V šoli se otroci ne vzgajajo v
er m piciziiuia ulij, is.die-	rtalplp	n	.d,--,	+ArT,n	ie	+,,Ai	-	e ran
Zupančič in sekretar občinske- ra se v Zidanem mostu poseb- „ot,o,	hi1a	težen	del	občine,	namreč	Ra-
poslanka
«^.^č in sekretar občinske- la «r v	uspel občni zbor. saj je bila	7.,	■
ga komiteja Zveze komunistov n° slovesno proslav ja a.	učilnica osnovne šole v Zida- rikljufi k obWnf Hrastnik;
Radeče tov. Janez Železnik. • Iz p0ročil pa shio nadalje nem mostu nabito polna. Tudi ^dkurn k Zagoriu Dole k Li-Iz izčrpnega predsednikove- povzeli, da ie bilo delo neka- tu so izbral; kandidate za nov aii Gra<lig6e k Trebnjem Loga poročila, ki zajema vse po- terih organizacij v kraju po- odbor organizacije.	ka ’-n Raztx>r pa k Sevrliči.
manjkljajvo. — Članstvo je skippt nRCivsimr.i	Odboru	sta	pojasnila	nuj-
nost razpusta občine in novo upravno razdelitev sam seda-
KO JE BIL PREDSEDNIK TITO NA OBISKU V ETIOPIJI
•««podarski napredek, ki ga vidim na vseh stra-°*h in ki je bil do danes dosežen. Medtem me političnega strokovnjaka prav tako zelo zate ina napredek Jugoslavije v političnem pogledu, Kot Američan sem demokrat v najširšem ••hislu besede in — praktik. Dobil sem vtis, da je •terj en velik napredek k demokraciji in k objektni, praktični prilagoditvi tako v notranjih kakor tudi v zunanjepolitičnih problemih. Mi v Ameriki včasih grešimo, kadar mislimo, da politične demokratske oblike pomenijo vse, ne da bi •tesvetili zadostno pažnjo gospodarski demokrati...«
Gospa Vidjaja Lafcšmj Pandit, znamenita indijska diplomatska osebnost, je ob odhodu iz na-države rekla:
“•Jugoslavija Ima dane« vse večji vpliv v Ev-tepl...«
Jean Cassou, francoski književnik, je imel •teto predavanj in je napisal številne študije o •tevj Jugoslaviji. V predgovoru knjige »K rene-tensi socializma«, katere avtorji so skupina fran-teskjh javnih delavcev, je napisal:
»Danes poteka deset let od marca 1941. leta, •d začetka hitlerjevske moči. ki se je razširila *ted celo Evropo, ko je neki mali neustrašni na-ted — nepričakovane neustrašnosti —• odbil, da zasužnjen in začel je vojno za narodno ne-•dvisnost in revolucijo.
Od tedaj je njegovo epöpejo spremljala stro-h logika, preobrazujoč to deželo, dajajoč ji vse {temembnejšo zgodovinsko vlogo, ki se je z vsadim dnem vse bolj zavedala te vloge in zahteve, •oslodic in odgovornosti, ki ji je bila zadana.«
Dolgoletni predsednik laburistične stranke v ^fililki Britaniji, Clement Attlee, je rekel ob teojem bivanju v Jugoslaviji:
»Videl sem, da vlada polna svoboda In tova-•**tvo. Name so napravile poseben vtis razvojne teojposti vaše dežele. Vem. da je Jugoslavija Bfieživela zelo težke čase, ne samo v vojski, tem-•®* fudi v poslednjih treh letih. Ona je prežita* razne izkušnje in dobro jih je zdržala.« Navedimo dalje.
Anne Dagfin Dahi. generalni major norveške teitiade. je izjavil:
»Vaš sistem pouka je na mednarodni višini, •«de vojne šole so na zelo visoki stopnji, vaš učni teateriai Je sodoben in učinkovit. Noben narod •teta večje morale od tiste, ki sem jo videl firi vas.«
Britanski feldmaršal Montgomery je povedal bo svojem obisku naše države o svojih vtisih •«slednje:
»Hotel bi poudariti, da Je zares napravilo na-Jte vite vse tisto, kar sem videl v vaši državi. *«te občudujem vse tisto, kar Je maršal Tito
plemenski ali verski mržnji. Tribune vseučilišč so polne študentov, bodočih zdravnikov, profesorjev, agronomov in inženirjev, ki se bodo vrnili v svoj domači kraj in bodo v stiku z ljudstvom postali nosilci kulture ...«
Luis Adamič, ameriški književnik' jugoslovanske narodnosti, je v nekem svojem pismu kratko pred svojo smrtjo zapisal:
»Jugoslovani niso pripravljeni delati koncesij glede svojega glavnega cilja, ki jih vodi v vseh njihovih mislih in akcijah. Ta cilj je izgradnja socializma. Oblast, dana v roke narodu, ni fraza.»
A. Bevin, leader laburistične stranke Velike Britanije, je po svoji vrnitvi iz Jugoslavije napisal serijo člankov o naši državi. V enem izmed njih pravi med ostalim:
»Zgrešeno bi bilo misliti, da se bo Tito pokoril Zahodu. Jugoslavija sc bo borila proti vsakemu, ki bi to neodvisnost ogrožal. Jugoslavija hoče, da za vsako ceno ustvari svojo bodočnost na svoj lastni način. Bodočnost Jugoslavije predstavlja enega izmed najbolj izrednih političnih in družbenih razvojev v sodobnem svetu.«
Neštevilna so pozitivna mišljenja politikov, javnih delavcev, književnikov in umetnikov o naši državi. Navedimo jih še nekaj..
Francoska književnica Clara Malraux je rekla:
»Ko so me vprašali, kaj je nam enapravjlo po povratku iz Jugoslavije najgloblji vtis, sem brez pomišljanja odgovorila: .Človeške lastnosti ljudi, ki sem se z njimi srečala...’
Toda ko evociram vsa srečanja z ljudmi v Jugoslaviji, to storim zato, da bi potrdila tisto, kar sem rekla že po mojem prvem obisku po tej deželi: ljudje, ki sem jih tamkaj videla, niso med tistimi, ki se preobražajo v prevarane, ali tiste, ki varajo.«
Conny Ziljjakus, pomembni javni delavec v Veliki Britaniji, ki je bil svoječasno izključen iz
POŠTENJAKU VSE PRIZNANJE
Nedavno sem nakunova-a razne vsakdanje živilske potrebščine v prodajalni trgovskega podjetja na Do. 'u pri Hrastniku. Ce kupiš, moraš seveda tudi plačati Tako sem se zglasila pri blagajniku tamkajšnje trgovine, tovarišu Kotniku, ja plačam vse poslane mi -tvari.
In glej, pomešal se Je tisočak med že odšteto vsoto, kar pa nisem opazila Ze sem hotela oditi, ko me |e blagajnik Kotnik poklical nazaj In mi vrnil tiso-iak. V denarnici sem ugotovila primanjkljaj In se kajpak poštenjaku zahvalila.
Malce sem se tadai nasmehnila in mu dejala, da b| ob tej priložnosti »lahko« prišel do tisočaka. Odgovoril mi le: »Ne maram na tak način priti do denarja. Zavedam se. da nikomur ni lahko Priti do denarja, saj ga mora pošteno zaslužiti, in tudi jaz ne maram goljufati.«
Dasiravno ta primer ni edinstven, ie vendar r,rav. da se temu možu za poštenost javno zahvalim.
