Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Ljubljana, dne 31. oktobra 1940 ..^sr+fsf.jz: fonr&sismii&asBm --vštvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljano, i - ! =vo ul. st. 5. II nadstrop., telefoni od 3122 do 3126 P - poštne hranilnice, podruž v Ljubljani st 10711 ;-SS5KWS6SH«S3>s M •!' Ml HHMII IMIK« BI I <3 Naročnino zo tuzemstvo: četrtletno V, polletno Ifa, celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletno 12, polletno 24, celoletno 48 din — Amerika letno 1 dolar. Narodna sloga « prva državna potreba V Kumanovu je bila te dni proslava zmagovite kumanovske bitke, v kateri je .srbska vojska pred 27 leti odprla vrata svobodi za Južno Srbijo. Proslave se je udeležil tudi patriarh Gavrilo, ki je imel daljši nagovor na zbrano ljudstvo. Dejal je med drugim: »Živimo v, časih, ko je narodna sloga prva državna potreba. Razmere so take, da moramo pridigovati mi vsi, posebno pa še duhovščina, povsod samo ljubezen in slogo. Navajajmo ljudi k medsebojnemu zaupanju in sodelovanju, da bo naš narod kos hudim preizkušnjam, ki ga lahko še doletijo. Molimo in prosimo Boga, da nas obvaruje vihar- ja, ki danes divja nad Evropo. Ako pa je njegova volja, da nam preizkušnja ne bo prizanesena, potem se pripravljajmo nanjo materialno in duhovno. Kjerkoli hodite in karkoli delate, bodite zmerom dobri kristjani, dobri državljani. Kdor ni dober človek, tudi ni dober kristjan. Klic časa je tak, da moramo danes podrediti vse verske, stanovske in politične koristi naši vrhovni koristi: kralju in domovini.. Mi vsi se moramo brezpogojno podrediti koristim svoje države, ki je za nas najdražje in najlepše, kar nam je Bog dal na tem svetu. Pripravljeni bodimo tudi na vse žrtve, kakor so jih že doprina-šala naša pretekla pokolenja.« Ajdova slama in turščlčevina kot krma , Izkušeni živinorejci pač vedo, da je sama močna krma neprimerna za goved. Goveji želodec je tako ustvarjen, da izkoristi le krmo, ki nima preveč redilnih snovi. Zato se morajo žitu, če z njim krmiš goved, primešati seno, slama ali podobno. Če bi goved žrla samo žito ali kakšno drugo močno krmilo, bi se to v govejem želodcu ne izkoristilo zadosti, po. vrhu pa bi žival ,še obolela na prebavilih. . Goved torej potrebuje krmo, ki ni te re-dilna, temveč tudi polnilna. V to sVrho se zlasti uporablja žitna slama, ki ni tako slaba goveja krma, kakor na deželi navadno mislijo. Zmešati jo moramo z boljšo krmo in na drobno razrezati na slamoreznici, s čimer postane laže prebavljiva.. Ajdova slama se zlasti lahko rabi kot polnilna krma. kadar primanjkuje boljše krme ali pa, če je kmetovalec V denarni stiski in mora krmo prodajati. Tudi turščičevina (koruznica) se da s pridom rabiti kot krma. V Vojvodini pripravljajo turščičevino takole: Na slamoreznici jo razrežejo na koščke, ki so dolgi komaj en do poldrugi centimeter. To rezanico pomešajo s plevami ali slamnato rezanico, poškropijo z vodo, osolijo in pustijo vso zmes poj dneva na kupu. Mešanica se s tem malo segreje in zmehča. Preden to krmo dado živini, ji še primešajo zrezane repe in kakšne močne krme. Volom, kadar ne delajo in niso zmučeni, dal lahko tudi samo razrezano, turščičevino, pomešano s plevami ali slamnato rezanico, brez primešanja močne krme. Le malo repe primešaš vmes. Sedem smrtnih žrtev letalske ne r < i.!> :•»» ..«!••>• V-,: H t r-.f »..• -m Naše potniško letalstvo je zadela četrta velika nesreča, druga v teku dveh mesecev. Predzadnji torek okrog 16. ure se je na letališču v Borovu dvignilo veliko dvomotor-no potniško letalo, ki je vzdrževalo redni promet med Beogradom in Zagrebom. V Borovu sta izstopila ravnatelj Bat'eve tvornice Toma Maksimovič in znani nogometaš Kika Jovanoviča. Oba sta tako srečno ušla nesreči. Na njuni mesti sta vstopila mladi zdravnik dr. Mihajlo Pražič iz Osijeka in njegova zaročenka inž. Mirjana Winklerje-va. uradnica, osiješke tvornice sladkorja. Komaj se je letalo vzdignilo, se je že pokvaril motor in letalo" je v 'nekaj trenutkih spet treščilo na zemljo. Na kraj nesreče so prihiteli ravnatelj MaKšfhiovič in drugi liudie Takoj sta bili poklicani tudi policija in reševalna skupina. Na razorani njivi ie ležalo razpolovijeno letalo. Spredni. del je bil zgorel, zadnji del pa je z desnim krilom vred ostal še precej ohranjen. Kakih .10 m naokrog so ležali potniki in posadka. Pilot Otmar Krepel in radiotelegrafist Lju-devit Antonoviž sta bila mrtva, medtem ko se je pomožni pilot Evgenij Bacič še vzdignil in napravil kakih pet korakov, nato pa mu je udarila kri iz ust in se je zgrudil nezavesten. Z avtomobilom so njega kakor ostale ranjence odpeljali v vukovarsko bolnišnico. vendar je med potjo izdihnil. Trupla ponesrečencev so prepeljali v Beograd v mrtvašnico na novem pokopališču, odkoder so jih odpeljali svojci v svoje kraje. Smrtno so se ponesrečili štirje potniki in trije možje posadke, medtem ko se je poškodovalo šest potnikov, ki so zdaj že izven nevarnosti. Pilot Otmar Krepel je bil Slovenec, doma z Dobrne, kjer se je rodil 1. 1905. Dovršil je sredno šolo, nato pomorsko vojno akademijo, pomorsko letalsko šolo in naposled še lovsko šolo vojnega letalstva. Kot poročnik fregate je zapustil aktivno službo in je bil zadni čas poročnik bojnega broda v rezervi. V službo Aeroputa je. stopil leta 1934. Ože-njen je bil kcmaj pet let in je zapustil mlado vdovo in hčerkico. Težavno je bilo obvestiti njegovo ženo o nesreči, ker je ležala bolna v postelji. Šele drugega dne dopoldne so ji z veliko obzirnostjo sporočili, da moža ne bo več videla. Vsi pokojnikovi tovariši so polni hvale o njem. Bil je odličen pilot. Tudi Kreplova tovariša sta bila moža na svojih mestih. Radiotelegrafist Ljudevit Anton ovič je bil doma iz Velike Kikinde in se je pripravljal, da te dni napravi izpit za strokovnega podporočnika letalske stroke, Zapustil je mlado vdovo. Pilot-pripravnik Evgenij Bacič pa je bil iz Negotina. Ko je dovršil trgovsko akademijo v Beogradu, je bil uradnik v Državni hipotekami banki, lani pa je pristopil k letalstvu. Ze v vojski se je izkazal kot pilot-lovec in je bil eden izmed naših prvih padalcev. Bil ie zgleden sin svojega junaškega očeta, polkovnika Zivojina Baciča, čigar junaško smrt je po^g drugih proslavil tudi francoski pisatelj Barbusse. Kakor pišejo zagrebški listi sta - bila dr. Mihajlo Pražič in njegova zaročenka gdč. inž. Mirjana Winklerjeva namenjena v Zagreb na kratek obisk. Mirjana je nameravala v Zagrebu obiskati mater. Prav tako ima dr. Pražič v Zagrebu mater in tri brate. Usoda je hotela, da se je ta polet, katerega sta se mlada zaročenca zelo veselila, končal posebno nesrečno za Mirjano, ki je tokrat prvrjč letela po zraku. Zato je novica o nesreči zbudila v Zagrebu/posebno g'oboko obžalovanje, saj so medš-ponesrecenci kar trije Zagrebčani, in sicer poleg zaročencev še Ed-imund Bliihwei.c9 prok.urišt tržiške tvrdke Glanzmann in Gassner, ki ima svoje poslovne prostore v Boškovičevi ulici. Oba moška sta po sreči ostala-živa. Dr. Mihajlo Pražič se je prav na čudežen način rešil smrt'. Skočil je iz letala, ki je izgubilo ravnotežje, preden je treščilo nai zemljo in se vžgalo. Dobil je samo neznatne praske. Brž je izv'ekel svojo zaročenko izpod ruševin. Nato pa so njega in njo z avtom odpeljali v osiješko bolnišnico. Toda za Mirjano ni bilo rešitve. Po nesreči je dr. Mihajlo Pražič govoril po telefonu i z Osijeka z bratom v Zagrebu in mu je v kratkih minutah takole opisal nekaj podrobnosti. »Čutil Sem, da se bo zgodilo nekaj strašnega. Ko smo padali, mi je bilo na razpolhgo samo nekaj sekund, da se rešim. V letalu je nastal živ klopčič. Vsi smo bili "skrajno prestrašeni. Nagonsko sem se približal vratom letalske kabine in jih z vso silo odprl. Vse to se je zgodilo v nekaj sekundah. Pognal sem Se skozi yrata v globino. Čutil sem, da moram za vsako ceno iz letala. Kako sem padel na zemljo, se ne zavedam. Blizu mene je ležal razbiti trup letala. To je bilo strašno in ne vem, ali si bom kdaj opomogel od duševnega pretresa, ki sem ga preživel v tistih trenutkih.« Tudi prokurist Edmund Bliihvveiss ima v glavnem le večje praske po licu in desni nogi. Prepeljali so ga z drug:rni poškodovanci v vukovarsko bolnišnico, toda njegov sin dr. Bruno, ki ie zdravnik, se je v sredo že pripeljal ponj in ga spremil domov v Zagreb. Srečno preživeli Bluhweiss je po vrnitvi takole opisal nesrečo: »V Borovu smo sa dvignili natar.čno po voznem redu nekoliko pred 16. uro. Vreme je bilo lepo in odleteli smo v redu. Ze sem začel čitati časopise, ko sem naenkrat začutil močno nihanje. Ko sem vzdignil glavo, sem opazil dim pod krili, vendar ne veni, ali je to bilo od požara ali od močnejšega izpuščanja plina. Po nekaj sekundah se je samo še čutil strahovit tresk ob zemljo.« Uprava Aeroputa v Beogradu je objavila med drugim: O vzroku nesreče pri Borovu »i mogoče reči še nič določenega. Komisiji ttaba vojaškega letalstva in Aeroputa raziskujeta podrobnosti vzroka nesreče. Posadko letala so sestavljali prometni pilot Otmar Sokol kraljevine Jugoslavije je pozval Vsa društva in ustanove, ki delujejo za prosvetno in socialno povzdigo vasi, naj ustanove osredni narodni svet za povzdigo vasi. Narodni svet naj bi prevzel glavno vodstvo vsega prosvetnega dela po naših vaseh in uredil delo različnih združenj, ki delajo zdaj vsako za sebe in na svoj račun, kar pomeni veliko izgubo časa in truda, a tudi denarja Nedavno je bil v prostorih Zveze Soko- »Seljački dom«, službeno glasilo Hrvatske seljačke stranke, objavlja uvodnik »Nič »as ne more zapeljati«. V njem ostro napada frankovce, ki zastrupljajo hrvatske vasi z raznimi lažnivimi letaki. Večina teh letakov napada dr. Mačka in vodstvo Hrvatske seljačke stranke zaradi sporazuma in jim očita, da so izdali hrvatstvo in svobodno Hrvatsko. »Seljački dom« pravi, da je hrvatski kmet preizkusil svoje politično vodstvo v d naseljevanju Berlinska agencija »Deutsche Verkehrs-blStter« poroča: »Iz poročila župnega vodje in namestnika župe Warthegau (dosedanje Poznanjske) Ar-turja Geiserja posnemamo podrobnosti o velikem delu naselitve nemškega narodnega živi j a na Poznan jskem. V zadnjih 10 mesecih je bilo na novo naseljeno 22.000 nemških rodbin s kakimi 250.000 družinskimi člani Kot prvi so prišli v poštev za naselitev izseljenci iz baltiških držav in iz Volinije Tudi preseljen« iz Besarabije bodo delno naseljeni v teh krajih. Glavno množico naseljencev pa bodo šesta vi j ah po končani vojni bojevniki in je zanje prihranjeno veliko število kmetij, obrtnih obratov in hiš, in to v takem obsegu, kakor si tega nihče 1. 1918 niti v sanjah ni mogel predstavljati. Tretja skupina, ki bo prav tako do vojni zasedla Ko je bila 27. septembra letos sklenjena trozveza med Nemčijo, Italijo in Japonsko, je nemški zunanji minister Ribbentrop v svoji izjavi omenil tudi vprašanje življenjema prostora. Kar se tiče Nemčije in Italijo, je to vprašanje po Ribbentropovi izjavi že rešeno. Enako kakor Nemčija in Italija terja živlieniski prostor tudi Jaoonska. Na Japonskem živi 186 ljudi na enem kvadratnem kilometru. Le četrtina hribovitega i a conskega otočja je v celoti uporabljiva za Krepel, drugi pilot Evgenij Bacič in radio-telegrafist Ljudevit Antonovič. Vsi trije so mrtvi. V letalu je bilo 10 potnikov, in to Gerwigs s soprogo iz Berlina, Begrich s soprogo iz Berlina, Fridat iz Berlina, Moser z Dunaja, Duma iz Beograda, Bliihweis iz Zagreba, dr. Praži č iz Osijeka in inž. Mir-jana Winklerjeva iz Osijeka. Smrtno so se ponesrečili Gerwigsova soproga, Moser in Duma. Inž. Mirjana Winklerjeva je bila nevarno ranjena in je izdihnila v bolnišnici v Osijeku. lov kraljevine Jugoslavije v Beogradu prvi posvet za ustanovitev takega sveta. Posvet je vodil prvi namestnik starešine Zveze Sokolov kraljevine Jugoslavije dr. Vladimir Belajčiča. Po obširni razpravi je bil izvoljen odbor, ki bo izvedel priprave za ustanovitev narodnega sveta. V njem bodo zastopane vsa zasebna in poluradna združenja in ustanove, ki se bavijo s prosvetno, socialno, gospodarsko in zdravstveno povzdigo naše vasi. najhujših časih, zato mu danes zaupa »in to tem bolj, ker ve, da je bila s sporazumom od 26. avgusta položena osnova banovini Hrvatski in vsemu, kar ji sledi. Kako je danes v banovini Hrvatski, vidi najbolje hrvatski kmet sam, ki mu njegovi nasprotniki zaman slikajo temne strani te pridobitve. Banovina je poskrbela za delo in hrano vsem, ki so dela potrebni in voljni.