PoStmna plaJatia v eotovini Uto LXII. itev. 109. V LIuMJonl v srelo 15. nulu 19Z9. Ceno Din 1.- IztiaJa vsak dan popoldne, Izvzemš! neđelje in praznike. — Inserati do 30 petit £ Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inseratl petit vrsta Din 4—> Popast po dogovoru. Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narod« veUa letno V Jugoslaviji 144.— Dio, za Inozemstvo 30a— Din. — Rokoptel te m mSafo. — Nil« telefonske StevUke to: 3122, 3123. 3124. 3125 In 3126. Brezuspešna sabotaža „eksodašav" Zanimiva seja ljubijanskega obeinskega sveta - Zgrađba pravoslavne cerkve - Regulacija Ljubijanice - Nova carinarnica - Nakup elektrarne v Mostah - G. Hribar in tovari« proti kopaliscu na Savi - Odgovori župana na razna vprasanja Na včerajšnji seji Ijubljanskega občin-skega sveta je bilo sprejetih več važnih sklepov. Delo so skuhali zopet zavlačevati znani »eksodasi« z inž. Serneeom in Iv. Hribarjem na čelu, ki pa tuđi tokrat nišo uspeli. Takoj po predsedstvenih poročilih župana dr. Puca, ki se je v toplih besedah spominjal zaslusc pokojnega vojvode Stepe Stepanoviča, je podžupan inž. Sernec v imenu onih par obč. svetnikov, ki so sku-Jali onemogočiti zadnjič sprejetje proračuna mestne občine, prečital izjavo, da se ude-ležujejo seje samo zato. ker vlada še ni zavzela stališča k sprejetemu proračunu in ker je na dnevnem redu zapisnik proračunske seje. Župan dr. Puc je odgovoril, da te izjave ne sprejema na znanje, ker ni bil v proračunski razpravi od omenjenih občin-skih svetnikov postavljen noben izpremi-njevalni predloc niti podano kako oddvo-jeno mnenje. Sabotažni poskusi »eksodašev« N'ato sta obširno govorila k zapisniku zadnje seje dr. Ravnihar in Iv. Hribar. Ne-katere pripombe dr. Ravniharja je župan vzel na znanje z izjavo, da en sam stenograf pač ne more beležiti vseh govorov do-besedno, občinskim svetnikom pa je dana možnost pred sejo korigirati v zapisniku svoje govore na prejšnji seji. Ko je obč. svetnik Iv. Hribar kritikova! izjavo župana dr. Puca, da ne more sprejeti na znanje izjave »eksodašev«. ki jo je podal podžupan Inž. Sernec, je župan odvrnil. da pač ne more vzeti na znanje sabotažnih aktov, ker je dolžnost občinskih svetnikov, da sodelu-jejo na sejah. Ob koncu razprave o zapisniku je obč. svetnik dr. Jerič zahteval, naj se prečita ves zapisnik zadnje proračunske ! pristojnim odseknm. Proti kopaliscu na Savi Zelo obširna razprava jp bila o nujnem predlogu obč. sv. Hribarja, naj se opuste vsa pripravljalo a dela za zgraditev kopali-šča na Savi, pač pa poveri gradbeni urad, da izdela do 1. septembra t. 1. nacrte za zgraditev dveh novih letnih kopališč v Gru-barjevem kanalu in v Ljubljanici. Njegov predio^ so podpisali tuđi obc. svetniki dr. Goear, dr. Ravnihar, dr. Jeric, Jeglič* idž. Sernec in Krvina. Svoj predlog je obč. sv. Hribar utemeljeval tuđi 6 socijalnega stali-sča, češ, da bi bil poset kopališča na Savi za ubožne sloje predrag. V svojem dolgem govoru, ki ga je večinoma čital, je zavracal tuđi ocitek prof. Jarca, izrečen na zadnji seji, da je zgradil kot nekdanji župan prav čudno kopališče v Kolodvorski ulici. Govornik je povdarjal, da je bilo to kopališče zgrajeno po zgledu najmodernejšega kopa-lišča v Lipskem, kar je seveda izzvalo salvo smeha. Nato je navajal kot dokaz umeetnosti zgraditve tega kopališČa ćelo vrsto številk, iz katerih naj bi bilo razvidno, koliko je to kopališče donašalo pred vojno dohodkov. Ćuli so ee klici: To ne spada sem. Obč. sv. Hribar: Ce vam ni všeč, pa poj-dite ven. Klici: O, tako neumni pa nismo. Svoja izvajanja je končal obč. sv. Hribar s pripombo, da se njegovemu kritiku prof. Jarcu zde navedene številke bržkne prema jhne, ker je pač navajen na bolj visoke pri nakupu mestnih avtobusov. (Protesti.) Župan dr. Puc: Govorite stvarno. Obc. sv. Tavcar: Vi samo sabotirate delo mestne uprave. Iv. Hribar: Zakaj se razburjate? Obč. sv. Tavčar: Zato, ker nimamo časa za prazne marnje. Obč. svetnik Hribar je nato trdil. Ja eo bile cene v kopaliscu v Kolodvorski •ilici pred vojno nižje kakor sedai, ker je tedaj veljala prsna kopelj 10 vin., dočim velja ee-daj 3 Din. Seveda je tuđi to izvalo ugovore in smeh. Ko je natn se nadalje navajal razne predvojne številkp, ga je župan zavrnil, naj govori k predmetu, ker je bi^tveno vezeno, ali navaja stpvilke za 20 M nizaj ali ne. Oba sv. Hribar: M>ni ?<* ni trpba pr.iv nič sramovati >Ljud?ke kopHji* v Kolodvorski ulici, kar naj vzame tovariš prof. Jare na znanje. Xato je hotf*l govoriti dr. JeriČ o mestni električni železnici in Ie z težavo eo mu do-povedali, da je v razpravi letno kopaliiče ne pa tramvaj, nakar je umolkniL Obč. svet. Likar je povdarJal. da si je ljubljansko prebivalstvo v zadnjih letih iz-bralo samo prostore, ki jih smatra kot naj-pripravnejše za kopanje. Dolžnost obč. sveta je, da ne odklanja morda kake stvari v korist prebivalstva, ker bi bila morda "Predraga, ampak, da kopališče zaradi na Savi in poskrbi tuđi za cenen dovoz. Naj-prej je treba postaviti kopališče. potem pa zagotoviti ugodne in cenene zveze. Odklanja predlos obč. svetnika Hribarja. Obč. svet. Turk izrazi začudenje. kako je moge! nlegov tovariš Hribar kot nekdanji socijalno misleći župan mesta Ljubljane postati tako nesocijalen. O koDališcu na Savi se že dve leti razipravlia, da se ima z.graditi. Od magistratnesja gremija so imeli on in obč. svetnika Likozar in Baho-vec pooblastilo poiskati primeren prostor in se dogovoriti s prizadetimi T>osestniki. V početku so liudje na Ježići sami prosili, naj bi se tamkat zaradilo letno kopališče ter so ponujali brezplačno svet. Kr> so zastopniki gremija prišli v drugič, so zahtevali že po 20 Din za m2. Vsleđ posre-dovania Dopustili "a 1 do 2 Din. Ko ie bilo dogovorjeno. da priđe komisi'a iz Ljubljane v tietjič in da se udeleže ogleda tud: zastopniki občine Ježića, pa ni došel niti župan, niti noben drug odbornik iežiške občine. Tako ni preostalo ničesar drugega, kakor da so zastopniki ljublianske občine sli v Medno, kier je veliko boli pripraven svet. Tamkaj je nekai sveta tuđi cerkvena Isst. Dekan v Št. Vidu je pozdravi! misel zgradit^e kopaHSča v Mednem. češ. da se I i uđem vsaj ne bodo povsod kopali in Je odgovoril, da je pripravljen posredovati pri škofiiskem ordinarijatu. To te tuđi res storil in sporočil že takoi naslednjega dne. da nima š'kofij^ki ordinarijat ničesar proti. Tako kakor je postopal Šentviški dekan nanr.im mestni občini. bi morali tuđi druži. Magistratni gremij :c sklepal o teh pripravah ponovno in zato mora glasovati proti predlojru obč. svet. Hribaria. Obi svet. Likozar je povdarial. da 5e (ibčiFiski svet že razpravlial o popravi ko-pališča na Liubljanici, ki se je izkazalo kot nerentabilno. To. kar bi veliala poprava kopališča na Ljuftljanici, se bo tx>rabilo za zgraditev kabin kopalBča v Mednem. Do- voz v Medno ni tako dra?, kakor sa je predstavlial obč. svetnik Hibar. ker stane vožnja v kopalnih vlakih sem in tja samo 3 Din. Avtobusi ki hotel »TitoK« Prof. Jare je izjavil, da se v splo^iem ne namerava baviti s stvarjo, ki je prišla na vreto, ker smatra predio? obč. svetnika Hribarja za. nesocialen. Tišti, ki nimajo doma luksuznih kopelji, smatrajo za kopanje pri-merno edinole Savo. Vsak predlog za zgraditev kopališča drugod, smatra a priori za socialno mislečega Človeka nesprejemljiv. Ker pa se je obeineki svetnik obregnil v mestne avtobuee, izjavlja, da je avtobusa čest. železnice nakupil upravni odbor Malo-železniške družbe in da so sodelovali pri tem tuđi drugi gospodje ne parno on. Obe. sv. Iv. Hribar: Saj nisem o tem govoril. Klici: Seveda stp. Prof. Jare: Kar se tiče obeh avtobueov, moram reci, da se prav dobro rentirata. Po enem letu bosta oba avtobusa vsekakor do-našala več mestni občini kakor pa hotel »Tivoli<» ki pa j<^ zgradil. g Ilribar kot nekdanji župan. 2uii>an dr. Puc k Jc počasni!, da j* magi^trat-ni gremij stupaj z aradben'im ura dom temeljito pno-ačal vst možnosti. Na nobeo^ rešitve, kakiDf Baipiavaii ko*p>a!i^e n* Savi. M;^i &e tuđi na tnožno&t takc rešitve v .M-edav-m. Stvar se pjo-uou^e in bo o njej v na-jfcraj'šem ča^u ir*a.sn5.:ra:n; gremij sklepal, nakar bo prišla na dnevni red občirrsikesa sveta. Reškvt tega. v^rašanaa ni mo-aoče odlaaat: šre za civd !eto. Zato i*rosi ra odio ci te v, kaikor k večin>a so-vo rniko v izrazila svo-je mirenje. Obain5fci svetnik Hribar k ujovarja! obč:n-sikemu s\-et. Tt*rku, da je njesrovo stallšie n«-socidliT1, 5e^, da bi bik kopališče 113 Ljubljanici in ob Grubarjevem kanalu ho'.'