74. številka. Trst, v četrtek 3. aprila 1902. Tečaj XXVII „Zdlnoat" ] :6aja •■krak aa 4aa. rarun aadal) la j, volkov. ob 4. ori zvečer. Naroiilnt maka : ca celo leto........SA kroa za pol leta.........IS „ sa Četrt leta........ t „ ca meneč . .......3 kroni JUročnino je plačevati naprej. Na n»-ročoa brac priložene naročnine ae a Drava M caira. _ Fo tcbakarnah ▼ Trato ae prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvfi.i; icvea Triu pa po 8 stotink (4 avč.i Telefon Str. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V etlaoBtl j« Ml! OfUn «a račaaajo po vratah v petita. Za »enkratno naročilo • primernim popui.tom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do-aalH Oglasi itd. se računajo po pogodb« V ti dopisi naj se pošiljajo urednlltva Nafrankovani dopisi se ne sprejemajo Bokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravalltvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. UrednlitTo In tiskarna ae nahajata v alici Oarintia Siv. 12. Vpravatitvo, la sprejemanje taieratuv v ulici Molia ficcolo št v. o, I!. iiHu-vt. ladajatelj is odgovorni urednik Fran Qo d n i k. Lalnot koneorcij lista Bdinoet4 Natisnila tiskarna konaordja lista „Edinost" v Trat Daleč v strani od ceste civilizacije...! Kakor znano in na čemer ni dvomiti: kjtr se je namestil kakov Italijan, tam mu je že za petami tudi — civilizacija ! Italijan in civilizacija sta nerazdružljiva pojma: kjer je prvi, je tudi druga ! Tako vsaj .noramo poslušati dan na dan. Po tem zatrjevunem intimnem razmerju med Italijanstvom in civilizacijo utrjajo tudi nasi Italijani v prvi vrsti svoje aspiracije, in izvajajo svoje pravo do nadvladja v teh krajih! Oni so jedini kulturni element v deželi ! Iz tega sledi, da vse drugo, kar se utegne (>otikati po teh krajih, ni kulturno, ni civilizirano! Kulturi, civilizaciji pa treba v sedanjih modemih dobah pripcznavati suverenitete !! Nekdaj, v starem in srednjem veku, so vladali in odločali : moč pesti, nasilje, Bamovolja! Danes, ko intelekt človeštva ustvarja prava čudesa, ko um človeka brzda in stavlja v službo celo elemente iz narave in slavi naj-veče triunife : danes vladaj in odločuj le kultura, civilizacija, genij človeka ! Nekdaj, v prejšnjih časih, se je človek pokoril sili, fizični moči, nasilju, ker mu je intelekt še dremal: vlačil je verige duševnega suženjstva, ne da bi bil niti čutil sramotnost položenja svojega : ne da bi bil slutil, da je tako razmerje nevredno krone stvarstva — človeka ! Tedanjemu človeku niti ni mogla priti misel, da bi moglo biti drugače, nego je. Prav tako je bilo j'rav, kakor je in nič drugače. Ali človeški intelrkt se je vzdramil, moč njegova je postala neodklonljiva in nastopil je svoj triumfalni sprevod po vseh cestah človeštva ! Osobito pa po onih, po katerih premika pete slavni rod Italijaaov. Od todi intimno razmerje tudi med zadnjim Kalabrežem ali tudi cajbolj lačnim Sicilijancnm in — kulturo, civilizacijo. I'soda je hotela, da je tudi v naše kraje ta slavni rod zasejal nekaj svojih sinov. A ker je sleherni med njimi ljubljenec, najbližnji sorodnik kulture, civilizacije : so oni tu Kulturni element, in jedini kulturni element, kulturni element par cxcellence. Civilizaciji pa gre nadvladje v sedanjih prosvetljenih dobah...! Ergo: gre po vsej pravici nadvladje v teh krajih — našim Italijanom!! Ali ni to jas-no kakor beli dan ? ! Kdor ne umeje tega, ta..., da, ta ravno ni kulturen elovek! O tem pa, kakovo bodi razmerje ined kulturnim elementom in nekulturnim PODLISTEK «| I I Vladimir. Hrvatski spisal Avgust Šenaa, prevel M. C-t-6. IV. Tako je razmišljal Dobranić, sedć v svoji sobici. Hkratu so se odprla vrata silovito in v sobo je prihrumela Klara. Bila je razburjena, oči so jej sevale čudno, da se ni moglo vedeti, da-li se jezi, ali se veseli — le okoli ustnic se je kazalo škodoželjno ro-ganje. »Tu imaš! Tu imaš!« je govorila strastno in ujedljivo. Sedaj je izišlo na moje. Seveda, tvoje kombinacije so modre, ti si možka glava, a jaz topa in neumna žena. Ti sanjaš o sreči svojega deteta, in v svojem zakotju misliš, da je ljubavna igrača lahkomišljenega mladiča živa resnica. A sedaj — sedaj ! Oh sramote!« »Kaj je za B>ga ?« je vskliknil Dobra-■:«% prebledši ter je skočil po koncu. »Kaj?« se je nasmehnila Klara, uprši roki. »Vladimir je imel za nekoliko dni oditi na novo službovanje." Ne res?« človekom, je menda izključena vsaka debata. Prvi mora biti gori, drugi mora biti spodaj... ! Čim dalje razmišljamo o stvari, tem trdneje postaja nade prepričanje, da je pravo na strani naših Italijanov. Na njihovi strani je kultura, civilizacija, a kdo bi se mogel protiviti tej moralni sili, biti boj brez upa zmage ? ! Oni so torej poklicani, da vladajo. Mi Slovani pa, da... no, to se umeje samo ob sebi, kaj moramo! Če ne z lepa, pa z grda ! Kultura, civilizacija je njihova magna Charta, njihov paladij, kjer koli diŠejo božji zrak, ki je seveda ob enem tudi latinski zrak! Tudi v Istri ? ! Da, tudi v Istri ! Tu pa nas gineva volja za nadaljevanje v dosedanjem šegavem tonu. Ob najbolji volji ne moremo več. Sledi naj tu nekoliko krvavo resnih pripomb. In da jih pišemo, v to nas je izzvala najbolja prijateljica Italijanov, dunajska »Neue Freie Presse«, ki je v uvodnem članku od torka, dne 18. m. m., v neki kratki opazki, rabljeni morda bolj v sulistiško dekoracijo, izrekla veliko resnico. Resnico namreč, da je najdrzneja profanacija pojma kulture in civilizacije in najhuji udarec resnici v obraz, ako Italijani tudi v Istri v imenu kulture in civilizacije stavljajo zahtevo^>o nadvlad j u ! Članeli v dunajskem listu govori o tistem italijanskem jezuitu, imenom Riccitelli, ki je nedavno v svojih propovedih v Vodnjanu v Istri baje razžalil kralja italijanskega. Clankar se trudi, da bi Italijanom v kraljevstvu prav izdatno položil na srce, kako da nimajo prav nobenega povoda več do nezaupanja nasproti Avstro « *gerski, kar pa nas za danes ne zanima dalje. Nas zanimlje danes le sledeča pasaža v članku: »Ta boritelj Gospodov je govoril vernikom v Vodnjanu, torej daleč v strani od velike eeste civilizacije, in je menil bržkone, da ob primitivnem umevanju prebivalcev Primorja mora biti nekoliko bolj jasen v opisovanju zveze med skrunjenjem cerkve in božjim maščevanjem«. Vodnjan je torej daleč v strani od velike ceste civjlizacije in njega stanovniki so primitivni v Bvojem umevanju. Ta izjava govori cele knjige, ker govori — resn;co! A ta Vodnjan je tako čisto ital'jansfco mestece, njega stanovniki so tako čisto italijanski tip, da kaj tacega ne najdete morda po vsej Istri. In to čisto Italijanstvo leži — daleč proč od ceste civilizacije!! »Da«. »Imel je v kratkem oženiti najino hčer. Ne res ?