« Nemcev na Poznanjskem izpraznjena mesta, bodo kmetovalci iz stare Nemčije in njihovi sinovi vojaki. Zupa War-thegau je letos odvedla v zaloge Nemčije 700 tisoč ton žita iri 100.000 ton krompirja Isto področje bo letos pridelalo osminko vse potrebe sladkorja v Nemčiji Prihodno leto bodo ti kraji zalagali s čebulo vso Nemčijo. Doslej je zaseden samo manjši del onih 275.000 posestev, s katerih so se umaknili Poljaki in napravili prostor nemškim naseljencem. V ostalem še niso vsa posestva primerno preurejena da bi sprejela nemške koloniste. Nekatere hiše so še razrušene, druga posestva nimajo dovolj orodja ali živine, za ,kar pa skrb eposebn ipreselitveni uradi, ki popravljajo hiše ter dele med nove naseljence orodje in živino Prejšnji lastniki teh posestev so bili poslani dalje na vzhod, kjer so iirn Mkazana primerna prebivališča « kmetijstvo. Več kakor četrtino celotnega japonskega otočja sestavljajo ognjeniška tla. Prej omenijenih 18C ljudi pride le povprečno na kvadratni kilometer. Toliko ljudi bi lahko živelo na tem prostoru, če bi bili življenjski pogoji povsod vsaj približno enaki Če upoštevamo nerodovitna tla, naletimo na primere. da živi ponekod na enem kvadratnem kilometru kar do 950 ljudi Tako tesnobo lahko prenašajo le z neprimerno pridnostjo. Ljudstvo pa od ieta do leta narašča in ra- _ DOMOVINA St. 44 lin m i HI n ii ii i iiMiiihU zumljivo je, da v takih razmerah išče prostora. Do srede devetnajstega stoletja so se Japonci hote zapirali pred zunanjim svetom. Ko so sredi devetnajstega stoletja na stežaj odprli vrata zunanjemu svetu in zlasti zapadni prosveti, je začel japonski narod številčno tako naraščati, da se je ves svet odkrito čudil. Število japonskega prebivalstva je bilo od leta 1720. naprej skozi 150 let približno stalno Nihalo ie med 28 in 29 milijoni. Leta 1868. je začelo to število naglo naraščati. Danes je doseglo že 75 milijonov. Za okroglo 40 milijonov pomnoženi narod živi na istem prostoru, ki je prej zadoščal za 28 milijonov. Na Japonskem se vsako leto rodi več kakor dva milijona otrok (1. 1937. 2,180.589), umre pa nekaj nad en milijon ljudi (leta 1937. 1,208.079) Vsako leto dobi torej Japonska okrog enega milijona novih prebivalcev Na tisoč žen v starosti 15 do 44 let pride na Japonskem 157 otrok v enem letu (na Angleškem na primer le 69). Na 1000 prebivalcev pride na Japonskem 31 rojstev — število, ki ga v Evropi že dolgo ne poznamo. Ko so v Nemčiji prevzeli oblast narodni socialisti, se je to število zvišalo od 14 na 20 in ie rase. Ne smemo pa seveda prezreti veliko umrljivost na Japonskem. Umrljivost znaša tam 17 na 1000 ljudi. To ni tako hudo. če po-mišlimo, da znaša na Francoskem umrljivost skoro 15. Kljub temu pride na Japonskem še zmerom 13 ljudi na 1000 prebivalcev kot čist ljudski prirastek. Razumljivo je, da je na Japonskem pereče vprašanje, kam z ljudmi. Tri možnosti imajo: izseljevanje, pospeševanje industrije z zaposlitvijo ljudstva v industriji in zavojevanje novega prostora. Praktično hodijo danes Japonci po vseh treh potih. Le izseljevanje v zadnjem času popušča. Največ važnosti polagajo Japonci na vojaško zavojevanje tuje zemlje. Obe prvi japonski vojni (1. 1895 -96. in 1 1904.-05.) sta dovedli do japonskega za-sidranja na azijski celini. V svetovni vomi so Japonci razširili svoj prostor na morju, ko so zasedli nekaj otokov. Tretji uspeh so dosegli 1. 1931. v Mandžuriji. V zdajšni vojni bi radi postali Japonci gospodarji razseine kitajske zemlje z neizčrpnimi zalogami siro-vin. Če si torej Japonci hočejo priboriti svoj življenski prostor, pa spet nas+ane vprašanie, kaj se naj zgodi s Kitajci, ki so mnogo večji narod od Japoncev. Zato se Kitajci tudi tako neizprosno bijejo za svojo zemljo. Nevarne bolezni hrastovih gozdov Konjice, oktobra V hrastovih gozdovih konjiškega okraja se je pojavila nevarna bolezen, ki utegne gozdom zelo škodovati Lastniki gozdov so namreč opazili, da se po gozdovih suši hrastovo drevje. Po natančni preiskavi se je ugotovilo, da je naše hrastovo drevje v hudi meri napadel gobar. Gobar je metulj, ki znese jajčeca v lubje in jih prevleče z belk i-sto tkanino. Tamkaj se izležejo gosenice, ki zlezejo na vrh in žrejo listje. Ker to o vi-a rast, zaradi česar začne drevje hirati je razumljivo, da bo nastala velika škoda ako poklicani činitelji ne bodo začeli o pravem času bolezen zatirati. Po obžrtju listja se gosenice po nitkah, podobnih pajčevinam, spuste na tla, se zabubijo in se drugo leto spremene v metulje, ki spet z novimi jajčeci nadaljujejo uničevanje hrastja. Druga bolezen v konjiških gozdovih je tako imenovana holandska bolezen, zaradi katere se drevje prav tako suši. Posušena n sušeča se drevesa je treba takoj podreti, lubje odstraniti in sežgati, debla pa zvo~ z gozdov. Sresko načelstvo je že izdalo potrebne ukrepe za obvarovanje gozdov, ki naj se jih lastniki gozdov drže RAZLIKA Branko: »Toliko mislim nate, dušica, da ponoči, ko grem spat, po celo uro ne zaspim.« »Vera: »To ni nič. Moj oče celo noč ne za-tisne oči, kadar misli na to. da bi mene dal tebi za ženo.« Ustanavlja se narodni svet za povzdigo vasi Proti Srankovskemu zastrupljanju vasi Borba med Kitajci iti Japonci za življenjski prostor fe? ^ &I lr i! BIIISS E5S &E7 « v^S * -*£) «5 *3» t ^23 jzsgšsgsa^jfc&ai^^ mamEma mrnaiimmmm smm ■Vejha -se fa tedferifr8*Šfri'18. v DohedHjek ■ so se zaiele sovražnosti rrted Italijo fa >b 2S gtpHjl, V SSOJI ■^IHr^i-e vestt; ^favljrt'. da je/ Kila Italija r/..:?-'V*: preti! Gr"ii, hi se je c"0- 1 lip bol^ jiggibala k Angini iji u " o.Tti rvritrHr-i firarnr.-i e^rivA rW e $esti •f . skr* rrieH^V •oSgfflfe v Atenah' Grazži tajo Grkom tudi,spor« na 'rubVn-' noM.' lci jo ie .izročil it3*;.\«n5ki I Vp "TI i* AfiVip '3 ^J j I ske^u^ pieuiicciRUca ^sff^Mj Ita- ~a x . ... 1 Spričo "vojnega stanja med I tali iti in Gičjo •j? BiEfiSfdna seja atogltske'Vlade*na kate- ' Bite,' ' ?h ^ r. J sklenejno. da bo .Ane'.iia irnri^iia n se svoje obveznosti -nasproti ,Gc«iji. Iz nevtralnih virov -poročajo, da je angleška vo;na mornarica ccJclula z Mašite in .da so . se Angleži izkrcali na? grškem otoku Kefalo- < niii pri vhodu v Korihtski zaliv. 'Angleški ■ ministrski predsednik Churchill .je ^brsoje vil . Metaxa.su tole: »Mi vam bomo dali vse, ker se borimo za skupne smotre in bomo slavili tudi skupno zmago.« Angleški kralj je poslal grškemu kralju pismo, v katerem pravi med-drugim: »Mi smo v tem boju z yami. Vojskovali se bomo proti skupnemu sovražniku. Ni dvoma, da nas čakajo" trde preizkušnje, toda vsi imamo trdno vefo, da nam je kOn?na zmaga zagotovljena s povečanimi napori svobodnih narodov. Upamo pa, da smo že blizu časa, ko bo začela napadalčeva moč padati, naša pa prevladovati. Živeli grški narod in njegovj.vqdjteljij.;<:.,. Sofijski" listi so '"pdcf 'veliMmi naslovi na prvi strani objavili poročila o italijanskem ultimatu Grčiji in o začetku italijanske vojaške akcije proti Grčiji. Pri tem naglašajo, da bo. ostala . . Bolgarija nevtralna. Poročila o oboroženem spopadu med Italijo in Grčijo so bila sprejeta v Sofiji z velikim -presenečenjem. To presenečenje je toliko večje, ker je prav zadne dni prevladovalo v bolgarski javnosti mnenje, da bo Balkan vsaj "to zimo obvarovan vojaških spopadov. V vsej bolgarski javnosti se opaža bojazen pred nadallniiftl rosnimi spori na 'Balkanu.' Tega mnenja so tudi bolgarske uradne osebnosti. Listi pišejo da Bolgarija ne želi s silo osvajati grško ožemlje ob Egfcjskem morju, čeprav smatra, da ima pravico do tega ozemlja. Agencija Avala objavlja: Nekatere tuje radijske postaje so objavile poročila, da je imela dne 23. oktobra vlada kraljevine Jugoslavije izredno sejo, na kateri so baje bili sprejeti sklepi velikega Domena in objavljena mobilizacija vojaških sil Agencija Avala je pooblaščena s pristojnega mesta objaviti, da *;■*/* «teft< si s -?Bol<;arijo -in • Jugosla-ado id «#3■»"R. *no z mornarico, kakor javlja vojno poroči-o, povzročili veMko škodo in zmedo. Angleška letala so bombardirala tudi Tobruk in ne katera mesta v vzhodni Afriki. United Press poroča: TurSki dnevnik »Ki-idam« prinaša uvodnik, v katerem pravi, da mora Nemčija računati na vojno s Turčijo, če M « poskusila priboriti čez Balkan in turško ozemlje prehod do angleške posesti ▼ Prednji Aziji in do Sueza. Turško stališče je že staro in znano: Turčija bo nastopila z vsemi silami, če bi kdorkoli napadel njeno ozemlje in njeno neodvisnost. Iz turških virov prihajajo vesti, da so turške obrambne priprave vzdolž bolgarske meje končane in da so tam zbrani vsi oddelki, ki bi za to obrambo prihajali v poštev. Turško vrhovno poveljstvo ima v teh krajih okoli pol milijona mož. Po rumunskih vesteh so Rusi Bukovino ln Besarabijo spremenili f pravo vojaško taborišče. V obeh novih pokrajinah so zbrane velikanske množine vojnega materiala in mnogo vo-iaštva. Reuter poroča, da zbirajo Nemci v Vzhodni Prusiji in v Poljski velike množine vojaštva. Baje so bile poslane tja tudi velike množine letal. Po le nepotrjenih italijanskih vesteh se namerava rumunska vlada s posebno izjavo pridružiti pred kratkim sklenjeni itaiijansko-nemško-japondski po godbi. To naj bi se zgodilo, ko bo obiskal Rim ge-tteral Antonescu. V Budimpešti govore, da bo tudi Madžarska, ki se je že prilagodila politiki Nemčije in Italije, pristopila k omenjeni trojni zvezi. Angleško vojno poročilo iz Afrike javlja, dm so s« angleški oddelki pri Cassali y Man« spopadli s dvema bataljonoma Italijanov, i • 4 - -V* "V- V J ' M ki so pustili na bojišču 400 mrtvih in ranjenih, in da so angleška letala napadla italijanske vojaške prevoze pri Sol umu ob libijski meji. O priliki prihoda novega japonskega veleposlanika Tatikave v Moskvo se bavijo japonski listi spet z rusko-japonskimi odnosa ji. Listi ponovno naglašajo, da morata Japonska in Rusija poskusiti, da uredita še obstoječe medsebojne spore. Listi citirajo tudi nedavno izjavo japonskega zunanjega ministra Macuoke o potrebi prijateljskega razumevanja med Japonsko in Rusijo, tako da bi obe državi sodelovali pri ustvarjanju novega svetovnega reda. Iz Bukarešta javljajo, da so zaprli bivšega poljskega zunanjega ministra Becka ia vse člane poljskega poslaništva v Romuniji zaradi obtožbe, da so z Angleži sodelovali pri vohunstvu in protinemškemu delovanju. Pri hišnih preiskavah so našli priprave za tiskanje knjižic proti Nemčiji, predvsem pa proti Hitlerju. V vsem so aretirali okrog 100 Poljakov. Nadalje so oblastva aretirala poljskega maršala Ridz-Smyglega, ki se je po zlomu Poljske skupno z drugimi poljskimi državniki zatekel v Rumunijo. Baje je nameraval tudi on kakor bivši zunanji minister Beck skrivaj zbežati iz Rumunije._ Gospodarstvo mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani: voli in telice L po 8.50 do 8, H. po 8 do 8.50, HI. po 7 do 7.50, krave L po 7.50 do 9, II. po 6 do 7, IH. po 5 do 6, teleta I. po 8 do 9, II. po 9 din; v Mariboru: voli I. po 9, II. po 8, III. po 6.50, telice L po 8, II. po 8, III. po 7, krave I. po 8, II. po 7, III. po 6.50, teleta I. po 11, II. po 10 din. SVINJE. Za kg žive teže so »e trgovali: v Ljubljani siremski špeharji po 17 do 18, pršutarji po 14 do 15, v Mariboru: povprečno po 11 do 13.25, v Ptuju: pršutarji po 11 do 12, pitane svinje po 12.50 do 13.50, plemenske po 10 do 11, v Kranju: špeharji po 17.50 do 18, pršutarji po 15 do 16 din. KRMA. V Ljubljani: seno 100 do 130, slama 60, v Mariboru: seno 120, slama 70, v Ptuju: seno 75 do 100, slama 50, v Kranju: lucerna po 160, seno po 150 do 175, slama po 75 din za 100 kg. VOLNA. V Kranju: neoprana po 36 do 40, oprana po 52 do 56 din za kg. KROMPIR. V Mariboru po 200, v Ljubljani po 150 do 200, v Ptuju po 125 do 140, v Kranju po 175 din za 100 kg. SIROVE KOZE. V Kranju: goveje 22 do 24, telečje 26, svinjske 8 do 10, v Ljubljani: goveje 22 do 25, telečje 28, svinjske 10 din kilogram ZABELA. V Mariboru: svinjska mast 26, v Ljubljani: slanina 23 do 25, svinjska mast 28, v Kranju: slanina 26, svinjska mast 28 din za kg. FIŽOL. V Mariboru 500 do 700, v Ptuju 400 do 500 din za 100 kg. SIROVO MASLO. V Mariboru: navadno 34 do 40, čajno 44 do 48, v Ljubljani: navadno 32 do 40, v Kranju: navadno 40 do 44 din kg. MLEKO. V Mariboru 2.50, v Ljubljani 2.25 do 2.50, v Kranju 2.25 do 2.250 din za liter. JAJCA. V Ljubljani 1.50 do 1.75, v Mariboru 1.50 do 2, v Kranju 1.75 din za kos. DRVA. V Maribor (trda) 160, v Ljubljani (trda) 145 do 160v V Kranju (trda) 140 do 150 din za kubični meter. ZlTO. V Sloveniji prodajajo ri in ječmen povprečno po 450 do 500, oves in turščico pa po 400 do 450 din za 100 kg. MOKA. V Ljulbjani: pšenična po 8 do 8, turščična po 5 do 5.50, ajdova po 6.50 do 9, riena po 5.50 do 6, v Kamniku: pšenična 5 do 9, turščična 5, v Kranju: pšenična 5.50 do 9, turščična 6, ajdova 7.50 do 9, riena 7.50, turžčični zdrob 6.50 din za kg. SADJE. V Kranju: Jabolka 4 do 8, hruške 8 do 12, v Ljubljani: zimska jabolka 6 do 7, belokrajinsko grozdje slabše vrate 8 din za kg. VINO. V Dalmaciji se prodaja novo vino pri vinogradnikih po 5.50 do 7 din za liter. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 28. oktobra v devizah (prve številke službeni tečaji, dru ge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 175.15 do 178.35 (za 216.61 do 219. 