.c mrežno iz z^-stvodar-skeea, hi^iietRiksa in s«>c;b£. svet. Hri.barja odTcIoo-j^na. Za nutf'nos* &o glasovah Ie občinstki svetitiJc: Hr:bar, Jej'ič. dr- J-erič ifl ini. Sernec in Musar. Vprasanja in odgovori SlediU so razna v^rašanjja, med tem. cbC. iivet. Hrabar ja zarad; zapisnika p»ro računske sei«, ki }e bil neodobren p-redložen firtančnemu m:-ui^itru. Zui>an dr. Puc ie ugotovi!, da zakon ne do-k>ča oblike, kako je predložili proračun finanč-nemu mimstru, ter da ni potreben ov«rovljeii za-pisnik. Pred'lož«n je bi! navadeo zapisrpik, pod-pisan od župana in d-veh določenih overovatc-l}ev. EXa se pa nad pomislekom obć. svet. Mn-barja fuoancni mirtister ne sjpo-dtakne, bo posran še ov ero vi jeo in odobren zapisnik. Qbč. svet. M-u*ar je eraial nedos:atke v klav-n«ci in je namesrto vpcašanna stavljal raz-ne l>rtđ-lo^c, kaiko bi se ti ne<3osiatki odstraa-ili. Po več-fcra.tnem opomion, naj vendar stavi v->r-ašan.jc, tnu ie odgovori I žuti>ant da j« interp«!ant vendar Član kla-vniškeza odseka ter da bi moral vse te p^edloize predložiti temu odseku oziroma direkto-ri'ju mestne kla\twce. Kot č!an direktorija bi moral tudd vedeiti, da se te o teh nedostatnih že tnnoso rarpravfiaJo v direktoriju in so » označili poitrebni predloži, ki se £va mso izvrš:Ii, ker ni potrebne za denarja. Obč. s\x:. Mribar je nato jovoril o voli:vah v razne odseke m metvil, da se je r>oan je odgovorni, da volitve v nrwavn; odbor Mestne hraralnke ni postavil na dnevn.; red. ker se naso vse rszmere pojasn:e»e. V to'ažbo pa lahko pov-e, da bo ta volite v na dnevne ti redu pnibodnje sere. Na vr>rasame ali se zaveda, da so vsi stle-p-i dosedanjesa «pra\Tie23 odbora Mestfle hnanilnice vo zatvrisegi nove občirrsfce u-^ra^ie ne!es^ln!, :e Župan odaovoril. da se t*sa ne zaveda. Obč. sreit. dr. Ravmhar i« %-pcaŠai. zaka« ni župan postavi! s/kle pa n>a trajem rimskih t*ojodb v mestntJi objekti* na dnevni red seačrto rrmen.'e, da spada siiier*a*Tc naj-ernmn-skih r>r>j?ndb v občnski svet. To spada v upravo, saj vendar ne bn raapiravlja! o1.TČinsk: sv^et, ako še treba oddati kako siojnico. Kljub temu pa bo postaA-i! na dnevni red t>rihodnj< sele sMep.Tn*« naienKKfl^flvih pozodh. kaikor tadi »vi-šanoe :n znržanje najcni-zji, da bo lahko občinski &;e* poicazal svoje s?o>codar5kc in s^cblre zmoInioMi. Javna seja je bila s tem neloM po 10. zakiiu-čeoa, o«kar ft riedila ta]o» «*i. Dobava premoga za državne železnice Domaći premogovniki lahko krijejo vse potrebe državnih že-leznic — Upoštevajo naj se tuđi manfši premogovniki — Beograd, 15. maja. V minLstrstvu saobraćaja je končana dvodnevna kon-ferenca, ki je razpravljala o dobavah premoga za državne železnice ter o vprašanju uporabe domaćega oziroma inozeniskega premota s strani državnih železnic. Konferenci so prisostvo-vali ministri dr. Korošec, dr. Mazura-nič. dr. Svrljuga in inž. R^divojević, zatem generalni direktor državnih železnic Djuričić, pomoćnik prometnega ministra Franić ter inspektor gradbe-nega odelenja Popović. Udruženje last-nikov rudokopov so zastopali predsed-nik Bencić, podpredsednik Aca Jova-nović in odbornik Dragima Matejić, udruženje rudarskih podjetij generalni direktor Minh in Qrunwald. Konferen- ca se je bavila z vprašanjem doba^ domaćega premoga za državne železnice. V razpravi so bili proučeni \m vidtki in ie bilo vprašanjc analizirano tuđi v podrobnostih. Konferenca je končno ugotovila. da producirajo domaći premogovniki tako po kvaliteti kakor po kvantiteti tak premog, da lahko zadoš-Ča vsern potrebam naših železnic in da ni prav no-benega povoda, segati po inozemskem premogu tuđi v pogledu cen. Predstavniki premogovnikov so izrazili končno željo, naj država pri na-havah premoga upošte\a tuđi manjic premogmnike in nai se nabave ne \r- ■ že iizključno iz velikih in kapacitetnih I premogovnikov. Jutri starta „Zeppelin" k prekooceanskemn poletu Ob 6. zjutraj bo krenil na pol - Po 36 urah bo pristat v Ameriki Francoskiprekooceanski polet — Fridrichshafen, 15. maja. Ker je vcera j prispelo dovtHJenle franeoske vlade, da srne zrakoplov »Grof Zeppe-Un« leteti (Te4o franeoskesa ozemlja. Je nameraval dr. Ec^ener že danes startati k prekooceanskemu poletu. Start pa se ie zakasnit, ker osobje ni bilo pravočasno obve^čeno. Zato je bil start končnoveJjavno dok>čen za jutri zjutraj ob 6. Dr. Eckener računa, da bo naj- dalje v 36 urah do^gd amerriko o^alo. — Pariz, 15. maja. Francoska letaj-ca AssoJand in Le Feore nameravata v 10 dneh preleteti Atlantski ocean. I •-tajca nameravata startati na letaltiću v Newyorku ter upata v 20 urah doseći letalHče Le Bourget. Leleta No*ta Po isti proći, ki lo je svoieCamu prt-voril poHunnlk LJndbergh. Propagandna centrala madžarskih komunistov Madžarski komunisti so imeli svojo centralo na Dunavu, od koder so rodili vse svoje akcije — DunaJ. 15. maja. Policiji se je posrećilo na:t: po dolgem prizadevaniu propagandni urad madžarskih korrmnistov. Are-tiranih je biio dosedaj pet oseb. Propagandni urad je bil oblastveno zaprt. Arctiranci so bili tako] zaslišani, vendar so v svojih izjavah zelo skromni. O svojih Ijudeh no-čejo daiati pojasnil in je bilo dosedaj mo-goče ugotoviti le toliko, da je ime enega Maver. ki pa je najbrže tuđi izmišljeno. Aretiranci pri aretaciii nišo imeli nikakih osebnih listin, tako da sklcpajo, da so imeli Zagonetna smrt Jakoba Slelcarja \' noči od nedelje na ponedeljek je na* šel službujoči stražnik v Gospo&ki ulici le» žečega nekega moškega. Bil je to Jakob Stelcar — osebni podatki manjkajo, ker ni nobenega poročila na policiji — katerega je stražnik poferal in odpravil na policiji — Stelcar je baje hodil sam. Kasneje je p-i stražnica pozvala rešilno postajo na pomov. Z rešilnim avtom so Stelcarja prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da je težko po» škodovan. Imel je kilo ter baje precej glo« boko rano na glavi. Davi je Stelcar težkim poškodbam podlcgel. Kaj in odkod je Stelcar in kaj je vzrok njegove zagonetne smrti, nismo mogli zve» deti, ker na policiji ni nobenega tozadevne* ga akta. Preifvojni dolgovi pred haaskim sodišcem — Haac 15. maja. Danes se v Haaju sesianc mešano sodišće. ki bo reševalo spor o predvojnih doigovih Jugoslavije ia Franciie. Zastopnik jugoslo\ enske države je profesor beosrajske univerze ^asoie-vič, njen advokat biv5i belsiiski minister Devaise, a nacijtinalni sodnik dr. Mile ta Novaković, profesor beosrajske univerze. Beeorajski umor pojašnjen? Be*grad. 15. maja. V preiiskavi iajjouf»t-nega umora, čije žrtev j*> postal neznani mladenič brez nog in glave, je na*topi! danes nov moment. Policija jp ugotovila, da jv)greJajo v Rooorradu ie Helj ca?a meharji-čarja F>ragutina Mišića, roiom iz fJH»r«»nov-ta. Njegova tetka je po ogledu trupla in srajce izjavila, da bo umorjeni najbrie po-greSani Mišić. Knez Pavle odootoval v Fran-cijo Bled. 15. maja. Kner Pavl» *f je davi o»1-peljal i avtomobilom v Trst, odkoder potuje v Montreux. taka navodila Iz Moskve in to temholj, ker tud: komunisti, ki so bili pri zadnftfi netni-rih v Ncmčiii aretirtni, ni*o i?neli I eri tima* cij s seboj. V prepadandnefii uradu je bila irvedena hišna preiskava, pri kateri %o našli mnoso materijala o komunistiCnem zibanju na Madžarskem ter zaloco potnih Iistov, katerih so se azenti po^luiev-li ra potovanje \z Madžarske na Dunaj, odkoder ?o potovali dalje v Moskvo. Poizvedo-van i a se nadaljujejo in ni izkliučeno, da bodo sledile še nove aretaciie. Bernard Shaw v Dalmaciji DubrtTftik. 15. maja. L)anet ]** f»ri*pei v Dubrovnik svetovnotnani anglelki dram»tik Bernard Shaw. Za anglelkf^a gocta «o rezervirani v hotelu >Ittt->eriak po»ebni prostori. Novi elani monopolne uprave — Beograd. ]5. maja. > kra.,ev\m ukazom v) ;rr>eiX)\"ani za članc nK>n-o-po Ine uprave bivši mini-ster ver dr. Alauipxivić. mimsterija-rni svetn'ik v penziji Peter Babić in upcAoje-n; oiirož-n; nače/hvk Iliia Stepa no vič. Berlinska potomifa — B#rUn, ]5. maj... Piof. C;nstein !e pos'al nadžupanu pismo, \ katerem ^e od-poveduie častneTtu darilu mesta Ber1 na. to je hiše in posestva, ki mu t:a je obvina poklonila, ki 't Jasedeno po druffih. Prnf firrstein ie ohenem profil nai hi žunsn opusti! v bodoče v^a iwizadevania. da W rmi preskrbel -»Čivali&če. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Armterdam 22.«S, Berlin H.4»? M.3IS (M.50), Bru^elj 7.9014. Budimpešta 9.9?05. Curih lf»4.4 — 1097.4 (HW.0>. Dunaj 7.9812 — 8.0112 (7.Wf.2). I ordon 276.07. \ewvork 5^.69 — 56.!W (5A.79), Pariz 222.3*. Pra*a 167.f3 - 1**.73 (!M..W). Trst 207.97. Efekti: Celjska 15* den.t Ljuhljanska kreditna 123 zaklj., Praštediona »50 der.. Kreditni 170 den.. Vevče 123 den., Ru»n dr. Vodoplvec, prost dr. Kalan, di-rekror Narodnejra muze:a dr. Mal in urednik Onretniškega zbornika dr. Stele. Slavnost se je pričela ob 10. dopoldne v soli z deklamacijo otrok in predajo čast-nega darila. Nato se je vršila med pozva-filanjem rvonov ma$a, ki so se ie udeležili Soloobvezni otroci iz vse fare. Po maši se }t vrSilo na Hibilantovem stanovanju skisp-no kosilo. Ob tci prillki i? slavil direktor etno-gratskega muzeia dr. Z u p a n i č du-hovnega svetnika Sablja kot navdušenega zWrate!ja narodnega blaga. Od 1. 1880 dalje, tore-j že skoro 50 let. Je naš jubilant zbiral narodno blago, duševno in materijalno, kakor čebelica med, skrbno ga je ure-Jeval, varoval in objavljal po raznih časo-pisih ali pa ga Je poklanja! mirzeiem, da se ohrani potomstvu. Ehihovnik fio pokliču, je imel naš jubilant na)lepšo priliko sspozna-vati dušo, delo in socijalne razmere naroda. Te ugodne prilike ni zanvudil, ker ni delal Ie to, kar ie veleval njegov stan, am-pak jfc storil, kolikor Je mogel. Ko bi bili ostali slovenski duhovnik i pa tuđi učitelji v$aj deloma šli za Ivanom Sašliem. bi imeli duševno in materijalno kulturo slovenskega ljudstva bolj proučeno, kot katerikoli drus narnd v Evropi. Prior U ć a k Je slavil Hrbilanta kot duhovnika, katerega dušno pastirstvo je bilo vseskoz vzOrno. Kakor ni opustil kniižev-nega delovania. tuđi ni o-pustil duhovn:š-Vega. §e sedai kot upokojenec opravlja duhovniški poklič in obiskuie v primeru ■potrebe bolne, čakaioče na zadtilo popot-nlco. Pesnik Fran Neubauer ie recitiral prilolnostno pesem. ki jo je spesnil za proslavo. Vsebovala je verze. nanašajoče se na vsikega prisotnega gosta iKisebej. Poezija je bila pristno naša, dobrovoliska. Šašelj pripOTedofe o sebi O priliki TOIetnice pisateljevega rojstva Je trdal etnografski muzej v Lhifeljani se-pa-raten odtis \t svojega glasila »Etnolog«. Z dovoljeniem ureKl'nilva ministra n. r. dr. Zupaniča posnenramo iz Sašljeve avtobio-grafije: — Roien se*n bil 13. maja 1859 v Mo-krono«ii na Frengi. Moi oče je bil do rodu Korošec xi. znane pu^karske rodbine SaŠ-Ijev iz Borovetj. Naseli! se ie bil 1. 1858 v Mokronogu, kjer je otvoril pekarno, za No. vim rnestom menda edino na Bolenjskem, kasneie pa je imel tuđi gostilno. Mati, ro-icna Slatnar, ie bila Mokronožanka, katere "j* je bil klo*>i*čar. ki se ie Wl preselil v "■•*'• nog iz Kamnika. :■:•. a moja sluJSba kot kairfan v St. Petru "ovcm mestu, kjer se*n bil od 1. 1883 do * ko sem bil priSel za kaplana v Adle- : bolnemu žirptiik« Lavoslavu Goreni- Podgoričanu. znanemu pisatelju in aj.ilou. Po Gorenjčevi sanrU sem bil .nvan za župnijrfcega upravitelja, kar wn ostal do 1. 1889 ko seTi bil instaliran za župnika. V Adlešičih sem ostal do 1. 1932 ko sem stopll v pokoi. toreJ nad 36 let. Od leta \92f2 pomirim v duSnem pa- stirstvu in v soli v St. Lovrencu. kjer sem se naselili kot uipokojenec. Nai navedem iz svoje mladosti dogo-dek, ki je bil odločilen za moje kasnejše delovanje. Ko sem bil I. 1872 ob vseh svetih kot drugošolec za par dni doma na počit-nicah, mi je izročil oče nekaj starih nov-cev, in je rekel, naj jih zac^ne-m zbirati. To mi je dalo povod, da sem se začel že v rani mladosti baviti z numizmatike). Na« biranje starih novcev me ie dovedlo do tega, da sem izkopal kot abituriient 1. 1879 v Pričinski hosti nad Mokronoc lonec rimskih novcev od 17 vladarjev in vladaric do cesarja Dioklecijana. Denar ie bil zakopan, kakor sern dokaza! v »Slovenskem Narodu< 1. 1880 št. 9 in 10, I. 1285 po Krist. Vseh novcev, ki so bili vsi bakreni, ražen enega srebrnega cesarice Salomine, je bilo okoli 4000. Mnogo sem se bavil tuđi z nabiranjem narodnega blaga, posebno v Beli Krajini, katerega sad sta v prvi vrsti knjižici »Bi-sernice« zvez. 1. in 2. Nabiral sem sioer tuđi že v St. Petru posebno pravljice o Starem gradu, katere sem priobčil potem v zgo-dovini šentpetrske fare, in slovarsko gradivo, katero sem poslal uredništvu Ple-terniškovega slovarja, a največ prilike za folkloristiko sem naSel sele v AdleŠičih. Ražen narodnega blaga pa sem nabiral hidi še razne predmete, belokraniske narodne nose, stare in tedanje. Posebno od 1. 1906 dalje, tako da sem poslal muzeju v Ljubijano več zabojev. Zadnja leta svojega bivanja v Beli Kraiini sem se bavil tuđi t ornitologijo in opazovanjem živalskega življenja. Kot žuipni upraviteli v Adlešičih sem zaćel pisati župno kro-niko, ki je bila prva v vsej semiški dekaniji in sem io pisal posebno še za Časa svetovne vojne, prav na-tančno in obširno. V njej sem zapisal rudi vremenske opanke, katere sem potem po* rabil za svoje različne spise in sestavke v »Dolenrskih Novicah«. | Pr. fran'o Člbet | Davi ob 5-15 je v ljubljanski bolnici ne-nadoma preminul euplent na driavnem roo-škem učiteljižeu v Ljubljani dr. Fran Č i-bej. V soboto je pisal direktorju učiteljiSča g. Doklerju. da ima vroC'ino in mu je zdrav-nik svetoval popoln mir, da se mu rana v nosu, ki jo je povzroČil tur, ne inficira. Dr. Čiboj ni slutil, ko je pisal svoje zadnje pismo, omagati. Nastopilo je zaetrupljenjfe krvi. Dr. Fran Cibej je bil rojen 1. 1901 me-seca junija v Gorici. Kmalu so se uj*govi slarši preselili v Ljubljano, kjer je obieko-val srednjo Solo. L. 1919 je maturiral ua realni gimnaziji in se vpiaal na ljubljansko univerzo. Diplomski ispit je položi 1 1. 1925. Kmalu je še promovira! sa doktorja filozofije, pedagogike in fizike. Med tem je od-šel tuđi na univeno ▼ Monakovo, kjer j& pa ostal tamo ©n semeater. Za supleata na niodko učiteljiWe v Ljubljani je priiel leta 1927. Kljub mladosti pokojnega dr. Cibeja ]• bilo njegovo znanstTeno in protvetno delo ogromno. Bil je utenec odliftnega nalega pedagoga prof. dr. K. Otvalda. Kmalu te je osamofivojil in napisal nad SO znanstvenih razprav o ecijologiji umetnoeti in religije, nu«, >Dotn in svetu«, >KriSu na gorit in »Casu< predvsem pa v pedagoiki reviji »Po-potnikui in iPedagoikem zbortiĐcu<. Uje- govo poli* j* bila psihologija in p«4agogi-ka. Objftvil je več temeljitih man»tv#nih razprav o torijologiji, umetnoeti in religije. Zanimala to ga vsa moderna kulturna vpra-ianja. V rokopisu je pa itnel ie pripravljeno obeefeo znanstveno delo o psihologiji pedagogike, katerega je nameraval leto« izdati in Mt njim rehabilitirati na nali uni-verzi. Pokojni dr Cibej je bil tuđi kot flovek isredno Ijubezniv in uslmVn. Vsi, ki so ga poznali, to ga imeli radi. Poleg sroje izred-ne nadarjenosti je bil nenavadno vttrajen in ve«ten. Bil j& eden prvih modernih pedagogov, kl jih je dala naia univena, toda zastopal je vedno unernejlo strujo. 2* do-«edanje njegovo znanstveno pedagoško d*ir> in praktični uftpehi prida jo, da imo i^e'ibili i njim nenadomestljivega vi^ojit^lja i u iui-tflja. Bodi mu lahka zemlja! Poslovilni večer ini Hansena S težldm srcem zapušca sur^>atični trener naših smucaiiev L}abl|aoo. — Z našimi snračarji je zadovoljen — Prisrčno slovo Ljubljana, 15. maja. Simpatični trener jugoslovenskih smu-čarjev inž. Thorleiff H a n s e n zapušča da-nes, po skoro polletnem bivanju pri nas, Ljubljano in se vrača v svojo domovino na Norveško. JZSS je priredil priijubljenemu trenerju snoči v beli dvorani hotela Union poslovilni večer, katerega so se udeležili poleg saveznih zastopnikov delegati Ilirije in Ljubljane, obeh naših smučarskih klubov ter Stevilni smučarji in prijatelji lepega zim-skesa sporta. V imenu JZSS se je najprej toplo poslovil od Hansena namesto odsot-nega predsednika dr. Ivo Pirea savezni podpredsednik univ. prof. dr. Jesenko, že-leč, da ga prihodnje leto zopet vidimo v naši sredi. Inž. liansen se je iskreno zahva-Hl za pozdrav ter naglaial, da odhaja s telkim, prav težkim srcem iz Ljubljane in Kostoljubne Slovenije. 