« »Ali da, da! Pojde in ženil se bo!« »Ha! Ha! Ha! Ne bo se, ne bo se!« se je krohotala Klara. »Ali si znorela ?« jo je zavrnil Dobranič trepetaje. »Jaz sem cel<5 jako pametna; jaz vidim sedaj, da sem bila tudi prej jako pametna, pametneja, nego drugi ljudje. Ne govorim za i šalo«. »Ne muči me, žena. Govori jasno!« Gospa je sela in začela suhoparno : »Da veš torej. Vladimir, tvoj mili Vladimir, je sklenil, da ne vsprejme službe, on se je marveč zapisal za dobrovoljca v vojsko ilirskega bana Jelačida, da, prisegel je javno, da se ne oženi poprej, nego bo vojna pri kraju. To je živa in vsa resnica« — je dodala gospa, pogledši ostro svojega moža. Dobraniću je zavrtelo v glavi, pripognil se je na mizico in potegnil z roko preko čela. — »Nu, kaj pravite 9edaj, dragi gospod soprog ? A ? Kdo je govoril prav, jaz ali ti ? Ali dobim tudi danes lekcijo kakor tedaj ? Res je, tako je ! In kakor je v Vodnjanu, tako je po vseh italijanskih gnezdecih in — še slabše! Kdor je kedaj popotoval po Istri, in če je tudi najveći prijatelj italijanskemu življu, samo da ima le nekoliko objektivnosti, mora priznati, da so tam doli vse razmere — gospodarske, socijalne in kulturne — v zasmeh sodobni civilizaciji, vsa narodna, gospodarska in socijalna uredba ter kulturno razmerje v prebivalstvu tam doli (v najmanje 90°/0) v kolikor ju ni še zlomila hrvatsko-slovenska zavednost, nista nič druzega, nego žalostna zapuščina iz časov telesnega tlačanstva in duševnega robstva ! »Neue Freie Preese« je izrekla veliko resnico: Istra je daleč v strani od velike ceste civilizacije ! In v tej Istri gospodujejo Italijani skoro absolutno in hočejo gospodovati dalje. Njihovo gospodarjenje pa ni nič druzega, nego tlačenje večine prebivalstva, naj-nesramneje gospodarsko izkoriščevanje istega, prosledovanje oseb, kratenje pravic in kulturnih sredstev, tiščanje ljudstva v duševno temo. In pravico do takega gospodarjenja reklamirajo Italijani v imenu kulture, civilizacije ! To je skrajno, to je cinično do nesramnosti, če kdo v imenu kulture, zahteva pravico do početja, ki je absolutno izključeno po kulturi. Resnična kultura izključuje nasilje, a nasilje je brutaliteta in brutaliteta je nehumaniteta. Italijani pa v imenu kulture zahtevajo pravico do brutalitete in torej do nehumanitete ! Je li možno huje znsramovanje pojma civilizacije, kulture ? ! Italijani so, ki profa-nirajo ta pojm dan na dan, a najbolj tedaj, ko se sklicujejo nanj v svoji brezobra-znosti ! Da, res je, kar je rekel dunajski list : Istra je še daleč v strani od velike ceste civilizacije — po krivdi gospodovalne klike italijanske. Zaključek pa je eden edini možen : Če hočejo, da se tudi ta pokrajina primakne enkrat bliže k cesti civilizacije, mora se umakniti oni, ki je na poti — italijanska klika, oligarhija! Avstrijski vladni zistem bi bil moral že davno priti do tega zaključka ! Politični pregled. T Trstu, 3. aprila 1902. Glasovanje o Celju in Italijani. Nemško-liberalni »Prager Tagblatt« prinaša članek o »Celju«, v katerem na precej miren način pojašnjuje položenje Nemcev in Italijanov ozirom na to afero. Njegovo pojasnilo nas zanimlje, ker kolikor toliko potrja me-nenje, ki smo je mi izrekli takoj začetka o nagibih, ki so silili primorske Italijane, da to pot niso glasovali z Nemci, ampak s Slovani proti Sturgkhovi resoluciji. Mi smo izrekli svoje menenje, da so naši Italijani, mej drugim, stali tudi pod »moraši od strani Tirolcev. »Prager Tagblatt« pa piše: »Italijanov ni bilo možno pridobiti (za Nemce namreč), in to ne le zato, ker je bilo jasno, da se zbornica nikakor ne izreče za preme-ščenje gimnazija iz Pazina, ampak tudi radi ponesrečene samouprave v Tirolu, potem radi izjemnega »tanja v Trstu, katerega je branil ravno dr. Derschatta, katerega so sieer tudi Italijani odobravali v srcu, a na zunaj so ga odklanjali ! Tu je torej potrjen je, da so tirolski Italijani pritisnili na naše, ker ao prvi ozlovo-Ijeni radi svojih diferenc, ne s Slovani, ampak z Nemci! In pritisk je bil bržkone tako hud, da so se naši udali. Zanimivo pa je tudi v omenjeni izjavi nemškega lista to, da so tudi v nemških krogih prepričani, da so Hortis in družba ozirom na tržaške dogodke igrali veliko komedijo in da so metali le pesek v oči, s tem, da so na zunaj nekaj obsojali, kar so med seboj odobravali. V dopisu praškega lista je konečno zanimivo še dvojno : pripoznanje, da so Nemci imeli proti sebi konstelacijo, ki jim ni dopuščala ni kake nade, in pa svarilo Nemcem, naj radi Celja ne napenjajo preveč strune, ker bi potem utegnilo priti kaj slabšega, nego je ministerstvo Korberjevo. Pa je beležiti tudi še drugih glasov nemškega taborja, po katerih je sklepati, da so se vsaj del te gospode jeli sami plašiti pred svojim ropotom radi Celja, ker bi ta ropot utegnil slabo uplivati na nežno ekzi-stenco ministerstva Korberjevega. In mej temi, ki vstrepečejo za to ekzistenco, je v prvih vratih isti grof Sturgkh, ki je se svoje resolucijo dal povod zu ves ta ropot. Da, Sturgkh svari Nemce pred vsako sovražno akcijo proti ministerstvu Korberjevemu. Nemci vedo pač, kaj imajo na gospodu Korberju ; ravno zato pa morejo vedeti tudi Slovani, kaj imajo oni na njem ! Balkansko vprašanje. Tudi Črna-gora gleda s paznim očesom na revolucionarno gibanje v Makedoniji in Epiru ter posebno v Albaniji. Kakor znano, dobila je Cvete-li tvoji hčeri sreča ? Ob, ko mislim na to, ko mislim na ubogo svoje dete, počiti mi hoče srce. Kaka sramota ! Po vsem Zagrebu se je bobnalo in trobilo o tej nesrečni ženi-tvi, kateri sem bila jaz vedno nasprotna v svojem srcu. To je lahkomišljeno, to je prevara, greh pred Bogom !« »Vladimir! Vladimir da je storil to!« je rekel Dobranić. »Da«. V tem je nekdo potrka na vrata: »Svobodno!« se je odzval Dobranić, stre-snivši se. V sobo je vstopil Vladimir, bled in zmeden. »Vladimire!« je vskliknil Dobranić bolestnim glasom, »ali ste vi res storili to?« »Sem, velmožni gospod!« je odgovoril mladenič povedane glave. »Nesrečnež !« je vzdahnil Dobranic. »To je grdo, sramotno, nepošteno !