81); 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din; 1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12.81) din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu po okoli 446 din Nemška klirinška marka je bila po 17.82 din. Umor na plesu Oeber: 16 »Sicer moja gospodarica tudi ni bila, toda bila j« dobra računarka. To je, upam, ugotovil tudi gospod Darcy.« »Sem, Marica, kakor sem tudi ugotovil, da st« vi uživali njeno neomejeno zaupanje.« »To j« res. Zato sem jo pa tudi slepo ubogala. Ko se je obesil tisti grof, mi je ukazala, da ne smem povedati policistom, da ste bili tudi vi takrat v hiši, in molčala sem o tem.« »Na moj dolg me spominjate. Doslej še ničem imel priložnosti, da bi ga bil poravnal. K« končamo naš pogovor, bom izrabil priloir nest...« »če ne bi bila gospodična Orcivalova umrla. brez oporok t, se ne bi bala za bodočnost, ker mi je obljubila, da bo poskrbela zame. Toda upam, da morilka ne bo ušla vislicam.« »Samo pomagajte mi, da jo najdemo.« »Rada bi odprla trgovino s perilom v Scri-bovi ulici... Seveda bom potrebovala najmanj štirideset tisoč frankov...« »To j« malenkost,« ji je segel Nointel v besedo, »Za to bo že poskrbel Darcy. Mogoče Je p« še kje kakšna oporok«. Gospodična je bila zelo redoljubna.« »To se bo videlo, ko bodo odpečatili palačo« »Res, nisem se spomnil. Dedičev ni imela.« »Bojim se, da bo vse pobrala država, če ne bodo našli oporoke.« »Kdaj pa bo pogreb?« je vprašal stotnik. »Jutri ob enajstih. Mislim, da se ga ne bo »deletilo kaj prida ljudi.« . »Midva bova ie prišla. Dovolj ljudi bo. Tvoja gospodarica je imela dosti prijateljev in znancev.« »Ne bi rekla. Potem ko se je spoznala z gospodom Darcyjem, ni nikogar več sprejemala. Niti grofa ni marala pustiti k sebi. Po grofovi smrti je sprejela samo dva gospoda, toda samo zaradi tega, ker je mislila, da ju pošilja gospod Darcy.« »Jaz-« se je začudil Gaston. »Jaz nisem nikogar poslal.« »Toda tisti doktor je zatrjeval...« »Kateri doktod?« »Doktor Galmier... za iivčne bolezni...« »A drugi obiskovalec?« »Bil je neki general Simancas. Od gospodična me je poslala potem, da najamem grofa. Gospodična pa ga je kmalu odpravila.« »Kaj pa doktorja?« »Bila je prepričana, da ste ga vi poslali. Drugi dan bi 9e bil moral vrniti, pa ga ni bilo.« »Ali sta oba gospoda prišla Mi dan?« »Se pol ure ni bilo razlike unim pri- hodom To je bilo v tore'- Gospo- dična me me je posip1- ijamem zanjo ložo v operi. Cc a »nos 'utitL..« »Bilo je pač usojeno, da je morala tvoja gospodarica pasti pod morilkino roko. Namestu da se je otresala svojih prijateljev, bi se bila morala otresti prijateljic...« »Saj jih je imela zelo malo, gospod stotnik. Katere pa so bile njene prijateljice? Klavdina Risslerjeva, Delfina Rensi in Ko-ra Darling. Nobena izmed teh je ni umorila.« »O tem sem prepričan,« je dejal stotnik »Toda umorila jo je zanesljivo neka ženska. Moški ni biL In zakaj jo je umorila?« »To vem jaz,« je hitro rekla sobarica. »Umorila jo je najbrž zato, da bi ji zavezala jezik. Gospodična je vedela, da je ta zlo-činka imela ljubčka. Imela je celo pisma, ki jih je zločinka ljubčku pisala. Gospa ji je hotela ta pisma vrniti, a ni marala, da bi bila morilka prišla v njeno hišo, ampak jo je naročila na sestanek v opero. In pisana ji je vrnila, ker jih pri njej niso našli. Ko je imela ta ženska svoja pisma, se je hotela zagotoviti, da nihče več ne bo zanje zvedel in zato je gospodično Julijo umorila.« »Kako pa moreš vedeti, da je gospodična vzela pisma s seboj na ples?« je vprašal stotnik. »Videla sem pisma, ko se je oblačila. Bilo jih je lep kupček. Ko jih je gospodična spravljala v žep, se je nasmejala in rekla: Koliko neumnih žensk je na svetu in kakšne reči pišejo f« »Ali mar veš, kdo je dal gospodični ta pisma7« »Tega ne vem. Gospodična ni trpela, da bi jo bil kdo izpraševal. Premišljala pa sem dosti o tem. Tisti dan, ko je pisala oni ženski, mi ni prav ničesar rekla, pa sem takoj vedela, za kaj gre. To je bilo v torek, ko sta bila tista dva tujca pri njej... Oh, zakaj takrat ni prišel gospod Darcy!« »Torej,« je zavzdihnil Nointel, »je pisala v torek?« »Da, okoli petih popoldne. Doktorja in generala ni bilo več v hiši. Pozvonila mi je in ml rekla: Pripravi se, da boš odnesla neko sporočilo na naslov, ki ti ga bom dal«. Is- Sejmi 4. novembra: Pišece, Konjice (le za Sivino), St. Jernej na Dolenjskem, St. Lenart nad Laškim, Zagorje, Razkrižje, Dravograd (za živino), Pilštanj; 5. novembra: Središče; 6. novembra: Sv. Lenart-Zabukovje, Nova cerkev, Rečica ob Savinji, Velike Lašče, Vrhnika, Križevci pri Ljutomeru, Sv. Lenart v Slov. goricah, Jesenice; 9. novembra: St. Vid pri Stični, Ponikva pri Šmarjah. Drobne vesti =■» Za izvoz hmelja ni treba zahtevati planila v naprej. Iz Beograda poročajo, da je devizni odbor pri Narodni banki spremenil predpise za izvoz hmelja v Zedinjene države. Doslej je veljal predpis, da morajo izvozniki hmelja v Zedinjene države dobiti plačilo v naprej. Odslej to ne bo več potrebno, vendar se ho moralo blago zavarovati v tuji valuti. ~ Nemčija kupuje našo drobnico. Največ prihaja kot prodajalka v poštev Južna Srbija, ki je imela za svojo drobnico tržišče do-s'ej izključno le v Grčiji. Posledica nem-« škega zanimanja za drobnico je ta, da so se cene dvignile in da pomeni to lep dohodek za južnosrbske kraje. — Dražba kožuhovine v Ljubljani. God sv Neže obhajamo 21. januarja. Prvi ponedeljek po tem dnevu, ki pade v letu 1941. na 27 januar, pa bomo imeli v Ljubljani na vele-seimu dražbo lovskega kožuhovinastega pridelka. Odkar je leta 1925. začelo delovati lovskoprodajno združenje »Divja koža«, se vrše ti sejmi s kožuhovino. Ta način vnovče-vanje je prinesel dobre uspehe. Zadovoljni so bili prodajalci in kupci. »Divja koža« je v ■ 15 letih svojega delovania na tridesetih iavnih dražbah po ustreznih cenah prodala kožuhovino 9362 lovcev 755 kupcem. Izkupiček gre v milijone. Lovci, pripravite se, da boste 31. dražbo »Divje kože«, ki bo 27 januarja 1. 1941.. obilno založili s prvovrstnim blagom. Na naslov »Divja koža«. Ljubljana — veleseiem začnite pošiljati svoip krzno takoj po božiču. ~ Vzpostavitev redne plovbe s prekomor-mi državami. Naša trgovinska parnika »Bo-siljka« in »Karmen« bosta prihodni mesec odplula iz newyorikega pristanišča s čimer bo znova upostavljena redna plovba med našo državo in prekomorskimi deželami. Z ©Hema narrrkoma bodo odnrcmliene v Juffo- roei ga pa samo osebi, ki ji je namenjeno Dvomim, da bi ti dala odgovor, ker je preveč ponosna, da bi pisala ženski moje vrste « »To je bila markiza!« je veselo vzkliknil Gaston. »In kaj je odgovorila?« je vprašal Nointel Odgovorila je- Recite gospodični Orciva-lovi, da bom prišla Pri tem me je pa premerila kakor kakšna knežnia čeprav je bila samo siromafina učiteljica petja. Darey ie orebledel, kakor bi ga bila zadela strela z jasnega »Kakšna učiteljica petja?« je med tem vprašal Nointel »Tista oevka Lesterelova. Sodnik jo je j takoj izvohal in Io poslal v ječo svetega La- ; zarja na oddih « Darcy bi bil neumno sobarico najrajši zadavi Nointel g* ie oomenliivo pogledal -Res je,« je nadaljeval Nointel. »zaprli so neko pevko toda listi oišejo. da njena krivda nikakor ni dokarana « »Kaj? Ali ne veste, da je bilo bodalo, ki so ga našli v vratu (»osoodične Julije njeno? Kako to ne bi dokazovalo njene krivde7« »Ali si tisto, pismo morda odprla in prebrala?« »Žalite me gospod stotnik Tega še nisem j nikoli storila. Toda bi bili to zločinko vi- \ deli, ko so }o nrivedli pred menei Mislila sem da te bo vdrla v tla « »Ali ie priznala sodniku, d« ste ji vi prinesli pismo?« »Ne, in to je najbolj smešno. Niti besedice ni marala izoregovoriti vpričo mene. Seveda ji to ni prav nič pomagalo Zdaj sedi za ključavnico.« »Ti si dosti pripomogla k temu.« slavijo večje količine gume, loja, mazilnega f olja in kositra. Iz Južne Amerike pa bo pri- I spel v Jugoslavijo še tretji naš trgovinski j pa mik s tovorom tkani nskih sirovin. Dopisi MALA NEDELJA. Gasilska četa uprizori v nedeljo 10. novembra ob pol 16. uri v So-kolskem domu krasno narodno igro »Zaklad« Na pomoč! Novice * Vodnikove knjige v i. 1940. bodo presenečenje za razvajene in preproste čitatelje Ker je njih naklada omejena, jih bodo mogli dobiti samo tisti, ki ne bodo do izida odlašali z včlanjen jem v Vodnikovo družbo Zato se nemudno prijavite krajevnim poverjenikom ali pa sporočite svoj naslov druž-bini pisarni, Ljubljana. Knafljeva 5. * Smrt Jeremije Živanoviča. V Beogradu je umrl senator Jeremija Zivanovič. Pokojnik je bil imenovan za vzgojitelja našega mladega kralja Petra II. L 1935 Bi] je mož temeljitega znanja in ohilmh izkušenj, osebno prijazen, dobrega srca in izredno plemenitega značaja Skoro sleherno leto je bil gost Slovenije Zmerom je prihajal na oddih k Rimskemu vrelcu Rajnki zaoušča tudi v Sloveniji mnogo iskrenih prijateljev, ki ea bodo ohranili v najboljšem spominu. * Nacionalni delavec Drago Prinčič i« Nemške Loke žrtev nesreče. Znani nacionalni delavec g. Drago Prinčič, poštar v Nemški Loki je šel nedavno zjutraj v svoja lovišča. Pridružil se mu je kot spremljevalec šolski upravitelj v Nemški Loki g. Leopold Mer-čun. Ustavila sta se pri skupini delavcev in se pričela razgovarjati Prinčič je snel puško z rame in jo položil k nogam. Nenadno je puškino kopito zdrsnilo in puška se je sprožila tako, da je naboj nesrečneža zadel v trebuh in je na hrbtu izstopil, šolski upravitelj g. Merčun in nekateri delavci, ki so bili v bližini, so kar onemeli. Ponesrečenca so dvignili in nesli na dam šolskega upravitelja v Nemški Loki, kamor so naglo poklicali zdravnika iz Kočevja. Hkratu so obvezi o strašni nesreči njegovo soprogo, ki je »Brez mene bi jo bil sodnik le s težavo spravil za zapahe.« »Res je sreča, da je tebe poslala gospodična Orcivalova k njej. Toda odkod sta se ona in ta pevka poznali?« »Iz samostana, kjer sta zahajali skupaj v šolo, gospod stotnik« »Ali sta se pogosto sestajali?« »Nikoli. Samo enkrat je bila ta krepost-nica pri gospodični Juliji na obisku.« »Kdaj?« »Dolgo je že tega... Kakšni dve leti... Gospodična jo je prosila, da bi ji sporočila neka i o neki tovarišici iz samostana. Ali mislite. da ji je ona odpisala? Ni marala, da bi se nahajalo njeno pismo v hiSi galantne ženske pa je rajši sama prišla. Toda če bi jo bili videli, kako licemerno se je držala! Jaz sem gospodični takoj odkrila svojo sodbo o tej svetnici.« »Povej mi, Marica, ali veš, kdo je bil ljub-ček Lesterelove, ko je ona umorila svojo nekdanjo tovarišico, da reši svoja ljubezenska pisma7« »Njen ljubček? Najbrž kakšen lačen pevec ali umetnik. Kdo bi se pa zaljubil v žensko, ki niti lepega obraza nima. denarja pa sploh nič?« »Malo pretiravaš. Ce bi bil kakšen lačen umetnik, pa gospodična Orcivalova ne bi poznala. In meni so rekli, da je bila gospodična Lesterelova zelo lepa.« »K moji gospodarici so prihajali samo boljši ljudje...« - »Kako je torej mogla gospodična Julija dobiti pisma te Lesterelove?« »Ne vem. Meni tega nikoli ni zaupala.« »Verjamem. Kaj pa ti misliš o tem?« poštarica v Koprivnici. S hudo slutnjo je 91% v Demško Loko, toda moža je našla že mrtvega. Dospeli zdravnik iz Kočevja g. Tona Hočevar je lahko ugotovil samo Se njegovo smrt. Rajnki je bil po rodu iz Goriške in je itd iele 41 let. Bil je neumoren nacionalni delavec in vzoren družinski hoče, ki je naravnost z ganljivo vnemo skrbel za svojo družino. Časten mu spomin, njegovim svoj-sem sožalje! * Slovansko kulturno društvo v Split«. Slovansko kulturno društvo so ustanovili ta dni v Splitu. Novo društvo hoče seznanje-vati splitsko mladino s slovanskim svetom. Prirejalo bo tečaje raznih slovanskih jezikov, predavanja o slovanskih kultunrh vprašanjih in koncerte slovanske glasbe. Društvo bo začelo svoje delovanje s pripravljanjem velike proslave slovitega ruskega skladatelja Cajkovskega. * Prijave za Društvo prijateljev Sovjetske zveze v Sarajevu. V Sarajevu je vložil pripravljalni odbor Društva prijateljev Sovjetske Rusije prijavo za ustanovitev društva. Prijavo je podpisalo 64 Sarajevčanov med njimi kasacijski sodnik Mihajlo Galoža ape-lacijska sodnika Ante Bošnjakovič in Fehint Kurbegovič, okrožni sodnik dr. Miloš Baji6, pomočnik upravnika železniških delavnic r Sarajevu inž. Janko Bielica, šef Železnike kurilnice inž. Vajner, banska inšpektorica Vida Cubrilovič-Koprivica prosvetni inšpektor Jovo Vukovič in drugi. * Odkritje nagrobnika dr. Pavlu Grošlj«. Letos januarja v Ljubljani umrlemu profesorju dr. Pavlu Grošlju je njegova rodbina na pokopališču pri Sv. Križu postavila lep nagrobnik s pokojnikovo sliko v bronu, delo kiparja Nikolaja Pirnata. ki je napravil tudi načrt za celotno ureditev groba. Te dni so ob novem nagrobniku Grošljevi prijatelji in častilci počastili spomin zaslužnega pri-rodoslovca in učitelja. * Nove poštne znamke. Z naredbo poštnega ministra pridejo v promet nove znamke po 5 in 5.0 din z likom kralja Petra H. Veljale bodo od 1. novembra dalje in ostanejo v prometu, dokler se njihova zaloga ne porabi. Znamke po 5 din bodo temnomodre, po 5.50 pa temnolilaste barve. * Srbski kmet ne pozna strahopetnosti. »Narodna odbrana« objavlja pismo iz srbske vasi. Pismo opisuje razpoloženje in razgovore srbskih kmetov v vaški gostilni. V pismu čitamo: »V naši vasi in po vseh sosednih vaseh ljudje največ govore o vojni, posebno o • vojni med Anglijo in Nemčijo. Druge reči »Moj bog, prav nič si ne morem misliti...