Želim mu, da bi še dolgo vrsto let opravljal svoje odgovorno delo zdrav in čil. ostalim oa naj bi bil ta zgled.
Zuapnova.
Marno
pered zaključkom po pozdravnih besedah gostov zelo živahno razpravljalo o občinskih poteh, cenah, stanovanj-
Občinski
SKLEPI OBČINSKEGA ODBpRA SZDL RADEČE
Občinski odbor SZDL Rade- nji predsednik občine in se-če se je zbral 18. t. m. k ple- kretar okrajnega odbora SZDL
Ljubljana. Glavni vzrok za razpust občine ie v tem, da občina v sedanjih mejah v perspektivi ne more vsem krajem zagotoviti zadostnega in potrebnega gospodarskega raz-komate Ljudske katerimi je bilo precej mladi- voja, deloma pa so se upgšte-
Udeležili so se otvoritve avto ceste v Novem mestu
mladine Videm-Krško je ves ne čas graditve avto ceste imel tesne stike z graditelji in težil za tem, da je redno preskrbel mladince, ki so sodelovali pri gradnji. Iz občine Videm-Krško sta bila na delu na avto cesti 102 mladinca. Na večer pred otvoritvijo avto ceste so se zbrali mladinci in mladinke, ki so pomagali graditi cesto bratstva in enotno-
-S
vale ob tem tudi želje posameznih krajev od prej.
Plodno delo DPD »Svobode« Videm-Krško
Slovenskega okte-
Na občnem zboru	DPD Svo-	ske Opere,
bode Videm-Krško,	ki je	bil	ta itd.
sorazmerno slabo obiskan, so Občni zbor je dal vse pri-sti	v	Vidmu-Krškem,	kjer	jih	temeljito pregledali	delo	fol-	znanje upravnemu	odboru in
je	pogostil	občinski	komdite	kiorne- dramske, pevske in	ša-	vsem aktivnim	sodelavcem
»Svobode«, ki so	v pretekli
sezoni dosegli najvidnejše u-
pogostil občinski komite Ljudske mladine Slovenije. hovske sekcije, delo knjižnice Po slavnostnem delu so se in Ljudske univerze.
mladinci in mladinke veselo
Ugotovili so, da je bilo nji-
spehe na kul turno prosvetnem področju, odkar obstaja omenjeno društvo.
Ker je včlanjenih v društvo le nekaj nad 20Ü članov, od katerih je le 17,6 odstotka
zavrteli in v živahnem razgo-	kovo dej0 zej0 uspešno. Pre-
voru obujali spomine, ki so	ko vsega jeta so vse s€kcije
j:h doživeli na delovni akciji.	nudile preb,iValcem mesta Vi-
Naslednji dan je iz Vidma-	dem-Krško kulturni užitek. —
Krškega odšlo na veliko slav- Kdaj pa kdaj so program pri- aojavc7v*”so'\a"eVfni'm"7boni nost. ki ie bila ob otvoritvi	reditev izpopolnili z raznimi	S	do	zakUučka da	bo m™
avtomobilske ceste v Novem	gostovapp poklicnega gledali-	j ^	„pravni odbor posve-
mestu, okrog 800 ljudi, med šča iz Celja, članov ljubljan- tm »emu vpraäanju več skrbi.
Nujno je, da še okrepi društvo z delatci, zato bodo preko vseh sindikalnih podružnic in občinskega sindikalnega sveta načeli to vprašanje. Zadovolji- „ lii se pa ne bodo le s člani na da. Zato bo prav, če bodo tu- papirju, temveč z aktivnimi di pri publiki deleini podpo-	člani.	Z	novimi člani	bo more in priznanja, prav tako pa	goče	utrditi mešani	pevski
seveda 'od ostalih organizacij	zbor,	ki	ie trenutno	zelo ši-
in organov, ki lahko mnogo	bak.
Brežice so znane kot gospo-	verjetnosti nekaj takih, ki	pomagajo h gojitvi in razvi-	Nov upravni odbor bo na
darski in kulturni center	imajo gledališko »Žilico« in tu-	janju gledališke umetnosti v	podlagi razprave izdelal pro-
spodnjega Posavja in imajo di smisel za režiranje. Za za- Brežicah.	gram	dela	vseh	sekcij,	tako
lepo gledališko dvorano, v ka-	četek letošnje sezone je novi	q 0StaUh problemih in »pro-	da	bodo začeli s premierami
teri se v glavnem izživljajo	prosvetni delavec v Brežicah	(jjemčkih« pa kdaj drugič!	že	prihodnji mesec, ne pa šele
Gledališka dejavnost v Brežicah
vneti kino obiskovalci. Zelo tovariš Preskar. pričel s štu-neprijetna ugotovitev, da se dijem popularne veseloigre boginja Talija precej redko B. Nušiča »DR«. Kaže, da bo-ustpvi v svojem hramu. Tra- do letos prevladovale na bre-dicionalna gostovanja tujih žiškem odru komedije, kajti gledaliških > ansamblov so po- tudi druga igralska sjcupina gost pojav na brežiškem odru, pod vodstvom tovariša Javor-le domači gledališčniki so vse nika pripravlja »Komedijo o premalo delavni. O vzrokih, komediji«. ki jih. je res zadosti, ni mogo- Premiera Nušičevega »DR« če vsega napisati v enem član- bo v sredo, 3. decembra tega ku, zato naj bodoči ciklus ta- jefa ob 20. uri, v veliki dvora-kih objau poskuša razčistiti nj Prosvetnega doma v Breži-to vprašanje in pomaga s tem cuh. Spričo daljšega študija domačemu dramskemu ansam- jn primerne igralske zasedbe b!u in tudi številni gledališki upamo, da bo požrtvovalnemu laburistične stranke zato, ker je zastopal politiko publiki.	režiserju uspelo .prikazati pra-
prijatel.istva z državami Vzhodne Evrope, se je Vsa leta je bila »tako tme- i-oga Nušiča, ki je znal s svo-
novana« ovira pomanjkanje jjm humorjem tako hzvrstno režiserjev. Z odhodom tovari- »oceniti« družbo, v kateri je ša Poljanška na drugo služ- žipel. • Upati je, da bo Nu-beno mesto je ostal edini reži- šičeva fina ost tudi danes ser tovariš Javornik, ki pa pri nadela. — Za uprizoritev gle-najboljši volji ni bil kos vse- daliških del vlada v Brežicah mu delu. Spričo lepega ŠtevVa veliko zanimanje in gledalci igralcev je tudi premalo, da bi pričakujejo, da bodo vsaj psak delala strino ena gledališka mesec videli po eno dramsko skupina, druga pa. naj bi (a- delo.
kala mord celo leta, da bi pri- Brežiški gledališčniki so sa-šla na vršto. — Ze od nekdaj mi delovni ljudje, zaposleni je v kraju mtijalo mnenje, da in obremenjeni s poklicnim je med tolikim številom uči- delom. V študij gledaliških del teljev in profesorjev po vse j vložijo veliko ljubezni in tru-
ek ob koncu sezone.
mudil nekajkrat v Jugoslaviji in je odnesel iz nje vrsto vtisov, a mitoge izmed njih ie vnesel v svojo knjigo »Jugoslovanski Tito«, ki je vzbudila veliko zanimanje in razne komentarje v angleški javnosti.
