Iteviika 278 TRST, v sredo 7. oktobra 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAH »6 ssdslfsb la prunlklh sh 5, sk MusSsljkib sfc f. z Jetra}. ši veljavno naaledništvo tudi za Bosno in Hercegovino. I-točasao Vam vročim prebivalstvu teh d žel namemeno pro-klam»ci,o. Naročujem Vam, da ukrenete potrebno v s?rho njene razglasitve. Kot neod-vratui cilj imam pred očmi in je Moia trdna vola, da se pripadnikom Bosne in Hercegovine državljanke pravice v polni meri podele in zagotove. Razven svobode osebe in veref varnosti lasti, ča-ti, nravnosti in običajev, zasiguranja hišntga prava ia tiskovne svobode, ki so že zajamčeni po obstoječ h zakonih, naj se svobodna selitev in tajnost pisma, ki se tudi že seda; st ogo varujeta, pravo-sod-itvo po pristojaem sodniku, peticijsko pravo, društveno in zborovalno pravo postavijo pod izrecno varstvo zakona. Prešinjen prepričanjem, da kulturni položaj prebivalstva, potreba izdatnega zajamčen ja državljanskih pravic, po zakonu priznanih in ki ae imajo še priznati, nujno zahtevata podelitev ustavnih uredb, ukazujem Jaz s tem, da se potrebam prebi alstva po primerni udeležbi na oskrbovanju dež-lnih zadev uzadosti potom deželnega zastopstva v obliki, ki naj se ozira na koDicsii n lne razmere kakor tudi na starodavne socialno sloje prebivalstva. Zato naj bodo visoki dostojanstveniki, po .naobrazbi in premožnosti odlikujoči se pre-; bivalci mest in eni kmetskih cbčm zastopani ; v posebnih kurijab, in naj volilci glasu ejo v yvsaki kuri)i ločeni po konfesiji, da se s tem ! ne samo zavaruje pred moteqjem dobro spo-! razuoaljenje med veroizpovedanji, ampak tudi I vsakemu od istih osigura razmerno pristo-] ječe mu število zastopnikov. Delokrog bo-j aansko-bercego-.inskega deželnega zbora bo j neglede na okrajna zastopstva, ki se istočasno j vresmčiio, moral obsegati predmete zakono-' daje in k( ntrole, ki zadevajo upravo ia pravosodje edino le Bosne in Hercegovine. ; Da torej podajem prebivalstvu novo pri-I dobljenih dežel doksz Mojega resoega strem* 'Ijema po zasiguranju njunih pravnih razmer in po zadoščajočtm redu njunih domačih zadev, pozivi i em Vas s tem, da Mi z vso hitrostjo predložite predloge, ki naj ae izdelajo v smislu teh načel, da zamore nova deželna ustava stopiti čim prej v veljavo. Proklamaolja na bosansko . hercegovski narod. Mi Fran Josip I. cesar avstrijski, kralj češki i t. d. i t. d. in apostolski kralj ogrski — prebivalcem Bisne in Hercegovine ! Ko so pred 30 leti Naše čete prekoračile meje Vaših dežel, se Vam je zagotovilo, da niso prišli kakor sovražniki ampak kakor prijatelji, s trdno voljo, da odpravijo zla, na katerih je Vaša domovina toliko let tako težko trpela. Ta beseda, dana v resnem trenotku, je bila pošteno rešena. Naša vlada se je vedno trudila, da bi potem pridnega dela pripravljala deželi bolšo bodočnost. V Našo veliko radost 6memo reči: Seme, ki jo bilo tedaj zasejano v brazde razrovane dežele, je bogato uspelo. Vi sami morate čutiti kot dobroto, da sta na mesto nasilja in zatiranja stopila red in varnost, da ss trgovina in promet stalno razvijata, da se je uveliavil očevidni vpliv povf čane naobrazbe in da zamore j vsakdo pod zaščito urejene uprave uživati sadove svojega dela. Na tej p >ti brez pre-| star ka nadalje delovati, je Naša naiprva dolžnost. Imajoč ta cslj pred očmi, smatramo, da je došel trenotek, da d^jamo prebiva'cem o bek dežel nov dokaz Našega zaupanja do njune politične zrelosti. Da povdignemo Bosno in Hercegovino na višjo stopinjo političnega življenja, odločili smo se podtliti obem deželam ustavne uredbe, ki odgovarjajo njunim razmeram in splošnim interesom, in ustvariti s tem zakonito podlago za stopanje njunih želja in potreb. Vi imate tndi sr govoriti, ako so bo odslej odločevalo o zadevah Vaše domovine, ki naj ima kakor dotlej posebno upravo. Za uvede nje te deželne ustave tvori pa ustanovitev jasnega in nedvoumnega pravnega razmerja neobhodni pogoj. Iz tega razlrg«, kakor tudi svesti si zvez, ki so v starodavnih časih obstojale med Našimi slavnimi predniki na ogrskem prestolu in tema deželama, raztezamo Mi pravioe Naše suverenosti nad Bosno in Hercegovino in hočemo, da tudi gledo teh (dežel stopi v veljavo za Mojo hiSo veljavni dedno-nasledni red. Prebivalci obeh dežel bodo potemtakem deležni vseh dobrot, ki jih znmore dati tra na utrditev dosedanje zveze. Nori red bo poroštvo, da naideta prosv^ta in blagostanje v Vaši doaoovini varno mesto. Prebivalci B >sne in Hercegovine! Med mnogimi skrbmi, ki obdajajo prestol, ne bo skrb za Vas gmotni in duševni blagor i najoo8lednja, Vznesena misel enake pravice jVSth pred zskonoir, udeležba na zakonodaji in upravi deželnih stvari, enaka zaščita vseh veroizpovedim', jezika ia narodnega svojstva — vse te velike dobrote boste vživali v polni meri. Svobuda posamičnika in blaginja celo-kupnosti, to bo zvezda vodnica Naše vlade za obe deželi. Vi se zato gotovo sktžeto vredne zaupanja, ki se je sta»la v Vas, a privrženostjo in zvestobo do Na3 in Naše hiše. In tako se nadejamo, da bo plemenita harmonija med vladarjem in narodom, ta dragocena zastava vseh državnh napredkov, vedno vodila naša skupna pota. Fran Josip ». r Neodvisnost Bolgarske. Vprašanje, ki je najprej na jeziku vsem. je tj: kako se odzove Turčija na proglašenje I bolgarske neodvisnosti. Da je v Carigradu j veliko razburjenie in zadrega turške diplomacije na višku — to je pač več nego naravno. Doslej ni iz Carigrada nikake avtoritativne enunciiacije. Vesti, ki jih priobčujejo evropski listi o verjetnem veden u Turčije, so zgolj ugibanja in še ta so v navskrižju med seboj. Prevladuje pa mnenje, da se Turčija oncai* le na proteste, da ne poseže po skrajnem in da nevarnost krvavć'g^ boo* pada ni verjetna. Iz Srbije javljaio, da se I tamošnji vladni krogi nadejajo za trdno, da tudi druge vlasti