2e lani mu je bilo slovo težko in vleklo ga je nazaj v naše divne forske kraje. 2elja se mu je uresni-Cila. Zdaj pri ponovnem slovesu zopet želi, da se v zimski sezoni povrne k nam. Iskreno se je zahvalil za izkazano mu naklonjenost s strani JZSS in za razumevanje s strani smučarjev. Zaključi! je svoj lovor z napitnico vrlim našim smučarjem in Jugoslaviji. Po njegovem govoru je pevski kvartet »Ljubljana« pod vodstvom pevovodje gosp. Premelča zapel 3 domače pesmi, nakar se je razvila animirana zabava. Kasneje se je oclasil k besedi tuđi savezni zastopnik dr. Pavlin, ki je v imenu JZSS poklonil inž. Hansenu okusno izdelan servis za tursko kavo ter lepo dozo — oboje ročno domače delo — v znak priznanja za njegove zasluge in za njegov trud ter požrtvovalnost Povdarjal Je v svojem govoru, da je inž. Hansen zanesel med naše smučarje kapital, katerega obresti so 2e bogato obrodile. Inž. Hansen se je za okusno darilo lepo zahvalil. Kvartet »Ljubljana« je zapel še par lepih pesmi in je žel za svoj trud spontano odobravanje. Približila se je ura slo-vesa. NavzoČi so simpatičnemu trenerju še enkrat segli v roko z željo, da ga pnhoU-nje leto zopet vidimo v naši sredi in so mu želeli srečno pot. Inž. Thorleift Hansen, ki je rodom Nor-vežan, je bil letoinjo zimo že drugu leto trener JZSS. Nedvomno je njegova zasluga, da se je smučarstvo v Sloveniji tako razvilo in razmahnilo, da je postalo pravi nacijonalni sport Slovenije. Vrste smučar-jev se vsako leto množe, pa tuđi kvalitetno so smučarji, zlasti tekmovaki na visini. Dokaz temu so krasni uspehi v letošnji zimski sezoni v tujini. Sijajen plasma Janie v Ru-muniji in v Franciji, uspehi na Ceškem in v Nemčiji so najboljši dokaz, da smo dosegli Slovenci tuđi na tem polju razvese-Ijive uspehe. V propagandnem O2iru nam je inž. Hansen storil največje usluge, obe-nem je pa zainteresiral svojo domovino za naše kraje. Norveški listi so prinašali ćele strani dolga poročila o Jugoslaviji, zlasti o Sloveniji .Zato mu moramo biti hvaležni. Naš urednik je imel priliko razgovarjati se pred odhodom z inž. Hansenom. — G. inženjer, kako ste zadovoljni z našim smučarskim sportom in z našimi smučarji? — Zelo. Reci moram, da je napredek v zadnih dveh sezonah naravnost ogromen. Smučarstvo je pri vas še mlado ,nerazvlto in neizpopolnjeno, toda materijal, s katerim razpolagate, je naravnost izboren. Prepričan sem, da bodo Jugosloveni že v prihod-niih letih med najboljšimi smučarji v Evropi. Naravnost frapirali so me letos skoki. V teku je dober smučar kmalu doma, težje je to s skoki. Pa tuđi pri skokih so vaši *mučarji pokazali nenavadno nadarjenost. Od Jucoslovenov pričakujem še mnogo. — Kako vam je ugajalo pri nas? — Ce vam rečem, da s težkim srcem zapuščam Slovenijo, prelepe vaše planine, simpatične vaše ljudi, ste tahko uverjeni, da to ni fraza. Iz Slovenije odnašam naj-iepše spomine in samo, če mi bo mogoče. se prihodnjo zimo zopet vrnem k vam. Rad bi ostal vedno tukaj, tako sem vzljubil Slovence. Pomagajmo nesrečnnn pogo-relcem! Solze so mi stopile v o£i, ko sem čital porodilo o nesrečnih pogorelcih v Kočevski Reki. Vsakemu, kdor ima količkaj srčne omike, #e morajo smiliti žrtve katastrofalne-ga požara. Toda »očutje Se ne zadostuje. Treba je tem reveiem pomagati, da prebole straien udarec, ki jih je zadel tako nepri-čakovano. Po mojem mnenju bi se morali ravnati po načelu idanes tebi, jutri meni«. Sveta dolinost nas vseh je priskočiti ne-grečnim pogorelcem na pomoč. Tu lahko pokažemo, kako pojmujenio ljubezen do bližnjega. Vsak otrok en dinarček, vsak de-lavec in uradnik enega kovača, vgak trgo-vec en stotak, veak prenioinejši človek nekaj stotakov, tako bi v kratkem zbrali toliko, da bi si mogli po^orelci polagoma te-zidati hiše in bi v doglednem c«»u xopet imeli to, kar so izgubili. Socijalni čut nam veleva pomagati nesrečnežem v strašni be-di in dokazati 6vetu, da smo kulturni ljudje in da poznamo ljubezen do bližnjega tuđi v dejanjih. Pomoino akcijo bi bilo treba raz-širiti tuđi izven Slovenije, da dokažemo iu-nanjemu svetu, da amo Jugotloveni res bratje. Vem, da bodo breisrčni sebičneži majali z glavo, Čei, eaj siromaki itak neprestano trkajo na naža vrata in prosi jo pod pore, toda na take ljudi se ne imemo oiirati. Na lastni koži sem čutil, kaj pomeni oetati brez najpotrebnej&ih aredatev ta življenje. Med nam i so žal bre»rSneži, ki zmerjajo primorske emigrante s »pritepencic. K ere-II je pa vei poitenih in dobrih ljudi, ki po-ma^aj« bližnjemu v nesreći, kakor so pomagali meni, ko sem priiel I. 1915 % oemimi otroCiCl v starosti 8 dni do 15 let v Dravlje. Z menoj »o prišli tuđi moji roditelji in dve aeitri. Pri 2ibertu sem dobil sobo za 14 oseb. 2e prvi dan so nam kmetje prinesli drv, kruha, kaše, mleka itd., za kar Jim borno v»e Življenje hralekii. To je lep primer praktične ljubecnl 6b blilnje«a, po katerem bi se morali ravnati tuđi zdaj, ko je treba priskočiti na pomoć" pogorelcem v KoČevski Reki. Ne čakajmo, da reži te nesrečneže strahovite bede država, ne zanašajmo ee na višjo silo, marveS storimo sami svojo sveto dolžnost Ravnajmo se po zgledu g. velikega župana, ki je vedno pripravljen pomagati nesrečnežem. NihČe ne ve, kaj ga v življenju še caka, nesreča nikoli ne počiva, tave-dajmo se, da lahko zadene nas enaka katastrofa, kakor je zadela pogorelce v Kočev-ski Reki. In kako naj v primeru nesreće apeliramo na plemenita sna, če ee sami ne fciuenimo za bližnjega v np«reči? Goriiki bfguner •!. N. Društvo ,.Oobrodelnost" proti dobrodelnosti Cenjeuo urevtništvol V \ ašem cenjeueni listu se ogiašajo mnogi čitatelji. S tem nudite možnost, da prihajajo na dan rauio-vrstni nedostatki našega družabnega iivlje-nja. Dovolite. da objavimo tuDobrodelnostt? DruStvo je od jeseni izpraznilo več stanovanj v tvmtv njeni stanovanjski hi§i in jih imelo vso zt-mo ispražnjena in nezasedena. Letos »pomladi pa *o začeli brex dov«>-ljenja pristojne gradbene oblaati aJugo«lovta#k« knjigarne« v Ljubljani. >I>obro4elnost< j« odpovedala strankam, da je mogla svojo hi-Io oddati ▼ najem »Jugoslovan«ki knjigar-nic vsaj delno izprazojeno. Me naknadno je »Dobrodelnostt zaprosila za »tavbno do« voljenje, a nacrte je predložila »Jugo*lo\an-•ka knjigama« kot rvojo la«t- Na ta način so biU strankara v tej sttnovanj«ki hi^i *ta-novanja odpovedana. Mi se ne maramo meiati v posle »Dot>ro-delnostic in ne verao, iz kakinih razlogov je oMala v najem svojo hiso. Vendar #• nam zdi sila nedobrodelno, da je tako društvo imelo vso zimo ne kaj praznih stano-vanj in to v zimi, ko }• n» stotine mater in aironia^nih lji>di trpalo od Latastrcrfaln^gs mraza in grelo đojenčke in otroČiče na b«-težnih in zgaranih prsih, često po na pol podrtih barakah in preperelib hlrvih, po podxemskih prostorih in vlatnih kl#t<*h. Koledar. Dane*: Sreda. 15. ma a 19^9: katolrfinl; Šonja: pravoslavni: 2. maja. Atants. Danas«)« pr1r»dHvt, Drama: Ura l'ubezml in smeti. Kino Matica: I>voboi dv«* tvi>miov vi-soka v zraku. Kino Ideal: Tajnost kresne noći. Predavanje na unrverzl: Ostanfrj prs-č:oveka na OlSevi. Predava prof. Brodar ob 18. Deium« Is4arne. Daa«s: P:ccoli, China:ska cesta, bakar* čič, Sv. Jakoba trf. Jubilej enega najstarejših naročnikov ,.SIov. Naroda" V častitiji\o vrstu rcdkuh jubilantov ffV letnikov Je danes stopiJ ueleden oieičsn na-šesa lepeza planinskeza centra Radovljic« li. Anton Novak, strojevodja v p. in po-sestnik. Njegova zibelka je tekla tam v solnčui, se daj tužni Vipavski dolini v van Koboli na Planini. Učit se Je šel ključavni-čarske obrti v Ljubljano. 