LETO II. LJUBLJANA, 3. MAJA 1924. STEV. ia gawa^s^»<>iiwjaoaaB8tm«3aa8KaB88anaa«aB8Er,»w HMOČNlNA-ZA-IVCOSLA" VlJO-Č£TI*TLiTNO-DlN'IS* CELOLETNO* DIN*6o/Z A* BNOZEMSTVOIE-DODATI POiTNlNO/OGLASI-PO SEjSjIKV/ POSAMEZNA P0*DiN*r50/ POŠT. ČEK. RftČ. 13.103 VREDNI iT'VO • 8 N • V*VČITEL7Sfi(laTI$KAŠNl/ 'S30K0PI$B-S£-N£.VRA-■'€ &J D / A N O N l N NI • DO-’Pi$»-$E-NE-P^IOSČV- 1eio/po{tnina* pla- vCANA-V-G0T©YH TELEFON ŠTEV. 906. TJ1 PRAPORA Mestne Orlune P©lfenslsa dolinai E5a^-‘ lW-~ ■ mo.gjaEsaraai ¥ nedeljo, dne 4. maja. 1924 bo razvila slovesno prapor asflea Nesliia Osinsia ga P©liansfeo dolino. Na razvitje prapora vabimo vse Orjunaše in somišljenike. Prihod s prvim vlakom. SPORED: 1. Po prihodu vozov sprejem gostov v Poljanah. 2. Ob 11. uri razvitje prapora v Poljanah. 3. Po razvitju povorka v Gorenjo vas. 4. Ob 15. uri prosta zabava s plesom. ZDRAVO! Hapslna taktika. V zadnji številki smo prinesli bilanco zadnjih italijanskih volitev v zasedenem ozemlju naše države. Žalostna je ta bilanca in jasno poka-zuje, da v političnem delovanju našega naroda tam preko nekaj ni v redu. Vzroki, ki so dovedli do tolikega nazadovanja naših glasov, so različni, njih viri pa so dvojni, in sicer italijanski in slovanski. Vzroke, ki izvirajo iz italijanske strani poznamo dovolj, o njih je bilo že dovolj govora v vseh jugoslovenskih listih. Je to v prvi vrsti fašitovski teror, ki smo o njem v našem listu že dovolj razpravljali. Danes pa ni naš namen govoriti o vzrokih italijanskega vira, temveč hočemo si malo pogledati vzroke našega poraza, ki izvirajo iz našega lastnega naroda. Italijanski narod je od narave skrajno bojazljiv. Vsa njegova vzgoja je v toliki meri mehkužna, cla nikakor ne ustvarja junake. O tem govoriti bi bilo odveč, zgodovina nam je to dovolj dokazala in je to dejstvo vsemu svetu dovolj znano. Dokazana stvar je tudi, da so se Italijani bližali skrajno strahopetno našim krajem. Vedno pripravljeni na beg, so prihajali z belimi zastavami z največjo ponižnostjo in vljudnostjo. Tako so se tudi obnašali v prvih tednih in mesecih med našim zasužnjenim narodom. To nam je vsem znano, ki smo imeli tedaj opravka v zasedenem ozemlju. > Kakor pa je strahopetnost bistvo italijanskega naroda, istotako tvori sestavni del njegove nacijonalne morale zvijačnost in zahrbtnost. Tak ie Italijan dokler se čuti ogroženega, ko pa ga mine strah, tedaj postane do skrajnosti nasilen in brutalen celo proti lastnim sonarodnjakom. Ko so italijaneske čete leta 1918., ob polomu avstrijske fronte, s skrajno bojaznijo in strahopetnostjo, pod belimi zastavami okupirale naše Primorje, so našle tam narod, ki jim je bil skrajno neprijazen, ki jih je sovražil in pred katerim so imeli rešpekt. Saj so poznali ta narod iz 12. soških bitk in že pred vojno je slovela trda kraška pest daleč tja v Italijo. Ta narod je bil pogumen in ponosen, imel je najbolj razvit nacionalni čut od vseh ostalih bratov. On je mrzil in preziral Italijana, Pljunil je na stran, ko je videl, kako so ga njegovi predstavniki sprejemali. Strpljivo je sicer še čakal, saj jc trdno upal, da je okupacija lc Prehodna in upal je v pravico sveta. Toda varal se je, kruto seje varal. Ogrci se mu je gad, ki so ga njegovi predstavniki miroljubno sprejeli, ogrel se mu je na lastnem telesu in začel ga je grizti. Naš narod je začel vzdigati glavo in pesti in Prišlo je do prvih sovražnih nastopov in pobojev. Kdo se ni radoval nastopov naših kraških fantov, pred katerimi so bežale trume Italijanov? Ali je kdo sanjal tedaj o slovenskih fašistih-izdajalcih? S pestjo si je naš narod pridobil zopet ugled pred objestnim Italijanom, -ki je zopet hitel kazati svojo vljudnost. Tedaj pa so se oglasili strahopetni Voditelji in dobičkarji naroda. Svarili so in rotili, tolažili in pomirjeval našega kraškega junaka, opisovali so mu Italijana v tako krasnih barvali, da se je končno dal pregovoriti in opustil edino pravo taktiko. Od takrat datira vsa naša nesreča, takrat šele je postal naš narod pravi suženj. Kaj kmalu je spoznal Italijan, da se jc narod, pregovorjen od svojili strahopetnih in kratkovidnih voditeljev, vdal v svojo usodo. Spoznal je, da mu več ne kljubuje, videl je, da je klonila glava, da se je omehčala Pest, prepričal se je, da je iz Slovana postal ščavo. Kaj čuda toraj, da se je zopet otresel strahu in postal nasilen in brezobziren kakor treba bili napram sužnju. In zapel je bič nad našim trpečim narodom, množile so se jobove vesti, množile so se nacijonalne nesreče. Brezvestni voditelji pa niso nehali tolažiti in svariti; jokati in stokati. Mesto da so vzbujali pogum in Hujskali na odpor, so ti voditelji samo cvilili kakor tolčeni Psi in prikazivali narodu najmanjšo nesrečo v tako strašnih barvah, da Se je istega oprijela bojazen in je' zgubil še poslednji trag samozavesti. Takrat je bilo treba udariti plat zvona, treba je bilo hujskati narod 11 a odpor, pozivati ga, da maščuje krivice — zob za zob. Tedaj je bilo treba krvavo obračunati z izdajalci in njih vrste se ne bi množile, udu-?eni bi bili v zametku. Tedaj so se pojavljali prvi slovenski fašisti-izda-3aIc| še strahopetno s sramom na obrazu, danes že brezstidno vihtijo •syoj bič nad lastnimi brati po geslu: »Poturica gori od Turčina.« Tedaj “j se dalo iztrebiti nasilje z malimi žrtvami, gotovo z manjšimi, kakor nh je pozneje rodilo in jih še bo rodilo. Z malimi žrtvami trdimo, bi si Priboril naš narod nazaj ugled in stal bi danes ponosen in spoštovan pred svojim gospodarjem, ki bi ga smatral sebi najmanj ravnopravnim le Pa ščavom. 