« »Hm, jaz si mislim, da je bila Julija Goli-minova ljubica in...« »Toda samo preden se je »poznala t gospodom Gastonom.« »Morda sta se tudi pozneje 5e kdaj videla.« »Nikoli Grof je prišel k njej samo tisti zadnji večer, ko se je potem obesil.« »Morda je imel grof v žepu tista pisma, pa mu jih je Julija vzela? Ali pa jih ji je sam dal?« »To ni mogoče. Grofa sem jaz prva videla, ko je viseL Gospodična mrtveca niti pogledati ni hotela.« »Pisma so bila pa vendar le malo časa pri gospodični Juliji. Ali si jih ti videla?« »Da, ko je šla na ples.« »Ali jih je bilo dosti?« »Več snopičev in posamezni snopiči so bili prevezani z rožastimi trakovi.« »So ženske, ki uživajo pri pisanju taklnih pisem. Na primer markiza Barancos.« »Markiza Barancos? Moja gospodarica Je ni marala!« »Ali jo je poznala?« »Časih sta se videli. Gospodična ni mogla trpeti marki zine nadutosti.« »Dobro jo je sodila.« »Razen tega je sumila, da gospod Darcy markizi dvori. Zlasti ko je gospod Gaston potem prekinil razmerje z gospodično Julijo, jo je smrtno zasovražila. Ali je imela kakšen povod, pa ne vem.« »Res je,« ji je segel Gaston v besedo. »Tisti večer mi je očitala tudi markizo Barancos.« »Meni je pa gospodična rekla, da se ho maščevala nad markizo, če se boste vi oženili z njo.« ljudi skoro ne zanimajo, čeprav so gospodarske razmere težavne. Vsi naši ljudje se ču-1 dijo, kako se danes vojskujejo država in narodi. To ni vojna, kakor smo jih bili mi Srbi, prsi ob prsi. V naših vaseh nihče ne želi vojne. Toda se je tudi nihče ne boji. V naših vaseh ni pobegnila nikomur duša v pete. Za časa svetovne vojne smo bili še dosti manjši in slabša, kakor smo danes, pa smo vendar vzdržali in celo zmagali. Če bo treba spet v vojno, smo vnovič pripravljeni umirati za dom in svobodo.« * Smrt starega delavskega borca. Po daljši bolezni je umrl v starosti 68 let g. Ivan Šnajdar, tovarniški upokojenec na Jesenicah. Bil je eden izmed tistih redkih domačinov, ki so sodelovali pri polaganju osnov današnje velike železarske industrije. Bil je vedno narodno zaveden in napreden mož, ki je vselej brez oklevanja izvršil vse narodna in strankarske dolžnosti Šnajdar je bil tudi soustanovitelj jeseniške podružnice Narodne strokovne zveze in je bil od njene ustanovitve dalje polnih 20 let delaven odbora k. Pri Kranjski industrijski družbi je bil zaposlen 40 let. Šele lani je bil zaradi bolehnosti upokojen. Na zadni poti so ga v častnem številu spremljali sodelavci in prijatelji. Lep mu spomin, družini sožalje! *Petroiejska ležišča v Medmuriu v italijanskih rokah. Medmursko petrolejsko družbo, katere lastniki so bili Švicarji, je prevzel italijanski kapital. V Zagrebu je bila pred dnevi seja nove družbe, ki si je izvoli a za predsednika upravnega sveta bivšega italijanskega ministra za javna dela Cobollija Giglija. Cobolli Gigli je bil na seji sam navzoč. Preden je šel iz Zagreba, je daroval za zagrebške siromake 50.000 dinarjev. * Pet rodov je dočakala v Loki pri Črnomlju umrla posestnikova vdova Marija Vajso-va. Ko še ni štela 18 let, se je pred približno 75 leti poročila z Janezom Vaisom. posestnikom v Loki pri Črnomlju. Izmed števi'n'h otrok, katere sta imela že pred 25 leti umrli Janez Vajs in njegova zdaj umrla vdova, živijo samo še štirje. Hči Marija je poročena z Antonom Spreizerjem, posestnikom, gostilničarjem in dolgoletnim notarskim uradnikom v Črnomlju. Hči Spreizerjevih Marija je soproga javnega notarja Ivana Ušlakarja v Ljubljani, hči Ušlakarjevih Breda ie pa poročena z dr. Pečkom, zdravn kom v Brežicah. Ker ima gospa Breda Pečkova, pravnukinja zdaj umrle Marije Vajsove, tudi že štiri leta staro hčerko Bredico in dve leti starega Marka je doživela pokojna Marija Vajsova pet rodov, kar je gotovo redek pojav, ki dokazuje vendarle krepko življenjsko moč našega naroda. * Bivši ravnatelj ljubljanske opere Miro- j slav Rukavina je umrl. V Novem Marofu na Hrvatskem je v soboto popoldne umrl bivši ravnatelj zagrebške in ljubljanske opere dirigent g. Miroslav Rukavina, Pokojnik je bil iz Pulja, kjer se je rodil leta 1883. Bodi mu časten spomin! * Povišanje mezd ljubljanskim mizarskim pomoCnikov. Na sestanku mizarskih mojstrov 21. oktobra se je sklenilo mizarskim pomočnikom povišati mezde za 0.75 din na uro. Ker so pa bile mezde že prej zvišane za 0.50 din na uro, znaša torej celotno zvišanje 1.25 din na uro. Povprečno znaša zdaj mezda mizarskega pomočn;ka v Ljubljani od 6 do 8 din na uro. * Zveza bojevnikov skrbi, da se vsako leto 1. novembra dostojno opravijo žalne svečanosti na pokopališčih, pri spomenikih in spominskih ploščah v počastitev spomina padlih in umrlih bojnih tovarišev. V Ljubljani bo ta spominska svečanost pred grobnico na pokopališču pri Sv. Križu 1. novembra ob 15.45. Cerkvena opravila bo opravil sam knezoškof ljubljanski g. dr. Gregorij Rož-man. Prisostvovali bosta tudi vojaška godba in častna četa vojakov. Zveza bojevnikov poziva tovariše, prijatelje in svojce pokojnih vojakov, da se žalne svečanosti zanesljivo udeleže. Dne 2. novembra ob 9. uri dopoldne pa bo v frančiškanski cerkvi sv. maša, ki jo bo daroval za pokojne tovariše predsednik. Zveze bojevnikov Mirko Ratej. Za skupen spomenik vsem žrtvam svetovne vojne. ki se bo zgradil na naši največji božji poti, na Brezjah, in v pomoč ubožnim bojevnikom iz svetovne vojne, vdovam in sirotam umrlih bivših vojakov je Zveza bojevnikov pokrenila nabiralno akcijo, ki bo 1., 2. in 3. novembra. Zveza poziva prijatelje in dobrotnike da nieno delo čim izdatneje pod-pro s tem, da dado primeren znesek nabiralcem. ki so od Zveze bojevnikov določeni in ki =e ^odo izkazali z legitimacijami. * Zbiranje starega papirja na Hrvatskem. Zaradi štedenja in koristne uporabe tudi neznatnih reči je hrvatski ban dr. Šubašič odredil, da se mora v vseh banovinskih in občinskih uradih, šolah in javnih ustanovah Hrvatske izvajati najstrožje štedenje pri vseh izdatkih, zlasti pa pri uporabi lesa in pisarniških potrebščin, V vseh banovinskih in občinskih uradih, zavodih, šolah in javnih ustanovah naj otroci zbirajo papir, ki ni več t »Pa ni rekla, kako?« - »'Ne.« »Ali te ni nikoli poslala k markizi?« »Ne. Le čemu?« »Če se prav spominjam, sem slišal, da je tisto popoldne, ko te je poslala h gospodični Lesterelovi, pripravila več pisem in jih napisala.« »Da, menda so bila tri pisma. Vem, da sem jo vprašala, ali bom odnesla tudi ostala pisma, pa mi je odvrnila, da jih bo vrgla kar sama v nabiralnik, ko pojde h gospodični Risslerjevi na obisk.« Tedaj je sluga sporočil, da je kosilo pripravljeno. Stotnik je vstal in šepnil Ga-stonu: »Žrtvuj sto zlatnikov. Potrebovala jo bova še.« Sobarica je spravila v žep dva tisočaka in obljubila, da se "še oglasi. Ko sta potem sedla ztn mizo. je Gaston ža- j lostno rekel: »Dragi moj, mičesar ne morem upati...«< »Ni tako hudo. kakor se ti zdi JaZ rftislirr drugače.« •fiNjRes < ,.' j • »Torej je nedvomno, da je bila Julija med .^adnjirp obiskom umorjena.-Do treh zj . trpj so jo videli živQ v loži. Šele okoli treh se js umaknila v ozadje in se r- več pokazala « »Tako je.« »Al' je verjetno, da je ista oseba prisila k Juliji trikrat ali štirikrat po vrsli in jo pri zadijjeim obisku umorila?" »Ne,- Ceijo nemogoče se mi zdi.« uporabljiv za pisanje. Šefi banovinskih in občinskih uradov, zavodov, šol in jav.nih ustanov bodo določili kraje, kjer naj se zbrani papir shranjuje. Ko bodo zbrane večje količine, ga bodo odpremili v najbližje šole, kjer ga bodo prevzeli odbori Rdečega križa. Denar, ki se bo dobil za ta papir, se bo uporabil za prehrano siromašnih šolskih otrok. * Elektrifikacija Fodravja in Slovenskih goric. Pretekli teden je bil na prošnjo elektrarne Fa le komisijski ogled za elektrifikacijo Ptujskega in Dravskega polja in Slovenskih goric. Načrti, ki jih je izdelala elektrarna Fala, bodo izvedljivi šele postopno v teku prihodnega leta. Ako ne bo kakšnih posebnih ovir, bo v nekaterih krajih že o božiču zasvetila električna luč. * Samomor češkega izseljenca. V Ljubljani je živel kot izseljenec mladi češki odvetnik dr. František Časny. Ko je te dni zjutraj njegova gospodinja na Svetosavski cesti 10 potrkala na vrata njegove sobe, jih je našla zaklenjena. Potrkala je še večkrat, a dr, Časny se ni odzval. To se ji je zdelo čudno in poklicala je stražnika. Vdrli so v sobo in našli mladega odvetnika mrtvega. Zastrupil se je z veronalom. Zapustil je več pisem, naslovljenih na sorodnike in znance, iz katerih je razvidno, da sta ga domotožie in pa bridka useda izseljenika pognala v smrt. Dr. Časny je v Ljubljani poučeval jezike. Bil je priljubljen med Ljubljančani, zlasti med športniki, ker se je mnogo udej-stvoval v našem športu. Blag mu sponrn! * Prvi sneg. Nalivom zadnih dni j s v nedeljo zvečer sledil v pretežnem delu Slovenije močan nalet sn^ga. Sprva se je sneg mešal z deževiem in so se snežinke izgubljale po vlažnih tleh. Počasi pa S2 je sneg uveljavil. Ozračje se je ohladilo, vendar živo • srebro še ni padlo pod ničlo. Kuio škodo je napravil sneg ponekod v sadovnjakih. * Samomor Slovenke v Zagrebu. V zagrebški bolnišnici za nalezljive bolezni ie bila zaposljena kot bolničarka Terezija Po-gorelčeva, stara 51 let. Bolele so jo nege, tako da ni mogla opravljati svoje službe in J.e bila odouščena. Zaradi tega se je zastrupila in umrla. * Divje svinje so delale škodo. Iz Pcljčan nam pišejo: Letina v Dravinjski dalini ni dobra. Le turščica je bolie cbrŠHa: Po vrl j vsega zla pa so po poljih pod Bočem, ok^li Podsrede, Olimlja in drugod uničevale polj 3 'števi'ne divje svinje. Ponekod s3 opravke evoi nožre*ni posel tako temeljito, da ni osta- »Ge j_>a vzameva, da se je menjalo več žensk, nama je vse takoj jasno. Prva je prišla ob pol ene zjutraj, o sravi.ia vse, kar je-imela z Julijo in potem šla. Druga je prišla ob pol treh in odšla. S tretjo pa se je Julija očitno sprla. Morda ji JuMja ni marala izročiti pisem pa ji je ta v obupu zariniia bodalo v vrat, • pograbili rasioa in izginila. Al L se ti ne zdi, da je moralo biti take?« »Nedvomno. Samo tega ne razumem, kako je mogla dobiti Julija toliko ljubezenskih pisem v roke.« »Dragi moj, Goiimin je imel kopico ljubic. Ona ie po njem dobila ta pisma. Po nikomer drugem! Pozabil si, kako nama je pravila služkinja Marica, da je "Julija vrgla sama več pisem v nabiralnik in da jV spravila v žep več kupčkov pisem. Vsak teh kupčkov fe bil last ene izmed Goliminovih ljubic. Ali se ne spominjaš več vsega, kar nama je Marica povedala?« . oiIimo ot «! »Čisto zmeden ;em bil, ko sem slišal, 'kako je govorila o Berti,« »Vsa sreča, da ena ničesar ne sluti o-tvoji ljubezni do Berte. Marica nama bo tehk« i" d'>sti; pomagala.« »A Japonsko bodalo?« »Berta ga; je m>rda -poza bi'a v loii ali pa ga je-Julija od :r»je zahteve za pratiuslugoi Poslednja obiskovalka ga ie posneja zagledala. ga Juliji vzela in ji ga zasadila v vrat. Verjemi mi. da ga Berta ne bi bila pustila v vratu, saj bi se hitro dokazalo, da je njeno.« »To je res. Ali ne bi hle najbolje, če bi jaz zdajle takoj odšel k stricu?« »Mis!im da bi bilo prezgodaj, ker markizi še ne moreva ničesar dokazati.« '^aJje.) vartje svojega prijatelja, in ker zanj ni natančno- vedel, si je v temi skušal skrajšati pot, pa je splezal na ograjo Božičeve tvornice in skušal prekoračiti svet tvornice. V takem položaju ga je zasledil tvorniški paznik Verbič in ga pozval, naj obstoji. Oddal je tudi strel v zrak. Kako je dogodek potekel na-. dalje, ni mogoče ugotoviti. Resnica je le, da je paznik oddal še dva strela in nevarno ranil Podjavoraka, ki so ga reševalci' takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico. * Smrtna žrtev konja. Nedavno se je zgodila v Zalem logu pri Železnikih huda nesreča. Jernej Kenda, 411etni posestnik, je oral z dvema konjema, ki ju je poganjal njegov najstarejši šestletni sinko. Priročni konj je bil Kenaov, medtem ko je imel drugega izposojenega od prijatelja. Izposojeni koni, že priletna žival, se je pri obračanju na koncu njive zapletel v vprego. Kenda je pristopil in popravil vprego. Komaj pa je odstop;l od konja, je ta udaril z zadnjim kopitom Kendo v levo stran prsi tako močno, da se je Kenda zgrudil in je bil pri priči mrtev. Pokojnik je zapustil vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroki. Nesrečna smrt priljubljenega gospodarja je zbudila mnogo sočutja, kar se je pokazalo zlasti pri nog^bu. Blag mu spomini * Samomor mladega para pod Kureščkom. Te dni so našli pod- Kureeekpm blizu 'Zeli-rrielj 'Tažpadli trupli mlaclega moškega in mlade ženske. Ugotovili so- da sta b'la nesrečneža 331etni Franc; Novak in 231.etna Gi-zela Benčičeva, oba iz Ljubljane. Oba sta 8. septembra azgmua iz Ljubljane ker , so se pojavile t.eŽkcče za. njuno .porokp. Kikor je najdba njunih trupel pokazala, sta izvršila samomor, in sicer sta se . ustrelila, Gizel n oče je upokojeni policijski' nadzornik. Rodbini Benčičeva in Novakov? .50 v, globoki žir los t i, spričo tako tragične smrti obeh mladih ljudi. ' j' * Mesprski, mojster .je po nesreči u*?tre?il svojega pome Sr5I:a. V r.