V poglavju »Tito, Jugoslavija ih svet« končava svoja izvajanja:
»Jugoslovanski komunisti s svojstveno hrabrostjo. vero v narod in odločnostjo, da zajamejo v socializem, ki ea grade, demokracijo, humanizem, svobodo in pravire posameznika, dokazujejo, da ni motoča politika sile. zasnovana na strahu in mrl nji. marveč da je povsem mogoča politika razpravljanja in kompromisov s komunizmom. Jugoslovanski primer pokazuje, da je
V sejni dvorani občinskega ljudskega odbora v Trbovljah je bila minulo soboto letna konferenca trboveljske mladine. Mimo delegatov so ji prisostvovali tudi predsednik OK LMS Ljubljana, tov. Poljšak, predsednik ObLO Trbovlje, tov. Tine Gosak in podpredsednik ObLO Trbovlje, tov. Hinko Kamnikar. Referat o delu in nalogah mladine je podal predsednik občinskega	komiteja	LMS Trbovlje, tov.	Frane Ban,	v razpravi	pa
so se	mladinci	zavzeli za rešitev različnih problemov, ki	so
danes	še ovira	za uspešnejše delo	trboveljske	mladine. Med
načrti	za bodoča snovanja zavzema	pomembno	mesto skrb	za
številčno povečanje mladinske organizacije, kakor tudi skrb za ideološko-izobraževalno delo mladih Trboveljčanov. V ta namen bodo ustanovili tudi večerno politično šolo. — Več o dela mladine bomo še poročali.
. KINEMATOGRAFI
KJNO »DELAVSKI DOM-« V TRBOVLJAH: od 28. novembra do 1. decembra slovenski film »KALA«; od 2. do 4. decembra franc, film «Gervaise«; od 5. do 8. dec. italijanski barvni kinemascopski film »MO :.IE« in »VOLKOVI«; 10. i„ 11. dec. pa sovjetska barvna risanka »SNE2NA KRALJICA«.
KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«: od 28. novembra do 1. dec. ital.-franc, barvni film »HELENA IN MOŽJE«; od 5. do 8. decembra jugosl.-nemški barvni film »DALMATINSKA SVATBA«. V nedeljo 7. dec. dopoldne ob 10. uri matineja — domači film »MILIJONI NA OTOKU«.
KINO »SVOBODA — ZASAVJE« V TRBOVLJAH: od 29. novembra do 1. decembra amer. barvni kavbojski film »DALEČ SO HORIZONTI«; od 6. do 8. decembra jug. film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR«; 13. do 15. decembra kitajski film »SANJE MALE MEI — SIVI RAZBOJNIK«. — Predstave: sobota in nedelja ob 17. in 10.15, v nedeljo ob 3. uri popoldne za mladino. V ponedeljek samo ob 18. uri.
KINO »PARTIZAN« V SEVNICI: 29. in 30. novembra češki film »POKORNO JAVLJAM«; 6. in 7. decembra japon-»kj film »VRATA PEKLA«; 13. in 14. decembra franc, film »PRIMER DR. LAURENTA«.
VSAKO NEDELJO MLADINSKI FILMI V KINU »SVOBODE« V TRBOVLJAH II
Na zadnjem občnem zboru DPD »Svobode« v Trbovljah II ■i je izobraževalna sekcija zadala nalogo, da bo pričela z rednimi nedeljskimi kino predstavami za mladino. Vodstvo kina je stopilo v stik s podjetji za razdeljevanje filmov in zaključilo filme, ki so primerni za mladino.
Tako se bodo, pričenši s 7. decembrom 1.1., začele mladinske predstave vsako nedeljo dopoldne po enotni vstopnini 20 dinarjev za'vsak stol.
V decembru bodo na sporedu tile filmi:
Dne 7. decembra,— MILIJONI NA OTOKU, 14. decembra — ŠOLANJE TOMA BROWNA, 21. decembra — TAJNOST ZAPUŠČENEGA VRTA, 28. decembra — V VRTINCU HIMALAJE (barvni film).
Tudi za prihodnje leto 1959 so že zaključeni odlični mladinski filmi, tako da bo mladina imela vsako nedeljo dopoldne izbran program.
Svoboda Trbovlje II pa bo s tem začela izvajati del programa. ki si ga je zadala na svojem občnem zboru, in bi bilo prav, da bi mislili na to tudi drugje.
REŠITEV NAGRADNE UGANKE iz 46. ŠTEVILKE
Rešitev nagradne uganke za naše pionirje iz 46. številke našega lista se glasi- TRST.
Zreb je prisodil nagrado za rešitev uganke Vandi RANCIN-GER. učenki 4. a razreda osnovne šole. pošta Hrastnik. Steklarna 19. Knjižno darilo 11 bomo poslali po pošti.
Vsem ostalim rešiteljem uganke, ki jim žreb žal ni bil naklonjen. za poslano pošto in pozdrave prisrčna hvala.
UREDNIŠTVO L NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE
v,
■f m 31 ä
Slovenska conska nogometna liga
Onemela igrišča
Jesenski del tekmovanja je zaključen. Branik je tir l. mestu, ker si je priboril boljši količnik golov kot Rudar. Vendar pa bosta Rudar in Kladivar v ponovni borbi ocfločila o jesenskem prvaku.
RUDAR : KRIM 5:1 (3:0)
To je bila zadnja tekma jesenskega dela. a je moral Rudar, namesto da odigra tekmo doma, po točke na tuje igrišče. Srečanje f ljubljanskim Krimom je bilo po odloku tekmovalne komisije pri NZS na igrišču Kladivarja v Celju, k* je bilo svoj čas menda travnato, saj se trava na obeh straneh še krepko drži, sredina in prostori pred golom ,pa so bili debelo pokriti z mastnim blatom. Jasno, da je bila zaradi tega tekma težka m niti eno niti drugo moštvo ni pokazalo igre. kj Rji bila vredna imena — slovenske lige.
Rudar Jp nastopili z naslednjimi Igralci:	Hauptman. Pristov. Ci-
at f* *®aJcen* Sori, Lamovšek, Maik. Perc. Knavs, Jerše in Mre-žar. Krumovci so pričeli z igro, prodrli db kazenskega prostora, Kjer pa je posredovala obramba m za nekaj časa je bi'lo konec Krimovega veselja. Rudarjevci so močno pritisnili im tako je Knavs v 4. minuti dosegel gol. — Kljub premočj P3 se nekaj časa rezultat ni spremenil, saj je odlični vratar Jazbinšek mojstrsko posredoval, precej ugodnih priložnosti pa so revirčani zapravili sami. Sele v 31. minuti je Knavsu uspelo iz bližine ukaniti vratarja V 44. minuti pa je Jerše iz razdalje 10 m močno streljal v levi spodnji kot in tretjič je moral vratar iti po žogo v mrežo. Rudar ie bil res» znatno boljši od Ljubljančanov. toda kljub temu z njegovo igro ne moremo biti povsem zadovoljni. saj so napadalci vse pre
več omahovali, obramba pa tudi ni bila zanesljiva in so redki napadi Knmovcev zaradi tega predstavljali resno nevarnost.