« je planila Klara. Vladimir je vzdignil glavo ponosno, pogledal gospo ostro ter začel govoriti mirno : »Oprostite, milostiva gospa! Vaše besede so ostre in nepravične. Va«, velemožni gospod, prosim, da me poslušate pa da potem sodite. Pripravljal sem se, da odidem na mesto, kjer me je čakala služba, na mesto v bližini očetovega doma. Kakor rečeno, imel sem oditi predvčerajšnjim. Sedel sem v svoji sobici, osvojen po sladkih mislih, kako sedaj v ta čas, ko nam na novo cvete svoboda, tudi jaz stojim na pragu svoje sreče. Za malo časa objamem svojo Lucijo, deklico, katero ljubim nad vse na tem svetu, ki iz-polnuje vso mojo dušo, osvoja vse moje misli. Veselo jo hočem dovesti v stari dvorec svojih očetov in tam srečno, živeti dni svojega življenja. Bilo mi je, kakor da me je nebeška roka zazibala v sladki sen. V fantaziji svoji sem videl ves ta raj bodoče sreče. Tedaj je planil v moje stanovanje Milivoj — saj ga goznate, milostiva gospa, tistega ujedljivega grbca — ter je začel kričati na- me, da je sramota, ako se ne poslovim od svojih tovarišev, da sem oholež, da preziram stare prijatelje, ko sem se lepo namestil. Naj ne bom kuharica, naj grem žnjim, ker da me prijatelji že čakajo. Protivil sem se temu zoper-nežu, za katerega nisem nikdar prav maral, ker je neodkritosrČen človek, branil sem se in se o tem čudil njegovemu sladkemu Črnag« ra pred kratkim od ruskega carja v dar mnogo pušk najnovejšega sistema ter mnogo streljiva. Del tega orožja je Crnagora izročila srbskemu prebivalstvu v Gusinjah v Albaniji. Turška oblastva niso mogla, kljubu veliki pažnji, preprečiti tega utiliotapljenja orožja. Sploli se v zadnje čase izredno mnogo orožja dopošilja u*tašem v revolucijooarnih pokrajinah na Jiilkanu. Turčija ve za vse to, a se ne more odločiti, da bi zaukazala splošno razorožeuje, kor se boji, da bi le po-vspešila izbruh občne u-taje. Govori se tudi, da so Albanci in Makedonci sklenili v Sredcu dogovor, vsled katerega se bodo borili zložno v dosego neodvisnosti ter se, ako se jim posreči to, združč pozneje v skupno državo pod jednim vladarjem. — Turčija dela v Makedoniji na to, da bi zanetila domačo vojoo med tamošnji mi prebivalci krščanske in turške vere, ker bi se tako vsaj za sedaj še najbolje rešila iz zadreere. Vojna v južni Afriki. O mirovnih pogajanjih ni novih vesti, pač pa širijo an-gležki krogi tendencijozne vesti glede na položaj Rurov, katerega bi na vsaki način hoteli pokazati v neugodni luči, da bi si Angleži na ta način pridobili ugoden teren za mirovna pogajanja. Lord Kitchener poroča V cerkvi, kamor je došel sprevod ob 10. uri zjutraj, so izvajali s popolnim orkestrom »re«juiem«. Po slovesni masi je imel profesor dr. Faidutti pogrebni govor. Iz cerkve se je sprevod pomikal v istem redu proti S šikanu, a se je razšel na Katarinije veno trgu ob '/? popoludne. Mnogo ljudstva je spremljalo truplo pokojnega kardinala na Sv. Goro. Na gori se položi truplo pro-vizorično v rakev, v katero so položili svoje-časno grofa Coronini-ja. Pred cerkvijo se bo j zidal poseben mavzolej, v katerega prenesejo pozneje truplo kardinala. O Hortlsu. Z Dunaja nam pišejo: Pač je papir italijanskih listov v Primorju potrpežljiv ! Tako sem vsklikal, čitaje prevode slavospevov. posvečenih poslancu Hortisu ! Ta zastopnik je zadnji svoj dolgi govor čital od stavka do stavka iz svojega rokopisa. Pa kako je čital'. Brbljal je, kakor ste že povedali dobro. Cital je tako, kakor kak čitatelj, ki se mu mudi, da bi za-vršil svojo nalogo. Poslušali so ga le pristaši, ki so poseli okoli njega. U meti tega čitanja ni bilo niti na prvo galerijo, kjer je pisec teh vrstic hotel poslušati italijanskega »imenitnega« govornika. Y. Naučite se jezika! Pišejo nam: V nekdanjih, starih časih so vsi Tižačani (govo- iz Pretorije, da so Buri blizu Busc-hmans- j rjm 0 pravih tržačanih) znali obi deželna kopa premagali oddelek angležkih dragonov. ! jezjka. Slovenščina, ki so jo govorili, je bila Seveda dostavlja Kitchener, da so pozneje ait.er 8ia|)aj a nig boljša ni jim bila italijan-došle angležke čete prepodile Bure, kar pa ščina Ko ge jim je zijubilo iti v obiske kam je dokaj neverjetno, ker Buri, kakor znano, v okolico, so si pomagali s* slovenskim jezikom nimajo navade pričakovati močnih angležkih oddelkov. Tržaške vesti. — ker v onih časih je bil redek okoličan, ki bi bil znal laški. Da je temu tako, nam pričajo še sedaj živeči starčki, meščani in okoličani. Danes je stvar drugačna. Meščanom ne Poirreb kardinala Missie. Včeraj zju- le da se jim ne zdi vredno učiti se jezika traj je došlo v Gorico mnogo tujcev, da se svojih sodeželanov, ampak še sovražijo iste udeleže pogreba pokojnega kardinala ; raz- sodeželane in njihov jezik ! Nasprotno ee pa merno mnogo ljudstva je prišlo iz Ljubljane okoličani uče laškega jezika. Mi nimamo nič in s Kranjskega s >loh. Mnogo hiš je bilo v proti temu (ker jim je to v korist in čast), črnini ; z oken so visele zastave s žaloval- samo da ostajajo zvesti svojemu materinemu nimi znaki. O pogrebu bile so zaprte vse jeziku, da ostajajo narodni poštenjaki! Kmet prodajalnice. Truplo pokojnega nadškofa je govori oba deželna jezika, gospod pa zna le bilo ljudstvu izpostavljeno do (5. ure zvečer enega in še tega — le za silo I predvčerajšnjega dne. Ze predvčerajšnjim so Ker pa naši okoličani (da si znajo dva došli v Gorico štirje Škoti in sicer škof ljub- jezika), govore doma najrajše svojega (in to ljanski, msgr. Jeglič, škof krški, msgr. Mah- celo tudi velika večina cikorijašev), se naši nič, škof celovški, msg«\ Kalin in škof po- »dobri« sosedje tožijo, da jim je v okolici reški, msgr. Flapp. Došel je tudi tržaški dolg čas — ker ne razumejo jezika doma-kapitularni vikar msgr. Petronio ter dru^i činov ! kanoniki, zastopniki raznih kapitljev. iz Te dni je bila neka mala družbica nekje Kranjske došli posl. Povše, dr. Siisteršič, v bližnji okolici, kjer se je pošteno zabavala Pogačnik, dr. Brejc, Pakjž, dr. Žitnik ter pri dobri kapljici. Na vprašanje, kako da se štajerski drž. posl. Zičkar. kaj zabavajo, je eden iz družbice odgovo- Cesarja je zastopal ekscelenca veliki ril: »Vse bi bilo lepo in dobro, le škoda, dvorni maršal grof Czirakv, primorsko vlado da ti lju-lje (mislil je na domačine) govore pa namestnik grof Goess. vedno le slovenski, česar mi ne umejemo !« 1 Dolgi sprevod se je pomikal po Raštelu Odgovor mu je prišel takoj in sicer tak, ka-in stolnem trgu v metropoli lansko cerkev, kor je povedan v naslovu tej notici. Reklo po vsej poti so gorele ulične svetiljke, ki so se je tej družbici : »Učite se slovenski, kakor bile ovite v črn pajčalon. Vojaštvo je delalo se mi učimo laški, potem se ne boste dolgo-špalir, množica je bila ogromna. V sprevodu časili med nami !« so bili najprej razni zavodi in šolska deca, Z naših pošt. Dne 30. marca je bila potem duhovništvo ter neposredno pred krsto oddana na pošto na Barrieri dopisnica z kanoniki in škotje. Za krsto pa so poleg razločno pisanim naslovom: »Cenjena gospica kardinalovih sorodnikov korakali : cesarjev I...... Z.... Tu, S. M. M. Zgornja štev. 79.