2e tetlaj je raiel telovaditi pri »Sokolu« v stari čitilnici. Kot izredno krepak mladeniC je priše! k mornarici in v vojaškl službi je prepotoval mnogo sveta. Bil je izbran v častni oddelek, ki se je udeležii »Tegethofovega« pogreba na Dunaju. Kot strojevodja biv.ie dr*. železni-ce, kateri je služil vzorno nad 37 let, se je udeleževal tuđi narodnega dela v taboru slovenske napredne stranke in je bil član zadnjega občinske odbora Spodnje £>i*ke. Sedaj uživa svoj zasluženi pokoj ft nad 25 let v Radovljici ob strani svoje skrbne *o-proge ge. Ivanke (roj. Mulej), hivla načelnice »Sokola«. Od ^tevilnih otrok mu 2i\ita zdaj Ie Se sin Albin in hčerka Frida, oba trgovca v Mariboru. Ćutimo pnjetno dolžnost, da mu tuđi mi izrekamo z mnogimi njefovimi Častile* kot najstarejšemu in zvestemu mro^niku nt*e-ga Usta iskrene čestitke in mu kličemo Ie na mnoga srečna leta! Gradivo za statistika trgovine, obrti in industrije v Sloveniji Izdala Zbornica za TOI v MuMJmI. — Ur*dil dr. Fran H indlscher. — Cee a 28 Din. Pod tem naslovom je pravkar izdila Zbornica za TOI za Slovenijo v Ljubljani obsežno publ kacijo, katera prinala lanimi-ve statistične podatke o ttinij trgovine, obrta in industrije v Slovenin v 1-etrh 1W, 1912, 1925. 1936 in 1927. Poklicanj itrokov-njak za vpriJanja statistike vseu^iltlki profesor g. dr, AMn Ofris ie o tel publikaciji rrrekel svoje priznanje In tvojo pohvalo. Publikicija, ki je prva tvoje vriti, obsesra sledeče tibele: 1. Statistika trgovine "a bivšem Kranjske™ za I. 1902 $ s skupnimi Ittvilkimi za 1. 1912. ?. Statistika o*>rta (t vStetn in2. A. Statistika obrta (r v*teto inđuttrijd) ra TK)litiĆne okraje bivie $ta!trtkt. W tf» po prevratu v celot; ali deloma pripadli Sloveniji, za !. 1902. 5. Statistika trgovine v Sloveniji za lt-ta 1^25. 1936 in 19?7. 6. Statistika obrta v Slovfniii ra leta 1925. 19216 in 1927. 7. Statistika industrije * Sloveniji k©-nec 1. 1927. V zadnji dobi je sbomica zi TCH ra Sloveniio v kratkih presledkih ^iadtla i« tretjo !epo knjigo. Kniici »Pojedi »a fo-soodarsko leto 1^2^€ * lani sledila publi-kaciia »Prispevfci h go*Đođ«rsk< stitiitiVl Slovenije« in tedal se \tvr\ obiavam zbor-r.ičfiim pridrfuie tretje delo »Oradivo ti s*atistiko trgovina obrti in industrije ▼ Slon*eniji«. Mi s i ran je s Crerae Simon i« u obraz božanjc. Ker ni ne suha ne maitna nego por>olnoma voljna, naglo prodre \ kožne znoinice. CREME SIMON Ožhija vrhnji del koie, ie napravi voljno in povzdignc naravni lesk vai« po I ti. Način uporabe: Razgmit« Jo po a« mokri ko>i potem, ko »te napravili toaltto. Masirajte nalahno, da prodre v inojnice, potem pa osu site z brizačo. PUDER & MILO SIMON - PAKIS Štev. 109 •SLOVENSKI N A R O D« dme 15. maja 1929. Stran 3 Dnevne vesti. — Vifroko odlikoraaj« ljubljanske^* t«-le««jma. KM poprejinja leta obttoja na&fc institucija, tako je blagovolilo Nj. V#l. kralj, počastiti tihi i letos našo gosopdarsko ustanovo t svojim pokroviteljstvom. $ tem je dal kralj izraz vidnega zanimanja za na&e narodno gospodarstvo, kar je našim gospodarskim krogom v veliko zado6č>nje. — Turneja čeikega pevskeca društva »Mnohradftki Hlahol« po Jugoslaviji. Znano čeSko pevsko društvo »Vinohradski Hlahol«, ki šteje 70 članov in se ic že opetovano proslavilo v inozemstvu, priredi turnejo po Jugoslaviji. Češki pevci odpotujeio v našo državo 19. t. m. in prirede koncerte v Beogradu, Subotici. Vukovaru. Sisku, Zagrebu, Splitu, Mariboru, Ljubljani in na Bledu. — Iz državne službe. Premesčcna sta veterinarja Skofic Peter iz Prevalj k sre-«kemu poglavarju Maribor levi breg in Fr. BaS od sreskega poglavarja Maribor levi fcreg v Prevalje. — Iz naieca državljanstva so Izstopili kuharica Kristina Drobine, pristojna v £marje pri Jelšah, mlinar Jakob Viher, pri-atojen v Bistrico, in kožar Josip Zabukov-Sek, pristojen v Celje. Prva slovenska filmski Ig alka Ita Rlna - Iđa Krava nj a v glavni vlogi „EROTIKONA* priđe v kino .Ljubljanski dvor' Telefon 2730 _ Kolentore uMaaov« ta visokoiolce. Oni vinokoiolei, ki se potegujejo ta eno ali drugo teh u«tanov za poletni tečaj 1928 29, p>a lm nišo vlojili prosenj, oaj jib po»lj*?jo s predpiaanimi dokumenti (uboino šprice-valo 9 točnimi podatki glede imovinskih razmer prosilčevih in njegovih staržev, fetu-dijttka spričevala) najpozneje do 25. majni-ka 1929 na naslov: Kuratori j usta nov trgovca Antona Kolenca v Celju v roke dr. Er-o«ata Kalana, odvetnika v Celju. Će so »tar-Si prosilcev laatniki nepremienin, je treba navesti v uboinem spričevalu izmero in le-go posestva, število iivine, davek in eventualne druge dohodke. Ce »o osebe, ki skrbe za pro«ilca, nameščenci, je treba navesti njih plačo, eventualne druge dohodke in eventualno imovino. Val imovinski tzkazi morajo biti potrjeni od obline. Za kuratorij uatanov trgovca Antona Kolenca dr. Ernest Kalan t. r. predsednik. Letotitji IjuhtJAfiski meduarodni wor*ni Tp|r««>jf*iii >t> otvori točno po pro-rrr.iim .hi" :>o. maj:i in z-ikIjuči dne fl. ju-oija. Razatavni prostori sa že v«i reiervi-mhi im jse bodo udeležile kut raz>tavlj.-iliii na;>olidnejie tvrdkp. Velesejem bo zelo bogato z&lctien in np bo niti pokliča niti poedinca, ki ne hi pri«*l z, obiskam priredi tv« na svoj ra?un. Legitimacije za obisk v^lesejma, ki dajejo pravim do polovini** vom ine *o že v prodaji in se dobe pri vseh 'l^uarnih j^avodih in tn?ov*kih in potniško-prometnih untanovah ali s*» pa lahko naro-c+ naravnoM od vele«ejmske(r« urada v Ljubljani. Speci jelne razstave letošnjega ▼elesejma v Ljubljani bodo že glede^e: Mi-zartka: Posebno i© more Slovenija ponašati > hitrim razvojem domaće le«ne industrije, zla« ti pa mizarstva. To pa nogo *lo-v*n»ke obrtne, in industrijske produkcije upoitevajo vue pokrajine na&e države, p* rudi inozemstvo. Ta razstava naj ta dober glftg M bol] ukrfpi. Radio raz*taTa. Arto-mohilika raMtara. Kazstavljeni bodo najno-■vejii tipi avtomobilov, motorjev in veega kar tpada v to stroko. Higijenska. rai«UTa bo letos popolnoma preurejena in na temu 1« marljivo dela Državni higijenski zavod v Ljubljani. Strojna raittaT* bo zelo bogata na itrojih in potrebšeinah za vse vrste gospodarstva. RaiMara mtgtan*kih iol Slove-nij#. RaMtaTa lajeer in perutnine. Belgijska* hraiiljtka in italijantka fkupina % naj-val&ejlimi eksportnimi produkti. — Prro irebanje loterije ruskih ofirir-ftkih udruienj. 10. t. m. «e je vršilo v Beogradu prvo irebanje velike dobrodelne ]o-terijt udruženja ruskih oficirskih udruienj v kraljevini SHS. Iažrebanih )§ bilo 500 do-bitkov v vrednosti 100.000 Din. Motorni čoln je iadela It. 18.267, #erij# 0, zlato mo-iko uro K — 25.061, E — 08325, 0 — 12.867, A — 45.875 in 0 — 0699, zlato žensko uro Mevilke 38.551, 40.942 in 0873 serije A, 29240 serije M in 38.138 serije E, belgijsko lorsko puško E — 000162, K — 34.026, M — 32.267, A — 06822 in 0 — 11.822, kolo M _ 40.126, E — 30.888, O - 47.128 in K — 39.968. Dobitki se bodo izdajali od 30. maja do 20. juni ja v Beogradu v pitarni sveta ujedinjenih oficirskih udmienj kralja Milana ulica 48. Dobitki v vrednoti nad 500 Din »e bodo poJiljali lairtnikom sre€k izveo Beograda na njihov račun, ctroSke sa poSiljanje dobitkov v vrednosti do 600 Din bo pa noflila organizacija. 10. novembra se bo vršilo drugo glavno irebaaje s isoo dobitki in premijami v skupni vrednoati 400.000 Din. Darilo Nj. VeL kralja, dragoce-na igla s safjrom in briljanti, bo izžrebano 10. novembra. — Vremc. Danes je mokra Zofka, ki se Pa letos ni obnesla. Najprotno, po deževnih dneh smo dobili zopet lepo pomladansko vremc. Vremenska napoved privi, da bo spremenljivo, deloma oblačno. VCeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Maksimalna temperatura je «na-Sala v Splitu 25t v Ljubljani, Mariboru, Za-srebu in Skoplju 21, v Beogradu 19 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759 mm, temperatura je znaiala 14 stopinj. — Vodi* Ljnbljan«. Zt©z« xa tujuki promet v Sloveniji, Ljubljana, je založila v nemSkem jeziku brošuro >l4ubljana<, ki je ra tujpe praktičen vodi« po LjuMjani. Po-l«»g bogate vsebine in lepih elik naš>ga me->ta, so navedeni v vodiču tuđi vei daljSi izleti v ljubljansko okolico. Dobi s*» pri Tou-rist-Oftioe. Ljubljana, Dunajaka cesta 1 in v vseh veiJOi knjigtrnaiL — Kpjisa »Brzojav li teMoiH. V zvezl z objavo okiožnice direkcije DoSte in :.'ie-erafa Štev. "99674/27 se sporoča. da se je izdaja knjige zaradi avtorskega prava zakasnila. I. del »Brzojav in telefon« s 43 sli-kami se bo po ceni 42 Din tekom 14 dneh od«posla] vsem naročnikom in tisti-n, ki se na kniiffo