'd j''ai)apna taktika! Ali mislite vi strahopetni voditelji naroda, da se j* cl°seči pravica proti terorju z resolucijami, protesti, prošnjami in etanji lojalnosti? Ali mislite, da inponira sovražniku sklonjen tilnik?, Mislili ste, da vlada na svetu pravica? Ha, vi naivneži! Kako drugače bi svet gledal na naše Primorje, če bi se ono treslo v eksplozijah, temnilo v požigih, ki bi jih povzročali vi strahopetci. Kako bi se križal Italijan predno bi prestopil Sočo, če bi ležali po cestah njegovi bratje, pobiti od razjarjenega naroda, ki bi onemogočil promet s tem, da bi rušil železnice in mostove, uničeval državno imetje in do skrajnosti ogrožal javno varnost. Ali naj vam pokličemo kot žalosten vzgled našo Macedonijo v spomin, kjer je naša koruptna in brezvestna uprava ustvarila iste razmere kot pri nas? Mar mislite, da Makedonec dela z resolucijami in protesti, da prisili nevrednega, zločinskega uradnika k pravici? Pravite, pri nas to ne gre. Pri nas je preveč razvita kultura. Ha, ali naj vam pokažemo Irsko? Ali je kdo videl kdaj tolike strahopetnosti, kakor vlada sedaj med našim narodom na Primorskem? Naj navedemo samo en primer. Bilo je za Silvestrovo. V lepi vasi na Krasu so se zbrali vaščani, da dočakajo polnoč. Zabava se kar noče razviti, vse se spogledava bojazljivo in strahopetno. Pogovori se vrše samo o fašisčovskih grozodejstvih. Skratka, društvo pogrebcev. Kar naenkrat stopi v dvorano mlečnozobi fašisti z bičem v roki in zavpije: »Tutti fora« (vsi ven) in družba, ki je štela približno 100 odraslih, se odstrani tiho in vdano, liki politemu psu. Kje je bila tedaj tista slavna kraška pest? Kdo je temu kriv? Vi strahopetni voditelji naroda! Vi ste se bali za sebe in svoje imetje, svoje službe in koncesije, pa ste po nepotrebnem krotili narod, ki je stiskal pesti, da čim preje udari. Zašli ste na pota napačne taktike. Toda vse to vam ni nič pomagalo. Vaša napačna taktika ni pokazala uspeha. Množila se je med našim narodom nepravda in krivica, množila so se nasilstva, vi pa ste vztrajali na svoji poti in vedno znova* ste rotili narod, da vztraja v pokorščini. Prišel pa jc obračun tudi nad vas same vi strahopetni voditelji. Nasilna roka se je obrnila tudi proti vam. Tedaj pa so se začele redčiti vaše vrste in množiti fašistovske,. oni pa, ki vztrajajo v zvestobi do naroda, ti bodo v celoti kmalu prisi-I!pni. da zapuste zemljo naše tuge. Tedaj bo vstal narod sam in zopet začel krčiti pesti, vstal bo »Veli Jože« in pokazal z našo pomočjo, katera taktika ie prava. Političarji. Brczdvomno preživlja naša država zelo težke čase. Do tega so jo dovedli naši političarji, kojim jc vse drugo bližje kot dobrobit naroda. Oglejmo si delo istih od prevrata pa do danes in videli bode- no, da smo mesto naprej, šli močno nazaj. Radikalna stranka, katere vpliv se v Sloveniji tako zelo ne občuti, je brez dvojbe eden od giavnili krivcev, da je naše notranje stanje v tako žalostnem položaju. Najnemoral-neja demagogija, korupcija in temu slično so glavni elementi, ki karakte-rizirajo vse dejanje in nehanje te družine. Znani so nam podvigi poedi-nih prvakov te stranke, ki je hotela, da se drži kot stara Avstrija z »di-vide ct impera«. Mesto, da je skušala, da se troje bratov zbliža, ona je vselej ..gledala, da se razedinimo Odkrito moramo danes konstati-rati, da je to umetno vzdrževano sovraštvo dovedio do tega, da brat brata ubija brez najmanje skrupule, da tako daleč, da na primer Srbin v prečanu ne vidi brata, marveč sovražnika, ki ga mrzi, dočim mirno dopušča, da mu tujec izrablja, izkoriščajoč medsebojni prepir, neizmerno nogastvo zemlje. V Beogradu na primer živi danes vse polno krivo in nekrivonosih Madžarov in Nemcev — tujcev, ki v naš zasmeh izkoriščajo žalostne naše razmere. V svoji nadutosti gredo tako daleč, da zaničujejo narod, ki med njim žive. Ni misliti, da bi se ondi naučili našega jezika, tako, da se v zavodih in trgovinah, ki nosijo najbolj jugo-slovenska in srbska imena, uraduje nemško in madžarsko. Moramo, da cenimo njihovo doslednost, ko vidimo da povsodi zahtevajo, da se ž njimi občuje v njihovem jeziku pa bodisi, da kupujejo ali pa prodajajo. Dočim je danes Srb, Hrvat ali Slovenec iz »preka« Srbu na teritoriju predvojne Srbije »Švaba« in vsled lega omrzen, so mu gori navedeni pritepenci dobrodošli. Odgovornost za to sramoto in za osnovanje morilske bande »Srnao« gre v prvem redu radikalom. Delovanje demokratov, ki so si nadeli to lepo ime, bilo je vedno vse drugo, ko demokratsko. S pomočjo njih in bivših njihovih zavezni- kov radikalov, natepli so se v vse urade in ministrstva najnesposob-nejši uradniki, ki pogosto ne razlikujejo državno dobro od svojega. Prepričani smo, da današnja borba ne gre za tem, da bi ena stran hotela, da se da boljšo bodočnost narodu, ampak se bije boj samo za ministrske portfelje in druge sine-knre. Klasičen primer nam je postopek samostalnik demokratov, ki — vsa čast jim — niso hoteli in mogli zajedno sedeti z izdajalci države — vendar niso smeli, da se pridružijo separatistom Pašičeve branže. Gotovo najmanj moremo očitati srbskim žemljoradnikom, ki pa pravzaprav nikdar niso imeli prilike, da pokažejo — kaj znajo. Delovanja klerikalcev, Spahov-cev in Radičevcev pa nam posebej ni treba opisovati. Tudi slepec vidi njihova protidržavna dejanja, ki bi se pa seveda dala takoj odpraviti, ako bi se našel državnik železne roke ali pa odprte blagajne, ki bi napolnila njihove globoke bisage z državnim denarjem. Od prevrata pa do danes nismo v našem parlamentu našli — razen enkrat — nikdar složnosti med predstavniki naroda. Najostudneje se bije boj ob priliki vsake debate, na način, ki bi se ga sramoval mnogi od onih, ki danes velja za izmeček ljudstva. Enkrat pa nam je posijalo solnce, lepše od majskega, srca so se nam polnila z novimi upi, ko smo videli, da govori iz vseh zbranih unisono samo jedno prepričanje in ko smo jih videli, da v najlepšem sporazumu donašajo novo naredbo. Ni bilo prepira ni krika, vladalo je prijateljstvo in sporazum. Samo je škoda, da je bilo to samo momen-tano in da je narod imel malo od tega — reševalo se je namreč povišanje poslanskih dijet