« zastopnik grof Czirakv, namestnik grof Dopisnica pa je zašla v — c. in kr. vojaš-Gceas in razni dostojanstveniki, državnozbor- nico1. To posnemljemo iz pripombe na spred-ski poslanci, deželni odbor, župan goriški z nji strani: »beim Infinterie Regimente No. 97 mestnimi svetovalci in razne korporacije, 1 e i d e r umbekannt.« društva in bratovščine. j No, ko adresatinje že — leider — niso ■ — ■ mogli najti v — vojašnici, so jo pa predvče- prijateljstvu, ko sicer nisva mnogo občevala rajšnjim srečno našli na nje domu ! med seboj. Ali on ni odnehal ter mi je z vso Amerikanski izletniki T Trsta. Ve-silo svojega {zgovornega jezika pritiskal na likanski amerikanski parnik »Celtik«, dolg dušo. Udal sem se — gorjč, da sem se udal ! 232 metrov, priplul je z 816 izletniki iz Milivoj me je zavlekel v družbo prijateljev, Amerike v Evropo in se mudi sedaj v Sre-ki so me vsprejeli vsklikanjem. Tam se je dozemskem morju in je obiskal že več pevalo, pilo, nazdravljalo. Tudi meni so na- italijanskih luk. Italijanski listi poročajo, da pili. Na enkrat je Milivoj vrgel od sebe amerikanski parnik obišče tudi Benetke in sladko krinko, rekši, da ne velja nazdravljati j Trst. V naše mesto ima parnik dospeti proti onim, ki ostajajo za ženo v zapečfcu, marveč sredi tega meseca. Vsaki izletnikov je plačal tistim plemeni'im m adfničem,ki o Ihajajo kakor za 6 mesečno vožnjo na tem parniku t;soč dobrovoljci kri prelivat za domovino. To me ; angležkih funtov, kakih 11 tisoč gld. našega je ubodlo v srce, ker se je tikalo mene. .Jaz denarja: iz tega bi se dalo sklepati, da ti sem ga vprašal ostro, koga misli, a on je, izletniki niso ravao največi reveži, nategnivši svoje peklenščekovo lice, izjavil j Pridobili n& za leti —903. Na- nesrainno, da res misli mene. Bil sem razgret j znanja se, da so po odredbi 4} 58 zakona od po pesmi, navdušenju, vinu. Kri mi je »ko- 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, prepisi Vabilo. Volilni odsek konsumnega društva pri hv. Jakobu v Trstu uljudno vabi vse zadružnike, da se udeležijo volilnega shoda, ki ga priredi v nedeljo dne *>. t. in. ob 5. uri popoludne v šoli družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu. Za dne 2. t. m. naznanjen shod se ni mogel vršiti radi pre-pičle udeležl»e. Vesti iz ostale Primorske. X Občinam v okraju Kopcrskcm! Doznali smo, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Kopru dopisom št. 1495 od 24. marca t. 1. podpisanim od vis^korodnega prijatelja in zaščitnika posl. Bennatiju, gospoda Schatfen-hauerja, pomotoma na podlagi ij. 19 drž. temeljnih zakonov, slovenskim novincem nekaterih občin doposlalo italijanska vabila. Mi pa poživljamo dotične župane, naj omenjena povabila pošljejo naravnost c. in kr. vojnemu ministerstvu. Tudi leta 1898. se je bilo jednako dogodilo. Tedanji župan v Dolini blagega spomina, blagopokojni Sancin, je ista vabila po-48 letni kotlar Josip Fugolin iz Trsta je rglal na namestništvo, a namestništvo je go- bil obtožen, da je ..pil .mola, mola!«, ko so 18podu Schatfenhauerju odposlalo - prime-redarji aretirali nekega demonstranta. Obso- j reQ Qog Na ta Qug je g. Schaffanhauermeoda jen je bil na 1-mesečen strogi zapor. ;-e p0zabiL Ker ni hotel dne 16. februvarija blizu | * Nekdo, ki si prav tolmači cerkve novega sv. Antona ubogati redarja, ki j ^ u> (]a 8e je -tevilo stavklljo8ih Se povečalo bil obtožen, da je dne 15. februvarija v ulici in je 8tavkalo v6eraj V8eh skupaj 2500 de-Chiozza upil: »fora el luto!«, (ven s žalo- laveev> Po mestu je bilo V8e polno ijutli ja valnimi znaki!). Na včerajšnji razpravi pa je ao ge blizu ,Rižj^re. dogodili resni izgredi, obtoženec, ki je govoril samo slovenski, opo- je leteti kamenje, redarji so potegnili rekal tej obtožbi. Policijski inšpektor, kateri aablje . kmalu Qa to pa 8te prišli dve' stotniji ga je aretiral, je sicer trdil, da je bil Ko- vojakov ia razpršili demonstrante. Jurisović iz Trsta je bil obtožen, da dne 14. februvarija ni ubogal redarjev, ki so množici v ulici Zonta veleli, naj se razide. — Obtoženec je na včerajšnji razpravi oporekal temu ter trdil, da je le redarju, ki ga je pahal, rekel, naj ga nikar ne suva, ker on itak ve, kaj mu je storiti. Redar pa je kakor priča zatrjeval, da se Jurisović ni hotel odstraniti. Obtoženec je bil obsojen na 10 dnevni zapor, poostren z jednim postom. 28-letni Andrej Stare iz Dekani je bil obdolžen, da je v ulici Lazzaretto vecchio razbil jedno šipo ter da je, ko so ga aretirali upil »na pomoč socijalizem !«. Obsojen je bil na 6 tedenski strogi zapor; branil ga je od vetnik dr. Pretner. 21-letni Peter Bruno iz Turina je bil obtožen, da se dne 14. februv. ni hotel odstraniti, ko je policijski koncepist dr. Mlekuš pred mestno hišo pozival množio, naj se razide. Xa včerajšnji razpravi se je Bruno izgovarjal, da ne sliši dobro. Obsojen je bil na 7-dnevni zapor; branil ga je dr. Seva-s top lilo. vačič v družbi, ki je kričala navedene besede, ni pa vedel, da-li je tudi obtoženec pomagal kričati. Na podlagi teh izpovedebje sodni dvor obtoženca oprostil. Sodni dvor je radi pomanjkljivih dokazil Sploh pa vlada med stavkajočimi' silna konfuzija ; večina se jih je baje že pogodila z delodajalci, a nobeden se ne upa prvi za-pričeti delo. Ako bi banka v svobodni luki ugodila zahtevam delavcev, nadejati se je, oprostil tudi obtoženca 35-letnega Martina Ja- w ^^ takoj končala_ Banka pa 9e kalina iz Materije in 38-letnega težaka Iv. : ^^ ^^ hotela udati jn je ^^ Rupni 'a. da najme delavce od zunaj. To i>i bilo se- Sodnemu dvoru je oredsedoval svetnik j , .. ■ , j i J . * _ _ . veda silno nevarno ter bi znalo dovesti do Pederzolli, sodniki so bih: Codrig, Crusiz in , . .. , , , A w _ _ . žalostnih posledic, kakor.sae smo doživeli r Mosche. Državno pravdništvo je zastopal dr, ^ r , , , , r r Trstu meseca februvarja. Med delavstvom se " . ^ agitira tudi za splošni štrajk vseh delavcev Dva ruska koncerta (na Dunaju). K s ^ . . VTx . , A ^ oa ■ -fll . .... , , . na Reki. Včeraj popoludne se je eitu- članku, prijavljenemu pod tem zaglaviem v .. ..... , „ i„ . J... . vacija pohujsala in so se zapirale proda-sobotni številki našega lista, bilo bi še pri- i. . dodati, daje bil na koncertu tudi brat na- Ja aiC|udj kurjaži parobro«1- ■ pOHOjilnico v PoJgradu, bi si sicer mislil nišoi^o so pripeljali včeraj 24-letnega Alojzija vgakd0j da se je oderuštvo popolnoma zatrlo. Zlobca iz Komna, ki sije istotam o padcu j Tq pa se ge uj /godUO) ker jej mnogo od z nekega zidu stri temenico. Stanje njegovo j ^^^ kmetovalcev ne zaupa tako, kakor je nevarno. i m0rali v svojem interesu in kakor ta naš l>ratžbe premičnin. V pete*, dne 4. zayod tudi zaalužuje po V8ej pravici. aprila ob 10. ari predpoludne se bodo vsle«i j y Ž4lofltnem spominu nam je še, kako naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za c,- ^^ obre8ti go Q(, ubogega zadolžeaca je- vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : maH razai denami mogQtcu Rsdkokedaj so ulica Solitario 20, voziček in les; Veliki trg ?oso^Vl p0 1(J o/q . navadne obresti so bile 1, obuvala: ulica Ireneo 2, kuhinjska omara ; ; vednQ od 15«/o_25°/0. Poleg tega plačila je ulica Madonnina 39, oprema v zalogi injest- moral zadolžeaec dostikrat še trdo delati na vine; ulica Tiziano 4 A, hišna oprava ; ulica | polju Oder«hovem, plačevati mu pijačo, da- čila v glavo, srce mi je zadrhtelo, očesi sti se mi skalili, bil sem iz sebe radi takega roganja. Vspričo toliko mladeničev podtikati mi, da sem plašljivec, strašljivec, da »e na-merjam naslajati, med tem ko drugi prelivajo kri za svobodo, dom ! Moj ponos se je vspel, zavel sem se svoje možke moči in prisegel sem javno, da pojdem v sveti boj, da se ne bom ženil, dokler ne bo vojna končana. (Pride še.) (registri) o občni pridobnini, odmerjeni za leti 1902—19U3 vseh 4 davčnih razredov razpoloženi na podpisani davčni administraciji v sobi 141 IV. nadstropje od 7. do 20. t. m. in da jih lahko pregleda sleherni davkoplačevalec v uradnih urah od 9. ure zjutraj do 2. ure pop. C. k. davčna administracija. Febrnvarski dogodki pred tržaškim deželnim sodiščem. 31-letni težak Alojzij Piccardi 8, konji; Piazza piecola 2, ^iO ducatov robcev; Piazza piccola 2, namizni prti in otiraČe. — Greta, hišna oprava, ob 11. uri predpoludne. Vremenski vefttnik. Včeraj: to^l »mer ob 7. 4ri zjutraj 10° ž> ob 11.8 uri pop ji »i « » 18°.5 C.* — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 759.5 — Danes plima ob 6.44 predp. in ob 7.28 pop.; oseka ob 1.12 predpoludoe in o:>--tO popoludne. Društvene vesti. »Tržaško podp. in bralno društvo« vabi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 6. aprila, ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih (ulica Stadion štv. 19). Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Prečkanje društvene kronike minolega leta. 3. Prečitanje računov za leto 1901. 4. Prečitanje izjave pregledovalnega odbora. 5. Posamezni predlogi in interpelacije. 6. Volitev predsednika, 2 podpredsednikov, 2 tajnikov, 2 knjigovodij, blagajnika, ekonoma, 18 odbornikov, 9 namesnikov, 4 namestnice, 3 pregledoval-eev računov in 5 članov mirovne sodnije. jati mu od pridelkov ali pa kako mlado ži-vinče itd. itd., kar vse se je odpravilo vsaj v toliko, da ni več nič čuti o tem. V kolikih slučajih so pa bile obresti še više, ueg'> tu povedano, tega ni mogoče niti približno konstatirati. Sosebno, ako pomislimo, da ee tudi danes (ko se, odkar je za naš okraj ustanovljena posojilnica, vendar poštenemu kmetu ne treba v času sile priklanjati nobenemu oderuhu), računajo od teh »dobrotnikov« za »domača« posojila obresti v taki visokosti, da naravnost kriče v nebo! I)i, neverjetno in nemogoče bi se komu zdelo, a, žalibog, se to resnično dogaja, da-si obstoje cel0 — državni zakoni v zabranjevanje ode-ruštva, kateri zakoni pa se v našem okraju menda prav nič ne vporabljajo. Morda se bo zdela komu tudi ta naša pritožba pretirana, a dovolite nam, da jo utemeljimo z netim uprav kričečim slučajem, ki se je dogodil še pred kratkim. Neki kmetovalec si je izposodil za kratko dobo tako »iz pod roke«, sigurno tudi bres-pnč in pisma, 60 kron s pogojem, da bo vsaki mesec plačeval upniku (J kron obreati. Ob vsprejemu denarja stala ga je zapitnica nič manj nego *> kron. Djtičnemu kmetu se je vendar doz levalo preveč, toliko plačevati in je radi tega koj prihodnji mesec povrnil vse posojilo. Zdaj pa pomislimo, da je za izposoienih ♦>0 kron plačal samo v enem mesecu 12 K, to se pravi: plačal je od njih — 240 °/0 obresti !!! Oderuhe, ki zahtevajo od svojih ubogih žrtev take gorostasne obresti, trebalo bi brez vsakega usmiljenja pokoDČati, kakor kačjo zalego ! Vesti iz Kranjske- V Postojni je bilo veliko soboto 360 članov nekega dunajskega delavskega društva. .Jamo razsvetljuje sedaj 3«J obloenic po 14(X> sveč in 950 žarnic (10.200 sveč), torej skupno za 60.000 sveč, ozir. za 37.000 sveč več nego doslej. Stroški za napravo nove luči znašajo 160.000 kron. Dela je izvršila brnska tvrdka Barthelmu*, Djnat et Co. Prizor v jami je sedaj neopisen. * Odmevi goskih dogodkov. Včeraj Be je završila pred ljubljanskim deželnim sodiščem razprava proti Janezu in Barbi .Jeron-čič, ki sta o pogrebu pok. župana Zgurja z Goč razobesila umazano cunjo. Janez je bil obsojen na 3 tedne ostrega zapora, Barba pa ra 14 dni. * Pogozdovanje Krasa. Na kranjskem Krasu so zasadili lansko leto 208.22 ha neplodnega svota z 2,206.0(H> drevesc, večinoma črnimi borovci, ki so jih dale državne drevesnice brezplačno ter jih je tudi južna železnica brezplačno privažala. Dela je imelo 2198 delaveev, ki so napravili 14.20.") dcin. Dosedaj je kranjskega Krasa zasajenega 1895.89 ha. Prebrisani potavalec pa hoče na vsaki način in je morda tudi vezan napraviti kako kupčijo. Informira so o premoženjskih razmerah trgovca. Će so informacije u god rje, dobi trgovec nekega lepega dne od čisto neznane mu tirme račun nenaročenega in po železnici že odposlanega blaga. Tu pa se dogaja neredko, da trgovec, ali iz komoditete, ali pa zato, ker ravno slučajno potrebuje tistega blaga, vsprejme isto za poskušnjo. V slučajih, da ne more rabiti tega blaga, se pa d >gaja često, da je dotično doposlano mu fakturo založil -med druga pisma, kjer ista obleži nekaj dni. Med tem je prišlo blago. Trgovec ga seveda noče vsprejeti, vrača avizo železnice češ: tega nisem naročil in tudi ne sprejmem! ()dpošiljatelj blaga tudi noče vsprejeti nazaj in se izgovarja na potovalca. Izgovarja se, da ni bil nič obveščen od dotičnega trgovca na deželi in da se mu faktura ni vrnila. Trdi to-! rej, da je pošiljatev pravilna in upravičena, ; ter da je trgovec zapadel vsem pogojem, natisnjenim na računu. Konec vsemu je navadno ta, da mora naš malobrižni trgovec plačati račun in vse stroške. Njegova, krivda pa je jedino ta, dani, č i m j e prejel račun o faktično naročenem blagu, vrnil računa ter protestiral proti takemu u s i 1 j e vanju! (Pride še.) 99 tepa Vida". Vesti iz Štajerske- — Sedaj pa ne bo *ee dolso, država avstrijska namreč. Kajti spodnje štajerski Nemci so jej dali slovo na zadnjem shodu v Celju radi Celja so izdali ta pronunciamento. Štirje govorniki so nastopili in eden je bil bolj »nemški« nego drugi, o čemer pa je jako zabavno to, da je bil eden manje Nemec nego drugi. Trije — Jabornik, Arabrožič, Mravljak — so slovenski renegatje, o četrtem pa pravi že njegovo ime (Negri) od kodi je ! Najhuji je bil Mravljak, ki je vskliknil: »Odslej nočemo imeti nič več opraviti z državnimi potrebami, nam je čisto vse jedno, ali avstrijska «1 r ž. tvorba še ostane nadalje, ali ne ostane!