Začetek drugega polčasa pa m nič kaj dobrega obetal. Krimovci so zaigrali bolj in so s požrtvovalno, toda žal tudi malo preostro igro vnesli zmedo v Rudarjevo moštvo. Tako je že v 47. minuti Hauptman lepo ubranil močan strel, toda spolzka žoga mu je ušla jn Slapničar je z lahkoto rešiil Krimovo čast. Ta gol pa tudi m poživil Rudarjevcev. ki si nikakor niso mogli priboriti prel-šnje premoči. Toda počasi so njihovi napadi postajali nevarnejši, enem izmed takih napadov je
V
Knavs lepo preigraval obrambne igralce In se znašel v kazenskem prostoru, kjer pa je zaradi blata
in s pomočjo braniica padei. Sodnik Glavič, ki je že vse od po-četka pokazal, da ni nikak strokovnjak. je dosodil Id-met rovko, ki pa je Jerše ni izkoristil. Minuto zatem pa bi Krimovci skoraj dosegli gol. saj je napadalec streljal na prazen gol. a Pristov je zelo prisebno obranil žogo. — Menda je to nekako poživilo Ru-darjevce in odslej so Ljubljančani preživljali hude trenutke. —' Knavs in Jerše sta izkupičku prvega polčasa dodala še vsak po en gol, vse ostailo pa je cs-talo v rokah najboljšega moža v tej »blatni areni« — vratarja Jazbin-ška.
Rudarjeva visoka zmaga je povsem zaslužena, pa tudi dvošte-vilčni rezultat bi po igr- obeh moštev ne bil presenečenje. Dejstvo pa je, da bodo moral; revirski fantje ob ponovni tekmi s Kladivarjem. ki zlasti v zadnjem času prihaja v »staro formo«, zaigrati dosti bolje, če hočemo, da se bo vrstni red na tej lestvici pri vrhu malce spremenili. *— Upajmo, da bo vse v redu.
Zadnja tekma — zadnja zmaga Brežic
V zadnjem kolu nogometnega prvenstva celjske podzveze so domači igra»lci na svojem igrišču premagali enajstorico »Svobode* iz Kisovca nad Zagorjem z rezultatom 4:o (4:0).
V prvem polčasu igre so bili domači gospodarji na terenu iij rezultat ustreza prikazani igri. — Zmaga Brežičanov je zaslužena in so z njo delno popravili vtis pri gledalcih, predvsem pa pčidobili 2 dragoceni točki, ki jih jim v jesenskem delti tekmovanja tako primanjkuje. — Igralci »Svobode» so se v drugem delu igre znatno popravili. vendar niso znali izkoristiti mnogo slabše igre domačinov. Mladi Zagorjani, med katerimi so se odlikovali Roglič, Strm-
Kaj bomo gledali v decembru v kinu »Svobode« v Trbovljah II
1	2	3
2		
3		
Besede (vodoravno ln navpično) :l. žival, ki živi pod vodo- 9. žen. sko ime: 3. velika lesena posoda.Črke; AAAA, DD. KK. R.
Rešitev magičnega kvadrata nam prinesite ali pošlUte do nede-Me. 7. decembra opoldne. Za rešitev imamo pripravljeno 1 lepo knjižno darilo, ki jo bomo dali po odločitvi žreba.
Ko nam boste pisali, ne pozabite navesti razen svojega imena ta priimka še razred šole. ki io obiskujete, nadalle pošto in kraj. kjer ste doma.
Vsem mladim bralcem lepe pozdrave!	UREDNIŠTVO
oooooooootXTOoocxyyxxiooooririnfif r
OBVESTILO
Okrajni zavod za socialno zavarovanje Ljubljana, podružnica v Trbovljah, obvešča zavarovance in upo-upokojence, da se je preselila iz upravnega poslopja Občinskega ljudskega odbora Trbovlje v bivšo upravno stavbo občine Trbovlje, Rudarska cesta št. 9.
Uradni dnevi za stranke so še nadalje vsak torek in petek od 8. do 13. ure.
XX30000000C
Od 5. do 8. decembra bo na sporedu »Dalmatinska svatba«, film, ki je povzročil, kot znano, mnogo prahu in se sprva ni smel predvajati pri nas. Posnetki filma so napravljeni v Dalmaciji, med drugim na primer na otoku Lokrumu in drugod. Film je po vsebini lažjega značaja.
V dneh od 13. do 15. decembra bo na sporedu odlična ruska kriminalka »Predmet 306«, ki ne zaostaja za	filmi
podobne vsebine, snemanimi v Ameriki in drugod. Film je barvan in je posnet po sistemu vi-stavision. Vsebina filma je napeta od začetka do kraja. — Pozno zvečer dirja avto z veliko brzino in podere starejšo žensko, nato pa izgine neznano kam. Umor ali nesrečno naključje? Dolgo ni bilo mogoče zvedeti, kdo je krivec, naključje pa je hotelo, da je prišlo na dan, da sta pri tem umoru sodelovala hudodelca Grunjin in Bašljikov, ki jima je pomagala gospodinja Marija Nikolajevna. V razpletu zgodbe pride do senzacionalnih odkritij, v katere je vpletena tudi špijonka Mag-dom Togast, ki se je skrivala pod okriljem neke lekarne. Po-
vest se konča tako, da oblast hudodelce zgrabi. Pravica je zmagala.
Odlični jugoslovanski film »V soboto zvečer« bo na programu od 19. do 22. decembra. Ta film je bil v Pulju leta 1957 nagrajen. Po svoji kvaliteti je film na evropski rišini in se je z njim njegov režiser Vladimir Pogačič odlično uveljavil. Film »V soboto zvečer« je pomemben predvsem zaradi svoje tematike. Vredno je, da si ga ogledate, saj je doživel povsod po Jugoslaviji velik uspeh.
CELJSKA NOGOMETNA PODZVEZA
Bratstvo Hrastnik — jesenski prvak
Po končanem desetem kolu NCP Je Bratstvo lz Hrastnika osvojilo prvo mesto na tekmovail-nl lestvici m tako postalo Jesenski prvaik v nogometni podzvezl.
Bratstvo Je v tem delu tekmovanja imelo med ostalim največje težave z igralci, ker so nekateri samovoljno odšli, drugi pa zaradi poškodb ali nediscipline niso smeli nastopiti. Toda navzlic tem nevšečnostim preostali igralci niso izgubili volje in želje do zmage. Zavedali so se. da Je tret>a izgubo na vsak način nadomestiti in da se bo treba za zmaigo še bolj boriti. — Moštvo se Je dopolnilo z domačimi mladimi igralci. Mnogo upanja v spremenjeno
POZDRAV VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE
DELOVNI KOLEKTIVI ČESTITAJO K DNEVU PROGLASITVE REPUBLIKE,
29
■ NOVEMBRU
T*90V&irn
r*60kS/ro *°°j*TjB o*OT*°ŠHiKrt
' •S® OU<*d „„	'*«
°JeTjt .L!ASe>tA,£***>*-. Tl ‘0VlJf. ’
“me,. *•
lJe.
NAJ Z ITI 29. NOVEMBER, NAS SKUPNI PRAZNIK, DAN KO JE NASE DELOVNO LJUDSTVO POD VODSTVOM ZK STOPILO V NOVO OBDOBJE DRŽAVNE UREDITVE IN SOCIALISTIČNE IZGRADNJE DOMOVINE.
moštvo sicer ni bilo, vendar mladi Igralci niso razočarali. Na tekmah so dali od sebe vse sile in se za zmago požrtvovalno borili. Ob takšni volji ln borbenosti uspeh ni izostal. Od odigranih 10 ločena in 2 izgubljeni. Tako sl je tekem Je bilo 7 dobljenih, 1 neod-moštvo Bratstva priborilo 16 dragocenih točk. Med prvim in dru-gom estn lm moštvom Je tri točke razlike.
K doseženim uspehu moštvu Bralstva čestitamo ln želimo, da v drugem delu tekmovanja doseže še večji uspeh.