od ISO na 300 dinarjev. Takrat ni bilo razlike med Srbom, Hrvatom in Slovencem, niti sc niso ločili na »Prečanc« in »Ne-prečane«. In to je karakteristično za našo politiko. Ti naši političarji so nehote ustvarili »Orjuno« in njihovo delo vsak dan daje »Orjuni« novih moči. Bodočnost je naša. Dr r. nna mogoče ugled lizun pred njim? Računali ste na Evropo, kaj?, NA GRAD kjer bo Jurjevanje C. M. D. šentpe* terskih iu šentjakobskih podružnic. • Zahtevajte po vseh restavracijah in kavarnah prvovrstna špecijalna vina v steklenicah tvrdke GJURO VALJAK, Maribor, Grajska klet. irrtrviS zobna pasta beli krasno j« £. J. XJ zo]je jn dnjo jim blišč. Socijalna redukcija. Andra moi ennepe Musa polytropon... Iiomer. Odiseja. Redukcija državnih namenščen-cev, ki je imela namen odstraniti iz državne službe vse tiste iipe, ki so se po protekciji in korupciji, simoniji in nepotizmu vtihotapili vanjo, pada kot težek bič po glavah nedolžnih, zatiranih, ponižanih in razžaljenih iz prejšnjih režimov, vilite ga pa pro-težeji prejšnjih oblastnikov, verni sluge in pokorni hlapci vrženih tiranov. Tako se dogaja, da ,so reducirani iz službe in postavljeni na cesto ti-, sti ljudje, ki nimajo za seboj tet, stricev in botrov in ki imajo preveč ponosa, da bi menjavali pripadnost k stranki kakor umazano srajco. Simonija in nepotizem, neznačajnost in klečeplastvo igrajo pri tem spet glavno in odločujočo vlogo. V Ljubljani je oddelek centralne oblasti, ki mu načeluje mož, vse preje kot kristalno-čist značaj, objekti-* ven šef in socijalno čuteč človek. Ne imenujemo ga z imenom, ne moremo pa si kaj, da ne bi opisali vse njegovo delovanje, dejanje in nehanje od njegovega vstopa v službo Avstrije pa vse do današnjega dne, ko vihti svoj bič nad podrejenimi uradniki in jih neusmiljeno meče na cesto. Svoj curriculum vitae je začel voziti v nekem gorenjskem mestecu, kjer je kot vpliven član sodne upra-. ve zapravil vse premoženje izročenih mu pupilov s tem, da jc podpisal v imenu mladoletnih vse njihovo razpoložljivo imetje za avstrijsko vojno posojilo. Kot zvest in vnet hlapec švabskih tiranov je bil zlasti priljubljen pri švabskem vsemogočnem mandarinu Elsnerju, ki je zvestemu priganjaču tem raje dal najboljšo kvalifikacijo, ker je pridno ovajal meščane dotičnega mesteca. Ovadbe so sc sicer izkazale kot ne^ utemeljene, ali volja je bila hvalevredna. S prevratom je mož seveda obrnil plašč po vetru, proklel je mandarina Elsnerja in njegovo službo, ter vstopil v državno upravno službo. Oblc-tal je vse merodajne osebnosti in se mu je tudi posrečilo, da ga je naivni in kratkovidni cesar Janez vzel v. službo in mu izdal na temelju ocene Elsnerja blestečo kvalifikacijo: »najboljši upravni uradnik Slovenije«. Navadil se je bil možak kriviti hrbet pred švabskimi oblastniki in ta pridobljena sposobnost jc imela uspeli tudi pri novih oblastnikih, zlasti, ker. 1 jc gospod izkopal iz svoje preteklosti smelo in nesramno trditev, da jc bil že v letu ljubljanskega potresa izrazit srbofil. Ko pa jc cesar Janez moral iti, mu jc vrli potresni srbofil izrekel sledeči nekrolog: »Hvala bogu, da smo sc iznebili te more. Mislimo, da to dejstvo zadostno osvetljuje hvaležnost do tistega, ki ga je protežiral in favoriziral kot »najboljšega upravnega uradnika Slovenije«. Uvodoma citirani Homerjev verz ne znači, da jc dični možak mnogo potoval po suhem in po vodi, ampak da je potoval in krošnjaril s svojim prepričanjem od mogotca do veljaka, od oblastnika do prvaka, menjal stranko, kadar mu jc kazalo in si vedno znova omislil o pravem času novo prepričanje, vezano v svinjsko usnje z medenimi robi. Zato in v tem je polytropos. Prepotoval je v svojem življenju vse mogoče stranke. Iz pred iu medvojnega avstrijakanta jc postal zaveden Jugoslovan in soci-jalist, slekel je rdečo robo in zagotavljal g. Ribnikarju: »Poudarjam, da sem zagrizen demokrat in prosim, da me kot takega priporočite v Bco-gflfdu.« Po preteku demokratske ere je postal fanatičen radikal in bi v teku časa postal cclo Turek, ako bi džemijet zavladal v Sloveniji. Takoj bi rekel, da je že teta 1895. sim-« patiziral s Kemal-pašo in posebno ljubil angorske mačke.,. s b^5 |uii9H ‘wNvnann mmmunm ao I VNlAODUl VHSmMidNOM 'l’o je fotografija njegovega življenja, ozrimo se nanj odkar deluje kot načelnik nekega socijalno zelo važnega urada. Red mora biti (mislil je na sv. Savo) in disciplina je tudi ne obhodno potrebna stvar, pa je začel na nemile načine trapiti svoje podrejene. Disciplinarne preiskave so pri tem šefu na dnevnem redu, zmerja podrejene uradnike s cvetkami, pobranimi iz prejšnjega režima (Hundlingl), tako da so si številni njegovi bivši podrejeni morali iskati zaščite na sodišču in da baš te dni hodijo pričat zanj in zoper njega vsi njegovi nastavljenci, reducirani in neredneirani. Vzorni predstojnik pa z disciplinarnimi preiskavami ni bil zadovoljen. Vse uradnike, ki so se mu zdeli uporni, je zadela njegova jeza o priliki redukcije in to je škandal, zoper kojega moramo protestirati kot nacionalisti in socijalno čuteči ljudje. Posebno jezo je namreč izlil na invalide. Te preganja in jih je do malega reduciral vse. Jetične, brez noge, z ženo in z otroki meče posebno rad na cesto, dasi sam na sodišču histerično zagotavlja, da ga njegovi bivši uradniki hočejo uničiti, njega, njegovo ženo in njegove otroke, dasi nihče izmed njih ni zinil kanibalskih besedi o ekstirpaciji in uboju s sekiro, ki se jih načelnik ni sramoval javno napisati v dnevnem listu. Ugotavljamo, da med reduciranci, ki je dosegel njih odpust z neznatno odpravnino ta »najboljši upravnik Slovenije« ni nikogar, ki bi bil delal v času vojne neutemeljene ovadbe proti svojim sorojakom, nikogar, ki bi mu bilo treba šele poudarjati svoje srbofilstvo, nikogar, ki bi se levil in skakal iz stranke v stranko, pač pa so med njimi družinski očetje, bedni invalidi brez nog, da celo solunski dobrovoljci. Tako daleč je segla zloba in objestnost tega histeričnega možaka, da razliva svojo jezo na ljudi, ki so dejanski in z orožjem v roki pomagali graditi Jugoslavijo, kjer je odlični upravnik splezal v kratkem času do odličnega mesta, kar bi se mu ne bilo posrečilo v Avstriji kljub klečeplaskemu bizantinizmu. Enkrat je že bil v podlistku opisan kot šef, ki ima posebno milo srce do svojih podrejenih — po smrti. Sanitetni šef mu je referiral o bednem zdravstvenem stanju nekega uradnika. Ljudomili šef je referenta nemilo nahrulil: »Bolni ljudje ne spadajo v pisarno.