« To iim treba prij»oznati: gospoda postajajo jako odprti. Ali čuditi se ni temu ob taktiki sedanje vlade, taktiki, ki je še najbolje označena po dejstvu, da so gornji pronunciamento proti državi mirno poslušali tudi c. kr. državni uradniki, in še bolj po dejstvu, da se tem uradnikom nimalo ni bati, da bi jih kdo radi tegi klical na odgovor. To vse je menda v najlepšem skladu z — nevtraliteto in narodno nezavzetostjo g. Korberja ! ! — Razveljavljena obsodba. Na priziv dr. Kosine je najviši sodni dvor razveljavil obsodbo mariborskega porotnega sodišča, s katero je bi bivši urednik »Sudsteierische Pre*se«, F. S. Segula, obsojen na mesec dni zapora. Razprava je namreč vršila kljubu temu, da obtoženec ni bil pravočasno pozvan na razpravo in je bila vsled tega razsodba izrečena v odsotnosti zatoženega urednika. Nova kazenska razprava proti F. S. Seguli se bo vršila v juniju pred istim porotnim sodiščem. Gospodarstvo. Nekoliko praktičnih črtic o trsfovstva. (Dalje.) Ako se vspodbude in se vname zanimanje v njih, ki imajo tudi beležiti takih slučajev, dožisljenih v praktičnem življenju, bo to velike koristi. Z beleženjem dobrih svetov drug drugemu se opozarjamo na to in ono potrebo, na to in ono pomanjkljivost, in s tem koristimo — vsem. To polje je pri nas še prazno in neobdelano, a moj namen je ravno, da opozorim na to okolnost. Vzemimo slučaj, ki se dogaja od dne do dne, da je namreč kakov prekanjeni židovski ali kak drugi nereelen trgovski potovalec zašel mej naše trgovce na deželi. Ponuja jim svoje blago, to in ono reč. V vabo pa mu služijo — nizke cene, ali pa tudi kake druge posebne, namišljeue ugodnosti. No, nas trgovec je bil previden, da Be ni dal zavesti od rafi-niranca ter ni kupil nič. (Divrma v petih dejanjih. Spisal dr. Josip Vodnjak.t Veliko narodnih pesmi je bilo že od nekdaj nevsahljivim virom za duševne proizvode, ki so nam jih pozneje vstvarjali iz njih razni pisatelji in dramatiki. Med take narodne pesmi spada tudi pesem od »Lepe Vide«. To pesem, katero je tu pa tam po Krasu često Čuti popevati po narodnem na-pevu, porabil je dični in nepozabni naš pisatelj, pokojni Josip Jurčič, ter nam po njej vstvaril prekrasen roman »Lepa Vida«. In komu iz med slovenskih čitateljev ni še v spominu ta prekiasni roman? V novejšem času pa nam je drug odličen slovenski pisatelj in dramatik, dr. Josip Vošnjak, po omenjeni narodni pesmi vstvaril tudi lepo narodno dramo v petih dejanjih. Da-si je drama spisana kolikor toliko samostojno, vendar jej je vsebina ista, kakor v Jurčičevem romanu, samo da je bolj okrajšana ter prirejena za uprizoritev. V zadnjem času so se v Trstu, oziroma okolici uprizorile razne veče igre, v katerih so sodelovali večinoma poznani diletantje iz mesta in okolice. To je nekatere člene dramatičnega odseka pevskega društva »Adrija« tako navdušilo, da so sklenili, da tudi oni sami uprizore kako večo igro. V ta namen so si izbrali dr. Vošnjakovo dramo v petih dejanjih »Lepa Vida«. Ta drama zahteva sicer izborn«h, toda le malo število igralcev. S tem, da so si izbrali ravno dramo, bar-kovljanski diletantje niso hoteli precenjevati svojih skromnih moči, ampak vodila jih je o tem druga želja: želja po napredku in pa korist društva. Sicer pa bi mogel pisec teh vrstic zatrditi, da so igralci »Lepe Vide« že toliko kos svojim ulogam, da je od njih pričakovati točnega izvajanja igre, ki po svoji vsebini ni nič manje zanimiva od »Rokov-njačev«. Kakor je bilo že objavljeno, vršila se bo predstava na »Bulo nedeljo« dne 6. t. m. v »Narodnem domu« v Barkovljah. Dobro pa je, da se slavno občinstvo že v naprej nekoliko seznani z »Lepo Vido«. V ta namen podajamo tu vsebino drame v nje glavnih potezah. Prvo dejanje. Martin S)dja, svetovalec v pokoju, «e je, radi bolehnosti, s svojo hčerjo Vido preselil iz Trsta v malo pomorsko mestece k svojemu prijatelju Andreju Kogoju. Kogojera mati Urša se nič kaj ne veseli tega obiska ter se jezi na svojega sina, zakaj da jemlje v hišo tega zapravljivca in njegovo razvajeno hčer. Kogoj pa se zagleda v lepo Vido in to priliko hoče porabiti njen oče SDdja ter jo nagovarja, naj se omoži z bogatim Kogojem. S to možitvijo ae misli S^dja rešiti dolgov, v katere je zabrel radi potratnosti. Vida pa noče svojemu očetu izpolniti te želje, ker ona sicer spoštuje Kogoja, a ga ne more ljubiti. Skrivaj, brez očetovega vedenja, pa je imela V.ida ljubezensko razmerje z Albertom, sinom grofice Gadolle. Vidina zvesta prijateljica in zaupnica v tej ljubezni je njena pestunja Marjeta. Kmalu na to pride Albert skrivoma k Vidi poslovit se, ker mora oditi na potovanje. Domenita se, da si bosta dopisovala ter si prisežeta večno zvestobo. Drugo dejanje. Sodja ne miruje in nagovaija še vedno svojo hčer Vido, naj mu izpolni željo. Vida se brani. Radi tega jej Sodja očita nehvaležnost do njega in Kogoja. Vida in Albert sta si nekoliko časa dopisovala, ali kmalu so Albertova pisma izostala in Vida si tolmači to na vse možne načine. Pravi vzrok pa je bil, da je Volpino, oskrb nik grofice Gadolla, preprečil dopisovanje med Vido in Albertom. Kmalu na to pride grofica Gadolla z oskrbnikom Volpinom k Vidi ter jej očita, da je zapeljivka njenega sina. Oskrbnik Volpino pa izroči Vidi njena pisma, katera je pisala Albertu, rekši, da Albert noče nič več slišati o njej, ker da se v kratkem oženi. Iz obupa, ker je mislila, da jo je Albert zapustil, in po nagovarjanju pestunje Maijete Be Vida uda konečno očetovi želji ter se omoži b Kogojem. Tretje dejanje. Spor med Kogojevo materjo Uršo in njeno sinaho Vido je postajal od dne do dne ostrejši. Kogoj si prizadeva na vse načine, da bi sprijaznil mater in soprogo, toda njegov trud je brezvspešen, V tem umrje Sodja, Vidin oče, Vida pa povije otroka. Nekega večera, ko se je Kogoj mudil na potovanju, prule zopet Albert ! k Vidi, odkrije jej Volpiuovo izdajstvo ter jej razodene, da jo še vedno ljubi. Nagovarja jo, naj zapusti svojega moža in naj se od-j pelje žnjim % gradič njegov. Vida se je vdala Albertovi želji, hitro spisala pismo za svojega soproga in zapustivša otroza, je pobegnila z Albertom in Marjeto preko morja v Benetke. Ko se je Kogoj vrnil s potovanja, je našel Vidino pismo na mizi, iz katerega je izvedel, da mu je žena pobegnila z njenim ljubimcem. Z jezo in obupom v srcu je Kogoj preklel Vido in njenega zapeljivca Alberta. Četrto dejanje ss vrši v Gidallo-vem gradiču ob morju. Vidi se vzbuja želja po svojem otroku in ga želi imeti pri sebi. Sama z Marjeto je Vida