ne bodo delale sitnosti, marveč da pnpoznajo novega kralja in novo kraljestvo. Naglušajo, da proglašenje neodvisnosti je bila narodova želja utemeljena na zgodovinski pravici. Nikdo nima pravice oporekati temu koraku, ker si žajim ni Bolgarska prisvojila ničesar, čeaar ne bi bila 2e iaaela. Bolghri so bili dejanski že neodvisni od Turčije. Njihova iskrena želja pa jo bila, da bedi ta njihova neodvisnost tudi formalno pripoznana. Će pa bi se ta nada Bolgarov ne uresničila, pa bo narod bolgar>ki do zadnje kaplje krvi branil stojo neodvisnost ter goje popolno zaupanje do svoje priznano hrabre vojske. Zanimiva je tudi vest, da hoče Rusija nemudoma zahtevati reviziio vsega berolin-skega dogovora ter zahtevati tudi za-se kako odškodnino, in sicer hoče zadobiti svcb^deu prt hod skozi Dardanele — odpravo te verige, ki jej je bila nadeta po krimski vojni. * * * Proglašenje neodvisnosti Bolgarske, SOFIJA 6. (Belg. ag.) Poročilo o namišljenem oboroževanju bolgarske armade je brez vsake podlage. Doslej ni izšla taka naredba. Mesto je bilo siooči razsvetljeno. Po ulicah je bilo živahno življenje. SOFIJA 6. (Bolg. a g.) Minister za notranje stvari je poslal prefektom brzojavno okrožnico, v kateri pravi, da se je valed zadnjih dogodkov, pro?zročenih v BJgariji in v inozemstvu po aferi Gešovi in radi zasedbe orijentike železnice, pokazala v interesu dežele potreba formelnega proglašenja neodvisnosti, ki je v resnici že obstojala. Da ao ugodi tej narodni potrebi, je Njegovo vcle-čanstvo kralj Ferdinand I. v prestolnici bivšega bolgarskega carstva proglasil severno in južno Bolgarijo svobodnim, neodvisnim bolgarskim kraljestvom. SOFIJA 6. (Bolg. ag.) Na tisoče broječ* množica z vojaško godbo na čelu je včeraj pred diplom&tičnimi agencijami velevla.ti priredila ovacije, SOFIJA 6. (Bolg. ag.) Povodom proglašenja Bolgarije neodvisnim kraljestvom je ogromna množica ljudstva priredila pred kneževo palačo navdušene ovacje. Prestolonaslednik je prišel na okno in se zahvalil s sledečimi besedami: S pomočjo inozemskih narodov je moj oče izvršil veliko delo. Živelo bolgarsko kraljestvo! Manifestacije so te nadaljevale pod spomenikom osvobojenja. Armada je bila živahno aklamirana. LONDON 6. „Reuterjev biro" je zvedel Angleška vlada ne more nobeni vlasti privoliti, da brez privoljenja signatarnib vlasti Stran II * EDINOST« štev. 278 V Trstu, dne 7 oktobra 1908 spremeni mednarodno pogodbo. Ang'eška vlsd* ne bo nankciionirala preloma berolinske pogodbe ter bo d. vršeni čin priznala Se le, bo b )d i d''utre velevlasti izrekle s?oie mnenje, izlasti Turčija, ki je v tej stvari najbolj int^rp-jirana. PAKIZ 6. Tukajšnji bolgarski zastopnik je prejel nalog, da prijavi proglašenje neodvisnosti Bolgarske francoski vladi. V dot čni brzojavki se med drugim glasi, da je prngla Senjo ceodvisnosti prouzročila enodušna ž-lja bolgarskega naroda, ki je želel t*ko odstraniti zapreko, oviraj očo njegov razvoi. ki je bila vzrokom, da je bil mir in red na 6 Ikanu vedno v nevarnosti B »lgarija at »ri vse. kar se bo strinjalo z nje častjo, da se iz gne vsakemu novemu rušenju miru na Balkana. Istočasno je pa ves narod pripravljen, da bo, ako bodo dogodki zahtevali, kakor en mož branil svoje sveto delo, VeČina listov je mnenja, da je potreben nor kongres za revizijo berolinske pogodile. BEROLIN 6. ..Daily News" piSe, da je Bolgarija izvišilp, proglašenje neodvnnobti na način, ki lahko prinese njenim državnikom največo oečast, Bolgarija se je združila z Av&tro-Ograko in Nemčijo tar je zavrgla nasvete svo;ih prijateljev v Angliji. Angli-a ne more privoliti v spremembo berolin>ke pogodbe brez dovoljenja signatarnih vlasti. M> bomo, pravi list, svoje prijatelistvo za Turčijo najbolje ohranili, ako jej pomagamo doseči častan mir in vse možne kompen >acije. „Daily Chronicie* obsoja postopanje Avstro Ogrske in pravi, da bo politika Anglije v prvi vriti do neke gotove točke odvisna od politike Turčiie in skupna akcija Francije in Anglije utrdi šd bolj sporazum med obema državama. „Daily Graphic" piše, tla sta Avstro-Ogrska in Bolgarija navidezno molče izraženim privoljenjem Rusije, Italije m Nemčije lastnim interesom v prilog sklenile kršiti eno najslovesoejih pogodeb, CARIGRAD 6. List „lkdam" poroča, ua :e porta v svojem odgovoru na kneza Ferdinanda na oster način protestirala proti tema činu ter naznanila, da se na tem vprašanju interesirane signatarne vla3ti berolinske pogodbe povabi na konferenco, da izrazijo svoje mnenje. — Listi poročajo, da je b la protcbtua nota takoj brzojavnim potom od poslana kabinetom. Skoraj vsi listi priporočajo mir io izražajo svoje zaupanje v posto-j panje kabinetov. Listi se bavijo tudi z bc-Unskim vprašanjem. Nekateri listi pripisujejo dogodke trozvezi in sUvljajo vse svoje nade ?zlasti v Auglijo. PETR09RAD 6, Listi pišejo o progla- icllju neodvisnosti Bolga.osU© «»iaipiitićiio vcckdtir brez posebnega navdušenja, SOFIJA 6. (Zakašajenoj. (Bolg. agen.) Kraljevi manifest, prečitan v Tirno vem se glaei: S pomočjo našega nepozabnega osvoboditelja, ruskega naroda, in s pomočjo naših dobrih prijateljev in 6o&edov, podanikov Nj, veličanstva romunskega kralja je bil leta 1878 naš jarem strt, Ža ob pričefcku te dobe 30 let je bolgarski narod, neomajen v spomin na apostole svobode in navdahmen njihovim! dahom, neumorno delal na razvoju deže e, da; si na tej podlagi pod svoio vlado in podi vlado pokojnega kaeza Aleksandra vstvari j državo, ki bi bila dostojna poitati enakopraven člen civilizirane rodbine narodov. V i kulturnem in gospodarskem oziru ne sme na! tem potu ničesar ovirati Bolgarske. Ničesar ; ne sme zadrževati njenega napredka, to jej želja in volja naroda. — Bolgarski narod in j njega vladar zamoreta It) isto misliti in želeti. V resnici neodvisna, je bila dežela vendar v; svojem normalnem mirnem iazvo]u