« »Istega mnenja sem, gospod načelnik, pošljimo ga v Topolščico, saj ima država zato lastna zdravilišča,« je odvrnil referent. »Saj ni bolan, simulant je. saj jih poznam zalego, saj veste, da sem že dolgo v državni službi. Vi jih ne poznate.« Pri naslednjem referatu se je referent zopet na kratko dotaknil bolnega uradnika: »Imeli ste prav, da X. ni spadal v pisarno...« »Vidite, vidite, saj sem dejal, da je simulant,« povzame ljudomili šef. »Da, simuliral je tako dobro, da bo jutri njegov pogreb,« pravi g. sanitetni referent. Gospod šef pa v črno obleko in cilinder, hajd na pogreb, lep'govor, solze v očeh pogrebcev in likvidirani potni stroški. O, mož zna svoj posel! Tega gospoda, ki reducira invalide, družinske očete in solunske do-brovoljce, si bomo zapomnili in bomo pri prvi priliki poskrbeli, da bo moral hoditi pot, ki sta jo romala cesar Janez in njegov naslednik. Naša roka je dolga in mu ne bo nič pomagalo, čeprav bo hotel postati iz radikala makari blokaš. Rdeči piiati. (Misli ob 1. maju.) četudi le na videz, naklonjen in dober. Velikokrat je trpelo naše ljud-. stvo že radi tega in tudi tokrat je tekla za tuje interese dragocena kri. Zakaj je bil ta nastop proti državi potreben, ne vemo. Delavski voditelji pa, ki danes nastopajo kot edino-zveličavni in z moskovskim patentom opremljeni Odrešeniki, so vendar hujskali mase na pokolj in jih gnali na juriš! Zgodilo se je! Po zemlji, ki je že popila dovolj krvi, se je vlil nov potok in štirinajst mladih življenj je ugasnilo v prahu Zaloške ceste. Iskali pa smo zaman med njimi vas, farizeji, ki ste najbolj klicali na poboj in pokolj. Kje ste bili vi vsi tedaj, prvoboritelji in idealni revolucionarji, sodrugi Lemeži, Žorge, Vrhovci. Gustinčiči in drugi? Da, videli smo vas, kako ste po prvih strelih bežali. Strahopetci! Imeli ste pač tedaj eno samo misel, kako rešiti svoje malovredno življenje. Sodrugi, bratje, ki ste jih vi tirali v smrt, pa so umirali, klicali vas in prosili vode. Kje ste bili vi tedaj, hinavske duše, ki danes za težke červonce vzbujate spomine in pišete gneva polne posmrtnike — na papirju, za 24. maj 1920. Ni vas bilo, ker ste se bali maščevanja in težke roke pravice. Vstali pa ste danes, da skrunite spomin žrtev vašega pobalinstva v želji, da poleg 14 gomil izkopljete še 15 in sledeče v nedogled. Rdeči Pilati! S krvjo si hočete sprati madež raz svojih umazanih rok, ki še kriči o umoru na Hakeldamu. S krvjo si hočete odvrniti nezaupanje mase, ki drvi za vami, a čuti in sluti, da ste morilci. S krvjo hočete utrditi program, ki se maje in ruši. Zopet se vam hoče krvi in to kri naj prelije Orjuna. Toda bodite uverjeni enkrat za vselej, da te vam toliko zaželjene krvi Orjuna ne bo prelivala, kajti orjunaške svinčenke niso ulite za trudna prsa in skrbi Četrta pomlad odeva z zelenim plaščem in rdečim cvetjem 14 črnih grobov sredi ljubljanskega polja, ki kličejo osveto za prelito kri. Štirinajst nemih ust, štirinajst mrtvih src vpije do neba o zločinu, ki so ga zagrešili brezvestni voditelji nad svojimi zapeljanimi masami. Dosegli in doživeli smo osvobo-jenje, če smo ga bili vredni tedaj in če smo se ga izkazali vrednim pozneje, dvomimo. Pozdravili smo ga vendar vsi z veseljem in objel je ves narod mogočen zubelj ljubezni do te iz krvi in trpljenja nastale države. Prišli pa so hlapci tujcev, oboževalci tujih duhov in zasejali v urah našega veselja med nas sence nezadovoljstva in sovraštva. Vstali so med narodom apostoli črni. rdeči in bogsigavedl kake barve še, pričeli pridigati in sejati sovraštvo proti bratom iz juga in mrž- njo proti državi. Mi, ki smo se borili za njo in stali ramo ob rami z brati Srbi, smo se čudili in trepetali v bolesti za ono, kar nam je bilo najsvetejše. Prišel je 24. maj 1920. Seme je pognalo kali in ta dan je bila žetev demagogije. Dvignila se je masa. Najmirnejša in najinteligentnejša kategorija delavstva, ki je s svojim res ogromnim delom v dneh poloma izkazala svojo ljubezen do novo nastajajoče države, je dvignila svojo roko proti obstoju in interesu ravno te države v dneh, ko je najbolj potrebovala njene pomoči in dela. Masa je hotela kruha in dela, pri tem pa razbijala državo. Postala je poslušen objekt, topa igrača političnih špekulantov, ki so za tuj denar in v tuje dobro izrabljali lahkovernost in zaupljivost našega človeka, ki se oprime vsakogar, kdor mu je. polno srce poštenega delavca! Vas pa, Rdeči Pilati, že še poiščemo, držimo vas dobro v evidenci. Nikdar bi ne budili iz spanja Zaloških žrtev, ker spomin mrtvih nam je svet, da nimate danes — hinavci — še vedno toliko drznega čela očitati njim, da so morilci oni, ki so branili državo in svoje življenje. Morilci, podle nizke duše ste vi! AH ni podlo zločinstvo pošiljati pod puškine cevi in ostre bajonete deco in kakor sami vedno trdite, neoboroženo maso in se pri tem dobro zavedati, da zna masa podivjati in da v takem stanju ne pozna discipline? Pa kaj, saj vi ste ravno hoteli imeti revolucijo in mučenike! In to je po vaši morali dobro delo, če sc da ubiti koga iz preračunljivosti! Vprašujete? Res je! Ne bomo pozabili žrtev Zaloške ceste! Gre za življenje ali smrt! Vi vsi bratje v delavskih Orjunah, ki hočete živeti življenje zavestno