Ob tej priliki bi še načel vprašanje, kaj je z obljubljenim športnim domom. O potrebi takega do ma So že razpravljali v raznih forumih in so njegovo gradnjo vsi odobravali, vendar do realizacije tega načrta še vedno ni prišlo. — Vprašujemo se, kje ln v čem se Je vprašanje zataknilo. Športniki se vprašujejo, kdaj se bodo lahko zbirali v svojem domu in ne več po gostilnah kot do sedaj.
MALI OGLASI
Prodam 2 sušilni kapi (havbi) v dobrem stanju zelo poce-ni. Salon »Olga«, Ljubljana, Beethovnova 12.
TISTEMU, ki mi preskrbi dvosobno ali enosobno stanovanje z vrtom v Brežicah ali v bližnji okolici, dam nagrado 50.000 din. Naslov v upravi našega lista,
PRODAM MLADO KRAVO zaradi pomanjkanja krme. — Miha Ledinek. Trbovlje. Novi dom 19. TRGOVSKE POMOČNIKE za novi bencinski servis v Trbovljah sprejmemo. Nastop po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na »Petrol«. Cel Je.
PREKLIC. Nisem plačnik dol-. gov, ki bi jih napravila moja žena Vera Zjbert, rojena Erčulj. — Miha 2ibert, Trbovlje.
PREKLIC. Preklicujem besede, izrečene proti Julki Dolšak, gospodinjski pomočnici, Borovak št. 10. Marija Zupanc, gospodinja. Borovak št 7.
PREKLIC
Preklicujem besede. Izrečene mala meseca 1958 proti Ivanu Dolinšku. Zagorje, Vinska 1 — Marijan Jerman. Zagorje, Selo 27.
Podpisana Mariia Radi Iz Radeč obžalujem vse žaljive iziave. ki sem Jih izgovorila o Jožefi Kepa. tih preklicujem kot neresnične ter se imenovani zahvaljujem, da Je odstopila od tožbe.
V Sevnici. 19. novembra 1968.
Marija Radi
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremljali k zadnjemu počitku našega dragega moža in očeta
JOŽETA PIK*,A
Zahvaljujemo se tudi ••dravnlcam Interne klinike; dr. Starklovl, dr. Kprštajnovl. dr Južnlčevl Jn strežnemu osebju bolnišnice. Nadalje se prisrčno zahvaljujemo bivšim sosedom iz Kolonije 1. maja. sosedom Trga revolucije, sorodnikom, vsem darovalcem vencev, godbi, pevcem in govornikom.
Žalujoči; žena Alojzija, sinova Jože In Oto ter hčerka Minka.
šek ln Javoršek, so na najboljši poti za dobro nogometno enajstorico. Brežičani so v drugem polčasu zelo popustili. Najboljši so bili Marko Zupančič, Fajn in Ce-kada. Gole so dali Ivkovič 2, Ne-šič in Cekada pa po i. — Sodil je odlično sodnik Zorko iz Celja.
, Mladi brežiški nogometaši so sklenili, da bodo zimski čas izkoristili za trening in bodo tako pripravljeni za spomladanski del nogometnega tekmovanja. ek.
Kovinar (Store) : Bratstvo (Hrastnik) 0:3
Zadnjo tekmo jesenskega tekmovanja v NPC je Bratstvo iz Hrastnika odigralo proti Kovinarju v Štorah. Za tekmo je bilo precej zanimanja, saj sta bila oba kluba kandidata za prvo mesto.
Igra se je začela s hitrim napadom gostov, kar je domačine iznenadilo. Zaradi tega je že 3. minuti padel gol v korist gostov. Domačini so sicer večkrat prodrli skoai obrambo, vendar gola niso mogli zabiti. Mreža domačih pa se je do kraja tekme še dvakrat potresla.
Vratar Bratstva je svoja vrata odlično branil, saj je med drugim branil tudi dve dosojeni enajstmetrovki ter tako pripomogel do takšne zmage.
Gole so daili; Edi Pufler 2, Ernest Pufler pa 1.
Ta posnetek spominja našega atleta Špana na nastop v RtaM.
Državni mladinski rekorder pripoveduje
Pet rekordov
— Tienirati sem začel spomladi 1956, mi je pripovedoval kandidat za olimpijske igre v Rimu — SLAVKO SPAN. — Bil sem brez trenerja, brez steze in razen tega še sam. Imel sem le dobre noge in trdno voljo.
V konkurenci sem prvič nastopil na krosu v Ljubljani. Nisem poznal taktike, saj sem treniral vedno sam, a tudi v gneči se nisem dobro znašel.
Potem se je pa začelo. Trener 2AK Ljubljane tov. Gaberšek mi je spisal trening za ves teden. Tedaj bi lahko kakšne -metrčke« prigoljufal, a tega nisem storil. In uspehi so bili tu. Na državnem prvenstvu v krosu sem bil peti. Zdaj imam pet državnih rekordov. Številka pet se me drži kot srajca... Tudi na Švedskem sem bil peti. Tu smo namreč imeli evropsko prvenstvo železničarskih klubov. Po časih sem bil tretji, a ker sta prišla v finale le po dva iz vsake skupine, sem kot tretji iz druge skupine izpadel.
Počasi sem »presedlal« na svojo progo — na 3000 m z zaprekami. Od letošnje pomladi pa do sedaj do konca sezone sem popravil svoj državni mladinski rekord na tej progi za 27 sekund. Ce pa ob tem upoštevam, da sem letos opravljal maturo in sem trening zmanjšal na minimum, je to kar lep uspeh. Kronan je bil z nastopom na Balkaniadi.
Bil sem edini mladinec na tej veliki športni manifestaciji in najboljši Jugoslovan na tej progi. Grški reprezentant in balkanski rekorder Papavasiliu je že nekaj metrov od starta pobegnil, mi pa smo tekli kot strnjena čreda za njim. — Takrat sem prvič zrušil svoj lastni rekord. Štoparica je pokazala 9:11,3 in Jugoslavija je imela točko več. Ta čas pa sem letos še izboljšal na 9:05,1 jn drugo leto nameravam pod 9 minutami preteči 3000 m z zaprekami.
Ne samo na 3000 metrov, tudi na krajših progah imam mladinske državne rekorde, in sicer na 1000 m 2:29,6, ki sem ga postavil sedaj na koncu sezone. Potem na 1500 m 3:53.0. kar je tudi tretji čas vseh časov v LRS. Važič in Vipotnik sta pred mano. Rekord na 1500 m z zaprekami pa sem izboljšal od lani od 4:26,0 do 4:14,5.
Barve naše države pa sem zastopal še na Poljskem, v Madžarski, Avstriji in Romuniji — drugače pa sem študent agronomije v Ljubljani — je končal tovariš Span.	-K
PROSLAVA 15-LETNICE USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE
DPD »SVOBODA« TRBOVLJE II IN SZDL
vabijo na
SLAVNOSTNO PROSLAVO PRAZNIKA 29. N0VEMBA,
ki bo na večer pred državnim praznikom 28. novembra ob 19. uri v domu Svobode Trbovlje II.
Sodelujejo mešani pevski zbor, mladinska godba na pihala in recitatorji.
PO PROSLAVI DRUŽABNI VEČER.
Vljudno vabljenil
SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNIH LJUDI TRBOVLJE
vabi na
SLAVNOSTNI KONCERT — SIMFONIČNEGA ORKESTRA
v proslavo dneva republike, ki bo 29. novembra v dvorani Delavskega doma ob 16. in 19.30 zvečer.