naroče. Naknadno bo Da knjiga za 25% dražja. Knjiga bo lepa na močnem belem papir.'u natisnjena, ter bo vsem dobrodošla. Naroča se pri: Janezu Napotniku lajniku direkcije poSte in telegrafa v Ljubljani. — Zbori Revija nove zborovske glas-be. Peti letnik st 2. Ureja Zorko Prefovec, izdaja in zalaga pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Vsebina slasbenega dela: V. Mirk: Ntitljček (moški *bor), V. Ukmar: Litica - tatlca (mesar zbor), Dr. A. Sch\vab: Vlak (meSan zbor), J. Pavčič: Zdravica (narodni), Oh kal »c boi lokala (narodna — meSana ^bora). Vsebina knjiže vnega dela: Dr. P. Kozina: A. Nedved in njegovi učenci. V. Mirk: Tržaška Glasbena Matica. \z naftih organizacij in društev. Listnica uredništva in uprave. — Uprava »Zborov« ie poslala ta zvezek le onim na-ročnikom, ki so poravnali vsa.j polovico na-ročnine za leto 1929. štev. 3 »Zborov- iziđe v kratkem času za druso in prinese ve-lezanimivo novo N. Adamičevo zborovsko delo -$aljivke«. suita v treh delih za me- pa povedali resnico Cilezan je vse taji! in rekel. da je trte? Ijubopumnih žensk, ki pričajo »edaj proti nje!u, ker jib ni maral. Priđe! Priđe! „EROTIKON" drama trpeče ljube/ni m ide ga deklea v glav.i vK gi ITA RINA - IDA KRAVANJA Kino .Liublfanski dvor* - Tel. J730 — Epilog ljubavne trag«dij«. L 1924 &e j« odigrala v hotelu Marija v \oveai Sadu krvava ljubavna tragedija. Ruski beguoer Timotijević Mihajlo Grigorijev •? hladnokrvno ustrelil petkrat na svojega tekmeca Gregorja Krnevelski-Sabinjeva ter se javil policiji. Vzrok zločina je bilo Ijubosumje in o«veta. Timotijević se je zaljubil v 161etno Rusinjo Slovecko Galino. Tuđi ona mu je vračala ljubezen. Pozneje ee je pa sezna-nila 8 Sabinjovim, ki je dekle izvabil v svoje stanovanje pod pretvezo, da ji bo dal kokaina. Slovecka je šla v Sabinjovo «tanova-nje, kjer jo je pa Rus zapeljal. Slovecka je povedala Timotijeviću, kaj se ji je v stanovanju Sabinjeva pripetilo. Od tega trenutka je Timotijević premisljeval, kako bi se osve-til. V hotelu Marija je svojega tekmeca Čez tri dni ustrelil. Bil je obsojen na 10 let tež-ke ječe. Pred aodniki je izjavil, da je vsega krivo njegovo srce, ker je recnično ijubil »amo Slovecko. Cutil se je krivega samo pre<) bogom, ne pa pred ljudini. 4 leta je ' odsedel v kaznilnici, za 2 leti mu je kazen zniiala amnestija. Se-daj mu je odpnlčena \ Se ostala kazen in pred dnevi »o ga izpustilj. — 0 bittk«itnih pr&iaikih 9j offl^jte >2upanovo jamo« pri Grosupljem. 312/n Fotoaparate kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg o. — Lep spomin na btrmo je dobra ura, i zlatnina, katero kupite nalceneje pri Fr. ! Zajec. Ljubljana. Stari trg 9. | — Sprehođ v parku ni nikoli prijeten, ! če ste prei imeli težketca dela ali če Vas $e caka. — Ako Jetnljete za pranje perila SCHICHTov »Radion«, bo pranje za Vas zabava. __ Zoper mole je najboljše sredstvo TARMOL, ki se dobi v vseh lekaroah in drogerijah. Tadeluje ga >Chemotechna< družba z o. i-, Ljubljana, Me*toi trg 5t. 10. 287/n KINO ^UUBUANSKI DVORk Premijera: Danes! Premije rt' Sally, hči cirkusa Trnjeva pot osirotelega otroka Bedno Življenje cirkuskih akrobatov. Veselje in žalost, smeh in jok. Predstave ob 4., l/4 7., J , 8. in 9. uri. Telefon 2730. 1631 Iz Ljubljane —Ij Isltt kereikega A^te-kluba. Na svojem izletu v Crikveairo pati rajo koroski avtomobilisti jutri dne 16. t. m. Ljubljane, kamor prispejo okrog pol 10 dopoldne. V Ljubljani bodo pozdravljeni izletnik i od za-•topnikov tukajšnjega Avto-kluba. Po krat-kel odmoru na vrtu restavracij« »Zvezdac odpotujejo izletniki fez Kocevje proti Su-Jaku in Crikvenici. DomoT se vraća kolona čez Zagreb in Maribor. — lj Tfkniovala« »treljanje iloren^kih lovrrr! \ binko$tnih praznikih dn# 19. in .?> ntaja f«rirf*»li Slov. if>\«ko društvo ns vo-jaSkpm #treliliru v Ljubljani pod pokroviteljstvom komandant« Drav. div. oblasti generala S. Tripković;* «voje običajno tek-movalno utr^ljunje. Teknia vojaMva vrii «a v nedeljo, na pratnik v r*ono.iplj*»V[ p« «»tvo-ritev lov?keica streljanja od J*. ure do-poMne, ter tekma tji prv^n«tvr> Sporedi dobe p«» pri hl.-is.ijniku š. L. !>.. dragrn^na darila pa bodo raz*tairlj*na na dan streljanja na Strelicu. Zmacovalru v y*rven*tvu pripada prehodno darilo 5. L. D. V#i ljubitelji ttrel-jikepa sporta »o vabljeni k *f>d#loda. radio-amaterja srno preieli v ob:avo sledeče \r-stlce: Lrublianska radio citata* o^^taia ie postala v zadnjem ća.u pravi cerkvena institucija. Vertomer se izvaiaio same cer-kvene skladbe in pes-mi, kof na nr. v pone-deljek zve^er Hribarjcvi Srce Mariiino itđ.. kar Je \~ti>uć\\o med n-Mti^'.c] obl'o n«?prostovo!jTie2a smeha !:i nikri^j on.izk, Mnenia sem, dt radio ni ?ato tu. da bi se l.Hidem ob milniflcih večerih orfpev.ile cerk^ene pes-ni, ker za to S'i poklijiire cerkve s svojimi ma--ni§ki •■; oobožnostmi N. dajte se smeSiti s±a: nred i:ior»Tnstvom, ako ft za domaćine rr-ni:* n:3 bcj^egs. —c Obdinska »Ha. V ponedeiiek zve-čer se je vršila na mestnsm ma? .^rra^j £ i:1 pol ure trajajoča oj—i>neg:, vodorefulacirskeja. p"-kopališkega in so^jj'nv-pjllričnefa od-stl a Nađomestne v:*' vt v ođs^kn §•; trso vr?Ilc. ker med posamern'm' skiipinami cb-čiij?kib sAetn kov ni ** prišlo d,-> »p.^.r.i- —-c Najden denar. S r*žnik Ivan Penko v rašel v soboto zvj^cr rj kr ?!5ću Kralja Pftra ceste in G'avaf^j trja 7 bankr vttv !v^ 10 Din, katere preuns lasti,ik na policiji. Dr Chnbatov ni bil unrorjen Kakor smo že porocali, je pred tremi m«seci v Kutni gori na Geškoslova-Škem umri zagonetne »mrti ruski zdrav-nik in sekundarii tamošnje bolnice dr. Cimbalov. Po njegovi smrti je bila raz-sirjena verzija, da je bil zastrupljen. PoKcija je takoj uvedla preiskavo. Aretirtla je tri usmilj«ike. osu-mljene zavratnega umora. Usmiljenke so bajc zdravniku med jed opetovano primeJa-Ie fino zmletega stekla. »Praški Večer-nik« pa p-riobeuje senzacijonalno vest, po kateri bi se dalo sklepati, da doktor i Cimbalov ni bil umorjen. Sodnozdrav-niška komisija, ki je proučevala nenad-no zdravnikovo smrt. je ugotovila. da dr. Cimbalov ni oodlegel poškodbarn, ki jih je povzročilo zmleto steklo, mar-več da je podle««! zastrupljenju s klo-basami. V drobovju se nahaiajoča množina stekla je bila tako neznatna, da ni mogla povrročiti smrti. Vse tri usmi- ; ljenke, ki so bile osumljene in aretiranc. so bile izpu§čene. Halo! RADIOGRAMI HjIo! Radio kino ^LJUBLJANSKI DVOR- „EROTIKON44 Z ITO RINO prce! Film Jzređne lepote In dolgosti. Jugoslavija porabi letno nad 300 milijonov znamk Iz predavanja vis. državnega pravdnika dr. Mirka Grassellifr o rabljenih in nerablfenih znamkah Ljubljana, 15. inaia. \ i>. državni pravdnik dr. Mirko G r a s e 1 1 i ie ime I pred kraikim v Ijubljaitskem filata-lističnem klubu zanimivo, temeljito obdclann predavanie o rabljenih in ncrabljenih znamkah, iz katerega posnemamo: Niiipravilneje je, da uvrstimo filatelijo med ljufoitelisrva. Puima nerablienih znamk ni mojaće definirati, ako se ustvaria umeten 7\d med rablicnimi in nerablienimi znam-kami. Ce ga ni, borno kot nerablene znamke smatrali one, ki še nišo bile posta-lično uporab!jenc. Prepuščamo onim, ki imajo za to veselje in čas, da razlikujejo nerabljene znimke po raznih simiijih. Kot višek «mešnosti navajam primer. da se je slovenska 30 vinarska znamka v nekem izbirnem zvezku ponujala na prodaj s temi mičnimi razlikami; Normalsummi, starker Gumnu*, sehr starker Gurnmi, dicker Gnm-mi, Besonder dicker Oummi — scveda s cenami, rastočim; z debelostio cmiija. Naravno, da so bile znamke v tem prodaj-nem rvezku prilepl:ene s ^klebefalci« na oni strani, kjer se nahaja — slika znamke. Brstvo in pomen filatelije je težka stvar! O^lejmo si jo na"Prej poj-novno in histo-rično. Znamke so znaki. ki j:h izdaja de iure ali dc feeto obstoječa vladavina v svrho od-rrave poštn;h posiljk. Iz tesa izhaja, da nerabljena pravzaprav ni znamka ter da zavrema napram rabl'eni poimovno isto sraHšče, kakor rr:pravl!alna dela napram izvrSenim dejanjem. Časovno razlikuje filatelija tri dobe: v prvo dobo. ki je producirala na vsem svetu le nekaj nad 1500 znamk, spadaio znamke do I. 1870, v drugo znamke do koncem 'eta 1900. Izdaje znaiik se v tei dobi množe, promet