in samobitno, ne pozabite pravih krvnikov vaših 14 padlih prevaranih bratov! Delajte in delajte, da pride dan, ko bodo stali pred vašim tribunalom vsi pravi krvniki z Zaloške ceste in dajali odgovor zanjo in vse sledeče dogodke. Vi trpini pa, ki tirjate v urah bolesti za prerane žrtve pravice in maščevanja, vedite, da žive Rdeči Pilati, ki so prevzeli oporoko padlih v konkubinatu z Ano in Kajfom, ki sta pripravila za nje smrtnonosne svinčenke. Še več! Vedite, da so ti farizeji, ki prelivajo nad vašimi grobovi krokodilske solze, baš na obletnico vaše smrti po geslu »Proletarci vseh dežel stepite se«, prc, tepli vaše sodruge in sotrpine in s tem dokumentirali na njihovih glavah svoje žalovanje nad vašimi žrtvami. Iz vaših ust smo vas obtožili, vi rdeči apostoli in podli Pilati, sodba in obsodba pa še pride! —ej. Prevedba la nem položaj. Po redukciji, ki jc bila udarec v vodo, ker je iz državne službe odstranila množico dobrih uradnikov, ki so v interesu države služili z idealizmom za boro plačo, pustila pa na mnogih odgovornih mestih priznane koritarske in korupcijske ter avstrijakantske korifeje, je prišla ta-kozvana prevedba na novi položaj. Ta je zadala trpečemu državnemu uradništvu nov udarec, ki je temeljito omajal vero v pravičnost in objektivnost odločujočih faktorjev, napravil iz uradnikov malkontente par excellence in jim ubil vsak smisel za patrijotično delo v službi ter za narodno, kulturno in prosvetno delo izven službe. . Znan nam je slučaj narodnega delavca, ki je njegovo življenje ena sama borba za narodne ideale in za resnico, pravico in kulturo. Udejstvoval se je povsodi: v časnikarstvu, v literaturi, v prosveti in hodil pod Avstrijo žalostno, toda ponosno pot, ki so jo hodili mnogi značajni in pošteni rodoljubi slovenski: policijski zapor, ječa, internacija in konfi-nacija... Ta idealist najčistejše vrste je moral doživeti, da je v Jugoslaviji, ki je zanjo delal in trpel, doživel britko razočaranje, da je moral sam sebi priznati, da je preje vsaj živel kljub vsem neprilikam kot človek inteligentnega stanu, danes pa je vsled sramotne plače, ki jo odmerja država svojim nameščencem, obsojen naravnost na fizično stradanje. »Če se pometačem mesta Ljubljane njih trud honorira bolje, nego. intelektualcu, ki nosi poleg svojega uradnega dela še vse breme javnega društvenega dela, naj se v bodoče pa mestni pometači udeležujejo društvenega dela in naj oni delajo za kulturo in napredek,« tako je zapisal in izstopil iz vseh društev. Ne zamerimo temu možu, ki so ga naše prilike ogorčile do dna, mislimo tudi, da je konsekvenca popolnoma pravilna in se strinjamo s tistimi, ki so že pred letom dni svarili pred to »kulturno sabotažo« intelektualcev. Pokazati in dokazati je treba tolstim buržujem, ki jim ni mar niti napredek niti kultura, kam bodo prišli, ako slabo plačani intelektualec strese s svojih ram občutno breme javnega kulturnega dela in se peča samo s tem, kako si bo razdelil uboge dinarčke, da mu bodo zadostovali za cel mesec vsaj za ljubi vsakdanji kruhek. Ne zamerimo tem in podobnim konsekvencam, ne obsojamo jih, ker jih razumemo. Človeka, ki se je celo življenje boril in trpel vse mogoče preganjanje za to državo, popade besen srd, ko vidi, kaj so sedanji vlastodržci napravili iz države, ki je bila smoter njegovih mladeniških sanj in cilj dela njegove moške dobe. Opravičen je ta srd tembolj, ker ga zadene obenem na njegovem živ-: ljenskem živcu. Odmerja se mu skromna stopnja v upravni lestvici, združena s še skromnejšimi prejemki. dasi ima vso po zakonu predpisano kvalifikacijo, na drugi strani pa sede v ministrstvih oddelili predstojniki, ki se jim ni posrečilo izka--zati se niti z dvema razredoma osnovne šole. Botrinja in porodica jih dviga sama posebi, niti študij, niti sposobnost, niti uporabljivost ni zanje cenzus. Kolikor smo informirani, so se te prevedbe zlasti v Srbiji izvele škandalozno in vseskozi na škodo preča-nov, ki so zapostavljeni na celi črti. Pričakuje se deset in deset tisoč pri« tožb iz same Srbije. Časopisi mrgole notic, kjer se pripoveduje, da je sirT ministrskega lakaja postal visok uradnik, dasi nima nobene druge kvalifikacije, da so se različnim sin-kon in priženjencem v porodico podelila razna visoka mesta, da so ljubice raznih visokih gospodov postale prave državne uradnice, ki vsled svojih visokih zvez in intimnih odnošajev maltretirajo poštene podrejene uradnike. Izvršila se je ta prevedba tako, da zasluži naziv: svečano svinjstvo sankcijonirano z zakonom. Kaj bodo pomagale številne pritožbe? Stvo-rila se bo nova komisija za preiskovanje korupcijskih slučajev prevedbe, gospodje se bodo shajali k dolgotrajnim sejam, vlekli dijete in seje v brezkončnost, nazadnje bo pa 1 ostalo vse pri starem. Svečano svinj- riFasjarr—----. PODLISTEK. Naše krvne žrtve. Niso še dovolj pretrpeli borci ju-goslovenskc misli, ni še dovolj trpljenja in mučeništva naše Golgote, ki smo jo pustili v albanskem peklu, avstrijskih temnicah, pod vislicami in vsepovsod, kjer je jugoslovanski nacijonalist pokazal, da je še med narodom sužnjev in hlapcev nekaj mož, ki jim .manj strašna smrt je v črne zemlje krili, kod so pod svetlin solncem sužnja dnevi. Propali so oni, ki so nas gonili v preteklosti na morišče, a nismo se še dobro ogreli Svobode, ko so se zopet pričele odpirati temnice in padati žrtve. V državi, ki smo jo ustvarili mi in ki jo bomo tudi očuvali, je vstal vihar proti nam. ker hočemo, da vladaj v tej državi samo ena ideja, ideja jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva. Dvignili so se proti nam vsi oni, ki so bili že od davna naši nasprotniki in ki so vodili roko k. k. audl-torjem. Osokoljeni po zločinskem divjanju naših separatistov in tihem pristajanju naše vlade, so dvignili sedaj neposredno sami morilno orožje in ga zahrbtno namerili v vrste