ovirana po j iiu?ijjih. katerih razpršitev ie dovedla do j cblaienja odnošajev med Bolgarsko in Tur-' čijo. Jaz in moj narod želiva politično pomlu-! jeni© Turčije in se o tem ve »clira 3vobo iua,' neodvisna Turčija, prav taka Bolgarija imate! v sebi pogoje prijateljske vezi ustvariti in' utrditi, s tem da stremita za mirnim razvojem. Navdahnen mislijo na to sveto delo io da ugodim tej potrebi države, proglašam, proseč blagoslova Vsevišnjega. leta 1885 združeno Bolgarijo neodvisnim kraljestvom. Jaz in moj narrd misliva, da odobrijo velevlasti to akcijo. Živela bolgarski narod in neodvisna Bolgarska! Predsednik sobranja in ministerskega oveta sta v imenu narodnega zastopstva in v imenu vlade ponudila vladarju naslov ! „Prvi bolgarski car*, na kar ie isti izjavil, da ga vsprejme s ponosom in izrazom zahvale. LONDON 6. Bolgarski poslovodja je danes dopeludne obvestil ministra zunajnih zjvdev o proglasitvi neodvisnosti Bolgarije. SOFIJA 6. (Bolg, ag.) Bolgarska vlada Te poalala vaem svojim zastopnikom inozemstvu oficijelno naznanilo proglašenja Bolgarske kraljestvom. CARIGRAD 6. Izredni ministerski svet je trajal do polunoči. Glasom poročil, ki so ib po ministerskem svetu dobili novinarji, je knez Ferdinand poslal sultanu brzojavko, v kateri izjavlja da je bil vedno nadahnjen Čntsfvom zvestobe do sultana, vendar je postalo ljudsko gibanje ▼ Bolgarski tako močno, da ie moral proglasiti Bolgarsko kraljestvom. Ministerski svet je sklenil poslati knezu Ferdinandu brzojavko, v kateri se glasi, da bo porta, ker ie ta čin kršenje berolinske pogodbe, pri signatarnih velevlastih protesti-i&la ter se ravnala po njihovi odloki. I SOFI TA 6. (Bolg. agen.) Danes pred-j po'udoe se je na vojaškem vežbaliSču blizu mesta vršila zahvalna služba božja, potem ko je povelinik pr^d četami prečital manifest". PARIZ 6. „Agence Ha*asw poroča: Minister za noame stvari Pichon je imel dan<-s predpoluine razgovor z bolgarskim diplourntičnim agentom Sančovom. Čuje se, da je isti, p>tem ko je priobčil p^-nglašeme neodvisnns*i, podal iziavo, da nima Bolgarija pri tem nikakih bojevnih namenov, Bolgarija hoče pa obdržati neodvisnost, nadeja se pa za gotovo, da bo priznana, ne da bi se rutil mir« LONDON 6. „Dvorna Koreip." poroča: Avstro-ogrnki poslanik je dane« prišel na grad Balmoral, kjer ga je kralj Edvard ^sprejel v avdiienci. Poslanik je izročil kra'ju lastnoročno pismo cesarja in kralja Frana Josipa. DUNAJ 6. Govorica, ki se razširja v tu- in inozemskih listih o mobilizaciji enega ali več avstro-- grških vojev, je brez vsake podlage. Vojna uprava ni tozadevno ničesar ukrenila. BELIGRAD 6. Srbski listi obračajo vso •avojo pozornost vprašanju aneksije Bosne in Hercegovine, List „Politika" je izdal progUs na bežigrajsko prebivalstvo z besedami : „Domovina je v nevarnosti P V tem proglasu se pozMia vse beligrajske meščane, naj se v največem številu udeleže shoda, ki se bo vršil danes popoludne ter naj na impozanten in dostojen način izjavijo, da jo srbski narod p ipavljen preprečiti aneksijo Bosne in Hercegovine — z vsemi silami, če treba, celo z vomo. Ta shod se bo vršil ob 3. uri pc-poludne. Raspoloženje v Srbiji BELIGRAD 6. Ministerski svet je sklenil prekiniti vo aške vaje. Kralj se je danes zjutrai podal na maneversko polje. BELIGR \D 6. Sinoči je več sto ljudi i broječa množica priredila manifestacijo tudi pred turškim poslaništvom. Za danes popo- ludne je pred narodnim gledališčem napovedan velik ljudski %hod. Povodom man'festacij pred turškim poslaništvom se je turški odposlanec zahvalil za iz"ažene simpatije. Množica je priredila manifestacije tudi pred angleškim, ruskim, francoskim in italijanskim poslaništvom. BELIGRAD 6. Uradni list je priobčil kraljev ukaz, s katerim se skliče na vojaške vaje potrebno število reservistov. BELIGRAD 6. Dogodki v Bolgarski so napravdi v srbskih vladnih krogih zelo glo- I bok utis. Na merodavnem mestu izjavljajo, da počaka Srbi a nadaljnega razvoja stvari. Pri tem se pa ne prikriva, da se bo razvoj motrilo z veliko skrbjo, kajti v slučaju, da bi pri tem prišli v nevarnost srbski narodni interesi, bo morala srbska vlada računati s čutstvi Brbskega naroda. Sedaj skrbi vlada, da ostanejo manifestacije prebivalstva v okvirju miru in reda. Izvolitev patrijarha Bogđanovića potrjena. BUDIMPEŠTA 6. Uradni list ie priobčil , najvišo potrditev Škofa Lucijana Bogđanovića j srbskim pravoslavnim patrijarhom. Hrvatska. ! Zaplemba srbske zgodovine. V Zemunu je oblastnija zaplenila knjigo prof. Stojanovića „Povijest srbskega naroda" i ter jo izročila sodišču v Mitrovioi. Sodišče je i zaplembo potrdilo z motivacijo, da se s knjiso j razdražuje narod. Ogrska Volilna reforma na Ogrskem. Vodstvo socijalistične stranke je v ne- j deljo popoludne priredilo v mestnem gozdiču j l.mdski shod, katerega se je vdeležilo okolo ( 6000 03eb, Govarniki so v svojih izvajanjih i napovedali vladi najodločneji odpor proti na- ; meravanemu u vedenj u pluralne volilne pravice. Viharna seja goriškega deželnega zbora. Mehanična opstrukcija ital. liberalcev. - Seja razgnana. GORICA 6. Točao ob 5. uri je otvoril deželni glavar sejo. Tajnik deželni svetnik Pettaria ]e prečital zapisnik zaanje seje naj* prej v italijanskem, na to v slmnskem je-I ziku. K zapisniku se je prvi oglasil poslanec B e r n a r d e 11 i. ki je kon datiral, da je bila spomenica društva „Libera associazione dei medici", ki jo ie pred ožil se svojim nujnim predlogom, biia nastavljena na deželni zbor in ne na vlado kakor to navai« zspis-oih, v katerem smi-rtu naj se popravi zapi^ nik. Deželni glavar je vzet to na znanje ter izjavil, da se zapisnik popravi v zahtevanem sm slu. Na to Be ie oglasil k zapisniku poslanec dr. Franko, ki je konstatira!, da ni bil poklican od deželnega glavarja v zadnji seji na red skupno & poslancem dr. Grregori-nom, kakor