narašća. običajne znamke na-stopajo v masah, filatelija se rarvija in J^ssže koncem stoletja že nekak vrhunec. V tret;o dobo spada jo znamke od I. 1900 dalje. V drugi in prav posebno v tretJi dobi v Času najhujSe inflacije ie postalo vpraša-nje rabljene in nerabljene znamke pri nas aktualno. Francozi in Ancleži so prednja-čil' z zbiranjem ncrabljenih znak. dočim je Nemčija gojila rabljeno z"amko. po voini pa tuđi zašla v to struio. Mi smo temu pokretu sledili in slovenska znamka stoji že pod bojnim klicem: rabl;ena al: rabljena! Danes imamo opravka že s 65.000 raz-ličnimi znamkami. Američke Zedinjene države porabijo letno 30 m'ljard 7nam4c, mala Avstrija skoro po! miljarde. Jugoslavija kemai eno tretjino miljarde. Pržave vsega sveta so v letih 1919 do 1920 dosegle skoro nepojmljiv rekord v izdaji znamk t tem, da so v ten dveb letih izdale »koro 5iMK) novih rn&mk. Predavatelj s© Je v nadaljnih svojih Lf-vajanjih iučrono bavil i viroki. kl to &*> vzročili ni-Iikovanje med rabljenim! in nt-rabljenimi znamkami. Končoo je podal za maso zbiralcev, ki hrani svoje taklade ▼ album:ti ali na sličen način, nasleđnje smer. niče: ^birai samo breahibno ohranjene znani, ke. Izmenjavaj neprestano slab§e. ohran't« ne znamke z bolje ohranjenlmi. Nesruj it-men'avanje s solidnim; filatelističnimi to-variši, da dobii dober materijal brez posebnih stroJkov. Hrani svoj denar za na-kup takih znamk, ki jih »e dofei zašto«! ali zamenjavo. Ideal zbirke je generalna žfclrka. St oddaljuj se od te-ga ideala s tem, da na-pačno pojtnuješ pojem spedjalitiran-Jt. Specijalist ni tlsti, ki radi mrminjkanja sredstev toji samo nektterc komplekse držav, pav ie specijalist oni. ki zbir* Slo-venijo, pa za zanima ne glede na ceno vst-ka podrobnost in vsaka specilaHteta. Breztiibno ohranjena rabljena ztiamka je več vredna, kakor manj breztiibno ohranjena ne rabljena znamka, čeprtv predstav-Uaio katalogi nerabljenih veiio vrednost. Od!oč:hia je ohranjenost. Cetrtek. 16. maja, 12.30: Reproducirana glasba; 13: Casovna napoved, reproducirana glasba; 13.3(J. Borana porocila; 17: Jon-ny jazzband; 1^: Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratma; 18.30: Zračni promet pri nas in drugod, dr. Stane Rape, 19: Če-Ščina, g. Movak: 19.30; Podzcmski svet okrog Cerkniftkega jezera, g. Kunaver: 20: Proharjev večer, poje ga. Golobičeva in instrumentalni dueti: 22: Casovna napoved, poročila. — Pctek, 17. maja, 12.30: Reproducirana glazba: IV Casovna napoved. reproducirana glasba: 13.30: Borrna poročila; 17: Koncert Radio orkestra: 1«: Primer-iajoče veroslovje. vseuč. prof. dr. Erlich; 1R.30: (jospodinj^ka ura. edč. Krekova: 19: FrancoSčina, dr. Leben: 19.30: Iz glasbenc-ga sveta. dr. Vurnik: ?o. Koncert pevskegu kvarteta gojencev 'jublj. konservatorua Ozvajajo oddelek iz »Blagrov« - Frank). Radio - orkester: 22: casovna napoved. poročila — Sobota, 1R. maja. l?.3O: Reproducirana glazba: 13: Casovna napoved, reproducirana glasba: 1?: Koncert Radio -orkestra: 18: Sport. dr. ^arabon: 1R.30: Nem^čina. ga. dr. Piskernik: 19. Bled. ~ Propagandno predavanje v nemškem, slo-venskem in čeSkem jeziku. Sest^il ravnatelj Pintar: 19.30: Delavska ura: 19.55: Odgovor slovenske mladine na mirovni po-rdriv mladine n VVillesa: ?o: Pev^ki kvir-tet Olasbere Matice. — Vmes žvtžcanje. g. Bučar. Radio - orkester; 22: Casovna napoved, poročila. Stran 4 •SLOVENSKI NARO D* dne 15. mala 10*). Stev ibO 34 ... A vi mi nočete ničesar pove-da-ti? — Saj sem že itak prevec povedal. — Preveo, pravite? — Ker se tiče samo one dame in ker je ona sama kriva vsesra. kar se je ?e in kar se še bo zgodilo. — Ona sama! — ie vzklikmila maskirana dama vsa raziburjena in nervozna. — Ker je ona s svojo krutostjo... — S krutos-tjo? — Da .s svojo Iastn-o krutostjo je zbrala oblake preteče nevibtc na«d svote glavo. — In vi mi še vedno nočete ničesar povedati? — To se ne tiče vas, — je odgovo-ril sin severa. — Gospod, to ie natezalnica. to sle-pomišenje mi gre na živce! — je vzkMknik maskirana dama. ki ni bila več maskirana. Crno svileno masiko je nenadoma sfr£aln 7. obraz-n in i-n vrgla dalec | od sebe. Pa-dla je na marmornato plo-ščo pozlaćene mizice in zakrila^minia-tumo umetnino, predstavljajočo tri plesoče gracije iz mitologije. — Ah! Slutil sem, da imam pre4 se-bo.i damo iz Jardin de Plantes! — je vzkliknil Armand ves iz sebe od veselja. — Ostala sem brez te ediine zaščite, — je dejala dama iz Jardin des Plantes s slabim, drhtečim glasom — in od-slej je odvisna moja reputacija samo od vaše časti. — In odvisna je docela zanesljivo, — je iziavil sin severa. Sto-pil je h ka-napeju in prije! lepotBCO za rako. — Lahko se zanesete name kakor sestra na brata. In oprostite mi, Če so bile be-sede. ki setn Tih prav kar irgovoril, pre-več krute, prestroge. — Plemenit mož ste. — je zašepe-tala. Naslonila je glavno na Armandovo ramo im mu ovila roko okirog vratu očiivkkio zato. ker ie bila zelo raziburje-na in je Čutila potrebo po opori ali ie pa hotela dokazati, kako zna žeirsfca vse pozabiti in odpustiti. Toda stati n: treba, če imamo na raz:polago kanape in naslonjač. Dama ie sedla na kamape. gost pa v naslonjač. Toda nofoena gostol rubna gospo-dinia ne sedi sama na kanapeju in ne ponudi gostu stola. Zato je tuđi ona takoj prosila gosta, naj sede namesto v naslonjač, ne na kanape, kar rw bilo gotovo vDhidno. marveč na malo srebrno pručico. kar je bilo ne Ie vljudno, marveč še bolj intimno. Lepotica pa ni samo pros'la srosta. mnrveč mu je tuđi pomagala nresest*. A on ie presede! z veseliem. kajti v fotelu mu je bio premehko in nreto-r»lo. A kar je bilo še huje — preseli 1 se je pri tem popolnomn d koder se je bila sele nedavno vrnil a v Pariz, vendar ie pa kazala toliko raz-umevanja in sočutM, da ie bil ArmanJ globoko ffi'njen tem boli, ker rrikoli ni pričakoval naklonjenosti in usmitjen.ia visoke gospode s siromašnim ljudstvom. Pred novimi prekooceanskim poleti Vcc^ drznih letalcev se pripravlja na prekooceanski polet — Prvi bo startal baje Nemec Koehl — Tuđi ženske noćejo za ostajati Iz Newyorka poročajo o mrzličnih pripravah za nove prekooceanske polete. Že prihodnii mesec je računati z novinu poleti iz Amerike v Evropo in obratno Letošnjih prekooceanskih po-letov se udeleže Nemci. Američani in Francozi. docim Angleži do-zdaj še nišo prijavili nobenega tekmovalca. V Nemčiji se pripravlja za polet stotnik Koehl. ki je kakor znano že lani na Junkersovem letalu preletel ocean. Na poletu ga bo spretnljal irski letalec Fitzmauritze. Dan in kraj starta še ništa določila. Baje otvori letošnjo sezono prekooceanskih poletov Nemec Koehl. V Ameriki se mnogo govori tuđi o znani letalki Theji Rasche. ki se je že lani pripravljala k poletu, pa ni imela letala na razpolago. Zdaj ji da na raz-polago svoje letalo tipa Bellanza nevv-vorški milijonar James Stillman, ki bo polet tuđi financiral Theja Rasche trenira zdaj skupno s svojo prijateljico Ellinioro Smithovo in namerava potol-či dosedanii vztrajnostni rekord žensk, ki je znašal 22 ur. Francozi pri prekooceanskih poletih nišo imeli sreče. Manija prekooceanskih poletov je zahtevala mnogo žrtev, med njimi več najboljših franeoskih pi-lotov in zato je franeoska vlada prekooceanske polete prepovedala. Franco-ski letalej se nišo dali ugnati in bodo startali iz Amerike. Franeoska letalca Assolant in Lefevre, ki sta že lani tve-gala prekooceanski polet, pa sta prišla samo do Maroka, sta dala vojaški suknji slovo in sta s svojim letalom tipa Bernard že prispela v Ameriko. 