brezkompromisnih nositeljev misli narodnega in državnega edinstva. Padli so streli! V Dubrovniku Manao, v Tovariševem Srnao, v Brodu komunist, v Bltolju pa brat vsem — kačak, vsi ti so se složili, da prelijejo orjunaško kri. Pokojni Toša Radojčin je bil rojen leta 1890. Napravil jc^ 4 gimnazije in strokovno agrarno šolo, nakar je prevzel domačijo v Tovariševem. Postal je eden najboljših vojvodinskih ekonomov in v tem pogledu popolnoma prerodil Tovari-riševo, kjer je kot prvi Srb pričel racionalno obdelovati zemljo. Vsled svojega dobrega srca in poštenosti je bil pri vseh silno priljubljen. Deloval je pri vseh nacijonalnih društvih. posebne zasluge pa si je iztekel na polju zadružništva. In ta mož je bil ubit samo zato, ker je bil Jugoslovan in Orjunaš! Pokojnika sta ob 9. uri zvečer na zvijačen način izvabila dva neznanca na prosto z motivacijo, da morata z njim govoriti. Jedva je Radojčin stopil dobro čez prag, že mu je eden izmed dvojice presekal z nožem vrat tako, da se je takoj zrušil mrtev. Zločinca sta bila ujeta in predana orožnikom, ki pa so jedva preprečili razljutenim seljakom, da niso zajurišali občinske hiše in linčali morilca. Morilec Isa Vasiljev je bil nedavno izpuščen iz Ječe, kjer je bil zaprt deset let radi roparskega umora. Ker je bil prononsiran lopov si je s tem takoj pridobil kvalifikacijo za Srnaoca in postal za vodnika železne čete. Živeti pa se ne da samo od velikosrbskih idej, treba tudi kruha, ki mu ga je preskrbel sreski načelnik Dordevič in ga postavil kot roparskega morilca šefom poljske policije. In ta razbojnik je nato dvignil svojo krvavo roko in iztrgal družini, narodu, državi človeka. ki jc koristil vsakomur, škodoval pa nikomur. Po tem nasilstvu samo še pričakujemo, . da obleče srnaovski kroj sam minister notranjih del Srskič in prične lastnoročno voditi hajko s svojimi uradniki nad vsemi, ki so pripravljeni vedno žrtvovati vse za Nacijo in državo. Protektorat pa bo imel g. ministrski predsednik, ki je častni član Srnao. Druga žrtev je brat F r a n o S i a u s. Poznal je samo eno ljubezen, ki ji je služil z vsem ponosom mlade duše. Bila je to ljubezen do Nacije in države. Star dvajset let. je že prehranjeval svojo majko in tri nepreskrbljene brate. Bil je siromašen proletarec, trpin, ki je sredi hrumenja strojev sanjal sanje o lepših bodočih dneh, ki nastopijo za državo in Nacijo. Ko so ga vozili v bolnico, je pro-sii spremljajoče tovariše: »Recite majki, da sem samo lahko ranjen v nogo. Vem pa, da rane ne bom prebolel, toda umrl bom kot Orjunaš Jugosloven...« Par dni pozneje, ko je umiral na rokah majke in dr. Leontiča, našega predsednika, so bile zadnje njegove besede: »Ne žalostim se, ker umiram za Jugoslavijo!« - Morilec je 17letni tipograf, sfa-natiziran član Hanao, Čubelič, ki je streljal v maso Orjunašev v polni zavesti da ubija. Ni mu dovolj en strel, oddal jih je radi večjega uspeha kar štiri. Nato pa izgine in se pdzno v noč popolnoma brez vsakega kesa preda policiji in ji izroči revolver okrašen s hrvaisko trobojnico. Uboga hrvatska trobojnica, ni še dovolj, da so pod tvojim znakom ubijali hrvatski vojaki brate Srbe, sedaj moraš naravnost kititi morilno orožje morilca, ki ubija svojega brata Hrvata. Pogreb preminulega Siausa se je vršil na Veliki petek. Rakev je bila pokrita z jugoslovansko zastavo. Nosili so jo uniformirani četniki graške Orjune. Pred njo pa je stopala četniška sekcija pod barjakom ovitim s črnim pajčolanom. V sprevodu je bil predsednik Direktorija brat dr. Leontič, ugledni člani Orjune Gruž in Dubrovnik ter za njimi ogromna povorka meščanstva, ki je spremilo mladega idealista na zadnjo pot. Ko je bilo predano telo pokojnikovo zemlji, se je poslovil najpreje od mrtvega brata predsednik brat dr. Leontič, ki je s svojim govorom vzbudil sočustvo tudi med najodpor-nejšimi ljudmi. Med drugim je dejal: »Bil si brat, pravi Orjunaš, ki prezira z verižništvom pridobljeni ugled v naši korumpirani družbi. Bil si pravi vitez poštenih trpinov* bil si idealen proletarec, ki nima nič. a vendar žrtvuje vse kar ima Naciji. Ponosen si bil na svoje pošteno siromaštvo in vedno pripravljen, kot četaš opraviti dela, ki se plačujejo z največjo ceno — z mladim življenjem. Na našo in tvojo veliko žalost ti ni bilo sojeno tega dočakati, vendar pa bo ravno tvoja smrt mnogo doprinesla k zgradbi orjunaške Jugoslavije. Umolknili bodo ob tvojem truplu oni, ki danes uganjajo politično trgovino s trupli in radi tvoje smrti se bodo še bolj učvrstile vrste nepremagljive in zmagovite Orjune, ki bo še z hitrejšim korakom hitela nasproti bodočnosti, ki je samo naša. Naj ti plemeniti drug ne bo težka črna gruda te naše jadne zemlje, ker mi vsi vemo, da ti bo kmalu lažje, ko bo številna in silna Orjuna zopet prihitela na tvoj grob, da ti naznani končno zmago jugoslovanske misli.« Za bratom predsednikom .ie govoril še predsednik gruške Orjune brat prof. Jurkič, ki ie p o v dar ih »Ubili ste obitelji hranitelja, a ideji, proti koji se borite, ste dali še večji razmah.