°dfljo zvečer je sedel mesar in gostilničar Sipini Alojz Cimrer-man na Fc^zeii^.v družbi, s.svojim SBIetnirn mesarskimi pomočnikom Antonom' Bratcem v .svoji gostilni na Pc-l'?eH. Cimperm^n' je. bil vinjen. V gostilniški'' s*obi ste- bila . še neki gost in hatakaric^. Pozno p&ftČči' s t. a .£» za^efa Cimnerman in Bratec igrati s"' samokresom. Ko je imel Cimnermšn-samokres V roki.'se je samokres hen-dno srsro^il in krogla je z-.-dela Bratca, v prR Bratec se ie takoj zgrud'1 in je na mestu' izd;hnil. Cimperraana so orožniki aretirali in izročali okrožnemu sodišču v Celiu * Velik požar ob meji. Nedavno neč je za* čelo ■ goreti gospodarsko poslopje lesnega trgovca in veleposestnika Alojzija Škerbimea v Selnici ob Dravi. Plameni so prišli na biiž-no hišo in-žago, ki so jo pa gasilci s požrtvot valnim gašenjem rešili uničenja. Vnelo se je tudi skladišče lesa.. Skupna škoda znaša oko-li "3t)0.000 din in je I;e delno-: poravnana z zavarovalnino. Verjetno je ogenj podtaknila! zlobna roka. * Ponarejeni 550 dinarski bankovci v steklenici za vkuhavanje sadja. Pri žeei ;apr-tega pomerejalca Grašiča v Radvanju so oblastva.našla 25 ponarejenih bankovcev pO 500 din, ki so bili lepo zaprti v steklenici za vkuhavanje sadja. Mariborska policija je Grašičevo aretirala hkratu z nekimi drugimi osumljenci. * Uboj na Bizeljskem. Mali senat v Celju je te dni obravnaval primer uboja. Na zatožni klopi je sedel 351etni posestnik Miha Rajterič iz Brezovice pri Bizeljskem. Dne 15. septembra zvečer sta se Miha Rajterič in Miha Sokler, ki je bil zaradi telesne poškodbe že štirikrat kaznovan, sprla v gostilni Ide JECovačičeve v Sp. Sušici pri Bizeljskem. Sokler je udaril Rajteriča z roko po obrazu, tako da je Rajteriču pritekla kri iz nosa. Raj-terič se je hotel maščevati, kar pa so drugi preprečili. Ko je pol ure pozneje Sokler s svojo ženo zapuščal gostilno, ie skočil Raj-torič k njemu in ga zabodel z nožem dvakrat v prsi. Sokler se je takoj zjruc.il in je v nekaj nrnutah izdihnjl. Rajterič se je zagovarjal s silobrano-m, česar pa sodišče ni moglo upoštevati: Miha Rajterič je bil obsojen na dve leti" robiie in izgubo častnih pravic za dobo dveh let. * Mf>ti je r.agcvcrila sinčka k požigu. V HrvaŠkem brodu je te dni nenado na nastal Ogenj' v strehi hiša ''posestnika Podborška Atena. Kljub takojšnjemu nastoou g is lcev in sosedov je lesena hiša zgo rela de tel. Ker se 'je požar pojavil že v samem začetku v zelo modnem obsegu, je nastal sum, da je moral h'ršo nekdo zažgati. Oro3niš'vo je začelo'zsdtfvo z vsb vnemo raziskovati. Sum se je čcelelje boli z«o?*eve! ekrog' 41 letne žene Togcrelci Teror je Podberškove i:i r jfnoga' r.czakonSkega' sina. komaj 13!etnega' Stanka. Ko' so imeli :or68ri;KP dovolj jasne dokaze v rekah,' so- obt" aretirali. Medtem ko j» sin Stanko priznal, da gi je mati nagovorila k "pož'gu ter re.u ceko dala vžigalice, da bi za- h: 56, pa njegove mati sokrivdo zanikuje. Krkor pravno seeedie", je Podboršek vložil i-tožbo• za. ločitev zakona, ki je zdaj v teku. , ,'!Wl.UUi'. I St »mM1 ilitBPH 10 kmetu na polju drugo kakor ostanki. Zemlja je ponekod čisto razrita. Posebno dosti so požrli turščice, pa tudi zeli a, repe in korenja. Pred leti so lovci večkrat priredili pohod na divje svinje. Tak lov bo treba letos spet prirediti. * Požar na Stražišču. Nedavno zjutraj je nastal sredi Stražišea v gospodarskem poslopju pošetnika in gostilničarja g. Rozmana velik požar, ki je uničil znaten del stavbe in vse seno v njej. Požar je nastal zaradi kratkega stika, ko se je pretrgal električni vod pod težo snega. Prvi so bili na mestu straži-ški gasilci, ki so spravili iz stavbe vse kmetijsko orodje. Nekoliko pozneje so prihiteli na pomoč kranjski gasilci, ki so jih na požar opozorile sirene tvornic in plat zvona iz Šmartnega. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Bitnja. S skupnimi močmi jim je uspelo rešiti spodnji del poslopja, ostrešje pa je do kraja pogorelo. * V Savo je skočil. V Gradcu pri Litiji je skočil te dni proti večeru v Savo neki moški. Takoj so prihiteli k obrežju reševalci. S koli in vrvmi so skušali obupanca potegniti k bregu, vendar je bilo njihovo prizadevanje zaman. Preiskava je ugotovila, da je nesrečni mož Martin Vidergar, star 68 let, doma iz Gradca. Zadnje dni je bil ves zamišljen in potrt. * Do smrti povožen. 72 letni želar Ivan Brodšnajder iz Cogetincev se je vračal iz Cerkvenjaka domov in se ustavil pred Oster-čevo hišo na občinski poti Cankova-Cogetin-ci. Medtem ko se je pogovarjal s posestnikom Ostereem, pa se je pojavil neznan kolesar in podrl starega moža na tla. Brodšnaj-derja so prepeljali dornov in je kmalu zatem umrl. Orožnikom pri Sv. Trojici v -Slcv. goricah se je posrečilo dognati, da je neznani kolesar neki Jožef Grilca iz Komarnire * Samomor invalida na sodišču. Nekdanja velika porotna dvorana v Ljubljani, v kateri zdaj posluje invalidsko sodišče, je bila te dni prizorišče žalostnega dogodka. K razpravi je bil poklican zaradi inval dvne 61-letni vojni invalid Josip,, rojen v Dobrunjah, pristojen v Ljubljano. Proti koncu razpiave se je invalid, ki je bil. že dalje časa živčno bolan, močno razburil Bliskovito i.e potegu 1 než iz žepa in se zabodel v trebuh. Nesrečnega rnoža so naglo naložili na avto in cd-hiteJi proti bolnišnici. Ko so ga nesli na nosilnici po hodniku kirurgičnega oddelka, •je nesrečnež že izdihnil. * Usodna pometa. Kranjski trgovec Pod-iavorfek Hinko 'je iskal ob zgodrii uri stano- R "»■-■"-..».«,) -.» mlw 'V. M 'm.uj » uut.il -sjtgovč besede so vic.. • požaru. • s posmehom na znanje. »Prek eti zicčinec!«. je zakrič_al' eden izmed kozakov »Ali misliš, da se te bojimo, ti...« Stavka ni mogel končati. Ivan, ki je stal pcieg Sergeja, mu je pognal kroglo skozi prsi. Mož je omahnil na konju in se zvrnil na tla. Njegovi tovariši so začeli besno streljati v bajto. Vasiljev in Ivan sta se še pravočasno skrila za steno v koči. Ko sta bila spet v koči, je Marija plašno vprašala: »A'i ni nobeden izmed vaju ranjen? « Ivan je smehljaje se odkimal. < . j »Zdaj moramo tudi.mi streljati!« je vzkliknil inženjer. »Naše puške nesejo še enkrat tako deleč kakor njihove. Napad bomo z lahkoto" odbili!« Dimitri j je -oblegance opozoril na tri špranje v steni. »Skozi. te lahko streljamo!« »Ede^i frmed' nas pa bo moral streljati skozi vrata!« : -»Dobri gospodje?« je zastokal žalostni g1 as zavrženca. »Ali hočete, da me bodo ubili?« »Nikar se ne boj! Ostani v svojem kotu! Tam te krogle ne bodo zadele!« Kozaki so se med tem postavili pred kočo v polkrog, Skrivali pa so se za-ležečimi konji. S? »To je njihov,' nač,ln boja,« jc' r.eliel polkovnik. »Kmalu jih''bomo, prisilili v odpri boj! Njih konje bomo kratko malo posfcreliU. Kozakov brez konj pa .sami bati!« »Izbral sem si že lepega belca za tarčo!« je menil Ivan. »Jaz pa črnca!« je pripomnil Dimitrij. Trije streli' iz kozaških mušket so odjeknili.. Obleganci so slišali krogle žvižgati in udariti v debla. »Ogenj!« je zapovedal polkovnik. Štiri puške so hkratu ustrelile. Trije kozaški konji so bili zadeti. Med njimi belec in črnec. Četrta krogla je zadela vojaka, ki je glasno zakričal. Napadalcem je bilo tega menda dovolj. Štirje kozaki so na svojih-konjih v diru.cd-jahali. Ostali, ki niso imeli več konj, so divje stekli v bližni gozd. Samo en konj je še ostal na bojišču. Ni ■ zapustil svojega ustrlejenega gospodarja. »Ali ni boljše, če-zdaj zbežimo?«-je vprašal Sandorf. »Trenutno je to nemogoče!« je odgovoril Vasiljev. »Kozaki bi nas dohiteli, a mi bi tako bili brez kritja.« Ivan mu je rnoral pritrditi. »Če pa dobijo ojačenje,« je pripomnil Storrn, »ni verjetno* da bi spet lahko odbili napad. Ali niso govorili o nekem inšpektorju? Kateri inšpektor je neki to?« Polkovnik je skomignil z ramam'.- »Počakali bomo noč in nato zbežali v gozdove!« je odločil, .po kratkem premišljanju. »Meja ne mere biti več daleč. Če bomo nag'o korakali, bomo kmalu v Mongoliji.« »Porabimo odmor za' okrepčanje. Že vrsto ur nismo ničesar zaužili.« Tudi bolniku so dali nekaj jedil. Za gobavce ie značilno, da imajo prav do smrti dobe« tek. Znočilo se je zelo hitro, kar je posebnost te mrzle pokrajine. K sreči se je vzdignila iz doline tudi gosta megla. »Bog nas varuje,« je rekel polkovnik. »Če bo megla ostala, vojaki ne bodo mogli spet najti kočo.« »Kaj pa bomo storili z nesrečnim zavržen-cem?« je' vprašala Marija sočutno. »Če bodo; naš beg odkrili, bodo siromaka ubili.« »S seboj ga vendar ne moremo vzeti, drago dete. Dali mu bomo še sto rubljev in potem naj sam gleda, kako jim bo pobegnil v gozd.« »Ali morda slišiš prihajati kozake?« ja vprašal Ivan voznika, .ki je strazil pri. vratih. »Vse je:še tiho.« »Torej na pot!« je zapovedal polkovnik. »Jaz bom koraka7 prvi", a z^dni naj bo Storm. Orožje imeite v rokah in nihče* naj ne govori !« ' ' - Marija Fedorovna je ^!ala gobavcu obilno plačilo. Nato so begunci žailustlli koeo. Megla je bila tako gosta, da se ni videla roka pred očmi. Previdno;so stopali naprej, da se je škrta-nje či-mmanj slišalo.. Zdaj pa zdaj so obstali in prisluhnili. Po desetih minutah so dospeli do roba gozda. V tistem trenutku so zaslišali iz daljave- zvončkljanie sani. ' »Stojte!« je tiho zapovedal polkovnik. Kmalu po vložitvi tožbe ie začel« Podborško-va groziti pred sosedi, da bo zažgala možu hišo. Tudi so ljudje slišali, da je večkrat k požigu nagovarjala sina, ki pa se je braniL Kar jo najbolj obremenjuj«, p« j« dejstvo, da je dala tik pred požarom spraviti svoj* reči iz hite ter jih shranila pri nekem sosedu. Nekaj podatkov o Grčiji in Grkih Naša južna soseda kraljevina Grčija, ki Jo je usoda pravkar zanesla v vojno vihro, zavzema najjužnejši del Balkanskega polotoka. Po svoji rasežnosti (130.000 kv. km.) in po svojem prebivalstvu (6,600.000) spada med manjše evropske države. Na severu meji z Albanijo, Jugoslavijo in Bolgarijo, na vzhodu pa s Turčijo, dočim vse ostalo nje ozemlje obliva morje. Grčija je zelo gorata in ponekod zelo kraška dežela. Najvišja gora je znano bivališče starogrških bogov Olimp, ki je s svojimi 2918 m nekoliko višji od našega Triglava. Srednji in južni del države zaradi svojega kraškega značaj* nimata velikih tekočih vod, le na severu pritekajo v Grčijo velike reke z ostalih balkanskih gorovij: Vardar, Struma, Bistrica, Mesta in Marica. Macedon-ska jezerska pokrajina se nadaljuje tudi preko grške meje. Prespansko in Dojransko jezero ležita že delno na grških tleh; čisto grška pa so tri večja jezera. Po verski pripadnosti je Grčija precej enotna: pretežna večina je pravoslavne vere, odkar se je mohamedanski živelj preselil v Turčijo. V narodnostnem pogledu se opaža večja pestrost, saj je grški sever od Epira do Marice v svoji osnovi slovanski. Ta slovanski inačaj se je v zadnih dveh desetletjih nekoliko zabrisal, kar se je mnogo slovanskega živi j a moralo preseliti v Jugoslavijo in zlasti v Bolgarijo, na njegovo mesto pa so prišli Grki iz Male Azije. Razen Slovanov pa je v severnem delu države naseljeno okoli 100.000 Vlahov, ki pa so tako zelo pod grškim vplivom, da jih ni več mogoče šteti za narodno manjšino. Skoro isto je z 200.000 Albanci, ki v grškem okolju prav tako niso mogli razviti svoje narodne zavesti. Strnjeno slovansko jezikovno ozemlje se razprostira od naše meje do reke Bistrice, sledovi slovanske naselitve v davnini pa segajo v krajevnih imenih celo na Peloponez. Grčija je najbolj razčlenjeni del Balkan- skega polotoka, ima obilico otokov in se v njeno celino zajedajo mnogi zalivi, izmed katerih je n«jdaljši Korintski zaliv, ki je s prekopom zvezan z Egejskim morjem. Največji grški otoki so: Kreta, Evbeja, Mitilene, Hios, v Jonskem morju pa: Krf, Leukas, Ke-falonija in Zakintos. Kikladsko otočje v Egejskem morju je vse grško, medtem ko je večji del Sporadov italijanska posest, znana pod imenom Dodekaneza. K grškemu jezikovnemu območju spadata še turški otok Imbros in Ciper, ki je angleška kolonija. Grčija ima tri velika mesta: Atene, ki imajo s predmestji in okoliškimi naselbinami kakih 900.000 prebivalcev, glavno pomorska pristanišče Pirej s 260.000 prebivalci in Solun, važna trgovinska postojanka ob izlivu Vardarja v Egejsko morje. Grški izvoz gre v vse dežele vzhodnega dela Sredozemskega morja, v glavnem kmetijski pridelki: rozine, oljčno olje in olive, tobak, nekoliko pšenice, ki uspeva v Tesaliji, Macedoniji in Trakiji, vino in grozdje, južno sadje raznih vrst, svil« in volna. Industrije Grčija nima. Zaradi pomanjkanja premoga mora izvažati sirovo ru-do (železno, cinkovo in srebrno), ker je ne more predelovati. Ribištvo je seveda tudi zelo razvito. Važno postavko v grškem izvozu pomeni tudi morska sol. V splošnem pa Grčija s svojimi pridelki ne zmore prehrane vsega prebivalstva in je v veliki meri navezana na uvoz živil, še bolj seveda na uvoz industrijskih pridelkov. Grki so zelo domoljuben narod in so zlasti ponosni na svoje davne dede, dasi čistih Grkov, neposrednih potomcev starih Grkov, skoro da ni. Najčistejši Grki so se ohranili na Kreti in ostalih otokih, drugod pa so močno pomešani z Albanci, Vlahi, Slovani in tudi z Italijani. Iz Prekmurja Usoden spor dveh mesarskih pomočnikov. 