GLASILO KOLEKTIVA »INDIJ PLATI« J A It Š E FEBRUAR 1954 C E N A I) 1 N 10- ŠT. 14 Eno leto dela v filmski tiskarni IPI V delovodniku filmske tiskarne IPI najdemo kot rojstni datum 2. februar 1953. Od tega dne je preteklo ze <;Jo dni in v tem času se je filmska tiskarna v marsičem izpopolnila, postala je samostojnejša na izkušnjah, ki so strokovnemu osebju neobhodno posebne in s katerimi se lahko ponašamo v začetni meri tudi že pri nas. ,v Iniciator za zgraditev filmske tiskarne je bil tova-'!* direktor Marinc, ki je zaupal svojo zamisel tova-Tlsu Batiču, ki je zamisel uresničil in po čigar načrtih Je rasla tiskarna v sedanjo obliko. Stroški za izgradnjo prostorov, raznih električnih, parnih in vodovod-'uh napeljav stanejo seveda precej denarja, vendar Upamo, da se lmdo investicijski izdatki z dobrim delom amortizirali in se bo obratovanje v bodoče izplačalo, kolikor se do sedaj še ni. Filmska tiskarna zaposluje le malo ljudi, vendar Je sleherni povezan s celoto toliko, da bi nepravilnost omogočilo tiskati na temne fondi- najpestrejše barve in belo jedkanje. Seveda so tudi za to potrebne nove naprave, katere bi pa lahko končno izdelali doma. Teže je vprašanje prostora, kam postaviti tak stroj, da ne bo niti odročen niti sosedu v škodo in kvar. Na koncu gojimo v tiskarni še željo, da bi nam tudi ikalniea dobavila primerne tkanine z efektno vezavo, kajti rjuha ostane — četudi potiskana — le rjuha. -k-r Ključavničarska delavnica — obdelovalni stroji Pri prvem koraku, ko stopiš v ključavničarsko delavnico, vidiš stroje, in to povečini nove. Marsikdo bo rokel, saj to je kovinska tovarna, ne pa tekstilna. Res J<‘. da imamo prilično mnogo obdelovalnih strojev, toda skoraj premalo glede na naše stroje. Ni to tc-kstilna tovarna z novimi stroji, ampak z zastarelimi. Nekatere stroje že dolgo časa pričakuje plavž na Jesenicah. da jih pogoltne v svoje žareče žrelo. Kdaj bo dobil naše dobrote, ne vem. Zato so pri naših strojih stalna popravila. S tem v zvezi pa tudi ne preveč objektivna kritika: Ključavničarska delavnica premalo naredi in ne izdela lično.« Nimam namena zagovarjati ključavničarje, toda vem, da vsega niso krivi. Vsak prizadeti ve, da je mnogo dela, toda ključavničarji tudi vedo, da je premalo strojev. Po načinu obdelave in vrste orodja razlikujemo raznovrstne obdelovalne stroje. Osnovni obdelovalni stroj je stružnica. Na njej lahko razen struženja in prebijanja vršimo vse operacije izdelave. Tudi v našem podjetju imamo dve stružnici. Pred 30 leti, ko še ni bila tehnika tako na višku, so jih imenovali univerzalne. Temu nazivu naši več ne ustrezata. Zelo težko se že pokoravata rokam naših strugarjev. Zato je predvideno, da bomo kupili v letošnjem letu novo stružnico, ki bo ustrezala naraščajočim zahtevam. Na njej se bodo stružili komplicirani predmeti, boljši od sedanjih, da bomo lahko sami doma stružili vse osi in gredi, tudi one z večjim premerom glave (amerikanke). Stružnica bo mnogo težja, kar je važno zaradi vibracije. Ce stružnica zelo vibrira, izdelani predmet ni točen, kar je posebno važno pri obdelavi tečajev, osi, ležajev, tesnil itd. Zaradi vibracije se tudi ležaji poškodujejo, posebno kotalni, kar je primer pri naših stružnicah. Ko boste videli novo