Vljudno vabljenil
VELIKI PLESNI ORKESTER »SV0B0DE-CENTER» TRBOVLJE
(dirigent MIHA GUNZEK)
priredi v petek, 28. novembra ob 19.30 v Trbovljah zabavno prireditev pod geslom:
ČE 2ELIŠ SI RAZVEDRILA, JO PRIMAHAJ BREZ VABILA1
Vljudno vabljeni stari In mladi.
DOM INDUSTRIJSKE KOVINARSKE SOLE V ZAGORJU OB SAVI razpisuje mesto
KVALIFICIRANE KUHARICE
Nastop službe takoj. Plača po pravilniku o plačah.
Pismene prošnje z vsemi dokumenti naj interesentke pošlje!« na Ravnateljstvo IKS v Zagorju.
OBVESTILO
Na osnovi 11. čl. Pravilnika o voznikih motornih voZ' obveščamo voznike amaterje, da bo redno podaljšanje veljaV' nosti vozniških dovoljenj v mesecu decembru it. 1. po sled*’
čem razporedu:
Za voznike amaterje ostalih občin je določen čas podali’ občin Sevnica, Senovo. Krško in Brežice je določen čas P®’ daljševanja dne 1., 2. In 3 decembra 1958 na postaji Krško od 8.—12. in od 16.—18. ure.
Za voznike amaterje ostalih občin je določen čas podalJ' ševanja od 4. do 15. decembra vsak dan razen nedelj in Pr*‘ znikov od 8.—12. in od 16.—18. ure pri Tajništvu za notranj« zadeve Novo mesto.
Za upravičene zamudnike je določen čas podaljševanj* dne 16. jn 17. decembra t. 1. od 8.—12. ure.
Podaljšuje se veljavnost tistih amaterskih vozniških A®“ voljenj, katerih veljavnost poteče dne 31. 12. 1958,
(Iz pisarne TNZ OLO Novo mes*»1
Občinski ljudski odbor Trbovlje — oddelek za zdrM«*1
in socialno varstvo, poziva vse osebe, ki prejemajo osebno :
družinsko invalidnino po Zakonu o voj. voj. invalidih, d* 1 čimprej zglasijo v II. nadstropju — soba št. 12, zaradi i*P°
nitve letne priglasitve.
Zglasijo naj se vsi tisti, ki se do danes še niso prig*a8^ Vsak naj prinese s seboj invalidsko izplačilno knjiži®?* odločbo o invalidskem dodatku in posebnem Invalid®**® dodatku, če jim je bil ta dodatek priznan pri invalidnini» Uživalci osebnih in družinskih invalidnin, ki t» priglasili, ne bodo mogli dobiti novih izplačilnih knji®1 veljavnih od 1. 1. 1959 dalje.
AHXIAOXOÖIl VN3AXSNVNZ
Nečist zrak in rak
NAČELNIK SEKCIJE KIRURŠKEGA ZDRUŽENJA ZDA DR. BURNEY JE NA NEKEM ZASEDANJU O VPLIVU NEČISTEGA ZRAKA NA BOLEZNI DEJAL: »DOKONČNO JE POTRJENO, DA OBSTAJA DOLOČEN ODNOS MED RAKOM IN NEČISTIM ZRAKOM« POVEDAL JE, DA JE Z INJEKCIJAMI KONCENTRIRANEGA SMOG, T. J. DIMA IN MEGLE, POVZROČIL RAKA PRI ŽIVALIH, IN DA JE ODSTOTEK SMRTNIH PRIMEROV ZARADI RAKA NA PLJUČIH DVAKRAT VEČJI V VELIKIH MESTIH KOT NA PODEŽELJU.
NEKI'PROFESOR Z MEDICINSKE FAKULTETE V OHIU JE IZJAVIL. DA JE ZRAK, V KATEREM JE PLIN. KI IZHAJA IZ AVTOMOBILOV, PRAV TAKO KOT TOBAČNI DIM, VZROK POVEČANJA PRIMEROV RAKA NA PLJUČIH. SE PRAV POSEBEJ JE POUDARIL, DA BI BILO MNOGO BOLJE. CE BI, GRADITELJI AVTOMOBILOV POSVETILI MNOGO VEC POZORNOSTI PLINU, KI UHAJA IZ AVTOMOBILSKIH MOTORJEV, KOT PA DA IZGUBLJAJO CAS Z IZMIŠLJANJEM VEDNO LEPŠIH OBLIK LIMUZIN.
NA OMENJENEM SESTANKU JE SODELOVALO 70 AMERIŠKIH SPECIALISTOV.
PUSTOLOVŠČINE FRANCOSKE VOHUNKE GABRIELE DE X
or t •	1	vv
i*e/eiti pluse
Hansmhorl se je že približeval Gabrieli:
— Sporočili so mi Vse vaše želje, gospodična. Zelo ljubo mi bo, če jih bom lahko osebno izpolnil... Želite potovati po Nemčiji? Bi se radi seznanili z gospodom Siegeirjem, šefom kinematografije? ...
Gabriela je na vsa vprašanja dajala pritrdilen odgovor. Toda njene misli so bile nekje drugje: na kak način bi prišla do naslova gospoda N.?
Razgovor je pretrgalo trkanje. Prišla je tajnica, ki je položila velik sveženj
na Hansenhorlovo mizo.
— V redu... a zdaj mi naglo pošljite kopijo zapisnika sestanka z gospodom N. Ni bilo treba napisati spremnega pisma ... on že ve, za kaj gre.
Gabriela je zadrhtela. Ce ne gre takoj za slom, bo izpustila edinstveno priložnost. Nekako ji je uspelo končati razgovor. Ko je šla skozi tajničine prostore, je videla kurirja, ki je prišel po gradivo in ga dal v črno usnjeno aktovko, ki mu jo Je dnin tajnica.
— Vzemi potrdilo in vrni mi aktovko, — je rekla strogo tajnica.
Gabriela je zletela po stopnicah in počakala sla pred izhodom iz ministrstva. Človek je prišel ven in šel proti podzemeljski železnici. Gabriela ga je spremljala. Ko je prišel do vhoda, je pokazal kontrolorju propustnico in izginil v množici. Gabriela je izgubila prisotnost duha: kurir ji bo ušel, medtem ko bo kupovala vozni listek. Le še to je videla, da je nameril korak proti kolodvoru »Krummelanke«. Naglo je kupila vozovnico in vstopila v trenutku, ko (je podzemeljski vlak odpeljal. Bila je v istem vagonu kot sel.
Sel je izstopil na naslednji postaji. Nato se je ustavil pred lepo vilo, sredi velikega parka. Pozvonil je in vstopil. Številka vile je bila -52. Na prvem križišču je Gabriela zvedela za ime ulice.
PONOČNI VLOM
V neki majhni kavarnici se je tega večera sešel štab: Gabriela, »car« in
Krnek ter Claude in Janoš.
— Verjetno bomo vlomili v stanovanje gospoda N., — je končal Krnek. — Toda zadevica se mora speljati brezhibno. Prevzemam vso organizacijo in odgovornost podviga.
Nekaj dni so morali čakati na »olajševalne okoliščine«. Nekega večera pa je Gabrieli hitreje udarjalo srce, ko je vstopil V' sobo »car«.
— Bodite pripravljeni... nocoj krenemo ... Sestanek pri Krneku.
Gabriela je ugovarjala, češ, da je ni treba zraven. Toda »car« je bil neizprosen:
— Vi ste nam zelo potrebni; brez vaš ne gre!