20 letni mesarski pomočnik Ivan Jurglič, doma z Gornjih Jesenic pri St. Rupertu na Dolenjskem, je bil zaposlen v Benkovi tvornici mesnih izdelkov. Te dni se je spri na tvor-niškem dvorišču s tovarišem 261etnim mesarskim pomočnikom Blažem Bertečičem, doma iz Drobčevca pri Vrbovcu v križevskem okraju na Hrvatskem. Med prepirom je Ber-tečič zabodel z nožem Jurgliča, ki ga je imel pri sebi skritega, naravnost v srce. Smrtno ranjeni Jurglič je napravil nekaj korakov proti strojnici, potem pa se je brez besede zgrudil. Strojnik je skozi okno videl njegov padec in mu je takoj prihitel na pomoč. Ranjenca so naložili na avto, da ga prepeljejo v bolnišnico, vendar pa je že med potjo izdihnil. Bertečiča so aretirali. Trije požari v Prekmurja. V Fokovcih je požar uničil senik posest niče Karoline Lajn-ščekove. Zgradba je bila lesena in krita z opeko. Gospodinja in njena hčerka sta opazili ogenj, ko je bila že vsa stavba v plamenu. Ker je Dihal hud južni veter, je bila veli- Najbrž so njegov glas slišali, ker je megla odličen prevodnik glasov, zakaj trenutek nato je počil strel čisto v bližini Razločno so slišali sikanje krogle r zraku. Ko so ostro pogledali v smer, iz katere je prišel strel, so opazili v megli senca »Kozak!« je vzkliknil voznik. «xlho!« je posvaril polkovnik. Nov strel je sledil iz kratke oddaljenosti in glas je zakričal: »Streljajte) Kaznjenci hočejo pobegniti!« Ko sta Vasiljev in Storm spoznala, d« so odkriti, sta nabila puški in reki« tovarišem: »Proč, kolikor hitro morete!« Ivan je nesel Marijo v naglici n« ramah v gozd, ko je eden izmed jezdecev z vzdignjeno sablo v diru zajahal proti njenemu bratu. »Vdajse!« je zarjul jezdec. Polkovnik ni izgubil duševne prisotnosti. Z bliskovito naglico je udaril s puškinim kopitom konja v sredo čela, tako da se je žival zrušila na tla. Dimitrij, ki je bil takoj prihitel gospodarju na pomoč, je sprožil vseh šest strelov svojega revolverja proti vojaku. Nafto so vsi zbežali v gozd. Tu sta našla nekako stezo, po kateri so vsi dalje bežali. Megla je onemogočala zasledovalcem slediti jim po njihovih sledeh Cez pol ure so dospeli begunci na breg velike reke, ki jim je odrezala pot. Polkovnik je zaman ugibal, kaj naj store. »Obrnimo se!« je predlagal inženjer. »Nemogoče,« je vzkliknil Ivan. »Ze spet čujem dirjati kocake v gozd!« »Hitro se skrijmo!« je rekla Marija. »Za tis tole gosto grmovje!« »Marija ima prav. Hitro, hitro!« je silil inženjer Storm. Skrili so se na obrežju med mecesni in majhnimi bori, ki so jim nudili dobro skrivališče, dokler je bilo temno. Mlado deklico so vzeli v svojo sredo, da bi jo varovali pred streli Možje, ki so se postavili okoli nje, so imeli orožje pripravljeno. Nenadno pa kozakov niso več slišali, zato pa se je začelo oglašati zvončki j an je zvoncev na saneh. »To bo morda od kozakov poklicani inšpektor,« Je menil Vasiljev. »AU je privedel s seboj druge vojake? Ce jih je, smo izgubljeni!« »Ce bi ga spremljali vojaki, bi Se slišali njih vzklikanje. Sicer pa nam ne kaže drugo, kakor braniti se do zadne kaplje krvit« je dejal Storm. »Ce bi le mogel najti kak prehod čez reko! To bi nas rešilo!« Ker je bilo še zmerom vse tiho, sta zlezla Vasiljev in inženjer izza grmovja in začela preiskovati ozemlje. Obrežje se je spuščalo tu kakor več sto metrov proč tako strmo navzdol v reko, tekočo v globoki strugi, da ni bilo mogoče priti k vodi. Kamenita struga veletoka je držala med samimi skalami. »Moramo počakati do solnčnega vzhoda!« je menil Storm. Tedaj sta zaslišala z desne strani rezgeta-nje konje in rožljanje kozaške sablje. Velika senca se je premikala proti veletoku. Nedvomno je bil kozak, ki si je ogledoval ozemlje. Hitro sta se skrila za pritlikavim drevjem, stoječim na obrežju. Ko se je postava oddaljila, sta naglo šla nazaj k tovarišem. ka nevarnost, da se vname tudi hiša. Gasilci so požar sicer omejili, niso pa mogli ničesar rešiti iz gorečega poslopja. Skoda je poravnana z zavarovalnino. — V Cikečki vas: je nastal požar v žganjarni posestnika Štefana Palfija, ki je popolnoma uničil zgradbo z 12 metrov dolgo lopo. Gospodar se je v usodnem času mudil v Varaždinu, gospodinjo pa so zbudili šele gasilci, ki so prihiteli na kraj požara in ga omejili. Rešili so tudi kotel za kuhanje žganja. Skoda je tudi poravnana z zavarovalnino. — V Salovcih je pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Štefana Ma-tuša. V njem je bilo mnogo gospodarskega orodja, stiskalnica za sadje in večja količina jesenskih pridelkov. Domači gasilci so z novo motorko gasili nad štiri ure. Pomagali sta jim tudi četi iz Adrijancev in Hodoša. Gospodarsko poslopje je bilo sredi gruče poslopij, ki so jih le z veliko težavo obvarovali pred ognjem. Škode je bilo za 50.000, poslopje pa je bilo zavarovano samo za 4.000 din. Ljudska knjižnica Sokola v Murski Soboti je bila poleti preurejena in zdaj spet izposoja knjige vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. Dolgi zimski večeri se bližajo, zato se-gajmo po knjigah! Kupuj domače blafo! »Nista ničesar opazila?« je vprašal Ivan, ki je nemirno čak^l na njun povratek Na tla je bil razgrnil svoj kaftan, da bi varoval Marijo pred zemeljsko vlago. Na kafta-nu je Marija od utrujenosti zaspala. Tovariši so zdaj pod drevjem posedli po tleh. kolikor udobno so mogli. Noč je minila v največjem strahu. Vendar se ni zgodilo nič posebnega. Ze se je začela megla redčiti. Razganjal jo je oster veter, ki je zapihal z gorovja. Tedaj so begunci opazili več senc, ki so se bližale njih skrivališču. Od daleč se je moglo videti, da se je bližalo pet jezdecev z dvema pešcema. Previdno so prihajali bliže, zdaj pa zdaj so se ustavili, kakor bi bili iskali stopinje v snegu, nato pa so jo ubrali naravnost proti grmovju. »Zdaj jih pa imamo!« je tiho rekel polkovnik in vzdignil puško. »Merite dobro, tovariši! Ogenj!« Štiri puške so počile. Tudi šest do sedem revolverskih strelov je odjeknilo. Dva jezdeca in oba pešca so padli. Ostali trije so pognali konje v divji dir proti dolini. »Naglo k reki!« je zapovedal Sergej. »Poglejte,« je vzkliknil Storm, »tam ob gozdu se plazi neki možak. Menda hoče zbe-žati ali pa se skriti.« Polkovnik je naglo planil proti njemu. Ze je vzdignil puškino kopito, da bi udaril nasprotnika, ko se je presenečen tn z izrazom besa v obrazu umaknil za korak. Mož, ki mu ni mogel več uiti, je padel na kolena in začel prositi, ker se je nenadno znašel sam brez pomoči pred velikanom. Peta obletnica smrti velikega ruskega sadjarja Mlčnrina Te dni je minilo pet let, ko je umrl veliki ruski sadjar Ivan Mičurin. Ta dan so v Rusiji svečano praznovali, zakaj vsa Rusija se zaveda velikega pomena Mičurinovih odkritij zase in za ves človeški rod. Mičurin je s križanjem, presajanjem in umetnim obžarevanjem ustvaril nad 300 vrst čisto novih rastlin in mnogo poplemenitil. Danes imajo v Mičurinsku, prejšnjem Koz-lovu, vzorno gospodarstvo na zemljišču, ki obsega 3500 ha zemlje, kjer nadaljujejo Mi-Čurinovo dete. Mičurin je obiskoval klasično gimnazijo v Rjazanu in je 1. 1870. prekinil študij v šestem razredu. Potem je postal v domačem kraju zasebni uradnik in se je začel baviti • sadjarstvom. V tambovski guberniji je bilo tedaj sadjarstvo že precej razvito tudi med kmeti. Mičurin se je najprej učil pri svojih sosedih - kmetih. Zanašal se je na njihova izkustva in je na teh osnovah razvil svoje delo. Ze v začetku našega stoletja je bil Mičurin mož, čigar slava je prekoračila ruske meje. Sovjeti so bili v začetku Mičurinu precej nenaklonjeni iz preprostega razloga, ker mož ni bil ne kmet in ne delavec in ker je imel velikansko posestvo, ki bi bilo moralo biti socializirano. Sele s posredovanjem Lenina in Kalinina je bila storjena izjema, ki je utrdila Mičurinov položaj pod sovjetsko vlado, tako da so mesto Kozlov v priznanje Mičurinovih zaslug preimenovali v Miču-rinsk. Mičurin sam se ni nikoli smatral za učenjaka, marveč preprosto za praktičnega gospodarja. Bil je skromen, toda rastline, zlasti sadne, ki jih je ustvaril, pomenijo velikansko pridobitev za človeštvo. Rod so naše ponesrečene mornarje bratsko sprejel' Te dni se je vrnilo v Jugoslavijo 27 članov posadke našega parnika »Vida«, ki se je 6. t. m. potopil v Cmem morju. »Vido« je vozil bombaž in juto iz Carigrada v Rumunijo. JPlil je proti Braili, kjer je nameraval izkrcati vse blago, ki bi bilo nato po Dunavu odpravljeno v Jugoslavija Toda parnik je zadel na mino in se je naglo potopil. Posadka s kapitanom Kasončem se je srečno rešila. Mornarji so iz Hrvatskega Prlmorja in iz Dalmacije. K o so se z reševalnimi čolni znašli na od- Ženski vestnik Za knhlnfo Kromprjevi cmoki za juho. Štiri velike krompirje skuhamo, olupimo in pretlačimo, nato pa primešamo košček sirovega masla, malo zelenega peteršilja, eno celo jajce, dva do tri rumenjake in osolimo. Vse to s krompirjem vred dobro zmečkamo in napravimo »Vi rte, polkovnik Vasiljev?« je glasno rekel možak. Polkovnik se je zaničljivo zasmejal. »Ali ste pozabili, vsemogočni policijski šef iz Algacijske doline, da sem samo številka in da nimam imena? Ali ste pozabili, da •t emi zagrozili z bičem, ko sem se vpri-8o vas drznil govoriti? Ali ste pozabili, da »em vam takrat prisegel maščevanje? Zdaj je prišel tisti trenutek, gospod Demidov!« Vasiljev je stisnil zobe. Silen bos in grenkoba sta ga spreletela ob spominu na do-Uvljene krivice. Marija je hotela razburjenega brate pomiriti, a se ji ni posrečilo. »Ali hočete mojo smrt?« je jecljal inšpektor. »Pazite se, koeaki so blizu! Maščevali... me bodo!« »*o pridejo, te Se ne bo več! Strahopetec, ali se bojiš smrti? Ti, ki zapoveduješ nesrečnike mesariti s knuto!« »Obesimo ga!« je vzkliknil Ivan spričo grenkega spomina na dneve grozote v rudniku. »Skoda je vrvi na lopova!« se je zaslišal glas. »Dimitrij, prinesi mi sabli padlih koza-kov!« je zdaj zapovedal Vasiljev. »Eno zame tel eno se tegale mola!« Dimitrij je ubogal. Ko je inšpektor začutil orožje v rokah, ga Je nenadno minila strahopetnost. Naglo je vstal in vzkliknil s svojim starim, predrznim glasom: »Zdaj ti bom pokazal, prekleti sločinec!« Ne da bi počakal znaka za začetek dvoboja, je krepko zamahnil s sablo. Toda Vasiljev Je udarec spretno odbil. Demidov« je prtem morju, so imeli srečo, da jih je prevzel neki ruski parnik. Ruski tovariši so rešen-cem nudili vso bratsko pomoč in jih prepeljali do Braile, »d koder so se naši mornarji srečno vrnili domov. Hrvatski mornarji so polni hvale o tova-riški požrtvovalnosti ruskih mornarjev. Preživeli so mnogo strahu, preden jih je rešil ruski parnik. Črno morje je bilo zelo nemirno, znašalo jih je sem in tja in bi bili vsi omagali, da ni srečno naključje privedlo tam mimo ruskega parnika. iz te zmesi cmoke, ki jih povaljamo v drob-tinah in spečemo na masti, da postanejo lepo rumeni. Ko so cmoka pečeni, vlijemo nanje juho. • Jetrna pašteta za zimo, Četrt kilograma jeter zrežemo, poparimo s kropom in jetra pustimo v kropu kakih pet minut. Medtem scvremo osminko kilograma na zelo drobne koščke zrezane sveže slanine, da postekleni. Na tej masti nato zarumenimo čebulo, pri-denemo peteršilja in majarona, zatem pa še zmleta jetra in sol ter vse dobro premešamo. Narejeno pašteto spravimo v kozarec, ki ga neuspeh razočaral. Spoznal je, da je, imel opravka s spretnim borcem. Mahal je s sablo na desno in levo. Polkovnik, ki je doslej samo odbijal zamahe, je začel nasprotnika z vso odločnostjo napadati in potiskati proti reki. Inšpektor si je obupno prizadeval, da ne bi izgubil tal pod nogami. Nasprotnikova sabla je ogražala njegovo srce in ga silila, da se je čedalje bolj umikal. Njegov strah je bil tolik, da je pot pokrival njegovo čelo. Zdajci mu je zmanjkalo tal. Z razklano glavo je telebnil nazaj v veletok, ki je požrl njegovo truplo. »Pravici je ustreženo!