« Poslovili SO se od trupla njegovi ožji bratje četaši. Žalost je padla na množico. Mlado truplo je zginilo v prezgodnji grob svobodne Jugoslavije, mlado truplo, ki je palo, da služi ideji. Njegova kri je v tisočerih kapljicah kanila na srca bratov, da jih okrepi v težki borbi. Stev. 19. »p R J u. m A« Stran 3. b_humm mm m, gradbeno" podjetje coggco WWVWWWU ING- dui@n§ oblave. Odlikovanje. Glavni odbor Orjuna, je na svoji zadnji seji odlikoval brata Slavka Reja, glavarja mestne Orjune Maribor, za njegove zasluge na nacijonalnem polju z »Z e 1 e n i m zmaj ejn s pridevkom »Z m a j e v i t i«. Čestitamo! Vsem mestnim organizacijam. Dogajalo se je in se stara pesem znova začenja, da organizacije svojih prireditev ne pripravijo temeljito. V zadnjem trenutku prihajajo potem na oblastni odbor roteče prošnje. Ta hoče, da se mu preskrbe plakati, drugi želi reklamo v listih, eni organizaciji je odpovedala godba, tam treba slavnostnega govornika itd., skratka, vse se hoče zvaliti na oblastni odbor. Kličemo organizacijam v spomin, da obstoji oblastni odbor iz 7, reci in piši sedmih oseb, ki si morajo služiti svoj vsakdanji kruh, morajo brezplačno izdajati naše glasilo in so z organizacijskim poslom preko glave obloženi. Nikakor se to-raj oblastni odbor ne more baviti s posli, ki so čisto lokalnega, notranjega značaja organizacij. Upoštevajte navedeno in ne obremenjujte svojega vodstva z lokalnimi malsn-kostmi, sicer ne bode imelo časa za veliko večje in važnejše zadeve. Oblastni odbor. Vsem mestnim odborom so se razposlali izkazi o četrtletnih izrednih prejemkih. Izkaz za prvo letošnje četrtletje imajo organizacije izpolniti takoj ter obenem potom položnice nakazati 30% porez Oblastnemu odboru! Izkaz morajo radi kontrole izpolniti tudi tiste' organizacije, ki niso imele v prvem četrtletju nikakih izrednih prejemkov. V tem slučaju se vse denarne postavke črtajo. — Blagajniki se ponovno opozarjajo, da vrše svoje dolžnosti točno, ker bo v nasprotnem slučaju Oblastni odbor prisiljen na stroške posameznih organizacij izvršiti potom posebnega odposlanstva revizijo! Blagajnik. Legitimacije za leto 1923 so izgubile veljavo, na kar se članstvo opozarja! Vse mestne organizacije ponovno opozarjamo na sklep glavnega odbora, ki se glasi, da mora vsaka organizacija biti naročena na naš centralni organ »P obed o«. Organizacije so dolžne glasilo takoj naročiti. Tiste organizacije, ki nimajo svojega lokala, naj list izobesijo v naprednih gostilnah in kavarnah. Brat Ivan Zadnik naj se zglasi pri oblastnem odboru. ZRNA. v »Mest-dr., bodo Z ozirom na dogodke nem domu«. Vodtnatu i. različne internacijonale postavile sebi novo geslo, ki bi se primerno glasilo sledeče: »Proletarci vseh dežel stepite se.« Pr¥©wrsfaia g Primorska Vsako sredo in petek polenovka. 2—3 krat na teden sveže morske ribe. lana Žabjek štev. 3. Hal pekret. Fuzija Vidovdana in Šamadijske Orjime je bila izvršena pretekle dni. Diktirala jo je v prvi vrsti potreba, kar najtesnejše grupacije vseh naših intelektualnih in ekonomskih sil. Pričakujemo, da se bo v bodoče ta naš novi organ, kot skupno glasilo junaške Šumadije in vojvodinskih nacijonalistov, kar najbolj širil. Obenem priporočamo našim finančno močnejšim organizacijam, da se nanj naroče! Ustanovili občni zbor Orjune v Mostah. V soboto, 26. t. m. se je vršil v Mostah uspel občni zbor naše organizacije, ki je zadnji člen v vrsti ljubljanskih organizacij. Z ustanovitvijo organizacije v Mostah smo zaključili organizatorno delo v Ljubljani in bližji njeni okolici. Zbora so se tudi udeležile akcijone iz Ljubljane. Viča in Šiške. O pokretu je referiral delegat obl. odbora br. Tonja. Izvoljeni odbor bo imel težko nalogo v trdnjavi klerikalizma in komunizma združiti vse jugosloven-sko čuteče pod praporom Orjune. Želimo mu največji uspeh pri delu »za Nacijo«. Zdravo! Graška Orjuna, ki je zelo agilna je otvorila 23. pr. m. svoje nove prostore. Otvoritvi je prisostvoval tudi predsednik Direktorija br. dr. Le-ontič, ki je v svojem kratkem govoru priporočal delo, red in disciplino, kot edine pogoje našega bodočega uspeha. Iz splitskega oblastnega. Ker je izstopil br. M. Kečkemetl radi prezaposlenosti iz Oblastnega in Oblastnega izvršilnega odbora, je bil prevzel njegove funkcije br. dr. Ivo Grgič. Perilo, kravate ter razno modno in galanterijsko blago najeolidneje pri JAKOB LAH, Maribor. Giavni trg štev. 2, SratnelRi oder. Iz Skednja pri Trstu. Dva naša huda in naravnost nesramno predrzna narodna nasprotnika, ki živita sedaj od jugoslovanskega kruha, imamo že več Časa na indeksu in v želodcu in zdi se nam dobro, ko bi prišel tudi za njiju dan splošne prebave. Evo ju! Eden je lesni trgovec Rudolf Sancin (vulgo Černot), bivajoč sedaj v Bosanskem Brodu, in drugi neki Demarchi (pred par leti nekoliko drugače se glaseč) z neznanim bivališčem. Za časa zadnjih državnozborskih volitev se je guncal Černot v Skednju od hiše do hiše in barantal, da oddajo svoje glasove fašistom v prilog, drugače da se gre njemu za kožo. Na vsesokolskem zletu v Ljubljani je pa nosil ta fig. p. sokolski znak. Demarchi, škedenjski diktator, slov. matere sin, sedaj tudi Bannelijev sorodnik, je bil soudelež-nik pri tatvini našega društvenega doma (v Skednju); ob vsaki priliki žali naš jezik; deloval je tudi za požig naše dvorane. Sedaj ima krasno službo v Jugoslaviji. Priporočamo ju toplo v blagoslovljenje. — Pripomniti moramo, da ima Černot pri sebi druga, ki pa je skozi in skozi poštenjak in naš in ne bi hoteli, da bi pri event. postopanju ali obdelavi Černota, čutil posledice tudi on. Iz Škofje Loke. Ker se kljub ponovnim opominom še vedno dogaja, da se nekateri gospodje našega mesta ne morejo odvaditi izzivalnemu nemškutarjenju, zato se prizadeti pozivljejo, da s tem svojim »rodo-ljubjem« takoj prenehajo. Ako sc to ne bo zgodilo, naj se pripravijo na pouk, ki jim bo dal razumeti, da naša zemlja in ljudstvo nista samo zato tukaj, da bi oni imeli od njih svoj dobiček. Torej še enkrat — končajte! Skrajna predrznost zastopnika dsmajske tvorniee za perilo L, Petana iz Celja. Prejeli smo od nekega narodnega trgovca tiskano ponudbo za perilo, katero je prejel od zgoraj imenovanega zastopnika L. Putana v sami nemščini. Ta neverjetna predrznost izvira samo iz naše popustljivosti napram tujerodnemu življu in našim nemčurjem. Živimo že peto leto v lastni narodni državi in mesto," da bi se v korespondiranju vedno bolj uporabljal naš državni jezik, se isti čim dalje manj upošteva. Če bo šlo tako naprej, bomo v svobodni domovini posiali kmalu hlapci tujcu. Skrajni čas je že, da naši trgovski krogi izvajajo iz tega strogo konsekvenco in da take ponudbe absolutno zavrnejo