stružnico, ne kritizirajte močne konstrukcije. Stružnica bo izdelek domače tovarne Prvomajske«. Tudi inozemski novejši stroji so težji. Da je bolje, če je stroj težji, se pa lahko sami prepričate v naši tkalnici. Tudi rezkalni stroj je nepogrešljiv pri nas. Mnogo se da narediti na stružnici, vendar skoro nič manj na rezkulnem stroju. Ko smo vrnili rezkalni stroj tovarni Motvoz in platno-, smo kupili novega. Izdelala ga je tovarna orodnih strojev Prvomajska . Kratko rečeno, zelo dober je. Stal je z vsemi potrebnimi mehanizmi in rezervnimi deli le 3,750.000 din. Na prvi pogled je drag. Toda pomislimo, koliko strojev je nemoteno obratovalo po njegovi zaslugi. Mnogi stroji imajo že zobata kolesa, izdelana na njem. Na njem se lahko naredi razen različnih zobatih koles še mnogo drugih delov. Včasih je stal v ključavničarski delavnici tudi sko-belni stroj »šeping«. Lep ravno ni bil, toda ustrezal je našim potrebam. Tudi njega smo vrnili v Grosuplje. Na njegovem mestu se sedaj že nekaj mesecev sveti nov kvalitetni stroj »šeping« (izdelek »Prvomajske). Tudi ta stroj ne stoji. Njegova glavna vloga je, poravnati neobdelano kovino in ji dati končno obliko. Trenutno pa delajo na njem fluorescenčne armature, katere je skonstruiral naš znani elektrotehnik Slabe; tako ne bomo odvisni od tujine, a poleg tega bomo prihranili še mnogo denarja. M. S. Kvaliteta gotovih izdelkov Po drugi svetovni vojni je naša država prišla do dejstva, da ji je v prvi vrsti potrebna težka industrija, ki je bila do te dobe le malenkostna, ter smo bili vezani na uvoz. Izvažali pa smo n. pr. bakreno rudo — surovino, uvažali pa baker in‘njegove izdelke. Ker je bil pri rudnikih večina tuj kapital, se je morala manjšina ukloniti večini na škodo počivajoče Jugoslavije. Bakrena ruda pa vsebuje še žlahtne kovine, kot zlato, in to je ostalo tujcu zastonj. To je važen odtok naravnih vrednosti. Kako pa je z lahko industrijo? Če se hočemo v kur največji meri osamosvojiti, moramo dvigniti najprej težko industrijo in jo izpopolniti v vseh fazah procesa do stopnje, ki bo vsaj deloma ustrezala tujim proizvodom. Za tako ustvarjanje so nam potrebni domači strokovnjaki, da se poglobijo v njih delo, da zasledujejo napredek tehnike v naprednih državah, sami so pa v domačih podjetjih na razpolago z vsem znanjem za izboljšanje naše industrije. Država in podjetje v tem pogledu stremijo za tem, da se naši strokovnjaki pošiljajo v tujino k sorodnim podjetjem, da se bo naše stanje zboljšalo v pogledu kakovosti. Podjetja so tekmovala in tudi še tekmujejo glede večje kapacitete, to je večje zmogljivosti. Tu način povečanja proizvodnje pa gre največkrat na račun slabe kakovosti gotovega izdelka. Vzemimo za primer laneno blago. Ako ga tke ena tkalka na štirih strojih ali na treh, ni vseeno. Lahko je produkcija na štirih strojih večja, kakovost pa je nemogoča ista kot na treh strojih, ali pa če upoštevamo delo samo na enem stroju. Seveda ne bomo delali na enem stroju, ker bi to bila velika izguba za podjetje; treba se je prilagoditi splošnemu na- predku bodisi v izboljšanju surovin, strojnem parku in izboljšanju postrežbe. Važno za nas ni le stroj in predelovalni material, pač pa je v veliki odvisnosti od oseb, ki se ga poslužujejo. Tudi