« je dejal Vasiljev in odvrgeJ okrvavljeno sablo. »Zdaj pa proč od tod!« 32. p o g 1 av j e med halki Begunci niso smeli niti trenutek več oklevati. Z« mnogo predolgo časa so se zadrževali ob reki. Kozaki se lahko zdaj zdaj vrnejo z ojačenjem iz doline. Ivan je šel po konja, ki je stal pri truplu svojega gospodarja, kozaka. Posadil je Marijo na sedlo in vodil žival za povodec vzdolž obrežja, kjer so upali najti prehod. Ostali so mu sledili. Se zmerom se je slišalo iz doline zvonč-kljanje, ki je prihajalo bliže. Vojaki, ki so bili priHi ob konje, so se pač posluževali inšpektorjevih sani in s njimi nadaljevali zasledovanje. »Ne najdeš nikake poti?« je vprašal Vasiljev študenta. »Ne!« neprepustno zapremo in kuhamo okoli 20 minut v sopari. Tako pripravljena pašteta čaka pozimi skoro šest tednov. Krompirjevi krofi. Sest velikih krompirjev skuhaj, olupi, zmečkaj in pridemi košček sirovega masla, dva rumenjaka, dve žlici drobtin in malo soli. Zatem primešaj sneg iz dveh beljakov in naredi iz te zmesi tanke krofe, povaljaj jih v drobtinah in ocvri na obeh straneh v razbeljeni masti. Praktični nasveti Bolehni ljudje ne smejo jesti jedi po lastnem okusu, temveč smejo uživati le hrano, ki jim jo predpiše zdravnik. Nasprotno p« naj zdrav človek uživa, kar si ieli. Krompir kuhaj v oblicah. V oblicah kuhani krompir ima večjo hranilno vrednost kakor olubljeni. Krompir ima namreč pod olupkom vtbtamin B, ki se pri dupTjenem krompirju izgubi, pri krompirju, skuhanem v oblicah pa ga precej ostane. Is istega vzroka je tudi črni kruh boljši od belega. Vitamin B kakor sploh vsi vitamini so za pravilni in zdravi razvoj človeškega telesa nujno potrebni. Apnenje travnika. Ako primanjkuje travniku apna,, je aphenje travnika nujno potrebno. Vzemite na en hektar površine 20 dO 25 metrskih stotov apnenega prahu, ki ga nabavite lahko v vsaki večji apnenici. Potrosite ga požzno jeseni ali rano pomladi. Pred apnenjem in po njem prebranajte, da ne ostane apno čisto na vrhu. Potrosite le v suhem vremenu in ne na mokra tla. Če je travnik močvirnat, ga poskusite vsaj nekoliko osušiti. V takem primeru dajte več apna (30 in tudi 40 metrskih stotov). Travnik se apni navadno vsaka štiri leta. v Soli Učitelj: »Mihec, vzemimo primer, da je mama spekla potico in jo hoče razdeliti med štiri člane vaše rodbine. Kako stori to?« Mihec: »Razdeli jo na štiri dele.« Učitelj: »Dobro. Pa recimo, da pride k vam teta Spela, na koliko delov bo mama potem razdelila potico?« i Mihec: »Potem jo bo rajši brž skrila...« NE SME biti NESREČEN Gašper: »Kako ti ugaja zakon? Ali si srečen z ženo?« f(R( Miha: »Ah, ne! Ne smem kaditi, ne piti, ne sam zvečer z doma!« Gašper: »Potem si pa gotovo nesrečen.« Miha: »Niti nesrečen ne smem biti!« »Potem pa moramo navzgor, ne navzdol,« je rekel Storm. »Ta steza nas lahko privede naravnost v guvernerjevo žrelo!« »Vi torej mislite, da bi bilo boljše plezati navzgor na gore?«' je vprašal polkovnik. »Seveda. Gori bomo na varnejšem. Koseški konji ne morejo teči navkreber.« »Ali se ne bomo oddaljevali od meje, te bomo lezli navzgor?« »Misiim, da ne. Kakor hitro bo teginila megla z gore, bomo vse videli.« »Torej navzgor!« je vzkliknil Sergej Ivanu, ki je hitel naprej. »Pazite pa na konja, da mu ne spodrsne.« »Nič se ne bojte! Za vašo sestro v mojem varstvu ni nevarnosti!« Dimitrij in voznik sta Sla naprej, da najdeta pot. Gosta megla je sicer podpirala beg, oteževal a pa je popotnikom iskanje poti. Prisiljeni so bili na slepo srečo korakati po snegu. Zdajci so zaslišali razen zvončkljanja spet človeške glasove in konjsko rezgetanje. Spet je bilo treba hiteti, da so bili čim bolj oddaljeni od preganjalcev. Pomanjkanje poti in strmina sta zelo oteževal a hojo navkreber. Konj se je pogosto pogreznil do trupa v sneg in pogosto se jO spotaknil, tako da je bila Marija pogosto v nevarnosti. Hotela je s koija in žival, ki je bila bolj v oviro kakor v korist, prepustiti usodi, a so bili vsi proti temu. Konj jim lahko pozneje mnogo koristi. Proti tretji uri zjutraj se je zazdelo beguncem, da so dosegli vrh, kajti na mah so se bili znašli na visoki planoti. Megla pa j« bila tako gosta, d« je bil razgled nemocoA. (Dalja) 1 r STRAN 10 DOMOVINA š*. 44 MKsfcat V vzhodnem Tuikestanu je čudovito jezero, za katero so se zanimali ze irihcgi učenjaVi. Imenuje se Lopriar iri slovi po svoji pdgbsti izpremenljivosti. Nebeno jezero na svetu se namreč .tolikokrat, ne izprem.cni kajcor to. "Vanj se ižli.va "rdka Tarirh in Jezero' je' že •večkrat menjalo svojo lego, kakor se 'je pač ižpremirijala struga reke." Te iz«remembe -se vrše že od ledne dobe, ko je bilo jezero na-.stale. " " , jj Učenjaki domnevajo; da je.bilo jezero Lopnar že večkrat znatno večje, kakor je zdaj. Na njegovih bregovih so nastale že v pradav-: htti časih naselbine, ki so pa pozneje izginile, "ker 'je"reka Tarfm.i^remenila stfojo'sr>e'f in Še je jezero zrtatno umaknilo proti jugo- X Močan potres v Eesarabiji. Precejšen potres'je bil te dni na ruskem in ruimin-skem ozemlju, posebno v mestu Akermana, v Černovicah in v še nekaterih drugih krajih. Sunke so občutili tudi v Kijevu, Polta-. vi, Harkovu in na-ukrajinskem ozemlju, vendar ni bila nikjer povzročena škoda. Središče potresa je bilo oddaljeno od Moskve okoli 1580 km. To je bil že tretji potres, ki so ga zabeležili v teh krajih v teku letošnjega leta. Po sodbi ruskih strokovnjakov je bilo Ognjišče potresa v Vrančerskih gorah ■ v vzhodnem delu Karpatov. Tukaj je bila, tako mislijo zemjoslovci, najbrže v globini 160 do 200 m v zemlji raznoka. Kakor vele poročila, je potres terjal tri smrtne žrtve, nekaj ljudi pa je bilo ranjenih. X V Nemčiji objavljajo slike pijancev. Nedavno so izdala nemška oblastva navodila za pobijanje pijančevanja. Način pobijanja je zelo izviren in bo verjetno tudi uspešen. Časopisje že poroča, kako so izvedli to nalogo v Mainzu. Tam je policijski predstojnik izdal navodilo, da morajo policijska oblastva Vsakega, ki ga zalotijo pijanega slikati. To sliko bodo potem objavili v krajevnem časopisju. X Vojaški tečaji za zdravnike v Rusiji. V Sovjetski zvezi so uvedji pccebne tečaje za vojaške in civilne zdravnike. Na tečajih bedo razpravljali strokovnjaki o izkušnjah vojaške zdravstvene službe v vojni. X Preselitev Nemcev iz južne Bukovine in severne Dobrudže. Med. Rumunijo in Nemčijo je i bil. sklenjen sporazum, po katerem se bedo v kratkem preselili Nemci iz južne ■ Bukovine in severne Dobrudže, ki sta cs' ali Rumuniji, v Nemčijo. Selili jih bodo enako kakor Nemce iz severne Bukovine in Bcsa-rabije delno čez Madžarsko,, delno čez Jugoslavijo. V zvezi s tem sporazumom se do-znava, da bo v celoti izseljenih 60.000 prebivalcev. Iz južne. Bukovine jih bo odpotovalo v Nemčijo 45.000, iz severne Dobrudže pa 15.000. X Poljski begunci izgnani iz Rumunije. Rumunska policija je pozvala poljske politične begunce, naj zapuste rumunsko državo. V svojem pozivu pravi, da je nemški poslp-_ nik pozval poljske begunce, naj se vrnejo v domovino do 20. julija, kar pa so odklonili. Zato jih smatra- rumunska vlada za sovražnike Nemčije in kot takšni v Rumuniji' nifo zaželeni. .. . X Nemci imajo še dovolj letal. Angleške trditve, da Nemcem že zmanjkuje pilotov in letal, odločno zavčara Nemfki, poročevalski urad in pravi, da imajo Nemci vsega še mnogo v rezervi, ker so se* znali leta in leta pri-' pravljati na to. X Napad na Škcdove tvornice v Plznu. ' Angleško letalsko ■ministrstvo javlja,, da so fngieški bombniki nedavno noč napadli tudi kodove tvornice v PTznu na Češ! X Zatemnitev Leningrada. Švedski listi poročajo, da je Leningrad zadne dni peneči stalno zatemnjen. X "Starodavna krščanska cerkev pod Kavkazom. V važi Lekitu pod Kavkazom so odkrili ostanke krščanske cerkve, o kateri • trdijo, da je bila gotovo Zgrajena v 6. ali 7. Stoletju. Zidovi te stare cerkve so visoki se- -oz auovt sa ujo (nqtM m atanat j ;.zaj?adu. pnujezara irakopiieno plato se <,je tedaj ppeušilo-.in izp-rciftenilo v .piah, ki: ..ga j", rt^-m .raipfiUg^ir i** pokril z njim zapuščene naselbine, ^vnh " vari ijm a u - I Taka usojla je jjadela pred. lC^O lsti tudi-cvetoči krjj.j .Lan .ob poti, po jo. šla. iz . Kitajske vski-"kanje kooMiš-".* c??ari-ce-Elizabete na ■ Berlinski ees^i. Stavba že j davno rti ustrezala .-več modernim,- zahievara. Ko1 so de'.-g-vci • podirali. enEga .i-med idisKri- ;li as! iobarje, na kS&i 'Je Jjncr;vicLii tSeJRacE-lfko o^gstiih fes: G grozotni bajcibi so pbVf-stili policijo, ki je uvedla prefšk.avo, a'brez upanja, da bi se dalo' kaj pudi-obn^jšega dognati. Po dosedanjih Ugotovitvah grb< za "ostanke mlade Senrke, ki' so bilt^zazidani v dimnik: Domnevajo, da gre za- sledove z'o-čir.a- ki se je zgodil v starem kopališču. A kdaj birto bilo, ne-ve hihČe' povedati. X Obvezno cepljenje otrok proti jetiki'iv Suši ji. Pripodno-lete bo uvedejo v vsej Ru-siji o^v^no .t^isaj^ot^pgA pP-budo za ta sklep so dale dosfedsn^e dobre^iz-kušnie v nekaterih krajih, kjer cepijo otroke proti jetrki že več'-let. Samo v Moskvi je bilo letos' cepljeno okoli 50.000 otrok. X Svojo nevesto je zamenjal z njeno sestro dvejčko. Pilot potniškega letala Franklin Barrow je bil nedavno obsojen v Los Ange-lesu na 15 let ječe zaradi umora. Razprava je zbudila splošno pozornost, kajti vzrok pi-lotovega dejanja je. bila usodna pomota. Nekega večera, ko je šel Barrow iz službe domov, je zagledal v parku objeta ža jubltenca, v katerih je spoznal svojo nevesto Barbaro Wilsonovo in svojega bratranca Jacka Hen-dersona. Čez nekaj dni je prišel Henderson za njim in mu povedal, da mora leteti v New York v neki nujni zadevi. In tedaj je šinila pilotu v glavo strašna misel. Ponudil se ie svojemu bratrancu, da bo sam pilotiral letalo in da ga odpelje v New York, Na letališču se je Henderson čudil, da je edini potnik, toda verjel je Barrovvemu pojasnilu,. da je to izreden polet,- ki ga je letalska družba iz prijaznosti dovolila. Toda polet ni trajal dolgo. Letalo je treščilo na tla. Izpod njegovih ruševin so potegnili farmerji potnikovo truplo in vse okrvavljeno telo hudo ranjenega pilota. Franklin Earrow je ležal več mesecev v bolnišnici. Ko je okreval, sta prišli k njemu dve ženski in ubogi' letalec je komaj verjel svojim očem. Bila je njegova nevesta Barbara Wilsonova, njena spremljevalka pa njena dvojnica v žalni obleki. Pilota ie to spoznanje tako pretreslo, da j.e omedlel. Hud živčni napad ga je spet priklenil na bolniško posteljo. Ko je tudi ta udarec srečno prebolel, je izvedel, da je drii-go dekle Barbarina sestra dvojčka in da sta si tako čudovito podobni, da ju ni mogoče ločiti. Tistega dne je bila v Los Angelesu z Jackom, ki ga je zelo ljubila, in tako je nastala tragična Barrowa pomota, ki je spravila v nesrečo štiri liudi. Ob razglasitvi obsodbe je sodnik izjavil; da obtoženec zato ni bil obsojen na smrt, da bo mogel v novem življenju popraviti strašno krivico Barbara Wilsonova je pa obljubila, da ga bo čakala, dokler ne pride iz ječe. »ViV--' v* X Vitamin C pioti ntiglušnosti. V nemškem mesečniku za ušesno zdravstvo poroča dr. Szolmoky o učinku vitamina C pri zdravljenju naglušnosti in~ šumenja' v ušesih. Dr. Szolmoky je:-dajal 50 bolnikom vitamin C. Pri kroničnem vnetju srednjega ušesa se je šumenje v ušesih sicer omililo,-toda sluh se ni izboljšal. Najboljši uspehi so bili doseženi pri lečenju naglušnosti ;kot. posledici poap-njenja žil v notranjem delu ušesa. V primerih, ko je bila nagkišnost posledica sifilisa, se je dalo doseči le neznatno izboljšanje. Enaki-uspehi so bili doseženi pri raznih starostnih-boleznih, tako .pri sladkorni bolezni, r3vffla.ti?mu ..in vnetju ledvic..- . . , NA POLICIJI Star samec priteče na policijo: »Gospodje, gospodje, nekdo mi je ukradel denarnico.« . Komisar: »Kakšna pa je bila?« Sa.m&c: »No, vitka in svetlolasa ...« RADIO Ljubljana od 3. do 10. novembra Nedelja, 3. novembra: 8:Jutrni pozdrav. <— 8.15: Šramei »Ljubljana«. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (prior Valerijan Učak). — 10: Radijski salonski orkester (vodi Novšak). — 11: Po domače: Fantje na vasi, vmes plošče. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Napevi iz Leharjeve operete »Grof Luk-semburški« (peli bodo Sonja Ivančičeva, Jean Franci in Drago Zupan). — 16.30: Tudi kmečki fant naj telovadi (Jože Hvala). — 17: Gospodarska navodila in tržna poročila. —17 30: Pevski zbor »Grafika«. — 18.15: Za veselje in zabavo (plošče). 19: Napovedi, poročila, objave — 19.30: Slovenska ura. — 21.15: Pevski koncert Karle Siehanove. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V modernem ritmu (plošče) Ponedeljek, 4. novembra: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Solistične lahke točke (plošče). — 1230: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila — 18: Duševno zdravstvo (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Citraši igrajo (plošče). — 18.40: Mesečni slovstveni pregled (prof. Fran Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: N«fcionalna ura. — 19.50: Hudomušnosti (Fr. Lipah) — 20: Violinski koncert (Zlat-ko Topolski, pri klavirju Lovro Matačič). — 20.45: Radijski orkester. — 22: Napovedi poročila — 22.15: Kvartet pihal (flavta, klarinet, rog, fagot). Torek, 5. novembra: 7: Jutrni pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12: Nekaj poljskih (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.15: šolska ura: Noči med ribiči na Jadranu — dialog (vodil bo Rafael Bačar). — 18: Trio Viher. — 18.40: Kaj vemo o gmoti (prof Mirosiav Adlešič). — 19: Napovedi, poročila -19.25: Nacionalna ura — 19 50: Gospodarski pregled (Drago Potočnik) — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba (radijski orkester). Sreda, 6. novembra* 7: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7 15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Peter fljič Čajkovski j: Koncert za gosli in orkester op. 35 (plošče). - 1230: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vse od kraja (plošče) — 14: Poročila - 18: a) obisk pri litografu (reportaža). b> Delaj z rami (g. Miroslav Zor) — 18 40: Nalofie Delavske zbornice (Jože I.angus) — 19: Napovedi, poročila. — 19.25- Nacionalna ura. — 1950: Uvod v prenos — 20- Prenos iz ljubljanske opere (v prvem odmoru glasbeno predavanje ravnatelja Ukmaria. v II. odmoru napovedi, poročila). Četrtek, 7 novembra: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila — 7 15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Slovanski skladatelji (plošče). — 12 30- Poročila, objave. — 13- Napovedi. — 13.02: Šramel »Štirje fantje« — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18 40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Ko!a-rič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19 50: Deset minut zabave. — 20: Cimermanov kvartet. — 20.45: Re-produciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15- Radijski orkester. Petek, 8. novembra: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05; Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11: Šolska ura: Kako je milijon modrih cvetk obleklo narod — dialog (vodila bo Julija CučkovaV — 12: Slovenske pesmi (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Turistični pregled. — 18: Ženska ura: Žena in vprašanje miru (Milena Premru-Mohori-čeva). — 18.20: Ksilofon in saksofon (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Le-ben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Turistovska oprema II. del (dr. Anton Mrak). — 20: Ruska glasba I. — 20.45: Koncert slovenske glasbe (radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pisan drobiž (plošče). Sobota, 9. novembra: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Vese- le plošče izberimo. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vesele plošče izberimo. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: Pavliha — zvesti služabnik, lutkovna igra. — 17.30: Pri lutkah in škratih (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18.40: Kakšno bo vreme (Janko Sicherl). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.40: Koračnica (plošče). — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Muzi-kalno pisan večer. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec tedna (radijski orkester). Japonskega cesarja ne smeš gledati z višjega kraja Državnim poglavarjem izkazujejo pri raznih narodih na različne načine svojo vdanost Evropic so se navadili za primere, ko pride na obisk v kak kraj državni poglavar, prirejati hrupne svečanosti. V Ameriki, kjer se v vsakem oziru kaže evropski vpliv sprejemajo državnega predsednika na podoben način. Azija pa je v tem oziru že nekaj čisto posebnega. Poglejmo samo, kako ie po japonskih ulicah, kadar se pelje po njih japonski cesar. Tam ni dostojno, da bi ljudje vi?eli skozi okna in mahali z rokami ali zastavicami v pozdrav, temveč morajo biti vsa okna pri takšni svečanosti zaprta,-..Tudi na ulicah sme biti nikakega hrupa. Vsi stoje kakor vkovani; stražniki, vojska in občinstvo. Na njih licih ne opaziš smehljaja. Na ta način dajejo Japonci izraza vdanosti vladarju. Človek bi mislil, da bi vsaj kdo izmed tujcev lahko nehote kalil to japonsko razpoloženje ob takšnih slovesnih priložnostih. Pa je poskrbljeno za to, da se kaj takšnega ne zgodi. Vselej, kadar se cesar namerava peljati skozi mesto, ima dvorni maršal nalogo, da razpošlje v hotele, kjer stanujejo Evr v-,_ ci, opozorilo, naj hotelsko osebje te goste iz tujine pouči, kako naj se vedejo, kadar se bo peljal mimo cesar. Takole nekako jim sporoči: »Če hočete videti mikada, ko se bo peljal po mestu, morate nepremično stati. Slikati ga ne smete. Prav tako pa je tudi prepovedano. da bi cesarja gledali od zgoraj z oken, z gričev ali soloh s kraja, ki bi bil višji od mikadovega voza. Ce se proti temu pregrešite, se vaše ravnanje smatra za žalitev cesarja.« Prizadevanja 2 Izmed tisoč ljudi dočakajo povprečno tri-i je starost 100 iet. Povprečna dolgost čiove-? škega življenja se je po zaslugi zdravniške vede .povečala in znaša 64 let. Navzlic temu se pa število stoietnikov ni zvišalo. Zgodovina por.na mnogo poskusov, da bi se staran je zadržalo. Tako je znano ime nekega Corneria, ki je hudo zbolel, ko mu je bilo 35 let. Zdravniki so izjavili, da bo živel v najboljšem .primera še dve leti. Toda mož ni hotel umreti. Krčevito se je oklepal življenja in trdno je sklenil, da mora živeti. Sam si je določil primerno hrano. Na dan je pojedel samo 23 dekagramov goste hrane ;n popil štiri kozarce vina. Te hrane pa ni zaužil naenkrat, temveč jo je razdelil v dve ali tri porcije. Njegova hrana je obsegala kruh in belo meso in dočakal je visoko j starost 103 let. i Kar se tiče alkohola, ni enotnega nazira-nja. Nedvomno človeku alkohol škoduje, vendar trdnim ljudem manj ali tudi nič, ''e so zmerni. Mnogi zelo stari ljudje so pili do smrti vino ali pivo, medtem ko drugi stoiet-niki sploh niicr.u LBuLtiiti podaljšati, Doleti ne preprečiti. oolezni ozdiaviti, slabosti ojačiti. nestalne moremo učvrstiti in nesiečoc oapraviti »rečne I Raj je vzrok vsake bolezni? Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prt-iateiiev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznito, slab način živhenja io mnogo drugih razlogov Zadovoljstvo ie naiboljSj zdravnik! So poti. ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oiiviti Tvoj značaj, napolniti Te i novim upanjem-; ta pot pa je opisana v razpravi, ki je že more, ki io zahteva, dobiti takoi tr povsem brezplačno! V tej mali priročni knjižici je raztoUnačeno, kako morete v kraikcn času iO brez ovir« med delom oiačrti živce ir mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trudnosr, raztresenost, oslablienie sbo.mina, nerazpoloženje za delo tn nebroi dru gib bolestnih pojavov, /.ahtevaite lo razpravo, ki Vatn no nudila mnogo prijetnih uf Ce ne morete takoj pisati, tedaj ta oglas spravite. PANNONIA apoteka, Budapest, Ti, Postfach 83. Abt. 88. Naslovi inserentov oglasov s šiframi ostanejo strogo tajni. REDIN, ' Govedin, Jajcin, Mlekin, Bister, Maste-lin in Emona čaj dobite v trgovinah Sen-čar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. KUPUJE! PRODAJA! HRANILNE KNJIŽICE bank in hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod, Maribor. VEC ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV sprejme takoj Gorenjak Konrad, Celje, Gosposka 28 300 DIN TEDENSKO lahko vsakdo zasluži. Pošljite znamko za odgovor Jos Batič, Ljubljana 7._ DEKLETA, POZOR! 36 popolnoma novih šivalnih strojev prvovrstnih znamk (kotikurznega nakupa) je po zelo nizkih cenah naprodaj pri »Prometu v Ljubljani (nasproti križanski cerkvi). Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled. »JABLUSOV« JABOLČNIH ali hruškovec napravite izvrsten iz snovi »Jablus« tudi brez pravega sadjevca. S poštnino stane 50 litrov 43 din, 100 litrov 71 din, 150 litrov 103 din, 300 litrov 191 din. Ze čez 1000 pohvalnih pisem. Glavno zastopstvo »Jablus«, Podčetrtek. X Skrb za zaklonišča v Londonu. Angleško časopisje piše, da so v angleški prestolnici strokovnjaki podnevi in ponoči na delu, da bi bilo prebivalstvo kolikor mogoče dobro zaščiteno pred napadi iz zraka. Mnogo tisoč mož je nepretrgano zaposleno z izgo-tavljanjem novih zaklonišč, ki bodo še močnejša in udobnejša od zdajšnih. Angleška vlada je tudi oddala naročilo za 1,600.000 postelj, ki bodo postavljene pod zemljo ter bodo na razpolago osebam v zakloniščih. V večjih zbirališčih bodo ljftdem na razpolago tudi prigrizki in čaj. Vlada je storila vse potrebne ukrepe, da bo na ta način stalno oskrbovano najmanj milijon Londončanov. Poleg tega je izšel ukaz, po katerem ima posihmal vsakih 500 oseb v Londonu na razpolago po enega zdravnika. X Velikanski angleški nakupi v Ameriki. Jesse Jones, upravitelj Združenih posojilnic v Washingtonu je izjavil, da je Anglija v prvem letu vojne kupila v Ameriki za 7830. milijonov dolarjev (okoli 500 milijard dinarjev) vojnega materiala. Samo v tem letu je Anglija dobila iz Amerike 743 letal. X V Franciji preganjajo komuniste. Francoska oblastva v Lyonu so dala zapreti župana Nicauda in več njegovih sodelavcev zaradi komunističnega delovanja. Baie so ko- munisti dobiii iz Moskve navadila, naj z vr..-mi silami delujejo proti zdajšni vladi in nemškim zasedbenim oblastvom. X Prosta prodaja jaboik je v Nemčiji povedana. Prepoved velja tudi za jaix< iz tujine. Kdor bi jabolka brez dovolj*- . prodajal, mu bo odvzeto blago in bo v: tega kaznovan. X Poskusi pomlajevanja na zločinci". Ameriški zdravnik dr. Stanley je bil v za . njih 22 letih izredno delaven na podcct i pomlajevanja s pomočjo prenosa žlez. Ukv; jal pa se je s tem le v službi znanstvene^ i raziskavanja, ker je hotel ugotoviti, kaj sploh da doseči na tem področju. IzprcsiJ s je dovoljenje od ravnateljstva velike kazn niče v San Quentinu v Kaliforniji, da ie f delati svoje poskuse na zločincih. Od 1 t 1918. je napravil dr. Stanley 10.000 poml jevalnih operacij na zločincih, zaprtih v t kaznilnici. Dr. Stanley pravi, da so ime, operacije zelo dobre posledice za splošn > zdravstveno stanje operiranih zločincev i tudi za nekatere bolezni, tako recimo z. sladkorno bolezen in naduho. Operiral .i seveda samo tiste zločince, ki so se dali prostovoljno operirati. Zlez ni prenašal neposredno, temveč je napravil iz njih preparat, ki ga je vbrizgal operirancem pod kožo. MOSTOVA ESENCA „MOSTINu Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z najhnimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdra- , iu - vo domaČo pijačo. Cena 1 stekl. za 150 litrov din 25.—, po pošti din 45.—, 2 steklenici po pošti din 75.—, 3 steklenice po pošti din 100.—. JEDILNI PRAŠEK »REDIN« za prašiče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro in z majhnimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 7 din, po pošti 18.— din, 3 zav. po pošti 32.— din, 4 zav. po pošti 39.— din. Mnogo zahvalnih pisem. 1'azjte, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko ln ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC, LJubljana, židovska ul. 1 a. Za štajerski del Slovenije ln Prekmurje pa samo drogerija KANC, Maribor, Gosposka ulica 34. NOV ■"■/» Tt NOVOST! SAMO DIN 49.53 St. 62.300 Anker ur« pravi Svloareki »troi Dobra kvaliteta, 1?d fcromlran oterrv ( pismeno guranctjc Din 49.50 ttev. 62.301 l^a ■ osvetljenimi kasaloi ln številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cenik, K) vam ga pošlje zastonj ln pogtnln« prosto Ljubljana 6 Laatn» protokollran« tovarna ur t Svlct Za starše, vzgojitelje, prijatelje mladine! Izšla je nova knjiga »SPOLNO ŽIVLJENJE«, katero vsem toplo priporočamo. Greh je, ne povedati pravočasno mladini, kako je prišla na svet, ne ji zaupati skrivnosti življenja. Pisatelj pravi v uvodu: »Povejmo ljudem resnico in obvarovali jih bomo pred lažmi in zablodami!« Zato naj čita knjigo »Spolno življenje« zoreča mladina in vsak odrasel človek. Knjiga obsega 22 zanimivih poglavij in stane s poštnino vred samo Din 20.—. Namenjena je predvsem onim, ki si ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun štev. 14.675 (Hranilnica »MOJ DOM«, Ljubljana), ali pošljite v znamkah na naslov; J. E. Knjižna centrala, Ljubljana, Dvofakova 8a. NAJLEPŠE CTIVO! Ravijen: Zgodbe t* Z Z £#*©Z@ Klabund: p|p|f . RaSPUHn Ravijen: gma y0j„a Thompson: Majerjeva: Rudarska balada mu *fift LJUBLJANA knafueva ulic a i izdaja za konzorcij »liomoviiie« Josip Beisner. L'reja je Filip Omladič Za Narodno tiskarno tf r a u Jenu.