ter tudi svoje tovariše na to opozore. V poslednjem času je v naši državi ustanovljenih že več tvornic za perilo in upamo, da bodemo lahko kmalu krili lastno potrebo. Žalostno je pa, da moramo naše pridobitne kroge v enomer opozarjati na narodne pogreške in je gotovo, da ako bi se oni držali narodnih principov, ne bi se v tem slučaju dogajali in celo množili taki slučaji. Našo bratsko organizacijo v Celju prosimo, da si g. L. Putana še malo bolj od blizu ogleda ter nam o rezultatu poroča. »Orjuna« bo žaljlvce narodnega jezika obdržala v evidenci, kajti čas obračuna se bliža in takrat bo tudi za nje prišel dan zasluženega plačila. Ostanki avstrijanščinc. Na poslopju glavne pošte v Ljubljani se danes, 5 let pO osvobojenju, še vedno v starem sijaju bliščita dva avstrijska orla. Kdor jih še ni opazil, naj si ogleda prostore med okni drugega nadstropja v fronti omenjenega poslopja na Šelenburgovo ulico. Nad istimi okni se nahaja velik napis v zlatih črkah »C. kr. poštni in brzojavni urad«. Zlati črki »C. kr. sta sicer sneti, vendar pa še prav dobro čitljivi po utisku, ki sta ga zapustili. — Na dramskem gledališču je tudi še prav dobro čitljiv napis: »Kaiser Franz Josephs Jnbiiaurastheater«. Mislimo, da bi bil že skrajni čas, da merodajni faktorji odpravijo te nelepe ostanke. Ako pa mislijo naša oblastva, da bi bili s tem spojeni stroški prevelika obremenitev za budžet, smo jim pripravljeni priskočiti na pomoč s tem, da organiziramo javno kolekto v to svrho. n — ■ n ■—■—miinw~r—i wwnr n i n nia ■■■ n i Tudi obletnica. Pod tem naslovom smo v 17. številki navedli ime W i 11 m a n. Zgodila se je tu neljuba pomota. Dotični inženir, ki ga je vrgla Orjuna iz Strojnih tovaren. je bil H a n n s H e 11 e r ne pa W i 11 -man, kar s tem popravljamo. o v’ na Glincah prvovrstna vina, gorka in mrzla jedila, vrt in krogljišče. - - - - Cena zmerne. Za obilen obisk se priporoča J. TAzmlz. 99 9i je vsled težke obolelosti lastitilA takoj na prodaj, ozir. se odda v najem. Prostori so zelo primerni tudi za bančno ali kako drugo večje podjetje. H IVAN ZAKOTNIK mestni tesarski mojster Ljubljana, Dunajska c. 46. Tel. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne leseno stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna Ua, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Grndba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna Saga. Tovarna furnirja. O so Cm CJ SS 53 m M 23 m P3 > fin H H Prva slov. zidarska zadruga v Ljubljani. Kcg Istro vana zadruga z omejeno zaveto. Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta šl. 2. Tehnično vodstvo po oblastveno avtoriziranem gradbenem inženjerju. Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in itiienferstio stroko spadajoča dela. Delo solidno. Cene honkv.renčno. s/V Z23E3S5R Da!rsiška glavnica: Bin 50,000,000. Rezervni sekfacii: ca. Din 10,000.000. Centrala: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA, Podružnico: Brežicc, Kranj, Ptuj, Celje, Maribor, Sarajevo, Črnomelj, Petkovič, Split, Gorica, Mavi Sad, Trst. Brzojavni naslov: Banka Ljubljane. Telefon štev.: 261, 413, 502, 503 In 504. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Se pdperoča za vss v bančno stroko spadajoče posle, Ef SSK l=i „HU©i IM KOVINE" Lfubliana, Hiki»§?ševa cesta št. 15. En gros: Cink, sviiisc, Mm, climimi, kositer, Mer, tlnkova in pedota previsa iti Generalna zastopstva: Za balkanske države: The Central European Mir.es Ltd., Mežica. Za kraljevino SHS: Kemična tovarna v Mostah pri Ljubljani. Za tu- in inozemstvo: Cinkarna d. d., Celje. Kupujemo po najvišjih cenah: stari baker, stari svinec, remelted-cink, koviuaste ostanke itd. Brzojavi: RUDE. TELEFON 727. priporoča svojo bogato z:!ogo: Pisalnih strojev ADLER m UR ANI A ^S|L Šivalnih JMT strojev ^spiP| za rodbine in etri. Vodnih koles Styria,Burkopp, orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in Iranko. je poplačan trud in delo gospodinje, ako pri pranju uporablja dosledno sesss© barve, mastila, lake, kit, klel, emalže, iO' GAZELA pitže im zaiamžefto listi firnei iraaJ&oUše vrste nudi tovarna V LJUBLJANI prodaja FRAN ŠKAFAR jEfE LJUBLJANA, Rimska cesia 16 lagati saloga po nalnovalš^m slogu SzcSeSaKegja raznovrstnega pehlštva. Solidno delo. Konkurenčne cene. MODNA TRGOVINA A. Sinkovič NASL. K. S0SS LJUBLJANA Mestni trg 19. CENE ZMERNE! IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska pcdjeija in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. NASLOV: MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 15/11, Poravnajte naročnino! Modni salon je najmodernejšo urejena in izvršuje vsa tiskarnižka dela od nsjpriprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in „knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste. SEDEJ-STRNAD I OBLEKE I m in moderni površniki m po zelo niških cenah v oblačilni industriji A. Kum, Uubllana $a©sg3©$tea utica 7, Ljubljana, Prešernova ulica 3 priporoča francoske in dunajske modele Prvovrstno domačo delo. — Solidne cene. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov, Šolski zvezki za dsnovne šole In srednje šole, Risanke, dnevniki In beležnice. >- StšroSki pri uporabi bencina! Adaptira? svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G “generator jem S Vozi z ogljem gaejnove&i Izdelek ORIGINAL goodvear welt s ho E m -- Za dame lahke salan&erijske ievlle n®!fe©liši kv&litet^ v najmodernejših oblikah. *• Izdeluje “ tudi folgiienižne Sevi je za otroke. Prospekte In reference da|e: ■ JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24, t Telefon štev. 560, >• serovi pri vpersbl cglja ! Prsd&Ia na malo in veliko Podružnica: ZAGREB ISaSkoga ulica broj 3, Ds'Gg štev. 20, Aleksandrova cesta t, Prešernova ulica (Seljak), .Odgovorni urednik VI. J. Ga^iui21, (Tiska Učiteljska tiskarna x Ljubljani, Lastnik inž. Ferdo Kranjec,