na tem področju država skrbi za vzgojo kadrov kot nikdar prej. Čim popolnejše je znanje posameznega delavca, tem boljše je zti celoto in tudi kvaliteta st- bo povečala, kur ne bo ostalo nevidno za vsako podjetje. Nedavno je bilo objavljeno: Amerikanec reče Angležu, da gremo v Evropi z racionalizacijo tako daleč, da dostikrat odpravimo zadnji člen na tekočem traku - kupcu. Kaj se to pravi: zgubiti kupca je lahko — pridobiti pa težko. Vsak dan se moramo boriti, da obdržimo trgovcu-kupca, ne gleclt na 10, ali je trgovec-kupec velik odjemalec, država ali posameznik. Vsakdo plača ruje kvalitetno blago dražje kot nekurantno poceni. V pogledu kvalitete nastajajo težkoče, kot n. pr. kvaliteta raznih pomožnih sredstev, kakor ap ret ur a in barve. Tekstilne tovarne pu imajo še druge nevšečnosti. Stroji so vsi inozemskega izvora od raznih tvrdk, od katerih tudi dvoje podjetij nima enakih strojnih delov. V našem podjetju imamo gotovo dvajset različnih tip strojev in za to jo potrebna domača izdelava strojnih delov. Tu naletimo zopet na to, da ne ustreza material in dostikrat tudi ne izdelava, kar dobavljajo, in tako naraščajo s tem investicije. Tudi električni material redkokdaj ustreza. Imamo pa še mnogo drugih pomanjkljivosti, ki vplivajo neugodno na produkcijo. Borba za kvaliteto blaga je najbolj važen problem za vsako podjetje. Korbar Iz kulturnega življenja Ob koncu januarja letošnjega leta je imelo telo-vadno-vzgojno društvo »Partizan« v Jaršah svoj redni občni zbor. Vabljeni so bili vsi njegovi člani, vendar se jih je odzvalo le manjše število, predvsem tisti, ki so v društvu najagilnejši. Od izostalih je tudi precej takih, ki zaradi rednega delu v podjetju niso mogli na občni zbor. Občni zbor je potekal v duhu referatov in diskusije, ki jo bila precej živa, in so skoro vsi njegovi člani sodelovali. Iz poročil, katera so podali dosedanji referenti, je bilo razvidno, da so se posamezne sekcije borile z večjimi ali manjšimi težavami, da pa so kljub temu žele uspehe ter tako poleg kinu poživili kulturno življenje v Jaršah. TVD Partizan je tudi v preteklem letu razgibal športnike In ljubitelje športa, ki so izvedli razna tekmovanja, izlete in druge prireditve. V programu je tudi nadaljnje razvijanje kulturnega in družabnega življenja. Društvo se z vsakim novim dnem krepi in izpopolnjuje ter s tem nenehno dokazuje, da aktivno dela. Upajmo, da bo našel tovariš Gorenc Tone posnemalce za svoje požrtvovalno delo pri postavitvi »Koče na Mali planini :. Podobnih primerov požrtvovalnega dela je več, vendar je ostal njegov uspeh brez. primere. Ob finančni pomoči podjetja nam je bilo in bo mogoče ustvariti št; marsikaj. Nad vsakim novim uspehom bomo zadovoljni s preteklostjo ter zrli novim ciljem nasproti. TVD Partizan je društvo, ki si prizadeva, da svoje člane vzgoji v zdrave in močne ljudi naše domovine, tki nudi članom in nečlanom z nastopi In tekmovanji ogleda vredne prireditve ter končno, tla svoje člane popelje na izlete in tekmovanja, kjer jim je mogoče videti domače in tuje vrhunske tekmovalce v najrazličnejših športnih panogah. Pozivamo zatorej člane našega kolektiva, da pristopijo kot aktivni člani k telesno vzgojnemu društvu Partizan« v Jaršah. Zimski STIPI na