V svojem stanovanju je Krnek razvil neki papir. Pokazalo se je( da je imel v rokah popoln načrt stanovanja gospoda N.
— Gospod N. je včeraj odpotoval. Njegova tajnica, ki prihaja vsak dan na delo v, vilo, stanuje v neki hiši nedaleč od vilo. Pripravil sem ključe vrtnih v^fat
in stanovanja... Janoš jih je ukradel v zunanjem ministrstvu, kjer dela njegova tajnica kot prevajalka in ima v predalu dvojnike. Jutri jih bomo vrnili na staro mesto ...
Zunaj je začelo močno deževati. Niti videlo se ni dobro. Točno ob enajstih ponoči je skupina »vlomilcev« krenila na delo. Brez težav so odklenili vrtna vrata in vrata stanovanja.
Začeli so v veliki sobi. Potem so se povzpeli po stopnicah v delovni kabinet gospoda N. Iz sobe se je slišalo lajanje.
— Sto hudičev! — je klel »car«.—To je tajničin pes! Upajmo, da si ta ni izbrala nocojšnjo noč za nadurno delo.
Stisnili-so se k zidu in nekaj trenutkov nemo čakali. Pes je zateglo zavijal. Krnek je odprl vrata in kot vihar planil na psa ter ga pokril s plaščem.
— Pazi, da se ne zadavi!... To bi nas izdalo... je skrbel »car«. Čeprav v veži ni bilo niti klobuka ali plašča, niso vedeli, ali je sploh kdo v hiši.
— Pričnimo, — zašepeta Krnek.
Trije moški so začeli tavati po temi.
Gabriela se je medtem zabavala s psičkom. Nesla je s seboj nekolikov sendvi-če'v in slaščic. Vse je dala psičku, ki se je potem, ko je pojedel, udobno zleknil v fotelju.
Ko se je Gabriela pridružila ostalim, je Krneku že uspelo vlomiti v dve manjši omari in oklopljeno blagajno. Bil je v tem umetnik, kot so venomer trdili njegovi prijatelji.
Se malo in spet se bomo peljali.
Gabriela je brskala po aktih in hitr< našla načrt propagande za Avstrijo.
— Zelo srečno roko imaš, Gabriela, — jo je pohvalil Krnek. — Toda na glavno smo pozabili; prišli smo brez fotografskega aparata.
Naglo so se odločili; Krnek in Janoš bosta stražila, a Gabriela tipkala po »carjevem« diktatu. Pri svetlobi dveh žepnih baterij je Gabriela pisala na stroj, uro, dve, tri...
Janoš je tu pa tam vstopil in dal Gabrieli kozarček ruma. Krnek pa čokolade, a ona je pisala. Ko je bila glavna vsebina dokumentov prepisana, je Gabriela poskočila;
— Pozabili smo zapisnik s tajnega sestanka ...
— Sto vragov! — »car« je besnel.
— Toda zdaj je pozno. Se malo, pa se bo zdanilo. Lahko bi nas prijeli kot navadne razbojnike...
Z največjo skrbjo so vrnili stvari na stara mesta, vse še enkrat preverili in potem zapustili kraj operacije.
Claude jih je čakal za volanom avtomobila. »car« je bil zelo razpoložen:
— Sijajni ste bili, Gabriela, — in jo prijateljsko trepljal po ramenih.
Gabriela je bila pijana od ruma, izčrpana, in je samo kimala:
— Rada bi spala ... spala sto let.. Dovolj mi je tega življenja.
(Nadaljevanje sledi.!
Novo mesto nove In
Krištof Dimač
Ali se znamo kopati?
32.
Bilo je okoli dveh popoldne, ko so prekoračili gorski greben in se jeli na drugi strani spuščati navzdol proti Babjemu potoku.
Ko so dospeli do brega Babjega potoka, so se ozrli nazaj in zagledali vijugasto črto ostalih stampedarjev, ki so se trudoma spuščali po strmini.
Čeprav je bilo šele tri popoldne, je že na zemljo legal mrak. Ozirali so se na vse strani potoka, to je središče poslednjega zlatonosnega deleža, ki je bil že osvojen.
Joy, najbolj goreča izmed vseh treh, ga je prva našla. Stekla je naprej k Dimaču in zaklicala: »Nekdo je tod hodil! Poglejte shojen sneg. Iščite obeljeno drevo. -Tamle je-— tam! Tista smreka!«
33.
Nenadoma se je vdrla do pasu v sneg. »Ta je pa lepa!« je žalostno vzdihnila. Nato pa je vzkliknila: »Samo ne k meni! Si bom že sama pomagalg ven.«
Počasi je bredla po ledeni vodi. Kadar je stopila na zasneženo skorjo ledu, se ji je zopet udrlo. Nazadnje se ji je vendarle posrečilo stopiti na trdna tla. — Dimač medtem ni držal križem rok, temveč je bliskovito planil v breg, kjer je med grmovjem ležalo suho dračje. Ko je Joy dospela na suho, so že goreli prvi plamenčki, ki so kmalu narastli v plapolajoč ogenj.
»Sedite!« je kratko ukazal.
Ko bi po ulicah ne vrele goste kolone Indijcev, bi človek v čatjdigaru zlahka pozabil, da je daleč, daleč v srcu Indije, čandigar ne preseneča samo Indijcev, preseneča vsakogar, ki stopi v to novo mesto sodobne Indije. Potnik se že ob prvih korakih v njem začudi: ulice, hiše, vsa podoba, čandigar nosi v sebi nov duh, ki preveva Indijo vse od njene samostojnosti, je ogledalo njenih stremljenj na poti, po kateri je krenila ta velika dežela. To mesto s svojimi prelepimi avenijami, deluje na prišleca 'vot abstraktna podoba, prenesena v življenje, izpopolnjena s supermodernimi zgradbami iz betona in opeke.
Candiigar je novo mesto indijske pokrajine Pendžab. Staro glavao mesto Lahore Je z delitvijo Indije pripadlo Pakistanu. Indijska vlada je sklenila, da najde za Lahore dostojen »odgovor«. Rešitve niso iskali v izpopolnitvi ali dograditvi mesta, ki bi že obstajalo. Hoteli so zgraditi povsem novo mesto, ki ne bo nosilo nobenega pečata minulosti, r.iti ne folklornih motivov Indije.
Odločili so se za ravnino ob vznožju Himalaje, kjer je začelo rasti novo mesto — Čandigar.
Indijci so realizacijo te zamisli zaupali velikemu arhitektu
sodobnosti, Francozu Le Cor-busieru. Le Corbusier se je rad odzval povabilu indijske vlade in izdelal generalni plan in najvažnejše točke mesta, ki naj bi dale pečat novemu glavnemu mestu Penjaba. Le Corbusier je mimo generalnega načrta izdelal načrte za najvažnejše zgradbe: šole, javna poslopja, pošto itd. Na razpolago mu je' bilo vse, kar je potreboval pri tem impozantnem delu. Za pomočnike je dobil vrsto promiment-nih sodelavcev iz Velike Britanije, Francije in Indije.
Čandigar je planiran za 150.000 prebivalcev. Zdaj jih
ima šele okoli 30.000. Več kot polovica v njem so družine uradnikov, ki so hili neogibno potrebni novemu glavnemu mestu.