to navaja zapisnik, kajti on sploh ni bil poklican na red. Deželni glavar je iz javil, da se zapisnik v tem smislu popravi, i Deželni glavar je hotel po teh popravkih preiti na dnevni red. Tu se je oglasil poslanec Gaberžček k besedi. Deželni glavar mu je ni hotel dovoliti, a na odločno zahtevo poslanca Gabrščeka, da se mu podeli beseda k dnevnemu redu se je deželni glavar slednjič udat. Deželni poslanec Gtabršček je na to izjavil : Visoki dtžslni zbor! Pred nami leži dnevni red, ki obsega 133 točk in k tamu pridejo brez dvoma še drugi obstrukcij oni-stični nujni predlogi. Rasprava samo o teh predlogih bi lahko trajala več mesecev. Tudi deželoi odbor nam je predložil nebroj poročil, peticij predlogov itd. ali enega poročila, ki je najbolj važno, n&m ni predložil, da-si jo bil to dolžan storiti v smislu § 18 pravilnika za deželni odbor. t. j. poročila o gradnji deželne norišnice. V seji z due 11. julija 1902. je namrsč deželni zbor naložil deželnemu odboru. da zgradi deželno norišnico za 350 nor-1 cev na že kupljenemu zemljišču z najvišim potroškom 950.000 K ter da najame v ta ; namen posodilo v nominalni vrednosti — 1,000.000 K. Deželni odbor je posojilo najel, porabil ie Že davno dovoljenih 950.000 K, ali brez dovoljenja deželnega zbora je samovoljno in j 6amolastno trosil dalje in do danes stane | deželna norišnica 2e poldrugi milijon kron. Pa še ni končana in ne vemo kdaj bo, • Troški pa rastejo više in više. D^ž. odbor pa sme v smislu § 18 pravilnika ; za deželni odbor le v nujnih slučajih izdati i brez dovoljenja deželnega zbora do najvišega, zneska 10.000 K, a mora takoj ob otvo-i i ritvi deželnega zbora zaprositi odobritev ta-; kega izdatka. Deželni odbor pa se ni brigal I za to določilo in je trosii do pol mili-' j o n a čez dovoljeni kredit in mi smo danes : tu zbrani že 14 dni, ne da se je deželnemu odboru zdelo vredno in potrebno, da nam predloži račune o dosedanjih izdatkih ter predlaga odobritev naknadnega kredita. Z o žirom na vsa ta in še druga izvajanja je stavil govornik na deželnega glavarja ti le vprašanji: 1.) Zakaj deželni odbor oi predlagal dosedanjega računa ali vsaj poročilo o finančnem položaju deželne norišnice ? 2.) Zakaj deželni odbor ni zaprosil dovolitve naknadnega kredita VBaj 350.000 K, za kolikor je bil razviden prekoračen kredit že koncem leta 1907., kar je storiti dolžan po §. 18 ! omenjenega pravilnika takoj ob zasedanju deželn ga zbora? To vprašanje je zadelo v živo deželnega glavarja in njegove pristaše. Po si. dr. V e-j n i e r je začel vpiti, da je to interpelacija, i katera mora priti na vrsto za njihovimi inter* i pslacijami in nujnimi predlogi, ter da bi morala biti podana pismeno. Klici od strani poslancev slovenskega kluba : „To ni interpelacija, to je vprašanje k dnevnemu redu. kar ima prednost prod vsem drugim H Dr; Vc nier : „Ni res, ni re*!" Ko je posled nji uvidi!, da se poslanec Gabržček ne da ugnati ter govori dalje, je izvlekel iz žepa sireno ter , začel na vse pretege piskati. Na to zaamenje je začel sekundirati dr. Pinaucig istotako s piščaUo in za njima italijanski del galerije, na čelu jej znani Marcuzzi, študent in aranžer vseh protislovenskih demonstracij in kra-vaiov, Skrivaje se za hrbet deželnega sluge, je temu neusmiljeno p;*kal v uho. Slovensko občinstvo je pa vih irco pleskalo in klicalo živio ! Gabržček proti d.ru Venierju in tovarišem: „Le piskajte in ž#ižgaite, ali & tem divjanjem ne boste zakrili neopravičljivega po-troška poldrugega mitiiona kron, k: so žulji in solze našega ubogega ljud*tva!'£ (Vpitje, divjanje, brizganje, po drugi strani zopet ploskanje, odobravanje in živio-klici). Ko se je vihar malo polegel, je Gabršček, ki je porabil vsak presledek, ko je bilo sploh mogoče govorki, na ves glas zagrmel proti italijanskim liberalcem in dr, Pa(erju: Takih očitnih kršenj zakona in samovoljnega razsipanja z denarjem našega bednega ljudstva ne bomo trpeii m nikdar odobri.i. Tistega pol milijona pa naj plača, kdor je tako škarddozno gospodarstvo zakfivil. Po teh besddah ',e nastal še hujši hrup na obeh straneh in na galeriji, da se ni mrg'o nikogar več slišati in razumeti, Dr. Pa-er je poklical italijanskega stenografa k sebi, mu je nekaj narekoval na uho ter je, namesto, da bi bil poprej d*l izprazniti galerijo, počasi odcincal iz derane, Na obeh straneh so odmevaii klici: „Na svidenje pri volitvah l* Galerija jo razsaiala, slovensko občinstvo ie vpilo : ^D jI Pajer! Abcog Pajer ! Živio !" — Za Pajer jem so drug za drugim odhajali poslanci in tako je končala ta znamenita seja, kakoršne še ni bilo nikdar, odkar obstoji goriški deželni zbor. x Mestno gospodarstvo. Več nego eno leto je občina goriška popravljala cesto med južnim in državnim kolodvorom na jako čuden ! način: Kar so danea popravili, so jutri zopet razkopali. In cesta ni nič boljSa nego prej. Proračunjeni znesek se je vsled tega prekoračil za celih K 17.127. Da se plača izdatek za popravo ceste, je mestni svet dovolil, da se najine posojilo K 125.000. Kakor zagotavljajo strokovnjaki, bi vse delo ne stalo niti polovico omenjene svote, ako bi se bilo izvršilo po kakem določenem načrtu; delalo se je pa kar slepo tje v en dan brez tehniškega • načrta in pod nadzorstvom neizvedencev. f Mesto je zadolženo že čez glavo in delajo se še vedno novi dolgovi. Kdo jih bo plačevai ? ■ Na to ne misijo mestni gospodarji ; volilci f se pa tudi ne vzdramijo, da bi naredili enkrat ■ konec takemu potrošnemu gospodarstvu z de-narjem davkoplačevalcev. Dnevne vesti. i Izjava. O volilnem gibanju v severnr litri nam prihajajo od najrazličnejših strani dopisi, vsebu oči poročila. ž=lje, rekriminacije, pritožbe, proteste itd. V ilustracijo tega — da ne rabimo drugega izraza — vrvema naj navedemo značilno dejstvo, da so si celo dopisi iz istih učitelj skih krogov