Veliki planini Pozoren opazovalec je lahko že v dneh pred odhodom na Veliko planino opazil marsikaj zanimivega "i bil priča številnim razpravam in ugibanjem o formi in izglcdih posameznih asov in ncasov . Slednji so si že celo lastili monopol nad doseženimi mesti« pri prejšnjih tekmovanjih. Sestavljale so se 'azne pisane in nepisane prognoze, lesene palice za zavese iz samskega doma so naši funkcionarji spretno preuredili v drogove tekmovalnih zastavic, kajpada v veliko veselje upravnika tovariša Trohe itd. Skratka, sobota je bila naenkrat tu in kmalu po drugi uri je zabrnel motor našega starega, toda vsaj za smučarje se vedno zlata vrednega avtobusu, ki nas je kmalu prepeljal v Črno. Zaradi redukcije električnega toka žičnica tam ni delovala, zato smo poleg svoje opreme dobili na rame še za mulo primeren tovor skupne hrane. Seveda ne vsi. nekateri si že znajo pomagati, eri hoji navzgor v glavnem zeblo ni nobenega, precej težko sapo so imeli le tisti, ki so v dolini preveč privezali dušo«. Razen nekaj zmrznjenih ušes ni bilo "a poti nobene nezgode; k temu bi morda lahko dodala kakšno pojasnilo tovariša Ivo in Lado, toda vprašajte jih raje sami! Naš dom jo lep in udoben in prvi vtis bi bil še boljši, če bi bil čaj žo kuhan, morda tudi večerja, toda ni bilo od pomoči; celo visoko v planinah občutiš posledice redukcije toku (v tolažbo tistim, ki so šli na veliko planino že dan prej)! Večina je seveda kmalu odšla, v domžalski dom, kjer imajo ne kaj preveč izbrane pijače po zelo izbranih cenah. Nazaj jih je Prišlo nekaj precej »obstreljenih« in očividci trde. da so ti imeli zelo slabo spanje, večkrat prekinjeno zaradi tekanja od postelje v podstrešju (io praga. Mirna ali nemirna, noč je kmalu minila. Ob 8. uri napovedani zajtrk je bil gotov ob 10.30! Takoj nato Pa smo odšli na kraj tekmovanja in izbrali tekmovalno progo. Zaradi slabih snežnih razmer je bila precej težka, dolžine ca. 700 m, 9 vratič in 100 m višinske razlike. Ob 11.30 se je pričelo tekmovanje — Velika drama ali burka, kakor pač hočete. Drama zato, ker so bile borbe za plasma res dramatične« in vse prognoze postavljene na glavo, burka pa zato, ker takih novosti in takih stilov v sodobni smučarski tehniki človek ne bi pričakoval . .. Verjemite, da je težko kaj takega opisati. S seboj bi moral imeti filmsko ka- mero in veliko zalogo filmskega traku, da bi bil dovolj prepričljiv. Navajam le nekaj podatkov: prostor okrog 2. in 3. vratič za letošnjo sezono najbrž ne bo več uporaben. Kamor sta priletela Srečo in Otmar, tam je ostalo razdejanje, kot ga povzroči srednja bomba. Lado je bil spreten taktik. Pri vsakih vratcih se je zaustavil«, naravnal smuči in sebe na naslednja vratca, tam zopet »zaustavil« — itd. vse do cilja. 9 vratič. 9 padcev in 9. mesto! Res logično in nelogično zaporedje! Toda kuj bi našteval. Ste morda že kdaj videli od potresa razdejano pokrajino? Pojdite na Veliko planino, oglejte si prvo polovico naše proge in vse vam bo razumljivo. Seveda smo k temu vsi dosti prispevali in imeli za prikazovanje raznih figur pač mnogo izvirnosti in smisla. Okrog 13. ure je bilo tekmovanje zaključeno z naslednjimi tehničnimi podatki: 1. Burju Matevž 2. Perko Venceslav 3. Vodopivec Jurij 4. Gorenc Anton 3. Ukmar Janko 6. Kunc Božo . . 