— Poglejte naše moderno mesto Čandigar — vas bo opozoril sleherni Indijec, ko stopite na indijska tla. Ono je ogledalo nove Indije, Indije, ki prihaja. Tu ni kast, tu ni socialne krivice. 'Vsak stanovalec plača deset odstotkov svoje plače za najemnino. ,
Čandigar je mesto, ki mu je hotel Le Corbusier za vsako ceno vdihniti modernizem, ne da bi pri tem zapostavil indijski okus. Hiše »matematičnih« linij in konstrukcij imajo za naše navade neobičajna stanovanja. To je v skladu z indijskimi občutki družinskega življenja. V Indiji je n. pr. v navadil, da se družinski kult goji z nenavadno pozornostjo in se zato često tudi več zasebnih družinskih krogov združi v skupnost. Tu je Le Corbusier uspel: zgraditi je povečini hiše s 4 do 7 spalnicami. Njemu edino zamerijo, ker se s svojim konceptom ni izmaknil »ka-stiranju« prebivalcev. Mesto si
Danes si ne moremo zamisliti življenja brez vsakdanjega umivanja, pršenja m pogostnega kopanja. Vemo, da nekoč ni bilo tako, mislili so namreč, da je »voda nevarna za zdravje«. Danes je voda osnova higiene, toda še vedno se dogaja, da se pri kopanju pojavljajo motnje, ki so iahko tudi znamenja resnejših bolezni. Zato moramo, kadar je beseda o Kopanju, takoj opozoriti na tri pomembna osnovna pravila:
1. Nikakor ni priporočljivo kopanje v vodi, ki je toplejša
najmodernejših principih. Ulica je široka 60 metrov. Ob n.jej se vrste supermoderna poslopja s poslovnimi lokali, ki so izpopolnjeni najmoderneje. Doslej zgrajene mestne četrti so dobile vsaka svojo šolo, kd prav tako ustrezajo najsodobnejšim zahtevam šolskega pouka.
V mestu Cardigar je v glavnem vse kot v najlepšdh slikanicah. Zato ni čudno, da so .Indijci nanj tako ponosni. Razumljivo,, saj to pomeni nov, pomemben doprinos k napredku te velike in bogate dežele.
IL DEL - STAMBEDA V BABJEM POTOKU Po povesti Jacka Londona Riše L Spitaler
81.
Ognju se niso smeli približati, dokler si niso nosov in lic krepko natrli s snegom.
Dimač je pljuval v zrak. Zaslišali so zopet znano prasketanje zmrzle sline. Zmajal je z glavo: »Strah na svetu! Takega mraza pa še nisem doživel!«
»Tisto zimo, ko smo bili na Koyukuki, je bil toplomer padel na šestinosemdeset pod ničlo,« je povedala Joy.
Dimač je cvrl slanino in talil oledenel prepečence. Cole je skrbel za netivo in nalagal na ogenj, medtem ko je Joy pogrnila mizo in postavila nanjo dva krožnika, dve skodelici, dve žlici, sladkornico in pila iz iste skodelice.
od 38 stopinj C. Z roko ali laktom ne moremo nikoli uganiti toplote vode, zato vam svetujemo, da ne varčujte, če gre za nakup termometra.
2. Ne kopajte se dlje od 10 do 15 minut, sicer lahko postane kopanje nevarno za vaše zdravje.
3. Po kopanju izperite telo s hladno vodo, ker to preprečuje zrahljanje kože in mišičja in spet zapira razširjene pore.
Med kopanjem se krvne žile razširijo, kri pa priteka iz notranjosti telesa, možgan, želodca in črevesja v kožo. Telo še dolgo po kopanju ostaja rdeče. Ta čas tudi srce močneje deluje. To pretirano delo za zdravo srce ne predstavlja težav, za slabše pa je nevarno in je zato potrebna pazljivost.
Tudi prsni koš se ob dihanju ne širj tako lahko kot pred kopanjem. Težje dihanje v vodi kakor tudi nastop vrtoglavice in slabosti opominjajo, da je treba iti k zdravniku.
je namreč zamislil v več rajonih, v katenih naj bi se naselili ljudje po vrstah poklicev. Vsaka skupina novih stanovalcev ima svojo četrt: sodniki svojo, tajnik; svojo, itd. Doslej je nekaj nad 10 takšnih skupin.
Drugače je Le Corbusier celotni mestni prostor razdelil v 30 različnih področij.
Med prvimi je bil zgrajen trgovski center. Le Corbusier je menil, da je ta za vsako mesto najpotrebnejši. Ta prostor za kupovanje in prodajo je v centralni aleji, ki ie urejena po
Imamo različne dodatke, ki jih lahko stresemo v vodo ob kopanju. Sodobna kozmetična industrija nas oskrbuje z dušečimi solmi, olji, ekstrakti itd., v vodo pa lahko pridamo tudi razna zelišča (kamilice, rožmarin).
Za zdrave ljudi Je priporočljivo končati kopanje s pršenjem. Vsekakor pa tega ne bodo storili tisti, ki imajo slabe živce, išias ali revmo.
Tisti, ki imajo (jlrkulatorske motnje, naj poskusijo z izmeničnim pršenjem telesa s toplo vodo. Eno do dve minuti naj se pršijo s toplo vodo, pet do deset sekund pa s, hladno. Končajo naj s hladno vodo.
Po kopanju in hladni prhi je treba telo zelo dobro obrisati. Ko je povsem suho, vmasirajte v kožo dobro olje ali kremo. Koža bo zelo dobro sprejela to hrano, še bolje pa jo bo vpila, če boste prej olje nekoliko segreli. Zenske, ki imajo mastno kožo, naj ne uporabljajo krem ali olja, ampak losion z alkoholom.
OBCmSK! KOMITE ZKS, TRBOVLJE OBČINSKI ODBOR SZDL, TRBOVLJE OBČINSKI SINDIKALNI SVET, TRBOVLJE
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR, TRBOVLJE OBČINSKI ODBOR ZB NOV, TRBOVLJE OBČINSKI KOMITE LMS, TRBOVLJE
in vse množične organizacije in društva trboveljske komune
GRADBENO PODJETJE
„SÄVÄ“
VIDEM - KRŠKO
NAJ ŽIVI 15. OBLETNICA USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE!
Delovni kolektiv
ELEKTRARNE
TRBOVLJE
se pridružuje čestitkam vseh delovnih kolektivov ob 15. obletnici USTANOVITVE NOVE JUGOSLAVIJE,
'*.9. noveirVa 1943 v Jajcu
Delovni kolektiv rudnike
I
rjavega premoga
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU REPUBLIKE — 29. NOVEMBRU Z ZELJO, DA BI TUDI V BODOČE ZASTAVILI VSE SILE ZA RAZCVET IN NAPREDEK NASE SVOBODNE DOMOVINE.
K 29. novembru, prazniku republike Jugoslavije, čestita delovni kolektiv Elektrarne Trbovlje vsem ustvarjalcem socialistične izgradnje, želeč jim kar največ uspehov-
*
Tovarna dokumentnega in kartnega papirja
RADEČE
pri ZIDANEM MOSTU
TRBOVLJE
želi ob prazniku republike, 29. novembru še nadaljnje uspehe pri graditvi in utrjevanju trboveljske občine
Delovni kolektiv podjetja čestita vsem delovnim ljudem socialistične Jugoslavije k prazniku REPUBLIKE, 29. novembru.
Čestita k prazniku republike vsem svojim NAROČNIKOM IN POSLOVNIM PRIJA-TELJEM.
s svojimi obrati:
• TERACERSTVO
• CEMENTNINE
• MIZARSTVO
VSEM DELOVNIM L J E D E M OBLINE