v navskrižiu glede želja učitel stva. Vsp:ičo te mnogoštevilnosti, različnosti in nav-križnosti nam je tembolj v dolžnost, da se držimo parole, ki smo jo bili izdali ž? v prvih začetksh tega volilnega gihsn»». da namreč no br»mo v ničemer prejudicirali sklepom političnega društva za Ilrvatc in Slovence v Istri in da bomo na podlagi teh sklepov priporočale strogo disciplino. Iskrenim rodoljubom menda ni treba praviti, kako je v važn h trenotkih treba bodi sžraaovske, bodi zasebne želje — če tudi eicer opravičene — modro podrejati interesom ■ skupnosti in tisti disciplini brez katere n , vspehov v težkik borbi h. Skrb za bodočnost naroda, to je nam j vrhovni zakor. Sedanja kriza na koperskem učiteb'šću : rešena. O^irom na stavko italijanskih dijakov i 50 se te dni vi šila na namestništvu posvete-t vanja med vladnimi organi in zastopniki laškega učiteljskega društv«, kakor tudi za3top iiiki starišev dijakov. Vlada je konečno pri ! volila v to, da se ptduk v italijhn5£inir S nemščini, poljezoanstvu in godbi poveri vedno ' habitiliranim protesoriem ; da se bo telovadbi* Ipodučevala v italijanskem jeziku in slednjič ' da ne bode katehet podučeval v drugih pred i motih poleg veronauka. Namestnik je pri tem izrazil uoacje, da | bo vprašanja učiteljišča s prihodnjim letom definitivno rešeno. S tem bi bila ta zopetna kriza v učiteljišču začasno rešena in poduk začne tak j, čim so pridobi potrebne učiteljske inoči. Dijakom, In niso vprizorili stavke redi lenob*-, ampak — avstrijski unikum ! — radi uki. želj no st i, je zajamčena popolna disciplinam* amnestija. Res čudno izgleda ta slavna vlada, ki mora takorekoč paktirati z dijaki, ki stremijo po večji izobrazbi, nego iim privošča državna učna uprava. In to le zato, ker ista mm: radi par neodgovornih krifiačev to'ilco ene; gi e, da bi definitivno rešila vprašanje učiti ljišča in storila enkrat konec oiiemu anabrc nističnemu monstrumu, ki mu tam pravij« zavod za vzgojo učiteljev. Kavno sedanji slučaj nam je dokazal, d i od take vlade treba izsiliti vsako malenkost izsiliti s najskrajnejšimi sredstvi Ziepa i. asf-^m ', le zgi da ! zapomnimo si tudi mi Slovenci, no zlasti mi, tržaški Slovenci! Kar so pa tiče seaanjih pridobitev Itak janov na kopernkem učiteljišču, mi jim ist privo&čamo iz vsega srca, ob enem pa 8 brez druzega nadejamo, da, ker je dohro ra Italijane, bo tudi prav za Slovence in Hrvate S cer .... . Italijani so nam p ukazal pravo pot I Ustanova pok. Ivana Mar. Vatovca Načrt u-itanovn* ga pi*.ma, ki ga je predložil odbor „DnaSkena podp. društva1* v Trstu c. kr, namestni§t»u je sprejet in se je prei ložil Bedaj v končno odobrenje. Tbkoj ko dospe rešitev, razpiše cdbor „Dij. podp, društva" ustanovo, kar se zgod v teku prvega šolskega tečaia. Ne bi ii bilo dobro imeti svoje kopa lišće ? Prejeli smo : Da, dobro bi bilo in tudi možno. Treb» lle, di se &t var prouči in postavi na trdnt 'tla. Lahi imajo svoja kopališča in tudi »oci 'jaliati — laški — imajo &voje. Mi bi tudi 1 lahko imeli svoje in bi je tudi lahko vzdr j ževali. Mi menimo kopališče so sladko, gork^ in j mrzlo vodo in na par. Naši dvo dtda sk: 'društvi in pa „Nar. de!, organizacija" naj b. stopili v dogovore in se skupnimi močmi odprli nam Slovanom svoje kopališče, R?s i da laško ljudsko Ifopnlišče dobiva podpore od Imebtne občine (kar bi našemu ne bilo dano) j a res je tudi, da imamo mi —- vsaj nekolik', 'premožnejših dmžin, ki za naše narodne pc jtrebe ne žrtvujejo počenega g^oša. — Morda bi te hotele pomagati humanitarnemu podjetju, kakoršnje bi bi o baš kopališče ' v d už bini pisarni. Ž deti je, da lih priporoča o po sebno gg. učitelji in kateh ti liudikih šol učencem, ki naj z njimi zaznamujejo svoje šolske knjige. Naj torej ne manjka na nobeni učni kn igi odtisk podob slovanskih blagovest nikov 1 Enako bi bilo primerno za udinstve nike. Cena enega odtiska 10 sot. V prid družbi s*. C. in M. prodaja na debelo m drobno g. Ivan Keber, trgovec v Ljubljani Stari trg, čistilo (krema) za utaje in za čevlje. Odjemalcev trgovcev ima te črez 50, iz česar je razvidno, da je gotovo, dobre kakovosti in lep končni namen. V Trstu ima zalogo tega čistila g, Vekoslav Ples- Trstu, dne 7 oktobra 1908 >EDTNOBT« gtv. 21 b Stran I I rjič^r, Via Gaettano Doniz^tti 5. Slovenci, segajte pridno oo nm» ničnem čisti'u ter podpira te s tem domače izde'ke in naio prepo-Tebno šolsko družbo! Tržaška mala kronika. Odmev nezgode. Oii 1 an G-ilanc iz S*-ieža, *t*r 26 let, ki je pred dne«i zaspal na ddu ob cesti in pritom padel dvan-»i«t metrov globoko, je predđioočnjem v bolnišnici umrl poškodbami. Padla z vlaka. Mnriia Flego, stara 70 «et. stanu oča v ulici Ponzianino &tv. 5, ie padla včeraj z vlafca ko je isti odhijal. Zdravniška postaja jo je ličila. Aretiran nasilnež Dninar Matej P. iz Sv. Lucije, btar 23 let, ,ie predsin« čnjfm v go stilni pri „Zlatem orlu" v ulici Fahio Severo, razsajal in izzival g«ste ter napravii gostilničarju škode za K 14 44. Proti priteklim redarjem se je postavil v bran. Trebilo je štirih redariev. da so ga spravili pod ključ. Nevaren ljubimec. Aretiran je bil včerai ulici Feniera št. 25 brivec Al< kannder Je-ran iz Kopra, ker je svoj ljubici Rozi žugal 4 smrt o. Smeinlca. Dečkovo rnoenie. Nadzornik : Moj i j ubi dečko, kaj pa deia^ ves d»D v šoli ? — Jožek: "'alcam, da grem domov. Koledar ln vreme: — Danes: Justina ev — Jutri: Brigita vd -va. — Temperatura včeraj )b 2, uri popoludne + 21" OeK — Vreme včeraj: lepo, veter. Vremenska napoved za Primorsko : — Ltpo, v« činoma jaano. Burja. Temperatura nižja. Vreme stanovitno. Porotno sodišče, Goljufui kvartopirc! obsoj ni. Včeraj z ut^aj ob 9. uri se je nadaljevala jbravnava proti obtožencem Cusinu, Šepiču. ^ariottiiu in Mosci. Takoj je pričel predsednik sodnega dvora, svet. Claiici, s svojim -eassuiiie jem, ki je trajal do poldne. Posvetovanje porotnikov je trajalo dve iri eakrat ao predsednika poklicali svetovalci radi pojasni!. Pravorfk je bil sledeči: Glavno vpraša Lje glede Šepičevega zvabljenia k krivem »pričanju je bilo zanikano s 6 „ne" proti 6 Glavnemu vprašanju gl«-de goljufije pri kartanju je bilo pritrjeno, a!i škoda določena -.a vse pod K 600. Na podlagi tega pravoreka so bili obso-ec : Šepić na 10 mesecev zapora, Cusin na : mesecev, Mariotti na 5 mesecev in Mosca na S mesece. Vsi so se 8ponrijazn?li z obaodbo, razun ^c-O'ća, ki ie prijavil vzklic. Obravnava je končala ob 3. uri popoludne. Naše gledališče. Prihodnjo nedeljo se vprizori na našem >urii Onordova petero deiauka „ Bratje sv. 