7. Lipovšek Otmar 8. Jenko Tine . . 9. Zabukovec Lado 10. Bergant Srečo 1.21 minute 1.33 1.34 1.46 2.12 2.14 2,29 2.46 2.47 3.34 Startalo je 13 tekmovalcev, vendar so zaradi nesrečnih primerov* odstopili Koželj. Sešek in Rajncr. Zenske: 1. Stupar Iva . . 0,31,2 sekunde 2. Varšck Anica . 0,59 „ Zaradi še bolj nesrečnih primerov« so od tekmovanja odstopile tudi Sitar Maksa. Svent Vera in Serajnik Nataša. Vsem tem naše sožalje! Ob zaključku lahko rečem, da je prva tovrstna prireditev našega Partizana« v letošnjem letu dobro uspela. Udeležba bi res lahko bila večja in trudimo se, da nas bo na prihodnjih tekmovanjih še več. Imamo pogoje, ki nam jih lahko marsikdo zavida. In ko bo vse v redu. želimo, da nas vozači ne pridejo več iskat z novim OM-mom in raztrganim prekrivnima. Janko Kino-spored v marcu 3.—4. marca: Gospod Hulot na počitnicah«. Fran- coska filmska komedija. Od srca se bomo nasmejali smoli g. Hulota ter pri tem pozabili na lastne nepri-I i ko in težave. 6.—7. marca: »Plesala je eno samo poletje«, švedski film, ki je prejel prvo nagrado v Berlinu in Cannesu, bo pritegnil tudi nas. 13.—14. marca: »Zmaga ali smrt«. Ameriški vojni lilm nam odlično prikazuje bojne scene tega antirasi-stičnega filma. 17,—18. marca: »Veselo in brez. skrbi . Ameriški barvni film za najmlajše, pa nič manj zabaven tudi za odrasle. 20.—21. marca: Salomonovi rudniki«. Ameriški barvni pustolovski film, ki pritegne v kino dvorane vedno polno ljudi. 24,-—25. marca bosta na sporedu dva filma, in sicer: Sanjave ustnice« in Zločin v Nervadi«. Prvega naj si ogledajo vsi tisti, ki o ustnicah samo sanjajo, drugega pa oni, ki želijo videti, kako lovijo na moderen način nevarnega zločinca s helikopterjem. 27.—28. marca: »Trenutek obupa«. Angleški film. posnet po romanu Marthe Albrandt. 31. marca: Ob veliki ločnici«. Ameriški kowboyski film. ki bo do koncu zadovoljil vse ljubitelje filmov »divjega zapada«. Uprava kina Indupluti Iz uredništva Slab uspeh še ni posledica slabega namena. S tem stavkom se opravičujem pred celotnim kolektivom za zakasneli izid 13. številke Konoplana«. Ob odhodu tovariša Batiča, poprejšnjega urednika, mi je bilo sporočeno, da porabi tiskarna za tisk teden dni in tega datuma se je novi uredniški odbor in seveda tudi jaz sam, kot odgovorni urednik, držal. Toda nastale so nepredvidene zapreke v tiskarni, katera je natisnila prejšnjo številko šele 27. januarja, ko ste jo dobili v oddelke. Sporazumno s tiskarno bo v bodoče list izšel 15. v mesecu, kur bo mogoče seveda le, če bomo do prvega prejeli zadosti gradiva, da damo list v tisk. Za razširitev kroga dopisovalcev smo pri vratarju namestili skrinjico za dopisovalce v »Konoplan«. Kakor je na skrinjici navedeno, bomo objavili samo podpisane dopise. Za tajnost podpisov — kolikor je to želja posameznika jamčimo. Novost v prihodnjih številkah bo tudi rubrika »malih oglasov«, preko katerih boste lahko kupovali in prodajali za vas nerabne ali pa nujno potrebne stvari. Cene malemu oglasu ni. Poizkusite, morda se vam bo sreča nasmehnila. Urednik Smučarji brez smučk Smučarska sekcija TVD Partizana Jarše je priredila dne 31. januarja 1954 društvene smučarske tekme na Mali planini. Samo tekmovanje je