bivala v gradiču Albart pa jo je obiskoval. Ko je grofiea Gadolla doznala o tem, prišla je v grad ter imenovala Vido prešestnico, katere njen sin Albert nikoli ne bo poročil, ker jo ima le za priležnico. Vida hoče vedeti od Alberta, da li jo še ljubi, a on jej prizna, da se v kratkem oženi z bogato grofico. Hoteča se maščevati, zvabi Vida s hlinjeno naivnostjo Alberta na balkon ter ga v svojem obupu ; iznenada pahne v razburkano morje, kjer je utonil. Peto dejanje nas privede zopet h Kogojevim. Kogoj je brezvspešno iskal Vido, konečno pa je spoznal, da ga ni vredna, ker ga je tako brezvestno opeharila. V tem mu umrje še otrok. V7 viharni noči, ko Kogoj toguje po svoji zgubljeni sreči, dospeti Marjeta in Vida, pobegnivši iz gradiča, na svoj dom. Na pol mrtvo Vido iz vlečejo mornarji iz ladije, a Kogoj noče več vedeti zanjo. S slabim glasom ga prosi, naj jej vsaj še enkrat pokaže otroka. Čim pa zve, da je otrok umrl, pade v nezavest. V tej nezavesti zblazni. Ko se zopet zbudi, odpušča jej Kogoj vie, toda Vida ga v svoji blaznosti več ne umeje ter umije v njegovem naročju. Zdravstvene odredbe v Carigradu. CARIGRAD 3. (B.) Pro%-enience i« Egipta podvržene so sedaj, mesto dosedanji karauteni, zdravstvenej preiskavi in desin-fekciji. Štrajk v Kristijanlji. KRISTIJANU A 3. (B.) Tukajšnji pekovski mojstri so odpovedali plačilni tarif aa 1. maja. Na zborovanju, ki se je vršilo včeraj so delojemalci sklenili stopiti v generalni štrajk, ako ne pride do sporuzum-Ijenja. Eksplozija v tovarni za smodnik. GJOVIK 3. (B.) Danes predpoludue je navstal v državni tovarni za smodnik v RoedsfoBu (Norvegija) požar, kateremu je sledila eksplozija smodnika. Poslopje je popolnoma porušeno. Jeden delavcev je ubit in štirje smrtno ranjeni. Vojna v jnžni Afriki. KOVNO 3. (B) 18 ruskih podanikov i z tukajšnje gubernije, ki so bili od anglež-kih vojaških oblasti izgnani iz južne Afrike, je dobilo 16.178 rubljev v odškodnino. Občili zbor konsumnega društva v sv. Ivanu bo v nedeljo dne 6. t. ra. ob 41/3 uri pop. v društvenih prostorih. Na dnevnem redu bo tudi volitev novega odbora in poročilo za zidanje nove stavbe »Narodni dom«. „Edinost" se prodaja zraven že v znanih taba-karnah tudi J. Kramar v Rojami in Hrast, tobakama Via Poste ntiove (zraven prodajalnice Smolars.) Službo vsake vrste i5Če v trgovski in železni-carski stroki izvežbani, od 1. aprila t. 1. upokojeni uradnik, star 49 let ter vešč slovenskrga in nemškega jezika. — Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod šifro »W. F.« na upravo ^Edinosti«. * K X X X X X X H S x X X X X X X X MIZARSKA ZADRUGA 7 GOL'CI X z oaejeni« jamstvo« naznanja slovenskemu občinstva, da je prevzela po sIot. zalop potiištva g iz odlikovanih in svetovnoznanih to- vara v Solkanu in Gorici 7t Antona Černigoj-a * Katera se nahaja ▼ Trstu, Via Piazza vecchia X (Ros&rio) it. 1. H (na desni strani eerkre sv. Petra}. ^ Konkarenot nemogoče, ker Je blago |C ls prve rok«. X Razne vesti. Podobe sv. Cirila in Metodija. »Slovencuc pišejo z Velehrada : Na Velehradu izda založništvo I. Meli-charka krasne podobe sv. Cirila in Metodija v velikem in malem formatu. Podobe bodo narejene po sohi češkega umetnika Maxa, katera krasi velehradsko baziliko. Ob strani bosta sliki cerkve sv. Klementa v Rimu in romarske cerkve na Velehradu. Tekst na prednji strani in zadnji strani bo v vseh slovanskih jezikih. Cena Ik> nizka. Tudi take slike bodo v zalogi, ki imajo zadnjo stran prazno, da se da nanjo tiskati ali pisati besedilo za posebne priložnosti. Naročila naj se pošiljajo omenjenemu založništvu. Loterijske številke, izžrebane dne 2. aprila : Brno 16 42 90 54 28 PROTI kašlju, grloboiu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved- nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v »katljicah v Prendinijevl lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 6 O stotink. Aleksander Levi Minzi Pna ln nejve£jn tovarna pohištva vaeh vrst. 60 s0 & & 6* & & i Piazza Rosarit it 2 grt I (Šolsko poslopje) gj •J T R S T ZALOGE: Brzojavna poročila. Umirovljenje in odlikovanje. DUNAJ 3. (B.) »Wr. Zrg.c objavlja: Njeg. vel. cesar je podelil svetovalcu upravnega sodišča Josipu Birnbacherju, povodom trajnega umirovljenja naslov senatnega predsednika. | TOVARNA: * Via Tesa, ? vogal ? Via Unitanea | in Via Ribor«« it 21 l Telefon it. 670. ^ ) -HOM— a ' Velik izbor Upecarlj, zrcal la slik. Is- } vršnje uroČbc tndi po posebnih načrtih. f Cene brez konknrenoe. | ILOITEOTAII CEHI Z1ST0IJ II FK1IK0 ® ' Predmeti postavio se na pat o brod XZA | ali železnico franko, ^ P e& I Izza mnogo let preskušeno domače zdravilo Frana Wilhelm lekarnarja lil — »m c. in kr. dvornega zalagatelja Jfeukirchen, spodnje avstrijsko. Fran Wilhelmov odvajajoči čaj Za v i ta k K 2.— Postni zavitek 15 zavitkov K 24. WiIhelmov zeliščni sok 1 stekl. K 2.50. Vo-tna poŠiljatev ♦> stekl. K 10. C. in kr. pri v. f iMmova tekoča maža „Bassorin" 1 škatljiea K 2. Poštna pošiljatev lokom. K. 24-. Uilhelmov obliž 1 škatlja 80 sto t 1 ducat škatljic K 7.—. 5 ducatov škatljic K 30.— Poštne pošljatve franko zaboj v vse avstro-ogerske postaje. VdobiT* Se t množili lekarnah v znanih originalnih paketih, kjer jih }>a nimajo se |»r»iljaj<>. Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra i Piazza Kosario pod ljud. olo za Koga t a zaloira raznovrstnih obuval gospode, sospe in otroke. Poštne naročile se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del° na debelo in drobno ter se izvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča Josip Stantič čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in nslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. priv. avstr. Lloyda. Spretnega pisarja sprejme v svojo pisarno Dr. Matej Pretner, advokat v Trstu, Via Cassa di Risparmio št. 7. Albert Brosch Trst. — Via S. Antonio 5 — Trst. * Kožnhar in izdelovalec fcap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuhovine in kaj) za civilne in vojaške osebe. Izvršuje j* »prave z vso točnostjo in skrbjo ter ohranjuje vse kožuhovine in obleke za zimo z jamstvom proti molern in ognju. Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. - Zaloga stroje? in železja. SCHNABL k Cfl. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). _= Cfl a vii i zastop železja in tovarniških strojev. --- Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrcSej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevi j za vodo, plin in par. Materijal za stavbiftče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Železe traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. B^* ln v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi: Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. 