'Bernarda". Ta igra bo vsekakor jedna izint-d laizanimi ejših prireditev ta sezone. Popoln ^ramo^taoaki milije, častiti očetie in bratje Sernad nce v dolgih beiih ha'jah in črnih -kapulirjih v obokanem mračnem rtfcktoriju, ■^amostanci, zb ani k posvetovanju v veli--•aTni kapitel bki dvorani, tiha celica patra »?ridolina. to so stike, ki morajo v^acega živo snimati, kajti odpirajo nam vrata onega zi-ovja, kamor ne prodre navadno oko lajika. Ganljiv je prizor ob smrti starčka opata, bratje sklanjajo glave v tihi molitvi in v da-jjavi zamolklo klenka mrtvaški zvon. In koga ue bi potresel prizor, ko si logar, ki je zvesto iX)aioval nad 30 let, vzame življenje, ker je k&ii odpoved..... Pripravo se vrše že dolgo in vestno, borimo indiskreten pogled v zakulisne tajno-vtš. Cel tehnični aparat delu e neumorno, da 50 predstava tudi v tam oziru dovršena in veličastna. V garderobi vidiš talarje menihov, zrp^t so slikarji na delu, da dovrše krasne d^kor«ciie, tu zopet gotični stoli in mpozanten faldistorij . . . Vse deluje složno, bo predstava naredila celoten, veličastno •.*rmoničen vtis._____ Tržaška gledališča: FOLiTEAMA ROSSETTI : Danes počitek. — futri zopet .Bobeme". FEN1CE: Včeraj se je radi indispoziclje gospe ^JOiOrea Fran mesto „Trovatora" vpr zi rila ^Norraa". Oanea počitek. Jutri premijera Verdijeve opere „La -"orza del deatiDO''. Društvene vesti. Glasbena šola. Kakor že javljeno prične se >nes v sredo vijolmska šola in sicer ob 6. uri jop. Kd r ae žrli se vpijati, naj pride dan es „Čitalnico". Ako se oglasi primerno število, ^ bo vrčila šola tudi zvečer za tiste, ki ne morejo zahajati popoludne. Sola za druge '»štrumcita prične drugi teden, zato se prosi ?§3, ki bi se radi učili kak instrument, da se javijo tekom tega tedna ali v „Čitalnici", pri K. Cotiču ulica M^lin piccolo štev. 8. (Zaloga juž. sadja) Nar. delav. organizacija. Panificio ulica Conti št. 12, sprejme ta-r»oj 2 težaka. Sestanek železničarjev. „N. D. O," vabi vae sve je člene, vs užbene na državni in južni Veznici, >is velevažni sestanek, ki se bo vršil jutri v četrtek ob 7 in pol uri zvečer v prostorih „N. D. O." v svrho posvetovanja glede pridružitve jugoslovanskih železničarjev k mo-*ai &ški želczničarski organizaciji. — Vstop : je dovoljen samo proti i?kasnici ali pa uvedenim gostom. Darovi. V znak veselja odp-etja slovenske Šole j je daroval g. J. O. 1 K za moško podružn. sv. C;r. in M t. Denar hrani unrava li«»ta. Za ranjeice povodom liuViarnkih do-e^dk^v nabrnlo se je m«»d Barkovljani in Kon^oveljci zbranimi v „Narodnem domu*' ▼ Bi'k-jvljah 11 K 50 st. Denar hrani uprava lista. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti n*b-a1a je gosnod. Lovr«»nčič Z'T;ca pri vinski tre«tvi v gostilni Roianekega „Kons. druVva" 8 K 38 st. Za veliki srečolov vinske trgatve ki se je vršila minolo nedel'o v Rojenu so nadalie darovsli godeči gs. : Andrej Furlan. R. Ait«. N. N , J. Ceme, I. Tom -Si*. Su5?Č Kari. I Pn^kai. Viktor Ko8ič, N. Stpp«nčič. Anton Mabnfc, Ivan Gu«tinči^, Josip Prelog .To^io Muha, A'o^'z R^ja, M. Stopar. N. Berga, Anton Vatovec. Ivan Va^ovpc, Hinko Ivan BHovpc, Jr>h, Ko^merlj, Benedifct Su-p«»n. J sipina Kran^c, Jo«p Vatovec po 1 krono. H*ala! (Pride Na jesenski veselici ženske podružnice sv. Cirila in Metodija pri sv. Ivanu so pr<-n'ačali v»tonnino sledeči £g: Prhavec mla š' K 2 27, Jo-ip Vatovec 2 K. Probec 1.40 K Z»fred, Golie^šek po 1.20 K, Cigoj, Povh, Čarga po 1 K, M. Gregorič, Sancin, Prunk, Bandelj, N. N., M. Žitnik. N. N. po 80 stot.. Furlani, Tratnik, A. Cigoj. Ličen, Cvek, dr. Rekar, dr. Lavrenčič. Ivan Zlobfc, neimenovan, Ivan P.dič po 60 atot., P*terno-»t, Anton Godina. Silvester Marc po 40 st., N. N., Bradič, N. N., N. N. po st. Tej podružnici je pristopila kakor udruga g,ca Viktorija Karalan iz Nabrežine. Srčna hvala in živeli ! Vesti iz Goriške. Taber na šempaskem polju. Dne 18. oktobra bo H:iride«ecletnic& tabora na Šempaskem polju. Starejšim ljudem po Goriškem je še v živem spominu ta veliki tabor na Otavi, radi ož viiajo v družbi mlajših ljudij lepe spomine nanj in po3ebno na glavnega govornika, dr. Karola L ivriča, ki je sam priznal desetim tisočem zborovalcem, da je to najlepši dan v njegovem življ^n u. To obletnico se namerava praznovati leto* s taborom. Res je sicer, da tabori n maje več oneg* pomena kakorsn^ga eo imeli v šestdesetih letih preišniega stoletja. Ljudstvo se je povzdignilo na višjo stopinjo s pomočjo nešt-tih narodni društev in potom Časopisja, Vsekakor pa zahteva hvaležnost do prvoboriteiia goriških Slovencev, do pokojnegi d.ra Livriča da se praznuje štiridesetletnico št-mpa-skega tabora v širšem obsegu. To zadevne okrožnice so že razposlane. Natančni vspo-r^d sa objavi pravočasno. Vsi častilci opo-stola Slovenstva na Go i^kein naj se pripravljajo na tabor dne 18. oktobra t. 1., ko se lahko ziruži s štiridejetl-tnico tabora tudi devedesetletnica Lavričevega rojstva, od katerega dne (1, nov.) nas bo ločevalo ssmo 14 dni. Pripravljalni odbor. Razstave goveja živine za srednje gove-dorejsko ozemlje vršile se bodo letoj po na-btopnem vzporedu. 