potekalo v redu in so tekmovalci razen dveh nesrečnikov vsi prispeli srečno na cilj. Večina je bila s tekmovanjem zadovoljna. Nastopile so tudi članice, vendar na žalost samo v dvojini. Nekateri člani smučarske sekcije so si prizadevali, da bi pridobili za tekmovanje čimveč članov oziroma članic, tudi tistih, ki niso člani »Partizana«:, odnosno do sedaj še niso nastopili na tekmovanjih. Agitatorji so si prizadevali, da bi vključili v krog smučarjev kar največ delovnih ljudi, ki živijo velik del svojega življenja v zaprtih tovarniških prostorih ter jim s smučarskim tekmovanjem prikazali lepote nepozabne zimske narave. Pri članih nam je to na začetku še kar uspelo, čisto drugačen pa je bil primer pri članicah. 'I u ni bilo pravega odziva. Kje naj iščemo vzrok za to? Primer: naši smučarji, člani Partizana Jarše so prejeli po znižani ceni smučarske drese, tako da so bili večini smučarjev dosegljivi po finančni struni. Dresi so se razdelili med smučarje na skupnem sestanku. Mojc mnenje je. da so bili dresi razdeljeni med smučarje in smučarke pravilno razen v enem samem primeru. Primer, ki je zrel. da ga objavimo javnosti, je dodelitev'dresu tovarišici Bergant Miri, ki je prišla do dresa na precej nelep način. Njen mož Bergant Srečo je na sestanku trdil, da je njegova soproga smučarka ler se bo udeležila vseh tekmovanj, šla bi celo v tečaj, če bi sc dalo to v tovarni ugodno urediti. Ko smo tovarišico Bergant Miro povabili na društveno tekmovanje, je odgovorila, da nima niti smučk niti čevljev (čudno, da ni rekla, da nima niti dresa!). Torej, tovarišica. ki je bila ob delitvi smučarskih puloverjev še tako vneta smučarka, nima tokrat, ko je treba nastopiti v dresih, niti smučk niti primernih čevljev, da — niti volje, da bi šla tekmovat, če bi ji ostali člani priskrbeli smučke itd. Pri zadnjem tekmovanju smo imeli priliko videti tovarišice iz našega kolektiva iz vrst delavcev, ki so šle na smučanje, čeprav so imele težkoče z opremo, katero so si morale tudi izposoditi. V takem primeru človek občuti, da so dobili smučarske drese nesmu-čarji oziroma smučarji brez smučk in volje, dočim so drugi ljudje, ki imajo voljo sodelovati v tej prelepi zimskošportni panogi, brez njih. Tun t' VESELA KRONIKA Ko jo Super Mlinščica na Dušanov ukaz poplavila igrišče za tovarno, so si posamezne že montirale »šeksne« na čevlje. Poplava je bila plansko izpolnjena in pričela se je revija na ledu. Nastopajočih je bilo precej, seveda brez seksu in neregistriranih, te pa so svojo udeležbo označile kar z zadnjim delom svojega telesa na licu mesta. šport je šport, sem si mislila, delo pa delo, zato sem pohitela v tovarno ter vsa vroča slekla svoj plašč v obratnem knjigovodstvu, pa ga nisem imela kam obesiti, ker so v obratnem vsi žeblji, zabiti v omare, že zasedeni. Še v skladišče stopim po en prt, sem dejala. Ponudili so mi lepega z rožcami, ki je bil v sredini poflekan«, zato pa precej cenejši. Kar tegale bom vzela, sem jim reklu, pa so mi ga zavili in dali zanj račun, ki se precej razlikuje od onega, ki je za prt brez fickov«. Doma sem ga dala takoj na mizo in ga tudi takoj polila s kavo. Sment, oprati ga moram, pa glej nesrečo, ko je bil suh, je bil čist. Tudi oni plavi ficki (od kulandra) so