12 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kam noti skarn. 13 mehaničnih delavnic. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. 32 napeljav električne luči. Perilnice, Predilnice, Tovarne za parafin in cerezin, » sardine, Mline, Podjetja za napravijanje soli, Tovarne za delati zamaške, Stiskalnice olja, Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. T ta B&iEEn je lilo lostavljenit: 151 motorje? na plin in petrolej in 65 parnil strojev PRVA TOVARNA za čopiče iti ščetke i' TRST. - Via S. Antonio - TKST (nasproti Zennaro in Gentlli). Specijaliteta čopieev za zidna tlela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščeck od perja, palic za iztolči prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark, mošnji okov itd. iPi" Vse po jako nizkih cenah. V prepričanje se prosi blagohoten obisk. oooooooooooooooo Tvrtta Schivitz & C.i v Trstu inženjerja Živica se priporoča svojim rojakom. Prodaja stroje in orodje za kmetijstvo in obrtništvo in vse dotične predmete najbolje sestave in izdelitve po najnižjih cenah. Posebno priporoča svoje nepreneh-Ijive stiskalnice za grozdje, tropine in sadje, svoje dobro znaae škropilnice proti peronospori in drugim sadnim boleznim in mrčesom, brentače „Emerje", la-gleje in trdneje od lesenih in železnih. Izdeluje načrte in tudi izvršuje dela vodovodov, vodnjakov, cest, mlinov in druzšh industrijalnih podvz«tij. Popravlja tudi stroje. Bogata njena zaloga in pisarna nahaja se na vogl ulice Ghega in Trgovinske ulice. Lahoni nas bojkotirajo Nemci Nemce podpirajo Slovani mi trpimo. 3van Angeli J ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar copieev vseh vrst in šeetk, nahajajoč se na tržaškem trgu ter zamore konku-1 rirati z vsakomur. Anici le Frafj M. U. Dr. Ant. Zahorsky » ! priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne- krčma v ulici G Toči vina rednosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. eppa Št V. 14. S Ordiimje ulica Carinila Stv. 8. «<1 ^ r r T j 9- iii od 2-4. | a i Bela vipavska . | Crna istrska . Istrski refošk . IVAN KRŽE Trst. — Piazza S. Oiovaimi št. 6. — Trst Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste iz zemlje, porcelana, železa, kositarja in stekla; \elik izbor pletenin in lesenega blaga. Lesene p pe iz najboljšega tisovega lesa z gobo ali uruge z bobe. Novi tržaški pogrebni zavod! Podpisani ima čast javljati slavnemu slovanskemu občinstvu, da je gor imenovaui pogrebni zavod po raznih zaprekah, zoj>et v narodnih rokah. Oprave ima take in toliko, da zamore prirediti vsakovrstnih pogrebov. V prodajalnici na lesnem trgu Št. 4 (pred kavarno »Armonia«) ima strankam na razpolago vse ]>otrebno za kinčanje mrtvaških odrov, kakor vence, vsakovrstne cvetlice, mrtvaške obleke, krste sveče itd. Pripravlja se vsakovrstnih slovanskih napisov na trakove za mrtvaške vence in se p »streže tudi s pravilnimi nagrobnimi napisi. Nadejajoč se, da na9 sorojaki obiščejo pri vsaki žalostni priliki se helježi udano r r ti . ŠTEFAN CRUCIATTI 4-8 Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor- ornamentalni kamnosek. VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ah |(jmj jn mrzlimi jedili po zmernih cenah. jRST. — Via della PietA št. 25. — TRST. korenik tudi malih. Angleške ščetke za čistili Družinam Be pošilja na »lom od 10 litrov . , . » mromnria in kraškena obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, .. IpavJko Jbelo liter po 28 kr., lzvrsuJe ,z »strskega mramorja in kraškega črno istersko liter po 28 kr. kamnja vsakovrstna od najnavadnejsega do najlepšega in kompliciranega dela. r^TsoV;::" ^^^Jtl Specija.iteta » -pisne p.ošče in nagrobne spomenike. Josip Furlan, lastnik. Velika zaioga slanega ali žaganega marmorja ----v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor- tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba sc izvrši točno in po ugodnih cenah. angležke ščetke za zobovje čistiti, specijalitete za parfumovanje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah. Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasinijev železnati kinin. Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kinina. Steklenice po kron 1*20, 2*— in 3*60. Vdobiva se samo v T.F.KARNI RAVASINI ▼ Trata. PUsm deli* Staxione Stv. 3. Poštne pošiljatve s povzetjem. Vezovnik Vekoslav Pogrebni zavod. v „Slovenskem domu" — na tr$u sv. Jakoba štev. 3 — priporoča cenj. slovenskemu občinstvu svojo mesnico. Cene zmerne. Postrežba točna. Svoji k svojim! Posojila proti povrnitvi v 7 in pol letih vdobć e. kr. častništvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki so udje kakega pen-zijskega zaklada. Posojila se dajejo proti varščini na nepremičnine, urednostne listine, rentć, v žitke, zavarovalne police itd. Obrniti se na Hinko ftiberti, ul. Canale 7 I Švicarska urarska obrt.! Samo 16 K. Naznanjamo vsem veščakom, častnikom poštnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli edino razprodajo novoiznaj-dene originalne genf-ske 14-karatne remont. ure zlatega-elektro-plaque, „sestav glashutte". Te ure imajo protimag-netične p r e c i z i s k urni stroj so najtaučneje regulirane in preskusen ia dajamo z vsaako uro 3-letno pismeno jamstvo. Okrov ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iz-najdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karat. zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200fkron. Edina ura nu svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v tj mescih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri i a gospode ali dame le lf> kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejam mos-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3 — 5. — in 8. — K. Ako urane ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Naročbe je pošiljati na Raspoftiljanje ar „Chronos B&ael (Švica). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot. Prodajatnica izgotovljenih oblek = „m cM Ji Trieste" = tvrdke ■■ EDVARD KALASCH h Via Torrente št. 34 nasproti giedališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizki It cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Gostilna „Al Transwaal". prej »Antico Gobbo«) Via dello Scoglio. (nasproti Drejevi pivovarni) Podpisani priporoča I. vrste istrska, vipavska in dalmatinska vina, refošk, kraški teran, Opolo, prosekar, nadalje Dreherjevo pivo, Plzenako in Spaten v botiljkah. Domača kuhinja vedno pripravljena. Krogljišče. Svojim rojakom se toplo priporoča Fran BenČiČ, krčmar. Spoštovane slovenske pspodinie! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKetoaijevo cikorijo.