1. V Gorici dne 22. oktobra za občine spodajoče pod sodni okraj me»ta goriškega in ckolice, izvzemši občino Ločnik in pri-stevši občine Dulenje, Kužbana, Medana in Biljana. 2. V Kanalu dne 25. oktobra za občine sodnega okraja kan^hkega. 3. Na Ce.ti pri ajdovbkem Sv. Križu dne 26. oktobra za občine sodnega okraia ajdovskega. 4. V Komnu dne 27. oktobra za občine sodnega okraja komeuskega, prištevšl občini Devin in D-»berdob. 5. V Sežani dne 28, oktobra za občine sežanskega okraja. Na ra?8tavo ae morejo privesti le goveda rujave pasme, ki so bila vržena v srednjem govedorejskt-m ozemlju, ali se nahaiajo v tem okraju najmanje tri mesece. Razrede in vrste živine ter darila smo obja ili že meseca julija. Priiave se imajo d poslati dtžtlnemu odboru do 15. oktobra potom dotičnih županstev, pri katerih je do- j biti v to svrho pos* bnih ti-korin: razstavni-, kom se izdajo p d pretekom dv« h let zaklal^. Ob^arovunim ži-vinčt t m obesi f=e na ubo posebno zr amenj*1. Sestavo obdi rovalLih s< diftč smo tudi že objavili r ju iju kakor tu vse druge dol« čbe, x Židovsko glasilo deželnega odbora, magistratu ter trgovske in obrtne zborn ce gor ške, vreievano po dvfh babnicab, bi mo ra'o že kedaj prenfhati, ako bi ga umetno ne ptduirhli in vzdržavali umerjeni uradi ter ako bi ne jtdlo iz jaslij denarnega zahoda „A-so-cia/ione conperativa di čred to"' Pa še vse te direktne in indirektne Bubvenci e bi ne zhdo-atovale, ali o ne bi mu glasovito irredtntovsko dri^tvo „Dante Ail gbieri" dajalo na leto najmanje 4000 lir pidporp. „Daote AlHohieri" ima baie nalrg", širiti italijanski jez k v diu-gib dežrlab. „Corriere Friu ano", ki ga zato podpira, je pa pisan v tako slfabi italijanščini, da se ie morajo sramovati sami kalabrežki banditi, ako bi jo čitali. Iz vsega je pa razvidno, da „Dante Ail gb eriu pod znanstvenim kiobukom ni nič drnzega, rego edino le irredentistično politično društvo. Vesti iz Dalmacija. Vojaki in meščani v Zadru. Zadar 4. oktobra. Italijanske novine v T/sta so udarile — kakor je bilo predvidjevati na vse žvonove da so „krvoločni hrvatski vo'aki* udarili na „goloroke in mirne meščane'*. Ker se je z n:.fio strani ravno te dni grenko pisalo o vojaškem na-iliu v L ubl ani, ne mortmoatcut piix odobiaviti tudi postopanja hrvatskih vojakov v Zadru. A to zato, ker hočemo, da je tojska pov»em nepristrana v nacijonalni borbi, pa bilo to v Ljubljani, Črnovi ah Zadru. Vendar se v našem slučaju zadarski dogodki nikakor ne morejo prispodabljati onim v Ljubi;ani. V prvo zato, ker so v Ljubljani vojaki šli na ulico, da ob gotovi priliki &treliajo na meščane, ki na svojih demonstracijah niti sanjali niso o vojaštvo, a ▼ drugo zato, ker je v Ljubljani prebi v a ls t v o v e d n o lepo nastopalo nasproti oficirjem in vojakom, dceim v Zadru besna italijanska druhal dan in noč provocira najtrhijalneje vsakega vojaka, pa tudi tedaj ko je poslednji v službi. Ne SLino hrvatski meščani, ampak tudi vojaki ne smejo po cesti hrvatki g »voriti medv sebci, ne da bi jih takoj kak surovi vseuči-lišfnik ali kakor njegov drug z — ulice ne iblil z „f ra le cavre", abbasso cavre de crcmti" ! itd. Vprašamo sedaj: mora li vojak ie zato ker je vojak, vedno molčati na vsa žarenja?! Zadnji neredi so se dogodili tako-le; Te -sadnje dni so mtščani v več povratkih dejanski napadali pojedine vojake, tako, da ao •e ti morali braniti z orožjem. V sredo so Italijani rar ili s kamenjem nekega podoficirja blizu samega vežbališča. Istega dne na večer ao se ,,B«:r8aglieriu vračali z glasbo iz oko-Kce v mesto, a ko so dospeli blizu kasarne, so jeli kričati proti vojakom „Abbasso ^ le bajonetteu in cavre de croati!! Naj prej orožniki in potem še-le patrul e domobrancev so začele potiskati množico proti mestu. Blizu trga sv. Simona a o začeli Italijani streljati iz revolverja a vojaštvo je odgovorilo s puškami 1 Ali zopet ne tako kakor v Ljubljani ker ao samo 4 osebe le lahko ranjene. Vojaki ne smejo sedaj posamično niti na trg. Kakor so vidi: provokacija je se strani italijanske sodrge pa nai njihove novine govore, kar jim d: ago ! 1 Mi iakreno obžaljuje* mo, da je v našem meatu moglo priti do tega, ali mi mečemo vao krivdo na poznano teroristično ulico župana Ziliotto. Kajti tu v resnici ne gre za vojake, ki so napadeni, ampak za Hrvate, ki jih zadarska fakinaža vedno provocira kakor civiliste, kakor Sokole in kakor vojake. Varnostne prilike v Zadru ao sramotne prekerne. Namestništvo se omeja na blage opomine, a občinska policija je predvodi' Jjica — razbijalcem. Tukajšnji Hrvatje » fl znali dcslej imponirati ni občini, ni vladi. I ulici. Ako bi pa bili naši Hrvatje odločni italijanstvo Zadra bi bilo kmalu — relikvija! Zadranin. fincnnriirno Slovenka, mlada, lepe zunanjo-UU3|JUUitlia Bti vešča slovenskega, italijau-skfga m ren Skfga ifzika, že prskiiciruna v trgovini, išče službo kot prodajalka, blegfljn ćflrka, v kakšui pipami ali uradu, v ot če kakor^nonbodi službo. — Pisati na ..Edim stu pod „Pridna B K". (1505 pridno 'n pošteno, srednje starosti, sp-ej-rrp takoj v a užoo mala družina. - Ulica Barriera 25, IL, Cink. 1551 Deklo Iflihinicbo rdpadke (pomije) prodaja Hotel IMilnlljCUC Brlkan. — Obrnili se na H tei B»Uan._1550 Hiša na prodaj klaftrov zemlje. Sveti Ivan, ulica Školjo št. 21*<. I5'<8 flcoclf od 14 jei tapiej, poltenih stajišev, se UCtsCK pprnme v trgovino jestvin. Kam pove Inferstni od« elpk Edinosti_1528 HflhpO prodajalka in blagajni čara\ t šča je-UUUrd zikov, išče me^ta v prodajalnici, gostilni ali kavarni. Naslov pri Inseratnem oddelku Edinosti. 1535 Pozor gostilničarji! ^f™"; pohvaljena z diplomo od goriškega kmetijskega kemičnega društva, dobijo se pri Marka Trampuž, Jokovice št. 2, pošta Št. Vid pri Vipa< i. — Pošilja se v sodih kakor tudi v steklenicah. Cena po dogovoru._1530 Frica te in PhalLi stroj. Cena 1-bedere 23. 