2 nji-rna namerava poleteti tuđi sin ugledne-ga pariškega hotelirja Lottija, ki je po-begnil z doma. Lotti je namreč edinec in mu roditelji nišo dovolili letati. Franeoska letalca bosta startala na le-tališču Roosevelt in nameravata poleteti v Pariz. Njuno letalo je opremljeno z motorjeni Hispano - Suiza, ki raz-polaga s 600 HP. Letalo lahko vzame s seboj 4000 litrov bencina, njegov akcijski radij znaša 8000 km. Smela nacrte ima tuđi bivši ameriš-ki letalski poročnik Oeorge Pond, ki namerava z letališća Roosevelt Field poleteti okoli sveta in sicer v vzhodno-zapadni smeri. Na tem poletu tnora prelereti progo Seattle — Tokio, ki je dolga 8000 km. Za polet si gradi posebno moćno konstruirano letalo tipa Brunelli. ki bo imelo dva motorja. Za polet se navdušujejo številni njegovi prijatelji iz Detro^ta, ki bodo krili vse stroške. Baje je na paletu zainteresiran sam avtomobilski kralj Ford. Pa tuđi znani ameriški Špekulant Levine se na\tiušuie za nov prekooceanski polet. Dal je zgraditi ogromno letalo. Njegov enokrilnik bo veljal okoli 200.000 do-larjev, ali v na^i valuti 11 milijonov ?00.000 Din. Letalo bo opremljeno z d^'enla motorjemn in bo lahko vzelo s seboi 5OIV) litrov bencina. Na poletu ga bosta spremljala dva iz-vrstna ameriška pilota, Roser Willi-ams in Jack Iseman in sloviti navigator Piero Bonelli. Letalca Brook in Schlee. ki sta že enkrat preletela ocean in ki sta se pripravljala na polet okoli sveta, se zopet pripravljata k startu za nov nonsto-p polet. Na poletu okrog sveta nameravata preleteti najprej Tihi ocean. !kuuć N«jbol|se, naftrapefse, zato 13 najcenejše! Nova italijanska polarna ekspedicija Fašistovski klub itahjanskih smu-čarjev je že dolgo pripravlja! novo ita-lijansko polarno ekspedicijo, in sicer pod pretvezo, da hoče najti pogrešene udeležence Nobilove ekspedicije. Vlada ie ekspedicijo dovolila pod pogojem. da ostane strogo privatna in da torej država v nobenem pogledu ne bo odgovorna zanjo. Klub je pristal na ta pogoj in sklenil organizirati ekspedicijo delo-ma kot nadaljevanje svoje slavne tradicije (organiziral je več rešilnih polarnih ekspedicii. med drugimi ekspedicijo od 1. 1S46. do 1S54.. ki je iskala Frank-lina, in ekspedicijo i. 1879. do 1SS2., ki je iskala Bouneta), deloma pa zato. ker smatra, da so navedbe očividcev katastrofa zrakoplova »ltalie« netočne. Izvoljen je bil zz pripravljalni odbor na čelu s predsednikom kluba ins. Alber-tinijem, ki se je pogajal z nekaterimi italijanskimi finančniki m sorodniki po-grešanih udeležencev Nobilove ekspedicije. Vodstvo kluba je proučilo položaj pogrešenih udeiežencev Nobilove ekspedicije in prišlo do zaključka, da so na severni obali Severovzhodne zemlje ali pa na Zemlji Franca Jožefa. Iz finanč-nih razlogov so opustili ekspedicijo z letalom in sklenili napotiti se v polarne krai-e z ladjo. Odlocili so se za ladvij »Hai,nen-<. zgrajeno lani. Ekspedicijo vodi ing. Albertini. vodstvo ladje pa je poverjeno norveškemu kapitanu Jakoh-sonu. Fkspedicije se udeleži več stro-kovnjakov. Italijani so krenili danes iz Bergena preko Svalbarda prot Sever-nemu rtiču. ^nnpnnnnpnixnnrinnnnnr jnnrt inr Pri boleznih led vic. >eči, mchur]a in danke om;:, uaravna »Fraiu-Jusefova« grenć.ca tud. silne težkoCc pri tx)tr^bi v zelo kratkem času. Spričevala :z bol* n šnic r>otrjujeio, da je »FRANZ - JO-SKFOVAc voda. ker olajša potrebo brez bolećin. zelo priporočljAv. za rei-no uporabo za staro in mlado. — Da bi se v vseh lekarnah. drogeniah in ^P«-cer:jsk:h trgovinah. Tragedija madžarskega boksarja Kiikor smo poročali že v suboto med brzojavnimi vestmi, je dobil v petek na bokserskem matehu v Sofijini d\ orani na Dunaju madžarski bokser Kalm.in Mudra takt* moćan udarec \ pr^a, da se je onesivestil in je kinalu umri. Udi-rec je bil nravilen. kar so potrdih tuđi elani sportne komisije in oći\ idci niat-eha, kjlub temu pa je policija Hudrine-ga nasprotnika Anderschitza aretirala ter ga začasno obdržala v zaporu. V ponedeljek je bilo bokserjevo truplo obducirano in obdukcija je pokazala, da je fludra bolehal na organič-ni srčni napaki. Poskdica tega je bilo povečanje in otrpnenje vranić, trpele pa so zato tuđi ledvice. Vzrok smrti ni bil udarec. liudra bi se radi hude srćnc napake ne smel udejstvovati kot sport-nik. Smrt bi ga lahko doletela tuđi pri kakent večjem telesncm naporu. Obdukciji je prisostvoval tuđi budimpeštanski zdravnik dr. Beothy tako, da je poročil-o komisije popolnoma ne-pristransko. Madžari so namreč obžalo-vania vredni dogodek izkoristili za gonio proti Avstriji. Obdukcija trupla je torej Mirka Anderschitza, ki je znjn kot izredno fair borilec, popolnoma rehabilitirala. Na Dunaj ie prisr>el tuđi podpredsednik madžarske bokserske zveze Aurel Balasz, ki je pregleda! bok-sarske rokavice, s katerimi sta $e nasprotnika borila in ugotovil, da so bile popolnoma enake. Govorice, da je pri izlijri rokavic imel Ander^chitz kako prednost, so bile izmišljene. Policija je poročilo o iziđu mateha in poročilo zdravniške komisije izročiU državnemu pravdništvu. Dunajska javnost je prepričana, da državno pravd-ništvo Mirka Anderschitza ne bo obto-žilo. Avstrijska bokserska zveza je sklc-nila prispevati za svojce pokoinega Hu-dre večji znesek. Hudrin oče in žena sta tako revna, da sta si morala izpo-sodifi denar. da sta lahko odpotovaU na Dunaj. Truplo nesrečnega bokserja je bilo prepeljano v Budimpešto, kjer se bo vršil svečan pogreb na stroške avstrijske in madžarske bokserske znc- Pla^ilni sistem. — Kako je z doto. drači tast? Da-iete mi jo t>o stotakih. — Sai veš. dra-gi zet, da }e ^dai v modi tak plača lm i sistem. Mojo hčcfko imaš pravzaprav na obroke. — 2e pra^.', do-kler vsa dota ne Ho '»plaćana, ostane hčert^a vaša last tako, da vam jo lahko vsa4c hit> vrn«*n. GRITZNER. AOLER in KAVSER sivaifii stro ter a Ie položeno laranoijsko i>ismo. Araod^elovac, 11. III. 1929. Pomada »MICHEL« Vasfoa ul. br. 8, Beograd. Val Iek, poroda Michel, ki sem Jo naroččl pri Vas peoti iz«va-danju laj, se«n dobil po pou na tiika^kiji po&ti ki sem sa vpo-rabfl. Po 32 dueti poirabc }e I-ek vse mo}e ixpadle lase povrail m. tako so mi srastU novi zosti prirodni moji la&]e. Zato se Vam zahvaljujem. Lena Vam hvala na Vašem teku. ker sem đoslej »metal mnozo denajja za razm* kasmetike, pa nisem kn-cl no bene ga uspeha, a z Vas*m lekoin »em re*a svo« ofcras. S vo&cbakn spo§tovaajeo čim prei pri Kme-tijski družb: v Ljubljani 1008 Korespondeot slov. in nemškega Se^ka. rmožen stenoerafije. strojepisja, knHeo vndstva (bilancist) ter vseh drugih pisarn-iških del. išče službo v hotelu al: druzem podjetju oa fe-tovišču za časa seziie ali stalno. Nastop lahko takoj Ponuđbe na upravo lista pod »Večletna I>raksa«/977. »Walter« pletiini strofi po želji tndi z aparatom ta vzorč-no pletenje v več barvah. delu-jejo najsijarnejSe, popravila sploh j ne potrebulejo. Zaloga io pouk v Uubt]an.t F. Kos. Židovska uU-ca 5. 48/L Dekle staro 22 kt, močeo io zdravo, ki zna tuda kuhad in }e vajeno vsa-kega dela. iSče sluibo pri boljsi rodbini v Ljubljani. Pomudbe na upravo lista pod »PoStena 1018«. •<>»♦♦»»••♦>«*««>*<«»♦«***>«» Samo v eostilni na Mestnem trra »Pod Skalco« se toči pristno rdeie vino ltx ulioo ter mnogo dror'b pristoili vtn 1 Dil 10. Aboocoti izborna Velika miza napredaj. Cankarjevo nabrež:e 3/11. 981 Otroški voziček na peresih uzodno prodam. — Naslov v upravi. 1029 Išfe se 2a ietovišče k delikatesni trgovini in slašcičarni družabnico kot samostotno moć z nekaj premoženja, ki bi zastopala samskega gospoda, starega .>0 let. ter obenem vodila blagajno. 2enitev ni izkliučena. — Dopise na oblasni oddelek »SI. Nar.« pod ^Samostoina moč«. V aranžiranje in prevleke sten prevzamem vel«-sejmske rarstavtie prostore. Ce-ojene ponudbe pod »Perfekten aranžer za vse stroke« na upravo »Slov. Naroda«. ^37 2 bolničarki eno za kirurški, đruro za notra-nji oddelek, sprejmemo. P'a£a 400 E>in mesečno i« vsa oskrba. Ja-vijo naj se samo pridne. r*o-Š;ene in dobrosrine oseHe na naskvv: Anica Klampfer. Ni5. Niski sana-torijum. 998 Električni motor dobro obranjen. 2—3 HP. za vt-tdlni tok. 220 V. kinpim. — Po-uudbe na naslo-v: Janez Bojataj. Oorenja vas St. 16. 995 KUPIM dve hiši v mestu od 100.000—300 000 Din PRODAM dve dobro vpeljtni gostilni in špecerijsko trgovino, eventuelno dam tuđi v najem. Poizve se v Spodnji Siški, Kobaridska cesta štev. 4 Strojepisni pouk uina ara 4 Din. Večerni in dnevni tečaj za začetnike in izvežban-ce. Christofov očni zaved. Domobranska cesta 7. 1. 918 I. Stjepušin IUKL JBUtfsta Y> pri poraća majboljie Uabore. tiče, &k«le. partiture i ostale p#-trebiiiic u ifftfltZbllJL - Odlik*Tti u itriskijiiUib) Cjeiici (ranko I'otrti ijlobok^ iaio*«h javljam^ v^'in -orodnikom, prijatfljpm in znancem, da je noja nadvse ljubljena soproga in mamio«, )ziroma ep>tra, tetka in svakinja, gos»pi Anica SMarobe ine 14. maja ivecer, po