izginili. Za konec še prav majceno prošnjo na vse one, ki so za to rubriko že prispevale, kakor tudi na one, ki bi to želele delati v prihodnje. Kuvertirane dopise z naslovom »za Špeleo« izročite uredniku ali jih vrzite naravnost v omarico za »Konoplan« pri vratarju. S lem sc poslavljam ter vas in Pepeta pozdravljam Špelca ZABAVNA ZNANOST Kakor jc znano, je danski profesor in hormonski veščak Hamburger ustvaril iz bivšega vojaka Jor-gensena postavno in lepo žensko. Od tedaj je ta čudodelnik prejel od vseh koncev sveta že okoli 1200 pisem od žensk in moških, ki želijo postati obratni spol. Poročilo pravi, da je dvanajstkrat več moških kot žensk, ki hočejo postati dekleta, češ da je laže napraviti moškega kot žensko. Povprečnemu zemljanu se to zdi nerazumljivo, toda če to trdi učeni profesor, potem je že res. Vsekakor je to zanimiva operacija, toda danska vlada se bo v tem pogledu omejila le na svoje državljane in ne bo izdala dovoljenja več nobenemu tujcu. Pa si pomagaj, če moreš! NA VELIKO PLANINO! Na Veliko planino smučat po odeji beli so naši smučarji skleniti smeli. A glej, že koj v začetku smola jim prišla je v zelje, avtobus vzdihuje, piha, trobi — a ne pelje. S pogumom častivrednim so ga v red dejali, obenem z1 vlakom se iz Jarš peljali. Smučke in nahrbtnike okrogle so pri žičnici pustili, na splošno žalost so oboje šele drugi dan zvečer dobili. Ker sila kola lomi, pili vodo so brez čaja, tedaj pač Velika planina zdela se jim ni podoba raja. Da mera polna je, nekdo si nogo zvije, a kaj zato, po dežju vedno zopet sonce sije; nahrbtniki in smučke so se pripeljali in naši smučarji so hrabro tekmovali. Kdo prvo mesto odnesel je, vas dvom razjeda? I, kdor z levo za uho, se z desno smučko ob brado zadel je — ta ne seveda! Na ljubo tem uspehom naj bo odpuščeno, če kdo pokušal božjo kapljico je tam preveč pošteno. V nedeljo so se s težkim srcem poslovili, za pot navzdol so neimenovani del telesa uporabili. ZA SMEH IN DOBRO VOLJO Žirafa je sedela v kinu. Pa pride reditelj in ji ukaže, naj gre ven. »Cernu, saj mirno sedim tu na stolu.« »To že, ampak tvoj vrat je na balkonu.« Danes nas je bilo ravno trinajst pri mizi in to pomeni nesrečo. Resnično, eden od družbe je padel s stola na tla. »Zadet od kapi?« »Ne, od pijanosti.« »Gospodična, zdi se mi, da me ne vidite radi, ako sedim tu na klopi poleg vas.« »O ne, le pridite še, prosim, vsak dan. Otroci so potem tako pridni, ako jim rečem, da pride debeli — ljudožerec.« MALI OGLASI Dragi bralci! Gotovo ste v dosedanjih številkah ■ Konoplana« nekaj pogrešali, niste pa vedeli, kaj. Dovolite, da vas spomnim. To so mali oglasi. V bodoče bomo objavljali tudi te, ker pa še ni bil vsakdo od vas tako srečen, da bi objavljal v malih oglasih, vam navajamo primer: »Iščem priče, ki bi potrdile, da juha, o kateri govori 6. stran 13. številke Konoplana«, le ni bila tako zelo slana. V svojo obrambo navajam, da sem za 1 kg mesa porabil samo 2 kg soli, kar nikakor ni pretirano, saj je samo v Jadranskem morju nekaj milijonov kilogramov soli. da o oceanih sploh ne govorim. Naslov dobite v uredništvu pod »slana priča«. Izdaja v 500 izvodih kolektiv tovarne Induplati« Odgovorni urednik: Lipovšek Otmar Natisnila Triglavska tiskarna v Ljubljani