1. Dad. 100 kron. 1541 f V Sodi St. 14. novi od 350 do 700 litrov se prodajo po K 8*— hektoliter. Sodar, Campo Marcio 1547 l/ci V nnctllnn v ulico Dnnf-tello (vig a-via ¥Ol ¥ yU3LIIIIU nove nor 5ric.). kjer pet'či vino iz Buj I. vrsie po 64 st., za družine po wt., kakor tudi Pcntigami-bo pivo po -18 st. liter. (15 0 Postransko službo v popoldan, urah od 4 ure dalje sprejme uradnik pod ugrdLimi poboji. Naslov pove Inse ratni odcelek Edinosti. 1 tj3 V ulici Belvedere št. 55 — je se odprla ===== WM nova čevljarnica Proiaja se izdelano obuvalo ler novo po m Poprave se izvršujejo po n ajzmemrj^ih cenab Za obilen oM-k ne toplo priporoča pod slom: SVOJI K STOJIM I ud*ni Joaip Godina mmm Josip Zigon FILIJALKA NA PROŠEKU $TEV. 140 Iz^or drog, barv, čopiče v, pokosil' parfumov, fin. milo — Zaloga mineralne vode oaka za parkete, na mrzlo pripravljenega airupa. tamaris da. malino oa itd. itd. AOTONlOčM^Szar Sprejme vsakovrstna naročila in popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohiStvo za spalne in jedilne sobe ter kuhinje. TRST — ulica Farneto 45. Aurelio Hor&is Civilni geometer. — flvtoriiovani zapriseŽenec Trst, Corso štev. 30 sprejme tuircnja, okskorpora.Hjo, intaLocijo lul. Bplodr.9 r-i geoci ttrićca dela, BOGOMIL PIMO •mrnmmtmm r i i i i 'TI .-•■ — Kaj ne pripoznate, da je rmP.fi . jedilna zsbela VXlXvAĐ " (iz kokoaavlb or^io« najboljša - Ista ni samo najfinejša in najčistejša, temveč tudi najcenejša in najizdat-nejša, kar sem jih kedaj kupila. - poskusite samo enkrat! - JCe bo Vam žal! PEKARNI in SLAŠC CARNi LUIGI GUL Piazza Caserma 4 in Via Caserma 17 sta na novo opremljeni in preskrbljeni z naimoderaejimi stroii. Kruh iz moke I. vrste, svet 4-krat na dan. Naj-tineje slaščice. Velika izbera moke prve vrste. Likerji in vino prvih tu- in inozemskih tovarn. — Moke iz prvih a. o m ino v. — POŠILJAT VE NA DEŽELO. VELIKA ZALOGA PRAZNIH BUTELJK Trst, via delle Ombrelle 5 TELEFON St. i8-4g GUIDO e U60 COEH 100.000 buteljk od Šampanjca —— za refoSk. ms— Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refoak, kampanje, bordeaux. rensko vino, konjak itd. Velika zalpga buteljk od pol litra in 1*/» litra. Damjane iz stekla opletene. Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuj« razbilo stekio vsaka vrste. bivSf uritf v S&}fkr ima tvoj j v rv=. prodajalnko u ti v TRSTU ul. Vincenzo Belllni ir. i' rnsprotl r«rkva «v. Azuaa s:- ^.»v vsiahovritne veriiicc > pravih tov;1«, cena; r ■ Cine-Music-Hall-Mondial Edini v Trstu. Ul. deli' lstria-6, Hrib sv. Jakoba. Edini v Trstu. Žive in govoreče slike. Vsako soboto in sredo nov vspored, absolutno novosti — Od arede 7. do petka 0. oktobra: =■ NEW-YORK - ameriška metropola. MALI MAGIKER Jako interesantno. Posebnosti debelega meščana komično. — RADI PTIČA — komično. CINEMUSIC : Predrzna in lepa dekleta Zadnji veliki vspeh v gledališču ■ Ai»olou na Dunaju. Odprla se je na novo urejena trgovina z zgotovljenim! oblekami za goseode, gospo in otroke. pod trrdko BOHINHC 8l Co. v ul. delle Torti 2 Palača Diana (za cerkvijo ev. Ant. novega) asigurama solidno ia točno postrežbo ter najnižje »talne cene in prosimo xa. obilni obisk. MALI OGLASI 5C računajo po S stoL besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat ve?. MajmanjŠa pristojbina stane 40 ——— Plača se takoj. VlinrO ali družnika iSče dobroznano slovensko i IVII |J L d trgovsko industrijalno povzetje. - Naslov Živic. Trgovinska ulica 2. 1553 Slivovko in brinjevec ^'.'"L. isauo, novo, ima n» prodaj P. Keluža, Narin. pn it. Petru na Kronskem. Odda se vsako množino. — 1552 ANTON SKERL mehanik, ssprtaeSenl Isvedeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. H Zastopnik tovarne koles in motokoles „Pncr Napeljava ln naloga oitiktrićcih jivonfkoT, iučl In r"» mofonov, žonofonov, in fonojrafov. Zaloga priprav za tVtti t: f Lajvna delarnlca za popravljanje Siv. strujov, kolon, ma^iolt." Velika zaloga pripadkov po tovar, cana TELEFON štev. 173-4. Odlikovana tovarna glasovirje* : E. WARBZNES Trst, Piazza Carlo Goldoni rs (vogel Corso—Via Naova) SPECIJALITETA pi&nmov, ^laeova* jev evetovnih t^rdk STEINWEY u JONS v New Yorko, Schweighofer ittl EleRt. piani, orkestroni &armom]t Izposoluje. — Menjuje. — Daje na o rok: i Popravlja. - Akordira po zmernih oona-i f. pertot urar I. vrste Trst ul. Poste tluooe 9 PRVA IN EDINA pisarna v vojaški stvar kocc««j©Bir&a3 cd vi#. e. k. nAciotr-zi^tva ulioa Bachi št. 12, II. nad. UHOD POD PBEHOD1ŠCEM. Daja nasvete in inlormacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojažko službe. Izdeluje in odpošilja veako vr-to proftenj vojaškega značaja — oproščenjc od vojaiiih vaj in kontrolaih hhodov, enoletno dobro-voljstvo, žeuitbe, dosezau je zakonitih ugodnosti glede pnzenčne Blužbe. vspro.jetja v vojs5ke «o!e itd. — Pooblaičeca \e zastopati stran h e pred upravnimi oblastoijami Posreduje v najtežavnejih slučaji! Sevanje hitro :n to«5no URADNE URE: Ob delavnikih od 9 -IV. prodp. ^ i Ob ned ljub in praznikih od .J-i- opol. — Ro- A ^^ - % ■ ^ ■ po uporabi novega izdelka Stenic ni vec: „destructor" odlikovanega z diplomom Toliko nagrade na radnji mednarodni razata-H v Kimu. ..DESTRUCTOR" deluje takoj. Pokonča jajčka vsake golazni in no dopusti, da se zopfct zakolijo. OSisti glavo vsake nesnage. — „DE1TRUCTOB" je za vsako družino neobhodno potrtben. Ne pomaže, ne razjeda, ni strupen, ampak bigij?ničen. — Na iisoće plMfD dokazuje njegove Izbornost — „DESTRUCTOR- zalaga CKuseppe Nnsii & Co. - Cervignano ==== Steklenice po K 4 20, 2*30 in 150. ===== Preprodajalcem popast. . ~ Na prodaj po vseh mirodllnkah. KT ISčejo se povsod zastopniki. TEjf Mlekarna Hrušlca javlja, da ae je preaelila iz alice — — Geppa štev, 19 -- v ulico delle poste št. 16. Se priporoča za obilen obisk. Hotel Balkan 70 sob, elsktr. razsvetljava, lift, koptlji »•d« smerne. Pnfikuj Jt ^ tU Hotel Balkan