Kavadarčani o sebi in o nas Kavadarčani Dorde Zarkov, prof. Aleksander Grkov in Ilija Mukaetov Pred odhodam domov smo za nae glasilo naprosili nekatere člane delegacije pobratenih Kavadarcev za kratek razgovor o njihovem bivanju pri nas in bodočem sodelovanju Predsednik občinske konference SZDL BORBE ZARKOV nam je povedal: ťTukaj pri vas se počutim kot da smo prili k svojim druinam. Mi smo ravno tako gostoljubno ljudstvo in zaradi tega to znamo občuttti. Upam, da bodo tudi vai ljudje isto ljubezen doiveli pri nas. Ce govorimo o pobratenju, je to prvič med mesti obeh republik. Simbodika je v tem, da so Kavadarei majhna občina in nismo tako vi liki kot ika. Smo komuna, ki ima močno fcmetijstvo in razvijajočo se industrijo. Nae medsebojno bratenje ie nastalo na osnovi lanskoletnega srečanja borcev in. mla-dine pri vas v iSki. Ti kontakti so bili takoj izredno človeki in prisrčni neglede na e dolgoletno sodelovanje naega kmetijstva z vamd, posebej z Emono. Direktor kombinata Tikve je tudi predsednik ZB in je vodil na§e borce lansko leto na to srečanje. Ko je bilo V) iaanje za pobratenje, so bili pri nas v Ka-vadarcih vsi za. Mi upamo, da je dosti med-sebojndh interesov in da bo Sika pomagala razvoju nae majhne komune. Veliko let smo vlagali v namakalni sistem 20.000 hektarjev. Včasdh namreč pride pri nas do takne sue, da ne pade niti kaplja deja. Zato smo tudi naredili 30 km dolgo akrumulacijsko jezero. Z meUoracijskim sistemom smo doiveli pre-obrat v naem ivljenju. Pri tem so bili soude-leeni va Agrostroj in Litositroj. Gigantski matalurko-rudarski kombinat mora biti zgra-jen do leta 1979. Tudi na tem področju sode-luje dosti vaih strokovnjakov iz Ljubljane, kakor tudi va Intittrt za geoloko raziskavo. Naa socialistična zveza kot edinstvena front-na organizacija ima isto kot ZK usredotočeno dejavnost na gospodarske probleme. Stremimo za tem, da mora biti sleherni na občan o vsem dobro obvečen in to o slabem in do-brem. Skrb za naega človeka daje tudi naim ljudem. zadovoljstvo nad delom socialistične zveze.Ť Predsednik občinske skupčine prof. ALEK-SANDAR GRKOV: ^Prepričan sem, da smo z medsebojnim pobratenjem naih občin v mno-gcčem doprinesli h krepitvi bratstva in enot-nosti jugoslovanskih narodov. To je tudi os-nova in eden od vanih pogojev za nadaljnjl in hitreji razvoj jugoslovanske socialistične skupnosti. Mislim, da je Jugoslavija majhna in da se kljub temu mi Jugoslovani vse premalo poznamo. Zato je potrebno takno sodelovanje kot je nae medobčinsko, da izmenjujemo skupne izkunje, da si medsebojno pomagamo; kar je samo v prid boljemu ivljenju naega človeka. Na slavnostnem praznovanju ike sta nai dve občini podpisali formalno listino o pobra-tenju in sodelovanju. Medtem so se predstav-niki obeh občinskih skupčin in predstavniki drubeno-političnih organizacij dogovorili za konkretno sodelovanje na področju prosvete, kulture in gospodarstva, kot tudi za sodelo-vanje na nivoju drubeno-političnih organiza-cij. Ko to govorim misiim tudi na izmenjavo informativnih sredstev, da bi bilo sodelovanje na idejno-političnem področju e večje. Lahko iskreno povem, da je pri meni po podpisu listine o pobratenju ljubezen do slo-venskega ljudstva e veliko večja in se poču-tirn e večjega Jugoslovana. Verjamem, da imajo te občutke tudi ostali predstavnikl nae občine, ki so vai gostje. Se nekaj bi rad ob tej priliki podčrtal. Ko smo bili na Raici, sem videl radost in odobravanje ljudi in občanov ike za to pobratenje. Mi smo naredili začetni korak sedaj je naa naloga, da vlo-imo vse svoje sile, kako bi praktično realizi-rali vse tisto, kar smo se dogovorili in si za-črtali v naem skupnem programu. Upam, da bcmo mi kakor tudi tovarii iz vae občine Sika te zadane naloge in programe uspeno realizirali.Ť Sekretar občinske konference ZK ILIJA MUKAETOV: ťTudi med naimi občinskimi konferencami ZK oziroma predstavniki obeh občin smo se dogovorili o izmenjavi izkuenj in skupnem reevanju problemov. Enkrat na leto bi naa delegacija bila pri vas gost, na koncu vsakega Ieta pa bi vaa delegacija bila na gost v Kavadarcih, ko bi sumirali uspe-nost naega enoletnega dela. Mi kot majhna občina v Makedoniji pričakujemo od vas večje izfcunje v svojem delu, saj ivite v republi-kem centru, kjer so skoncentrirane močneje sile. Pričakujemo, da nam bo-do na tem poli-tičnem planu tovarii iz Sike pomagali. Do sedaj smo imeli največje probleme s sla-bo povezanostjo in neorganiziranostjo naega gospodarstva. Bistvo reitve tega problema je medsebojno sodelovanje določenih gospodar-skih organizacij, katere imajo stične točke in je mogoča dolgoroena kooperacija in tehnolo-ka povezanost v plasiranju izdelkov vaega Litostroja in Agrostroja pri nas, od katerih veliko pričakujemo tudi v naem. perspektiv-nem razvoju. Posebno perspektivna je za nas izgradnja rudarsko-metalurkega velikana, pri katerem je zainteresirana tudi vaa republika. To pobratenje ima vsekakor tudi iri ka-rakter in z vsestranskim razvojem se moramo čim bolje seznaniti. Tudi osebni stiki igrajo veliko vlogo, čeprav sta nai občini daleč ena od druge toda z dananjo tehniko sd to lah-ko dovolimo. Pri nas imamo sikupno okrog 2 tisoč komu-nistov in več kot 85 osnovnih organizacij v zdruenem dalu, mestai konferenci in na vasi. Imamo 105 delegatov, vključenih v vse orga-nizacije. Naa prva naloga na nivaju občine je, da povečimo odstotsk delavcev in kmetov v ZK. Sedaj je ta odstotek 43. Druga dolgaročna naloga je, da z akcijskim usposabljanjem dobimo ljudi za vodenje dru-beno-političnih. organizacij. Normalno da so nae preokupacije tudi na planu socialne po^litike in samozačite, kakor tudi nadaljnje dolgoročne politične naloge in idejno delo na usposabljanju naih osnovnih oi^anizaoij.Ť Mario L. Vilhar